Leto IX, it. 70
^ Irteje ob 4. K)rtre|. mam
Stane mesečno Lhn »5 —, iT.ni f*,>0 Din 4tr—
Ljubljana, četrtek 22. marca 1928
Cena 2 Din
Oglasi po tarifo«
Uredništvo i
LJubljana, Knaitora ubca tter. $/L Telefon it. »7» tn «804, ponoči tudi št. S034.
Rokopisi •• no milje.
št. S4* — Telefon It. aog&.
tt Ljubljana, Prešernova obča št. 4. — Telefon št. i^t
Podružnici: Maribor, Aleksandrova št. 13 — Celje, Aleksandrova
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Batn pri poltuen tek.zavoda: Liub* lana ŠL 11.&4* - Praha žialo 7&.180J Wien, Nr. to&aat.	f
Ljubljana, 21. marca. Sovjetske oblasti še vedno niso objavile podrobnosti o tako imenovani gospodarski zaroti v rudarsko-industrijski kotlini ob Doncu, o zaroti, ki je imela za posledico ne le aretacijo večjega števila ruskih montanističnih inženjerjev, marveč šestorice nemških državljanov, kar je zopet povzročilo diplomatski konflikt z Nemčijo in prekinjenje gospodarskih pogajanj v Berlinu.
Polagoma prihajajo v Evropo vesti o podrobnostih gospodarske zarote ob Doncu. Sovjetska policija je dognala, da so inženjerji v tamkajšnjih rudnikih organizirali v svrho, da izvršujejo sabotaže rudniških obratov, zavirajo v njih nacijonalno eksploatacijo ter na ta način zmanjšajo produkcijo, oškodujejo državo in na ta način povečujejo gospodarsko krizo v državi.
Pri tem bi se moglo misliti, da so se obtoženi inženjerji angažirali v nazna-Čenem protidržavnem smislu iz načelnega nasprotstva do sovjetskega režima. pač ker so pristaši ali starega ali sploh drugačnega režima, nego ga ima Rusija danes. Toda policijske oblasti so razkrile še drugačne motive kontrare-volucijonarjev ob Doncu.
Dognale so. da so inženjerji v zvezi « starimi lastniki donskih rudnikov, ki so prišli v državno posest šele potom komunistične nacijonalizacije pred desetimi leti. So namreč to po večini inženjerji, ki so bili zaposleni v istih podjetjih še pred revolucijo. Dognalo pa se je, da so dobivali še vedno plače od starih lastnikov, ki žive sedaj v emigraciji in ki očividno še vedno upajo, da jim bo bodočnost prinesla povrnitev njihovega premoženja Baje so si ti strokovnjaki že poprej za svoje intenzivno in uspešno delo pridobili stalno rento, ki jim jo plačujejo razlaščeni gospodarji Še sedaj, v znak priznanja za izvršeno delo.
Težko si je predstavljati, da bi bivši veleindustrijalci plačevali svojim bivšim uslužbencem rento tudi še po revoluciji iz samega nesebičnega priznanja za njihove usluge v preteklosti. Nemogoče se je izogniti domnevi, da jim je šlo pri tem mnogo bolj za bodočnost nego za preteklost in da so s svojimi rentami pripravljali teren za bodoče spremembe. na katere upajo še vedno.
Sovjetske policijske oblasti trdijo, da so dognali dovolj izčrpno, zakaj so nakazovali rente inženjerjem še vedno. Inženjerji so imeli nalog vršiti eksploatacijo v rudnikih v taki obliki, da bodo rudne zaloge čim dlje trajale v korist starim lastnikom, a v škodo državi. In inženjerji so ta nalog izvrševali zelo spretno in oškodovali državo v največji meri. Dali so kopati rudo v takih rovih. v katerih so vedeli, da vsebujejo le malo rude in še v slabši kvaliteti, dobre rove pa so puščali neizrabljene, puščajoč jih na strani ali jih celo zalili z vodo, kakor da niso za nič. Na ta način se je zmanjševala rudarska produkcija v škodo sovjetskemu gospodarstvu, starim lastnikom pa so se čuvale najboljše zaloge. Vrh tega so baje naročali v inozemstvu nepotrebno opremo za rudnike in izvrševali, odnosno opuščali še druga dela v svrho. da se je proizvodnja čim bolj podražila, njena korist pa skrčila.
To je jedro gospodarske zarote v premogovnem ozemlju ob Doncu. Nemogoče ie seveda podati objektivno sodbo o aferi, saj niti preiskave niso še zaključene, niti niso znani rezultati dosedanje preiskave. Mogoče je. da igra v aferi precejšnjo vlogo tudi dejstvo, da se nahaja sovjetska Rusija v hudi gospodarski krizi in da gre ter mora iti težnja sovjetskega gospodarstva za tem. da se produkcija v rudarstvu in industriji čim bolj poveča in poceni. Kjer se ta cilj ne doseza, je zelo verjetno, da se pojavi sum o nelojalnosti specijali-stov in da se vidi v zlohotnem nasprotujočem delovanju, v sabotaži vzrok neuspevahju. Zato teži morda sovjetska oblast za tem. zastrašiti specijaliste in jih prisiliti s tem na intenzivnejše delo. Slične metode je uporabljala francoska revolucija v času največje vojne stiske proti onim generalom, katerih armade v bojih zoper Pruse in Avstrijce niso zmagovale; po vrsti so romali zaradi sabotaže pod giljotino. Mogoče je, da so se ob Doncu res godili sabo-tažni akti, da pa jih politične oblasti izrabljajo za pritisk na specijaliste sploh.
Poroča se, da je med sovjetskimi oblastvi spor med političnimi in gospodarskimi krogi; prvi nastopajo vedno ostreje zoper specijaliste ker jim ne zaupajo, smatrajoč jih za prikrite nasprotnike sovjetskega režima, drugi omalovažujejo politične momente in gledajo predvsem na ekonomske potrebe, saj specijalistov silno primanjkuje. Afront zoper specijaliste-inženjerje ob Doncu pomeni prevlado političnih faktorjev kar pa je v škodo ne le gospodarskim marveč tudi diplomatskim činiteljem.
Dobro se je to pokazalo v odnnša??> Rusije do Nemčije. Diplomatom v Moskvi je seveda nepriietna nenadna poostritev razmerja do Berlina in Litvi*, nov namerava iz Ženeve pohiteti v Berlin, da poravna nastali spor.
Njihova žalostna vloga v finančnem odboru
Poslanci SLS so glasovali edini od prečanov proti popravi krivic pri odmeri dohodnine. — Glasovali so tudi proti izboljšanju obupnega položaja penzijonistov ter zopet za «utihotapljeni» velekapitalistični § 82. — Glasovali so tudi za še večje znižanje prispevka k bolniškemu zavarovanju
Beograd, 21. marca. i. Vladna večina je nocoj v forsiranem glasovanju sprejela dolgo vrsto novih amandma nov k •finančnem zakonu, ki jih je preložila vlada. S tem je razprava o finančnem zakonu v odboru končana. Tri dni je opozicija vodila ostro kritiko nad delo-
ma povsem nemogočimi in elementarnim pravnim naukom nasprotujočimi amandmani, a posrečilo se ji je doseči le delne korekture. Uvidevnosti finančnega ministra g. dr. Bogdana Markovi-ča se ie zahvaliti, da so vendarle bili nekateri manjši predlogi koalicije sprejeti, dočim je vladna večina vse ostale brezobzirno pokopala. V celi dolgi debati se ni javil niti eden vladni poslanec, niti da brani, niti da prihaia s kakšnimi svojimi idejami, dočim je koalicija po svojih zastopnikih tudi tokrat pokazala svojo veliko sposobnost in razumevanje vseh problemov našega državnega življenja.
Pri glasovanju je bilo nekoliko zelo zanimivih momentov. Najbolj intere-santno je bilo pač glasovanje o amand-manu glede prizivov proti odmeri dohodnine. Vladna večina je prvotno sklenila in tudi vložila predlog da so prizivi dopustni za vsa leta nazaj do 1919. Vlada na to ni pristala in ie restringirala termin na zadnji dve leti. S tem je udarjena zlasti Vojvodina. Šlo je torei za eminentno prečanski interes in glasovali so vsi poslanci koalicije in ostale opozicije in tudf vsi prečanSki poslanci demokratske in radikalne stranke za prvotni predlog vladne večine. Proti in za vladni predlog pa so glasovali vsi srbijanci, katerim se je kot edina pre-čansba skupina pridružila SLS. Tako se je avtomatično pojavila v vprašanju, ki je velikega pomena za prečansko pokrajino Vojvodino, antiprečanska fron-
Seja Narodne skupščine
Brezbrižnost poslancev vladne večine. — Razprava o boljši prehrani vojaštva. — Zopet soglasno sprejet utemeljen predlog
KDK
Beograd. 21. marca r. Današnia seia Narodne skupščine ie kljub temu, da bi se do sporazumu šefov parlamentarnih skupin morala pričeti že ob 9.. se ie pričela šele ob 10. Predsedoval ji ie Drvi podpredsednik g. Agatonovič Vladni poslanci so se zopet odlikovali po svoji odsotnosti Na proteste poslanca Hečimoviča je podpredsednik izjavil, da bo jutri odtegni! dnevnice vsem onim poslancem, ki ne bodo ali pa ne bodo pravočasno prišli na sejo.
Po otvoritvenih formalnostih ie predsednik med drugim sporočil da je anketni odbor ki ima nalogo, da revidira dolgoročne pogodbe o eksploataciji državpih gozdov in ugotovi zlorabe, stavil zahtevo naj ga Narodna skupščina pooblasti, da lahko nadaljuje svoje delo tudi v slučaiu razpusta Narodne skupščine in razpisa novih volitev vse dotlej dokler ne konča svoiega posla O tel zahtevi bo Narodna skupščina razpravljala na eni prihodnjih sej.
Nato je prišel v razpravo nujni predlog, ki ga je stavil v imenu KDK g Ivam Pueelj glede spremembe pravilnika o prehrani vojske. (Predlog smo obiavili že v vče-raišnii številk?) V svoji utemeljitvi ie z Pueelj povdarjal. da ni le umestno, marveč tudi potrebno, da dobe vojaki mesto konzerv tudi sir in mleko, ker hrana vojakov itak ni naiboljša Predlog zasleduje dvojni namen. Predvsem bi se na ta način povečal konzum mleka in sira. s čimer bi bilo pomagano kmetovalcem, ki svoiih
Tastoi rMa v ministrstvih
Beograd, 21. marca 1. Minister agrarne reforme dr. Vlada Andrič ie obolel in ne prihaja v ministrstvo, kier ie zaviadal zaradi tega poooln zastoo. ker minister že zaradi proračunske debate ni reševal nobenih aktov. Tudi v drugih ministrstvih se rešu-ieio le nainurneiše zadeve. Ministri se že očividno čutilo zelo nesigume kakor ie to opažati ored vsakokratno vladno krizo.
Problem predvojnih dokov
v*i iv« v vi 1 vi •
naših obcm ceskoslovaskim denarnim zavodom
Praga. 21. marca. h. Trgovinske in obrtne zbornice Češkoslovaške se bavijo z ureditvijo likvidacije jugoslovenskih kronskih dolgov v ČSR V poštev pridejo številni denarni zavodi, ki so angažirani v Sloveniji in Dalmaciji, ter tudi razni slovaški zavodi, ki so pred voino podpirali slovanske občine r Ranatu in Voivodini. nosebno v okolici No vega Sada Olokunni dolgovi znašajo neka ko 200 milijonov KČ Ministrstva, trgovin sko. zunanje in notranje, zavzemajo glede tega vprašanja razna stališča. Trgovinske zbornice pritiskajo na čira prejšnjo defini-tivno ureditev, ker nastaja zaradi tega velika Skoda.
mlečnih proizvodov ne morejo spraviti v denar, na drugi strani pa bi se izboljšala hrana vojakov Govornik ie naglašal, da so prehranjevalne razmere nepovoljne zlasti v južnih krajih, ker je znano, da se vojaški dobavitelji ne drže pogodb in dobavljajo slabše blago. V imenu vlade ie vojni minister predlog odklonil, češ, da nima potrebnih tii.ančnih sredstev. Večina se ie pridružila njegovemu stališču in je pri glasovanju predlos, odklonila
Nato ie prišel v razpravo predlog posl. KDK g Pariša Smoljana. Predlog zahteva zlasti izboljšanje stania tobačnih producen-tov, katerim se gode hude krivice V utemeljevanju predloga je posl. Smoljan v daljšem govoru orisal žalosten položaj sa-dilcev tobaka v Hercegovini, ki so vrhu tega za najmanjše prestopke izpostavljeni najstrožji kazni Apelira na vladna večino da spreime njegov predlog in tako ustvari boljše pogoje za to važno panogo državnega gospodarstva.
Fin. minister dr Bogdan Markovič le odgovarjal na vsako posamezno točk< predloga posebej in je na prijetno iznena. denje KDK sprejel vse zahteve, nakar ie bil Smoljanov predlog soglasno spreiet.
Narodna skopščira ie nato prešla na dnevni red in nadalievala razpravo o fin. zakonu Poslanec g. dr Krajač je podvrgel fin. zakon sološni kritiki in žigosal zlasti nekatere naiboli kričeče člene. Seja ie bila nato ob 13 zaključena.
Številne avdiience
Beograd. 21. marca 1. V nolitifnih krogih se pričakuie da bo po avdiienci Marka Trii koviča sledila konsultaciia cele vrste političnih prvakov Tekom današnja dne ?f biln soreietfh v avdiienco na dvoru več uglednih radikalov med niimi Krsta MHetič za hitri dopoldne ob 11 ie nozvan v avdiienco g. Liuba Davidovih Ponoldne od 5 do 6. ie bil na dvom tudi notranii minister dr. Korošec, ki ie imel no svoii avdijenci dališi razgovor z g. Vukičevičem.
Vojvodinski demokrati proti dr. Korošcu
Beograd. 21. marca d. Nezadovoljstvo vojvodinskih demokratov nad notranjim ministrom dr Korošcem zaradi režima v Voivodini. se ie razširilo tudi na ostale demokrate Pokazalo se 'e da s? dr Korošec ne 'ipa naston?ti oroti rad;ka'skemn nartizan-stvu v državni upravi v Voivodini. zarad *esar trdi'o demokrati da so razočaran-' ker vidiio da fe dr Korošec onoolnonr >dvisen od Vplip Vu'kičevf(*a in da ne morf >:bolišat? noložaia v Vojvodini ter uvest? re da in zakonitosti Demokrat' zelo zameriio dr. Korošcu, da vrdržu?e stanie. ki so ga uvedli radikali v Voivodini.
Osamljenost Rusije v Ženevi
Skoraj vse države proti sovjetskemu predlogu. — Grški delegat predlaga v bistvu odgoditev proučevanja ruskega predloga
do 1.1930.
Ženeva, 21. marca, (s-že.) Na današnji seji pripravljalne razorožitvene konference so govorili zastopniki Anglije, Švedske. Holandske, Poljske in Amerike proti ruskemu predlogu
ta. v katere službi so bili klerikalci. Umevno je, da je glasovanje klerikalcev vzbudilo veliko ogorčenje pri vseh prečanskih poslancih, zlasti pa pri demokratih. ki so jim pošiljali krepke medklice.
Klerikalci so pomagali upropastiti tudi vse za izboljšanje uradniškega položaja vložene predloge ter so med drugim glasovali proti amandmanu slovenskih demokratov, da se urede plače raznih zapostavljenih skupin penzijoni-stov, tako n. pr. tobačnih delavcev, južnih železničarjev itd. Pač pa so glasovali za široka pooblastila, s katerimi je dana ministrom možnost, da podro vse dosedanje pridobitve uradniškega zakona. Tudi proti važnim gospodarskim predlogom so klerikalci na celi črti držali z radikali. Seveda je bil sprejet zopet lanski zloglasni člen 82 s svojimi privilegiji za velepodjetnike glede občinskih in drugih samoupravnih doklad. glede katerega je. kakor znano. dr. Korošec slovesno izjavljal, da je bil lani utihotapljen. a da ga bo letos SLS de-finitivno vrgla iz finančnega zakona. Člen pa je dobil letos le drugo številko in mesto 82 nosi sedaj 71.
Zanimiva in nasilna je tudi redukcija državne dotacije za socijalno zavarovanje, ki so jo lani klerikalci znižali na 250.000, letos pa so glasovali za to, da St bila reducirana na 50.000. kar se pravi norca briti iz delavstva.
Jutri bo Narodna skupščina v plenu-mu razpravljala o finančnem zakonu. Izpreminjevalni predlogi so sedaj nemogoči, ker to pravilnik izključuje. KDK bo mogla le še iznesti nekaj kritike. Finančna debata se v soboto zaključi. definitivno g^sovanje o proračunu in finančnem zakonu pa bo v ponedeljek.
Ameriški delegat Gibson je naglašal. da bi več uspeha kot popolna razorožitev prinesel zaključek protivojnega pakta, ki bi lahko dvignil zaupanje med narodi, ter zaključek regijonalnih pogodb. ki bi lahko omogočile mirno ureditev vseh sporov in s tem pospešile varnost. Te pogodbe bi pozneje avtomatično privedle do omejitve oboroževanja. Zaradi tega je nadaljevanje dela edino pravilna pot, ki bo privedla do smotra.
Poljski delegat Soukal je povdarjal. da bi pri popolni razorožitvi industrijske države lahko mnogo prej zopet tajno nastopile.
Na popoldanski seji je govoril belgijski zastopnik Rolin-Jacquemine proti ruskemu predlogu, ki izvira po njegovem mnenju samo iz sovraštva proti civilizaciji in meščanskemu svetu.
Bolgarski delegat Burov ie govoril o velikih nevarnostih zaradi neenakosti v oborožitvi posameznih držav, kar zelo ogroža medsebojno življenje narodov.
Grški zastopnik Politis ie menil, da je za uresničenje ruskih predlogov predvsem potrebno, da se poveča mirovni
duh. da preneha razredni boj in da se doseže stabilizacija gospodarskih razmer. Predlagal je, da se ruski predlogi izčrpno proučijo, končno odločitev pa nai izreče Društvo narodov, kako naj se na novo usmerijo dela razorožitvene konference. Zaradi tega smatra za umestno, da se ne določi točen datum za prihodnje zasedanje pripravljalne razorožitvene konference, temveč prepusti predsedniku Loudonu. da sporazumno s predsednikom varnostnega odbora dr. Benešem določi datum, kdaj naj bi se sestala nova konferenca.
Holandski delegat Rutgers je izjavil, da manjka v ruski konvenciji vsaka določba glede mirne poravnave mednarodnih sporov. To je bistvena pogreška ruskih razorožitvenih predbgov. ki postanejo na ta način neprimerni in nepopolni. Švedski delegat Setning je zahteval, naj se brez odlašanja stori prvi korak na poti omejitve oboroževanja, in sicer na podlagi trenutno obstoječih varnostnih paktov. Ta pot je začasno edina, ki bi lahko zagotovila splošno varnost. Ruski predlogi v sedanjih političnih razmerah absolutno niso izvedljivi.
Na jutrišnji seji bo Litvinov odgovoril na razne kritike, ki so bile izrečene f ruskem predlogu.
Italija zahteva ,svobodo' na Jadranu
O priliki tangerske konference je stavila Italija ponovno svoje imperialistične zahteve po nadvladju od Jadrana do Orijenta
Pariz. 21. marca. d. Včeraj se je v zunanjem uradu pričela konferenca štirih držav za ratifikacijo francosko - španske tangerske pogodbe. Popoldne je zunanji minister Briand otvoril prvo sejo. V kratkem pozdravnem nagovoru je Briand izvajal, da se konferenca ne bo bavila s tem, da ovrže ali spremeni tangerski statut. Spremembe, ki so bile izvršene, v polni meri upoštevajo interese vseh udeleženih držav. Konferenca naj bi predvsem zboljšala administrativno organizacijo, o kateri se je pokazalo, da je često nepopolna. Nato je Briand oddal predsedstvo glavnemu tajniku Quai d'Orsaya Berthelotu.
V Parizu menijo, da je treba z ozirom na nedavna pogajanja francoskega poslanika v Rimu pričakovati nove italijanske zahteve. Vsi listi so soglasno mnenja, naj Francija na tej konferenci v prvi vrsti odkloni vsako
vmešavanje v onem delu Maroka, ki spada pod francoski protektorat. V diplomatskih krogih splošno trdijo, da ni misliti, da bi se pogajanja na tej konferenci razširila na ostala vprašanja ob Sredozemskem morju.
Rimska «T r i b u n a> izvaja v zvezi s to konferenco, da bi Italija pristala na tanger-ski statut, če bi dobila vodstvo kake javne funkcije Konferenca bo najbrže zelo kratka in že početkom poletja bi moral veljati novi statut. Na ta način bi se ustvarila enotna fronta ob Sredozemskem morju proti velikanskemu gosparskemu pritisku Severne Amerike. Obenem bi tudi Arabci izgubili pogum za nadaljnje napade. Italiji seveda to še ne bi zadostovalo; rešiti bi bilo treba še položaj Italijanov v Tunisu. popraviti južno mejo Libije in svobodo Italije na Jadranu. Italija bo storila vse, da se tanger-ska konferenca uspešno zaključi.
Pred zboljšanjem odnošajev z Bolgarijo
Sofija, 21. marca. g. Tisk in politični kro* 0 posvečajo posebno pozornost razgovo» ru med zunanjim ministrom Burovom in jugoslovenskim zunanjim ministrom dr Marinkovičem v Ženevi. Zatrjuje se, da sta državnika pri tej priliki razpravljala o vseh vprašanjih, ki so med obema držas vama nerešena. Po zatrditvah Burova se bodo medsebojni odnosa ji v najkrajšem času izdatno zboljšali.
Pred novo akcijo bolgarskih
komitašev
Atene, 21. marca. g. Kakor poročajo, je opaziti v bližini bolgarske meje nova zbi* ranja bolgarskih komitašev Bolgarski in grški obmejni šef »ta stopila v stik, da si medsebojno zavarujeta cerkvena posestva na obmejnem teritoriju.
Češkoslovaško-sovjetska popaianja
Moskva, 21. marca. d. Kolegij zunanjega komisarijata je poslal vodji sovjetske dele* »acije v Ženevi Litvinovu navodila, pod cakimi pogoji naj bi delegacija uvedla mo* rebitna pogajanja za novo in natančnejšo gospodarsko in trgovinsko pogodbo s Ce* škoslovaško. Dosedanja pogodba z dne 5. lunija 1922. po mnenju obeh pogodbenikov ni več v skladu z zelo razvitimi gospodar* skimi odnošaji in jo je tTeba zaradi tega spremeniti Kakor se izve iz vladnih kro* gov, bi bila Češkoslovaška pripravljena pri* četi nova pogajanja pod naslednjimi po* goji:
1. Sovjetska unija je pripravljena prizna* ti Češkoslovaški največje pogodnosti; 2. Češkoslovaški se priznajo tranzitne olaj* šave in obe stranki skleneta carinsko kon* renčijo z avtonomnimi tarifi; 3. V novi do» Iočbi se točno določi kontingent izvoza m uvoza m 4. stranki pogodbenici se ob* vezeta, da bosta sklenili konzularno kon* venci jo. O vprašanju de rure priznanja se
na teh pogajanjih ne bo razpravljalo.
i
Litvinov poseti Berlin
Berlin, 21. marca. d. »Tagliche Rund* schau» poroča, da bo ruski ljudski komisar Litvinov v spremstvu ruskega delegata pri razorožitveni konferenci Steina po zaklju« Čeni konferenci v Ženevi potoval v Berlin da stopi v razgovore z zunaniim ministrom in državnim kancelarjem. Litvinov bo Ostal 2 ali 3 dni v Berlinu. Na sestankih se bo v prvi vrsti razpravljalo o prelomu nemško ruskih gospodarskih pogajanj in o aretaciji Nemcev na ozemlju ob Donftu.
o
"I
Grškokatoliške demonstracije v Rumuniji in vlada
Bukarešta, 21. marca. d. Namestnik m* nanjega ministra Duca je povabil zastop* nike inozemskega tiska in jim podal izja* vo, da vlada kljub težavnemu političnemu položaju, nikakor ne namerava odstopiti.
Cenzura je prepovedala vsa poročila o spopadih med grškoskatoliškim prebival* stvom in orožništvom v Turgulmuresu. Včeraj popoldne je v tej zadevi posredo* val pri regentskem svetu patrijarh grško* katoliške cerkve Suciu. Po njegovi izjavi so procesijo razbili orožniki na prefektovo povelje. Suciu je zahteval, da vlada uvede najstrožjo preiskavo in krivce kaznuje. Prosvetni minister Lapedatu je izjavil, da je bil načeloma proti procesiji grško»kato* Iiškega prebivalstva, ko se je prebivalstvo polastila razburjenost. Prefekt je prebival* stvo pozval, naj se razide, ker temu ni hotelo slediti je moralo nastopiti orožništvo.
Bukarešta, 21. marca. g. Vsi listi razen vladnih objavljajo nova poročila o spopa* dih med grško*katoliškim prebivalstvom in policijo. Grškokatoliški metropoht je včeraj o zadevi govoril v senatu. V infor* miranih krogih izjavljajo, da bodo grško* katoliški duhovniki, ki so člani senata, od. ložili mandate, če bo vlada vztrajala, da obdrži člena 9 in 45 verskega osnutka v današnji stilizaciji. Ta dva člena ne sma* trata grškokatoliške cerkve za pravno enoto.
Sneg in mraz v Italiji
Rim, 21. marca. s. Kakor poroča «Tri* buna» vlada od petka po vsej Toskani po* polnoma zimsko vreme. Na gorah je zapa* del sneg in temperatura je padla na 5 sto* pinj pod ničlo. V Trstu divja že U dni močna burja. Iz Južne Italije poročajo, da že več dni neprestano dežuje.
Milan, 21. marca. o. V vseh krajih sever* ne Italije je postal mraz precej občuten, in danes je zapadel sneg. V Milanu sneži že ves dan. Poročila o pravcatem zimskem vremenu prihajajo tudi iz Geneve, Turina, Benetk m alpskih krajev. Tudi v Trstu in Gorici fe danes predpetdne, prvič v leto* infi zimi, nekaj časa naletaval sneg.
Zima tudi v Bolgariji
Sofija, 21. marca. g. Po vsej Bolgariji so divjali danes veliki zameti in je mestoma rapadlo do 2 metra snega. Temperatura je padla na 10 stopinj pod ničlo. V nekaterih krajib primanjkuje brane za živino. Vlada |e preskrbela, da dobijo prizadeti kraji pod-ooro.
Toalouse, 21. marca. g. Na obali Sredozemskega morja, kakor tudi v notranjosti divjajo zadnje dni veliki viharji. Temperatura je podla na 2 stopinji pod ničlo.
Vladna večina je kar na hitro sprejela okrog 400 deloma Izredno
važnih zakonskih določb
Le nekatere izmed upravičenih zahtev KDK je vlada sprejela. — Vofnico bo morala vlada določiti sporazumno s finančnim odborom. — Važna določba proti korupciji. — Naknadni
prizivi proti odmeri dohodnine
Beograd, 21. marca p. Finančni odbor le danes pozno v noč zaključil razpravo o »mandmanih. KDK ie z uspehi, ki iih je dosegla, lahko zadovoljna, četudi je vladna veČina pokazala v marsikaterem važ. nem vprašanju popolno nerazumevanje in kakor iz trmoglavosti odklonila razne iz-preminjevalne predloge
Današnja seja se ie pričela popoldne ob 4 Najprej se je nadaljevala razprava o amandmanih notranjega ministrstva. Pri tei priliki ie povzei besedo tudi g Stiepan Rad|<J. k' je kritiziral predložene amand-mane ter zlasti nastopil or^ti nameri, da se izločita Beograd in Zagreb i? svoj'h oblasti Vlada je tozadevno konkretna za. hievo zagrebškega ve'ikega župana zaenkrat sicer odklonila vendar oa ie notranji minister dr Korošec izjavil, da bo to vpra. šanie rešeio s oosebrvm zakonom. To b' značilo. je naglašal g Radič revizijo ustave in le dovoli značilno, da hoče vlada vso našo zakonodajo t»ostav;ti z običajnimi amandmani na glavo Prav tako te ičkič-no nastopil pr^ti uvajanju državne pVIclje v mestih, ki so itak dolžni da vzdržujejo svojo lastno ool:cijo V bivši Avstrii smo se desetletja borili za to. da smo dobili mestno policijo, sedsj pa nam h« Čete to pridobitev v lastni drŽavi nkiniti Smatra dg ie na me}' pogrebna iržavna policija, da pa ni nobenih razlogov ds bi se me. rjalo stanje v not nn jo vi države Lr Ko. rošee je bij nekoč oame^n 001't'k. odkar pa ie stopi! v Vuk'5evičevo vlado, nima več evropskega ppi-novinln in smisla za solidarno delo. Obširno le Radič"-govori' o nnvpm občinskem zakonu ter povdaria' da je b!I načrt k' ga ie sesravil z Boža Ma-Himov:d. <prelpm!!'v r.Vla vbda napoveduje. da bo itzdala zooet nov načrt, ne da b' povedala kal nrav za prav mmera. va. V svoiih z?kli"xn!h !zvaiani:h ie o<'Sl Radič ostro kritiziral nekon^kvn^no politik^ g. dr Korošca, k? ie v Si oven'ji nv-tonomist. v Beogradu pa naihuiši centra, list.
Po govoru ivislanrpv Voje LttrJča In M?čka ie vladna večina sorejela amand-man notranjega ministra, nakar .se le za. čela
razprava o aip^d^a«"*! m'nistrsfva za narodno zdravle.
Obširnejša debata se ie vrš'la o amandma-nu. k? govor o otvoritvi novih sekam Minister je ■"atripval. da so nove 'ek:>rne nuino potrebne V debati ie v imenu KDK govori' ors'anec dr Kraiač
Pri amandm*n'h znns»"<ega ministrova
se ie vrš!la obširnejša debata o »a»l'h po. ob'ast;lih pri čemer sta poslanca ge dr Sumenknvtč fn dr Demetrovič oS'ro kriti, zlrala zapostavljanje prečanov v diplomatska služb'
Prj amandmanfb m?ni«trstva vojske In mornarice
sta poslanca gg. Maček In DemetroVč
principi i elno protestirala proti temu. da čr. pa vojno ministrovo svoie kredite pr' Hi. P ''ekarni banki Hipotekama banka bi morala služiti predvsem ?osnodar^kim svr. h a m Zato <ata ce oba izjavila proti amand-manu k; dovoljuje voinemn ministru naleti" pnsolila v znesku mililonov Din Ori H^otekarni bank? Vojni minister general H*dr\J >e zdg^variai svolo zahtevo s tem. da zlasti v Južni Srbiii primanikitie vojašnic in da se tv1 to posojilo uporabiVi zvoll v to svrho Oba govornika sta nastopila tudi proti določb' da ministra vojne in fnanc določita višino voinice pnvdarMoč da gre tu>d: pri voime? za davek, o katerem sme sklepati edipole Na^n-dna skiio-?i*ina Na zahtevo npsisnca O?metrov'ija fe vo*Tt' if»?»?"ster	Hjvt^eV. mora
o vof«|r>j sklepati finančni odbor Narodne skupščine.
V	razpravi o amandmajih ministrstva
za lavna dela
je posl Demetrovič v daljšem govoru ostro kritiziral politiko tega resora in s številkami dokazat brezprlmerno neenakost k? vlada v področhi tega ministrstva med prečanskim! In srbijarSklmi pokrajinami. Dočim se v Srbiii vsako leto grade nove in popravljajo obstoječe ceste so ceste v prečanskih kraiih zanemarjene in promada še to. kar le bilo dobro Minister Pera Markovič le nato izjavil, da priznava upravičenost kritike Poslanca Demetroviča in da bo sestavil posebno komisijo, v kateri bodo zastopane vse pokrajine in ki bo izdelala točen načrt za zgradbo in popravo cest. Proračun ie reduciran za 10 %. pač pa bo določena od Inozemskega posojila večja vsota za zgradbo cest
V	razpravi o amandmanih prometnega
ministrstva
je posl. Demetrovič zahteval večlo subvencijo našim parop;ovnim družbam, ki se morajo boriti i najhujšo italijansko konkurenco, dočim je Italija naravnost razsipna, kauar gre za Jadran, se naša vlada sp oh ne zaved;. pomena na$e morske obale. Obširno ie govoril o zgradbi jadranske proge in protestiral proti temu. da se trasa pn-ge določi z arnandmanom. Z delom bi se bilo lahko že davno pričelo, zaradi malomarnosti vlade pa moramo plačevati 8% obresti za lSmilijonsko dolarsko posojilo. Ce bi bila vlada pravočasno izvršila vse potrebne priprave, bi danes ne biio treba izdajati milijonov za podporo pasivnih krajev ker bi bilo mogoče nuditi gladujočemu prebivalstvu delo in zaslužek. Brezglava politika vlade uničuje milijone narodnega premoŽenja, nalaga narodu ogromna bremena in povzroča Škodo državi.
Tudi Stjepan Radič je obširno kritiziral priprave za zgradbo jadranske proge ter zahteval, da se izvede prosa vzporedno t unsko železnico ne pa preko Srbije in Črne gore »amo zala da bi tekla iet dvorišče kakega Puniše Račiča. Nato so govorili še poslanci Lazig, Ndudorfer b« Puniša Ra. člč. Poslanec Neudorfer je zlasti zahteval, da predloži prometni minister pravilnik o brezplačnih voznih kartah fin. odboru.
Po kratki razpravi so bili sprejeti tudi amandmani ministrstva za pošte In ministrstva za DOl^d ;|Stvo. Poslanec Demetrovič je kritiziral malomarnost vlade za poljedelstvo Voj\odine. ki spričo pogubne vladne politike vidno propada in ni več daleč čas, ko bo nekdanja Žitnica srednje Evrope spadala med pasivne pokrajine Med njegovim govorom j, pr"f'o do ostrega prerekanja med poslanci KDK in ministroma Oroiom in Stan.
kovičem.
Novi vladni amandmani
Nato ie predsedn k brez povoda prekinil debato ter pozval referenta, nai Prečita no-vodošle amanumane Med drugim it bil pre-čitan smandman oo katerem bodo davčne oblasti po I. aprilu 1928 sprejemale za dolžne davke prlznanlce Izdane pri žigosanji« kronskih novčanic. v kolikor njihove vsote ne presegalo 2 tisoč kron. Ta amandman ie restrinkciia širšega predloga, ki ga ie stavila KDK v katerem ie predlozala. nai se dolžni davki plačueio s priznanicami brez vsake omeiitve.
Do zanimivega prizora ie došlo. ko ie referent prečita! vladni oredlos. po katerem se oproščajfi karnl monopofekli prestopkov do 31. marca 1928 Med poslanci ie nastala veselost Poslanec Kosanovič 1e vpadel: »Torei še 10 dni lahko krademo« Svetozar Pribičevi«* ie vzkliknil: »Oleite gleite! Vlada proglaša da se lahko krade do 31 marca Nastal ie splošen grohot in vlada ie morala spremeniti datum 31 marca v 1 marec.
Zanlm'vo ie bilo tudi tO. da ie referent nato prečita! predlog vladne večine s katerim se poob'ašča minister da lahko spre-?ema priizlve nroti vicoko tvdmertenl dohodnini za vso dobo od 1 1919 do 1927 Prizivi se moralo vlagati do konca meseca iuniia I92S in bodo onroščeni taks Poz-neie se ie zkazalo da vlada tega predloga n? sore5elat v tel obliki, temveč tako da so nrizivi do-' močeni samo za leta 1925 do 1927
Vlada ie dalle spreiela včera fini? predlog dr ?eriava oo katerem sp bodo č;st? dobiček režllskfh del v k*7i?»?ilea»« Iti vplačila kaznjencev stekala v poseben fond iz kate-terega se bodo ponravlialp zžradbe sodišč in kaznilnic Amandman vel;a tud' za sodišča in kazn;1nice v Sloveniji.
Nov amandman odre;a. da s* v drža^n ne sme vorizoriti nohen film dokler ga ne odobri CPTimrna ob\pst prosvetnega ttiinistr stva Poslanec dr Kramer le pri tem pripomnil pos'ancr Smodeiu: »S<*dai so vam centraliziral'" rudi cenzuro« Posl Smodei ie odvrnil v stidni rad1-??'"- »Po ie doh^o« Med vladnimi amSndmarri ie nato sledi! predlog k? ga ie. stavil, posl dr Žerja-v. in ki ga le milistef oošte Koc'č snreiel ter s« glasi- »Pokojnine rrovjrir^nh n^štiih n'smonnš nlihovih vdrnr in sirot iz Slove, niie. Dalmacije, »toka Krka in Kasrv« s? bodo izo'ačPVale i? državmh sredstev v smislu čl 51 zakona od februarja 19?2,-Tu ie predsednik dr ŠeČerov orekinil
referenta ter odredil nadrljevanie debate. Prvi Je govoril posl Demetrov'č, ki je rotil vlado in večino, nai ukineta dohodmno ter sprejmeta možnost priziva proti dosedaj odmerjeni dohodnini v letih 1919 do 1927.
Posl. Demetrovič je dalje ostro kritiziral predlog ministrstva soeij. politike, ki reducira enoniilijon*kn podporo ki favarov«-iij* delavrev na 50,(MI() dinarjev. Ostro je turi) grajal ministra RaH.aviČa. ker ni določil nobenih kroditov za redno funkrijonirnnie invalidskih sodiš?., ki se zato op morejo se-slajati in rpSevati invalidskih pritcrb To je višek nesmiselnosti in brezsrčnosli napram invalidom.
»Poslanci in uradniki ne smejo Imeti poslovnih stikov z državo.«
Soglasno ie bil nato sprejet predlog, ki ga ie stavil fin minister zaradi energične zahteve KDK, da Doslanci ne smeio biti člani upravnih odborov državnih in driig h podietij. ki so v poslovni zvezi z državo Amandman odrela da nandnl poslanci re smejo biti člani upravnih odborov. drŽ3V '^nega monopola Državne hirotekarne banke. Narodne banke in ostalih oodieti). ki so v poslovnem stiku z državo Verlfika. cliski odbor ba dolžan da od poslancev vzame o tem oziru čas'no b^st-do. En^k člen velia tudi ra vse državno uradništvo. ki bo s Posebno okrožnico pozvano, naj odloži taka me<ta vseh državnih kak^r tudj privatnih podjetij ki so v oOslovni zvezi z državo «
Glasovanje
Predsednik je nato zaključil debato In odredil glasovanje o amandmanih Pn gla» lovanju o predlogu glede prizlvov proti od» meri dohodnine je došlo do zanimivega prizora. Vlada je odklonila predlog svoje veČine v finančnem odboru ter zahtevala, naj 9e možnost prizivov omeji na dobo od. I 1925 do 1. 1927 Pri prvem glasovantu Je vlada osst&Ja v manjšini, nikar je predsed« nik odredil ponovno glasovanje; sedaj Je bil spreiet vladni predlog z glasovi srbijan? cev in klerikalcev. Prečanski demokrati in tudi nekateri prečnnski radikali so glaso« veli z opozicijo. Glasovanje ie vznemirilo celo demokrata posl. dr. Ribarja, da. Je zaklical: «Bravo, dobro ste glasovali srbi* janci. Torej tudii klerikalci so sfbijanciN
Medtem ko so se enostavno fitali amandmani, ki jih je skoro 400, so se v dvorani sestajale posamezne skupine in pričelo se je splošno barantanje ža besedilo amandma-nov. Odigravali so se pri tem uprav tragikomični prizori. Najdalekosežnejši zakoni, ki bodo v prihodnjem- proračunskem. letu . urejali najbolj bistvena gospodarska in javna vprašanja, so se sprejemali en bloc relo brez čitanja z enostavnim našffevanjem številk dotifnih amandmsnov.
Večina je sprejela finančni zakon v celoti ob pol 11. zvečer. Prihodnje dni se bo vršila o njem razprava v plenumu Narodne skupščine.
Kako naj se omeji korupcija pri preskrbi
živil za gladujoče
Seja skupščinskega odbora za tozadevni predlog KDK. — Polovica denarja naj se porabi za javna dela. — Umestni predlogi beograjske Trgovske zbornice
Beograd. 21. marca o. Skupščinski odbor za pretres nuinega predloga Stienana Radi-ča za pomoč strada ločim, se ie danes sestal in po dahši razpravi soglasno sprejel predlog resolucije na katerega sta pristala tako vladna večina kakor minister socijaine politike. Ta predlog prav za oiav novelira stari zakon. Pri oodelievaniu podpore bodo imele oblast, samouprave proste roke bodo pa to delo vršile sporazumno s posebnimi odbori, ki so predvideni v zakonu in ki bodo vršili kontrolo glede Pravične razdelitve podpore.
Spreieti predlog se glasi: »Kredit 150 milijonov dinarjev, ki ie dan kot pomoč onim ki iim nedostaie hrane in ie razdeljen oblastim se ima uporabiti tako da se iz nlega porabi 50% za iavna dela kakor za graienie cest vodovodov, cistern itd., ako so predhodna dela za te zgradbe izvršena ali pa se morejo tako hitro izvršiti, da se delo lahko takoj prične Ta dela vrše oblastni odbori v lastni režiii, v sporazumu z odborom dotič-ne oblast' določenega v čl. 2. ali 6 zakona o pomoči onim. ki iim nedostaie hrane«.
Beograd, 21. marca r. Kakor znano, }e minister socialne politike Ceda Radovič na podlagi zakona o pomoči gladuiočim izdelal pravilnik, ki določa med drugim tudi, da izvrši nabavo Živil posebna komisija, ki io tvori pet višiih uradnikov, zastopnikov posameznih ministrstev in dva delegata Trgovske zbornice. V zvezi s tem pravilnikom ie beograjska trgovska zbornica poslala ministru sociialne politike g. Radovlču spomenico, v kateri zahteva nai se sestava komisije za nabavo živil v toliko izpremeni da bi to komisijo tvorili po en delegat vsakega parlamentarnega kluba in dva strokov piaka, ki bi hi določila Trgovska zbornica, nadalje, da se nai nabava živil vrši izključno potom naših domaČih borz v Beogradu. Novem Sadu in Somboru. Te svole zahteve utemeljuje beograjska Trgovska zbornica predvsem s potrebo, da se nabava ln razdelitev živil obvaruje koruncile. Zastopniki vseh parlamentarnih krogov bi btti nalboljša kontrola, da bi se v sedanii dobi afer ne moglo ničesar storiti nepravilnega Posebno ie važno, da opozarja Trgovska zbornica na potrebo, da se vrši nabava živil potom posameznih borz in ne da M komislia direktno sprejemala ponudbe od posameznih Izvoznikov. kar bi moglo povzročiti razne nepravilnosti. Da bi se onemogočila Špekulacija t žitom In povišanjem cen. predlaga zbornica nai se nabavi naiveč 100 vagonov Živil n® dan. Razen teea nai bi komislia *a nabavo Živil tri dni pred nakupom obifVia na do tični borzi in v dnevnih !*stih koKClne Živil ki lih namerava kuoiti. Nabave na' bi se vršile po borzmlh uzancah. v slučaHh nepra-
vilnosti pa nai bi bile borze pooblaščene, da podvzameio potrebne proteste in pritožbe. Na koncu svoje spomenice nagla ša beograiska Trgovska zbornica, da bi se samo na ta način mogel uspešno izvršiti zakon o podpori ljudem, ki iim orimanikuje hrane, čeprav ie zbornica orinciniielno proti takemu načinu urejevanja tega važnega in aktualnega problema.
Usoda prekooceanskih letalcev
Newyork, 21. maroa. g. Neko kanadsko vladno letalo poroča, da je opazilo ha White Capbergu, 224 km od Brewenhalla v državi Mavne ostanke letala m dve trupli. Kanadske oblasti so odposlale patruljo, ki naj raziskuje dalje. Zdi se. da gre za trup« li angleškega letalca Hinchliffa .tn njegove spremljevalke Mackay.
Berlin, 21. marca (be.) Ker nameravajo Koehl. Loose in Huenfeld preletiti Ocean, skuša nemška Lufthansa in druge: organ i za« cije pregovoriti letalce, naj ne poskušajo
Eolcta, ki je že za toliko letalcev-tragično oncal. Lufthansa poroča, da divjajo na Oceanu silni viharji in da sedanja kon» strukcija letal izključuje uspešne preko« oceanske polete Znani graditelj Zeppelino« vih zrakoplovov dr. Eckener je izjavil, da proučuje konstrukcijo letala, ki bo lahko letelo v višini 15 km in rabilo preko Oce« ana 15 ur.
Demonstracija brezposelnih
KodanJ, 21. marca. s. Dopoldne se Je zbralo več tisoč brezposelnih, da bi odko* rakali v strnjenih vrstah pred grad Chri« stianbofg, kjer je državni zbor. Posebna delegacija je posetik notranjega ministra in m« izročila zahteve demonstrantov. Končno 90 odkorakali demonstrantje k mestni ubožnici, kjer so dobila večerjo in prenočiSče.	».
Smučarska nesreča
Salzburg, 21. marca ». Družba 17 smu« čarjev z Dunaja je danes- opoldne odšla od Zittelhausa na Sonnblick tet se obrnil« v vzhodni smeri na Hohe Riffri. Skušala je prekoračiti neko sneženo prepoko. ki se je odtrgala in jih odnesla v globino. 4 ose« be 90 rešili, 13 pa jih $e vedno pogrešajo.
Nesreča v rudniku
Berlin, 21. marca, (be.1 Pri L»ebefiwelk8u se je porušilo zarad' velikega viharja v ne» kem premogovniku ogrodje Ponesrečilo se je 20 rudarjev Do sedaj je ugotovljeno, da je 13 mrtvih in 7 težko ranjenih.
Nedeljska manifestacija in resnicoljubni
„Siovenec"
Ogromna udeležba in odločna borbenost sta vplivala na klerikalno vodstvo naravnost porazno. — Poleg laži in neumnosti mora «Slovenec» seveda tudi zopet denuncirati. — Česa pa klerikalno glasilo ni hotelo videti in slišati
Gla-$ito'"StS se trudi z vsemi mogočimi nelephni sredstvi,' kako bi utajilo velikanski^ uspeh nedeljskega zborovanja Kmečko-demokratske koalicije na Taboru.; Tako velika manifestacija pa se kljub na^ečjemu prizadevanju ne da utajiti in tudi omalovaževanje zborovanja ne zmanjša pomena, ki ga ima nedeljska prireditev na slovensko politično življenje- in čigar posledice se bodo gotovo pokazale v najbližji bodočnosti.
Manifestacijam je prisostvovalo čez deset tisoč ljudi, ki so medtem že sirom Slovenije raznesli vest o ogromni udeležbi in o iskrenem navdušenju zbo-rovaicev. tako da bi včerajšnji »Slovenec« lahko v vsakem kraju dobil človeka. ki je bil na shodu in bi z ogorčenjem čital lažnivi njegov popis. Vsi zagrebški in beograjski nsodvisni listi so v svojih poročilih posebno naglašali. da je bil nedeljski shod KDK nekak fenomena en dogodek za Sloveni o Vse nepristranke sodbe Hrvatov in Srbov so si edine v tem da so--se-.Slovenci, ki so znani, da se ne navdašmejo za vsako stvar in da neradi hodijo na shode, preteklo nedeljo pokazali čisto z druge strani. Vsa ta poročila se t strinjajo v tem. da tolikega Števila udeležencev in takega navdušenja v Ljubljani ni-nihče pričakoval.
•Slove,neg*, ki na klerikalnih shodih v Uniotiu vidi redno po pet tisoč ljudi, jih ie v nedeljo naštel v mnogo večji taborski dvorani in na letnem telovadišču le kakih štiri tisoč. Malo čudno se more zdeti tistim, ki poznajo ogromno obsežnost dvorane na .Taboril, stranskih dveh dvoran in. balkonov ter lož. kako da se je moral v snegu in burji otvoriti še drug posebni. shod na prostem, ako je .bilo v hotranjščlni samo 3500 oseb. Mislimo, da., o navdušenju zborovalcev ni .treba izgubljati besedi, ako samo opozorimo na dejstvo, da je baš med zborovanjem pihala huda burja, a so zboro-valci kljub .termi Vztrajali na snegu in mrazu, ko jim. prodreti v dvorano nikakor n? bik) mogoče. Tudi ie prozorna laž trditev da so bili med zunanjimi v znatni večini nčkj zagrebški omladinci.
ki da so bili najeti, da povzdignejo navdušenje. kajti zagrebški gostje. — cel vlak in še tri vagone jih je bilo po «Slovenčevem»! — so kar izginili v ogromnih masah slovenskih zborovalcev.
Tudi o ekskurziji zagrebških dijakov pod vodstvom znanega in uglednega učenjaka dr. Ferda Šišiča poroča «Slo-venec*. toda ni premagal skušnjave, da ne bi temu poročilu po svoji davni navadi ne obesil denunci.iaciie. da se je ta dijaška ekskurzija pripeljala na shod KL)K in. da je uživala ugodnost četrtin-ske vožnje. Ta denunci.iacija spada v okvir «Slovenčevega» poročila in bi se bilo le čuditi, ako bi glasilo SLS opustilo insinuacije in denuncijacije. ki tako harmonično dopolnjujejo ostale laži in zavijanja resnice.
Kljub vse.i bistroumnosti in tenkosliš-nosti pa je «S'ovenčev» poročevalec le na nekaj pozabil. Niti z besedico ni omenil poslanca Kosanoviča,, ki je bil predmet navdušenih ovacij tako na Taboru, kakor na balkonu pred Kazino. Treba je namreč zamolčati prisotnost poslanca, ki je gospodu Korošcu s svojo interpelacijo o Glavnjači prizadel toliko težkih skrbi in povzročil da je moral g. minister kljub svojemu boljšemu prepričanju na vse pretege hvaliti uredbo tega državnega zavoda, ki nas sramoti pred vsem kulturnim svetom.
Do najmanjše podrobnosti si je «Slo-venčev» poročevalec ogledal prireditev. Opazii je celo. da je zastavo pred sprevodom nesel neki Hrvat — dasi je bil to pristen slovenski fant — ni pa opazil nekega drugega Hrvata, ki je pri vseh zborovalcih vzbujal splošno pozornost in kojega pojava je bila povod velikemu navdušenju. Bil je to hrvatski poslanec Matica, katoliški župnik. Tega moža «Slovenčevo» poročilo ne omenja. ker noče. da bi se izvedelo, da na protiklerika;ni strani govori in deluje tudi katoliški svečenik. Zrušil bi bil svojo večno trditev, da je SDS proti veri in cerkvi. Videli in slišali pa so tudi njega tisoči in tisoči...
Nestrpnost in nepremišljenost g. Gabrovška
Kaj sodijo v Beogradu o njegovem odgovoru. — Ali vsa SLS tako misli, kakor njen glavni tajnik?
Beograd, 21. marca p. 2 ozirom na uvodjiik v včerajšnjem »Jutru«, ki ga je' Objavil pošle vodeči' podpredsednik SDS v ljubljanski Oblasti g. Adoif Rib-nikar, in z ozirom Ha odgovor .tajnika SLS" g.' Gabrovška, objavlja notojšnja »Reč« iz krogov' KDK naslednjo izjavo:
»Točno je, da je pokret KDK v Sloveniji objel široke ljudske množice, c čemer se je ' lahko vsakdo prepričal, kdor je videl nedeljsko ljubljansko zborovanje. Na tem zborovanju je g. Svetozar Pribičevič Izrazil svoje obžalovanje. da SLS v tem usodnem trenutku nacijonalne politike igra vlogo Efialta ter omogoča," da se v Beogradu še more vzdrževati hegemortistični režim. Burno odobravanje, s katerim so zbo-rovalci sprejeli to izjavo, je pokazalo razpoloženje: ljubljanskih množic napram izdajalski politiki SLS. Znano je tudi to, da že dalje časa vsa slovenska javnost apelira na SLS, naj prekine svoj pakt z radikali in prične voditi drugo politiko.«
»Članek, ki ga Je g. Rlbnlkar objavil v »Jutru« Naravno ni noben službeni apel, temveč predstavlja novinarsko konkretizirano razpoloženje v klerikalnih množicah samih. Odgovor, ki je bil dan iz vrst SLS, je pokazal samo to, da se SLS ni ničesar naučila in da je za majhne partizanske koncesije prodala najvažnejše državne in narodne interese najslabšemu režimu, ki je kdaj vladal v naši državi. G. Vukičevič je SLS zasužnjil in ako se mora njena politika voditi nadalje v popolnem nasprotju z razpoloženjem njenih pristašev," ooividno. ne more prekiniti svojih zvez z g. Vukičevičem, s katerim je, kakor je sam dr. Korošec izjavil, vezana na. življenje in smrt.«
»Pri term je znaČIlho za.klerikalne metode, da odgovarja na stvarno diskusijo s tem, da jo zavaja na osebna vprašanja im osebne napade.' Klerikalci so odbili pred nekoliko tedni vsako sodelovanje s Stjepanom Radičem, odbili so s prezirom vsak stik s Svetozarjem Pribičevičem in sedaj delajo isto s slovenskimi. samostojnimi demokrati, namesto da-.bi odkrito povedali, da so odločeni ostati v vlogi Efialta. Članek »Jutra« in odgovor tajnika SLS je nov dokazi da SLS v vseh vprašanjih postavlja v prvo vrsto samo strankarske interese Svoje ozkeVolitike. Razvoj dogodkov bo klerikalcem hitro pokazal, da še .nahajajo na nevarnem potu.« ,
Izjava tajnika SLS, kaplana g. Gabrovška, ki jo skupno z našim predvčerajšnjim uvodnikom priobčujejo včerajšnji beograjski in zagrebški listi in na katero odgovarja beograjska »Reč«, se med drugim takole:
»O kakih resnih pogajanjih med nami in dariapjiirti voditelji slovenskih samo-stojmiti. demokratov, ako .bi se SLS sploti hotela pogajati, ne more biti niti govora. Mi celo smatramo vsako ponudbo za kakršnakoli pogajanja med nami in današnjimi voditelji slovenskih samostojnih demokratov, makar v ime-
nu koga drugega, enostavno za razžalie nje naše časti in našega ponosa pa tudi za razžaljenje Časti in ponosa celega slovenskega naroda. S temi tjudihi ni mogoč prisrčen sporazum, pač pa de-ilnitiven obračun in mi bomo s svoje strani vse storili, da pride do tega obračuna.«
Značilno je, da za beograjske in zagrebške liste od g. Gabroška dane izjave včerajšnji »Slovenec« ne priobču-je. Pač pa priobčuje »Slovenec« uvodnik dolgih rekriminacij, ki konča v na-sprotstvu z beograjsko nestrpnostjo in srboritostjo g. Gabrovška s tem, da SLS ne odklanja a limine v spravo po-nudene roke, češ, da smatra SDS za »hinavskega Volka spokornika«, ki mu ne more verjeti toliko časa. dokler ne vidi tudi spokornih dejanj. Navzlic svoji robatosti »Slovencev« članek vendarle dokazuje, da imajo v SLS morda le Še kako drugo glavo, kakor samo Gabrovškovo.
Varuhi, skrbite za denar svojih varovancev!
Pod zgornjim naslovom smo priobčili v 65. številki «Jutra» članek izven uredništva, ki poživlja varuhe, da se naj bore proti temu, da bi se denar mladoletnih nalagal v Državno hipotekarno banko, temveč, da naj se nalaga v regulativne hranilnice, češ, da — -po mnenju pisca, za obvezno nalaga* nje denarja mladoletnih v DHB ni zakoni« te podlage, poleg tega pa, da je denar v hranilnicah vsaj tako varen kot v DHB.
Naprošeni konstatiramo, da vprašanje, da<li se mora ves depar mladoletnih nai a« gati v DHB. od najvišjih sodnih instanc še ni rešeno. Zato bo treba pač počakati, da spregovore o tem sodišča svojo končno be« sedo. Kar pa se tiče varnosti vlog flfrri DHB, ki je državna ustanova, je njena varnost pač nad vsak dvom vzvišena.
Senzacijonalna politična obravnava v Brnu
Praga, 21. marca. h. Danes se je vršila pred sodiščem v Brnu ponovna razprava v tiskovni pravdi poslanca Stribernega proti dr. Stranskemu. Stribernv je pred letom tožil dr. Stranskega, ki ga je v nekem članku obdolžil, da se je na dan mobilizacije dne 20. julija 1914 ponudil praškemu deželnemu glavarju Kuhnu — če ne bo poklican k vojakom —, da bo spravil strankino glasilo fčeske Slovo» v službo monarhije, Stran-sky je v dokaz predložil tudi neko listino nolranjega ministrstva. V pravdi sta bili že dve razpravi odgodeni in zdelo se je, da bo piaer članka obsojen Sedaj je bil sodni dvor sestavljen nekoliko drugače in je ponovno proučil ves materijal. Ko je bilo dokazno postopanje zaključeno, je razglasil sodni dvor razsodbo, v kateri sta bila dr. Stran-sky in urednik cLidovih Novin* oproščena. V utemeljitvi izvaja sodišče, da se obtožencu sicer ni posrefil dokaz resnice, vendar pa dokaz verjetnosti in da ie bila objava članka v javnem interesu. Razsodba je izzvala v praških političnih krogih splošno zanimanje.
Naši Kraji in
Senzacijonalna aretacija razpečevalca
ponarejenih stotakov
Kako je kmet Ivan Selan iz Suhadola kupoval malenkosti po
ljubljanski okolici

pred trgovino Vide Cirmanove. Tu se je nekaj časa sukal okrog kolesa ter ravnal nekaj na acetilenki Cez čas ie. kakor b« se mu silno mtkiilo, planil v trgovino ter v vsei sapi povprašal Cirnianovo:
»Ali imate na prodaj tudi kako jopico?«
Ko mu je ona zanikala, je istotako hitro vprašal, ali ima morebiti kruh. Povedala mu je, da dobi kruh onkraj ceste pri drugem šentv;škem peku. Nato je neznanec zahteval salame. Ko pa tudi te ni dobil, se je odločil za pol kg suhih češpelj. Baš v tem hipu ko je prejemal češplje in ie trgovka že imela namen mu našteti drcbiž, pa je stopil v trgovino orožnik. Kupec se je njegovega prihoda tako prestrašil, da se ie oprijel mize. Orožnik ie takoj pristopil k njemu ter ga poviprašal: •»Ali ste vi dotični. ki je nasproti pri Pečnlku kupi! kravato?«
Neznanec je nekaj zajeclial, nato pa odločno zanikal, da bi bil to on Orožnik pa, ki je že drža! v roki stodinarski bankovec, ki ga je pustil tulec pri Pečniku, ga je zavrnil: »Da, vi site tisti!«... In mu je v imenu postave napovedal aretacijo. Tujec se pozivu, ni ni'ti malo upiral ter je molče odkorakal na orožniško stanico.
Čudne zaloge ponarejenih stotakov.
Aretiranega Ivana Selana. ki ie ?ak<ij priznal svoje pravo ime in ga izkazal tudi z dokumenti, so na orožniški postaji takoj telesno preiskali ker ie taiil. da bi bil v posesti večie množine falzifikatov. Tekom zasiišavanja ie ie! pripovedovati izmišljeno zeodbo. da mu ie v ponedeljek il* torek preteklega tedna prodal faizlfikate neki hrvatsko govoreč človek, ki se ie zglasil pri njem na stanovanju v Suhadolu pri Komendi Hrvat mu je baje prodal le 20 ko. madov ponarejenih stotakov za ceno 200 Din ter nato odšel, želeč mu: »Budite sretni!«
Selanov zagovor je vsekakor lažniv. Orožniki so namreč tekom večera preiskali tudi kblo ter našli skritih v cevi pod sedlom še 13 falzifikatov, v acet'ienki 4 komade, 1 v listnici štiri pa ie razpeča! po Št. V du. in le torej že tu me! tri več. kakor ;nu jih ie »prodal« oni zagonetn' Hrvat.
Obsežna preiskava.
Orožniki so Selana zaslišavali od 18. do 2230 zvečer. Selan se je v zagovoru če-dalje bolj zapletal ter : je končno priznal, da ie razpečaval falzifikate, ki da jih je res prejel od nekega tujca, že od srede dalje tudi v Kamniku in kamn:ški okolici, v Domžalah in Mengšu ter je prišel celo tudi v D .M. v Polje Včeraj dopo'dne je odšel zopet od doma. ;n se je namenil v Ljubljano Ko ga je žena vprašala, kam gre, je-odvrnil: '
»V mesto kupit blago ra obleko, pa morebiti prinesem domov tudi nekaj denarja i'n bomo bolj bogati!«
- Še! je res v Ljiib!jano, kjer je poskušal razpečavati bankovce .tudi po Vodmanu in v. nekaterih trgovinah po Poljanski cesti. Če pa jih'ie res spravMkaj v promet, tega orožnikom ni hotel priznati.
Aretiranega Sčlana, ki je orožnike ves večer naivno nadlegoval, naj ga puste do. mov. Češ kaj bo pa žena rekla, sta narednik Anton Potočn k in kaplar Ivan Go- j lob eskortirala še tekom noči v zapore j ljubljanskega deželnega sodišča. Vrla orož- j nika 9ta takoj po predaji Jetnika odšla na | poizvedovanje v Suhadol, kjer sta izvršila hišno preiskavo. Rezultata še ne moremo objaviti. O senzacijonaini falzifikatorski aferi, ki bo bržčas zavzela širše dimenzije, bomo še poročali, čim se ugotovijo vse Podrobnosti glede izvora bankovcev in o obsegu njih ponarajevanja in razpečavanja. V splošnem so bankovci ponarejeni prav nespretno, da iih pri belem dnevu takoj prepoznaš po medli barvi in grobem papirju.
Vas Prepolje žrtev nožara
Maribor. 21 marca Huda požarna nesreča je zadela danes zjutraj ob ,pol 5 vas Prep^je, ki spada pod občino Sv. Marieta na Dravskem polju Požar, ki je nastal na nepojasnjen način, je upepelil 12 objektov, hiš. gospodarskih poslopij in hlevov, lastnina štirih posestnikov Zgorelo je tudi 5 svinj, drugo živino pa so rešili.
Mariborski gasilo' so dobili obvestilo o nesreči s pragerskega kolodvora in stoičnega zvonika, niso pa mogli .pomaga-i. ker
vas razen studenca nima vode. Edino, kar se ie dalo 9toriti, je bilo, da so raztrgali goreče stavbe ter tako preprečili nadaljnje širjenje ognja.
Lep uspeh VI. kožuhovin-skega sejma v Ljubljani
Letošnja dva sejma kožuhovine v pro« štorih ljubljanskega veles>ejma sta uspela izredno dobro glede organizacije, kakor tu* di po doseženih visokih cenah. Načelstvo «Divje kože» si je ogledalo velrke svetovno znane kožuhovinske sejme v Lipskem m po njih vzorcu organiziralo tudi naše. Uspeh je očiten.
Pri letošnjem drugem sejmu pretekli to* rek je bilo opaziti le malo prekupčevalcev in skoro vsa roba je bila oddana «Divji koži». Zanimivo, kako zelo so se spremi« njale svetovne cene kožuhovini, edino me* rodaine za naš kožuhovioski trg, med le* tošnjima sejmoma. Par dni pred sejmom so kar naenkrat padle cene lisicam, dočim so se dvignile cene kunam. Vodstvo sejma, ki želi v interesu svojih klijentov robo pro« dati kolikor mogoče ugodno, je bilo ne« koliko neprijetno iznenadeno. Prav tako zopet zadnji dan pred sejmom, ko je pre« jelo obvestilo, da so se lisice popravile, padle pa da so kune. Ali ko je videlo na dan sejma velik obisk tujih trgovcev, je takoj razvidelo. da bo prodaja ugodna. Pri« šli so poleg domačih jugoslovenskih trgov* cev kupci iz Anglije. Avstrije, ČSR., Itali* je in Nemčije Blaga je bilo precej. Speci* jalno je primanjkovalo kun zlatic, dehor* jev veveric in zajcev Še pri nobenem ko* žuhovinskem sejmu ni bilo opaziti tako specializiranega zanimanja za posamezne vrste, kakor bas to pot. Neki trgovci so se zanimali prav posebno za poljske list* ce, ki so sicer lepe, a imajo bolj kratko dlako. Te vrste so dosegle letos izredno lepo ceno 290 do 460 Din. Drugi trgovci so bili pripravljeni plačati izredne cene za najlepše gorske lisice, ki pa jih je bilo le prav malo. Tako so plačali za 2 lepi par* tiji, eno obstoječo iz dveh 12-40 D:n. drugo obstoječo iz treh lisic 1920 Din. Priprav* ljeni so bili plačati še več kož po taki ce* ni, a žal, da jih niso našli. Saj je bilo si* cer še mnogo takih kož, ali žal slabo pri« krojenih Baš v tem primeru se je najbolj pokazalo, kaj je vredna dobra prikrojite^'.
Ostale sicer lepe lisice, ali običajno prt* krojene, so dosegle ceno 290 do 46C Din, — za 30 Din več kakor pri zadnji januar* ski prodaji. Divji zajci so bili topot neko* liko cenejši. Plačevali so jih po 19 Din. Kune zlatice pa so kljub nekoliko slabi notaciji na svetovnem trgu dosegle lepo ceno od 1300 do 1(560 Din. Bolj so uplivale svetovne cene na splošno kvaliteto kun be* lic. ki so padle za 200 Din Lepše kakr* snih je bilo žal le malo. pa so plačevali po visokih cenah do 1160 Din, kakor januar* ja. Dehorji so se nekoliko dvignili plače* vali so jih od 210 do 290 Din. prav tako tudi jazbeci, ki so dosegli povprečno 66 Dm. Vidre, prvovrstne, so se dvignile od 720 na 840 Diru slabše pa so nekoliko pad« le. Veverice so ostale na 20 Din, za zimsko blago, dočim so domače mačke to pot do* segle ceno 20 Din. Krte so plačevali po 4 Din. Bele podlasice od 80 do 95 Din, rjave pa po 15 Din. Polhi so nekoliko na* predovali. od 9 na 10 Din. Srne so ostale pri stari ceni 22 Din. Zanimivo ie bilo opa* zovati, koliko večje zanimanje so imeli tr* govci za blago slovenske in bosanske pro« venijence, kakor pa za dalmatinsko kožu* hovino. ki je bila sicer tudi prav lepa.
Vsega skupaj je bilo prodano 85 kosov. Tudi to pot se je pokazalo, da plačujejo dobro edino le tisti kupci, ki reflektirajo ra specijalno in večjo količino blaga, kar pa je mogoče doseči le pri dobro organ iz i* rani skupni prodaji.
Žalostne ljubljanske zgodbe
Ljubljana, 31: marca
Samomori in samomorilni poskus; ne pojenjajo. Snoči okrog 21. je na viško stražnico ves upehan orihitel na Viču št. 76 stanujoči Stanko Oblak ter prosil pomoči. češ, da se ie zastrupila pri njem stanujoča I4letna svakima Marija. S stražnice sn takoi pozvali rešilni avto. ki je malo samomorilko naložil že po nekaj minutah ter jo prepeljal močno oslabelo v splošno bolnico, kjer so h iaprali želodec in li tako komaj še rešili življenje
Oblak pripoveduje, d.' 'e mala Marija hotela v smrt, ker se je čutila zapuščena. Pred meseci so ji umiril starši. Nekako pred 10 dnevi io.ie sestra Julka dala učit k neki pletilji, kam^r pa deklica ni zaha-
Ljubljana, 21. marca
Gorenjsko okolico Ljubljane, zlasti Št Vid in ostale z njim vezane prijazne vasi. ce razburja včeiaj in danes senzacijonaini dogodek. Vsa tamošnja okolica govori o drznem razpečevalcu ponarejenih lOOdinar-skih bankovcev, mladem kmečkem člove. ku, 26letnem Ivanu Selanu, posestniku iz Suhadol št 18 Pri Komendi. Novica je šla že snoči kakor blisk po Št Vidu in bližnjih vaseh in tvori dogodek danes vseobči pogovor. »
Sumljivi kolesar.
Na Celovški cesti se je včeraj pojavil kmečko oblečen kolesar, imajoč na koiesu več različnih zavitkov. Vozil se je okrog 17. z veliko naglico proti Žapužam. Ustavil se ni prej, kakor pred trgovino Pire, p d pri Ukanu, kjer je stopil že v polmraku v trgovino in zahteval za par dinarjev slaščic. Prodajalka mu je zahtevano zavila, nakar ji je plača! s lOOdinarskim bankovcem. Drobiž je neznanec hlastno pospra. vil m že izginil na kolesu dalje.
Par sto korakov od Ukana se nahaja mana Šušteršičeva gostilna pri »Slepem Janezu«, kjer je kolesar prislonil kolo k zidu in stopil v gostilniški lokal Za mizo se je ves čas obnaša! nekam nervozno, stikajoč po listnici. V gostiji pa ni ostal dolgo in plača! je z drobižem. Zunaj se je jej ozirati okrog in ni takoj zasedel kolesa. Vodil ga ie do sosednje hiše ter stopil v trgovino Viktorja Vodnika.
Tu je neznanec zahteval za 4 Din sa!am. ki jih je zopet plačal s lOOdinarskim ban kovcem. Kakor prej pri Ukanu. ie salame malomarno vtaKnil v žep. nato pa s tresočimi rokami, očividno močno razburjen, nič kaj za pornenek, pospravil drobiž, ko. vače in kovale dinarje v listnica Trgovec se je po odhodu neznanca ozira! za njim, vendar ni ničesar sumil Mož je hitro skočil zopet na kolo ter se naglo odpelja naprej proti Gorenjski. Ustavil se je zopet v Žibertovi gostilni na Trati. Od naročene četrtinke vina je izpil le malenkost, nakar je vzel v roke listnico in zahteva' račun. Ni pa se mogel odločiti, da bi plača] zopet s lOOdinarskim bankovcem, marveč ie po daljšem brskanju v listnici odštel drobiž.
Čuden gostilniški gost v Št. Vidu.
V znano gostoljubno Kratkyjevo gostil, no, ki stoji kraj Št Vida. je malo pred ipo! 18 stopi! neznan gost.
»Ali je kaj jedače pri hiši?« je takoj pri vstopu prijazno vprašal gospodinjo Ano.
»Ej, pri nas se vedno.kaj dobi!« ie odgovarjala gospodinja, nakar se Je neznanec, ki je pustil kolo pred hišo, odločil za por-cijo šunke. Prei je še zahteval kozarček pelinkovca. ki mu pa nikakor ni šel po griu. Očividno tudi ni imel posebnega apesita. kajti tudi šunke je spravil pod streho le par koščkov Cez čas se je tuli gost nenadoma dvignil, rekoč, da mora spraviti kolo v vežo. ker ga mu sicer kdo ukrade Zunaj je manipuliral neka) okrog acetilen-ke, nato pa je res postavil kolo v vežo. Ze hip nato je klical plačat. Vzel je iz listnice zvit lOOdinarski bankovec, ki ga ni gospodinja niti malo kritično premotrila ter mu takoi odšrela ostanek.
Iz trgovine v trgovino.
Petični gost se je nato naglo in prijazno poslovil ter sede! zopet na kolo. V Št. Vi-
du samem so seveda v kratki razdalji več trg ivin; da pa gostiln ne manjka, je tudi zmanu. Neznanec je, komaj stopivši na kolo, že zopet razsedlal in šel v vežo hiše št. 47„ kjer prodajajo kruh Pobaral je gospodinjo, če dobi za par dinarjev kruha. Toda kruh je k sreči malo prej poše' in je torej moral tujec brez uspeha dalje Stopil ie nato v Cebavovo gostilno, kjer pa ni ničesar zahteval. Pred sosednjo Rozmanovo trgovino se je zopet ustavil, vendar se ni. mogel odločiti, da bi stopil notri. Zasedel je tedaj kolo in se ustavil pred prodajalno peka Valentina Korošca, kjer Je pustil kolo zunaj in stopil v prodajalno.
»Kaj ne, da ni pravi?«
Pojavila se je domača hčerka Rezika Ko. roščeva in ga vprašala, česa želi Tujec se ie oziral po predalih ter se odločil, mencajoč z nogami, za 4 Din kruha. Korošče va je kruh odrezala od štruce in ga dala na tehtnico Ker pa teža ni odgovarjala, je hotela pridejati še maihen košček. Tujec Pa je to odklonil, zamahnivši z roko, re. koč: »Nič ne stri, saj vam vseeno plačam 4 Din!«
Koroščevi se je niegova darežliivost takoj zazdela močno sumljiva Obenem je opazila, da postaja tujec čedalje bolj nervozen Ko mu je kruh zavila. Je kupovalec hitro potegnil iz listnice stotak ter ga položil na pult V tem hipu je postal tal"* rarburien da se 'e nnčel uprav tresti. T"> ie šp podkrepilo Rezikino sumnjo Zato je bankovec ki se ji ie videl nekam b'edika-ste barve, nbrnfa proti lučt in pogledala vodni pritisk Pri tujcu ie tedaj razo" je. nost dosegla višek in se le sam prvi oglasil: »Kaj ne. da ni glave notri?«
»Seveda ie ni'« je odvrnila Rezika in ga strogo pogledala. Tujec se je tedaj strezni! in brzo dodal:
»Meni se tudi zdi da ni pravi, toda že vem. kje sem ga dobil in ga bom nese1 nazaj!« . . . Odprl le zopet listnicoi v kateri so se zdai prikazali kovači in je kar naenkrat plača' z dr>b'žem.
Zasledovanje.
Rezika, ki je sedaj videla dovolj, je si, cer pustila tujca oditi, vendar je takoj opozorila nanj svojega brata Gvidona ter mu povedala ves dogodek Gvidon Korošec je takoj sk^nSil po svoje kolo io odhitel za tujcem Ni ga p* opazil na cesti, zato se je vrni! že iz Vižmarij nazaj ter zapazil stati pred Jože*ovo' gostilno koio, kakof mu ga je opisala sestra na njem pa več zavitkov Gvidon ie čakal, da pride kolesar iz gostilne, nakar je vozil počasi za njim in videl, da se je zopet ustavil pred bližnjo trgovino M.mice Pečtiikove Ker je moral paziti sam, da mu tujec ne uide, brzo poklical nekega dečka, ki mu je posodil kolo. da ie šel avizirat orožniško stanico. ki se nahaja koncem Št. Vida v vili »Josipina«. Tuiec se v Pečnikovi trgovini ni zamudil kaj dolgo in ie bil kmalu zopet na cesti z malim zavitkom v roki, ki ga je vtaknil kar v žep. V trgovini si je kolesar nabavil za ma! denar kravato ter zopet odda! ponarejen stotak
V rokah pravice.
Mesto pa, da bi se: kolesar odpeljal dalje, je za hip postal in je nato udaril na. ravnost čez cesto, kier ie prislonil kolo
Hjo. je v svoji številki z dne 17. marca prinese! droben informativen članek o našem pesniku - jubilantu. Članek je napisal dr. Pavel Karlin.
«Ples v maskah» ▼ ljubljanski operi
Včeraj je gostoval v vlogi Ricarda, grofa VVarwicka. član varšavske opere g. A Chorjan. Ne morem reči, da me je ravno navdušil Pričakoval sem tenorista velikega formata, no, g. A Chorjan ima sicer svoj glas v popolni oblasti, poje z lahkoto vse registre, toda ta glas ni velikokalibern, raj* še je mal, ozkoprsen, sem ter tam stisnjen, nemočan, tako, da ga 1 orkestra pokrivajo.. Na piano mestih pa je dosti simpatičen, izglajen,: predvsem na liričnih mestib gorak in prikupijiv.
V zvezi z g. Thierrvjevo, Mitrovidevo, Holodkovim, Rumpljom, Jankom. Ribičevo itd., ki vsi razpogajo z izdatnim glasovnim materijalom. je bil bled in dinamično ni mogel nadkriKti v količkaj zanosi tih mestih lzlahka ni enega. Tehnično pa je šolan prav odiHčno in mu s te strani gre vse priznanje. Morda je le nekoliko preveč podčrtan na« žalni nastavek tu pa tam Ostali so. kakor vedno, svoje partije peli z zborom vred dobro.
Ples v maskah je kot rutiner vodil g. Ni* ko Stritof.	—č
Uspeh Zagrebškega tria v Zagrebu
Dne ll! t. m. so koncertrirali člana tria Sancin (gosli). Maršičeva (klavir). Mat z (čelo) Vse zagrebške novine so zabeležile z zadovoljstvom velik uspeh m priznale znaten napredek tega marljivega, mladega udruženia Program ie tvoril Beethovnov trio Vil »p. 97. Ravelov I stavek šz tria a-mol in Dvofakcv trio b-dur op. 21. — Beethoven ie . bil interpretiran stilno io subtilno diferencirano tako. da je tvorila ta točka višek večera. Že prvi stavek le povzročil stik med publiko it! izvajalci Nič manje ni ogrel Francoz Ravel. a naravnost vžgal Je Adagio stavek Dvorakovega tria Priznanja ni bilo kraij ki umetniki so bili obdarovani z obilico cvetja in lo-vorjem. Duša tria ie Sancin. tako je pravilno zabeleži! poročevalec nekega zagrebškega dnevnika. Udari! ie pečat svo<ie osebnosti triu v pogledu umetniškega razumevanja, reprodukcije in skupnosti igre. A razveseljivo le, da napreduje tehnično tudi kot vijoHnist od nastopa do nastopa Vredno le to dejstvo posebnega povdarka. Maršičeva je vseskozi diskretna spremljevalka ob klavirju, prav tako izpolnjuje popolno svoje važno mesto v triu čelist proi. Matz Komorno odru&enfe Zagrebški trio je tedai na pravi poti umetniškega stvarienia in opravičeno se le tiar delati, da ga bo notranja umetniška sila razvijala čedalle višje — Zagrebški župan !e povabil udruženrte. da sodelnle na niegovem reprezentativnem večeru, kar ie priznalna gesta s strani mesta Zagreba. Cuje se. da je umetnikom zasl-gurana tuda večja turneja v inozemstvu. A. S.
ZJfm 0D0L
^tjJSjfjgilr naredi več, ka« fjjEjr kor da o s n a ž i zobe, jih obdrži zdrave in bele. Odol
/g|||||j§r ohrani zobe pred GNILOBO, osnaži in osveži vso ustno duplino, obdrži zobno meso zdravo in ga obvaruje pred omehkuženjem. Odol da dihu prijeten vonj. V zahvalo svoji posebno dobri lastnosti prodira s svojimi antiseptični* mi elementi skozi sluznice cele ustne dupline in jo očuva po več ur pred ne* varnim vplivom bolestnih klic in pred neprijetnim razkrajanjem, katero v slu* čaju, da ni vplivnih protiukrepov, brez* dvomno uniči zobovje.
<rODOI.» se dobiva po vseh lekarnah, dr o* gerijah, parfumerijah in brivnicah.
jala. Sestra ie za to izvedela šele včeraj, ko se je informirala pri pletilji glede njenega obnašanja Doma je izrekla proti mlajši sestrici nekaj ostrejših besed, kar je imelo za posledico, da ie Marija kmalu nato prihitela v sobo z vzklikom: »Zastrupila sem se — pila sem lizol!«
Takoj po teh besedah se je dekletce zgrudilo na tla m se jela zvijati v silovitih krčih.
Kje in kako otroci pridejo do lizola? Prava uganka! Zdi se, kakor bi že vsako
dete nosilo stekleničico kar s seboj I
•
Stražniki, posebno oni v središču mesta so imeli včeraj popoldne izredno mnogo posla s častilci alkohola. Toliko majavih pestav na cesti kar pri belem dnevu že dolgo ni bilo videti v Ljubljani. Pijanci so bili tudi izredno humoristično razpoloženi in so zabavali publiko na vse pretege. Dočim so na policiji tri take prehude pijance, ki so jih morali spraviti v kraj, brzo odpravili na njihove domove, pa drugi trije niso hoteli odienjati in so še v policijskem poslopju razgrajali dalje. Seveda so se morali iti hladit v zapor, kjer so ostali vso noč in še nekaj dopoldanskih ur. tako da so temeljito prespali kosmatega mačka.
*
Mlada Karolinica je šele pred nekaj dnevi prisilnim potom pripotovala :z Zagreba v Ljubljano, kjer so jo sprejeli na policijski direkciji. Tu so ii zaradi vlačugar-stva prisodili par dni zapora, nakar so ji včeraj izstavili potni list v njeno domo. vinsko občino na Gorenjskem Cim je Karolinica stala zopet sama na peronu, se ii ni nč kaj mudilo na vlak, marveč je odšla raje po tiru in nato nazaj v mesto.
Ponoči ie zopet tavala okrog po mestu toliko časa, da ie posta! pozoren nanio uniformiran mož postave, ki jo ie zopet tiral nazaj na policijo v zapor, kjer bo pre-sedeia spet več dni.
Kakor Karolinici pa tudi Marički iz Zz. Kašlja ni nič kaj všeč na deže'i. Pred meseci jo je policija za dobo celega leta izgnala iz svojega okoliša, vendar Marička tega noče upoštevati. Predsnočniim se je s-pirehajaia pred »Unionom«, nato pa smuknila pred grozečo nevarnostjo v osebi stražnika v temen kot hotela, a je vendar bila izsledena. Dovedena na policijo pa ni ostala v zaporu, marveč so io odpravili v bolnico . . Po končanem zdravljenju bodo na policiji zapisali, da je bilo komaj 25-letno dekle že šestič kaznovano . . .
Ivo Sever: «0ton Zupančič>. V poslednji številki mesečnika «Svobodna mladina> je izšlo odprto pismo gosp. Iva Severja, naslovljeno na urednika «Jutra» gosp. Kosovela in tičoce se neke notice, ki je izšla v <Jutru> o spisu cOton 2upančič> Izjavljamo, da je poslano naslovljeno na napačen naslov. Za dotično notico ni odgovoren gosp. Kosovel, ki tudi ni njen avtor. Priobčili smo jo na željo nekaterih strank iz občinstva. — Uredništvo.
IZJAVA. V 3. št. »Svobodne Mladiine« Je napisal g. V. Košak v odgovoru »Franu Albrechtu — uredniku Ljubljanskega Zvona« cek) vrsto neutemeljenih očitkov g. F. Aibrechtu, sklicujoč se na govorice, izjave in opazke imenoma navedenih poedincev, med katere je uvrstil tudi mene. Ne bom še po«ebe povdarjal. da je taka Javna zloraba privatno izrečenih mnenj ali pa neresno mišljenih opa/,k predrzna kršitev najobičajnejšega takta, marveč izjavljam, da so vse te govorice neutemeljene, neresnične in krivične in sem jih tudi vedjio smatral za predrzne šale ali pa izraze osebne užaljenosti in zagrenjenosti. Sum-ničenja ra očitki, češ, da odločujejo pri uredništvu Lj Zvona »familija-mi oziri« so gola pod-tikavanja. izmišljotine in težke žalitve za g Frana Albrecbta. Kajti res Je samo, da je biJ Lj. Zvon vedno urejevan izključno po smernicah urednika samega. »Svobodna Mladina«, ki hoče reševati slovenska kulturna vprašanja, se silno moti. če hoče s takimi osebnimi napadanji uveljaviti svoj pokret, ki se mora po izberi takih sredstev in načinov boja, pristuditi slehernemu resnemu človeku. — Miran Jarc.
	Pridite in smejali se boste do solz!	
H	Moč in lepota "j	CA
H	j je najboljša groteska priljubljenega humorista	3
s	BUSTERA KEATONA	
	i Publika ploska od veselja in navdušenja. Kritika priznava enodušno, da je to višek, kar more nuditi izvrstna komed'i* |	n
M	ja. Kdor se hoče torej dobro zabavati, naj pohiti takoj v	m
	Telefon 2124. Izvrstna godba. Elitni kino Matica.	
	Predstave ob 4., pol 6 pol 8 in 9' uri. -. .-i i	
Kulturni pregled
Ljubljanska drama
Začetek ob 8. zvečer. Četrtek, 22.: cMladost». Premijera. Premi-
jerski abonma Petek. 23.: cNedeljski oddih> B. Sobota, 24. ob 3. popoldne: <Snesrulčiea in škrat j e>. Znižane cene. — Ob 8. zvečer: <Cyrano de Bergerao. Znižane cene.
Ljubljanska opera
Začetek ob pol 8. zvečer. Četrtek. 22.: Zaprto (generalka). Petek, 23.: <Lady X». Opereta. Premijera Premijerski abonma.
Mariborsko gledališče
Četrtek, 22.: <Dva bregova». D. Kuponi.
Petek, 23.: Zaprto.
Sobota, 24.: cOrlovv C. Kuponi.
Celjsko mestno gledališče
Sobota, 24. ob 8. zvečer: Kristova drama ab'
Pasijon. Abonma. Nedelja. 25. ob 4. popoldne: Kristova drama ali Pasijon. Ljudska predstava ob znižanih cenah.
Šentjakobski gledališki oder
Sobota, 24.: <Ingeborg>. Abonma. Nedelja, 25.: <Ingeborg>. Izven.
Izprememba repertoarja v ljubljanski
drami. Iz tehničnih razlogov se je morala preložiti premijera cPasijona> na t. april Zaradi tega se izpremeni dramski repertoar v toliko, da se bo igrala v soboto 24 t. m. popoldne <Snesrulčioa in škratje> po nizkih cenah (od 10 Din navzdol) in zvečer Rostandova komedija «Cyrano de Bergerao. tudi po znižanih cenah izven abonmaja. — V nedeljo dne 25. t. m. se bo ponovila po-slednjič v tej sezoni pravljica «Per>elka> po nizkih cenah (od 10 Din navzdol); zvečer pa bo prva repriza Halbejene drame <Mla-dost».	%
Velezanimiva komedija <Nedeljskl oddih* se uprizori posiednjič pred prazniki v petek 23. t. m. V glavnih ulogah so zaposleni ga. Debeljakova, Juvanova. Medvedova, Rakarje-va in Silva ter gg. Cesar. Gregorin, Jan in Kralj Vrši se za red B.
Zadnja premijera t dramskem gledališča pred Veliko nočjo je Haibejeva < Mlad ost > v četrtek 22. t. m. Zasedba je sledeča: Anica gdč. Vida, Ivan gosp. Jan, župnik gosp. Cesar, kaplan gosp. Skrbinšek in služkinja gdč. Rakarjeva. Vrli se za premijerski abonma.
Odmev 501etnlre Otona Zupančiča * francoskem tiskn. Ugledni pariški list <Nouvelle§ Iittčraires>, artistiques et wientifiques>. tednik sa informacijo, kritiko in bibliocra-
Domače vesti
Dvanajsta številka »Življenja in sveta
Natisnjena je 12. številka tedenske ljudske revije »Življenje ia svet*.
Zabavna in za življenje bogatih madžarskih kmetov značilna je povest K. Mikszata »Zelena miha*
Naslednji članek «2ene, kj s0 se smehljale* govori o uspehih nekaterih zgodovinsko znanin žena. ki sc se uvig-nile jz dna družbe v njene višine.
Iz spisov čitateljem »Življenja in sveta* toii priljubljenega hrvatskega priro-dopisnega pripoved ' ka Miroslava Hir-tza je izšla v tej številki kratka, :epa prigoda iz lova na srnjaka.
Povest «Skrivnoat zapuščenega gradu« nas vodi v ozračje starih francoskih gradov.
Potovalka gdč. A 1i Kariinova podaja v prispevku «Na avstralski kmetiji« sliko življenja na ondotni farmi in nas vodi v avstralski gozd / njegovimi čudnimi živalmi in rastlinami.
V ilustriranem članku «0 setvi in potaknjencih« najdeš nekaj praktičnih nasvetov o razmnoževanju cvetlic.
«Na otok kaznencev«, na Novo Kaledonijo v Tihem oceanu nas vodi naslednji članek. Spoznaš staro francosko napravo. ki danes izumira.
Hrvatski praktični psiholog Bruno B. Herzl je prispeval razpravico: »Sugestija v vsakdanjem življenju*. Iz nje izve čitatelj marsikaj zanimivega o sugestiji, o tem. kako sebi sugeriramo. o vplivu sugestije v politiki in ljubezni, o nje uporabi v vzgoji in pri zdravljenju bolezni.
Pod zaglavjem «Naši pozabljeni možje* čitaš o neznani, v rokopisu ostali pesniški zbirki «desetega brata Slovenskih goric» Flegeriča. — tiho zgodbo o ljubici, ki je že zdavnaj ni več. kakor ni več zaljubljenega pevca...
Vse, ki pri nas čitajo francoski bo zanimal S. in J. Jerasa francoski prevod črtice «Otroci in starci* (Enfants et vieillards) Ivana Cankarja.
Številko zaključuje kramljanje o «Kraiiu vžigalic in njegovem kraljestvu* •Življenje in svet* se naroča pp upravi. Ljubljana. Prešernova ul. 54. Posamezni izvod (po 2 Din) se dob; v vsaki boliši trafiki; kjer ni, zahtevajte, da na-roče!	_
*	Kralj pokrovitelj ljubljanskega veiesej-
ma. Nj. Vel. kralj Aleksander ie tudi letos prevzel pokroviteljstvo VIII. ljubljanskega vzorčnega velesejma, ki se bo vršil od 2 do 11. junija ter III. razstave »Ljubljana v jeseni«, ki se bo vršila od 1. do 10. sept.
*	Osebne vesti s pošte. Premeščeni so v poštni službi naslednji uradniki, oziroma uradnice: Adolf Kosi iz Šmarja pri Jelšah na Maribor 1, Zora Polianec z Ljubljane 1 na Marfbor 1, Mara Zor z Ljubliane i v Novo vas pri Rakeku, Meta Gostinčar iz Krškega na Ljubljano 1, Slavka Pehani iz Nove vasi pri Rakeku na Ljubljano 1, in zvaničnik Valentin Triller iz Celja na Ljub-liano 1. Za kondukterje so imenovani zva-ničniki Filip Zablatnik na Ljubliani 1, Ro-bert Cigler na direkciji in Ludvik Parkelj na Ljubljani 1. Za telefonistko ie imenovana Katarina Costa na direkciji, za mehanika pa Josip Rataj pri tehnični sekciji v Mariboru. IFpokojeni so: Martin Ban, Karel Gorjanec in Andrej Pristov — vsi v Ljubljani.
*	Upokojitve v sodni službi. Upokojena sta Josip Kajžnik. sodni poduradnik pri okrainem sodišču na Prevaljah, in Matevž Ogrič, sodni sluga pri okrajnem sodišču v Ptuju.
*	Redukcije v poštni službi. Po brzojavnem nalogu ministra pošte in brzojava je morala ljubljanska direkcija v 24 urah odpustiti 50 dnevničarjev. Da bi služba preveč ne trpela se je v prvi vrsti omeiila selska dostava. Zato je bilo odpuščenih precej sel-skih pismonoš-dnevničarjev. V vsem resoru je reduciranih 500 uslužbencev
*	Iz uradnega lista. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti oblavlj* v 27. letošnji številki uredbo o zdravstvenem poučevanju prebivalstva ter zakon o podpori onim, ki jim nedostaja hrane in oravilnik za izvršitev omenjenega zakona
*	Ameriški poslanik Prince se uči slovenski. Ameriški poslanik v Beogradu g. Prince, velik prijatelj našega naroda, je prispel v Zagreb, kjer je na tamkajšnji univerzi predaval o vseučilišču v ameriškem družabnem življenju. V razgovoru z urednikom »Novosti« je poslanik Prince med drugim izjavil, da se zanima za »slovensko narečje« ter bo letos dva meseca preživel v Bohinju v vili princa Pavla in proučeval naš jez'k.
*	Velikonočni izleti hrvatskih planincev.
Hrvatski turistični klub »Sljeme« priredi ob velikonočnih praznikih za svoje člane več izletov v manjših skupinah. Za Slovenijo so določeni izleti na Krvavec. Stol in Golico. Novi člani in začetniki bodo imeli priložnost, da na teh izletih spoznajo lepoto naših planin.
*	Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl ma-gistratni pisarniški oficijal g. Ivan M e d-v ed. Pokojnik je bil vesten, marljiv in agi-len uradnik mirnega, simpatičnega značaja Pogreb bo danes ob 16. uri iz mrtvašnice splošne bolnice. Blag mu spomin! Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje!
*	Prvi pomladanski dan je prinesel nov sneg. Ljubljano je zopet pobeli! droben pr-šič. V vsej Sloveniji vlada občuten mraz Kakor pravijo poročila s Sušaka. je tudi v Pritnorju včeraj zavladal tzred-no oster mraz ter le ves dan snežilo.
*	»Jadranska straža« sporoča svojim članom, da je izvTšIni odbor v Splitu pri upravi »Dubrovačke plovitbe« izposlova! popust vse.T članom »Jadranske straže* za celo tekoče leto in sicer: posameznikom
za I. razred 50%, za II. razred 40%, v III. razredu pa le za slučaj, če potuje skupaj najmanj deset članov. Za skupine 10 in več članov je II. in III. razredu 50% popusta. Za I. razred ni popusta. Dijaške ekskurzije pomladkov imajo v I. in II. razredu 60% popusta, v III. razredu pa 50%. Popusti se priznajo le na legitimacije.
*	Zanimivo predavanje o Južnih Slovenih. V veliki dvorani Bohemian American Hali v Chicagu je bivši bolgarski minister v kabinetu pokojnega Stambolijskega g. dr. Kosta Todorov dne 26. februar.- predaval o potrebi ujedinienja vseh Južnih Slovenov. Predavanje je bilo dobro obiskano. Razen Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov ie prisostvovalo predavanju tudi mnogo pripadnikov drugih slovanskih narodnosti. V svojem obširnem govoru je Todorov nagla-šal, da s<ta Jugoslavija ili Bolgarija danes popolnem neodvisni državi, da je prišel čas, da se ti dve slovanski državi na Balkanu ujedinita. Tako ujedinjenje bi edino bilo v stanu, da ustvari garancijo miru na Balkanu in v celi Evropi. Pred svetovno vojno je bil Balkan pod uplivom Rusije in Avstro-ogrske, danes pa vidimo tretjo nacijo, ki svoi prestiž vsiljuje Balkanu. To ie Italija. Ona vodi isto politiko, kakor nekdaj Av-stroogrska. Italija se hoče razširiti in Mussolini je mnenja, da je Balkan v to svrho najpripravnejši. Že se je vgnezdil v Albaniji Mussolini si prizadeva, da pridobi Bolgarijo, ki naj bi kot nagrado dobila Makedonijo. Ujedinjena Bolgarija in Jugoslavija bi tvorili močno državo 20 milijonov duš in bi lahko odbili vsak italijanski vpad Končno je bila soglasno sprejeta resolucija, ki zagovarja bratstvo in Liubav med Jugoslavijo in Bolgarijo, oziroma njuno politično ujedinjenje. V zaključnem govoru ie dr An te Bi-ankmi ponovno naglašal važnost ujedinjenja vseh Južnih Slovenov ter da! izraz svojemu prepričanju, da se bo zažebeno uje din je nje v bližnji bodočnosti uresničilo.
*	Prodaja poštnih znamk v vlaku. Ministrstvo pošte in brzojava ie odredilo da bodo odslei uslužbenci ambulantne pošte v vlaku prodajali pri vratih poštnih vozov znamke. Prodaja se bo vršila samo po dnevi in le v onih krajih, kjer na postaji ni pošte.
DIŠAVE SLON
*	Pavšalnih telefonskih razgovorov ne bo več. Minister pošte in brzojava je odredil, da se pavšalni telefonski razgovori s 1. aprilom letos odpravijo
*	Orožje se bo prodajalo pri deželnem sodišču v Ljubljani v porotni dvorani dne 2 aprila ob 9 dopoldne. Vsak zdražitelj se mora izkazati, da je v posesti veljavnega orožnega lista.
*	Spominska knjiga Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani je izdala povodom proslave 25-letnice svojega obstoja lično spominsko knjigo. Knjiga je v platno vezana z zlatim napisom in vsebuje lepe poučne članke in razprave zgodovino zveze in opis delovanja posameznih zadrug Posebno opozarjamo na članek g. dr Frana Wvndischerja: Misli in spomini ob 25#letnici, g dr Rudolfa Mama Spomini na prvo glasilo slovenskih obrtnikov: g Jakoba Zadravca: Dve poti — en cilj; g. Ivana Rebeka; Početki slovenskega obrtništva; g. Ivana Mohoriča: Naloge zveze v bližnji bodočnosti; g. dr. Ivana Plesa. Racijonalizacija obrtnih obratov; g. direktorja Jos;pa Reisneria: Obrtne šole. g. dr Josipa Pretnarja; Naša obrtna zakonodaja; g. Frana Žagarja: Obrtniki tn davčna vprašanja v povojni dobi; g Milana Dularia V premislek slovenskemu obrtništvu; g. Josipa Rebeka: Obrtnik in organizacija. Knii-go iako lepo izpopolnjujeta slike odličnih osebnosti naših gospodarskih strokovnjakov in slike zadružnih načelstev ter obrtnih društev SUke je v bakrotisku nadvse lično izdelala Delniška tiskarna d. d. v Ljubljani, knjigoveško delo pa ie iz delavnice g Matija Šifrerja v Ljubliani. Cena knj>ige ie jako nizka in znaša le 40 Din brez poštnine Dobiva se v knjigarnah, naroča pa se tudi pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani. Beethovnova ulica 10. pritličje levo Kniigo prav toplo priporočamo ne le obrtnikom, temveč tudi vsem njegovim priiateljem, korporacijam in zavodom.
Moderni kostum' ln <omplen p< meri iz kasha volne Modrna trgovina in strolnu pletPstvo P M ROZMAN IJiihUana Židovska ul 7.
i m
♦	Po starem receptu. Štiridesetčlanska deputacija iz Dolova v Banatu ie v ponedeljek posetila ministra za notranie zadeve dr Korošca. Deputacija ie iznesla, da je pri volitvah dne 6. novembra 1927 b'la izvoljena večina, sestoieča iz samostojnih demokratov in radikalov, a policij^ zavlačuje izročitev občine izvoljeni večini. To stafrje traja še danes Minister dr Korošec je obljubil, da se bo o stvari informiral in po možnosti popravil, kar se da popraviti.
*	Davki na honorarje in nagrade državnih uslužbencev. Direkcija davkov* pri ministrstvu financ razglaša, da se je uverria. u« finančne oblasti nejednsko in često tucn nepravilno tolmačijo čl. 79 finačnega zakona za 1927-28. točka V., ki se tiče obdavčenja honorarjev !n nagrad državnih uslužbencev Direkcija davkov obtesnjule, da so zavezani vsi honorarji in nagrade, ki iih drž uslužbenci preiemalo iz državne blagajne poleg rednih prejemkov In sicer invalidskemu davku, komorski dokladi in neposredniemu davku, niso pa zavezani davkom in držav-nim pribitkom nagrade in honorarn one-roznega značaja, kakor nagrade za službena potovania za selitve in kot odškodnina za Izdatke, zvezane s kskim službenim poslom. Tudi n'so podvržene temu obdavčenju vse stalne dokiade v naprej določenih
zneskih, ki jih imajo gotovi državni uslužbenci kot dopolnitev rednih prejemkov in ki so določene po špecijahnh zakonih in vezan? na položaj ali vršrtev službenih dolžnosti, kakor: sodniške dokiade. dokiade načelnikov, epidemskih zdravnikov, uradnikov hipotekarne banke itd.
*	Rade Pašič oproščen. Po vesteh iz Beograda je apelacijsko sodišče predvčerajšnjim razveljavilo sodbo, s katero ie bil Rade Pašič, sin pokojnega ministrskega predsednika Nikole Pašiča, obsojen na 15 mesecev ječe na tožbo Dragiše Stojadino-viča, ki je trdil, da ga je Rade Pašič v časopisih obrekoval. Sedaj, po dveh letih, je ta zadeva, ki ie svojedobno vzbudila veliko senzacijo, priromala pred apelacijsko sodi šče, ki ie razsodbo razveljavilo zaradi formalne pogreške.
*	Italijanska špijonaža v Splitu. Kajcor smo poročali pted dnevi, je bi' aretiran neki uradnik državne telefonske uprave, ki je imel tajno telefonsko zvezo s stanovanjem italijanskega konzula v Splitu Ta uradnik se piše Širno Matijaš in ie bil včerai izročen državnemu pravdništvu. Kakor st doznava. se obdolženec zagovarja, da je imel tajno telefonsko zvezo"" s kuharico italijanskega konzulata, ki je bila njegova ljubimka. Ker se ni mogel z njo sestajati in ker mu ie bilo neprijetno, da bi kot star človek vzbuia! pozornost zaradi te svoje zveze, ie napravil tajno telefonsko zvezo, da se ie mogel z njo razgovarjati. Za afero vlada med splitskim meščanstvom veliko zanimanje, ker se pričakuiejo senzacijonalna odkritja.
Za pomladansko sezono
si ne oglejte samo izložb ampak tudi po» setite našo trgovino * izbrano zalogo naj« modernejših vzorcev
JOS. ROJINA, Aleksandrova 3.
*	Hercegovinske senzacije. V hercego-vmskem selu Prokopi živi starec St. Pitič ki ima šestero živih otrok, med temi tri sinove, ki so se vsi borili na solunski fronti Dva sta že oženjena: sedaj bi se imel oženiti tudi tretji, najmlajši sin Luka z najlepšo in najbogatejšo devoiko v tem selu. A kakor nj sreče brez nesreče, tako je tudi tukaj poleg svatbe bi! tudi pogreb. Sinaha j i rodila drugega sinka baš onega dne, ko se ie vršila svatba Fantek Da te kmalu po porodu umrl. Naslednjega dne pa ie druga sinaha rodila dvojčke, od katerih ie eden umrl. drugi pa je ostal pri živlieniu. In tako je ta človek tekom dveh dni imel v hiši svatbo, tri porode in dva smrtna slučaja.
*	Oljke v prid Kola iugoslovenskih sestri Prišlo ie že v navado, da prodajajo Ki iašice v Ljubljani in ?) podružnicah v S oveniji ves cvetni tedn otiVe za cvetm-nedeljo. Našemu občinstvu, ki ve. kaj po-n tni »Kolo« za humanitarno lelo. ^i gotovo čudno zdelo, ko bi v tem času ne bilo na navadnih mestih	ov.i!nih <.estor-otr dajalk. Kolašice pa udi moraio izrabiti vsako priliko, da dobe novih virov n Nrid-stev za svoje človekoljubno in narodno delo Prosimo vse naše občinstvo, da kupuje oljke le pri Kolašicah. 608
*	Ciril Metodovi družbi so darovali: Županstvo Ljutomer 100 Din, posojilnica Velike Lašče 50 Din, posoiilnica v Slivnici 2G0 dinarjev. Lepa hvala!
*	Pravilnik ;n nazorna navodila s točnimi tabelami za preračunanie uslužbenske-ga davka od prejemkov državnih, javnih in vseh privatnih uslužbencev po novem zakonu, ki stopi 1. aprila 1928 v veljavo, dobe interesntj za ceno 20 Din pri UPČ., sekcija Ljubljana. (Davčni urad za mesto Ljubljana, Vodnikov trg št. 5 — soba št. 6.)
ITO — zobna pasta najboljša!
*	Sezijske bolezni. Prehod zime v pomladanski čas je združen z marsikatero opasnostjo za naše zdravje. Ostri vetrovi dražijo sluznico nosa in ust in nagle spremembe v temperaturi vplivajo na telo tako, da je prehlad kaj lahko mogoč. Vsako leto isto: nahod, hripavost, bolečine pri dihanju, trganie itd. Kako si naj pomagamo? Imamo sicer celo vrsto domačih zdravil: lipov čaj, med i. dr., ki pa pomagajo le površno. Treba je bolj zanesljivih zdravil. Najbolj zanesljiv pri vsakem prehladu ie staroznani aspirin »Bayer«, čigar učinkovitost se je v zadnjih desetletjih vedno in vedno izkazala. Lahko se reče, da si že nobeno sredstvo ni pridobilo s tako pravico slovesa ljudskega zdravila kot aspirin, ki ga naj jemlje vsakdo, kdor se prehladi	208
* Pr) prehladu, gripi, vnetju vratu živčnih bolečinah, trganju v udih ie dobro izpiti vsak dan pol čašice prirodne »Franz-Josef« grenčice. ki izprazni črevesa. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franz Josef* grenčica zaradi svoje učinkovitosti In ugodne uporabe Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah	14
*	Če ste se prepričali, da je Žika izvrstna kava, ne pozabite je priporočiti znancem Dobite jo v trgovinah samo v rdečih zavitkih po pol ali eno petink<i kg.	65
*	Spomladanski plašči prispeli od Din 250 dalje, istotako angl. blago od Din 120 dalje. P Magdič, Ljubljana.
*	Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev.
II. zimska olimpijada
v St. Moritzu
v skoptičnih slikah! ..U^on* danes ob 8. zvečer
Predprodaia vstopnic pri tvrdiki Goreč.
s4QG-ov
KMDPONTI
i
lz Ljubljane
u— Seja ljubljanskega občinskega sveta
Ljubljanski občinski svet je za lutri sklican na izredno javno sejo, ki se vrši ob petih popoldne v mestni dvorani. Na dnevnem redu so računski sklepi raznih fondov za leta 1925., 1926 in 1927 ter proračun za tekoče leto. Razen tega so na dnevnem redu nujni predlogi v zadevi elektrifikacije mesta Ljubljane in okolice, v zadevi regulacije Llubljanice s pritoki ter glede razširjenja električne železnice.
u— Občni zbor Slov. šol. Matice bo v sredo, 4. aprila t. 1., z začetkom ob pol II dop v I mestni deški osnovni šoli na Ledini v Ljubliani Spored; 1.) Citanie zapisnika zadniega občnega zbora, 2.) poročila društvenih funkcijonarjev, 3.) poročilo preglednikov. 4.) volitve. 5.) slučajnosti. — Ker je občni zbor sklepčen ob vsakem številu članstva, ie želeti točne udeležbe u— Šentjakobski gledališki oder uprizori v soboto 24. in nedeljo 25. marca komedijo »Ingeborg«, na kar občinstvo opezar-lamo.
u— Slovensko zdravniško društvo v
Ljubljani opozarja svoje člane in vse ostale gg. kolege na znanstveno mesečno zborovanje, ki se bo vršilo danes ob 6. uri pop na kirurgičnem oddelku. Predavala bosta g. asistent dr L. Kramarič (Ulcus ventri-culi in operativna indikaciia demonstracije) in g. prmarii dr Fr. Derganc (Spoznavno kritična medicina, I. poglavje, materiiaM-zem)	606
u_ Pomladek »Rdečega križa« na I. drž. gimnaziji v LJubljani uprizori, kakor smo že poročali, veliko Shakespearevo tragedijo »Julij Cezar« v Zupančičevem prevodu in v režiji g. Lipaha. Na predstavo ponovno opozarjamo sai bo to ena najzanimivejših uprizoritev zadnjega časa. Kakor ie videti, ima naša srednješolska mladina tudi v današnjih časih dovolj razumevanja za velike umetnine in se ne straši truda,,ki ga zahteva njih predvajanje. Prireditev je toliko pomembnega. ker imamo pri nas le redkoke-dai priliko, videti na odru tako znamenita dela svetovne literature, koiih uprizoritev je zvezana z marljivim študijem in neumornim delom Vsakdo, ki hoče videti na odru ta grandijozni dramatski umotvor in obenem podpreti požrtvovalne di;ake v niih plemenitem prizadevanju, naj izkoristi lepo priliko iti si ogleda predstavo. Prvič nastopijo di;aki v soboto, ob 3. popoldne in ponove predstavo v torek, 27 t. m. ob 8 zvečer Obakrat se bo vršila predstava v opernem gledališču.
u— Redni letni občni zbor pevskega društva Ljubljanski Zvon se vrš; v nedelio, dne 25 marca t. 1. dopoldne ob pol desetih v društvenih prostorih Gaieva ul ca 2-1.
u— Pevski zbor »Sloga«. Današnja vaja odpade; prihodnja v pondeljek 26. *. m. ob pol 8 v društvenih prostorih za ves zbor. Važno! — Zborovodja.
u— Preporodaši! Preporodasice! V soboto ob pol 18. redno predavanje. Predaval bo g. prof J. Bajželj: O Sokolstvu. Udeležba dolžnost! — Odbor
u— Zveza nastavljencev denarnih zavodov in velepodjetij v Ljubliani naznanja, da ie umrl član. tovariš Ignac Pimat Pogreb se bo vršil danes ob 16. uri iz umobolnice na Studencu k D M. v Polju. — Odbor.
u— Društvo »Soča« priredi v soboto 24 t. m. v Ljubljanskem dvoru velezanimivo in poučno predavanje g dr. Aloiza Zalokarja
0	boleznih naše dobe. Pridite polnoštevilno! Ne zamudite te lepe prilike! Začetek ob 20.3ft uri. Vstop prost! Vsi dobrodošli!
i— Občni zbor Kola Jugoslovenskih sester v Ljubljani se bo vršil na cvetno nedeljo, dne l. aprila ob 3 uri popoldne v beli dvorani hotela Union. Vabimo mnogobrojne članice, da se ga udeleže v či.m večjem šte-' vilu.	607
u— Ponovno opozarjamo naše občinstvo na nocojšnje velezanimivo predavanje v veliki dvorani hotela Union. Predava g An-te Gnidovec o II. zimski olimpiiadi in o tekmovanju naših zimskih športnikov v St. Moritzu. Predavanje spremlja okoli 100 ski-optičnih slik, s katerimi bo predavateli pokazal zanimivosti in zimske lepote Švice. Vstopnice se dobe v predprodaji pri tvrdki Goreč in od 19.30 dalje v Unionu. Začetek le točno ob 20.
u— Drobna policijska kronika. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji naslednji slučari: 2 prestopka pasjega kontumaca
1	prestopek pijanosti, 1 prijava glede zateklega psa. 1 prestopek nedostojnega vedenja 1 neprevidna vožnia, 1 nezgoda, 1 poskus samomora 6 prestopkov cestnega policijskega reda.
u— Prenavdušen Soortnik. V torek okrog 19. ie na stražnica VIII. pribite! ves prestrašen športnik Stanko H. stanuioč v Ale-Sevčevi ulici 5t. 14, z močno razrezano roko. !z katere le curkoma lila kri. Videč globoke zareze na roki so mu na stražnici rane izprali in roko obvezali, nakar so pozvali rešilno postajo, ki je ranjenca potom
rešilnega avta spravila v bolnico. 17. letni športnik je pri »žogobrcu« nehote udaril po nekem oknu ter so mu drobci šip prerezali žile na roki.
u_ Splašen konj v mestu. Konjski trgovec France P. se je pomudil predsnočnjim v Habianovi gostilni, kjer je pustil iskrega v zapravljivček vpreženega konja neprivezanega na dvorišču. Medtem, ko se je France mudil v gostilni, je konjiček postal muhast Potegnil je voz na cesto, kjer se je iz neznanega vzroka nenadoma splašil in jo v divjem galopu ubral proti mestu ter se je pojavil okrog 20.30 pred glavno pošto. Na ulici je nastala pravcata panika, kajti zdivjana žival se tudi tu ni ustavila, marveč je dirjala z vozom naprej proti Gradišču. Šele na oglu Rimske ceste je zadel voz ob rob pločnika ter se prevrnil; padel je tudi konj. Upehano žival je dvignil s tal nameščenec Narodne tiskarne France Modic, nakar sta nameravala s stražnikom konja spraviti v hlev Figovčeve gostilne. Tu pa jima je že prišel nasproti France, ki je konja odvedel domov v Šiško.
Iz Maribora
a— »Srbi v svetovni vojni« se glasi predavanje, ki je bo imel komandant mesta Maribora g. general Dim. Spasič v petek 23. marca ob 8 zvečer. Orisal bo potek vseh orjaških naporov in junaških bojev naših bratov Srbov za osamosvojitev zasužnjene domovine. Koga ne bi zanimalo slišati to najslavnejšo junaško pesem iz ust vojaka, ki se je sam tako odlično udeležil teh gigantskih usodepolnih bojev, ki so v največji meri vplivali na razvoj dogodkov, da bivamo tudi mi Slovenci na svobodnih tleh! Naša častna zadeva je, da se udeležimo tega predavanja v največjem številu! — Uvodoma se bodo svirale primerne srbske pesmi.
a— Mariborska ljudska univerza je pretekli teden priredila dve izredno zanimivi in po svoji vsebini aktualni piedavanji vse-učitiškega profesorja dr Ljudmila Hauptma-na. G. predavatelj je namreč podal zgodovinsko sliko razvoja ujediniene Italije in njenega položaja in nastopania v zunanji politiki napram državam Srednje Evrope v zadnjih petdesetih letih do najnovejših dni. Šele na podlagi teh širokopoteznih in zgodovinsko materijo, ki je širši javnosti sploh nedostopna, dobro poznavajočih izvajanj so mogli spoznati poslušalci smeri evropske meddržavne politike ter resnost in važnost geografskega položaja posameznih povojnih držav Srednje Evrope kakor tudi perfid-* nost italijanske zunanje politike
a— Stanovanjske razmere v Mariboru. L. 1914. je bilo v Mariboru za 27.200 prebivalcev ali 5487 družin 4356 stanovanj. L. 1921. je b lo za 27.500 prebivalcev ali 6447 družin 4374 stanovanj Lani pa je bilo za 32.700 prebivalcev ali 7319 družin 6675 stanovanj Od 1. 1914 do 1921 se je zgradilo v Mariboru samo 8 stanovanj; od 1 1921 do danes pa vsega skupaj 363 Število prebivalstva se je od 1 1921 do 1927 zvišalo za 5200, število družin pa za 872. Ce primerjamo število družin s številom novih stanovanj od 1921 dalje, vidimo, da je v Mariboru 509 stanovanj premalo, ne glede na kleti in razne škandalozne luknje, v katerih številne družine stanujejo.
a — Koncesijo za avtomobilsko šolo je dobil g. inž. Ferdo Friedau. To ie prva šola te vrste v Mariboru, nameščena je na Aleksandrovi cesti, vežbala bo pa v 4 tedenskih tečajih avtomobiliste po pravilnika, izdanem cd velikega županstva.
a— Jez elektrarne Fala ie bf! včeraj zopet otvorjen in je tako splavarjem postala pot po Dravi prosta.
a— Strelske družine RuSe ustanovni obč. zbor bo v nedeljo 25. t. m. ob 3. popoldne v gostilni Mulej. Vabljeni vsi, ki žele pristo-
piti.
Iz Celja
609
e— Napredna dijaška družina »Sloge« v Celju priredi 31. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma ob 20. uri Nestorjevo burko »Lumpacij Vagabund« v lepeip prevodu pesmi Otona Zupančiča. Narodna društva naj bi to prireditev vpoštevala občinstvo pa se fe udeležilo v lepem številu.
e— Francosko predavanje. Francoski krožek priredi 23. t. m. točno ob 18.15 zvečer v mestnem kinu javno predavanje v francoskem jeziku. Predaval bo g. lektor R. Mar-tel h Ljubljane o francoskem jeziku v 18. stoletju. Vstop prost!
e— Celjski drobitž. Pred par dnevi je nekdo ukradel mesarskemu pomočniku Josipu Koželju iz stanovanja v Zavodni srebrno uro in zlato verižico v skupni vrednosti 800 dinarjev. Na Jožefovo popoldne pa si je nekdo iz veže hotela Skoberne na Ljubljanski cesti izposodil kolo. ki ie last Franca Krajnca iz Medlog« Pred nekaj dnevi ie prodajal po mestu neki mladenič kositer v palicah Policijskemu agentu, ki ga ie na cesti ustavil, le v ugodnem trenutku pobegni! ter pustil kositer na cesti. Lastnik na' te javi na celjskem policijskem uradu.
Imenovanja v učiteljski službi
Stalne namestitve v mariborski oblasti: (Šl. 1 pomeni upraviteljsko mesto, št. 2 učiteljsko mesto.)
Srez Murska Sobota: Vladislav Benkovič, Murska Sobota 2; Štefan Poredoš, Perioda 1.
Srez Celje: Adolf Arzenšek, Dramlje 2, Metod Škerjanec, Griže 2; Silvester Košut-nik, Št. Pavel pri Preboldu 2; Matija To-mažej, Petrovče 2; Marija Cimperman-Sta-nek, Polzela 2; Milena Beg, Šmartno v Rožni dolini 2.
Srez Dol. Lendava* Frančiška Poljanee. Gornji Lakoš 2; Horvat Janko, Kapca 1.
Srez Dravograd: Miloš Ledinek, Črna 2; Ljudmila Dolenc, Mežica 2; Olga Roje, Vu-hred 2.
Srez Gornjigrad: Alfred Šehel, Bočna t: Stanko Vičič, Mozirje 2; Zorko Kotnik, Rečica ob Savinji 1; Stanko Terčak, Šmartno ob Paki 2.
Srez Konjice: Rudolf Podlogar, Konjice 2; Amalija Podgoršek. Konjice 2.
Srez Ljutomer; Josip Mislej, Stara cesta 1; Nada Jenčič, Mala Nedelja 2; Josipina Mislej - Birsa, Stara cesta 2.
Srez Maribor desni breg: Franja Vaupo-tič. Hoče 2; Josipina Borštner, Podova 2; Marjeta Drassal, Slivnica 2; Alma Mulej, Studenice 2; Likar Marija, Ruše 2.
Srez Maribor levi breg: Rudolf Kodrič, Maribor 1. breg, pom. uč.; Josip Križnič, Sv. Duh 1; Ivan Hlebec, Sv Križ 1; Marta Elsnik, Sv. Križ 2; Avgusta Zigart, Sv. Lenart v Slov goricah 2; Katarina Robnik. Sv. Martin 2; Ivan Cvetko, Sv. Peter 2; Ra-dovan Jaut, Št. Rupert 1; Angela Jaut-Kristl Št. Rupert 2; Božidar Tomažič, Sv. Jakob 2.
Srez Ptuj: Zvonko Predan, Majšperg 1; Franja Predan - Mihelič, Majšperg 2; Ivan Geč, Sv. Marjeta 2; Ana Brumen, Sv. Miklavž 2; Janez Hartman, Nova cerkev 1; Hudales Matela - Hedvika, Nova cerkev 2: Oskar Hudales, Nova cerkev 2.
Srez Slovenjgradec: Rudolf Macarol, Šoštanj 2: Ivan Teuerschuch, Šoštanj 2; Marija Jugovič, Velenje 2.
Srez Šmarje: Maks Kos. Buče 1; Valentin Frece, Koprivnica 1; Justina Frece - Soto-šek, Koprivnica 2; Ljudmila Stadler, Kozje 2; Jožica Karničnik, Sv. Križ 2; Marija Ogrizek, Pristava 2; Janko Kravarič, Št. Peter 1.
Stalnost je priznana: Ivani Potrato, učiteljici v Krtini, srez Kamnik; Angeli Svetic. učiteljici v Toplicah pri Zagorju.
V državno službo so sprejeti: Jadviga Smolnikar v Pečice, srez Šmarje; Ana Se-kula v Zidani most; Julij Jarc, Vladko Zej v Mursko Soboto; Ciril Konečnik v Lajters-berg - Krčevino; Štefan Kaiser v Makole; Jože Prusnik je premeščen na enorazi-ed-nico v Glohodolu. Josip Pirnat pa v Cadra že. srez Krško.
Otvoritev šol: V Mrzli vasi, srez Krško se je ustanovila trirazredna osnovna šola. Državna osnovna šola v Dra»atusu se pretvori v petrazrednico. V Št. Vidu pri Ljubljani se otvori s šolskim letom 1928./29. meščanska šola.
Iz Kranja
r— Higijena zakona. ZKD je priredila pretekle dni v Narodnem domu več film* skih predavanj o higijeni zakona. Trikrat je predaval tukajšnji zdravnik dr Jože Bežek, enkrat za specialist dr. Leo Šav* ni'k iz Ljubljane Številen obisk je poka* zal, da so se kulturna filmska predavanja zelo priljubila.
h Trbovelj
t_ Smrtna kosa. V občinski hiralnici v Hrastniku je umrl vsem hrastniškim in tr* boveljskim lovcem dobro znani, bivši rud* niški gozdar Karel Boh, star nad 70 let. Boh je bil svoječasno hišni posestnik v Tr* bovljah. Razne nesrečne kupčije in pravde so ga spravile skoro na beraško palico. Kot staroupokoienec z malo pokojnino se Je težko preživljal. Zadnje čase se je zdravil v celjski bolnici, odkoder so ga poslali v našo občinsko hiralnico, kjer se je naha* jal le nekaj dni in umrl. Pokopali so ga v nedeljo na dolskem pokopališču. Tukaj« šnjim lovcejn je bilo zelo žal, ker niso ve* deli, da se nahaja v hiralnici in da je umrl. Tako so pokojnika pokopali kakor pokop* Ijejo običajno občinske reveže, ki jih za* pelje Selanov konj na Dol in jih spremlja le «občinski Polde». Naj bo nekoč priljub« Ijenemu lovcu lahka domača gruda!
t— Popravljamo. Predvajanje «Casano* ve» v Hrastniku se je vršilo v Narodnem domu in ne v Novem domu, kakor smo včeraj pomotoma poročali.
t— Dramatični odsek «Svoboden v Tržu iu je gostoval v soboto 17. t. m. v Logar* jevi dvorani z veseloigro «Pe<2, srček moj». Igralci se niso dovolj potrudili, da bi pri« merno odigrali svoje vloge. Obisk je bil slab.
Iz Zagorja
a— OtroSki vrtec v Zagorju Tekom ted* na bodo tudi v Zagorju otvorili otroški vrtec, ker je oni v Toplicah prenapolnjen. S tem bo ustreženo splošni želji občinstva.
i— Upravičen protest. Zadnjo soboto so ob največjem osebnem prometu praznili železniški delavci na postaji tik ceste grez* niče. Na proteste občinstva, naj bi se ta* ko delo vršilo ponoči, se jim je odgovorilo, da za nočna dela «nema kredita®. Mislimo, <ia bi moral zdravstveni zastop ukreniti vse potrebno, da se slieni slučaji nič več ne pripete. Opaža se, da železniška direkcija
ne posveča zagorski postaji dovolj pažnje, | čeprav je promet ogromen. Tako n. pr. ima električno razsvetljavo že vsaka hiša, edi* oo zagprska postaj« ne, dasi jo je direkcija že davno obljubila. Ni čuda, da si promet* no osobje želi premestitve, saj mora cele noči in še podnevi delati ob petrolejkah do izčrpanja svojih fizičnih sil. Prosimo di« rekcijo, naj čimprej napravi red!
z— Kaj je s šahovskim klubom Prijatelji šahovskega kluba, posebno mlajii, so raz* očarani nad mrtvilom, ki je zavladalo v klubu. Ali je usojeno, da bo šahovski klub res zaspal?
, Zahvala
Vsem, ki so se me ob moji 701etnici in godu tako lepo spominjali brzojavno tn pismeno, izrekam tem potom najsrčnejšo
zahvalo.
Ljubljana, 21. marca.	__
JOŠKO KOROŠEC.
Šport
Glavna skupščina LHP-
Kompromisna tista izvoljena.
Pred dnevi se je vršila redna glavna skupščina LHP, katere se je od 9 včlanje* nih udeležilo po svojih delegatih 6 klu» bov. Bilanca preteklega leta ni bila baš za* ciovoljiva. Razna nesporazumljenja med poedmimi klubi in podsavezom so precej ovirale normalni razvoj mladega hazenske« ga športa. Skupščine se niso udeležili ma* riborski klubi. To je tembolj obžalovanja vredno, ker se je zanimanje za hazenski šport zlasti v podeželskih krajih zelo dvig* nilo, kar se predvsem vidi v ustanovitvi novih bazena družin. Zlasti s tega vidika treba pozdraviti izvolitev kompromisne li« ste, ker je s tem in s'pritegnitvijo teh do* sedaj še »divjih® klubov ustvarjena nova in zdrava podlaga za pravi napredek ha* ženskega športa v Sloveniji Na glavni skupščini je prišlo tudi do likvidacije mno* gih nesporazumov, zlasti med podsavezom in Primorjem. Z lojalnim sodelovanjem vseh klubov bo novemu odboru omogočeno rešiti mnogo perečih vprašanj, moralnega in finančnega značaja, zaradi katerih so bili temelji našega hazena sporia že zelo zrahljani. •
Glavna skupščina je pooblastila novi od» bor, da izvede sanacijski načrt, zlasti gle« de financ Pričakovati je. da bodo novo* izvoljeni funkujonarji likvidirali še vsa ona nesporazumlienia. ki so izvirala zgolj iz klubskega fanatizma. Le v tem primeru bodo nudili podeželskim klubom, kar od njih upravičeno pričakujeio. t. j. zdravo inicijativo in nesebično vodstvo.
Ker nova savezna pravila po oblasteh 5e niso potrjena, se je volil odb'W po starih pravilih Ker pa nova pravila predvidevajo večje število odbornikov kot stara, so bili tudi za nova mesta izvoljeni funkcijonarji, ki jih bo upravni odbor takoj po potrditvi novih pravil kooptiral.
Novi odbor ie sestavljen nastopno: Pred sednik dr Muyer (Ilirija). I. podpredsed* niča ga Kroftova (Atena), I. tajnica gdč. Rupel jeva (Ilirija), blaga jničarka gdč Mi* helčičeva (Ilirija), tehnični referent g Bal* tesar, odborniki ga Polakova (Atena) gg. V on čina (Primorje). Vodeb (Maribor), Sa* muda (Ptuj); odborniki po novih pravilih: II. podpredsednik dr. Robič (Mura). II ta j« nik g. Sketelj (Primorje) odbornika gg. Bucik (Slovan) in S Sancin (Mura).
Jugoslavija ; Madžarska. Ker Benčič ne more potovati v Budimpešto, je moral savezni kapetan izpremeniti našo reprezen« tanco, ki je končnoveljavno -»stavljena nastopno: Siflišslvkovič, Spasojevič*Arseni« jevič, Poduje II, Popovi&Marjanovič, Be* cič, Luburič, Bonačič, Giller Z moštvom
Eotujejo podpredsednik JNS g. Kroelič. od
ornik dr. Palmovič in savezni kapetan dr. Pandakovič.
SK Ilirija (nogom sekcija). Današnji tiening skupine I. se vrši ob 18.30 v Koli« zeju. Jutri od 16. ure dalje trening na igri« šču za obe skupini V nedeljo prvenstvena tekma s SK Jadranom za I. moštvo m za rezervo. — Načelnik.
Tenis sekcija SK Ilirija. Prijave za te« nis je vposlati do 5 aprila t. i. na naslov: Milan Kmet, Gosposvetska cesta 8. Nave« sti je natančno partijo (4 do 6 oseb) in vse razpoložljive ure.
Motoklub Celje sklicuje za nedeljo dne 25. marca svoj I. redni letni občni zbor. ki se bo vršil v Celju v rdeči sobi v Narod* nem domu ob 10 uri dopoldne z običaj« nim dnevnim redom. V prospeh motocikli* stičnega pokreta je udeležba vseh pripad* nikov kluba članska dolžnost, dočim se ne* člani kluba, motociklisti nastanjeni v po« dtočju klubovega področja (srezi Celje, Gornji grad, Šmarje pri Jelšah ter sodne okraje Šoštanj in Laško) vljudno vabijo, da se po možnosti zborovanja udeleže, — Odbor.
Klub slovenskih kolesarjev Celje skli* cuje članski sestanek za četrtek, dne 22. j marca ob 20 uri v hotelu «Balkan». Prosi* ! mo polnoštevilne udeležbe od strani član« j stva. Dostop pa imajo tudi nečlani, ki se zanimajo za kolesarski šport. — Odbor.
Po vsej Sloveniji £re glas, le „Domov?na" ie za nas!
Mammita uporaba.
Če želite „RADION" popolnoma izkoristiti, pazite, kako ga uporabljate. — Ne pozabite na prvo pravilo:
„RAI)ION" je treba v mrzli vodi raztopili.
Le tako razvija „RADI0N" vso svojo moč in pere zares „sam".
T o pravilo je sicer enostavno, toda ravno zato ne smete pozabiti.
,Madion v mrzli vodi raztopi!
Gospodarstvo
Vremensko poročalo
Meteorološki ea»od » Ljubljani 21. marca 1928.	Vi5in» barometra 108.8 n-
Kraj
Cas
opazovanja
d 23
U
a E
u f-
CJ
s
i> v
>mer vetrS io brzina v metrih
S«. —
P
sneg
Ljubljana ..	7 0 1 "3 2 M) E 3	1
Manbor ...	' 07 - 5 80 S 4	0
Zagreb .... a 7703	74 NE 2	8
Beograd . . .	770 9 - 1 42 E 12
Saraievo ...	770 3 - 3 65 S\V 2	10
Skopi je_____ 773 2 1 74 SE 4	10
Dubrovnik . .	768.1 7 73 E 4	10 del	12.0
Split .... 7. 766 4 10 92 NE 6	10 de*	0.1
Praha
Solnce vzhaja ob 6.3, zahaja ob 18.12, luna vzhaja ob 6.20, zahaja ob 17.43 Najnižja temperatura danes v Ljubljani — 5.2 G
Dunajska vremenska napoved za četrtek: V južnih Alpah oblačno in padavine. Tempe
ratura se bo dvignila.
Tržaška vremenska napoved za četrtek: Lahki vzhodni vetrovi, pozneje morski. Nebo večinoma oblačno; megla in nekoliko dežja. Temperatura od S do 6 stopinj. Morje
mirno.
Padavine
Vr»ta
v mir <tc< % «»»•
Naša trgovinska bilanca s posameznimi državami
Generalna direkcija carin je objavila podatke o udeležbi posameznih držav v našem izvozu in uvozu Ta statistika nam kaže naslednjo sliko o naši zunanji trgovini s posameznimi državami v 1. 1927.	(v milijonih Din):
1927. Izvoz Uvoz	Def. ali suf.
Italija 1590.0 940.1	+ 649.9
Avstrija 1448.8 1424.2	+ 24.6 «
češkoslov. 726.7 1399.3	— 672.6
Nemčija 678.8 898.7	— 219.9
Grčija 619.8 102.3	+517.5
Madžarska 488.2 358.0	-f 130.2
Švica 216.3 102.7	+ 113.6
Francija 176.5 318.3	— 141.8
Anglija 83.6 510.8	— 427.2
Egipl 53.9 12.0	+ 419
Zed. države 48.1 254.6	— 206.5
Poljska 32.3 107.7	— 75.4
Rumunija 32.0 274.2	— 242.2 Nizozemska 21.3 75.4 — 54.1 Indija 17.9 75.9 — 58.0
Brazilija 0.8 188.0	—187.2
Od držav, ki pridejo v naši zunanji trgovini v prvi vrsti v poštev, smo imeli aktivno trgovinsko bilanco z Italijo. Grčijo, Madžarsko, Švico, Egiptom in Avstrijo, z ostalimi državami pa smo imeli pasivno trgovinsko bilanco. Naša trgovinska bilanca z Italijo je bila v preteklem letu aktivna za 649.9 milijona Din, dočim je bila v 1. 1926. aktivna za 905.9 milijona Din. Z Grčijo je bila naša trgovinska bilanca pri izvozu od 619.8 milijona Din aktivna za 517.5 milijona Din (1926 aktivna za 430.2 milijona Din). Z Madžarsko smo bili aktivni za 130.2 milijona Din (1926. aktivni za 15.8), s Švico za 113.6 milijona Din (1926. aktivni za 210.6). z Egiptom za 41.9 milijona Din (1926. aktivni za 50.2) in z Avstrijo za 24.6 milijona Din (1926. aktivni za 76.8).
Največjo pasivnost kaže ns?a trgovinska bilanca s Češkoslovaško. Pasivnost naše trgovinske bilance s to državo se je v pret. lelu dvignila na 672.6 milijona Din. dočim je pasivnost za I. 1926. znašala le 488.7 milijona Din Močno pasivna ie bila tudi naša trgovinska bilanca z Anglijo (za 427.2 milijona Din napram 371.2 milijona Din v letu 1926). z Nemčijo (za 219.9 milijona Din napram 193.9 v 1 1926.) in z Zedinjenimi državami (za 206.5 milijona Din napram 259.5 v 1. 1926) Z Romunijo je bila naša trgovina pasivna za 242.2 miliicna Din dočim je bila 1 1926. aktivna za 451.1 milijona Din. (Tu je treba upoštevati, da se je 1. 1926. izvoz preko Brajle smatral kot izvoz v Rnmunijo, dočim je za 1. 1927 statistika točnejša). Pasivna ie bila naša trgovina tudi s Franriio za 141.8 miliiona Din* (nanrsm 164.7 v letu 1926). s Poljsko zi 75.4 milijona Din (napram 69.2 v 1. 1926.) in z BraziHi» zn 187.2 milijona Din (napram 186.8 v 1. 1926.).
= Nazadovanje dotoka hranilnih vlog pri denarnih zavodih. Iz dosedaj objavljenih bilanc denarnih zavodov, zlnsti velikih zagrebških bank. je razvidno, da je bil dvig vlog v preteklem letu znatno manjši kakor v letu 1926 Računa se, da znaša skupno povečanje vlog pri denarnih zavodih za preteklo leto okrog 500 milijonov Din. dočim so se vlotre v 1. 1926. povečale za preko 1 milijarde Din. To dejstvo nam dokazuje, da predstavlja znaten del prirastka vlog v 1. 1926. le denarne kapitale, ki so zaradi gosjwdarske krize in nazadovanja prometa ter produkcije postali prosti Gornji pojav nam tudi potrjuje, da je resnična tvorba novega kapitala v naši državi še vedno zelo slaba, kar ie spričo težr ke davčne obremenitve in drugih ovir razumljivo.
= Gibanic tečaia zastavnih listov Državne hipotekarne banke v Švici. Tečaj 7% zastavnih listov Državne hipotekarne banke SHS. ki jih ie emitiral švicarski Bankverein 1 1924. in 1. 1927., se je na curiški borzi v zndnjem času občutneje dvignil. Ti zastavni listi so koncem oktobra notirali 94.50, koncem decembra pa 95» v februarju se je tečaj pričel polagoma dvigati tako. da je v sredini februaria dosegel višino 96 50, v sredini marca 97. v soboto 17. t. m. pa 97.50. Vsekakor je na dvig tega papirja vplivala vest o skJenienem sporazumu med finančnim ministrom dr. Markovičem in angleški mi ter ameriškimi bankirji glede najetjr velikega inozemskega posojila Tako »»stav ni listi fz 1 1924. kakor oni Iz 1 1927_ noti rajo danes višje kakor je bil svoječasni emisijski tečaj, kajti zastavni listi iz 1. 1924. so bili emitirani po 94, oni »z 1. 1927. pa po 96.
s- Obnovljeno Gospodarsko društvo sa Hrvatsko in Slavonijo. Kakor znano, je najmoč-
nejša hrvatska zadružna zveza Gospodarsko društvo za Hrvatsko in Slavonijo pred dve ma letoma prišla zaradi slabega gospodar stva v težkoče ter je bila nato deloma s po močjo države likvidirana Zadruge, ki so bi' le članice te sveže. so sedaj pokrenile akci jo da se zveza obnovi. V ponedeljek se je v Zagrebu vršila skupščina interesentov ter predstavnikov zadrug, na kateri je bilo na novo ustanovljeno Gospodarsko društvo za Hrvatsko in Slavonijo. Za predsednika je bil izvoljen gosp. Artur Mahn»k, generalni upravnik posestev zagrebške nadškofije, za podpredsednika .pa gosp, dr. Ritig in gosp ar. Neudorter Od svoječasnih članov uprave ni bil nihče nanovo izvoljen.
== Konstituiranje Saveza lesnih industrijcev in trgovcev. V soboto, 31 t. m. se bo vršila v Zagrebu v dvorani Trgovsko-obrt-niške ^zbornice ustanovna skupščina Saveza lesnih industrijcev in trgovcev kraljevine SHS, in sicer z naslednjim dnevnim redom: 1.) Predložitev potrjenih pravil in konstituiranje saveza. 2.) Volitev upravnega odbora. 3.) Volitev reviziiskega odbora. 4.) Proračun za 1. 1928 5.) Eventualni predlogi.
= Ureditev obročne prodaje državnih papirjev. Kakor znano, namerava trgovinsko ministrstvo zaradi nerednosti, ki se vršilo v obročni prodaji državnih papirjev (zlasti v Srbiji, kjer ne obstojajo nikaki tozadevni predpisi), urediti to vprašanje potom uredbe Te dni je bila v trgovinskem ministrstvu sestavljena posebna komisija pod predsedstvom načelnika gosp. Miroslava Zebida, ki bo izdelala načrt te uredbe.
= Osnovanje Zveze tekstilne industrije. V kratkem se bo vršila v Beogradu konferenca naših tekstilnih industrijcev, ki bo sklepalh o ustanovitvi Zveze »ekstilne industrije, ki bo najbrž imela svoj sedež v Beogradu.
= Konkurz je razglašen o imovini Pon-gracija Robine. mesarja v Farni vasi pri Prevaljab (prvi zbor upnikov 24. t. m., ogla-s;tveni rok do 5 maja. ugotovitveni narok 19 maja).
— Odprava konkurza. Ker ni kritja za stroške postopanja j«> odpravljen konkurz o imovini Slovenske knjigarne, d. z o. z. v Murski Soboti
= Občni zbori. Redni občni zbor tvrdke cSlograd». slovenske gradbene in industrijske d d v Ljubljani se bo vrSil 3 aprila v prostorih Prometnega zavoda za premog, d d. v Ljubljani (bilanca 1927); redni občni zbor Kreditnega društva Kranjske hranilnice 28 » m v dvorani Kranjske hranilnice v Ljubljani; redna glavna skunščina Jugoslo-venskega društva za zaščito upnikov v Zagrebu 1. aprila
=r Stanje Narodne banke od 8. t. m. (Vse v milijoni'1 Din. v oklepajih razlike napram stanju od 29 februarja) Aktive: kovinska podlaga 400.5 (— 1 5>; posojila na menice 1346. na lombard 265.2: skuoaj 1611.3 (-1- 40.8); saldo raznih računov 707.7 ( 12.1) pasiva; obtok >a»kovee* 5470.6 (+ 74); državne terjatve 306 8 (-1- 46): obveznosti po žiru 585.4 po raznih računih 271.5; skupaj 857 (- 92.9). _
Bor»e
SI. marca.
Na ljubljanski borzi ie bil danes devizni promet precej živahen Potrebo v devizi na Newyork in deloma v devizi na Trst je krila privatna ponudba ostalo potrebo na Na rodna banka Devizn na Dunaj je dalje popustila na 8 (včeraj 8.0111. tečaji ostalih de vi7 pn so ostali v ?l?vnem ne«nremenieni.
Na zagrebškem efektnem tržišču ie Vojna škoda zaradi nazadovanja tečaiev v Beogradu popustila za 2—3 točke. Promr>tna se je trgovala po 437 — 438. kasa oo 438. z^ marc po 439. z* april po 441 — 442 in za decem ber no 457. Investicijsko je bilo ziključeno po 87, agrarne pa po 58 V bančnih vredno tah ni bilo sprememb, edino Narodna banka ie notimla nekoliko višje (6100 - 6^00). V industrijskih papirjih je bil promet nekoli , ko živahnejši, vendar se tečaji niso bistve i no snremenili Zaključki so bili v Vevčah j po 145. v Danici po 142 in v Tvornici vago-; nov po 50.
Devize in valute. ' Ljubljana. Amsterdam 22.86 - 22.92 (22.89). Berlin 18.58 — 18.61 (13.595). Bru-selj 0 - 7.9265, Budimpešta 0 - 9.9332, Curih 1098.5 - 1096.5 (1095). Dunaj 7.985 do S.015 (8). London 277.14 - 27794 (277.54). Vewvork 56.76 - 56.96 '56 86). Pariz 0 do 223.80 Pra?a 168.15 - 168.95 (168.55), Trst 299.27 - 301.27 (300.27).
Zagreb. Dunaj 13.58 — 13.61, Budimpešta 9.9182 - 9.9482, Milan 299.125 - 901.125, London 277.14 — 277.94, Newyork 56.76 do
56.96. Praga 168.15 — 168.95. Curih 1003.5 do 1096.5.
Trst. Beograd 33.18 - 33.48, Dunaj 263.75 do 269.75, Praga 55.975 — 56.275, Pariz 74.35 - 74.65, London 92.30 - 92.50, New-york 18.8825—18.9425. Curih 363 50—865.50; dinarji 3H.15 - 33.65.
Dunaj. Beograd 12.48375 — 12.52375, Berlin 169.705 — 170.205, London 34.6475 do 34.7475. Milan 37.495 - 37.595, Newyork 709.35 - 711.85, Pariz 27.925 - 28.025, Praga 21.0175 - 21.0975. Curih 138.67—137.17; dinarji 12.39 — 12.45.
Curih. Beograd 9.135, Berlin 124.15, New-vurk 519 06, London 25.3425, Pariz 20.435, Milan 27.425. Praga 15.39, Budimpešta 90.70, Bukarešta 3.22, Sofija 3.75, Varšava 58.30, Dunaj 73.075.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska
kreditna 135 - 0, Praštediona 800—0, Kreditni zavod 155 — 0, Vevče 135 — 0, Kranjska industrijska 315 — 0, Ruše 265 — 280, Investicijsko 86 — 0, agrarne obveznice 57.5 - 0. Stavbna 56 — 0, šešir 125 — 0.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 438 — 439, kasa 438 — 439, za marc 438 do do 439, za april 441 — 442.5, za december 471 - 474, investicijsko 86 - 87.25, agrarne 57.5 — 58; bančne: Hipo 59 - 60. Pol jo 17 — 19. Kreditna 89 — 90, Praštediona 800 do 802.5. Jugo 96.25 — 96.5. Ljubljanska kreditna 134 - 135. Narodna 6100 - 6300, Ze-maljska Sarajevo 142 — 150; industrijske: (jutmann 220 — 230. Slaveks 0 - 117.5, Slavonija 13 — 14, Danica 140 — 143, Drava 525 — 550, Vevče 141 — 145, Tvornica vagonov 50—51, Dubrovačka 425 — 445. Trbovlje 495 — 505. Mlinska 18 — 0, Šečerana Osijek 520 — 540.
Beograd. Vojna škoda 436 — 437, za april 440.5 — 441, za junij 449 — 450, investicijsko 87.5 — 88. agrarne 56.5 — 57.5. _
Deviza Beograd na ostalib borzah: v Pragi 59.13. v Berlinu 7.353.
Blagovna tržišča
Ljubljanska blagovna borza (21. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona Iramov po noti kupca, fco vagon Postojna po 280 D e ž e 1 n i p r i d e 1-k i: Tendenca čvrsta Cena pšenici se je nekoliko dvignila. Zaključen je bil 1 vagon moke. Nudi se pšenica (78-79 kg, 2 %, slov postaja, mlevsks tarifa, plač. 30 dni): baška. promptna po 385 — 387 5. slavonska promptna po 380 _ 382.5; t u r š č i c a (slov. postaja, navadna tarifa, plač. 30 dni): baška, promptna po 290 — 292.5, za marc po 295 do 297.5. za april po 300 - 302.5; moka: <0g>. fco Ljubljana, plač. po prejemu po 530 do 535
Živinski sejem v Ljubljani (21. t. m.) Prignanih je bilo: 246 konj. 50 7olov. 22 krav, 3 teleta. 175 prašičkov za rejo; prodanih pa je bilo 33 konj, 24 volov, 12 krav, 3 teleta in 40 prašičkov. Sejem je bil 3labo obiskan. Cene so ostale nespremenjene. Za kg žive teže notirajo: voli I. 8.50, II. 7 50, III. 6.75, krave debele 5—6. krave klobasarice 3—4, teleta 10—11 Din.
Novosadska blagovna borza (21. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: baška, 78-79 kg 340 _ 345; baška, 77-78 kg, 342.5 — 347.5; banaška 78-79 kg 337.5 do 342.5; promet 6 vagonov. Turščica; baška, stara 257.5 — 262.5; baška in sremska 252.5 — 257.5. za april 260 — 265. za april-maj 262.5 — 268; promet 75 vagonov. M o-ka: baška «0» in <0gg> 467.5 — 477.5; <2> 447.5 - 457.5: «5> 427.5 - 437.5; <6> 370 dr 380; «7t 305 — 315; <8> 20 — 230; promet 1 vagon.
Dunajska borza sa kmetijske proizvode (20. t. m.) V skladu z nespremenjenimi inozemskimi notacijami ie tendenca tržišča ostala dalje čvrsta. Navzlic dejstvom, da je postal konsum bolj reserviran, cene niso nazadovale. V rži je ponudba slaba, v turščici pa je zabeležiti ponovni dvig cen. Tudi v ovsu je tendenca čvrsta. Uradno notirajo: pšenica: domača 42.5 — 43 25, madžarska Tisa (81-82 kg) 47.25—47 75: rž: march-feldska 4325 — 43.75; turščica: 35.25 do 36.25; o v e a: domači 36.5 — 37, madžarski 37.5 - 38.
Dunajski svinjski sejem. Dogon 14.673 komadov, od tega 2309 iz Jugoslavije. Pri slabem prometu so se pitane svinje trgovale po nespremenjenih cenah, mesne pa so se pocenile za 5 grošev Za kg žive teže notirajo: pitane svinje I 2.10 _ 22.20. angleške križane 1.85 - 2.05 kmetske 1-80 - 2.10. stare 1.85 — 1.90. mesne 1.60 — 1.95.
Ali ste se že naročili na
^PONEDELJEK"?
Sedemdesetletnica češkega novinarja Penižka
Češki javni delavci so izdali v zadnjih letih ogromno literaturo, ki se nanaša na zadnje decenije češkega življenja. Ta dela so večinoma politični spomini. Večini slovenskega izobražen-stva so znani spomini prezidenta če-
škoslovaške republike, a tudi knjige zunanjega ministra Beneša. Dočim pa se ta dela nanašajo na graditeljstvo češkoslovaške države, izdajajo starejši politiki in novinarji svoje metnoare iz dobe, ko se je odiočalo o češkem narodu na nemškem Dunaju, v ondotnem parlamenta.
Eden izmed čeških novinarjev, ki je prinesel v Prago bogato zakladnico vsakovrstnih spominov, je Josef Peni-žek. Slovenska javnost je imela priložnost seznaniti se z njegovim imenom pred nekaj meseci, ko so izšli Penižko-vi podatki o tragični smrti Rudolfa Habsburškega v Mayerlingu. Vse svetovno časopisje je tedaj reproduciralo njegove izjave in tudi naše «Jutro» jih je objavilo v izvlečku.
Penižkovi spomini se nanašajo na dobo štiridesetih let, od 1. 1878. do leta 1918., ko je deloval na Dnuaju. Doslej so izšle tri knjige, ki bodo zaključene šele v štirih nadaljnjih zvezkih. Peni-žek objavlja v tem svojem memoarnem ciklu spomine na velike in značilne politične dogodke. Tudi jugoslovenski politiki so v njegovem delu posvečene mnoge strani. Imel je posebno živahne stike s slovenskimi naprednimi poslanci v dunajski zbornici in v indeksu dosedanjega gradiva naletimo na vsa pomembnejša imena zadnjih desetletij.
Po prevratu se je preselil Penižek v Prago. Ostal je pri svpji stroki parlamentarnega žurnalstva in se udejstvu-je danes kot tak pri praških «Narodnih Listih». V tem svojstvu je senior češkega novinarstva, ki nima mimo njega nobenega tako bogato izkušenega časnikarja.
V petek, dne 23. t. m. bo praznoval Penižek svojo sedemdesetletnico. Za to starost je še vedno prožen in čil in kdor ne ve, da ima že sedem križev na plečih, ne bi mu prisodil ipnogo nad petdeset let. Kot aktiven novinar je gotovo najstarejši češki žurnalist. Ko mu čestitamo k sedemdesetletnici, želimo le to. da bi ostal še dolgo zdrav in čvrst in da bi predvsem dovršil svoje memoare do kraja. Slovenski politični in kulturni zgodovinar bo vsekakor moral seči tudi po njegovih knjigah, ko bo iskal obraz slovenstva in njegovih
predstaviteljev v nedavni preteklosti. *
Novinar in pisatelj Josef Penižek je bil Tojen 1. 1858. v Stalcu pri Taboru na juž* ■nem Češkem. Študiral je gimnazijo doma, slavistiko pa pri Miklošiču na Dunaju. Mi« klošič ga je nagovarjal, naj bi se posvetil studiranju narečja čičev v istrskem Pri* morju in naj bi se habilitiral na Dunaju za zgodovino slovanskih slovstev. Penižek pa se je moral posvetiti krušnemu poklicu, ker za študij slavistike ni imel sredstev. Pre* vajal je v česčino dela iz slovanskih jezi* kov; iz slovenščine je prevedel Prešernove pesmi, Jurčiča, Stritarja in Tavčarja. Pre* vajal je tudi Preradovičeve pesmi. S Slo* venci se je stika! v dunajskem parlamentu; občeval ie posebno s K!unom, Hribarjem in Tavčarjem, pa tudi s Šusteršičem in Ko* rošcem ter je bil celo vrsto let dunajski korespondent ljubljanskega dnevnika «SIo* venski Narod».
Varnostna priprava proti zastrupljenju s plinom
Mladi dunajski trgovski akademik Alfred Kepka je predložil preizkuševal-nemu zavodu za kurilno tehniko na tehnični visoki šoli zanimivo pripravo, ki onemogoča zastrupljevanja s svetilnim plinom. Ta priprava sestoji iz Bun-senovega gorilnika, ki gori stalno z majhnim plamenom in ki je zvezan z električnim zvoncem. Nad gorilnikom je postavljen tudi toplomer, ki ga plamen segreva neprestano na 250 stopinj C. V živosrebrni steber tega toplomera sega električni kontakt, ki se pretrga za nekaj črt nad 250 stopinj, še nekaj črt višje pa vodi v toplomersko cevko drug kontakt. Čim se poveča količina svetilnega plina v sobi že za samega pol odstotka, zagori plamen močneje, živosrebrni steber se dvigne, doseže drugi kontakt in zvonec prične brneti. To se zgodi že po petih minutah, če se je količina plina pomnožila za pol odstotka. V slučaju, da gorilnik ugasne, zabrni drug električni svarilni zvonec.
Svetovna zveza za seksualno reformo
Z Dunaja poročajo, da se ustanavlja svetovna zveza za seksualno reformo na znanstveni podlagi. Med ustanovitelji navajajo znana imena, kakor Avgusta Forela, Havelocka. Ellis, Magnusa Hirschfelda. Viktorja Marguerittea. Ru-doifa Goidscheida, Rozo Mayrederjevo in druge. V posebnem proglasu pravijo ustanovitelji, da bo zveza delovala za prenovitev seksualne etike in socijolo-gije po naukih seksualne biologije in seksualne psihologije. Hoče ju iztrgati vplivu teologičnih naukov. Med progra matičnimi točkami navajamo: reformo zakona, izboljšanje položaja žena, ureditev porodov, evgenično izboljšanje potomstva, pravilno presojanje zakonske nesposobnosti, toleranco v zadevah proste ljubezni, osnovanje novega seksualnega kazenskega prava, seksualna vzgoja in seksualno prosvetljevanje.
Sven Hedin v Mongoliji
Pred kratkim je prišla na Švedsko prva brzojavka slavnega raziskovalca Svena Hedina, ki se je sredi lanskega leta podal v še docela nepoznane pokrajine Mongolske republike. Hedin je oddal brzojavko, v kateri obširno poro-
ča o svojih odkritjih, že 30. januarja t. L, a jo je kitajska cenzura zadrževala cel mesec.
Hedinovi ekspediciji se je pridružilo več odličnih znanstvenikov vseh panog; karavana je štela 17 mož in 240 kamel. Ekspedicija se je razdelila v 3 skupine, ki pa so potovale vzporedno, da je bilo mogoče istočasno raziskati širše predele. Oddelek ekspedicije, ki jo je vodil profesor Juans, se je na prvi etapi izgubila, tako da je bilo treba poslati zanjo posebno rešilno ekspedi-cijo. V drugi etapi ekspedicije je prepotovala karavana v celoti 4500 km poti, ki so jo vso kartografirali. Norin, Član ekspedicije. je zrisal epohalno tri-angulacijsko karto, ki obsega 260C kvadratnih km doslej še neraziskanih predelov Mongolije in razkriva postanek puščav iz popolnoma novih vidikov.
Ekspedicija ie odkrila 125 naidiš* iz-kopnin iz nove kamenite dobe in nabrala po njih čez 1800 pomembnih predmetov, ki datirajo iz tiste dobe.
Hummel je zbral obsežen herbarij. ki nudi točno sliko tamkajšnjega rastlinstva. Zbral je nebroj žuželk in črvov ter izvršil 60 antropometričnih merjenj na domačinih. Pri meteorologičnih opazovanjih so pomagali vsi člani ekspedicije. Za astronomska merjenja jim je služil <pravi čas», ki so ga sprejemali iz nemškega brezžičnega oddajača v Nauenu.
Z domačini je ekspedicija prav lahko izhajala in je niso nikjer ovirali. Kljub velikanskim diferencam med dnevno in nočno temperaturo so vsi člani ekspedicije v najboljšem stanju in vedno dobre volje, polni poguma za nadaljnje težke naloge, ki jih še čakajo.
Nenavadna tragedija
Varšava, 21. marca.
Danes se je odigrala na eni izmed najživahnejših g;avnih cest čudna tragedija. Neka izgubljena deklica se je na cesti onesvestila. Stražnik, ki ji je priskočil na pomoč, je opazil, da je bruhnila kri. Ustavil je mimovozeči avtomobil in zahteval od šoferja, da odpelje žrtev bede v bolnico. Šofer je to odklonil. češ da mu bo dekle s krvjo poškropilo avtomobil. Medtem se je nabraio okoli voza precej občinstva, ki se je postavilo v sporu na stran šoferja. Stražnik je v tej situaciji z besedami: «Na tem sramotnem svetu ne morem živeti!» potegnil revolver in se ustrelil. Ko je niegov tovariš, ki je prišel na kraj tragedije, videl njegovo smrt, si je tudi iz revolverja pognal kroglo v glavo.
Okoli sveta v 12 dneh
V Lipskem je predaval dr. Eckener, ki je prvi poletel z zrakoplovom preko Oceana, o novih izgledih v zračnem prometu in o novem nemškem zrakoplovu, ki ga gradijo sedaj za redno potniško plovbo med Evropo in Ameriko. Dr. Eckener je izvajal med drugim, da je za daljše polete zrakoplov veliko bolj rentabilen nego letalo. Ta rentabilnost je v zvezi s kakovostjo motorja. Novi motor za nemške zrakoplove je baje celo tehnično čudo. S tem motorjem na zračno ohlajevanje bo mogoče poleteti za celih 1000 km dalje nego pri najuspešnejšem dosedanjem vztrajnost-nem poletu. Takšnih motorjev s skupno 2800 konjskih sil bo imel novi zrakoplov («L. Z. 127») pet. Z njim bodo poskusili tudi pot okoli sveta, ki ne bo trajala po Eckenerjevein mnenju več nego 12 dni.
Večni škandali Viljemovega svaka
Kakor smo že poročali, je svak bivšega nemškega cesarja, mladi Rus Zub-kov, prostovoljno zapustil nemška tla, da se izogne prisilnemu'izgonu zaradi svojih večnih škandalov. Ker namerava posetiti v belgijskem Kongu svojega strica, se je odpeljal v Bruselj, da dobi potrebne dokumente. Belgijski listi pišejo o avtorju neštetih škandalov z veliko ironijo in prinašajo kompromitent-ne izjave tega propalega hohenzollern-skega zeta. Radovednežem je Zubkov brez ovinkov razodel nekatere intimnosti iz svojega kurijoznega zakona. »Moja žena». je dejal «ni ljubosumne narave in se je kaj lahko pomirila z dejstvom, da imam poleg nje tudi razne prijateljice. Zelo srečen sem v zakonu, kajti moja soproga je otročja in naivna kakor kakšna 18 letna deklica». Pustolovec govori tudi o prekooceanskem po-
Deportiranje v Sibirijo
je tudi v boljševiški Rusiji znak, da se režimi spreminjajo, toda ljudje rn njih me» i	tode ostanejo iste.
letu. ki ga podvzame pod vodstvom nekega ruskega vojaškega letalca. Glede svojega povratka v Nemčijo je mnenja, da nemška oblastva v tej stvari ne bodo vedno intransigentna in mu bodo po nekaj mesecih zopet dovolila bivanje v Nemčiji. Baje je od odločujočih krogov že dobil tozadevna zagotovila. Princesa Viktorija nikakor ne misli na ločitev od Zubkova in je uver-jena. da so vsi ekscesi, ki jih uprizarja njen mož, samo posledica nesreče z motorjem, ko se je mladi mož nekoliko pretresel možgane. Kakor vse kaže, je postala Zubkovu Nemčija, dosedanje poprišče njegovih klavrnih junaštev, premajhna in hoče svoje nelepo delovanje raztegniti tudi na črni k -ntinent, ako mu Belgija da dovoljenje zi biva nje v Kongu.
Zapuščeni otočani
V Kirkwall se je te dni vrnila ekspedicija. poslana na Hebridske otoke, da pripelje tamošnjim prebivalcem vsak dan življenske potrebščine in zlasti božične darove. Zaradi slabega vremena se ji je šele sedaj posrečil povra-tek. Udeleženci ekspedicije pripovedujejo, da so na najsevernejši hebridski otok St. Kilda prišli ravno pravi čas da otmo prebivalce največje stiske. Otočani — 60 po številu — so bili že porabili zadmo vžigalico in so moraii vzdrževati neprestan ogenj tako da so skoro popolnoma izčrpali zalogo goriva. Najlepši božični dar so bile otoča-nom vžigalice. Ekspedicija pa jih je preskrbela tudi z živili in z obleko ter s kurivom.
«Royal Oak»,
angleška bojna ladja, na kateri je te dni izbruhnil še nepojasnjen upor med višjtm častništvom, ki je dovedel do velikega škandala v angleški javnosti in do odstavitve
nekaterih poveljujočih glav.
Pozna jo
Ona: «Na svidenje, pisala ti bom ob koncu tedna.s
On: «Toda, draga! Ali bi ne mogla sha* jati z denarjem nekoliko dalje?»
Krastača čarovnica
V neki vasi na Nižjem Avstrijskem so kmetu zbolele krave, tako da mu niso dajale več mleka. Namesto da bi jitn zboljšal krmo ali da bi vprašal živino-zdravnika za svet. se je dal od starih bab pregovoriti, da so krave začarane. Tedaj so začeli iskati čarovnico. Kmalu so jo imeli v roki. Bila je to velika krastača, ki jo je kmetova žena našla v nekem kotu hleva. Sklenili so, da jo sežgejo. Pred hlevom so napravili grmado, poleg grmade so postavili dve goreči sveči in kmet je skakal s križem v roki okoli ognja, na katerem se je cvrla na smrt obsojena žival. Stvar je prišla na uho oblastim, ki so uvedle proti kmetu sodno postopanje zaradi mučenja živali in ga kaznovale na veliko globo. Listi ne poročajo, da-li so mu krave ozdravele po tisti čudni srednjeveški zdravilni proceduri
Sovjeti se pripravljajo na boj proti - podganam
Po ugotovitvah komisarijata za narodno zdravje je v Moskvi dva in pol milijona podgan in 14 milijonov miši, ki povzročajo ogromno škodo. Letno uničijo te živalice raznega blaga v vrednosti do 16 milijonov rubljev. Po istih podatkih uničijo podgane na vsem ozemlju sovjetske Unije raznih živil za pol milijarde rubljev. Komisarijat je za mesec junij razpisal vseobčo mobilizacijo za boj proti tem malim škodljivcem. Udeležba na boju je za vsakogar obvezna. V Moskvi je bilo že razdeljeno 100.000 pasti. Kdor ujame podgano dobi zanjo srečko za podganjo loterijo. Na vsakih 1000 srečk je ena z dobitkom po 50 rubljev. Tudi strupi in mačke bodo važna bojna sredstva. Ljeningrajsko društvo «Proletarec» se je že preskrbelo z mačkami, kar je zelo težavno, ker se mačje kože dobro prodajajo kožarjem, ki iz njih izgotavljajo posrečene imitacije tjulenjevega kožuha.
Italijanski parniki
Na visokem morju med Ciprom in pi-rejskim pristaniščem bi se italijanskemu luksuznemu parniku «Stella d'Ita-lia» kmalu dogodila nesreča, podobna nedavni katastrofi «Principesse Mafal-de». Ladja je vozila v viharni noči proti Pireju s 120 avstrijskih in nemških turistov na krovu. V bližini otoka Keja so odpovedali stroji in vse je kazalo, da bo parnik treščil v čeri. Zavladala je strahovita panika, vso noč je klicala ladijska radiopostaja na pomoč. Po dolgih mukah se je vendar posrečilo da so stroje spravili v tek in zadnje vesti so javljale, da je «Stella d' Italia« vendarle dospela v Pirej.
Za desinfekcijo
ustne dupline m grla, za obrambo proti gripi, vnetju vraia in prehladu
Jjanfiavm
• pastilc
Učinkujejo specifično pri vseh nalezljivih boleznih.
Dopisi
KAMNIK. V soboto in nedeljo ie vprizo-ril odsek Narodne čitalnice v režiji g. Kosa Scheinpflugovo veseloigro »Druga mladost« Snov igre je bila za Kamnik povsem nekaj novega Smeha je bilo dovoli, občinstva v soboto manj kakor v nedeljo, ko ie bila dvorana nabito polna. Zasedba ni bila najboljša, vsai v vlogi obeh zakonskih žen in odvetnika Klementa bi moraii imeti boljše igralce. Od igralk ie še kolikor toliko ustrezala Brazdova. dočim je bila Meliharjeva premlada Notar Klement ni obvladal vloge v tekstu. Brazda ie zadovoljil. prav tako Orliv. Vlogo hčerke Tine ie podala gdč. Čižmekova lepo in pri-kupljivo. Dvoini vlogi očeta in sina je podal g Kos zelo dobro. Dramatični odsek' bo v kratkem vprizoril Langerjevo »Periferijo« z gostom go. Nablocko. članico Narodnega giedališča v Liiibljani. V pripravi je še Matačičeva drama iz zasedenega ozemlia »Molk«. Dramatični odsek se ie pred kratkim konstituiral takole: predsednik Kos. taimk Klemenčič, knjižničarka Bavdkova, garderober Štele, od^rski mojster Golob, odbornika Vedlin in Čižmekova.
STARI TRG PRI LOŽU V nedeljo 1«. t. m. nas ie prijetno presenetil dramatični odsek sokolskega društva z uspelo Cankarjevo farzo »Pohujšanje v dolini šent-florijanski« Icro ie spretno rpžira! br Je-rnla. Sceneriia i? bila posebno v zadnjem dejanju orav okusna. Vloge so bile v sološ-nem dobro razdeljene. Izboren ie bil br. Furlani v vlogi zlodeja. ki ie žel s svojo masko in nastonn-m obče priznanje. Prav dobra sta bila Peter in Sviligoi. Smeh je vzbuial cerkovnik s svoi:m orisrinalnim nastopom D^br; so bili tudi ostali pri nekaterih pa bi želeli razločneišo izgovariavo. Prav prijetno so nas iznemadili lepi in izbrani kostumi kakor tudi lepp maske. Obisk ie bil dober in upamo, da te polpg moralnega zadovoljil tudi finančni efekt prireditve.
LJUTOMER. Sokolska društvo se prav lepo razvija V novem Sokolskem domu ie v vseh prostorih, v telovadnici, na odru. v odsekih, kakor v čebelnjak'.' Društvo pridno vpriratia gledališke igre. ki so vse dobro obiskane V soboto 17 t. m. in v ne-delio 18. ( m ie vm-izoril dramatični odsek v r^žiii br. Stotparia burko »Ulica št 15«. Vsi igralci so se ootrudili in po. dali doka? dobro svoie ne^ahke vloge. Mpci odmori ie s vira! salonski orkester pod vodstvom br Linbeja ter nas razveselil z več orav letrmi komadi 7večer pa je bil zabavni večer v prid gladujočim v Hercegovini
VOIVTK. Po dolgem obotavljanju se ie sokolsko društvo otreslo vseh pomislekov in vnrizori'o na Tn/efpvo pregrešno »Vdovo Rošlinko«. V narodnem slogu prirejenem odru so nam podali naši d:letanti to komedijo tako dovršeno, da b; predstava delala čast marsikatprpmu večjemu odru. Od ženirveželinp Rošlinke. ki pas je z živahno igro naravnost oreseneti'a. do na_ gaiivega pastiria so b;le vse vloge zelo posrečene Dejama so se razviiala živahno in harmon;čnr>. Pohvalno nai omenimo, da so si nabavili icrralci originalne gorenjske narodne noše. Vokalizacija nai bi bila pri nekaterih neko1;ko boliša Salve smeha «o dokaz, da je lr!o občinstvo z igro zelo zadovoljno. Na^e diletpnte prosimo, naj nas kmalu povabijo na kako novo pred-
Sfavr,
GrSTANJ. V Kotfah je 19. t. m. ve5 nemških naoM-onalcev izzivalo v- gostilnah mirne Vme-ke fante Ko so videli, da irm ti ne naccde'o. se ie eden izmed njih pr». trnal v kmečkega farna Haberia. ki se ie nedavno vrnil od vojakov, in ga zabodel z nožem v trebuh Ranjenca o takoj prepeljali v s!oven.igra«ko bolnico, vendar ja malo upania. da bi okreval.
Iziava
Podpisani Josip Sluga, delavec v Lokah 383, p. Trbovlje, prosim g. Josiipa Pirca, ključavničarja v Lokah 259, javno odpu* sčanja, ker sem ga dne 13. IL 1928. tako nesramno in po krivici obrekoval Iz sTca obžalujem, da sem to storil ter prav rad preklicujem svoje lažnive ter popolnoma neosnovane obdolžitve, hvaležen g. Pircu, da mi jih je odpustil.
Trbovlje, 18. marca 1928.	610
JOSIP SLUGA delavec v Lokah 383, p. Trbovlje.
/ llCON
C
KIJIJČ
najboljše, najtrainejše, zato
najcenejše!
Umetnik in politika
(Misli o mejah dolžnosti, ki jih ima človek proti družbi.)
O priliki, ko smo Slovenci slavili ^desetletnico, a prav za prav pesniško delo Otona Župančiča ra s tem tudi izrazito manifestirali same sebe, ]e »Slovenec« priobčil uvodni članek v počasi Zupančiču in je v nJem omenil bo t temno točko Zupančičevo, da Župančič svojčas ni podpisal slovite izjave slovenskih kttkuroth delavcev.
Pred kratkim Je izšla revija »Svobodna mladina«, katera Zupančiču posveča uvodnik, a mu očita isto opustitev iti isti greh, kot »Slovenec«.
Ker se mi zdi zadržanje obeh principijeln-o vredno razglabljanja in ker smatram, kakor bodo pokazale sledeče misli, stališče uvodničarjev »Slovenca« in »Svobodne mladine« ra zmotno, se ne morem zdržati, da ne bi govoril o te} stvari. Ko se pa postavim na stališče nasprotno »Slovencu« in »Mladini« moram podčrtati, da sem tudi jaz podpisal dotično izjavo kulturnih delavcev, da ne bi kdo mislil, da govori v prilog Zupančičevega zadržanja človek, ki hoče utemeljevati sam svoje zadržanje.
»Slovenec« in »Mladina« sta Župančiču njegovo pasivnost pri tisti deklaraciji Štela v krivo. Ne more pa biti govora o kaki krivdi, če ne najdem, da je Zupančič imel dolžnost k aktivnemu sodelovanju. Ko začnem razglabljati o dolžnostih, ostane zame konkretni Župančičev primer na strani in se odpre prevažno vprašanje, kakšne so dolžnosti človeka proti družbi in kje so meje teh dolžnosti?
Temeljna duhovna podstava človeške družbe Je ta, da smo ljudje različno nadarjeni. Različno nadarjeni ne samo po intenziteti talenta, še bolj različno v ' Smereh udeistvovanja.
Če vzamemo, da bi bili vsi ljudje enako nadarjeni tako po svoji smeri, kot po intenziteti, bi človeška družba ne mogla obstati, prav za prav niti začeti se. Na vsak način pa bi taka obča enaka nadarjenost pomenila smrt družbe, ker bi bili vsi drug drugemu popolnoma nepotrebni.
Gotovo je, da ni človeka, ki bi bil v vse možne duhovne smeri enakomerno nadarjen. Nadarjenost je marveč v ljudeh čisto specijaiizirana. čim večja je nadarjenost v eno smer, tembolj zaostajajo običajne duševne zmožnosti istega človeka v drugih smereh. Vzemimo človeka, ki je v najvišji človeško dosegljivi meri nadarjen v eno smer, recimo Beethovna v muzikj. Njegov tako vehementen genij izpolnjuje njegovo življenje v tako pretežni meri, da mu je tudi fi-^ žično nemogoče posvečati količkaj večjo pozornost kaki drugi strani življenja. Njegova silna produktivnost mu nalaga toliko dela. celo samo fizičnega deia, da mu za vse drugo tako rekoč ne preostaja nobenega časa. Naravno je, da se njegova celotna duševnost razvije tisto enostransko tako, da ostane brezbrižen za vse strani življenja izven muzi.ke. : Posledica čisto instinktivne duševne ekonomije je zanj ta. da on na vse one strani življenja, ki ga ne zanimajo, v kolikor pa prihaja ž njimi vendarle v dotiko, prevzema oni način gledanja, kot mu je dan po tako zvanem duhu časa, to je po splošnem mišljenju njegove dobe o teh straneh življenja. On nima niti časa, niti potrebe pravilnost- tega mišljenja, izraženega v »duhu časa«, analizirati in preizkuševati, je-K pravilno in je-Ii odgovarja resnici. V vseh teh smereh življenja je torej nujno podvržen vsem predsodkom svoje dobe, je suženj »duha časa«, in nikakor-ne voditelj svojega naroda. Pač pa je vo-diteij v čisto ostro določeni smeri, v smeri svoje konkretne ženijalne nadarjenosti, torej samo v glasbi.
Vsak izrazito nadarjen človek Je voditelj v Izolirani smeri svoje špeclielne nadarjenosti, toda v nobeni drugI smeri. Zdi se mi karakteristična poteza primitivnih narodov, da človeku, ki je nadarjen v neko smer in se mu lahko zaupa vodstvo v tej smeri, takoj hočejo naprtiti vodilne odgovornosti v vse smeri življenja. To je neko pretiravanje avtoritetnega principa in generaliziranie avtoritete razumljivo le iz majhne duhovne razvitosti takega naroda. Kot že rečeno, ni človeka, ki bi bi1 na vse strani duhovnega življenja nadarjen. Narobe. Naravno je. da so pri vsakem človeku strani življenja, za katere nima nobene nadarjenosti. - Ni si mogoče misliti, da bi bil človek zavezan napram družbi k pozitivnim dejanjem v tisto smer, za katero ni nadarjen Nesmiselna bi bila taka zahteva s strani družbe, ker bi družbi udej-stvovanje človeka v tisto smer, za katero ni nadarjen, ne moglo prinesti nikake koristi. Nikomur ne bo prišlo na misel, zahtevati od človeka, ki je čisto nemuzikaličen, naj se muzika-■lično udejstvuje.
V negativnem pogledu se torej da Čisto točno omejiti obseg dolžnosti človeka napram družbi: človek-nima nikake obveznosti napram družbi v tvseh onih smereh, v katerih mu manjka talenta.
Druga temeljna misel: trdim, da ie bistvena lastnost vsake resnične nadarjenosti v tem. da je človek v smeri svoje specijelne nadarjenosti gnan to nadarjenost pokazati v dejanju. Človek, ki je talentiran za muzikalno komponiranje, ima potrebo komiponirati. Človek, nadarjen igralsko, ima. potrebo se udejstvovati kot igralec.
Iz tega gledanja je opravičen kontrerni sklep: v katerih smereh se kak človek drži popolnoma neaktivno, tam ni nadarjenosti. Pasivnos* človeka ie torej najsigurnejše znamenje, da- manjka temu človeku nadarjenosti v vseh onih smereh, v katerih se pasivno zadrži.
Ta trditev se bo mogoče zdela komu pretkana, češ, da se da vendar misliti, da ima tudi človek, .ki ie v neko smer pasiven, v tej smeri lahko še nek četudii samo rudiimentaren talent. Ta misel bi bila pravilna, če bi smel ali mogel gledati na posameznika kot čisto izolirano bitje, toda če pogledam istega človeka z vidika življenja družbe, kateri vidik je za nas v tem premišljevanju odločilen, se mora reči, da i vidika družbe zanjo oni talent, ki se ne manifestira V nikakih dejanjih, nima nika-kega pomena, in je torej, družbeno pogledano, ta talent enak ničli.
Človeka torej, ki se v nekih straneh lavnega življenja drži pasivno, je treba smatrata za nenadarjenega v tiste smeri fin vsled tega ga ne zadene tudi nikaka dolžnost, se v tiste smeri aktivno udejstvovati.
Taka pasivnost kot posledica nenadarjenosti Je tudi psihološko povsem utemeljena, človek namreč, ki v neko smer ni nadarjen, se za razvoj življenja v tisti smeri naravno tudi ne zanima, ga ne nadzira. Ce bi ga sedaj naenkrat silili, da stori korak v to zanj neitrteresantm) smer. se mu bo upravičeno zdelo, da je vsak n-e?ov korak, korak v temo. čigar podstava in posledice so mu popolnoma negotove in nepre-račtinliive Zato le njegov instinktiven strah pred vsakim dejanjem v tako smer popolnoma raz-nmliiv in naravnost neiaogiben.
če kaka sooilalna grupa podvzame neko akcijo, je razumljivo, da ona »matra svojo idejo, Jci io goni do tega koraka, za edino zveličavno jn da ima naravno tendenco. Zase dobiti 8ini več osobnosti. ki bi pomagaie nositi n'en pokret. Ona ima pravico in celo dolžnost delati propagando za svojo idejo. Toda sociološko vzeto stori ona vedno napako, kadar hoče s sfta ne-bag«	& .fcžtterj? v svoji s*ciji. taka)
akter, katerega njegov« lastna duhovna dispozicija nikakor ne bi vedla do te akcije, je satno navidezen akter in taka socialni grupi brez vrednosti za njen pokret.
Kad je praktični rezultat mojega gledanja na te stvari?
Popolno respektiranje vsakega človeka. Zato pa je dopustno le s prepričevanjem dobiti posameznika za kako soorjalno akcijo, nikakor pa ne s pritiskom.
Družba je tem bogatejša, čim več raziličnih talentov ima med seboj. Za njen zdrav razvoj so enako potrebni talenti, ki gredo v smer a, v smer b, v smer c, kakor tudi vsi oni talenti, ki gredo v smeri, ravno nasprotne navedenim. Ker kontrerne smeri so potrebna kontrola svojim na-sp otnicam. Potrebne »o v družbi močne komponente konzervativnega karakterja. . Toda nič manj niso potrebne kontrerne, celo revolucionarne komponente v narodu, ker vseh teh skupna rezuJtanta pomenja napredek družbe.
Respekt pred osebnostjo je zato temelj demokracije in razvitega življenja družbe. Iz tega re-apekta izvira tudi pravica človeka do pasivnosti, ker pasivnost se pojavlja vedno samo tam, kjer ni nadarjenosti.
Da torei te splošne misli apliciram na prvotni slučaj, moram reči: očitati pasivnost človeku, ki je sicer v javnem življenju na vidnem mestu vsled svoje nadarjenosti za svojo specAjelno smer, očitati to pasivnost kot težak greh, je sicer razumljivo agitatorično sredstvo za aktivno se uveljavliajočo grupo, vendar pa kaže to sredstvo neko primitivno generali®iratiie avtoritete. Obenem Je tako očitanje sociološka napaka, ker si taka grupa zmotno predstavlja, da dobi pomoč od strani, od katere k za svojo akcijo v resnici ne more dobiti. Videz pomoči mesto resnične pomoči pa za grupo nikakor ne more biti pridobitev.	Anton Lajovlc.
Radio
Izvleček iz večernih programov
BERLIN (484 m 4 kw), FRANKPUR1 (428 m 4 ki), LANOENBERO (468 m 25 kw). STUTTGART (379 m 4 kw) PRAGA (349 m S kw). LONDON (DAVENTRY IMJ4 m 25 kw). ZAGREB (31.0 m 0.7 kw) BRNO (441 m 3 kw) DAVENTRY (492 m 12 kw>. VARŠAVA (1111 m tO kw) 3IOCKHOLM (MOTALA 1320 m 30 kw)
Četrtek, 22. III.
BERLIN 20.10- MiLIocker: »Gasparone«; opereta
v 3 dejanjih. FRANKFURT 20.15: Prenos programa iz Stutt-garta.
LANGENBERG 20: Mozart: »Gosi fan tiitte«: komična opera v 3 dejanjih. STUTTGART 20.15: Offenbach: »Biaubart«; opereta v 3 dejanjih. PRAGA 19.30: Simfonični koncert češke filharmonije. — 1. Gliick: »lfigenija v Auiisu«; uvertura. — 2. Mozart: Klavirski koncert v Es-duru. — 3. Kornauth: ElegFja o prijateljevi smrti. — 4. Suk: Fantastični Scherzo.
5.	Respighi: Rimski vodnjak.
LONDON 20.15: Koncert Chopinovih nokturnov. 20.45: Mešan večer. Nato koncert lahke glasbe.
ZAGREB 19.30: Prenos programa iz Prage. BRNO 19.30: Prenos programa, iz Prage. . RIM 20.45: Lehžrjeva opereta »Grof luksenbur-
ški.«
DUNAJ 20.30: Koncert pevskega zbora in orkestra. — 1. Schubert: »Čarobna harfa«; Uvertura. — 2. Schubert: Himna (moški zbor in. orkester na pihala). — 3. Stohr: Veletok (moški zbor in orkester). — 4- Huber: Jelka (moški zbpr in orkester). — 5. Piihrich: Balada za moški zbor, soliste in orkester. —
6.	Mendelssohn: Vijolinski koncert v E-molu.
7.	Volbach: Marienburška maša. VARŠAVA 20.30: Prenos koncerta lz Vilne. STOCKHOLM 19.45: Poljuden koncert angleške
giasbe.
Petek, 23. III.
BERLIN 21: Sodobni skladatelj. ~ t. Poulenc: Sonata za rog, trobento «a pozavno. — 2. Milhard: Pesmi za sopran. — 3. Ravel: Sonata za vijolino in klavir. 22.30: Iz »Divjega zapada«. (Ameriške pesmi, skladbe in recitacije.) FRANKFURT 20: Koncert orkestra ki solistov. LANGENBERG 18: Koncert komorne glasbe. 20.15: Mešan večer. (Orkester, solisti, recitacije.)
STUTTGART 20: Prenos koncerta te Frankfirrta. PRAGA 20: Slovaška. — 1 NVeinberger: Kočut-kovo. — 2. Slovaške pesmi. — 3. Novak: Slovaška suita.
20.50: Smetana: »Wallensteinov tabor«, simfonična pesnitev. LONDON 20.15: Koncert Chopinovih nooturnov. 21: Simfoničen koncert. — 1. Bach: Bran-denburški koncert št. 3. — 2. Berlioz: Fantastična simfonija. — 3. Beethoven: Klavirski koncert št. 4.-4 Braithe vaiite: Snow Picture. — 5. Moeran: Gorski kraji. — 6 Stauford: Prva irska rapsodija. ZAGREB 20: Prenos iz nar. gledališča v Zagrebu.
BRNO 20.30: Koncert ciganske godbe.-RIM 20.45: Vokalni ter instrumentalni koncert. DUNAJ 20.30: Columbina v Pavlihovih komedijah in njene naslednice. VARŠAVA 20.15: Handlov or a torij »Mesija«.
(Prenos iz varšavske filharmonije.) STOCKHOLM 19.45: Klasična glasba. - i. Glfldk: »lfigenija v Auiisu«: uvertura. — 2. Mozart: Divertimento za godalni orkesteT in dva rogova. — 3. Boccherini: Canzonetta in me' nuet. — 4. Beethoven: Menuet. v G-duru. 5 Handel: Sargo.
Sobota, 24. III.
BERLIN 20.30: Moderni »šlagerji« iz Berlina. FRANKFURT 20.15: Mešan večer. (Solisti in or-kester.)
LANGENBERG 20.15: Zabavni večer. Nato koncert lahke glasbe. STUTTGART 20.15: Zabavni večer. (Orkester,
solisti, recitacije.) PRAGA 20.10: Zabavni večer. Nato koncert lahke glasbe.	: •' LONDON 20.15: Koncert Chopinovih nokturnov.
22.35: Koncert vojaške godbe. ZAGREB 19.30: Prenos opere te.nair. gledališča v Ljubljani.	,
BRNO 19: Večerni koncert lahke glasbe. RIM 21: Prenos iz gledališča. DUNAJ 20.05: Tri epizode: Eva. Kitty, Sibila.
22.20: Koncert dunajske glasbe. VARŠAVA 20.30: Lecocq: »Mamsell Angot«;
opereta v 3 dejanjih. STOCKHOLM 20: Prenos te kabareta. Nato koncert solistov in orkestra.	__
Orore
browninge. Distole in strašenje psov, samokrese, puške, zaloga lovskih ln ribiških potrebščin ter umetalni ogenj
F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6<
Babilon
«PiccoIo» se je vstrašil pred kaosom, ki se kaže z izpreminjevanjem priimkov. Za« konski predpisi določajo, da se morajo vse Izpremembe priimkov izvesti v anagrafič* nih uradih, v zemljiških knjigah, v poroč* nih registrih, v šolah, v davčnih, poštnih uradih itd. Ako se to ne zgodi sproti in točno, postanejo tekom par let po vseh teh registrih in knjigah kolobocije najda* lekosežnejšega pomena... stolp babilo j* ski se bliža.
List meni, da bi ne bilo napačno, če bi stal poleg očiščenega priimka nekaj časa še stari barbarski priimek, da se prepre* čijo zmešnjave, katerih je že sedaj preveč. Tako je na primer en Kovačič pretvoril svoj priimek v Covelli, drugi v Covacci, tretji pa je postal Fabbretto. Trije bratje pa se vsak drugače piše!
Zakon govori o povrnitvi priimkov dru* žin v italijansko obliko, fašistični juristi pa kar gonijo 'ljudi skupaj in potvarjajo posameznikom priimke poljubno, ne misleč na posledice Tudi posamezne pokrajine
Ereoblrkujejo priimke po svoje in tako do« ijo trije bratje, eden v Gorici, drugi v Trstu, tretji v Puli vsak drugačen priimek. To je prava zm šnjava, kakršna je mogoča le sredi fašističnih brezolavcev.
«Piccolo» zahteva enotnost v «reformi pTiimkov» ali ta je že pogažena in tako no do čez nekaj let težave pri določanju identitete in sorodstva. Marsikdo se bo obrisal za dedščino in marsikdo si bo lah* ko prisleparil premoženje istopriimnika, s katerim ni nič v žlahti. Italijanizacija pri* imkov je združena tudi s stroški, ki bi se dali bolje uporabiti v gospodarske svrhe v deželi. Saj ni skoro nihče želel izpremem* be svojega priimka! Komur pa baš ni všeč, se lahko posluži starega italijanskega za* konika o izprem^mbi priimkov. Novi za* kon vodi po izjavi samega «Piccola» v Ba» bilon in pa v nepotrebno razmetavanje de* nar j a,
p— Zidarji lz Renč hodijo na spomlad na delo v inozemstvo navadno v večjih skupinah. Ko je pred dnevi hotela oditi ena skupina v Švico, je došlo od tam po* ročilo, aa mora delodajalna družba že vna* prej položiti 200 švicarskih frankov kavcije za vsakega. Družbe pa nočejo tega storiti. Zato so bile italijanske pristojne oblasti takoj naprošene, da store nemudoma po» trebne korake potom svojih zastopstev v Švici, da se omogoči odhod renških zidar« jev na dalo. To je silno važna gospodar* ska zadeva. Renski zidarji se vračajo na zimo domov z lepim zaslužkom, ki služi v povzdigo splošnega gospodarstva v doma* či občini, za katero se oblasti vedno tako ogrevajo!
p— Julijska Krajina v slamniku. Itali* janska slanina industrija je v stiskah in te* žavah. V inozemstvo gre premalo italijan« skih slamnikov, zato pa naj jih nosijo do« ma. Goriški prefekt je že ukazal prebival* stvu, da si mora za letošnje poletje oskr* beti slamnike. S^daj se vodi iz Trsta veii* ka akcija v prid slamnF industriji. Fašistič« na organizacija ukazuje vsem trgovinam s Klobuki, da morajo koncem aprila razsta* viti raznovrstne slamnike in dolžnost vsa* kega dobrega Italijana je. da si kupi slam* nik, ker s tem jiomaga domači industriji in zaposlenosti številnih delavcev. Kdor se bo protivil, bo veljal za subverzivnega, ita* iijanstvu sovražnega človeka, ki naj se ni* kar ne čudi, če mu bo sredi mesta zletel klobuk z glave.
p— Nesreča v idrijskem rudniku. Parno dvigalo, na katerem so bili trije delavci, je treščilo na dvanajstem polju jugovzhod« ne jame na zapornice s tako silo, da so vsi trije delavci padli na z železnimi ploščami pokrita tla Težko poškodovan je Anton Vidmar, manjše poškodbe imata Ferdinand Čuk in Rafael Božič.
Prima flor nogavice
traja
delj kakor več parov drugih
Pazile na znamko in zahtevajte oovsod le la flor nogavice znamke „Mravlja<l
f
Cital »Ponedeljek*
Ustanovljena 1720.
Ustanovljena 1720.
Royal Exchange Assurance Angleška zavarovalna družba
filijala za Slovenijo
v Liubifani, Dalmatinova uHca št 3
Garancijska glavnica nad Din 5.000,000.000.—.
s?:eiema razen vseh drugih zavarovanj tudi zavarovanja proti POTRESU in VOJSKI
Sprejema agilne zastopnike za vse kraje Slovenije.
Reprezentant za Slovenijo: ALEKSANDER KNEZ.
matrice kože , v »sceni o»s>ir
ca (Sesietner <y**o»t<t 13fcCt sini papir ra mm-o e^sn e,
se dobi naj.eneje pri
Lud. Baraga, L ubljana,
Seienburgova ul'ca 6 I.
Teleioi št 25-80	2
~	V - v---'' ~; '■"" ■
Saliira
p
Za dokaze iskTenga sočutja ob smrti naše preblage, nepozabne ma* mice, svakinje, tašče, stare mamice in tete, gospe
Marije Krovat rol Gartner
aosesnee
se najtopleje zahvaljujejo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, zla* sti pa še gg pevcem za v srce segajoče žalostinke, gg gasilcem, preča* stiti duhovščini ter vsem, ki so nam na katerikoli način izrazili sočutje in sožalje, kakor tudi darovalcem krasnega cvetja iti končno vsem ostalim, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
ŽALUJOČE RODBINE: Kogejeva, Ostermanova, Smrekarjeva, Smodejeva, Cerarjeva in Hrovatova.
kroiaške pomočnike
spreiire ..EUTE" d. z o z. liubl ara. Prešernova u!!ca štev. 9.

o pismeni oiertni licitaciji za gradnjo mostov čez regulirano Gradaščico na Viču pri Bocu in ob izlivu Glinščice.
Gradbena komisija za regulacijo Gradaščice razpi* suje sporazumno z županstvom občine Vič pismeno rfertno licitacijo zsl oddajo gradnje dveh železobeton* skih mostov čez regulirano Gradaščico na Viču, in sicer enega mosta pri Bocu v trasi ceste XI in drugega ob izlivu Glinščice v Gradaščico v trasi ceste XVII.
Načrti s proračunom kakor tudi splošni in posebni gradbeni pogoji so na vpogled:
1.	Pri Glavnem odboru za obdelovanje ljubljanske« ga barja v Ljubljani, Turjaški trg št. 3, I.
2.	Pri županstvu občine Vič med uradnimi urami.
.Tu se dobijo tudi vsa pojasnila in ofertni pripo*
močki proti plačilu nabavnih stroškov Din 50.—.
Ponudbe v obliki popusta v % na proračunanih Din 65.431.— za vsak most izročiti je v zapečatenem ovitku z označbo: »Ponudba 1. I. za zgradbo železobe* tonskih mostov čez Gradaščico na Viču pri Ljubljani« fajkasneje do dne 31. marca 1928 do 12. ure opoldne v roke predsednika podpisane komisije g. Andreja Knez»a, Turjaški trg št. 3, I. (Glavni odbor za obdelo* vanje ljubljanskega barja v Ljubljani.)
Gradbena komisija za regulscijo Gradaščice in Glinščice v Ljubljani.
(šaferja)
spretnega, zanesljivega, poštenega sprejmem za večje posestvo v bližini Maribora. Mora biti izvežban v vinogradništvu-, sadjereji kakor tudi živinoreji. Ponudbe s prepisi spričeval na upravo »Jutra«, Maribor pod »Oskrbnik«.
En gres 5oec!i»lna ** *itaH
trromna «ozičkov inkpfes
V zalogi kolesne opreme tn igrate zs otroke Renoviranje koles, mlikov in $i*alnih stroje*
ZENEU30SC OTON
Lasina tovarna : Tržaške cesta • Glince. 'Vodajaloa: Lfnblfana, Marifte trg »t. 8.
Kdor oglašuje,
ta napreduje;
Brei posebnega naznanila.
Mestni pogrebni eavod
Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš srčnoljub* ljeni soprog, brat, stric in svak, gospod
Ivan Medved
magistratni pisarniški oficijal
dne 20. marda t. L po kratkem in mučnem trpljenju, previ* den s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspaL
Pogreb dragega nam pokojnika se vrši v četrtek, dne 22. marca 1928 ob 4. uri popoldne iz mrtvaške veže sploš* ne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Prosi se tihega sožaljal
Sv. maše zadušnice se bodo darovale ~ soboto, dne 24. marca ob V% 7. v cerkvi sv. Nikolaji.
V Ljubljani, dne 21. marca 1928.
GLOBOKO ŽALUJOČA SOPROGA in vse ostalo sorodstvo.
i
V
Zane Grey:
82
v
Železna cesta
Roman.
Videti je bilo, da se Larry King bori sam s seboj — z močjo alkohoia — in z mrko, zloveščo tesnobo, ki je polnila vso sobo. Njegove črte so se mehčale in jasnile v tisti nasmešek, ki ga je Allie dobro poznala.
»Ho — mislim, da ni dosti manjkalo, pa bi bil pamet zapil,« je rekel .z zastajajočrm glasom. »To je slaba navada, Allie ... Na grde misli me spravlja — same kače vidim in druge take stvari . . . Nehal bom piti, Allie. Nikoli več ne pokusim kapljice — samo da mi vi odpustite!«
Govoril je, kakor bi se obotavljal, hripavo. tiho, s solznim glasom hi nato je povsem utihnil.
»Odpustim naj vam! Larry, dečko moj, ničesar vam nimam odpustiti — razen tega, da me nočete brž peljati k njemu!«
Čutila je, kako se je iznova zdrznil. Nato jo je izpustil, in ko se je odmaknil od nje. je Allie zagledala nekdanjega co\vboya, drznega, mirnodušnega in čudno grozečega, kakor je bil takrat, ko so tisti Štirje tujci prijahali v Slingerlandov tabor.
»Allie, ona ženska — Beauty Stantanova — vsa je zaprla v to sobo?«
»Da. In nato —«
Larryjeva nagla kretnja ji je velela, naj molči. Prihuljeni koraki so se plazili po hodniku. Ko jih je Allie začula. je njen strah pred Duradom in njegovimi pajdaši oživel. In zdajci ji je prišlo na um. da Larry ne more poznat' okolnocfi ki so jo bile ori vele v to hišo.
Karvalo, uv u/» cL&p-t&t, hčoč+jt. tnahJi. ogLcisou j+pudah, *a,0gUuru,od, dddi Jutra,] hub^cuva.
JLah. oglasi, U jLu zjjo „ parr^d^aj^ ^ rocual oocubftoa. uiaJta buida. sopar- ^7/at nuuyso zrv+rai A*. 5- Pru^^ia. iifro D^
Cowboy je odprl vrata in je oprezno pogledal venkaj. Ko se je obrnil — kako jasno in hladno so se zabliskale njegove oči!
»Vodil vas bom,« je šepnil. »Naprej!«
Stopila sta iz sobe. Hodnik je bil prazen. Allie je šla tik za njim. Na ovinku, kjer se je odpiral pogled v dvorano, je obstal in prisluhnil. Samo rahlo brenčanje mnogih glasov se je čulo do njiju.
»Larry, rada bi vam povedala vse,« je šepnila Allie. »Durade in njegova tolpa so mi za petami. Fresno, Muli, Black, Dayss — ali jih poznate?«
»Da, poznam jih,« je odvrnil, težko požiraje. »Moj Bog! Ubogo dekle! Ta sodrga! In nazadnje Santo-nova! Zdaj razumem vse . . . Oh, Beauty Stantonova, ta igra se ti bo otepala — prekleta bodi tvoja duša!«
Allie je trepetaje odprla usta, da bi nekaj rekla, toda cowboy ji je spet mahnil z roko. naj molči. Lahko bi si bil prihranil to kretnjo, zakaj izraz njegovega lica je bil mahoma postal tako strašen, tako divji in smrtno odločen, da je Allie nehote obmolknila.
»Allie. kadar zakličem vaše ime, potuhnite se zame in primite se za moj suknjič Povedem vas iz hiše.«
Prišla sta na vrhnji konec stopnic. V plesni dvorani je mrgolelo moških in deklet. Stantonova je bila med njimi, in ko se je nenadoma okrenila, je zavpila s takim glasom, da je Allie kar izprele-telo.Ali je bila ta bleda stvar z iskrečimi se očmi in spačenimi črtami še žena, ki je bila šla po Neala? Vsi obrazi so se obrnili proti stopnicam in vrvež glasov je utihnil.
Stantonova je pritekla k znožju stopnic, preskočila nekaj pragov. ustavila se in v strastnem zamahu vzdignila belo roko.
»Kam peljete to dekie?« je viknila z rezkim glasom.
Larry je stopal nizdoii, vlekoč Allie za seboj. »K Nealu jo peljem.«
Stantonova ie kričala in zamahala z rokami. Ne, to ni bila tista, ki ii je Allie pravkar še slonela z glavo na prsih.
»K Nealu! Ne bo se vam posrečilo!«
Počasi in oprezno je stopal cowboj po stopnicah, toda obotavljal
se ni niti trenutka. Allie je videla, kako se je nekaj mož ločilo od gneče plešočih in se postavilo za Stantonovo. Mrki, omrženi, dobro znani obrazi: Fresno, Muli, Black! Allie je stisnila cowboya za komolec, da bi ga posvarila; izpustil jo je in jo s pogledom pozval, naj se mu skrije za hrbet.
»Beauty Stantonova, spravi se mi s poti!« je kriknil Larry. Njegov glas se je divje in okrutno razlegel po hiši; udaril je v vse kotičke dvorane, meški in žerščine so odreveneli v tesnobni napetosti, le Beauty Stantonova v svojem besu se ga ni ustrašila. S spa-čenim obrazom zaripla od gneva, z žarečimi očmi je planila proti cowboyu, ne meneč se za namerjeni samokres, ki ga je držal nizko ob boku.
Ustrelil je. Omahnila ie nazaj in tiho, strašno jeknila; v tem, ko se je še lovila, ji je obraz pobledel in njene oči so se izpre-menile. Težko je telebnila na tla; njeni zlati lasje so se razsuli in gole. bele roke so se razprostrle kakor na križ. Nato je sredi grozne tišine nepremično obležala na tleh, še vedno pri zavesti, toda z mučnim spoznanjem v očeh, ki so se upirale v cowboya; na njeni beli obleki se je pokazala velika, čedalje večja krvava lisa.
Larry Kmg ni privoščil Stantonovi niti pogleda, ampak je stopa! dalje, po stopnicah nizdol; še pospešil je svoje korake, ne-udržno vlekoč Allie za seboj. Tisti izmed prisotnih, ki se je po prvi prestrašeni odrevenelost najprej osvestil, je bil velikan Fresno; v slepi, brezumni togoti je poizkusil izdreti orožje. Bobneči grom težkega Larryjevega revolverja in tresk, s katerim ie Fresno telebnil na tla, sta spravila prepadeno množico v brezglavo zmedo. Vreščeče ženske in preklinjajoči moški so jo kakor divji ubrali nazaj v plesno dvorano.
Uj«. onslojbtJv jt oparla, L obtA^m. t +uroctltm,. ju
/» oglast, «« tyxobeut> Čekovna mčuji. pori** tra,
__CfdiM^tltaJl 'iti*
Tf"-- d^^o^fCi	lr-a<mrlu<xa alt.
^la^ui^a	tuaJka bwt*/Dui ^C- Naj
P"- - Prurky6tJH2 m Qrt> ZU
»raven gorenjskega kolodvora, prinaša v Ljubljani
še ne igrane filme. V sredo 21., četrtek 22 in petek 23 marca 1928 eb 4., 6.7 in 9. uri zvečer
Brez denarja
v Parizu
Ka potu iz Newyorka v Pariz. V krempljib pariških apašev. Lažna grofica. Ljubosumnost — Glavno vlogo igra krasotica B. Daniele« Ceae: 12, 10, 8 in 5 Din. Telefon št. 2444


Kuharico
perfektso. iščem. Naslov v ©glasnem oddeiku »Jutra«.
9792
Trg. učenca
»draveg-a, z dobrimi šolskimi spričevali, ali mladega
trgovskega pomočnika
takoj sprejme v mešano trgovino J Beranič, Maj iperg. pošta Ptujska gora 8730
Dobrega potnika
♦ebstilne stroke. n> prvovrstne tuzemske fabrikate sprejmem za Zagreb. Ponudbe na oglasni oddelek ■»Jutra« pod šifro »Zagreb-»ki trg.	9723
Izdelovalca čepic
dobro izurjenega sprejme taikoj M FrOhiich, krznar v Celju, Kraija Petra cesta it ti.	9533
Potn'ka
dobro uvedenega, »prejme ra ljubljanski trg velika inozemska tvornica tekstil-re robe. Ponudbe na ost. oddelek »Jutra» pod šifro •Ljubljanski trg*. 9723
4 damske frizerke
dobre ondulerka in mani-kirke, sprejmem. Dve za Ljubljano za stalno in dve za Bled čez eezijo, ter
2 brivska pomočnika
dobra v striženju bubi glavice. katera se želita izumiti v daasski. »troki. Ponudbe na salon »Miia* v Ljubljani, Dunajska c 7.
9846
Potnika
sprejme tvrdka T.' Sokiič, Maribor, Aleksandrova c št. 43, dvorišče.	9878
Učenko
sprejmem za modistovsko obrt. Nas'o t- pove oglasni oddelek »Jutra.*.	9824
Učenko
iz dobre in poštene hiše sprejme v trgovino me-šan blaga Adolf Starki, trgovec in ho-telir na Bledu. 9814
Iščem služkinjo
k enemu otroku za takoj ali s 1. apri'om. — Znati mora tudi dobro kuhati. — Ponudbe na oglas, oddelek ♦Jutra., pod iTakoj 504».
2 kroj. pomočnika
dobro izurjena sprejme takoj Simon Jane, krojaški mojster. Radeče pri • Zidanem mostu.	9S12
Slaščičarskega
preddelavca
dobrega, starejšega, sprejmem za tovarno keksov, čajnega peciva, event. kot družabnika. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jui,ra» pod •Prvovrsten*.	&S0T
Brivskega vajenca
sprejmem Naslov v oddelku »Jutra*.
oglas. 9827
Zastopniki!
Odkrito povedano! Samo mi v vsej Jugoslaviji p'ačamo ta prodajo vrednostnih papirjev, švicarskih ur in drugih predmetov fiksno plačo 1500 Din in poleg tega še visoko provizijoi Zumbulovič, Ljubljana — Aleksandrova cesta »t. 12.
9881
Dobro šiviljo
•prejme takoj modni atelje Josip Bajde, Krekov trg it. 10/n.	9884
Brivskega
pomočnika
»nlajšega, sprejme takoj ali po dogovoru Vefcosl.iv Vy-bornj, Slovenjgradec. 9880
Konfekcij, trgovina
sprejme agilno, prvovrstno prodajalko, izurjeno tudi v šivanju in manipuliranju. Ponudbe pod »Agilna* na poštni predal 438, Ljubljana.	9874
Kroj. pomočnika
sprejmem takoj. Naslov v ©glasnem o idelku »Jutra«.
9855
Knjigovodinjo
prvovrstno — popolnoma imoino knjigovodstva in korespondence, sprejme industrijsko podjetje v Ljubljani. Pismene oferte na oglasni oddelek »Jutra* pod «Prima*.	9*654
Pomočnika (co)
sprejmem za fino dams^o konfekcijo. Samostojni naj »e predstavijo osebno pri Josipu Kosu v Kranju 50.
9847
Urar. pomočnika
pridnega in vestnega, z orodjem, za mešano delo, sprejmem. Prednost Sokoi-telovadec Janko Jazbec, nrar in draguljar, Crikve-9811
Boi.še dekle
ki je že služilo pri boljši rodbini, sprejmem k enemu otroku v Sarajevo. Zahteva se poštenost in po mogočnost" znanje nemškega jezika. Naslov v oglasnem
oddelku <Jutra».
9833
Mesar, pomočnika
dobrega in vojaščine prostega sprejme takoj Franc Godnov, mesar. Tržič 82.
8232
Več oglarjev
sprejmemo Ponudbe s spričevali na: Željezi Majdan i Taliona, Toousko, Hrvat-'	9815
Pek. poslovodjo
za skupno delo, veščega svoje stroke, sprejmem na deželo. Pismene ponudbe z oznako plače pod »Stalna služba« na oglasni oddelek »Jutra«.	9841
Prvovrstna šivilja
se priporoča po nizki ceni na dom. Izdeluje, po najnovejši modi. Naslov pove ogiarui oddelek »Jutra--.
9851
Zastopnike
sprejmem proti fiksni plači in proviziji za prodajo dobro idočega predmeta v Ljub'jani. — Oglasite se osebno pri Tehna družbi z o. z., Mestni trg štev. 23/1 9853
Zastopstvo
galanterijskih in modnih predmetov prevzame agilni zastopnik Cenjene ponu Ibe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Izdelovalci %> 9783
Zastopnike
igilne, retne in jioštene. (a prodajo obveznic R a t o v štet«- (vojne Škode! na obroke i š č >■ m o v vseh večjih krajih Slovenije — Pri pridnem leiu ie motno zaslužit msfefno po več tisoč . dinarjev Ponudbe na »Posest« Ljuhljana Hikio šičeva cesta 4	48
Zgovorno damo
sprejmemo za posete privatnih strank za reklamo dobro idočeg3 predmeta — brez prodaje. Oglasite se osebno pn Tehna družbi z o. z.. Mestni trg št. 25,1-9852
30 % provizije
dajemo našim potnikom Ki obiskujejo privatne "tran ke, za vse kupčije prot' povzetju Tudi oa obroke Potrebna majhna kavcija Speciaijmport — Ljubljana Vegova št. 8, veletrgovina oljnatih slik na Dlatnu
8268
M
-iX
Bivši višji
bančni uradnik
l dobro predizobrazbo m iobrimi spričevali želi za takoj oriro^mo službo -Cenjene ponndbe prosi na oelssni oddelek »Jutra« [>0'-; »Kavcija HlO 000» 8181
Strojnik
strokovno popolnoma zmožen ter bivši strojni moj-■tor v velikem obratu, trezen ter popolnoma zanesljiv v vseh zadevah, zrno-ŽBn stamostojnega vodstva ter vsakovrstnih popravil, preurejanja in montaž, želi primerne službe kot prvi strojnik ali slišno, za razne stroje. Diesel motorje ali turbine. — Zeli stalno mesto takoj, tričlansko rodbino. Drugo po dogovoru. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jiilia« pod šifro .-Zanesljiva moč 73». 9873
Zanesljiva uradnica
z daljšo prak--o, perfektua nemška in slovenska kore-spondentinja, želi premeniti službo takoj ali pozneje. — Dobra spričevala na razpolago. Ponudbe ns oglasni oddelek »Jutra« pod' šifro »Le v Ljubljani*. 9359
; Pletilja
sprejme službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
9838
Kot fc/šnik
gre zakonec z 1 otrokom. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Delovna«.
9857
Italijanščino
in nemščino temeljito poučujem. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pouk«.	9862
Italijansko
konverzacijo nudim po zmerni ceni Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« nod »Konverzacija«.	9843
Najlepša drva
Vhin VVolfovs alioa I/ti II
Trg. naobražen
želi s'.užl-o skladiščnika, luge ali kaj sličnega. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod »Takoj 56«.
9856
Trg. sotrudnica
Ljubljani. Vajena saino-s kavcije, želi nameščenja stojnega vodstva in zanesljiva. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod »Promet 18«.	9818
Kuharica
začetnica želim kjerkoli v Ljubljani službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra pod «Godi£».	9863
Službo skladiščnika
preddelavca ali kaj sličnega žeimi Vešč sem tudi pisarniških del. Na željo jamčim z nepremičninami v vrednosti do' 50.000 Din. — Nas'ov v oglasnem oddelku Jutra«.	9831
Uradnica
z daljšo prakso in perfektni-m znanjem nemščine ter slov., zmožna tudi angleščine in srbohrv., želi premeniti službo čimpreje.— Ponudbe na ogl. odd. <Jutra» pod značko «Najraje od 8—2».
9858
Kontoristinla
samostojna knjigo^ odinja ie. korespondentiirfa. z večlet-
no prakso, perfektna v slovenščini. nemščini, srbohrvaščini. de'oma italijanščini, vešča strojeipjsja in vseh pisarniških del, želi takoi premeniti dosedanje mesto Ponudbe prosi pod »Knjiarovo^inja 30« na ogl. oddelek »Jutra«.	9834
GOSPODINJE!
PRIDE
Čevljarski stroj
(cilinder) po ugodni ceni proda Andrej Zaplotnik — Sv. Petra nasip štev 15
9571
Več oprav
Hrastovih orehovih. meh kih. spalnih in kuhinjskih nroda po nizki ceni Josir Kurnik. mizar v Zg Šiški 9491
Trboveljski cement
'sat dati . »vel j papirna tih vrečah in TRAVER^
nudi Ft St-upica l-d-jiiiria Ljchljana	6564
Terovega olja
«a impregnitanj^ lesa pro-ia oo Din 3 kg M Kavčič. '■Z Šiška 125	8062
Športno obleko
novo, poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra».	9866
Decimalno tehtnico
ročni voziček, amerikanske pisalne mize s stoli, ognja-varno blagajno za denar in knjige, proda Posestna posredovalnica na Dunajski c. št. 7.	9806
Motvoz
it«go Kupit. U*J< eoejf
•«-kfqt/ • tovarn M«fi*o;č«> "»»'M 9inko*<w 'Jro.uulj, W>
Eksistenca za dame
5	tifkarno šablonov lahko trgotei svoj poslovni promet dvignejo kar najbolje. Moderna tiskarna (pred-tiskarija sestoji i 24 srajc, 3 pregrinjala za vozičke,
6	komhinež. 6 svilenih o a-zin, 6 miljejev, i garniture za stole, 6 prtičkov, 10 pr-tiči-v za omare. 12 postelj-•niii blazin. 6 brisač, 12 za oblačila. , 12. lesenih modelov, 1 pregrinjal za postelj 3 za šfetke, 3 ABC serije! 1 brisaika, • 1 blia-ziua za barve, 1 »Spritzer« garnitura, 15 za tace, 3 prtiče za nizke stolce, 6 vitraž. 6 kuharic, 6 tekačev, U) girland, 12 motivov. 10 kuhinjskih čipk. 12 blazin aa divans. 12 robcev, 6 napisov. 1 stor. 1 zastor, 4 glavnike. 100 raznih' imen. 30 raznih vzorcev, pol kg barve. — Vse to p«<ljemo franko po povzetju za 3CK*1 Din. Blago, ki eventuMmj ne bi ugajalo- zamenjamo. Samuel Leopold, Senta VI, Bačka, moderna tvornica šabloDa za ručne radove.
9727
Popravila klobukov
vseli vrst za -dame in go--|>ode sprejema od 30—50 Din Stemberger - Reš. Dunajska cesta 9	934>3
Kostume in plašče
izdeluje po zmernih cenah modni atelje na Mestnem trgu 25/1.	9863
Elektrolnštalacije
luč m iKigoa prodaj* n previjanje tdektromotor lev mehanična delavnica Eif.ktrojo.jj^tje' Ljubljana vi I jernejeva cesta it 5 ! »lefon S252	72
BSA motociklj
(tajne vejši modeli 1928 so dospeli Zahtevajte cenike od zastopstva »Automobiles Moto<\vk!ts» Maribor Trg SvolKide 6	7950
Knjige
razne vsebine, slovenske, hrvatske in nemške, kupuje Lju-d&ka knjižnica. Ptuj Oferte na naslov: PI»vuik, Mestna hranilnica, Ptuj.
8234
Kufiim
mlhove kaže
Io vse drog« od d<vjačlnc
Kupuje id zanesljivo lobr^ plilča D itdravič. Ljuhljn oa Fiorijsnsk. ulir» it U ti
Tračnic
240 m normalnotimih. rabljenih in levo kretnico kupi družba Hed v Žalcu 9378
l'h R >'man-
Suha drva
poceni naprodaj v Prečni u'ici 4.	9826
Dobro mleko
dnevno dobite pri mesarju v Kranju 152.	9808
Vrtne stole
in mize, rabljene, po zelo nsrodni ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
9835
Hišo
aa Marijinem trto 1 prodam
s c.el0 zalogo in inventar jem vred. vsled odiotova nja samo do 7 aprila do 8. ure zvečer.	9789
Namizno stojalo
za prodajo razglednic, dobro- ohranjeno. kup;im Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stojalo«.
9848
Rabljene tračnice
poijske železnice, 600 m ti ra. kupimo — Ponudbe ca naslov? Skrbeč & Bartol Ljubljana, Miklošičeva St. 6.	9823
• sakovrstno zlato
«mmj» oo aaiviljtt **n»r
Černe — iuvelir
■ lubliana Wolto*> alies
Jamski les
Razpisujemo dobavo. 140 m jamskega lesa. Ponudbe je vloiiti do 3. aprila t. 1 Vrč pri Direkciji drž. rud nika Zabukovca, p. Griže 9813
Hišo
eno- ali dvodružinsko. mestu ali periferiji kupim Cena do 150.000 Din Posredovalci izključeni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ped »Maj 1928«
6782
Lepo posestvo
« 100—150 orali i vsem mrtvim in živim inventar jem. po mogočnosti i ma lim vinogradom.- kupim — Ponudbe na oglas od lelek »Jutra« oo d »B»oj 206«
..........9726
Stavbišča
za Bežigradom ob Samotni ulici, TauzheTjev travnik je parcel i ran Reflektanti naj se oglase na Gospo-svetski cesti 4/II. levo — med 2—3. uro popoldne.
9864
«Saina s«> »pravi doli.s je rekel Debelin ko. a tedaj se je ptica razjezila. _ cTako, neotesanec n>aii?> je pihnila in t ostrini kljunom ušcenila Debelinka v nos. da je za-javkal od bolečine. Ko je pa kralj zamahnil s palico, je jadrno odnesla pete. cKrokodilo-va čtivajka sem.> je viknila že v zraku. cAli se bo mastil z vama. ha. ha. ha!s
Stavbišče
ca 800 m1 — Bežigrad-
Artiljerijska — kupim ts-' oj. Ponudbe na. oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nujno 800«.	9646
Hišico
pripravno za železničarja ali penzijonista. prodam pri Radečah Naslov v og'as. oddelku »Jutra«.	9732


Veliko gostilno
dobro idočo. • 4 lokali — okoli 90 m5 — v Zagrebu v Vlaški ulici 62. * stanovanjem 3 sob in prometom okoli 200 hI pive 180 h! vina 12 hI žganja ter sokov nad 100 h! r bogatim inventarjem prodam—za Din 50 000	9549 a
Lokal
na ulico m 4 dvoriščne Io kak na najbolj prometni ulici v sredini mesta takoj oddam Pojasnila daj* A Mastnak Celje Kralja Pe tra cesta 22	7723
Pisarniške prostore
(2 srednjeveliki sobi) želimo s 1 majem Natančne ponudbe na poštni preda! št. 174. Ljubljana 8269
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in -elek trično razsvetljavo oddam s 1. aprilom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra»
97S4
Snažno sobo
v centru, t elektriko in separiranim vhodom iz stopnic. event tudi sobo ir kuhinjo, prazno ali opremljeno išče za takoj mirna oseba Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirno 82«	9382
Sobo
separirano takoj oddam t sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
9869
Kratek klavir
bas in belo kuhinjsko opremo poceni prodam v Mariboru, Frančiškanska ul. 21 9877
Višji oficir
želi leroo opremljeno sobo, z elektriko, po možnosti s soujvirabo kopalnice ip posebnim vhodom Dopise na oglasni oddelek »Jutra« ivd »M. P.«	9845
Opremljeno sobo
z elektr. razsvetljavo oddam na Domobranski cefti Naslov v oglasnem odde'ku »Jutra«.	9Š21
Lepo sobo
s parketom in elektriko od dam. Naslov v ogsasnem oddelku »Jutra.«.	9S32
Klavir
oddam za dnevne vaje. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	9868
Gitaro in cifre
stare, zelo dobro ohranjene, prodam. Naslov v ngl oddelku «Jutra». 9836
rV t
Mlad uradnik
brez sredstev, prosi katero izmed dam. ki bi ga hotela podpirati le toliko časa. da bi si preskrbel kako službo, dajaje mu hrano in stanovanje ta čas kar bo pozneje poplačal Slučajno da ve katera dam za kako službo, bi isto prosil, da bi mi pravočasno naznanila — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro «Pomoč» 9547
2 opremljeni sobi
z vso oskrbo, v sredini mesta oddam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
9829
Prazno sobo
zelo veiiko. v stari hiši želim od 15. aprila dalie Ponudbe na ogla«, oddelek Jutra« pod šifro »Snažna.
9820
Preprostega
moškega
sprejmem na stanovanje. Naslov' v oglasnem o-ddelku »Jutra«.	9819
Opremljeno sobico
zračno, v sredini mesta oddam dvema ali eni gospo-dični. event. tudi s souporabo kuhinje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*
9839

Selitve
v me?tn in na deželo strokovno in najcenejše potom
Slovenia fra^soort
Ljubljana, Miklošičeva cest« 36 ■"elefon St 2718 8»'
Srečna nada
Kako naj razumem nastalo situacijo? Odgovor iščem v »Jutru*.	9816
Gospodične
ki sc se udeležile debate o gimnaziji, v kavarni v ponedeljek popoldan (praznik) — prosim za odgovor ped šifro »Stari trg«.	9822
Vpokojenec
starejši samec, z n< kaj kapitalom. se žel; pridružiti samostojni dami. posestnici kmetije ali obrti Dopis« na oglasni odelek »Jutra« pod »Vpokojentc«. 9369
1928
Čakal sem Te ob določeni uri na dogovorjenem kraju — hodil najKisied še okrog Tvojega doma, da sem zamudi! vlak — vse zamanj. Razumljivo mi je vse. — Najlepša hvali.	9599
2 živahna gospoda
z dežele, v starosti od 28 do 31 let. dobro eituirana trgovca, si želita radi pomanjkanja znanja, seznaniti z dvema istotakima gospodičnama, le<pe zunanjosti. Predpogoj neoma-dežuvana preteklost. Tajnost zajamčena. Dopise s sliko poslati na oglasni od-del-k »J'itra« pod značko
»Lesni črv*.	&š7l
Neufundlanderja
2—3 mesece starega čisto-krvnega psa k n p i m. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod F. V.»	9825
Ptička harcarja
dobrega pevca, prodam radi selitve. Naslov v oglas.
oddelku »Jutra*.
9840
konto rist njo
t znanjem slovenskega, srbohrvaškega in nemškega jezika, stenografije in strojepisja, z daljšo pisarniško prakso, sprejme veletrgovina v Ljubljani.
Ponudbe pod št. 42 na oglasni od* delek »Jutra«.
Oivoritev tr sovine.
Trgovec FRANC BALON nazna* njam, da sem se preselil iz Borovnice v DOMŽALE in bom v DOMŽALAH na novo otvoril TRGOVINO Z ME* S AN IM BLAGOM 24. marca v vo* galni hiši gosp. Turka.
Ob enem se tukajšnjim cenjenim prebivalcem vljudno priporočam za obilen obisk.
S spoštovanjem
Franc Balon, trgovec.
Sobo s kuhinjo
ali 2 sobi s kuhinjo oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. . 9753
Lokale
t+eovsk*. obrtne in pisarniške odda Posestna posredovalca na Dunajski št. 7.	9805

Sobo
oddam takoj za pisarno. — Poizve se v Tavčarjevi ul. št. 6/1, desno. -	9850
Drva
•	»-lov. •rk.-tll «■!;•»
•	i lag.	metk« tr». Ii*»t |?»0 1U't*vilk Hm
*rn» lag. V >irngn-tt uhlj»n» o ror»ni-k •»IrHvornir
In zdaj sta videla, zakaj je bila štorklj:: v takih straheh. zakaj « vode se je prikazala ostudna glava t lokavimi preieeimi ožmi; sedela sta na krokodilu f — «Dober danb je rekel krokodil. cAli bo žena vesf la. ko ji prinesem tak slasten priboljsekt> In brzo je odplaval dalje. Joj, joj, kako sta trepetala malčka!
Dijakinja
želi pri boljši družini stanovanje s hrano Dopise na oglasni oddelek »Jutra« po d fr
šfro <777«.
9S44
Sobo
prazno ali opremljeno. « posebnim vhodom želi gospodična Ponudbe na osi. oddelek »Jutra« pod šifro »Cist*«.	9867
Komfort. stanovanje
soinčno, na-proti soinije obstoječe iz 4 sob. kopalnice, predsobe ter poselske sobe. s plinom in elektriko oddam s 1. avgu.-tom mirni stranki, ki plača takoj pol ali celoletno naprej. ' Naslov pove oglasni oddelek Jutra«.	9849
Stanovanje
»ob. kuhinje in pritiklin želi starejša gospa. — ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod <1 oseba*.
9830
Stanovanje
•obe in knhinje želim za 1. maj. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Cisto do 4011*.	9861

Koncertni pianino
prodam NasIov v oglas oddelku »Jutra*	9708
Klavir
skoraj nov, takoj	prodam.
Naslov v oglasnem	oddelku
»Jutra«.	9872
Avtomat
še dobro ohranjen, poceni naprodaj v Kranju #t. 152 9809
Din
Dam. svil. flor-nogavice t>reie 19 sedaj 16 Dam. svil. flor-nogavice Dreie 38 sedaj 32 Dam. volneni Dullover prejel98 sedaj 169 Damske tricot-hlače Dreie 45 sedaj 36 Otroški predpasniki od Din 15 naprej. — Ročne torbice do izredno nizkih cenah.
OGLEJTE SI IZLOŽBE!
A. ŠINKOVtC
NASL
K. SOSS.
tttaeratoi del je odgovore« Ajojaij Novak Va • Ljubljani.
)