«r»» n«w *vi;v»■v?mvnmntwrmm
K	41
;	Posamezne čtevfilke s	*
« ?adne Din —♦50, ofc d el j ah Din 1*—*
• %TABoii* izliaja vsak dan, .
J nedelje iu praznikov, ob 18.
■ du:umoTn naslednjega dne ter k*
)	mesečno no po«ti I) 10*—% ia iocv.	^
■	zom.ivo D 13-—, dostavljun na dom	■
J	l) ll1-, us izkaznice D 10*—.	JJ
J	Inserati po dogovoru*	•
l Naroča se }xi upravi ,TABOEA‘, J
■ MAULUOll, Jurčičeva ulica ucrv, 4«	»
Pošfft!ri s' *>f*S«Wa' V'	•
|S|| .SjBk'
mm
i * ;
M
PPBi
P«ninenia ftovllke* K*.
ra4n« IM n —*50, #!j &*. 4oljah llin !•—.
UKKDNJišT v ../i uahajfi v Maribora, Jai •'• r* il. 4U ■*, L nad-ffcropje.	'terarb.	it.	U7G.
UPXA'	Jurčičevi
®W«i	, Oj vao. Tele«
on ut.
slcovui nr
■ ‘Im
2 Ki
a narecii*
enar.ia
•j*ira. — HoJio-jiAi 8$ ne vračajo.
J
teto: !!!.
•nraffliGniijrr*:
Maribor, petek 25, avgusta 1022.
Številka: 191.
B53B B»BBaMWa{BB»MWBBWIMBMMaBaiaMgg»gBaBaBB3Wg>BMBgWg^^
Narodni poslanec dr. VEKOSLAV KUKOVEC:
*• Konstituiranje Slovenije.
Ko smo po vojski bili v Sloveniji v Položaju, sami vzeti oblast v svoje ro-ve, sp tekmovale vse stranke v težnji. ^ si domačijo dobro uredimo. V za-■ '*sti velike odgovornosti pred zgodovino in v zavesti potrebe močne mo-•a«io podpore s strani ljudstva, zdru-*je so so koncem oktobra 1918. vso ai takrat obstoječ slovenske stranke Iv r° naT°dno vlado. Javno mnenje 1 takrat ne bilo dopustilo, da so me vi ou strank naj poprej v razburljivih olitvah in da so šele po izidu volitev ^evzame s strani večine odgovornost fr navno upravo. Mora se tudi priznajo da se je na podlagi sporazuma ,saj v prvi dobi razvila živahna de-avuost. celo preživahiia, tako da je Postajala nekaterim že nevarna. Toda •S^ejiti go hočem danes na omembo 003 po vojni le v toliko, da obnovim spomin na takratno ljudsko pre priča-jj30* da je veliko delo konstituiranja °"e uprav© zlasti od početka mogoče Prevzeti le ob vsestranski podpori ce-eKa naroda.
^ 2. EConstfi&siranls države I Sffeov, Hrvatov 'so Slovencev.
rji	•	v	•	•	.
*j f° prepričanje je trajalo še da-1.:,e, j 0 J® bilo celotnemu jugoslovanskemu rai‘odu treba dati neko parlamentarno fastopstvo. Tudi začasno narodno Pjei.stn.vništvo so jo sestavilo brez vo-L Cv’ ro sporazumu. Slovensko stran-^ fa dale takratni vladi v Beogradu 'ojo zastopnike sporazumno na raz-wago kot ministre. Poklicati hočem tun- 3avno®ti v spomin, da smo sedeli u.i v. Beogradu v vladi več let skupaj eiuokrati in ljudska in socialistična arran!5a a^i Po imenih članov vlado v-'. Korošec, dr. Kramer, jaz, Anton ^'islfsn, Gostinčar, dr. Jankovič, Roš-.
pD izvršenih volitvah v ustavo-b ?rn° skupščino ni vse tako ostalo,1 ^ano jo s tem, kar sem navedel, glr ?®tno vsaj to. da so jo storil tudi ^J^o prve ureditve razmer v colotni v^avi resen poskus, z združenimi mo-tral °Pl’aVL^ delo, za ktero so se sma-*Q Posamezno stranko kot preslabe.
5* Mariborska konstituanta. Ue$oF'tecya©fe§asšraeskypi-
Ust
sel
lovni program. Povirno stranko' delai
filie 9 to sem navedel, da opozorim na ^jim^ °lP'sanc?a Položaja z današ-Hu P Položajem, ko so ima položiti te-fcki 3 r^'a^n{ javni upravi v maribor-cibi °) ^i iu ljudskemu zastopstvu v ^stni skupščini. Trije zakoni z dno kon^?ri*a ^opra	Pozivajo	na.'-; b
J>T0fituiranjn. Stojimo takorekoč lllai*iborsko konstituanto, pred i^0 °m_; ter ega izvršitev narod nestrp-^P^kujo. Mnenja sem. da usoda Stan v10n ef?a slovenskega prebival-
«tv.
o'*	    »«•	a-
oo severni meji države zavisi od
fctv °. Politično orijentacije tega ljud olb«^	modre	uvidevnosti danes
fc^eoih Političnih organizacij. V u-4ari^e'IP slučaju položimo lahko temelj V si,e- .u v gospodarstvu in kulturi, <iobo < a]U ^rezPlodnega poteka bližnje - r ]a^ico obsodimo pokrajino v ^ neiv ■U’1€' in<>rc’^i'ti jo spravimo celo iSaj.J 'y’r}ost v narodnem njenem zna-S n '	stopam pred našo javnost
tatovi- ?OIn’	Položili	nemudoma
! tia o1,1, 'or »lediti vzgledu konstituira-ovenijo in vzgledu konstituira-
nja Jugoslavije ali države SHS tudi ob konstituiranju mariborske oblasti, javne uprave in samouprave v nji. — Moje mnenje je, da morajo vse obstoječe stranke poskusiti doseči sporazum, po ktevem izdelajo že pred volitvami program dela, ki je potrebno j za temelje ureditve mariborske obla- i sti, nadalje, da gredo stranke, ki se naj tak začasni delovni program zedinijo, i kot skupna falanga v volilno kampa- j njo, slednjič da v vsakem slučaju izida volitev prvo oblastno skupščino! kar najbolj depolitizirajo, dokler nišo rešene glavne točko delovnega prog ra- j rna. Da govorim takoj konkretno,. predlagal bi, da obstoječe stranke v o- ’ stalem ohranijo svoje organizacije, da ; pa za omenjeni program in njega iz- j vršitev ustanovijo vsaj začasno stran-1 ko ad boe. nekako stranko dela zn. m a-1 riborsko oblast. V naslednjih izvaja- ■ njih skušam ta svoj načrt še podrob-neje utemeljiti.
4. Zakaj Se	da se'
mariborska oblast kmaSu j ©živi?	j
Ivo sem ob času delovanja začasne- j ga narodnega predstavništva študiral: srbske zakone o samoupravah v okrožjih in hrvaški zakon o velikih župa-1 nijah in dotičnih samoupravah, razgo-varjal sem so z bivšim banom Mihailovičem o praktični vrednosti omenjenega hrvaškega zakona. Dobil sem odi njega odgovor, ki je mojo navdušenje j za samouprave precej ohladil. Niti; sledu o kakem uspešnem delovanju teh ! skupščin, komaj da- so formalno šesta-: nejo, seje držijo le županijski odbori, j ki so po večini sestavljeni birokratski, j na ktere se pa skupščina niti no po- ’ trudi uplivati s kako inicijativno de- i lavnostje. To je bil prilično odgovor, j Če opazujem malomarnost, s katero j naša javnost sprejema novi položaj , pri nas, ne morem se otresti bojazni, 1 da bode politična zaspanost, ki jo da- : nes povsod vidimo, obsodila tudi pri j nas samouprave v brezpomembnost J ter da bode mariborska pokrajina za-: spala priložnost, z njih pomočjo pov- ! zdigniti domače gospodarstvo, kulturo i in narodni napredek. Mesto da so zah- j te vajo takoj koraki, da stopi lokalna ' uprava v veljavo in da se najboljši; možje iz naroda pritegnejo k delu, ‘ skušajo častihlepni birokrati plašiti j narod že naprej z velikimi stroški ta- j ke uprave. Stranke, ki se imenujejo! ljudske stranke, skušajo razpis volitev j kar najbolj odložiti upajoče, da se v ■ politični situaciji zgodi kak čudež,, ki j bode jih rešil iz zagate, da ne bode i treba stopiti pred narod in pokazati svojo sposobnost in svojo voljo za podrobno dolo v ožji domovini. In vendar celo Radič, ki se naj odločne j .še lipi ra novi ureditvi državo v velikem, glede lokalno samouprave izjavlja, da ne bode opustil te prilike, uveljaviti svojo stranko na domačih' tleh. Za-. stonj- je itudi slovenskim stirankam dolgo slepomišiti. Ljudska nevolja bode odnesla vsako stranko, ki bode prezrla svojo dolžnost v težkih današnjih' časih. Tudi oni, ki z rezervo sprejemajo današnjo ustavo iz plemenskih’ ali verskih predsodkov, po mojem mnenju svojemu stališču ne škoduje- i jo, če vsaj začasno zastavilo vso svojo moč, da pridemo do uveljavljenja o-monjenili treh zakonov cd 26. aprila. J;iz.£e danesne bojim odgovornost} za.
to. da bi se zastavil celo za sporazum strank, ki so na stališču ustave, s strankami, ki se rezervirajo glede u-stave, vsaj glede določitve in izvršitve omejenega delovnega programa _ za ureditev mariborske obasti in njene skupščine in njenega odbora. Malo pozneje bom izjavil, kateri veliki interesi prebivalstva mariborske oblasti meni narekujejo ta predlog. Na tem mestu bi pa žo poudaril, da ni oblast v naši državi, ki bi tako taktiko bolj opravičevala, nego mariborska oblast. Ljubljanska oblast in stranke v ti oblasti mnogo lažje prenesejo odlaganje nego naša oblast in naše ljudstvo. — Najti jo tam na vseh poljih javnega udejstvovanja neko zvezo s predvojnim redom, dočim je ta pri nas povsod prekinjen. Kraji slovensko Štajerske so iztrgani iz enote z Gradcem, mežiška dolina od Celovca, Prekmurje iz stare županijske organizacijo v Madžarski, jednako seveda Medžimur-je, o kterem pa no razpravljam podrobneje ker so želi združiti z Varaždinom in nam ne pride na misel, nasprotovati načelu njih svobodne samoodločbe. Vem, da so da razpravljati o tem, da bi so bilo uredilo eno in drugo tudi v skupni javni upravi ki v samoupravi cele Slovenije, Če z zakonitim stanjem izvedbo ustave v smislu zakonov 26. aprila računamo kot začasno gotovo stvarjo, bomo tudi lažje prešli preko očitkov našega prebivalstva, ki po iskušnji zadnjih štirih' let mora nekoliko nezaupno misliti na verjetnost izpolnitve svojih želja pod ljubljansko javno upravo ali samoupravo. V tem smo si pa menda vsi edini, da je, baš z ozirom na sestavitev mariborske nove pokrajine, naloga dobre organizacije iste tako ogromna, da se morajo združiti vsaj v prvem početku vso silo prebivalstva v svrho srečnih uspehov konstituiranja te pokrajine. Razmero v okrilju vseh strank so pa danes zlasti glede onih delov, ki delujejo na ozemlju mariborske oblasti, prav malo razveseljive. Štreberji vseli strank so po prevratu ali nasičeni s pozemeljskim mamonom zavrgli vsako idejalno stremljenje ali z izsiljcnjem uradniških mest, s kterimi pa tudi niso več zadovoljni, postali mrtvi za napredek in skoro no štejejo več. Tajnik neke politične organizacije na Štajerskem, ki se je povrnil s potovanja po treh okrajih, mi je tožil, da jo ves napredek povsod izumrl in da je še komaj zapaziti sledove nekdanjega lepšega političnega življenja. Ali se more računiti v takih razmerah na izvolitev delazmožno oblastne skupščine? Če, računamo s 60 mandati oblastne skupščine in. s tekmo samo 5 obstoječih strank za to mandate, treba računiti s 300 kandidati in ravno tolikim števi-loni namestnikov. Če so stranke v naprej no zedinijo na delovni program oblastno skupščine, kdo bode jih mogel po taki volitvi zediniti1? In če pride do razpada skupščine vsled njene nesposobnosti, ali ne l>ode narod obupal že prvikrat na tem, da si je sposoben^ sam pomagati, potem ko je poprej že odrekla birokracija! Prišlo bi neizogibno do tega. kar sem navedel gori o velikih županijah in njih samoupravah na Hrvaškem. To bi pa bila velika sramota za narod, ki je tako željen napredka, kakor je prebivalstvo mariborske oblasti, obenem pa brezmejna gos.poda.rska škoda, ki bi obso-4ilavI^9imQ! da bira * umica; *****
5. Zagotovitev avtonomne šmovine mariborske oblasti.
Za delovanje samouprave mariboar-< sko oblasti bode seveda zelo važno, ali : bodo že v naprej mogla računati z neko imovino. Bivša štajerska kronovi-na je imela veliko avtonomno imovino. Mirovna pogodba je odločila, da likvidacije te imovine ne bode, ampak da je pripadlo Jugoslaviji, kar leži nepremičnega premoženja na nam prisojenem ozemlju, Tu so dragocena imetja kopališč Rogaške Slatine in Dobrne in nekterih deželnih železniških' prog in dobrodelnih in gospodarskih zavodov. Na to imovino bi mogla mariborska oblast kot samoupravno telo opreti svoje kreditne operacije, ki bodo potrebne že v začetku. Pokrajinska uprava Slovenijo je vse to izročila začasno v upravo države ter mi je znano, da finančni minister ne misli na' . to, da bi ta podjetja iz rok dal. Nemogoče jo pa misliti, da bi ljubljanska ; oblast svoja imetja od prej ohranila, naši pokrajini bi pa ne pripadlo bivša ■ štajersko autonomno premoženje. Ven dar bode le složno postopanje stranic samoupravne enote mariborske moglo ! to zadevo uspešno urediti. Medsebojni boji bi utegnili zapraviti mariborski . oblasti to lopo podla sro ekonomskega : razvoja. Mislim, da bi tudi ta vzrok
• sam za sebe zadostoval, da se utemelji ; potreba močno večino prvo mariborske
• oblastne skupščine.
6. Likvidacija pokrajinske nsrave ljubljanske, prenos poslov ministrstev na veii-kega župana.
i Veliki župani po zakonu ne bodo imenovani po zahtevi oblastne skupščinsko večine, ampak bode jih kraljevska vlada imenovala na svojo odgovornost. Moje stališče je, da bi vendar naj ne bili drugo nego dobri uradniki. ne pa baš eksponenti kake stranke. Vendar bi bilo za delo v pokrajini! zelo neugodno, ako bi prišlo takoj do borbe skupščinske večine proti velikemu županu. Želeti moramo, da bodo našel žo prvi veliki župan močno moralno oporo na oblastni skupščini. Ta mu bode prav posebno koristna nasproti osrednji kraljevski vladi v Beogradu glede likvidacijo poslov posa^ nieznih ministrstev na eni strani, na drugi strani pa nasproti ljubljanskim' instancam glede likvidacije, ki je po zakonu glede dosedanjih pokrajin' j predvidena. Zakon le splošno določuje, da bode veliki župan prevzel vse posle vseh ministrov, ki se tičejo njegove oblasti. Podrolmosti bode urejeval minister z velikim županom, kteremu , bode tu zelo pomagala opora javnega j mnenja, ktero bode predstavljala , skupščina. Ko sem se pred kratkim ; razgovarjal s vplivnim politikom o j usodi prekmurske železnice, dejal mi je. če bode za to zgradbo neprestano stalo 20 poslancev, bomo jo dobili, sicer ni gotovo. Jaz bi dodjal: če bode oblastna skupščina na straži, bomo jo dobili, To bi veljalo glede -vseh panoA javne uprave. Istotako bi veliki župan sam ne bil dovoli jak nasproti likvidaciji javno uprave, ki nam je do-J--: skupna v Ljubljani. Dovolj smešno je čuti, da se že zdaj skuša nekako sklepati o tem, ktero agende bodo ostale Ijiubljajo^ki ip, mariborski oblasti skup-
Stran 2.
*T K »•
fcafTOefr’, '*s*r. avgusta 1922.
ao. Kakor če bi ne bil zakon dovoli javen, da v državi ne bodo dveh vrst oblasti. Samo po sobi se razume, da vsa javna uprava pokrajine preide na velikega župana. Veliki župan mariborski, ki bi hotel kaj prepustiti brez voljo skupščine Ljubljani, bil bi smešna figura in bi ga bilo treba napoditi. Zmagal bode pa nasproti ljubljanskim birokratom le, če bode imel za seboj močno večino.
7.	Cestni program mariborske oblasti.
Štiri vojna leta pod Avstrijo in cela štiri povojna leta v Jugoslaviji so samouprava ni voč brigala redno ta svojo glavno nalogo gradbo in vzdrževanja cest. Obupno pritožbe že prihajajo. Najsibodo vplivala samoupravna skupščina in njen od;boar lena javno gradbeno oblast in državni proračun, ali pa naj si prevzame ta delokrog v celoti ali doloma oblastna samouprava sama, jasno je, da je to najtežja njena naloga in jo bodo mogla obvladati le močna oblastna skupščina, oziroma močna njena večina. Izdelati program najnujnejših zahtev in določiti vrstni red toga, kar se bode na skupno stroške delalo, bodo zelo mučna stvar. Mislim, da tudi ta vzgled govori za mej predlog, da moramo vse storiti za pameten sporazum. Le skupščina, ki se bode opirala na veliko večino v javnem mnenju, moro pristopiti k izvrševanju cestnega programa.
0. Zdravsim
Razmerje okrožnih zdravnikov je bilo neurejeno v štajerski avtonomni upravi in ni napredovalo v mariborski oblasti niti za las za ves čas ljubljanske uprave. Ta veliki dolg nasproti zdravnikom more urediti le močna oblastna skupščina mariborska. Bodisi da ostane zdravstvo državno ali stvar samouprav, naravno mora biti zdravstvo prva skrb oblastnih skupščin. Le močna večina se bode pa mogla vspeš-no boriti proti prikaznim, kakor smo jih doživeli, da se brez vprašanja okrajev misli na zapiranje bolnic in da se tu dela razloček med ljubljansko in mariborsko oblastjo. Baš ta predmet nikakor ni primeren za že običajno demagogijo strank, ampak so bode dobro reševal le, čo zdravstvo kot stvar ljudstva in ne birokratov vzame v roke složna oblastna skupščina,
9. Likvidacija okrajnih sa-stopov in konstituiranje srezov.
V enem oziru je pri na Štajerskem bilo samoupravno življenje celo naprednejše nogo v sosednji Kranjski. Imeli smo okrajne zastopo in jih še imamo organizirane po sodnih okrajih. Zakon 26. aprila ustanavlja nove okraje. Ne bodo ostali nadalje v funkciji z malo izjemo niti sodni okraji kot samouprave, kakoršno smo tam doslej imeli, niti no bodo ostala naprej do-eedajna politična okrajna glavarstva glede javno uprave. Ureditev teh nižjih instanc javne uprave in teh samouprav ima slediti že v nekaj mesecih. Da bode prehod in likvidacija starih okrajev, samo,upravnih in političnih, velika stvar za velikega župana kakor za oblastno skupščino, je menda jasno. Skupščina, ki bi imela nesi guru o večino, ne bode v tem težkem in za narod važnem poslu mogla biti tako merodajna in tolikšna opora novim okrajem, kakor stvar sama zahteva.
10. Ziolitev občin.
Nove razmere pri nas samih in obzir na druge pokrajino stavi ja nas nadalje pred nujno nalogo, pristopiti zlo-žitvi premalib občin, kmetskih kakor mestnih, da bodo svoje naloge enakomerno vršile. Naša pokrajina je naravnost klasična po malem obsegu občin. Take operacije ustvarjanja večjih občin se težko posrečijo, ako ne odgovarja tako spajanje močnemu javnemu mnenju. Slaba skupščinska veči-ia to nalogo no bi mogla v roko vzeti.
11. Delovni program za po-izdigo kmetijstva, obrti, industrije.
Naša pokrajtina je tod nekdaj zibelka kmetijskega zadružništva in obrtno, v zadnjem času *udi voleobrtuo
naprednosti. Če bodo prevzela .v naprej inicijativo ali pa moralno in dejansko podporo na teh poljih v svoj delokrog tudi oblastna skupščina, moglo bi to biti za celo blagostanje pokrajine v prihodnjosti. merodajno. Baš to bode pa mogoče, če se skupščina depolitizira.	.
12. Oblastne finance.
Zakon o samoupravi v oblastih je slednjič zelo nejasen glede sredstev, kje se naj vzamejo, kdo naj jih določuje in kako se naj porabljajo. Zato so nektermiki pesimistični in pravijo, da bodo oblastne skupščine brez financ brez vsake vrednosti. Drugi pa pov-darjajo, da bodo mogoče baš v pokrajinah seči po posebnih virih, ki za celotno državo ne pridejo v poštev, in da bode so dalo dobiti bofcato vire, če so pametno postopa- Če je pa v tem težišče samouprave, sledi samo po sebi, da morajo stranko priti na nek način do take sestavitve skupščine, ki bodo imela vpogled, da bodo kaj smela in si kaj upala. Brvi oblastni proračun, ob enem finančni zakon oblasti, h kateremu mora dati soglasje vrhovna finančna uprava, bode težko delo, ki bode spričevalo zrelosti za skupščino.
13. Marodni mariborske oblasti.
Če govorim o potrobi, da se vzame oblastni skupščini kar najbolj politični značaj, razume so po sebi, da bode morala biti pri nas ta skupščina vendar čuvairica jugoslovanske narodno in državno misli. Usoclepolno bi bilo. če bi sanjale stranke, da zmagajo, o pak-tiranju z nemškim življem. Naša častna dolžnost je, da sami izpolnimo nalogo, ki naj temelji na samoupravah, ne s pomočjo neslovanov, četudi se razutm.e, da že v svojem interesu ščitimo vse prebivalce v napredku. Tudi Nemci naj sodelujejo, toda naša nesloga naj jim ne izpolni nade, da bodo v sle d našo razdvojenosti jeziček na vagi. Mariborska oblastna skupščina prevzema kot nekaka obmejna, pokrajina še prav posebno častno dolžnost, biti tu na severni meji opora države. To nalogo bodo mogle le složne narodne stranke častno igrati.
14 Harifeersks oblast in aan-trallisem Beograda in Ljubljane.
Dotakniti se hočem kratko tudi še neke strani, ki se je že mnogo pretresala. Uprava države ni vzorna. Nek-ternike žene to spoznanje do zaključkov, da bomo propadli, če no bomo imeli kolikor toliko samostojne Slovenije. Če bi tudi ta misel bila utemeljena, je vendar danes in v dogledni dobi ta načrt, čo ne pride nek čudež, neiz-peljiv. Samouprava in administrativna razdelitev po zakonih 26. aprila sicer res ni še samostojnost Slovencev. Nasproti dosedajni negotovosti je pa velik korak naprej. Kako težka odgovornost bi današnjo generacijo zadela, če bi se ne oprijela te rešilno bilke, predno se nas poloti v gospodarskem napredku jetika. Omenjenih zakonov mi nismo mogli preprečiti, četudi niso najbolji. Vsled tega smo skusili iz njih napraviti, kar jo bilo dosegljivo-Sedaj pa sme in mora veljati za nas načelo lokalnega egoizma v polni meri, kakor ga vidimo v pretirani mori povsod drugod. Administrativne težave v državi so od leta do leta vendar manjše. Čim manj nalog bodo ostalo skupni državni upravi in čim bolj bodo na delu oblasti glede splošne uprave kakor v samoupravi, tem manj bode, upajmo, konfliktov in kriz. Štajerski Slovenci, da ta izraz rabim, dali smo sc na razpolago upravi Slovenije, Slovenci skupno upravi celokupno države, ko jo položaj to zahteval. Zdaj je prišel čas, da začnemo misliti na sebe, kakor so drugi že davno v obilni meri in v prvi vrsti na sobe mislili. Čo jo mariborska oblast nova politična tvorba, če bodo težavo njenega konstituiranja (podeseterjeno težjo nego v Ljubljani, zato ni treba misliti, da nima bodočnosti. Bodočnost njena jo pa na nas, na patrijotizmu strankarskih organizacij v zvezi z delavnostjo strokovnih organizacij. Iz mariborske oblasti bode postalo in lahko postane to, kar bomo xoi sami hoteli*
15. Pozsir gospodarskim in
političnim organizacijam.
Mislim, da posamezni vzgledi za sebe in v celoti kažejo, da moj predlog ni sanjarija. Mislim, da ga diktira stvarna potreba, politični in gospodarski položaj pokrajine in pravi patrljo-tizem, če bi bil tudi lokalni patrijoti-zom, ki ni le opravičljiv, ampak je celo legalen. Ne prihajam danes v imenu svoje strankarske organizacije, ki ji jo nasprotno popolnoma svobodno glede tega javno prednašanega načrta zavzeti merodajno stališče, lctere-mu se bom tudi jaz pokoril. No bodo pa mogli mojih razlogov prezreti zlasti gospodarski krogi in njih organizacije, od kterih pričakujem, da bodo dali izvedeti svoje stališče politični javnosti, da ga upošteva. S strani politične javnosti ne pričakujem, in ne zahtevam, da vzame moj predlog kot nekaj popolnega, ampak pričakujem stvarno pretresanja predmeta z ono resnostjo, s ktero sem so ga skusil lotiti jaz.
Mojo poznavanje javnih razmer doma in v Beogradu, kolikor sem si ga pridobil, me no lo opravičuje, ampak mi nalaga dolžnost moje mnenje o tem perečem vprašanju obrazložiti naši javnosti. Jaz se tudi nadejam, da do nekega rezultata pride, čo ne do ustanovitve formalne stranko dela, kakor jo predlagam, pa morebiti vsaj do lesnega začasnega bloka strank mariborske oblasti v točkah skupnega delovnega programa. Mnenja sem, da bi se s tem izkazala velika usluga naši skupni stvari.
Politične vesti.
* Vprašanje naše mejo v Prekmurju se bo pretresa val o na prihodnji seji Zveze narodov. Iieferiral bo predsednik belgijske delegacije g. Hymans, kateremu je bila — kakor smo že poročali — povorjena arbitraža. Madžari se trudijo, da bi s pomočjo svoje propagande in osebnih zvez dosegli ugodno rešitev. Od naše strani so žal no dela toliko, zlasti ni nikogar, ki bi informiral o spornem vprašanju inozemstvo, lcljub temu pa smemo upati, da bodo Madžari tudi tokrat doživeli fiasko, kakor so ga bili doživeli v vprašanju madžarskih manjšin v Jugoslaviji.
* Na Dunaju so zadovoljni s Sei-plovo akcijo. »Tagespost« poroča z Dunaja, da so tamošnji politični krogi zadovoljni z uspehom praških pogajanj. Dr. Beneševi izjavi, da bo vendarle mogoče doseči rešitev avstrijskega vprašanja pred Zvezo narodov, pripisujejo velik pomen, ker dra Beneša cene kot mednarodno osebnost. — češki listi povdarjajo, da na Češkoslovaškem no manjka razumevanja za ožjo gospodarsko zvezo z Avstrijo, vendar pa so mora Avstrija v prvi vrsti nasloniti na lastno živi jensko moč. »N. Listy« pišejo o dr. Seiplu, da je mož dol a.. Stopil je na krmilo ob času, ko je bila Avstrija že na robu gospodarskega propada, kljub temu pa jo izdelal sistematični rešilni načrt in ga zastopa z energijo, ki jo gotovo simpatična. — O sprejemu pri prezidentu dru Ma-saryku poročajo, da jo bil prisrčen in prijateljski. — V Berlinu priredi vlada dru- Seiplu intimen banket. No bo pa se mudil delj časa kot 24 ur. Vse-neraški listi so mu zapeli na čast navdušeno slavospeve o združenju Avstrije z Ne-Bačijo.
* Smešni strahovi madžarskih *nag-natov. Madžarska vlada protestira proti pogajanjem dra Seipla v Pragi in Berlinu, češ. da so ta pogajanja v nasprotju s trianonsko mirovno pogodbo in da je njihova tendenca naperjena proti interesom Madžarske. Dr. BotMenov organ »x\z Ujsag« piše, da se jo avstrijska vlada vrgla v objem Čehov. Zveza s Cehi pomeni slovanski koridor. Zlasti se Madžari bojo, da bi priključitev Avstrijo k Mali antanti izročila Madžarsko na milost in nemilost nasledstvenim državam. — Mala antanta bi lahko vsak trenutek Madžarsko izolirala in ji s pomočjo blokado vsilila svojo voljo. — Značilno je, kako so Madžarska boji za Avstrijo. Avstrija pa ima toliko samostojnosti, da^ bo šla za lastnimi interesi, no oziraje so na Hortyjovo kam ari lo.
* Nota upornikov sovjetski vladi1. 'Petrov, voidtelj pobuuiene. sovjetske
armado jo poslal sovjetski vladi nota v kateri izjavlja, da so uporniki zves-i komunističnim principom, zalite vajo pa svobodo volitev, svobodo tiska ta besede, zopetno otvoritev rudnikov na Uralu, sklepanje trgovinskih pogodb s tujimi državami in reformiranje armado, ki naj olajša položaj vojakov. Iz toga je jasno razvidna vsa »komunistična svoboda« v sovjetski Rusiji*
* Deseti vseruski sovjetski kongres so bo vršil glasom poročil iz Bet lina koncem decembra v Moskvi.
* Protiboljševiški pok ret v Rusjji« Iz Rusijo prihajajo vesti o resnem protiboljšoviškeni pokretu, ki mvzenia vedno večje dimenzije. Vse Povelja jo krenilo za Petrovem, voditeljem U” pomikov, ki jo zavzel tudi že Novgorod. Vsa pokrajina med Kazanom in Kozmo demijanskim je. v rokah upornikov. Tudi v Kronstadtu 3® izbruhnila vstaja med mornarji, p' so začeli obstreljati pristanišče ij* vladi zvesto brodovje. Vstajo mornarjev so z velikimi žrtvami sicer zadušili, toda v zrak je zletel del utrdb, ka-torih posadka so jo pridružila
kom. Začasno jo sicer v Kronstadra vzpostavljen mir, toda. med pomorščaki baltiške mornarice še vedno vre 13 vsak čas lahko izbruhne nova vstaJ^
Dnevna kronika.
— Kraljev lovski sprcmlje?3^® umrl. Pretekli tore k so pokop a n j Stranjah pri Kamniku 28-letnega £-a varjevega Johana, ki jo svoječa®1 spremljal kralja na, lov v Bistrici- _ jo bil odikovan z zlato kolajno za * sluge za kraljevi doni. Planinko j® ^ gal na Mokrici ter se pri tem nbn-Našel ga je šolo po preteku nekaj/1. njegov brat. Pri njem jo ležala M* zlomljena puška.
— Popravi. V poročilo o ustan<> nem občnem zboru Zvezo obrtnih jb-štev so nam je vrinila pomota. Za kr' jo stroškov zveznega tajništva „ -plačevala včlanjena društva ®aca^L od vsakega člana lotno (no
no!) po 5 dinarjev kot obvezni Pr-S?£ vok in po 5 dinarjev iz raznih dob°/ kov društev.
— Mnogi so no zavedajo, da z ®c‘ plačan jem planinskega koledarja .. z leto 1921. in 1922. onemogočijo ^ njega nadaljnjo izhajanje. Ker v001?’!' da jo temu kriva samo pozablji^-i
prosimo, da nam vsi dolžniki (in
tem
ni malo) tako vpošljejo dolžno ter so s tem obvarujejo noneti'®0®* stroškov, ki IkkIo nastali vsled janja. — Založništvo.	,
— L!oyd George obdan z
ž?co. Svetovnoznani angleški drža-va* Lloyd George jo nastopil dopust, baja so na svojem posestvu Chnrt- .V si ga jo kupil pred par meseci, _da _ lahko v samoti in tišini pisal svoj®6^ mino. Posestvo jo obdal z visoko o.?' jo iz hodeče žice. Tako hoče imeti pred ljudmi. Vstopiti smo lo oni. ' pri vhodu pokaže njegovo osebno 1 stopnico.	v
— Francoski kapitaljati in železnica. Ravnateljstvo Južne ^0*®^ nico na Dunaju jo obvestilo Ass^^j tion nationale v Parizu, da fran®0* akeijonarji niso zadovoljni s spo1’;1;7'.^ mom, ki jo bil sklenjen v Benetk a'1 1 da ne priznavajo določb regimo d® . nitivo.
Dopisi.
Slov. Bistrica. Krivdo, da so n®
ro izslediti dobro organizirana, dol03;
čet
V!
..... vlomilska banda, ki jo neda^n? Slov. Bistrici izvršila 2 vloma, jo nek dopisnik tukajšnjemu °r0\la štvu. Takšno sumničenje je kriviono! Orožništvo so je mnoge ^ dilo in stopilo takoj v stik z ir!ari ]c0t sko policijo, katera je tudi storilo? mariborsko tatinsko bando izslco’ ^ ključavničarju Ozjmiiču ukraden® ^ pirače našla. Kritika tule. orožnr ^ ki vkljub neznosnim gmotnim Tam izvršuje popolnoma svoje nost, pač ni umestna!	*jj
Z Gorenjskega. V celi ni primernejšega kraja za odp^^
kot jo naša divna Gorenjska, so obrneš, povsod novo krasot®, j Bohinj, Kranjskagora, Vintgar 1 geJ)j kraji svetovno slave. In kaj nnci ■ .i Iga o naših gorskih velikanih?	'gg
manj premožnega sicer straši, da ^ odločil na p učilnico y, te kraj®-
r, 2". avglišia f$28
uhuu»>»««aa.TNOMQu> ujmuL' t-n ^zsz*?u&irv&r&!S&-'^6S>H(
iTBOsr
Sfrart 3.'
meni, da Jo predrago. Vendar so vsi oni, ki to mislijo, v zmoti. Znano 'je, da (8o razni agenti iz tujih držav raztrosili vesti o veliki draginji naših letovišč, z namenom, da pritegnejo ieto-vieeniko v svoje leraje. O tem so pisali colo zagrebški listi. Življenje tu ni Prav nič dražje kot v Mariboru, pač Pa cenejšo. Pisec tega dopisa so nahaja na Dobravi — Vintgar, odkoder je ®®tfočo delati izlete poljubno na vse kraje, nikjer pa ni opaziti kakih pretiravanj v cenah. V prijaznem hotelu Stol (restavrator gospod Zajc) so po-Cllti kakor doma. Prijetno sobe, zlasti ?a okusna domača hrana, zmerne cene 111 divna okolica nudijo človeku najprijetnejše razvedrilo in počitek. Vsi oni. ki so odločeni iti na počitnice, naj ®° tedaj no strašijo. Planinski pozdrav!
Mariborska Javnosti S
V času od 8. do 17. septembra se ^i v našem mestu Pokrajinska obrtna razstava, ki jo zamišljena in zasnovana v mnogo večjem stilu, kakor lan-Eka krajevna pbrtna razstava. Prvič v naši državi so vrši ob tej priliki tudi Vrtnarska razstava, ki bo že sama na sebi privabila tujce iz cele države, saj j®* Marribor v vsej državi naj večjo in Najbolj razvito vrtnarsko obrt. Razstavo bo posetilo nebroj tujcev in vi-Bokih. gostov iz vseh delov našo domova, pa tudi iz inozemstva.
Kakšne u-ti.se bodo odnesli ti naši 6o®tje jz Maribora? Ali so bodo še kdaj ^vrnili in pripeljali s seboj še druge, jj7;i Pa se bodo v bodoče Maribora pazljivo — izogibali1? Tako so vprašuje ne J6 oni, ki mu gostje prinašajo dobiček, ^6mvoč vsak, ki mu je ležeče na tem, *ja ostane Maribor na dobrem glasu in “a^privabi čim več tujcev, kar ne pri-^Ša koristi samo posamezniku, tem-vsem in vsakomur.
. Kako bomo to dosegli? Razstavni *>abor si s hvalevredno požrtvovalnost-“° Prizadeva, napraviti pričakovnim 8ostoi_u bivanje v Mariboru čim prijetnejše. Teda brez sodelovanja in podpo-5e javnosti je vsak uspeh izključen, prepričani smo, da lahko računamo s jP^dporo mariborske javnosti, ki tako j/ažni narodnogospodarski prireditvi, jj^kor jo obrtna razstava, gotovo no . odrekla svojo vsestransko podporo 11 naklonjenosti. Ali naj Maribor zadane za Celjem, ki ga obiskovalci ne jttorejo prehvaliti?! Dosedaj jo zavzemal Maribor vodno prvo mesto iu tako tudi ostati!
vNajvečje težkočo dela presKrba prc-“®«išč. ^Tukajšnji hoteli in gostilno ni-} daleč no zadostujejo. Tu mora pri-r^eeiti na pomoč meščanstvo in dati a razpolago vse razpoložljivo pošte-
ni sobo. To dni hodijo okrog odioo-
tje
®Wei stanovanjskega odseka, da popinjo vsa razpoložljiva prenočišča. Prikujemo in prosimo občinstvo, naj j”-6 tem organom kolikor mogoče na . ko. Vsa privatna prenočišča bo nakazoval samo stanovanjski odsek, Ivi v,° ?-a to seveda p'aeal zahtev jlao ou-^°dnino. Pa še na nekaj drugega mora opozorit pri iei priliki, na snago .Prenočišč"}). Na to je treba posebej žiti! Mi so kaj radi ponašamo e k °J° kulturo in zabavljamo čez bal-.*»*o. razmere, čo pa pogledamo ma-Oč'S n j°’vSi morafflo mnogokrat zakriti .'*• 0 naših javnih prenočiščih so vča-& marsikajj. govori. No bomo pre-t,._^0va'ki, koliko je na tem resnice, -pro sol10 J>a vso la's^ni'ko prenočišč, da po-o v teh dneh strogo pazijo na red snago.
.Najigirša lastnost ki se ob takih’ pri-tiri	'rada razpase, pa je odiranje
-ujcev. To so jo pokazalo n. pr. tudi
ikli 7^'^kolskem zletu v Ljubljani, izborni organizaciji in nadzor-
U ., Poklicanih oblasti. In ravno to $>0„.	.odbija vsakega tujca in gosta.
'Jlyi in. opomini navadno no zaležejo tnenSp ^>ov’e^d seveda so častno izje-H0 i , esetniki obrtne razstavo gotovo «do kapital, ampak v pretežni j>r>|„ni' °br'tniki ^ in. konsumenti, ki se 0rir\»° spijejo v zlatu in denarja.
ki bil naravnost SniiTv" ^^"“TOjano od vseh tukaj-ijj Sostikiičairjov, da ostanejo solid-tiavni, A*1	’	Postrežbi. 01) velikem
eboinistva postano uslužbenstvo
^a^in0^110’ tom.u navajeno — •>« sum r™-no iu oso,’n°. Tega pa Jiaj' ^ Vljudnost in postrezi j ivost T)uva1v' ”~x gostov. Skrajno
He
mi * priyal>i erm več
io- dala** Čakanie. ZaU j
potrebno, da 30 uslužbenstvo dovolj številno, da so lahko vsakomur hitro postreže. Sicer pa je to že samo po sebi razumljivo iu ni treba na dolgo in široko razkladati. Pričakujemo, da si bo vsak Mariborčan po svojih močeh prizadeval, izpolniti svojo dolžnost na-pram skupnosti, da ohranimo naše mesto na dobrem glasu.
Razstavni odbor.
W 'Ss&feS1 © !£ a
Maribor. 24. avgusta 1922,
m Češkoslovaški Sokoli na Potu v domovino. Prometni odsek Južne železnico nam sporoča, da ^se v nedeljo dne 27. t. m. vračajo češkoslovaški Sokoli s posebnim vlakom iz Ljubljano preko Maribora, Špilja in Dunaja na Češkoslovaško. Vlak zapusti Ljubljano ob 13. uri, pošto ji samo v Zidanem mostu, v Colju, Poljčanah in Mariboru. Iz Maribora odhaja ob 20. uri 10 min. Upamo, da bo naše občinstvojuav-dušeno pozdravilo vračajoče se češke brate in se v imenu vseh Jugoslovanov poslovilo od njih na potu iz Jugoslavije v domovino. Vlak odhaja ob tako ugodnem času, da so lahko zbere na postaji kar največ mariborskega občinstva. ,
m Neumestna šala. Danes zjutraj ob %4. uri sta 2 moža, katerih eden je bil očividno pijan, priklicala nekega tukajšnjega zdravnika - spocijalista, češ, naj takoj gre na Koroško cesto št. 61 ali 62, kjer da eo vrši izredno te žolc porod, da je hiša razsvetljena, pol na ljudi itd. Zdravnik je zahteval, da ga eden izmed njiju pričaka, ko pa je stopil iz hiše, ni bilo nikjer nikogar. Kljub temu je šel na označeni kraj^ in končno v dežju in s pomočjo stražnika dognal, da št. 61 na Koroški cesti sploh ni, na št. 62 pa yse tiho in seve nobenega poroda. Take šale z zastopnikom stanu, ki je brez ozira na Sas in vreme dolžan priskočiti bližnjemu na pomoč, pričajo o brezpa-imerni po-surovelosti nekaterih ljudi j.
mNepravo ljubico sta klicala danes mod 4. in 5. uro zjutraj dva bančna uradnika. Kor nista vedela natančno za okno, za katerim s pava. njun ideal, sta kratkomalo obmetala vsa okna dotično hišo s kamenjem. Ker iz mirnega spanja prebujeni stanoval ci s tem niso bili ravno zadovoljni, jo nastal tak kraval, da so je mesto ljubice oglasila policija, ki jo zaljubljena fanta vzela seboj.
m Bojevita mesarja. Včeraj ob 9. uri sta popivala v neki gostilni na Meljski cesti št. 9 mesarja Frane Pod-kov iz Dolskega pri Ljubljani in Lazar Plevnik iz Device Marijo v Polju. Pila sta vino in žganje. Ko bi bilo treba poravnati račun, sta se začela pričkati med seboj. V svoji mesarski jezi sta posegla po steklenicah in jih razbijala po mizi, navsezadnje sta razbila uidi mizo, tako da ima gostilničar čez 1000 K škode. Toda to jo bilo le prvo dejanje: zanimivojše jo sledilo takoj m to. Gostilničar jo poklical stražo, da bi ukrotila razjarjena »šnopsarja«. Pod-kova jo stražnikov prihod hudo razburil, pa se jo vrgel s steklenico nanj in ga rani! na glavi. Ker sta.imela bojevita mesarja pri sobi kar 4 mesarske nože in si pomagala še s steklenicami, je moral ranjeni stražnik zahtevati pomoč. Prihiteli so šo trije stražniki in Podkova razorožili, na to pa oba razgrajača aretirali- Moža sta so z vso silo upirala in branila, psovala stražo in skušala uteči. Med potjo sta stražnikom grozila, da jih ubijeta, ko zapustita zapor. Policija jih je izročila državnemu pravdništvu radi hudodelstva javnega nasilja. Ob tej priliki o-pozarjamo ponovno na to, da ima straža strog ukaz ravnati so po predpisih o rabi orožja. Prod par dnevi so jo nek indivklij uprl stražniku iu ga zgrabil za vrat. Stražnik je izdrl sabljo ter nasilneža ranil na vratu in nogi. To bodi svarilo vsem vročekrvnim ljudem, ki mislijo, da jim bo z nasiljem kaj pomagano. Poleg rano in bolečin jih čaka neizogibna sodnijska kazen. — Nasilja proti straži so v zadnjem času sumljivo množe, zato bo policijska oblast uporabila vsa zakonita sredstva, da jih zatre Ibrez ozira in z vso strogostjo.	<	.'	■
m Kavarna v mestnem parku. Pri lepem vremenu dnevno koncert od 17. do 19. in od 21. do 23. ure. Orketiter
m OMajena ljubezen. Neli Ivan G. j jo dolgo časa živel v miru z neko 54-letno Marijo K. Bržkone pa so mu je ljubezen v zadnjem času žo precej o-Madila ali pa so jo vnel v njegovem srcu šo kak drug plamenček, kratko-rnalo, Maria žnjim ni bila več prav zadovoljna. Vso nezadovoljstvo pa je prišlo včeraj do izbruha. Začela sta se najprej po vseh pravilih prepirati, pozneje pa tudi no ravno ljubeznivo obdelovati. Marija jo bila vsekakor sla-bejša ter jo je pošteno izkupila. Nazadnje jo hitela k uradnemu zdravniku da ji jo izstavil potrdilo o Ivančkoivi ljubeznivosti.
m Oj te ženske... Nek Franc P. iin Jožo P, sta oba hodila za neko natakarico v neki tukajšnji gostilni, ne da bi vedela drug za drugega. Včeraj pa sta eo tekmeca opazila in v srcih se jima je pojavila grozna ljubosumnost. Začela sta so prerekati in ko je France plačeval in pri tem preveč lepo gledal, je pograbila Jožeka taka jeza, da je pograbil vrček in udaril svojega tekmeca po glavi. Finale jo pela policija.
m Vinski duhovi so včeraj nekega Franca T. tako zdelali, da jo ves onemogel obležal na Koroški cesti.^ Dva stražnika sta. mu morala priskočiti na pomoč in imela sta obilo dela predno sta ga spravila pod streho h »Grafu«. Iztreznjen in za par krono olajšan se jo danes vrnil na delo.
m Priporočljiv Mapee. Tvrdka Franz je poslala svojega hlapca Franca B. s konjem v neko vas v okolici ter mu izročila tudi 4000 K, da bi tam poravnal nek račun. Hlapec je na ta lep izlet povabil tudi neko žensko in veselo sta odjadrala iz mesta. Med potom je bilo seveda več gostiln in huda vročina, ki je vladala zadnje dni, je povzročala tudi hudo žejo, ki sta jo oba pridno preganjala. Ponoči enkrat sta se vrnila, toda brez konja in denarja. Hlapec jo izjavil, da mu je konj mod potom poginil, za denar po sploh no ve, kam bi bil prišel. Preiskava je dognala, da sta bila oba vsi e d prenaglega preganjanja žeje precej pijana. Neki kolesarji, ki so jima sledili, so izpovedali, da sta konja tako podila, da ju niti s kolesom niso mogli dohajati. Vsled tega jo konj na cesti padel in na mestu poginil. Denar pa jo, kolikor ga nista zapila, hlapec bržkone izgubil. Tvrdka Franc trpi krog 20.000 K škode.
m Razgrajači. Včeraj ob pol 1. uri zjutraj je policija prijela nekega Huberta L’., Miroslava B. in Ferda K., trgovske pomočnike, ker so po Meljski cesti prepevali in razgrajali. Vsi trije se pokore y, policijskem zaporu.
m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. r— Dnevno koncerti.
orodno
iiže.
Narodnega
Stanovanj;?, Uprava gledališča v Mariboru jo angažirala za letošnjo sezono več članov, ki pa so še vedno brez stanovanja. Zato prosimo cenj. občinstvo, da gre v tem pogledu gg. igralcem oz. gdč. igralkam kar najbolj nar oko. Eventuelno adro-so sprejema Uprava Narodnega gledališča v. Mariboru.
Objave.
? I. Mariborski Bioskop. Četrtek, petek soboto in nedeljo so predvaja v I. Mariborskem bioskopu »Zvori« aii strašna noč v menažeriji, izborna dra-da v 5 dolgih činih z divjimi zverinami. Ta. senzacionelna drama Hagen-beokovo filmske tovarno presega do-sedaj vse predvajano dramo tega sveta. Izborno slike, jzvanrodno divjo živali, vratolomno dresure in izborna igra onsembla filmskih igralcev uvrščajo ta film med najboljšo. Pri vseh predstavah svira koncertna godba.
Gospodarstvo.
g Štiri novo banke v Bosni. Tudi v
Bosni cvete bankam pšenica. Snujejo so 4 novo banke: Srpska banka v Sarajevu, sr piska prometna banka v Sarajevu, Zornijoradnička banka v Bje-Ijini, Amerikansko - srpska kreditna banka za kolonizacijo, trieoviaio in ip-jri«atriia X Sarajevu*.
Braofaifsa poročila
IZ MINISTRSKEGA SVETA'.
Beograd, 23. avg. Današnji min. svet jo razpravljal o ograrnem vprašanju v Dalmaciji, kjer je prišlo do kmečkih puntov; dalje o draginjskem vprašanju ter o vprašanju rudarske stavke v Trbovljah. Vsi ministri bodo pozvani v Beograd, da bodo prisostvovali šojam 5. in 6. sept., na katerih so bo def initivno sklepalo o korakih zoper špekulante z živi jenskimi potrebščinami. Beogradski mestni občini je v svrho aprovizacije odobren zaprošeni kredit v znesku 15 milijonov dinarjev,
Zastopnikom ministra za zunanje zadeve dr. Ninčiča je imenovan min*' ster Andra Stanič,
Prošnji odbora za likvidacijo di-* rekcijo plena, ki do predpisanega roka 10. avg. ni mogel završiti poslov, je ugodeno in rok podaljšan do konca le« k1« —- .	•	•
RUDARSKA STAVKA'.
Beograd, 23. avg. iV današnji seji min. sveta se je na podlagi do sloga matorijala ugotovilo, da rudarski štrajfc v Sloveniji nima predvsem go' spodarskega, ampak da ima izrazit^ politični značaj, ki mu ga je dola ča* stililepnost par osebi Minister dr. Žerjav je pooblaščen, da povodom svojega bivanja v Ljubljani zadevo na licu mesta prouči in stavi konkretno pred*-loge.
LjiuiblJainai, 23. avg. Poslanec Tokan. .dr. Gosar in Brandner so _kot' pooblaščeni strokovnih organizacij prj pokr. namestniku Hribarju posredovali v zadevi stavke ter so sporočili!, da so rudarji pripravljeni stopiti v po* gajanja na bazi eksistenčnega minima, kakor ga je pri zadnjih pogajanjih' z dražbo predložila kot posredovali)*1 predlog vladna komisija.
Trbovlje, 24. avg. (Izv.) Povsod vse mimo. Stavka so nadaljuje. ČujS se, da se prično jutri po posredovanju/ vlado pogajanja med delavci in družbo
ZVEZNI KANCELAR Dr. SEIPEP NA POTU V, VERONO. ;V
Prag a, 23. avgusta. (Izv.) »P: ra*
ger Presse« poroča: Ob priliki potova* nja avstrijskega zveznega kancelarja1 sta češkoslovaški ministrski predsednik in zunanji minister dr. Beneš teif italijanski zunanji minister Sahaazor izmenjala svoje nazore o sedanjem po* ložaju. Dognalo se je, da vlada na o-i beli straneh popoln sporazum, obenem! pasta sklenila, da vztrajata obedržavj na sporazumu, ki se je dosegel obi priliki Beneševega potovanja v Italijo meseca februarja 1921. in sicer na tej podlagi, da vztrajata obe državi naj pogodbah, ki eo bile skupno podpisane*
Berlin, 23. avgusta. (Izv.) Itali* jamski zunanji minister Sohanzer je povabil avstrijskega kancelarja dn Seipla potom italijanskega poslaništva v Berlinu, naj se sestane ž njim1 v petek, dne 25. t. m. v Veroni. Rad? tega potujeta danes dr. Soipl in &v» sfcrijski finančni minister Sogur na/ ravnost v Verono ter so povrneta nv Dunaj šo le v nedeljo.	i
Borli n, 23. avg. (Izv.) Zvezni l£an-< colar dr. Seipel, fin. minister Segur irr poslanik dr. Wiltner eo nocoj odpoU vali v Verono. .	.	j'j
MINISTRI NA1 POTOVANJIH.
B o o g r a d, 24. avg. (Izv.) Jutri poj tujo minister za gradnjo Vukičevič vi Pirot. Minister trgovine Vilovič odpotuje v Sarajevo, minister za zunanje zadeve dr. Ninčič v Prago, kamor ga spremi sekretar Milanovic. V sobota zvečer potuje minister pravde Markovič v Bosansko Gradiško, kjer bo pri-sos to val slovesni otvoritvi novega ž<y lezniškoga mostu. r.
BORZA’.
Zagreb, 24. avg. (Izv.) Predbor« za: Dunaj 0.0975, Berlin 6.62, Budim* pošta 5.10, Milan 3.95, London 3.95, Nowyork 85, Pariz C.751, Praga 3.—t Curih 16.75.
Curih, 24. avgusta, (Izv.) Pred-borza. Berlin 0.35, Newyork 524 'A, London 23.47, Pariz 41,15, Italija 23.10, Praga 17.80, Budimpešta 0.32, Zagreb 1.47'A, Bukarešta 340, Varšava 0.06& iUuuii lLU0i£-
Sfrtni ?
nttarTbor. 23' avgusta lT/i
Sernhard Kellermann:
Roman.
(Dalje.)
prek morskega dna, vilireli so po zraku. Ko pa so prispeli na bojišče, so se pretvorili! Postali so jeklena kladivca, ki so kljekala od pohlepa dan in noč, postali so urne snovalnice tkalcev v Liverpoolu in so drčali v
1 podobi Hotentotov po peščeninah južnoafriških deman-tišč. Postali so poganialka pri stroju s tisoč konjskimi
(42)! silami, velikanski krak iz bliskavega jekla, ki besen
! užugava paro dvajset in štiri ure na dan, a ga para
Kakor v amriškem utvarnem mestu je bilo v bo- j vsakokrat zažene nazaj. Postali so vlak, natovorjen z
lišče z nasipi, po- železničnimi pragovi, ki drdra iz Omska v Peking, la-
dijska bočina, naphana z ječmenom in ploveča iz Odese v Marseille.
(Dalje prihodnjič.)
Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik: Rudolf Ozim.
IpP
M iV
doči »Agori« velikansko, divno pristan: moli, svetilniki, zlasti pa je oči zajemalo čarobno ko-pališčno mesto: hoteli, ploščadi, parki, nepregledno obrežje.
Nad vse veliko začudenost, da ne rečemo osuplost t.a so vzbudile cene, ki jih je predorski sindikat zahteval za svet. Bile so za evropske razmere eksorbitantiie!
\ sindikat je imel svoje oči hladno in. neusmiljeno uprte v evropski kapital, kakor kača v ptico. Saj je bilo lehko uvideti, da bo Acora pogoltnila ves potniški pro- j met Južne Amerike. Tudi ni bilo treba kdo ve koliko j razboritosti za spoznavo, da mora Acora —- iz Pariza se prispe v štirinajst, iz Ne\vyorka v šestnajst urah^—-postati najslovitejŠe svetovno kopališče, shajališče angleške, francoske in ameriške gospode._
In evropski kapital je prišel. Stvorili so se obroči zemljiščnih špekulantov, ki so pokupili velika obrežja, da jih razprodado v desetih letih z ogromnimi dobički skosana v podolgaste četverokotnike.
Iz Pariza, Londona, Liverpoola, Berlina, Frank'__________________________________________________________________________
rurta, Wiena je pritekal denar in se točil v S. Woolfov <	,	‘ -	„
veliki žep, v S. Woolfov »big pockct«, ki je bil med	^
ljudstvom že prislovičen.	 j	©rOSSIfi	Kn	Stroji
~	-i	'	vseh	vrst	(glavno	zastopstvo tovarne Rud-Sack, Leip-
S- Woolf je ta denar_ pospravil, kakor je pospravil .	in mnno-ih Hrumih)
one tri milijarde, ki sta jih dala kapital in ljudstvo, in
1 m dolge, brez česla kupuje vsako množino
IJS!)
Ant Birgmay@r,
■ v v -vl:	■	j;, 1.;:.h
Amerikanska kuhinja
na krovu parobroikv
UNITED STATE
d
n
Vodstvo parobrodov anv:rikaii:.ke vlado je posvetilo osohito .pažnjo kuhinji, ki se enako dobra najde lo v naj večjih hotelih sveta. Veliko, dobio zračijive needine 111 skupne sobe ter prostori za odpofiitek ?o poleg pazljive postrežbe in najveejega komioria prednost teh parobrodov.
Zahtevajte od spodaj označenega zastopstva plovidbene list ne in ladilske načrte.
I
1
m\
&
STATES OMiS:
zig-Plagwitz in mnogih drugih)
VJ1IVŠ til lliilljCll UVj i*.* oete JU1	i	•	■ -	*"	-rf------	n	v	x>*	r»
pa svote, ki so jih vrgle Bermuda, Vizcava, Fimsterre EDakfrotshnlČRe F3t©KP©®S£5Ke! in Mac City. Ne da bi rekel: Zahvalim. Svojčas se m, ' ‘ •	Ekipne	vrvi
A OttOteotuneViSf M
narja na cn kroj. Te napovedi denarstvenih diletantov kurjavo itd. „01so , žarnice Philipo, J tolandija itd. so se. uresničile samo v kaj neznatni meri. Nekoliko
Inska nas?ave en stroje
industrij je bilo osušenih, pa so si v kratkem opomogle. ,	.
Kajti S. Woolfov denar ni rjavel. Noben vinar ni:	(Gefija,	Teudloff-Dutncn	itd.)
» BERLIN W 8: TJnter deti Linclon 1	H.57	<i
j;: ZAGREB- v n!or komiuiSle, IHhsinvKov* ulic* in vsi vonji polni uradi, jjjlj General. za.i.opatv^ t Norddeutscker Lloy«J, Brouion.
„arjavcl! Brž ko je dospel v njegove roke, ga je od- . Poljske železnice, železo vseh vrst itd.^ Ruberoid za nesel dotlešnji obtok. .	..	|	pokrivanje	streh,	strojna	clja.
Mh*ft»’ltapram sa re*6I«e in pskhprc.
v Francijo, na Angleško, v Nemčijo, na Švedsko, Špan-	gg^
oko, v Italijo, Turčijo, Rusijo. Prevaiovljala je Ural in
se plala v sibirske gozdove, v bajkalsko hribje. Za- §C©Elf@§OT© pSPIFaS plavljala je Južno Afriko. Kaplandijo, Oranje, zaplav-;	r.
Ijala je Avstralijo, Novo Zelandijo. Drla ie v Minne-j	(Jugoslavija d., d._ Karlo/ac)
apolis, Chicago in St- Louis, v Rockv Mountains, v s	nudi	iz bogatega skladišča v Zagrebu
W Mi milijardo „obes,,elih' ©KBSS	tržišče vzore« industrijalnih izdd-
malih vojakov, ki so se bili z denarjem vseh narodov j	kov	Za?reb, Paromltnska cesta	1
™tuT ?'WooBoi|kbM«™omS; rtih	[zastopnik zaseverno Slovenijo L. Mar* Maribor,
jnoney! Vojskorna so se drevili po žicah, položenih
Popovičeva ul. 7.
1436
K?
■It
w
clsdkob
Vsled povišanja državnih davkov na ; r3rii kavo in druge potrebščine so kavarnarji p1'1*1 0 zvišati cene kakor sledi:
BeSa kava . . . ema kava (mala) ča| brez dodatka ea“ z dodatkom . čokolada .	.	.	.
turška kava . .
K 3-K 5*-K ®*' K 12‘
K 12’-K 10"
iščs knjigovodjo, korespondentlnjo in praktikanta za takojšnji nastop. Ponudbe pod „Banka“ na upravo lista.	1461	5-<
Bo!,
biii ano -oho, po moguč.iosti z e'6!:trieno raz vetljavo in posobn m vhodom v
sredini
temher t. I. — Ponudbe p"<l : A. A., poštni predal 27. 1J75
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjam pre-tužno vest, da je moj iskreno ljubljeni in nepozabljivi soprog, oziroma brat, stric in svak, gospod
Išče se za takoj proti doli emu, plačilu ono ali d,e opremljeni; j sobi /. kuhinjsko upoiaho. Oo- .' piai pod „ Poštena sh-ankn4 j na upravo lista.	1472
sno, siam©, «Ss*wa, premog?,
gspompir,	in	eSrai«?® «?®Ž©89SO Trgovina z drvmi in premo
prM&tom kupuje in prodaja	S™ na proda i. Heflektonti
S";;.	„	L	,,	,	.	naj vpošliejo ponudbe pod
OSST, Mair56J©r, Aleksandrova cesta:	j k. na upravo. 14632-1
št. 57. Telefon št. 88.	1328	;
Dobro mleko in drugi mlečni nwwm» i izdelki se dobilo V mlekarni Ivana Golob, Slovenska ul IG
1411 10-7
^@sižks Vetrinjska t
Vsak torek, četrtek, soboto Jn nedeljo
SC © i £ I i
il 2
1434
ej.^3
Siro.j za skobljani« ^Dioklen hobčlma-chine), 600 mm, nov, neialdjen, se proda biaslov v 1464 2—2
upravi.
posestnik, gostilničar in bivši trgovec s sadjem
dne 23. avgusta ob 1. uri ponoldne po kratici, mukepolni bolezni, previden s sv. zakramenti v 72. letu sveje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnega se vrši v petek 25. avgusta ob 3. uri pop. iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju.
Sv. meša zadušnica se bo brala v soboto 26. avgusta ob 8 uri zjutraj v frančiškanski župni, cerkvi.
Krčevina—St. IIj v Slov. gor., 24. avgusta 1922.
Katarina Polak, soproga.
koncertira W5t2i@rieu terset jj
' Nova spalnica ceno na pro-j daj. AleSsandiova cesta 40, ! mizarstvo.	1455	2—2
em
po naj višji h dnevnih cenah
li
P@Z©BiE
Karftsr,
klavni žtetf.
prodaja ži£nate žimnice (Draht-einsatz) po K 520, atrik-žimnice . 3-delne po K 1900, impregnirane plahte za vozove, mlatilnice, ko-1 j nje, kvadrntmeter po K 250, vrv: j | za zvonove, studence, seno in i, perilo, vsaka debelost in dolgost 1 j
fižol in druge deželne pridelke.
Povzorjene ponudbe prosim nasloviti na un 3-1
V. H. Rohrmann, Ljubljana.
kg K 100, 140, štrange za konje j j
par K 44 do K 90, uzde navadne in pletene po K 30 in K 36, zaloga hlačevine, žamet rižasti, platna, racmošlina, plavotiska, lincerdruk, cajghlače, spodnje hlače, srajce vsake vrate, predpasnike vsake vrste, predpasnike iz klota in plavotiska, obleke za dekleta, možke predpasnike, robce, slamnjače, po najnižjih cc-1382	nah.	5—5
iKA BANICA d.d.
podružnica Maribor
sprejme
4 praktikante(8n|@) oz. mlajše uradnik© a in izvežban. samostojnega likvidatorji ^
s strokovmo trgovsko predizobirszbo za takoj--o- šnjS nastop. -o-
Prošnje s prepisi Izpričeval in referencami I® ^ ; sloviti na ravnateljstvo ■ Trgovske banke o. 11 ‘ jj
5^1 O	O	%.^'r
1465
q—2
in izdaio.t.eli: Konzorcij »Tabor«.