164 številka, Ljibljana, ? četrtek 20 julija 1905 XXXVIII. leto. lihaja rak dan zvečer, isimil nedelj« tn »raaaik«, tar ««ita po poitl arajamaa aa avatro-ograka delal« aa m lata t6 K, u pil lata IS K, aa šatrt lata 6 K 60 h, aa aa mesa« 1 K SO h. Za LJubljano ■ pošiljanjem aa dom aa m ,:.*?* K, u pol leta lt K, u četrt leta 6 K, aa ea meaee t K, Kdor hodi tam ponj, plafta aa m lete M K, aa pol leta 11 K, aa četrt leta 6 K 60 h, aa en mesee 1 K 90 h. — Za tuja daiala toliko več, kolikor saa&a poštnina. — Sa aaročb« sres Istodobna vpošujatva naročnin« se ne eiira. — Za oznanila plačaj« od peteroetopne petlt-mte pe 1» h, fie se «e eananile tiska enkrat, pe 10 n, de se dvakrat, in po 8 h, oe s« tiska trikrat ali večkrat. — Dopiat lij ,'«a tirole frankovati, — Bokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo Je ▼ Knaflovih olieah it. 6, i« aieer aredniitre v I. nadstropja, upravništvo pa v pritličja. — Upravništva naj «e blagovoli]« pošiljati naročnine, reklamaeije, oznanila, t J. administrativna stvari. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna11 telefon št. 85. Okrajni glavar Čapek. Iz S 1 o v e n j e g r a d c a , 19 julija Pri plenarni seji okrajnega zastopa dne 13 t. m, se je vršila volitev 5 članov v okrajni šolski r.»ot glo?enjgraški. Bili so izvoljeni sami S ovenci. Zastopniki slovenjegraškega irje'ta in veleindustrije so proti iz-vrstvi volitve v tej seji protestirali in sejno dvorano sapustili, ker smatrajo navzočnost 16. članov za sklepč-nest nezadostno. Okrajni zastop šteje namreč glasom zakona 32 članov, ker pa je 32. član koncem lanskega leta umrl, ima zastop danes le 31 članov, tvori torej 16 članov absolutno večino, kar je pri seji gospod okrajni načelnik poudarjal in gospod c. kr. okrajni glavar Capek tudi odo bril Radi omenjene volitve napadajo stdsj siovenjegraški nenočurji v gra-ikem »Taglattu« okrajnega glavarja C*pak& na prav nesramen n--.čin. Dasi nimamo nikakega vzroka, t kateremkoli cziru gospoda okrajnega g avarja zagovarjati, moramo vendar resnici ca ljubo kcnStatovati, da je večinoma, da, skoraj vse ljudstvo v Slovenjem Gradcu okrajnemu glavarju za mnogobrojne zasluge in dobrote hvaležno in ga spoštuje. Saj jim je šel povsod na roko. On jim je ob času požara izposloval obilno podpor, on je njim na ljubo dne 18. avgusta pretočenega leta dal odstraniti slovensko trobojnico ii »Narodnega doma«, da, je celo pred nekaj leti prepovedal svojim poduradnikom cbiakovati »Narodni dom«. Vse to pa kliki Pototschnigovega kalibra ne zadostuje. Oni hočejo, da jim okrajni glavar pri vseh lumparijab pomaga. Mi bi se sedaj lahko škodoželjno smejali glavarju, češ, prav se mu godi, a mi nismo tako hudobni in ga porai-lu emo. Kliki pa, ki je sedaj v Slo-venjegradeu na krmilu in ki je vprizo rila to nesramno gonjo proti glavarju, bjde tudi kmalo odklenkalo. Ljud-B.vc ne more pozabiti, da je mestna občina za vpeljavo električne razsvetljave za nečuveno drag denar kupila tovarno doktorja Kiesewettrs, akoravno je bila takrat Farakega tovarna za polovico ceneje na prodat, samo radi tega, da je rešila dr. Kiese-wettra pogina. Občina si je 8 tem nakopala ogromnih dolgov na glavo in ubogi obrtniki vid hujejo pod trškimi bremeni, katere jim je popolnoma brez potrebe naložila občina. Mestni očetje tudi vedo, da je njih gospodstvo v nevarnosti, zato se skušajo s teorizmom obdržati na površju. Pa ne bo pomagalo nič. Naravnost čudno se nam zdi postopanje dr. Kiesewettra. Ta gospod je pred približno desetimi leti prav ponižno s klobukom pod pazduhu prišel k takrat popolnoma slovenskemu okrajnemu zastopu in lepo prosil, naj se mu da stanovanje v okrajni hranilnici in da so mu poverili nje zastopstvo, obljubil je pod častno besedo, da se ne bo nikoli vtikal v politiko. Okrajni odbor je res ugodil njegovi prošnji in on je do zadnjega držal svojo besedo. Pa potegnil je drugi veter in dr. Kiesewetter je obrnil plašč po njem. Nemčurji so dobili polovico v okrajnem odboru in dr. Kiesewetter se menda čuti že varnega. Prelomil je svojo Častno besedo in postal najhujši pangerman-aki agitator. A zapomni si naj dr. Kiestwetter, da bodemo tudi mi obrnili naš plašč po njemu nasprotnem vetru Naša prva skrb naj bo, da dobimo v kratkem slovenskega odvetnika. Gonja nemških listov proti okr. glavarju Ćapeku je, kakor rečeno, nad vse nesramna. N mška stranka se zaganja v gosp. Čapeka, ker ne če goljufati in zlorabljati svoje oblasti v korist nemške stranke. Za nas Slovence je ta gonja jako podučna in sledimo ji z veliko pozornostjo, ker je na Spodnjem Štajerskem mnrgo nemških uradnikov, ki svojo obla«t pri vsaki priliki zlorabljajo v korist nemške stranke, in ki so silno oškodovali pravo varnost s tem, da so v slovenskem prebivalstvu ubili zaupanje v javne oblasti. Vojna na Daljnem Vztokn Akcija proti Vladivostoku. Kakor se poroča iz Vladi vos toka, je?poslal admiral Kamimura 18. t. m. to le poročilo: Japonska torpedna tlo-tilja je opetovano obstreljevala ruske patrulje in straže na severnem obrežju Koreje. Ruska artiljerija je pri J u k i-vaiiu streljala na naše brodovje, toda naše torpedovke so jo prisile, da je morala umolkniti in se umakniti. „Daily Telegraplni" se poroča iz Tokija: Japonski časopisi poročajo iz Sanghaja, da se je močna japonska armada izkrcala severno od Vladivostoka. Ni več nobenega vzroka, da bi se to dejstvo še dlje časa prikrivalo. Rusi, ki so se pripravljali na najenergičnejši odpor na desnem bregu reke Tamen, so sedaj popolnoma presenečeni in ne morejo zadrževati japonskega prodiranja. V kratkem bo Vladivostok od vseh strani obkoljen. Z mandžurskega bojišča. „Novoje Vremja" javlja iz Hun-Čulina: Položaj na bojišču je neizpre-menjen. Govori se, da mečejo Japonci na naše sprednje pozicije pisma, v katerih zatrjujejo, da stopijo koncem julija v ofenzivo. Takšna pisma so polagali Japonci na naše pozicije tudi pred bitko pri Liaojanju in pri Mukdenu, v katerih so natanko označili dan, kdaj prično z ofenzivo. Vzlic temu pa se sodi, da bodo to pot odložili prodiranje za poznejši čas. Petrogradska brzojavna agentura poroča iz Godziadana z dne 18. t. m., da je vest nekega angleškega lista, da je nastala v Mandžuriji med rusko armado epidemija, ki ji podleže 40 odstotkov bolnikov, popolnoma izmišljena. Zdravstveno stanje armade je nasprotno izborno. Slučaji infekcijskih bolezni so popolnoma osamljeni. Vobče je zdravstveno stanje naših vojev na bojišču mnogo boljše, kakor v mirnih Časih po vojašnicah. Zlasti ugodni so odnošaji pri prvi mandŽurski armadi. Vitejeva misija. Kakor se poroča iz Petrograda, je v torek sprejel car Viteja v izredno dolgi avdijenci. Govori se, da se bo Viteju poverila še neka druga misija. Kasneje je car še sprejel vojnega ministra in ministra zunanjih zadev. Pri tej avdijenci je baje car povedal Viteju, da smatra rusko zmago v Mandžuji ne Bamo za mogočo, marveč celo za gotovo. Rusija more torej skleniti samo častni mir. Vite ima potemtakem malo upanja, da bi se mu posrečilo skleniti mir. Stalni obrtni odsek. Dunaj 19. julija. Stalni obrtni odsek je danes razpravljal o točki »skušnje za obrtne pomočnike«. Po daljši debati se je sklenilo, da se vajenci ob koncu svoje učne dobe podvržejo skušnji, ki jih usposobi za pomočnike. Pri tej skušnji morajo dokazati, da si pridobili ono znanje in one sposobnosti, ki so potrebne, da lahko izvršujejo dotično obrt kot pomočniki. Skuaujo fAiu*ajG napraviti pred komisijo, ki jo sestavi dotična obrtna zadruga. Komisija sestoji iz predsednika in iz dveh do štirih prisednikov. Predsednika imenuje na tri leta obrtna oblast v spo-razumljenju z obrtno zadrugo in s trgovinsko in obrtno zbornico. Pomočniki volijo v to komisijo enega člana, ostale pa samostojni obrtniki, zbrani v zadrugi. Za skušnjo bo treba plačati posebno takso, ki pripade obrtni zadrugi. Dela, ki jih iz-gotove vajenci za skušnjo, je treba javno razstaviti. Obrtne zadruge smejo skleniti, da se morajo vsi njeni člani zavaro- vati za brezplačno zdravniško pomoč iu brezplačno dobivanje zdravil, ne smejo jih pa siliti, da bi se morali zavarovati tudi za pogrebne stroške. Prihodnja seja obrtnega odseka bo v torek popoldne. Italijansko vseučiliško vprašanje. Trst 19. julija. Današnje konference o zadevi italijanskega vseučilišča so se udeležili vsi italijanski drž poslanci, mnogo dež. poslancev in drugih politikov iz vseh laških dežel. Konferenci je predsedoval dr. Ziliotto, župan zadrški. Skod je izrekel zaupnico italijanskim poslancem, zlasti njih načelniku baronu Malfattiju za njihovo spretno nastopanje v korist vseučilišču ter sklenil resolucijo, da se italijansko vseučilišče ne sme osnovati nikjer drugje, kakor v Trstu. Državnim poslancem se naroča, da naj rabijo v dosego tega cilja vse zakonito in parlamentarno dovoljene pomočke, občine in društva pa se poživljajo, da se pridružijo boju za univerzo. Slična resolucija bo je sklenila tudi na shodu italijanskih vseučilišč-nikov. Volilni kompromis med Mlado-čehi in agrarci. Budjevice 19. julija. »Ceskv jih« porrča, da se vrše neobvezna pogajanja med Mladočehi in agrarci v zadevi kompromisa pri bodočih držav no zborskih volitvah Mladočehi nameravajo baje večino svojih kmetskih mandatov brez boja prepustiti agraroem pod pogojem, da ne postavijo protikandidatov proti mladoče-škim voditeljem, pred vsem ne proti dr. Heroldu in dr. Gregru. Kasneje se osnuje skupna parlamentarna komisija, ki bo vedno zborovala in ukrepala v skupnih zadevah. Spomini na bitko pri Visu. Ob njeni 39. obletnici. Ne di bi hotel slavo peti »v božjem imenu« napovedanemu klanju zdravih in nedolžnih ljudi v vojskah, še manje pa bi se hotel samohvalno bahati, da sem se tudi jaz bil udeležil »zmagoslavne« pomorske bitke pri Visu dne 20 julija 1. 1866, kjer nisem prisostvoval iz svojega nagona, marveč po domobranski dolžnosti — pretresljiva poročila o nečuvenih grozodejstvih v rusko-japon Bki vojni na Daljnem Vstoku vzbujajo mi danes ob 39. obletnici v naslovu omenjene bitke — rekel bi — mile spomine, ki me silijo v nehotno primerjanje med načinom našega takratnega vojskovanja in med onim današnjega dneva. Ne bodem torej opisoval bitke same, temveč popolniti hočem le prejšnja svoja poročila o njej z novimi, iele zdaj doznanimi podatki, katerim dodam dve, tri pripomnji iz svojih doživljajev o tisti priliki. Rekel sem, da se mi kar milo • tori in me prelinje neka sladka ginjenoBt, ko se spominjam, kako človekoljubno in prizanesljivo, tako-rekoč z rokavicami smo se borili takrat mi »avstrijski ribiči« s oholim in zvijačnim sovražnikom in kakšne zverinske brutalnosti se gođć zdaj tam doli na dalnje vztočnem bojišču, zlasti na morju, kjer ne poznajo sploh nobenega mednarodnega prava, kamoli humanitarnih obzirov v medsebojnem občevanju. Devetintrideset let je minolo, kar se je vršila pred otokom Visom ona svetovnoalavna, za našo mornarico in ca vso državo vobče odločilna pomorska drama in — kakšen razloček med takratnim in sedanjim bojevanjem, koli čudovit, pravzaprav — grozovit napredek v iznajdbi novega, pripravnejfiega bojnega orodja od popolnjenih samokresov in pušk ter topov do kolosalnih oklopnic in Bmrtonosnih torpedovk! Mi »avstrijski ribiči«, kakor so nas zanič'jivo nazivali ošabni Lahi, smo Šli takrat na bojni roejdan s neznatnim krdelcem bojnih ladij, da se mora človek res čudom čuditi, odkod je dobil mladi naš takratni navoditelj. kontreadmiral Tegett-hoft, toliko neustrašljivosti in vprav junaike drsovitosti, da se je lotil mnogo številneiše, obljudenejše ter povsem bolje oborožene mornarice italijanske! Oglejmo si razliko med našo skromno O >tilo in nasprotnikovo floto. Mi smo imeli takrat borih sedem oklopnic, pet lesenih fregat, en leseni linijski vašćlj, potem eno korveto, sedem topničark, dve pomožni ladji, tri parobrode in končno en Llovdov parnik, torej vsega skupaj dvajset in sedem ladij. Največo strojno silo sta imeli dve oklopnic« in pa vašćlj, in sicer po 800, dočim so ostale ladje imele po 650 do 90 konjskih sil. Na vseh bojnih ladjah smo imeli moštva skupaj 7996 mož in 536 topov in to večinoma stare osprednjake. O orjaških modernih topovih, ki jih bašejo od zadaj s stroji, Še manje pa o tistih podmorskih torpedih še takrat nismo imeli ni duha, ni sluha! Sovražnikova flota pa je obsegala: štiri okle p niče fregate in kor-vete, sedem poloklopnie-fregat in topničark, en montor, sedem neoklop-nih fregat, tri korvete, osem doglas-nikov, itiri topničarke, en parobrod la živež in eno bolniiniiko ladjo, torej vzemimo 36 ladij. Njihove ladje so imele skupaj 3850 strojnih sil, 790 topov/ in 12158 mož. Tudi v poveljništvu obeh mornaric je bila velika rarlika. Avstrijci smo imeli 1 podadmirala, 12 vašćlj-akih kapitanov, 12 fregatnih in 5 kor-vetnih kapitanov; Italijani pa 1 admirala, 8 podadmiralov in glavnih poveljnikov ter množico kapitanov in nižjih častnikov. Toda poveljnik naše takratne mornarice, kontreadmiral Viljem pl. Tegetthcfl je imel isti dan Šele 39 let, njegov nasprotnik, admiral Karol Pellion di Persano, pa je bil že 60-letni staree. Poslednji je imel sivo svojo glavo sicer ovenčano s različnimi bojnimi zmagami, a tudi mladoletni naš poveljnik flote si je bil priboril lovorjev venee dve leti poprej, v pomorski bitki pri Helgolandu. Dvajsetletna razlika v starosti, potem pa junaški pogum in neupogljiva vztrajnost našega mornarstva, čijega jedro bo bili neustrašni sinovi kršne Dalmacije — vse to je navdalo našega TegetthofTa in njegove pomočnike a plamtečim navdušenjem, da so naskočili predrznega sovražnika i oprav levjo smelostjo. Značilno se je bil izrazil o naši revni takratni mornarici poveljnik fregate »Adrije«, veseljaki kapitan Adolf Danfalik, ki je navduševal pred bitko svoje moštvo, rekši: »Naše ladje so sicer lesene, a srca naša 80 železna!« Splch je bilo takrat okrog junaka TegetthofTa zbrano lepo krdelo resnih, pogumnih, neustrašnih pomorskih častnikov, ki so mu stali verni in neupognjeni ter vztrajni i rame ob rami; ni ga bilo med njimi omahljivoa, malodušneža, kamoli izdajalca, kakršne smo videli nedavno tam doli na Dalnjem Vztoku . . . Pa je vladal takrat pod Tegett-hofTom v naši vojni mornarici tudi uprav vzoren red, povsem zgledna disciplina ter neka blagodejna familijarna vzajemnost med poveljnikom in njegovimi pobočniki, kakor tudi med častništvom in moštvom, ki naa je spajala v eno sporasumljivo družino! Tegetthoff in po njegovem vpliva tudi vsi ostali poveljniki ladij so bili sicer strogi in neizprosni možje ali pravični in plemenitega srca ter vobče veleduŠni značaj ni ki! Tej okol-ščini je tudi pripisati velik del nepričakovane zmage skromne avstrijske flotilje nad mnogo močnejšo floto italijansko. Tistikrat, ko ie ni bil uveden pri naši armadi tako imenovani »te- Tirolski namestnik. Inomost 19 julija. »Alto Adi-ge« poroča, da se namerava tirolski namestnik baron Schwaraenau umakniti na jesen is političnega življenja in stopiti v pokoj. — Imenuje ae več kandidatov na to mesto, med njimi tudi kranjski deželni predsednik baron Hein, ki ima baje največ upanja, da postane tirolski namestnik. Ogrska kriza. Budapešta 19. julija. Peitan-■ki komite je izdal danes posebno proklamacijo, v kateri se davkoplačevalci z czirom na sklep drž. zbora z dne 11. junija obveščajo, da niso zavezani plačevati davkov. Istočasno pa se davkoplačevalci opozarjajo na to, da je vsak državljan dolžan (poravnati te zaostale davke, čim pride ustavno življenje v normalni tir. Z ozirom na to se davkoplačevalcem ave^uje, da naj dotične davčne zneske deponirajo, da ne bodo v danem slučaju prišli v zidrego. Budapešta 19 julija. Vlala je odredila, da se imajo pozivnice na vojaške vaje pošiljati rezervistom p o pošti., ker se je izvedelo, da se je Še več občin branilo, da bi dostavljale pozicnioe rezervistom. Dogodki na Ruskem. Varšava, 19 julija. Varšavski poveljnik je baje dal ustreliti 47 častnikov, ki jih je vojno sodišSe obao dilo na smrt, ker so se branili oditi na bojišče. Pehotna atotnija, ki bi imela izvršiti eksekucijo, ni hotela streljati na oficirje in je odložila orožje. Na to so eksekucijo izvršili kozaki. Na povratku z morišča je rone z C- streljala nanje in jih mnogo ranila in ubile. O dogodku se čuva najstrožja tajnost. Poznanj, 19. julija. Po poročilih poljskih listov iz Varšava je ruska policija ujela 800 vojašzih de-serterjev. Deserterje je vojaško sodišče obsodilo na smrt na kar so bili vsi ustreljeni, Petrograd, 19. julija. Vzdržujejo se vesti, da so se uprli pomorščaki v Kronštatu Na čelu neza-dovoljaežev Btoji križarka »Mmin«. Križarka 83 s*daj nahaja pod ognjem treh forov v Revalu, ki imajo nalogo, takoj streljat', ako bi »Mmin« hotel odpluti iz luke. M • s k v a . 19 julija. Kongres zemstev se je otvoril v stanovanju kneza Dolgorukega. Razpravljalo se je o Bu tginovem zakonskem načrtu in o stališču, ki bi ga naj zavzela zemstva zispram temu načrtu. Kongres je sklenil, da bo ukrenil vse, da se uresničijo projekti, ki so jih naBvetovali zastopniki zemstev in mest. Pariz, 19 julija. »Journal« za rjuje, da se knez S ? j ato p o 1 k • t 1 ntorijalni g'stero«, bili so v avstrijski vojni mornarici hetergenni življi raznovrstnih narrdnosti širne naše države, ali ni ga bilo niti enega slu čaja nepokorščine in upora, o kakr snih slišimo zdaj z vztočnega bojišča! Bili so takrat, 1. 1866 še v našem vojaštvu, zlasti pri mornarici, uvrščeni Italijani iz Benečije in ostalih ondotnih pokrajin, pa se ni pripetil niti najmanjši prestopek zoper vojaško subordinacijo. Gledali smo vprav z ginjenim srcem laške svoje sobojevnike, kako pokorno in resig-nirano ter molče bo streljali na svoje rojake . . . Na naši vojni ladji, oklopnici »P rine Evge n«, je poveljeval va-šćljski kapitan Alfred vitez liar ry, rodom Anglež. Mož je bi kaj resnoben, malobeseden, pristen pomorščak, m je bil obenem pravicoljuben, ne-pristransk in do skrajnosti neizprosen v slučaju kakšnega pregreška zoper vojaško disciplinieo, moralo ali varnost poštenja ali imetja! O tem navedem tukaj značilen dogodek iz zasebne ;a razmerja do ostalega moštva Nekoč mi je iz monturske shrambe nestalo male knjižice, v kateri sem zapisoval svoje — no, bil aem 22tetni zaljubljenec! — »Ljubezenske izpovedi«, ki sem jih pesnil M i r s k i zopet vrne v politično življenje. Pred tremi tedni je dobil obvestilo, da o*r zopet računa ž njim. Knez je takoj poslal earju to le brzojavko: »Vedno sem pripravljen, služiti svojemu carju, toda ne njegovi okolioi. Car Nikolaj mu je na to poslal tolo lakonično brzojavko: »Torej predite!« — S?jatopolk-Mirski je že odpotoval v Petrograd, kjer čaka na svoje imenovanje. Nastop vlade vojvode Karla Edvarda v Goti. Gota, 19 julija Na gradu Fr e-denstein je danes na slovesen način nastopil vlado novi vojvoda Karel Edvard ter prisegel na ustavo. Za državnega ministra je imenoval vladnega svetnika Richterja »z Be rolina. „Prosveta" Prešernu. (Iz akadera. krogov.) Predavanja, koja je priredilo društvo »Prosveta« o Prešernu, so vrlo dobro uspela. Gospod lii. Pavel Grošelj je v krasnem, poetičnem govoru res Eno ocrtal prvaka naših pesnikov, m sicer od strani, ki sj bile dosedaj poslusajočemu občinstvu v večini še neznane. Pokazal nam je Prešerna kot človeka, ket pravega Gorenjca z vsemi njegovimi vrlinami, z vso fino čutečo, globoko dušo. Pokazal nam ga je pa tudi kot ml* doga, za napredek in svobodo vnetega bojevnika, ki je živel v oni revolucionarni dobi. In v tem tiči glavna zasluga teh dveh predavanj. O Prešernu kot pesniku se je literatura že nagro madiia, nismo pa se še spomnili na čas, v katerem je pesnik živel, na čas obsoiutuma in fanatičnega mrač njastva, v katerem stoji on, skoro edini Slovenec kot mlado drevo, cvetoče in zeleneče, v katero tako dolgo udarjajo kelni valovi — dokler je ne poderejo. Z dobro pogojeno psihološko potezo nam je pokazal predavatelj, da je pesnik sam opisal svoje življenje v pesmi »Krst pri Savici«. Črtomir, ta neizprosni junak in bojevnik za vero svojih očetov, za slovanstvo in svobodo, za idejo, da »prosta si volimo boga in postave«, ta uklone najzadnji svoj meč, strt in ubupan in se vda tistim, ki bo ga preganjali in nazadnje premagali. Ta tragičen konec je vrlo dobro primerjal preda vatelj z resignacijo Prešerna. In ni čuda, d& je predavanje cbazrat tako zelo dopadlo, da se je občinstvo težko zadrževalo, da ni udarilo v mogočne aplavze. Srečna je bila ideja »Presvete«, da je ta predavanja določila ravno dobremu poznavalcu ^Prešerna, g. GroŠeljnu. Isti je že pred leti spisal v »Zbornik« Siovenske Matice duhovit in mojstrski članek o Prešernu in Petrarki. K lepemu usp?hu njegovega predavanja so tudi pripomogle slike, ki so ilustrovale ves njegov govor. Brez dvoma je slikar g Karpeltus velik umetnik. Posebno je *j*la slika »smrt čopa v Savi« in »aeza konska mati«in pri vsaki reprodukciji slik v temi lepe dvorane Mes:nega doma se je slišalo vedno zači eni: »ah, kako lepr>; kako krasno.« "na bojni ladn, med smrtonosnimi topovi. Tu zaslišim, da čita tmo pesnik ne. Kette je bil po mnenju daniČarskega glasila »Zore« samo panteist, drugače pa maza?; Kersnikovi romani so bili po M. h ničevib nazorih brez vrednost;, Ašk ro je še dandanes največji prazaist in literarna n ČU itd. Po smrti, no magari radi občin činstva, alove tudi ti mračnjaki noše može, p?t še takrat bi radi javnost nalagali in bi jim bilo všeč, ko bi n. pr. Groše!j predaval, da je b»l Prešam u. ic; i, čian Marijine družbe za mladeniče ali pa kak kateheki advekat Zakaj bi se torej človek jezil nad temi borniranirai ljudmi. Ali r^kaj drugega j«? pri tem Oglasil se je pri »Slovencu« neki gospodič, o katerem se ve do zdaj le toliko, da je ekslerm n&tar in da je bi prhd ir.*>: > Črs m se največji ateist Ker se tama krittkastru na njegove bsdarije v »Slovencu« r»i od pnstojn» strani odgovorilo, radi tega je postal ta Človek iinpertinen-tno nesramen. A bodi mu povedano: Dokler poznajo akademiki izobrazbo in značaj njegov, dok vr se bo vedelo, da je plačan od »Slovencs« zato, da na komando mora kot reporter hvaliti kaj ali g;&j&ti: tako dolgo bo cn za vs*> strno objekt po milovanja. K = Poziv. Z nekim neprijetnim Čutom se vračajo slovanski sosebno slovenski dijaki v domovino. Bojijo se, da jim bo začenši s prihodnjim zimskim tečajem že itak siromašno življenje v tujem vse-učiliskem mestu še bolj otežkočeno, da ostanejo sosebno v bolezni osamljeni in zapuščeni, kajti oni zavod, ki priskoči slov. dijaku na pomoč v skrajni sili, ki ga podpira in neguje, kadar se mu približa največja sovražnica — bolezen, propada ter bo v prihodnjem letu ustavil svoje humanitarno delovanje — ker mu manjka podpor. „ Bolniško društvo za slovanske visokošolce v Gradcu" se je ustanovilo v začetku z. t. 1896/97 z namenom, da preskrbuje svojim Članom v slučaju bolezni brezplačno zdravnika, zdravila in po potrebi bolniško oskrb, siromašnim dijakom v slučaju smrti tudi brezplačen dostojen pogreb. To nalogo je „ Bolniško društvo" zvesto izvrševalo. Dobilo si je najznamenitejših medicinskih strokovnjakov, ki večinoma brezplačno opravljajo službo društvenih zdravnikov, sklenilo je pogodbo z lekar nami, ter pridobilo olajšav na „splošni bolnici." — Na stotine slovanskih dijakov je že uživalo udobnosti, katere nudi ,,Boln. društvo" svojim članom, marši ki so takrat še rele v avstrijski ar Po izvršenem povelju moštvo odstopi, službujoči častnik pa mi izroči knjižico. Temu ali onemu sentimentalnemu mehkužntžu Be bede ta drakonična kazen zdola prebar barska; tudi meni se je takrat usmilil oni mladenič: češ: vsa stvar ni bila vredna riti ene — zaušnic-! Ali na ladj», kjer jo po tri štiri sto ljurfi. ki nimejo zaklonjenih »hramb, je tolika strogost uprav potrebna! S;cer pa Be navzlic vsej strogi prepovedi mnogo — pokrade, o čimer so nas poučili grabežljivi — Lahi, ki so našim Dalmatincem ponoči, med spanjem pre-rezavali okrog golega života ovite denarne »pasioe«. Leta 1894., ko smo se vozili v »Btovežato« Prago, videl sem na Koroškem »Ringu« na Dunaju nekda njega poveljnika naše oklopnice. Imel je glavo belo, kakor golob in s če-stitljivega obličja mu je sijala dobrohotna miloba Odkril sem se spoštljivo junaškemu suzcu, ki me je pogledal z jasnimi svojimi očmi tuli ljubeznivo, da so se mi v duši vz-dramili blaženi spomini na preslavni dan zmagovite bitke pred Visom. V Ljubljani, 20. julija 1905. Vatroslav Holz. kateremu je ohranilo zdravje ter ga obvarovalo bednega bolnega življenja in nekaterim nesrečnim je tudi pripravilo dostojno zadnjo posteljo v tuji zemlji. — Ni se torej čuditi, da je izdalo „Boln. društvo", ki šteje med svojimi člani dobrih 50% Slovencev, v 8 letih svojega obstanka skoraj 8500 K v svoje namene, vsota, katera vsako leto neprimerno raste, tako da je „Bulu. društvo" letos n. pr. plačalo samih bolnišničnih strošku v okoli 900 K — in približno ravno tako visoko vsoto v lekarnah. Rastočim izdajam pa ne odgovarjajo podpore. V prvih letih svojega obstanka je društvo prejelo precej podpor, različni dobrotniki, predvsem slovenske posojilnice, so mu pomagali pripraviti kapital — a te podpore so z malimi častnimi izjemami izostale in danes je društvo navezano na članarino svojim 120 Članov (po 3 K na semester) in pa na pičlo glavnico, ki se je baš letos tako skrčila, da bo preostalo za četkom prihodnjega leta borib 600 do 700 kron, s katero vsoto pa društvo nikakor ne more poslovati. Zato se obračajo slovenski akade miki v Gradcu do svojih prijateljev in dobrotnikov, obračajo se do vseh onih, ki so skusili in poznajo bedo in neznosni položaj bolnega dijaka, obračajo se tudi do onih, ki so nekdaj kot Člani nBoln. društvu- uživali njega udobnosti in dobrote z nujno prošnjo, da z denarnimi prispevki rešijo ta v e 1 e p o m e m b n i zavod propada ter mu opomorejo, da lahko i zanaprej deluje v prospeh in blagor slovenskega dijaštva v Gradcu. V imenu slovenskih graških akademikov: phil. Albert Kramer Trbovlje. phil. Franc Kotnik GuStajn (Gutenstein, Korofiko). Dnevne vesti V Ljubljani, 20. julija. — Osebna vesti Univerzitetni profesor sl&vitt dr. Polivka iz Prage bo preživel počitnice v slavonskem dblu Ztljske doline, da bo študiral deželo in ljudi. — Italijanski dijaki Avstrije so izdali spomenico glede ustanovitve italijanskega vseu£tliš*a v Trstu. V tej spomenici dokazujejoi d » ne sme in ne more biti italijansko vseučilišSe nikjer drugje kakor v Trstu in naštevajo učna sredstva, ki j.h je v TrBtu dobiti. To spomenico so objavili v različnih jezikih, med drug m tudi v slovenskem. Kadar Italijanom kaj koristi, znajo tudi slovenski. Vzlic temu lahko garantiramo Italijanom, da njih vseučilišče ne bo v Trstu. — „Društvo slov. književnikov in časnikarjev11 je k e-rikaleeni silno na poti, in to je po polnoma naravne, saj čimbolj se razvija književnost in časnikarstvo, to liko s'abŠ? je za klerikalizam in Čim-bolje bo preskrbljeno za književnike in časnikarje, toliko bolj se bo raz vijala naša kn lžovnost in naše časnikarstvo. V plemenitem namenu, ki je škofa in njegovih duhovnikov res vre den, napada »Slovenec« to društvo, češ, da je ustanovljeno, da ne bi bilo treba »Narr.dni tiskarni« skrbeti za njeno osebje. Na to bodi »Slovencu« povedano, da »Narodna tiskarna« še ni pustila nobenega svojih uslužbencev brez preskrbljenja in ga tudi ne pusti v prihodnje, dočim je meral dolgoletni urednik »Slovenca« in bojevnik za klerikalno stranko, rajni Alešovee, pri libe-raloih miloščine prositi, in ko bi ga ne bili podpirali liberalci,bi bil aa plotom lakote umrl, ker je gospoda okrog »Katoliške tiskarne« vedno samo zase skrbela in je le tuintam vrgla Alešovou kako oglodano kost. Nesramnost pa »e, če proglaša »Slovenec« za denuncijacijo, ako se člani podpornega društva poslužijo pristo-ječe jim pravice in ako se za pravično in zakonito zahtevo obrnejo na zakonito oblast. Ce je to denuncijant-stvo, potem je denuncijant vsak du hovnik, ki na primer iztoži kako tir-jatev ali išče na pr. za žaljenje časti zadoščenja pri sodišču. — Kadar gre za denar, takrat minejo Škofa Bonaventura vsi verski pomisleki in takrat je samo raČunar Snaženje kljuk in oken v svojih zavodih v Št. Vidu je oddal anaiileu Antonu Karblu iz Ljubljane sa 2200 K. feoaženje parket bo po- sebej plačal. Saoto da ae sp-itn* škofa po njegovih delih, bodi pov*. dano, da je Anton Karbl velik nem. ški naoionaieo in član »Trutiburg«« da je bil katoličan, e da je preatopij k protestantizmu in tudi dva avcji hlapca pridobil za prestop k prote, stantizmu Z« katoliško - narođneg* Škofa je to vsekako zelo značilno. — Pozabljivost Daničar. jev. Iz akademičnih krogov se nam piše: „banicarjem-* se še niso zacelili sledovi prijaznega sprejema, ki se jim je priredil lani v „Nar. Domu", ko so hoteli zborovati skupaj z ostalim slovenskim dijaštvom, in že čitamo v rSlovencu" novo nesramnost teh farSkih podrepnikov. Društva, kakor „Danica-& comp. ki kot akademična društva sploh od nobenega slov. akademika niso priznana, naj bi raje prirejala shode tretjerednikov in Marijancev, mesto da se nadejajo v svoji najivuo. predrzni smelosti, da se bode le eden svobodomiseln akademik usedel z njimi k eni mizi. Njihov namen je prozoren, Dobro vedo, da bi vsakršna vseuči« liška akcija od strani akademikov le trpela, ako se je udeležijo „Damčarji" in „Zarjašiu. In do tega jim tudi di, temveč le zato, da bi se slov. akademiki vendar že eukrat toliko ponižal; ter priznali tudi njih kot kolege. To bi imelo obenem namen, rebabilitovati Bvojo kompromitovano čast pred abitu-rijenti, kajti „Danica & comp. ve dobro, da je vsakega mladega Človeka sram vstopiti v društvo, ki goji brezdomo-vinstvo, breznačajnost in zastavlja svoje društvene znake po gostilnah. Veleeastita tvrdka Danica & comp. naj se torej blagovoli spominjati na zasluženo kazen, ki jo je doletela za njeno nezaslišano nesram da je prišla lani z društvenimi znaki v „Nar. Dom." Toliko v nadalnje ravnanje ! — Radi pridige je obsojen J.^;d žagar, župni upravitri; v Š-u Lovrencu pri Trebnjem. N» je n^d^;.e da ne bi ta vrgledri duhovnik napadal in grdil raz ieco svo|ih fara: v Vsako nedeljo ima drugega na p t in na jesiku V Šant L^vrt-nou vlsj-; vsied tega huda razburjenost l tega duhovnega r&ftgraiad*. Za-t i tedaj, ko je zadnjič po nevihti in e tolkel po leci in vpil, da jh toč* pr*> es!o pobila, da nekaterim p< sr kom v fari tudi gnilega krompirja n* privošči itd. L udje, pon žm in v božjo voljo vdani, so dolgo časa mirno i re našali take in enake surovosti. Al sedaj je te potrpežljivost1 m«-nrta ko nec. Tako se je tedaj Josip ž-gar ponedeliek moral zsg. vcrjati tožbo Josipa G-iriška. kat*-r*-mu po seatniku je dne 4. julija t. i pri maši raz leC3 očital, da iako grd gleda krt hudič ali luc fer n pt-kla ki pol ure smrdi po njegovih stopi njah. koder gre It4. Zarts lepe br za katoliško pridigo! In jako pn;etn za prizadetega posestnika, ki mmi druge napake, nego da se noč^ hovniku Žagarju slepo po&orav*t :n da mu je pred kratkim v vaški Je put ciji odkrito povedal svoje rone nje! Razprava je bila precej hitro končana, vkijub temu, da je nastopi zopet dr. Počt k kot reš'.tulj in bra nitelj. O tem modernem advofcotu ki vleče kot adjunkt svojo pen t; — menda radi nervozn eti — noe>ni izgubiti prav nobene besci xe. Odl< Čn pa protestiramo zoper to. da so str nt-deljo, torej dan pred ratpravo p1 vabile v farovž prič/, ki s> ime ponedeljea pričati za župnika 20. njegovega tož>te!ja. In tam v farovža je bil tudi dr Poček, ki )e poki a« tudi tožitelja k sebi in ga hotel pr! praviti do kake poravnave. Grozu se je Josipu O >r;šku, da bode f( tednov zaprt. Zoper tako afero vik juatioo« moramo najoiloČue|št» BgO varjati in naj 10 uganja tuli »Aonoi pijeuU podpredsedn ka ?jubl|anđkt ci vetniške zbornice. Konec ratpr* s | bil ta, da je bil župm upravitelj Jos Žagar obsojen da meses zapor* katera kazen se je spremenila 60 kron denarre globe. Sedaj h čemo videti, kako da bode Žagar na daljeval avoje pridige, o katerih ljudj trdijo, da so pravo »šuitarske storije« W Dalja v prilogi- 'emci med nami, če smo taki cigani, ko vendar že vsak otrok ve, da gleda rsak Nemec le na svoj žep, ne pa na sosedovega. Koroški nemški in nemšku-tarski butci seveda jemljo to fenomenalno laž slovenožrskega svojega lista za suho zlato, nam pa prihaja na misel tista pesem, ki pravi: Pojdi, pojdi se solit ... 1 — Nemški bratci med seboj- Kakor poročajo „Marburger Nachrichten", so pijani privrženci Wa-stianovi po končani državnozborski volitvi Maribor-Ptnj napravili pred ožjo volitvijo odstopivšemu protikandidatu pirimerju mačjo godbo. Imenovani list imenuje tako početje in ta m no, kar znači nizkotno mišljenje, ter nadaljuje: Teh privržencev se mora naš novi državni poslanec sramovati, ker niso vredni družbe nemškega ljudstva. Njih početje bo ostalo za vselej sramotni madež v zgodovini Nemcev Spodnjega Sta jer j a in vsak dostojen Nemec se bo z gnusom in mržnjo najodločnejše branil proti temu, da so bili to kaj vredni Neme i, ki so to lopovščino doprinesli. Ako taki elementi posegajo v politični boj, potem se ni čuditi, če smo našim pravim sovražnikom predmet njihovega gramotenja in zasmehovanja." — Trgovski ugled in poštenje si je rešil zadnjo soboto Mo ritz Mardetsohlaeger v »Slovencu« b svojim »Poslanim«. Čudimo se, da tega »Poslanega« ni izročil reklamni tvrdki Nučičevi, ki bi ga gotovo na svojem vozičku z gramofonom vred vlačila po Ljubljani v veselje radovednega občinstva. In še nekaj svoje -pogojene« hidrefilne gaze, nič ožje in nič krajše, naj bi naložil na ta Nučičev voz, da bi vsakdo mahoma izprevidel, kako občutno gmotno korist je Mardetsohlaeger naklonil deželni bolnici s bvojo ceno robo. Mi seveda smo z MardetBoblaegerjem sklenili svoje račune in sklenili tudi 370j0 — sodbe. Kdor zna čakati s svojo tožbo na smrt gotovih odločilnih faktorjev, medtem pa govoriti, da sploh ne bode tožil, kdor šele tačas vloži tožbo in začne pred sodnijo trditi, da je njegova hidrcfilna gaza 63 cm široka in ICO —150 m dolga, ko te gaze sploh Teč ni, — ker se je porabila vsled zatrjevanja, da se je misel na tožbo opustila —; le-ta se lahko na prsi udari in lahko pusti v »Slovencu« natisniti, da je tmagal na obeh instancah in da sta — »dobro ime in trgovsko poštenje« — pravokrepno rešena. — Promocije. Danes je bil na vseučilišču v Gradcu promoviran doktorjem prava g. Fran Žužek iz Ljubljane, sin o. kr. nadinženerja v p in obč. svetnika g. Fr. Žužka. Česti tamo! — Doktorjem medicine je bil včeraj promoviran na češkem vseučilišču v Pragi hrvatski pisatelj g. Via dimir Jelovšek. — V Inomostu je bil danes promoviran vojaški ofioijal g. Andrej Grassmaier doktorjem prava. Gosp. Grassmaier je nekaj časa služboval pri vojaškem oskrbo vališču v Ljubljani. — „Novi Srbobran" pricb čuje pod naslovom »Med slovenskimi brati« dolg, navdušeno pisan članek o sprejemu Srbov v Ljubljani inv? Postojni. Med drugim pravi: »S j »mo na Slovensko iz aroa radi, da vidimo brata, da stisnemo v znak krvne vtzi, bratstva in l|ubezni valed težke borbe, dela in napora žuljavo njegovo desnico, da ga pritisnemo na prsi in mu zakličemo »kri ni voda«! In dasi smo poznali plemenito in navdušeno srce njegovo in dobro dušo njegovo, vendar je brat-ski sprejem nadkrilil vse naše pričakovanje in vsakemu Srbu ostanejo za vsekdar globoko utisneni v dušo oni lepi dnevi, ki smo jih preživeli naed slovenskimi brati. Čast in hvala, vztrajni in junaški Slovenec, čist, poklon in spoštovnnje tudi tebi, lepa Slovenka, zakaj tvoji požrtvovalnosti in tvojemu trudu se je v prvi vriti zahvaljevati, da se neumrlomu pes niku postavi dostojen spomenik.« V članku se nato opisuje sprejem v Ljubljani in v Postojni, govori se o Grošljevemu predavanju v »Mestnem domu«, zlasti oduševljeno pa se opisuje veselitfa v »Zvezdic. Dopisnik pravi« da je bilo v celem v Ljubljani 30 S r b o v, in sicer se jih je pripeljalo 25 naravnost iz Bslgrada, 5 pa jib je prišlo iz Opatije, kjer bivajo na letovišču. Članek se završuje tako-le: Poslovili smo se toplo in presrčno, navdušeno in bratsko od svojih slovenskih bratov. Poslovili smo se v rali na skorajšnje svidenje ob pri liki odkritja spomenika sijajni zvezdi na slovanskem pesniškem nebu. Ta krat pa nas pride več, mnogo več, da vas obiščemo, da vas pozdravimo, da prisostvujemo zaeno z vami pesnikovemu slavlju in vzklik nemo z vami: »Pešeren budi nas Prešeren nas vodi!« in da zapojemo iz tisoč bratakihgrl: »Naprej zastava slave!a Ns skorajšnje svidenje! — Odbor za prireditev Prešernove veselice opozarja, da naj se vsi računi vroče najkasneje do sobote opoldne, ker se potem sklenejo računi in se odbor na zakasnele terjatve ne bi mogel več ozirati — Dvorni svetnik prof. dr. Krek je ž» dlje č«sa težko ooian. N k *; tednov e bil v tukaj šnjem Leonšču, zdaj pa so ga pre peljali v Gradec v privatni zavod za lečenje živčnih bolezni Z ozirom na visoko starost prof. dr. Kreka je nje govo staoie prav nevarno. — /a pisatelja Podravskoga je daroval »Neimenovan« v L ubijao? 4 K — Iskrena zahvala! — Za oddati, za prodati. Ta nemčizem se bere na vseh oglih, celo v časniške oglase se je Že za ussel. Take spake je treba enkrat za vselej odpraviti, ker jih je lahko od 8traniti. Gotovo se prav nič neprisiljeno ne sliši: »Odda se stanovitoj* »proda se hiša.« Take pege so v našem slovenskem jeziku na vsak način zelo na kvar in čimdelj se jih rabi, toliko bolj se ukoreninijo. Zatorej proč ž njimi! — Slovensko trgovsko društvo |,Merkur" naznani*, da pride večje število članov »češke obehodnicke besede v Pragi« ob priliki poučnega potovanja na jug v petek dne 21. t. m. v Ljubljano. Zvečer istega dne se vrši na vrtu, odnosno ob slabem vremenu v areni »Narodnega doma« oratski sestanek, na katerega najvljudnje vabimo gg. člane in prijatelje društva. Za zabavo bodeta skrbela naš pevski zbor in društvena godba, ki priredi ta večer koncert v »Narodnem domu«. Nadejamo se obile udeležbe. — C. kr. državna višja realka v Ljubljani. Letno poročilo za šolsko leto 1904/05. Vsebina letnega poročila: I deutsoher Mjthus in der tsohechschen Ursage, Dr. A. Wallner; II Ene Ableitung der M x'rellschen Gleiohungen, Dr. K. Schrautzer; III. oolska poročila. Iz zadnjih posnemamo: Koncem šol skega leta je bilo na zavodu z rav nateljem vred 29 profesorjev in učiteljev za obligatne in neobligatne predmete. 26 štipendistov je prejelo 4913 K. Koncem Šolskega leta je bilo na zavodu 556 dijakov, in sicer iz Ljubljane in neposredne bližine 220, s Kranjskega izven Ljubljane 176, ostali od drugod. Slovencev je bilo 287, Nemcev 249; po veri jih je bilo 538 rim. kat. vere. Klasifikacija je izpadla sledeče: I. red z odliko 33, I. red 306, II. red 105, III. red 12, ponavljalni izpit 96, naknadna skušnja zaradi bolezni 7. Maturo je izdelalo v jesenskem terminu 1904 in februarskem 1905 15 abiturijen tov; k maturi letošnjega poletja se je oglasilo 31 javnih dijakov in 1 eksternist, od teh jih je zdelalo 18, med temi trije z odi ko. — Poštne razmere v Pre-serju. Objavili smo razmere, ki vladajo na pošti v Preserju. Ni pa to vse, kar bi morali napisati. O tej pošti smo imeli priliko že večkrat slišati rntrsikake lepe pikantnosti. Eden dobi pismo Čez štirinajst dni, ko se je ono, za kar se je n. pr. šlo, že zgodilo, drugi je dobil »Slov. Narod« šele črez tri dni vsega zamazanega in raztrganega, tretji je moral plačati za prejeto pismo danes šest, jutri deset vinarjev, poleg tega da je prepozno, zopet eden je bil ozmerjan radi opo mina poŠtarioi na točnost itd. Vse prebivalstvo kratkomalo godrnja čez sedanje poštne razmere in Čaka le trenutka, de bi se združeno zamoglo pritožiti pri kompetentnih oblastvib. Treba je res, da se poštariei v Pre ser ju pokažejo predpisi in se jo zadosti pouči, da ne bo pozabila, da je poštna uslužbenka, kakor bi sicer v svojem obnašanju kmalu storila. — Letno poročilo stiriraz redne deftke ljudsko telo \ Novem mostu za I. I904./05. Na loli je poučevalo 6 učiteljev 236 učencev, ki so konci leta zdelali na stopno: vrlo sposobnih 42, sposobnih 139, nesposobnih 53, neizprašsn 1. Med temi jih je bilo is mestne občine 173 in 63 iz drugih šolskih občin. — Novice iz Novega mesta. Včeraj je bilo aretovanih 11 ciganov, ki so obdolžeui raznih tatvin. Cigani so iz Čakatnrua na Ogrskem. O d gnani so bili vsi v c. kr. okrožno sodišče. Vedejo se čisto mirno, da bi človek moral misliti, da imajo Čisto vest, ko novorojen otrok. — Cigansko tolpo iz Čakovca so aretirali v Novem me s tu. Tolpa je najbrž v zvezi s tatinsko družbo Nikolič - Horvat Kokos, ki je zaprta v Mariboru. — Matura na gimnaziji v Kranju se je začela 17. t. m. in se končala včeraj. Maturo je delalo 19 rednih dijakov in 2 eksternista. Zrelostno spričevalo so dobili: Josip Cop iz Most, Alojzij Debeljak z Visokega, Jernej Krman iz Kamne gorice, Rudolf Fister iz Ovsišča pri Podnartu, Ivan Grašič iz Kranja, Leopold Ješe iz Nak-lega, Josip Jurca iz Koprive na Primorskem (z odliko), Franc KoŠmelj iz Železnikov, Mirosl. Matjašič iz Kranjske gore, Josip Oblak iz Bukovega na Primorskem (z odliko), Ignacij Pehani iz Topuskega na Hrvatskem, Ivan Raz-borni z Ljubnega na Štajerskem, Josip Sajevic iz Velesovega, Franc Senk z Jezerskega na Koroškem, Ivan Vidic iz Ljubnega (z odliko), Franc Virant iz Kranja, Karel Warto iz Idrije. Trije kandidati so bili za eno leto, eden za 2 meseca reprobirani. — Nova mestna ubožnica v Idriji. Mestna občna idrijska je na mestu stare, na desnem bregu Nikave stoječe občinske hiše št. 323 sezidala novo moderno poslopje za ubožce. Kolavdaoija se je vršila mi noli ponedeljek po logaškem okraj nem glavarstvu. Tako stavbni, kakor sanitetni državni izvedenec sta se izrekla zelo pohvalno o novi ubožnici, ki bo udobno in prijetno biva lišče občinskim revežem. Nova stavba je skupno s prenovljeno hišo občnega konsumnega društva v lep okras do-tičnega dela mesta Idrije. Ob tej pri liki bi si želel', da bi tudi rudniški erar svojo nekdanjo Ceferinovo hišo pomaknil v črto nove mestne ubežnice, s čimer bi dotična ulioa pre mnogo pridobila na razsežnosti in lepoti, posebno če se razmakne tud pri sedanjem župnijskem in vrtu g. Zazula. To bi bili pač prvi regulačni poskusi mesta Idrije. Popis novega ubožničnega poslopja je sledeči: Poslopje je zidano v dve nadstropji s moderno secesionističnim pročeljem V pritličju obsega: jedilnico, kuhinjo pralnico, kopel in kleti, v prvem kakor drugem nadstropju so sobe za ubožce, in sicer jih je v obeh nad Btropjih osem. V podstrešju se na haja upraviteljevo stanovanje. V po slopju je vodovod in napravi se tudi električna razsvetljava, kar bi bilo Bosebno z ozirom na namen stavbe prav nujno želeti. Za poslopjem je malo dvorišče in za tem precej ob širen vrt, ki bo v uporabo revežem Stavbo je izvršil pod vodstvom c. kr. rudniškega inženirja J. Sotola, zidarski mojster Matej Moravč v Idriji, ki je na svoje prvo večje delo lahko ponosen. Stavba poslopja samega je stila 39412 K 98 vin., in ker je pre vzel stavbo M. MOravc potom dražbe za 34 228 K 27 vin, znaša prekoračenje 5184 K 71 vin, napram od deželne vlade odobrenemu proračunu 37 063 K pa 2349 K 98 vin. Ce računamo še gradbo podpornega zidu za poslopjem v znesku 5056 K 85 vin., nakup vrta 1700, druge stavbne stroške v znesku 1357 K 48 vin. in notranjo opravo na približno 2000 K, je stala nova mestna ubožnica sku pa j 49.527 K 31 vin. Ta vsota se je pokrila predvsem z glavnico Anton Kavčičeve ustanove v znesku 29000 kron, manjkajoči znesek pa z dohodki ubožnega in s prispevkom mest nega zaklada. L ozirom na to, da sedaj odpade Anton Kavčičeva ustanova, in da se vendar ne pozabi spo min velikega dobrotnika idrijskih ra-veŽev, bi bilo prav, da se nova ubož nioa imenuje »Antona Kavčiča mestna ubožnica« in se mu vzida spo minska plošča. S stavbo nove uboŽ-nioe pa si je tudi idrijska mestna občina doprinesla dc kar, da ume sa-daČo, dano ji po zakonu, skrbeti dostojno za ubožne svoje občane. Naj novi zavod tudi v polni meri izpolni svoj namen! — V Dolenjem Logatcu je dne 19 t. m. treščilo v kozolec posestnika in mesarja g. Rusa ob i/Al. popoldne. Na pomoč je prihitela požarna bramba is Dolenjega L gatoa. Zopet so bili vojaki prvi. — Učno potovanja. Profesorja na gimnaziji v Mariboru gg. Ivan Koian in Fran Jeroviek sta dobila štipendijo na učno poto- vanje in sta odpotovala za Grško; vrneta se čez Italijo s istim namenom — Šolska vest. Pri dv. Lov renou na Dravskem polju se je otvo ril na ondotni šoli četrti rasred in je tam kot učitelj nameščen izprašani učiteljski kandidat gosp. Si m on Petrovič — Šolske sestre v Celju. »Celjski Sokol« je dosegel velik uspeh z nastopom svojih gojenk pri javni telovadbi v »Narodnem domu«. Te gojenke obiskujejo šolo šolskih sester. Sedaj koncem leta pa je padlo naenkrat »čč. sestram« v glavo, da bi bilo dobro »Sokolu« odvzeti gojenke ter jih sedaj, ko so se Že navadile telovadbi, obdržati v svojem zavodu in jih »poučevati« v telovadbi. Res, prav lepo! Torej niti tega jim ne dovole! Niti telovaditi bi ne smele deklice, ki obiskujejo njih zavod; niti za svoje zdravje bi ne smele skrbeti! V oči jih pač bode »čč. sestre«, da obiskujejo deklice »Sjkolovo« telovadnico, češ, da so »Sjkoli« liberalci. Sedaj koncem šolskega leta, po tako sijajnem nastopu v »Narodnem domu«, so jim naenkrat prepon edale telovadbo pri »Sokolu« ter pristavile: »Katera ne b o u b o ga 1 a, n a j z a pu st i naš zavod in gre na katerokoli šolo hoče!« Tako torej odganjajo šolske sestre svoje učenke iz zavoda, kateremu se plačuje, da poučuje naša dekleta, tako pošiljajo one same naša dekleta nemški šoli takorekoč v žrelo... — Potemtakem je torej »Sokol« brez gojenk in radovedni smo, kaj bo pač ukrenil! — Gorički nadškof Jordan namerava zidati velizo opekarno blizu Prvačine na Goriškem. Dotični prostor, ki je baje poln najboljše ilovice, bi tudi rada kupila akcijska družba »Union« na Dunaju. — Vsled bede bo je ustrelil v Opatiji 21 -T.ni slikar Mihael Ko-zanović iz B?lgrađa. — Novice iz Sarajeva. V soboto 15. t. m. je priredilo »Slovensko omizje« v »Društvenem domu« slavnostno večerjo na čast svojemu starosti finančnemu svetovalcu in nad zorniku g. F. Mikolji v čast štiride-setletnice službovanja, katero je praznoval pretekli mesec — Ugledno družino našega rojaka, nadzornika srednjih šul, g. vladnega svetovalca D. Nemanića, je zadel hud udarec. Po kratki bolezni mu je umri najstarejša sin, abBolvirani pravnik Milan. ».V.o vensko omizje« je položilo na krsto venec ter se udeležilo pogreba — Vreden sin svojega očeta. Pretočeni teden je orožništvo v St. Andreju pri Celovcu aretovalo zaradi vagabundaženja 43Ietnega Ivana Kušarja, rojenega v Mavčičah, pristojnega na Jezico. Pri njem so dobili 43 K denarja, 5 ključev, pilo dva noža in koničasto kladvo Kušar je zelo nevaren vlomitelj in je že preživel 13 let v raznih zaporih. Na vedenec je nezakonski sin zelo nevarnega dezerterja in roparja Jožefa Sihrla, po domaČe »D:meža«, ki je leta 1862 zgorel s svojim tovarišem v neki opekarni v Trzinu. Kriva mu je ponajveč mati. Takoj, ko se je porodil, ga je mati v kripoi vozila po svetu, z njim beračila in ko je Kušarček nekoliko odraste), je tudi sam pod nadzorstvom svoje mater* kradel in beračil, kar se je dalo. Ii-rejen je bil prav po ciganskem sistemu in se ni čuditi, da je prišel tako daleč. Nazadnje je prestal 5-letno ječo v Lipoglavu na Hrvatskem. Ko je odrastel, je šel k mornarjem v Pulj, a kmalu je ujel zaradi tatvine 6 mesecev. Štiri leta pozneje se je povrnil v Ljubljano in je bil tudi tukaj štirikrat zaradi tatvine kaznovan. Kmalu po zadnji kazni je pa izginil in je po raznih trgovskih ladjah kot matroz prehodil Italijo, Francijo, Nemčijo, Rusijo in Anglijo, dočim se je njegov oče držal le v domaČem kraju. Da je izgubljen talent, se spozna po tem, ker govori slovensko, nemško, laško in francosko. Ker je oblastvo izprevidelo, da nima opraviti z navadnim vagabundom, ampak s finim tatom, so ga obdržali radi sumljivega imetja v zaporu pri o. kr. okrajnem sodišču v Woifs bergu, dokler se ne dožene, odkod ima denar. Njegov oče Dimež, nekateri starejši ljudje se ga bodo še spominjali, je bil pravi strah kmetom. Klatil se je po kranjskem, kamniškem in litijskem okraju in je najrajši ropal sejmarje in kramarje. Preoblačil se je v žensko obleko in dognalo se je, da je nekoč tako oblečen hodil po sejmu v Kranju, ne da bi ga bili spoznali. Mad kmeti je bila govorica, da je čarovnik, in malo je bilo tako pogumnih, da bi bili povedali orožnikom, ki so ga neprestano zasledovali, kje so ga videli. Ker je imel vedno dovolj denarja, se je s svojim tovarišem napil, šel tak v svoje skrivališče v navedeno opekarno, kjer sta kurila, vrata si pa založila s lesom. Ponoči, ko sta trdno spala, se je pa opekarna vnela in ž njo sta tudi vzela koneo sadnja dva najnevarnejša kranjska roparja. Da je bil DimeŽ res poseben ekaemplar, je posneti is tega, ker je pred kakimi 35 leti pokojni Alešoveo izčrpal iz njegovega življenja materijal in ustvaril gledališko igro »Siherl Dimež, strah kranjski«, ki se je parkrat igrala še v stari »čitalnici«. Ljudje so pripovedovali, da mu pri kmetih, kadar je kaj rabil, ni bilo nikoli treba šiloma jemati, ampak prišel je samo v hišo in povedal, da je »DimeŽ« in dobil je, česar si je želel, poleg tega pa še obljubo, da ga ne bodo izdali orožnikom, češ, ako povemo, bode, ker je čarovnik, gotovo izvedel in potem vse upepelil. Sin sicer ni nasilen, pač pa »učen« in premeten tat. Tedaj napredek tudi v ti stroki. — Stavbna vest. Firma Se-bastian Unterhuber, tovarna za izdelovanje umetnih kamnov v Beljaku namerava na parceli št. 7275 ob Dunajski cesti v Ljubljani sezidati tovarno za umetno kamenje. — Čuden slučaj* Dne 2. t. m. je trgovski potnik g. Aleksander Ličan na ..sejmu" na Glincah iz žepa pogrešil zlato uro, na kateri je imel vdelano: „Velika noč 1903," vredno 170 K. Pred par dnevi pa je naznanil neki hlapec, da mu je bila ukradena ravno taka ura in dva suknjiča. Suknjiča je pozneje dobil na vrta, ure baje pa ne. Ker ni bilo verjetno, da bi bil hlapec kupil drago uro in da bi jo bil dal gravirati ravno tako kakor g. Ličan, so ga d|ali radi suma tatvine pod ključ. Navedenec se izgovarja, da mu |e uro poBlal njegov stric in da je dal delati navedeno besedilo v Trstu. Čudno je posebno to, da preje, koše ura ni bila vgravirana, je je hlapec kazal mnogim osebam, ko jo je pa dal baje vgravirati, je pa ni pokazal nikomur. Sumi ae, da je navedenec kako uro, ki jo je kazal, res dobil iz Amerike, to pa da je najbrže našel ali Liana ukradel iz žepa. — Huda bika je včeraj naložil na državnem kolodvoru živinski trgovec g. Prezelj. Ker sta bika imela menda premalo zraka, st* si pomagala na ta način, da sta na treh straneh vagona potrgala deske; tudi na Četrti strani je bila stena že na trta. Ker sta imela premalo prostora, sta začela obdelavati v istem vagonu nahajajoče se tri vole. Eden je bil poškodovan na zadnji strani, drugi na nogi, tretji pa je imel najbrž notranje poškodbe, ker se je tako žalostno držal. Bika in voli so se mo rali spraviti v trdnejši vagon. — Zasačena tatica. Včeraj popoldne je šla mimo Žargi|eve pro-dajalnise na Sv. Petra cesti branjevka Marijana Goršetova. Žilica ji ni dala preje miru, dokler ni izmaknila pred prodajalnioo viseč dežnik. G. žargi je pa tatico še pravočasno opazil, ji odvzel dežnik, njo pa izročil policiji. — Močno zaušnico je včeraj dal delavec Juri Gačnik na Radeokega cesti delavki Mariji Jančarjevi. Udaril jo je tako, da se je zgrudila na tla in na levem ušesu krvavela. — Nesreča. Včeraj popoldne so peljali mizarski vajenci Pavel Faj diga, Jakob Tavželj in Andrej Koren morsko travo po Resljevi cesti. Ko so stekli navzdol, so se z vozičkom zadeli v Aurov voz in je pri tem prišel Koren pod kolo, ki mu je Šlo čez desno stopal ter mu jo tako poškodovalo, da so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. — Z voza je padel danes ob 5. sjutraj pred »Ameriko« na Glinoah posestnikov sin iz Vipave Pavel Semič, ki je peljal sadje v Ljubljano. Pri padou je prišel pod voz in sta mu šli obe kolesi čez desno nogo in ga težko poškodovali. — Ustrelil se je sinoči ob polu 7. uri v nekem tukajšnjem hotelu pravnik Živko Antič iz Bakra. Strel si je zadal v desno senoe in je bil takoj mrtev. Vzrok samomoru je navedel v pismu ta, da ni Šel skušnje delat, ker je že naprej vedel, da bi je ne napravil. Na samomor je mislil že dlje časa. Njegovo truplo leži v mrtvašnici pri Sv. Krištofu in je bodo obžalovanja vredni roditelji dali prepeljati domov. — Pogreta se leta 1833 v Belovaru rojeni Nikolaj Matuš, dežni* karski pomočnik, ki je pred nekaj dnevi odšel, a ni sedaj po njem ne duha ne sluha. Sumi se, da bi se mu bila motroče pripetila kaka nesreča. — Včeraj so pripeljali iz Krškega dva topmČarja, katerima je šlo kolo čez desni nogi in ju motno poškodovalo. — Izgubljeno in najdene reči. Uoiieljioa gdč. Mara Tavčar-eva je izgubila denarnico s 15 K. — Ivan K je izgubil črno palioo s srebrnim držajem, vredno 30 K. — Ravno tako je izgubil neki drugi gospod — Narednik Srečko Z»lokar je izgubil srebrno častniško verižico, vredno 12 K. — Kuharioa Marija Ce-rarjeva je iscrubila bankovec za 10 K. - Delavec Martin Jesenoves je izgubil 18 K denarja. — Šolski sluga Ivai Grii je našel pri »Prešernovi slavDosti« v »Zveiđi« palico 8 sre brnim držajem. — V nedeljo na veselici t »Zvezdi« ae je isgubila srebrna častniška verižica b kompasom. Najditelj naj jo izroči v uredništva našega lista. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 10 Ogrov, 3 Slovenci in 6 Hrvatov. V Heb je šlo 25, na Weat-falsko 30, v Inomost 25, v Meran 18, v Hrušico pa 19 Hrvatov. — Ljubljanska društvena godba priredi jutri zvečer na vrtu »Narodnega doma« koncert. Začetek ob polu 8 uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. * Najnovejše novice. — Včeraj se je vršila na Dunaju razprava proti 301etnemu agentu Avgustu Doree, ki je dbtožen zapeljevanja k špijonaŽi. Doree je bil obsojen na 18 mesecev težke ječe. — Polkovnik rešil korpo rala smrti. V Brandisu ob Labi je polkovnik Karger rešil iz vode korporala Fritscba, ki je s konja pa del vanjo. — Sleparko zaprli. V Kolina so zaprli vdovo Kot h, ki se je povsod možila in zlasti častnike spravila ob velike vsote. — O d v e t n i k p o n e v e r i 1. Od vetnik dr. Bud i k v Bistrici pod Hostinoem naMoravskem je po-neveril 74000 K in se s? m javil sodišču. — Štrajk na bazelski cestni železnici. Vse osobje te železnice je stopilo v štrajk, Češ, da se vlada ne ozira dovolj na njegove pritožbe. — Neznosna vročina je zavladala znova v Ameriki. V torek se je zgodilo v glavnih ameriških mestih 50 slučajev solnčarice, v Newyorku samem 23. — Saharska cesarica obsojena. Na Dunaju je bila tako zvana saharska cesarica Madame de D ion obsojena na 10 K denarne globe zaradi trpinčenja svojega im prezarija Jambornina. — Bivši državni poslanec dr. Adam Horvat v Kecskemetu na Ogrskem je kot mestni pravni zastopnik uradnega denarja pone veril 12 000 K in je bil obsojen na enoletno ječo in petletno izgubo uradne oblasti. * Zauživanje zdravil v kokošjih jajcih. V neki mali francoski občini je izumil neki lekarnar način, kako bi bilo za ljudi lažje in pripravnejše zauživanje raz nih grenkih zdravil. Lekarnar je dajal dotična grenka zdravila kokošim, ljudem pa, ki so ta zdravila zahtevali, je pa prodajal jajca teh kokoši in sicer 12 za 5 kron. Bolniki morejo torej zauživati po lekar-narjevem mnenju posredno grenka zdravila in ne občutijo nič njihove zopernosti. če le kaj pomagajo? * Ne preveč soliti, ne preveč poprati! Tega svarila se naj drže gospodinje zlasti v poletnem času, ko nas muči neznosna vročina in Človeka tare vedno huda žeja, katero sol, poper in drugi taki dodatki k jedem izredno povečujejo. Sicer so ti dodatki potrebni za boljše prebavljanje, toda če se jih v preveliki meri uživa, škodujejo, otope prebavljalne organe in jih brez vzroka utrudijo. Vsled tega nastanejo mnogokrat želodečni in Črevesni katari. Seveda niso vsi ljudje z isto množino soli, popra, paprike itd. zadovoljni, a kakor rečeno, v poletnem času rajši manj nego preveč teh reči. Na Ogrskem je silno veliko bolnikov, ki imajo želo-dečno-črevesni katar prav zaradi od paprike vsega rdečega ogrskega golaža. * Ameriški ženitveni in- SOrat je bil tiskan pred kratkim y nekem španskem časopisu. Mlada in bogata Američanka se je želela seznaniti s kakim španskim gospo dom in se potem ž njim poročiti. Oglasilo se je 400 ljubimcev. Ame ričanka je odgovorila vsakemu, da je izvoljenec njenega srca in povabila vse na določen kraj in ob določenem čatu. Gospodje eo res vsi prišli, skrbno sfrizirani in v brez madežni obleki, toda Američanke ni bilo od nikoder. Ko bo uvideli, da jih je dama imenitno potegnila, šli so skupaj pred tiskarno, kjer je bil tiskan cglas, in jo hoteli »šturmati«. * Praktični zdravnik. Pri medicinskem izpitu je vprašal profesor kandidata o pristojbinskem redu sledeče: Zdravnik je poklican zvečer ob šestih v osem ur oddaljeno vilo bogatega bankirja N., ker mu je zbolela žena. Zdravnik je obiskal bolnico že desetkrat podnevi, peti dan je bil vrhutega poklican še ponoči. Sesti dan sta zbolela za davioo bankir in njegova edina hči Klara, 18-letna deklica. Zdravnik je napravil enkrat traheotomijo, dvakrat injekcije in trikrat je vbrizgal serum. Toda vkljub vsemu prizadevanju je umrl bankir in trinajsti dan tudi njegova Sena, dcčim je kila hči rešena. Koliko sme zdravnik za vse računati?« — Kandidat: »Jaz za svojo csebo bi v takem slučaja nič ne računil, temno bi Klaro poročil« Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem. btrajk na novem pokopališču. Dne 22. maja so bili nekateri delavci pri novem pokopališču ustavili delo, ker se jim je bila baje plača utrgala. Kolovodje stavke Jak. P ek 1 a j, Franc O r a Ž e m in Lorenc B e 1 i Č so bili toženi, da so z grožnjami in silovitostmi prisilili tudi druge delavce, da so pustili delo. Dokazalo se je, da je P e k 1 a j upil, da bodo vsi tepeni, ako ne puste dela in da je zidarja Novaka v zadnico sunil, OraŽem je pa grozil, da bo zidarja Ho t man a tako vrgel, da se bo razletel. Prvi je bil obsojen na dva dni, drugi pa na dan zapora ; Belič je bil oproščen. Na Hrvatsko jo je popihal brivski pomočnik Oto Slav i č, ko je dobil vabilo h kazenski obravnavi. Tožili sta ga Frančiška Borštnar iu Terezija Žagar iz Gosposkih ulic zaradi razžaljenja časti. SlaviČ je obsojen na tri dni zapora, toda to mu ne bode kratilo spanja, ker je sodba za Hrvatsko brezpomembna in se ne more izvršiti. 150 K za zaušnico je hotel imeti Leopold Griinfeld, ki je tožil restavraterja F., ker mu je ta v noči 31. maja t. 1. pripeljal eno okrog ušes. Zaušnica je bila sicer precej krepka, vendai nikakor ni bila vredna 150 K, zato se Griinfeldu ni ničesar prisodilo. Restavrater F. je bil obsojen zaradi razžaljenja Časti samo v denarno globo 20 kron. Ribarski odbor za Kranjsko je ovadil Franceta Mama iz Spodnje Zadobrove, da je v potoku Stara voda ribe lovil. Maru prizna, da je pač ujel dve ribe, toda v Plevnikovem lovišču; v Stari vodi si je samo Čevlje umival. Priča Viktor Zaje pa potrdi, da je imel Marnv imenovani vodi nastavljeno „sača, vendar ni videl, da bi se bila kaka riba ujela. Mam je bil obsojen na dva dni zapora. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Marija Lavrenčič, delavka v Ljubljani, je izmaknila svoji gospodinji Neži Koncini 4 rjuhe in nekaj robcev, Karolini Vidmaj dežnik in več ženskega perila, Albini Juvan nekaj obleke in po njeni trditvi iz nabiralnika 122 K. Ob-toženka, ki svoje tatvine odkrito priznava, trdi, da v nabiralniku ni bilo nič manj in nič več kakor le 30 K, katere se je prilastila. Tudi sodišče je bilo mnenja, da Juvan Albina preveč pretirava glede visokosti vzete gotovine. Marija Lavrenčič je bila obsojena na 6 tednov ječe. Jakob M a r m a i, kamnosek v Stari Loki, je prišel v GerbaČevo gostilno, kjer je spal Jožef Jelačič ; tam je tega zbudil, ga peljal v gostilniško sobo ter z odprtim nožem G K od njega zahteval, katere mu je Jelačič iz strahu tudi takoj prinesel. Marmai je teh 6 K zaradi tega od JelaČiča zahteval, ker je mislil, da jih je pred nekaj dnevi svojemu tovarišu pri igri vzel. Obsojen je bil na 2 meseca težke ječe. Rudarja Jakob Furlan in Peter Žonta sta v Idrijci pri mostu vlovila 6 kosov lesa, cenjenega na 66 v. Ta les je last gozdnega erarja i: je pri plovbi ušel skozi grablje. Gozdni čuvaj je šel takoj v spremstvu dveh delavcev na tamošnje pokopališče, da bi jima vzel orodje, takozvana „grispelna", s katerima sta les lovila. Temu sta se pa obdolženca po robu postavila, ker sta mislila, vsaj tako trdita, da ni imel čuvaj pravice jima na tujem svetu odvzeti to orodje. Sodišče je bilo drugega mnenja in je obdolženca vsakega na 4 tedne težke ječe obsodilo. Josip Servegnini, trgovski potovalec v Milanu, je posegel na bin-koštni ponedeljek v postojnski jami v žep Josipu Serdozu iz Pulja, ko si je ta ogledoval s svojo sorodnico jamo, in mu vzel listnico s 100 K. Servegnini ni mogel svojega plena odnesti, ker ga je Serdoz takoj zasačil, ter je iz strah u spustil listnico takoj na tla. Obsojen je bil na 2 meseca težke ječe. Jernej Berce, posestnika sin v Drazgošah, je v domači vasi pri neki veselici, katero so priredili člani bralnega društva, gostom nagajal. Navzoči so dobro vedeli, da misli povzročiti pretep, zato so se ga ogibali; vendarle se mu je posrečilo napraviti rabuko, v kateri je Franceta MeguŠarja z nožem v prsa in v trebuh sunil. Nekaj minut po tem dogodku je prišel v krčmo Gregor Lotrič tudi z dvema sunkoma v prnib, ki mu jih je Brce zadal. Berce je bil obsojen na 8 mesecev težke ječe. Telefonska m brzojaf&a poročila Trst 20. julija. Sinoči je bil tu velik shod zastran italijanskega vseučilišča. Predsedoval je zadrški župan Ziliotto. Govorili so drž. poslanci Rizzi, Malfatti in Scaramanga, podžupan V e -n e z i a n in razni drugi govorniki. Shod se je seve zopet izrekel za Trst. Gradec 20. juliji. Poročnika Kuserja, ki je lani v Industriehalie ustrelil svojo bivšo nevesto, Leop. Brausevvetter, so oddali v blaznico. Budimpešta 20. julija. „Buda pesti Hirlap" javlja, da je minister notranjih del poklical k sebi vseh 31 policijskih kapitanov na Ogrskem in jih vprašal, če bi prevzeli mesta vladnih komisarjev v tistih komitatih, ki so skle nili pasivno resistenco. Skoro vsi so se izrekli ugodno in so bili po tem posamič pri ministrskem pred sedniku. Iz tega se sklepa, da hoče vlada odpor komitatov s silo zlomiti Petrograd 20. julija. Ko se je prokurator sv. sinoda, Pobč-donoscev, vrnil iz Carskega Sala, je skočil nanj človek in ga poskusil ustreliti. Preprečil je to neki prokuratorjev spremljevalec. Napadalca so zaprli. Kdo da je, se še ne ve. Petrograd 20. julija. V Hel-singforsu se je zgodil atentat na pomočnika generalnega guver nerja. Neki mladi človek je vrgel nanj bombo, ki ga je težko ra nila, in potem zbežal. Moskva 20. julija. Kongresa zemstev se udeležuje 20J oseb. Kongres se je izrekel proti načrtu ministra Bulvgina za naredno zastopstvo, in sicer iz naslednjih razlogov: Izločenih je toliko kategorij ruskega naroda, da bi duma ne bila izraz narodne volje; načrt ne daje nikakih garancij za svobodno volitev in rjedotakljivost poslancev, in ker naj bi bila posvetovanja tajna, bi ne bilo med narodom in njegovimi zastopniki ni-kake zveze in nemogoča vsaka kontrola poslancev. London 20. julija Witte je imel v torek ob navzočnosti ministra Lambsdorfta. triurno avdi jenco pri carju. 0 mirovnih pogajanjih se je izrekel desti optimistično; dejal je, da ima s:cer težko nalogo, vendar upa, da jo ugodno reši. „SLOVENSKI NAROD" se prodaja v posameznih izvodih po IO vin. v sledečih trafikah Ljubljana: Bizjak l.| Vodmat, Bohoričeve ulice št 10. Blaznik L, Stari trg št 12. Blaž M., Dunajska cesta št. 14. Dolenc H., južni kolodvor. Elsner M., Kopitarjeve ulice 1. Fuchs H., Marije Tereaije cesta, nasproti Kolizeja. Kališ A., Jurčičev trg št. 3. Kane A., sv. Petra cesta št. 14. Kos I., Kolodvorske ulice št. 26. Kristan Iv., Resljeva cesta 24. Kustrin A., Breg št. 6. Kušar J., sv. Petra cesta št. 52. Mrzlikar A., Sodnijske ulice št. 4 Pichlar L, Kongresni trg št 3. Sever M.f Gosposke ulice št. 12. Sušnik J., Rimska cesta št. 18. Svatek J., Mestni trg št. 25. Šešark F., Šelenburgove ulice št. 1. Tenente R., Gradaške ulice št 10. Velkovrh A., Sv. Jakoba trg 8. Gllnce pri Ljubljani: Traun Janko, trgovec. Šiška: Favai M., Spodnja Šiška pri kolodvoru. Lavrenčič M., trgovec v Šiški Kamnik: Ažman Marija, trafika. Škofja Loka: | Žigon Matej, trgovina in traflka na Glavnem trgu št. 34 Selca nad Škofjo Loko: Borni': Josip, mizar in posestnik. Kranj; Florian Kari, knjigotržec. Radovljica: Homan Oton, trgovec. Zgoše, Begunje pri Lescah; Jagodic Matija, posestnik, trgovec in gostilničar. Lesce (v bufetu na kolodvoru): Legat Ivan, gostilničar in posestnik. Bled: Pretnar Ivan, trgovec Fischer Oton, trgovec Hrušica (Gorenjsko): Podpac Štefan. Bohinjska Bistrica: Crobotek Mijo, trgovec. Jesenice s Mesar J., posest, in gostilničar. Sodražica: Moro Peter, trgovec Ribnica: Lovšin Ivan, trgovec. Novo mesto: Kos Josip, knjigovez Boštanj pri Radni: Dermelj Alojzij, posestnik in trafikant. Krško: Stanzer Henrik, trgovec. Raka pri Krškem: Varšek Ivan, trgovec. Vrhnika: Gostilna Mantua (Fran Dolenc). Logatec: Japel Makso, trgovec. Črni vrh nad Idrijo: Lampe Ivan, trgovec. Cerknica : Kravanja Anton, trafikant in trgovec ; Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; VVerli Karolina, trafikantinja. Begunje pri Cirknici: Stergulec Ivan, hišna št 31. Staritrg pri Ložu: Bencina Ivan, posestnik, gostilničar in trgovec. Postojna: Marinšek Jakob, prodajalec Št. Peter na Krasu: Novak A., na kolodvoru juž. želez Ilirska Bistrica: Tomšič Roza, trgovka Senožeče: Zelen Ant., gostilničar in trafikant. Komen pri Na brezini: Lucija od Švara, trafika. Zidani most: Peterman Mary, trafika na kolodvoru. Celje: Miklauc Marija, trafika v »Narodnem dernu". Celovec. Sovva Josip, časopisni birč. Gorica: Gabršek A., knjigotržnica Leban Tereza, Corso G. Verdi št 21. Rauniak Marija, trafika na ko lodvoru. Schvvarz Josip, trafika, Šolska ulica št. 2 (via scuole 2) Trst: Bevk M, Piazza Barriera vecchia (vogal ulice Bosco št. 1). Lavrenčič Mihael, Piazza Ca-serma št. 1. Majcen M., ulica Miramare št 1 Stanič Št., ulica Molin piecolo št 8. Opatila: Tomašič Anton, trafikant. Pulj: Schutz Marija, trafika na postaji državnega kolodvora Reka: Potošnjak A., Via del Molo. Časopisni biro „Globus", via Adamich Št 2. Gjuraj Sikič, trgovec, via An- drassv št. 7. Degan Peter, časopisni biro Dunaj: Hočevar Helena, trafikantinja, Vin. Alserstrasse št. 9. Dosti sovražnikov — dosti čast Še malokdaj bo ponarejali kak izdelek bolj Že 40 let preizkušano Brazay r'raneotn Žganje. Zaradi izvrstne kakovosti in pr neUjivega učinka je to Žganje na svetovi^ glasu in ni čuda, da se Francova žganja, k prihajajo na trg, nikakor no morejo meriti , Brazay Francovim žganjem. Pazite p., nakupu samo na to ime, ki vam je porok * pristnost in dober učinek. _ f si rje ito in tel:oce napravijo. I^cžo belo in nežno. Dobi se povsod. Sr-R0UlW so najelegantnejsi, najpraktičnejsi in nuj boljši sistem zastorjev za stanovanja, pisarne, izložbena okna, verande itd. iti .. .. Prospekti točno in zastonj. .. AU$. Hmilifh Dunaj I, Schottenbastsi Umrli so v Ljubljani: Dne 13. julija: Marijan Gros, soliei-jev sin, 4 mes., Nove ulice o, življenskt bosti. Dne 16 julija: Marija Dekleva, glasi-nega učitelja hči, 1 in pol leta, Lmnajsku 15, pljučna tuberkuloza. Dne 18. julija: Fran J ager, scetar, 5j let, Florjanske ulice 22, Carcinoma ventricu. V vojaški bolnici: Dne 12 julija: Josip Kastelic, invalii 37 let, otrpnenjd možgan. Borzna poročila. Ljubljanska »Kreditna banka" v LJubljani Uradni knrsi dan. borze 19. julija '90*. Halomboui papirji. %■ 0 majeva renta . . . . . k i srebrna renta..... i° o avstr. kronska renta 1% d alata . ogrska kronska B . . . 1% „ slsta ,, . . . 4°/e posojilo dežele Kranl^ke . V |*/| posojilo mesta Spijet . i « o • > Z»d*r • t Vi0 o bca.-hers.iel. pos. 1»02 II . češka dež. banka k. s. ž. o. a° c peŠt. kom. k. s. s. 10» L pr. ac/0 aast pisma Innerst. hr. i« r o 9 n dež. hr. . ogrske cen. i i. pia. ogr. hip. ban. . i1 , 0 obl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... s1 p« u obl. češke in d. banke . i , prior. Trst-Poreč lok. Žel. l°/0 prior. doL žel. . , . . !•/, 9 Juž. žel. kup. ' ,' , . i1 ,•/, avat poa. sa Že), p. e. . Sreefee. iračka od l. 1B601 . ■ . 18«4 ..... tizske..... sem. kred. I. emisije . ogr. hip. banka . . arbske a frs. 100 — , tarške ...... Sasilika srečke.... iredite* m .... (aomoŠka » . . . fc-akovske , . • . Ljubljanske » « . . • i vat. rad. križa „ . . . . Ogr. „ R ..... čtndolfove , .... »aleburske ..... Dunajske kom. „ . . Delstee Južne Šelezniee..... Državne železnice .... a.vatr.-ogreke bančna delniee . 4.vatr. kreditna banke . . . Ogrske „ » . • . živaosteuske n ... Precnogokop v Mostu (Brhx) . iipinftke montan..... Praške žel. indr. dr..... 3iaia-Maraiiyi »•«••« Trbov^bke prem. družbe . • Ivstr. orožne tovr. družb« . r;x>?ik» sladkorne družbe . . . VaHSsssv 3. kr. aekin .... tO franki..... 10 marke.....< 3overeigna . . . ■ ttark«....... iraški bankovti. . . . £ab]ji ...... lelarji....... Žitna cene v Budlmpoit*. Dne 20. julija 1906. Tttisaaiia, Pleme* sa oktober , . Pseniea „ april U 06 , £š , oktober . . .iei asa , julu' . . , . »maj 1906 . Ovei> . oktober . . fCfeltaftv. 10 vin. višje 10i>30 100-50 10C-3C 1 Si 10O45 100-« 119»* 964U 96 60 116-20 116 H »9-50 101- 100-60 101 60 100*— 1 100'- 100*80 101-80 loo-i-f 1001 100-2.^ lOO-fiL 100-Hl 101-75 IC6-10 1071? 100-6' 101-50 100 2' 100-55 100 06 101 - 100-- 101- 100-7F 101*71 99 9( 99-6C 100'- il92r fttiJi 101 05 M | - 190 7a l^-7š 293 6< 29a&0 165 11 167 75 S04 — y ■< - 802- — 310 50 t67 - «74— 103 - 107 - 142 4 14340 tO - «7— 477 - 484 - Id 84 2i 94'Ji e6- 70- bb - 66 - ?b 51 36 M 62- 66' - 74 — 77-50 636 - 64- - 8560 80 60 668 2f €0925 IH3.V- l u - 657 65$ 773- 774 • • X46- 147 - *4& - «50— 522 H 1645 - i 544 bi 54.t 50 274- »75 - 642 — M A - 163 h( \6b M ust 11 i* 19 V 19-13 23-4*- trt* *3-Of 14-03 117-32 117 M 95 50 9b'7i: 153 - »a b 4-84 6— 100 kg. K iMl 100 t , H i 100 . „ IS 100 a , 153») 100 9 . I 100 . . ll* ^eteorologično poročilo fliiii«. um) morjem |sj *. Srenji mthici tlak TISO •** *3 !-r» C&S opazovanja Sisu je barometra v mm . <= 1; 11 VetT3¥t Nebu 19. 9. SV. 736 6 16 7 sr jeshod pol. ob 20 > 2. pop 737 9 736 3 136 231 si. jjvzh. brezvetr. oblacuo jasnu Srodni* fčorajfinja temparttora: 10 4' q>rmftte: 198°. - Padavina 17 9 mm, rti Gospod $ee v Ljubljani mesta v kaki pisarni, fcjer bi pisal ali prepisoval dela v hrvaškem ali italijanskem jeziku. 2293 Ponndbe Daj se poSIjejo pod Šifro |fJ. U.M upravništvu „Slov. Naroda". Stanovanje obstoječe iz 3 sob s p rit i kl i na m i se takoj odda v novozgrajeni hiši v Dalmatinovih ulicah. Povpraša naj se pri reklamnem podjetja Wr K. NUČiČ. 2301-1 Za idrijsko elektrarno se išče vajenec pod zelo ugodnimi pogoji. Pridobi si lahko usposobljenosti za kurjača, ozir. strojestrežnika. Prosilci, ki so se že učili ključavničarstva, imajo prednost. Ponudbe na Josipa Kogovaek v Idriji. 2296—1 Snrejme se praktikant ki je dovršil trgovsko šolo ali vsaj tri razrede srednje šole ter je zmožen slovenskega in nemškega jezika in ima veselje za usnjarsko obrt in trgovino. Ponudbe naj se pošiljajo direktno Strojnici kož v Šmartnem pri Litji. 2299—1 Zidarske pomočnike sprejme takoj v delo stavbno podjetništvo Pilar, Nally i Bauda v Zagrebu. 2295-1 Graščina Boštanj pri Radni na lir»nj«»eiu ostaja Sevnica pri Zidanem mostu prodaja na javni licitaciji dne 3. avgusta 1.1, ob 7.10. uri dcpoldn 22 glav goveje živine kakor: krave, junice, mlade bike ter drago mlado goved. — Nadalje tudi svinje (jorkširske pasme), marjasce, prašiče in prašičke. 2297 i Zgodovinska povest 3 ffl D i* url (ponatis iz „Slov. Naroda") iT je izšla! Ta povest je, izhajaje v „Slov. Xarodnu, vzbudila mnogo pozornosti in živo zanimanje po vsej deželi ter smo jo morali na mnogostransko izrecno zahtevo izdati v posebni knjigi. Dobi se edino-le pri L. Schvventnerju v Ljubljani. !zt"8 pO K I-60, po poŠti K l-BO. 1 Prva hrvatska tovarna žaluzij, rolet, lesenih in železnih zatvor-nic za okna in prodajalnice. G. SKEBIC _Zagreb, Ilica 40 [priporočaj 505-18 svoje priznano solidne, točne in ceno^e prr>i2vodo. Ceniki zastonj in franko. Učenec iz boljše rodbine, ki je dovršil vsaj dva razreda kake srednje.iole, se takoj sprejme v špecerijsko trgovino F. GRO ŠE L v Ljubljaui na Poljanski oasti. 8283—1 Mi se sprejme za trajnejše delo pri Rudolfu Warbinok Cesta na Rudolfovo železnico št. 47 v Ljubljani«. 2259-3 Sprejmem takoj spretnega sedlarskega pomočnika vajenega del pri komatih, in učenca za sedlarsko obrt. 2284—2 Ivan Kravos. sedlar U»tflnovl|eno leta 1842. '1$ \& QRKOSLIKdRJd. SUKAKJA gJ NAPISOV IN QKBOV is»7 t BRATA EBERL LKJBURNR m|w°5Reva «3ta St. 6. ^ uuognnn, ,3ri5ke u|jce & g _ m - THe»on St. 154. - ^| f w Zrn vaako rodovi no vaiuo" iTilnatrovano knjigo o premnog > getu blagoalovu s otroki raa-1 (polilja • prepisi vefi tisoftev] gahvalnih pisem tajno 1 90 h v avstr. znamkah j eospa A« HVA-UIPA. BeroUn S. W. 880, Jvan Cankar: GOSPA JUDIT. To najnovejše delo Cankarjevo bo gotovo zanimalo tem bolj, ker nekako že v povesti sami, se bolj pa v predgovoru Cankar reagira na znano kritiko o svojem delu ,,HiSa Marije Pomočnice" in brani «voje umetniško stališče. Izza Prešernove ,,Nove pisarijo'* ni bila pozneje veC napisana nobena bolj&a in ostrejša satira. Da se je pokazal Cankar iznova tudi mojstra v slogu in jeziku, ni treba poudarjati. Knjiga je iz&la v elegantni opremi, z izvirno risbo na naslovnem Ustu. 23—81 Cena: bro&. 2 K; po poŠti 2 K 10 v.; eleg. vez. 6 K 20 v.; po po8ti;3 K 30 v. Založništvo £• Schwentner v Ljubljani Prešernove ulice št. 3. sprejme takoj 2279-2 na Savi, Jesenice. Gorenjsko. lO.OOO hektolitrov vinskih sodov vsake veličine, počenši od 5 pa do 70 hektolitrov, prodaja po jako zmernih cenah tvrdka 2225—4 Alex Brever i sinovi v Križancih na Hrvaškem« Dobro i do ca restavracija pri Beljaku, slovenski kraj, najboljše mesto, enonadstropna biša, obokan hlev, pokrito kegljišče, točilnica, sočivni vrt, vrtni salon, 5 oral sveta, gozd, pašna pravica, se zaradi prevzema službe proda za 12.000 gld. Ugodni plačilni pogoji. Pojasnila daje brezplačno pisarna za promet z zemljišči Juri Hofmeister v Beljaku. 2268-4 f-*r3^^^^^^^^^^^aMHBBifiž5 Pro všeekv hJLflJi P°^^dem vaećiUiJa toffla trpi«, na tiJcelidi Stelaža pripravna za obrtnika krojača, čevljarja itd. se za nizko ceno proda. Več se poizve na Starem trgu št. 9 v trgovini. 2300- i Učenka stara 16 let, s čedno in precej hitro pisavo, želi vstopiti v kako večjo trgovino v mesta ali na deželi v pouk. Dopise prosi pod ..Učenka 300" poste restante, Cerknica. 2260-3 Lepo stanovanje za letoviščarje s tremi sobami in kuhinjo, v jako prijaznem kraju, 4 kilometre od Ljubljane, nekoliko korakov od ceste 10 minut od postajališča, se odda za poletno sezono ali za celo leto v najem. Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 2076—2 Hiša z dobro vpeljano prodajalno in gostilno z vsemi potrebnimi koncesijami kakor za žganjetoč, prodajo tobaka itd., v prav lepem kraju na Spod. štajerskem, [nedaleč od farne cerkve in železniške ipostaje, se zaradi družinskih razmer ■pod prav ugodnimi pogoji proda. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2264- 2 Pretožnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog oziroma oee, svak in stric, gospod Benedetto Zencovich pomorski kapitan v p. in veleposestnik danes v torek IS. julija ob JO. uri zvečer po dolgotrajni in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 68 letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega rajnika bo v petek dne 21. julija ob 8. uri zjutraj. Mase zadušnice se bodo bralev tukajšnji župni cerkvi! Prosi se tihega sožalja! Sv. Bolfank pri Središču, dne 18. julija 1905. 2298 1'iloiiicfia Zrnrovleh roj Sdni Ita^er*. soproga — Albert Kem-eovleh, c. in kr. poročnik, sin, — Ema Zeneovifh, učiteljica, hči. Brez posebnega obvestila. Voda! Voda! Voda! 6 g) g> g) (5 Pmginedjna domača tvr d ka^zavse^vo d^ov o dne na p rave. Zu^oiiir- in vodni t o lini 1* stat bni podfpinll. Fran Jospva cesta 7 v Ljubljani Btjeihoveno^e ulice 4 prevzema sestave načrtov iu proračunov za vodno preskrbitev kakor tudi brezhibno izvršitev takih naprav po smernih cenah. = Tehnične izjave so brezplačne. = Tudi načrti so brezplačni, ako se izvršitev stavbe poveri tvrdki. Najboljša izpričevala o 25 vodovodnih napravah na Kranjskem, izvršenih pod osebnim vodstvom lastnika tvrdke, so vsakoeasno na razpolago. 2291—1 I Ljubljanska kreditna banka ¥ Ljubljani Podružnica v CELOVCU. l.ii.m'j* In proti »Ju vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, ko-mtmainih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000'—. Rezervni zaklad K 200.000'-. Zamešava li tkskomptujt Oaji predujme na vrednostne papirji. izžrebane vrednostne papirje in Z-a, tratx-o4« srecise £>roti vnovčuje zapale Kra po ne. ic-uorznJ. iasg-u/ol. Vinkuiuje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. IkJS Eafciompt In inkaatso iot*ulc. Tt-8 03T Borana naročila. Podružnica v S P L JE TU. Uenarnr vlofr * prejema - £ v tekočem računa ali na vložno knjižin. prjt* agodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dno vzdiga. 8- 83 Promet s čeki in nakaznicami. Nizke cene K82 Jlfred France! komanditna družba prodaja Izdelke najpomembnejše tvornice za čevlje v monarhiji. Posebno priporočilno. štiiljetni ^ trpežni 90 kr. čevlji 3 P- 25 kr. Damski J M štifljetni močni 60 kr. na trakove qa i iz rjav.usnja JU Mi IOO lastnih prodajal- nih zalog na trakove močni rt trrtflikev. na trakove usnje boz. 50 kr. Izvrstna priložnost Oamski čevi na gumbe črni 1 i 25 kr. Otroški In dekliški čevlji na trakove ll moAnega usnja od naprej. Moški čevlji ua trakove, chevreau, g ćly9ar, šivani chevreau, go- 7C L- Damski čevlji na trakove, eleg. iu lični godvear, siv. su Dobra kakovost Otroški in dekliški čevlji na gumbe 11 črnega ali rjavega uanja od II 15 JQ 26 o I CD rancjožefe k grenčicaw f j)favzaprav reprezenfanf grenčicV 0/. medic odd.splošne bolnice napunaju.) IVAN & NIKOLAJ ZIC trgovina z vinom na veliko. Ladji s „Domitila" & ..Štefanija" v Pulju v Istri. Vino z Visa, rdeče „ „ belo Jstrijanec, rdeč . bel . Dalmatince, rdeč 36 „ 88 „ 31 „ 3« „ 40 56 40 „ 60 h pi odaja jr 1 n a s liter po 40 in 43 h Dalmatinec; bel . . , „ „ 4S BO „ Cviček Opollo) . . „ „ 36 ,, 3S „ Teran (iz obranih ja „ , 36 „ 38 „ god . . . „ „ 32 „ 34 „ MuSkat (bel, sladek) franko kolodvor Palj v izposojenih posodah, ki se ne nračuniio, pa jih je treba čimprej vrniti franko kolodvor Palj PoSilja se le po povzetju in sicer samo od 66 litrov raprej. Za prirodnost svojih vin popolnoma jamčiva. 2 Prodaja lesnega materijala. Jfekaj tisoč kubičnih metrov okroglega in žaganega lesa različnih debelosti in dolgosti se proda prav ceno. Uprašanja stavbni pisarni v Bohinjski Beli. Jttaterijal leži v neposredni bližini postaje Bohinjska Bela. 2Ž62-2 afevizicilsfei nadzornik se išče za Kranjsko pri dobro vpeljani avstrijski zavarovalni dražbi. — Po* kratki preizkušnji se pod ugodnimi pogoji trajno nastavi. Ponudbe naj se blagovolijo pošiljati pod „štev. 15.305", poste restante, Gradec. 2272—2 Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice. C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka. Izvod iz TT©zn.egrsL roda. Veljaven od dne 1. junija 1906. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE mf. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. url 24 m pomoći osod i vlak v Trbiž, Beljak, Celovec. Franzensfeate, Inomost, Mor»akovo, Ljubno, čes Selsthal v Anaseil Solnograd, čez Kleii>-Reitling v Steyr, v Line, na Dnnaj via Arastetten. — Ob 6. ari 07 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikik. — O' V nri fS a ijntrpi osobni vlak v Trbiž. Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljaboo, Duuaj, če* Selzthb v Solnoprad, Inomost, čez Klein-Reifling v Line, Budeievice, Plzen, Marij* .e are He Krancove vare, Karlove vare, Prago, Lirsko. Če« Amatetten na Dunai. — Ob 11 xri 44 m dopolon* osobn vlak v Trbiž, PcDtabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dana), Solnograd, Inomost, {Bregenc, Ženeva, Pariz. — Ob 3. ari 15 m popolne osobni vlak v Podnart-Kropo, samo ob ne 1 i it ai i, 11«. Starem tir^ia Rtev. 8. Izdelovanje vsakovratne garderobe za gospode po najnovejših žurnalih iz najmodernejšega in najboljšega tuzemskega in inozomskega blaga. Uniformiranje in zaloga potrebščin za Sokole. 4 «IW»«t«f«f«tf»ftff«i«iW>i¥«fW«i «mppš>«» '»'»»■»»^»'»■»■»■»■»»»»■{■»»»■^»■^»»■^ Žima in morska trava po najnižjih cenah v špecerijski trgovini v yu na Sv. Petra cesti štev. 14. 1724-» (III m 1 fi=n 11=11.11= MU Ljubljana Dvorski trg št. 3 1=11!'= ~1 II-! priporoča vsi modno blago zaradi pozne sezone \ po jako znižanih cenah. šl]ll=JIJI=IEIi IMH1I; DiHta Mosta razpisne subskripcijo na III. emisijo delnic v smislu določil § 4. dr. pr. Emisija ima 600 delnic k 500 kron. Izjave, koliko delni prevzame, je poslati podpisanemu najdalje do 30. septembra IV Do tega easa se mora podpisanemu vplačati tudi znesek. Po d< nem vplačilu se izroči delničarju delnica. V Ljubljani, dne 20. julija 190."». Dr. V. Gregorlč 1. r 2^92—1 predMfd ■■ i U. 1699-6 No. 802 ■ Direktni promet z nemškimi poštnimi in brzoparniki prevažanje oseb v vse dele sveta osobito u a progah Hamburg-cfc^L-New York llambu- H ra r.i l tj a Hamhurg-La Plata Hamburg- Vzhodnja Aaija Hamburg-Afrika Hamburg-Kanada Hamburg-Zahodna Indiji Hamburg-Mehika Hamburg-Kuba Hamburg-Francottko Hamburg- Angleško Hamburg-Centralna Amerika Genova-New York Neapotj-New York Genova-La Plata l>OTer-Xuw York ^herbourg-New York iz Aatv^rpua v Kanado, Hraailijo, La 1'lato, Zahodnjo Indijo, Kubo, Metliko, V .hodnjo A.ijo ; ia HriVra v Mraztlijo, Zahodujo Indijo, Kubo, Mehiko, Central u o Ameriko; ia Boulotrutft v Xew York, Brazilijo, La 1'lato. Parniki HamburgAmerika I.tnte nudijo ob labornl llranl |»i « kramo priliko sa potovanje za potui k e v uiedkroi Ju iu v k^jiti.li Zabavne vožnje po morju. v Zahod. 1 u tlijo t aevern« kraj« po Sredosem. morja ▼ Orlent na semenj v htci po Rivieri1 v Islandijo in na Severni rtle n»An(fleitko, Irsko in Škotsko vošnje w suamenila kopališča Zdravilne vožnje po morju. NatanC-nejia pojasnila dajejo tukajšnje druibene agenture in pa oddelek za oeebnl promet HamburgAmerika Linie, Hamburg. V Ljubljani: Glavno zastopstvo Haniburg-Amenka Linie ====== na Dunajski oestl it. SI. ======== Izdajatelj in odgovorni orednik: Dr. Ivan Ta?iar. Laatnina in tisk „Narodne tiskarne*.