OYice Izhajajo 1. iii 15. vsakega meseca. Ceua jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo I glcl., za pol leta 50 kr. — Nwoioino sprejema tisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. z& J. Krajec v Novem Mestu, dopise pa uredništvo. enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Vabilo na iiaročbo. s pričujoio številko završujemo XI. letnik naŠej^a lista in s prihodnjo številko nastopimo XII. leto. Čislane naročnike in Čitatelje „Dolenjskih Novic" prosimo torej, da Čim preje naročnino ponove, o/.iroina vnovič (lopo.sljejo. „Dolenjske Novice" bodo, kakor doslej, tako tudi v bodoče" poučevale v g-ospodaretvu, živitio-reji, vinarstvu itd. ter s tem pospeševale napredek domačega kmetijstva zlasti med Dolenjci. Prinašale bodo v g'laviiih potezah tudi politična poročila iz domače dr/ave in iz tujih dežel in [■ krajin ter vsakdanje novice 8 posebnim ozirom [la Dolenjsko, Tudi v bodoče bodo „Dolenjske Novice" glasilo „katoli.ikega političnega društva za Dolenjsko". Z društvom vred bodo delovale po starem slovenskem geelu; „Vse za vero, dom, cesarja!" ki nam je cel program. To samo }.e dovolj označuje duh ill smer našega lista. „Cena „Dolenjskim Novicam" ostane stara, namreč po I Qld, za celo leto Kdor priloži tej naročnini se najmanj 10 kr,, postane ob enem ud „katolííkega političnega dru.ítya za Dolenjsko", Cenjenim čitateljem se priporočamo, da nam blagovolijo iz svojih krajev od časa do Časa poročali o dnevnih novicah ali nam poslati kak daljši dopis. J^ri tej priloiinosti priporočamo kar najtopleje tudi „katoliško politično društvo za Dolenjsko". Zadnje volitve so pokazale, kako potrebna je organizacija v mestih i na deželi in koliko se ž njo doseže. Najboljše in najnujnejše sredstvo za pro-speh dobre organizacije pa so društva. NaSa ka-toliško-narodna stranka jih ima — hvala Bogu! —■ Že mnogo križem domovine i političnih, i poučnih i gospodarskih in družili. Ta društva so ognjiáča, na katerih se neli in vzžarja ogenj za katoliško-uarorina načela ; po njih se širši slojevi ljudstva dramijo k zavesti in poučujejo. Vsakdo lahko spozLia, kako zelo so potrebna taka društva, da brez iijili ni upati pravega uspeha. Zato vabimo, da se čim več Dolenjcev vpiâe v „dolenjsko kat. polit, druitvo, katero ima Že poseben namen, po- Koćijaž 0<í8iii',jii Kurola V. (Kauec.) Ubožec nima sedaj nikacega upanja veČ. Trgovec mora umreti, Reuilda pa postane nuna. Ves up je splaval po vodi. Tu mu šine dobra misel v glavo. Toda izvršiti jo mora le njegova kočija in pa cesar v »jej. Cesar pa je v Gentu ozdravel, izgubil pu-tiko, mogoče mu je bilo jahati, tu mu ni prišlo niti na misel, da bi se vozil v kočiji. Prišel je 5. maj. Martinu je bilo obupati. Vendar mu je ostalo saj èe nekoliko upanja; grabil je za zadnjo bilko. Gre v ječo k Juliju ter mu prigovarja, naj vendar poskusi izprositi, da se izvršenje sodbe odloži saj za jeden dan. Ko hočejo 5. maja nesrečneža odvesti na morisče, pravi ta, da ima se nekatere Tažne reči razodeti. Obdržé ga v ječi. Toda kar pove, je (ako brez pomena, da se mu kar sporoči; jutri moraš vendar le umreti. Martin je za svoj naklep vendar le dobil 24 ur. Povedalo se mu je vže, da namerava cesar drugi dan ob desetih iti v mestno hišo ter da se vrne opoldne. Toda cesar je moral jahati, Martin ga ni smel voziti, torej ga ni mogel pripeljati do obsojenega trgovca. To ravno pa je nameraval : ako cesar nesrečiieža ugleda, je reSen. Karol je prinesel iz Tunisa rastlino rabar-baro; rabili so jo v Evropi nekako štiri leta. Martin si da v kuhinji posla. Posreči se mu nekoliko v prah stolčene rabarbare vreči v skledo, ki ima priti na cesarjevo mizo. Karol jé z veseljem priljubljeno mu jed, in sicer ravno iz te sklede toliko, da ima rabarbara popolen učinek — cesar nekoliko oboli. Zjutraj dobi Mariiu ukaz, da naj naprež« kočijo, ker je cesar preslab, da bi mogel jahati. Kako teka Martin celo dopoldne sem ter tja v strahu in trepetu, se mu li posreči naklep. Od 10. do 12. ure stoji pred mestno hiSo speŠevati slovenskega naroda duf^evni in g'motni napredek v verskih, državnih, obèiiiskili, žol.'^kih, gosjjodarskih in socijalnih zadevah ter razširjati pravo narodno iti gospodarsko izobraženost. — Kdor ni naroSnik „Dol. Novic", postane ud društva, ako vplaSa iia leto liajmanj 20 kr. udiiine. V vsakenti kraju naj bi se loiil jedeii nabiranja řlanov in poslal potem vse skupno društvenemu vodstvu. TJrcdiiiňtvo in iipniviiištro. Gospodarske stvari. Naj se li Tisoko ali ni/ko požlalit-iiiijejo trte v viliogťaíiii? (Posneto po „W6in)aubi") Med požlahtneiije na mestu prištevamo visoko zeleno požlalitnjeiije (cepljenje), naj se vže vrňi po Oothejii ali kakorkoli, visoko Kurmanovo požlaht-njenje na lok», kakor tudi nizko zeleno ali nizko požlabtiijenje v les. Visoko lesno požlahtnjenje na loku smerno po pravici imenovati Kurmanovo, ker jo je ta mož prvii vrail in priporočal v poskuSnem vinog'radn Klosterneuburskem, Oboje visoko požlahtnjevanje se vrâi v vinogradu, ki je preredko novo nasaji'n z ameriškimi trsi, meter nad zemljo, ker se potem te požlaiitnjene trte pogrubajo, da se udobi dosti goat vinograd. Oboje nizko požlahtnjenje na meatu pa se godi v vinograditi, ki so l ameriškimi Lrlauii dosti gosto zasajeni. Pri visokem zelenem cepljenju pride evrOjiski cepič kot pogiianek na anit^riski pognanek, pri Kurmanovem cepljenju na lok pa pride evropski Žlahtni cepič kot les na ameriško s kočijo in konji. Ura bije dvanajst. Seja se ni končana. Mrtvaški zvon se oglasi Mrzel pot teče Martinu po brbtu, Ako traja posvetovanje Se dalje, je vse izgubljeno! A ta trenutek se prikaže cesar na stopnicah, Martin zgrabi vajete. Določi se mu natančno pot, po kateri mu je voziti. Martin uboga po prvih ulicah, ali naenkrat pa potegne svoje konje na stran, zavihti bič in krene v druge ulice. Cesarjevo spremstvo kriči, zmerja, preti, ali Martin bije èe bolj po konjih, da kakor divji drve dalje. Na morišču so. Ljudstvo se umakne v stran. „Cesar je tul Živila milost naiega cesarja I" se razlega kakor grom izmed množice. Cesar pogleda iz yoza. „ReSen! rešen je!" se čuje od vseh strani, Rabelj odstopi, Karol se smehlja; kajti misli si, da je njegov kočijai Martin mož usmiljen, srčen in odločen ter vreden cesarja voziti. enoletno mladiko. Pa katera teh dvt^h požlaht-nitev na mestu je bolja t. j. se da laglje izpeljati, torej bolj priporočiti? Popolnoma po pravici trdimo, da se sme druga bolje priporočati iz sledečih razlogov : 1. Za zeleno požlahtnovanje potrebujemo evropskih pognaukov, ki se veliko teže dobé v zadostnem številu laki, ki so pripravni za cepljenje, kakor mladik, ki se rabijo za požlahtnovanje na lok, Rezniki odpadajo vsako Ifto, ko se reže v vinogradu; treba jih je le pobrati, osnažiti, zvezali v snopke ter shraniti v liladnej kleti ali za-grebene v zemljo, 2. Ako cepiš na lok, imaš samo trd les ne pa mehke pogiianke, ki so na reziSČu kaj pol-zek; radi tega je delo veliko laglje tudi za težko, okorno roko, kakor pri zeleni požlalitnitvi, pri kateri okorna roka skoraj niČ ne opravi. 3. Požlahtnjenje na lok se bolj gotovo obnese, ako se vríií prav in pravi Čas, kakor zeleno cepljenje, kajti prime se kar vse, ako le pridno odSčipavaš pognanke, ki se prikažejo na cepljenem loku. To se mora pa goditi tudi pri zelenem cepljenju, ker sicer je delo močno zastonj. 4. Cepljenje na lok se posreči, naj bode vreme suho ali mokro, da sta le cep in podlaga dobra in pa seveda, da se delo prav izvrši. Zeleno požlahtnjenje pa se obnese samo takrat, ako cepiš v lepem in ako ostane lepo vreme še nekaj dni, ko si delo dovršil. Ako gre dež, ko cepiš, ali pride precej potem, ali če začne moČan veter pihati — ves trud ti splava po vodi. 5. ['ožlahtnovanje na lok se vrši lahko bolj zgodaj kakor zeleno, radi česar pognanki prej dozore kakor pri zelenem cepljenju. V severnih krajili ti dostikrat sploh ne dozore. Letos so bile cepitve na lok na Dolenjskem 19 oktobra vže večinoma pogrubane, y zeleno cepljene pa §e Čisto zelene, tako, da se ie bilo bati, da dozore, ker je prišlo takrat mokro in mrzlo vreme. Tudi (>oka-žejo na lok cepljeni cepiči dostikrat vže v prvem letu grozdje, kar se pri zelenem ne zgodi. Vendar ima cepljenje na lok tudi nekatere nedostatke (pomanjkljivosti) Te so : 1. Cepiti moraš trte na lok pozneje kakor v zeleno. 2, Pri tej cepitvi na lok je treba dveli oseb, ker ena sama jako težko drži klesČe in ob enem tudi veže. 3. Vezanje pri požlalitnitvi na lok je draže kakor zeleno cepljenje, ker so zamaški in drat draži kakor trakovi iz gumija. Tudi moraš imeti tu posebne klešče za vezanje, posebne, da šČiplješ drat, 4, Drat, 8 katerim vežeé, moras o pravem Času presČipniti, ko se pa vezi iz gumija same pretrgajo. Vendar bi se dali nekatere teb ležav vsaj deloma odstraniti. Vezanje bi morda mogla vršiti tudi ena oseba, ako bi se iresto težkili kiesè raliila lahka lesena priprava, ki bi se dala le z eno roko na ceptè in podlago pritisniti. Sicer pa se brez dvoma dá Uiii z eno rolto zaniaèek (Kork) brez vsake druge prip;ave na po/Jahtnîtev dobro pritrditi. To se da doseSi na ta »Hcin, da se na kraju, kamor se je vbikiiil cepiŽ v podobi jezika, previdno s polovicama zamaŠka obda, fu najprej (provizoriino) n;i sredi s èpago polt m pa se na konceh z di'atoni obveže. Ka^un tega se laliko pred grubanjem vže rabljem zamašiti pobeió in spravijo, da se porabijo m po/Jîiliiiiitev. Morda bi se dali porabiti tudi koruzni storM, vendar nekateri trdijo, da se ti ne obnesejo. Gotovo pa je, da se dajo pri požiahtm'tvi na lok, cepljeni trsi precej pogrubati ; potem bi pa sitno ali potrebno odsňipovanje pogiisnkov popolnoma odpalo. h rešenega je pa£ razvidno, da je mnogo bolj priporočati cepljenje na lok kakor zeleno visoko pozlahtnjenje. Seveda bi bilo mnogo bolje, ako bi se po francoskem nannu trte kar v trtiiici cepile, potem posadile na svoj kraj v vinogradu brez vsacega grubanja; ali to je vsaj pri za sedaj ie z mnogimi težavami zvezano — m ali vode ali sviža. Tudi se dá nizko cepljenje v les prav dobro rabiti z vsemi prednosuiii, koje ima tako cepljenje na lok. Ali pri tem se nikdar ne eme pozabiti na poéčipovanje pognaiikov; sknSnja namreč piiia, da pogine cepič, ki se j« vže lepo prijel, ako se zamudi le nekaj dni odičipniti pod njim nove po-gtianke. Zato se tako cepljeni trsi nikdar ne smejo obsipati, marveè je treba, da se pognanki iz podlage precej laliko zapazijo in odstranijo. Kilj je novegu po avstrijskoiii ccsai'stMi? 29, novembra je umrl v Nalžovu na Českem bivši minislerski predsednik grof Taafte v letu svoje dobe. Od 12. avg. 1879 do 11. nov. IBOIÎ je vodil avstrijsko vladno krmilo, torej nad 14 let, in že prej je bil nekaj let minister. Ko je on prevzel predsedstvo v ministerstvu, napočila je za avstrijske, zlasti nenemške narode nova, v marsi-žem boljša doba, ker Taaffe se je skušal postaviti na stališče narodne jednakopravnosti ; le žal, da Je bil v tem premalo odložen. V državnem zboru je dobil na svojo stran nemške konservativce, Čehe, Poljake in Jugoslovane. S tem takoimeiio-Vanim „železnim obročem" je vladal in stralioval nemške liberalce, ki so mu bili vsa leta jako sovražni. To mržnjo so pokazali na zelo nelep način celo povodom njegove smrti. Zaradi tega je cesar sam izrazil svojo nevoljo vodji nemških liberalcev baronu Clilutneckemu, kije ob enem predsednik državne zbornice. Sploh so do malega vsi ôasniki razven liberalnih, pohvalno o njem pisali. Tudi Slovenci se moramo hvaležno spotitinjati pokojnega Taaifeja. Dočim so preil njini iiiinisiersiva le pritiskala na naj. narod in ga poneničttvalH, kolikor se je dalo, je Tajile prošnje našili posiancrv vsaj deloma uslišal. Pod Taaflejevo vlado smo dosegli, (ia se je v urade vsaj deloma vvedla slovenščina, da so se na gimnazijah ustanovile slovenske vspo-rednice, sploh da se v šolah in uradili več ne po-nemčuje toliko, kolikor se je žalibog poprej mnogo, miiogo Iťl, V leiili Taaifejeve vlade se je slovenski narod narodno predramil in začel vstajati, a da si opomore popolnoma, prepuščen je sLoro le sam sebi, DrŽavnozT)orsko zasedanje se konča pred božičem. Po praznikih, koncem tega meseca ali začetkom prihodnjega se snidejo deželni zbori. Kranjski deželni zbor bo imel prvo sejo 28. dec. V državnem zboru so sedaj zelo zapletene in nejasne razmere. Krščansko-socijalna stranka sije s pretrdim nastopom nekaterih članov iz svojih vrst mnogo Škodovala. Veliko poslancev, ki so poprej z njo že več ali manj sočustvovali, obrnilo je hrbet. Brez dvoma bo imelo to nepovoljen uspeh za njih stranko tudi pri novili volitvah v mestni zbor dunajski. Kltii) hrvaško-slovenskih poslancev je nameraval vstopiti v llohenwartov klub, a za sedaj tega ni še storil. Združila se bota najbrže zopet oba kluba, ko se državni zbor zopet snide. Za vladno politiko je pridobil ministerski predsednik grof Badeni tudi Mladočehe. Tako se bo v kratkem najbrže obnovil nekdanji „železni obroč". Na Ogerskem čim dalje lep.se uspehe dosega ljudska stranka. Pred nekaterimi dnevi je imela mnogoštevilno obiskan shod v Rabi, na katerem se je govorilo o poklicu marijanskega kraljestva, o težnjah kmečkega stanu na Ogerskem in o novih cerkveno - političnih postavah, katere bo treba popraviti, Ljudstvo, po tej stranki poučeno, se Čim-dalje bolj probuja in se poteguje za svoje pravice. Toda vlada z najskrajnejšim nasilstvom skusa za-treti vse to gibanje. Kako postopa ogerska vlada pri volitvah, pokazala je te dni volitev poslanca v Stopavi, katero celo odločno mažarski listi obsojajo. Vršila se je nepretrgano celih 3G ur po noči ia po dnevu, namreč od 8. ure 5, decembra do 8. ure zvečer 6. dec. Kaj tacega se v tem stoletju ni še pripetilo. Ljudska stranka je imela zagotovljenih 1252 glasov, liberalci veliko manj. Toda pri volitvi je bilo zavrženih 000 ljudskih glasov, (skoro polovica I) in tako je bil izvoljen liberalec z 213 glasovi večine. Volilci, ki so volili vladnega kandidata Latkoči-ja, bili so obilno obdarjeni in pogoščeni, a volilci ljudske stranke, ki so volili poštenega advokata dr. Otočka, morali so dva dni in jedno noŽ čakati pod milim nebom v tem zimskem mrazu, ko po celo vojaki in njili koLiji prenoÈevaii v hlevih. Orožniki in vojaki 80 že dan poprej zastavili ves tisti kraj, zaprli vse ulice ter odg'anjali volilce ljudske stranke. Ker je prejšnjo noć zapadel sneg, bil je Imd mraz, in volilci pod milim nebom so želeli zakuriti ogenj, da bi se greli, a ni se jim dovolilo. Do njih niso pustili niti peka niti kakega drugega prodajalca, iii voliici so morali stradati; eelo vode si niso smeli prinesti in morali so piti snežnieo. A vrli volilci 80 vstrajali do zadnjega. 12.000 mož je bivalo na prostem, íakajoíS, da se ucleiežé volitve. V tolikih stiskali in v mrazu so prepevali skupno svete pesmi in molili! Vsak posiimexeii izmed teh junakov je prav gotovo već vreden, nego cela truma tistih brczob/irnih tlaciteljev ljudstva, ki tako grozno go,spodiirijo. Kaj pride, ako se takim ljudem ne vzame oblast? Med volilci je bilo iiajveè Slovakov; njili glavni voditelji so bili duhovniki, ki so ubogo ljudstvo osrćevali, da ni omagalo. Ni ćuda, da celo ljudski stranki neprijazni ra.sniki hudo grajajo tako viiebovpijot^o krivico, le nekateri židovsko franiasouski listi se po naiajo s to volitvijo in hujskajo vlado zoper ljudako stranko, čei, da je panslavistićna. S takimi divjaškimi sredstvi mora mažarska liberalna stranka v kratkem pokopati samo sebe. — Slo venski kmetje, učite se od ogerskih svojih tovarišev prave požrtvovalnosti in vstrajnosti pri volitvah! Kiij je novega po širokem sretn? Zadnje tedne ae obračajo oĆi v.seh Evrop-Ijanûv na Turško, zlasti na Carigrad. Grozna poroSila prihajajo, kako Turki še sedaj ne mirujejo in že vedno more kristijane, Najnoyejňe poroíilo pravi, da je bilo v zadnjih par mesecih na Turškem pomorjenih do IGO.000 kristijanov. Turška vlada kaze sicer voljo, da hi vse to z;ihranila, a ima premalo odločnosti; pa tudi nima dovolj moři, da bi konec storila tem niorijani. Zato tuje vlade posegajo vmes, Po.slaIe so že vsaka po jecliio stacijsko ladijo mimo Carigrada v Crno morje v varstvo kristijanov, ker to ni zadostovalo, hotele so odposlati ěe drugo. A Turki niso pustili. Pred par dnevi so se vendar le tudi v to podali. Poli-tiřno obnebje nad turSko zemljo je zelo oblačno ; resno se je bati, da se na spomlad zaČne vojska. O Bolgarskem ktiezu Ferdinandu se je zadnje dni govorilo, da bo pustil svojega prvo-rojeiiega sina Borisa prekrstiti, da poslane raz-kolnik, ker vlada to želi, A ni verjetno, da bi 8c knez tako daleč spozabil. PaČ pa utegne postati knezov sin Líoris uiiijat ali ud gržke cerkve, ki pa je s katoliSko zjediiijena. V to papež lahko dovoli, ker se obe te cerkvi ločita le v obrednih stvareh, ne pa v veri sami. Knez je dobil nedavno drugega princa, ki je bil kršen na ime Ciril. Piše se nam: Iz SemiČa. — [Vihar.] Strašno nevihto smo imeli v noči od 6. ua 7. decembra od 10. ure zvečer do 4. ure zjutraj, đa stari ljudje ue pomnijo take. Tulilo je in piakalo, da je bilo groza; okna in vi'ata so šklepetala, kakor bi hotela vsa odleteli; rnz z opeko kritih streh je letela opeka, da se ni upal nobeden na prosto; tudi slamnate, strelie so veliko trpele, ker jih je vihar trgal in odkrival. Marsikdo ni celo noí očesa zatiauil težko pričakujoč jutra, ko je vihar pojenjal. Tudi sadnega drevja je vihar innogo poškodoval, ker je nektara drevesa popolno ugouobil, drugim pa velike veje odčesal. V tej noči ni bilo prizanešeno niti strehi finie cerkve, ki je bila pred kratkim vsa pnkrita z novo ukladno opeko. Začudeno smo drugi dan gledali, kako je mngtl vihar iia več mestih toli-košiie Ijiiknje napraviti in toliko opeke ra'i strehe pometati, Pa trdnost opeke ae je pokazala v tem, da je mnogo kosov na tleh celih in nepoškodovanih obležalo, čeravno so tako visoko padli. Okoli 11, ure dopoludne je začela toča padati, ki pa seveda zdaj ni naredila škode, ker so poljski pridelki pospravljeni. Kaj bi bilo, je po dnevu marsikdo rekel, če bi po noči pri tolikosni nevihti v kteri liiši ogenj nastal. Naj bolj oddaljena hiša bi cela ne ostala, videti bi bili drugi dan le ožgani ostanki zidovja in ti'aniovja ter kupi pepela. Tako pa hvala Bogu! je silna nevihta preletela brez hujše nesreče. Iz Poljanske doline, — Občinski odbor v Starem Trgu je sklenil v svoji zadnji seji, storiti potrebne koi'ake, da dobi poljanska dolina svoje sodišče in davkarijo, Do 1848, 1. je bila v gradu Predgradom ko-mi. ■ / • s ( •