OYice
Izhajajo 1. iii 15. vsakega meseca. Ceua jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo I glcl., za pol leta 50 kr. — Nwoioino sprejema tisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. z& J. Krajec v Novem Mestu, dopise pa uredništvo.	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Vabilo na iiaročbo.
s pričujoio številko završujemo XI. letnik naŠej^a lista in s prihodnjo številko nastopimo XII. leto. Čislane naročnike in Čitatelje „Dolenjskih Novic" prosimo torej, da Čim preje naročnino ponove, o/.iroina vnovič (lopo.sljejo.
„Dolenjske Novice" bodo, kakor doslej, tako tudi v bodoče" poučevale v g-ospodaretvu, živitio-reji, vinarstvu itd. ter s tem pospeševale napredek domačega kmetijstva zlasti med Dolenjci. Prinašale bodo v g'laviiih potezah tudi politična poročila iz domače dr/ave in iz tujih dežel in [■ krajin ter vsakdanje novice 8 posebnim ozirom [la Dolenjsko,
Tudi v bodoče bodo „Dolenjske Novice" glasilo „katoli.ikega političnega društva za Dolenjsko".
Z društvom vred bodo delovale po starem slovenskem geelu; „Vse za vero, dom, cesarja!" ki nam je cel program. To samo }.e dovolj označuje duh ill smer našega lista.
„Cena „Dolenjskim Novicam" ostane stara, namreč po I Qld, za celo leto Kdor priloži tej
naročnini se najmanj 10 kr,, postane ob enem ud „katolííkega političnega dru.ítya za Dolenjsko",
Cenjenim čitateljem se priporočamo, da nam blagovolijo iz svojih krajev od časa do Časa poročali o dnevnih novicah ali nam poslati kak daljši dopis.
J^ri tej priloiinosti priporočamo kar najtopleje tudi „katoliško politično društvo za Dolenjsko". Zadnje volitve so pokazale, kako potrebna je organizacija v mestih i na deželi in koliko se ž njo doseže. Najboljše in najnujnejše sredstvo za pro-speh dobre organizacije pa so društva. NaSa ka-toliško-narodna stranka jih ima — hvala Bogu! —■ Že mnogo križem domovine i političnih, i poučnih i gospodarskih in družili. Ta društva so ognjiáča, na katerih se neli in vzžarja ogenj za katoliško-uarorina načela ; po njih se širši slojevi ljudstva dramijo k zavesti in poučujejo. Vsakdo lahko spozLia, kako zelo so potrebna taka društva, da brez iijili ni upati pravega uspeha. Zato vabimo, da se čim več Dolenjcev vpiâe v „dolenjsko kat. polit, druitvo, katero ima Že poseben namen, po-
Koćijaž 0<í8iii',jii Kurola V.
(Kauec.)
Ubožec nima sedaj nikacega upanja veČ. Trgovec mora umreti, Reuilda pa postane nuna. Ves up je splaval po vodi.
Tu mu šine dobra misel v glavo. Toda izvršiti jo mora le njegova kočija in pa cesar v »jej. Cesar pa je v Gentu ozdravel, izgubil pu-tiko, mogoče mu je bilo jahati, tu mu ni prišlo niti na misel, da bi se vozil v kočiji.
Prišel je 5. maj.
Martinu je bilo obupati. Vendar mu je ostalo saj èe nekoliko upanja; grabil je za zadnjo bilko. Gre v ječo k Juliju ter mu prigovarja, naj vendar poskusi izprositi, da se izvršenje sodbe odloži saj za jeden dan. Ko hočejo 5. maja nesrečneža odvesti na morisče, pravi ta, da ima se nekatere Tažne reči razodeti. Obdržé ga v ječi. Toda kar pove, je (ako brez pomena, da se mu kar sporoči; jutri moraš vendar le umreti.
Martin je za svoj naklep vendar le dobil 24 ur. Povedalo se mu je vže, da namerava cesar drugi dan ob desetih iti v mestno hišo ter da se vrne opoldne.
Toda cesar je moral jahati, Martin ga ni smel voziti, torej ga ni mogel pripeljati do obsojenega trgovca. To ravno pa je nameraval : ako cesar nesrečiieža ugleda, je reSen.
Karol je prinesel iz Tunisa rastlino rabar-baro; rabili so jo v Evropi nekako štiri leta.
Martin si da v kuhinji posla. Posreči se mu nekoliko v prah stolčene rabarbare vreči v skledo, ki ima priti na cesarjevo mizo.
Karol jé z veseljem priljubljeno mu jed, in sicer ravno iz te sklede toliko, da ima rabarbara popolen učinek — cesar nekoliko oboli.
Zjutraj dobi Mariiu ukaz, da naj naprež« kočijo, ker je cesar preslab, da bi mogel jahati. Kako teka Martin celo dopoldne sem ter tja v strahu in trepetu, se mu li posreči naklep.
Od 10. do 12. ure stoji pred mestno hiSo
speŠevati slovenskega naroda duf^evni in g'motni napredek v verskih, državnih, obèiiiskili, žol.'^kih, gosjjodarskih in socijalnih zadevah ter razširjati pravo narodno iti gospodarsko izobraženost. — Kdor ni naroSnik „Dol. Novic", postane ud društva, ako vplaSa iia leto liajmanj 20 kr. udiiine. V vsakenti kraju naj bi se loiil jedeii nabiranja řlanov in poslal potem vse skupno društvenemu vodstvu.
TJrcdiiiňtvo in iipniviiištro. Gospodarske stvari.
Naj se li Tisoko ali ni/ko požlalit-iiiijejo trte v viliogťaíiii?
(Posneto po „W6in)aubi")
Med požlahtneiije na mestu prištevamo visoko zeleno požlalitnjeiije (cepljenje), naj se vže vrňi po Oothejii ali kakorkoli, visoko Kurmanovo požlaht-njenje na lok», kakor tudi nizko zeleno ali nizko požlabtiijenje v les.
Visoko lesno požlahtnjenje na loku smerno po pravici imenovati Kurmanovo, ker jo je ta mož prvii vrail in priporočal v poskuSnem vinog'radn Klosterneuburskem,
Oboje visoko požlahtnjevanje se vrâi v vinogradu, ki je preredko novo nasaji'n z ameriškimi trsi, meter nad zemljo, ker se potem te požlaiitnjene trte pogrubajo, da se udobi dosti goat vinograd.
Oboje nizko požlahtnjenje na meatu pa se godi v vinograditi, ki so l ameriškimi Lrlauii dosti gosto zasajeni. Pri visokem zelenem cepljenju pride evrOjiski cepič kot pogiianek na anit^riski pognanek, pri Kurmanovem cepljenju na lok pa pride evropski Žlahtni cepič kot les na ameriško
s kočijo in konji. Ura bije dvanajst. Seja se ni končana. Mrtvaški zvon se oglasi Mrzel pot teče Martinu po brbtu,
Ako traja posvetovanje Se dalje, je vse izgubljeno!
A ta trenutek se prikaže cesar na stopnicah, Martin zgrabi vajete. Določi se mu natančno pot, po kateri mu je voziti. Martin uboga po prvih ulicah, ali naenkrat pa potegne svoje konje na stran, zavihti bič in krene v druge ulice. Cesarjevo spremstvo kriči, zmerja, preti, ali Martin bije èe bolj po konjih, da kakor divji drve dalje.
Na morišču so. Ljudstvo se umakne v stran. „Cesar je tul Živila milost naiega cesarja I" se razlega kakor grom izmed množice. Cesar pogleda iz yoza. „ReSen! rešen je!" se čuje od vseh strani, Rabelj odstopi, Karol se smehlja; kajti misli si, da je njegov kočijai Martin mož usmiljen, srčen in odločen ter vreden cesarja voziti.
enoletno mladiko. Pa katera teh dvt^h požlaht-nitev na mestu je bolja t. j. se da laglje izpeljati, torej bolj priporočiti? Popolnoma po pravici trdimo, da se sme druga bolje priporočati iz sledečih razlogov :
1.	Za zeleno požlahtnovanje potrebujemo evropskih pognaukov, ki se veliko teže dobé v zadostnem številu laki, ki so pripravni za cepljenje, kakor mladik, ki se rabijo za požlahtnovanje na lok, Rezniki odpadajo vsako Ifto, ko se reže v vinogradu; treba jih je le pobrati, osnažiti, zvezali v snopke ter shraniti v liladnej kleti ali za-grebene v zemljo,
2.	Ako cepiš na lok, imaš samo trd les ne pa mehke pogiianke, ki so na reziSČu kaj pol-zek; radi tega je delo veliko laglje tudi za težko, okorno roko, kakor pri zeleni požlalitnitvi, pri kateri okorna roka skoraj niČ ne opravi.
3.	Požlahtnjenje na lok se bolj gotovo obnese, ako se vríií prav in pravi Čas, kakor zeleno cepljenje, kajti prime se kar vse, ako le pridno odSčipavaš pognanke, ki se prikažejo na cepljenem loku. To se mora pa goditi tudi pri zelenem cepljenju, ker sicer je delo močno zastonj.
4.	Cepljenje na lok se posreči, naj bode vreme suho ali mokro, da sta le cep in podlaga dobra in pa seveda, da se delo prav izvrši. Zeleno požlahtnjenje pa se obnese samo takrat, ako cepiš v lepem in ako ostane lepo vreme še nekaj dni, ko si delo dovršil. Ako gre dež, ko cepiš, ali pride precej potem, ali če začne moČan veter pihati — ves trud ti splava po vodi.
5.	['ožlahtnovanje na lok se vrši lahko bolj zgodaj kakor zeleno, radi česar pognanki prej dozore kakor pri zelenem cepljenju. V severnih krajili ti dostikrat sploh ne dozore. Letos so bile cepitve na lok na Dolenjskem 19 oktobra vže večinoma pogrubane, y zeleno cepljene pa §e Čisto zelene, tako, da se ie bilo bati, da dozore, ker je prišlo takrat mokro in mrzlo vreme. Tudi (>oka-žejo na lok cepljeni cepiči dostikrat vže v prvem letu grozdje, kar se pri zelenem ne zgodi.
Vendar ima cepljenje na lok tudi nekatere nedostatke (pomanjkljivosti) Te so :
1.	Cepiti moraš trte na lok pozneje kakor v zeleno.
2,	Pri tej cepitvi na lok je treba dveli oseb, ker ena sama jako težko drži klesČe in ob enem tudi veže.
3.	Vezanje pri požlalitnitvi na lok je draže kakor zeleno cepljenje, ker so zamaški in drat draži kakor trakovi iz gumija. Tudi moraš imeti tu posebne klešče za vezanje, posebne, da šČiplješ drat,
4,	Drat, 8 katerim vežeé, moras o pravem Času presČipniti, ko se pa vezi iz gumija same pretrgajo. Vendar bi se dali nekatere teb ležav vsaj deloma odstraniti. Vezanje bi morda mogla
vršiti tudi ena oseba, ako bi se iresto težkili kiesè raliila lahka lesena priprava, ki bi se dala le z eno roko na ceptè in podlago pritisniti. Sicer pa se brez dvoma dá Uiii z eno rolto zaniaèek (Kork) brez vsake druge prip;ave na po/Jahtnîtev dobro pritrditi.
To se da doseSi na ta »Hcin, da se na kraju, kamor se je vbikiiil cepiŽ v podobi jezika, previdno s polovicama zamaŠka obda, fu najprej (provizoriino) n;i sredi s èpago polt m pa se na konceh z di'atoni obveže. Ka^un tega se laliko pred grubanjem vže rabljem zamašiti pobeió in spravijo, da se porabijo m po/Jîiliiiiitev. Morda bi se dali porabiti tudi koruzni storM, vendar nekateri trdijo, da se ti ne obnesejo. Gotovo pa je, da se dajo pri požiahtm'tvi na lok, cepljeni trsi precej pogrubati ; potem bi pa sitno ali potrebno odsňipovanje pogiisnkov popolnoma odpalo.
h rešenega je pa£ razvidno, da je mnogo bolj priporočati cepljenje na lok kakor zeleno visoko pozlahtnjenje. Seveda bi bilo mnogo bolje, ako bi se po francoskem nannu trte kar v trtiiici cepile, potem posadile na svoj kraj v vinogradu brez vsacega grubanja; ali to je vsaj pri za sedaj ie z mnogimi težavami zvezano — m ali vode ali sviža.
Tudi se dá nizko cepljenje v les prav dobro rabiti z vsemi prednosuiii, koje ima tako cepljenje na lok. Ali pri tem se nikdar ne eme pozabiti na poéčipovanje pognaiikov; sknSnja namreč piiia, da pogine cepič, ki se j« vže lepo prijel, ako se zamudi le nekaj dni odičipniti pod njim nove po-gtianke. Zato se tako cepljeni trsi nikdar ne smejo obsipati, marveè je treba, da se pognanki iz podlage precej laliko zapazijo in odstranijo.
Kilj je novegu po avstrijskoiii ccsai'stMi?
29, novembra je umrl v Nalžovu na Českem bivši minislerski predsednik grof Taafte v letu svoje dobe. Od 12. avg. 1879 do 11. nov. IBOIÎ je vodil avstrijsko vladno krmilo, torej nad 14 let, in že prej je bil nekaj let minister. Ko je on prevzel predsedstvo v ministerstvu, napočila je za avstrijske, zlasti nenemške narode nova, v marsi-žem boljša doba, ker Taaffe se je skušal postaviti na stališče narodne jednakopravnosti ; le žal, da Je bil v tem premalo odložen. V državnem zboru je dobil na svojo stran nemške konservativce, Čehe, Poljake in Jugoslovane. S tem takoimeiio-Vanim „železnim obročem" je vladal in stralioval nemške liberalce, ki so mu bili vsa leta jako sovražni. To mržnjo so pokazali na zelo nelep način celo povodom njegove smrti. Zaradi tega je cesar sam izrazil svojo nevoljo vodji nemških liberalcev baronu Clilutneckemu, kije ob enem predsednik
državne zbornice. Sploh so do malega vsi ôasniki razven liberalnih, pohvalno o njem pisali. Tudi Slovenci se moramo hvaležno spotitinjati pokojnega Taaifeja. Dočim so preil njini iiiinisiersiva le pritiskala na naj. narod in ga poneničttvalH, kolikor se je dalo, je Tajile prošnje našili posiancrv vsaj deloma uslišal. Pod Taaflejevo vlado smo dosegli, (ia se je v urade vsaj deloma vvedla slovenščina, da so se na gimnazijah ustanovile slovenske vspo-rednice, sploh da se v šolah in uradili več ne po-nemčuje toliko, kolikor se je žalibog poprej mnogo, miiogo Iťl, V leiili Taaifejeve vlade se je slovenski narod narodno predramil in začel vstajati, a da si opomore popolnoma, prepuščen je sLoro le sam sebi,
DrŽavnozT)orsko zasedanje se konča pred božičem. Po praznikih, koncem tega meseca ali začetkom prihodnjega se snidejo deželni zbori. Kranjski deželni zbor bo imel prvo sejo 28. dec.
V državnem zboru so sedaj zelo zapletene in nejasne razmere. Krščansko-socijalna stranka sije s pretrdim nastopom nekaterih članov iz svojih vrst mnogo Škodovala. Veliko poslancev, ki so poprej z njo že več ali manj sočustvovali, obrnilo je hrbet. Brez dvoma bo imelo to nepovoljen uspeh za njih stranko tudi pri novili volitvah v mestni zbor dunajski. Kltii) hrvaško-slovenskih poslancev je nameraval vstopiti v llohenwartov klub, a za sedaj tega ni še storil. Združila se bota najbrže zopet oba kluba, ko se državni zbor zopet snide. Za vladno politiko je pridobil ministerski predsednik grof Badeni tudi Mladočehe. Tako se bo v kratkem najbrže obnovil nekdanji „železni obroč".
Na Ogerskem čim dalje lep.se uspehe dosega ljudska stranka. Pred nekaterimi dnevi je imela mnogoštevilno obiskan shod v Rabi, na katerem se je govorilo o poklicu marijanskega kraljestva, o težnjah kmečkega stanu na Ogerskem in o novih cerkveno - političnih postavah, katere bo treba popraviti, Ljudstvo, po tej stranki poučeno, se Čim-dalje bolj probuja in se poteguje za svoje pravice. Toda vlada z najskrajnejšim nasilstvom skusa za-treti vse to gibanje. Kako postopa ogerska vlada pri volitvah, pokazala je te dni volitev poslanca v Stopavi, katero celo odločno mažarski listi obsojajo. Vršila se je nepretrgano celih 3G ur po noči ia po dnevu, namreč od 8. ure 5, decembra do 8. ure zvečer 6. dec. Kaj tacega se v tem stoletju ni še pripetilo. Ljudska stranka je imela zagotovljenih 1252 glasov, liberalci veliko manj. Toda pri volitvi je bilo zavrženih 000 ljudskih glasov, (skoro polovica I) in tako je bil izvoljen liberalec z 213 glasovi večine. Volilci, ki so volili vladnega kandidata Latkoči-ja, bili so obilno obdarjeni in pogoščeni, a volilci ljudske stranke, ki so volili poštenega advokata dr. Otočka, morali so dva dni in jedno noŽ čakati pod milim
nebom v tem zimskem mrazu, ko po celo vojaki in njili koLiji prenoÈevaii v hlevih. Orožniki in vojaki 80 že dan poprej zastavili ves tisti kraj, zaprli vse ulice ter odg'anjali volilce ljudske stranke. Ker je prejšnjo noć zapadel sneg, bil je Imd mraz, in volilci pod milim nebom so želeli zakuriti ogenj, da bi se greli, a ni se jim dovolilo. Do njih niso pustili niti peka niti kakega drugega prodajalca, iii voliici so morali stradati; eelo vode si niso smeli prinesti in morali so piti snežnieo. A vrli volilci 80 vstrajali do zadnjega. 12.000 mož je bivalo na prostem, íakajoíS, da se ucleiežé volitve. V tolikih stiskali in v mrazu so prepevali skupno svete pesmi in molili! Vsak posiimexeii izmed teh junakov je prav gotovo već vreden, nego cela truma tistih brczob/irnih tlaciteljev ljudstva, ki tako grozno go,spodiirijo. Kaj pride, ako se takim ljudem ne vzame oblast? Med volilci je bilo iiajveè Slovakov; njili glavni voditelji so bili duhovniki, ki so ubogo ljudstvo osrćevali, da ni omagalo. Ni ćuda, da celo ljudski stranki neprijazni ra.sniki hudo grajajo tako viiebovpijot^o krivico, le nekateri židovsko franiasouski listi se po naiajo s to volitvijo in hujskajo vlado zoper ljudako stranko, čei, da je panslavistićna. S takimi divjaškimi sredstvi mora mažarska liberalna stranka v kratkem pokopati samo sebe. — Slo venski kmetje, učite se od ogerskih svojih tovarišev prave požrtvovalnosti in vstrajnosti pri volitvah!
Kiij je novega po širokem sretn?
Zadnje tedne ae obračajo oĆi v.seh Evrop-Ijanûv na Turško, zlasti na Carigrad. Grozna poroSila prihajajo, kako Turki še sedaj ne mirujejo in že vedno more kristijane, Najnoyejňe poroíilo pravi, da je bilo v zadnjih par mesecih na Turškem pomorjenih do IGO.000 kristijanov. Turška vlada kaze sicer voljo, da hi vse to z;ihranila, a ima premalo odločnosti; pa tudi nima dovolj moři, da bi konec storila tem niorijani. Zato tuje vlade posegajo vmes, Po.slaIe so že vsaka po jecliio stacijsko ladijo mimo Carigrada v Crno morje v varstvo kristijanov, ker to ni zadostovalo, hotele so odposlati ěe drugo. A Turki niso pustili. Pred par dnevi so se vendar le tudi v to podali. Poli-tiřno obnebje nad turSko zemljo je zelo oblačno ; resno se je bati, da se na spomlad zaČne vojska.
O Bolgarskem ktiezu Ferdinandu se je zadnje dni govorilo, da bo pustil svojega prvo-rojeiiega sina Borisa prekrstiti, da poslane raz-kolnik, ker vlada to želi, A ni verjetno, da bi 8c knez tako daleč spozabil. PaČ pa utegne postati knezov sin Líoris uiiijat ali ud gržke cerkve, ki pa je s katoliSko zjediiijena. V to papež lahko dovoli, ker se obe te cerkvi ločita le v obrednih stvareh, ne pa v veri sami. Knez je dobil nedavno drugega princa, ki je bil kršen na ime Ciril.
Piše se nam:
Iz SemiČa. — [Vihar.] Strašno nevihto smo imeli v noči od 6. ua 7. decembra od 10. ure zvečer do 4. ure zjutraj, đa stari ljudje ue pomnijo take. Tulilo je in piakalo, da je bilo groza; okna in vi'ata so šklepetala, kakor bi hotela vsa odleteli; rnz z opeko kritih streh je letela opeka, da se ni upal nobeden na prosto; tudi slamnate, strelie so veliko trpele, ker jih je vihar trgal in odkrival. Marsikdo ni celo noí očesa zatiauil težko pričakujoč jutra, ko je vihar pojenjal. Tudi sadnega drevja je vihar innogo poškodoval, ker je nektara drevesa popolno ugouobil, drugim pa velike veje odčesal. V tej noči ni bilo prizanešeno niti strehi finie cerkve, ki je bila pred kratkim vsa pnkrita z novo ukladno opeko. Začudeno smo drugi dan gledali, kako je mngtl vihar iia več mestih toli-košiie Ijiiknje napraviti in toliko opeke ra'i strehe pometati, Pa trdnost opeke ae je pokazala v tem, da je mnogo kosov na tleh celih in nepoškodovanih obležalo, čeravno so tako visoko padli. Okoli 11, ure dopoludne je začela toča padati, ki pa seveda zdaj ni naredila škode, ker so poljski pridelki pospravljeni. Kaj bi bilo, je po dnevu marsikdo rekel, če bi po noči pri tolikosni nevihti v kteri liiši ogenj nastal. Naj bolj oddaljena hiša bi cela ne ostala, videti bi bili drugi dan le ožgani ostanki zidovja in ti'aniovja ter kupi pepela. Tako pa hvala Bogu! je silna nevihta preletela brez hujše nesreče.
Iz Poljanske doline, — Občinski odbor v Starem Trgu je sklenil v svoji zadnji seji, storiti potrebne koi'ake, da dobi poljanska dolina svoje sodišče in davkarijo, Do 1848, 1. je bila v gradu Predgradom ko-mi.<iija. Želimo u,speha, — Leto.s je bila v naši fari bolezen legar, ki je na,ihujše razsajala v Podgorski občini in v Predgradu. Šola je bik 6 tednov zaprta. Sedaj je ss nekoliko bolnikov v Pi'edgradu.
Dobro bi bilo, da bi g. okrožni zdravnik hodil tedensko jedenkrát k n^m, kakor zdaj ob času kužne bolezni, ker vsak ne premore toliko, da bi si poklical nalašč zdravnika iz i J rnomlja.	L. iî.
Iz dolenjskega Poaavja. — Obupati smo hoteli pred nekaterimi leti; nekoji še sedaj obupavajo. Kako pa nam je tudi res britko; voz za vozom obložen s polnimi sodi je škripal pred 15., 20. leti proti Krškemu ali Brežicam — lepe novce nam je pustil prijazni Gorenjec za našo dobro kapljico ter obetal: Že pridem; le dobro robo mi naprešajte drugo leto!
Pa Gorenjcevo obetanje se je izjalovilo popolnoma. Prišla je mala ali tem grša trtna ua, prikrala se strupena rosa — in joj, mi smo večinoma berači. Kjer se je vsjienjala poprej rodna trta, tamo sedaj rodi krompir, ako ni pveskalovito ; kjer se je poprej smejalo rumeno grozdje, tam sedaj žalostno kima zelena detelja, ako ne Strié tužno proti nebu gole skale!
Ali vendar se nam je jela vsaj od daleč svitati boljša bodočnost; zahvaliti imamo zato učene gospode
—	zlasti šolo na Grmu, pa tudi ve, „Dol, Novice" nimate pri tem majîine zasluge. Naučile ste naše brate okoli mesta in drugod škropiti trs ter s tem pokazati strupeni rosi, kar jej gre. Nje se ni več bati. Žal, da mi nimamo kaj škropiti —■ razun fižola, krompirja
—	kar pa večini Se noče v glavo. Pomagalo se je pa vendar ali bolj prav se bode tudi nam. Ameriške trte sadite, požlahtnujte, ste govorih. Le malo jih je bilo, ki so precej ubogali; večina je imela gluha ušesa ali posmeh za dobrohotni uk. Prvi se vže sedaj amejajo; drugi se kesajo. Ta kes pa ne bode brezvspešen. Povem Vam z veseljem, da je sedaj tudi daleč na okoli
skorej vse jelo rigolât vinograde, saditi araerikauke ter je cepiti. Letošnja zima je za to delo doslej tako pripravna, da si bolje iie moremo želeti. Nekateri so vže doslej pridelali precej kapljice — in sicer vina, kakorsnega prej nismo poznali. Prodajali so ga po 30 kr. liter in se vise. To daje srčnost tudi njim, ki 80 doslej le z glavo zmajevali. Da, ni je nesreče brez sreče. Še ga bodemo prodajali, pa si tndi sami ž njim srce ogrevali, še bodo čule nase gorice, naši lirami vesele popevke in zdravice, knkor je bilo to za časa naših očetov, Dolenjci, te na noge; čvrsto delajte, trud se bode obilo poplača!. Ubogajtp, kar Vam svetujejo učeni ljudje, po starem kopitu ne gre veČ; zlasti pa si naročajte pridno, prav pridno „Dolenjske Nov.", ki Vam prinesó za malo soldov veliko lepega poduka v kmetijstvu, pa tiuli v ihiuih rečeli, ki so dandanes vsacemu človeku poti'ehne. Znjemalt bodete iz njili le zdravo lirano, ki Vam nikdar ne bnd« škodovala, marveč koristila za čas iu večnost! Ako ne zmore eden sam goldinarja za list, stopite skupaj dva, trije, stírjí ter pošljite forintek gospodu J. Krajcu v Novo mesto.
Slavna vlada je sieer vže mnogo storila za nas, vendar imamo srčno željo, naj nam preskrbi ameriških trsov, ako ne popolnoma brezplačno, vendar po nižji ceni, kakor je to sedaj.
Z Iga. — Od 29. novembra do 9. decembra 1.1.
obhajali smo na Igu sv. misijon. Vodili so ga preč. 00. iz družbe sv. Vincencija Pavlanskega, P. Karol Heidrich, P. Urban Nežmah, P. Vincencij Krivec in P. Jožef Navi usek z veliko gorečnostjo in požrtvovalnostjo, za kar jim tukaj javno izrekamo najtoplejšo zahvHlo.
Vdeležba bila je ogromna. Bili so trije govori na dan. Vsak dan bita je prostorna, po potresu prenovljena in okusno ozaíjšaiia cerkev natlačena, posebno pa je bilo o sklepu sv. misijona toliko ljudstva, da ga v takem številu še nismo videli v nasi sredini. Krepke in ginljive govore gospodov misijonarjev so pazljivo poslušali, in malo jih je, ki bi ne bili o tej priliki pri spovedi in sv. obhajilu. Vsega skupaj bilo je obhajauih nud ^600 Ijndi. Ker te požrtvovalnosti preč. gg. miftijonaijev nikakor ne moremi» poplačati, zato jim kličemo tukaj javno: Bog Vam po)ilačaj, neumorno delavni duhovni pastirji, Vas trud v obilni meri. Zahvaliti se moramo pa tukaj tudi se preč. gg. P. Jožefu in P. Hijacintu, ki sta pomagala spo-vedovati, istotako domačima gg. Boštjanu CebaSeku in Jožefu Knificu, ki sta spovedovala v podružnih cerkvah eden na Kuresčeku, drugi v Tomistju, in velei. gosp, kapelanu Janezu Jeîencu, ki so v farni cerkvi apovedovali med sv. misijonom, molili sv. rožni venec in vodili sv. križe? pot; posebno se moramo pa še zahvaliti našemu preč. gosp, župniku Jakobu Dolencu, ki so nam že v tretje v 14. letih sv. misijon preskrbeli, ter tudi v gmotnem oziru pri tej jmlož-nosti obilno žrtvovali. Bog Vam plačaj, prečastiti in blagi gospod župnik tisočero! Bog daj, da bi sv. misijon, ki ste ga nam sedaj v spomin svoje letošnje 251etnice niašništva oskrbel , obilno sadu rodil, kar Vam bo gotovo najljubše plačilo. Pač večjega veselja in večje dobrote nam niste mogli nakloniti, kakor milost sv. misijona. Bog daj stanovitnost!
Domaće vosti.
(Duhovske premembe.) Cast. g. Leopold Baktelj, župni upravitelj v Babnem polju je postal župnik v GrČaricah pri Kočevju; č. g, Anton Pfaj-
far, kapelan v Leskovcu, pojde kot Župni upravitelj v Leakovico pri Skoiji loki; č, g. Dominik Janež je premeščen z Gore v Loáki potok, in Josip Šobar je nastavljen v Leskovcu pri Krškem.
(Nova kardinala.) V konzistorýu 29, nov. t. 1. sta bila od papeža imenovana za kardinala med drugimi tudi Janez Haller, nadškof v Solnogradii in Silvester Sembratovií, rusinski nadákof v Levovu.
(Za oprostitev novoletnih voščil) je daroval g. dr. Peter Defranceschi 2 gld. v korist družbi „sv. Cirila in Metoda." Naj bi niišel mnogo posnemalcev, ktere bomo v pihodnji številki naznanili.
Podružnica sv. Cirila in Metoda.
(Pokojni šeutjernejski župnik Jane* Vovk) Je volil ubožnemu zakladu v St. Jerneja 200 gld, v Leskovcu 146., v Križevem pri Kostanjevici 146, v Čatežu 76, na Dovjem 76, v Smihelu pri Nov. mestu 69, za župnijsko cerkev v Št. Jerneju 400, za novo šolo ravno tam 100 iu za šolske potrebščine 100 gld. itd.
(f Umrl) je v Žabji vasi pri Novem mesta ztiani Janez Kastelic, kovaški mojster in posestnik. Pokojni je bil jako priljubljena, znana oseba. Dasi nad 30 et ni bil popolnoma zdrav, je bil vendar vedno dobre volje ter je rad pripovedoval kako šaljivo. Imel je dosti prijateljev, a gotovo nobenega sovražnika. Naj počiva v miru!
(Pisma) iz nabiralnikov po mestu se pobirajo vsak dan ob polu 9. uri ziitvaj, ob 4, popoludne ia ob 9. uri zvečer; iz nabira nika pri „Hôtel Schwarz" tudi še v noči ob polu 12. uri. Iz nabiralnika pred pošto pa točno 10 minut pred odhodom vsake poste, — Za pošiljatve, kterili bo za praznike mnogo, re naznatya, da one pošiljatve, ktere se na poŠti odd^o do polo 9. ure zjutraj, ali do polu 5. ure popoludne, odpošljejo se takoj z odhajajočo pošto. Naslov naj bo na zaboj-ček ali zavoj napisan, ali saj dobro prilepljen; pošiljat-vam, daleč namenjenim, je dobro, pod vrhni zavoj áe jedno adreso pridjati.
(V bolnišnici „Usmiljenih bratov" v Kandiji) se je meseca novembra sprejelo 42 bolnikov; koncem oktobra jih je ostalo v postrežbi 26, skupaj 68. Od teh jih je ozdravelo 31, zboljšalo se je šestimi, umrl je eden. Koncem novembra jili je v v bolnišnici ostalo 30. Oskrbovalnih dnij se je nabralo meseca novembra 836.
(Ponesrečil) se Je 12. t. m. v tovarni na Gorjancih delavec Jože Kral. Kolo strojeyo zgrabilo ga je za suknjo in zavrtelo parkrat na okrog. Imenovani udrihal je z rokama ob zid in si tako zlomil desno nadlahtnico ter se težko obribal na rokah in komolcih. Bližnji delavci so takoj ustavili stroj, izrezali zapleteno suknjo in tako rešili ranjenca. Zapeljali 80 ga takoj v „bolnišnico Usmiljenih bratov" v Kandiji.
(Potres) se se vedno oglaša. 6, t. m. se je precej močno streslo v Ljubljani in v bližnji okolici proti Kamniku in Kranjn. 9, t, m, pa so čutili átiri močne sunke pri sv. Trojici na Dolenjskem.
(Požar) je bil v nedeljo 8. t. m. v Babni gorici pri Rudniku blizo Ljubljane. Zgorela je tovarna in skladišče za šoto,
(Osepnice) so se prikazale v ribniški okolici, okoli Kranja in Loke je zelo razširjena skarlatirk», drugod po mnogih krajih se razširja legar.
(Grozen umor) se je zvrsil v začetku t«ga meseca na kranjsko-átajerski meji pri Trojanah. Mo-
rilec Ferme je umoril najprej hišnega posestnika Vine. Novaka v Trojanah, njegovo ženo pa ue^anio ranil in jo hudo razmesaril. Potem je v bližnji vasi Loiici pobil 8 aekiro deklo, zadušil njenega 14 letnega sina in umoril hišnega gospodarja. Zločinec je že pod ključem, Ž njim vred so zaprli tudi njegovo mater in áe nekaj drugih oseb, ki so najbrže vedele o tem umora. To strašno hudodelstvo je storil isti Ferme bojda ïato, dti bi se polastil denarja in se tako mogel oženiti.
(Zadnji V-klavžev semenj) je bil kaj dobro obiskan. Prignalo se je govali, posebno pa praacev, kakor vže poprej dolgo ne. Kupčija je bila srednja — Bvet nima denarja. Cena pri debelih prašičih je nekoliko pala, pa bode skorej gotovo zopet poskočila, ker nam odslej brez dvoma ne bodo več delali skaze črez Kolpo iitihotapljeni hrvatski sčetinarji.
(Zaplenili) so přetečeni petek nad 70 prašičev, ki so bili preko hr/aáke meje iia Novomeški kolodvor pripeljani.
(Prihodnji [božični] somenj v Črnomlju) bode v,torek 17. decembra 1896.
(Še nekaj z volišča.) Kako bo liberalci agitirali in slepili in zapeljevali voUlce in zlasti volilue može, priča sledeči slučaj : Nekega volilnega moža ntt Vipavskem so dopoîudue pred vulitvljo nasprotniki pri vinu pregovarjali, da naj ostane vsaj doma, ako uoče voliti liberalca Božiča. Ker se ni udal, nalagali so se mu, da je dobre dve uri odtod, kjer ima dve hčeri omoženi, jeden mož na smrt bolan in želi aa ž njim govoriti. Mož je Sel po noči tje z liberalnim agitatorjem vred, ki je zastopnik banke „Slavije". Tam so motili moža, češ, da bolnik ravno spi. Zjutraj bo lahko ž njim govoril, med tem pa n:ij se pokrepča z jedjo in pijačo. Ko se odpravijo spat, zak enejo ga v sobo, da bi ne pobegnil domov. Sedaj še-le je mož spoznal, da so ga uavlasč tako daleč zapeljali in da ga le slepé. Tolkel je po vratili i» žugal, da bo vse razbil, ako ga ne izpiisté. Še le potem so ga izpustili. Nameraval je oditi kar peš na^aj, ila bi ne zamudil volitve; še le, ko ni odjenjal, ukazala je hči voz napreci. — Ta dogodek kaže očitno, s kakimi sredstvi 80 delali naši liberalci. Spominja nas zelo na postopanje Aiužarjev pri volitvi v Stopavi. Vwa čast pa volilnemu možu, ki je vkljub tolikemu pritisku in zapeljevanju vendar-le ostal stanoviten, Bog nam daj mnogo takih ueusti'ašenih korenjakov. Tak mož se »me prišteti med razumništvo, ker umé stvar, za kaj se gre in voli po svojem prepričanj«, ne pa zato, ker se mu jed in pijača ali plača obljubuje.
(Kupreni denar) po Štiri in srebrni po dvajset ki'ajcarjev se jemlje y državnih kasah samo še do 31. decembi-a 1.1. po popolni ceni. Srebrni denar po 10 kr. pa se ostane v veljavi.
(Lepa zima) kaj prav hodi našim kmetom. Napravljajo kurjavo, snažijo njive in travnike nepotrebnega kamenja — zlast pa se bode dalo mnogo prihraniti v peči in pa na obleki, ako Bog se dalje pusti takovo vreme. Seveda nekaterim bi bilo ljubše grdo Treme, bi se več prodalo. Vsem pač nihče ne more vstreči.
(„Zora"), glasilo slovenskega katoliâkega di-jastva. Ta časnik izdajajo „Daničarji", slovenski vse-nčiliščniki na Dunaju, ki so v akademičnem društvu „Danica". Prvi letnik „Zore" nam priča, kako zdravi nazori vodijo to društvo. List velja na leto 80 kr., za dijake pa le BO kr. Naročnina se pošiljo pod naslovom: „Štefen Preglej, stud, iur. Dunaj II. Obere Donaustrasse 63." „Danico" in „Zoro" prav iskreno priporočamo, prvo v podporo, drugo pa v naročevanje.
(„Ilustrováni narodni koledar") za leto 1896, VIII, letnik, je izšel v Drag. Hribarjevi tiskarni v Celju. Razven koledarja obsega še nekatere poučne in zabavne spise z mnogimi shkami. Med drugim priobčuje životopise Kosarja, Cimper-mana, Kremplja in Praprotnika. Priznati moramo, da je ta koledar najlepši izmed vseh slovenskih, ki sedaj prihajajo ua svetlo. Cena elegantno vezanemu je 1 gld., broširanemu pa 70 kr. Prav toplo ga priporočamo!
(„Dom in Svet"), leposloven in znanstven Časnik, nastopi z novim letom svoje deveto leto. Kdor je že kedaj videl kako številko tega lista, gotovo se mu je piiknpil. Izhaja po dvakrat na mesec in prinaša lepe poveati, pesni in razne poučne spise. Poleg vsega tega ima vsaka številka po več lepih slik. Urednik mu je dr. Frančišek Lampe, profesor bogoslovja v Ljubljani. Naročnina rnu je 4 gld. 20 kr., za dijake pa 3 gld. 40 kr,
(„Vrtec"), Časopis s podobami za slovensko mladino, izhaja v Ljubljani že 25 let. Urednik mu je profesor Anton Kižič, ki ga vodi po smrti vrlega učitelja Iv. Tomšiča. List je zelo mičen in zabaven, pa tudi poučen za mladino. Prinaša tudi prilogo „Angeljček". List in priloga imata lepe slike, S prilogo vred velja na leto 2 gld. 60 kr.
Socijalni načrt siovenskili delavsitth stanov.
(Konec.)
22. Strogo naj se nadzorujejo vsa podjetja gledé na varnost življenja in zdravja. Vsak prestopek v tem oziru naj se občutljivo kaznuje. Za rudarje in topilee zahtevamo poieg tega poseben kontrolni odbor:
a)	Ker se zadnja leta po i'udnikiii in topilnicah dodaja vedno več nesreč in nezgod, izjavljamo, da ^e število dosedanjih rudniških nadzornikov popolnoma nezadostno, njiliov delokrog in njihova oblast pa preveč omejena (saj .so bolj stevilkarski [statistični] uradniki^ nego delavski nadzorniki); zato zahtevamo stalnega i'uilniškega nadzorstvenega odbora za določbe ustanovljene po zakonu.
b)	Ta odbor bodi polovično sestavljen iz delodajal-skih, polovično pa iz delavskih zastopnikov, ki jih volijo delavci sami.
c)	Tak odbor bodi pri vsakem večjem zavodu jeden sam; če so zavodi manjši, more biti jeden odbor za več zavodov skupaj.
d)	Ta odbor mora skrbeti, da se vporabi vsaki napredek in vsaka vedno^tna iznajdba za varnost in brambo rudarjev in topilcev pri njihovem nevarnem delu; zato imej pravico delodajalcu ne samo pi'iporočiti človekoljubne, marveč tudi «kazati varnostne napi'ave in njegova dolžnost bodi skrbeti, da se izvedejo.
F. Organizacija.
1.	Skupno trpljenje delavskih stanov iz istih vzrokov zahteva tudi skupno in vzajemno delovanje — kmečkega, obrtnega in delavskega stanů.
2.	Zuto je treba organizacije, ki bodi prvič splošna:
aj Po vseh slovenskih deželah naj se razSirijo nepolitična socijalna društva na verskem temelju. V vsaki večji fari bodi tako društvo. V teh društvih naj dobivajo udje pouk po predavaiyih, shodih; dobivajo naj podporo in navodila za po-
trebno gospodarsko organizacijo. Ta društva na,
j
bodo mej seboj v zvezi in naj najmanj vsako leto jedenkrát pošljejo zastopnike k aknpnemu posvetovanju. Vend&r naj bodo naej seboj slobodna. Vodijo in Zťdinjajo naj jih načela, ne pa kako samosilno gospodstva in dobičkaželjno strankarsko vodstvo, Cini najpreje naj 86 snidejo tudi vsa avstrijska katoliška in kršćansko-socijalna društva pri skupnem shodu, da se dogovoré o vzajemnem postopanju.
ij Poleg teh nepolitiSnih društev naj se v vsaki dekaniji osnuje po jedno politično društvo, katerega glavni namen bodi boj za kršćansko socijalno preosnovo.
cj Da se dobode dovol] izobraženih mož, ki bi sodelovali pri teh društvih, naj se po vseučiliščih in po bogoslovni cal) uvPdf^jo predavanja iz krščanskega niodroslovja in \i socijologije. Tudi naj razboriti možje po ineatili, trgih nli po dekanijah napravljajo mej seboj slobodne zveze, se redno shajajo in se na temelju izdelanega poročila kakega uda razgovarjajo o socijalnem vprašanju spluli in o potrebah svojega ki'aja posebej, 2. Posebna;
a)	kme&ki staa ae najboljše pripravlja za popolno gospodarsko organizacijo z Railfeisen-ovinii posojilnicami, Te naj se ustanavljajo, kjer je le količkaj mogoče. Čira se vtnlé, naj se takoj oživé slobodne gospodarske zadrugf", kakor so opisane pod B 2. f.
b)	Oánuje naj ae za celo Slovenijo gospodarsko društvo, ki imej po raznih krajih svoje podružnice. To gospodarsko društvo podpiraj po vseh močeh duševne in gmotne koristi kmečkega stanii in vzlasti skrbi, da slovenskega zemljišča ne bodo tujci in z veleposestvi ali pa z velikimi obrtnimi podjetji škodovali našemu ljudstvu.
c)	Obrtniki naj se organizujejo v pou čn ill strokovnih diiištvih in v zvezah, ki skusijo po možnosti vresiiičevati namene opisanih zadrug pod D 2. b. V konsumnih društvih, v stavbinskih društvih za stanovanja, v podpornih društvih naj se vežejo z delavci.
d)	Delavci, kot najzapuščenejši st,nn naj se v lastnih katol. delavskih društvih združujejo in vzgajajo. Prt^dno se pa morejo gospodarsko organizovati, naj v tacih društvih opozarjajo vso družbo ua svoje Žalostno stanje in nuj jo privedô do prepričanja. da jim je dolžna pomagati, Ker jim manjka kiedita, zato ne morejo začeti nobenega podjetja v svojo gmotno korist, ne zavarovanja za starost, ne konsumnih, ne stavbenih društev. Zato jim je dolžna pomagati dežela iu država. Delavske težnje v tem oziru naj podpirajo z vsemi močmi vsa katoliška ali krŠčan-sko-socijalna drnStva.
e)	Podpirajo naj se dobri časopisi in knjige. Zato naj skrbé posanina društva, da bo v v,sakem večjem okraju kaka knjigarna ali vsaj zaloga poštenih Časopisov in poučnih drobnih knjižic, ki naj se izdajajo vzlasti o versko - obrambnih, pravnih in socijalnih vprašanjih.
ý) Pred vsem naj se oskrbé poučne knjižice, ki naj pojasniijejo vse pravne določbe o delavcih, obrtnikih in kmetih v naši drŽavi.
g) Priporočajo se vsi Časopisi, ki stojé na temelju ki-ščanske - katoliške vere. Glasilo krščansko-socijalnega gibanja je „Glasnik",
A; Voli se Htalen odbor, ki skuša yresničevati vse navedene točke. V svoji zalogi naj ima pravila,
vseh potrebnih društev, daje naj pojasnila za njihovo ustanovitev in druge stvari tičoče se krščansko - socijalne organizacije.
Darovi za dijaško kuhinjo v Novem Mestu:
G, lir. K. Slane z» deo., jau, iii febr. 30 glJ.; NovomeBtf dobrotniki za december 39 gld. 35 kr.
Jestviu so darovali:
Qoe!}), Germ z Bajiioi'a tri vreůe krompirja ; g. Antirê ík Kandije krompirja in čebulje-, Dobrovaki župljani pri Ljuli^ani so poslati rrečo fižolu in dre vreči žita.
Bog plati vsem, zlanti pa še vrlim Dobrov&anom, ki tudi daljiiili potrebuib niuo pozabili.
Dr. J. Marinko.
Loterijske Številke.
Gradec 30. novembra 48 32 64 2 89 Trst 7. decembra 35 18 65 74 82
Naznanilo.
Zaradi obílili posiljatev pred božičnimi pra7i-niki bo V nedeljo 22. decembra poštni urad odprt, kakor delalne dni, torej tudi popotudne Ođ 2. dO 6. ure.
(253)	€. ki*, poštno Todstvo.
Hazglas.
Dné 28. decembra 1.1. ob 10. url dopoldne vršila se bode pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Krskem
^fif j » V n ai d r ii ž b a
zaradi oddaje mizarskih, kljnčarskih, steklarskih, ple-harskih iti slikarskih del, kakor tudi dostavJjenja peči in straniščnih cevi za novo šolsko poslopje ua Bučki. Omenjena dela proračnnjena so sledeče:
Mizarska dela....... 664 gld, 20 kr.
Kljnčarska in kovaška dela . . 834 „ 01 „ Steklarska in pleharska dela . . 345 „ 84 „ Pečarska dela, dostavljenje strani-
ških cevi i« slikarska dela . . 249 „ IB „
Skupaj . 2093 gld. 20 kr. K tej dražbi vabijo se podjetniki s dostavkora, da mora vsaki, kdor želi dražiti, od zgornjega zneska od vsakih 100 gld. 6% varščine položiti.
Krajni šolski svet na Bučki,
dné 12. grudna 1895,
Miiti,ja JakliC,
C0Ó6)	iiredsednik.
Mariju Nočiiiu'r odpre 15. decembra 1895
GOSTILNO
pri Drakslerju (DrnuËarju) v Novem mestu. Taista dá tudi svojo hišo, klet, hlev in vrt v Žabji vasi pri Novem mestu takoj v najem. (as,)
Išče 80
kovač, vesc živinozflravništva.
Kovačija je tik okrajne ceste, kjer vsaki dan veliko voznikov prihaja. V okolici ni nobenegà kovača, ki bi železna drevesa za orati zdeloval — in bi kovaft vešč tega dela veliko zaslužil. Oženjem imajo prednost. Stanovanje brezplačno. Pisma pod V, V, 26. na uredništvo tega lista.	(247—2)
112. strta.
DOLENJSKE NOVICE.
stev. 24
Usojain se slavnemu obSinstvu uljudno naznanjati, da je
Steiufeldska pivovarna bratov Reininghans v Gradcu
v najem vzela staroznaiio slovežo Bniuerjevo jçostlluo V Xovem mestu s kleti in ledenico vred, in da sem
'^gT' Hovejnbra gostiluico zopet otvoril. •"iBíg
Potrudil Sfi bom, kot zastopnik imenovane pivovarne, častite posle postreSi z i zvrst ni mi jedili, niij bolj širni vrstumi Hosobiio dolciijsko^jiii Tirni, kakor tudi iiiOtiiiejâo Steiiiroldsko piv».
Za obili obisk se uljudno priporo5a ( 43-3)	M, Wellnianu.
NB. Zaloga pivovarno llciniiiglmiiH nahaja se v isti hiši. Gospode gostihiiřarje vabim, da bi tu jemali izvrstno marčno in uležano pivo, ktero je znano kot jako izvrstno, in jim zagotavljam prijazno, fino in najskrbnejso postreï.bo.
llazgliiH.
v popravo župnijske cerkve sv. Petra v Črnorrlji vršila se bode zmanjsevalna licitacija dné
27. decembra 1895 ob 10. uri zjutraj v pisarni župnijskega urada v Črnomlji.
Vb« delo cenjeno je 1121 gid. 5 kr. Vadija vložiti je 10%.
Proračuni in licitacijski pogoji leže v župnijaki pisarni vsakteremn na ogled.
Odbor za popravo farne cerkve v Črnomlji,
dné 24. novembra 1895.
Jerňinoviťí,
(260-3)	uaĚeliiik,
Oznanilo.
p r i !i o d u j i (Božični) s o iii c ii j v Ćriioiuljl bode s privoljenjem vis. c. kr. deželne vlade z duo 15. novembra 18a6 št. 15.3i)3
V torek (lii(5 17. decembra 1895, Mestno županstYO Črnomelj,



na novo popravljeno, v Novem mestu li. št. liM, v prvem nadstropji, obstojeíe iz treli sob, kuhinje, vrta Hd. odda se takoj po nizki ceni. Več pové
C2&2-a)	L. Ropaš.
Gozdnega in lovskega varuha
ali logarja, sprejmem takoj v službo.
Alojzii ííatsch,
(249—2)	trgovflc v Kostaiyevici.
(24ÍJ-ÍÍ)
sprejme se takoj
Î Grmovi pekariji na glaïnem trgu v Novem mestu.
(248-^2)
dné 26. novembra 1895,
V Bajnofu pri Novem mestu
se proda
okoli dv3 vagona krompirja
najboljšo vrste. (24i-a)
Išče se kupiti
oprava za špec, inmafiuf, proda alno.
J
Ponudbe naj ae pošiljajo na uredništvo „Dol. Novic."
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da imam v svoji zalogi
line ruske galošne (Uberschuhe)
iz najboljše tovarne.
Imam bogato zalogo dobrega usnja. — Izdeljujem vsakovrstne, tudi najfinejše čevlje. Za dobro in lepo delo jamčim,
Velespostovanjem
(246—8)	Dim. StefanoviČ, Novo mesto.
NoTomeata : Odgovorni tiHdnik Josip Benkovli, — bilujate^, cološnik in túkar J, Kra|flO.


■ ■■ ■ j


\ ■
>
■ /
• s
( •