228. številka. Ljubljana, v četrtek 6. oktobra 1904. XXXVII. leto. ^^^^^m MH| ^^b^^^. hmbm^hk ^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^ ^^^^^^B .^^^^a^^^m ^^^^^^B ^^^^^^B ^HBH^HB ^^^^^B B^^^^^H ^^^^^B ^^^^^^^^^^BW. ,^^^^^^av ^^^^^^^^^^Bv Ishaja vsak dan «več»r. farfmH nedeije in pramike, ter vefri po poiH prejeman u avstro-ogrskt daBele b* vse teto » K, n pol teta 13 K, aa cetrt leta 6 K 60 h, n eden raeaec 2 K 30 h. Za LJubl].no a poBtijanjem oa dom aa vse teto 84 K, sa pol leta 19 K. za fietrt leU 6 K, za ©don meeec 9 K. Kđor hodi aam poni, plato ai ¥M teto ffl K, ■• pol teU U K, » cetrt leta 5 K 60 h, aa eden meaeo 1 K 90 h. - Za tu]a Idažala toliko tec\ kotikor znaSa pofltaina. — Na naročbe brea istodobne vpotiljatve naroCnine se ne oaira. — Za osnanlla se plafluje ođ peteroatopne petitrvrate po 13 h, Cg ae oananilo enkrat tiaka, po 10 h, Ge ae đvakrat, in po 8 h, 0t ■a trikrat ali večkrat tiaka. — Dopisi na] se iKvole* frankovati. — Bokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnl«Wo )e * Knaflovih alicah it. 6, in aicar uredništvo i L nadatropju, upravnistvo pa i pritličja. -3 Upravnifitvu naj ae blagovopijo poailjati oarocnine, reklamacije, oananfl«, t. j. administrativne stvari. 11 Slovenski Narod" telefon St. 34. Posamezne itevllke po IO h. u Narodna tiskarna" telefon it. 85. Še enkrat shod naStrmcu. (Dopis s KoroBkega.) Ker je „Slovence" tako Širokoustno govoril 0 vsekoroSkem Blorcnskcm mladeniškem shodu na Strmcu, ne bo odveč, Če se stvar pojasni v smislu resnice. Zgođaj že se je privelo agitirati za to klerikalno komedijo, ki bi naj vsaj kolickaj bila slična oni zdaj že dovolj raznpiti klerikalni manifestaciji na Brezjah. To pot se je pisalo, da se vrši na Strmcu „shod vseh slov. koroskih nepolitičnih društev", potem pa zopet, da se vrši tam „mladeniški shod", tako da živa duša ni vedela, kak kruh se peče iz te moke. Ševe, klerikalna klika je mislila: enemu bo mladeniški shod všee? enemu shod nepolitičnih društev. Tako bo prišlo dovolj uđeležencev, in lahko zatrobimo v svet: „Taka moč nam je na razpolago!" Toda akoravno je neki „pododbor kršč. soe. zveze v Ljubljani" poslal vsakemu, katerega je kolickaj poznal po imenu, kar po deset vabil in lepakov, akoravno so vsi klerikalni duhovniki in njih zapeljani podrepniki že ves megec pri vsaki pri- ) ložnosti agitirali, akoravno se je mar-sikateri udeležil shoda ali iz radoved-nosti, ali ker je mislil, da se bo vršil shod nepolitičnih draštev, vendar je bila udeležba taka, da so prireditelji kar majali z glavami in se obupno ■ zirali z Visokega Strmca po krasni kolici, kje bi zagledali kako neumno vcico, ki bi hotela iskati hrane v klerikalnem hlevu. Shod se je pričel s pridigo nekega kranjskega duhovnika, ki je svoje zgo-dovinske znanosti razkladal s tako ^rrozovitim glasom, da so Živali, ki so se v blizini pasle, kar strahu strmele. Z veseljem in radostjo so sprejeli vaši pradedje sveto kršč. vero, kateri na ^ast so postavili na Gosposvetskem polju spomenik z napisom: „Sveti $veri". Tako nekako je ta luč učenosti kloba-sarila. Opomnimo naj le še, da so morali duhovniki priganjati ljudi, naj gredo poslušat „krasen govor" pred prižnico, pod katero je neki „Zarjan" v vsej svoji svečanosti v travi stolovah Ko je imel slavnoznani monsignor Podgorc prifceti govoriti, tišti gospod, katerega Ijubezen do Slovencev poznajo posebno sIot. dijaki v MarijaniŠSn, bilo je pred njim vse pusto, tako, da so mu prihajale gotovo Prešernove besede na misel: „Srce je prazno, srečno ni[; nazaj si np in strah Želi". (Prireditelji so se namrec že prej bali, da pogorijo). Sele, ko je par pevcev pred njim zapelo pesem, je bilo toliko poslušalcev, da se mu je zdelo vredno pričeti z govorom, katerega pa kmetje brez dvomno nišo razumeli, ker je razpravljal veči-noma 0 stvareh, ki so navadnemu kmetu popolnoma neznane. Dovzetnosti ni bilo, in sadu torej ni priČakovati. Kot drugi govornik je nastopil g. Trunk in v svojem utrudljivem, nad vse smešnem govoru priporocal tri sestre: delavnost, varenost, treznost. Vsebina bi torej gotovo ne bila graje vredna iz-vzemŠi mogoče to, da je govornik (ševe katoliški duhovnik) silno svaril pred bogastvom: poznal je tri brate, ki so mnogo denarja podedovali. Posledica: prvi se ustreli, drugi se obesi, tretji postane pijanec. A jezik, katerega je ta g. govoril, je bil smešen, za vsa-keg-a, ki javno nastopi, ne le za duhovnika, nedostojen. Proti takemu po-četju moramo odločno nastopati, ako hoćemo od ljudstva zahtevati, da se priuči pismenemu jeziku, ali vsaj opusča tu je besede. Kako se mora ljudstvu k srcu govoriti, kaj je aurea mediocritas, to je duhovnim gospodom pokaza! priprost govornik, dež. poslanec Grafenauer. Vsebina in oblika njegovega govora sta bili izvrstni in poljudni. Tako je prav 5 za narodnost, ki je v nevarnosti, moramo ljudi navduševati, in ne za vero, katere itak ne zgubimo. Ko so nasto-piii Še nekateri kmetski fantje, samo da bi se shod mogel primerjati onemu na Brezjah, končal se je shod s petinu litanijami. Klerikalci so napravili ta shod, ker so morali dati duška navdušenju, ka tero so prinesli domov z Brezij. Začeli so z zvijačo ter agitovali za „shod vseh slov. koroških nepol. dru$tevu. Tako so mislili pridobiti tište, ki bi bili premalo poučeni; a varali so se. Tajnik omenjenega pododbora je toiil u«* shodu, da so se njegovemu pozivu od-zvala društva v jako malem številu (izmed 45 druitev menda samo 4). Brezdvomno, ker se nišo hotela ujeti na klerikalne limanice. Mi bi svetovali vsem društvom, katera so dobila vpra-šalne pole, naj poŠljejo iste neizpolnjene s primernim odgovorom nazaj, ker bi z vstopom v kršČansko socijalno zvezo v Ljubljani prinesla v društvo politiko, katera bi uničila delo-vanje nepolitiČnega društva. Dobro je, da si nepolitična društva v medsebojno pedporo podajo roko, toda to morajo in morejo storiti vsa slov. kor. nepol. društva samostojno; s tem pa, da se pridružijo krše. soc. zvezi v Ljubljani, prinesejo v društvo politiko in prepir, začetek razdružitve društva in uničenje organizacije med kor. Slovenci. Tak sad bi torej obrodilo drevesce, ki seje iz rodovitne zemlje preneslo na skalovje. Upajmo, da mlad, a moćan vihar odnese drevesce in tište, kateri so ga prinesli. Gorotanci, po vaših žilah se pretaka slovanska kri, ne voda! Vojna na Daljnem Vztoku. Poročilo generala Saharova. General Saharov poroča ganeral-nemu štabu z dne 3. t. m.: V soboto 1. t. m. je ob zori eden sovražni eskadron dvakrat poskusil navaliti na predatraže našega gardnega koza-škega polka pri Huachnauđrianu in Fiadiapu. Oba poskusa sta bila brez-uspesna in naši voji. ki bo medtem dobili d?e stotniji na pomoć, so so-vražaika razgnali. Opoldne so japon-ske predstraže, obstoječe iz enega bataljona in dveh ali treh eskadro-nov, ponovile ofenzivo in napadle gori imenovani kozaški poik. Boj je trajal do večera. General MišČenko je poslal našemu voju na pomoč eno etotnijo- Proti večeru je bil sovrainik na ćeli crti odbit in se je na ćeli fronti umikal proti Sialjuheoi, kamor so ga zasleđov&li naši kozaki. V za- vzetih poiioijah bo naii našli već mrtvih konj, mnogo patron in več drugih stvari. Na nadi strani sta bila ranjena dva častnika in dva prostaka. Istega dne je napade! japonski voj, obstojofi iz poldrugega bataljona in enega eskadrona, naie pozicij« međ reko Hun in železniško progo. Proti večeru bo nali voji, kojim je prihitela ena kompaniji na pomoč, sovražai napad odbili. Na naši strani je bil ubit en kozak, eden pa ranjen. Naše patrulje so 1. t. m. v okolici Čjantana pa desnem bregu reke Han razgnale dve japonski patrulji in ujele tri japonske dragonce. Istega dne 30 naše predetraže dognale, da je gorski prelaz Davanhou lasedla hunguSka četa 200 mož, kateri so po-veljevali japonski oficirji. Na ti eks-podiciji je bil ubit eden kozak. Japonsko poročilo. Japonski generalni štab mand-iurske armade brzojailja v Tokijo: Oddelek naših predstrai, obstoječ iz ene kompanije pehote in enega dva-drona konjenice, je 2. t. ro. navalil na 60 kozakovj ki so zasedii Pahaing-tuDg, 13 milj Beverno od Liaojanga in 9 milj zapadno od ceste, ki pelje v MukdeD, ter jih razpršil. Naši voji so nadalievali rekognosciranje v okolici Pahsingtuna, nakar jih je napadlo 230 ruskih konjenikov. Po kratkem boju so se Dasi oddeiki umaknili, ne da hi imeli kakih izgub. Rusi so pa izgubili okoli 30 roož Na fronti naše armade ni nobenih sprememb. Z mandžurskega bojišča. Posebni korespondent ruakega brzojavnoga agentatva poroča iz Har-bina, da skuša general Kuroki po došlih informacijah obiti rusko levo krilo in da je japonska armada jela prodirati proti ruskemu oentru. Ja-ponci so v zadnjem času izkrcali več polkov v Inkovu. Japonske transportne ladje dovaiajo živila na reko Jalu, odkoder se provijant v džunkah spravi v Saheci, kjer ga sprejmo kitajski kuliji in ga vozijo v FengvanČeng. Japonci grade konjski tramvaj iz FengvangČenga v iSaheoi. Čuje se, da bo japonski pijonirji igrađili vbČ mostov preko reke Liao. Pri Siaopejhu bo popravili cesto, ki pelje ob reki proti severp. V okolici Sinmintina te je pojavilo več hungu-ških čet, is česar me sklepa, da bo Japonci Že pričeli b splofinim prodiranjem proti severu. Promet med Mukdenom in Sinmintinom ni več brez nevarnosti. Tuđi iz Petrograda se poroČs, đa bo Japonci jeli na ćeli crti prodirati proti ruskim poii, cijam in da je ie v nekaj dne-vih treba priČakovati velike-morda odločilne bitke. Izpred Port Arturja. General Steselj je poslal, kakor se poroča iz Petrograda, carju Niko-laju brzojavko, da je portarturška posadka z občudovanja vredno hrabrostjo odbila štirt dni trajajoči naval in zadala Ja-poncem ogromne izgube. So-vražnik je od 19. pa do 30. septembra do 5. ure zjutraj neprestano bombardira 1 mesto in naakakoval trdnjavo s severa in zapada. Vsi naskoki bo bili odbiti. V japonskih rokah ste ostali samo dve reduti, kateri so pa naše bombe popolncma uničile. Zadnji naval na Visoko goro je bil odbit 23. septembra ob petih zjutraj. Sovrainik se je ie polaatil refUktorjev ter postiral svoje brzostrelne topove, da bi jel streljati na naše voje. »Dailv Chronicle« javlja iz čifua: Rusi so izgubili v boju za Visoko goro 2000 mož, ki so bili ranjeni ali i ubiti. Japonci so poskušali preti foru Ičan postirati težfce topove, a so jim to preprečili Rusi, ki so odkri!i ljut ogenj proti japonskim pozioijam. Japonsko torpedno flotiijo je v Rumenem morju presenetil strahovit vihar in jo močno poškodoval, đa je morala iskati varno zavetje na obrežju. Rusi v severni Koreji. »Daily Teiegraphu« se poroča iz ^eula: Po poročilih iz Gensana je dospelo 9 kilometrov od Hamhenga 600 Rusov. V Pukčengu pričakujejo LISTEK. Obhči se ... Napisal Ivan Č. Levov. Oblači se. Hitro in nenadno se kupičijo oblaki. majhne, Crne in sive pege na nebu se zbližujejo — zdru-zujejo. Mahoma borle vse sivo, in Človek že čuti fini, oštri dež, ki pada počasi in bije hudemušno po tleh, v obras, kot oštre igle . .. Veter piha in njegovi vrtinci sučejo napol uvelo listje s prahom \ređ, ki se je nakupičil na cesti, vzdigujajo ga v čudnih kolobarjih in oblakib, ki duš6 in morć . . . Kako velik in čuden oblak prahu se je vzdignil tamle! Toda, saj to ni navaden oblak, v njegovi sredini drdra in ropota — voz se pomiče po ceBti. In včasi vzdigne veter kak list ter ga pritisne ob hladne, vlažne Bipe ... Človek, ki sedi v vozu, je oči-vidno nezadovoljen z lahkim šumom, ki ga dela narava. Zakaj se ni utrgal oblak, zakaj ne ivigajo bliski, ne buci grom, ne trga vihar streh a hiš, ne ruje dreves? Kaj se zmeni narava zanj! Ali misli res, da se bo udri svod neba, prešel svet, če je ena nezvesta žena na svetu več ? . . . Pritiskal jo je k sebi, in oči in ustnice so jima bile vlažne. Ona pa je pustila in ni branila svetišča zakona, ni klicala na pomoč moža, soproga . . . Bilo mu je kot v čudnem spa-nju. Kaj ne sliši zopet škripanja vrat, in čudno — nerodno ropotanje kljuke ? In tu — stojita onadva, stoji ona, njegova žena, ona, čista in neŽna in bela, v objemu drugega — ha, ha! In on ju vidi natančno — vidi, kako on prividigne njeno ljubko, krasno glavioo, ji pogleda v oči, v te lepe zveste — v te hinavBko oči — in jo poljubi na rdeČe ustnice, ki bo vlažne in trepeČejo od pričakova-nja ... od strasti . . . Za njima pa je lepa kostanjeva omara za knjige, in on jo vidi natančno. Prav na desni se sveti iz-rezlj&ni, umetni rob, potem priđe Tolstega »Vstajenje« . . . in zdaj za-krije on ćelo vrsto knjig. Stojita bi- cer tik drug ob drugem, ali vendar gleda skozi špranjo izza sipe ven Zolajev »Germinal« in prav pod njeno belo, okroglo bradico se le-sketa napis: »Nana« ... Laž! Laž! Saj ne vidi tega; on se vozi z vozom na postajo, in Žena, čista in bela kot nekdaj, ga doma težko pri-Čakuje, akopram je komaj ođšel. »Z Bogom . ., dragi!« In pogledala ga je milo in mu dala roko, mehko, neŽno, belo . .. Njemu pa se je zdelo, da je vlažna od poljubov onega. »Pridi kmalu ... saj veš kako teiko te bom čakala.« 8tisnil ji je roko, da je začrnela — a ona ni niti črhnila — visoke obrvi pod belim čelom so si ji maloe skrčile in usta bo se ji zm Bpoznanje zategnila . . . Oni pa ji bode polju-boval Crni madež na razboleni rok i, poljuboval ji bode od boleČin skr-čene obrvi, pil kaplje bolesti, ki pa-dajo ii njenih nebeskih oči . . . Zakaj ji ni kriknil v obraz: »Prešestnioa! Ti, ki komaj čakaš, da gr em! Zavržena ...« A Oua je stala tu, tako čista i . nedolaknjena, le njene grudi so na-lahko kipele in se vzdigovale — a vzdigovala jih je misel na dru-gega . . . Bedastoča! Ona je čista in bela, nedotak-njena, njene ustnice koprne po njem, in njeno telo drhti in caka le njega . .. ... Kaj se voz ne pelje več? Zakaj stojimo? Kje smo? Zunaj je vse nejasno, vse meg* leno. Drevesa ob cesti se vidijo tam nekje daleč . . . nejasna so in medla, listi prehajajo drug v drugega. Megla uvija vsa drevesa v tanek pajčolan, ne vidijo se več posamezna, ampak ćela gruča, cei kompleks . . , In on-stran ceste se kaže polje samo kot nejasna, rumenkaata proga •.. vse je sivo, vse temno ... Megla . . . »Gospod ... na kolodvoru smo!« I istopi in čez malo časa hodi zunaj gor in dol. Drobni, nanovo nasuti pesek škriplje pod njegovimi nogami, aem-tertja se utrga list divje trte, rumen in uvel, ter mu pade počasi ped noge. Počasi pade na tla, kakor bi veđel, da ga caka tukaj poguba, pridejo ljudje, pohodijo ga in proč ie za vedno. Na trti pa je bilo prijetno; prišumel je veter ter pripovedoval ljubke pri-povedke, pravil kaj je videl drugje, ter potem odhitel naprej. Sedaj pa je vse proČ, za vedno. Tam pa hodi ona ... njeno krilo šumi, in njena roka počiva v roki drugega. Njegova roka se nalahko dotika njenih mehkib, bujnih prsi fcer trepeče od Btrasti, hrepenenja. In veter zapiha od zgoraj dol, megla na polju zavalovi, in hladne oštre kapljice zarežejo ▼ obraz, da bi Človek kar zaatokal . .. Je li to ona? Ne, tu ja goipa je ki hodi 8 svojim možem, morda s svojim ljubimcem — kdo ve to? A nekdaj je tuđi ona prišla ž njim na kolodvor, in hodila sta gor in dol, pesek je škripal pod nogami, in njune erečne oči bo se gledale in poljubovale .. . Zdaj pa> jo poljubuje dragi in pod njeno ljubko, belo bradico ne blešči napia: »Nana«. Že stoji na stopnioah, sprevod-nik mu odpre voi, tu se obrne on S: 2000 Rusov z artiljerijo in Šeatimi topovi. Ruska operacijska basa je Jengčeng, kjer se nahaja 3000 Rusov. Ruski voji, ki se nahajajo severno od Hamhenga, razvijajo jako živahno de-lovanje. Z ozirom na to je japonska vojna uprava baje sklonila, da posije vSaul nov voj 12.000 mož in da znatno pomnoži tuđi posadko v Gensanu. General Grippenberg. General Grippenberg, novoimenovani poveljnik 2. mandžurake ar-madd, je v torek doapel v Petrograd, da dobi tam potrebna navodila, na-kar brez odlaganja odpotuje na bo-jiŠče. Kitajci na begu. Korespondent »Birževih Vjedo-mosti« v Mukdenu poroča, da Japonci na V66 načine terorizujejo kitajsko prebivalstvo v Madžuriji, vsled česar se Kitajci trumoma izaeljujejo. V zad njih treh tednih je dospelo v Mukden 10.000 ubežnih Kitajcev. Deželni zbori. Gradec, 5. oktobra. Med dru gimi porečili je predložil deželni odbor tuđi svoje porodilo, s katerim odklanja predlog posianca Ž i č k a r j a glede ustanovitve mesčanske sole sslovenskim učnim jezikom v Sevnioi. — Posl. R os kar je utemelje val svoj predlog za podporo vsled vremenskih rez god prizadetim prebivalcem v mariborskem okraju. Okrajno gla-varstvo je cenilo škodo na 300.000 K. Poudarjal je, da gre naravnost za obstoj mnogih posestnikov, ako ne priđe hitra dežeina in državna pod-pora. Zato je prediagal, naj dežela dovoli primerno podporo, namestnik pa naj izposluje izdatno državno podporo. Predlog se je izročii linančnemu odseku — Poročila deželnega odbora so se izročila pristojnim odse-kom. — Poal. dr. Dečko je inter-peliral naraestnika, zakaj je šola v Kozjem (?) zaprta za en teden po posredovanju poal. Stiegerja baje zaradi trgatve hmelja. V interpelaciji se protestuje, da Stieger in njegovi hmeljaraki tovariši izkoriščajo na ta način šolske otroke. — Poal. baron Rokitanskv je interpeliral zaradi postopanja fiaančnih organov proti kuhanju žganja na kmet ih. — Posl. dr. Schaoherl in Resel sta predlagala, naj se zakon glede zavaro-vanja za slučaj bolezni raztegne tuđi na kmetijske posle in prometne uradnike. — Posl. VoŠnjak je prediagal ustanovitev hiralnica v Šo-štanju. — Posl. baron Rokitansky je prediagal revizijo zakona o osebni dohodarini. — Posl. Stieger (novi-nec) je predlaga), naj dežela podpira okrajne ceste, ki se bodo v prihod-njih desetih letih zgradile v slovenje bistriškem okraju. — Posi. Einspi-ner je interpeliral namestnika zaradi zakona za varatvo živil ter poudarjal, da se v tem oziru prestrogo postopa proti domaćim obrtnikom, da imajo okrajna glavaratva svoje vohune, ki hodijo po aejmih in veaelicah vohat, a pouči se obrtnikov ne, kaj jim je storiti, da ne pridejo v konflikt z zakonom. — Poal. dr. Kokosohi-negg je predložil prošnjo trga Lju-tomera za ustanovitav deželne hi-ralnioe. Celovec, 5. oktobra. Pcsl. \Veisa je predlagal, naj se določijo deželne ustanove za nadarjene kme-tevalce, da obiskujejo živiaozdrav-niski tečaj, da zamorejo poznaje doma v nujnih Blu5ajih pod živino-zdravniŠkim vodstvom opravljati gotov© živinozdravniške posle. — Posl. dr. Pupovac je prediagal ureditev zobotehničnega vprašanja. — Deželni odbornik pl. Hillinger je poročal, da je za izredne gradbe ob deželnih cestah za leto 1905 potrebno 61 880 K. — Posl. dr. Waidner je poročal o prošnji celovške sekcije nemškega in avstr. plan. društva, naj bi se pri trdilo spremembi § 13. društvenih pravil tako, da v slučaju prenehanja sekoije ne preide društveno premično in nepremično premoženje na deželo Koroško, temuč osrednjemu odboru. Tđki spremembi pa deželni zbor ni pritrdil, ker bi izgubi! pravni temelj za svoje poroštvo, ki ga je prbvzela dežela tedaj, ko si je sekcija izposo-dila 50000 K za napravo cbste na Veliki Zvonar. — PgbI. \Veiss je utemeljeval svoj predlog, naj deželni odbor proučava, ali bi ne kazalo uvesti premcženjskega kot dopolnil-nega davka, češ, denar se naj vsame tam, kjer je, a tišti, ki žive iz rok v U9ta, naj se ne pritegnejo k indirektnemu obdačenju. — Proti takemu davku so govorili poalanci Dober-nig, dr. Waidner, dr. Lemi?eh in dr. Stei nw e nd e r (so gotovo vsi premožni). Weisaov predlog je bil odklonjen. Dunaj, 5. oktobra. Nižjeavstrij-ski deželni zbor je rssprctvij&l o prediogih Šolskega odseka, nsj se v ljudskih šolah po đ*želi uvede pol-dnevni solski pouk. Razvila se je burna debata, v kateri ja social-demokraški posl. Seitz pobijal kle rikalni predlog, toda klerikalna ve-čina je predlog sprejela Brno, 5. oktobra. Današnja seja moravskega deželnega zbora je bila popolnoma mirna. Novi tržaški namestnik princ Hohenlohe. Crn ovce, 5. oktobra. Načelnik svobodomiselne zveze v bukovinskem deželnem zboru, Nikolaj Vasilko, se je prišel đanes z vsemi člani zveze poslovit k dosedanjemu dežel-nemu predaeđniku princu Hohenlohe. V svojem odgovoru je rekel princ, da so mu znane teikoče, ki .h bo napredna zveza še morala prema-gati, in zaupa popolno, da bo napredna ideja koristila razvoju dežele. nazaj in seže z roko v zrak. Ni je ... Vedno je bila tu in ko je stopil t voz, mu je podala roko, in njene oči so seveselo zasvetile. I a včasih — v prvem letu — je stopila na stop-nice, oklenila se ga okrog vratu in ga poljubila — potem pa zbežaU. A danes — je ni ... Vlak zažvižga in se jame pre* mikati. Kolesa tolčejo in sujejo in zdi se mu, da pojejo : »Ilado, hudo.« Nespamet! Kdo je že slišal, da bi kdo Iju bil svojo ženo! Da bi jo ljubil — tri leta po poroki! Tedaj si mora on že zđavnaj izbrati drugo, in tuđi ona .. . Prav mu je, čisto prav . . . z ideali, prijatelj, ne priđeš nikamor ! Tam daleČ se vzdiguje kupola komaj se vidi izza megle, in parkrat jo ta zopet zagrne. A slednjiČ — dvigne se zopet in vlak divja mimo. Mala vas leži okrog cerkvioe, in kupola je modra, jasnomodra ... On stoji pri oknu in strmi nazaj, đaleč nazaj. Gleda to kupolo, požasi jo zagrinja megla ... ne zagrne je. Igra se in zagrinja .. . in časih se blešči samo še zlati križ, potem pa se pomoli izza megle modra kupola •.. Vlak hiti dalje . . . Io on strmi z rdečimi, razbole-lirai očmi v meglc. A ta se no raz grne veČ, kupola se ne prikaže — vse zaatonj, zaatonj . .. Kolesa pa tolčejo in sujejo: »Hudo, hudo« . . . Telo mu drhti in poloti se ga hrepenenje po nečem mehkem, glad kem . . . Njegov vroČ din zarosi sipe, vodene kapljice se zgoate, >n se v ćurku pocede po sipi. Skozi zasop-ljeno okno mu oči bulijo venkaj, na razbeljenem Čelu se sprijemljt jo laaje, sopara ga žge in mori . . . Žge ga prav v prsih in duši v vratu . . . vse mu je suho. Iztegnil je roke in za klical: »Kje Bi, kje si ?« potem pa je za-plakal kot otrok. Zunaj pa se Je pričela m^gla vz digovati. Geli oblaki so se vzdignili, potegnili so še druge za seboj in pre-vlekli nebo. Le tam na zahodu se je videl še košček neba in solnce je po-šiljalo flkozi to okno cei šop svojih evetlih žarkov ... A glej, kakor za-vistni ljudje, tako so hiteli tuđi tja oblaki ter zaprli solncu pot na zemljo. Vse nebo je bilo zastrto, in po zemlji je bilo tema, kakor v človeški duši ... Položaj na Češkem. Praga, 5. oktobra. Povodom ju-tršnje otvoritve deželnega zbora so bili danes zastopniki vseh čeških strank pri vrhovnem dež. maršalu knezu Lobkovicu, da se razgovore o položaju, ki je nastal v deželi vsled nemške obstrukcije. Knez Lobkovic se je izrazil zelo pesimistično ter je po-slance prosil, naj molče o razgovora. V čeških poštanskih krogih so prepričani, da bodete le dve seji dež. zbora, ker se bo pri prvih viharjih, ki so ne* izogibni, deželni zbor takoj zaključil. Da bi se nemŠka obstrukcija v deželnem zboru in češka v državnem zboru normalnim potem odpravila, na to da-nea nihee več ne misli. Češki agrarci bodo takoj v prvi seji nujno predlagali, naj se d ovo lijo izdatne podpore vsled elementarnih nezgod prizadetim prebi-falcem. Predlog seveda ne priđe v razpravo, ker bodo Nemci koj v začetku seje začeli z obstrukcijo. Tuđi nemški agrarci so se zadnji treno-tek izrekli za obstrukcijo. V svoji tozadevni izjavi sicer pravijo nemški agrarni poslauci, da vlada med kmetskim prebivalstvom beda, da želijo, da bi se ob8trukcija umaknila v prilog na-svetom za podpore, toda z ozirom na narodni in politični položaj Neincev na Češkem kaj takega ne morejo zahte-vati, odklanjajo pa tuđi vsako odgovornost za posledice. Praga, 5. oktobra.Danes je bilo tukaj šest socialno-demokratiŠkih sho-dov, na katerili se je nastopalo proti uadaljevanju nemške obstrukcije v deželnem zboru. ■talijanska pravna fakulteta v Inomostu. Rim, 5. oktobra. V „Tribuni* je priobčil član gosposke zbornice dvorni svetnik dr. Mussafia članek o za-časni rešitvi italijanskega vseučiliščnega vprašanja, kjer pravi: „Ako bi jaz bil še dijak, rekel bi sebi in svojim tovari-šem, naj se zadovoljimo z zacasno re-šitvijo vseučilišcnega vprašanja ter naj se vpišemo na novo fakuiteto v Inomostu. Stvar naših občin, naših poslan-cev in deželnih zborov ter drugih kor-pocij bi bila, da nadaljujejo agitacijo za italijansko vseučilišče v Trstu. Profeaorji na nemškem vseuSilišču v Inomostu naj bi svetovali svojim dija-kom, da sprejmejo svoje italijanske tovariše brez sovraštva, nemški dijaki pa naj bi pomislili, da italijanska fakulteta ni v Inomostu po volji Italija-nov, temuč vsled odredbe vlade. Trgovinska pogodba z Ru-munijo. Bukarešt, 5 oktobra. Priprave zaradi trgovinske pogodbe med Rumunijo in Avstro-Ogrsko so zelo teiavne. Rumunaka vlada hoče vsled sklepa v parlamentu že s I. decembrom t 1. nastopiti z zvišnno carino po novem splošnem carinskem tarifu. Ker pn Avstro-Osrrski najbrže ue bo pred novembrom mogoče za četi s pogajaop, je grof Golu-chowski predlagal, naj bi se za eno leto uvedel provizorij, ki bi za-dovoljil obe državi. Rumunska vlada pa tega predloga dosedaj še ni sprejela. Prepir zaradi prestolonasled-ništva v kneževini Lipp^. Berolin, 5. oktobra. Cesar Viljem je brzojavil grofu Li p pe-B ierster-feld: „Izražam Vam svoje »očutje zaradi smrti Vašega gospoda očeta. Ker pravni položaj ni na noben način po-jasnen, ne morem priznati Vaše vlade ter vsled tega tuđi ne pustim vojaŠtva zapriseči". — Dežeina vlada pa vkljub temu vztraja pri načelu, da ima država popolno suvereniteto ter je sklicala deželni zbor, da mu predloži vladarstvo grota Leopolda v odobritev. Konflikt med novo vlado v kneževini Lippe in cesarjem Viljemom je tem vecji, ker nastopa cesar zaradi svojih rodbinskih zvez. Kmetijska šola na Grmu. i. Komur )e ležeče na napredku našega kmettjstva, mu mora biti le ieče tuđi na aplofinem razvoju kmetijske sole na Grmu, e»j je to edini zavod, ki ga imamo v deželi, da ntm strokovno vzgojuje naio kmetsko mladino. Šola na Ormu nam je v teku svojega obstanka vzgojila le lepo Ste-vilo gospodarjev, ki delujejo prav uspeino na evojem domu. Ali ne da se tajiti, da bi bili njeni uspehi labko lepši, ko bi se nadi gospodarji malo bol) zanimali za strokovno izobrazbo svojih otrok, in ko bi se tud i šola po a voj i osn o v i in uredbi malo bolj ozirala na razmere in potrebe našega k m e i o v a 1 c a. Šola je ustanovljena za sinove kranjskih poseatoikov, ali danea jo najbolj obiskujejo Štajerci in Primorci. S takim obiskom pridobiva šola sioer na svojem ugledu, to je res, toda kako priđe kranjska dežela do tega, da vzdržuje zavod za učence sosed-nih kronovin? Zavod je ustanovljen za sinove kranjskih posestoikov, in zato ga imajo leti najbolj obiskovati! Po našem mnenju bi se dalo to dosači s tako osnovo zavoda, ni bi se malo bolje ozirala na potrebe naših gospodarjev, kakor se ozira sedanja njegova osnova. Po sedanji osnovi zavoda se mora vsak učen ec bree iz jame učiti vinarstva, naj priđe z Gorenjgkega, iz notranjakih Rovt ali pa iz vinorodnih krajev Dolenjeke. To ni v interesu šolskega obiska! To bi se pa dalo prav lahko izpremeniti, ker Šola ni več vinarska in sadjarmka, kakor je bila o svojem času na Slapu, ampak je epiošna kmetijska. T*ka preosnova je pa tuđi iz tega vzroka mogoča, ker je šola po svojem objektu veliko bolj pripravna za pouk v živinoreji, mlekarstvu in pridelovanju krme, kakor za pouk v vinarstvu. Zikaj bi se tedaj Gorenjci, No tranjci in tišti Dolenjci, ki se dosedaj nišo, in ki se tuii ne bodo pecali 8 trtami, silili s poukom v vinarstvu? Ali bi ce bilo bolje, &% bi se uČenci iz takih krajev v tistih urab, ki od-padejo na vinarstvo, poučevali raje v Živinoreji in mlekarstvu? će se di po drugih zavodih kaj takega izvesti, bi se dalo tuđi na grmski soli, toliko laž je, ker stoje Soli v to svrho prav ugodni u5ni pripomočki na razpolago. Učenci iz nevinorodnih krajev najsetedaj oproste pouka v vinarstvu, in naj se zato poučujejo bolj intenzivno v živi noreji, in mlekarstvu, katera atroka postaja za oelo dezelo čim-dalje veČjega pomena. S tako uredbo pouka bo šola veliko bolj ustrezala potrebam naših gospodarjev kakor sedaj, ko se mora vsak uSiti vinarstva, četudi s to stroko ne bo imel nikdar opraviti. Dokler imamo en sam kmetijski zavod v deželi s tako sestavljenim objektom, kakor ga ima šola na Grmu — in pri tem utegne najbrŽ še dolgo Ostati — toliko Časa se je treba na zavodu ozirati tuđi na potrebe tistih uČencev, ki prihajajo iz nevinorodnih krajev v solo. Že s to preosnovo, ki bi se lahko izvršila brez vseh stroškov, bi zavod veliko pridobil na svoji vrednoati in veljavi. Zato jo merođajnim krocrom nujno priporočamo v blagohoten pre-udarek! Izveatno bi se s tako pre-O3novo izdatno povzdignilo zanimanje za zavod, pa tuđi frakvenoa iz tistih naših krajev, ki se ne pečajo s vinarstvom. Dve kroni. Učiteljski konvikt je namenjen za vse uCitelj8tvo na Kranjskem, Spodnjem Stajerakem in Pnmorskem. Odbor. Odbor »Društva za zgradbo uči-teljskega konvikta v Ljubljani« raz* pošilja pod gorenjim naslovom to le vabilo: »Pomagajmo si sami in pomagal nam bo Bog!« Na to geslo se je odbor »Društva za zgradbo učiteljskega konvikta« vedno opiral, in ne brez uspeha. V desetletnem društvenem obstanku je zloiilo ljudsko učiteljstvo iz Bvojih krvavih prihrankov in s podporo svojih prijateljev nad 20.000 K zgrad-benega kapitala Vsa Č»et zavednemu uSiteljstvu, posebna čast pa še našim vrlim koleginjam, ki hodijo pri tem humanitarnom pod< jetju z učitelji z roko v roki ter imajo za »Učiteljski konvikt« še posebnih zaalug. Vaako leto so pa priapevali svoj dar na žrtvenik učiteljskoga konvikta skoraj vedno isti učitelji in iste učiteljice, dočim jih je mnogo iimed naa brezbriino gledalo, kako se njih tovariši in tovartšice pehajo in tru-dijo za boljšo bodočnost učiteljskih sirot in otrok. Vendar krivice ne smemo nikomur delati, t»kaj maraikdo ismed našega stanu se je že večkrat izramil, da bi prav rad daroval sa uči teljski konvikt vsaj dve k.fHini na leto ter postal član »Društva sa tgradbo učiteljakega konvikta«, Ča bi prišel kdo k njemu po ti d«t> kroni. Da ustreŽe podpisani odbor tej želji, zato je uvedel v ta natnen ft«. kovni promet uiiteljske^i konvikta, š t. 8 6 5. 5 0 6, da tem potem pobere od vaakega uči. telja in vsake učiteljice n& Kranjskem, Spodnjem Štajerskom in Primorskom 2 K vsako leto. Zato se obrača podpiaaai odbor do p. n. uČiteljstva 8 ponizno prošnjo, da se poslužuje tega čekovnega prometa ter s pomoČjo priložene poštne položnice vpoilje vsak učitelj in vsaka uči. teljioa »Društvu za zgradbo u6i-teljskega konvikta v Ljubljani« x a tekoče leto 2 K letnine. Da si pa prihrani odbor mnogo stroškov in dela, zato razpcšilja na večrazredne sole po eno aamo p o-I o ž n i c o, prosi pa hkrati tem potem p. n. gg. nadučitelje, da pobero pri svojem uSitelj8tvu letnino 2 K ter po priloženi poštni položoici poiljejo ves nabrani denar odboru, ki bo vse zneske objavljal v »U čiteljskem Tovariš u«. V ta namen je pa treba zapisati imena darovateljev cm-roma č'anov na drugi strani p o 1 o ž niče ter prilepiti v 'em slučaju tuđi znamko sa 5 h Vsak učitelj in vsaka učiteljica, ki plača »Društvu za zgradbo ući-teljskega konvikta« na leto 2 kroni, postane v zmislu § 3 društvenih pravil pravi društveni k. Pomagajmo si sami in pomsgal nam bo bog! »Zrno do crna..« OdbDr nam javlja, da so prejeli 1 tega meseca to vabilo v a a š o I-ska vodstva na Kranjske rn, dne 1. prihodnjega meseca ga prejmo vsa šolska vodstvana Spodnjem Štajerskom in dne 1. decembra vsa šolaka vodstva na Primorske m. Vae učiteljstvo prosimo, da ee brez izjeme odzove odborovemu v&-bilu, da tako ' primeroma maj h ni tri posameznimi doneaki skupno iz dat do pomnoži gradb^ni kapital. Na ta n&Čin naberemo vaako leto lahko lepo vsoto in tako pridetno najhitreje do svojega doma, ki bo učiteljstvu vćastin ponos, njega otrokom in ai-ro;tam pa v tolažilno in varno zavetje. Važno nalogo imajo sedaj š o 1-ski voditelji, ki jim bodi sveta dolŽnoat, da ae Čim-prej in čim izdatneje od zovejo tu objavljenomu vabi 1 u. „Učiteljski Tovari^.11 Dnevne vesti. V Ljubljan^ 6. oktobra. — Deželni zbor kranjski. Na dnevnem redu jutnšnje seje )e utemeljevanje ssmoatojnega predloga dr.Šuiteršića glede koreapondenčnega urada, dopolnilna volitev v prizivno komisijo la osebno dohodnino in r pridobninsko deželno komisijo, šicer je še 19 točk na dnevnem redu, ravno tiate točke kot v zadnji teji, katerih pa vsled klerikalne obatruk čije ni bilo mogoče resiti. Nekatt teh točk so velevažne, tako por Čila glede dovolitve višjih nego 20 , priklad za ceatne namene, glede raz širjenja domobranske vojašnice v Ljubljani, glede raznih ceat in vodo vodov itd., ali kaj, ko bodo klen kaloi rešitev teh zadovpre-prečili i obstrukcijo. — Izza čiftov sprave. Pred leti, ko je klerikaloem enkrat poaebno budo tekla vodo v grlo, so posku* resiti Be iz avoje oaamljenosti in p o nudili so narođno-napredo stranki spravo. Mnenjaso bila tedaj jako različna. Občni politični poloJ?i je opravičeval tište, ki bo govorili za spravo, položaj v đeŽeli in značaj klerikalne atranke je opravičeval tište. ki bo spravi ugovarjali. Med tištim ki eo se takrat zavzemali za sprav je bil tuđi dr. Majaron. »Slovonec« jr iztaknil neko pismo dr. Majarona izia tiatega časa in je to pismo včera) priobčil. Monda si domišlja, da je a tem pismom kdo ve kako zadel narodno napredno stranko. Dr Majaron zagovarja v dotičnom pismu potrebo zbližanja na narodaopolitičneflt polju v svrho, da se slovenska večins vaaj v vaeh narodnih in političnih vprašanjih vedno tuđi pokaže kot voČina, To je stiliŠče, katere mu nihde z naše. strani ne ugovarja. VzliC rasporu so na pr. narodno-na-predni poslanci v deželnem tboru pri vaeh narodnopoli-tičnih vprašanjih vedno va* Daljs w prilooi- Priloga „Slovenskomu Narodu" št 228. dne 6. oktobra 1904. bili klerikalce na eodelovanje. Naj se le pogleda stenografiČne zapisnike od leta 1895. do — klerikalne obstrukcije; v vsakem zasedanju ja dokazov za to, da je narodno-napredna stranka tako postopala, vzlic »zvezic z Nemo% kakor je pisal dr. Majaron, Tišti nazor, ki ga je preciziral dr. Majaron, je tuđi zmagal pri takratnih spravoih pogajanjih. Narodno - na predna Btranka se je vdala, prifilo je do sprave, klerik alci pa sona-rodno-napredno stranko ogo-ljufali in ooiganili. Takrat seje pokazalo, da klerikalcem ni bilo ne za narodnost, ne za slovenstvo, ne za korist dežele, uego zgolj za njih strankarsko korist. Potem sprave bo se hoteli utibotapiti na ladjo narodno-napredoe stranke z namenom, da to stranko zadavijo, <& Čim bo videli, da to ne gre, so siedli svojo mcžko be-sedo, pljunili na svojo častno zavezo in naredili spravi konec. Zdaj javkajo o skupnem postopanju, zopet iz istega sebičnega razloga, kakor so svoj čas zdihovali po spravi, a nabrušen je nož, a katerim bi z&vratno zaklali narodno-napredno stranko, če bi se ta dala zv&biti v klerikalni brlog. Kje je legije doseći sporazumljenje med strankama vsaj v narodno-poli-tičnih vpraŠanjih kakor v državnom zboru? Cd se tam položi temelj, bi se tuđi nasprotja v deželi sSasoma ublažila in bi se dobil nekak modus vi-venii. A kdo tega neče? K 1 er i k a I ci! Narodno-uapredna stranka je bila vzl'c silnim bojem leta 1901. pripravljena pozabiti vse in omogočiti zbli žanje obeh slovenskih strank. Tam naj bi se t ? začelo, kjer se da to najlaglje do3eČi, kjer je najmanj na sprotsa. vdržavnem zboru. A kaj so klerikaci rekli? Ta sodrga, ki bi se morala Čutiti počaŠSeno, 6e hočejo narodno napredni poslanci z njo ob-čevati, je izjavila, da od klanja vsako sodelovanjez narodno-napredno stranko in da z na-r odno -n a pr e d n i m i poslanci niti k eni mizinesede. Inše pred nekaj nieeeci, ko amo mi pisali za skupno postopanje v narodno-po-litičnlh vprašanjib, je farška stranka to z zaničevanjem odklonila m je v »Slovencu« izjavila, da je vsaka skupnost izključena, dokler se narodno-napredna stranka ne podvrŽe klerikalizmu. Zdaj 8-veda, ko bi klerikalci radi napeljali vodo na svoj mlin, zdaj govore o skupnem poatopanju, de-janja njihova p a k a ž e j o, da jim fii za skupno delo, nego le za to, da bi mogli narodno-nepredno stranko grditi in sramotiti. Najsijajnejši dckaz, da je vse, kar počenjajo klerikalci sedaj, samosieparstvo, je način njih postopanja. Ćnn se je po zadnjih Tolitvah sešel deželni zbor, so kleri kalci takoj začeti z obaUukcijo, ali vzlic tej obatrukciji so v eni zađe vi iskali zveze z nafio stranko, šio se je takrat za ravnopravnost pri koroških sodišČih. Tedaj je bilo klerikalcem na tem, da se doseže stvaren in resničen uapeh, bilo jim je na tem že zaradi dr. Brejca. In kaj so takrat sto rili? Povabili so narodno-napredno stranko na skupno delo v tej narodnopolitićni zadevi, in ob sebi se razume, da se je narodno-napredna stranka rada odzvala. Zakaj pa Bedaj nišo klerikaloi tako poetopali kakor tedaj, ko je šio za ravnopravnost na Korofikem? Kakor je bilo v tem slučaju možno le s skupno akcijo kaj doseči, tako je tuđi sedaj. Toda zdaj kterikalcl niti koraka nišo atorili v ta namen, sedaj nišo hoteli skupne akcije, dasi vedo, da le skupna akcija zagotavlja uspeh. In mi se temu postopanju nič ne ču dimo. Klerikalcem ni bilo sedaj za stvar, nego bilo jim je na tem, da si Bkujejo agitacijs k o orodje. Svojim Btrankarskim koristim bo žrtvovali narodno korist, samo da bi mogli narodno-napredno stranko grditi in zaaramovati. V taisti agitacijski namen igrajo zdaj tuđi komedijo in se delajo, kot bi se strinjali z nazori, ki jih je pred leti izraztl dr. Majaron v zasebnem pismu, a to je le grdo hinavstvo, ki zopet nima drugega namena, kikor varati javno mnenje. So pač sleparji po pokliču, ti žegnani črnuhi in njihovi dninarji. — Nemci na pa daj o na Jesenicah sredi ceste mirno idoce ljudi. Napaden je bil visokoBolec Janko Pretnar, ki je k sreči dobil le lahko telesDO poŠkodbo. Slučaj nam kaže, v kakih raznierah živimo pri nas, in je dovolj jasen dokaz, da je zadnji Sas, da se prične z združenimi m očni i proti nemStvu boj na vsej Crti. Razmere so postale pri nas tako napete, kakor nišo morda nikjer na Kranjskem. Na-padalec ing. Enderes je rodom Prus — torej gotovo zastopnik najradikalnejše vsenemške politike. Ali je storil ta napad iz lastnega nagiba? Gotovo ne. Jasno je, da se ga je naščuvalo proti Pretnarju radi tega, ker organizira ljudstvo v radikalno - narodnem duhu. In kdo mu more to braniti, kdo ne bo pritrdil, da je to edino pravilna taktika za kraj kjer je narodnost takorekoč v agoniji. Ker so našli ti nemlki hujskači odpor — našli so orožje, potom katerega so spustili na g. Pretuarja svoje sov-raštvo. Nečuveno je, da stoji večina teti kujakaČev v c. kr. službah, kakor n. pr. nadrevident Quereh, ing. Hitz itd. Napeti bo treba vse sile, da se iznebimo ten germanskih nasilnežev. Napad na slovenskega akademika pomeni — začetek brezobirnega boja proti vsilja-joČemu se nemstvu. — Slovensko gledaliice V Ljubljani. Jutri v petek ponovi se vprvič M<-yerbeerova velika opera »Hugenotia, ki je imela pri premieri v torek pred popolnoma raz-prodanim gledališčem tako sijajen udpeb. — V nedeljo, dne 9. t. m. ste dve predstavi in sioer se vprizori po poludne Morretova priljubljena na rodna igra s petjem: »RevČek Andrejček« z g. Verovškom v naslovni vlogi, zvečer se pa ponavlja velezabavna burka i» vojaškeg« življerja: »Rezervistova9vat ba«, ki se za to predstavo na novo skrbno pripravi. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela svojo 153. vođstveno sejo dne 28. septembra 1904 v svojih prostorih v „Narodnem domuu. Pričetek je bil ob 3. uri popoldne. Navzoči so bili: Tomo Župan ' prvomestnik), dr. Dragotin vitez Bleiweia-Trateniški, Luka Svetec (pod-predsednik)^dr. Ivan Svetina, dr. Fran Stor, Ivan Šubic in dr. Fran Tominšek (blagajnik). V smislu § 18. družbenih pravil je prvomestnik Tomo Župan k seji pozval veletržca Ivana Jebačina in Josipa Perdana, Svojo odsotnost je opravičil ce^. svetnik Ivan Murnik in tajnik Anton Žlogar. Prvomestnik otvarja ob 3. uri sejo ter pozdravlja navzoče, nakar poroča družbeni blagajnik, da je imel v času od 15. avgusta pa do 28. septembra dohodkov 7692 K 4T h in stroškov 7011 K 32 h; ostaja mu v blagajni le 681 K 15 h z današnjim dnem. Potera, ko so se resila nekatera interna družbena vprašanja, ter se je družbeno vodstvo intenzivno ukvarjalo z zadevami o „družbenih vžigalicah' in „družbeni kavi", zaključi prvomestnik ob 6. uri sejo. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — Cesarja Franca Jožefa I. mettna viftja dekliška stola. Na zavod ie je vpisalo za tekoče leto 113 gojenk in sicer v I. letniku 50, v H. letniku 40, v III lotniku pa 23. Lnni je bil za 8 gojenk manjii obiak. Tako narašča Štovilo učenk viako leto. PouČujejo pa letos 4 stalni in 14 pomoinih učiteljev. — Trgovski t e ć a j poseda 26 kandidatinj Pou6uje 1 st*lni in 2 pomoina učitelja. — Pedagoški tečaj pogečal4 kandidatinj. U6i 7 učiteljev. — Prosti predmeti so: telov»dba, lep^piaje, petje, stenogrifi;* in hiČina. Fran coŠČina |e obligaten predmet Z'kaj Be ne uči noben večji slovanski jezik na tej mestni doli, n. pr. rušfiina ali češčinn, pa nam ni razumljivo! — Z jugoslovanske umetnite razstawe « Belgradu. Krali Ppter je ie nakupil na razstavi za 30 000 dinarjev umetniških del Na slovenskem oddelku je kupil Gviđon Birolovo sliko »C^rkev na gori«, Josip AjleČev kip »Mladi Faun«, Mat. Ja m ovi sliki »Na Am peri« in »Vašfe« niša«, Rik. Jako-p ič e v o sliko »Pod brezami", Ferdo V e s e 1 o v o sliko »Pravljioe« in ,Mapo' Zalke Novakove. Kralju so zlasti ugajale Avg. Đertoldove slike, katere bi tuđi kupi!, a nišo na prodaj. Z* trjuje se, da kralj nakupi de več drugih del, ki se pa bodo Sele kasneje določila — Predsedstwo Slovenskega trgovskega drufttta iiMerkur11 nainanja svojim čla nom, da se dobivajo kuponi za gle daliiče od danes naprej v trgovini a papirjem gospoda Jerneja B a • h o v c a. — Tamburadko društvo „Sloga" v Dol. Logatcu priredi dne 9 oktobra t. 1. v hotelu »Kramar« koncert, kateremu sledi ples. — Umri je 5 t. m. ▼ Hrešah nad St. Vidom g. Anton Doleno, zaaebnik, poprej veleposeatnik, ▼ 70 letu svoje dobe. Vedno zavzet narodnjak ja bil ob svojem času tuđi postavljen kandidatom v velikem po-aeatvu. Napozabljiv ostane vsem, ki 83 ga poznali; ni ga imel sovražnika. Njegov humor in njegova prijaznost sta ga vsakemu prikupili. Tuđi lovaki krogi g« bodo pogreSali. — Slovesno odkritje na-grobnega spomenika umri em u učitelju Leopoldu Potrebinu vršilo se bode dne 16. oktobra t. L v Rade Sati pri Zidanem mostu. Nagrobni govor bo imel goapod nadučitelj Ivan MartinčiČ. Med govorom se odkrije spomenik. — Sadna razstava v Ra-dovljici. Z ozirom Da vesti, ki se širijo ponekod, eeš, da bo razstava že v nedeljo zaključena, izjavlja osnovalni odbor, da bode razstava trajala še do 17. t. m., kakor je bilo to Že prvotno naznanjeno po lepakih in okrožnicah. V izvanrednem slučaju pa se razstava morda ie podaljša za os em dai. Zaai* manje za razstavo traja in to da odboru opravičeD povod, da razstave ie ne zaključi. Vsekakor pa Daj slavno občiuatvo pohiti v Radovljico, da 81 ogleda to razstavo. — „Društvo slovenskih odvetni&kih in notarsbih uradnikov s sedežem w Celju1* bode imelo svoj redni občni zbor v nedeljo dne 6. listopada t. 1. popoldne ob 1. uri v mali dvorani v Narodnem domu. Ako ob 1. uri zbor ne bo sklepčen, vrši se isti dve uri pozneje ob vsakem številu navzoČih članov. — Ob 8. uri zvečer bode v prid društvu v veliki dvoraui v „Naroduem domua običajni koncert. — Shod hmeljarjev, k&teri n»j bi ae vrš'.l dne 9. t m. v Braslov-6"h se je preloitl z isttm dnevnim redom na nedeljo, dne 30 t. ro. — Zaradi kadenja v postelji |e ponesrečil v Tolminu 301etni želežniški delavec Anton Čer-nuta iz Bovca. Precej vinjen se je vle gel namreč zvečer v posteljo, si zažgal smodko in začel kaditi. Ne vc se kako se je vsled tega vaela odeja in začela na Črnuti goreti. Črnuta je bil na no-gah iu prsih tako močno o pečen, da so ga morali prepeljati v bolnišnico, kjer je umri. — Ustanove za železni- Čarje« K*«or vaako loto, razdelili ae bodo tuđi letos dohodki spodaj imenovanih ustanov med bivše ielec-nidke mlužbence, oziroma njih vdove in sirote in aicer: iz železničarskega podpornega fonda; iz Matije vitez Schčuererja ustanove; iz Morica ba-rona KonigswArterja ustanove in ii ustanove za avstrijske ždlecnidke po-nesrečence.Nadaljna pojasnila se dobe pri postajenačelnikih južne železnicr, kjer nnj se tuđi prošnje v to flvrho oddajo do najkasneje 31. oktobra t. 1. — Prememba posesti. Kakor se nam poroča, kupil je hiŠo št. 8 v Frančiškanskih ulioah, kjer so bile nastanjene frančidkanke, tu kajdnji trgoveo Julij Klein sa 40.000 kron. Zesohkovo hi5o v Šelenburgovih ulicah pa je kupila z» 140.000 kron neka trzaSka tvrd ka, ki namerava tam ustanoviti tovarno zs muzikalne instrumente. — V »panju. Dne 14. avgusta t. 1. je bil delavec Josip Ladiha za spal v neki gostilni na Martinovi cesti. Ko se je bil prebudil, je opazil, da mu je zmaDjkala iz žepa srebrna ura s srebrno Terižico, na kateri je bil kot obesek star križavec, v skupni vredno sti 20 kron. V njegovi družbi sta bila takrat tuđi delavca Matevž Gradišek in Jakob Juvan. Dne 2. t. m. je pa Ladiha opazil pri Gradišku svojo uro ter ga vprašal, kje da jo je dobil, nakar mu je ta rekel, da jo je kupil od Juvana za pet kron. Pri oblastvu se je Javan, ki je bil radi tatvine tuđi že kaznovao, izgovarjal da je uro kupil od nekega neznanca, v neki go stilni. Juvan se bode zagovarjal pri sodišču. — Ogenj. V Mathianovi to-varni za meblje na Duntjski oesti se je iz neznanoga vzroka vnela smola in se je ogenj Že prijel poleg zloienih desk. Ker so pa ogenj takoj opazili, se jim je posrećilo, pogasiti ga, ne da bi bil provzroAil kako škodo. — Nepreviden Kolesar. Vieraj popoldne je povosil neki ko leaar n» Marije Terezij© oesti Gletnega Josipa Vindelhoferja in ga da glavi ia nogah Uhlco poSkodoval. — Prisiljenec pobegnil. Due 4 t. "•. okrog 6 ure sve*er je pobegnil ođ Btavbe »Union« 28!»tje podjetje je bilo krepko Z mojo ponnočjo 80 plavale roke po zraku ter zapet izgtmle v temi, po kazal se je obraz ali ćela podoba, kakor je kdo ieltjl. Tuđi glasove iz drugega svet* eo pričar&le moje izborne priprave- a * Angleški nacrti. Jiporsko-ruska vojna )e proxzroćil«, da so Angležt varni, in zato poizkušajo zopet razširjati svoj vpliv in poaest. Veliko Aogležev sanja o svetovni argleški državi, kateri je pač najbolj nasprotovaU Rusija. A sedanja vojna provzrofia, da imajo Angleži prsate roke. Ia *sto argleški državniki: Cromer v E^ptu, Milner v Juini Afriki, lord Curion v Indiji razšir-jajo angleški vpliv in moć. Ti irožje bo bolj mogo^ni, kakor so anglešfci mintstrski predsedmk', skora) ne-omejeni vladar^ so V svojem pod-ročji. V Londonu se n. pr. nišo kar nič striDjali a prodiranjem v Tibet, a Curzon je vkijub temu to izvršil. Ia Chamberlain poizkuša, akopram ni nit. minister, posamezne dele an-gleške držale združiti tako v carin-siem kakor tuđi v vojašfcero oziru. * Amerika je leta 1900 šula 30.C98 ćabniksrjev 111.012 pridigar jev ozrontt duhovnikom 1137003&dvo-kate, 123 225 z^ravnikov in ranocel-cev, 446 797 učiteljev oziroma u6i-teljio. * izmed velikih američkih mesi stoji N:\v York na 209 218 orahh zsnUje, Chiengo na 122.008, Phiiadclphi* n* 82 993, B3Bton 27 251, St. Louis 39 277, Cleveland 22 422, in Cincinnati 26 880 * Nagsfarejši človett. Tho-maa H*rte, nefci Ireo v prisilni de-lavnici v mestu Leeds na Angleškem, 'misli, da je najatsrtjši človek na svetu, star ie 137 let. * Čudno življenje pisa-telja» V Tokiu j« umri nedavno pisatetj Lafcadio Hoarns, ki je najUmeljiteja pieal o Japonski. Posebne živjjenske vezi so ga spajale z daljnim vztokom ter so mu nudile vpoglfd v notranje razmere teb de* žel, kar menda še ni bilo v toliki meri nobeuemu Europejcu prisojeno. Hoarna je dv&kr&t apremenU svojo narodnost. Roien je bil na Jonskih otckih leta 1^50, ko so bili še angleški. Njegov oče je bil Anglež mati pa Grfeinja. Leta 1863 se je izselil v Zedinjene države ter postai ameriški državljan. Pozneje je prišel za lektorja angleške literature na vseučilišču v Tokio, ?zel si neko Ja ponko za ženo ter poatal pod imenom Yfckumo Koizumi japonski dr-žavljan. Njegova Ijubezen za novo domovino je bila tolika, da je eprejei vse japonske navade. Stanoval je v b'ši iz bambusovih palic ter se spre-hajal po mestu v kimonu (no&ni plašč) in lesenih Čevljih. Njegovo navdušenje za Japonsko dokazuje namreč to, da je prosil za japonsko državljanstvo, dasi je vedel. da mu dotedarjjo mesedno plaćo 1600 K — tolika plačuje japonska vlada vsa-kemu Evropejou, ki ga sprejme v službo — potem takoj zniŽajo na meaečnih 200 K. Književnost. — Meni eno pravo. S posebnim oziri-m na Vgovako poslovanje in na važnejša menićna prava večjih držav spisa! Anton Kuđer, c kr. sodni avskultant, V Ljubljani 1904 Izdalo in založilo »Slovensko trgo*sko druStvo Merkur«. Str. 166 Cena za člane društva »Merkur« 1 K 50 h, za nečlane 2 K 50 h. Ta kujiga je episana kot uČr.a knjiga za trgovske sole, a bo dobro služila tuđi drugim Ijudem, ki se žele poučiti o tej stvari, zlasti trgovcem. Kujiga je spretno in popularno eeatavl|ena. Obdelanjeves tozadevni materijal vseskoz jaano, tako da je ta knjiga zanesljivo navo dilo v mtnićnih z&devah. V jezikov r.em oziru se je g. pisatelj trudil ugoditi praktičnim potrebam. Pridržal je tuje termine, ki so se najbolj vdo m&čili, poekrbel je pa tuđi za prav prikladne dcmaČe izraze. Knjiga, ki se dobiva pri društvu »Merkur« je vredna najtoplejšega priporočila. Telefonska in brzojavna poročila. Zadar G. oktobra. Hrvatski in i&trski poslanci so imeli včeraj do polnoči sejo, v kateri so raz-pravljali o aferi namestnika Han dl a. Dogovorili so se, zahte-vati zadoščenja, ki ne more biti drugo, kakor da Handl o d s t o p i. S kakimi sredstvi se to do seže, to je še tajno. Danes ima dež. zbor svojo prvo sejo. Vse sodi, da priđe do velikanskega viharja, a da se dež. zbor tuđi takoj zaključi. Praga B. oktobra Pred đe-žclnim zborom je velikanski naval ljudstva Vse hoče seji prisostvo-vati PriČakovati je velikih demon-stracij proti nemŠkim obstiukcijo-nistom 'Policija je vaa na nogah Na sejo je prišlo 65 neinskih po-slancev, izostal je samo eden Dež maršal knez Lobkovic je v svojem ogovoru opominjal vse stranke, naj se posvetijo delu za korist dežele. Koj na to se je ncmški poslanec Hovak oglasil za obstrnkcijski govor. Praga 6. oktobra. Deželai maršal je sklical zastopnike vseh strank na konferenco, da se porazu tnejo. Usp^ha ni pričakovati, ker hočejo Nemci na vsak način nađaljevati z obstrukcijo. Mlado-čehi so deželnemu maršalu iz ročili posebno spomenico ^lede nemške obstrukcije. Praga 6 oktobra. Poslanec dr. Herold je obelodanil odprto pismo na ministrskega predsed-nika Korberja. V tem pismu pobija Korberjeva izvajanja na shođu industrijalcev ter zahteva uvede-nje ravnopravnosti, ker le tem potom se da narediti konec ob-stoječi državni krizi. Rusko-japonska vojna, London 6 oktobra. General Kuroki je na potu proti Muk-denu. Od Ljaojanga je oidaljen 35 milj. London 6. oktobra. Okrog Port Arturja vlada zopet m'r. Čuje se, da je rusko brodovje zapustilo Port Artur in za-delo ob brodovje admirala Togo. Tokio 6. okt ;bra. Rusko brodovje je zapustilo port arturški pristan. Naletelo je na admirala Toga in vnela se je pomorska bitka. Poslano.*) Slavno c. kr. poštno rafnateljstvo v Trstu! Dovoljujemo si slavnoisto vljuđno vprašati, ali veljajo za tukajšaji poŠtai nrad posebni paragrafi — da si gospa ptstarica Valcučic ia njena uprav teljica gdc. Rek dovoljujejo marsikaj, kar ne bi smelo biti? Ia sicer ! 1. Zakaj nima nobeden \\l)aui uja U>ttuit|»l0 lOi-50 41/**/* peSt. kom. k. o. z. i 10°/, pr....... i! 107 — 107-ftO 41/,0/« »»St. pisma Innerst. Lr. !; 10050 1O1-5U 41/!*/,, n „ ogrHke cen. ;; dež. hr....... I 10050 10110 4Vtg/0 K. Pis- ogr. hip. ban. . 10010 101- 4V|7g obi. ogr. lokalnih že- jj leznic d. dr..... ji 100'— 101 — 41 ,°/0 obi. Češke ind. banke . 10075 101*75 4°/0 prior Trst-Poreč lok. žel. 9850 4°/0 prior. dol. žel..... II 9S>-~ 3»/0 „ juž. žel. kup. « ,Vf . I 3057& 30775 41/.*/« avst. poa. za žel. p. o. . 101*— 102*— &r«ćke. II I Srečke od 1. 1860", ....]! 185— 187-- * » n 1864.....i 265- - 267-— n tizake......, 16110 163 10 ,, zem. kred. 1. emiaije . 310 - SiOg— n „ „ II. „ . :j 297'-- 308 — „ ogr. hip. banke .... 27"»'— 277*— srbske a frs. 100 — . l! 93— 98 — m turske......;: 13375 134*75 Basilika grečke . . . . i, 20 75 21*75 Kreditne „ . . . . |j 483- 493* — Iiomoške w . . . . h 78— 83*— Krakovske B . . . . j 86*— 90— Ljubljanske „ . . . . | 67— 71- Avst. rud. križa „ .... j 53 85 65 8& Ogr. „......j 29*10 30*— Kadolfove w . . . . || 65-— 70— I Salcburike „ .... 77-__ 81-__ I Dunajake kom. „ . . . . 531— 541*— I Južne železnice..... 86 90 87*90 I Državne železnice .... i 654— 655*— I Avstr.-ogrske banene delnice . |l640— 1650— I Avatr. kreditne banko . . . 677"25 678*2". I Ogrske „ , . . . II 782- - 783— Zivnoatenske w . . . ! 249*— 250*— I Premogokop v Mostu (Brflx) . 665- - 668*— I Alpimake motaa..... 483 25 48425 I Praske žel. indr. dx..... ^2439 — 244'J— I Rima-Muranyi...... ij 528- - 529 I Trbovljake prem. družbe . . ' H18— 320- I Avstr. orožne tovr. družbe , . ' 507-— 511*- I Češke iladkorae družbe . . . 176*— 178'- Valat« i C. kr. cekin....... 11-34 11-33 20 franki........ i 1903 19*00 20 Aarke........ ; 23*46 235.! Sovereigns....... | 23'i>4 24"™ Marke......... : 117*37 117-57 Laiki bankovci...... 95 10 95 35 RubUi......... !j 253-75 254'5<> Dolarjl......... ' 4*84 5* - Žitne cene v Budimpešti. Dne 6. oktobra 1904. Termin. Paenica za oktober . . . ia 50 kg K 101'^ „ „ april .... n 50 „ „ 1054 Rž B oktober 1904 . „ 60 n n 740 n april .... „ 50 ^ „ 7*»t» Koruza B maj .... B 50 „ n 74:i Ovea n oktober ... n 50 „ , 67' n „ april .... n 50 n n 721 Efektiv. nespremeujeno. Meteorologično poročilo Viimt nad morj*m »uii i. Srednji ir^ui tUk. 736 0 **»* j '~c^ shtanJe šv i S v^ia' ^ S C Vetr0Ti Neb0 ___ ' c*** -»j 6. 9. zv. 735 0 12 5 al jvzhod del. jasnu 6. 17. Kj. 732 5 i 90 si. jzahod megla . 2 pop. 728 8 15 3 si jj zahod oblačno Srednja vCerajSnja temperatura: 14 2J, Dormal©: 12 2°. — Pddavina v mm o 0. Tuinega srca naznanjamo kot uaj-ožji sorodniki smrt gospoda Antona Dolenca ii Razdrtega, ki je preminal danei ob 2. uri popoldan po dolgi m mučni bo letm t 70. leta svoje dobe, vdan t ne-izogibno in spravljen k Bog^m. Pogreb bo 7. t. ra ob 11, uri do-poldue v Šeutviđtt itad Vipavo. Na Razdrtem, 5. oktobra 1904. Anton«taoDDož pl. Garzarolll-Thurn-Uck, hti — Hlnko In Viktor, brata — Ceclllja vdova Krdtochvlll«, L^opol-dlna vdo,a Haas, Joslplna vdova Da Rln, Karolina vdova Maler, Ma-rija Oodlna, te^tr« — Viktor pl Gar-»aroIll-Thurntack, E«t - Tarezlna, Isabala, Viktor, vnuki. l»yi Zahvala. Povodom bolezni in smrti našega nepozabuega oieta. o iroma t*»ta ni deda, gospoda Frana Kopfivva nam je doSlo od naših prijateljev in znancev blagodejnih dokazov i&kre-nega socutja v toliki množini, da nam ni moguće »podobna se zahvttl ti vna kemu po&ebej. Prosimo te daj, sprejeti tem potom n&6o iskreno zahvalo ia izkazano nam so^utje, za mnogobrojno, zelo Zaštitno udeležbo pri pogrebu in za darovane prekrasne vence. V Ljubljani, 6. oktobra 19<>4 2896 talujoca rodbina. Malo stanovanje ee ođda s 1. novembrom. Rimska cesta št. 13. part. Yeč se izve istotam v prvem nad-stropju. 2893-1 Gostilna v Eiibnlci tik kolodvora se da takoj v najeni. VeČ se se izve pri M. Schweiger, učiteljici v Dolenji vaši pri Ribnici. 28831 Priden deček ki ima veselje do trgovine, se sprejme kot učenec pri Vekoslavu Šešek, trg. z manufakturnim ia špecerijskim blagom v Sodražici. 2883-1 Potnik veše papirne stroke, se sprejnie pod ugodnimi pogoji s stalno plaeo. ?*■■ Pomidbe na upravništvo „Slov. Naroda^. 2871—2 Deklico ki bi opravljala vsa domaća dela, išee tikoj nemška rodoviua. — Plača iz- početka 20 kron. Pomidbe na naslov Adolf Schwab, Trst Barkovlje, vila št. 346. 2887-1 obrtne Sole 2994-1 z dobrimi sprieevali se takoj sprejmejo SpriČevala in ponudbe pod naslovom: T. Z. Ljubljana, poštno ležeče. Koinandltna družba 2835 Đečman & Co. v Ljubljani sprejme v svojo tiskamo vajenca s primerno šolsko naobrazbo. Dvoje stanovanj z dvema sobama in pritiklinami, v dru-rein, oziroma tretjem nadstropju v „Katoliškem domu11 na Turjaškem trgu se odda s 1. novembrom. Poizve se v pisarni Filip Supan-ćič, Rimska cesta št. 20. 2888-1 Večja trgovina z železnino sprejme pod jako ugodiiimi pogoji ♦ • spretnega * ♦ sotruđnika. Ponudbe pod „SPOSOBEN" na npravništvo „Slov. Naroda". 2872-2 Izvanredno fino staro slivovko pristno marelćno žganje (Aprikosen-Destillat), međicinalni konjak, jamaika rum itd. Ud. priporoCa trgovina s špecerijo, delikate-sami in vinarna Fvanja Kham Miklošičeva cesta. 2780 -5 Zgodovinska povest „Pi ii ikri" (ponatis iz „Slov. Naroda") je izšla! ~W8 Ta povest je, izhajaje v „Slov. Narodu", vzbudila mnogo pozornosti in živo zanimanje po vsej deželi ter smo jo morali na mnogostransko izrecno zahtevo izdati v posebni knjigi. Dobi se edino-le pri L. Schvventnerju v Ljubljani. fct's po K I6O, po pošti K I'8O. iSprejema zavarovanja CloveSkega živ-1 ljenja po najraznovrstnej&ih kombina- I Icijah pod tako ugodnimi pogoji, ko | laobena druga zavarovalnica. Zlasti i [je ugodno zavarovanje na doživetje i fin smrt z zmaiijSujGčimi se vplačili IVsak Član ima po preteku petih let I pravico do dividendo. ' „©r-ATi^A" vzajemna za,va.rovalna "banka v Frag-i, Rez. fondi: 29,217.694 46 X. izplačane odškodnine in kapitalije: 78,324.623-17K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države x vseikozl glovanMkOflimroduo upravo. 3-116 Vaa poj*uiila d»je: Generalni Zastop V Ljubljani, čejarar piearne ao v lastoej baoiaej hiži V Crofinodsklli mfieala &*^yrm E2B« Zavanje poslopja in preraiCnine proti požarnim fikodam po najnižjih cenah Škode ceo jaje takoj in najkulantneje Uživa najbolj&i sloves, koder posluje Dovoljuje iz Ćistega dobička Usd&tne podpore v narodne in obCnokoristne nameće- Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. IsaTroci Iz Trozr^egra reda. Veljsiven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA. NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Suluogiad, čez Klein-Reifling v Stejr, v Linč, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Danaj, čtz Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, Linč, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko. čez Amstetten na Danaj. — Ob 11. mi 54 m dopoldne osobni vJak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal Solnograđ, Lend - Gastein, Zell am See, Inomost, Bregenc. Curili, Ženeva, Pariz čez Aoastetteu na Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak ¥ Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfešte, Monakovo, Ljubno, čez Klein-Reifling v Steyr, Linč, Budejsvice, Pizen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove v;.re, Prago, (direktni voz I. in II razr. , Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomoat, Monakovo ffrst-Monakovo direktni voz I. in II. razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. O^ebni ?laki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Koćevje, ob 1 uri 5 na pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Koćevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob a. uri 26 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, SoLnograd, Linč, Steyr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. raž ). — Ob 7. uri 12 m zjutraj oaobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Du-u^ja Čez Auistetten, Lpsko. Prago (direktni voz I. iu II. razredi), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Badejevice, Soinograd, Linč, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zell ob jezeru, Lend-Gastein. Ljnbuo, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osebui vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthiila, Beljak a, CelovCJi, Monakovoga, Ino-raosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohorja, Celorca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solno^rada čez Kleiii-lieining, iz Steyi-a, Linča, Budejcvic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA JZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Koćevja, ob %2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja iu ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJDBLJANE drž kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 ra zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoći samo ob nedeljah in praznikib. in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. koL IZ KAM-NIKA. MeŠani vlaki: Ob 6, uri 49 m ziutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zverer. Ob 9. uri 55 ni ponoći samo ob nedeljah in pra*nikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. S'r?- E*5 Tovarna za kruh in pecivo ZV? KANTZ v Ljubljani pnporoca pravi rženi kruh, mešan in črn. Sočnost in dobri okus priđobivata teinu izdelku priznanje vsega občinstva. Bff* Na mednarodni razstavi za živila v Bordeauxu je dosegel z drugimi izdelki te tovarne najvišjo odliko (čast ni križ in zlato svetinjo z diplomo). Prodaja se v hlebih in štrucah po 40 in 20 vin. Naročila z dežele se najtočneje izvrdnjejo. Velika zaloga najflnejšega nasladnega peciva, biškotov in suhorja. 163-75 Vsak dan posledr.ja sveza peka ob x 26. zvečer. Dvanajst podruinic in prodajalnic. Higieniški transportni vozovi za kruh in pecivo. z&s s^ž s4ts -«^ 5-V-S. ^^ ^> i ■•* Prosekar *•■ I kakor tuđi novo Ijutomerško vino in vedno sveže puntigamsko ^ o0. marčno pivo se toči 28fio §|? i v restavraciji „pri Levu" jH Ii|aM|ana9 Marlfe aTc&s-^aBlf«- eenta 6*. 16. ^ Istotam se dobe vsako soboto in nedeljo duina izdelane jj mesene, jetnte in krvave klobasc. Se priporuča z vsem spošLovanjsm Valentin Mrak. Naznanilo. Vsalio sredo in soboto izvratne 8ve/e 2895-1 krvave in jetrne pečenke in avgslmrške klotase. Vljcđno se priporoCa 2^3*61-^ Oolofe ■Flltfa^M^a* prej J. Bergmann Prešernove ulice št. 5. "^8;;.%££?J2L"w«T'M Otvoritev orivatnega iiistriialnep tečaja. Naznaujam slavnemu p. n. obeinstvu, da otvorim 15. t. m. svoj, od visoke o. kr. vlade dovoljeni in koncesionovani industrijalni tečaj. Ucenke se bodo praktično vežbale v četrtletnem tečaju, ki bode deljen v dopoldanskega in popoldanske^a, v vseh ročnih delih. Potičevali se bodo sledeči predmeti: klečkanje, pletenje, šivanje perila in risanje krojev, belo in umetno vezenje, narodno ornamentno vezenje in risanje, filigransko delo, emajlno in žgalno si kanje Učenke, ki so dovršile 14. leto, sprejema vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne gospa IKEax»ij& Kučera 2S70-2 industrijalna učiteljica Ljubljana, Sv. Petra cesta sr. 31, dvorišce. Laki za kočije, najboljša znamka sveta! Zastopstvo in zaloga za Kranjsko prve ameriške tovarne za lake Staiira V arnisen Works New -York Dri BRi^T"!!83! EBERL Ljubljana, Miklošičeva cesta 6 tovarna za oljnate barve, lake in firneže. 8 O o r&Fz Senzacionalni uspehi! Patent HATSCHEK 2252-9 a^ BC 1? ft 1 % €• ^r M fi P M ft V (zakonitojzajamčeno oznamenilo^za'ASBESTNI^CEMENTNI ŠKRILJ.) Najboljša streha sedanjosti. «„„:#»„„„,„„ l linu/IP UATCPUCI/ Najdalekosežneje poroštvo. var.api.d.6.j.™iuii„.ii,V EtemittovarneLUUnlb HAloUntK sprlčeyala ' vr,te. bu]e vsem vremenskim vplivom, na Vocklabruck Dunaj Budimpešta Nyerges-Uyfalu potrebuje poprav, Je lahka, lična in cena. oor. Avstrijsko. ix.,i., ueraaasoe u. Andrassystr. 33. o8rsko = Zahtevajte vzorce in prospekte. = Glavno zastopstvo u južne p okrajise: Delniška družba portlant cementa Dovje, v Trstu, via Geppa 2. I I ^^in najboljša zaloga^N^ I ■ $$$$$* po najnižjih cenah ima le ****** I ^ I ^^^Stari trg štev. i.^^r Ustanovljeno 1. 1862. ^^ clnkr. dvornl "^^^ strojnlk Telefon.štev. 584 33TJ]X.A.jr, VIT., Kaiserstrasse 71, vogai Burggasse. rfcTsOTre&Jai in rLaJ©"bsež;n.ejša# szatlcgrat peči navadnih in tudl najelegantnejše ■ opremljenih. ■ g~ Specialiteta: V vseh barvah v ognju emajlirano peči. Regulacljske polnilne peči od K 15— naprej. vseh velikosti. Štedilniki, ognjišča * strojna ognjišča Plinove peči, peči z železnimi pečnicami, peči za peko, sušilni aparati itd- 24i9-iJ Sfecial^i katalozi zastonj in oofctrii*e prosto. «*r Čujte in strmite kafaci! gl. 64. Cena iz Buksa čez Francosko t New-York samo Cena Ljubljana — Buks samo 5 gl. 3 kp. ,A1T right Patner!" Ako hitiš na Buks, tam se bol vozil 1 1155-28 zanesljtvo te 6 do 7 đni! * Vsa natančneja pojasnila daie zabtopnik generalne agenture LOUI3 KAIZERJA (za vso Švico) _ IVAN BIHEU C*»'«ri<5>S*>* Sadna razstava v Radovljici Je odprta le ie kratek Čas! Vsakdo naj torej hiti, da si jo še ogleda! Razstava je odprta vsak dan od 8. zjutraj do vida zvečer. Vstopnina 3O vin. 2787—9 Sprajmo ao takoj gospodično najrajše z dežele, ki je zmožna aloven- skega in nemškega jezika, dobra ra- čunarica ter vajena trgovine. 2876—2 Naslov pove upravništvo „SI. Nar". Vljndno javljam 8lav. občingtvu, da imam na razpolago ves čas lovske sezone vsak dan sveže 2788—6 srne in zajce. , Gosposke ulice št. 15. (Palača Aueraperg.) Grenčica „Plorian" in liker B~228 „Florian" najboljša kapljica za želodec. r—— finlon ^tškerc 2—115 I Zlatorog. To krasno narodno pravljico o Zlatorogu je pesniško obdelal seđaj Aškerc, in to popolnoma drugače, nego je bila znana doslej po Funtko-vem prevodu nemSke Baupbachove idile. Aškerc se je tesneje oklenil pravljiške snovi tako kakor jo je bil zapisal rajni Deschmann ter pndržal tuđi demcna „Zelenega lovca**. Tako je ustvaril Aškerc iz narodne prav-ljice Cisto novo, svojo epsko pesnitev; zato se nadejamo, da zaslovi sedaj med nami tuđi njegov iz vir ni, slovenski „Zlatorog". Izšel je v založbi L. Schwentner-ja v Ljubljani in velja broSiran 1 K 60 b, po pofiti 1 K 70 h. ^frogo solidna manufaf^iurna trgovina. V — Gešnift § J12ilavec Iiju6ljana x Iiingarjeve ulice x Xju6ljana priporo^ala slav. oočinsivu 06 na^upovanju jcsens^ifi in jims^ifi poircfiščin svojo ro^afo >aio^o rajnovrgfnega o6lačilnega 6lavi»'pv %, 1^. Košal?: 2839-2 Ljubljana, Prešernove ulice priporoča slav. občinstvu svojo Sr veliko zalogo ^1 zlatnine in srebrnine, briljantov in diamantov ter drugih v njegovo stroko spadajočih stvari po UflT najnl±jih cenah. ~WI *. ♦* ■■,' *-." NK^-.*.i * --.'^i, . * ♦ \ .-...*♦' 1 . . ♦ n ■ V Spodnji Šiški poleg cerkve eta >z pmste roke proti takojšnjemu plačiiu naprodaj dve hiši obo pod eno hiino št., ena še 23 let, druga pa še 11 l«t da^ka prosta. Naprodaj je tuđi gozd »DjUr.ca« in vei stavbnih parcel v izmeri 7 oral, kozolec b 17 okni in pod (skedunj) Svet je obdelan Pojasnila daje Josip Seidl v Sp. Šiški pri Ljubljani.; 279S-4 )J Pifte Klauerjev Triglav GO k najzdravejši vseh likerjev, Izdeiovanje oprem za ne veste. *> Xr. Ustanovljeno leta 187O. Lastni izdelek Jbr^^Jz^-briT > .Cj Lastni izdelek 8830—2 —*|«3 55 cl so{sr>o<3L &9 d cl m o i*x otroke e^r— zaradi izvrstnega kroja, natančnega dela in zmerne eene znano daleč čez meje Kranjske, priporoča trgovina z modnim blagom za gospode in dame in trgovina za opreme O. J. HAMANN dobavitelj perila c. in kr. Visokosti, različnih častniških uniformiranj, zavodov itd. Ljubljana. * Mestni trg štev. 8. # Ljubljana. ty> -------- --------------------------- <%$, Perilo po meri se prav brzo zgotavlja. ^ 5^ -----"^ ^=^^- A + ns. mg- Napravljanie oprem za novorojence. Tt& /y ? e 1 r _ a; Izdajatelj in odgovorni urednik; Dr. Ivan Tavžar. Labtnina in tiak „Narodne titikarneu.