it. 185 V Ljubljani, petek 14« avgusta l94a-XX Cena 50 cent. OREDN1BTVO £N UPRAVA: LJUBLJANA, PUGdOTJBVA ULICA O — TELEFON: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 tU 31-M IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase Is Kraljevine Italije tn taosemstva Ima Računi pri postno čekovnem zavoda: DNIONE PUBBLICTTA ITAOANA S. MILANO Ljubljana štev. 10-351 lrt aa Inozemstvo 15.26 Mr CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pnbbliciti di proveniensa itallana ed estera: UNIONE PUBBLICTTA IT ALI ANA & A~, MILANO. Un gran convoglfo inglese distrutto nel Mediterraneo Risultano sinora affondate: 2 incrociatori, 1 cacciatorpediniere, 1 nave porta aerei e 15 piroscafi da trasporto; gravemente battaglia e 2 porta aerei — 32 aerei inglesi abbattuti — Cootinua llnseguimento del cottvoglio disperso daaueggiate: 1 nave da H Ouartier Generale delle Forze Armate eomunica in dala di 13 agosto il seguente bollettino di guerra n. 807: Nel Mediterraneo occidentale un grosso eonvoglio nemico, scortato da. un lmponen- te numero d) navi da guerra tra cui numerose portaerei, venlva avvistato fin dal- ralba del giorno 11 e s ta to aitaccato da poderose formazioni aeree e da sommer-gibili delFAsse. L'azione, tuttora in corso ha gia dato risullati a noi favorevoi1: J rti perdite sono state inflitte al convoglio, alle navi di scorta, segrnatamente alle portaerei che subivano i piu duri colM ed alle forze aeree del ncmico. Tali perdite saranno saecessivamente precisate. Nel settore settentrionale del fronte egi- ziano accentuata attivlt^ di artiglierie. In vi vari duellf la RAF perdeva 12 aeroplani ad opera dei cacriatori tedeschi. Nostri velirali hanno bombardato g K a tro porti di Malta. Un nostro sommergibile ha abbattuto un «Sunderland» ncmico. Bcllettino straordinario n. 808: Il Ouartier Generale delle Forze Armate ; eomunica: Alialba del giorno 11 agosto nel Medi- 1 terraneo orientale nostri sommergmili ed aerei da ricognizione avvistavano in navi- gazione da Gibralterra verso Oriente un K ros so c on v o grl i o ncm\co composto di oltre 20 piroscafi con la scorta di tre navi da battaglia, ouattro navi portaerei, numerosi inereciatorj e alcune decine di cacciatorpe- diniere ed unita minori. Dal mat t i no stesso delTll cominciava Faz^cne delle forze aeree e navali Italiane e germaniche strettamente cooperanti ron-tro rimponente fonnazione avversaria. Xostri sommergribili. Mas e motosiluranti, squadrigrlie di bombardieri in quota e in picehiata e dj aerosiluranti con forti ali -qucte di caccia agendo in massa si avvi- cendavano neUatiaeeo silurando e bom-bcvđand© numerose unita del con vogli o nonostante il violentissimo fuoco antfaereo e la reazione della caccia nemira. Nel complesso delle azioni venivano inflitte al ncmico le seguentt perdite: dai mezzi della K. Marina un inerociatore e tre piroscafi aitondati; dai mezzi della R. Aereonautica un inerociatore. un caccia - torpediniere e tre piroscafi cola t i a pieco: dai mezzi aero-navali germa niči oltre al-raffondamento della nave portaerei «Eagle» quattro piroscafi cola t i a pieco. Numerose altre navi mereantili e da gruerra !ra le quali u na corazzata e due navi portaerei risultano eolpite: alcune piu volte e cosl gravemente da far ritenere mol to proba bile il loro successivo affondamento. In eombattimenti di es trema dureeza impegnati dai nostri cacriatori che domi-navano il cielo della battaglia 32 velivoli avversari venivano abbattuti; IS nostri apparecchi non faeevano t orno alta base, mrlti altri rientravano con morti e feritl a bordo. La parte piu importante del naviglio di scorta ha preso la via del rit orno sotto la azione ininterrota dei nostri aerei; una fra z i one del convoglio cerca d i rasiii'inspr© Malta inseguita martellata dall'avlaziene germanica e italiana. Velik angleški konvoj na Sredozemskem morju uničen Doseda} so bile potopljene: 2 križar ki, 1 rušilec, 1 matična ladja za letala in 15 tovornih parnikov, hudo poškodovane pa 1 oklopnica in 2 letalonosilki Sestreljenih je bila 32 angleških letal — Nadaljuje se zasledovanje razpršenega konvoja Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil 13. avgusta naslednje 807. vojno poročilo: V zapadnem Sredozemlju so močni letalski oddelki in podmornice osi zapazilo že 11. t. m. v zori velik sovražni konvoj, ki gra je spremljalo mnogo vojnih ladij, rned i'jimi več nosilk letal, in so ga takoj napadle. Akcija, ki je še vedno v trku, s»e je že razvila za nas ugodno. Sovražni konvoj je utrpel hude izgube, prav tako njegove spremljevalne ladje, zlasti pa nosilke letal, ki so utrpele najhujše udarce, in sovražne letalske sile. Vse te izgube bodo kasneje točneje označene. V severnem odseku egiptskega bojišča živahnejše delovanje topništva. V živahnih spopadih so nemški lovci sestrelili 12 sovražnih letal. Naša letala so bombardirala letališča na Malti. Naša podmornica je sestrelila sovražno letalo tipa »Sunderlandc. Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 13. avgusta naslednjo 808. izredno vojno poročilo: Ob zori dne 11. avgusta so naše podmornice in izvidniška letala odkrila v zapadnem Sredozemskem morju velik sovražni konvoj, sestoječ Iz 20 parnikov ob spremstvu 3 bojnih ladij, 4 nosilk letal, številnih križark ter nekaj desetin rušilev in manjših edinic, ki je plui iz Gibraltarja proti vzhodu. Od tega jutra dne 11. t. m. se je pričela akcija italijanskih in nemških letalskih in pomorskih sil, tesno sodelujočih proti močni nasprotnikovi skupini. Naše podmornice, Masi, motorni torpednl čolni, eskadriie bombnikov in stnnoglavcev ter torpeinih letal z močnimi skupinami lovcev so delovale strnjeno, menjavajoč se v napadu in so torpedirale ter bombardirale številne ediniee konvoja kljub izredno hudemu protiletalskemu ognju in reakciji sovražnih lovcev. Pri vseh akcijah so bile zadane sovražniku naslednje izgube: Sredstva kr. mornarice so potopila 1 kri-žarko in 3 parnike, sredstva kr. letalstva so potopna 1 kri žarko, 1 rušilec in 3 parnike, nemška letalsko-pomorska sredstva so potopila razen nosilke letal »Eagle« še 4 parnike. številne druge trgovinske in bojne ladje, med njimi 1 oklopnica in 2 nosilki letal, so bile zadete, nekatere večkrat in tako hudo, da so se verjetno naknadno potopile. V skrajno hudih borbah naših lovcev, Id so obvladali nebo nad bojiščem, je bilo sestreljenih 32 sovražnih letal. IS naših letal se ni vrnilo na oporišča, mnoga druga pa so se vrnila z mrtvimi In ranjenimi na krovu. Najvažnejši del spremljajočega br odo v j a se je vrnil med neprekinjeno akcijo našLih letal. Del konvoja skuša doseči Malto. Ntmško in italijansko letalstvo ga zasleduje in uničuje. še dve letalonosilki Še ena angleška in ena ameriška matična ladja izločeni iz borbe — 90 tisoč ton ladjevja potopljeno, 51 tisoč ton poškodovano Iz Hitlerjevega glavnega stana, 13. avg. Nemško vrhovno poveljništvo objavlja naslednje izredno vojno poročilo: Za olajšanje svojim silam, na katere se izvaja močan pritisk v Egiptu, so skušali Angleži spraviti po Sredozemskem morju konvoj, ki je bil očitno namenjen v Alek-sadrijo in je sest o jal iz petrolejskih in prevoznih ladij v skupnem številu 21 velikih trgovinskih ladij, ki so jih spremljale 3 velike bojne ladje, 4 nosilke letal in številne kri žarke ter rušilci. Od 11. avgusta so letalsko-pomorske nemške in italijanske oborožene sile v stalnem obsežnem in vzglednem sodelovanju napadle v vzhodnem Sredozemskem morju ta konvoj, sestoječ iz 46 edinic, kljbu izredno močni protiletalski in letalski obrambi. Po že objavljeni potopitvi nosilke letal »Eagle« dne 11. avgusta, ki jo je potopila nemška podmornica, je bilo doslej potopljenih 9 trgovinskih ladij s skupno 90.000 tonami, hudo poškodovani pa sta bili angleška nosilka letal »Furious«, ki je prišla v Gibraltar močno nagnjena, in ameriška nosilka letal »VVask«, na kateri je po 6 polnih zadetkih z bombami nastal požar in skuša doseči Malto. Nadalje so bile poškodovane 3 križarke, kakor tudi 6 velikih trgovinskih in petrolejskih ladij s skupno 51.000 tonami. Konvoj je bil razpršen. Večji del obrambnih sil se umika proti zapadu. Ostale ediniee skušajo doseči Malto. Borba se še nadaljuje. Pričakovati je nadaljnjih velikih uspehov. Podrobnosti o zmagoviti in uspešni akciji letalskih in pomorskih sil osi S sredozemske fronte, 13. avg. s. Po nesrečnem izja'ovljenju zadnjega poskusa v juniju, ko so Angleži skušali izsiliti prehod skozi Eicileki kanal, je bila angleška ad-miralito'a zopet prisiljena poskusiti prehod in ;e uporahiia to pot ogromno spremstvo, obsegajoče razen bojnih ladij, križark in rušilcev kar •* nosilke letal. Očitno je lorej. da so Angleži zaradi prejšnjih izkušenj prišli do odločitve, da ščitijo svoje ladje predvsem pred letalskimi napadi, ki so bili, kakor kaže zgodovina zadnjih angleških konvojev, vedno na Sredozemskem m>riu Izredno smrtonosni. Toda tudi ta zadnji in obupni poizkus so letalsko-pomorske sile osi preprečile, delujoče v tesnem sodelovanju proti močnim sovražnim skupinam. Dne 10. avgusta, brž ko so bila odkrita prva kretanja nasprotnika, so bile izvedene vse priprave strateškega in taktičnega značaja, s katerimi je mogoče stalno nadzorovati sovražno kretanje s pomočjo intenzivnejšega letalskega izvidništva in skrajne koncentracije ofenzivnih letalskih sredstev. Tako je ob zori dne 11. avg. v vzhodnem Sredozemskem morju neka naša podmornica izvedla prvi napad in zadela z dvema torpedoma neko nedoločeno sovražno edi-nico. Kasneje je bila z mojstrskim udarcem ladijskega poročnika Rosenbauma potopljena nosilka letal >Eagle«. Medtem je velika angleška skupina, ki Je kljub tej izgubi razpolagala Se s 3 nosilkami letal, nadaljevala pot proti vzhodu, razdeljena na več skupin, ki so napredovale v neznatnih razdaljah. Na večer, ko so se ediniee nahajale 38 stopinj severne širine in 4 stopinje vzhodne dolžine, so utrpele prvo serijo napadov po nemških bombnikih in torpednih letalih, ki so zadela eno nosilko letal s 1000-tonsko bombo, velik parnik pa je bil z bombo v polno zadet, ter so zažgala neko nedoločeno edinico in zadela s torpedom 1 križark o. Zvečer dne 11. t. m. in v noči na 12. je skušal sovražnik s ponovnimi letalskimi napadi na naša oporišča na kakšen način ovirati našo akcijo ter zmanjšati učinkovitost naših letalskih sil. Kljub Jemu so ob zori dne 12. avg. naši izvidniki zopet dobili stik s konvojem, ki je bil ob 10. uri celo fotografiran, ko se je nahajal kakih 50 milj severnovzhodno od La Galite. Ko je zapustil Gibraltar, je bil konvoj sestavljen iz nad 20 trgovinskih parnikov, katere so spremljale 3 bojne ladje, od teh 2 tipa »Nelson«, 4 nosilke letal (»Eagle«, 1 razreda »Forious«, l ameriška razreda >York Towne« in četrta končno razreda >Hlu-striouac), številnih križark, od teh 3 tipa > So u t ham p t on«, tipa >Dito«, 2 tipa >Are-thusa« in 1 tipa »Kairo«, nadalje iz več desetin rušilcev in številnih manjših edinic. Po napadih dne 11. t. m., ko je konvoj utrpel že navedne izgube, so se ladje nekoliko strnile in so nadaljevale pot proti vzhodu. Po tej zadnji Izsleditvi je letalstvo stopilo v celoti v akcijo. Prvi val je bil sestavljen iz bombnikov in stnnoglavcev, ki so jih ščitile močne skupine lovcev. Ob 13. uri je drugi val torpednih letal in bombnikov, ki so jih tudi ščitili lovci, ponovil napad. Uspehi teh prvih skupin so bili: torpedna letala so potopila 2 parnika in 1 rušilec ter razen tega zadela 1 bojno ladjo, 3 križarke ali velike rušilce ter 2 parnika. Bombniki so zadeli 1 nosilko letal in 1 križaiko ali velik rušilec. V borki z nasprotnimi lovci, ki so odleteli z nosilk letal, je našim letalom uspelo sestreliti 17 nasprotnih letal. Tretji val napada so izvedla cb 17. uri letala, ki so se dvignila z oporišč v Sardiniji. Napadalna letala, ki so jih spremljali lovci, so zadela z bombami 1 parnik ter obstreljevala ponovno številne ediniee in oslabila njih defenzivno sposobnost. Zaradi izgub ter ponavljajočih se silnih letalskih napadov je bil sovražni konvoj razklan in se je pričel razprševati. Nekaj hudo poškodovanih edinic se je obrnilo na svoji poti, dočim so druge, porazdeljene v več skupin, nadaljevale pot proti Sicil-skemu kanalu. Tedaj so izvedle četrti napad mešane skupine bombnikov in torpednih letal letalstva Sicilije ob močnem spremstvu številnih lovcev. Pri tem izredno hudim napadu je bil zadet z bombami trgovinski parnik, ki je takoj eksplodiral, zadetih pa je bilo z bombami še 6 nadaljnjih parnikov. Torpedna letala so z dvema ali trem torpedom potopila 1 križarko in poškodovala s torpedi nadaljnja 2 parnika. Spremljajoči lovci so bili vborbi z nasprotnimi letali in so sestrelili 8 od teh. V teku 12. t. m. je nemško letalstvo učinkovito sodelovalo v akcijah z dvema močnima napadoma. V prvem napadu so bili s številnimi bombami zadeti 1 križarka Ln 2 parnika. V drugem napadu so nemška letala potopila 4 parnike ter so z bombami in torpedi poškodovala nadaljnje 4. V celoti je bilo v toku zmagovitega dneva sestreljenih 32 nasprotnih letal. V svojem junaškem ofenzivnem zaletu se 13 naših posadk ni vrnilo na oporišče. Akcija prott maloštevilnim sovražnim edinicam, ki skušajo doseči otok Malto, je še v teku. Vodi jo naše letalstvo. Duce deli odlikovanja junaškim letalcem Rim, 13. avg. s. Davi je Duce ob navzočnosti državnega podtajnika za letalstvo osebno izročil odlikovanja hrabrim članom posadke, ki je nedavno vzpostavila letalsko zvezo Rim—Tokio—Rim, in članom posadk, ki so bili junaki v pomembnem poletu nad Asmaro o priliki 6. obletnice ustanovitve Imperija. Resnobna in ganljiva svečanost j\j bila v paviljonu ortopedične klinike Kr. univerze v Rimu, kjer se zdravi podpolkovnik Amedeo Paradiso, ki se je ponesrečil pri letalskem poletu. Duce je povišal v podpolkovnika pilota Moscatellija Antonla zaradi zaslug v vojni, podpolkov- nika pilota Amedea Parndisa pa je odlikoval s srebrno kolajno za vojaško hrabrost j>sul campo«. Ostali člani posadk so bili odlikovani; eden s povišanjem zaradi zaslug v vojni, eden z napredovanjem po zaslugi v vojni, dva s »rebrno kolajno za vojaško hrabrost »sul campo« in 3 z bronasto kolajno za vo. jaško hrabrost »sul campo«. Duce, ki je s to globoko Človeško gesto podelil najbolj zaželjeno nagrado neustrašnim letalcem, je naslovil nanje žive po* hvalne besede. Napredovanje proti jugu in vzhodu Prodiranje med Donim in Volgo se nadaljuje — KalmiSko glavno mesto Elista zavzeto — Borbe pri Voronc&u, Hlevu in Hm en sitem jezeru — Povračilni napadi na Iz Hitlerjevega glavnega stana, 13. avg. Nemško vrhovno poveljništvo objavlja naslednje vojno poročilo: Nemške in zavezniške čete so na kav-kaškem področju vrgle sovražnika kljub trdovratnemu odporu dalje nazaj. Od svojih zvez z zaledjem odrezana sovjetska skupina je bila uničena. Severno od Ma-njiča so brzi oddelki pehote v naglem prodiranju proti vzhodu zavzeli glavno mesto kalmiške pokrajine Elista. Letalstvo je ponovno z močnimi silami napadlo sovražni pomorski promet ob severni kavkaski obali in ob KerŠki ožini. Ena obalna ladja je bila potopljena, več tovornih in tri transportne ladje pa zažgane. Med Volgo in Donom so napadi nemških in rumunskih čet kljub trdovratnemu odporu sovražnika rodili nadaljnje pridobitve na terenu. Pri poskušenem napadu sovjetskega letalskega oddelka na neko nemško letališče je bilo v spopadih v zraku sestreljenih 28 sovražnih letal in je bil s tem napadajoči oddelek skoraj popolnoma uničen. Na prostoru pri Voronežu se ogorčene borbe še stopnujejo. Od številnih tankov podpiran sovražni razbremenilni napad se je izjalovil s težkimi izgubami v ognju nemških čet ob podpori letalskih oddelkov. Samo v času od 11. do 12. avgusta je bilo v teh borbah uničenih 234 sovražnih tankov. Južnovzhodno In severno od Rieva so naše pehotne in tankovske divizije nadalje v težki obrambni borbi. Včeraj je bilo v tem odseku uničenih 71 sovražnih tankov, izmed njih 55 samo v odseka ene pehotne divizije. Južnovzhodno od Hmenskega Jezera nadaljujejo sovjetske čete svoje brezuspešne napade. Na nepreglednem ozemlju obkoljena sovražna skupina je bila po ogorčenj borbi uničena. Na vzhodni fronti je bilo v dneh 11. in 12. avgusta v letalskih borbah in po protiletalskem topništvu sestreljenih 161 sovjetskih letal. Pogrešamo 8 lastnih letal. Nad severno Afriko so štirje nemški lovci sestrelili v spopadih v zraku 12 angleških letal brez lastnih izgub. Nemška podmornica je potopila na vzhodnem Sredozemskem morju pet tovornih jadrnic Na zapadnem Sredozemskem morju napadajo nemške in italijanske pomorske in letalske sile od 11. avgmf sta dalje velik, močno zavarovan angleški konvoj. Včeraj so angleška letala nad zapadno Nemčijo brez učinka metala Iz velike višine bombe, V noči na IS. avgust so ponovili angleški letalski oddelki svoje teroristične napade na področje Rena in Malne. Bombardirala so zlasti stanovanjske okraje ▼ Mainzu. Civilno prebivalstvo, ki ne je vzorno zadržalo, je imelo zopet izgube. Nastala so razdejanja In poiari velikega ob- sega. Po dosedanjih poročilih so nočni lovci in protiletalsko topništvo sestrelili štiri napadajoče bombnike. V borbi proti Angliji so nemška bojna letala bombardirala z rušilnimi in zažigal-nimi bombami podnevi in ponoči luke in oboroževalno industrijo v južni in vzhodni Angliji ter južni Škotski. Po dobrih zadetkih so nastale eksplozije in številni požari. Najbolj kritična faza vojne Rim, 13. avg. s. Sovražne radijske postajo ne prikrivajo svojih skrbi zarad! nemško ofenzive proti industrijskemu s-rtdišču Stalin gradu in napredovanja nemških čet na Kavkazu, kjer jim je uspelo doM.-čj nadalj-•icir.f/nr.f"- - •••.......••"•■aMamiii 'niiiniiiiiiiiii;:^ Nadaljevanje na 2. strani Seja Direktorija PNF Ducejevo priznanje toscanski provinci — Poročilo Tajnika o uspešnem delu Stranke na vseli področjih narodnega Življenja Rim, 13. avg. s. V palači Venezia je pod predsedstvom Duceja danes zboroval od 17. do 19,30 Nacionalni direktorij PNF. Ob otvoritvi zborovanja je Duce imenoval v dnevnem povelju fašizem toscanskih provinc, ki se je zgledno izkazal o priliki oddaje žita v zbirališča. Duce je izrazil svoje zadovoljstvo zveznim tajnikom Toscane in j^m naročil, naj njegovo pohvalo sporočijo svojim sodelavcem, vsem Crnim srajcam in kmečkemu in borečemu se ljudstvu. Obširno je poročal nato Tajnik Stranke. Po srečnih vojnih dogodkih, ki so navdušili in ganili ves narod, je Stranka po Vaših ukazih. Duce, je med drugim izjavil Tajnik Stranke, nadaljevala z vsemi svojimi organi svoj pohod. Delo po Ducejevih navodilih se bo z neprestano vnemo naaa-ljevalo. O tem delu je Tajnik Stranke poročal zlasti glede na položaj Stranke spričo višjih zahtev naroda v vojni. Po zatvoritvi šol in šolskega pomožnega delovanja se je pričelo takoj organiziranje kolonij za pripadnike GIL-a. Število podpi-rancev se je povečalo. V 7632 kolonijah je letovalo 1,018.688 otrok, dočim jih je bilo prejšnje leto v 6036 kolonijah 750.161. Mnoge šole in azili so bile pretvorjene v kolonije, kjer bodo šolski otroci dobivali obede. Vsepovsod se podporno delo razvija in poglablja ter je bolj kot kdaj prej v teb težkih prilikah potrebno. Borbeni uradi so se ustanovili in delujejo že 5 mesecev ter so se izkazali za koristne v svrho podporne in propagandne akcije, zaradi katere so bili ustanovljeni. Borci in njih rodbine so z njimi zelo zadovoljni. Vedo, da je Stranka v Duce je vem imenu navzoča v njih hišah s svojim velikodušnim srcem, kar je jamstvo za to, da žrtve, ki jih doprinasajo, ne bodo pozabljene. Med pobudami samega Nacionalnega direktorija naj omenimo opremo skupno z vrhovnim poveljništvom in Dopolavorom podpornega vlaka za italijanski ekspedicij- skl zbor v Rusiji s 300 tonami živil v vrednosti 15 miliojnov lir, podporni material za 2 milijona, ki je bil poslan našim četam v Crni gori. Narodno zbiranje kolonialnih zavojev je bilo zaključeno 31. julija. Samo 19 federacij je zbralo 148.788 zavojev. Na Ducejevo povelje so bili mobilizirani 4 milijoni redno vpisanih fašistov za pomoč pri žetvi. Svojo nalogo so odlično izpolnili in črne srajce so ponosne na svoj uspeh. Žitna bitka je popolnoma uspela. Vsi zvezni tajniki so dali natančna navodila za to akcijo. Kjer je manjkalo delovne sile, co večjidel pomagali fašistični vseučiliščnlki, ki so prostovoljno sodelovali pri žetvi in mlačvi. Sile Stranke morajo biti vedno mobilizirane, da ustvarjajo okoli sebe tako pomembne znake življenja režima, ozračje razumevanja in najbolj vzgledne discipline. Bitka za žito se bo nadlajevala z nespremenjeno energijo. Po Duce je vi izjavi na sestanku direktorija dne 26. maja se je izvršila selekcija vpisanih v Stranko. Odstranjeni so bili vsi tisti, ki so zagrešili pregreške, ki niso v skladu s fašistično častjo, ter tisti, ki so pokazali svojo malomarnost in svojo m Lačno st. Iz vrst Stranke je bilo odstranjenih 66.066 vpisancev. Akcija pa se previdno in odločno še nadaljuje. Duce se je pomudiJ pri nekaterih točkah tajnikovega poročila in k besedi so se priglasili tudi nekateri člani direktorija. Po raportu šefa glavnega stana milice o bataljonih skvadristov je bila z odobravanjem sprejeta naslednja resolucija: Nacionalni direktorij PNF ponosno pozdravlja bataljone skvadristov, ki so zahtevali, da se borijo in je bilo njih prošnji ugodeno, dokazujoč s tem ponovno, da )e stara garda revolucije s svojimi žrtvami in krvjo vedno v prvi Črti poleg nove liktorske generacije in ob vsaki preizkušnji domovine. Z vzhodnega bojišča (NadaJicTMafc s t« »trasi) nje uspehe. Radijski londonski tolmač Le-^s Casrting* je v svojem dolgem poročilu o sedanjih operacijah na vzhodni fronti izjavil med drugim, da je sedanji trenutek najbolj kritična faza v vojni. Castmgs priznava, da so Nemci na Kavkazu doeegti ogromne uspehe Neizpolnjena prerokovanja Londona in Moskve Rim, 12. avg. s. Spričo sedanjih dogodkov na vzhodni fronti so vredne omembe nekatere zbadljive sovražne propagande, ki so bile raztrobentane po vsem anglosaškem tisku in radijskih postajah ob koncu zime ln pričetku letošnje pomladi. Splošni ton te propagande glede na pričakovano nemško Ln zavezniško iniciativo na ruski fronti je bil optimističen. Napovedoval se je nevaren položaj za nemško fronto zaradi >novih velikih mehaniziranih ruskih armad«, ki so bile izvežbane v teku zime in opremljene z najmodernejšim orožjem ruske ln zavezniške industrije (Radio Lon- * don, 21. marca). Te armade naj bi pa oddajal, londonske radijska postaje Čim prej prodrle v nižine ln prepodile vojake nove Evrope. Upanje zaveznikov je slonelo, kakor znano, predvsem na TimoSenkovi armadi ter na njegovih ponovnih brezuapes-j)'h in obupnih napadih v preteklem maju proti silam osi. Agencija »United Pressc je komentirala dne 15. maja TimoSenkov napad, 6ea da TimoAenko nikakor ni na poti k propadu. Londonski radio je 5. maja poročal o komentarjih angleškega tiska o famozni pomladanski ofenzivi, ki je ni bilo. Ista postaja je poročala, da je pričakovati bližnjih dogodkov zaradi sestanka Musaoli-nlja in Hitlerja, toda ves tisk je v splošnem optimističen. Rekli so. da ofenzivo lahko pričnejo tudi zavezniki, in moskovski radio je 6. maja poročal o volji boljievlkov po pretvoritvl spomladanske ofenzive osi v spomladanski umik. toda vse te in neskončne druge podobne prerokbe Anglosasov in boljsevikov se same od sebe tolmačijo ob dejstvih in dogodkih, ki so se že odigrali in so se v teku med Donom in Volgo. Obsežne letalske akcije na vzhodni fronti Berlin, 13. avg. s. Nemška poluradna agencija doznava iz vojaškega vira, da so močne skupine nemških bombnih letal včeraj napadle 7. bombami velikega kalibra in v zaporednih valovih crnomorska pristanišča Tuapse. Novorosijsk in Anapo in onemogčile sovjetske poskuse vkrcanja ostankov poraženih skupin armad na nalašč v ta namen zbrane parnike. V teku teh akcij je utrpel sovražnik izredne izgube na ljudeh in materijalu. V teku napada sovjetskih lovcev na neko nemško letališče v južnem odseku vzhodne fronte so nemSki lovci sestrelili 25 do 26 napadajo-čih sovražnih letal, dočim je bilo 26. letalo hudo zadeto in prisiljeno pristati za nemškimi četami. V drugih točkah istega odseka so bile letalske borbe, v katerih je bilo sestreljenih nadaljr jih 8 sovjetskih letal. Na področju Voroneža so nemška bojna letala in strmoglave! bombardirali s strašnim učinkom zbirališča tankov in bolj-Seviških čet ter so odmetavala bombe vseh kalibrov na številne močno utrjene kraje. Zaradi teh silnih letalskih napadov so bili Sovjeti prisiljeni opustiti svoje ofenzivne namere. V borbah nad voroneškim odsekom so nemški lovci sestrelili 21 sovjetskih letal. Preprečen unt'!c po morju S kavkaske fronte, 1.?. avg. s. Rumun-ska konjenica, ki je v p. eteklih dneh strla sovražni odpor prj Jejsku in osvobodila istoimenski polotok ter pregnala rdeče armade, ki so se tja zatekle po padcu Ku-Čevskaje. še naprej prodira proti jugu z nalogo, da uniči vse sovjetske sile. ki so se vgnezdile vzdolž vzhodne obale Azovskega in Črnega morja in ojačide obrambe, ki jih je rdeče poveljniitvo pripravilo že pred časom. Nekateri polki so prehodili v dveh dneh 140 km proti jugu in jim je uspelo ustaviti ostanke nekaterih ruskih divizij na postojankah Slavjanskaja. ki je bila srdito branjena. Bitka za zavzetje mesta je bila izredno huda, toda konjeniki so zopet izpričali svojo hrabnost in uspelo jim je po izredno srditih borbah zasesti mesto in uničiti vse rdeče sile. ki so se tam vgnezdile. S to odlično uspelo operacijo je bil osvobojen nadaljnji obsežni odsek vzhodne obale Azovskega in Črnega morja. Premagani so bili ostanki rdečih armad, katere so v prejšnjih dneh v borbah potolkle nemške armade z zasedbo Krasnodara, Armavira in Majkopa. Po operacijah v zadnjih dveh dneh je nastal do skrajnosti obupen položaj za te sovjetske armade, ki se zdaj, ločene v 3 skubpine, pomikajo proti obali v upanju, da bodo našle izhod na morje. Toda nemško letalstvo ne da počitka nikomur. S svojim bombardiranjem zasleduje in udarja na rdeče oddelke ter bombardira ladje, ki se nahajajo v Anapi, No-vorosijsku in T na psi ter tako onemogoča vkrcevalne operacije. V Londonu in ^ry<^lilia|glPiwi že obupa}e}o Rim, 14. avg. Radio London ln Washing-ton sta zelo zaskrbljena zaradi položaja boljsevikov na južnovzhodni fronti. Radio VVashington je davi objavil, da so se čete maršala Timošenka zopet v celoti umaknile proti goram Kavkaza v upanju, da bodo tam našle prebežališče. Londonski radio je doslovno rekel: Vojaški položaj v zapadnem K u ban u je zdaj postal nepopravljiv. svitati Buenos Alres, 12. avg. s. Ameriški mornariški minister Knox je govoril, kakor poročajo iz Washingtona, pretekli ponedeljek na zborovanju nekaj tisoč delavcev v ladjedelnicah. Njegov govor je bil zelo pesimističen glede bodoče usode naroda, čeprav je ob pričetku izjavil, da noče biti preveč pesimističen, je kljub temu izrecno poudaril, da Ameriki nikoli v zgodovini ni pretila tako velika nevarnost. Amerika mora premagati velike ovire in ogromne tež-koče in ni dovoljeno, da bi se kdo zibal v iluzijah. Ne gTe za lahko stvar in žrtve, ki jih bodo morali Američani prestati, so večje kot kdajkoli v preteklosti. Iskreno priznanje Rim, 13. avg. s. Podtajnik v ameriškem vojnem ministrstvu Patersson je naslednje izjavil, ko je govoril delavcem v neki vojni tovarni: Rad bi vam povedal, da je vojaški položaj nam v prid, toda vendarle temu ni tako. Mi se nahajamo še vedno v obrambnem položaju. Imamo samo eno možnost: zmago aH smrt Ustanovitev višjega zavoda za obrtništva Priprave za mednarodni kongres obrtnikov Rim, 13. avg. s. Duce je sprejel nacionalnega svetnika Piera Gazzottija, ki jc poročal glede ustanovitve višjega zavoda za obrtnike na pobudo sredozemskega in kolonialnega obrtniškega zavoda. Duce je dal primerna navodila za uresničenje pobude in je rade volje pristal na to, da se novi zavod imenuje po Alexandru Mussoliniju. Nato je nacionalni svetnik Gazzotti poročal o založniškem delovanju zavoda s posebnim ozirom na zgodovino italijanskega obrtništva katere dokončni načrt je Duce odobril. Predložiti je rudi program nadio-fonskih umetniških izmenjav, ki se bodo pričele med državami, ki pripadajo zavodu, v mesecu septembru kot prva pobuda za mednarodno sodelovanje na tem področju. Nacionalni svetnik Gazzotti je prediložij Duce ju tudi predlog za ustanovitev častnega odlikovanja za obrtniške zasluge, ki bo znak priznanja političnih, gospodarskih m socialnih zaslug množice 800.000 proizvajalcev. Duce je končno dafl navodila za delo splošne konference mednarodnega središča obrtništva, ki bo po pripravah, ki so fc4e storjene v Rimu v msiju, v mesecu oktobru v Budimpešti ob sodelovanju obrtniških zastopnikov iz 13 evropskih držav. Dve veliki nagradi za f uturistično slikarstvo Rim, 13. avg. s. Duce je sprejel ministra za narodno vzgojo, ki je predlagal ustanovitev dveh nagrad, prve, imenovane po Umbertu Boccioniju za futuristično slikarstvo, drugo po Antoniu Santelii za futuristično arhitekturo. Obe nagradi, ki ju bo podeljevala Italijanska akademija od pri-četka zmagovite zakljucitve vojne, se bosta izmenjavali v dveh letih in bosta obstojali vsaka iz vsote 50.000 lir, ki so jo dali meceni na razpolago. Duce je odobril tudi ustanovitev narodne galerije futurizma in vojnega letalskega slikarstva v Rimu, ki ima že nad 100 zbranih del in ima zdaj le začasne prostore, pa bo smotrnejše urejena ob koncu vojne. Ogromna demonstracija Indijcev v šonann Neomajna odločnost za dosego popolne svobode ftonan, 13. avg. s. Demonstracija, kakršne se ni bilo, je bila v sonanu s shodom Lige za neodvisnost Indije v nekem mestnem parku. Takoj zjutraj je 70.000 v sonanu živečih Indijcev s svojih hiS razobesilo indijsko zastavo s simboličnim predi 1-nim kolesom. Ceste so preplavili lepaki, s katerimi se je proslavljsla indijska neodvisnost. Opoldne so Indijci zaprli svoje trgovine ter se zbrali v prostorih bivših krožkov Anzacov ter nato odSH v park, kjer so krajevni voditelji prečrtali Bose-jevo poslanico in obnovili prisego, da se hočejo boriti za avtonomijo Indije. Indifei organiziralo lastno vstaflso armado Stockholm, IS. avg. s. Po dopisih londonskih listov so angleške oblasti pričakovale, da bodo manifestacije v Indiji ponehale po 2 ali 3 dneh, toda njih upanje se nI ures* meno. Morslo se je ugotoviti, pišejo angleški novinarji, da tak optimizem nikakor ni bil opravičljiv. Po vesteh iz Londona se silijo avt ono mistične demonstracije jr vsej notranjosti države. Dopisnik lista »Star« poroča iz Bombaja, da so oblasti zelo ▼ skrbeh zaradi obsežnosti delovanja velikih indijskih dijaških društev, ze nekaj časa Indijec Nome Pagat organizira vstasko armado, v kateri se bo borilo nic manj ko 100.000 dijakov. Po neki drugi vesti iz Bomba ja po listu > S točk. holms Tidningen« izhaja, da imajo v teh dneh vsa velika mesta Indije videz vojaških taborišč. List dodaja, da se vedno bolj veča število predilnic, ki so najvažnejša industrijska panoga področja, v katerih se ukinja delo. Uporniško gibanje se je razširilo tudi na ameriške tovarne družbe General Motors. Londonski dopisnik istega Usta je brzojavu, da ja požig poslopja osrednje blagajne železnic v Delhiju povzročil za več stotisoč rupij škode. Požar, ki so ga zanetili uporniki, je popolnoma uničil tudi neko zgradbo angleške finance. Občinska hiša v Novem Delhiju je popolnoma uničena. V to mesto so dospela oja-čenja čet, ki so v stalni pripravljenosti. Policija ln čete redno uporabljajo orožje, številni dijaki in indijski delavci so bili vrženi ▼ ječe. Sestanek komisarjev okrajnih glavarstev pri Visokem komisarja Ljubljana, 13. avgusta. Predvčerajšnjim ob 11. dopoldne je Visoki komisar imel v vladni palači poročilo komisarjem okrajnih glavarstev. Bili so nadalje navzoči podprefekt dr. David, Sef gospodarskega urada, vodja poljedel-skga inspektorata, polkovnik Strada, delegat pri Prevodu. §ef prvega odseka vojaškega urada, pokrajinski zdravnik in ži-vinozdravnik. šef avtonomne državne ustanove, inspektor za tehnična dela. šolski komisar, glavni računovodja in začasni komisar kohorte gozdne milice ter zastopnik kabinetnega sefa. Po poročilih okrajnih glavarjev o položaju na svojem področju je Visoki komisar prikazal politični, gospodarski, upravni in socialni položaj pokrajine. Se posebej je proučil položaj posameznih občin v zvezi z imenovanjem upravnih organov, poslovanjem zadevnih uradov \n izpopolnitvijo osebja. Eksc. Grazioli je nadalje podal smernice o zdravstvenem delu in se je dotaknil raz- ' nlh vprašanj, ki se tičejo okrajnih zdravniških in žlvinozdravnišldh služb ter porodniške pomoči. Nato je govoril o poslovanju občinskih preskrbovalnlh uradov ln podpornih uradov ter je dal tudi v tej zvezi navodila. K raznim vprašanjem, ki so bila v razpravi, so se oglasili navzoči tovariši. Sestanek se je začel in zaključil s pozdravom Duceju. Plemenito darilo Tovarisica Flora Poggi se je spomnila žrtve Arielle Rea s tem, da je poslala pokrajinski zaupnici ženskih fašijev nekaj knjig, izbranih izmed najboljših italijanskih romanopiscev, z namenom, da se po-. Klonjjo hrabrim ranjencem vojaške bolnišnice v Ljubljani. Dar tovariSice Poggi je tem pomembnejši, ker je ob spominu na Ariello Rea hotela nuditi razvedrilo hrabrim vojakom, ki so bili ranjeni od istega sovražnika. nt ca Nevarna sadna bolezen se širi Sadjarji tožijo, da nastopa ponekod v večjem obsegu sadna gniloba, znana pod imenom „Monilia" — Kako se borimo proti njej Sadno drevje je letos Izredno obrodilo. Vse veje so polne sadja in imeli bomo letino, kakor že dolgo ne. Ponekod pa se sadjarji vendarle pritožujejo, da je letos v večji meri napadla jablane, hruške in češplje bolezen, znana pod imenom »Monilia?. Slovensko bi jo imenovali sadno gnilobo (Nemci ji pravijo »Grindfaule ali Polster-schimmel, lat. Sclerotinia (Monilia) fructi- gena). Na Hrvatskem je gniloba napadla tudi marelice, ringlo, sedaj pa škoduje zlasti hruškam. Ta bolezen je nevarna in povzroča milijonsko škodo sadjarjem. Prejšnja leta ni nastopala v večjem obsegu. Ker se pa naglo širi, je treba, kjer se pojavi, naglo pod-vzeti obrambne ukrepe, da ne napravi prevelike škode. Bolezen se naseli na cvetju, listju, vejah in sadju. V razvoju bolezni razlikujemo več razdobij v zvezi z napadom glive, ki jo imenujemo Sclerotinia fructigena. Spomladi v času cvetenja lahko včasih opazimo, da so poedina vretenca listov naglo ovenela. Letos so ugotovili ta pojav zlasti pri črešnjah. Cvetele so bujno, toda Že med cvetno dobo je bilo mogoče ponekod opaziti, da cvetje ni »živahno«, pač pa >povešeno«. Mnogo cvetja se ni oplodilo in po posamezniih vejah je bilo le malo črešenj. Ta pojav je povzročila bolezen »Monilia*. Okuženje cvetov in mladih listov se dogaja spomladi s pomočjo vetra in raznih žuželk. Bolezensko seme (konidija) vzklije na cvetu, zaide v plodnico, odkoder prodre naprej v vejo. Gliva živi v veji in naslednja leta okužuje še drugo cvetje in sadje. Druga oblika te bolezni, ki se pojavlja sedaj, je ta, ki jo opazujemo na sadju. Ko je gliva napadla sad, napravlja ali sivobele koncentrične kroge plesni, takoimenovane konidijske blazinice, ki se pojavijo na eni strani sadu, ali pa povroča tvorbo temnih plodov, ki jih imenujemo mumije. Sadje napadeno po sivi plesni najprej gnije samo po eni strani, nato pa se gniloba razširi čez ves sad. ki kmalu odpade. Crne mumije ostanejo na drevesu, se grbančijo in otrdijo. Živilski trg Ljubljana, 14. avgusta. Ker je jutri praznik, je bil danes na Vodnikovem trgu tržni dan. Gospodinje so se mcrale za lož ti kar za dva dni skupaj. Tako jih ni zakasnilo niti slabo vreme. 2e zelo zgodaj so bile na trgu. kamor so prihajale tudi zelenjadarice prej kakor običajno. Naše zelenjadarice so danee pripeljale zvrhane vozičke vsakovrstne zelenjave, že ob 8. je bilo okreg njih izredno živahno. Skoraj vsaka je imela okrog in okrog voza venec nestrpnih gospodinj. »Jaz sem bila prva! Jaz takoj ta vam:! Saj ni res, jaz sem že čakala na gospo, ko je niti na trgu še bilo ni! Gospa, zdaj pa še na tej strani! Poglejte, nisem nič vzela, toda grem, ker ne morem ča"kati.« Tako je letelo vsevprek, kupčije so pa največkrat zastajale pri računanju cen;?. Gospodinje so se zan;male predvsem za zelje, ohrovt, cvetačo, kumare, korenje, špi-načo. Sedaj dajejo prednest kuhanim pri-kuham in jedem pred solato. Prvič po daljšem času je pripeljala na trg neka kmetica tudi dve večji posodi kislega zelja. Takoj ga je razprodala. Na trgu so sedaj premestili prodajalke s semeni. Odkazali so jim prostor, kjer so bili prej predajalci z mlečnimi pridelki pod steno stolne cerkve. S^daj je vsa leva stran ob knjigarni in semenišču prazna, čeprav ni takega vrvenja na trgu, kakor je bilo prejšnje čase, vendar se je tržni prostor z odstranitvijo prejšnjih mesarskih barak znatno razširil in zdi se mnogo bolj prostoren. Mcrda bi bilo umestno, da bi bliže osrednjega trga premestili tudi prodajalke cvetic ob trimostju. Onstran tramvajske proge so že odrezane od glavnega vrvenja. Nedvomno spadajo prav tako na trg, kakor VS3 druge, posebno ker je sedaj več prostora. Iz pokrajine Trieste — Poročili so se v Trie^tu zasebnik Alojz Gregori in gospodinja Ivanka Moljk, Viktor Verardo in zasebnica Štefanija Bcrce. — Xajbo?jši veslači 20 športnih druitev se bodo udeležil? 13 veslaških tekem dne 15. fn 16. avgusta v BarcoH. Tradicionalna regata je že 50. po vrsti, kar priča o davni za&idranosti veslaškega športa v Trio^tu — Ponesrečenci. 65letno Emilijo Mandeiii iz uHoe San Luigi 7 je povozil v ulici Far-neto neki motociked. Povoženka ima zlomljeno levo nogo in razen tega poškodbe na desni nogu — Triletni Bruno Panchi iz ulice Guardiella Farne to je padel ns stopnicah m dobil smrtnonevarne poškodbe po vsem teleau. — 211etni Alfonz Montina s trga G ari baki i 3 je pri nameravanem skeku na tramvaj na korzu Virtorio Emanuele III padel tako nesrečno, da si je poškodoval zgornjo čeljust Vsi trije ponesrečenci so Ce jih ne sklatimo, vztrajajo na drevesu celo čez zimo. Po dveh letih se razvijejo na mumijah plodišča 8 semeni, ki povroča jo novo okuženje. »Monilia« spada danes med najbolj razširjene in najnevarnejše sadne bolezni. Kjer se razpase. zmanjša sadni pridelek tudi za 20 do 40^. včasih celo več. »Monilia« povzroči sušenje mladih vejic in poganjkov, kasneje pa tudi vršiča in slabi celotno deblo Zato ga lažje napadajo druge bolezni in škodljivci. Borba proti »Monilii« mora biti sistematična. Poslužiti se moramo vseh sredstev, ki so nam na razpolago. V glavnem priporočajo naslednji postopek: 1. Cim začne odpadati gnilo sadje, ga moramo zbirati in uničiti. Crne mumije je treba odtrgati in jih tudi uničiti. Poganjke, na katerih smo opazili suhe liste in drobno sadje, ki je ostalo čez zimo na drevesu in se posušilo, moramo odrezati in sežgati. Vršiče vejic, pri katerih smo opazili sušenje, moramo prav tako odrezati in sežgati. Sadno drevje je treba torej predvsem očistiti vseh mumij, suhih listov, suhih poganjkov in vejic. V njih je leglo bolezenskih gliv. 2. Ko smo drevje očistili, pristopimo k pobijanju bolezni. To izvajamo tako, da sadno drevje škropimo neposre'dno pred tvorjenjem cvetnih popkov s 3%-no raztopino modre galice in apna. 3. Takoj, ko drevje odeveti. je treba znova škropiti z 0.5 do 0.75rr-no raztopino modre galice in apna, kateri dodamo kakšen arzenski preparat. Za breskve ne smemo rabiti jačje raztopine od 0.5%. 4. Do prve polovice meseca junija ni potrebno znova škropiti. 6ele v drugi polovici tega meseca je potrebno, da jesensko sadje škropimo s 0.75?r -no raztopino modre galice in apna, ker se »Monilia« zlasti v vlažnih letih v tem Času najbolj širi. Koristna pravilnemu zatiranji te bolezni so vsekakor tri škropljenja: zimsko, pomladansko in poletno. bili prepeljani v bolnišnico Kraljice Helene v Triestu. — Inšpekcija v kolonijah GILa. Nacionalni svetnik Bruno Coceani je inšpicira.I poletne kolonije GILa v Basov i z zi, Gronpadi in Banne. Zanimal se je za ureditev kolonij ter se jc zadržali v daljšem razgovoru z d tri gen ti kolonij ter z letujočo deco. — Velika električna centrala pred vrati Triesta^ Kakor objavlja službeni list trie-stmsike prefekture, je bilo dovoljeno milanski hidiroelektrični družbi, da uredi ob Zgornjem Timavu veliko električno centralo, ki bo lahko proizvajala električno energijo v prid triestinski ter okoliški industriji. V smislu načrta bo proizvodnja električne energije lahko dosegla letno več milijonov kilovatnih ur. V dveh padcih po 246 in 71.94 metrov s« bo lahko proizvajala nominalna sila 31.816 in 9304 konjskih sil, skupno 41.120 konjskih sil. V koncesiji je predvidena obveznost odstopit ve 34 milijonov kilovatnih ur električne energije letno v prid državnim železnicam. Izpeljava vode pojde z Zgornjega Timava k hribu Auremiano. nato ob Carsu do S. A nt on ia m Bosco. Morje bo dosegla pri AquiLrni na meji med triestin-sko občino ter občino Muggia. Izvedba tega pomembnega načrta bo velike važnosti za nadaljnji razmah triestinske ter vse okoln-ške industrije. — Pr&ščenje na Bar bani. Na praznik Velikega Šmarna je na romantičnem otoku Barbana pri Triestu tradicionalno pro^če-nje. h kateremu se zbere vsako leto več tisoč romarjev iz bližnjega Grada, Furla-nije, Tricsta in Istrie. Iz Grada pripluje vsako leto na ta žegnanjski praznik slikovita procesna na okrašenih ladjah in čolnih. Dopc/.dne bo v barbanski romarski cerkvi pontifikalna maša. ki jo bo daroval a neonski nadfkof mens. Marco Giovanni Della Pietra. Popoldne je tradicionalna velika procesija po otoku s kipom barbanske M srrJR, — Triesttnska mladina na četrtem mestu. V listu rtavodrl št. 24 P. N. F. so objavljeni rezultati, ki so bili doseženi na kulturnih tekmah evropske mladine in v okviru tekem Ludi juveniđes v Firenzi. V klasifikaciji za zvezna poveljstva so dosegli trfesrin-ski tekinovalci četrto me?to. kar je nedvomno zelo lep uspeh. Ta uspeh je sad smotrnega delovanja rriestmskega zveznega poveljstva, ki je b*k> osredotočeno na to, da usmerja mladino k čim temeljiitejšermi proučevanju pc4rtičnih in umetrKJStno kirltur-nih vprašanj._ £ft SE OTROCI IGRAJO — Kakšen pa si, Janezek. Na hlačah imaš luknjo pri luknji. — Ves, mamica, igrali smo se izložbo in jaz sem bil ementalski sir. IZJEMA — Tvoja žena ima torej vedno zadnjo besedo ? — Večinoma, ve^no pa ne. Večkrat zaspi ze pred menoj. Zaradi dveh praznikov Izide prih3dn}a številka „Stoven-f skega Naroda44 ide v ljek v opoldanskih va uljca 18. gledališče DRAMA Sobota, 15. avgusta: ob 17.: Kovarstvo In ljubezen. Izven. Cene od 10 lir navzdol Nedelja, 16. avgusta: ob 17.30: Učiteljica. Izven. Cene od 10 lir navzdol Ponedeljek, 17. avgusta: zaprto Sohiller: »Rovarstvo fcn ljubezen«. V tej drami je udarno prikazana razlika med aristokratskim in meščanskim svetom ter borba med poštenostjo ln kovarstvom obeh. Igra je zaradi miselnega jedra, ki oznanja boj za človeško dostojanstvo, vedno aktualna. Igrajo: predsednika Levar, Ferdinanda — Verdonik, Kalba — Peček, Lady Mil-fordovo — Mira Danilova, VVurma — Na-krst. Miillerja — Gregorin, njegovo ženo — Polonca Juvanova, Luizo — Ančka Levar-jeva, knezovega komornlka — Raztresen, Zofijo — Juga Boltarjeva. Ponovitev v soboto ob 17. Radio LJubljana SOBOTA, 15. AVGUSTA 1942-XX 7.30: Operetna glasba. 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Ko-ncort mezzosopranistke Vide Rudolfo»ve. 13.00: Napm-cd časa; poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega. Poveljstva Oboroženih s-il v slovenščini. 13.20: Lepe pesmi od včeraj in danes (orkester vodi dirigent Angelini. 14.00: Poročila v italijunščini. 14.15: Koncert rodijo k ceja orkestra, vodi dirigerkt D. M. šijartec. Pisana giasKa. 14.45: Poročila v slovenščini. 15.00: Pokrajinski vestnik. 17.00: Kafotl Franjo: Domača uporaba sadja (predavanje v slovenščini). 17.10: No*vc plošče Cetra. 17.55: Ga. Habjan: Poškodbe, lei zadenejo živčevje (gospodinjsko predavanje v slovenščini). 19.30: Poiročilla v slovenščini. 19.45: Komorna glasba. 20.00- Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 2045: Lirična prireditev družbe EIAR: Valkir.ja, besedno in glasba Ri-harda \Vagnerja; orkester in zbor vodi dirigent Armando La Rosa Parodi. V odmorih: Predavanje v slovenščini (21.50 pribl.), poročila v italijanščini (23.05 pribl.). Športni pregled Najboljši letošnji lahkoatlcstki rezultati v Evropi Razen državnih prvenstev je bilo zadnje dni po Evropi več pomembnejših bibico-atlet-kih prireditev. Lahkoatleti so doset*" nekatere izvrstne uspehe in zanimiva je tabela, ki so jo sestavili, ko so zbrali najboljše letos dosežene rezultate v Evropi. Ta tabela je takale: 100 m: Me!lerowicz (Nemčija), Lehmssm (N) in Osendarp (Hosandska) 10.5 200 m: Mellerowicz (N) 21.5, 400 m: Lanzi (Italija) 47.3, 800 m: Andersson (Švedska) 1:51.8, 1500 m: Haegg (§) 3:45.8, 5000 m: Nilsson (5) 14:32.2, 10.000 m: Pettersson (§) 30:10.4, 110 m čez zapreke: Lidman (S) 14.2. 400 m čez zapreke: Lar^son (5) 53.4, met diska: Consolini (I) 50.57 m. met kopja: Nikkanen (Finska) 71.24 m, met krogle: \VoeUke (N) 15.74 m, met kladiva: Storch (N) 57.80 m, sikok v višino: Ca m pa gn ar (1) 1.98 m, skok v daljino: Wagemans (N) 7.58 m, skek 9 palico: Glotzncr (N) 4.16 m. Po narodno?tih je na prvem mestu Švedska, ki vodi v f» disciplinah od 16. Zelo bl:zu je Nemčija, ki vodi^ v 5 disciplinah, v šesti pa si deli vodstvo s Holandcem, ki edini zakopa svoio domovino v tem seznamu najboljih evr rs'^h Inhkoatlctov. ItnHja drži tri prva mesta. Finska pa eno. Izvrstni so Sveci: zlasti na dolgih progah in v teku čez zapreke. Drobiž Na Iahkoatlet>4ci prireditvi v Amsterdamu je mladi tekač Spree pretekel 100 m v 10.8 in jo Lutkeveld vrgel kopje 60.90 m. S tem je izboijšail nizozemski državna rekord t metu kopja. Dve lahkoatletski prireditvi so itneii tudi v Rigi in Revalu. Javljajo naslednje boljše rezultate: v Revalu: skok v višino: Palango 1.90, skek v daljino: Srapuu 6.93. tek 400 m: HaJik 51.0, tek 10.000 m L uit a 33:46.8; r Rigi: met kopja: Stan-icn ki 65 49. tek na 100 m: Stansieniki 11.2. Stran 3 0__ Zanimiv nakup večje nepremičnine za živila Prodajalka si Je izgovorila obročno odplačevar? kupnine v denarju ali pa v natančno določenih količinah Živil — Drugi nakupi nepremičnin Ljubljana, 14. avgusta V juliju je bila vpisana v zemljiško knjigo ljubljanskega okrajnega sodišča zanimiva kupoprodajna pogodba. Prodana je bila večja nepremičnina v vrednosti 140 tisoč lir. Najobičajnejše je, da kupec ob sklepu pogodbe takoj plača kupnino. Zgodi se tudi, da plača le del kupnine in prevzame bremena ali pa drugi del odplačuje v gotovinskih obrokih. Nevsakdanji je dogovor, ki sta ga sklenili prodajalka in kupovalka v tem primeru. KupovaIka se je obvezala, da bo poravnala kupnino v mesečnih obrokih po 300 lir. Ker se dolg po izrecnem dogovoru ne obrestuje, bi bila nepremičnina izplačana Po 175 obrokih ali v malo ne 15 letih. Pogodba je bila sklenjena 1. marca 1942. Plačana bi bila nepremičnina torej konec 1. 1956. Toda dogovor vsebuje zanimivo klavzulo. Prodajalka ima pravico zahtevati mesto denarja določeno količino živiL Ce bi domenjenih živil ne bilo mogoče dobiti, ali pa bi bilo oblastveno prepovedano kupčevati z njimi, mora kupovalka plačati protivrednost teh živil na podlagi oblastno dopuščenih cen. ki bodo veljale ob času podane zahteve. Prodajalka se bo morala torej zadovoljiti, da ji kupovalka plača vsakokratno protivrednost te količine živil v denarju. Ce bi med pogodbenicami nastal glede dobav oziroma cene spor. ga rešuje posebno razsodišče. Vsaka stranka imenuje vanj po enega člana, ki izvolita za predsednika tretjo osebo, ki mora biti trgovec s špecerijskim blagom. To razsodišče potem odloča o sporu. Prodajalka si je razen tega izgovorila brezplačno dosmrtno stanovanje v hiši. Ima tudi pravico, da enkrat ali večkrat zahteva v denarju ali v živilih petkratno mesečno količino, to je za lir 4000. Ko dosežejo plačila vsoto 40.000 lir, ugasne prodajalki pravica do izrednih odplačil. V juliju je bilo v zemljiško knjigo vpisanih še večje število drugih kupoprodajnih pogodb, od katerih jih je bilo precej sklenjenih že pred leti. Navajamo naslednje' Alojfe So jer, posestnik v Notranjih goricah in Filip Žagar, posestnik iz iste vasi, sta sklenila menjalno pogodbo. Sojer je odstopil Žagarju v kat. obč. Brezovici njivsko parcelo v izmeri 67 a 58 kv. m, 2agar pa Sojerju v isti kat obč. gozdno parcelo v izmerj 12 a 17 kv. m. Vrednost zamenjanih nepremičnin je bila zaradi odmere takse ocenjena na 3400 lir. Ivana Koz Jek, posestnica v Zgornji Šiški. Vodnikova cesta, je prodala Ivanu Zagorca, upokojencu in posestniku v Matja-novi ulici, gozdno parcelo v kat. obe. Zgornji Šiški za 4000 din. Valentin Babnik, posestnik v Zgornji Šiški, Vodnikova cesta, je prodal Ivanu Zagorcu, upokojencu in posestniku v Matja-novi ulici, gozdno parcelo v kat obč. Zgornji Šiški za 5000 din. Ana In Lirik Schmidt, posestnika 12 Lan gu sove ulice, sta prodala posestnici Hertnini Loeserjevi in visokošolcu Henriku Loeserju s Prul parcelo v kat obč. Gradišču (ob cesti na Rožnik). Parcela men 1334 k v. m in sta kupovalca plačala pavšalno 50.000 lir. Josip Tanci k, posestnik v Strahomeru, je prodal kovaškemu mojstru iz Iške vasi Antonu Mačku njivsko parcelo v kat. obč. Vrbljenjih za 2500 din. Isti je prodal posestniku iz Vrbljenj Jakobu F|»tru trav- nik v kat. ob. Tomišlju za 8000 din. Isti je prodal preužitk«uici v Vrbljenjih N«ž» Fisterjevi travniško parcelo v kat obč To-mišlju »ob dolgem grabnu« za 8000 din. Ciril Remškar, posestnik iz Loga, je prodal Antonu Cclarcu, posestniku iz Bevk pri Vrhniki, tretjino svoje njivske parcele v kat. obč. Logu za 3700 din Ivan Sebenik. posestnik iz Pleševice pri Brezovici, je prodal Viktorju Gostiš!, železničarju iz Plešivice del svoje parcele v kat. obč. Brezovici za 1500 din. Jernej Jeršin, posestnik iz Udja. je prodal Alojziju Jer šinu, posestniku iz iste vasi, v kat. obč. Vinu njivsko parcelo za 5000 din. Janez Vrečar, posestnik iz St. Pavla pri D\>brunjah. je prodal Ivanu Skufci, posestniku iz Sadinje vasi travniško parcelo v kat. obč. Podmilniku za 900 din. Anton Kocman, posestnik iz Ponove va-sj pri Grosupljah, je prodal Josipu Kaste-licu, delavcu iz Hrastovega dola pri St. Vidu pri Stični, pašniško parcelo v kat obč. Ponovi vasi Parcela meri 600 kv. m-in je kupec plačal zanjo 6000 din. Rozaljja Jamnikova, posestnica iz Bo-štanjske vasi, in Frančiška Zavrženova, posestnica iz iste vasi. sta sklenili menjalno pogodbo, po kateri odstopi Jamnikova Zavrženovi svojo njivsko parcelo, Zavrže-nova pa Jamnikovi svojo. Obe ležita v kat. obč. Slivnici. Roza Accettova, posestnica v Trnovskem pristanu, je prodala ženi državnega uradnika Mariji Jesjhovi z Dolenjske ceste travniško parcelo v kat. obč. Karlovskem predmestju za '«<*.540 lir. Ludvik in Marija Krulc iz Okiškega ulice sta prodala Ljudmili Koscev; s Smar-ske ceste zemljiško parcelo v kat obč. Rudniku za 5000 lir. Ivan šubelj, posestnik v Podmolniku, je prodal Ivanu Sublju ml., zidarju iz Šmarja pri Smarju-Sap, njivsko parcelo v kat. obč. Podmolniku v izmeri 494 kv. m. za 1000 din. Janez Oblak, posestnik iz Zgornje Zado-brove, je prodal nedoletnima Edvardu in Hermini Anžur parcelo s hišo št. 58 in dvorišče v kat obč. Zadobrovi za 8000 lir. Pavlina Schlechtova, posestnica iz Ale-ševčeve ulice, je prodala Nežki Stularjevi, trgovki z Bleivveisove ceste svoje posestvo v kat obč. Spodnji Šiški. Posestvo obsega vrt v izmeri 218 kv. m., hišo št. 34 v Ale-ševčevi ulici (147 k v. m.), in dvorišče v izmeri 181 kv. m. Kupnina je znašala 140 tisoč lir. Ivan in Apolonija Babnik, soposestnika iz Rožne doline, Cesta XIX, sta prodala Greti VVanlschevi in Mariji Stembalovi iz Florijanske ulice travniško parcelo v kat obč. Viču za 1500 lir. Ob istem času je bilo zbrisanih in vpisanih večje število hipotek. V nekaj primerih gre za znatne svote. Z zemljišča Učiteljske tiskarne d. d. je bil izbrisan dolg pri Kmetsk; posojilnici Ljubljanske okolice iz 1. 1924 v višini 800 000 din in iz 1. 1932 v višini 250.000 din Med nanovo vpisanimi hipotekami je najvišja tista, ki predstavlja posojilo 1,100.000 lir. Dala ga je Hranilnica Ljubljanske pokrajine nekemu gradbenemu podjetniku, ista hranilnica je dala večje posojilo tudi neki stanovski zadrugi, Pokojninski zavod pa posojilo 200.000 lir nekemu odvetniku. 245 tisoč posojila je najel tudi neki kamnoseški mojster. DNEVNE VESTI — Minister poljedelsva in gozdov eksc. Pareschi bo otvoril dne 22. t. m. v Veroni kot zastopnik rimske vlade IX. nacionalno izložbo breskev ter drugega sezonskega sadja. — Na polju slave je padel na afriškem bojišču strojn čar Ettore Ghelfi, redom iz Milana. Pokojni se je boril toli na zapadnem bojišču. Bil je vnet pripadnik milanskega fašija. — Novi Skof v NieosU Papež Pij XII. je imenoval za škofa v Nicosii (Messina) titularnega škofa iz Efesta mons. Pija Gi-ardino. ki pride na mesto škofa mons. F. A. Addea, ki se je odpovedal Skofovstvu zaradi bolezni. — Nova italijanska šola v BudlmpeSti. V začetku novega šolskega leta bo otvor-jena v Budimpešti nova italijanska osnovna dola. Obenem bo otvorjen tudi azil za italijansko deco. Otvoritvi novega šolskega zavoda bodo prisostvovali zastopnika ministra za ljudsko vzgojo Bottaia in madžarskega prosvetnega ministra. — Zopet trojčki. Primeru zdravih trojčkov, ki so jih krstili na imena Roma, Ber-lino in Tokio v Tre visu ln ki jih je rodila Hermina Guardafigo, in trojčkov Leticije Schene v Torinu je sledil sedaj nov primer trojčkov v Mod eni. 221etna Angelina Vin-cenzi je povila zdrave trojčke, dva sinčka in hčerkico. Njen mož je trenutno v Nemci jL — Počastitev spomina v vojni padlih «i-pineev. Na pobudo tridentinske planinske zveze in trentskega G. U. F. je bila v trentski dolomitski skupini prisrčna počastitev v vojni padlih italijanskih planincev. K temu spominskemu slavju so prišli akademiki-planinci iz Trenta, Triesta Bre-scie in Venezie. Pod vrhom Campanile Basso je daroval duhovnik Anton Longo mašo zadušnico za padle planince. Počastitvi so prisostvovali tudi Številni plezalci z bližnjih alpsih vrhov Campanile Alto in Brenta Alta. — železniška disciplina. Iz Rima poro-račjo: Glede na obžalovanja vredno razva* do nekaterih potnikov, da mečejo iz želez* nifligh voz med vožnjo razne predmete {prazne steklenice in druge zmečkane predmete), so se pripetili v zainjem času žalostni primeri poškodb, med drugim tudi na škodo uslužbencev in delavcev, ki 00 zaposleni vzdolž Železniške proge, pristojna oblast opozarja potujoče občinstvo, da ne meče skozi okna vlaka predmetov razne vrste, ker se bodo morali krivci v primeru poakodb ali ranitev zagovarjati v smislu kazenskega zakonika. — Telečji glavi pod slivami. Na korzu Garibaldi v Desi pri Milanu je vzbudil pozornost karabin jer je v deček, ki je nosil v jerbasu \*ečjo količino sliv. Karabinjerji so se zanimali za slive. Ko so si oglelali slave v spodnji plasti, so otipali večji predmet, ki so ga potegnili izpod sliv. Bila je telečja glava, ki ji je sledila na svetlo še druga telečja glava. Deček se je izgovarjal na očeta. Preiskava je dognaJa. da sta bili teleti skrivno zaklani m da je bil deček le sredstvo v rokah »črne borze«. Krivci so vsi zajeti fn se bodo morali zagovarjati pred sodiščem zaradi skrivnega zakola. — Zaključek letovičarske sezone. Poletna letovičarska sezona, ki se je pričela dne 15. junija, se zaključi dne 31. avgusta. S tem dnem morajo prekiniti svoje obratovanje vsi hoteli, penzijoni in gostilne, ki so odprte po zdraviliških in podnebnih središčih ob morju ali v hribih le v času poletne letovičarske sezone. Oni hoteli, penzijoni in gostilne, ki imajo celoletno pravico obratovanja, pa smejo nuditi tuda nadaljnjo postrežbo svojim rednim gostom — Posebne živilske nakaznice za vojake na dopustu. Poljedelsko ministrstvo je obvestilo občinske prehranjevalne sekcije, da se vojakom, ki so več ko 10 dni na dopustu, izdajo posebne provizorične živilske nakaznice, ki so edini veljavni dokument za nabavo živil. Razen tega opozarja omenjeno ministrstvo, da bodo uvedene posebne živilske nakaznice z veljavnostjo največ petnajst dni. Te posebne živ3ske nakaznice se bodo izstavljale prevenstveno vojakom na dopustu namesto prmizorieirh živilskih nakaznic, pa tudi za civilne osebe, ki prispejo v Italijo iz inozemstva ali pa iz drŽav onstran morja, ki niso v posesti predpisane živilske nakaznice. — Nesreče. 121etnega Janeza Miklavža, sina kočarja iz Kostanjevice, je nekdo pri igri s šibo udaril po levem očesu. Korošec Stanislav, 91etni sin tapetnika iz Ljubljane, si je pri padcu zlomil levo roko. Le-opoldini Pilick, 201etni vezilji is Rudnika, je padel hlod na glavo in jo poškodoval. Zupan Marija, 60Ietna sejmarica iz Ljubljane, je na cesti padla in si zlomila desno. nogo. 44letnemu Francu perovSku, delavcu iz S odraz c e. je pri delu v grozdu padel hlod na desno nogo in mu jo zlomil — Prvi« masa v vzhodnem obredu v najvišje leteči evropski kapeli. V kapeli na vrhu Rocciamelona, v višini 3557 m, je bila te dni, kakor poročajo is Torina, prvič maša po vzhodnem obredu. Daroval jo je neki armenski duhovnik, ki je prišel na vrh Rocciamelona s številnimi romarji ter izletniki, ki so hoteli počastiti Mater Božjo L1UBLDANSK! ki NEM AT0GPAFI Predstave ob delavnikih ob 16. ud 18 15. od nedeljah in praznikih or 10 30 14.40 16.30 ip 18.30 aINO MATICA — IfelLLfU.N 22-4i Filmsko ve lede lo po noveli slavnega H. Sudermanna LJUBEZNI NASPROTI Eden najlepših filmov sezone! tgrralci: Fritz van Dongen. Kristina Soderbaum lilMO UNIO> — rELEFON tZ-Zl rvegana ljubezen — sijajni domisleki KRALJ CIRKUSA V gl. vlogi: Clara Calamai, R. Riento F. Coop itd. HJLNO SLOGA — Telefon 27-30 °oezijo celega stoletja v delu enega ženija prikazuje velefilm VEČNE MELODIJE Glasba Mozart—Beethoven. V glavnih vlogah: Gino Cervi, Cone hita Montenegro rocciamelons'K.0. Kapela na tem vrhu je najvičj? ležeča v Evropi, zidana je v višini 3557 metrov nad morsko gladino Cerkvica, ki bo zgrajena v skupini CeveOale v Valle di Sole. bo stala v višini 3545 m. — Kupljene umetnine, razstavljene na XXIII. Biennali. Fašistična konfederacija profesonistov ter umetnikov je kupila sledeče umetnine, ki so razstavljene na XxHI Biennah v Venezii: ^Bersaljer 19421 (olje, Filip De Pisis), > Tajlandske raznoterosti« (tempera. Frane Dal Pozzo). »Mrtva narava« (olje, Dom'nik Cantatore). >Izpr> hod št. 2van:a so bila povsod dofcro ob: kana Več t»soč zboro^alcev le poslušajo po'TOćHo okrožnega vodje o političnem položaju. — r¥Ov grob V Mariboru je umrl upokojeni kapetan RudoH Vr-Jopivec ki je služil svoj čas pn 47 pv-p iku — $lo\'o dunajskih deklet. 350 dunajskih deklet je pomagalo letos ni Spanjem Štajerskem kmetom poplavljati poljske prv delke. Z Dunaja sv pri>pcJe *red': juhja, včeraj so se pa vrn !c Z.ihvaM se jim je v imenu Spodnje .štajerske zve/ni vodja Steindl. Obnovite naročnino! Literarna križanka — Janez Bleiweis Besede pomenijo Vodoravno: 1. slovenska politik, pisatelj in urednik »Novic« (180S do 1881). 11 žito. ki ga poJdadajo največ živalim 14 šc nerabljeno 15 okrajšano moško ime. 16. znamenit fizik (fon.1 18 besedica, ki jo pristavljamo k besedici ž:v, ko hočemo označiti živahno vrvenje, 1°. podzemska naprava. 20 pritok Donave na Ba\arskem 23. vsako leto. 25. znana zagrebška ulica 27. kratica za označbo star*«*i, 29 poetičen izr.iz za travnike. 31. posmrtno bivališče. 12 /. veMkim štcvilrm okončin. 34 predlog 35. hudobne, zlobne. 37 španski ^polnik $8 pralno sredstvo. 39 domača žival. 41. del imena nemAkesa športneija vodje. 43 medmet 45 gradbeno gradivo. 47 trije samoglasniki, v francoščini se izgovarjajo kot o in pomen'! o vodo 48. kratica za stian. 49 sib:>r-k.a reka. 50. zemljepisni r.ojem. 51 angleška reka. 53 tir (hrvatsko). ^6 ovoj paket. 60. drugo 61 števMa. 62. Qrm, 63 češka vprasatnica 64 začetnici L jubljans-kega kluba- 65 očitne vsem do stopne. 66 naslov abesin»Jiib!1*t na. Breg 14 1069 BRIZG ALNE VSTAVLJIVE za hišno zaščito dobite pri ILERSIC, Cesta 29. oktobra 13. KDOR IMA preveč Želodčne kisline — naj pije le »Ambroževo medico« pristno le Iz Medarne, Ljubljana — židovska ul. 6. AM ARO 1918 GRENAK 1918 VERMUT BIANCO BELI VERMUT SA D A 1? A f L* aftponetta sintetica in foeli ********** Sintetično milo v lističih. Saponl Uquidi — Detersivi Sciampo liquidl ed in polvere — Parafina sintetica — Paga-mento anticipato Tekoča mila — ftampon tekoči in v prahu — Sintetični parafin — Plačljivo ? naprej GIORES — Corso 28 Ottobre SI. — MILANO. Laponci - Konec je narodič lovcev in pastirjev romantike in tUBae njihovega s naravo tam Laponska naselbina Kdor sliši govoriti Fince, misli nehote na Madžare, kdor pa sliši Laponce, misli bolj ali manj na Mongole. S Kemija ob Bolniškem zalivu vodj železnica proti vzhodu ob Kemijarvi v Rovaniemi, glavno mesto Laponske. Kemijarvu se konča v svoji stari trasi, dalje pa vodi sallska železnica, kj se v nemških in finskih vojnih poročilih pogosto omenja. Do poznega poletja so tu bujno cvetoči pašniki, med njimi pa mogočne breze, ki njih listje počasi že rumenj, zato pa tem lepše odseva belina njihovih debel daleč tja čez pokrajino, Kmalu se breze zgoste, tu pa tam postane zemlja hribovita in vsa narava spominja na začetek pragozda. Potem so pa vedno pogostejše gore, med katerimi se razprostirajo prostrane stepe in močvirja. Zdi se, kakor da je zemlja tu izumrla ter se umaknila večnosti I Laponska deklica Tu v naročju skoraj še nedotaknjene narave se paseta medved in severni jelen. Laponci so po pretežni večini nomadi, nekaj je pa med njimi pastirjev, ki postavijo svoje šotore zdaj tu zdaj tam. vedno pa pri svojih čredah severnih jelenih. Statistike se pečajo s tem narodičem in številu Laponec — star pastir severnih jelenov njegovih severnih jelenov. Rovaniemi je sicer glavno mesto Laponske v pravem pomenu besede, saj je v njem sedež centralnih in upravnih oblasti Toda pravih Laponcev vidiš v njem na prvi pogled malo. Samo ob nedeljah in praznikih se izpre-hajajo po njem v parih ali manjših skupinah v svojih čudnih nošah. Laponci spominjajo na Indijance v kraju, kjer kopljejo zlato. In res drži ta primera za Rovaniemi, če pogledamo malo za njegove kulise. Tu je namreč zelo razvita trgovina s krznom. Enkrat v letu se zbero tu lovci, krznarji jn trgovci. Dan sestanka se vedno točno določi že prej. In na teh krznarskih sejmih, znanih med krznarji vsega sveta, se preliva zlato z dolarji vred, preliva se pa tudi žganje po žejnih grlih, kakor povsod, kjer se zbero ljudje vseh vetrov in pogledajo pregloboko v kozarček, pride tudi tu večkrat do krvavih pretepov. Ti krznarski sejmi so prave ljudske veselice, na katerih se zbero Laponci v svoji prestolnici. Pridejo od blizu in daleč, čez teden dni se pa zopet razkrope na vse strani in potem se celo leto ne vidijo več. Napotijo se proti severu. Tam stoji sredi mladih jelk na kol pribita bela napisna tabla, na kateri je v Štirih jezikih napisano: Polarni krog! Tu se ločijo pota Laponcev. Eni krenejo proti vzhodu, drugi proti zapadu, eni na lov, drugi k svojim čredam severnim jelenom. Nekateri Laponci se pa pečajo tudi že s kmetijstvom in gozdarstvom. Toda teh je le malo. Toda nekega dne so se izkrcali v Kemi nemški tanki in nemški alpinci &o krenili po 750 km dolgi ledenornorskl cesti proti Ledenemu morju. Zdaj je Laponska ena glavnih operacijskih baz nemške vojske, zlasti odkar je prišla murmanska železnica z mestom Murrnansk, kanalom Kola in Ribiškim polotokom v območje nemških bombnikov. Rovaniemi in Pet samo sta izredno pridobila na svojem pomenu in še nedavno dograjena Sallska prehodno pa tudi murmanska železnica sta naenkrat stopili v ospredje strateških načrtov. Na oni strani meje leži pravljična murmanska železnica, za katero se že v začetku vojne proti Rusiji zelo zanimajo nemške vojaške oblasti. Ze dolgo ne opravljajo Laponci več svojega običajnega dela, temveč so postali hrabri vojaki, zlasti pa zanesljivi vodniki v finski vojski. Njihove žene in starčki so pa prijeli za krampe in lopate, da popravljajo cesto, po kateri se pomikajo motorna vozila z vojaštvom proti severovzhodu. Minili so časi krznarskih sejmov, lovci in krznarji so se umaknili motorjem na vodi, motorjem na kopnem, motorjem v zraku. Inaeriraj v »Slov, Narodu44 Ovca je jedla piščance Pse in mačke lahko hranimo tudi s zda] tudi njim potrebni vitamini travo, ker so V Tucheimu na Nemškem so nekemu kmetu na nepojasnjen način izginjala dan za. dnem piščeta. Nastavljali so pasti, podtikali strup, stražili in oprezovali, toda drznega tatu dolgo niso mogli izslediti. Naposled pa je bila zagonetka na dokaj nenavaden način pojasnjena. Niti pes, niti mačka, ne lisica, ne kuna niso morili piščancev, marveč domača ovca. Zalotili so jo, ko je ravno slastno obirala zadnjega piščanca iz gnezda. Ta dogodek, o katerem so mnogo pisali nemški listi, je dal povod za razne preiskave in ugotovitve. Heildelberški profesor dr. Fehringer je objavil zdaj v nemških listih zanimivo pojasnilo, ki utegne zanimati tudi nase ljubitelje psov in mačk, ki imajo v sedanjih vojnih časih tudi s prehrano teh svojih prijateljev mnogo skrbi. Prof. Fehringer pravi med drugim: Take stvari, kakor si jih je privoščila ovca v Tucheimu, se dogajajo dokaj pogosto. Težko je v vsakem primeru ugotoviti pravi vzrok. Ali gre pri tem zgolj za željo po spremembi, ali za fiziološko pomanjkljivost, tega nihče ne ve. Toda mnogo pogosteje se dogaja, da si mesojedci privoščijo vegetarijansko hrano kakor narobe. Slast, s katero zlasti roparice použijejo črevesje in črevesno vsebino svojega plena, da sklepati na to, da stoodstotnih mesojedcev sploh ni. Tudi obe prvotni roparici, pes in mačka, ki si ju je človek udomačil in iz njih napravil svoje domače prijatelje v pravem pomenu besede, sta se v načinu prehrane dalekosežno prilagodili in postali v veliki meri vegetarijanki. * To se kaže zlasti pri mladih psih na deželi, kjer večkrat vidimo, kako požrešno se spravijo nad sveže kravjeke. Zaman je vse prizadevanje, da bi se tega odvadili. Tudi nobena kazen nič ne zaleže. Pri prvi prihodnji priliki se ponovi stara pesem. In tudi Škoduje jim prav nič. Baš nasprotno! Narava sama je podprla to preosnovo obeh udomačenih roparic s tem, da jima je podaljšala čreva, da bi mogla bolje sprejemati rastlinsko hrano. Bilo bi zaradi tega tudi docela napačno, če bi psa in mačko krmili samo z mesom, ker bi kmalu zbolela. Kakor pri človeku se potrebne beljakovine ne dobivajo zgolj iz mesa, marveč tudi iz rastlinske hrane. Človek je krompir, riž in kruh, ki vsebujejo beljakovine, toda najbolj nadomešča meso v tem pogledu fižol, grah in leča. Dandanes dobivajo tudi psi in mačke sodobno hrano, ki je seveda bolj vegetarijan- ska. To pa jim prav nič ne škoduje. Paziti pa je treba na to, da se krompir dobro premečka, ker so tako za psa kakor za mačko celi kosi neprebavljivi. Ostanki pri-kuh, ki tvorijo v glavnem hrano za pse in mačke, pa ne smejo biti stari, marveč jih je treba prav tako, kakor za človeka, pripraviti okusno, to se pravi čisto in užitno. Zaradi pomanjkanja hrane se noben resničen prijatelj Živali ne bo odrekel svojemu psu ali mački. Koder se naje vsa družina, je vedno tudi dovolj za psa ali mačko. Važen pripomoček za prehrano psov in mačk je po najnovejsm izkušnjah trava. Nikar se temu ne smejte! Tako je ;n to je skrbno preizkušeno. Travo je treba vzeti predvsem z zelenic, koder rasto različne trave in ne samo ena vrsta. Trava mora biti docela sveža in jo je treba na drobno sesekljati. Tak sveže pripravljen seseklja-nec se začne po malem mešati med dnevne obroke ter se sčasoma stopnjuje tako, da doseže naposled četrtino obroka. 2ivalim prav dobro prija taka hrana, ker skrbi za dotok važnih in potrebnih vitaminov, ob enem pa se na ta način v znatni meri olajšajo skrbi za prehrano teh zvestih domačih prijateljev. Velesefem v Bratislavi Slovaška skrbno pripravlja letošnji ve-lesejem v Bratislavi, ki bo od 5. do 12. septembra. To bo že četrti velesejem v neodvisni Slovaški. Okrog 2000 tvrdk raz-stavljalcev so morali zavrniti, ker ni več prostora. Razstavilo bo 360 tvrdk. Poleg Nemčije se udeleže bratislavskega velesej-ma Rumunija. Bolgarija, Madžarska in Hrvatska, Rumunija in Hrvatska prvič s kolektivno razstavo. Zaklad v potopljeni ladji Tri japonska pokolenja so si zaman prizadevala ugotoviit, kje leži ogrodje ladje, potopljene pred leti med tajfunom v bližini pristanišča Hoši, vzhodno od Tokia. Na-ladji so bili zakladi zadnje Sogonove rodbine, ki naj bi jih spravili na varno v začetku Mejijeve restavracije. Na ladji je bilo poleg 300 kosov zlata, 36 zabojev, v njih pa nad 1000 draguljev, med njimi tuda vaza tisočerih tičev, vredna sama več milijonov jen. Poleg te najdragocenejše vaze na svetu je bilo v zabojih mnogo edinstvenih starojaponskih umetnin. Po dolgem prizadevanju se je končno posre- najti ogrodje potopljene ladje, ki ga o seveda dvignili iz morja. Japonska javnost se zelo zanima za potopljene dragocenosti in okrog njih so se spletle že cele pravljice. Kralj navdušen za vezenje SvodaJd knUj Gustav, ki je preteklo nevarno obolel, je po skrbnem zdravljenju zopet okreval in zopet čil m krepak nastopa v javnosti. Toda nekaj se je splošno opazilo: kralj ne igra več tenisa. Zdravniki so mu to priljubljeno igro za vsetej prepovedali. Nikdar več ne bo popularni »Mcoter G.« nastopal na turnirjih. Le kot gledalec se še vedno pojavlja na tcoiskm igriščih v Stockhcdmu. Za ta pa se je krsjj zopet oprijel druge svoje stare navada. Zo- čal je sopet vesti V stockholmski župni cerkvi zbuja povomost vernikov krasnef belo, z zlatom izvezeno oltarno pregrinjalo^ To je delo spretnih rok kralja Gustava. Odkar je okreval od zadnje bolezni, so* pet pridno veze. Najljubša so mu dol* * rtattjanakcm stihi iz 17. stoletja. Druga pri* ljubljena zabava kralja Gustava je radio« V kraljevem dvorcu ima ceJo zbirko radij* skih sprejemnikov najraziične j*rh znamk. Kralj sam jc dal idejo za izdelavo sprejemnika z razsvetjjcnam svetovnem zemljevidom namesto kazala. Kralj se ponebno zanima za poročila vseh svetovnih oddajnih radijskih postaj. Popularnost kralja Gusta-va se je v sedanji vojni se povečala. V na> večji meri pripisujejo njcgovtmu osebnemu vplivu, da je švedska ohranila svojo nevtralnost. Na švedskem je postal že splošen »-rek. da je kralj Gustav sam svoj najboljši svetovalec. Elbrus — najvišja gora Kavkaza Visok |e S6oo m in drev Elbrm, aajvttji vrh Kavkaza Izpod Elbrusa izvira reka Kuban. Točno 250 km južno od V orosi lovska ležj ta mogočna kavkaska gora kot davno ugasli vulkan in sega 5600 m visoko. Ta čudna gora s svojim vencem vrhov, s svojimi ledeniki in skalnimi obronki je izzvala enako čudne primere. Pogosto so jo spravljali v zvezo s svetim drevesom buddhe banjano. Visoki pod nebo Štrleči Elbrus naj bi bil deblo, okrog katerega so se razmestili nižji gorski grebenu Iz debla so pa pognali na vse stranj gorski obronki, ki so njihovi grebeni dolgi do 30 km. Več tisoč let je že minilo, odkar je bil Elbrus ognjenik. Toda skalovje je v višjih legah tako sveže in nedotaknjene barve, kakor da je Elbms še nedavno bruhal lava Jasno se vidijo še vsi sledovi delova- nja tega mogočnega ognjenika, seveda oka« meneli. Ti sledovi segajo doli do ledeni« kov, izpod katerih teče proti severu in jugu več rek, kj se združijo z mnogimi gorskimi potoki. Voda, tekoča izpod Elbrus proti jugu, se zbere v Ingur, ki se izliva pri Anakliji v Crno morje in v Podori, ki doseže morsko obalo južno od Suh uma. Na severnem pobočju teče izpod Elbruso«« vih ledenikov mnogo potokov, ki se zbira-* jo na vzhodu v reki Malka in Po rek ter izlivajo tako v Kaspiško morje. Proti zapadu se tekoča voda zbira v reki Kuban. Kras* ni gozdovi se razprostirajo na obeh straneh te reke. Elbrus in njegovo področja krijeta v sebi mnogo slovečih naravnih le-« pot, slikovitosti in romantike. Kirurgi ie v pradavnih Satih Pogled v zgodovino vojne kirurgije nam kaže, da so znali kirurgi, če jih lahko tako imenujemo, že pred dobrimi 2500 leti lečiti poškodbe. Na lobanjah in kosteh, izvirajo-čih iz predhistoričnih časov, se pozna, da so že takrat zdravili zlomljene kosti in uporabljali sedanjim podobne obveze. Stari Rimljani so poznali že vojaške zdravnike in bolnice, v katerih je bila kirurgija na zelo visoki stopnji. Cesar Avgust je dal za svoje Rimljane urediti celo zdravilišča, kakršna so se zopet pojavila šele v novejšem času. V pradavnih časih so imeli ljudje tudi že nekaj pojmov o aseptičnem le-čenju ran. To znanje se je pozneje v srednjem veku izgubjlo. Steklo postaja prozornejic Revija »Technik und Industrie« poroča o novi metodi, po kateri s napravi steklo prozornejše. V ta namen se uporablja flu-orov vodik v obliki plina, ki se z njegovo tenko plastjo pokrije steklo. S tem se prestrežejo zeleni in rumeni žarkL Splošna pozornost stekla se pa poveča. Ta postopek pa ni prikladen samo za okensko steklo, temveč tudi za optično. Povprečna starost ljudi Človek bi mislil, da nagli tempo življenja in vedno intenzivnejše izživljanje neugodno vpliva na dolgost človeškega življenja. Toda statistiki, ki se naslanjajo zgolj na suhe številke in zametu je j o vse domneve, so izračunali, da temu ni tako. Bas nasprotno! Ugotovili so, da žive ljudje dlje kakor pa so na primer pred 30 leti. Tako so za posamezne države ugotovili, da je znašala povprečna starost v letih 1910— 1912 in v letih 1932—1934: USA 56.34— 59.56, Nemčija 47.41—59.86, Francija 48.49 do 54.30, Italija 56.57—56.76. Nizozemska 55.10—65.10, Švedska 56.49—63.62. Švica 50.65—59.25. Povprečna starost žensk je ?a tri do šest let večja kakor starost moških. Po tej statisti ik se je živi jen ska doba najbolj podaljšala v Nemčiji, na Švedskem ii» v Švici. Zanimiva umetnostna V grafičnem kabinetu Guntherja Fran-keja v Munchenu so razstavljeni akvareli in lithosi Avgusta Rodina. Tu So zbrane dragocene umetnine, ki pričajo, kako sen-zitivno se je izražalo duševno živi jen ie slavnega umetnika. Umetnine so po pretežni večinj zasebna last. Razstava je 7-a ljubitelje uporabljajoče umetnosti velika privlačnost, za umetnike same pa pravo doživetje. Ure za vojake na bojišču Po veliki in uspeli zbirki kožuhov, smuči in gojzeric sp sprožili na nemškem novo akcijo, da bi razveselili svoje vojake na fronti. V posameznih deželah so priredili zbirke žepnih ur. Vojaku je ura potrebna kakor voda žejnemu v puščavi. Ne le za to, da se lahko časovno orientira, marveč mu čestokrat tudi službene potrebe nalagajo, da točno ve za čas. 2epna ura mnogokrat služi tudi namesto kompasa. Pri naporih modernega vojskovanja pa je baš ura tisti del opreme, ki se najraje pokvari in polomi, mnogokrat pa tudj izgubi. Zato je vojakom tako darilo domovine vselej zelo dobrodošlo. Nemci v zaledju se tega tudi dobro zavedajo in so pridno žrtvovali svoje žepne in narodne ure za svoje vojake, NESPORAZUM Lekarnar: — Evo, vaše zdravilo je pripravljeno. Jemali boste vsaki dve uri po eno žlico. Kmet: — Eh, gospod, če bi hneh doma toliko žlic! Toda naša hiša je revna. 67 D. Du Maurier: Prva Roman Toliko oken je bilo v Manderleyu; toliko sob, ki jih z Maksimom nisva uporabljala in ki so bile zdaj zaklenjene: nemih sob, zahomotanih v platna, ki so varovala pohištvo prahu, sob, ki so bile odprte za dni Maksimovega očeta in deda, ko je v hiši zmerom kar mrgolelo gostov in služinčadi. Gospe Danversovi ne bi bilo težko tiho odpreti ena teh vrat, jih zapreti za seboj, po prstih prekoračiti v molk pogreznjeno sobo in me opazovati skozi režo v aastorih. Jaz, ki se po oknih niti ozrla nisem, je ne^ bi bila videla in ne bi bila ničesar opazila, Na misel mi je prišla igra, ki sem jo igrala še otrok, ki so jo moji mali sosedje imenovali »Babica gre«, jaz pa postaviti v ozadje vrta, tako da si obračal tovarišem hrbet, ti pa so se drug za drugim skušali po sem jo bila krstila iStaro čarovnico«. Moral si se prstih splaziti do tebe. Vsakih dvajset ali trideset sekund si se obrnil, in če si ujel koga, ki se ti je bližal, se je moral vrniti na zadnje mesto in začeti znova. Toda vselej je bil eden drznejŠi od ostalih, tako da ga nisi mogel zalotiti; in ko si čakal in štel, kakor je terjalo pravilo, si hkratu z usodno, strašno gotovostjo vedel, da ne boš utegnil končati, ko ti bo pogumni igralec že mahoma planil na hrbet, ne da bi ga bil videl, in zagnal svoj zmagoslavni vrišč. Evo, prav taksna napetost me je držala zdaj. Z gospo Danversovo sva si igrali »Staro čarovnico«. Kar odleglo mi je, ko je kosilo prekinilo dolgi dopoldan. Frithova mirna slovesnost in Robertov neumni obraz sta me raztresla bolje in korenite je od knjige in časnika. In o poli štirih sem točno kakor po uri začula rohnenje Beatrikinega voza, ki je pridrevil po drevoredu in obstal pred vhodom. Oblečena, z rokavicami v roki, sem ji planila naproti. »Nu, draga, evo me. Krasen dan, jeli?« Beatrice je odprla vratca, mi stopila naproti in me poljubila na lice, tik pri ušesu. »Kar nič prava nisi na pogled,« je zdajci dejala, mereč me od glave do nog. Suha si, da je od sile, in brez senčice barve. Kaj ti pa je?« >Nič,« sem rekla ponižno, predobro vedoč, kaj mi mawjk* »Sicer pa nisem imela še nikoli mnogo barve v obrazu.« . »Oh, kaj!« je odgovorila. »Cisto drugačna si bila, ko sem te prvič videla.« »Lepa rjava barva, ki sem jo prinesla iz Italije, je morda izginila,« sem rekla in sedla v avtomobil. »Jojmene,« je kratko odvrnila, »prav taksna si kakor Matarim. Niti najmanjše kritike ne preneseta o svojem zdravja. Krepko zaloputni vratca, drugače se ne zapro...« Beatrice je s nekoliko pretirano brzino pognala voz po drevoredu, spretno jemljoč ovinke. »Pa ne da bi mislila kaj kopiti?« je dodala in me pogledala s svojimi rjavimi jastrebjimi očmi. »Ne,« sem v zadregi odgovorila. »Mislim vsaj, da ne.« »Nič jutrnjih slabosti in drugih takšnih reči?« »Ne.« »Oh, nu, seveda so tudi izjeme. Ko sem na primer jaz pričakovala Roberta, sem prebila tistih devet mesecev, da skoraj niti čutila nisem. Tisti dan, preden je prišel, sem še igrala golf... Moj Bog, saj nimaš za kaj biti v zadregi, to so naravne stvari. Če imaš kak sum, bi bilo dobro, da mi poveš.« »Res ne, Beatrice,« sem odgovorila, »Prav nič ti nimam povedati.« »Priznam, da pričakujem od tebe prej ko mogoče sina in dediča. To bi Maksima silno podprlo. In upam, da se ga ne skušaš braniti.« »Gotovo da ne.« Razgovor se mi je zdel malce nenavaden. »Nu, pa nikar se ne zgražaj,« je rekla. »Nič toliko ne glej na to, kar govorim. Konec koncev ima vsaka mlada sena pravico, da ravna v teh stvareh, kakor ji je bolj po duši. Če si komaj poročena pa imaš že otroka na poti, in to baš v začetku sezone, bi človek res znorel. Posebno tam, kjer sta mož in žena oba strastno vneta za lov. V tvojem slučaju ne bi bilo sicer nič za to. Pri slikanju otroci človeka ne motijo. Saj res, kaj pa slikarija?« »Na žalost se malo ukvarjam z njo,« sem odgovorila. »Res? Pa bi bflo vendar prijetno sedeti pod milim nebom, zdaj, ko je vreme tako lepo. Umetniki menda ne potrebujete dragega kakor zložljiv stol- ček in škatlico z barvami, kaj? Da, res, kako ti ugajajo knjige, ki sem ti jih poslala?« »Oh, da! To je krasno darilo, Beatrice.« Videti je bilo, da se ji moja hvala prilega, »Veseli me, da so ti všeč.« Voz je dirjal. Beatrice je ves čas držala nogo na pospeševalu in z vso brzino rezala ovinke. Dva avto-mobilista, ki sva ju prehiteli, sta užaljeno pogledala skozi okence, in neki pešec nama je s stranske poti zagrozil s palico. Sram me je bilo za Beatriko, ona pa ni kazala, da bi je bilo kaj mar. »Roger pojde prihodnje leto v Oxford,« je rekla. »Sam Bog si ga vedi, kako se bo obnašal. Po mojem ni vse to nič drugega, kakor izguba časa, in Giles misli takisto, a kaj, ko s fantom nisva vedela kod ne kam. Obema nama je zelo podoben: nič drugega mu ne roji po glavi kakor konji. A za koga se neki ima ta avto, ki vozi pred nama? Hejo, mož, zakaj ne iztegnete roke? Bogme, dandanes se nekateri kar vsiljujejo, da bi jih človek povozil.« Zavili sva na glavno cesto in se za las ognili voza, ki sva ga bili prehiteli. »Sta imela kaj gostov?« me je vprašala Beatrice, »Ne, zelo mirno je bilo,« sem odgovorila, »Bolje je tako,« je dejala, »Tiste velike prireditve so se mi zdele zmerom nekaj nadležnega. Če kdaj prideš k nam, ne boš našla nič senzacionalnega. Družbico prijetnih ljudi, ki se vsi že dolgo in dobro poznamo. Drug drugega vabimo na obede, na karte igramo in tujcev ne vlačimo v hišo nikoli« Bridž igraš, jeli?« Urejuje Josip Zopanćie — Sa Narodno — Za del Usta: Ljabomtr Volčič — Val v LJubljani