Fošfnfoa pfiSsn V suluvM. Leto XI., št. 172 DRŽAVNO TOŽILSTVA v' 51IBL3AH1 Pošlo 27. VIL 1930 krat,-p^log. jnfija^ Cena 2 Din Lpravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešer. nova ulica 4. — Telefon št. 2492, Fodružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št. 2455. Fodružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« Ijana št. 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št 105 241. Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te. lefon Št. 2440 (ponoči 2582). lelje: Kocenova ul. 3. Telefon št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. | Marko TriSScovič umrl j Beograd, 26. julija, p. Nocoj ob osir/h Je umrl v svojem stanovanju v Beogradu bivši predsednik vlade, dolgoletni minister, politik in predsednik N?.rodne skupščine g. Marko Trifkovič. Pokojnik ni bil dolgo bolan, -pred nekaj dnevi je bil še na letovišču r/a svojem posestvu v Umki, kjer ga je v/adela srčna kap. Zdravniki so ga pustili takoj prepeljati v Beograd, kjer so ga zdravili specijalisti dr. Antič, dr. Stankovič in dr. Demosten Nikolajfivič. Vsi napori, da bi bolnika rešili, jja. so bili zaman. Pred dvema dnevoma so nastopile nove komplikacije ter je dobil vnetje pljuč. Bolnika so zadnje ure njegovega življenja vzdrževali pri življenju samo s pomočjo umetnega dihanja. V času njegove bolezni si je Nj. Vel. kralj pustil vsak dan poročati o njegovem zdravju. * Pokojni Marko Trifkovič je bil rojen 6. septembra 1864 v Beogradu kjer je posečal osnovno šoio in dovršil gimnazijo ter prav-ro fakulteto. Leta 1887. je bil imenovan za uradnika pri beograjskem s»dišču I. stopnje, pozneje pa ie študiral leto dni na univerzi v Berlinu ter je nato nadaljeval svoje študije v Ziirichu. Po povratku iz Zuricha je postal preiskovalni sodnik v Kragujev-cu, kjer je bil izvoljen tudi za predsednika občine kar je ostal do ukinitve ustave leta 1888. Kasneje je bil zopet sodnik v Šabcu, Kruševcu in Valjevu, upravnik kaznilnice v Beogradu, okrožni načelnik v Kruševcu, inšpektor in načelnik ministrstva za kmetijstvo. Za narodnega poslanca je bil izvoljen prvič leta 1906 ter je bil pozneje neprestano voljen v Narodno skupščino, katere član je bil vse do 6. januarja 1929. Prvič je stopil v vlado leta 1906. kot minister pravde v kabinetu Nikole Pašiča. Leta 1911. je postal notranji minister v vladi dr. Milovana Milovaiča po njegovi smrti pa je postal meseca junija 1912. predsednik vlade in notranji minister. Pod njegovo vlado je bila izvršena volitev narodnih poslancev, katerih mandat je trajal zaradi vojne celih osem let. Meseca septembra 1912. je Trifkovičeva vlada podala ostavko, ob koncu 1. 1918. pa je Trifkovič postal po povratku v domovino no- tranji minister v vladi Nikole Pašiča. Kasneje je bil minister pravde v vladi Stje-pana Protiča, nato notranji minister v isti vladi in zatem minister pravde v vladi dr. Vesniča. V novi vladi N. Pašiča je bil minister pravde in zastopnik ministrstva za ustavotvorno skupščino ter izenačenje zakonov, končno pa v vodilni vladi Nikole Pašiča minister brez portfelja. GROZNE SLIKE RAZDEJANJA IN OBUPA V POTRESNEM OZEMLJU Število žrtev neprestano narašča - Dozdaj je že po uradnem izkazu skoro 3.000 mrtvih - Zaradi pomanjkanja vode groze epidemije - Milijon ljudi brez strehe, obleke in hrane Zadnji Narodni skupščini je bil od vseh strank čislan predsednik. V političnem življenju je Marko Trifkovič igral ves čas zelo važno vodilno vlogo zlasti v bivši narodno-radikalni stranki, kateri je bil intimen drug Nikole Pašiča. Sodeloval je skoro pri vseh važnih zgodovinskih dogodkih naše kraljevine v zadnjih desetletjih. V političnem in sploh javnem življenju je užival splošen ugled in simpatije, kakor le malokateri politik. Pridobil si jih je v enaki meri s svojimi izrednimi sposobnostmi kakor s svojo konciljantnost-jo in osebno ljubeznivostjo. Jugoslavija je izgubila ž njim zopet enega svojih velikih mož. Ves narod ga bo ohranil v trajnem hvaležnem spominu. V Avstriji je mir pred viharjem Krščanski socialci rovarijo proti zveznemu kancelarju fir. Schobru - Heimwehrovci napoveduje jo za jesen generalno ofenzivo in pohod na Dunaj Dunaj, 26. julija d. Po odgoditvi narodne skupščine je nastopilo v avstrijskem političnem življenju delno po-mirjenje. Kljub temu pa se vrše za kulisami velike priprave za jesensko politično kampanjo. Posebno aktivni so krščanski socialci, ki rovarijo proti zveznemu kancelarju dr. Schobru, ker mislijo, da je preveč popustil socialistom. V zvezi s to akcijo je bil objavljen v listu >Bayerische Kurierc oster napad proti kancelarju dr. Schobru, ki ga pripisujejo splošno bivšemu kancelarju dr. Seiplu. V članku se posebno zamerja dr. Schobru, ker misli baje kandidirati pri prihodnjih volitvah v narodno skupščino, kar je baje proti dogovoru med njim in zastopniki strank, ki so ga naprosile, naj prevzame vlado dotlej, da bodo uredili avstrijske notranjepolitične in finančne prilike. Dokaj aktivni so tudi socialisti, ki napadajo vlado, da posveča premalo pažnje naraščajoči brezposelnosti in vse bolj pereči gospodarski krizi. V odgovor na te očitke pa so se oglasili tudi Heimwehrovci, ki napovedujejo, da je sedanji mir, samo mir pred viharjem ter da bodo na globoko zaorali jeseni, ko bodo priredili generalno ofenzivo po vsej Avstriji. Tako imajo v načrtu velik pohod na Dunaj, ki se ga bo udeležilo vse članstvo in na katerem bodo baje spregovorili voditelji Heimvvehra odločilno besedo. Razsodna javnost sprejema te heim-wehrovske napovedi z veliko skrbjo, ker se boji, da bi zamogla jeseni izbruhniti zopet slična panika, kakor lansko jesen po velikih heimvehrov-skih pohodih. Protlhabstmrški pokret na Madžarskem Večina madžarskega narod? in naprednih politikov zahteva svobodno volitev kralja — Habsburžani so s«mo prelivafi madžarsko kri Praga, 26. julija AA. »Bohemia« prina« ša članek pod naslovom »Iz krogov »vo» bodnih volilcev kralja«, o katerih pravi, da je treba habsburško moč presoditi po nje« ni pravi vrednosti. Antihabsburžam sledijo liberalnim in demokratskim idejam, ki ustvarjajo mišljenje, da se zaenkrat od Habsburžanov ne more ničesar pričakovati. Mnogo bivših politikov in velik del de« lavskih krogov v Madžarski so pripadniki tega mišljenja. Oni pravijo, da je 400 let habsburškega režima zahtevalo preveč kr« vavih žrtev, da bi mogli priporočiti vrni« tev te dinastije. Madžarska kri, ki je tet kla v mnogih vojnah, gotovo ni bih prelita v interesu madžarskega naroda, temveč v interesu hiše Habsburg. Sodeč po prošlo« sti in po mentaliteti Habsburžanov čutijo antihabsburžani, da bi restavracija te di« nastije prinesla v bodočnosti samo to, da bi morala Madžarska vleči habsburški voz. Angleška delavska stranka zopet enotna Neodvisna delavska stranka priznala kot vrhovno instanco kongres delavske stranke — Komunike o doseženem sporazumu London, 26. julija s. Na konferenci, ki se je včeraj vršila v spodnji zbornici, sc bila poravnana nasprotstva med vodstvom delavske stranke in neodvisno delavsko stranko. Neodvisna delavska stranka Je končno priznala kongres delavske stranke, ki se sestaja vsako leto, kot vrhovno inr-tanco. Politične smernice obeh delavskih strank sta se dosledaj ujemali razsn v vprašanju razorožitve. V tem vprašanju je zastopala delavska stranka stališče, da mora sporazum med državami tvoriti izhodišče za vso akcijo, dočim je neodvisna delavska stranka zahtivala, da mora z razorožitvijo pričeti Anglija, ki naj bi s tem dala drugim državam dober zgled. Na včerajšnji konferenci je bilo razen tega sklenjeno, da bo izdan o njej skupni komunike, ki ga bosta podpisala za delavsko stranko Hen-derson in Maxton za neodvisno delavsko stranko. Spinalno otrpnenje otrok v Alzacifi Pariz, 26. julija s. »Havae« poroča iz Strasburga, da se spinalno otrpnenje otrok v Alzaciji polagoma Siri. V zadnjih 24 urah beležijo 5 novih primerov te bolezni. Vsega je. v zadnjih 5 tednih obolelo 210 otrok, med njimi iz Strasburga 55. Rim, 26. julija r. Potresna katastrofa, ki je zadela Južno Italijo, zavzema še vedno večji obseg. Iz potresnega ozemlja prihajajo skoraj vsako uro pretresljivešje vesti, ki opisujejo strašno razdejanje ter bedo in obup nesrečnega prebivalstva. Število žrtev narašča od ure do ure in bati se je, da se bodo uresničile cenitve, ki so se zdele sprva daleko pretirane. Pri raz-kopavanju razvalin porušenih domov so naleteli na nepričakovano veliko število mrtvecev, za katere se doslej sploh ni niti vedelo. Dozdaj že 2842 mrtvih Po uradnih ugotovitvah je naraslo število mrtvecev tekom današnjega 4ine na 2842, k čemur pa je še treba prišteti vse one, ki so podlegli poškodbam v bolnicah. V službenih krogih priznavajo, da bo število žrtev brez dvoma naraslo na nad 8000, dočim se neofi-cijelno zatrjuje, da bo katastrofa zahtevala skoro gotovo nad 5000 človeških življenj. Grozne slike razdejanja Nemogoče je le približno verno opisati sliko bede, obupa in razdejanja, ki se kaže na vsakem koraku v prizadetih pokrajinah. V potresnem ozemlju, ki obsega nad 10.000 kvadratnih milj, ni niti ene same hiše, ki bi bila ostala docela nepoškodovana. Celo nova, trdno zgrajena poslopja, kakor sodišča in druge uradne zgradbe, je potres tako omajal, da kažejo velike razpoke od strehe do tal. Slabše zidani kmečki domovi in delavska okrožja pa so v eni sami razvalini. Mnogo vasi je dobesedno razdejanih do tal, tako da niso ostali niti temelji. Vse ceste in pota so zasuta in zatrpana z razvalinami, tako da si morajo reševalni oddelki sproti krčiti pot. Pomožna akcija, ki je v pretežni večini v rokah vojaštva, le polagoma napreduje in prinaša po malem red v nepopisno zmešnjavo. Ljudje, ki so bili razkropljeni po vsem potresnem ozemlju ter so se razbežali na vse strani, se polagoma zopet zbirajo okrog svojih porušenih domov in pomagajo pri odstranjevanju ruševin. Pogled na porušene domove, na uničene nade in na često grdo razmesarjena trupla svojcev pa le še povečava obup in žalost, ki je ni mogoče popisati. Težavno reševanje Reševalna akcija je za enkrat v glavnem usmerjena na reševanje morebiti še zasutih ranjencev, na zbiranje in pokop mrtvecev in na prehrano prebivalstva. Reševalni oddelki pa se morajo boriti z neverjetnimi težkoča-mi. Ceste in pota so večinoma razdejana in zatrpana z razvalinami in ruševinami, da jih morajo sproti poprav Ijati, graditi mostove in si krčiti pot skozi razvaline. Zato kolone avtomobilov z živili in zdravili ter drugimi potrebnimi reševalnimi sredstvi le polagoma napredujejo. Ker so razdejani vsi vodovodi, dočim so mali domači studenci in cisterne večinoma usahnili, vlada v vsem potresnem ozemlju pomanjkanje vode. Vodo morajo od daleč dovažati z avtomobili. Prav tako so prekinjeni vsi električni daljnovodi, zaradi česar je večina prizadetih pokrajin brez luči. Vojaštvo si pomaga z žarometi, ki jih uporabljajo zlasti pri razkopavanju razvalin. Le na ta način je mogoče delo tudi ponoči. En milijon ljudi brez strehe in hrane Hude preglavice povzroča tudi prehrana prizadetega prebivalstva. Približno en milijon ljudi je brez strehe in brez vsake hrane. Vse te nesrečneže morajo prehranjevati in jih spraviti polagoma pod streho. Vojaštvo je dalo na razpolago vojaške kuhinje in ustanovilo v vseh večjih krajih vojne pekarne. Pri vojaških kuhinjah dobiva prebivalstvo po enkrat na dan toplo hrano in pol kg kruha. Ze prvega dne je bilo razdeljenih med gladujoče prebivalstvo 156.000 zabojev mesnih conzerv, 118.000 porcij juhe in 115.000 kg kruha. Naslednje dni se je število dnevnih porcij skoraj potrojilo in še stalno narašča. Za prvo silo je bilo v potresnem ozemlju zgrajenih 20.000 velikih vojaških šotorov, v katerih je prostora za okrog 250.000 ljudi. V prvi vrsti so spravili v šotore ženske in otroke, dočim morajo moški, če ni prostora, prenočevati na prostem. Za kuhanje hrane dovaža vodo 25 tovornih avtomobilov, rekviriranih po mestih in nri gasilnih društvih. Kljub vsej tej velikopotezni pomožni akciji pa ylada v potresnem ozemlju še vedno veliko pomanjkanje. Za ranjence ni prostora Tekom današnjega dne so začeli odvažati iz potresnega ozemlja ranjence v notranjost države Bolnice v potresnem ozemlju so namreč tako prenapolnjene, da leže ranjenci na prostem. Vojaštvo je dalo na razpolago nad 5000 zasilnih lazaretov, a vse to ne zadostuje, ker dovažajo iz porušenih krajev vedno nove pohabljence. Vse hiše, ki so še kolikor toliko varne, so spremenjene v zasilne bolnice. Rdeči križ je organiziral zdravnike in jih porazdelil po vsem potresnem ozemlju, da nudijo ranjencem prvo pomoč in skr-be za njihov prevoz v bolnice. Kakor je bilo pričakovati, so našli pri razkopavanju razvalin še mnogo ranjencev. Samo tekom včerajšnjega in današnjega dne so jih izkopali izpod razvalin nad 600. Vsi pa so zaradi hudih ran in velike izgube krvi ter večdnevnega stradanja tako onemogli, da je malo upanja, da bi jih ohranili pri življenju. Tragični dogodki pri reševanju Proti vsakemu pričakovanju pa so naleteli tu pa tam pod razvalinami celo še na žive in nepoškodovane ljudi. Ko so jih rešili iz groznega objema sesutega zidovja, so nekateri od veselja zblazneli. Pri reševanju se je odigralo tudi več skrajno tragičnih dogodkov. V Melfiju je pomagal pri reševanju neki vojak, doma iz tega kraja. Najprvo je pohitel z več tovariši na svoj dom in res se mu je posrečilo, da je razkopal razvaline in našel svojo ženo še živo Bila pa je hudo ranjena in so jo takoj spravili v zasilno bolnico. ^ Tudi trije otročiči, ki so se nahajali v spodnjih prostorih, so bili še pri življenju ter so obupno klicali, naj jih rešijo. ^ Nesrečni, a vendar skrajno vzradoščeni oče je z vso naglico odkopaval razvaline. V svoji nestrpnosti, da čim prej reši ljubljene otročiče, pa je postopal tako neprevidno, da se je zid porušil in ubil njega in vse tri otroke. Ko so to sporočili ranjeni ženi, je od žalosti zblaznela ... živ otrok med 30 mrtvimi V neki drugi hiši v Melfiju so baš ob prihodu italijanskega kralja, ki je poseti! potresno ozemlje, da se na licu mesta prepriča o katastrofi, izkopali izpod razvalin neke velike hiše 30 mrtvih. Sredi med njimi so našli štiriletno dekletce še živo in zdravo. Bila pa je tako obroz-gana od krvi, s katero se je mešal prah zidovja, da je napravila uprav pošasten utis. Zelo vzradoščena, da so jo rešili, je tožila, da je lačna. Kralj jo je ginjen dvignil na roke in poljubil na krvavo, umozono čelo. Ker je ostala sirota, je odredil, da jo prepeljejo v Rim, kjer bo kralj skrbel za njeno nadaljno vzgojo. Hiše se še vedno rušijo Manjši potresni sunki se še vedno ponavljajo. Mnogo hiš, ki so ob prvem potresnem sunku razpokale, se sedaj rušijo. Zato postopajo oblasti zelo previdno. Posebni pionirski oddelki natančno pregledujejo vsako hišo. Nevarne objekte, ki se ne dado več popraviti, morajo sproti razstreliti, da se preprečijo nadaljne nesreče. Le malo je hiš, ki so še uporabne za nadaljno prebivanje. Samo v Napolju, ki leži na robu potresnega ozemlja in kjer potres ni bil tako močan, je bilo danes na odredbo oblasti izpraznjenih 300 hiš. Šest cerkva so zaprli, ker obstoja nevarnost, da se porušijo. 2e iz tega se da sklepati, kako hudo razdejanje je povzročil potres še le v centru potresnega ozemlja. Da spravijo brezdomce pod streho, grade v vseh večjih krajih barake. Potresni sunki se nadaljujejo Potresni sunki še niso prenehali. Na srečo so vsi lažjega značaja. V Arianu se je danes podrlo uradno poslopje, ki je bilo močno poškodovano. Nevarnost epidemij Večja nevarnost, kakor od morebitnih nadaljnih potresnih sunkov, pa grozi sedaj v potresnem ozemlja od vročine. Zadnje dni je zavladala nenavadna vročina. Danes je bilo v senci 46 stopinj Celzija. Zemlja je vsa razpokana. Vode nL Trupla, ki leže vsepovsod, ker jih ne morejo dovolj hitro pokopati, začenjajo razpadati in razširjajo ob pripeka-očem solncu strašen smrad. Zdravniki se boje, da bi IzbrtlJinHe epidemije. Zato so oblasti odredile, da se z vso naglico poravljajo vodovodi, da bi bili prlza-edti kraji čimprej preskrbljeni z zdravo pitno vodo. Seja ministrskega sveta Rim, 26. julija. AA. Zaradi potresne katastrofe je sklicana seja italijanskega ministrskega sveta za torek 29. t. m. ob 10. dopoldne. Papežev odposlanec deli podporo Vatikan, 26. julija. AA. Odposlanec sv. očeta papeža je odpotoval v kraje, ki jih je prizadel potres, kjer je razdelil prvo pomoč, ki jo je poslal sveti oče s svojim blagoslovom. 0 Potres v Bolgariji Sofija, 26. julija č. Včeraj ob 22.51 je sofijska seizmografska postaja zabeležila nove močne sunke, katerih epicenter se je nahajal kakih 200 km daleč od Sofije m sicer v južnovzhodnih delih iužne Bolgarije. Zabeležil so 6 močnih paralelnih sunkov v Skobleju, Jablkovu, Rakovskemu, Bori-sovgradu, Simonovgradu, Harmanliii, Lu-benovi, Mahali, Stari Zagori, Kazanliku in drugod. Ker se je potres pojavil na istem ozemlju, kjer je bila potrebna katastrofa predlani, je razumljivo, da je po vesteh o potresni katastrofi v Italiji, došlo do velikega razburjenja med prebivalstvom. Potres pa je poškodoval samo nekoliko hiš in človeških žrtev ni bilo. Potres tudi v Nemčiji Koln, 26. julija, s. V Duisburg-Alt-stadenu so danes ponoči čutili močan potresni sunek. Potres je bil toliko močan, da so v nekaterih stanovanjih popadale slike s sten. Večje škode sunek ni napravil. Visoko odlikovanje predsednika slovanske gasilske zveze Beograd, 26. julija. AA. Z ukazom kralja in na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev generala Petra Živkoviča je odlikovan z redom sv. Save III. Adolf Seidl, upokojeni učitelj v Pragi in predsednik slovanske gasilske zveze. Izprememba v Stolu sedmorice Beograd, 26. julija AA. Z ukazom Nj. Vel. kralj in na predlog ministra pravde je upokojen Ivan Okreti-č podpredsednik v 1«1 Stola sedmorice oddelka B v Zagre« bu, ki je obenem odlikovan z redom Kara« djordjeve zvezde IV. vrste. — Za pod« predsednika Stola sedmorice oddelek B ▼ Zagrebu je imenovan v 1«1 dr. Josip Ma« tičič, sodnik v 2a=L Nov jugoslovenski potniški parnik Beograd, 26. julija. Društvo »Jugoslovenski Putnik« je poslalo Jugoslovenske-mu Lloydu pozdravno brzojavko, v kateri naglaša svoje največje navdušenje in radost nad agilnostjo Jugoslovenskega Lloy-da, ki je nizu dosedanjih svojih del dodal novo delo za pospeševanje in razvoj našega pomorstva. Zahvaljuje se mu za inici-jativo, ker je napravil znaten korak naprej v pospeševanju turizma s tem, da je kupil nov veliki potniški parnik. Strašna smrt pod tramvajem Zagreb, 26. julija n. Danes se je pripetila na Savski cesti tragična nesreča. Seljak Mato Molnar iz Brezovice je gnal po njej v Zagreb s svojim 8=letnim sinom Ivico 3 Krave. Sredi Savske ceste mu je ena izmed krav prišla pred tramvaj in mali Ivica jo je hotel odgnati, da bi jo ne covczii Pri tem pa je tramvaj dečka samega podrl na tla in šel preko njega. Prestrašeni oče je pričel razburjen plakati nad sinovim tru« plom in kmalu se je zbralo na mestu ne« sreče na stotine ljudi, tako da je bi? pro« met na Savski cesti za celo uro onemogo« čen. Ker je sin še kazal znake življenja, je oče pustil krave na cesti in se odpeljal z njim v bolnico, vendar pa bi bila vsaka , pomoč zaman, ker je deček izdihnil, preden so ga prepeljali v bolnico. Zeileisov institut v Galls-pachu bodo zaprli Linz, 26. julija d. Zaradi razširjenja ti« fusa v gallspaškem okrožju je prebivalstvo zelo razburjeno. V grieskirchenski bolnici se nahaja sedaj 6 na tifusu obolelih bol« nikov. Nekateri drugi bolniki pa so bili prepeljani v bolnico usmiljenih sester v Welsu. Občinski svet v Grieskirchnu je imel dolgo sejo, na kateri je soglasno spre* jel resolucijo, s katero zahteva od avstrii« ske deželne vlade, naj takoj zapre Zeilei« sov institut v Gallspachu, ker obsto;a ne« varnost, da bodo tamošnji tujci še bolj raznesli tifus po gallspaškem okraju. I 'L IW 111 kolodvorov Preureditev Ijubljai Važna konferenca v Ljubljani v navzočnosti novega generalnega direktorja državnih železnic Ljubljana, 26. julija. Davi J« z beograjskim brzovlakom prispel v Ljubljano novi generalni direktor državnih Železnic gosp. inž. Dimitrije flreplovič. Na kolodvoru ga je pozdravil v imenu ža ležniške uprave pomočnik direktorja ljub-Ljanske direkcije gosp. Inž. Mak» Klodič ln v imenu UJN2B predsedstvo oblastnega odbora s predsednikom gosp. Juhom na čelu. Navzoča je bila godba narod. žel. društva .Sloge«, ki je igrala pred in po pozdravu, tako da so slovenski železničarji tudi javno dali duška svojemu veselju, da je na ta visoki položaj prišel mož, ki je že s svojim dosedanjim delom dokazal svoje velike sposobnosti. ,, Gosp. generalni direktor je po prihodu imel najprej interno konferenco s predstavniki ljubljanske železniške direkcije, ki so mu pojasnili situacijo glede prometa v Sloveniji, oziroma v področju ljubljanske direkcije v prometno - tehničnem, kulturnem, socijalnem in tujsko - prometnem oziru. Ob 11. 30 je bila v direkcijski sejni dvorani konferenca, ki ji je predsedoval predsednik gradbenega odseka ljubljanskega občinskega sveta gosp. Ivan Hribar in na kateri so se pretresla vprašanja, tičoča se železniškega prometa Ljubljane, zlasti preureditve glavnega kolodvora. Gosp. Ivan Hribar je v svojem pozdravnem govoru posebej naglasil, da je to prva tovrstna konferenca, ki se vrši v navzočnosti enega najbolj merodajnih faktorjev železniške uprave, generalnega direktorja drž. železnic. Naglalal je, da je potrebno rešiti vprašanje ljubljanskih kolodvorov na bazi, ki bo odgovarjala ne samo momentani potrebi mesta Ljubljane, nego tudi potrebi njenega bodočega razvoja. Orisal je histo-rjjat dela ljubljanske mestne občine od leta lb98. do 1914. v vprašanju kolodvorov v Ljubljani. Posebej je obrazložil razne projekte, zlasti projekt inž. Blumenthala, ki je na prošnjo gosp. Hribarja kot takratnega ljubljanskega župana naredil idejno skico o regulaciji železniškega prometa in centralnega kolodvora v območju Ljubljane. Na podlagi izvajanj g. Hribarja se je razvila živahna debata, v katero so posegli zastopniki želez, uprave in raznih korpo-racij. V debati so sodelovali med drugimi pomočnik direktorja inž. Maks Klodič, načelnik gradbenega oddelka inž. Hoffman, šef gradbenega oddelka inž. Miiller - Petri?., zastopnik prometnega oddelka Ivan Deiiič, zastopnik hišnih "posestnikov predsednik g. Frelih. Ljubljanski podžupan g. Jarc je v svojem govoru reasumiral vse iznešene okolnosti in želel,, da bi «e med vsemi prizadetimi krogi našla taka rešitev, ki bi odgovarjala železniškim interesom, obenem pa tudi gospodarskim, kulturnim in socijalntm potrebam Ljubljane. Predsednik g. Hribar ie reasumiral v svojem zaključnem govoru želje navzočih, nakar je povzel besedo gosp. generalni direktor inz. šreplovič. Naglasil je predvsem dve glavni točki, in sicer prvo: kaj se ima izvršiti za popolno reorganizacijo ljubljanskega kolodvora v zvezi z iznefienimi predlogi, in drugo: kaj je neobhodno potrebno, da se na ljubljanskem glavnem kolodvoru takoj izvrši. Omenil je, da je v smislu odločitve gosp. ministra za promet potrebno, da se za definitivno rešitev vprašanja ljubljanskih kolodvorov razpiše poseben kon-kurz, pri katerem naj sodelujejo poleg naših strokovnjakov tudi inženjerji ostalih držav v Evropi, torej da naj se razpiše mednarodni konkurz za definitivno rešitev. V najkrajšem času pa naj se že izvršijo vse one potrebne predadaptacije na postaj, napravah ljubljanskega glavnega kolodvora, ki so za ogromen potniški promet že sedaj neobhodno nujne. Izvajanj m g. generalnega direktorja so z navdušenjem pritrdili vsi navzoči; na osno> vi njegovih izjav so se konkretizirale smer« niče. na podlagi katerih naj se to vpra« šanje reši v sporazumu med železniško upravo, mestno občino in prizadetimi go» spodarskimi krogi. Predsednik g. Hribar se je zahvalil g. gen. direktorju in zaključil konferenco Nato je bil skupen obed v srebrni dvorani hotela Uniona G. generalni direktor se Je zahvalil v lepih besedah predstavnikom Ljubljane za gostoljuben --prejem in za stvarno debato o vseh zadevah, ki se v zvezi z železniškim prometom ne tičejo samo našega državnega gospodarstva, nego naše obče jugoslovenske kulture. Posebej je poudaril, da je želja g. ministra za pro« met. da se Ljubljani kot enemu naj važne j« šib gospodarskih, kulturnih in prosvetnih centrov ter prestolnici dravske banovine v vsakem oziru pomaga, kolikor je to mo* goče, ter obljubil, da bo tudi njegovo delo na težkem in odgovornem mestu general* nega direktorja jugoslovenskih državnih železnic vedno usmerjeno za tem, da za* dovolji vsem potrebam bele Ljubljane. Potek konference je dokazal, da Ljub* ljana in dravska banovina lahko vidita v novem generalnem direktorju jugosloven* skih državnih železnic objektivnega in prepričanega prijatelja in pospeševatelja slovenskih gospodarskih, kulturnih in so* cialnih interesov. Župan v Detroitu - vodja roparske tolpe Potem, ko je ogoljufal občino za težke milijone, je organiziral umor sina svojega najnevarnejšega nasprotnika, Buck!eya Detroit, 26. julija, d. Zavratni umor j milijonarjevega sina Geralda L. Buckle-ya, ki je bil izvršen v čitalnici hotela »La Salle« v Detroitu in katerega je organiziral bivši župan mesta Detroit Ben Charles Bowles je izval največjo senzacijo. Na ulicah je prišlo po umoru mladega Buckleya do krvavih spopadov med Bowlesovimi prijatelji in nasprotniki, ki so izposlovali pred nedavnim časom njegovo suspendiranje. Po poročilih ameriških listov je bil oče umorjenega Geralda Buckleya eden glavnih mož, ki so razkrili silne sleparije in milijonske goljufije, katere je izvrševal Bowles kot mestni župan. Vlada je dolgo časa oklevala, da li bi odstavila Bowlesa, ker je imel ta ravno tako velik upliv v političnih krogih, kakor med detroitskimi zločinci. Bowles je takoj po sprejemu ukaza o suspenziji javno izjavil, da se bo nad starim Bu-ck!eyem kruto maščeval in da mu bo še žal, ker je pokvaril njegove trgovske posle. Po tej izjavi je izginil ter se še sedaj skriva pri svojih prijateljih, ki so izvršili umor mladega Buckleya. Morilci so bili aretirani z njim pa tudi 32 drugih kriminalnih tipov, ki so bili v stalni službi pri zglednem županu Bowlesu. Vsi trije morilci so Italijani ter jih je mogla policija aretirati šele po dramatičnem lovu z avtomobili po detroitskih ulicah, pri čemur se je odigrala pravcata bitka, v kateri je policija uporabila tudi strojne puške. Sedaj išče policija pobeglega Bowle-sa, ki piše grozilna pisma svojim nepri-jateljem ter jim grozi, da jih bo doletela ista usoda, kakor mladega Buckleya. Mnogi so se teh groženj tako ustrašili, da so naprosili policijo naj zavaruje njihove hiše. Eden glavnih njegovih nasprotnikov Robert Oakman, ki je bil desna roka starega Buckleya v borbi proti BowIesu, pa je zapustil Detroit in odpotoval s svojo jahto v inozemstvo, ker se boji maščevanja. Doba prekooceanskih poletov Nemška letalca Hirth ln Waller sta pristala v Croydonu — V Am-?-itki pa se pripravlja Mac Laren za polet preko Bermudov in Azorov v Pariz in nazaj London. 26. julija AA. d. Na letališče Croydon sta prispela nemška letalca Hirth in Waller, ki letita iz Berlina v Chicago. Letita s športnim letalom, ki ima 40 konjskih sil. Polet nameravata izvršiti postopoma preko Orkneyskih otokov, Islandije in Greenlandije in Labradorja. Oba letalca sta zelo dobro razpoložena in prav zadovoljna s potekom dosedanjega poleta. Na vprašanje novinarjev, da li se ne strašita smele vožnje preko Atlantika, ki io bosta morala izvršiti brez sleherne zveze s celino sta izjavila, da se tako zanašata na svoje letalo, da sta trdno uver-jena v uspeh svojega podviga. Newark, 26. julija d. Ameriški letalski učitelj W. S. Mac Laren namerava 1. avgusta zjutraj poleteti s svojim enomotor-nim letalom preko Atlantika v Pariz. Letel bo preko Bermudskega otočja in Azorov ter upa, da se mu bo posrečilo potolči rekord, ki ga je postavil leta 1927. Lindberg, ki je potreboval za prekoocenanski polet 33 in pol ure.. Mac Laren je bil med vojno vojaški letalec ter bo letel z »Locheeh-Sirius« eno-krilnikom, ki ima 425 konjskih sil. Ker vozi to letalo 60 km hitreje kot Lindbergovo, je upravičeno upanje, da bo potolkel Mac Laren Lindbergov rekord. Ako se bo Mac Larenu polet posrečil potem bo počival nekaj dni v Parizu ter se vrnil po isti poti iz Pariza v Ameriko. S tem poletom hoče predvsem dokazati, da je črta Newyork-Bermudi-Azori najbolj prikladna za letalski promet preko Atlantika. Letak) bo imelo na krovu tudi 1000 funtov pošte. Evropski krožni polet ! Smrtna nesreča London, 26. julija AA. Evropska letal* ska tekma se bliža koncu. Včeraj so pri* spel v Vratislavo pozneje. Nemški pilot ci in sicer Thorn. kapetan Broad in Alan Butler Vodilni nemški tekmovalec Poss je pri* spel v Vratislavo poznej. Nemški pilot Morzik, ki je zmagal v lanski tekmi, je prenočil v Pragi. Med Brnom in Prago je preletelo včeraj razen kontrole 6 letal. V Španiji je še 35 letalcev. Tekmo klasificl* rajo z različnih vidikov. Pravila tekme do* ločajo. da tekmovalci ne smejo prispeti v Berlin pred četrto uro jutri popoldne. Zato bodo angleški vodilni letalci naj* brž čakali v Gdanskem. čeorav bi Se ta« hko preleteli progo do Berlina* preko Po« znanja, Varšave in Gdanskega. Lapovsko gibanje na FinsKem Antikomunistifino gibanje na Finskem je zavzelo večji obseg in ostrej-8® oblike v toku zadnjega leta. Po pokrajini Lappo, kjer se je najprej pričelo, je dobilo ime lapovskega gibanja. Ima trdno organizacijo in dobro urejen organizacijski aparat, zato je napravil nastop lapovcev zelo močan vtis v deželi. Gre za izrazit kmetski pokret, ki je nastal kot reakcija zoper komunistično propagando. Vodstvo imajo seveda tudi tU intelektualci, osobito mlajši elementi, ali opira se izrazito na kmetski sloj, ki ga hoče kompaktno organizirati za borbo zoper komunizem. Gotovo bi bilo interesantno izvedeti, da se je ravno sedaj antikomunistično gibanje tako močno razmahnilo na Finskem. Pred vsem ne smemo pozabiti, da je Finska neposredna soseda sovjetske Rusije in da je ostala tu opasnost pred sovjetsko propagando vedno aktualna, saj je dežela kot ena prvih doživela boljševiško invazijo. Da pa je oživela antikomunistična propaganda ravno sedaj v tako močni meri in silovitih dejanjih, temu ne more biti vzrok samo v navedenem. Tu je očividno izdatno vplival tudi najnovejši zaokret ruske sovjetske notranje politike, in sicer pred vsem ko-lektiviziranje agrarnega gospodarstva na Ruskem, socializiranje vasi, ki je tudi v Rusiji zadelo kmetski element najhuje. Ta ofenziva ruske komunistične stranke v vaseh je moraia napraviti največji vtis tudi na kmetsko prebivalstvo na Finskem. Ker je bilo istočasno delovanje komunistične stranke na Finskem zelo živahno, je smatralo vodstvo lapovskega pokreta za umestno, da še postavi z vso silo zoper komunistično propagando. Te momente navajajo lapovci ko poglavitna gibala svojega pokreta Poseben značaj pa dajejo lapovcem metode, s katerimi vršijo svojo antikomunistično borbo. Dovoljujejo si vsakrŠDa sredstva, zakonita in neza konita, uničujejo komunistične tiskarne, liste, domove, jim preprečujejo zborovanja, odstranjujejo s silo njihove voditelje in so marsikoga kratko-malo postavili Čez mejo na sovjetsko ozemlje. To seveda nikakor niso de mokratični načini borbe, ali lapovci se sklicujejo na to, da komunisti sami povsod, kjer so na vladi, ne sprašujejo po demokratičnosti metod svoje borbe, marveč brezobzirno onemogočijo vse svoje nasprotnike. Da je vsako sredstvo dobrodošlo v boju zoper komunistično opasnost, to pa so postavili tudi za princip svoje akcije, zakaj s>na-rod je nad zakonit, argumentirajo lapovci Lapovski napadi se obračajo osobito tudi zoper parlament, češ da je v njem izhodišče komunistične propagande. Da zatro komuniste na vsej čr ti, jim hočejo onemogočiti udejstvova-nje na parlamentarnih tleh. Zato zahtevajo, da se volilni red spremeni, tako da se ne voli več po proporcijo nalnem sistemu, marveč po večinskem, dalje da se omeji volilna pravica na posedujoče sloje in se tudi zmanjša število poslancev. Te zahteve morajo seveda vzbuditi nasprotstvo socijaii-stov in radikalnih kmetov, ki so se sprva držali napram lapovskemu gibanju bolj nevtralno. Tudi Švedi, ki tvorijo na Finskem močno narodno manj-šino^ ki pa ji pripada ravno velik del meščanstva, gledajo precej nezaupno na lapovce, ker se bojijo njihovega agresivnega finsko nacionalističnega pritiska. Zato je pričakovati, da bodo lapovci v parlamentu zadeli prej ali slej na močnejši odpor, dasiravno se ne da tajiti, da vživajo pri mnogih politikih velike simpatije. Saj je celo predsednik republike javno izjavil, da odobrava cilje lapovskega gibanja. V parlamentarno političnem pogledu situacija tedaj še ni razčiščena. Nova vlada, ki se je sestavila pod vtisom velike lapovske manifestacije v Helsinki-Helsinerforsu, sestoji iz koncentracije meščanskih strank. V nje lapovci niti nimajo svojih ministrov, dasi sta se jim ponudili dve mesti, marveč so se zadovoljili s pod-sekretariiatom v poljedelskem ministrstvu. Toda kljub temu je koncentracijska vlada močno naklonjena lapov-s! emu pokretu in pri tem se mora kot posebno važno naglasiti, da stn" na čelu ministrskega sveta Swinhufcnd, šef vlade iz dobe meščanske vojne med belimi in rdečimi. Lapovsko gibanje, ki pomeni vsekakor tudi precej reakcijonarni zaokret v finski politiki, pa prinaša posledice, ki stopajo iz ožjega okvira samo finske zadeve. Antikomunistični. izrazito kmetski lapovski pokret se prenaša že tudi v ostale baltske državice, predvsem v sosedno Estijo in obeta, da postane večje politično gibanje. Prav radi tega pa je tudi povečal napetost med Finsko in Rusijo ln radi nekaterih obmejnih aktov radikalnih Novo mesto, 26. julija. Posestnik Josip , , „----- ------ ...--------- Gorenc iz Gorenje vasi pri Sv. Marjeti je I lapovcev so že pričele prihajati prve mlatil • B^aniam T- i _ '__ I nrnf •_ ir i «,• mlatil s strojem pšenico. Za to delo je na* jel več težakov, med njimi tudi 40»Ietnega tesarja in kočarja Antona Kosa. Po izvr* šenem delu so pili običajni likof. Precej vinjen je šel Kos zvečer v družbi Antona Debevca na skedenj spat v seno. Nekaj časa sta še veselo popevala, naenkrat pa je petje utihnilo. Ko so domači šli pogledat kaj se je zgodilo, so našli Kosa z zlom« Ijenim tilnikom ležati na skednju. Hotel je bržkone na stran. V vinjenosti pa ni opazil odprtin in je padel s parme na ske* denj in se ubil. Po odredbi mokronoškega sodišča je odšla na Ijce mesta sodna komi« sija, da ugotovi dejanski stan in okoliščine smrti. protestne note iz Moskve. V tej smer! je pričakovati nadaljnjih konfliktov, ki bi mogli sčasoma Se razburjati evropsko javnost. Ameriško zlato za Francijo Pari*. 26 julija. AA. Francoski preko-oceanski parnik »Pariš, ki je prispel v Hav-re, je pripeljal 77 zabojev zlata v vrednosti 5 milijonov dolarjev. Zlato je bilo takoj prepeljano v Pari«. VPFMFNSKA NAPOVED Dimniška vremenska napoved sa nedeljo: Manj oblačno, nekoliko toplejše. Argentina: Amerika 6:1 V prvem semiftiMRta je argentinsko moštvo, ki je bilo mnogo bolj borfccttfto, zmagalo nad Ameriko - Danes se vrši tekma Uruguay Jugoslavija Montevideo, 26. julija. Dan«? se je vršila prva semifinaina tekma med reprezentancama USA in Argentino. Eanimanje je bilo že za to prvo semifinalno tekmo izredno veliko, ker je danes padla odločitev, ali bo najhujši domači rival Uru-guaya, Argentina, prišel v finale. Domači seveda računajo z gotovostjo, da bo na jutrišnji tekmi med uruguays»to in jugoslovensko reprezentanco zmagal Uruguay in da se bosta pri finalni tekmi srečala domača rivala Uruguay in Argentina. Z ozirom na to je bil obisk današnje tekme izredno velik. Stadion je bil skoraj razprodan. Prvi finalist je torej ie določen. Po estri borbi je argentinska reprezentanca premagala Ameriko s 6:1. Amerika se bo torej morala boriti s premagancem jutrišnje tekme za tretje, odnosno četrto ruesto. Plavalne tekme za prvenstvo dravske banovine V seniorski skupini vodi Primorje v razmerju 127:84 — V juniorski pa je Ilirija pred Primorjem 78:50 — Skupino skoki juniorjev s! osvoji Ilirija 47:10 — Naši juniorji so zrušili nekaj državnih in pod-saveznih rekordov Ta tekmovanja se zaradi neprijetnega incident* v petek popoldne niso mogla pričeti, kakor je bilo namenjeno po pro* gramu. Po obojestranski uvidevnosti ;n ši« rokog rodnosti, ki sta jo pokazala tako LPP kot uprava kopališča Ilirije, se je vendar moglo včeraj zjutraj začeti s programom. Najprej so prišle na vrsto to^ce, ki bi se imele absolvirati v petek. Edino 1500 seniorji se je sporazumno med vsemi v poštev prihajajočimi oindtelji odgodit na poznejši čas. Sploh je treba podčrtati dej« stvo, da do močnejših nesoglasij ni pri« hajalo in da se je par diferenc posrečilo ugladiti s pametnim popuščanjem z ene ali z druge strani. Zaradi pičlo odmerjenega časa so se morali odložiti skoki juniork, prav tako water»polo Ilirija I — Primorje L Organizacija prireditve je bila dobra, program se je razvijal brezhibno. O samih rezultatih je pripomniti, da so bili dosežem, kakor je bilo pričakovati v juniorskih disciplinah nekaj prav dobrih rezultatov, docim ni bilo — tudi v soglasju s pričakovanjem — v senaorskih discipli« nah nobenih presenečenj. Rezultati (v fi« nale se plasirajo prvi štirje iz vsakega predtekmovanja): Sobota predpoldne: Juniorji 50 m prosto, L predt.: L Wilfan (P), 31.4; 2. Fritsch (I) 32.8; 3. Lavrenčič (I) 33.2; 4. Meier (P); 5. Jamnik (I); 6. Kan. dič (P). — II. predt.: 1. Jaodi (P) 34; H Ko« dre (I) 35.4; 3. Lunder (P); 4. 2irovnik (I); nastopili so samo štirje tekmovalci. Jnniorke 50 m prosto: predtekmovania se niso izvršila, ker se je javilo na startu premalo števil« tekmovalk in so se vse plasirale za finale. Seniorji 100 m hrbtno: I. predt.: 1. Payer (I) 1:39.6; 2. Bradač (I) 1 : 42; 3. Micbel (P) 1 : 45; 4. Seunig (I); 5. Urbežnik (P). — II. predt.: 1. Otruba (I); 1 : 32.4; 2. Med« ved (I) 1 : 34.2; 3. Jesih (I) 1 : 34.4; inž. Medved (P) 1 : 41.4; (samo štirje tekmo« valci). Seniorke 100 m prosto predtekmovanja se niso vr&U in se bo plavalo samo fi« nale. Juniorke 100 hrbtno: se bo zaradi male« ga števila tekmovalk plavalo samo finale. Juniorji 100 m prosto: I. predt.: 1. Wil» fan (P) 1:06.8 (1); 2. Turna (P) 1:25.4; 3. Fritsch (I) 1:26.1; 4. Jamnik (I) (samo štir« je tekmovalci). — IL predt.: 1.' Lavrenčič (I) 1:18.2; 2. 2irovndk (I) 1:20.4; 3. Meier (P) 1:21.2, 4. Kodre (I); 5. Jandl (P); en tekmovalec je izstopil na progi. Wilfanov čas je izredno dober, takega rezultata še ni dosegi slovenski tekmova* lec; obenem je nov jugoTekord za to progo. Juniorke 100 m prosto: L predt.: 1. Lam« pret (I) 1:353, 2. fettich (I); 3. Bradač (I); 4. Hoch (P); 5. Otruba (P); nastopilo 5 tekmovalk. — IL predt.: 1. Wohifart (I) 1:41-3; 2. Prekuh (P) 1:42; 3. Jenko (I) 1:43.9; Aplenc (P) 1:48.4; 5. Zalokar (I); prijavljenih samo pet tekmovalk. Seniorji 200 m prsno: I. predt. 1. Grilc (I) 3:28; 2. Bradač (I); 3. Kolar (P); 4. Mik« šič (P); 5. Kramer (I); en tekmovalec izsto« pil na progi. — II. predt.: 1. Volkar (I) 3:32.6; 2. Ogrin (P) 3:34.4; 3. Liška (I) 3.38.8; 4. Justin (P); 5. Stoika (P); en tek* movalec ni nastopil. Juniorji 100 m prano: L predt.: 1. Steg« nar (I) 1:37J; 2. Dolenec (P) 1:41.2; 3. Kuerbas (P) 1:42-5; 4. Skrbinšek (I); 5. Ča« dež G); 6. Zebre (P). — U. predt.: 1. Šturm (P) 1:323; 2. Jamnik (I) 1:39.4; 3. Kukovec (P) 1:40.5; 4. Bervsr (P); 5. Jamnik (I); prijavljenih samo pet tekmovalcev. — C as Sturma je za 4 sek. boljši od dosedanjega podsaveznega rekorda. Seniorke 200 m prsno finale: 1. Prekuh Fr. (P) 4.003; 2. Ogrin (P) 4.00.4; 3. Jenko Ida (P); 4. KMer (P); 5. Zupančič (I); 6. Pajnič (I). Tratnik (I) in Jerina (P) nista nastopili. Ostra borba za prvi mesrti. Pri* moriašice so odnesle 29 točk za svoje bar* ve, Ilirijanke 3. Stanje v seniorski skupini 63:32 za Primorje. Juniorke 100 a prsno finale. 1. Prekuh (P) 1:41.2; 2. Wohlfart (I) 1:43.2; 3. Kušej (I) 1:46.2; 4. Aplenc (P); 5. Sever (I); 6. Otruba (P); 7. Rojina (I); Klier (P) ni na, stopila. — Zmgaa male Prekuhove nad Wohlfertovo je vsekakor senzacija. Njen čas je bolifi od časa na lanskem drž. pr« venstvu. Točne sta si kluba enakomerno razdelila 16:16; stanje ▼ juniorski skupini 63:33 za liki jo. Juniorji 100 m hrbtno finale: 1. Wilfan (P) 1:18.6 (1); 2. Žkorvnik (I) 1:24.8; 3. Lav« renfič (I); 4 Sturm (P); 5. Tavčar (I); 6. Meier (P); Turna (P) nI nastopil Sušteriič (I) je zaostal na startu in odstopil; nezgo da se je pripetila tudi Sturmu. ki se je za« pletel v progo in si pokvaril placement. — j Wilfanov čas je boljši od juniorskega in ' sen/irskega dižavnega rekorda! Tudi 2i« ravnikov čas je prav dober. V tej disciplini je doseglo Primorje 17 točk. IHrija 15; sta« nje 78:50 za Ilirijo. Jnniorke 100 m prsno: I. predt.: 1. Pre« kuh (P) 1:4.23; 2. Kušej (I) 1:46.8; 3. Rojina (I) 1:57.2; 4, Klier (P); 5. Nowy Nives (P); samo pet tekmovalk; — II. predt.: Aplenc (P) 1:48.6: 2. Wohlfart (I) 1:49; 3. Otruba fP) 1:48.7; 4. S-ever (I); V Mahkota (P); pet tekmovalk. Seniotji 100 m prosto: I. predt.: 1. Tu« ma O. (P) 1:173; 2. Otruba (I) 1:19.6: 3. inž. Medved (P) 1:25.3; 4. Jenko (I); 5. Tu. ma B. (P); pet tekmovalcev: II. predt.: 1. Gaberšek (P) 1:205; 2. Erbežnik (P) 1:26; 3. Payer (I) 1:27.2; 4. Lampret (I); 5. Ka« tavič; pet tekmovalcev Seniorke 400 m prosto: 1. Ogrin 8:38.8; 2. Prekuh Fr. 8:42.8; 3. Jenko Lia; 4. Med* ved Ruša: 5. Nowy Nives; nastopilo je sa« mo pet člasii-c Primorrja, ki so spravile za svoj klub pod streho prve točke. Stanje po prvem finalu: P 31, IO. Soboto popoldne: Seniorke 4 krat 100 m piosto finale: I. Primorje I 7:53; 2. Primorje II; 3. Ilirija. Od najavljenih 6 štafet so startale samo tri. In tudi te tri niso v športnem poglc« du nudile ničesar, njih nastop je bil po« svečen bolj lovu za točke kot pravi bor« bi. Primorjanke so si osvojile 42 točk, Ili« rijanke 50; stanje v seniorski skupini: 105: 42 za Primorje. Seniorji 4X200 m piosto finale: 1. Iirija I 12:14.6; 2. Primorje I 12:56.6; 3. Ilirija II; 4. Ilirija III; 5. Primorje II.; 6. Primorje III. Fantje so nastopili kompletno in se je med poedinimi štafetami razvila ostra borba. Pokazale pa so se že v začetku konture končne slike. Ilirija razpolaga vsekakor z jačjimi sprinterji nego Primorje. Ilirijani so popravili neuspeh svojih kolegic prepustiva ši Primorju 22 točk od 64 in postavili končno stanje včerajšnjega dne v seniorski skupini: 127:84 za Primorje. Jnniorja 50 m prosto finale: 1. Wilfan (P) 28.9; 2. Lavrenčič (1) 32.4; 3. Fritsch (I); 4. Meier (P); 5. Žirovnik (1); 6. Kodre (J); 7. Jandl (P); 8. Lunder (P). — Wilfan je plaval v času, ki je boljši od podsaveznega in državnega rekorda. S to točko se je otvorila direktna bitka za pike v skupini iimiorjev in sta si Primorje in Ilirija raz« delila razpoložjdve točke vsak na pol, 16 : 16. Jnniorke 50 m prosto finale: 1. Lampret (I) 38.4, 2. Bradač (I) 40.2; 3. Jenko (1) 41.1; 4. Fettich (I); 5. Wohlfart (I); 6. Hock i.P); 7. Otruba (P); Sever (1) ni nastopila. Čas prve je bdljši od podsaveznega rekorda. V zadnjih treh letih ni Dil'niti na dr. pr« venstvu dosežen boljši čas. M'ade /Hrijanc ke so sa osvojile 3J točk in s tem stvorilo znatno razliko v stanju točk v korist svo« jega. kluba: 47 : 17. Seniorji 100 hrbtno finaie: 1. Medved (I) 1:31.8; 2. Otruba (I) 1:32.7; 3. Paver (I) 1:36.7; 4. inž. Medved (P); 5. Jesih (I); 6. Bradač (I); 7. Seunig (I); 8. Michel (P). — Čas je za naše seniorje razmeroma do* ber, iznenadila je Medvedova zmaga nad tovarišem Otrubo, ki je veljal za favorita. Ilirija si je priborila 29 točk, Primorje 3. Stanje v seniorski skupini 34 : 29 za Pri« morje. Skoki juniork: 1. Dovč (I) 33.20; 2. \Vohl« fart (I) 32.76; 3. Hock (P) 30.90. — Ilirija 21 točk, Primorje 5. Skoki juniorjev: 1. Sicherl (I) 56.40; 2. Pollak (I) 46.56; 3. Živec (P) 34.44; 4. Skr. binšek (I) 32.24; 5. Pribošek (I) 31.58; ta« lentirani Sicherl je zmagal z lahkoto in je svoj uspeh povsem zaslužil. Točke so si skakači razdelili tako: Ilirija 26, Primorje 5. Skupina juniorskih skokov je s tem za« ključena; zmagala je Ilirija v razmerja 47:10 in postal« s tem prvak v skokih juniorjev za leto 1930. Waterpolo Ilirija I — Primorje H 7 :i (2 : 1). Primorjanska druga garnitura je klonila šele v drugem polčasu. Gole so za* bili Otruba 4, Jesih 2, Payer 1 za Ilirijo in Bleiweis 1 za Primorje. Tekmovanje se nadaljuje danes ves dan: predpoldne ob 9., popoldne ob 15. Razvi* jala se bo čedalje bolj ostra borba za točke. Dunajski Sportfclub ▼ Beogradu poražen Beograd, 26. julija, p. BSK, ki ni nastopil kompleten, ker ima nekaj igračev v Montevideu, je porazil dunajski Sportklub s 5:1. Francija vodi v Davisovem pokalu Pariz, 26. julija, s. Presenečenje drugega dneva v finalnem boju za Davisov pokal je bila lahka zmaga francoskega para Cochet-Brugnon nad Američanoma AHisonom in Van Rynom v 4 setih. Francoza sta zmagala s 6:8, 7:5, 1:6, 6:2. Igro je gledalo 12.000 ljudi, med njimi predsednik republike. Svetovni prvak Cochet je očividno zopet v sijajni formi. Po današnji igri vodijo Francozi z 2:1. Verjetno je, da bodo končno zmagali. Jutri bosta igrala Cochet in Tilden ter Borotra in Lott. Naši kraji in ljudje Ob zlatomašniškem jubileju vladike dr. Andreja Karfina Maribor, 26. julija. Jutri 27. t n. poteče 50 let, kar je bil ▼ mašnika posvečen lavantinski knezoškof dr. Andrej Karlin. Baš na ta dan bo letos •iavii svoj zlatomašniški jubilej m daro* val tem povodom slov&sno mašo v mariborski stolnica ob navzočnosti visoKih cer* kvenih funkcijonarjev ter zastopnikov di* iavne in drugih oblasti z banom inž. Ser* nečem na čelu. Vladika dr. Andrej Karlin je bil rojen 15. novembra 1857 v Stan Lok- na Gorenj« ■kem, kjer je obiskoval !judsko šolo, od L 1868. naprej do 1876. pa gimnazijo v Ljubljani, kjer je tudi vstopil v bogoslov* jeu V duhovnika ga je 27. julija ±880. posvetil takratni ljubljanski škol dr Janez Pogačar. Karlin je bil kaplan v Smledniku (1880.—1883.) in Šenčurju pri Kranju (1883.—1885.), mestni kaplan in katehet pri Sv. Jakobu v Lnb'jan? (18S5.—1800.), nato je bil pozvan na pravne študije v za* ▼od Dell' Anima v Rimu, kjer je ostalo do leta 1892. Takrat ie bil imenovan za pre--fe.kta v Ljubljanskem Alojzijevišču in jsto* časno je bil tudi profesor veronauka na I. drž. gimnaziji v Ljubljani do 1. 1900. To leto je postal stolni Lanjnk in bil v tej funkciji do 18. marca 1911. Medtem je bd tudi nadzornik vercuka na ljudskih in meščanskih šolah ter učiteljiščih ;n cd le* ta 1905. do 1910. tudi ravnatelj Alojzijevi-fcea. Udejstvoval se je tuJi na pc^u cer* kvene glasbe in bil glavni uredn.k ('dilčne cerkvene glasbene revije »Cerkven; glas benik«. Dne 6. februarja 1911. je postaj škof Tržaškoskoperske škofije in 19 marca 1911 kot tak posvečen. Dne 4. novembra 19i9. ga je papež na prtiisk tržaške mafije, ki je podrejala neprestane sramotne dcnrnn stracije proti slovenskemu vladiki, razrešil škofovskih dolžnosti. Še celo leto dn. je kremeniti narodnjalt Jr. Karlin vztrajal na svojem mestu n kljtinoval laškemu na« cijonalizmu, pred katerim se je ukloniia celo sveta stolica. Nato pa je nastopil pot — begunca. Dne 6. decembra 1919. je psstal titular* ni škof temišimski in ie vršil tc funkcijo s sedežem v Št. Vidu nad Ljubljano do 5. julija 1923., kjer je b:l istočasno tudi ravnatelj knezoškofijikega zavoda Sv. Sla* nislava. Z navedenim dnem pa je bil ime, novan za škofa lavaarinskega in je to mc* sto nastopil 18. julija 1923., slovesno vsto* ličen pa je bil 29. julija istega leta, torej pred točno 7. leti. Politično se jubilant ni udejstvoval Dne 19. maja 1917. je bil »ad personam« po* zvan v gosposko zbornico na Dunaju, 25 julija 1918. pa je dobil naslov »tajnega ce* sarskega svetnika«. V Jugoslaviji je dobil zaradi zaslug za pospeševanje prosvtte red Sv. Save I. stopnje. Vladika dr. Karlin je demokratična r.a* rava skoz in skoz, kakršen menda z izjemo dr. Slomška ni bil nobeden njegovih pred* nikov. Skromno in priprosto ga vidimo dan za dnem hoditi v spremstvu svojega konz. tajnika mons. Umeka po maribor* skih ulicah in na sprehodih tam gori v ro* mantični kotlini pri treh ribnikih. Vsake* ga pasanta nagovori s toplo besedo in po* stal je popularen in ljubljenec naših izlet* nikov po okolici. Stalno se zanima za vse kulturno neha* nje in dejanje, za vse nove knjige, ki si jih vedno ogleduje na svojih sprehodih v izložbi Tiskovne zadruge na Aleksandrovi cesti, vidimo ga na vseh koncertih in dru« gih umetniških tet" znanstvenih prireditvah. Kljub svojim 74 letom je še duševno in telesno prožen in živahen, ljubezniv in fin družabnik. Naj nam ga ohrani usoda še dolgo vrsto let v naši sredini čilega m svežega! Malonedelfski starci Mala Nedelja, 26. julija. Zgoraj od leve proti desni stoji: Jože Lupša, stric bivšega siamskega državnega svetnika inž. Ferda Lupše, (rojen 1. 1850.), Franc Kšela (1. 1845.), Jakob Korošak (1846.), Matija Onišak (1850.), Ivan Ivanj-6ič (1845.), Anton Spindler, oče finančnega nadsvetnika Martina Spindler ja, (1844.), Jurij Tašner, oče referenta v pravosodnem ministrstvu Jožeta Tašnerja, (1846.). Spodaj v drugi vrsti sede: Ana Verzelj <1843.), Marija Potočnik (1847.), Zefa Fe-renc (1848.}, Tomaž Slana (1838.), Ana bila »korajžna« in nikdar bolna. Imela je dva nezakonska otroka. 85-letna Katarina Fras je ostala samica, česar pa »ji ni žal«. Bila je trgovka z jajci in je kot taka potovala do 60krat na leto peš v Varaždin. Pot iz Male Nedelje v Va-raždin je napravila tja in nazaj v enem dnevu, drugo jutro pa je že mlatila. 80-letna Liza Kajnih je prav tako ostala samica in se še spominja tabora ob hrastu pri Mihaliču, na katerem sta govorila dr. Razlag in dr. Gregorič. 81-letna Marija Rakuša, vini**rka, poro- filtonja (1848.), Katarina Fras (1845.), Liza Kajnih (1850.). Na obeh straneh sedita Katarina IvanJ-ilfi, žena Ivana Ivanjšiča, (1849.) in Marija Rakuša (1849.). Na preprogi leH Anton Sek (1848.). Ce smemo verjeti malonedeljskim star-tem, Je Mala Nedelja nad Ljutomerom naj-edravejši kraj v SlovenijL Čeprav nismo stegnili vseh obvestiti, se je vendarle zbralo pri farovžu 17 stark in starcev, starih od 80 do 92 let, katerih skupna starost znaša 1419 let. Za »Jutro« in »Domovino« se damo z veseljem fotografirati, so rekli, škoda, da nI mogoče vseh obvestiti, ker bi nas bilo potem prav gotovo še enkrat toliko. Zanimalo me Je, kako so živeli, da so dosegli tako častitljivo starost. Zelo sem ■e čudil, ko sem slišal, da predvsem zelo mnogo pijejo. Pa ne gostilniških vin, temveč ona naravost iz viničarij, manu po izboru! kvaliteti daleč preko naših mej. Vina pijo redno za zajtrk, kosilo in večerjo. Skoro vsi so ml pripovedovan, da so strastni kadilci, nekateri pa, da tudi čikajo. Bolni skoro nikdar niso bili, če pa so bili, so bili radi tega, ker so pili vodo (tifus). Uživajo domačo kmečko hrano, trdo so delali in Se vedno delajo, čeprav bi jim ne bilo treba, ker so večinoma bivši posetnikL Poročeni so bili in so imeli po več otrok. Tako čile in krepke se počutijo, da se nekateri še s kolesi vozarijo. Tudi bero časopise brez očal. Zanimivo Je, kaj se Je nekaterim zdelo važno poudariti. 85-letni Ivanjšič je hotel, da se zapiše, da je bil dninar, 87-letna Ana Verzelj pa, da je imela 6 sinov, ki so bili vsi vojaki, da ni bila nikdar bolna in da Se sedaj bere brez očal tudi najmanjši tisk. 83-letna Marija Potočnik je bila celo življenje služkinja in neporočena. Imela je enega nezakonskega sina, ki pa so ji ga v svetovni vojni ubili. Ima malone vse zobe. 92-letni Tomaž Slana pije poleg drugih vin že 12 let vsak dan zloglasno šmarnico tn žganjico. Pred 30 leti je zapeljal v enem dnevu 27 voz gnoja na njivo in je pri vsakem vozu spil kozarec žganja. Spal je obi-čanjo po 4 ure na dan. Bil je vojak in se Je udeležil L 1859. vojne v Italiji, 1. 1864. do 1866. pa vojn med Avstrijo in Nemčijo. Bolan ni bil nikdar, poročen je bil in ie Imel 10 otrok. Na malonedeljsko pokopališče je zapeljal že 87 mrličev. 82-letna Ana Ritonja je še »deklina«. Bila je služkinja, kar je še sedaj, vedno je Cena, a brez otrok, Je bila sicer večkrat bolna, vendar se počuti še zelo krepko, šiva in prede brez očaL 82-letni Anton Sek nI bfl nikdar bolan. Tudi nI bil vojak kakor mnogi njegovi tovariši. Odkar nima žene, ki mu je lani umrla, stara 80 let, si sam gospodinji in upa, da bo dočakal vsaj še 90. leto svojega življenja. p. Najstarejša mladoporočenca v dravski banovini Češkoslovaški učitelji v Jugoslaviji Ljubljana, 26'. Julija V početku meseca julija je prispelo v Jugoslavijo 60 češkoslovaških učiteljev z več profesorji. Bratski gostje so prispeli preko meje 6. julija v Maribor in so si te« kom tritedenskega potovanja po naši kra« Ijevini ogledali prirodne krasote, zgodo* vinske monumentalnosti in slikovitosti na« še zemlje. Ekskurzijo sta vodila tovariš Josip Mlejnik kot predsednik in Franc Bre» nek kot blagajnik, doma oba v Brnu. Če« škoslovaški učitelji so odšli najprej v Za» greb, kjer sta preskrbela za udobno biva« nje izletnikom Češko*jugoslovenska liga in Češka beseda. Od Sarajeva se je napo« tila skupina v starodavni Dubrovnik in od tam v Kotor, kjer je bil potnikom v pri« jazno uslužnost g. Hlušička z besedo. Uči« telji so si ogledali tudi romantično Cetinje, Makarsko in Split. Stanovska organizacija UJU je preskrbela za prijetno razpolože« nje med tovariši. Preko Plitvičkih jezer so prispeli gostje h koncu turneje v četrtek popoldne preko Karlovca v Ljubljano. Sprejem ni bil oficielen. Na kolodvoru so se zbrali vicekonzul češkoslovaškega kon» zulata iz Ljubljane g. Cihelka s tajnikom, zastopnika ljubljanskega poverjeništva UJU gg. Vilko Kus in Drago Supančič in načel« nik postaje g. Ludvik, ki so izrekli brat« skim gostom presrčno dobrodošlico. Te« kom dneva so si učitelji ogledali ljubljan« ski Grad, Narodno galerijo, kopališče Ili« rijo, srednjo tehniško šolo, univerzo, raz« ne spomenike, cerkev in mnoge zanimivo« sti mesta. Kot uslužna tolmača sta služila izletnikom tov. Kus in Supančič, ki sta tudi sicer spremljala goste ves čas njihovega bivanja po Sloveniji. Slovanski gostje so ložirali v hotelu Miklič, zelo pa jim je tudi ugajala Zvezda. Na zvečer prirejenem ban« ketu v hotelu je bilo izmenjanih več na« pitnic. Imenom poverjeništva je nazdravil ekskurzistom strokovni tajnik g. Kobal. Naslednjega dne, v petek, so odpotovali učitelji na Bled, kjer so bili povsod delež« ni prijateljske pozornosti. Le restavraterju na gradu priporočamo, da uredi plačevanje za razgledno planjavo na nekoliko bolj tak« ten način. Po ogledu blejskih krasot. Su« vobora in po zakuski v Triglavu so se go« stje odpravili na daljno pot v domovino preko Jesenic. Češkoslovaški gostje so odšli z najbolj« šimi utisi na domove. Priietno preseneče« ni so izrekali še posebei zahvalo želez« niški upravi, ki jim ie poleg 50*odstotnega popusta na železnicah preskrbela še di« rektne vozove iz Splita do Brna. Pa tudi sicer so se izletniki izražali o jugosloven« skem gostoljubju nad vse Dohvalno. Antonin Vesely Dne 14. t. m. je umrl v Lučencu na Slovaškem nadporočnik v pokoju in večkrat odlikovan legionar Antonin Vesely, brat v Ljubljani živeče Lovšinove. Prav Je, da se ga spomnimo tudi mi. Saj je bil skoro več Slovenec, skoro več Jugosloven kakor na Čehoslovak. Roditelji so mu živeli pred vojno v Ljubljani in pokojni je dokončal pri nas gimnazijo. Jugoslovensko preporodaško pokolenje, posebej pa njegovi sošoloi imajo gotovo še v spominu mladega, zavednega študenta, ki mu ;"e bila jugoslovenska državna misel isto kakor češkoslovaška, hrepenenje po češkoslovaški državi enako silno kakor po jugoslovenski. Premlad še, da bi v preporodaškl organizaciji mogel zapustiti globlje brazde, pa ie pozneje v svetovni vojni v polni meri pokazal. da ga je v mlado srce zasajena misel prevzela vsega in postala voditeljica njegovega nadaljnjega življenja. Na italijanski fronti se je pustil ujeti in se javil v češkoslovaško legijo v Italiji. V nadaljnih borbah je bil večkrat odlikovan. Po vojni se je udeležil okupacije Slovaške m bejev proti madžarskim boljševikom. Ti napori pa žalibog niso ostali brez posledic. Bolezen — ishias, revma, pozneje jetika — se je razvijala počasi, vendar neozdravljivo. 10 let je vodil borbo zoper tega sovražnika, 10 let se je mučil od zdravnika do zdravnika, od zdravilišča do zdravilišča, dokler se ga ni božia volia usmilila. Zatisnil je svoje oči v najlepši dobi 32 let, vse do zadnjega hipa življenja priseben in veder. Vsa povojna leta se Je živo zanimal za razvoj in napredek Jugoslavije m bil stalen naročnik »Jutra«. Sojeno mu je bilo videti uresničenje mladih hrepenenj, ali uživati sadove mu ni bilo dano. Tako je položil na oltar dom o vine vse, kar je mogel. Češkoslovaški legionarji, vojska ln Jav nost, so mu pripravili . v Lučencu ta v Moravski Ostravi, kjer je bil sežgan, prekrasen pogreb. Ohranimo tudi mi tega nam tako k srcu priraslega češkoslovaškega brata v blagem in hvaležnem spominu. sta Matevž Pečoler, najemnik v Vrhah pri Slovenjgradcu, in njegova nevesta Liza. — Poročila sta se pred kratkim, ženin je star 76, nevesta pa 74 let, torej oba skupno ravno 150 let. — Bilo srečno! Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shuj-šanju,^ bledici, obolelosti žlez, izpuščajih na koži, tvorih uravnava naravna »Franz Josefova« grenčica izborno toli važno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva, so se prepričali, da celo najnežnejši otl-oci dobro preneso »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Izročitev dekretov banskim svetnikom v Celju Celje, 26. julija Snoči se je v sejni dvorani celjskega me« stnega magistrata vršila izredna svečana se« ja celjskega mestnega občinskega sveta, kateri so prisostvovali tudi gg ban inž. Ser« nec, banski tajnik dr. Suša, sreski načelnik celjski dr. Hubad, šef celjskega mestnega magistrata nadsvetnik Šubic, novo imeno« vani banski svetniki iz srezov Celje, Bre« žice, Laško, Gornji grad, Slovenjgradec in Šmarje pri Jelšah i. dr. Ob 18.05 je otvoril celjski župan g. dr. Alojzij Goričan, ki je tudi banski svetnik, svečano sejo s primer« nim nagovorom. Ban g. inž. Sernec se je zahvalil za po« zdravne besede, nakar je v daljšem govo« ru pojasnil navzočim pomen in naloge ban« skih svetnikov in orisal notranji državni po« ložaj po 6. januarju 1929. Nato je izročil dekrete banskim svetnikom: Alojziju Či» žeku, Florijanu Gajšku, dr. Alojziju Go« ričanu, Alojziju Kurentu, Francu Lipeju, Alojziju Mihelčiču, Jošku Pfeiferju, dr. Fr. Rošu in Martinu Steblovniku. Za lepe, ljubeznive in programatične be* sede se je zahvalil v imenu omenjenih ban» skih svetnikov župan dr Goričan, ki je na» prosil g.' bana, naj sporoči na najvišjem mestu brezpogojno zvestobo in vdanost, predsedniku vlade generalu Živkoviču pa zahvalo za izkazano zaupanje. Nato je bila por* m povelja za prihodnji dan, nakar sledi taborna zabava ob tabornem ognju. Na tej zabavi ae uveljavi popolnoma 7. skavtski zakon, ki se glasi: »Skavt je vodno dobre volje«. Vrše se razmd šaljivi na« stopi, recitacije, pesmi itd. Po končan za« bavi se vsi dvignemo k par minutnemu molku, nakar odidemo vsi v svoje šotora. Po strašni nevihti, U je divjala ptrotekS petek v Bohinja, je hudournik zsstM cesto ob jezeru proti Zlatocoga, tako, da je Ul promet otežkočen. Ker veli skavtski zakon, da je skavt koristen, smo odšM takoj rjo« traj z lopatami in krampi ter očistili n popravili cesto. Na nasprotni strani jeseni tabora Ijdh ljanske planik«, v bližani Fužšn pa * iz Broda in Norega Sad«. Tako nsm miner«jo dnerri r______ Bohinju. Le te teden dni in konec bo pik jetnega taboren ja. Čoka. Kolesarsko in motociklistlSno društvo „SavaM v Ljubljani bo priredilo ob priliki petletnega Jubileja društva dne 16. avgusta t. L velika kolesarske dirke na športnem prostoru Ttirtje. Za to dirko Je preskrbelo društvo, zlasti pa predsednik društva, industrijalec g. Fran Batjel, uprav dragocena darila, sa katera se bo vredno boriti. Gotovo je, da bodo imela darila velik vpliv na udeležbo in uspeh dirk. Slika prikazuje nekaj glavnih daril ln pa društvene odbornike. Od desne: Gregorič Adolf, predsednik Batjel Franc, Rozina Ivan, Križnar Ivan in MOavea Jernej, Ob 3., 5., 7 in 9 zvečer Rio Rita V glavnih vlogah pojeta Bebe Daniels in John Boles Predprodaja od 10. do pol 13. Tire. Božanska filmska opereta ljubezni, očarljivih melodij in arij, razkoSja ln baleta Globoko znižane letne cene! Elitni kino Matica Telefon 2124 Prazniki na Brlogih Kranjska gora, julija. Čudni so morali biti naši očaki, tako čudni, da bi nad njimi naš moderni svet gotovo zmajeval z glavo, če bi jih opazoval pri njihovem počenjanju. Orjaki so morali biti ali pa otroci — orjaki z otroškim srcem, silno zaverovani v svoj rodni borni svet, ki jih je hranil s tako skromnim kosilom in s še skromnejšo večerjo. A biti so morali živali, trdovratni in marljivi, da so v vseh ozirih prekosili mravlje. Ker drugače bi jim gotovo ne bi bilo padlo v glavo, da so zlezli visoko v goro, potrebili vse drevje in grmičevje in tam ustvarili obsežne, bohotne senožeti. Sam Bog in vrag naj vesta, odkod so nanosili tja vso to zemljo in odkod so vzeli ves potrebni gnoj! Moderni slabič se čudi vsemu temu, a naj se še tako postavlja s svojo prebrisanostjo, vendar ne bo dognal nikoli vsega tega, ker nima, niti pojma več o moči in otroškem duhu naših očakov-orjakov. Brlogi nad Borovško vasjo so krasen spomenik moči naših pradedov in obenem spomenik njihove orjaške ljubezni do rodne grude. So to obširne senožeti, ki se spe-njajo strmo, strmo ob gori, dosegajo vrh in se vijejo kakor ogromna, zelena krogla okrog njega. Z orjaške višine gledajo v dolino, prenasičeni so z najčistejšim zelenjem, ki prav v toplih poletnih dneh tako blagodejno človeku sije v oči. Najlepše planinsko cvetje se šopiri po njih, čudoviti gorski metulji spreletavajo nad njimi in svatujejo ter ženijo planinske rože. V tišino prepevajo samo črni murni in kličejo svoje ženice; le tu pa tam se priziblje z bližnjega Bavhinega vrha velik, siv ptič; trikrat prejadra senožeti, a že izgine za vrhom in se spusti nizko na koroško stran. Človek stoji sredi vonjave in miru in gleda v dolino, ki je ozko stisnjena med gorami. Preko doline se iztezajo skalnati velikani, na gosto prepreženi . z dolgimi, širokimi snežnimi vijugami. Dolina je vsa pokopana pod zelenjem, a sredi zelenja se razločno vije sem od vasi čudna, umazana črta, ki je ne more zakriti niti zelenje, niti solnčni žarki, ki se jasno in živo upirajo v dolino. Saj je to pot peklenskega vraga, ki je stopil po nji, ko je odnašal borov-ske krivoprisežnike. Ta pot pa v dolini ni prav nič vidna, razločiš je samo doli z Brlogov in bi rad molil za nesrečneže, če bi kaj pomagalo. Bflogi so nazadnje čudna stvar, ki je delala tudi že našim jezikoslovcem hudo preglavico. Borovci jih Imenujejo »Brvoji« in na vso moč zatrjujejo, da je to ime popolnoma pravilno in pristno slovensko. In ker so Borovci zafrkljivi in hočejo vsakega potisniti v koš, jim je nasedel že mnog učenjak, ki je odnesel to ime kot pristno sta-roslovenski spominek v deželo. Brlogi so pa nazadnje le ostanek iz onih časov, ko so samotarili po njih medvedje, ki so se podajali odtod na borovško, a še bolj na koroško stran plenit, kar jim je dobrega prišlo pod šape. če pa že medvedov ni bilo, je pa bilo zadosti lisjakov in lisic ter jaz-becev, ki so se nemoteno preganjali po zapuščeni divjini. Ko so očaki iztrebili tod goščavo in posejali obširne senožeti, je pa izginila divjad z brlogi vred. Samo ime je ostalo in bo ostalo tako po zaslugi naših jezikoslovcev. Samo poleti je živo tod gori. Polovico Borovške vasi se preseli prav v tem času I na Brloge. Zdaj je čas košnje. Komaj, komaj se iz doline razločijo črne pikice, ki se premikajo po senožetih. Tu in tam se čez dan razlegne pridušen vrisk, kakor da je padel' naravnost iz neba. A v večerih se oglaša tam gori ubrano petje in človeku se zdi, da prihaja to petje izpod zvezdja, in vsak hip pričakuje, da se prikaže nad njim nebeški krilatci, oznanjajoči sam Bog ve kako novo blagovest. Poletna preselitev na Brloge je bila v prejšnjih časih vse drugačna kakor danes. Mladi svet je s težkim srcem in nestrpno čakal poletja, že nekaj mesecev prej so se fantje pogovarjali o košnji, ki jih pričakuje na Brlogih, in dekleta so muzala in zarde-vala, ko so si šepetala v Brlogih. Z veliko svečanostjo se je selil mladi svet na goro, kjer je ostal ves teden. Od jutra do včera se je razlegalo v dolino veselo petje koscev to grabljevk. To petje je pretrgal od časa do časa razposajen krohot, zakaj mladi svet ie imel med košnjo svoje posebne obi-čajet , *ed katerimi je bilo »valjanje« najbolj > Navadi in najbolj priljubljeno. Oprezno se Je fant prismukal k dekletu, in ko je najmanj pričakovala, se Je je oklenil in &e vrgel z njo na tla. Zakotalila ste se po silni strmini v tesnem objemu; z neverjetno naglico in vratolomnostjo je drvel živi klopčič po strnišču in se je ustavil šele nizko doli na prvi ravnini. Pobrala sta se s tal in med občim smehom sta sopla navzgor — fant ves razposajen in zadovoljen, a dekle rdeče in silno hude jeze. še pogledala ni fanta, jeza se Je skadila šele tedaj, ko se je nov klopčič zakotalil po strmini, in se je smejala todi ona, ki ie pravkar doživela toliko strahu. Šola za zasebno prikrojčvanje ?n in š vanje damskih oblačil 10400 Praktičen pouk za nešivilje, oziroma j za domače potrebe, posebno ugodno za bodoče gospodinje. Pojasnila daje TEODOR KUNC, lastnik strokovne šole in damskega modnega salona LJUBLJANA, Jurčičev trg 2, I. nadstr. V mraku so zagoreli veliki ognji po vseh Brlogih. Mladi svet je užival prisluženo večerjo; a ko se je nasitil, je pričel prepevati pozno, pozno v noč. Med kosci je krožila debela čutara, zvezde so se smejale z neba in z zvezdami so se smejala tudi zagorela dekleta. Hlad se je razlival nad se-nožetmi in dol z Bavhe se je vedno bolj razlegalo sovino skovikanje. Dekleta so se poplašila in odšla spat na senike, a tudi fantje so odhajali drug za drugim. Tu in tam je zadržal kdo svoje dekle; a dekle se je zasmejalo in ga z močno roko sunilo od sebe, dasi je bilo prepričano, da bo ta sunek jutri poplačan z novim »valjanjem«. Drugi dan je bil podoben prvemu, podoben vsem dnem, a prav nič podoben današnjim dolgočasnim, sila prozaičnim dnem. Jos. Vandot. mr Prihranite si bivanje v zdravilišču! Ako trpite na protinskih ln revmatičnih bolečinah, znakih arterioskleroze (poapnenja žil), če se Vas polašča nespečnost, šumenje v ušesih in omotičnost, potem uporabite RADIOSCLERIN KURO. Zdravniško priporočene, prosto prodajne, radio-dium vsebujoče RADIOSCLERIN TABLETE pospešujejo obtok krvi v žilah odvod- nicah in utrlpalnicah, s čimer se odvrnejo vsi pojavi starosti in ostane delavna moč nezmanjšana. — Vsebina radija uradno ugotovljena. — Dobiva se v vseh lekarnah. Zaloga in pojasnila: Drogerija na veliko »EMBECKUS«, Beograd, Zrinjskega 37. — Prospekte gratis in franko. 162 SOKOL Sokolski pokret na deželi Na vsesokolskem zletu ▼ Beogradu Je nastopila sokolska župa Mostar s preko 800 selskimi Sokoli v njihovih narodnih nošah s posebnimi prostimi vajami, ki so napravile Vkljub raznim nedostatkom in hibam v celoti prav impozanten vtis na gledalce ter so morale zadovoljiti vsakega pravega Sokola, ki mu je vsaj količkaj ležeče na tem, da se prenese delovanje Sokola tudi med najširše plasti naroda na deželi. Kaj pomeni, organizirati po kmet-skih selih in to povrh vsega še v kršni Hercegovini na tisoče članstva v selskih sokolskih vrstah, jih nato izvežbati, pripraviti ogromno odpravo nekaj tisoč mož v daljni Beograd in tamkaj uspešno nastopiti — ve le oni, ki se peča s tem problemom penetracije Sokolstva v selo že delj časa. Vsekakor moramo podčrtati, da se je inicijator sokolskega seljaškega pokreta v Hercegovini, starosta župe br. čedomir Milič vsega tega dobro zavedal in je vložil v svoje delo vso svojo energijo ter tudi dosegel uspehe, ki mu prožijo novih sil za nadaljevanje dela. že svoječasno smo na tem mestu naglasih, da bi bilo potrebno, organizovati slični pokret tudi pri nas v dravski banovini. Sicer je gostota sokolskih društev med nami največja in ima že marsikatera slovenska vas svoje sokolsko društvo, vendar so tudi tukaj v marsikaterem kraju take prilike, da zaenkrat društva ne kaže ustanavljati. Pač pa sokolsko četo, ki naj pripravi polagoma, tekom nekaj let teren za delovanje kompletnega Sokola. Mariborska sokolska župa je. že pokazala pot ostalim, kako naj se dela v tem pravcu. Kakor pri vsaki akciji, je pričakovati tudi pri sokolskem selskem pokretu marsikje prav dobrih uspehov, mnogokje pa tudi velikih ovir od strani nasprotnikov Sokolstva, ki se kar ne morejo uživeti v nove razmere po 6. decembru 1929. in tvorijo nekako nevidno silo, ki skuša ovirati delo tudi Sokolu kraljevine Jugoslavije. O tem, da obstoji po naši banovini neki tihi odpor proti sokolskemu delu je dokazov dovolj — eden najjačjih je ta — da v krajih, kjer Sokolstva dosedaj ni bilo, pač pa izrazito krepke postojanke bivše orlovske organizacije — še do danes ni bilo osnovano niti sokolsko društvo, niti nI nihče pridružil se sokolskemu pokretu ter je telovadba kar preko noči izgubila svoj pomen. Kje so ostali telovadci?! V takih krajih čaka Sokola kraljevine Jugoslavije izredno važna pa tudi odgovorna naloga, saj ga ni poklicanega drugega društva, da prične orati ledino in polagoma stori temelje za telesno vzgojo kakor Sokol. Kot vzgled naj nam služI delo mostar-ske župe, vendar pa se ne smemo kar slepo oprijeti njenih metod. Tamkaj v Hercegovini so prilike v kulturnem in tudi gmotnem oziru povsem druge, kakor pri nas v dravski banovini, kjer Je prebivalstvo gmotno gotovo mnogo na boljšem. V ostalem pa se mora računati s tem, da je zlasti po deželi imela pristaše telovadna organizacija, ki je prenehala z L 1930. z delovanjem, vendar pa se njeno Vanstvo le polagoma vživlja v novi položaj. Res je, in pri tem nikakih zmagovalcev niti premagancev kot poedincev, toda razvoj SKJ točno kaže, da je nastal iz vrst jugoslovenskega Sokolstva — abstinenca bivših njegovih nasprotnikov pa dokazuje več kot jasno, da morajo gotovo imeti povod in vzrok, zakaj jih ni nikjer videti pri delu v sokolskih društvih SKJ. Nam Sokolom pa dolžnost, da podvojimo delo na deželi neglede na razne ovire, nasprotovanja in prepreke ter ustvarimo tudi pri nas sokolske čete po vseh vaseh, da bo narod videl kdo in kakšni smo in kaj hočemo. Dopisi SV. JURIJ OB J. i. Naše sokolsko dru- štvo hoče tudi letos pokazati uspehe svoje« ga dela ▼ telovadnici Zato priredi v ne« deljo 3. avgusta ob pol 17. javni nastop vseh oddelkov, nato srečolov in veselico. Ker je letos pristopilo v naše vrste mno* go kmečke mladine, ki se zelo vneto udej« stvuje v telovadnici, je bilo društvo pri« morano nabaviti večje število novih telo« vadnih oblek za vse oddelke. Zato je gmot no stanje društva slabo. Da se temu malo odpomore, vabimo vse prijatelje našega društva, da «e v nedeljo odzovejo našemu vabilu v čim večjem številu. ROGATEC. V našem trgu Rogatcu se namerava ustanoviti stalen kino, kar trško občinstvo, uradništvo in delavstvo iz ste« klarne Straže le odobrava. Upamo, da bo« do ta napredek pristojna oblastva podprla. SV. ANTON V SLOV. GORICAH. V nedeljo 20. t m. je priredilo Prvo tambu« raško društvo lepo uspelo zabavo z Igro »V Ljubljano jo dajmo«. Prireditev nas je tudi tokrat prijetno iznenadila ter pokaza« la, kaj zmore tudi pod najskromnejšimi prilikami organizacija, dobra in požrtvo« valna volja. Igralci so bili vsi na svojem mestu, a Gašperja je naravnost odlično predstavljal vrli naš član in Sokol g. Vlad« ko Tušak. Občinstvo je z velikim zanima« njem sledilo njegovi korajžni borbi proti ženski zvitosti. Prireditev je bila dobro obiskana in ni manjkalo niti odličnih go« stov iz sosednjih krajev, Ptuja in celo bele Ljubljane, ki so vsi toplo čestitali anto« jevškim rodoljubom. Lahko smo tem bolj ponosni, ker je tudi novo ustanovljeni So« kol mogočno razprostrl svoja krila. Lepo število članov pridno vežba pod agilnim vodstvom Čeha brata Liwalda. Toplo pri« poročamo, da se čim prej spojita obe agil« ni narodni društvi, tamburaško in sokol« sko. V slogi je moč! Igralci bodo igro v kratkem ponovili v Negovi. Šent IU V SLOV. GORICAH. Zadnji dež je pospešil rast fižola, repe, korenja in ostalih jesenskih pridelkov. Trta kaže dobro. V zidanicah pa je še mnogo vina En sam tukajšnji vinogradnik ga ima še 200 polovnjakov. Vino je pitno, cena mu je po 5 Din liter. Ob nedeljah pridno hodijo k nam avstrijski državljani na vinsko kap« Ijico, zlasti pa še po meso. Pravijo, da je za šiling cenejše kakor v Avstriji, kjer je kg po 3 šilinge. Vsakdo ga sme nesti čez mejo 2 kg. Jasno je, da ga velike družine precej nakupijo. Zanimalo bo morda tudi, da' imamo moderno razsvetljavo iz Av» strije. Kw plačujemo po 2 Din in je tega denarja električna luč vsekakor vredna. SV. MOHOR NAD LAŠKIM. V nedeljo 13. julija smo blagoslovili dva nova, okro« glih 1000 kg težka zvonova. Po cerkvenem obredu so našli slavitelji ob hudi nevihti in dežju v planinski koči zavetišče, kjer se je popilo čez 700 1 vina in 200 1 piva. Tako je tudi oskrbnik koče lahko izrazil T | nli| n ko se perilo najbolj zamaže, Vam bo pri trudapolnem pranju najboljši pomočnik 288 TJERPEXTIXOVO MILO svoje zadovoljstvo nad obilnim obiskom slavnosti. SPODNJA ŠIŠKA. V nedeljo 20. t m. se je vršila blagoslovitev nove motorne brizgalne kakor tudi novega gasilnega avto« mobila. Po blagoslovitvi, pri kateri so ku« movali ga. Brecelnikova in v imenu g. Štepica g. Keržina za motorko, ga. Seidlo« va in g. Mlakar za gasilni avtomobil, je načelnik g. Rojina v lepem govoru opisal pomen dneva in se v zahvalnih besedah spominjal vseh dobrotnikov društva, po« sebno pa mestne občine ljubljanske. V imenu JGZ je nato njen starosta g. Turk, ki je zastopal ljubljansko občino, čestital k novenlu gasilnemu orodju. Istotako je če« stital g. Zupan v imenu ljubljanske župe. Sledili so govori kumic in kumov, ki so v presrčnih besedah čestitali društvu. Načel« nik g. Rojina je izročil častno diplomo sta« rosti g. Turku in drugim velikodušnim do« brotnikom. Naposled je sprejel g. Rojina sam iz rok g. Zupana častno diplomo ▼ zahvalo in priznanje dolgoletnega požrt« vovalnega dela. Po defilaciji gasilskih Cet je sledil odhod na veselični prostor. Tu Je vladalo do pozne noči veselo in takim prr« likam odgovarjajoče razpoloženje. Nova motorna brizgalna je izdelek domačega >odjetja »Strojnih tovarn in livarn d, d. v -jubljani«. Agregat daje 1450 litrov vode na minuto, motor proizvaja 36 ks. Pri vseh preizkušnjah je nova motorka brezhibno delovala in različnim zahtevam popolnoma ustrezala. Podjetju čestitamo! 10385 Polzela. Prihodnjo nedeljo 3. avgusta ob 3. pop. priredi tukajšnji Sokol svoj letošnji javni nastop na svojem telovadišču tik železniške postaje. Sodeluje godba nj pihala. Sosednja bratska društva kakor tudi prijatelji Sokola se vljudno vabijo k obilni udeležbi. Odbor. INSULITE izutirajoča plošča Iz lesenih vlakenc proti mrazu, vročini, nemiru, vibraciji in viagL Velikost: 1.22 X 3.66 m, pro vodnik toplote 0.034 Kcal, 13 mm INSULITE =» 280 mm opeke = 600 mm betona nameravamo poveriti prvorazredni tvrdki Zastopstvo za Slovenijo Ponudbe poslati na: Reichraminger Holzindustrie — A. G., Wien L, Gauer- mannsgasse 2. I Knjigarnar s tuzemno in inozemno prakso, išče vodilno mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Liber«. Za diskrecijo se " 10390 jamči. / /SL\ V^ (_«»£«« atfP) K /THl / BANTi (AMlIMCUlti) Postno volane Docent dr. Ivan Matko: Proti zlobnim govoricam o Mariborskem otoku! 2e v svojem nedavnem članku »Mariborski Lido« sem trdil, da predstavila ustanovitev kopališke naprave na bivšem relberievem otoku tako rekoč četrto, Ju-van-LipoIdovo dobo v razvoju mesta Maribora. Sem mnenja, da ta izprememba odgovarja dejstvom. Kajti naše mestc iC 2 . teXTdobe dobilo brezdvomno drug značaj. Nova naprava n. pr. tvori za prebivalstvo veliko privlačn-j. silo, tako da so svojedobno iak.» priljuhjeia zletišfa i'i vi-notoči v okolici dandanes .skoraj brez obiskovalcev. Zvezo z otokom oskrbuie poleg avtobusov še possbna rečna plovba, k: s svoiim okusnim motornim čolnom kliub n-na')d:?i pro^noz' god-njačcv prav dobro premaguje vse težkoče s. strani deroče Drave. V oči pada tudi večerni obisk kavarn in gostiln v mestu, katere napolnjujejo prebivalci, ki so svoje letne počitnice prejšnja leta prebili zunaj mesta, ki pa danes ostajajo doma in iščejo krepčila in osvežitve na domač. Otoku in na prekrasnih terasah kavarne »Astoria« in hotela »Orel«. Slednjič vzbujajo pozornost številni prebivalci z zamorski poltjo, ki ie pridobljena doma in ni z juga z dragocenim denarjem importinarana. 2al ima vsaka doba poleg velikopoteznih tudi malenkostna bitja. K tem prištevamo takozvane nergače, ki dosedaj sicer niso našli povoda, da bi zabavljali nad predpotopnimi kopališkimi možnostmi neposredno v osrčju mestnega ozemlja In pred odprtinami mestnih kanalov. Očividno iz teh krogov se sedaj širijo tudi o morati in o okužbeni možnosti v kopališču na Otoku na prav nedopustliiv način razne vesti, katere smatrajo bojazljiva ln ne-- kritične osebe za čisto resnico. Šepeta se celo o okužbah s spolnimi boleznimi Itd. v bazenih nove naprave Čutim se poklicanega, da nasproti takim vestem zavzamem najenergičnejše stališče, jih z znanstvenega vidika pobijem in javnost o neopravičenosti takih vesti prepričam. Pribito Je dejstvo, da se iznebe reke ln dmge vrste voda v prirodi s pomočjo takozvane samorazkužbe v najkrajši dobi bakterij. Pri tem prirodnem pojavu rgrai« vlogo razni činitelji. Poleg sedimentaciie, t i. sesedka bakterij na tleh, se aveiiaviia v tem primeru tudi razkrajajoče, t. j. asimi-latorično delovanje v vodi se nahajajočih rastlinskih tvorb, predvsem alg, ki so bodisi že s prostim očesom, bodi še-le s pomočjo drobnogleda vidne. To ndejstvo-vanje rastlin pa zavisi od svetlobe in njenih odnošajev do klorofilovega barvila. Kajti rastline sprejemajo iz vode ogljikovo kislino, oddajajo pa njej kisik, ki je bakterijam škodljiv. Voda rek in večjih tolmunov, Jezer Itd., tvori nadalje za nevarne bakterije še v toliko neugodne eksistenčne pogoje, ker nr vsebuje za nje neobhodno potrebnih hranil. Dalje Jim ne prijata ne nizka toplota in tudi ne pravkar omenjena primes večjih množin kisika k vodi. Med navedenimi činitelji pripada svetlobi najvažnejša vloga, in sicer ne-le posrednjim solnčnim žarkom, marveč tudi raztreseni dnevi svetlobi Svetloba ima svojstvo, da ovira bakterije ne-le v njihovi življenjski sili in v plode-njn, marveč jih tudi v najkrajšem času zamori. Ta učinek svetlobe se opaža nele v vrhnjih, marveč tudi v globokejših plasteh vode in ga svojstvo bakterij (phototajcis) v toliko podpira, da se klice svetlobi približujejo mani iz lastnih sil, nego vsled fizikalnih vodnih tokov. Navedeni dogodki povzročajo hitri pogir. bakterij in s tem orevažno samorazkužbo voda v prirodi, katere obseg ln hitrost zavisi od intenzitete obsevanja in obnove voda (odtok, pretakanje) itd. Učinek se razteza ne-le na neškodljive bakterije, marveč tudi na take, ki so škodljive človeškemu zdravju, kakor n. pr. na povzročitelje gnilobe, razkrajanja, ogno-jenja, legarja, griže, kolere itd. Bie je n. pr. tozadevno preiskal vodovje Rena ln Aare pri Bernu in ugotovil, da rečna voda kljub velikemu ponesnaženju z odtočno vodo iz kanalov iz mestnega ozemlja ne vsebuje več bakterij že par km nizdol od mesta. Pri Kolnu pade ogromna množina bakterij že tri km pod mestom na polovico. V medicinski literaturi zasledimo mnogo takih in enakih poizkusov, ki obravnavajo samorazkužbo voda. Poizkusi Bleja, Btichnerja, Raspe-ja in drugih se ne pečajo le s podrobno preiskavo rečnih veda, marveč tudi s stoječo vodo tolmunov, jezer (Starchembergerjevo jezero) itd. Rie- *e priporoča celo kot izvrstno razkužilo pitne vode v tropičnih in subtropičnih ozemljih poleg citronove kisline brezplačno solnčno luč. • Vsa navedena dejstva prihajajo tndi za razkužbo vode v bazenih na Mariborskem otoku v poštev. Razen tega jo podpira dejstvo, da se bazeni v kratkih časovnih presledkih izpraznujejo, se iz njih ves sesedek skrbno odstranja in stene bazenov temeljito čistijo ter krtačijo. Dalje se skrbi za izdatno izmenjavo vode v bazenih, m sicer s pomočjo zadostnega odtoka in dotoka čiste vode. Slednja je praktično sxoraj brez kali, ker ni nad Otokom, in sicer mnogo kilometrov navzgor, večje človeške naselbine, in ker se voda pred vpeljavo v bazene s pomočjo goste filtračne naprave preceja in nato na strehi kopališke naprave za več ur izpostavi solnčnim žarkom, ele po tem kompliciranem postopku se voda vpelje v bazene. Da pa se vsakemu sumničenju glede čistote bazenske vode pride v okom, se bazenom r izvestnih presledkih odjemlje voda in oddaja tukajšnjemu zdravstvenemu domu v preiskavo. Stičen primer sumničenja se ie pred letom slišal glede ljubljanskega kopališča »Ilirije«, katerega voda se je dala higijenskemn zavodu v Ljubljani v preiskavo. Slednji je dognal, da voda naprave ne vsebuje prekomernega števila bakterij, zlasti pa ne nevarnih klic. Objava tega izvida je razpršila vse pomisleke okužene možnosti v ili-rijanskem kopališču. Slično negativno kot v Ljubljani se glase tudi izvidi glede vode naše naprave. Priključim, da prihajata pri okužbi dve činjenici v poštev, in sicer: a) Individualna bolezenska pripravljenost, odnosno dispozicija, naklon, ki je ali le lokalnega ali občega značaja, in b) klica sama, bakterija, Ai pa mora v telo dospeti nele v življensko sposobnem stanju, marveč tudi v zadostnem številu. Kajti prirodne človeške odporne sile so dovolj jake, da uničijo izvestno število klic, so pji nezadostne, ako je napad premočan. Število bakterij, ki je ia okužbo potrebno, je različno visoko in zavisi nele od vrste klic, marveč od vrste dela človeškega' telesa, v katerega prodro. V našem kopališču pa so vse naprave tako urejene, da izključujejo vsako večjo in nevarnejšo nakupi-čenje in razmnožitev bakterij. Kajti na eni strani povzročata velikansko razredčenje slučajno v bazene došlih bakterij ogromna množina vode v bazenih in pa enakomerna izmenjava vode. Na drugi strani pa zbog zgoraj navedenih činjenic bakterije prav hitro osiabe - v življenski sili in tako izgube opasnost za človeško zdravje. Okužbena možnost pa je tudi na peščen«_ kopeli in na betonski plošči okoli bazenov' docela izključena. Na teh mestih uničujejo klice nele neposredni solnčni žarki in raztresena dnevna svetloba, marveč toplotni, altrardeči žarki. V zadnjem orimeru sliči ačinek teh pasteurizariji, ker so manjšin, toplotam klice izpostavljene daljšo dobo. V svrho zabranitve ponesnaženja kopališke naprave s strani občinstva pa je potreben nele točen pravilnik glede higijenskega ponašanja obiskovalcev, marveč tudi strogo naozorstvo, ki izključuje vsako ponesnažfe-nje naprave. Oseba pa, ki se zasledi pri ponesnaženju, zasluži nele občutno kazen, marveč tudi, da se njeno ime objavi, kakor se to izvaja v drugih državah glede brezobzirnih oseb z nehigijenskim obnašanjem. Slednjič svetujem v interesu naprave same, kakor tudi pomirjenja občinstva, da se obstoječi magistratni kopališčni odsek pomnoži s strokovnjaki in z drugimi pomembnejšimi osebami iz občinstva, s čimer bi se organizacija kopališke naprave znatno utrdila, bi se željam občinstva mnogo lažje in hitreje ugodilo in bi se takim in enakim govoricam, kakor sem jih zgoraj navedel, prišlo takoj v okom. S tem bi naprava sama izgubila čisto uradni značaj in bi postala mešana poluradna ustanova, kar bi ji bilo l« v prospeh. . Te odredbe so nujno potrebne, k«r se mora občinstvo šele priučiti in prilagoditi novim prilikam. Mariborčani doslej niso imeli primernega javnega kopališča in se je dravskih kopališč, kolikor smo jih imeli, posluževal razmeroma le majhen del meščanstva. Pošteno mislečemu delu prebivalstva našega mesta pa svetujem, da tvori proti vsem neupravičenim napadom, obrekovanju itd. strnjeno obrambo —. falango. Kajti vsaka najmanjša škodljiva javna govorica o napravi lahko škoduje nele napravi, marveč tudi ugledu mesta samega in pred vsem tujskemu prometu, katerega je naše mesto zaradi izgube številnih in važnih uradov, oblastev itd. ▼ toliki meri potrebno. Daru i te za slepce! PRED VSESLOVENSKIM GASILSKIM KONGRESOM V LJUBLJANI članstvo Prostovoljnega lft gasilnega in reševalnega društva v Ljubljani ob šestdesetih i, letnici društvenega obstoja Samo Se par dni nas loči oYj ■ pričefka velikih vseslovanskih gasilskih svečanosti v Ljubljani. Pozdravi , bomo takrat v svoji sredi ne le ijube goste iz vseh slovenskih krajev in vseT a ostalih jugoslovenskih pokrajin, temveč tudi številne predstavnike CehosVjj,akov in Poljakov ter delegacije gasilcev iz mnogih drugih pnjateljskm J' iržav. Brez dvoma bo slovanski gasilski kongres po vsesokolskem zletu L Iv 22. najpomembnejša in največja prireditev v Ljubljani. Kongres organizira in r pripravlja Jugoslovenska gasilska zveza, povod zanj Pa je dalo dejstvo, da prr&.^nuje ^Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Ljubljani« letos šestdeset?.«;tm jubilej svojega obstoja. Zato se nam zdi umestno, da orišemo danes na kr?, fko nastanek in razvoj te naše najstarejše gasilske organizacije. šestdesefleti^ica »Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva" v Ljubljani Zgodovina in razvoj ? asilstva v naših krajih — Prvo ljubljansko gasilsko društvo pod okriljem Sokol i — Požrtvovalno in zaslužno narodno in človekoljubno N delovanje V zgodovini člov r ^tva je povzročal ogenj že od nekd?, j človeškemu rodu velike preglavice, l /rtev nenasitnih plamenov niso postai samo imetja posameznikov, temve* j ^le naselbine in cela mesta ter celmei človek že od pam-tiveka za tem, da bi omejil požare in ipustošenja og' -tja. Občinski zastopi in deželne oblasti so začele že v srednjem veku izdajati - odredbe, ki naj bi omogočile uspešno, borbo proti požarni nevarnosti. L ozemlju bivše Avstrije je n. pr. izdal i. 1278. cesar Rudolf I. prvi gasili ^ red. Pobudo zanj je dal veliki po?. na Dunaju 1. 1276„ ki je uničil sk'_> >r0 Celo mesto. Od tedaj naprej so i Rajale v Avstriji vedno nove gasilske, odredbe, med katerimi je bil najpopolnejši gasilski red, ki ga je leta 175?» . izdala Marija Terezija. Dobrih 20 let Kasneje, 1. 1785. je tudi na ozemlju bi' vse Kranjske izšel prvi gasilski red, ■ objavljen tudi v slovenščini. L'. >ta 1831. je bila ustanovljena y ^c^K.odo vsi sodelovali v veliki gasilski povorki po ljubljanskih ulicah. Za tfaflepott te Velike množice je že vse ukren&no; na vseh progah v dravški banovini bo vožilo več posebnih gasilskih Vlakw poleg pojačenih kompozicij običajnih vlakoV. g posebnimi vlaki dopotujejo na kongres ttidi gostje iž južnih pokrajin naše države, ki jih bo okoli 2000. Vsa društva bodo imela s seboj tudi svoje gasilske prapore. Sprevoda se bodo udeležile tudi številne gasilske godbe in trboveljski gasilski naraščaj. Ker bodo Odhodi VlakoV za slovenske gasilce prirejeni tako, da |ita ne bo potreba prenočiti v Ljubljani, bo zadoščalo za tuje goste, ki bodo nastanjeni po hotelih, v Mladiki, Akademskem domu in po privatnih stanovanjih, število postelj, ki jih ima na razpolago stanovanjski odsek. Prehrana bo za društva in člane, k! so to želeli, skupna f>o raznih ljubljanskih restavracijah in gostilnah. Ostali pa ši b6do šaml peifkali hf&nd Prihod češkoslovaških gostov Češka delegacija, s katero bo dospel tudi starosta Slovanske gasilske žVe-fce g. Seidl, bo odpdt&Vala iSS Pfagfc 31. junija žvečgf in bo dospela v Ljubljano v petek 1. avgusta ob 17 41 preko Jesenic. Delegacijo, ki bo mdčna več što mož, bo vodil ravnatelj Mahaček; Ob 17.22 pa bodo preko Maribora dospeli žastopfliki ffičf&vskih gasilskih žup. Ob priliki prihoda Čeških in mo-ravških gasilcev še bo vršil na glav^ nem kolodvoru slovesen sprejem, ki «e ga bodo Udeležili poleg zastopnikov Jugoslovanske gasilske aveze fe kongresnega odbora tudi člani ljubljanske gasilske lup«: Ob 4. ssjiitfai bodo dospeli gasile! ia Slovaške, ki jih bo okoli sto, med fiŠimi tudi vsema vrsta, ki bo nastopila na igrišču Ilirije. K sprejemu dragih slovanskih gostov vabimo že sedaj vse ljubljansko občinstvo, ki naj tudi ob lej priliki do* kaže eievftflsko čustvo bele Ljubljane. Autotaksi M- -1"™" msi 2821 SOKOL v Boh. Bistrici vabi na veliko tombolo i krasnimi dobitki, ki Se bo VriHla t nedeljo, dne 3. avgusta. * Princ Andrej pokrovitei] kočevskih slavnosti. NJ. VeL kralj je dovolil, da po-kroviteljstVb nad kočevskimi slavnostm! prevzame princ Aiidrej. Pričakuje se več tisoč goštoV, med temi mnogo kočevskih emigrantov, ki pridejo celo iz Amerike, da se udeleže svečanosti svoje domovine. AmerišSi, hemški ft avstrijski poslanik ▼ Beogradu so PriflasiH svoj prihod na slavnost. * Spremembe V železniški službi. Postavljeni So zi Stalne žvaničnike kurjači knžič Jertlftj, kurilnica Lju&ljafta I. glav. kel.; Smukavc Jakob, kurilnica Ljubljana li, &6i. kol.; Jažbeč Janez, kurilnica Maribor? Potisk Jožef, kHrilnica Maribor; Jesenko Jane«, kurilnica LjubljaM M. gor. kčl.; Jeklič Jakob, kurilnica Li ubij aha H, Šot. kol.; ŠeVaJj proge: Kolar Martin, proge vna sekcija Zidani rfiost; Jagodič Janez progdvna sekcija Zidani most; Ga vez Fran, prdgeVfca sekcija Zidani most; Dtljakovič JafleŽ, progo v. sekcija Zidani ftiost; Žima Iva«, prdgoviia sekcija Jesenice; Žima Anten, progovna sekcija iesfehicej Vel-bec Jožef, prdgovna sekcija Ljubljani glav. proga; Štrauss IVal, pfogoVna sfekeija Maribor glaV. proga; spfe vodniki tovornih vlakov: Delničar Jožef, Maribor gl. kol.; Do-tiftat Jožef, Ljubljana gor. kotf Pajet Josip, Ljubljana gor. kol.,- Rok Jošlp, Rakek; SaŽhik Ivan, Ljubljana gor. kol.: Saj ar Rudolf, Ljubljana gor. kol.; Žtritof Alojzij Ljubljana gor, kol.; Ul Ivan, Maribor gl. kol.; Zore Frančišek, Rakek; Grego«; Benjamin, Ljubljana glav. kol.; Krumpak Miroslav, Maribor glav. kol.; ZagoHČnlk Matija, Rakek; Kralj AMfej* Ljubljana glav. kol."; Marinič Prahč, Maribor glav. kol.; Koprivec Frančišek, Ljubljana glav. kol.; Kopač -Jožef, Ljubljana glav. kol. Benčan Iva« Rakek; Bračke Ivah, Maribor glav. kol.; Bale Josip, Ljubljana glav. kol.; Golnik Janez, Maribor glav. kol; Difhnifc Ivan, Ljubljana glav. kol.; Gerbec Jožef, Ljubljana glav. kol.; Kovšca Antflft, Rakek; Koz-jek Frančišek, Rakek; Marat Jožef, Maribor glav. kol.; Lah Mihael, PragersKo. skupiiiovodje: Lešnik ToFfiaž, p rogov, sekcija Jesenice; Lubel Ivan, prog, Sek. Celje; Gavež Martin, pfotovna sekcija Ptuj; La-hoviiik Ivan, ptogovna sekcija Maribor, kor. proga; Wtšiak Janez, ptog, sekcija Maribor glav. proga; Vasle Alojzij, pro-govna sekcija Celje; KnežefiS Štjepan, pro-govna sekcija Novo mesto; Kline Jernej, progovna sekcija Celje; Turek Tomaž, ptogovna sekcija Pftij; TavČšt Janež, pf^-govna sekcija Ljubljana glav. proga. Po* stavljena sta ža žv&ftičlrikra II-3 progovni čuvaj Kofiič Frančišek, pfogovna s^rčijU Zidani most in ptogeviii Čuvaj Hafner Ah, ptogovna sekcija Ljubliana, gor.mol, pro^ ga. * Na akademiji lepih umetnosti v Firen« cl je absofvirai g. Jože Gottip u Kostanje« vic©. Ges&taino! * Promocije Primorcev. Na tHiivetži ▼ Sieni v Italija je promovital za doktotja prava g. SlaVoj Slavik, sin tržaškega od vet« nika g, dr. E. Slavika. Na Univerzi v Bolo« gni je proinoviral ž odličnim uspehom za doktorja matematike seaneniščnak g. Fran Močnik iz Idrije. * Nove telefonske relacije k HMMitvont S sklepom ministra za javoa dela So bile otVorje&e naslednje nove direktne telefon- f ske relacije: z Italijo: Kočevje-Milan, Murska Šobota-Heka-Ttat, iTufska Sdbota-Mtt-^SJ, Zagreb-Opatija, LjUtOBiet«-ltst; t Nemčijo: Maribof-fiAdefl-Heidelfeerf, Žš-greb-KarisnAe-Baden, Zdutdjana-Badea. Varaždln-Lelpeig-Frankfurt a. M.-Berlin; z AVftfiHj«i Žalec-Gradec-Dunaj, Sevnlca-DuM| a Karlovae - Gradec, Zagreb s- Afr pang - Baden, Ljutotner-Berndorf, SV. Le-nart-Gradee-S^^^d-Dunaj la BudltopeSta, Zagreb, Karlovae, LjUbljltb^ Maribor ifi Nori Sad s Žalaegersregoni: Dolnja Lendava, Koprivnica, Kflževci, BjeloVaf- in Sušak i Gy3S^hes(M&; s Češkoslovaške: ftti= šak-Karlove Vart-Tepllee-ftanbv, Skopljfe, Požarevac, Kragujevac, Bjelovar, VM. Beč-kerfek, Bfod, VriSae, Sfelnska Mltrovica, Sarajevo, Rab in Nlfi s Prage tšt feeoffad » Plzhofe. * Izpremeni b« ♦ na« VoJsM. imeflov^t sta kapetan bojnega broda Edgaf Vailg n komandanta kfižafke »DalinaClja* abSdlri-rani gojenec dižje vojne akademije ftaffed» nik Maks Pahor pa za inženjerskega pod-pertičilikA. V naše vtojškd So spiejeti btvšt avstroogrski oficirji: rezervni pehotni poročnik Valentin Fuks ter rezervna pehotna podporočnika Karel Pahor ta Evgen Pl-sker. tTO — itobna pasta najboljša ! Popolnoma novel Premiera! Gb 8., pol 5., «., pol 8. to 9. url! Junaški Mm Mc Coy v filmu Velikih senzacij Pustolovec Kot inženir, ld premaga vse svoje nasprotnike in za plačilo prejme srce svoje ljubljenke. 1 Najnižje Cene! IDEAL Dražba Dne 28. ^julija 1930 ob 8. uri bodo na prodaj Cesta m Rožnik št« i po javni dražbi Redeči predmeti: glasovi*, preproge, kn)lge, servise, umettte stike« oble* ka. kamise. ie^ma Ma«af* na, kežuhovitie. eramofou. šivalni strof« pisane nize, starinske ure. ratttoaaarat* steklene garniture, srebro mala in velika kr^enea^ 10335 t. d„ K draženju se bo začelo porivaj iele pol ure po zgoraj navedeni uri; medjtem pa se l&hko ti predmeti oglfedajb. Okrafno sodišče ¥ LMM odd. VM dne m julija 1930. j Vrememko poročilo Meteorološkega stvod« t Ljubljani Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje baromett*, 3. temperaturo, 4 relativno vlago 1 ji,5. smer tn Btiind »etra. 6. oblačnost l^-10, 7. padavin« V mm 8 »rsta oadaftiL 26. juliji 1916. Ljubljana: 7. 763.8, 13.0, 85, inšffl«, 0, —. Maribor: 7. 761.9, 16.0, 85, NI 4, 0, leča, dež, fi.O. Mostai: 7. 739.7. 20.0, 90, S I, 5, —, —, Zagreb: 7. 762.9, 15.0, 75, E Ž, d, ne« vihta, toča, dež, 5.0. Beegfadi t. 762.3, 15.0, 65, NW4» 7i —, ^ Sarajevo: 76ŽJ, 17.0, 65, mirno, 9, —. Kumbor: t 758.4, Ž3.0, ari««, 5, —, —. Split: 7. 760J, 23.0, 90, mkno, 5, —. Split: 7. fflž, 33.0, 55, NNEfl, 5, ftab: 1, mb ii.0, 75. NV?a, 3, Vls: 7. 759.9, 18.0, 55. N 10, 7, NaVSj« t«np6f4ttira daiies v Ljubljani 24.6, tfcjftiija ll.Oi V MafibOtu 12.0; t Mo« Stafu 16.0; v Za«ebu 12.0; v B«fr*dii 17.0; v Sarajevu 12.0; v Splitu Ž0.Č. Solnce vzhaja ob 4,39, zahaja ob 1#.34. Luna vzhaja ob 7.34, iahaja ob Ž1.3L * Nov univerzitetni observatorij V Beogradu so tte dni pričeli z gradbo velikega univerzitetnega observatorija na hribčku, visokem 253 metrOV. Šrfedi poslopja bodo fiaftieščetti seismografi z hajmodemejširrtl aparati za beleženje potresa. V drtigfeift paviljotiu bodo aparati ža epazovahSfc zvezd ter refraktor s pomično strešico, da se bodo lahko vršite vsa astronomska opazovanja. Ostali pavih'on i bodo vsebovali toali refraktor, mali meridijanskS krog itd, Stroški za novi observatorij so preračunani aa 4,500,000 Din. * Smrtna kosa. Po dolgi te mučni bolezni je nmri 35. t m, g. «Frah Prem rov (po domače Cesarjev) iz Velikega Ubelj-skega pod Natiošem. —- V Ljubljani je podlegla poškodbam od zadnie avtomobilske nesreč« gospa Mihaela Petrovčičeva. Njen pogreb bo danes ob 17. — V Celju le umrla gospa Karolina Oajškova, posestnica. Pokopali jo bodo danes ob 17. Pokojnim blag spomin^ rodbinam iskreno sožalje. * Cankarjev spomenik aa Vrhniki. Poro* čajo nam: Delo pri Cankarjevem sporne« ndku, Čigar odkritje, kakor tudi odkritje spominske plošče se bo vršile 10. avgusta, dobro napreduje. Ozadje bo skopaj doVT» seno, stopnišče prt podstavku je Že v£d*i no; druga dela bodo prihodnji teden dogo» tovljena. Spomenik bo v ponos CanSarje« vega rojstnega kraja, kakor tudi v p^nos vsega naroda in v zadoščenje onim, ki zaklj prispevali. Upamo Id Mae globoka j prepričani, da »e bomo s spomenikom vsaj : nekolike oddolžite svojemu velikemu stnu in mu s tem izkazati svoje spoštovanje te ljubezen. Iz pietete do umitega genija va« biaao vse širšo javnost, vse njegove prija« telje, Ljubitelje m častilce, društva ia k«*« poracije, da ga na dan odkritja spomenika počaste s svojim po6etom. Predvsem pa najvljudneje vabimo naše ameriške roja« ke, ki so za sposrreni k prispevali fiajveC. Proslavimo ta diui skupno Ivana CMkarja, umetnika in človeka Pevske zbore Jci že« le i«i proslavi sodelovati, vljudno prosimo, da prijavijo svoj spored odboru vsaj do 3. avgusta. Narodne noše se naprošajo, da se udeleže slavnosti v kar največjem številu. • Veljavnost »pričeval 8, razreda »snovne Šole. Banska uprava v Ljubljani je poslala poštnemu ravnateljstvu ta-le dopis: »Naslov se naproša, da opozori podrejene osebje, m prosi ta dovolitev polaganja privatnih izpitov it snovi S. razreda osnovne šole, da »ima spričevalo 6 položenem topita 8, razreda večje veljave od odpustne* osnovne šole, pa bodisi, da je odpustnica izdana na eno-, dvo- aH veSrazrednici, ker vsako osnovno šolo treba obiskovati 8 let«. — Po tem dopisu dovršena osemrazrednlca odslej torej ne nudi več šolske kvalifikacije za tvaničnika in zato bi bile nadaljnje vlaganje prošenj za pripustitev k polaganju privatnih izpitov čez tvarino B. ratreda osnovne šole brezuspešno. • Družabni izlet na Švedsko. Švedsko« jti^oslovensko društvo V Zagrebu priredi avgusta klet »a veliko narodne bi kuJtUrao razstavo v Stokholtau. UdeieSen« d SA bodo po več dna ustavili tudi V Goe« tebor^', Kodanju in Berlinu. Celotni str O« ski znt^Jjo za m. razred 7000 Dia, za II. razred ^ 9000 Dih. Informacije dajejo podružnici »Putnika« V VSej državi, po« dfd&fteje fti prof. dr. Fran jo Bučar, Za» greb, Mrhan^vičeva 20, IL • Letošnja ^elika skupšSaa GMloMettk deve driižbe se bo vršila S. septembra v Ribnici M Ddleovskom- * l^h taartm h saaav kraiterias Spmljfe n hale« dv**« tnt Ds Terrilos je predvčerajšnjim m Btliftfe Njeffov plihea je t švesi t \ Vifrij« ibaSIkega konzulati nfc • fiOOIetnlea Kaievja. Vsi adelsie U S, tfvgmta uaer«f«|e ****** • , )*"*>• Mm vlakoA, Mi M VSftj fe»t« pisali Tmitttt oJBee ?utftik v hotelvV v ^f. km zarsdi jptH»kfb« tftdesttege ^M^ • lakaj ib klin J« tteb« pti ke^ ^n'« m*M f dicn, taMif* »Seinčen Zof), ki k d^N f vseh kniigatnahi * Hlfcfca, V mm !«««sfei eetkvi b^ Ttea^tt p« Sttlake m j« te ki vtfd« p<*y\ teka najmlajše hčerk« §ktteritegt violini. } St« Jana Kttbelfta, T«jene, tt Američanom l Hemanoa Ph tej ptiiiki je igral M nrglah Sesteaj>»tlet^ vfrtuoz Ra« fael Kubfeiik k violinskim spremjačtjem te» stte Mary Kubriikote. • Deealčam grede m Jadran, žnaik tu-najski dnevnik »Mene Pteie Preese* j« m september otgahlriral Velike družabno potovanje po našem Jadranu. Trajalo bo od 2». septembra dtt i. ektobfa. V zadnjih številkah razvija list živahno propagando za naš Jadran, haglašajoč lepoto dalmatinske obale, Znamenitosti posameznih krajev ter besato floro la tom*, ki J« nI kmalu enake na svetu, * LetevtSče v Martfitgšcl. Tekom tega meseca le bile v tern letovišču nad 900 srednješolcev i* raznih krajev države. Prva skupina se vrača domov 30. t m. S prvi« avgustom pride v letovišče druga skupina učencev ia učenk srednjih te ljudskih šol Učenci so vedno pod nadzorstvom vzgojiteljev te zdravnikov ter so oskrbljeni z dobro in obilno hrano. Dvakrat na mesec priredijo najmanje dva izleta z parobro-dofft te več krajših izletov t okolice. Na razpolago so tudi Čolfii te tižtia igrišča. Letovišče lita med svojimi nastarijend tudi plavalnega mojstra, ki pdnčuje dijake brezplačne. Vsa pojasnila glede obiska daje šolska poliklinika Jadranske Straže in Higijenskega zavoda v Zagrebu. '* It Rogaška Slatine naa pišejo: 8 15, julijem se je zdtaviišče napolnilo. Po čini imamo madžarske goste, ki pa jim je Vse predrago, dasi je Rogaška Slatina v primeru z drugimi svetovnimi zdravilišči še najcenejša, Pogrešata© zelo odlične beo* grajske in zagrebške publike, Posebno se toži po njih tukajšnjim restavraterjem in trgovcem, saj so restavracije ob času ve« čer je precej prazne ^ ražren švšoarije. Med odličnimi gosti smo imeli mariborske« ga škofa dr. Kairlina in djakOvskega škofa g. Akšamoviča, ka pa sta oba že odpotovala. Sedaj biVa tU vojvoda Bojovič te Beo« grada ter bivši ljubljanski divizijdnar g. Dokič, sedaj armijeki general Ta teden gostuje zagrebška drama, ki je izborna Škoda samo, da niso v večjem številu za« stopatli jogoslovesrtski gostje, ki bi lahko stalno napolnili gledališče. Menda je ž&ra« di gledaliMdh pfedštav utihnila Vojaška godba V parku, a Ostali gostje žopet že« k» pogrešale, posebno ob lepih in prijetno hladnih večerih. *A"° aSARIBO« CBNlK GRAttet • Tihotapljenje saharina. Zagrebška oo-fidia Je na Zrinjevcu aretirala Ivana VV-in-terkoma, trgovca Iz Bjeline v Bosni, ker je bil osundjen, da se bavi s tihotapstvom. V kovčegu je imel 12 kg saharina. VVlnter-korn Je pri zaslišanju izjavil, da je saharin kupil pri trgovcu Sirjana, kilogram po , 420 Din, kar pa Širjan odločno zanika. Tudi g državnem kolodvoru v Zagrebu Je bil ^»•etiran neki moški, ki Je nosil 15 kg sa-j^rina. Njegova Identiteta se še ni mo-g ta ugotoviti. Preiskava se nadaljuje. • postava paketov na Bleda. Po odloč-blM~infstra 28 gradbe se uvede na Bledu Vsake ,eto v času od 15. maja do 15. sept dostg* a vseh paketov v krajevnem okoliša pošt & ,ed 1 ta 2 P°štl Bled 1. Letos se za^10 dostavljati vsi paketi na dom s 1. avg Hstom- Pošta bo zaračunavala do-Staviiib. %. * San «oKior živčno bolnega uradnika V eagrebšk 4 kliniki za živčno bolne je v petek ponc-^ Izvršil samomor davčni uradnik LJttbc«,ir ^ Kailovta. V krifič« noči je bi. nemiren te bolniška sestra ga Je naš V ob 23. sedečega na postelji. Škašala ga ji® PomiritL Ko pa Je potne je zopet prišla, Ji x ,e BaSla obešenega na železu« mreži c<& ia- nm t* Rentgenol« dr« 11'BBBI5 sanat^fc 'J Leonišče innsA redno ordinii Vsakovrstno maattSakttti^no blago v veliki ižberl in pe 1nb5kfll prodajR- Tekstilbazar. Kfcfcov trie Dr Robert Bfumauer, radi preselitve «e ordvOra 6d Žl jdlljs d^f 11. avgttsta Specialist za pljučne boft&ul te tnber-kttlozo Jh. ifcctnee dbMevec bo v času od 39. julija do 19. av^alisAa or-dlnirttl le S. avgusta od 10. oV 12. •Utonil v Savi. Dne 23. t. m. je utoni v Ssri pti Dolnjem Leskovcft eevij®ftiti po« močnik France Budni. Ko se je kopal, so ga nenadoma zajeti valevi te ga potegnili pod gladino. Njegov« truplo eo iskali par dni, vendar ga doslej še niso mogK najti Budna je bil Mar 22 let ter je srednje vitke postave, drobnaga okroglega obraaa in dol« glb kostanjevih las. Pri kopanj« je M Ob* lečen V črtaste spodnje hlač«. % Požar pri Lož«, f noči na 34. t m. Je peSat upeprin hfto te Mev posestnika Fr. Cbnprlča Dri Varim v katastralni občini Dane. Ogenj )e izbruhnil nepričakovano te sta si GiMptfS te žetia jedva rešila življenje. 2^avarovalnlna iznaša 25.000 Din, dočim škode cenile sad 40.000 Din. 'O ■ i te ■ > afcia a t i m* jiiu j.* ^iat smrtna aesreca rasKcga emigranta, v kamnolomu pri samostanu Rabo vid na Praški gori se je v Četrtek prtpertna huda nesreč«. Nenadoma ee le sprožila plast kamenje, t! |e zasula delavca Kristepenka. Šele Čez pel ure se Je delavcem posrečilo, odkop a ti Kristepeoka mrtvega, strašno poškodovanega. * Ostre« eeiMMfea, kar nta }a teptal ko-raaa. V Leskove« pri Banjatuki je seljak Jure ZJatovlč ostrem s pištolo svojega sorodnika Lako Zlatkoviča. Luka Je jahal na koala skozi Jut+evo keraao ter »a močno poškodoval lepa uspevajoči pridelek. Ker se kljub spominu Jate M hotel odstraniti z ftjlve, |a Lak« petega* pištolo te zadel svojega sorodnika v hrbet SeUaki so ebstreltonega J«f|e prenesli aa železniško pesta|-TEčflNA«, družba z o. a, Ljubljana, Mestni trg štev. 10. * Obleke in klobuke kemično čisti, barva, pflsira ln lika tovarna Josip Retch. Iz Ljubljane — Pozdrav ameriškim rojakom! Nad 200 ameriških rojakov biva zadnje tedne na oddihu in ogledu v stari domovini, da« nea pa se bodo zbrali V beli Ljubljani, da se malo poveselijo v medsebojnem tovari* štvu in v prijetni družabnosti z znanci. Ze Včeraj jih je prispelo nekaj, ostali se pripeljejo z vlaki iž različnih smeri v teku današnjega popoldneva in jih bo aa koto« dvoru sprejemal odbor permanentnega is« l&tniškega urada pod vodstvom Johna Oli* pa te tovarišev. Popoldne ob 14. se bo v hotelu Tivoli pričela veselica a prav ved« rim Sporedom, zvečer pa bo istotam ban« ket za povabljene in priglašene goste. Jo« tri nato odrinejo ameriška rojaki na Ja« dtan, pa dalje preko Sarajeva v Beograd, odkoder bodo 4 avgusta prispeli v Zagreb, kjer bo rafchod. Bratsko toplo m presrč« no pozdravljamo drage ameriške rojake v bek Ljubljani. Želimo jim, da prežčvijo V naši sreda Vesel te solnčen dan, ne poti pO Jugoslaviji pa naj nabeto kar najlepše uti« se, da jim bo stara domoVma po povrat» ke preko morja ostala v neizbrisnem sjpo« minul »Sočatri«. Danes popoidne db 5. se ^tfi te glavne bolnice pogreb na tragičen naŽfej preminule ge. Mihaele Pfetrovčičeve, vteSiSie žene driištv. člana Antofta Petfov< Sča, iti sprevodnika. Vabimo Vas, da %t v čim večjem Številu udeležite pogreba. Težko prizadetemu tovarišu naše sožalje. — fcMd&edatvo. a— Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani nam sporoča: Ker so dela pri sbiidlranju terena na stavbišČH Pokojninskega zavoda ob Dunajski cesti in Gajevi uTld lake napredovala, da je način fundi-Ikftja degnan, se Se težaška ln zidarska ;n železobetonska dela že oddala. Trt sicer bo izvršila gradbo Ljubljanska gtadbfettS družba v Ljubljenk Z izkopom se prične že Jutri, v ponedeljek, 28. t sl a— preselitev -obrta. Strojno pletenje M. LAZAfc, Ljubljana, Gradišče 16, it je pre* seme v lastne prdstore ob Rifntki cesti pok« tvrtkt A. Marčati) tn Se svejfm od' jemaltem vtiadno priporoča. TI. Vit 19»; a— Ukradena blagajniška knjiga. V stanovanje upokojenega šolskega upravitelja Ivana Petrlča, ki je bil svoječasno tudi tajnik bivše »Narodne radikalne stranke« v Ljubljani, je v noči od četrtka na petek vlomil neznan tat G. Petrič, ki stanuje v Prekmurski ulici 5., za artiljerijsko vojašnico, je našel zjutraj odprto delovno sobo, v kateri je nekdo vlomil v omaro in odnesel blagajniško knjigo imenovane stranke. Kdo je tatvino izvršil, še ni ugotovljeno. ti— Zasledovan perverznež. Ob železniški progi proti D. M. v Polju se je klatil predvčerajšnjim popoldne neznan moški, ki se Je lotil mladoletne N. P., idoče po stezi domov v Zeleno jamo. Nesramnež je skušal deklico zlorabiti, a se mu je ta ubranila. Neznanca so pozneje preganjali neki moški, vendar se je pohotnežu posrečil beg. b— Ročno torbico Je pozabila trgovska pomočnica Viktorija Sadarjeva v vlaku, ki prihaja v Ljubljano ob 14.37. V beli torbici sta bili dve denarnici dva žepna robca, 5 ključev in še nekaj drugih predmetov. V denarnici je bilo okrog 600 Din gotovine, tako da ima Sadarjeva skupno okrog 1000 L>in škode. a— Na Ježlco pohitite danes popoldne Ljubljančani in okoličani k javnemu sokol-skemu nastopu! u— Parna in vročezračna kopel OUZD je do preklica odprta samo dvakrat na te« den od 14. do 18. in sicer ob sredah za ženske io ob sobotah za moške. Iz Maribor u. »—i Proslava zlatomašniškega jubileja vladike dr. Karlina. Snoči so ob 20 sloves* no zadoneli zvonovi stolnice. Ob četrt na 21. so med odmorom združeni moški pev« »ki zbori mariborski pred škotijsko pala« čo na Slomškovem trgu zaneli za podok« nico Novakovo »Gorski kraj« s tenorskim solom g 2ivka, Hajurihovo »Jadransko morje« ter »Čolničku«. Na trgu se je zbra« ia velika množica naroda ki je prirejala vladiki velike ovacije. Po okoliških hribih »o goreli kresovi. Danes ob 10. je slovesen vho 1 v cerkev, slavnostna -ndiga kano« nika dr. Vrabra in nato slovesna maša ki jo bo služil jubilant sam ob asistenci vi« soke duhovščine. >Pri maši se bo pela Schu« bertova maša v g=duru za zbor in mali or= kester in nastopajo kot solisti gdč. Clarici ter gg. Živko in Neralič. a— Visoki cerkveni dostojanstveniki v Mariboru. Povodom proslave zlatomašr.i-štva mariborskega vladike dr. Karlina so včeraj popoldne prispeli v Maribor poleg bana inž. Semeca tudi visoki cerkveni dostojanstveniki, med drugimi zagrebški nadškof s Krka dr. Srebrnič s svojim spremstvom. a— Diplomiral ]e na univerzi v Nancyju ▼ Franciji za komercijalnega inženjerja mariborski rojak g. Milan Potočnik. Čestitamo! a— Študijsko potovanje docenta dr. M a tka. V prvih dneh meseca avgusta se poda docent dr. Matko na štiritedensko študijsko potovanje v svrho proučevanja pobijanja jetike ▼ raznih državah. Potoval bo preko Češkoslovaške, Nemčije in Danske na Norveško, kjer se bo v Oslu udeležil tridnevne konference mednarodne unije za pobijanje jetike. Udeležil se bo tudi enotedenskega potovanja članov te konference po Norveški, nakar se bo preko tvlce, Finske ta Poljske vrnil v domovino. a— Letovanje v Martinščici. Skupina za »vgust odide iz Maribora 31. t. m. ob 17.20, Zbirališče glavni kolodvor pol ure pred odhodom Četrtinska vožnja do Sušaka sta* ee 35 Din. Vsi, ki reflektirajo nanjo, mo« rajo vstopiti v Mariboru, ostali se lahko pridružijo skupini med potom. a— Zupan in podžupan sta ti ogledala pohorsko kolonijo. V petek popoldne sta »e gg. župan dr. Juvan in podžupan dr. Li» old podala v počitniško kolonijo pri Sv. artinu na Pohorju, ki sta si jo pod vod« »tvom upravnika in gospodarice ogledala do zadnje podrobnosti. Utis, ki sta ga od» nesla, je bil izredno zadovoljiv. Zakaj vse, kar sta videla, še ni sicer popolno, ker se naprave neprestano izpopolnjujejo in širi* jo, ampak je tako vzorno in skrbno ureje* no, da nudi mladini vse, kar mora nuditi planinsko okrevališče in letovišče, solnce, zrak. vodo, dobro hrano. Veseli in zado« voljni obrazi oskrbovank so obema gosto« ma to tudi potrdili in ju okrepili v pre» pričanju, da mestna občina žrtvuje za do« bro stvar. a— Novosti na Mariborskem otoku. Ta teden so bile dovršene na betonski skakal« niči pri velikem bazenu železne ograje, ki to lepo napravo prav lično izpopolnjujejo. Tudi ostala izpopolnitvena dela napredu« jejo. Skoro dovršena sta že sutdenca za pitno vodo, ki bosta še posebno dobrodo« p1 razredov, letos ▼ jeseni pa bo materini. Hčerka Minka je simpatična in priljublje« na učiteljica v Dobrovcih pri Hočah, naj« mlajša Milka pa je uradnica pri tvrdki Ornik. 70=letni Gorup je še vedno član »Jadrana«. Vrlemu možu k dvojnemu ju« bileju prav iz srca čestitamo! i. Preminuli so v Mariboru: 43=letni čevcarski pomočnik Jakob Skonjar iz Stu« dencev, 41 »letna soprooa železniškega re« vizorja Karla Pipa v Mp^dalenski ulici, 10» let. u"erka železničarja Li"~>rn;la Tkaičič iz Dogoš in 2 meseca stari sinček ključav« ničarja Fran Viuda. Pri Sv. Petrv pri Ma« riboru je umrl nenadne smrti bivši dol« goletni župan in veleposestnik Ljudevit Pluher. Naj v miru počivajo! a— Radikalno postopanje veterinarskega nadsvetnika Hintm-lechnerja. Včeraj ob pr« vih tržnih urah je občinstvo na trgu s sim« patijami in z zanimanjem sledilo veter!« narskemu nadsvetniku Hinterlecherju, ki je kot šef mestnega tržnega nadzorstva oseb« no pregledal vse stojnice in blago. V poscb« no nemilost so padle stare črvive gobe, ka« terih je predvčerajšnjim zaplenil 50 kg, včeraj pa zopet približno toliko. Postopa« nju tržnega nadzorstva, ki ie pokazalo kljub vsem oviram že vidne uspehe, gro vse priznanje javnosti. a— Sanatorij v Mariboru, Gosposka 49, telefon 2358. Najmoderneie urejen za ope-■ in zdravljenje z zdravilnimi apprati (višinsko solnce, diatermija, tonizator, žarnica »Hala«), Lastnik primarij dr. Mirko Cernič. specialist za kirurgijo. a— Sanatorij za železničarje na Pohon ju. Predlog komisije, ki je pred nekaj me« seci soglasno sklenila, da se na Vrholah pri Slov. Bistrici postavi ^aatorij za pljuč« nobolne železničarje* si je u" ojila tudi uprava centralnih ' umanitarnih zavodov za železniško osobje in čaka sedaj le še na meteorološke podatke v te ozemlju. G. docent dr. Matko se za tozadevne podatke obrnil na meteorološki zavod v Ljubljani in tudi na Dunaju. a— Lastniki avtobusov in taksijev naj pripeljejo svoja vozila na policijski pre« gled, ki bo dne 30. t. m. v mestni garaži v Plinarniški ulici. Kdor izostane, mu bo vozilo odvzeto in bo moralo čakati na pri« hodnji reden pregled, kar bo povzročilo prizadetim velike stroške. a— »Vesna« internat, gospodinjska In obrtna šola v Mariboru sprejema gojenk® od 15—19 let, ki obiskujejo šole zavoda kakor tudi učenke drugih učilišč v Mariboru. Prospekte razpošilja ravnateljstvo zavoda. Iz Cella e— Spomenik Srečku Puncerju. Uvedena je akcija za postavitev nagrobnega sporne* nika v Braslovčah pokojnemu Srečku Pun« cerju, stud. iur., ki je kot urednik »Jugo« slovenskega Korotana«, ki ga je v Velik ov« cu izdajal junak Malgaj, padel 29. aprila 1919 v Vovbrah za naše narodne ideale. Naprošeni so pokojnikovi prijatelji ter vsi, ki spoštujejo žrtev mladega življenja ter njen pomen, da blagovolijo v ta namen na« kazati denarne prispevke oz. zbirke do 20. avgusta Celjski posojilnica v Celju. Prvi prispevek v znesku 500 Din je poklonil g. Zvonko Pumcer. Seznani darovalcev se ob«* javi v časopisju. V imenu in po naročilu pokojnikovih prijateljev: Fran Roš. e— Opozorilo sokolsklm društvom in funkcijonarjem. Neki H. hodi od društva do društva, sklicujoč se na neka spričevala, da je »priznan sokolski delavec« in češkoslovaški državljan, ter prosi podpore. Društvom priporočamo previdnost pri izdajanju spričeval, še večjo pa, kadar jih kdo prosi podpore na omenjen način. Starešinstvo sokolske župe Celje. e— Poskušena tatvina v trgovini. V pe* tek popoldne je prišla v Stermeckovo trg o« vino 211etna brezposelna služkinja Ange« la Kamplova, doma nekje iz Slovenskih goric, in je zahtevala, naj ji pokažejo svi« lene naglavne robce. Izbirala j« in izbirala, naposled pa nejevoljno izjavila, da ji ni niti eden všeč. Pa ji je bilo v resnici celo več robcev všeč, kar je ugotovil previdni ravnatelj trgovine g. Šifrer. Opazil je nam« reč, da Kamplova neprestano pritiska eno roko k prsim. Ko ji je roko odmaknil, je zdrknil izpod bluze nor svilen robec na tla. Poklicani stražnik je našel pod bluzo Kamplove nato še 2 robca. Kamplovo, bi ni popolnoma normalna, so izročili sodišču. s— Saje so se vnele. V petek zvečer okrog 19.45 v dimniku hiše St. 4 v Ašker« čevi ulici, ki je last ge. Mete Baševe. Ga* silci so takoj prispeli na lice mesta in pre« prečili vsako nadaljno nevarnost. >— Izguba. Tesar Ivan Bizjak iz Gaber ja je izgubil dopoldne, ko se je vračal od vo» jaške zglasitve pri okoliškem županstvu skozi mestni park, svojo delavsko knjiži* oo. domovnfloo, rojstni list in nravstveno spričevalo. Najditelj naj odda dokumente na celjski policiji. Iz Kranja — Nova občinska davščina na blagovni promet. Kakor že znano, je v letošnji pro* računski seji sprejel mestni občinski odbor novo davščino, ki bi prinašala mestni ob* čini nove dohodke za kritje fonda za zgrad* bo novega osnovnošolskega poslopja, v ka* terega da mestna občina vsako leto zne* sek 300.000 Din. Občinska davščina na bla* govni promet se bo pobirala od vsega bla* ga, ki dospe na katerikoli način v mestno področje kranjske občine, odnosno se od* pošilja z mestnega ozemlja. Naredbo, ki predvideva za prekrške določil uvedbo ka« ženskega postopanja in predpis desetkrat* nega iznosa prikrajšane davščine, je odo* brila banska uprava z odlokom 30. julija, mestno županstvo pa bo pričelo pobirati novo davščino s 1. avgustom.. r— Vest o smrti Slavka Masterla, mla* dega in odličnega sokolskega delavca iz Stražišča, je izzvala v mestu in širši oko* lici obče sočutje. Njegove poslednje poti v Splitu se je nameravalo poleg svojcev ude* ležiti večje število znancev in prijateljev ter posebna deputacija stražiškega sokol* skega društva, kateremu je pokojnik bil načelnik skozi pet let. Vsi pa so morali ostati doma, ker ni dovolila oblast nobe* nemu prisostvovati pogrebu pokojnika, ker je umrl na nalezljivi bolezni. Čim bodo smeli, bodo svojci prepeljali Slavkove ze* meljske ostanke iz Splita v Stražišče. r— Gasilska župa Kranj sporoča vsem v njej včlanjenim društvonf (tudi iz Trži« ča), da so dospele legitimacije za nolovidno vožnjo in kongresni znaki. Dobe se pri žup* nem načelniku tovarišu Janku Sajovicu ▼ Kranju. Telovadci n proste vaja morajo biti v soboto 2. avgusta ob 14. v Ljubljani na telovadišču Ilirije (poleg pivovarne Uni* on). V nedeljo 3. avgusta točno ob 7. zju* traj pa morajo biti zbrani vsi telovadci; oni. ki pridejo s posebnim jutranjim vla* kom, in oni, ki se pripeljejo z vozovi, pred glavnim kolodvorom v Ljubljani, da lahko odkorakamo že formirani na zbirališče. V ostalem čitajte dnevnike. Načelstvo župe Kranj. Z Jesenic s— Vojaška naborna komisija, ki je za« sedala v prostorih meščanske šole na Jese« nicah, je ves teden marljivo pregledovala naše krepke gorenjske fante. Jesenice so bi« le ves teden v živahnem vrvežu fantovskih skupin, ki ja je vsaki na čelu neobhodno potrebni harmonikar. Veselja je bilo mno< go, izgredov ne hudih. s— Ost, ki je zgrešila cilj! V rubriki »Kaj pravite?« je pred nekaj dnevi obja« vil »Slovenec« sirov napad na nekega na Jesenicah splošno priljubljenega in spošto« vanega prosvetnega delavca. S prostaškim namigavanjem predbaciva, da je s pomočjo umazanih denuncijacij povzročil nekemu vestnemu osnovnošolskemu nadzorniku in nadučitelju velikansko krivico in s tem ba« je dosegel, da je bil premeščen iz našega mesta. Ako bi hoteli verjeti temu izpadu in njegovi dozdevni žrtvi bi morali skle« pati, da so šolske oblasti kar tja v en dan izpostavljene vsakršnim mogočim in nemo« gočim vplivom m da je »tekmec« vsemo« gočna osebnost, ki lahko po mili volji raz« polaga z višjimi šolskimi oblastmi. Da pa bo javnost o stvari točno izvedela, kakšna je resnica, je napadeni prosvetni delavec predložil zadevo v nadaljno razpravo pri« stoinemu sodišču. s— Starešinstvo Akademskega krožka na Jesenicah. V beležki »Jutra« je pravilno či» tati »Bergelj«, ne Bagelj. Nadalje je član starešinstva tudi gosp. Josip Richar, ob« mejni veterinar na Jesenicah. Novo pri« stopivši član starešinstva Akademskega krožka je dr. Aleš Stanovnik, odvetnik na Jesenicah. Iz Slovenjgradca sg— Nabori za slovenjegraški okraj so se pričeli v petek. Veselo je bilo opažati, da so se naborniki vedli jako mirno in dostojno in tudi ni bilo med njimi pijanih, kakor je bila to navada v prejšnjih časih. sg— Smrtna nesreča. Luka Kert, delavec pri lesni industriji Korotan v Prevaljah, Je padel pri zlaganju desk tako nesrečno, da so morali težko ranjenega prepeljati v tukajšnjo bolnico, kjer je v noči na petek poškodbam podlegel. Kerta je s kupa desk, kjer je bil zaposlen z napravljanjem strehe, vrgel močan veterni sunek, da je nesrečnež priletel z glavo ob tla. sg— Zamude osebnih vlakov is Celja je opažati že delj časa. Občinstvu niso znani vzroki, zato tem bolj ugiba, kaj naj bi redni prihod oviralo. Glede na zveze v Dra vogradu bi pač bilo v dobrobit vseh, Če bi se ta nedostatek čim prej odpravil. Iz Zagorja ■— Zadnja pot Ignacija Firma. T petek popoldne smo spremili k zadnjemu počitku zavednega delavnega narodnjaka in Sokola Firma. Ob veliki udeležbi občinstva, prijateljev in sorodnikov se je pomikal veličastni sprevod od hiše žalosti na farno pokopališče. Sprevodu na čelu je šla rudniška godba, nato sokolsko društvo i zastavo, stanovski tovariši in zastopniki raznih korpo-racij. Naj bo zaslužnemu pokojniku lahka ljubljena domača gruda I i— Kriza ▼ aržiški občlnL T arfiSkl občini vlada že nekaj časa med odborniki in županom nesoglasje, kar med občani na pravlja slab utis, ker Je sporazumno delo onemogočeno. Pred kratkim sta bila razrešena dva odlična odbornika, ker ee nista strinjala > delovanjem župana in njegove večine. Na njuni mesti sta bila imenovana dva druga, ki pa v takih razmerah sodelovanje odklanjata. Zdaj so pa resignirali na svoja mesta podžupan in trije odborniki, ki nočejo nositi soodgovornosti za občinsko delo. Splošna ielja občanov je, da w kriza nepristransko reši in tako pride slednjič do skupnega delovanja za blagor občine. Iz Ptuja J— Ptujska Narodna čitalnica trna svo! izredni občni zbor ▼ ponedeljek 2& t m. ob 19. uri v Narodnem domu. Ker bo odbor stavil predloge v smislu sklepa zadnjega občnega zbora, prosimo članstvo za polnoštevilno udeležbo. j— Izjava. Dne 15. decembra 1929 je pri« nesel naš list pod rubriko »Iz Ptuja« noti« oo ,da bi bil v neki ptujski kavarni lastnik iste prepovedal godbeniku svirati kak slo« vanslci komad, kakor je to zahtevala druž« ba Slovencev, dočim so Nemci ostentativ« no peli nemške pesmi in zahtevali od god« benika, da svira samo nemške glasbene proizvode. Ta notica se je nanašala na g. Romana Mac«, lastnika kavarne Evropa. Kakor smo se prepričali, smo bila napačno informirani. Ugotovili smo, da g. Maca ne zadene oikaka krivda, ki • tem storjeno mu kritvioo lojalno popravljamo. Iz SoStanJa it— Nabori so se vršili 22. in 23. t m. v dvorani Zadružnega doma. Oba dneva ao prihajali fantje iz vsega sodnega okraja ie v zgodnjih jutranjih urah v mesto veselo prepeva je, eni peš, drugi na okrašenih to« zavih, neke skupine celo na posebnih avto* mobilih, seveda vsi spremljani od harmoni« karjev. če prezremo par primerov, moramo z zadoščenjem ugotoviti, da so se naborni« ki v splošnem vedli zadovoljivo. št— Obrtna vest. V nedeljo ao m vrSfle pri Zadrugi lesnih, kovinskih in sorodnih strok vajeniško*pomočniške preizkušnje. S prav dobrim uspehom je preizkušnjo na* pravil Mandlc Ivan, mizar pri Goričniku v šmartnem, z dobrim uspehom pa Do« bravc Stanko, slikar pri Čudnu v Šmartnem in Poklšek Anton, slikar pri Novaku v Šoštanju. Iz Poljčan po— Letna veselica Čitalnice, ki je poleg gasilnega eno najstarejših naših društev, bo na Baumannovem vrtu v Peklu v ne* deljo, 3. avgusta. Na sporedu bo godba, petje, drča, ples, srečolov itd. po— Odlikovanje. Z redom sv Save V. stopnje je pred dnevi bil ob navzočnosti Sjaj in barvno razkošje so znamenja v Persflu opranega svilenega perila. — P* kako lahko je to pranje! Kos perila mencate pre rt dno in lahna v mrzli Penilovi raztopini Nato kpU rate v mrzli vodi in dotate pri zadnjem izpiranju nekaj kapljic jesiha. Sušite no ta način, da zavijete oprano perilo r belo blago, ki rado vsrkava vlago* Z zmerno vročim likalnikom likat« na levi (notranji) strani. To je vse l Barvano blago pre izkusit* najprej z c t»oai na pristnost barva. Pomočite naj' prej rob blaga v tisto vodo in stiskajte ga med belim blagom. Persil podrejenega osobja odlikovan tukajšnji priljubljeni poštni upravnik g. Albert čonč. Čestitamo! Iz Dobove do— Ustanovitev Sokola. Na željo mla« dine same in več odraslih se je pokrenila akcija za ustanovitev Sokolskega društva. V dogovoru s posavsko žup o in starešin« s tvom brežiškega Sokola se bo vršil usta« novnd občni zbor ▼ nedeljo 27. t m. ob 15. popoldne v osnovni šoli. Vabljena vsi! do— Smrt mladenke. Prerana smrt je pokosila Pepco Cvetkovo iz Dobrave. Po« stala je žrtev zavratne sušice, ki ima zadnji čas vedno obilnejšo žetev. Kako je bila pokojnica priljubljena, je svedočtt dolgi žalni sprevod. Pokojni« so zapeli poslovil« ni žalostimki pevca ,ki je z njimi sodelovala ▼ mešanem^ zboru. Žalostno pot do groba pa ao poudarjali turobni glasovi koračnic loške godbe. K« so pri nas vedno pogo« stejša umiranja za sušico, bo dolžnost nas vseh slediti zdravniškim nasvetom; po* sobno županstva naj nikoli ne opuste, da ne bi propagirala borbe proti tej zavratni morilki. Vrhnika Sokol na Vrhniki ima danes svoj letni nastop, združen z ljudsko veselico, na dvorišču gostilne »Mantua«. Vabimo vse, ki so imeli namen udeležiti se naše prire* ditve 13. t m. pa jih je slabo vreme zadr* zalo. ▼h— Nova pekarna. V prenovljeni Rut« nerjevi hiši je postavil podjetni g. Rotar novo peč in uredil prodajne prostore, od* govarjajoče vsem higijenskim zahtevam. Ker dosedanja ena sama pekarna ni mogla kriti konzuma tržanov in velike okolice, smo morali dobivati kruh iz Logatca. Pri* čakujemo, da nas bo nova pekama v pol* ni meri zadovoljila, posebno ker nam je obljubljeno fino pecivo ki ržen kruh, ki ga tu zelo pogrešamo. vh— Vrhniška posebnost. Zaradi preve* Kke zaloge sira prodaja tukajšnja mlekar« Iz uradnih in dragih službenih objav V cavod za slepo deee v Kočevja se sprejemajo v začetku šolskega leta 1930./31. slepi otroci na prošnjo roditeljev ali njih namestnikov. Prošnje za sprejem je treba vložiti do 15. avgusta 1930 pri VI. oddelku kralj, banske uprave Dravske banovine v LjubljanL Dražbeni oklic. Okrajno sodišče v Mariboru razpisuje na dan 24. septembra ob 10. dopoldne, soba št 27 dražbo nepremičnin: zemljiška knjiga Skoke, vlož. št 301. Cenil-na vrednost: 37-157 Din; najmanjši ponu-dek 24.771.32 Din. Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 18. avgusta ob 11. dopoldne nabavo: a) metalnih instrumentov, tropolnih sklepal, okroglih bakrenih palic, bakrenih zbiralnic, kabljevih glav, zveznih kosov; b) 400 stotov Portland cementa. Pogoji se dobe pri direkciji drž. rudnika Velenje. Prodaja lesa. Direkeija Sum v Ljubljani razpisuje v državnih in verskozakladnih gozdih v področju šumske uprave v Boh. Bistrici prodajo 10.770 kub. m v režiji izdelanega mehkega, tehnično porabnega lesa in 81 pm mehkih drv. Ponudbe, pisane na tiskovinah, ki se dobe pri direkciji šum, je vložiti do 26. avgusta do 11. dopoldne. Ravnateljstvo Javne borze dela v Ljubljani razpisuje za svojo podružnico v Mariboru uradniško mesto s prejemki po določbah pragmatike uslužbencev ustanov za posredovanje dela. Prednost imajo prosilci, ki so zmožni knjigovodstva. Izobrazba srednješolska ali enakovredna. Prošnje je vložiti do 12. avgusta. Ureditev cestišč. Banska uprava razpisuje za 17. avgusta ob 11. dopoldne javno pismeno licitacijo za ureditev cestišč z dvojno katranovo ali asfaltno prevlako na banovinskih cestah Pesnica-Sv. Lenart (km 0 do 5.5), Vojnik - Dobrna (km 6—8), skozi mesto Laško in skozi Rogaško Slatino. na in trgovina polemeodolsld rir po Dia 16 za kg. Iz Novega mesta n— Revni in napredka željni kmetovalci, ki nameravajo še letos izboljšati svoje hle* ve in gnojišča, naj se prijavijo pristojnim občinam za podporo, ki jo bo dajala kar. banska uprava v cementu n tretjinsko in polovično ceno. Načrti so breaplačm. Rev« nati pa se je točno po pravilnika, ki je pri občini na pogled. Prijave m sprejemajo do 5. avgusta. n— Vodstvo sreskega načela t Ta j® pre* vzel vi. sv. g. Logar, ki je bil na sedanja službeno mesto prestavljen iz Kočevja. Bivši sreski načelnik g. Kaki je odšel na svoj 40dnevni dopust, nakar nastopi novo mesto pri kx. banski upravi v Ljubljani. n— Zdravje težko poškodovanega Tone« ta Kosa, žrtve rodbinske tragedije v Gor« nji Ločni, o kateri smo obširno poročali, se zbojšuje. Prav tako tudi stanje težko poškodovanega fotografa Ferdinanda Se« kovška. n— Novomeški »MotodUbffini klab« ja pokazal zadnje čase precejšnjo agiinost. Priredil je že več izletov v bližnje in dalj« ne kraje, bil pa je že toda v inozemstvu, tako v Celovca ki na Gosposvetskem po« lju. V nedeljo se sestanejo khibovi člani ▼ Kandiji pri g. Wmdisoherja ter se odpelje« jo v Samobor. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je naša preljuba mamica, teta, gospa PetrovtiE Milila tragično preminula, previdena a sv. zakramenti. Pogreb se bo vršil ▼ nedeljo oto 5. uri iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljnbljana, dne 26. julija 1930. Žalujoči: ANTON, soprog; LIDIJA, DANICA, hčerkL 10419 10421 KRASNE ZAVESE r zalogi tvrdke A. & E. Skabernš, Ljubliana \ 17.30: Reprod. glasba. — 19.40: Koncert solistov. — 21.10: Orkestralen koncert. — Ciganska godba. — RIM 17.30: Koncert operne glasbe. — 21: Lahka glasba. — Godba za ples. Torek, 29. Julija LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18.30: Koncert radio-orkestra. 19.30: Prof. Kolar: Prosveta v Sokolstvu. — 20: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22 Napoved časa in poročila. — 22.15: Prenos z Bleda. BEOGRAD 10.30: Reproducirana glasba. — 12.45: Koncert radio-kvarteta. — 19.30 Narodne pesmi. — 20: Prenos koncerta Iz Zagreba. — 22: Poročila. — 22.15: Koncert radio-kvarteta. — ZAGREB 12.30: Opol danski koncert. — 20: Koncertni večer. (Operna pevka Zlata Galovič in violinist g. Hadec). — 22.15: Prenos plesne godbe z Bleda. — PRAGA 17: Prenos koncerta iz Bratislave. — 20: Slovaške narodne pesmi. — 20.30: Klavirski koncert. — 21: Koncert godbe na pihala. — 22.15: Plesna godba iz Bratislave. — BRNO 17: Prenos koncerta iz Bratislave. — 18.20: Reprod. glasba. ■ 20: Violinski koncert. — 21: Godba za ples. — 22.15: Prenos iz Bratislave. — VARŠAVA 18: Koncert solistov. — 19.35: Plošče. — 20: Opera »Manonc (Massenet) na gramofonskih ploščah. — Lahka godba. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.30: Koncert orkestra. — 20.05: Operetni večer. — BERLIN 19: Lahka godba orkestra. — 21: Koncert komorne glasbe. — FRANK-FURT '19.30: Koncert lahke glasbe. — 20: Neznane Mozartove skladbe. — 22.50: Lahka glasba. — LANGENBERG 17.30: Večerni koncert. — 20.10: Koncert orkestra in solistov. — 21: Wedekind: »Komorni pevec«. — STUTTGART 19.30: Prenos vsega programa iz Frankfurta. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.30: Lahka godba orkestra. — 19.30: Puccinijeva opera »Toscac. — Koncert ciganske kapele. — RIM 17.30: Vokalen ln instrumentalen koncert. — 21.02: Koncert in veseloigra. — 22.30: Jazz-band. Kino Buster Keaton prispel v Evropo V sredo 23. t m. je dospel s Prekomor-nikom »Bremen« Buster Keaton v spremstvu svoje soproge Natalije Talmadge in njene sestre Norme v Hamburg. Razumljivo je, da je ta vest zbudila v Evropi veliko senzacijo, posebno ker se je ponovno govorilo, da je Buster s svojo letošnjo produkcijo tako zaposlen, da mu ne bo mogoče iti na oddih. In tako mu ]e nspelo, da je svoje potovanje v Evropo zakrival do zadnjega trenutka, dokler niso nekega dne potniki na velikem prekooceanskem parniku v veselem, brezbrižnem Potniku spoznali slavnega komika. Buster se Je odločil posetiti v prvi vrsti Berlin, kjer se hoče po svoji lastni Izjavi nekoliko izpopolniti v nemškem jeziku. V prihodnji sezoni namerava namreč nastopiti tudi v nemških govorečih filmih družbe Metro Goldwyn, pri kateri je umetnik še vedno angažiran. V Berlinu si namerava kupiti avto in potovati v Pariz, od tam naprej pa nadaljevati potovanje po EvropL Večjih letovišč ne namerava posetiti, ker hoče nživati svoj dopust v miru. Buster Keaton Je v Evropi zelo prfQid>-Uen ki obče znan filmski komik. Njegov prihod pomeni za Evropce veliko izueua-denje. Neprijetnosti v filmskem poklicu Veliko spoštovanje, ki ga goji občinstvo do svojih miljencev filma je doma samo v kinomatografu. Drugačno pa je življenje zlasti tedaj, ko stoje umetniki pred filmsko kamero. Občinstvo obožuje svoje zvezdnike bodisi zato, ker so bogato oblečeni bodisi zato, ker igrajo vloge prosjakov; toda v ateljeju je ta stvar povsem drugačna. Režiserji pri snemanju filma niti najmanj ne mislijo, da stoji pred njimi nežna, razvajena dama, temveč vidijo pred seboj zgolj igralko, ki se mora ravnati točno po njihovi volji in navodilih. Z ostrimi besedami zapovedujejo vsako kretnjo, vsak gib se mora vedno iznova ponavljati, dokler t ni ustreženo režiserjevemu umetniškemu okusu. V nekem filmu je morala Marion Da-vies pasti z gugalnice. Ze parkrat je umetnica preigrala to epizodo, na telesu je imela ze modre in boleče znake padca — toda nič ni pomagalo, morala je vseeno preigra-ti sceno še tolikokrat dokler ni končno uspela in ugajala režiserju. Greta Garbo mora v filmu »Zabranjena ljubezen« prenašati opico, dasiravno ji je ta žival skrajno zoperna. V filmu »Ana Christie« je morala dovoliti, da jo polijejo z nekim temnim mineralnim oljem. John Gilbert se je moral v nekem novem govorečem filmu ločiti od svojih brile, na katere Je bil tako ponosen. Lawrenee Tibbett, slavni pevec Metro-politan-opere v New Yorku, je bil pri snemanju prvega svojega zvočnega filma »Haj-duška pesem« šiban in tepen. Normo Shea-rer so v filmu »Očetova ljubezen« vrgli z ladje v morje in ker se je snemanje vršilo baš ob hiadnem .jesenskem dnevu, se je močno prehladila. Poklic filmskih igralcev in igralk je sicer vobče lep in prijeten, ima pa tudi svoj* križe in težave. Ogromne cene rokopisov za filme Dobrih filmskih manuskriptov dandanes silno primanjkuje; na razpolago je sicer dovolj povprečnega blaga, a publika je razvajena in zahteva le najboljše sujete. Vsaka količkaj slabša stvar propade in je zato škoda za ves materijal in delo, ki se potroši v fiinui. V Berlinu. Parizu in drugih velikih mestih je nastala nova vrsta posredovalcev in kdor ima vpogled v delovanje teh ljudi, bo kmalu spoznal da dandanes trgovina in mešetarija z manuskripti, idejami in avtorskimi pravicami bolj cvete kot trgovina s filmi Jasno in pravično je, da dobi zasluženo plačilo od svojega dela tudi avtor filma in sicer popolnoma v razmerju in skladu z gažami in honorarji onih filmskih kapacitet, ki pisateljevo idejo predstavljajo. Toda zelo dvomimo, da bi ogromni honorarji, ki jih plačujejo danes evropske filmske družbe za odkup avtorskih pravic v resnici prišle v roke onim, ki so dali idejo in svoje intelektualne sile za posamezna filmska dela. Evo nekaj primerov iz najnovejše dobe! Neka francoska družba je plačala za dovoljenje napraviti zvočni film iz znane operete »Mamzell Nitouche« 300.000 Frs. Neka nemška tvrdka je dala za Claude Farrere-jev roman »L'homme, qui assassina« (Mož, ki je izvršil umor«) 50.000 R. M. Za film J-Pariško življenje« so plačali celo 450.000 Frs. Po so ogromne svote, treba je opozoriti, da je v teh zneskih vsebovana zgolj avtorska pravica in pridejo k tem izdatkom še vsi nadaljni stroški, ki jih zahteva v splošnem snemanje zvočnih filmov. Rudolf Schildkraut umrl Iz Holiywooda brzojavljajo, da je znameniti filmski igralec in režiser Rudolph Schildkraut nmrl za srčno kapjo. Pokojnik je bil rumunski državljan, rojen v Carigradu, svojo mladost pa je preživel na Dunaju in v Berlinu. 2e kot mlad gledališki igralec je bil na najboljšem glasu in o njem je bilo znano, da igra Shakespearja v petih jezikih. Najboljša njegova dramska kreacija je bila Shylok, katerega je v Berlinu predstavljal neštetokrat. Bil je človek zelo dobrega srca, toda gorje če so ga ujezili. Nekega gledališkega blagajnika v Berlinu je nekoč s palico pošteno namlatfl ker mu ni hotel izplačati zahtevanega predujma Schildkraut se je že zelo zgodaj začel udej-stvovati pri filmskih delih. Leta 1921 je šel v New York, sicer ne k filmu, marveč k teatru. Kasneje je prešel popolnoma k filmu in tu je podal svojo najboljšo kreacijo v židovski filmski drami »Njegovi sinovi«. V Ljubljani smo Schildkrauta zadnjič gledali v filmu »Kristina«, kjer je predstavljal vlogo dobrega in skrbnega očeta svoje nežne hčerkice Kristine — Janette Gavnor. S smrtjo Rudolpha Schildkrauta je zadela filmsko umetnost težka in občutna izguba. Zapušča sina Jožefa, ki se danes že prav izvrstno uveljavlja v filmski stroki. Filmski drobiž Ita Rina in Vladimir Gajdarov sta tre nutno na Finskem in Estonskem, kjer sta zaposlena s snemanjem najnovejšega filma »Valovi strasti«. Prihodnji teden pričakujejo povratek ekspedicije v Berlin, nakar bodo takoj začeli s snemanjem v ateljeju. Zunanji posnetki filma so baje zaradi lepega vremena izpadli nad vse krasno. V zvočnem filmn »Cavalleria Rnstieana« .bo pel vlogo Turridda v nemškem in italijanskem jeziku junaški tenorist dunajske državne opere Harry Schurmann. Film naj pospešuje cilje Društva narodov. Na pobudo mednarodnega urada za duševno zbližanje in intelektualno sodelovanje narodov se je osnoval v Parizu »Comitš Ci-dalc«. Naloga tega odbora je, pospeševati snemanje takih filmskih del, čijih vsebina propagira v znanstvenem in socialnem, poučnem, gospodarskem, umetniškem in literarnem oziru cilje Društva narodov. V odboru so pariški poslaniki 33 držav, poleg tega še novinarji, izvedenci in najboljši filmski kritiki sveta. Vsako leto bo s strani tega odbora priznana najboljšemu filmu, ki bo na najjasnejši in najlepši način pr»-dočeval zbližanje človeštva po intencijah Društva narodov nagrada v iznosu 150.000 frankov. Frans Lederer angažiran v Amerike. Mladi filmski umetnik, katerega poznamo iz filmov »Divne laže Nine Petrovne« in b zvočnega filma »Atlantik«, je angažiran a Schubertov gledališki koncern v New Yor-ku. Lederer obvlada angleščino odlično, na svojem novem mestu se mu nudi prvovrstna «vetovna karijera, kljub temu pa mu je slovo od Berlina precej težko. Nemški film izgubi z njim za dobo 6 let — tako dolgu traja namreč njegov ameriški kontrakt — prvovrstno umetniško moč. Dr. Arnold Fank ln Lene Kiefenstalil sta se po 5 mesečni odsotnosti vrnila v Berlin. Zunanji posnetki potrebni za visoko-alpin-ski film »Vihar nad Montblancom« so sedaj končani. Besede pomenijo: Okrog: 1. Mesto v sev. Franciji — 5. drag kamen — 9. samodržec — 12. dostojnost — 17. tropski sadež — 21. stoji v šolski sobi — 22. vonj — 23. žensko kr. ime — 24 Žalostno preminuli Sokol — 25. jed — 26. zgodaj — 27. Mojzesov brat — 28. vzpe» tost — 29. toaletna potrebščina — 30. vas ob cesti Kočevj e»Crnomelj — 31. mesto na južnem obrežju Arabije — 32. poškodba — 33. površinska mera — 34. drobec ma» terije — 35. krogljica — Navzdol: 1. Mesto na Grškem — 2 Ime filmskega igralca (N) — 3. del cerkvene Krog opreme — 4. gips — 5. »prejemnica — 6. oder, pozorišče — 7. slika (lat) — 8. biaz» da — 9. auto»znamka — 10. kino v Ljub' ljani — IL reklamno podjetje v Ljubljani — 12. okras — 13. metla — 14. skop -i 15. pri oksidaciji prehaja sekundarni aIko° hol v? — 16. sibirski pranarod, živeč na Sahalinu in Kamčatki — 17. taksna marka — 18. kultura — 19. Zakrament (brez prve črke!) — 20. Židovski praznik (t — d)! Kvadrat (v zlogih): a) neobdelana zemlja — b) vrh ▼ dinar' skem sistemu — c) priroda. ŠAH Urejuje dr. Milan Vidmar Zapuščina Rikarda Rčtija Se nI urejena. Njegov brat je sicer še izdal knjigo, ki jo je pokojni veliki mojster pisal in ki se bavi 8 strategijo modernega šaha. še pa bo treba zbrati prekrasne kompozicije, ki so raztresene po časopisih, ki ne morejo ostati izgubljene za šahovski svet. V junijski številki prinaša »Wiener Schach-Zeitung« zbirko Retijevih študij, ki pa na žalost niti zdaleka ni popolna. V tej mali zbirki sem našel tudi sledečo veleza-nimivo kompozicijo, ki je bila priobčena prvikrat leta 1925. v >;Kagans Neueste Schachnachrichten« (Berlin). Študija, ki govorim o nji, Je tako živa In vedno znova presenetljiva, da drži človeka od početka do konca z ogromno silo. Skrite obrambe, nanizane v neverjetni množini, so glavna, res globoka vsebina te genijalne konstrukcije. 8 7 6 5 4 3 2 1 Bell: Kc5, Dc6, Se4 (3 figure). Črni: Ka2, Dg2, g3 (3 figure). Beli na potezi dobi. Beli Ima premoč figure. V končnicah brez kmetov pa lahka figura (skakač ali lovec) navadno ne odloči. Prav posebno pa ne takrat, če podpira damo. Le izredno Ugodne pozicije omogočujejo zmago. Toda kaj to? Ne zgubi li črni takoj dame? Tako enostavna naj bo stvar? Skakač naj samo da šah, razkrije s tem belo damo, ki v drugi potezi svojo nasprotnico mirno umori? No, na: • 1. Se4—c3+ . • ■ . . sta res napadena i črni kralj i črna dama. Katastrofa bi bila neizbežna, da nima črni odgovora: 1. .... . Ka2—al! Pat ga reši, če beli damo res vzame. Toda kaj pomaga vse to. Saj vendar beli lahko nasprotniku iztrga damo na drug način. Z enostavnim napadom: 2. Dc6—a4+ Kal—b2 3. Da4—a2+ ..... Tako priprosto je to. Vsak začetnik bi to našel, črni ima pa zopet izgovor: 3............Kb2—cl! <5e sedaj beli vzame damo, je črni zopet pat. Stvar postaja brez dvoma interesantna. še bo treba napadati, izgnati črnega kralja iz sumljive okolice skakača, vjeti črno damo na drug način. Torej: 4. Da2—bl+ Kcl—d2 5. Dbl—b2-f- ..... To vsaj bo zadostovalo! Črna dama mora pasti! Toda po 5...........Kd2—el!! nastane že tretji pat, lepši od prvih dveh, če beli damo res vzame. Konstatirajmo, da je vsa ugodnost začetne pozicije izginila. Črni je prestal vse strahote, trikrat je rešil damo, približal ji je kralja, ki jo sedaj že lahko direktno ščiti, skratka, dosegel je vse, kar je upati smeL Vse to pa je le uvod v igro, Id nam Jo Je komponiral Ršti. Drugi del napada belega odkazuje skakaču novo vlogo. Rafi-nirani manevri so mu vsebina. 6. Db2—cl-f Kel—f2 7. Sc3—dl+!! ..... To je prvi veliki udar, čeprav izgleda poteza pohlevno. Črni kralj sedaj ne more na prvo linijo, ker bi skakač takoj odskočil na e3 in vjel zares črno damo. črni kralj pa tudi ne sme na e2. Eksekucija: 7......Kf2—e2 8. Del—b2+! pride itak v poteku igre. Edini zadržujoči odgovor je: 7............Kf2—f3! Ubežni kralj pa vseeno ni rešen. Skakač Je preblizu. Po: 8. Del—c3-f! ..... Je beg na g4 nemogoč, ker skakač na e3 da šah. Na 8......Kf3—f4 pride 9. Dc3—f6+ in črni izgubi damo v prihodnji Ena: Sopotnica Prišla je brzojavka: »Ce dospeš Rim točno 16. popoldne pogodba gotova. Jamčevina 5000 lir. Gpera Constanzi.« Liana je pazljivo spravila brzojavko In uredila potni kovčeg, naročila avto in se odpeljala na postajo. »če trpite na nespečnosti, vzemite tableto andolina!« je svetovala Liana svoji sopotnici, starejši dami, ki je z njo delila spalni kupe v vlaku. »•Hvala za ljubeznivost!« je odvrnila stara dama. »Prosim,« je odvrnila Liana. »AH potujete v Rim?« »Ne. Samo do Firence se peljem. Kam pa vi?« »Naravnost v Rim. Pevka sem po .poklicu in sem prejela brzojavno vabilo za jutrišnjo predstavo »Tosce«. »O, to ste gotovo zelo veseli!« »•Lahko si mislite,« je dejala Liana. ^Pomislite, za gostovanje dobim 5000 Kr.« In vsa -rdeča od veselja je razgrnila pred sopotnico brzojavko. Stara dama, vsa odeta z nakitom, je vzela v roko m čitala: potezi. Na 8. . • . . . KfS—«4 sledi 9. Dc3—d4+ Ke4—-fS 10. Dd4—d5 to črni zopet izgubi damo. Sedaj torej mora kralj na e2: 8. . m m • « KfS—e2, nakar navidezno: 9. Dc3—b2+' ..... odloči takoj. Na f3 kralj namreč ne more, ker je po 10. Db2—b7+ dama izgubljena. Na fl kralj tudi ne sme, ker skakač na e3 odloči, črni pa ima odgovor:. 9............Ke2—d3! ki pričara četrti pat, če beli damo vzame. Izredno zanimiva študija! Tretji in zadnji del igre Je pričel z deveto potezo belega. Bela dama se je zopet začela odmikatl, črni kralj pa svoji dami tudi. Lepota kompozicije tiči le deloma v krasno nanizanih patih. Za fin pogled je igra bele dame in črnega kralja nad vse interesantna. Napad se vleče proti koncu zopet na damsko krilo, kjer je pričel. 10. Db2—b3+ Kd3—e2 Seveda ne na e4 radi Db3—d5+. Lahko bi pa kralj šel tudi na d2, vendar bi pa igra šla isto pot. 11. Db3—a2+M ..... Odmikanje bele dame Je silno intere- santno. Dama pripravlja skakaču polje b2! Seveda črni kralj ni prost. Ne glede na finese manevrov bele dame, mu je pat edina rešitev. Vse drugo izgubi takoj prav tako, kakor v deveti potezi. 11............Ke2—d3 12. Sdl—b2+!.» ..... Drugi in odločilni veliki udar. Skakač Je omogočeval črnemu pat, ko je stal na c3 in tudi potem, ko je bil na dl. Teh komplikacij se beli mora rešiti. Skakač mora proč, bela dama bo v glavnem boj odločila brez njega. črni kralj ne more bežati na c3. Skakač bi mu na a4 dal šah in črna dama bi padla. Tudi na e4 je kralju po* zaprta. Da2—d5+ grozi še vedno. Mogoče so le poteze na d2 ali e2. Na: 12. . , , , , Kd3—e2 (d2) pa odloči: 13. Sb2—c4-F ..... Dama je sedaj res Izgubljena. Na 13. .....Ke2—fl udari skakač: 14. Sc4— e3+. Na: 13. .... . Ke2—f3 pa udari zopet skakač. 14. Sc4—e5+. Komedija je končana! Radio IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Nedelja, 27. julija LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.20: Predavanje o kmetijskih nadaljevalnih šolah. — 11: Koncert radio-orkestra. — 12.15: Tedenski pregled. — 15: Reproducirana glasba. — 15.30: Nušičeva veseloigra »Navaden človek«. — 16.30: Godba za ples. — 20: Koncert pevsekga kvarteta »Premelč«. — 20.45: Prenos iz Bleda. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Koncert radio-orkestra. Ponedeljek, 28. Julija LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18.30: Koncert radio-orkestra. — 19.30: Vebrovo predavanje o Avguštinu (v nemščini). — 20: Reproducirana. — 20.30: Poezija morja (radio-orkester). — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 10.30: Reprod. glasba. •— 12.45: Koncert radio-kvarteta. — 19.30: Narodne pesmi. — 20: Koncert radio-kvai> teta. — 21: Narodna glasba (harmonika ln klarinet). — 22: Poročila. — 22.15: Lahka godba iz »Moskve«. — ZAGREB 12.30: Opoldanski koncert. — 20.30: Rezervirano za prenos. — PRAGA 17: Prenos koncerta iz Bratislave. — 19.35: Pevski koncert. — 20: Dueti za violino in violo. — 20.30: Klavirski koncert. — 21: Prenos programa iz Brna. — 22.45: Reprod. glasba. — BRNO 17: Prenos koncerta iz Bratislave. — 20: Prenos koncerta iz Prage. — 21: Kabaretni program. — VARŠAVA 18: Koncert lahke glasbe. — 19.35: Plošče. — 20.15: Poljuden koncert orkestra. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.20: Koncert orkestra. — 20.05: Pevski koncert. — 20.35: Koncert dunajskega simf. orkestra. — Godba za ples. — BERLIN 18.30: Pevski koncert. — 19.15: Koncert na čelo. — 20: Poljuden koncert orkestra. — Godba za ples. — FRANKFURT 20: Orkestralni in violinski koncert. — Lahka glasba. — LANGENBERG 17.30: Večerni koncert. — 20: Orkestralen to pevski koncert. — 21: Koncert godalnega okteta. — Nočni koncert. — STUTTGART 20: Prenos koncerta iz Frankfurta. — Budimpešta 9.15: Dopoldanski koncert. — »Če dospeš Rim točno 16. popoldne, pogodba gotova. Jamčevina 5000 lir. Opereta Constanzi.« Ko je odložila povečalno steklo, s katerim- je čitala vse, od najdrobnejšega tiska v dnevniku do velikih reklamnih napisov na deskah, je vrnila Liani brzojavko s prijetnim nasmeškom, ki je razodeval, da ima popolno zaupanje v sopotnico. Dejala le: »Želim vam najboljši uspeh, gospodična!« Liana je prijazno sprejela brzojavko in kratko rekla: »■Hvala!« V Veroni se je vlak ustavil z naglim sunkom. Liana je ležala v zgornji postelji ki Je imela odprte oči. Tiho se je sklonila ta pogledala svojo sosedo spodaj. Spala je trdno. Zato se je sklonila še globlje in snela mali zeleni kovčeg z mreže. Na posetnici sta bili samo začetni črki imena: B. pl. S. Ključavnico je bilo nadvse lahko odpreti. Brez posebne muke je vzela Liana iz kovčka biserno ogrlico, odprla kovček za klobuke in... ... Vlak je zavozil na postajo v Firen- ci. Liana je spala. Nenadoma pa Je začu- tila na svojem tilniku tujo roko. »Oprostite, gospodična, je govori! neki glas, da se je zdrznila. Sprevodnik je stal med vrati, za njim pa sta iztezala vratove dva civilista. »Oprostite nadlegi,« je začel sprevodnik, »morda je to le nesporazum...« »Kakšen nesporazum!« je tedajci za-vpila stara dama. »Ona me je okradla. Ta ženska je čisto navadna tatica!« Liana si je malce pomela oči in rekla z zaspanim glasom: »Oprostite, ne veni, za kaj gre...« NakaT se je oglasil eden izmed dvi-—lov za sprevodnikovim hrbtom: »Ta dama trdi, da ji je bila ponoči ukradena dragocena biserna ogrlica. Sinoči, pravi, jo je položila v mali zeleni kovčeg v mreži, zjutraj, ko se je prebudila, je ni našla nikjer več...« »-Kaj pa to mene briga!« je rekla Liana. »Oprostite,« se je nenadoma vmešal dvilist, »najbolje bo, če izstopite v Fi-rend, zakaj imamo nalog, da vas preiščemo.« »Kdo ste?« Je kratko ln srdito vprašala Liana. »Člana kriminalne policije,« se Je glasil odgovor. Vlak je še vedno stal na postaji. . ,. »Dobro«, je rekla Liana. »Oblekla se bora hitro. Prosim vas, da se za trenutek umaknete iz kupeja.« iCvilista sta se odstranila. »Ali smem prositi tudi vas, da se odstranite za malo časa?« se je obrnila Liana k stari dami, s katero je delila spalni kupe in ki je bila prej šla ven, pa se je ždajd zopet vrnila. »Ne, jaz ostanem tu,« je rekla dama z brezobzirnim glasom. »Zahtevam, da mi vrnete ukradeno biserje.« Liana se ni dala omejevati v svoji di-skreciji. Z brutalnim sunkom je potisnila staro damo na hodnik in sprevodnik je odnesel prtljago ukradene sopotnice iz vagona. Liana je polagoma vstajala, se oblekla, stopila iz vlaka in se napotila v urad železniškega komisarijata, kjer se je začelo izpraševanje ta zasliševanje. »Vi torej ne tajite, da ste ponudili svoji sopotnid uspavalno sredstvo,« je komisar vprašal Liano. »Nikakor, gospod!« »Efa, priznati morate, da Je to vsaj sumljiva okoliščina.« »Morda,« je Liana skomignila z rameni. »In vendar ostanete pri tem, da niste izvršili tatvine?« »Kakopak!« je rekla Liana s čvrstim ta odločnim glasom. »Nu, dovolite mi, da vas opozorim, da moram biti točno ob štirih v Rimu. Gre za 5000 lir. In vlak se odpelje čez dve minuti.« »Zdo mi je žal, a ne morem vam pomagati!« je dejal komisar. »Vaša sopotnica vas je ovadila ta razume se, da vam bo povrnila škodo, ki bi nastala za vas v primeru, da se izkaže vaša nedolžnost.« »Kaj, jaz da JI povrnem škodo? Nikdar in nikoli!« je srdito kliknila stara dama. »Potem, ko me je okradla, naj bi jo še plačala za to! Ne pride mi na misel. Najprej mi je dala uspavalno sredstvo, potem mi je ukradla ogrlico!« »Nu, nu, le počakajte, milostiva gospa,« jo je tolažil železniški komisar. »Ce se izkaže, da ta dama ni tatica vaše ogrlice, ji boste povrnili škodo?« »Jaz vam pravim, da je samo ona tatica!« je kričala stara dama. Vlak je zažvižgal. Liana je sunkoma odprla vrata ta se zaletela ven, komisar pa jo je prestregel ta vrnil na prejšnje mesto. »Obžalujem,« je rekel komisar, »priznati pa morate, da govori vse zoper vas.« Nato se Je Liana obrnila proti stari dami ta Jo vprašala: »Kaj ste rekli poprej — kam ste spravili ogrlico?« » Vmali zeleni kovč/g.« a b c d e f g h za modne čevlje Nedelja, 27. Vn. 1930 Kako počešemo napol dolge lase To Jo vprašanje, ki « ga zastavljajo mnoge žene, ker si sicer ne žele dolgih las, a se tudi ne marajo povrniti k dečji Ogorelo, zdravo božo dobite, ako si oterete telo pred zra5-nimi in solnčnimi kopelmi z nivea-cheme mu protitelesca, ki tedaj imunizirajo infici-ranca za to bolezen. Čeprav so torej bacili manj otrovni, so ie vedno živi. Takšne posebne kulture bacilov tuberkuloze je pridobil Calmette skupno z Guerrinom in odtod izvira ime metode: Bacil Calmette-Guerrin-B. C. G. Pri teh bacilih tuberkuloze poznamo več tipov (n. pr. človeški, goveji, ptičji tip). Calmettov bacil pripada govejemu tipu, ki je splošno za človeka manj strupen, največ le za otroka. V otroški organizem pa prihaja normalno z mlekom tuberkuloznih krav. Calmette je že več let pripravljal svoje bacilske kulture in zmanjšal njih otrovnost 8 posebno metodiko, da jih je gojil na svojevrstnih gojiščih. S tem je dosegel, da je izgubil bacil za človeka svojo otrovnost, ni pa izgubil za cepljenje glavnih lastnosti: antigensko lastnost svojstva, da izzove v in-ficiranem telesu tvorjenje protitelesc in sposobnost proizvajanja tuberkulina (kakor imenujejo strup tuberkelbacila). S svojim cepljenjem je dosegel Calmette prav lepe uspehe v lastni dfžavi in cepijo dandanes že v vseh naprednejših državah z B. C. G. Učinek je tudi izven Francije prav dober, ker se js doseglo izrazito padanje umrljivosti otrok, prav posebej takšnih, ki živijo v tuberkuloznem okolišu (nehigijenskem stanovanju, sredi tuberkulotikov z odprto tuberkulozo itd.). Tudi naše ministrstvo za narodno zdravje je o priliki toplo priporočalo Calmettovo cepljenje. Vsi znanstveniki izven Francije pa nočejo priznati učinkovitosti Calmettovega cepljenja, češ da ni še dovolj preizkušeno ali pa da so bacili Cal-mettovih kultur še za nekatere poskusne živali, otrovne. Mnogokrat pa so odklanjali cepilo iz neznanstvenih razlogov. V Liibe-cku pa so, kakor doznavamo iz dnevnega časopisja storili to kardinalno napako, da so pri cepljenju zamenjali Calmettove kulture z navadnimi strupenimi. Odtod strahovit učinek te usodepolne zmote. Ne gre torej v Lubecku za nekak fiasko Calmettove metode, kakor so hoteli posamezniki razglasiti v početku, temveč za fatalno pomoto v laboratorija, kjer so pač kulture zamenjali. Kakor čujemo, so odgovorni činitelji že suspendirani in je proti njim uvedena preiskava. Za znanost bo ta sicer zelo tragična pomota imela nekaj dobrega, ker bodo mogli točno zasledovati učinek dane doze bacilov. Kakor je dogodek v Lttbecku tragičen, se izid tega cepljejenja torej prav nič ne tiče Calmettove metode B. C. G., ki je preizkušena v več stotisočih primerih. glavici, ki jo je moda odpravila. Naša slilka kaže začasno rešitev tega problema: podnevi zavijemo lase navznoter, tako da so videti kratki, zvečer pa jih razpustmo po tilniku v koderčke, ki se izvrstno pri« legajo k modernim večernim oblekam. Zdravniška posvetovalnica j 0. Č. Fr. v V. v. Poškodba prsne mrene (prepone) je bila čisto gotovo posledica rebrnega preloma, tako da se je konec re-I bra verjetno zapičil v prepono in jo ranil. I O tej priliki je gotovo prišlo do krvavitve. I Zaradi okvare prepone je šlo seveda za kako precej nizko ležeče rebro. Zakaj je bil I bolnik 2krat operiran, ni jasno. Posledice takih poškodb so povprečno po 4 tednih popravljene, ako ni komplikacij. Operacija I je na mestu, če ne zarasteta zopet oba konca prelomljene kosti v pravilni legi. Običajno pa premine vse z obližnim povojem. Ker pa navajate dvakratno operacijo, nastaja sum, če ni šlo v Vašem primeru za neko drugo mreno (ne Zwerchfell), temveč za prsno mreno-porebrnico, ki zastira pljučno duplino od znotraj in pokriva pljuča. Takšne poškodbe se znrjjo komplicirati s krvavitvijo v pljučno duplino in ev. hoče nesre-I ča, da se zadere nalomljeno rebro v pljuč-I no tkivo. V takem primeru bi bila ponovna operacija bolj razumljiva in bi se zdrav-I Ijenje takšnega poškodovanca zavleklo ev. za par mesecev. Gdč. L. 0. v Lj. Bolečine ▼ spodnjem trebuhu na desni strani utegnejo imeti različne vzroke. Vedeti je pač treba, kakšne so te bolečine, kedaj se pojavljajo, ali zbada, peče, reže, če je bolečina bolj topa ali je podobna kakšnemu krču itd. Ne-glede na to pa mora zdravnik pri vseh bolečinah na desni strani spodaj v trebuhu | misliti najpreje na ev. vnetje slepiča, onega že zadnja desetletja Jajiku predobro znanega priveska slepega čreva. To je vedno prva misel in v pretežni večini slučajev bo preiskava potrdila domnevo. Pri ženski pa moramo misliti še na druge bolečine, zlasti če se pojavljajo globlje, ker so zelo pogosta vnetja notranjih spolovil, na levi ali desni strani. V tem primeru bo naša diagnoza celo verjetnejša, ker so bolečine trajne spremljevalke mesečnega perila. Svetujemo Vam, da poiščete, kadar se prič-nb bolečine, splošnega zdravnika ali speci-jalista za ženske bolezni. Ne poskušajte z domačimi zdravili, da ne zamudite pravočasnega lečenja. • Kako je moglo umreti v Lubecku toliko otrok zaradi zaščitnega cepljenja proti tuberkulozi? Tako se sprašujejo že lajiki, če čitajo, da je število žrtev narastlo že nad 60 in da je pričakovati še nadaljnih žrtev. Ker Je postalo to cepljenje naravnost katastrofalno, je bila že uvedena preiskava, da se do-žene pravi vzrok številnim smrtnim slučajem. Javnost je zelo interesirana na razja-snjenju tega vprašanja, ker gre za ceplje-r.jo več sto otrok v enem samem mestu. Zaščitno cepljenje kot v Lubecku se je izvajalo že v drugih mestih, pričeli so s tem načinom cepljenja na Francoskem in sicer je bil Calmette njegov inicijator. Njegovo načelo je naslednje: Skušam utrditi (imu-nizirati) človeški organizem zoper tuberkulozo s tem, da ga večkrat v malih presledkih nalašč inficiram z bacili tuberkuloze. Pri tej metodi inficiram telo skozi usta (črevesno sluznico), da dam otroku (dojen-cu) pojesti gotovo dozo bacilov, ki delujejo na organizem skozi sluznico črevesa, v katero pridejo normalnim potom b hrano. Jasno je, da ne smejo biti ti bacili tako strupeni (virulentni) kot navadni bacili tuberkuloze, vendar pa morajo imeti še vedno sposobnost izzvati v inficiranem organiz- Odkar se je bluza tako odločno uvelja« rf? j, tekmujejo modni salona v ustvarja« oju novih rn nenavadno lepih modelov, te n bolj, ker stremi moda za tem, da ne bi bluze uporabljala samo za »trotteur« obUčila, kakor prejšnja leta. Krilo in blu« za se danes nosita ob vsakem dnevnem časm, razlika med »trotteur« in popoldan« sko ali večerno bluzo pa leži v materijah! in obliki. Skoro nemogoče je presojati modo bluz na podlagi gotovega pravila. Preveč je blu« za raznolika in podvržena osebnemu oku« »u nositeljice. Navzlic temu s« da ugo« to\ iti, da bodo bluze v prihodnji sezoni po kroju stroge, toda nikakor ne enostavne oblike. Mnogo pašnje se bo posvečalo fi« nemu ročnemu delu, čigar vrednost bo dostopna le očesu natančnega opazovalca. Praktični modeli, ki se mnogo nosijo, mo« rajo biti iz brezhibne pralnega blaga in bas letos poznamo celo vrsto najfinejših pralnih materijalov, od bleščečega svil« natega platna pa do različnih pralnih sviil, da ne pozabimo surove svile, ki še vedno prevladuje v tej stroki. Popoldanska bluza se poslužuje raznih modnih svil, kakor marokena, krepdešna in žoržeta. Novost na tem polju je »fla« mengo«. Zanimivo je, da se je bluza pomalem tako razširila, da je prišla celo v večerno modo. V tem primeru je narejena iz učnn« kovitih blagov, zlasti iz safcinastega crepa je tu izredno priljubljen. Važno mesto zavzema v moda bluz in« dustrija pletenin, ki nam je letos prinesla tako zvane »petitsgolfc biuze. To so mi« kavne, kratko životne pletene bluze, ki se pod pasom nosijo v krilu. Tako na primer prinaša naša srednja skica pleteno bluzo z istotako pletenim »fichujem« po sredi. V zvezi s pletenim nagubanim .krilom predstavlja tako bluza lepo obleko. Veliko pažnjo posveča moda pletenim lahkim športnim telovnikom, ki se nosijo tudi poleti. Telovnik niima nikakih gum« bov, ker jo prepenja lep kožnat pas. (Ski« ca levo zgoraj.) Lep model iz vzorčastega svilenega fla« menga vidimo na drugi sliki gornje vrste. Bluza ima zavit, okrogel ovratnik in ši« roku bluzaste rokave. Zadnja slika na desno je popolnoma športnega značaja. Bluza je iz pralnega blaga Ima odprt ovratnik in naplečmik ter je gamirana z dvema vrstama malih gub. Bluza iz saitinastega krepa, ki je za obi» ske in zvečer jako priljubljena, se nosi v beli ali svetlo rožnati barvi. Krasi jo ši« rok pelerinast ovratnik iz istega materi« jala, gole roke so oblečene v dolge k.>ž« nate rokavice. (Slika levo spodaj.) PATENTNE FOTELE dlvane, otomane, madraee, fclubne in salonske garniture, vseh vrst žimo, gradi za žimnice in vsa tapetniška dela izdeluje solidno ln najceneje 10118 FRANC JAGER Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 29. Vlaganje sočivja v kis Za vlaganje sočivja vzamem le dober, pravi vinski kis. Ako je premočan, ga raz« redčim z vodo toliko, da je primerno ki« seL Najprej prevrem vodo s soljo, da se sod raztopi, nato doli jem kis in še enkrat skupaj prevrem, Na tri litre dobrega vin« skega kisa prilijem en liter vode in dam na to količino šest žlic soli. V kis vložene kumarice. Za vlaganje naj bo.lo kumarice majhne in y suhem vremenu nabrane. Prve kuma« rice so boljše, imajo lepšo barvo in se ne skvarijo. Zdrave in prebrane kumarice de« nem najprej v svežo vodo in jih pustim nekaj ur v voda, potem jih poberem na rešeto in ko se odtečejo, obrišem vsake posebej s čisto mehko krpo. Vložim jih v kozarec, ki morajo biti čisti in suhi. Dno obložim z lista višnje ali trte, s pehtrano«. viani vejicami in dilom. Kumarice vlagam tesno drugo poleg druge. Med posamezne plasti denem zopet pehrranovth vejic in vršičkov dila. Na vsakih 50 kumaric vi o« žim vmes po dve, za mezinec veliki zeleni papriki. Vrh kozarca položim zopet par listov višnje ter vlijem čez prevreti m ohlajeni kis, in sicer ga prccci»m skozi snažno, gosto krpo. Pod rob kozarca za« tlačim navskriž dve šibici da držita kus maarice pod kisom, sicer stopijo na vrh. Kozarce pokrijem s celofanom in trdno za« vežem. Ako se čez čas kis izsuši, ga je treba prevretega še doliti, da so kumari« Jedilni kovček Izvrstno urejen »jedilna«necessaiire« pred* stavlja zanimivo novost, ker najdemo v njem vse tisto, kar nam doma nudi dobro v tubah v 6 barva fr, pogrnjena miza: skodelice za Juho, več garnitur krožnikov, termofore za tople in mrzle pijače. Seveda je poskrbljeno tudi za potreben pribor, kaikor tudi za čaše m prtiče. V kovčegu najdemo še solnico, zo* botrebnaco in sapnico za sladkor poleg pločevinaste škatlje za jedila Tak izle« tem kovček je obložen s povoščenim plat« nom, ki ga lahko dobro operemo. »Dovolite mi opombo, da se varate!« Vsi so se globoko začudili. »Jaz sem vas videla, da ste položili Ogrlico v kovčeg za klobuke!« »To je vendar nemogoče!« je vzdih-Dila stara dama. »Nakit spravljam vedno v zeleni kovčeg.( Vendar pa poglejmo, če nisem topot pogrešila.« Uradniki so odprli kovčeg za klobuke. S strmečimi obrazi so ugotovili, da leži ogrlica tam na dnu ... »Milostiva gospa bo že morala priznati svojo pomoto!« je rekel komisar. »Kako boste zdaj popravili škodo, ki ste jo naredili sopotnici? Kako ste jo mogli obdolžiti tatvine, ne da bi bili tega povsem gotovi?« »E, kako vendar,« se je ljutila stara dama, »podobne reči se dogajajo vsak dan in listi vedno poročajo o njih.« »Listi poročajo o marsičem!« je dejal komisar. »Vaša sopotnica je bila tako ljubezniva, da vam je ponudila uspavalni prašek. Za to uslugo ste si ji oddolžili na zelo lahkomiseln način. Opozarjam vas, da ima dama pravico do odškodnine!« »Prijavljam to damo zaradi krivičnega sumničenja. Nu, predvsem zahtevam od vas, da mi plačate 5000 lir, ki sem jih izgubila, ker mi je vlak utekel.« »Ali ni nobene možnosti, da bi do 16. ure dospeli v Rim?« je vprašala zaskrbljeno stara dama. In ko so ji povedali, da je to zadnji vlak, je predlagal železniški komisar, naj se pogodita mirnim potom. Liana je zahtevala 5000 lir za škodo, ki ji je bila prizadejana z za-kesnitvijo. In stara dama je vsoto ho- češ-nočeš izplačala. « Naslednje jutro je bila Liana v Rimu. Na postaji jo je ' pričakoval mlad gospod. Potem, ko ji je povedal, da je bil njen oče zaradi vloma obsojen na tri tedne ječe in da so mater zaradi tatvine zaprli za štirinajst dni, brat pa je pravkar zlezel na prosto, se mu je zahvalila z besedami: »Tokrat si jo imenitno pogodil, Fred-do! Čemu bi človek kradel, ko lahko zasluži kruh na čisto pošten način!« Johe: Nabor — Dragi prijatelj, prosil bi te za uslugo. Moj starejši brat pojde jutri na nabor. Ker je že pri petinštiridesetih letih in ker ima veliko podjetje, zato mu je jako neprilično, kadar mora na orožne vaje. Upoštevati je-tudi treba, da je precej debel — tehta svojih 100 kg —; taka teža ni za vojaško obleko! Poleg tega ima mlado ženo in štiri otroke. Kaj takega je težko pustiti mesec dni ali dva doma, posebno mlado ženo! Vsi ti razlogi so ga napotili k sklepu, da se poizkusi oprostiti vojaščine. Rad bi postal stalno nesposoben. — Težko bo šlo! Navedeni argumenti ne bodo zadostovali. Vendar bom napel vse sile, da mu pripomorem do uspeha! — je obljubil častnik. — Povedati moram še to, da moj brat boleha za kroničnim vnetjem slepiča... — To je pa druga stvar! Evo, doktor, zdaj je prišla vrsta nate! — — Appemdiicitis torej — je dejal mladi vojaški doktor. — Nadalje trpi za omaščenjem srca.. — Potakem trpi za dilatatio cardis, kar se pravi razžirjenje srca, in je to posledica omaščenja, to bo za oprostitev več nego dovolj! Zanesite se name, vaš brat bo oproščen! — Ali naj jutri prinese s seboj zdravniška izpričevala? — — Ne, mi treba! — Ali naj vam, gospod doktor, pri naboru pove svoje ime? — Tudi tega ni treba, ker sliši človek tam toliko imen, da se že več ne spominja posameznih. Rajši mi ga malo opišite! — Srednje velik, debel, plešast, rde- čeličen in brke nosi! — — To bo dovolj! Za vsak primeT naj mi tiho omeni, da je vaš brat in da ste z menoj zastran njega že govorili. — Dovolite, gospod doktor, da se vam že vnaprej kar najiskreneje zahvalim za uslugo, ki je neprecenljiva! * Drugi dan je bil nabor. Po ulicah so hreščale harmonike, fantje v rožah in s krivci za klobuki so prepeval^ zateglo. Med naborniki so švigale sive zandarm-ske uniforme in nasajeni bojoneti so mrko in grozeče gledali naokrog... Debeli gospod podjetnik, soprog mlade žene in oče štirih otrok, je sopihal k naboru,brez šopka, saj je itak s težavo premikal svoj cent. Med potjo je veselo razmišljal, da ima danes pač zadnjič opravka z vojaščino in kar topk> mu je bilo ob misli, da mu ne bo več treba proč od žene, od otrok. Tisti čas, ki bi ga sicer moral prebiti pri vojakih, bo rajši prebil na morju, v krogu rodbine. ^ »Starih« je bilo pri naboru več. Med njimi tudi mesar, debel, da se je komaj premikal. »Namazan« kakor je bil, je skrbel za dobro voljo »starih«, ki jim ni bilo za mladostno prešernost in razigranost »otrok«. Ko je prišel pred komisijo »stari«, je le-ta kar oživela, obraze vseh častnikov je vlekel narazen veseli nasmeh, ki ga je izzval pogled na debele, trebušaste nabornike. Gospod podjetnik je prišel na vrsto med zadnjimi, mesar zadnji. Podjetnik, sicer vselej mož na mestu, je ob pogledu na uniformo, posebno vojaško, kar nekako zleze vase, prestrašil se je in ni upal z besedo na dan. Na naboru, ko ga je pregledoval doktor, mu beseda kar ni mogla z jezika. V grlu je čutil močan stisk, potil se je po vsem telesu in hkrati je lahno drgetal. —Sposoben! — je dejal glasno doktor in kot odmev je nekdo pri mizi ponovil: — Sposoben! — Tedaj se je v podjetniku, v njegovi duši nekaj odtrgalo in padlo v globočino. Mehanično se je okrenii in topo zreč v tla odšel iz sobe.. Vojaški zdravnik, misleč na dano obljubo, je venomer čakal, kdaj pride na vrsto, podjetnik, ki boleha za appendi-citis in za dilatativ cardis. Da bi ga spoznal po včerajšnjel popisu, je bilo nemogoče, ker so bili vsi slečeni. Slečeni ljudje pa so včasi nenavadno podobni drug drugemu. In ker je bil debeli mesar zadnji na vrsti, je vse kazalo, da je ta tisti srečnik, za katerega je včo- O mlačvl Ko dahne p tri svft, že stoji parizar Široko naložen rumenega pšeničnega snopja pred skednjem. Razkoračen vihti Čepurjev oče s težkim snopjem na-bodene vile v zamahu z vso lahkoto kakor bi igral tenis. Pod zamahi se ziblje voz in škriplje kakor težko obložena barka. Na poda hitijo dekleta, še od spanja ▼sa voljna v gibih, in fantje z nagajivim nasmehom na zagorelih licih, raz-vezavat povresla in zlagat razvezano snopje v dolge vrste ob sten. Beseda ne gre iz ust. Navajene roke hitijo brez misli ob snopju. Mlade misli se pasejo vse še na tajnah minule noči in želje bohotno kipijo... Z zadnjimi snopi porine Cepur še vile na skedenj. Sam pa skoči ročno, kakor mlad ženin z voza, da zaropočejo na ojesu priprežne verige. In že je na skednju. Izkušeno oko objame ves zloženi blagoslov: »V treh urah jo bomo!« Pogleda vestno oljnike pri tečajih rde če mlatinlice, ki stoji oblastno sredi poda in nataka olja po stari izkušnji: Kdor maže, ta vozi. V kotu odpre pokrov na zaboju in seže k stikalu motorja. Vijolčasta iskra se utrne in že zapoje nevidni delavec svojo enolično Pesem. Še malo ga poboža žuljava Ce-purjeva roka in že zaplava jermen in zabrzi boben v mlatilnici. Četvero gibkih rok objema pšenično kopo in nosi klasje na mizo mlatilnice. Zagorele Cepurjeve roke kakor da so vzrasle iz iste zemlje, razgrebajo snopje pred čeljusti mlatilnice in ga počasi porivajo vanje. Hitijo nevidni zobje in tepejo zrnje iz klasja. Svečan je obraz Cepurjevega očeta, ki stoji kakor svečenik pred rdečim žrtvenikom boga rodovitnosti... Hudournik slame hi zrnja dere s truščem iz stroja. Urne roke posnemajo slamo raz žito. Dvoje vil čaka, da zgrabijo slamo in jo mečejo v parno. Deca se prekopicava po slami, sope vonj sveže slame. Ta presni vonj rodovitnosti lega omotno na mlado kri, ki sklepa prva poznanstva... V meglo prahu je zavit pod, kakor cerkev v kadilo ob veliki maši. Roke hitijo v taktu stroja, da lije pot curkoma s čela, pod katerim žarijo vesele oči, čudno zastrešene od prašnih obrvi. Nevidni delavec v kotu pa poje neutrudno psalme moči in dela. Ko vršaj žita naraste pred strojem, da že zavira pot hudournikom slame, ustavi Cepur motor. Kolesje se počasi ustavljc in roke upadejo trudno ob ži-votih. Le krič v parni premetajočih se otrok polni nastalo tišino. Kakor ljubega otroka poboža Cepur motor: »Eh, saj je še tebi toplo. Kapitalen pobec si. Kar venomer sučeš, pa Še poješ si zraven. Težko bi mi bilo brez tebe.« K vršaju stopi oče, fantje in dekleta okrog njega. Krepka desnica zagrabi obilo pest s plevami pomešanega žita. K glavi jo dvigne, spušča počasi zrnje iz pesti in odpihava iz močnih pljuč pleve izmed zrnja, ki ga streže v podstavljeno dlan levice. Teče zlati curek z lahnim šumom, kakor cingljanje čistega zlata. Potežka oče Cepur nateklo raj doktor obljubil, da se bo zanj zavzel. — Vi bolehate za kroničnim vnetjem slepiča? — Mesar je začuden in iznenaden. Vendar se takoj odreže: — Da, gospod doktor! — Gospod polkovnik, appendicftte! — Sposoben, gospod doktor! Doktor posluša bitje srca. — Vi imate olaščeno, odnosno razširjeno srce? — Da, gospod doktor! — Gospod polkovnik, dilatatio cordls! — Gospod doktor, sposoben! Doktor mu ogleduje noge. — Vi ste ploskonožec? — Da, gospod doktor! —Gospod polkovnik, pes planus! — Stalno nesposoben! — Vi imate brata, ki je trgovec? Mesarjevo začudenje je rastlo od vprašanja do vprašanja. Meneč pa, da doktor misli brata, ki je bil takisto mesar, je pogumno odgovoril: — Da, gospod doktor! — Pozdravite ga m mu povejte, da ste stalno nesposobni! — Najlepša hvala, gospod doktor! * Zvečer so piti. Plačeval je stalno nesposobni mesar. Pil je tudi sposobni podjetnik od jeze, iz žalosti, žrtev samega sebe.« In so se tako opili, da nihče zase ni vedel: ali je sposoben ali stalno nesposoben. seme v roki: »Lanska je bfla težja. Za dober četrt jo bo letos manj. Pa kaj bi jaz pregovarjal. Kaj bi rekli pa tisti, ki so že sredi maja pokosili od toče omlačen pridelek. Bodimo veseli, da je le zatorej!« Izpod pristreške potegnejo fantje rehte in jih postavijo k vršaju. Krepko se zakopljejo grablje v rokah deklet v zlati kup in ga grebejo v rehte. Troje parov nog se razkorači v kotu. V taktu bijejo rehte ob mišična bedra, da plešejo vrtinci v rehtah in se zasipljejo stopala z žitom. Dvakrat še zapoje k daritvi nevidni delavec. Dvakrat natrese hudournik zlatega zrnja zvrhan vršaj. Dvakrat zaplešejo rehte. Kope razvezanega snopja ob steni so skopnele, vršaj zrehtanega žita v kotu je narasel do pasu. Spehani otroci lazijo po vseh štirih po sveži slami v parni... Sedam je že, ko prinese gospodinja krepčila. Rehto povezne oče Cepur pri podovih vratih. Gospodinja pogrne bel prt in nadeva na leseni pladenj rezine dišečega svinjskega želodca in sočnega plečeta. Bogato opotičnjeno požinjev-ko prekriža z nožem oče Cepur in na-reže mlatičem zastavnih falavsov. Iza-bela se rudeče iskri v trebušastih steklenicah. »No pa sedimo!« sede na prag oče. Okrog rehte — mize mlatičev — pose-dejo fantje in dekleta. V slast gre kruh domačega polja, opotičnjen z domačimi orehi, in se dobro poplahne dišeče meso domačih ščetincev z doma pridelano pijačo. V domačih pridelkih, ki so sladki kakor materino mleko, leži vsa moč rodu in vsa ljubezen do grude. Za usta so morda slajši darovi tujih, daljnjih zemlja, za srce so pa brez blagoslova. Še zdravo zboli in bolno nikdar ne ozdravi. To je tista čudovita tajna domače grude in zdravja... »Naglo gre danes po snopju,« povzame oče Cepur. »Nekdaj — vas, fantje in dekleta, še takrat ni bilo nikjer — smo še s cepmi tepeškali snopje. Pod štante smo pogrnili prtič in nametali nanj snopja in ga na ramah nosili na pod. Pa smo položili v nasad štirideset parov, e klasjem drug proti drugemu, fige povreslov kakor v motvoz. Pa s cepi nad snopje na vsaki strani dva mladiča in smo bili snopje kakor kačo gor in doli: Pika — poka — pika — poka, da je kar gumno ječalo. Pa smo zasukali cepce pod roko in je šlo kakor v galopu po drobu: Pikapokapikapoka — pik! Po deset nasadov smo jo otolkli od zore do mraka.« »Jaz sem tudi mlatil s cepmi,« je vmesnil sosedov Janez. »Oja, pa kako?« se je raz vezalo Ce-purjevo lice v nasmeh. »Tvoj ranjki stari — Bog mu daj nebesa — mi je pravil, kako te je učil. Bolj po ti je pravil: »Janez, le po figah! bolj si ga ti opletal s cepcem po glavi in plečih tako dolgo, da te je napodil z gumna. Ha-ha-ha.« Iz jugoslovenske Niče Crikvenlce Na morje! To je geslo vseh, ki morajo preživeti leto in dan pod sivimi planinami ter si žele na poletje oddiha v drugem kraju. Tega gesla smo se oprijeli tudi mi, ki smo se — oprostite — preko Postojne, Šempetra in Reke pripeljali v dvovprežni kočiji na Su-šak. Reka je bila tiha, prazna, uspavajoča. Izvošček, ki nas je peljal čez most, je dejal: »Dobro je tu (na Reki), malo dela, malo jela.« Ko smo pa dospeli na Šušak, je pripomnil: »Tu je življenje.« Ni bilo treba posebno bistrih oči in smo videli, da je mož imel prav, kajti sušaški pomol je živahen in žubori v vseh jezikih, ladje se nato- vež, glasna govorica — kmalu smo v beli vili, kjer nas čakajo svetle, solnč-ne sobe z balkonom na morje. Oprema je vsa nova, gospodinja prijazna in ustrežljiva. Hoteli in restavracije so dobro zasedene, kolikor pa je še praznega, vemo vsi, kaj je temu vzrok: nedavno minuli sokolski zlet v Beogradu — nekoliko tudi obča gospodarska kriza. A na promenadi je vse živo. y parku s vir a oddelek dravske divizijske godbe, kavarni »Zagreb« pa del orkestra Državne opere na Dunaju; v kavarni »Esplanade« je otroška zabava, v »The-rapiji« koncertira koloraturka ga Tinka varjajo, ladje so polne potnikov — tudi skavtov. Šolske mladine, ki se pelje na počitnice, ne manjka nikjer. Kamor pogledaš, sama sveža in vedra lica. Sla-doledarji imajo s to mladino mnogo posla — limonada se prazni kar na vrče. Na eni strani pomola odhajajo parni-ki na Krk, na drugi strani vozijo mimo Kraljeviče v Crikvenico, Selce, Novi, Senj, na Baško in Rab. Ladje so nabito polne. Hripavo zažuli sirena in že za-plove »Topola«, ki dostojanstveno reže belo peneče se valove. Na levi pozdravljamo Martinščico, letovišče tolikih naših malih znancev in znank; vedro nam odzdravlja solnčni dom. Dalje mimo Kraljeviče. Raz teraso sanatorija mahajo beli robci. Mali bolniki pozdravljajo ladjo. Sestre jih dvigajo z ležišč in občinstvo na ladji jim splošno odzdravlja. Posebno sočutni so obrazi mater, ki se hipoma zavedo: to je bedna deca. Malo naprej stoji ves rumen, kakor od zahajajočega solnca oblit, dom Franje Tavčarjeve. Krasna stavba! Od srca pozdravljamo slovensko deco, ki jo je tu sem poslalo na oddih Kolo jugoslovenskih sester. Otroci stoje na skalah in živahno mahajo z rokami. Naposled evo nas na cilju — v Crik-venici, ljubi znanki. Na peščini mrgoli kopalcev. Na molu čakajo ladjo zastopniki in odposlanci raznih hotelov, restavracij in penzionov. Vsak poišče med letoviščarji svojo publiko. Živ vr- Vesel-Polla. Mimogrede ogledujem na hotelskih in restavracijskih vratih nabite jedilne liste in cene. »Draga« Crik-venica nudi tujcu obed in večerjo a la carte za 40 Din dnevno, sobo pa dobiš že od 20 Din dalje. V kopališču je vedno prijetno. Ce si brez družbe, uživaš v opazovanju najrazličnejših tipov vseh »tež« in »linij«. Mnogo znancev vidiš med gosti: Marij Šimenc počiva na vročem pesku; Zdenka Vilfan-Kunčeva plava in se potaplja v valovih kakor riba. Tudi mnogo obetajoča gdč. Hille, o kateri je »Jutro« nedavno pisalo, je tu in fotografira svoje znanke. Sem pa tja kane rosice z neba — a ne tako kakor v Ljubljani, kjer deževje kali poletne dneve. Ce se hočete iznebiti nestanovitne-gadomačega vremena, pridite sem! Poletni čari so vsakomur na razpolago. Halo, mindole! Stari znanec z ljubljanskega velesejma, Pleveljčan Dženo Cvetič, ki je obogatel s prodajanjem kandiranega sadja, je tudi tu. 2e je pred nami s svojim steklenim zabojem in »moli« svoje litanije: »Mindoli — mandoli — Amerika — Afrika — London — bonbon, paprika. Čokolade iz Kanade, svake punce 'majo rade — a bonbona iz Londona srce hlade, _ a iz džepa pare vade — kučicu spremam, a pare nemam — žena mi piše — neče me više.« Kdo ne bi si kupil sladkih dobrot — pa makar da potem sede tja v kot? »Tak, tak mlatič si bil Janez!« ga dražijo krohotajoči se mlatiči. »Mlatil sem pa le s cepmi« se odreže trdoglavi Janez ... Okrepčani in odobrovoljeni mlatiči se dvignejo. »Še ,holplater' imamo za danes. Pa stopite fantje na en dim, ta-čas ga pa postavim pred pod,« reče odhajaje Cepur. Okrog vodnjaka pose-dejo fantje s cigaretami v ustah in kramljajo z dekleti, ko ni starega zraven. Savinjčani pravijo takim pogovorom, da »šprehajo«. Kdo ve zakaj. Ko se priziblje nov voz pred pod, utihne pogovor in se stisnejo roke spet za tri ure pod ukazom nevidnega delavca, ki dela v kotu in poje. Popoldne zaropoče veternica svojo zgovorno pesem: Ratata-ratata... Pleve frčijo' skozi lino in rastejo v puhel kup. Zlat potok žita pa se zliva na po-meten pod. Krepka fantovska pleča se sločijo pod pezo vreč, ko jih nosijo v kaščo, kjer stoji razoglav oče Cepur in zarezuje s trdim palčevim nohtom v mehak les »koštov« mernik za" mernikom ... Janko Kač. KMETIJSKI VESTNIK Pota k rentabilnosti slovenskega kmetijstva Domača slavnost po žetvi zahteva dobro godbo v hlSl. Vsak večer, ko pridete s polja ali z dela domov, hočete biti židane volje in imeti glasbo v razvedrilo. Dobre in poceni instrumente Vam v ta namen lahko preskrbimo ml. Pišite nam na kratko in prejeli boste neobvezno ponudbo in katalog. ME1NEL & HEROLD Tvornica glasbenih Instrumentov, prodajna podružnica MARIBOR št. 101-B K mojemu Članku o rentabilnosti v kmetijstvu, priobčenem dne 20. t m. v Vašem cenj. listu, je uredništvo pristavilo opombo, da je nerentabilnost našega kmetijstva dog-nana reč, da pa doslej še noben strokovnjak ni predlagal primernih potov ra dosego rentabilnosti. Opomba je umestna, a popolnoma ne drži. Dovolite mi tedaj k tej stvari iznesti naslednje. Poskušali so že z nasveti, kako bi naše- mn kmetijstvu pomagali, odn. kako bi si tudi samo moglo pomagati. Pred dobrim ietom so se po dnevnem časopisju vrstila mnenja o vzrokih našega siromaštva. Pri tej priliki so se podajale razne misli za izboljšanje in napredek. Seveda je bilo marsikaj pri tem šepavega in smešnega, kar me je končno napotilo, da sem se po dolgoletnem pečanju s temi vprašanji, odločil žrtvovati noči od pomladi do jeseni in napisati o tem stvarno študijo. To sem bil tudi storil. Dasi delo ugaja, vendar že leto dni išče založnika in ne vem kdaj bo zagledala beli dan. V omenjeni kampanji pa namenoma nisem sodeloval. Stvar je tale, gospod urednik. Pisati v dnevnem listu o potih ki vodijo k rentabilnosti — je skoraj nemogoče. Da more čita-telj razne predloge razumeti in presoditi, se je treba najprej poglobiti v bistvo kmet-skega obrata, ga analizirati, neugodnosti prav spoznati in šele potem je možno priti 7. nasveti in jih razložiti, utemeljiti. Opisovanje vsega tega zahteva toliko prostora, da ga dnevni list v ta namen ne more pogrešiti, odn. ga dati na razpolago. Omenjena moja študija bo v tisku zahtevala do 200 tiskanih strani, četudi sem hotel biti kratek ie bi straha pred tiskovnimi stroški. Sedaj pa k potom, ki naj bi vodili k izboljšanju rentabilnosti našega kmetijstva. Ne bom mogel navajati samo teh, ampak se moram zopet spustiti k navajanju vzrokov, če naj bo stvar vsaj v glavnem razumljiva. Najprej naj navedem našo zaostalost, ki je posledica razmer, katerih ni povzročil kmetovalec, nego med drugim žalibog tudi taki, ki so imeli ali še imajo skrbeti za napredek kmetijstva direktno ali indirektno. Organizatorna uredba našega kmetijskega obrata je razmeroma daleč od one stopnje, na kateri bi morala biti. Prevelika konservativnost kmf.tskega prebivalstva in nekaterih njegovih vodnikov, onemogoča prilagodeva-nje na zahteve tržišča. Naši agrarni proizvodi so preveč neizjednačeni zaradi česar tipi vera v kakovost, trpi konkurenčna sposobnost. Naši izvozni produkti na svetovnem tržišču niso mnogo cenjeni, propagande in reklame za njih do zadnjih dni ni bilo. Kmetijska strokovni izobrazba je na splošno razmeroma nizka, preveč se goji njena be-sedarska stran, tehnična nekako razmeram prilagodevanje za komercialno in obrato-slovno pa se nihče ne zmeni, vsaj ne dovolj. Kapitalna in kreditna sposobnost našega kmetovalca je premajhna, kreditništvo nezadostno in kredit za te razmere na splošno predrag, davki pa so do pred kratkih dni bili previsoki. To vse skupaj ustvarja razmere, ki so povzročile naše, ne samo kmetijsko, ampak tudi splošno, narodno osi-roitiašenie. Od 6. januarja dalje se že čuti neko olajšanje, ker je vlada skoraj glede na vse navedene nedostatke že započela v eni smeri več, v drugi manj — razna podvzetja za izboljšavanje. Da se kmetijska rentabilnost izboljša, odnosno ustvari, je najprej potrebno aspešno vB»f€evmnJe kmetijskih pridelkov. Ta dosego tega ima iti najjačja naša težnja za pridelovanjem takih sadežev, ki gredo najlažje in najbolj v denar v kolikor je to v danih gospodarskih, podnebnih i. dr. razmerah možno in upravičeno. V tem oziru pred novimi uvedbami ne smemo zapirati oči, potrebno je še nadaljno tehnično in gospodarsko usposabljanje. Racionalizacija kmetijskega produkcijskega procesa bodi pogoj za uspešni napredek. Vendar od racionalizacije same niti zdaleka ni pričakovati enakega napredka odn. uspeha kot pri industriji, ker je kmetijski obrat odvisen od naravnih sil na katere kmet ne more vplivati. Tudi stremljenje za vedno večjim količinskim pridelovanjem ni v stanju zagotavljati vedno cenejših dobrin kakor je to možno v industriji. Tu imamo mejo: produktivnost investicij je v marsikaterem oziru kmalu pri kraju. Veliko večjega in največjega pomena pa je tipiziranje ali stanrlr-rdizira-nje kmetijskih dobrin. Brez tega je naše blago vedno najslabše vrste, četudi" je dobro, a ker je neenako, ni vere vanj, vnov-čevanje je tudi po slabih cenah težko. Na podlagi raziskovanja konjunkture dobimo vse potrebne podatke in kažipot za usmerjanje in urejanje produkcije, standarda, kakor tudi za udejstvovanje vnovfevalnih, distribucijskih ustanov, katerih delo olajšuje pravilno gojena propaganda in reklama. Glede izboljšanja vnovčevanja je bilo že tudi javne polemike. Vsak razumni človek spoznava, da bi se tu upoštevaje naše razmere mogla najbolje uveljaviti Kmetijska družba ob podpori zadružništva, če bi imela za to sposobne ljudi. — A njeno glasil« »Kmetovalec«, neupravičeno to delo odriva od kmetijske družbe ter ga naprtuje zadružnim zvezam, ki nimajo opravka samo s strogo kmetijskimi zadrugami, ampak * mnogimi drugimi n. pr. g čevljarskimi, zidarskimi itd. ter za tako velike strogo agrarne stvari niti v tem smislu niso uspo« sobljene. Pri kmetijski družbi bi moral ob* stojati nrad ta raziskovanje koniunkture, rentabilnosti in »vet mož, ki te stvari res razumejo tudi t tnanstrene strani, ki b£ ustavirili to kar je našemu kmetijstvu h* narodu eksistenčno najnujneše potrebno« Vse to bi izboljšalo tudi kreditno *posob» nost našega kmetovalca in v doglednem &n sa bi mogli priti do tega, da e« kmet ne bi zadolževal kakor danes — za mašettjts, raznih lukenj v svojem gospodarstvu temveč, da bi jemal kredit za boljšo uredbo in uspešnejšo produkcijo in da bi tako tuJutru< od L 1927. dalje, potem v JugosL Llovdu (1929), v koledar, ju »Vodnikove družbe« (1S30) in drugod. Standardizacija sama se ima absolutno ravnati po zahtevah tržišč, začetek ji je možno dati od z sto raj (od vlade, kar je ža neke pridelke vlada tudi že storila in bo še storila direktno ali indirektno) vse na* daljno, posebno pa vnovčevanje, ki se ga sicer od zgoraj more vsestransko podpirati — mora sloneti na samopomoči Amerišld Federal Farmer Relief Bili dovoljuje okott 28 milijard dinarjev za pospeševanje kme* tijstva Združenih držav, od katere vsote gTe največ sa izboljšanje vnovčevanja. Enak® delajo drugi narodi. Cim dalj bomo odlašali s standardizira* njem in s propagando, tem bolj bomo i t* gubljab še tisti trg, ki ga imamo, tem težja in slabše bo naše vnovečvanje in tem težje bomo prišli v položaj, da kot enakopravni uspešno posežemo v silni konkurenčni boj. ki se danes bije na svetovnem tržišču. Od nspesnega vnovečvanja je odvisen ve$ nadaljni napredek našega kmetijstva. Kakor hitro bo kmetovalec videl kaj lahko in dobro pfoda, se bo gotovo potrudil pridelovati tistih stvari več. Da pa tu ne za-bredemo predaleč in si končno uspeha pridelovanja sami ne ubijemo, kakor se je to zgodilo pri hmelju, je raziskavanje konjunkture važna zahteva. Ce bi se bila ta gojila, ne bi bflo nesreče, ki je velike pridelovalne okoliše, posebno pa Savinjsko dolino domala gospodarsko popolnoma ubila. Predlagam (kot član), da se pri Kmetijski družbi ustanovi gori omenieni urad i« svet in naj, če vodstvo Kmetijske družbe te potrebe ne uvidi, članstvo to zahteva ker je upravičeno in sicer s takim povdar* kom, da bo ustvaritev dosežena. Dipl. agr. A. JamniE, TONE POLJŠAK Lfnblfana. Aleksands*. c. Projektiranje hi IzvrSllev električnih naprav ln instalacij. Popravila električnih strojev In aparatov. 134 Rešitev križalj&e »Kupica« Vodoravno: L Nil — 3. on — 5. i ca —* 8. Ob — 9. opel — 10. ob — 11. oral 13. ag — 14. snet — 16. Bari — 17. la -i 18. halo — 19. se — 21. ni — 22. rabin —i 25. Azija — 28. Ahac — 29. mraz — 30, Had — 32. nas — 33. na — 34. Roma —« 37. ko — 38. ča — 40. po — 41. la — 43, Smirna — 43. j a — 46. sipa — 49. Amor —t 50. ob — 51. etan — 52. is — 54. si — 55. no — 56. makija — 59. od — 61. kino —t 62. ud — 64. Brdo — 65. beta. Navpično: 1. Nora — 2. Ibar — 3. opd — 4. nega — 6. cona — 7. Abel — 11. oba« ra — 12. lisica — 14. shizma — 15. topa* — 20. en — 21. na — 23. ah — 24. bahač — 26. Irska — 27. ja — 31 dr. — 32. na 35. opij — 36. mora — 39. as — 41. la —< 44. osa — 45. car — 47. Imotski — 48. po« balin — 53. sm — 55. na — ako — 58. Job — 59. ob — 60. dr. — 62. ut — 63. da. Rešitev ?!lesedise verige" Ralo, lopar, Parma, maki, kino, Noei, emu, muza, zakop, kopno. Nora, rana, na» sad, Sadko, kolo. lopa, paša, šala. lava; Valo, Lodi, Din, ura, rama, maža, žaba, bala, lama, Mara. Pen klub. Prodam večjo množino popolnoma novih zelo solidno izdelanih močnih, ter za transport sposobnih hrastovih sodov z vsebino od 35 do 100 litrov. Dopise poslati na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Sodarskl mojster«, 10.399 ^iliLliiliiiilllll Gustav Strniša: Čolnar Lahko barčico imam, a na nji so jadra bela, že je daleč pohitela, vozim se po morju sam: Krk mi dal bo mastno olje, fige, grozdje otok Brač, Rab in Hvar okusne ribe, v Splitu kupil bom kolač! Vozim se po našem morju, vračam se domov bogat, ej, rešeto — urni čolnič, že sva sredi rodnih trat! Pa v domačem se potoku moj čolniček potopi! Kdaj spet splaval bom k otoku, kjer se rešta fig dobi? Kristijan in Načini V podeželskih mestih je navadno ob vsaki hiši vrtiček, le ob 'ej ga ni bilo; a potreben je bil, četudi >e take majhen, da lahko raste v njem nesaj drebnjaka in peteršiljčka. Kkamu so si ga uredili. Bil je, — če ga smemo imenovati — eden izmed visečih vrtov severa, kakor ga imajo ubožni ljudje. Vrtiček ie bil velik, lesen zaboj, napolnjen z zem;jr>. Postavili so ga visoko tja gori nad 21eb. med dve sosedni hiši, kamor ne morejo race, da bi ga poškodovale. Če so potrebovali peteršiljčka, so mo-rail posiaviti v kuhinji lestev. Nekdo jo je mora! držati, drugi je zlezel v podstrešje, odprl lino in se povzpel z gornjim delom telesa skoz njo do zaboja. Za malega Kristijana je bil pravcati praznik, če je smel tja gori. Nekoč so mu celo dovolili, da je. viseč med materinimi rokami, oprl noge na rob zaboja. »Mi imamo z našim vrtičkom prav toliko veselja,« je dejala mati, »kakor žid s svojim lepim vrtom!« »A vse eno si ga želimo!« je odvrnil oče. »Pravijo, da je krasen, poln cvetja in redkih rastlin. In ob poletnih večerih, ko veje veter od one strani, zadiši po jasminu. Že večkrat me je mikalo pristaviti lestev, splezati na streho h gnezdu štorklje in pogledati v sosedov vrt. Prekrasni topol, ki sega visoko čez streho, mi vzbuja čudovite misli. V poletnih nočeh, ob polni luni se tako temno odraža od modrine neba, zdi se mi, kakor da bi gledal visoko cipreso v Italiji.« »Misliš, da se mi res hoče poslušati tvoje klepetanje?« je dejala mati in odšla. Mali Kristijan pa je poslušal očeta s široko odprtimi očmi. Kako rad bi bil zletel s štorkljami v tuie dežele; kako srečen bi že bil, ko bi smel sedeti v gnezdu štorklje in gledati v sosedni Židov vrt. Tam ja bil zanj skrivnosten svet. V dolgih zimskih večerih mu je bil oče bral iz »Tisoč in ene noči« in Židov Afai Astagson: Tebi in mucka Žek ni bii nč manj presenečen kakor prestrašen. Kdo pa naj bi se bil tudi menil za to črno stvarco, ki je sedaj z blazno besnostjo priletela izpod neba? Kdo bi naj spoznal v tem puhajo-čem, praskajočem črnem vTagcu malo mačico? Žek že ne! Z oslabelimi živci in zaradi strahovitih krempljev, k: so se zadirali vedno globf.ie v njegov smrček, se je pes obrnil in zbežal s pihajočo in praskajočo mačico na glavi. Če sta bila Tobi in mačica že preje velika prijatelja, se odslej sploh nista več loč la. Vedno sta tičala skupaj. Jedla sta skupaj, spala sta skupaj in skupaj sta se potikala po preriji pri lovu na drobno divjačino. Nikdar ni prišlo med njima do najmanjšega nesoglasja, kajti Tobi se je vedno pokoraval vsem mucinim muham. Ko se je bližala pomlad, je pričela mačica vedno bolj izrabljat Tobijevo poslušnost. Tobi pa se je pričel upirati. Cesto ji je le nerad sledil na njenih pohodih. ki so vodili vedno globlje v prerijo. čim daljši so postajati dnevi. Nedvomno je smatral T>es te pohode, ki so vod li tako daleč od taborišča, za zelo nevarne, toda mačica se je obnašala vrt, katerega ni bil še nikoli videl, se mu je zdel Šeherezadina domov na z zlatimi vodometi in govorečimi pticami. Bilo je meseca julija. Mali Kristijan se je igral v prazni drvarnici, ki je stala ob meji med domom in njegovim pravljičnim svetom. V kotu je bilo padlo iz zida nekaj kamnov. Dečko je legel na tla in pokukal skozi špranjo, a zagledal je le zeleno listje, prosojno od solnca, ki je sijalo nanj. S tresočo roko jo potegnil iz zida še nov kamen; oni, ki je bil vzidan nad njim, je popustil in zdrsnil poševno navzdol. Silno je dečku bilo srce in ni se upal niti ganiti. Čez nekoliko trenutkov se je zopet opogumil. Odprtina je bila večja, vendar je videl skoz njo komaj eno edino jagodovo rastlino. Jagodovi listi so bili veliki, sočni, skozi posamezne so sijali solnčni žarki, in na srednjem stebelcu sta viseli dve veliki, rdeči jagodi. Kristijanu se je zahotelo, da bi ju odtrgal, a kako naj bi se drznil kaj takega? Dovolj je bilo greha za ves dan, ker je bil izmaknil kamen iz zida. Naslednje popoldne so ležali kamni še nedotaknjeni. Skozi odprtino je nagibal prepih zelene liste. Tam sta poki-mavali jagodi. Tedaj se je boječe iztegnila ročica, se dotaknila jagod, ne da bi jih odtrgala, a nazaj grede se je oklenila zelenega stebla. V tem krenutku je srečala drugo otroško roko, in Kristijanova se je umaknila tako hitro, da se je zadela ob kamen, ki je odletel iz zida. Kristijan je skočil v stran, šele po pričakovanja polnih trenutkih si je upal bliže in pokukal je skozi razširjeno odprtino. Dvoje velikih, rjavih otroških oči je pogledalo v njegove. Hitro so se umaknile, a kmalu zopet prikazale. Lepa, mala deklica je kukala v skrbni razdalji od odprtine proti njemu. Bila je Naomi, židova vnukinja, približno leto mlajša od dečka. Kristijan jo je bil včasih videl stati ob dedovem oknu. Otroka sta strmela drug v drugega. »Fantek,« je rekla Naomi, »smeš priti k meni v vrt. Le razširi luknjo!« Kakor, da je ukazala mogočna vila, sta zdrknila iz zida še dva kamna. »Kako ti je ime?« ga je vprašala. »Kristijan,« je odvrnil deček in vtaknil glavo v solnčen, dehteči vrt. Naomi je odmaknila poganjke divje trte, ki se je vzpenjala po zidu. On pa je stal v deželi sanj in je gledal, gledal. Odrasel človek bi videl tu le prijazen vtiček, poln cvetja, z divjo trto ob zidu, topolom in dvema akacijama. Mi ga pa moramo tako gledati, kakor ga je gledal mali Kristijan, z njim moramo vdihovati omamni vonj, čutiti tople solnčne žarke in občudovati vso krasoto. Košata, širokolistna trta, dehteči kozji parkeljci, višnjev in rdeč slak se je vzpenjal po zidovih in jih pokrival s pisano preprogo. Ob malem polkrožnem gaju vrtnic so cvetele najlepše levkoje, izredno velike in pisane, temno višnjeve in snežnobele; vrt je bil poln njihovega vonja. Ob topolu, po katerem je temen bršljan ovijal svoje usnjate liste, je stala mala Naomi, s pametnimi očmi in temnopolta, z rdečimi, okroglimi lici in črnimi, valujočimi lasmi. Bila je v temni obleki z usnjenim pasom. Peljala ga je h klopi pod akacijo, kjer je viselo bledo-rožnato, gosto cvetje. Zobala sta lepe sočne jagode. Deček pa je gledal in gledal; tam gori je klepetala štorklja, videl je njeno gnezdo in mladiče in zdelo se mu je, da ga gledajo s pametnimi očmi. Spomnil se je vrtička svojih staršev, zaboja z drobnjakom in peteršiljčkom, visoko gori ob žlebu, in se je začudil, da mu je vse to tako blizu. Tedaj ga je prijela Naomiza roko in šla sta v malo uto, kjer so imele prostora le štiri osebe, otrokoma pa se je zdela ogromna dvorana. Eno samo okno iz temnordečega stek- la je čudno osvetljevalo pisane stene, kjer so živali, ptiči in rože ovijali drug drugega; izpod strehe je viselo nojevo jajce, ki je bilo zaradi rdeče luči kakor ograjeno. Naomi je pokazala na rdečo šipo, Kristijan se je zastrmel skoznjo in vse je ležalo zunaj v čudni svetlobi, kakor v ognjenem žaru! Vsak grm, vsak cvet je žarel; obiski so bili kakor plamen v žarečem zraku. Celo štorklja, gnezdo in mladiči so žareli. »Gori!« je vzkliknil Kristijan, a Naomi se je zasmejala in ploskala z ročicami, če sta pogledala otroka skozi odprta vrata, je bilo zopet vse sveže zeleno, celo izraziteje nego navadno. Cvetje je bilo pisano in štorklja bela kakor navadno, z rdečimi nogami. »Ali se bova igrala, ali bi prodajala denar?« je rekla Naomi in vtaknila bilko skozi dva zelena lista. To je bila tehtnica. Rumeni, rdeči in višnjevi listi so bili denar. »Rdeči so najdragocenejši,« je dejala. »Kupiti jih moraš, a zato mi moraš nekaj dati. Lahko mi daš svoja usta! Saj se le igrava, v resnici ti jih ne vzamem. Daj mi tudi svoje oči!« Krenila je z ro- ko, kakor da bi si jih vzela, in Kristijan je dobil rdečih m višnjevih listov. Se nikoli se ni bil tako lepo igral. »Ljubi Bog, Kristijan, kje pa tičiš?« je zaklicala mati in vtaknila glavo skozi odprtino. Kristijan je prestašen spustil Naomino roko, izgubil pisane cvetne liste in zlezel skozi odprtino nazaj, kjer ga je sprejela mati s krepkimi udarci po hrbtu. Kamne je mati postavila nazaj v odprtino, kolikor se je dalo, in najstrožje prepovedala take obiske. Toda med delom je prestala in pogledala v vrt; poleg tega je utrgala najbHžjo jagodo in jo pojedla. Naslednjega dne so bile z vrtne strani pred odprtino zabite debele deske; gotovo je bila Naomi povedala o obisku. Zaman je Kristijan pritiskal kamne proti deskam, da celo potrkal je. Vhod v lepo deželo pa je ostal zaprt. Živo mu je stala še vsa krasota pred očmi, drevesa in rože, rdeča šipa in ljubezniva Naomi. Na vse to je mislil zvečer, dokler ga ni premagal spanec. (II. poglavje iz Andersenovega romana: »Bil je le goslač«, poslovenila Pks.) 99 Montevideo - ali: Bom - te - video!" Poglej zalet in skok na skok, igralec vsak je brzonog... Srčno, da vse jo občuduje, se Jugoslavija bojuje. Na pot tja v daljni Urugvaj pogledat strašni direndaj odšel je Adam z aparatom nameril ga je proti vratom... Tresk — bum! Ie žoga priletela, Adamu skoro glavo vzela. Hej čudne šale nogometa grdo zabija naša četa... Zmes za šalo in zares Sraka in njeni mladiči Sraka je peljala svoje mladiče na polje, da bi se učili sami iskati hrane. A to mladičem ni bilo po godu; rajši bi se vrnili nazaj v svoje gnezdo, zakaj mnogo udobneje je, če jim mati prinaša hrano v kljunu. »Deca,« pravi mati sraka, »dovolj veliki ste, da lahko sami skrbite za svojo hrano. Ko sem bila jaz tako velika, kakor vi, sem že zdavno sama skrbela zase!« »A lovec nas bo ustrelil!« so govorili mladiči. »Ne, ne,« je dejala mati, »lovec potrebuje nekaj časa, da pomeri s puško — in če vidite, da dvigne puško imate dovolj časa, da zbežite!« »A kaj, če vzame lovec kamen in ga zažene v nas, tedaj mu ni treba meriti in mi smo izgubljeni!« »Dovolj velike ste, da lahko pazite. In če vidite, da se lovec skloni, da bi pobral kamen, potem je treba bežati!« »A kaj, če bi imel lovec kamen že v roki in se mu tako ne bi bik) treba skloniti?« Tedaj je rekla mati: »Ho, ko tako bistro vprašujete, že vidim, da dobro opazujete. A to je glavno — in zato si tudi lahko sami poiščete hrano za svoje že-lodčke!« In ko je izrekla te besede, je hitro zletela visoko v zrak in pustila mladiče na polju. In hočeš nočeš so morali sami skrbeti i za svojo hrano i za svojo žrvljensko varnost. Bistrim glavicam Še ena uganka o gpseh. Dva dečka sta pasla gosL Da sta preganjala dolg čas, sta se pomenkovala. Prvi reče drugemu: »Daj meni ti deset gosi, pa jih bom imel trikrat toliko kakor ti.« Drugi pa reče: »Daj jih raje ti meni deset, pa jih bova imela oba enako.« (Poslal Osredkarjev Milan iz Ljubljane.) Kdaj pride polž iz vodnjaka? Vodnjak je globok 20 metrov. Na dim vodnjaka je polž, ki pripleza vsak dan 7 metrov visoko, a vsko noč pade po dva metra nazaj. Koliko dni potrebuje, da pride na vrh? Kako je vse spravil na oni breg? Kmetic je z desno roko vodil silnega volka, z levico požrešno kozo, na hrbtu pa je imel oprtan koš poln zetnih glav. Pride do Save, s čolnom hoče spraviti vse na oni breg, — toda kaj mu pomaga: čolnič je majhen in lahko s seboj vzame samo po eno stvar. Zdaj premišljuje kmetič: »Če vzamem volka, bo koza planila po zeljnih glavah. Če pa najprej prepeljem kozo, se bo na onem bregu ponovila ista igra.« Povejte, umni čitateljčki, kako Je prebrisani kmetič ukrenil, da je vse troje srečno spravil na ono stran! Vprašanja. 1. Kaj je beli premog? 2. Koliko krvi vsebuje človeško telo? 3. Koliko ljudi prebiva na vsej zemeljski obli? 4. Kaj je šampijon? 5. Katera oseba v Svetem pismu se je enkrat rodila pa dvakrat umrla? Odgovori na vprašanja pred tednom. 1. Prvi parnik je zgradil Robert Ful-ton leta 1807. 2. Na Kitajskem prebiva več kakor četrtina prebivalstva na svetu — okroglo 425 miljonov duš. 3. Izmed velemest ima na svetu največ prebivalcev Newyork, in sicer nič manj kakor 6 milijonov, z okolico vred pa celih 11 milijonov, torej le za tri milijone manj kakor vsa Jugoslavija. 4. Domala v vse jezike je prevedeno Sveto pismo. 5. Najvišja zgradba v Evropi je Eif-flov stolp v Parizu; visok je 300 metrov. Križalfka »Ribolov« Pomen besed: Vodoravno: 1. Stikališče dveh ploskev. 4. Nizko ležeča pokrajina. 7. Krokodilu podobna žival. 8. Planet 9. Vladar. Navpično: 1. Del prašičje glave. 2. Morski prehod. 3. Svila. 4. Posmrtno bivališče duš po veri starih Slovanov. 5. Postopek, ki se vrši s pivom. 6. Oče. Rešitev križaljke »Hruška«. Vodoravno: 2. pop. 4. Debar. 6. Je-rala. 7. Davorin. 8. repatica. 9. t L 10. da. Navpično: 1. Kobarid. 2. perot 3. palica. 4. deva. 5. rana. 6. Jap. 7. del. 8. rt tako čudno, da ji ni bilo mogoče nič dopovedati. Razlog za njeno nestrpnost in njen nemir je bila seveda pomlad, po kateri je že dišala vsa pokrajina. Prerija pa še ni ozelenela. Vreme je bilo ostro, če-sto je deževalo in padala ie toča, tu in tam je še snežilo, kar je opozarjalo tabor šče, da prava pomlad še ni tako blizu. Toda v srce orne mačice se je vselilo hrepenenje, ki jo je gnalo od hiše do hiše, ki je pomenjala za bitja njene vrste le skrajno osamelost. Ponoči, ko se je uveljavil njen močni nagon, je pohajala vedno dalje v smeri proti daljnim naselbinam ob reka, vedno v spremstvu zvestega Tobija, ki sicer ni rad hodil z njo po teh potih, ki pa bi raje žrtvoval življenje, nego zapustil svojo prijateljico. Neke noči koncem aprila se je Izpoil-nila Tobijeva zla slutnja. Bila je lepa mesečna noč. Močan vzhodni veter je šumel skozi grmovje in majhni, potujoči oblački so od časa do časa zakrili mesec in metali strahotne sence po preriji. V dallavi so zavijali divji kojotj in polnili neskončno planjavo s svojim večernim tuljenjem. In čeprav se je to zavijanje grozotno razlegalo v gluho noč, vendar ni napra- vilo na mačico prav nobenega vtisa, dočim je postalo njenemu spremljevalcu tesno pri srcu. Na vse načine jo je skušal pregovoriti, da bi se vrnila. Pa vse zaman. Od časa do časa je postal in prisluškoval zateglemu tuljenju kojotov in zlo obetajočemu skovikanju sove, ki jima ga je donašal veter od blizu in daleč, dočim je mačica mirno nadaljevala svojo pot. Pes je bil preplašen in bi se rad vrnil, mačka pa se ni obotavljala niti za trenutek. Videlo se je, da se še manj zani- ma, kaj se dogaja okoli nje, nego zadnje duiii. Tekla je naravnost proti zapadu v smeri proti daljni reki in v svoji zavzetosti je napravila usode polno napako, da je tekla po vetru. Nedaleč zapadmo od njiju sta se potikala dva kojota in iskala kaj za večerjo. Plazila in vohala sta okoli kakor radovedna psa. od časa do časa obstala in stregla s smrčkoma po zraku, da bi jima ne ušlo nič, kar jama donaša veter. Pomikala sta se seveda proti vetru in ko sta zopet dvignila nos, sta zavohala bližajočo se mačko in psa. Tafkoj se je pričel lov. Ker pa sta gladna kojota dobro vedela, da se pasji vonj često druži s človeškim, sta se bližala le polagoma in previdino, korak za korakom, in's priostreninti uhlji skrbno vohala v izdajalski veter. Ni ju bilo ne videti in slišati, kajti nista se odzivala zavijanju drugih prerijskih psov. Mačka, ki je šla pred psom, ju je prva zajedala in smuknila taflcoj v bližnjo tounčSo luknjo. In ko je izginila v luknji, je tudi Tobi zagledal oba sovražnika. Njegov nagon mu je svetoval, naj se obrne in beži in brez obotavljanja poišče zavetišče v taboru. Toda tako velika je bila njegova ljubezen do mačice, da na to ni niti pomislil. Namesto tega je tekel tja, kjer se je bila skrila mucka, in se postavil v grmovje pred luknjo, da je bila izpostavljena napadu obeh nasprotnikov samo njegova glava in pleša. Tako je z besnim renčanjem čakal na napad in njegovi velaki zobie so se bleščali v mesečini. Ni m»: bilo treba dolgo čakati. Čim sta kojota ugotovila, da ni v bližini nobenega človeka, sta obšla grmovje, da bi našla morda kako luknjo, sj pomočjo katere bi mogla prepoditi psa na plan, kjer bi ga laglje premagala. Ko pa nista našla, kar sta iskala, sta se vrnila se bližala Tobffiu vsak s svoje strani. Sprva sta le tiho renčala, da ne bi na svoj pričakovani plen opozorila drugih prerijskih psov. Dolga, ostra z ms. je bila za njima in potrebovala sta tolstega psa sama zase... En sam ko jot bi ne imel posebnega izgleda na zmago v boju s tako velik'm psosn, kakor je bil Tobi. Toda dva proti ertesjju — to je nekaj drugega. Pes se je težja prav dobro zavedal. Zavlekel se je k^J&or mogoče globoko v grmovje, ikajti vdJjLel je. da se more reSSti samo na ta način, fla zadrži napadalca toiiko časa. dokler ne prispe kakršnakoli pomoč ... (Dalje prihodnjič). jJUTRCk St 172 Are L/ / 0 ARI ANO 0BENeVENTO .O ^OSALERNO tACE00Noa OfiSCOLt =||5 •A^VILOI.lAOo.^Eun tar*"T<§,mo,si JvaJar se zeml;a trese Pogled na Salernski zaliv v potresnem ozemlju Preteklo sredo, dne 23. t nu je južno Italijo zadela grozovita nesreča. V trdi noči, nekaj minut po .1. uri so se nenadoma vzbudile podzemeljske sile in povzročile močan potres, čigar središče je bilo v severnem delu pokrajine Basilicata, odkoder se je z nekoliko zmanjšano silo razprostrl tudi na sosednji pokrajini Napoljsko Kampanijo in Apuliio. Po vsej priliki so se sprostile speče sile pod ugaslim ognjenikom Volture. Še preden si je bilo liud-stvo na jasnem, da prihaja zlovešče bobnenje in bučanje izpod zemlje, je sledilo podzemeljskemu grmenju nekoliko močnih zaporednih sunkov, ki so povzročili neizmerno bedo in nesrečo, težko prizadeto ljudstvo pa spravili v paničen strah in blazen obup. V kratkih 45 sekundah, so bila prej cvetoča mesta v središču potresnega gibanja žalosten kup razvalin, pod katerimi ie našlo žalosten konec nešteto ljudi, oni pa, ki so ostali pri katastrofi živi, so se nad vse prestrašeni skušali rešiti izmed rušečih se zidov na prosto. Prva poročila, ki so prihajala te, man] prizadetih krajev so vedela povedati le o kakih 200 smrtnih žrtvah, bolj pa ko so se vzpostavljale zveze s potrebnim ozemljem, je na žalost rastlo število žrtev, dokler se ni podesetorilo, podvanajstorilo ter po zadnjih ugotovitvah doseglo strahotno višino petih tisočev smrtnih žrtev. Pri tem pa ie na nesrečo še utemeljena boiazen, da te smrtne številke niso popolne. Število ranjencev gre že v desettisoč, do tal porušenih hiš je preko 5000, močno poškodovanih. da je bivanje v njih nemogoče. pa jih bo dvakrat toliko. V središču potresnih sunkov so popolnoma porušena naslednja mesta in mesteca: Melfi, Venosa, Barile, Rio Nero, Acala in številna druga selišča, manj prizadete so zahodne in vzhodne pokrajine, ker so bili podzemni sunki usmerjeni bolj proti ingu. Na jugu je zlasti močno trpela okolica Potenze, na severu Foggia, na zapa-du pa Avellino, Benevent in Salerno. Pri tako strahovitih človeških žrtvah se za sedaj niti ni mogoče spominjati gmotne škode na stavbah in na živini; gospodarske posledice strahovite nesreče se bodo poznale v prizadetih krajih gotovo še leta in leta. Prizadeti kraji nudijo silno žalostno sliko. Cvetoča mesta in selišča so se zrušila v prah, do smrti preplašeno ljudstvo tabori na prostem in si ne upa v svoia domovi a, ker se še vedno ponavljajo manjši, neškodljivi sunki, ali jamstva, da so se razdirajoče sile pomirile, mu ne more prožiti nihče, zato je za sedaj vsaka tolažba malo pomembna, dokler si bedni narod ne opomore od prvih strahovitih učinkov prestane groze. Vlada je na kraje nesreče poslala številne oddelke vojske, milice !h Rdečega križa, da prožijo prvo pomoč, da jih nahranijo in jim pripravijo začasna bivališča. zlasti pa da otrnejo nesrečne ranjence, da jim olajšajo težki položaj in skrbe za njihove poškodbe. Vzporedno s to nalogo pa čaka reševalce še prežalost-no delo, izkopati izpod ruševin ubite ljudi in ugotoviti število žrtev. Komaj v nekoliko dneh bo mogoče napraviti točno bilanco o obsegu, elementarne katastrofe, ki je zadela Južno Italijo, ker je radi pretrganih prometnih zvez izredno težko dobiti podrobnejše vesti iz premnogih, zlasti gorskih krajev. Po opazovanjih profesorja Alfanija, vodje Pompejskega observatorija, je dosegel prvi sunek intenziteto 7—8 stopinj Mercalijeve lestvice, t. s. pravi, da je šlo za sunek, ki bi ga označili za izredno močnega, skoraj katastrofalnega. Ce pa pomislimo, da je sunek v posameznih krajih dosegel celo intenziteto 9 Mercalijevih stopinj, si lahko napravimo oddaljeno sliko o grozovitih učinkih prvega sunka. Pri tem so ugotovili nenavadno dejstvo. Ozemlje 10 km okrog ognjenika Vezuva, tedaj ozemlje, ki leži v neposredni bližini najbolj prizadetih krajev, je ostalo od potresa popolno ma neprizadeto, dočim so se n. pr. v bližnjem Napoliju sesule cele mestne četrti v razvaline. Trditev nekaterih oseb, da so opazile med potresom ognjene izbruhe iz Vezuva in da so slišale njegovo bobnenje, bo tedaj pripisati zmoti ali avtosngestiji. Ta potres nima po vsej priliki nobene direktne zveze z vulkanskimi pojavi. Tektonski in ne vulkanski potres Tega naziranja so razni učenjaki, ki so si iz tisoč majhnih vesti lahko ustvarili kolikor toliko jasno sliko o značaju in vzrokih tega potresa. Gre bržkone za učinke premikanja notranjih zemeljskih plasti. Kakor rimska Kampanija je tudi nižina okoli Napolija nastala radi udora zemeljske skorje. Od Monte Massico, katerega vinorodna pobočja je opeval že Horac, do komca Sorrentskega polotoka se vleče v polkrogu črta preloma, ki je torišče čestih srednje močnih in močnih potresov. Zanimivo je, da se to ozemlje danes niža, dočim se. je nekoč dvigalo. To počasno nižanje seveda ni povsod enakomerno in tako se zemeljske plasti zdaj tu zdaj tam prelomijo, kar ima za posledico slabejši ali močnejši — potres. Takšen prelom se je zgodil tudi sedaj in sicer v bližini Melfija, zaradi česar postane razumljivo, zakaj je ta kraj najbolj prizadelo. Biti pa je moral silen prelom, saj so ga čutili po katastrofalnih posledicah še na razdaljo celih 120 km! Sploh gre za najmočnejši potres v zadnjih 73 letih v teh krajih. Komaj 1. 1857. so doživela ozemlja okoli Napolija potres, ki bi se dal po intenziteti primerjati s sedanjim. Seiz- čujočo silo. Po proslulem potresu okoli Mino-Ovarija na Japonskem L 1891. je perioda počasnega ustaljevanja ta-mošnjih zemeljskih plasti trajala oreko 10 let Prizori groze in razdejanja. Brez števila je bilo epizod, ki vsebujejo najvišjo tragiko človeškega živ-ljeja. V Aquiloniji je katastrofa zadela celo družino mladega moža, njegovega očeta, mater, teto in njega samega, ki se je bil vrnil nekoliko ur prej, da bi praznoval v krogu svojih dragih vese1 dogodek: pravkar dokončane v^euči-liške študije. V Lacedoniji je izgubil dr. Saldutti v nekoliko trenutkih svoje tri otroke. V Rocchetti S. Antonio so se zaman trudili, da bi pravočasno rešili šest oseb, ki jih je pokopalo. Veter je bil tako močan, da je dvigal nad podrto hišo oblake prahu, tako da so bili reševalci vsi oslepljeni. Ko se je polegel, so bili nesrečni pokopanci že mrtvi. V Villanovi je poginila večina prebivalstva, vse hiše so podrte in je ni družine, ki bi ne objokovala izgube vsaj enega izmed svojih članov. Tym je ubilo tudi občinskega predstojnika in vso njegovo družino. Mnogo smrtnih žrtev gre na račun divje panike, ki se je polotila prebivalstva, ko je zagrmelo v zemlji. Ljudje so skakali v črni noči s streh in skozi okna na ulice, matere so metale svoje otroke skozi okna, ker so se bale, da jim ostanejo pod ruševinami. Pri tem se je zgodilo, da so ostale mnoge hiše cele, dočim so se njih stanovalci na begu smrtno poškodovali. V neki delavskih hiši v Sarnu so se odigrali stia-hotni prizori, ko so hoteli njeni stanovalci vsi hkratu preko ozkega stopnišča na ulico. Skoraj vse ženske in otroke so pri tem pomandrali. V Melfiju je umrlo mnogo žensk od strahu, a ta panični strah učinkuje še sedaj med re-šenci. Mnogi so znoreli in ne vedo, kaj delajo. Drugi so menili, da je prišel konec sveta. Pogled na mesto Amalfi pri Napolfu mična znanost, znanost, ki proučuje pojav potresov, se trudi seveda na vso moč, da bi našla v takšnih od časa do časa na istem ozemlju ponavljajočih se potresih zakon, ki bi ji omogoča! kolikor mogoče točne napovedi za boduč-nost. In baš tu ima pred seboj primer, da ji je takšna prognoza 'ahka. Seiz-miki napovedujejo, da bo sledila v na-polijski okolici temu potresu doba številnih potresnih sunkov, ki bodo pa znatno šibkejši od glavnega sunka. Ta doba bo obsegala nekoliko let, na kar se bo zemlja umirila — da bo nekoč ponovno nenadoma zavalovela z uni- Na cestah mnogih občin so se odprle široke razpoke, ki so požirale ljudi, V Arianu ni ostala niti ena hiša pokonci, samo tu pa tam se dviga nad razvalinami stranski zid kakšne palače. Edino zgodovinski srednjeveški grad nad mestom je nasprotoval elementom, kakor da je bil zgrajen za večnost. Žrtve med reševalnimi deli, stare umetniške zgradbe v razvalinah. Reševalna dela v potresnem ozemlju spremljajo tragične scene in vedno nove nesreče. Tako so v težko prizadetem kraju izkopali še živo žensko izpod razvalin. Baš ko so jo hoteli odnesti, se je ponovil nekaj šibkejši sunek. Bil pa je zadosti močan, da je spravil kamenit kvader v gibanje. Kamen se je prekotalil, padel ženski na glavo in ji raztreščil lobanjo. Tudi reševalna moštva so izpostavljena sličnim nevarnostim, saj se šibkejši in močnejši sunki, ki jih spremljajo poleg tega nenadni, grozoviti viharji, še vedno ponavljajo. Mnogo reševalcev je ognjeniki na Jamaflri in Dominiki. Konec avgusta in v začetku septembra tega leta je ognjenik obnovil delovanje. Čeprav so bile posledice manj strašne kakor ob prvem izbruhu, je vendar bilo zopet več tisoč mrtvih. L. 1905. so imeli v Kalabriji velik potres, ki je razdejal 30 krajev in zahteval 800 smrtnih žrtev. Leto dni pozneje je zopet bruhal Vezuv. Podrl se je na njem observatorij. Žetev smrti ni bila velika, bilo je samo 15 mrtvih, zato pa je katastrofa prepodila s porušenih domov okoli 11.000 ljudi, ki so ostali brez strehe. Jedva je minila ta katastrofa, je prišla iz Amerike obupna vest, da je zadela strašna potresna usoda cvetoče mesto San Franci-sco. Ta potres je bil eden največjih v zadnjih desetletjih. 200.000 ljudi j« ostalo bre? Zemljevid potresnega ozemlja V prvem krogu najhujše prizadeti kraji, v drugem občrtju celotno prizorišče potresne katastrofa Na desni karta Italije. že izgubilo življenje, še več jih je bilo težje ali lažje ranjenih. Poleg človeških žrtev in stvarne škode je obžalovati posebno veliko škodo na raznih umetninah. Ozem* ki ga je zajel potresni val, je med najbogatejšimi v Italiji, kar se tiče starih, sijajnih zgradb vseh vrst iz antičnih in srednjeveških časov, palač, razkošnih cerkva, dragocenih ostankov iz rimske dobe, spomenikov, kipov itd. Večina tega je na prostoru 10.000 km čisto uničena ali tako težko poškodovana, da še popravljati ne bo mogoče. Italijanski kralj in papež po prvih vesteh o potresu. Italijanski kralj Viktor Emanael je prejel vest o grozoviti katastrofi med tem, ko se je mudil v svoji poletni rezidenci v Valdieriju. Takoj se je odločil, da odpotuje v potresno ozemlje, da bi prebivalstvu pomagal po svojih močeh in mu vlival poguma. Vojvo-dir.ja iz Aoste je z istim namenom že odpotovala tja. Papežu so sporočili Jobovo vest po jutranji službi božji. Pij XI. je takoj odposlal dve brzojavki kardinalu Ascalesiju, napolijskemu nadškofu, in škofijskemu ordinariatu v Salernu. Priporočil je škofom in ostalemu kle-ru, naj bi nudili prebivalstvu duhovno in gmotno pomoč, prebivalstvu samemu pa je poslal svoj apostolski blagoslov. • Star pregovor pravi, da nesreča nikoli ne počiva. Če ni kuge, vojne in lakote, pritiskajo pa druge šibe. Tisti, ki obnavlja v spominu minule čase in težke udarce, ki jih je dobila mati zemlja od narave v zadnjih desetletjih, se bo prav posebno ustavil ob teh-le katastrofah: 8. maja 1900 je po trideset let trajajočem presledku nenadoma izbruhnil ognjenik Vezuv, ki je že 79 let po Kristusovem rojstvu zasul mesti Herkulanum in Pompeji. Njegovo razdejanje je bilo strahovito. Dve leti pozneje je začel bruhati vulkan Mont Pele na otoku Martinique v Karaib-skem morju. Uničil je do tal mesto St. Pier-re in pokopal pod razvalinami 40.000 mrtvih. Ob tem času so bruhali tudi dragi strehe, v razdejanem mestu bo divjali ogromni požaru V tem letu je bil še en potres, ki je razdejal Valparaiso v Čile. L. 1908. je postala žrtev potresnih sunkov Messina. Našteli so 75.000 mrtvih. Tudi Kalabriji ni bilo prizanešeno. Nesreča te zahtevala tam 30.000 žrtev. L. 1910. je doletela nesreča Pariz. Tam ni bilo potresa — zato pa je prišla poplava. Elizejske poljane so bile pod vodo. Pa-rižani so se bab najhujšega. K sreči ie voda polagoma odtekla. V povojnih letih se začne serija katastrof z velikim vrtincem nad Miamijem in Palm-beachem v Floridi. Kronika poroča: 2000 mrtvih, 50.000 ljudi brez strehe. Temni elementi so izrabili priliko, da so jeli ropati in pleniti. Oblast je razglasila preki sod. Mesec dni pozneje je zadela podobna nesreča Havanno. Potopilo se je 100 ladij našteli so 800 mrličev in 6000 ranjenih. ' 8. marca je zadel grozen potres Japonsko. Uradni podatki so javili, da je bilo nad 3200 mrtvih in okoli 7000 ranjenih. Komaj je bila ta nesreča končana, jp za čela v Ameriki izstopati velereka Mississip-pi. 40 mest je prišlo pod vodo. število človeških žrtev je bilo veliko. Največja zmeda je nastala, ko je voda pri Novem Orleansu predrla jez. Škoda je šla v stotisoče in milijone. Septembra istega leta so bile poplave tndi v Vzhodni Galiciji. Našteli so nad 150 mrtvih in 12.000 ljudi brez strehe. Nesreča j*3 zadela tudi Besa rabijo. Proti koncu oktobra je postala Anelija žrtev težkega viharja, ki je zahteval v 24 urah divjanja nad 60 človeških življenj. Malo pozneje, 5. novembra so nastopile poplave v Kanadi. Predsednik Pacifiške železnice Beatty je utonil sedeč v železniškem vagonu. V drugi polovici decembra pa je pritisnil v Evropo strašen mraz. Smrtnih primerov zaradi zmrznjenja je bilo silno dosti. Sredi aprila 1928. je zadela huda potresna katastrofa Bolgarijo. Središče potresa Je bilo kakih 100 km daleč od Sofije. V Plov-divu in okolici so našteli nad 100 mrtvih. Število ranjenih in revežev, ki so zaradi potresa prišli ob vse imetje, pa je bilo še mnogo večje. Sj-edi septembra istega leta je pritisnil močan tornado v Floridi. 2000 ljudi mrtvih, v Guadelupi 1270 žrtev. St Juan na Porto-ricu je bil v razvalinah. V začetku novembra je izbruhnil ognjenik Etna in pokončal naselbino MascalL Koncem novembra so divjali nad Evropo težki viharji, ki so napravili zlasti v severnejših deželah mnogo škode. V decembru pa je zadela potresna nesreča Čile, kjer sc ugotovili 300 smrtnih žrtev. 7. marca 1929. je plaz podsul naselbino St Vincent na Madeiri. Ob tej priliki je ugasnilo sto človeških življenj. Sredi junija je bil potres na Novi Zelandiji, kjer je izginil z zemeljskega površja kraj z 2000 prebivalci. V prvi polovici julija se je pogreznil v morje otok Anak-Kra-katau, ki se je v januarju tega leta zaradi vulkaničnega izbruha Krakataua dvignil 12^ m nad morsko gladino. 21. novembra je bil potres v globinah morja Atlantskega oceana. Od 21 prekomorskih kablov, ki vežejo Evropo z Ameriko, jih je bilo 10 pretrganih. Sredi decembra je bil zopet potres na Aleutskih otokih in na Sumatri: zopet je odprl žrelo ognjenik Krakatau in bljuval kamenje in lavo. Vrsto nesreč zaključuje zadnji potres v Južni Italiji, ki je opustošil mnogo cvpto-čih krajev, uničil na tisoče človeških življenj in v Italiji silno poostril že itak težko gospodarsko bedo. Pogled na Nagoli z zalivom Lovske puške kakor tudi vse drugo orožje in municijo, za lov, šport in obrambo, v največji izbiri in po najnižjih cenah dobite pri tvrdki Franc ŠeTČik LJUBLJANA, Židovska ulica št. 8 Za veliki cenik 1930 poslati Din 6.— v znamkah. — Zaloga »Darne« pušk s fiksnimi cevmi. 10.39/. »JUTRO« 8t 173 13 rlfeddja, XI, m 1990: GOSPODARSTVO Proti snovanju banovinskih denarnih sa vodov Preteklo sredo je iklteala Zveza Ja-goslovenskih hranilnic v Ljubljani zborovanje svojih Članic, da izrečejo svoje mnenje k okrožnici, ki jo je prejšnji mesec razposlala banovinška uprava na županstva zaradi UBtanav-lianja banovinskih denarnih zavodov. Zborovanje je bilo izredno števila« obiskano ter so se predstavniki hra-hilnic soglasno izrekli proti ustanavljanju nameravanih denarnih zavodov. Na merodajna mesta naslovljena reso-, lucija poudarja, da je dravska banovina nasičena z raznovrstnimi kreditnimi, hranilnimi in bančnimi denarnimi zavodi, tako da je propaganda za varčevanje v dravski banovini do podrobnosti razpredena, konkurenca glede hranilnih vlog zelo občutna in je obrestna mera ta posojila in^za kredite najnižja, da o kakem oSeruštvu v dravski banovini sploh ne more biti govora. Če pa že kje gospodarske potrebe zahtevajo ustanovitev denarnega za voda in v srezu ni regulativne hranil niče, naj se osnuje občinska ali mestna hranilnica, z- katero prevzame* jamstvo ena ali več občin ereza skupaj V svojem poslovanju pa mora Imeti, kakor vse regulativne hranilnice, proste roke in ne sme biti prisilno vezana na centralni banovinski denarni zavod. Nadalje se izreka resolucija odločno proti temu, da bi ee Sedanje regulativne hranilnice pfeosnovale v banovin-ske denarne zavode, ki bi stale pod kontrolo centralnega banovinskega denarnega zavoda in bi bile z njim v pri silni poslovni zvezi. Avtonomnost i poslovanju se mora pustiti tudi vsem onim hranilnicam na bivšem Štajerskem, za katere So jamčili prej okraji in so se sedaj preosnovale v občinske. Po zakonu pritiče nadzorstvo nad hranilnicami banski upravi, ki jih nadfcira po svojih vladnih komisarjih, pO revi zijah, ki jih ima pravico poljubno od rejati ter po letnih računskih zaključ kih, ki jih mcrajo hranilnice vsako leto predložiti banski Upravi v pogled. Končno pravi resolucija, da so regulativne hranilnice načeloma pripravljene, stopiti z že obstoječimi banovin-skimi denarnimi zavodi v ožje prostovoljne poslovne stike ter žele tozadevnih predlogov in pogojev. Kakor čujemo, se je tudi večina županstev izrekla proti ustanavljanju banovinskih denarnih zavodov. Naš izvoz živine Ravnokar objavljena statistika našega izvoza za junij nam daje možnost, pregledati razvoj Izvoza živine, mesa in ostalih proizvodov živinoreje V prvem polletju tek. leta v primeri s prejšnjimi leti. Naš izvoz konj, ki se je prejšnja leta gibal na skoro nespremenjeni višini, je letos občutno nazadoval. V prvem polletju smo izvoziM le 16.700 konj nasproti 22.161 v prvem polletju preteklega leta. Vrednost izvoza konj pa je letos znašala le 35.4 milijona Dki nasproti 55.8 milijona Din v prvem polletju preteklega leta. Izvoz goveje živine se je po številu glav dvignil, po vrednosti pa je zaradi manj ugodnih cen za malenkost nazadoval. V prvem polletju t. 1. smo izvozili 60.412 glav goveje živine nasproti 56.649 in 56.870 glavam v prvem polletju predhodnih dveh let; vrednost iz, vožene goveje živine pa je znašala 142.6 milijona Din nasproti 1433 in 141.6 milijona Din r predhodnih dveh letih. Izvoz svinj se je nekoliko zboljšal, ta sicer v večji meri po številu glav kakor po vrednosti; navzlic temu pa še vedno močno zaostaja za izvozom prejšnjih let. V prvem polletju 1927. smo izvozili še 179.600 svinj za 200.9 milijona dinarjev, potem pa je izvoz svinj stalno nazadoval, tako da smo v prvem polletju preteklega leta izvozili le 74.818 svinj za 114 milijonov Din in šele letos se je izvoz zopet povečal na 102.621 svinj odnosno 121.4 milijona Din. Izvoz drobnice (predvsem v Grčijo), ki se je zadnja leta zelo zmanjšal, se je letos približno podvojil. Nasproti prvemu polletju pret. leta se je povečal od 105 tisoč 655 na 191.344 glav odnosno od 12.9 na 28.0 milijona Din. Zelo razveseljivo se letos razvija Izvoz perutnine In ]ajc. Perutnine smo letos izvozili za 432 milijona Din nasproti 17.9, 22.5, 14.3 in 9.4 milijona Din v prvem polletju prejšnjih 4 let. Prav tako se je izvoz jajc, ki je zadnja leta stalno nazadoval, letos znatno povečal, in sicer v primeri s prvim polletjem' pret. leta od 1179 na 1963 vagonov odnosno od 225.3 na 331.7 milijona Din. Manj razveseljiv pa je izvoz svežega mesa. ki se je nasproti prvemu polletji ! preteklega leta zmanjšal od 96.8 na ti ">.4 milijona Din. Depresija v našem gospodarstvu y ' ,y eteklem letu, zlasti v jeseni po sprav-liefiy\ igodni letini, se je naša gospodarska konjvm ktura Precei dtoljSala. Toda že ob konca \ alt se ie P°iavil 8°Pet nekak zastoj. V Zedarstvo Evrope, kjer se je letos kotiiijr :tura vldn0 Poslabšala, Depresija je koncV» 0 »i®'8 tudi naše gospodarstvo, kjer se ij, Pojavila predvsem v obliki zasto- ja V industrijski produkciji ta nazadovanju cen v trgovini na debelo. Poslabšanje konjunkture se Je najprej pokazalo v »ali premogovni produkciji, kjer smo Se lani beležili rekordne produkcijske rezultate. g tel kočam, ki so se pojavile zaradi zunanjih vplivov in zaradi posledic mile zime, še jfc pridružil še spor premogovnikov zv driavt> zaradi prevzemno cene, ki JO skoro povzročil popolni zastoj v premogovni produkciji. Tako je bilo v aprilu in maju tek. leta v Sloveniji ttakopanih le 210.800 ton premoga nasproti 859.700 tonam v istih mesecih pret leta. Produkcija je bila torej V teh dveh mesecih za 41 % manjša nego lani. Naravno je zaradi redukcij tudi kupna meč rudarje^ in delavcev ObČUtBO padla, kar zlasti težko občutijo trgovci v delavskih revirjih, neposredno pa tudi industrija živil itt življenskih potrebščin, Rudarjem v slovenskih premogovnikih ižplačahe mezde so v aprilu in maju znašate le 16.7 milijona Din, to je za 8.9 milijona Dia manj nego lani. Težke razmere pa vladajo tudi v ostali rudarski železarski in kovinski produkciji. Naše železarne, ki so lani zaradi velike potrebe ju£€£l?venskega trga z lahkoto oddajale svojo naraščajočo produkcijo, čutijo danes vso težo zastoja ter go prisiljene reducirati produkcijo. Pri tem so seveda redukcije delavstva ali delovnega čaS* neizogibne. žebljarska industrija v Krepi in Kamni gOfiCi se pr&v tako bori s težkoč&ml. Prva žebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi bo prihodnji teden zaradi kopičenja zalog in pomanjkanja naročil ustavila obrat. Tudi ostala industrija, ki predeluje železo in kovine, trpi pod zastojem v poslovanju. Kakor uvodoma omenjeno, hi poslabšanje konjunkture Specijalni pojav v jugoslo-Venskem gospodarstvu, temveč opažamo podoben zastoj v skoro vseh evropskih državah. Železarska in rudarska industrija sta pač za konjunkturne spremembe zelo občutljivi. Avstrijska Alpine - Montaa, ki po kartelnem dogovoru s srednjeevropskimi železarnami zalaga trg v zapadnem delu Jugoslavije, je bila prav te dni oonovno prisiljena reducirati obrat. Ker se njene zaloge kopičijo, je ugasnila svoj plavž v Eisefierzu ter reducirala delavstvo tudi v pomožnih obratih, tako da je odpustila že 700 delavcev. Daties je Še težko reči, kako se bo situacija nadalje razvijala, Ni Se Jasno, ali je depresija v ameriškem in evropskem gospodarstvu dosegla Se najnižjo točko. Nazadovanje cen industrijskim sirovinam se Še ni ustavilo, vendar pa ni izključeno, da se situacija v doglednem času obrne na bolje. — Po združitvi 2veze slovenskih zadrug In celjske Zadružne zveze. V kratkem času, Odkar je občni zbor celjske Zadružne zveze sklenil združitev njene organizacije z Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani, je izvedba fuzije tako napredovala, da smemo njeno dovršitev z zanesljivostjo pričakovati v enem mesecu. Vse to se je izvršilo brez posebne agitacije, složno in sporazumno, kar priča, da je bila zamisel združitve zdrava in potrebna. Da skupna tveza Čim prej lahko vzpostavi redne poslovne stike z zadrugami celjske zveze so bjle takoj poslane vsem zadrugam v podpis pristopnice Z navodili in pojasnili in je v prvih 14 dneh prijavilo pristop preko polovice zadrug, ostale pa Jim slede, članice bivše celjske zveze izkazujejo skupni zvezi poipolno zaupanje In se zavedajo, kako potrebna je zadružna disciplina za uspešno delovanje skupne organizacije. Takoj so pričele poslovati z novo skupno »vezo ln Ji nakazovati svoje blagajniške odviške. Vse to dokazuje, da skupna zveza ne bo močna samo po obsegu temveč tudi po vsebini. Bivši tajnik Zadružne zveze v Celju g. Janko Smodiš je bil na zadnji seji načelstva in nadzorstva Imenovan za tajnika Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani. G. Smodiš je bil 21 let revizor. Zadnje dve leti pa tajnik Zadružne zveze v Celju in Je pri zadrugah znan kot vesten ln požrtvovalen zadružni delavec. Znatno povečanje deviznih reserv Narodne banke. Kakor druga leta, so tudi letos devizne rezerve tik pred novo lotino nazadovale za več sto milijonov Din. Ker pa je letos devizni stok Narodne banke znatno večji kakor druga leta, se oddaja deviz pred novo letino ni toliko poznala. Iz najnovejšega izkaza Narodne banke od 22. t. m. pa je razvidno, da so se devizne rezerve v tretji četrtini julija zopet znatno povečale, in sicer za okrog 116 milijonov Din. To povečanje pa je najbrž v glavnem pript-sati dotoku deviz od našega deleža pri Yoongovem posojilu, ki je znašal 102 milijona Din in ga je Banka za izravnavo mednarodnih plačil nedavno nakazala naši drŽavi. To domnevo podkrepuje tudi dejstvo, da se je žirovno dobroimetje drŽave pri Narodni banki v tretji četrtini julija povečalo za 141 milijonov Din. V ostalem ni v izkazu večjih sprememb. Lombardna posojila, ki so se v zadnjem izkazu prvič nekoliko dvignila, so zopet padla nazaj za 27 na 228 milijonov Din. Obtok bankovcev je zopet nazadoval za 75 milijonov Din in znaša sedaj komaj 5085 milijonov Din. Stanje od 22, t. m. je bilo naslednje (vse v milijonih Din; v oklepajih razlike proti stanju od 15. t m.): Aktiva: kovinska podlaga 3S2.li (4- 8.9), saldo raznih računov (tečajne diference deviz] 1224.5 (4- 107.5), posojila na menice ii59.6 (-f- 9.7), lombard 224.9 (— 27.1); pasiva: obtok bankovcev 5085.5 (— 75.6), žirovne obveznosti nasproti državi 300.8 (4- 141.4), ostale žirovne obveznosti 1157.5 (4- 35-4), razne obveznosti 198.1 (— 2.0.) *= Otvoritev novih telefonskih trti. 2 odobren jem ministra za zgradbe Je otvor-en mednarodni telefonski promet za naslednje zveze: z Italijo: Kočevje - Milano taksa 3.15 zlatih frankov), Murska Sobota-Reka (2.25 zlat. fr.), Murska Sobota - Bol-zano in Milano (3.60 zlat. fr.), Ljutomer-Trst (2.25 zlat. fr.); z Nemčijo: Maribor-Baden (7.66 zlat, fr.), Maribor - Heidelberg 7.68 zlat. fr.), Ljubljana - Baden (8.28 zlat fr.); z Arštrijo: Žalec - Graz (2.70 zlat. fr.), Žalec - Dunaj (3.45 zlat. fr.), Sevnica • Dunaj (3.45 zlat fr.), Ljubljana - Berndorf (4.20 zlat fr.), Sv. Lenard v Slov. goricah-Graz in Spielfeld (4.20 zlatih frankov), Sv. Lenart v Slovenskih goricah- Dunaj (8.45 zlatih frankov), Maribor - Grleskir-chen odnosno Galspach (8.10 zlat br.); i Madiarsko: Prevalje Mernye (4.80 zlat. fr.), "Vevalie - Budimpešta (4.80 zlat. fr ), Čako vec - Zalaegerszeg (8 zlat fr.), Celje, Maribor, Ljubljana - Žalaegerszeg (3 zlat. fr.). >olnja Lendava - Gyenkenyes (3 zlat. fr). Slab Izvoz vina v prvem polletju. Na-Tziie Izvoznim premijam, ki so bile pred meseci »e pflflweame» Je aai lave* vina letos v primeri s prejšnjimi teti nazadoval V prvem polletju smo pO izVofcni statistiki Id-vozili fe 860 VŠLgaflOU, vina nasproti 295 vagonom v prvem polletju preteklega leta in 262 odnosno 300 vagonov v prvih polletjih 1938 hi Itrf. Se V VeCJI mferl je nazadovala vrednost izvoženega vina, ki je v statistiki za prvo polletje t L označena le z 12.2 milijo&a Din nasproti i&.l, 14.1 ln 15.0 milijona Din v prvih polletjih zadnjih treh let Te šte> ie nam kažejo, da je Bil zaradi vinske krize, k! ne vlada samo p« nas, tsvoz tftia letos aavziic premijam zelo Otežkofcen. Ce ne tfl imeli izvoznih premij pa bi bil rezultat brez dtoma še znatno slabši = Pospešen prevoz vina in sadja. Na intervencijo gospodarskih organizacij Je prometno ministrstvo odredilo vsem ŽeL direkcijam, da Si? mor&jo pošiljke vina in 6adja Siovspešno odpravljati in Se ne smejo zadr-evati. Vagoni s takimi pošiljkami se morajo priključiti na brzotovorne vlake. Pri dostavljanju vagonov za prevoz grozdja in sadja je treba paziti na to, da so ti vagoni dovolj zračni. = Konferenca predstavnikov industrije kamena. V centrali industrijskih kofporacij še je 23. in 24. t m. vršila konferenca prel-stavnikov industrije trdega kamena, na kateri Je bila ustanovljena v okviru Centrale posebna sekcija za to industrijo. Razpravljalo se je o težkem položaju te panoge naše "industrijske produkcUe ter je bila v tem pogledu sklenjena daljša resolucija, ki bo predložena merodajniffi Činiteljem. s* Zakon o sodnih taksah. V zbirki zakonov Tiskovne zadruge v Ljubljani je izšel 42. snopiE, ki vsebuje besedilo zakona o sodnih taksah s tarifo kakor tudi pravilnik za izvrševanje tega zakona, na kar opozarjamo interesente. Položaj na naših borzah Na ljubljanski borzi je bil pretekli teden devizni promet prilično velik; znašal je 22.5 milijona Din nasproti 18,7, 19.9, 24.8 in 18.7 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Nazadovanje deviznih tečajev se Je v preteklem tednu v splošnem ustavilo in so bile zabeležene le manjše tečajne fiuk-tuacije. V efektih ni bilo nikakega prometa. Na zagrebškem efektnem tržišču ie bil položaj v državnih papirjih nadalje Čvrst. Vojna škoda, ki se je ie zadnji teden dvignila od 432 na 436, se je v minulem tednu ponovno okrepila na 442 hi se je včeraj trgovala po 440.50 do 441. Tudi za Blalro va posojila Je bilo večje zanimanje in se je 7 odstotno trgovalo po 87.75 do 80.88, 8 odstotno pa po 97.50 do 98. Nekaj pro-meta je bilo tudi v 7 odst. dolarskih zastavnih listih Drž. hip. banke po 86.50. Zasebne vrednoste so ostale nadalje za nemarjene. Med bančnimi papirji je bil promet v Jugobanki po 76.50 do 77.50, v Union banki po 191, r Zemaljski po 135, v Srbski po 185, v Poljedelski po- 57, ln v Narodni po 8250. Od industrijskih delnic pa so se trgovale Trboveljska pa 405 do 410, Šečerana pO 315 do 325, Gutmann po 160 Isis po 33 ln Oceanija po 2U5. Ljubljana. (Prosti promet) Berlin 18.4475, Budimpešta 9.886, Curih 1006.9, Duna) 7.9672, London 274.35, Newyork 56.266, Pariz 221.84, Praga 167.18, Trst 296.32. Curih. Zagreb 9.125, Pariz 20.245. London 25.0425, Newyork 514.56, Bruselj 71.96, MIlan 26.955, Madrid 59, Amsterdam 207.06. Berlin 122.88, Dunaj 72.71, Sofija 8.795, Praga 15.26, Varšava 67.7, Budimpešta 90.215, Bukarešta 8.06. Okrepitev cen na žitnem trgu V preteklem tednu so se na našem lit« nem trgu v Vojvodini cene ponovno ia znatno okrepile. Položaj postaja vedno jasnejši in po vesteh iz raznih držav, ie soditi, da ne bo težkoč pri vnovčevanju letošnje letine, kakor tudi pri izvozu, ker je letošnji pridelek Evrope precej slabši od lanskega. Zafo je na trgu veliko zanimanje za letošnjo pšenico, ki ji je cena še vedno zelo nizka, čeprav se je v zadnjih tednih dvignila že za okrog 30 Din pri met etotu, V pričakovanju ugodnejšega poznejšega vaov-cenja so naši producenti v Vojvodini ie nadalje zelo rezervirani; navzlic temu pa promet v novi pšenici stalno narašča. Povpraševanje po blagu ie zelo veliko, zlasti v primeri a še vedno slabimi dovozi na trg. Baška uzančna plenica se je tekom tedna podražila za okrog 10 Din pri mot. stotu. Gornjebaškega blaga danes ni dobiti izpod 187.5, za boljše blago pa je treba plačati 190 Din fco nakladalna postaja. Tudi koruza se je v preteklem tednu v ceni ponovno dvignila in se plačuje danes že po 127.5 nasproti 117.5 ob koncu preteklega tedna. O pričakovani letini koruze za enkrat še ni mogoče dobiti prave slike, širijo pa se vesti, da bo ponekod letina prav slaba. Tudi rezultati svetovne letine v pšenici še niso točno znani, vendar pa je že danes mogoča približna cenitev potreb uvoznih držav in presežkov izvoznih držav. Kakor poročajo iz Beograda, le računat!, da znaša oaš pridelek v pšenici letos približno 20 milijonov met. stotov nasproti 25.9, 2S.1, 15.4 in 19.4 v zadnjih štirih letih. Nasproti preteklemu letu znaša torej primanjkljaj v količini okrog 6 milijonov slotov ali 60.000 vagonov, to je približno toliko, kolikor v letu 1929./80. znašal naš Izvoz pšenice. Po teh številkah torej ne bi imeli letos skoro nikake pšenice za izvoz. Ker pa je v izvozu L 192»./30. upoštevan tudi izvoz znatnega presežka iz leta 1928. in ker smo ob prehodu v novo kampanjo imeli na razpolago še znatnejše količine lanske pšenice, zato računajo strokovnjaki, da nam bo v kampanji 1980./31. mogoče izvoziti kakih 20.000 vagonov pšenice. Madžarska je prvotno računala, da bo le-tofnji pridelek znašal okrog 22 milijonov met, stotov. pozneje pa je cenitev reducira la na 19 in sedaj na 18 milijonov met. stotov, tako da bo tudi tam pridelek za okrog 2 milijona met. stotov manjši kakor lani. — Italija je letos s svojo žitno bitko doživela precejšnje razočaranje. Pridelek bo znašal komaj kakih 50 milijonov met. stotov nasproti 70 milijonom v 1.1929., tako da bo za kritje potrebe Italija pritnorana uvoziti kakih 30 milijonov stotov. Po najnovejši uradni statistiki Zedlnjenih držav znaša tam letošnji pridelek v pšenici 808 milijonov bušljev nasproti 806, 915 in 879 milijonom v zadnjih treh letih. Pridelek bo torej po količini ertak lanskemu. Kanada, ki le imela lani zelo slabo letino v pšenici, računa s pridelkom 866 milijonov met stotov na- sprotl 270« imJtiftmeni w preteklem Mi. dosedanjih pedatkfh v seft kampaftj znašala uvvuaa p«*c*» » posameznih evropskih dri»vah (v Mftjomh ihetr. stotav): v Belgiji l«t», v Angliji "50, v Nemčiji 20, V Italiji 30, Češkoslovaški 5, v Nordijskih državah fr, » <5*čifi <4, v Sviei 4, v Fmneiji 20. V ostati!1 državah t\ skapaj 170 milijonov toetorl ;kih stotov. fevozne države, to je Jugosla\ti{fa, Madžarska, Bolgarska, pa bodo imele na razpolago ta itvot najve« 1« de 15 milij meterskfh stetev, take da bo morala rer&ao potrebe krfti Amerika. V koliko se bo- tsdi Rusija pojavita « Svojimi presežki ha Srgu, je težko razsodi«. 4- SoroAsJska blagovna borza (38. t m.) Tendenca tfi&na. Premet: 19 vagonov pšenice, l vago fc rži, 2 vagona ovsa, 4 vagoni ječmena, 69 |»ag. koruze, 9 Vag. moke in Ž vag. otroboW. Pšenica: baška, 73/80 ta 182.5 - 183; gornjebaška. 7® ,'80 kg 18S do 187.5; baŠkfv Tisa, Šlep. 79/80 k« 187.5 de 190; sremska, 78 kg 172.6 — 177.5. Ovee: baški in sreitt^ki 155 — 160. Ječmen* baški in sremskC 63 /64 kg 110-llS. Kore*^ baška 122.5 127.5; ladja Dunav m do 127.5; srem. za avg. 127.5—130- banaška, ladja Bega 1^—127.5; bahaška 120—1Ž2.5. Ri: baška 120^-125. fiokji j baš. 310 — 320; >2t 280 — 290; :»5< 23a - 245: j6< 172.5 - »815; »?< 112.5 - TZO; >8% 95 — 100. OtroAfe baški, ereffigki in bahaški 87.5-92.6. 4- Budimpešfaltška tOrtnlnska Verza (26. t m.) Tendenca trdha, promet živahen. Pšenica: za oktober 19.96 — 19.97, za marc 21.66 — 21.67, ža tnaj Yt\ tu. Oktobet 13.12 — 13.1, za marc 14.43 — 14.45^ koruza: za julij 16.70, za avgust 16.5 1651, tranzitna Za avgust 13.80, Šport XXIV. Totir ie France Največji sportski list Francije »i* A«ta«, prireja vsako leto takozvano »Tour de France« t. j. kfclesarsUo vožnjo pO Franciji, ki se letos ponaajHa Štiriindvajseta. Proga je znašala letos tokofi 5000 km in se je dotikala vseh večjih francoskih mest, počenši od Pariza pretoki fereata Ua ob za-padnl Obali do Bottteaittta, bd tU do Heu-dayea in po obronku Pit« ne je v do Maršeil-lea, preko Grenoblea v Belfort, nato dalje v Alzacijo in ob severni »neji preko Maloa in Albevillea nazaj v pitestfclmco. Razdeljena je bila na ži odsekov po okroglo 250 km in so jo morali vflieaCi prevoafti v 26 dnevih, t. j. Od 2. do S'7. julija e petimi dnevi odmora. Proga jt,- vodila po najrazličnejših tleh. Dočim je dosegla na Pi-rejrejih višino nad 2100 m, Je tekla V Btfe-taghi skoraj V Višihi morska gladine. Zato je razumljivo, da so vzdržali napore na tej progi le najvztrajnejši kolesarji in Jo po pravioi smatrajo za najtežavnejšo vztraj-nostno vožnjo na celini. V nedeljo 2. Julija zjutraj Je bilo na dvo* riSCu poslopja Auta« vse žiro. Po opravljanih formalnostih pri vsakem udeležencu — Francozih, Belgijcih, Špancih, Italijanih in Nemcih — so vozači ob 9. dopoldne Startali za prvo etapo do Caena (006 km). Ceste so tam gori dobre, vreme je bilo ugodno in Slo JO v hitrem temi«, skoraj 31 km na uro. Na progi ni bik) velikih dogodkov. Vsi dirkati so polni moči in ne čutijo kolesa. Bog za prvo mesto se razvije v zadnji tretjini proge; odločilni pa na dirkališču. Francoz Pelissier zavozi prvi vanj in si zna tudi pred ciljem ohranhEj za pol kolesa prednosti pred velikim Italijanom Bindo, ki mu je že dolgo za petami. Tretje mesto je zasedlo 36 dirkačev. Druga etapa, M so jo vozili dirkači 3. julija, je vodila do Dinana, 203 km daleč. Vse je Šlo dobro, toda kljub deloma asSaJtira-nim cestam je bflo mnogo defektov. Sredi proge so prerezale verigo dirkačev železniške zatvornice in precej zmešale vrstni red; pozneje so prizadeti popravili zamujeno in Slo je v »zmernem« tempu po 29 km na uro dalja. Nekako 20 km pred ciljem je Italijan Guerra izkoristil zmešnjavo po defektu v skupini in ušel ostalim za pel km in rezal .za dobro minuto cilj pred zasledovalci. Drugo in tretje mesto sta v enakem času ausadla Blnda in Pelissier. V skupni kvalifikaciji vodi Guerra za 12 sek., po državah pa Italija m 1:28. Dan pozneje je bilo treba prevoziti 206 km dolgo progo iz Dinouva v Brest. Pot je bila trda; finieh pa diven. Belgijci in Francozi so bili v koaliciji, Italijani sploh niso mogli iz gruBe. Proti cilju je Slo navzdol — 60 vozačev naenkrat. Na dirkališču je Belgijec tik pred ciljem potisnil italijansko dvojico Binda-Guerra ob stran m odprl pot Pelissieru, ki je kot prvi Švignil v cilj; enak čas Je bil priznan Se 57 dirkačem. Bindl so priznali drugo, Belgijcu Demuysireu pa tretja mesto. Sicer pa je bilo na cilju mnogo nereda. Ouerra kot dirkač in njegova domovina sta v skupni kvalifikaciji ostala na vodstvu. četrta etapa (5. julija) je šla od Bresta do Vannesa na 208 km. Boj aa tem odseku je bil dramatičen od starta do cilja. Ceste po Bretagni so dobre m vozili so oelo do 34 km na uro. Favorit Guerra je imel težji defekt; Binda mu je pomagal na noge m kmalu sta bila zopet v prvih vrstah. Binda je padel pozneje (136 km) m nadaljeval s težavo. Na dirkališču ▼ Vannesu je Ml cilj slabo viden. V borsi so Italijan Pie-montesi, Binda, Pelissier in Belgijec Tovorne; slednjemu se posreči uiti in iztrgati ostalim prvo mesto. Enak čas je bil priznan še 62 vozačem. Bindov protest nI imel uspeha. Splošna kvalifikacija Je ostala nespremenjena. Peti zaporedni dan vožnje so vozili fHr-kači do Lee Sablesa (202 km). Dosedaj najlažji odsek proge Je imel najslabše oe-ste. Ker je bila nedelja, je občinstvo marsikje oviralo vozače; kljub vsem oviram so vozili povprečno 31 km na uro. Glavni boj se Je vršil med Italijani in Francozi, ki se j« končal 2 zmago slednjih. Dva Italijana sta izstopila; Belloni je imel preveč dirk v nogah. Sicer je šlo brez nesreče ia je prvo m drugo mesto ostalo francoco-ma Leduequ m Pelissieru, dočim se je moral Binda zadovoljiti s tretjim. Stanje v splbšni kvalifikaciji in kvalifikaciji drŽav se ni menjalo. Italijani imajo še vedno prvo besedo. Od Les Sablesa do Bordeauaa je 285 tem, kar znači, da so vozači dna 7. julija voziti do tedaj najboljšo progo. Pot ni bila tež-kat vozači so vztrajali na 80 km tempa V cilj je pri vozilo 52 vozačev naenkrat; razburjenje je bilo torej razumljivo. Zmagal je v »spurtu« Pelissier, drugo ir. tretje mesto sta zasedb Belgijec Aerts in neza* J . -----Kakor HMJftni, je PeflSfcfter 100» pred dljeia fcadrfcal Bindo, ko »e je fcbtfel oStrgati. OSttJo jfe fftl pri-znaffih rezultatih ih Franciji sse Jfe v kvalifikaciji držav dvignila na Čelo z 52 sek. prednosti pred Italijo, dočim je Guerra kot PgooMcg« voaač Oe vedno «a 42 «ete. fceijši O* ostala. Sed»a etapa dne 8. Julija Je privedla vfc-saee de vznožja Pirenejev, v Hendaye. Proga je bHa dolga 222 fcm m bo JO fc&jboljči vofca« prevalili s Mtr<*Qo skoife 36 SSh Ufo. Po izstopu š tefcjfeovalcev je *>-*tfovate V teta delu Vožale ttfegafe H v*-T* etafA Je bi& «®ev& «a B&Šb. pe «> km progi Je pa^o VSfe V讚6eV, ki 80 Saeli precej škode hh koteBHi. Sieda je hOjrara^ teg^ tako Obupan, da Je pH&kl JOkati; Ginutelli ga je spravU sa koge ih z 1 uro 10 minut zamude reSil v cUj. Tik pred njim se je Francozu Ifervielu «10 Sfcežati a dosegel je « dve minuti ostalimi cilj. Tudi drugo (n tretje mesto je oefedo Francozom, kar Je ŠMo ftaa-choau. Štirje'dirka« (po dva Nemca a Francoza) so izstopili V skupni kvalifl-k&eijl je nastal prevrat. Guerra se jfe moral umakniti na tretje mesto; pred njega sta se vsfedla Francoza Leduea in ifagne S Skupnimi l7:08 naskoka. V Skupni ^a-lifikaciij držav vodi Frahcija kar s 36-31 11. julij je bil dan počitka pred nasletfiijo se težjo a aapotaejšo vožhjo pr^ke Pire*. (Se bo nadaljevalo.) Janlorski nogometni turnir Na porinem prostoru Ilirije se odigra dan« L kolo juhiorskih tekem za prehodM pokal SK Ilirije ih sicer: Ob 8.30 Ilirija II:Mars H (eWnii Clin-permati), ob 9.45 Iliflja I »Jadran (Peval^), ob 11. Hermes I:Korotan (MahkoveC), oh 15.30 Reka 'Svoboda (Betette), ob 16.45 Mars I:Hermes II (Kemperle), ob 18. Grafika :Mladika (Šetina). Medklubški odbor opozarja še enkrat ha starostno mejo ža igralce — rojstni iethik 1912, IgraM Se morajo pred tekmO ižka-zati sodnika ali službujočemu odbornika s rojstnim listom ali zadnjim šolskim Spričevalom, sicer ne bodo smeli nastopiti. Starostna dokazila dobi moštvo, ki podleže, po tekmi nazaj, listine zmagovitih moštev pa bodo Zadržane dO prihodnjega kola. Vsaka tekma traja dvakrat 35 minut; he-oaločelie tekme se podaljšajo za dvakrat 10 minut, nato se po potrebi žreba. Roditeljsko službo Opravlja dopoldne g. Mafiko-vec, popoldne g. Barič; vsak klub postatt dopoldne ob 8., popoldne ob 16. po 2 reditelja ter stranskega sodnika in mora prinesti šfeboj pr&pisho lego in mora nastopiti V enotnem dresu. — M. O. Plenarna seja odbora SK Ilirije bo v t»-rek, 29. t m. ob 20.30 v kavami »BiflOhat. Predsedstvo prosi načelstva sekcij, fteftl načelstvo lahkoatletske Sekcije, da prijavijo obligatna poročila. Službeno ti sekcije ŽNS. Juniorsko po> kalno tekmo Grafika : Mladika danes ob 18. na prostoru Ilirije sodi g. Dtržaj na* mesto zadržanega g. Šetine. — Naknad« nega sporazuma med ASK Primorjeffl in IS3K Mariborom glede sodnika za današnjo pokalno tekmo v Mariboru sekcija, ne gle* de na to, da je bil Sporazum dosežen ia sporočen sekciji šele včeraj popoldne, torej prepozno — ne more uvaževati, ker je g. Nemec po ZNS Črtan iz staleža savezhih sodnikov. Delegiranje g. Wagnerja ostane torej defihltivno V veljavi. Stranska sodni« ka za pokalno tekmo postavi poverjenik v Mariboru. Sodnik za danainio pokalne tekmo v Mariboru. ISSK Maribor je akceptiral sod* nika g. Nemca, ki ga je predlagal ASK Pri* morje, da vodi današnjo pokalno tekmo, ki se odigra na igrišču Maribora. Primor* jasi bodo nastopili z dvema rezervama na mestu srednjega krilca in leve zveze. Motokolesarski klub tlirijš Sklicuje M* stanek članov motdodseka v ponedeljek 28. t. m. ob 20. na vrtu restavracij« »Novi svet« v svrho sestave liste za skupni izlet v Avstrijo od 15. do 17. atgusta t. 1. Opo* zarjajo se vsi člani motOodseka, da se na poznejše prijave Za izlet iz tehničnih raz* logov nikakor ne bo moglo ozirati. Isti dan ob Žl. odborova seja. Vsi gg. odborniki se pozivajo k sigurni udeležbi Motoklub Btod M Savi razpisuje za 5. avgusta & 1. velike medklubske motocikH* stične dirke na dirkališču Vijuš v Broda na Savi. Todni razpis je razviden V klubski pisarni Moto kolesarske Ilirije. SK Grafika. Danes ob 13. morajo biti na igrišču Ilirije naslednji igrači: Kervina, Ko* larič, Pečar, Glavač, Pukl. Pufigerčar, Ko* bal, Mlakar, §trohmayer, Slamberger, Src* botnjak, Grm; rezerva Žagar II* Bežen, Blokar. Prinesite rojstne liste ali izpriče* vala s seboj. SK Grafika. V ponedeljek 28. t. m. v društvenih prostora v Delavski zbornici strogo obvez«! sestanek igradev rezerve. SK Svoboda. Juniorsko moštvo igra danes ob pol 16. tekmo s SK Reko. Prosim do pol 15. v naši garderobi. Ilirija ni ugodila premestitvi tekme na dopoldne. SK Natakar. Danes trening tekma % SK Svobodo na igrišču ASK Primorje ob pol 9. zjutraj. Ob določenem Čas« naj bodo na igriSču: Zajec, Doli tiar, Otlč, Podgor* nik, Ozebek, 21«, Zupan, Novak, Ster&ad, SulterSič, Oven. Rezerva: Babar. SK Korotan ne dovoli članu Ivanu Trfiko. da bi igsal danes v pokalni tekmi proti SK Marsu. Nedeljski Šport v Celja. Danes ob 17. bo odigrana na igrišču pri »Skalni kleti« v Zavodju pri Celju nogometna tekma med vojaffltim nogometnim moštvom fn Atl*« (fr SK. Iz življenja in sveta K nesreči v Koblenzu Požarna bramba Se vedno išče trupel pod ruševinami pontonskega. mostu. Desno na bregu je videti temelje izhodišča začasnega mos^o. Boj za kraljevsko krono Obenem s sporom za madžarsko krono, ki se zanjo potegujejo Habsbur-žani, je izbruhnil spor za» drugo krono, ki je manj opereten, zato pa bolj dramatičen. Gre namreč za krono ciganskega kralja, ki si jo je nadel poljski cigan Mihael II. Njegov nasprotnik in pretendent za kraljestvo je španski cigan Bazil iz Marimonta, potomec najvišjega plemstva, ki ne dovoli, da bi si mož iz manj odlične rodbine lastil kraljevski naslov. Med pristaši pravega kralja in protikralja Bazila je došlo že do nešteto spopadov, tako da so razmere v narodu postale naravnost nevzdržne. Veljaki ciganskih plemen na Poljskem so se zato sporazumeli ter izročili sporno zadevo najvišjemu ciganskemu narodnemu razsodišču. Iz Španije je nedavno prispel v Varšavo don Mateo Guiecha, kralj španskih ciganov, ki ima svoj sedež v Madridu. Obenem s kraljem je prišlo številno spremstvo, dvor in člani razsodišča. Posebno pozornost je zbudil tajnik kralja Mateja, visok in krepak cigan z* mogočnimi brki. Don Mateo je pripotoval v Varšavo z ekspresnim vlakom in se je takoj lotil posla. Pogajanja pa se niso premaknila z mrtve točke, dokler ni Mateo povabil vseh predstavnikov prepirajočih plemen v neko bez-nico varšavskega predmestja. Tu jih je do dobra napojil z vodko, kontušov-ko, jarembiakom in z drugimi silnimi poljskimi žganimi pijačami. Zastopniki spornih strank so se sporazumeli, da ustavijo sovražnosti, dokler ne bo španski dostojanstvenik izrekel svoje razsodbe. Obljubili so tudi, da se bodo njegovemu pravoreku brezpogojno pokorili. Razsodbo bo don Mateo proglasil na narodnem ciganskem zborovanju, ki se bo vršilo koncem tekočega meseca v Lodzu. V priznanje zaslug so poljski Cigani dali donu Mateju ča- Zoro oodo proti sivim lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo. Zak. zašt. Odobrena od zdravstvenega odseka pod št. 1793—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA I. OREL, Zagreb Radičeva (Duga) uL 32. Pošljemo po povzetju, to to samo na Čitljive naslove. stni naslov »barona poljskih Ciganov«. Novi baron je tekejl takoj v tiskarno in si dal natisniti posetnice z vsemi svojimi naslovi. Na prvem mestu stoji novi baronski naslov, ki opravičuje dona Mateja, da se vmeša v zadeve poljskih Ciganov. Don Mateo je v poljskih listih objavil poziv, v katerem sklicuje na posvetovanje 800 načelnikov ciganskih plemen. Ciganska plemena smatrajo ta kraljevski spor za zelo resno zadevo in jo bodo gotovo rešili zadovoljivo. Ovratnica in značaj Če ni mogoče na temelju pisave zanesljivo sklep/ati o bodočnosti, vendar nudi zanesljive podatke o značaju.. Gra-fologija je postala točna znanost in lahko pomaga celo literarnim zgodovinarjem. Vrste in besede, ki lezejo navzdol, pomenijo šibek značaj. Navzgor zavihane vrste so dokaz ponosa in ča-stihlepnosti itd. A poleg pisave nudijo vpogled v duševnost človekovo tudi razne stalne navade in zunanji znaki. Nataknite si temno modro, belo črtano ovratnico, pa ste že ožigosani. Ta namreč dokazuje, da ste nezaupni domišljavi, nimate sreče pri ženskah in stalno pogrešate denar. Boljše bi bilo nositi enobarvno sinjo ovratnico, ker kaže iskrenost in pogum. Tudi preprosti matematični vzorci: trikotniki, štiri-kotniki, i. si. so dobro nravstveno spričevalo: govorijo o poštenem, srčnem značaju. Zato imajo slab pomen vijugasti, nejasni vzorci. Dunajski veletr-govec je hotel n. pr. skleniti milijonsko kupčijo z neko banko v Budimpešti. A zastopnik te banke je nosil z valovitimi, zapletenimi črkami poslikano ovratnico. Dunajoan je pri slehernem sestanku nezaupno gledal ta vzorec in se je naposled premislil: kupčija se je razdrla. Mesec ali dva pozneje je romal Madžar radi sLeparij s ponarejenim podpisom res v ječo. Ovratnica je le povedala resnico in Avstrijca obvarovala izgtibe ... Nikar ne mislite, da je to pravljica za otroke. Ta odstavek o pomenu ovratnice je posnet iz nove razprave dr. Friedlebna, pristaša znanega nrihoanalitika. nrof. Freuda. Le vprašujte kriminaliste, pa vam bodo povedali, koliko brige imajo s Freudovo psihoanalizo, ki hoče postaviti na glavo ves kazenski zakonik! Nadebuden deček V izložbah ameriških knjigarn se je pojavila nova knjiga s pestrimi platnicami: Življenje predsednika Hoower-ja«. Ta knjiga doživlja velikanski uspeh kot pristen izraz ameriškega duha. "V predgovoru na pr. stoji dobesedno: »Cul sem, da zaslužijo pisatelji veliko denarja. Ker sem denarja potreben, sem sklenil postati pisati j: to delo se mi zdi še najbolj lahko. Prosim gospode knjigarnarje, naj prodajo čim večje število izvodov te moje knjige, da mi s tem pomagajo zbrati potrebno imetje.« Najbolj zabavno je, da je praktični avtor, "VVilliam Marche — samo enajst let star. Zato uživajo Američani posebno poglavja o ženskah, ki so imele po mnenju g. pisatelja velik vpliv na predsednikov razvoj. Pripoveduje na primer, kako je srečal Hoower na Standfordski univerzi svojo bodočo soprogo, se zaljubil vanjo in poročil, vmes pa prav modro razpravljal o ženskih zvijačah, o samostojnosti, ki si jo mora mož obvarovati v zakonu i. si. Zaključni boj za Davisov pokal Levo: Američana Allison to van Ryn, desno: Francoz Cochet to Američan TUden. V sredini spodaj Dawisov pokal, za katerega se že 30 let bijejo najodličnejši igralci tenisa. Gustav Meyrinck: Groza Kjuči so zarožljali in tropa kaznen-cev je stopila na dvorišče. Poldne je, in zdaj se morajo izprehajati — v krogu — drug za drugim — na »svežem« zraku. — Dvorišče je tlakovano, samo v STe-di nekaj ploskev temne trave, izsušene, mrtve — kakor gomile davno pozabljenih. — Štiri bolehna drevesca in grimčje zaprašenega bezga. Vse naokrog staro, rumeno zidovje z majhnimi, zamreženimi okenca. Ječa. Kaznenci v svojih sivih jetniških oblekah skoro ne govore — tavajo v vedno istih kolobarjih — drug za drugim. — Skoro vsi so bolni. — Gniloba dlesni, otekli zgibi. — Obrazi sivi, kakor stara okenska zamazka, ugasle, mrtve oči. Z izžarelimi srci slede drug drugemu. Paznik s sabljo in čepico stoji ob vratih in strmi predse. Ob zidovju gola zemlja. — Tam ne raste nič. — Bolest se preceja skozi rumene stene. »Lukavsky je bil pravkar pri predsedniku,« pove skozi zamreženo okno polglasno jetnik tovarišem. — Kaznjenci vijejo dalje svoje kolobarje. — »Kaj pa» je z njim?« vpraša novinec tovariša. — *Lukavsky, morilec, je obsojen na vis- lice, in danes se bo menda odločilo, ali bo obsodba potrjena ali ne.« — »Predsednik mu je pravkar prečital v uradni sobi potrditev.« — »Lukav-sky ni niti zinil, samo opotekel se je.« — »Toda zunaj je pričel škripati z zobmi in nenadoma je zbesnel.« — »Pazniki so ga vtaknili v prisilni jopič in ga privezali na klop, da se ne moTe ganiti.« — »In križ so postavili predenj.« — Razsekano, v odlomkih je bruhal jetnik svoje novice skozi zamreženo okno. »V celici št. 25 leži Lukavsky,« je dejal eden najstarejših kaznencev. — Vsi so pogledali na okno celice št. 25. — Zasanjan sloni paznik ob vratih. Stara skorja kruha pred nogami ga moti in razdražen jo brcne v stran. — Po ozkih hodnikih starega deželnega sodišča se vrste duri zaporov druga tik druge. Nizke hrastove duri, vdelane v zidovje, z železnimi oboji in mogočnimi ?apahi in ključavnicami. V vsakih vratih je okence, komaj štirijaški pe-denj veliko. Skozi ta okenca se je vtihotapila novica in se splazila vzdolž hodnikov od ust do ust: »Jutri ga bodo obesili!« — Tiho je po hodnikih, tiho v vsem velikem poslopju — in vendar od vsepovsod pošumeva. Tiho, neslišno, komaj občutno. Skozi zidove prodira ta tihi šumot, plava po zraku kakor roj polet- nih mušic. To je življenje, povezano, uklenjeno življenje! Sredi glavnega hodnika, tam, kjer se razširi, stoji čisto v temi stara, prazna skrinja. Neslišno, polagoma se odpira pokrov. Smrtna groza zalije vse poslopje. — Kaznencem zastane beseda v grlih. Na hodnikih tišina, da slišiš utrip srca in ti zveni v ušesu. Na drevju in grmičju na dvorišču ne vztrepeta noben listič. Jesensko vejevje grabi v motno nebo. Ko da drevesa krvave v svoji zelem sivini in plače k nebu. Krdelo kaznencev je obstalo kakor ukopano: Ni nekdo zakričal?! Iz stare skrinje leze nagnusen črv. Glista — pijavka strašnega obsega. Temnorumena, s črnimi madeži, se od-srkava vzdolž celic po hodniku. Zdaj napihnjena, zdaj pretegnjena se plbmi-ka naprej in tipa in išče. V globinah na obeh straneh glave tiči pet skupaj zmečkanih oči — brez trepalnic — pet zmečkanih, nepremičnih oči. — To je groza. — Plazi se k obsojencem in pije njihovo toplo kri — zasesa se vanje pod grlom, tam, kjer struji žila življenja od srca v možgane. S svojimi sluznastimi kolobarji duši toplo človeško telo.--- Zdaj je pripolzela do obsojenčeve celice. Zateglo, pošastno vreščanje, nepre- Novi bankovci za 20 frankov Pretekli torek je francoska državna banka dala v promet nove bankovce po 20 frankov s podobo slavnega vzgojitelja Pestalozzija. Bankovec je sivo-stoje barve to Francoz je pravijo, da je sličen bankovcem bivše Avstrije, ki je imela, kakor znano, zelo umetniško to okusno izdelan denar. Kakšen je raj? Najbrže ne bi vedel točno odgovoriti na to vprašanje tudi odrasel človek. A neka berlinska učiteljica ga je stavila desetim učenkam ljudske šole. Ubogi otroci so morali ugibati, kaj vse jim bo prineslo posmrtno življenje. Napisali so v svoje zvezke sledeče: »Raj imenujemo kraj, kjer je vedno tiho. Tam prepevajo po vejah ptice in vedno sije solnce. Če pride kdo tja, nikoli več ne zapusti tega kraja. Bog se sprehaja po raju in nagovori vsakega,-ki tod biva.« Iz druge naloge: »V raju lahko pojemo, plešemo, se igramo in veselimo, kolikor hočemo. Po mizah ležijo na kupu vsakovrstne dobre stvari. Več ne vem povedati, ker v raju ne more biti še lepše, nego sem zapisal.« Iz tretje: »Raj leži v nebesih onstran oblakov. Ljudje še ne poznajo poti v raj. A, včasih pogrešimo letala, ki so odpotovala, pa se niso več vrnila. Po mojem mnenju so zletela v raj, pa nam ne brzojavijo, ker se boje, da jih ne bi poklicali nazaj.« A najkrajšo in najtehtnejšo nalogo je spisal devetleten deček: »Raj je dežela, kjer imajo ljudje vsega dovolj.« brazilski obali morsko kačo, ki se po vnanjosti in velikosti ujema z kapita-novim opisom. Nedvomno so ta opazovanja resnična in ne morda samo plod domišljije. Še neznanih morskih živali utegne biti mnogo več, nego splošno mislimo in med njimi so gotovo tudi prav nenavadne. Za vroče poletje platnene to Hster-suknjlfie, Športne obleke, knickebocker in modne hlače nndi najceneje Drago Schwab. LJubljana Morske kače Neka vodilna angleška prirodoslov-na revija je objavila silno zanimivo poročilo o morski kači, ki se od ne-številnih sličnih vesti razlikuje po precejšnji verodostojnosti. V maju 1917. je posadka angleškega rušilca »Oila-ry« opazila severovzhodno od Islan-da pri povsem jasnem vremenu neki čuden nestvor, ki je premotil kapitana, da se mu je previdno približal z ladjo na 30 yardov. Na to daljavo so popolnoma razločno videli morski kravi podobno žival s črno glavo in belim mesom krog gobca. Tudi črna, trikot-niška hrbtna plavut se je videla nad vodo. Trije častniki so neodvisno drug od drugega ocenili dolžino od glave do plavuti na 15, 20 in 28 čevljev. Da bi se polastili svojevrstnega ne-stvora, so ga začeli obmetavati z 6 funtnimi vodnimi bombami, nakar je žival izginila pod vodo. Nenavadni pojav je kapitan vestno zabeležil v ladijskem dnevniku, toda ladja je bila nekoliko dni na to od Nemcev torpedirana in tako so se podatki izgubili. Šele sedaj seje odločil kapitan, ki se je bil takrat rešil, obvestiti o tej prikazni pomorske strokovnjake. Temu poročilu dodaja angleška revija opazko, da je že 1905 Earl of Crae-ford s svoje jahte »Walhala« opazil na ih dneh potrebuje deca samo hranilno osvežujočo pijača Zaradi velike vročine Izgubi organizem mnogo vode, kar povzroča utrujenost ta pobitost. Skodelica hladne Ovomaltine Je odlična osvežujoča pijača, ki obenem hrani ta ustvarja novo moč. V vročih dneh nam Ovomaltine jako koristi ne samo kot zajtrk to južtoa, marveč v hladnem stanju tudi čez dan posebno, za otroke, katerih hranjenje povzroča v vročih dneh mnogo težav. Hladna Ovomaltine se hitro to na lahek način pripravi z Ovomix čašo, ki je za to svrho nalašč pripravljena to ki ima še to prednost, da je v njej prirejena Ovomaltine mnogo okusnejša. Ovombc čaša se dobi povsod, kjer se prodaja Ovomaltine, za ceno 15 Din. V vročem poletju lahko Ovomaltine uporabljamo ne samo kot zajtrk to južino, marveč tudi čez dan, ako se ohladi na ledu, kot osvežujoča pijača. 156 kinjeno, v neskončnost rjtrto, je vsekalo v tišino dvorišča. Paznik ob dvoriščnih durih se zdrzne, se zave in na stežaj odrine vrata. — »Vsi, marš, gor...!« Kriči in kaznenci beže mimo njega, ne da bi ga pogledali — beže po kamnitih stopnicah navzgor. — Tramp — tramp — tramp — s svojimi težkimi, podkovanimi čevlji. Potem spet vse tiho — veter se zažene v pusto dvorišče in odtrga nekje strešno zaklopko, ki pade s steklenim žvenkom na umazana tla. — Obsojenec more premikati samo glavo. — Vidi pred seboj obeljene stene. — Neprodirne! — Jutri ob sedmih zjutraj bodo prišli ponj. — Še osemnajst ur. — In v sedmih urah se bo znočilo — Kmalu pride zima, nato pomlad in potem vroče poletje. — Takrat bo vstal — zgodaj — že v jutranjem mraku — in stopil bo na ulico in videl stari mlekarski voziček in psa pred njim.-- Svoboda —1 .Saj lahko dela, kar h-če. Spet mu je stikiilo goltanec. — Da bi se vsaj mogel gibati, — prekleto — in zbijati s pestmi po stenah. — Ven! — Vse zbitS in zgristi jermena. — Noče umreti — noče — noče — noče! — Takrat naj bi ga obesili — ko ga je umoril — starca — ki je z eno nogo že stal v grobu. — Danes bi vendar tega ne storil! Nikdar več! — Zagovor- nik tega ni omenil. — Zakaj ni sam tega povedal porotnikom?! — Potem bi sodili drugače. — To mora še povedati predsedniku. — Paznik naj ga privede. — Takoj! — Jutri bo prepozno. — Kajti jutri bo predsednik oblečen v črno in ne bo se dalo preriniti do njega. — Potem bo prepozno — saj ni mogoče poslati vseh stražnikov stran. — Tega predsednik gotovo ne bo napravil. Rabelj mu bo položi1 zanko okoK vratu — rjave oči ima Ln vedno gleda človeku na usta. — Izpodmaknejo — se obesijo na noge — stojte, — za božjo voljo stojte — še nekaj bi povedal — nekaj važnega!,... -- f Bogve, aH bo prišel paznik in ga c vezal s klopi? — Saj ga menda vettf' ne bodo pustili takole ležati vseh os* jm-najst ur! Seveda ne, saj mora prrV i \z~ povednik — tako je čital v liscih i _ Taka je postava! — Saj ne ven~^ v Boga — toda izpovednika bo pa ' (e za_ hteval — to je njegova pravica. 1 1Jfl Kja_ vo mu bo razbil — drznemu duhovnu — z onimle kamenithn vrt pm _ Jezik je izsušen. — Pil bi rad - žejen je. — Tristo zelenih hudičev! « _ Zakaj m une dajo piti? — Pritožil ^ bo — Ko bo drugi teden prišla inš^, £kcijal se bo pritožil — prav gotovo jj0 'prj_ tožil! — Mu bo že pokazal^ paznj_ ku !— Kričal bo, dokler ne prišli m Najcenejša izbirna Tina Iz domačih zidanic tu zidanice Povhe Ant., Ravne nad Krškim, belo 11% Din 12 I, fe zidan. Žarn Ivan, Vrhulje nad Krškim, rdeče 10.2% Din 12 Iz zidanice Povhe, Sremič nad Krškim, belo 12.2% Din 14 |> Iz zidanice Povhe, Sremič nad Krškim, rdeče 11.8% Din 14 Vsa gornja vina čez ulico 1 Din ceneje, nad 5 litrov v hišo fUtetavljeno. «-r Poleg tega točim najcenejša ln najboljša dalmatinska vina, in črna, ca. 13 % močna, Din 10. Kot špecijaliteto točim očarljivo dobro ljutomersko vino. Steklenice čez ulico računam 1 1 Din 1.50 ln pol 1 Din 1, t-totere se jemljejo za isti denar nazaj. Komfortno opremljene sobe za tujce po 20 Din. Za prigrizek po grškem načinu, na žerjavici prirejene špe-- ejjalitete. Danes janček na ražnju. Gostilna „Pri belem Kranjcu". KajSež Flori.janska ulica št. 4. — Telefon 2625. Prevozni tri ci ki j i M Mekteft m trsonroe, pek« hi rtesaTf* r msHčnii modelli. — CenHrf frank©. ProiMt m obroke. »Tribuna« F. B. Ljubljana. 10451 za pletenje in galanterijo za štajersko, Prekmurje, Hrv. in Dalmacijo sprejmemo. V poštev pridejo le s strokovno izobrazbo tn večletno potniško prakso v omenjenih krajih. Nastop takoj. Ponudbe na oglasni oddelek >Jutra« pod šifro »F 17«. 10408 Poceni tn vendar najboljša Je Severjeva otomana z 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju. Velikost 185 X 78 Najboljši materijal. Cena 570 do 850, po Izbiri preobleke. Zahtevajte vzorce! SEVER RUDOLF, Marijin trg št. 2. HEMOROIDE Merzov hemoroidna »enim Kecto-Serol prodre avtomat v sedež bolezenskih klic, na.s;k> odpravi nadloge, srbečico danke, ekelenie in druge bolečine ter povzro 5i. da hemoroidi skrkoejo. Velika tuba z uvodno cevjo 75 D n. — V 'eka>raah graMs prieipekt štev 6 od kemične tvornice Merz & Co.. Frankftirt im Main Ste II že tolst j nosili nove ie 1 Mik ll O H* M1 a platnene čevlje? SI m/- v • >m m m ili l^lllp wm s prešitim gumastim podplatom, iz najboljšega materijala, ugodna fazona, popularne cene. Bele in sive. Idealni poletni čevlji za hišo in vrt, za ulico in šport. Dobivajo se v vseh trgovinah s čevlji Na vsakem podplatu zaščitna znamka. Prodafa na veliko: PALMA, Zagreb, pošt. pret. 226. 10178 Inserirajte v „Jutrii" in ga razvezal}, kričal bolj in bolj, da se bodo zrušile stene. — Potem pa bo ležal visoko nekje zgoraj pod nebom — tako visoko, da ga ne bodo mogli najti, ko ga bodo iskali pri tleh. --Od nekod sem padel, se mu je zdelo — tako čudno ga je prešinilo po .vsem telesu. — Mar je zaspal? — Mrači se. — Rad bi si obrisal potno čelo — njegove roke so trdno privezane. — Iz starega stolpa se trgajo udarci — ena, dve — bogve, koliko je? — šest. — Mili Bog — samo še trinajst ur, pa inu bodo zadrgnili sapo v plučih. — Umorili ga bodo — brez usmiljenja — obesili. — Nekaj se je vpilo v njegovo srce — ni mogel videti kaj. — Zobje šklepetajo od mraza. Nekaj črnega se poraja v njegovih možganih. _ Tuli — pa ne sliši lastnega tulenja — vse rjove v njem — roke, prsa, noge — vse telo — — brez prestanka, brez dihanja... K odprtemu oknu pisarne, ki je edino nezamreženo, stopi star mož z belo brado, trdim, zakrknjenim obrazom in pogleda na dvorišče. Kričanje ga moti, nagrbanči čelo — nekaj zagodrnja in ozlovoljen zapre okno. Po nebu se pode oblaki in se zgrinjajo v čudne vijuge.--Zvili so se v razcefrane hieroglife, davno, mrtvo pisavo: »Ne sodite, da ne boste sojeni!« splošna onemoglost, prera-no usahnjenie. reumatizem | in druge bolezni nničuiejo organizem onih. katerih kri ie polna strupov in izrabljenih snovi, kakor so sečna kislina, urati. oksolati in dr. Zaradi zavarovanja pred boleznijo in tudi zaradi nie zdravlienja ie treba od i časa do časa čistiti kri gori navedenih strupov s | fiziološkim ekstraktom (kakor »Kalefluid« D. Kaleni-čenko) iz žleze mlade živali. Po končanem zdravljenju s »Kalefluidom« preidejo bolečine, slabosti, de-ianezmožnost in bivši bol-j nik zopet uživa vse lepote mladostnega življenja. Brezplačno se pošilja nova metoda »Pomlajevanje | in zdravljenje bolezni« — preporod moči in zdravja. Obrnite se na naslov: Miloš Markovič, Beograd Kralja Milana 58. _ Za Ameriko: A. Tchernoff, 50 | East. 127 St. New *ork City »Kalefluid« lahko dobite j v vseh Tekarnah in droge-riiah. A. Golob Komp. LJUBLJANA, Fuharjeva ulica St S. Izdelovanje emajliranih PECL Popravilo vseh vrst pločevinastih, emajliranih in Lucovih peči. Splošno kleparstvo, inštalacija strelovodov. Zaloga samotne opeke. CENE KONKURENČNE. ALEKSANDROVO restavracija in kavarna ORLIČ se priporoča cenjenim gostom za najobilnejši poset. Restavracija že nad 15 let znana, priznano dobra kuhinja, domača vina, vrt, kegljišče. Popoln penzion dnevno 55 Din, učitelji in drž. uradniki 10% popusta. __Lastnik M. ORLIČ. MetttatiiCno tndubttij&fco podjetje v Ljubljani ali okolici kapim (eventuelno vzamem tudi v naiem za več let.) Ponudbe pod ,1 miljon" na oglasni oddelek .Jutra". 10329 i estavraciio v Zagrebu dobro uvedeno, zelo dobro idočo, KAVARNO in GOSTILNO, z veliko dvorano za zabave in vsemi pritiklinami, s krasnim vrtom, zaradi bolezni PRODAM za jako ugodno ceno. Sigurna eksistenca. Informacije daje Jugosl. Rudolf Mosse d. d., Zagreb, Jelači-čev trg 5, pod »4507«. . 1038/ Prvovrsten NAREZANI STREŠNIK bi dobro prezlml tn se ne lušči, ?!DNO OPEKO nudi t večjih množinah in po nizkih cenah | F. P. VIDIC & KOMP. tovarna zarezanih strešnikov, LJUBLJANA, Prešernova ulica št. S. I i Na potovanju je samo ♦ ♦ NOGAVICA iz svile v noši prijetna, elegantna in dolgotrajna. 10285 MADE IN ENGLAND duniop guma sigurnosti trpežnosti in največje kilometraže Najpopolnejši §TOEWER šivalni stroj za šivilje, krojače ln Čevljarje ter za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to Izrednost pri tvrdkl Lud. Baraga, Ljubljana Selenburgova ulica 6 Brezplačen pouk. — 15-letna garancija. Telefon št. 29-80. Trgovskega uradnika z daljšo prakso, vsestransko verzirano, absolutno samostojno in zanesljivo moč, veščo knjigovodstva",' slovenskega in nemškega jezika, sprejmem takoj za Ljubljano Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo referenc je poslati pod šifro »Stalno mesto« na oglasni oddelek »Jutra«. 10369 ZAHVALA Vsem onim, ki so mi stali v teh težkih dneh ob strani, vsem onim dragim sosedom in prijateljem, ki so mi skušali lajšati mojo veliko bol, ki so izražali v tako velikem številu svoje sožalje, vsem onim, ki so darovali toliko cvetja in spremili v tako častnem številu na zadnji poti mojega ddbrega soproga, gospoda Josipa Podboja izrekam naiskrenejšo zahvalo! Posebno veliko zahvalo pa sem dolžna prečastitemu g. župniku in prijatelju Lovšinu za njegove obiske polne tolažbe in za v srca segajoči govor ob odprtem grobu. Planina pri Rakeku, dne 2«. Julija 1930. Ivanka Podboj roj. Kovica Poslovodjo za strojni oddelek tovarne lesnih izdelkov SPREJMEMO. Ponudbe z navedbo dosedanie zaposlitve, referencami in plačilnimi zahtevki na Aloma Company, anočni zavod Ljubljana, Aleksandrova c. 2/L 1037« Opeko in strešnike vseh vrst za zidavo MS, iz znanih Karlovskih opekarn »ELOVAC«. dobavlja frank o vsaka postaja po konkurenčnih cenah, samo »EKONOM«, generalno zastopstvo za Dravsko banovino, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 7. 58 J>rngim !futfeiii ni treba ^ vedeti, da v svojem stanovanju zatirate mrčes. Porabljajte zato PIRETRIN, ki poleg neprimerno zanesljivega učinka |jako prijetno diši, kakor da porabljate sredstvo za razkuževanje zraka v svojih stanovanjskih prostorih. Ce pa kje v trgovinah ne dobite PIRE-TRINA, nam pišite dopisnico, da vam z obratno pošto pošljemo po povzetju pol litra Piretrina in razprševalnico za Din 55. Ako razprševalnico že imate, naročite Pi-retrin v kanti za pol litra po povzetju za Din 35.—. PIRETRIN d. d. za kemijsko industrijo, Zagreb, Branimirova 43. Gen. zastopstvo za Jugoslavijo: Zlatko Kardoš Češke tkanine dobite direktno iz ČSR franco, izcarinjeno na dom Napišite svoj naslov (dopisnica Din 1.50), pa Vam pošljemo jesenske in zimske volnene in dr. vzorce (za obleke, suknje, plašče, perilo itd) na vpogled. — Izvrstna kakovost. m , . Tkalnica. Jarosiav Marek, Bystr6 nad Metujl, ČSR. 10404 L. C. SMITH — Standard — brzopisalni stroji Oglejte si to novost pri tvrdki LlID. BARAGA, LJUBLJANA, Šelenburgova al. 6. Tel. 29-80 •MattufaGtura Naznanilo Tvrdka BIBIČ & VERSTOVŠEK v Brežicah sporoča, da je njen družabnik gosp. ANTON BIBIČ prevzel dosedanjo podružnico v Globokem, trgovino v Brežicah pa gosp. JOSIP VERSTOVŠEK. Obe trgovini bosta vodila v istem obsegu vsak pod svojim imenom. Cenjenim odjemalcem se za izkazano zaupanje in naklonjenost najlepše zahvaljujeva v upanju, da nama isto v bodoče še v večji meri izkažejo. Se priporočava, zagotavljajoč točno in solidno postrežbo ter najnižje cene Anton Bibič, trgovec, Globoko Josip Verstovšek, trgovec, Brežice 10380 liti Mit Ljubljana, Aleksandrova v blagu angleškega, francoskega in češkega izvora, brez vsak h formalnosti 8. vsakemu interesentu. Zahtevajte o^tn«"«. Ali Vam sre v tek Vaša jed, kadar vidite v kuhinji gornji prizor? Sigurno ne! Da se rešite te neznosne golaand, M Vam okužuje Vašo jed, uporabljajte najfeolij dovršeno sredstvo za uničevanje Razpj-šujte Shelltox samo potom Sbelftox pršil™ce, hi Vam osšguirava maksimum delovanja. Raepršema meglica Sdhelkoxa zalotene inssefee SIGURNO UBIJA te v teku nekoliko minut osvobodi Vašo hišo od muli, molfev, khmarfev, bolh, stenic, mravelj, ščurkov, njihovih jajc m Učinki Tinama navodila za uporabo boste dofcifl od Vašega prodadafca. Uporabljati Sheiltox znači vzdrževati hišno higi-jeno v največji meri. Dobiva se v vseh mestfc. CENE MALIM OOLASOMi omKmmmmmmmtmmmmrnmmmammmmmammmmemmam Za oglase, ki slažijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 tKdor hocep ^ZTl: ati QaQo drugo informacijo tičoco mo matih oglasov naj pritoii v mnamtcah a * / IM KEJr1\ mieer no ho projot odgovora CENE MAUM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda J Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je aposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. fla&Com matih ogCa&ov In druge informacije tičoče »e oglasov, se dobijo tudi r podružnicah »JUTRA* y flovem mestu in na Ljubljanska cesta ft. 42 pri kolodvoru it. 100 Male oglase in inserate naročajte v naSih podružnicah. Več kuharic 20 mladenk za vsa hišna dela iščemo. Naročil imamo dosti, v 1 ali 2 dneh dobe Droti pogodbi dobro slnžbo. Vsaki, ki pride, preskrbimo prenočišče. — »Služinski zavod«. Zagreb. Marovska 13. 29179 Čevljar, vajenca poštenega in nadarjenega brezplačno sprejme Kari Stritar. Senovo, P. Raihen-bnrg. 29192 Učenko sdravo. pridno in poštenih staršev v 3-letno učno dobo sprejme trgovina z mešanim blagom na Gorenjskem. Por.udbe pod šifro »Veselje do trgovine« na •glas. odd. »Jutra«. 29197 Pisarniško moč mlajšo moč, s absolvirano trgovsko šolo in nekaj prakse spreime industrijski in trgovski obrat užit-ninskega predmeta. Znanje slovenskega in nemškega Jezika pogoj. Vojaščine prosti imajo prednost. Ponudbe s popisom življenja hi prepis izpričeval naj se pošljejo pod »L. P. na ogl oddelek »Jutra«. 29200 Intel, vzgojiteljico veščo nemščine, srbohrv in klavirja, iščem. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra plača Bačka«. 28909 Vajenko za damsko kroiaštvo spreime s 1. septembrom Vera Miklič. Miklošičeva cesta 34. 29036 Kmečko dekle za hišna m poljska dela iščem. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Zdrava« 28932 Magistra ali asistentinjo išče lekarna Polič v Crikvenici. Mesto stalno, nastop takoi. — Ponudbe pod »Crikvenica« na oglasni oddelek »Jutra« 29160 Vajenke pridne in poštene sprejme takoi Ana Zakosteln? strojno pletenje. Šmartin-ska cesta 8. 29087 Pekov, vajenca »prejmem v parno pekarno iti preskrbim obleko. Na »lov v oglasnem oddelku »Jntra«. 29203 3 kleparske vajence pridne in poštene iz Ljubljane spreime Peter Žitnik, splošno kleparstvo. Ambrožev trg 9. 29166 Kuharico samostojno gospodinjo, vestno in pošteno ter pridno hišno aorejioe proti dobri plači Tovarna usnja, Šmartno pri Litiji. 29146 Zaupnike v vseh večjih kračh SVwemije Bčejno. Le res ogledne osebnosti naj ®poroče svoj naslov na oglasiti oddelek »Jutra pod »Zanmilk«. 28544 Jedilonosca in nata-karskega vajenca »prejmem takoi. Predpogoj enanj« nemščine »n stovenščine. Kolodvorska restavracija. Marčfoor. 29366 Več šfvflf •(«r9^m«m. V krznarski stroki iivežbase imajo preino«*. Poizve ee t ogl oddelku »Jutra«. 29361 Mesarsk. vajenca krepkega in zdravega, poštenih staršev, ki bi imel veselje do mesarije, sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Nastop takoj. Jože Križnar. mesar in prekaje-valec. Preddvor nad Kra-■jem. 29169 Natakarico sprejmem v stalno slnžbo na račun, priprosto. dostojno pošteno, vajeno likanja. sneženja in nekoliko šivanja. Nastop takoi. Po-rnube na oglasni idlel=k »Jntra« pod »Kolodvorski restavracija«. 29158 Učenca krepkega, s primerno Šolsko izobrazbo, poštenih staršev sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom. A Jeriček. Senovo, Raihenburg. 29157 Prikrojevalko (Znschneiderin) za moško perilo, prvovrstno in popolnoma samostojno spreimem. Ponudbe pod šifro »Industrija perila« na ozl. oddelek »Jutra«. 29204 Učenko za šiviljo »prejme takoj modni salon Auguštin. Slomškova ulica št. 1 -II 29212 Perfektno kuharico zdravo. za samostojno gospodinjstvo sprejmem z 10. avgustom k fini tričlanski rodbini v Ljubliani. Plača. hrana in oskrba zelo dobra. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena in redna 14«. 29214 Trg. pomočnika »nožnega slovenščine in nemščine, vojaščine pro-»rega. spreimem v galanterijsko trgovino. Reliekti-ram le na prvovrstno in agilno moč, z lepim ter sigurnim nastopom. — Ponudbe s sliko, referencami in zahtevami pod značko »Galanterija« na oglas, oddelek »Jntra«. 29201 Prodajalko spretno, ki le zmožna samostojno voditi trgovino mešanega blaga, sprejmem za novootvorieno trgovino v večjem kraju na deželi. Nekaj kavcije potrebno. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiva 36«. 29336 Boljše dekle ki zna kuhati In opravljat! vsa hišna dela. spreimem. Nastop službe po možnosti takoi. Ponudbe na naslov: P .Cilenšek. Ptuj, Krekova št. 7. 29051 Gospodinja boljše dekle - gospodična, izpod 30 let, dobi mesto pri gospodu z lepim stano vaniem. Ponudbe pod šifro »Blagostanie« na oglasni oddelek »Jutra«. 29057 Trg. pomočnico ali pomočnika sprejmem za Logatec. Ponudbe na naslov: Jože Grom Vrhnika 28995 Trg. vajenca iščemo za špecerijsko trgovino v Ljubliani. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 28970 Dobro frizerko ln vajenko takoi ali po dogovora s-rejme Janko Meznarič, brivec in damski frizer na Jesenicah. Gorenjsko. 28960 Več pletilj dobro izvežbanih v pletenju telovnikov itd. sprejmem ▼ stalno delo proti plači .od komada P. Tal-ner. strojno pletenje — Črnomelj. 28956 Učenko sprefme tako) M. Sokllč, modni salon. Bled 1. 29058 Gospodično s primerno izobrazbo In znanjem nemščine sprejmem takoj k dvema dečkoma. starima 4 in 2 leti. — Ponudbe s podatki na poštni predal 92. Ljubljana. 28869 Mizar, vajenca sprejme Joško Pavlin v Radovljici. 28939 Trg. učenca zdravega in krepkega, s primerno šolsko izobrazbo, poštenih staršev, spreime takoj v trgovino mešanega blaga Franc Mastnak. Sv. Jurij ob inž žel. 28655 Učenko za »trojno pletenje takoj sprejme Fink. Poljanska c. št. 15. III. stop. vrata 9. 29284 Gradbenega tehnika iščem. Prednost imajo z nekaj prakse. Ponudbe na oglas oddelek »Jntra« ood šifro »Takojšen nastop«. 28918 Učenca boljših staršev, z dobrimi spričevali, spreime špece rij. veletrg. M Spreitzer v LJubljani. 28031 Šoferja mlajšega začetnika, za K do 6 tednov potovanja potrebuje puškama Sevčik. 29093 Mlajši uradnik s prakso, ali pa absolvent trg. akademije dobi name-ščenje pri industrij, podjetju v južni Srbiji. — Ponudbe s prepisi spričeval ter referencami in naznako plače ie poslati na oglasni oddelek »Jutra« ood šifro »P S. VIII.« 29131 Pošteno dekle vajeno vseh hišnih del sprejmem na gostilno Ljubljani. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 29343 Pletilje samo dobro izurjene sprejmem v stalno službo. — Istotam spreimem nčenko za strojno pletenje, s hrano in stanovanjem v hiši. Angela Z e v n i k. Dravlje št. 121. 29114 Vajenca za manufakturno trgovino v LJubljani, ob lastni oskrbi sprejmem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Manufaktura«. 38250 Učenko za strojno pletenje sprejme Prek Anica, Kolezija. Ka-radžičeva ulica štev. 12 — Trnovo. 29263 Fino kuharico perfektno, oziroma gospodinjo za vsa hišna dela veščo nekoliko šivanj sprejme boljša dvočlanska družina v bližini Ljubljane Nastop takoj ali pozneje Samo prvovrstne in dela zmožne moči naj pošljejo ponudbe pod »Visoka pla ča« na oglasni oddelek »Jntra«. 28920 2 mizar, pomočnika za pohištvo sprejme, vse v hiši, 1. Jeglič, strojno mizarstvo, Radovljica. 28750 Učenko iz boljše hiše sprejme v konfekcijsko trgovino Beli-har & Velepič, Ljubljana VII Medvedova ulica 38. Predstaviti se ie samo dopoldanskih urah. 29225 Upokojenca orožnika, finančnega stražnika. poštnega ali železniškega uradnika, ali pod-uradnika. še v zdravi moški dobi. solidnega in energičnega sprejme več.ie podjetje za dnevno nekaj nr nočnega nadzorstva. Služba stalna. Vestnost in zanimanje je pogoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod •Vstrezam zahtevam«. 29256 Pletilje, pozor! Pletilja, ki bi nadzorovala 15 strojev, dajala delo in sploh vodila popolnoma sama pletiljstvo. v resnici le prvovrstna moč z letnimi spričevali, dobi stalno službo v Ljubljani, proti dobri plači. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Letna spričevala« 29220 Pletilje za podpletanje nogavic na ročni stroj, s hrano in stanovanjem v hiši ter 80 Din tedenske plače, išče Janko Krapec, Zagreb, Pejačevi-čev trg 12. 29245 Pletilje z lastnim strojem dobe delo na dom. Mihael Verhek, Zg. Šiška. Celovška c. 65. 29307 Strojnega ključavničarja vsekakor izkušenega vlako-vodio. mlajšega, energičnega in vestnega išče industrijsko podjetje. — Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« ood šifro »Trajno nameščenje«. 29050 Mesar, vajenca pridnega in poštenih staršev sprejme takoi Josip Godnov. mesar. Tržič 140 28850 Močnega fanta ne pod 18 let starega, poštenega in zanesljivega, ki bi bil v pomoč v skladišču kakor v trgovini, spreimem takoi s hrano in stanovanjem v hiši. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 29047 Pletlljo-vajenko hrano iti stanovanjem sprejmem. Oddam pa večje delo nogavic na dom. Večna pot 3 — Podrožnik 29300 Šoferja-mehanlka popolnoma zmožnega avtomobilskih popravil, sprejmem tako! ali s 15. avgustom Reflektiram na starejšega samca. Plača po dogovoru. Ponudbe Je poslati na naslov: I. Krašovic - Žalec. 28300 Pek. vajenca z vso oskrbo ▼ hiši sprejmem takoj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 28783 Pridnega fanta starega 14—15 let. ki bi ga uporabljali pri telefonu in drugih trgovskih poslih, sprejme večja tvrdka. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »2727«. 29126 Klepar, pomočnika i hrano In stanovanjem sprejme takoi Ig. Tome — Mengeš. 29096 Gospodično ki zna tudi nemško, sprejmem kot vzgojiteljico k dvema fantkoma. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Zanesljiva 48«. 29248 Zobotehničnega vajenca s 4 razredi srednje šole in znanjem nemščine sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 29282 Mlajšo pisarniško moč z znanjem slov., hrvatskega in nemškega Jezika, strojepisja ter nemške stenografije sprejme takoj Bergman in drug v Celju. 29279 Deklico staro 15 let sprejmem k otroku. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod šifro »Sirota«. 29319 Kroj. vajenca sprejme takoi Franc Novak. krojač. Zg. Šiška 17. 29335 Vajenko najraje z dežele, s hrano in stanovanjem v hiši — spreimem po dogovora. — Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 29332 3 dobre kleparske pomočnike sprejme takoj v trajno delo Franc Šramek. klepar v Tržiču. 29347 Iščemo humor! Potnike s humorjem in živahnostjo, za samostojno prodajo nepogrešljivega predmeta domače industrije, proti 40 % proviziie sprejmem. Nikoli več se Vaim ne bo nudila taka ugodnost zaslužka. V trenutku Vam je lahko po-magano. Takoj poprimite: kdor se ne požuri. Izgubi morda največjo priliko v življenj«. Oglasite se pri Johinu Sapera. Miklošičeva cesta. 29160 Trgovski potnik ki potuje stalno po Dravski banovini z avtom povsod vpeljan, želi dobro zastopstvo. Ponudbe pod »Dober uspeh 75« na oglasni oddelek »Jutra«. 29075 uJLu. Entlanje 1 m 1 Din Krasni osnutki drapiranih stor in zastorov. Palača Kreditne banke št. 1-a/IV. 29339 1000 Din dnevno ne, — pač pa 150.— do 200.— zaslužite lahko z prodalo idočih predmetov, katerih .kupec je vsaka oseba brez razlike spola in stanu. Za dame pose ben predmet. Visoka provizija pri sklepu kupčije na roko. Delo iahko. zato posebno znanje ni potrebno. Ne odlašajte, ker Vam visoka provizija dnevno odhaja, ampak pišite na: Gvido Premelč. Šoštanj. 29017 Spalnice lepe 3000. kuhinje 1200 predaja Vidmar, Zg. Šiška. 29164 Agflne zastopnike išče ▼ vseh krajih dravske banovine svetovnoznana zavarovalnica. Ponudbe pod »Agilen 73« na oglasni oddelek »Jutra«. 28973 Kdor žel! dobro In stalno eksistenco, nai prevzame zastopstvo naših. » vsaki hiši neobhodno potrebnih predmetov — naj pošlje tako! svolo ponudbo na oglasni oddelek »Jntra« ood značko »Zanes-lijv 3000«. 28548 V prodaji leži Vaša bodočnost! Ako se čutite sposobnega, doseči visok promet naših prvovrst. predmetov. Vam ponudimo tem potom naše zastopstvo ter Vam Jamčimo za boljši zaslužek kot v kateremkoli drugem poklicu. Pišiti nam in priložite znamko za odgovor. Tehna družba, Ljubljana, Mestni trg 25-1. 118 Še nekaj zastopnikov za prodate šivalnih strojev. koles, gramofonov itd. sprejme »Centra«. Ljubljana. poštni predal 248. 29081 Kdor želi dobro bi stalno eksistenco, naj prevzame zastopstvo naših, v vsa ki hiši neobhodno potrebnih predmetov, naj pošlje takoi svojo ponudijo na oglasni oddelek »Jintra« pod »Zanesljiv 3000«. 28543 Šoferska šola Gojko Pipenbacher Liubliana. Gosposvetska 12 Enomesečen kurs. Moder-ne metode. 28976 Oblastveno koncesllonlrana šoferska šola Oaberščik. bivši komisar za šoferske Izpite — Ljubljana, Bleiweisova cesta št. 52. Prihodnji redni tečaj prične 1. avgusta. 28890 oblastv, koncesllonirana šoferska šola Camernik. Ljubljana Dunalska cesta Ste*. 30 (Jngoavto) telefon 2236 Pouk In praktične »ožnle 251 Brivski pomočnik dobra moč. išče službe. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Izur ien 33«. 29175 500 Din dobi tisti, ki mi preskrbi stalno delo. Pisati na oglasni od delek »Jutra« pod značko »Rešitev 77«. 29077 Prodajalka mešane stroke, išče mesto Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29071 Brivski pomočnik dober delavec, bubi štncer in onduler išče službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober delavec 38«. 29138 Elektrodelovodja vijalec In monter za nizko ter visoko napetost, išče stalno službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ood »Prvovrstna moč 9«. 29009 šofer iznčen. strojni ključavničar absolvent strojne delovod-ske šole. išče službo. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 29038 Akademik instrulra franooščino in druge pred mete. Naslov: M. E, M. Liubliana. Univerza. 29286 < Jhki Mesto šoferja k osebnemu ali tovornemu avtu iščem. Zmožen sem vseh popravil, dober trezen in zanesljiv vozač, star 28 let .samec. Ob prostem času bi lahko kako drugo stvar napravil. Nastopim takoi ali pozneje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 29189 Kontoristinja začetnica, predvsem dobra knjigovodkinja, išče kakršnegakoli nameščenja. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 29191 Absolvent kmetijske šole žel! mesta na veleposealva ali na graščini. Vešč tudi nekaj vrtnarstva. Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 29193 Gospodična vešča slov., srbohrvaščine, knjigovodstva, stenografije, strojepisja išče mesto pisarniške uradnice najraje pri samostojnemu gospodu. Dopise pod »Delo življenja na oglasni odelek »Jntra«. 29196 Šofer avtomehanlk vojaščine prost, želi nameščenja. Obiskoval le tudi elek. teh. tečaj. Naslov v oglas. odd. »Jatra«. 29207 Zastopst /o prevzame trgovec tako), ta-di lokal na razpolago v centra Dolenjske. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod »Glavni trg«. 29155 Službo kokrSnokoli iščem, tnffl kot praktikant. Razumem na posestvo ter grem ev. na veleposestvo. Znam šofirati. Ponudbe na podr. »Jntra« Mariboru pod »abs. trg. akademije«. 29147 Kontoristinja znanjem nemščine, slovenščine, strojepisja, stenografije, korespondence m knjigovodstva s pisarniško prakso, prosi primernega nameščenja. Naslov ▼ ogl. oddelku »Jntra«. 29152 Potnike aH potnice ki obiskujejo priv. stranke, sprejmemo proti dobri proviziji. Ponudbe pod šifro »Tekstilna industrija 63«. 28763 Tako morate storiti! Brezprfrnerno novost, v vseh evropskih deželah šele uvedeno prodajamo po trgovskih potnikih proti 35 % proviziji. — Vsak lahko zasluži — nobena čarovnija. Kdor vidi — kupi. Sto odstot. vseh prebivalcev so odjemalci. Perfektnim potnikom dajemo potovalne predujme. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Anglo-Irmi«. 29287 Strojni pletilji dam delo na dom. Opekarska cesta 32. 29281 Zastopnike z garancijo sa prodalo šivatolh strofev in v svnfoo iricasa iščemo. Plača in provizija. Pismene ponudbe je odida-ti na Sim&er šivalni stroji d. d., Novo mesto 29357 Za hišnika gre zakonski par brez otrok. Cenjene ponudbe na oglasni oddel. »Jntra« pod Hišnik«. 29163 Zagovodja oženjen, vešč slov. In nemškega jezika v govora in pisavi, z dvajsetletno prakso okroglega in rezanega lesa, išče službo žagovodje, manipulanta. špediterja ati prevzemalca, ozir. nakupo-valca in prejcmalca lesa. Gre tudi za gozdnega ali lovskega čuvaja. Cenjene ponudbe ua ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiv računar«. 29002 Plačilna natakarica nastopi takoj v boljšem hotelu ali kavarni, na prometni točki. Na željo položim tudi kavcijo. Obvladam slovenski, nemški in srbo-hrvatski iezik. Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celin • pod šifro »Marljiva«. 29142 Šivilja išče službe. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celjn pod šifro »Izurjena«. 29144 Mesar, pomočnik mlad. vojaščine prost — išče službo: najraje pri mesarju, ki poseduje avto, v območju Štajerske ali drugje, ker ima šoferski kurz. Naslov oove oglasni oddelek »Jutra«. 28855 Trgovski učenec z dveletno učno dobo želi dokončati učenje na deželi. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 28853 Plačilni natakar vešč slov., nemškega In madjarskega lezika. z večletno orakso in kavcilo Din 10.000. išče slnžbo s 1. septembrom t. 1. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kavcija 10.000 Din«. 27581 Strojnik za parne stroje In Diesel-motorje ter izprašan elek-tromonter za visoko In nizko napetost ter dober že-lezostrugar t večletno orakso. prvovrstna moč. želi službo premeniti. najraje v električno centralo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28494 Gospodična x dežele, š I v 111 a. Išče boljšo obitelj, kjer bi H bila dana možnost se priučiti kuhanja. V popoldanskih urah bi lahko pomagala pri šivanju. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mirna narava 28«. 29275 Prodajalka meSane stroke, želi premeniti službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 29X17 250 Din plačam Mstemn. ki mi preskrbi kakršnokoli delo v tovarni, premogovniku, na Gorenjskem ali Štajerskem. — Zmožen sem vsakega dela in zanesljiv. Naslov: Josip Vrbovšek. Dol. Logatec. 29130 Učenka x završenmi Izpitom. Bče primerno službo. Gre tudi kot učenka v večlo trgovino. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 29240 šofer In mehanik vojaščine prost, išče službo za takoi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Trezen in zanesljiv 41« 29241 250 Din Na tem mestn, kot včeraj priobčeni oglas nisem pisal laz, izpopolnjujem, da pa z ozirom na širši krog znancev v toliko, da gre za osebo nekega poštenega zaslužka potrebnega Primorca. ki išče dela In mu služi moje ime le za naslov. dokler nima stalnega bivališča. Josip Vrbovšek. žel. uradnik. Dol. Logatec. 29253 Fant star 19 let, išče kakrino-koli stalno službo. Poizve se v gostilni »Pri starem tišlarju« v Kolodvorski nI. št. 34. 29311 Zobozdr. asistentka z daljšo službeno dobe išče mesta v svrho izpopolnitve. najraje v Ljubliani Ponudbe na oglasn' odd »Jutra« ood značk< »Dobra pomoč v kavčuku in zlatu« 27052 Manufaktorlst z večletno prakse v ma-nufakturni veletrgovini, detajl ist, engrosist, želi premeniti mesto. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Manufakturist 1«. 28832 Kot lovski paznik za visoki ali nizki lov, iščem mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 28929 Gospodična ki se razume na vsa gospodinjska dela. išče službe Ponudbe na upravo »Jutra« na Jesenicah pod »Pridna in poštena«. 28755 Prodajalka mešane stroke bi rada pre- menila mesto kamorkoli. Pomagala bi tudi pri gospodinjstvu. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ood šfro »Prodajalka 28«. 29000 Trgovd prejšnje« mariborske oblasti! Veleposestnik želi dati svojo hčer izučiti v trgovino manufakturnega in mešanega blaga, da bi zamogla prevzeti dosedaj v najemu se nahajaiočo trgovino. — Reflektira se samo na mesto. kier ie v dobrih rokah in pod nadzorstvom — proti odškodnini. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Maribora pod šifro »Trgovska učenka«. 29022 Poceni prodam Kodak »Autographic« 4'6% za zvite filme in poveče valni aparat od 9'12 na 18/24 za dnevno svetlobo. Ponudbe na podr. »Jutra« v Mariboru pod »Aparat« 29148 Prodam 2 močna voza. 2 težka komata. 2 lahka komata, 4 leibkisi. 1 angležki komat in 1 kolesel. A. Riickel — Forsthof ori Celju. 29145 Otroški voziček Rožni 28905 poceni naprodaj v dolini, cesta 11/49. Otroški voziček na peresih, lep, poceni proda Zeleznik. Cesta na Loko št. 23. 28900 Kokošje perje čistega in nacnfanega, po Din 12 kg fco. Sunja nudi Ciril Žagar. Sunja. 29014 Kompleten biljard dobro ohranjen hi klavir poceni proda Ant. Krieger, Krško. 29056 Več stelaž, pultov in miz porabllivib za skladišča. trgovine in delavnice, v dobrem stanju prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28943 Mizarski poslovodja ki se le vrnil te Avstralije. išče kjerkoli nameščenja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poslovodja 23«. 29223 Maturantka realke, vešča francoščine italijanščine, slov., srbohrvaščine, deloma tndi angleščine fai nemščine — želi službo v kaki pisarni. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Marljiva in vestna začetnica«. 29329 Pletilja izurjena v vseh v stroko spadajočih delih, želi kot poslovodkinja premeni-ti službo. — Pismene ponudbe pod šilro »Izurjena 24« na oglasni oddelek »Jntra«. 29324 Mladenič ki }e dovršil realko s prav dobrim uspehom, » triletno pisarniško prakso, želi službe. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Marliiv in vesten 27«. 29344 Mesto gospodinje želi 36-letna vdova, ki le bila v tem poslu že več let zaposlena. Naslov v ogl. odd. »Jutra« podr. Maribor. 29367 Kot plač. natakarica nastopim talko} v bolj« hotel »H -kavarno na prometni točki. Na željo peložim tndi kavcijo. Obvladam slovenščino, nemščino in hrvaščino. Cenjeno ponudbe na podružnico »Jntra« v Celjn pod šifro »Marljiva«. 29363 Šivilja ISSe dražbe. Ponudbe s« podružnico »Jtftra« v (V1 'n pod šifro »Izurjena«. 29364 Kot sluga, vratar aH sfiCnega J5Sekoli 4000 metrov površine in približno od 500—600 ks vodne sile blizu železnice z dnvoljno delavsko silo v okolici. Resne ponudbe na Interrnissor. Jelačičev trg 28-1. Telefon 21-64. 29181 Družabnika trgovca ali kavcije zmožnega poslovodjo (tudi ženska) išče specialna trgovina. Ponudbe pod »10.000—20.000« na »Marstan« Maribor 29176 Posestvo 22 oralov 7 oralov prvovrstnega. sorfranega vinograda. drugo travnik, sa-donosnik in njive, prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28069 Dve hiši krasni, dvonadstropni. \ centru Celja, velik vrt skladišče velike suhe kleti naprodai za 1.800.000 Din kateri znesek se ob restuje. — Karol Breznik. Celje. 28177 Pozor! Pozor! Strofne tovarne! Iščem tovarno za Izdelavo mehaničnega patentiranega predmeta (Massenartikel) Dopise na pglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kom-nanjon 31«. 28.^6 Družabnika iščem za otvoritev prve največje iugoslovenske trgovine z mešanim blagom, v najprometneišem mestu Belgije Refiektanti naj se javii^ na naslov: Rudolf levšennk. Canaal 4 Ojz-den. Belgia. 29005 Maline vsako množino oo najnižjih cenah fco postaja Kočevje dobavlja Franc T«cKnkel. trgovec. Kočevje. 29068 —— . Kino aparat -ijji. dobro ohranjen, ku-: n. Točen popis in zadnjo -io posiati pod »Kino =.: irat« na oglasni oddelek »Jutra«. 29199 Kupim -rova drva vsako mno-. Ponudbe na podruž-:ro »Jutra« v Celju pod to »Vsaka množina«. 29143 Stiskalnico '5;hraubbocke) za furnira-. dobro ohranjeno kupim Pnnndbe z navedbo cene a oglasni oddelek »Jutra« ood šifro »Preša«. 2S93S Steklene predale za na prodajalno mizo kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šiiro »Dobro ohranjene 92«. 2S9S2 Staro Izložbeno okno in vhod. vraia staro, oboje z rolojem n veliko mizarsko peč kupim Ponudbe z navedbo cene m dimenzije na oglasni od-d?'ek »Jutra« pod znn"ko »Rolo 10«. 29016 Pult In stelažo za delikatesno trgovino ku Dim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2&917 Kot družabnik želim pristopiti z nekaj kapitala in sodelovaniem k dobro vpeljani tvrdki. — Event. prevzamem službo potnika s položitvijo kavcije Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mali kapital 27«. 29127 Majhno posestvo obstoječe iz hiše ali vile za eno družino in lepega vrta. uporabljivo poleti kot letovišče, v bližini Ljubljane. oziroma največ lO km oddaljeno kupim nkoj. Prednost lega ob kaki vodi in v okolici zdrav zrak. Ponudbe z označbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Majhno posestvo«. 28304 Hišo na prometnem orostoru industrijskega kraja, v trgu Velenje z lepimi prostori,' pripravno za trgovino in obrt. na željo s posestvom radi selitve prodam za Din 130.000. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »130«. 28758 Trinadstropno hišo v sredini mesta pod ugodnimi pogoji prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 28672 Manjše posestvo 10 minut od Brezi) (Gorenjsko). z vsemi pritiklinami prodam. Ciril Jelene, puškar. Krani. 28318 Enonadstropno hišo z velikim vrtom prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« , 28999 49.009 Din vložim za stalno službo ali pristopim kot družabnik. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sigurnost«. 29265 Družabnika (co) ali 20.000 Din posojila iščem za podjetje v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Soudeležba 37«. 29337 Posestvo 150 oralov polovica gozda, proda Posredovalnica. Maribor, Sodna ulica 30. 29183 Mlin, žago ali pekarijo proda Posredovalnica. Maribor. Sodna ulica 30. 29185 Prodani hišo z lepim vrtom, sadovnjakom. njivo in travnikom 5 minut od kolodvora in 2 minuti od cerkve. Gotovine potrebno 50.000 Din. Izve se ori G. Lesjak. Slivnica pri Mariboru. 29149 Rabljeno blagajno za trgovino kupim. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 28916 Kupim 150 stolov rabljenih za kino. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 28915 Storži! Opozarjam, da bom kupec za vse vrste storžev — smrekove, jelkove, borove n mecesnove — Vprašanja ia naslov: Saša Stare, Mengeš. 27272 la Jabolka ponudite! Vnovčujemo najsolidneje "se vrste in vsake množine grešnega in namiznega sa- lia. Blago plačujemo pri irevzemu točno. Zahtevajte lojasnila. Štajerska sadjarska zadruga r. z. z o. z., Maribor. Miklošičeva ulica 2. Telefon 2581. 27675 Električen motor •I Mi Ks za istosmerni tok :.'20 Voltov napetosti kupim Ponudbe na naslov: Maks Lesjak. mizarstvo. Ljubno 7 Sav. Dolini. 29116 Vsakovrstno zlato kupuje oo najvišjih cenah Černe — juvelir Ljubljana. VVolfova ul 3. 38 Pozor! Ceneno na prodal lepa družinska hiša. 3 sobe. velika shramba, velika kuhinja, vse podkletno. električna luč. vodovod in velik vrt, 3 minu»e od glavnega trga v Mariboru. Kresnik. Ma-sarykova al. 20. 29151 Visokopritl. hiša na vogalu in križišču ulic z gospodarskim poslopjem in velikim sadovnjakom vsled premestitve na prodaj. Naslov v podružnici »Ju tra« v Mariboru pod »Priložnost«. 29173 Vila enostanovanjska. 15 minut od glavne pošte. 5 sob. kuhinja, kopalnica, klet in lepo urejen vrt: nikakih nopravil potrebna, naprodaj za 275.000 D;n posre_ dovalci izključeni. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jurra« pod šifro »Zračno in suho 209«, 29*09 Lepo stavb, parcelo v izmeri 5000 m! prodam v Rudniku, poleg glavne ceste, po Din 10 m* Pojasnila v Štepanji vasi 50. 29210 Dvostanovanj. hiša z gospodarskim poslopjem, vrtom, sadonosnikom in njivo naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 29027 Majhna hiša z vrtom naprodaj. Pobrežje-Maribor. Vrtna ulica 10. 29025 Prodam hišo iz proste roke. Lep senčnat vrt. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 29280 Manjša, nova hišica z dvema sobama, kuhinjo in drugimi pritiklinami — na Brodu št. 19 pri Novem mestu, radi preselitve po ugodni ceni naprodaj. 28752 Realitetna pisarna družba z o z Ljubljana, Miklošičeva e. 4 odda sledeča stanovanja: ENOSOBNO, Šiška, Din 550.—. TRISOBNO, komfortno, center, Din 1700.—. DVOSOBNO, kabinet, Pod- rožnik. Din 1000.—. SOBA b štedilnikom za, eno osebo, Din 100 in 150. TRISOBNO. komfortno, blizu opere. Din 1600.— DVOSOBNO. kopalnica, Bežigrad. Din 1000.—. TRISOBNO, Udmait, za november. Din 650.—. TRISOBNO, najmodernejši komfort, center. Din 1700—. DVOSOBNO. Pcdroinik, Din 750.—. SOBO kuhinjo, ooremljeno Udmat, Din 350.—. ENOSOBNO. pol ure od pošte. Din 300.—. DVOSOBNO! kabinet, pri-tikline. Bežigrad, Din 1000.—. DVOSOBNO, Bežigrad, z& oktober, Din 750.—. DVOSOBNO. Tržaška cesta. Din 800.—. Poleg tega ve5 stanovanj, lokalov, nfesečnih ecb itd.. v mesta in predmestjih. 29296 STROJNE TOVARNE IN LIVARNE D. D. LJUBLJANA BRZ0TEK0ČI P0LN0JAREMNIKI najmodernejše konstrukcije sistema HOF9IANK.BftESL.Ar STROJI ZA OBDELOVANJE LESA na pogon z jermenom ali direktno elektromotorjem Specijalni stroji: za izdelavo furnirja, okroglih palic, stolov, lesenih žebličkov, parketov itd. Dve parceli v Zeleni lami po 14.000 Din prodam. Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 28536 2 stavbišči v Kraljeviči 180 In 1800 m* naprodaj. Večje pred luko. Informacije daje Dr. J. Matkovič Bakar. 29018 Hišo z vinotočem takoj prodam zaradi pr-e. selitve. Ponudile na po- ažii "o uira« v Ce' u pod Šifro »Vinctoč«. 29365 Hišo z velikim gospodarskim poslopjem, poleg ceste in železniške postaje, event. s travniki in njivami, pripravno za obrt ali pod jetje. prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 29350 Hišo v LJubljani ali neposredni okolici kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29349 Trinadstropno hišo v sredini mesta pod ugodnimi pogoji prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2&672 Parcele dve po 600 ms, in eno 2900 m!. ob Dunajski cesti, za vilo »Stadion« prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29333 Hišo dvostanovanisko. po 2 sobi s kuhinjo prodam v Rožni dolini, cesta Vin štev. 1. 29216 Parcele Po zelo ugodnih cenah Je naprodaj več parcel v ljubljanski okolici. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 29235 Vila nova. 20 minut od kolodvora v Rogaški Slatini, na prekrasnem položaju in z divnim razgledom: 2 sobi, kuhinja, velika klet, lep vinograd in sadonosnik. s kompletnim inventarjem zelo povolino prodam. Pismena pojasnla daje kapetan v penziji Juro Tkalec. Rogaška Slatina. 29246 Hišo novozidano. s 600 m* vrta. 2 sobi. kabinet, kuhinja in predsoba, v podstrešju prostor za stanovanje, elektr razsvetljava, v Rožni dolini proda »Posredovalec«, Ljubljana, Tavčarjeva ulica. 6-Cena in plačilni pogoji po dogovoru. 29301 Parcelo 700 m' veliko, na Kodelje-vem (periferija LJubljane), suh svet. prodam po 40 Din m*. Pismena vprašanja na oglas, oddelek »Jutra« pod »Solnčna lega 700«. 29069 Več sta/bnih parcel v izmeri 500—700 ms. na lepem kraju blizu šole. pol ure od LJubljane, na severovzhodni strani takoj poceni prodam. Naslov in kraj pove oglasni oddelek »Jutra«. 28974 Enodružinsko vilo z vsem komfortom. šolnino lego in lepim vrtom, v mesto aH Pod Rožnikom kupim proti takoišniemu nlačiln. Posredovalci Izključeni. — Ponudbe z navedbo cene In lege na )gl oddelek »Jutra« ood -Mfrc »Enodružinska vila«. 38305 »poser Realitetna pisarna ' družba z o. t. Ljubljana, Miklošičeva c. 4 proda VILO, enonadstropno, tri-stanovanjsko. 12 minut od pošte, velik vrt, 400.000 Din: HIŠO. enonadstropno. štiri trisobna stanovanja, pri-tikline, krasno urejen vrt in park. Poljansko predmestje, 500.000 Din; HIŠO. trinadstropno, 3 dvosobna stanovanja, elektrika. vodovod, center. Din 250.000: BARAKO, novozidano — ometano. soba, kuhinja in pritikline. 10.000 Din; HIŠO, novozidano, visoko-pritlično z mansardo, trg-lokal. trisobno stanovanje 2 enosob. stanovanji, pritikline. 360 ms vrta — predmestje Liubliane. Din 145.000: GOSTILNO, prometno, hiša. gospodarska poslopja, kleti, vrt, dvorišče, letifS. stanovanja, lokal, predmestje, Din 400.000. HISO, visokcpritlično. 4 sobe. pritikline. 2 kuhinji, posebna stavba z delavnico, stanovanjem, za obrtnika, velik vrt. dvorišče, Vič. Din 210.000. HIŠO, pritlično, 2 sobi, kuhinja, hlev, trafika, svinjaki, okolica Ljubljane, Din 32.000. IJIŠO, pritlično. 3 sebe, kuhinja, elektrika, novozidano, 500 m' zemlji-Š5a, letoviški kraj &o-renjske. Din 45.000 OPEKARNO, hiša. gospodarska poslopja, lokornc-bila. vse pritikline. mno-gobrojni inventar, 7 oralov zemljišča, blisu postaje Štajerske, Din 1.200 000. PARCELO 1000 m«, Šiška, Din 47.—. PARCELO 4250 m«, skup. no ali posamezno. Ježi-ca. Din 16.— xa m' PARCELO 1200 m«. Tržaška cesta. Din 25.— Poleg tega večie število stanovanjskih hiš, vil, trgovskih, gostil, objektov v Ljubljani in predmestjih. kmečka posestva. graščine, industrije. parcele v Ljubljani, na deželi, po najugodnei-Sih cenah. 29295 Trgovski lokal s skladiščem In majhen lokal za obrt oddam v najem na Dunajski cesti štev. 37. Informacije pri lastniku hiše. istotam. 29089 Več prostorov pisarniških in poslovnih oddamo s 1. novembrom na Miklošičevi cesti. Pojasnila daje Delniška tiskarna d. d. v Ljubljani. 28879 Klet 1000 m1 vrta. skladišče in lokal, v centru Ljubljane oddam v najem tistemu, ki plača nekai naprej. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Denar 11«. 29345 Gostilno brez konkurence v Mežiški dolini tik ob industriji oddam kavcije zmožnemu na račun, event. tndi v najem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe poslati pod šifro »Brezkonkurenčna gostilna« na oglasni oddelek »Jutra«. 29186 Trgovino na prometnem kraju oddam v bližini kolodvora. Event. prazen lokal. Dopise pod »Dobro vpeljana« na podr. »Jutra« v Mariboru. 29150 Gostilno v okolici Maribora vzamem v najem ali na račun Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28930 Vogalni lokal in skladišče oddam v najem, event. tudi za delavnico. — Ale ševčeva 30. 29320 Obrt za tTg. mešanega blaga oddam pod ugodnimi pogoji najrajše solidni dami. Ponudbe na: Ivan Jelen. Celje. p. ležeče. 28816 »4 Sobo s kuhinjo Ce mogoče v sredini me sta. iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ood »Nujno 65«. 29065 Stanovanje obstoječe iz sobe, kuhinje in podstrešne izbe oddam 2 osebama. Poizve se v oglas. odd. »Jutra«. 29206 Trgovino z kuhinj, posodo na Glavnem trgu prodam aLi oddam v najem. Naslov v oglasnem oddel. »Jutra«, 29174 Trg. z železnino že nad 30 let obstoječo, zelo prometnem mestu na Gorenjskem oddam v najem. Prostori so primerni za vsako trgovino ali obrt Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 28865 Majhno trgovino mešan, blaga, dobro ido-čo, s stanovanjem in električno ^zsvetljavo, radi starosti poceni oddam. — Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 29024 Grand hotel na Cetlnju šele popravljen po požara, 50 moderno opremljenih in udobnih sob 3 velike dvorane zS turiste in bankete^ biljard, klet zaseb kuhinja oddamo v najem. Najboljši kraj v mestu, popolnoma rentabilen posel. Hotel ima zveze poleg domačih tudi 3 tujimi turist, organizacijami: The Ameri-kan E^press Company. Thos Cooc and Son Automobiie lub de France in mnogimi drugimi Pojasnila daje Vuko Vuletlč. Cetinje. 27916 Manjši mlin stanovanjem vzame v najem Fras Karlo. mlinar, Košake 359. Maribor. 29026 Pozor, mesarji! Mesarijo na zelo prometnem kraju, z inventarjem in stanovanjem oddam radi družinskih razmer v najem Naslov v oglasnem oddelku •Jutra«. 29242 Trgovino z mešanim blagom in trafiko. na prometni točki ugodno oddam v najem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra «pod »Na deželi«. 29060 Lep gostilniški lokal z Inventarjem oddam takoj v najem v trgu na Dolenjskem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gostilna na lepem prostoru«. 28955 Lokal — Laško srednieveik, z malim skladiščem, pripraven za krojača. čevljarja, šiviljo, ali koga drugega, tik kopališča in kolodvora takoj ndda v najem E. Rozin — Laško 29003 Lokal za čevljarsko obrt — po možnosti s stanovanjem — event. tudi mesto hišnika iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Centrom 4. avgust«. »125 Lokale primerne za garažo, skladišče ali delavnico odda Kunstler, Ljubljana. Lepi pot. 29262-a 2 trgovska lokala I fc I e t (n 2 samski sobi oddam takoj v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 29309 Gostilno vzamem na račun, ali pa grem tudi kot natakarica. Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna 86«. 29086 Vinsko klet ali gostilno prevzamem na prometnem kraju. Zmožen sem kavcije in posedujem osebno pravico. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Gostilna kjerkoli«. 29044 Gostilno in mesarijo na prometnem krajn vzamem z novim letom v najem. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »789«. 28789 Natakarica želi vzeti gostilno v najem na kakem orometnem kraju v mestu aH na deželi. Ore pa tudi kot plačilna. Zmožna te kavcije. Ceniene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Na deželo ali v mesto« 28797 Gostilno ali vinotoč z osebno pravico iščem v najem za točenje dalmatinskih vin. v mestu ali na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dalmatinac 33«. Stanovanje več ali manj sob, oddam v Celju dotičnemu, ki plača pol leta naprej ali posodi hišnemu posestniku 10 tisoč Din za prezidavo stanovanj. Selitev takoi aH pozneje. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lepo stanovanje«. 29195 Stanovanje iščem za dijakinjo z stro gim nadzorstvom y centru mesta ali bližini Iiceia. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod »Strogo nadzorstvo«. 29170 Stanovanje dvosobno, kuhinja hi pritikline oddam za avgust. Podrožnik. cesta 12. št. 11. 29161 Sobo In kuhinjo z elektriko takoi odda stranki brez otrok Starin. Kavškova 5 29213 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin, s parketom in elektriko, v I. nadstropju. T Zg. Šiški. Celovška cesta 113 (poleg vile Jančigai) oddan za 600 Din. 29239 Stanovanje 2 sob in Icuhinje, v mestu oddam za avgust stranki brez otrok, ki sama popravi stanovanje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mesto 30« 29230 Stanovanje primerno za 3 odrasle osebe—v ceni do 500 Din iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Mirni 2« 29257 Moderno stanovanje 3 sob. v eni najlepših točk v bližini Tivolija tako iddam. Naslov pove oglas >ddelek »Jutra«. 28098 Moderno stanovanje 3 sob takoj oddam v eni najlepših točk blizu Tivolija. Naslov pove ogl oddelek »Jntra« 28098 Stanovanje 2 sob. ali 1 večie sobe in pritiklin. v mestu išče mala uradniška družina. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Do 800/30«. 29030 Komfortno stanovanje trisobno, solnčno in snho, z vsemi pritiklinami, i solnčno verando kopalni co itd., v dve leti stari hiši ob Dunajski cesti oddam s 1. avgustom. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 29111 Stanovanje zračno in solnčno. obstoječe Iz 4 sob, primerno tu« di za obrt. oddam. 1 velika pritlična soba za pisarno, 1 dvoriščen lokal za skladišče ali mirno obrt. Vse v sredini mesta. — Pojasnila daje lastnik dnevno od 10.—12. nre v Gosposki ulici 4. 29108 Sobo s kuhinjo Išče samec s 1. avgustom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Št. 1111«. 29251 Stanovanje 3 sob in pritiklin išče s 1 novembrom ali preje mala družina, ki plača do 1400 Din mesečno. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod iifro »Stalno stanovanje 43« 29243 Sobo in kuhinjo oddam v Zg. Šiški št. 152, Kosovo polje. 29308 Stanovanje 2 sob. kuhinje, verande in pritiklin takoj odda Kavčič. Rožna dolina X'4. 29106 Stanovanje z dvema sobama, kuhinjo la pritiklinami išče mlad zakonski par za takoj ali 1. avgustom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stanovanje 71«. 28771 2 sobno stanovanje v bližini Vrtače takoj oddam čisti in mirni stranki do 3 oseb. Nasiov v ogl. oddelku »Jotra«. 29288 Stanovanje 2 sob la vseh pritiklin ter trgovski lokal v aovi hiši oddam na Ko-deljevem. tik ob LJnblianci 29236 Iščem stranko z odraslimi osebami, v podpritličju, na suhem in lepem krain. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 29221 Stanovanje sobe in kuhinle. ▼ bližini Mirja aH v Trnovem išče zakonski par brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mirna stranka 100«. 29351 Lepo stanovanje obstoječe iz <3 sob in pritiklin. primerno tndi za pisarno. na Miklošičevi cesti oddam takoi ali s l. avgustom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 29359 Stanovanje sob In kuhinje oddam solidni in snažni dve- do tričlanski družini v Hoti-mirovi nlici 17. 29321 Stanovanje 2 »ob. kuhinje in prifcikMn, elektrika hi parket, v mestu aH v bližini išče boljša stranka 4 odraslih oseb Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra «pod »Tožen plačnik«. 29353 Stanovanje 2 sob. brez pritiklin. s separatnim vhodom, v sredi Ljubljane oddam mirni stranki brez otrok. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »2 sobi avgust«. 29331 Stanovanje za november si želi zasi-gurati mirna stranka štirih odraslih oseb. Naslov oove oglasni oddelek Jutra 29352 Sobo soarlrano in z električne razsvetljavo takoj oddair na Mirin. Marmontova 13 292! Opremljeno sobo oddam takoj čez dan od šotnemu zakonskemu paru brez otrok. Centrum, elek trična razsvetljava in po seben vhod. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 29229 Sobo z 2 posteljama, sredi me sta oddam. Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 29254 Sobo z vhodom s stopnHc oddam pri kolodvoru. Naslov rov oglasni oddelek »Jutra« 2924 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v bli žini deželne bolnice iščem od 1. avgusta naprej. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Odv. 289S5 Opremljeno sobo z vso oskrbo, pri mirn družini ali samostojni go spe išče starejši gospod Cenjene ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Zelo soliden 82«. 29082 Sobo s posebnim vhodom In hrano oddam s 1. avgu stom 2 gospodoma ali gdč v Vodmatskem okraju. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28977 Sobo opremljeno alf prazno, za Bežigradom aH v bližini išče gospod. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj 48«. 2896S Sobo išče gospod s svojo triletno hčerko. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ood šifro »Solidno 93«. 28893 Dve prazni sobi veliki, parketirani, z elek trično razsvetljavo in bal Iconom takoj oddam I ali 2 osebama — najraje zakonskemu paru brez otrok Poizve se na Resljevi ce sti št. 30, pisarna. 25931 Vlsokošolka išče opremljeno sobico 15. septembrom. Takojšnje ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod šifro »Zračno« 28808 Separlrano sobo lepo opremljeno, po želji s souporabo klavirja in kopalnice takoi oddam. Naslov pove oglasni oddelek Jutra«. 29139 2 lepi sobi separiranim vhodom hi električno razsvetljavo ter parketom poceni oddam avgustom dvema gospodoma aH gospodičnama Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 29222 Solnčno sobo opremljeno, z elektr. razsvetljavo, parketom in posebnim vhodom, v Komen-skega ulioi oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 29259 2 separiranl sobi oddam sa Opekarski cesti št. 23 29228 3 opremljene sobp ob glavni cesti, 20 minut od Boh. Jezera oddam skupno aH posamezno po dnevni ceni Din 15 za posteljo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 29252 Sobo opremljeno aH prazno, posebnim vhodom oddam sredini mesta boljšemu solidnemu gospodu. Naslov oglasnem oddelku Jutra. 29302 Opremljeno sobico z elektr. razsvetljavo oddam gospodu s 1. avgustom. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«. 29224 Zračno sobo oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku JutTa«. 29250 6 komfortnih - stanovanj v novi hiši oddam za mesec november. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »6 stanovanj«. 29073 Zakonca brez otrok iščeta čedno tn solnčno stanovanje 1—2 sob in pritiklin v centra. aH bližini, za september ali oktober. Plača do 900 Din mesečno. Ponndbe na ogl. oddelek »Jntra« pod šifro »Stalen 7/71«. 28971 V Št Vidu ali blizu i š 5 e mlad zakonski par eno- aH dvosobno stanovanje pritiklinami za september. Ponudbe na ozlasni oddelek »Jutra« pod šifro 28733 »St Vid«. 29094.Jutra«. Stanovanje 2 sob. kuhinje la prftfklin oddam mirni stranki. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 29277 Sobo oddam takoj gospoda. Oo-sposvetska 6. zadal. I. nadstropje. 29167 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam s 1. avgustom starejšemu solidnemu gospodu. Tavčarjeva al. 13. H. levo. 29165 Sostanovalko po nizki cen) sprejmem v lepo hi zračno sobo s posebnim vhodom ter elektriko v Rožni dolini, cesta VI .52._292"» Opremljeno sobo z elektr. razsvetljavo ta posebnim vhodom takoi oddam v sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek 2 opremljeni sobi vezani, event. 1 prazno, v I. nadstropin, v bližini kavarne »Evropa« oddam. — Ogledati med 14. in 16. nro Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 29237 Solnčno sobo lepo opremljeno, v centru mesta oddam 1 aH 2 boll-šima osebama. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«. 29303 Lepo sobo z balkonom, prazno ali opremi leno v centru mesta oddam gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«. 29285 Opremljeno sobo z električno razsvetljavo In souporabo kopalnice oddam na Domobranski cesti 17-1. 29305 Eno osebo sprelmem za 200 Din v lepo opremljeno čisto sobo s posebnim vhodom in elektriko. Sp. Šiška. Janševa cesta 12. 29306 Sobo lepo opremljeno oddam samo boljši osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29312 Starejša dama išCe ooremlleno sobo ori mirni rodbini Ponudbe pod šifro »Mirna«/7D0. 28700 ^no aO dve sobi >ddam s 1. avgustom za pisarno prazni, ali samostoi-lemu gospodu opremljeni Električni šttr>. ec ima posebej. Vršič. Gledališka ul št. 4-1. med 12. in 15. uro. _ 29315 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, blizu dramskega gledališča takoj oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 29105 Prazno sobo z elektr. razsvetljavo, parketom in posebnim vhodom s stopnjišča takoi oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 29100 Mladenič star M let. z premoženjem 25.000 Dtn želi znanja z gospodično aH vdovo z primernim kapitalom, posestvom ali gostilno. Dopise z polnim naslovom In slik« pod značko »Ljubezen 34« na oglasni oddelek »Jutra«. 29154 Opremljeno sobo parketirano in z električno razsvetljavo ter kQpalnico na razpolago oddam v Ilirski ulici 17-111. 29037 Sobico s posebnim vhodom in elektriko oddam gospodični v Mariborski ulic! 17 — vila »Stadion«. 29104 2 opremljeni sobi lepi, seoarirani oddam sredini mesta solidnim osebam. Kopalnica na razpolago. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29019 2 veliki prazni sobi s posebnima vhodoma _ skupno ali posebej odda dr. Kraigher L.. Krekov trg 10-11. ZJ29S 2 sobi opremljeni, ločeni takoj oddam. Kodeljevo. Zadružna ulica 3 29290 Sobo čisto hi čedno opremljeno, parketirano. v sredi me sta, najraje blizu glavne pošte iščem s postrežbo. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod šifro »Višji uradnik 27«. 29327 2 sostanovalki poceni sprejmem. Novi trg št. 2—II. 29276 Lepo sobo s poseb. vhodom in elektriko, blizu frančiškanskega mostu oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29316 Kot sostanovalca sprejmem gospoda z vso oskrbo, event. samo z zajtrkom. Poizve se v Simon Gregorčičevi ulici št. 12, pritličje. 29328 Opremljeno sobo lepo. v vili na Mirin od dam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 29360 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in lepim razgledom, v centru mesta oddam takoi solidnemu gtfspodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 29362 Dijaka ln dijakinjo v starosti do 16 let. boljše družine sprejmem pri-četkom šole na stanovanle in hrano, na zračni točki periferije in bližini centra, kopalnica v hiši ln vrt na razpolago. Ceni. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Dobra oskrba Mirie«. — 29334 Dijakinjo na hrano in stanovanje sprejme mirna družina. — Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 29322 Kdo si želi na dober užitek Za obresti od Dfn 128 do 150.000 vzamem starejšega gospoda ali gospo na užitek k prav pridnim mirnim in vljudnim ljudem. Užitek: Zelo dobra ter zdrava hrana, perlio ter dobra postrežba, lepo opremljena ter prijazna sobica za stanovanje. Okraj v Sloveniji in zelo zdrav. Kapital se lahko vknjiži. Natančneje se poizve v oglasnem oddelku »Jutra« pod »Dober užitek«. 28817 Starejša osamelka išče starejšega osamelca. Neauonimne dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Osametost«. 29172 Z gospodično ali vdovo z 100.00O Din želim znanja za !zk ■ Sli krepi in zdrav) ŽELODEC LOVRO SEBENIK Ljubljana VIL 10214 Zidno opeko S zarezane MIhe najboljšega modela, prvovrstno blago, prezimi dobro, ki se ne lušči, streho dobro zapre, nudi 10412 opekarna tovarna F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana, Prešernova nI. Samostojna, vsestransko zanesljiva GOSPODinJH starejša oseba, zmožna slovenskega in nemškega jezika, se IŠČE za večje gospodarstvo na deželi. — Poznavanje vrtnarstva je pogoj. 10418 Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro: »Starejša moč«. Pohištvo SPALNICE vsakovrstne in razno drugo pohištvo po najnižjih cenah nudi Matija Andlovsc strojno mizarstvo 104KOMENSKEGA ULICA ŠTEV. 34 c.« o i: 2. ® sr» < e u « Ležalne stole oo 140. po povzetlu 150 Din Spalne fotelje patent, divane otomane garniture, modroce. posteljne mreže, železne zložljive postelje in tapetniške izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan tapetnih 141 Mestni trg štev. 13. ciinica jiirija LJUBLJANA, MESTNI TRG 17 Telefon 28-25 Manufaktura, čevlji NA OBROKE Stalna razstava umetniških slik in velika izbira okvirjev A. KOS Ljubljana Mestni trg 25. nasproti magistratu Najnovejše tnvalidsice stole izdeluje Tovarna Pelikan Ljubljana VII. 1 411 •Vazftatiffo. iHranilnica Gntecilih občin v £fub1fani tem potom vljudno javlja cenjenim vlagateljem, občinam ustanoviteljicam, častitim župmm uradom in ostalemu občinstvu, da se preseli z dnem 1. avgusta t L v nove poslovne prostore o (Vzajemne zavarovalnice na •Mi/elosicevi cesti. 10377 Ravnateljstvo Hranilnice kmečkih občin v Liubfiani Otok Koločep Dubrovnik peszl]oa Kalamota, na naj lepšem kopališču dnbrovm ške rivijere. Penziion s ko-peljo 65—75 Din. Zahtevajte prospekte! Posestnik ak. elikar Marčid. 2520S Letoviščarji! Gostilna Kajžar, Rateče-Planica. Gorenjsko (900 m) se priporoča. Sobe za tuice Stanovanje in hrana dnevno 40 Din. 27582 Meseca septembra odpro penzionat V zavoda ustnilienih sester | v Kamniku. Sobe prostorne in zračne, odkoder je lep razgled na Kamniške planine in ve strani. Sprejemajo se gospe. ki hočejo biti z vsem preskrbljene. — Plačilo oo dogovoru. 28981 Poziv! Pozivam vse one. katerim sem kaj dolžan, da se takoi ori meni zgiasijo, ker bom sicer primoran vse tozadevne govorice sodnijsko zasledovati. Triglavčanin — Slovenjgradec. 29255 Strojbarjeva Micka iz Sodra žice naznanja znancem, da vodi restavracijo pri »Martin-co« v Zg. Šiški poleg novega gasilnega doma. 29358 Pljuča! Zdravniški zavod dr. Plečnika za pljučne bolezni (Privat Lungenheilanstalt) Sečovo. pošta Rog. Slatina. Prospekt 3 Din. 28836 Pisalne stroje 9 rabljene kupim za žitno trgovino v Banatu. — Ponudbe z navedbo, cene in znamke na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Žitni trgovec. Banat«. 29310 Pletilni stroj vzame proti odškodnini v najem Anica Prek, Karadžičeva ulica štev. 12. Koleziia — Trnovo. 29264 Stroj za brušenje žag zatesnilm skobelni stroj la amerikansko krožno žago za letve proda Ivan Sirak. Maribor. Podbrežka c. is 29153 Autokaroserije izdeluje in popravlja iMurtStBGI* Ljubliana, Lepi pot pri tobačni toverm 1 10414 IZVANREDNA PRILIKA t Železna služinska patenl postelja zložljiva, s ta-peciraAom madracom, zelo praktična za vsako hišo, hotele, nočne službe in potujnče * osobe stane samo Dt» 393.—. Razpošiljam po poštne* oom povzetju. ioi2e| ZAHTEVAJTE VZORCE! * ZAHTEVAJTE POTNiKA! Obvestilo tapetniške obrti KOBILICA Avgust, Lfublfaaia Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem OIVORIL z današnjim dnem svojo TAPETNIŠKO DELAVNICO na Dunajski cesti štev. 25 Vhod Dvožakova ulica 3. Z ozirom na večletno prakso pri najuglednejših firmah v tu in inozemstvu, zagotavljam vsakomur najsolidnejšo postrežbo in popolno zadovoljstvo. Za cenjena naročila se najvljudneje priporočam KOBILICA AVGUST S B B Vsak kamenit tlak je tra in mrzel. Samo „FAM.A" azbestni tlak je topel in elastičen! Parketi, deske itd. se udajo in škripljejo: Samo po „FA31A" azbestnem tlaku je tiha in prijetna hoja. Polaga samo: »FAMA«, prva jugosl. tvornica vlitih tlakov, _ LJUBLJANA, Tesarska ulica št. 3. 10415 Lesena patent p6ste!|a, zložljiva. • tapeciranim madracom, zelo praktična, stane lamo D 280. LelalUa M »nnčan!« — (Liegcsluhl) najnovije vr-. sti, slane lamo Din 150. Madrad "panfenl t volilom stanejo samo D 750. L. BROZOVie, ZAGREB ttlCA 82. 262 Vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem naznanjava tužno vest, da je najin iskreno ljubljeni, predobri soprog in stric, gospod Fran Premrov podpreglednik fin. kontrole v pokoju v petek ob 20. uri, previden s svetimi zakramenti, po dolgi in zelo mučni bolezni Bogu vdano zasnuL Pogreb najinega ljubljenega pokojnika se bo vršil v nedeljo ob 16. uri popoldne iz mrtvašnice Splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, 28. t. m., v frančiškanski cerkvi ob 7. uri. V Ljubljani, 26. julija 1930. Globoko žalujoča soproga MARIJA in nečakinja NINA. 10420 Zahvala. Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja, ki so nam došli ob prerani in nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega soproga, preskrbnega očeta in starega očeta, dragega brata, tasta, strica in svaka, gospodi. Jure j a Šterl* a trgovca in posestnika na Vinici se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. čut dolžnosti nas veže posebej se zahvaliti prečastiti duhovščini, za obiske med boleznijo in za častno spremstvo pri pogrebu, g. dr. Kusslu za veliko skrb in požrtvovalno nego, ki jo je izkazoval pokojniku do njegove zadnje ure, vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vencev, občinskemu odboru na Vinici, Požarnima društvoma z Vinice in Cernom-lja, dalje vsem zastopnikom raznih uradov, korporacij in društev, sosedom in sovaščanom, ki so se v tako častnem številu udeležili pogreba blagopokojnika. Dalje naj blagovolijo sprejeti našo globoko občuteno zahvalo gg. pevci iz Cernomlja za prelepe žalostinke ter gg. govorniki, ki so se ob odprtem grobu tako iskreno poslovili od našega dragega pokojnika in nam s tem v najtežjih trenutkih lajšali našo boL Končno naj se zahvalimo še dolgoletnemu in požrtvovalnemu hišnemu prijatelju in kumu, gospodu Franu Lovšinu za vse, kar je v teh težkih dneh storil za nas, vsem mnogobrojnim pokojnikovim prijateljem in znancem, ki so od blizu in daleč prihiteli izkazati zadnjo čast svojemu prijatelju. 10424 Se enkrat vsem naša najiskrenejša zahvala, Vinica, dne 25. julija 1930. Globoko žalujoči ostafi. Šved. pletilne stroje najnovejše, na ročni ali motorni pogon dobavlja »Tehna« družba. Ljubljana, Mestni trg 25-1. 290 Cenjenim trgovcem, obrtnikom in zasebnikom se priporoča ..BRZOPROMET" auto-prevoznlška družba z o. L, Ljubljana, Miklošičeva c. 14- I co O Prevažanje vseh vrst blaga, odvoz in dovoz na kolodvor. — Prevozi tuffi na deželo ob vsakem času in najhitreje. Jamstvo za točno in brzo dostavo. Minimalne prevozne tarife, pri stalnih prevozih popust po dogovoru. — Cenjena naročila naj se oddajajo osebno ali telefonično v pisarni, Miklošičeva cesta štev. 4. Telef. št. 2182. V. Wll£!aniss KRVAVA MAŠA Epopeja ' francoske revolucije. »Nocoj, ko smo aretirali l '^troya-' »Leroy je aretiran?« , . .. ,. „ v. . »Da, in jutri zjutraj bo Stal ^ed »"evolucijskim sodiscem. Kaj to pomeni, pa itak veste, državljt T* nlinv1"iT zgode nič koliko,« je rekel Javoir. »Dogodkov je bilo izza vaš> £ , odsekom a javno bla_ »Državljan Robespierre se ieme» Maisons-Alfort. v svojo vilo. gmjo. Kakor slišim, se ie umakn * Ia in mora Državljan Couthon trna zdai St p y s0 mu njegovj in skrbeti za vse m ker je Robesp^ ^tiio da se iim elave Robespierrovi n^promikitiopo^« * gZ majejo na ramenih, poslali v nišo vi """ bila vaša odsotnost voda na mlin.« -v „_____ Hektor je kar strmel. Pomen tist j*-* IJETmh! mu je bil zdaj mahoma jasen. On * bl J^J ** Z pripravljal njegovo strmoglavljenje za trenutek ko postane = nasprotnikom nadležen. Videti je t da * med "ektonevo odsotnostjo ta čas napočil. Očividno se ^ moral Leroy lotiti vloge, ki so jo bili namenili Jeanu Francoisu larpentierju. A na čigavi strani je stal Grand-Duc? Najbrže ne na C -^titiionovi! Neutrudno sta dirjala dalje ter naposfe d1 po 1kratki zamudi ob mestni barijeri razgreta in blatna dospel a do C°uthonove hise v ulici Sv. Honorija. Na dvorišču, ki so ga rai-svetljavale plamemce, je stal sredi policistov, ki so ga obdajali, *>,ad ,čl^ek 2 zvezanimi na hrbtu. Njegove oči so prepad 'ne 2ledale naoKo11 m njegov obraz je bil bled od groze. - _r , _ . Hektor je odločno krenil po stopnicah ► v/ata v Couthonovo stanovanje so bila odprta. Ze od daleč je S&sal n™mca, ta je s krakajočim glasom nekoga ošteval. Vreščeč g&s, ki ga je Hektor Se predobro poznal, mu Je odgovarjal. Ka praga se je mladi mož za trenutek ustavil. Vedel je, da ga čaka težka preizkušnja. A misel na zavratni napad, katerega je bil, o tem je bil prepričan, zasnoval samo grbec in nihče drugi, mu je dajala moč in pogum, da je mirno gledal dogodkom naproti. Odprl je vrata ▼ družinsko sobo in vstopil. Grbec je stal pred kaminom. Rumene zverske oči so se mu iskrile sredi bledega obraza. Živčno si je grizel nohte in tako obiral prst za pjstom. Videti je bilo, kako ga kuha gnev. Njemu nasproti je ležal Couthon na svoji zoff. Na glavi je hnel belo nočno čepico in stara halja mu je visela okoli ramen. Njegov obraz je bil ves poten in oči so mu sovražno plamenele. Preteče je mahal z vzdignjenm kazalcem in kričal: »V glavo vam vidim, podla duša, vso hišo mi hočete zastrupiti, vi in vaši dični pajdaši i Ali ste videli spodaj svojega varovanca? Nu, Fourquier me bo že rešil tega človeka. A pazite, Grand-Duc, pazite se, da ne pride vrsta tudi n" vas! Za Bogal Ali ne bo konca tega večnega izdajstva? In ne samo, da mi pošljejo v hišo vohuna, ampak še poštenjaka se upajo zmanjševati v mojih očeh, ki mu popolnoma zaupam!« Ko je ves zasopel premolknil, je zagledal Hektorja, ki je stal pri vratih. »A, evo Charpentierja!« je vzkliknil. »N«, kar pričnite s svojimi obdolžit vami, državljan komisar!« Grand-Duc je vzel prste iz ust. Videti je bilo, da mu podaja vroče. »Ne z obdolžitvami, državljan,« je zajecljal. »Hotel sem le, da mi Charpentier pojasni svoje občevanje z nevarno vohunko,« — pri tej besedi se je potuhnjeno ozrl na Couthonovo ležišče _ »z neko Luizo de Maiet, aristokratko iz Clemont-Ferranda v Au-vergni.« »Molčite!« je zarjovel Couthon in sedel pokoncu. »Mar hočete trditi, da je Charpentier v kaki zvezi s to osebo?« Grbec se je zvijal in si grizel nohte. »Trditi nočem prav ničesar. So pa neke podlage za sum »Povejte, kaj veste, la ne bodite kakor mačka okoH vrele kaže!* je velel Couthon. »Tisto noč, ko je prišel državljan Charpentier v Pariz,« je pričel komisar, »je policija vdrla v stanovanje zarotnika Engstroma. ki je bfl že tisti večer dobil plačilo za svoje lopovščine. Mladega človeka z imenom Simona, ki je hotel pobegniti i? Engstromovega stanovanja, so ustrelili, drugi, ki ni bilo moči dognati, kdo je, se je sam ubil Neki Van Brink, tudi zarotnik, ki so ga že prej prijeli, je povedal, da čaka Engstrom na obisk mladega moža iz inozemstva. Njegovega imena ni vedel. Neznani samomorilec vsakako m bil mlad. Dobro poslušajte, kaj vam zdaj povem! Engstromovo stanovanje ima še drugi izhod, ki vodi po tajnih stopnicah v trgovino s plašči ,Au Cupidon' in od ondod v ulico de la Loi. Tisti dan, ko so p n-jeli Engstroma, je Luiza de Mallet, obče znana pod imenom Loison, še pozno v noč, ko so bile vse druge šivilje že odšle, ostala v trgovini. Dva dni potem je odpovedala svojo službo in šele tedaj so v trgovini pogrešili črn svilen plašč. Tisti dan pozno zvečer sem našel ta plašč v posesti državljana Charpentierja. Samo trenutek« — vzdignil je roko, kakor bi prosil Couthona, naj molči in naj mu ne seže v besedo — »samo trenutek, državljan, moja zgodba bo kmalu končana. Nekaj dni po dekletovem nestanku je prišel v prodajalno mlad človek in vprašal po njej. Na žalost je trgovina od tistih dob zaprta, tako da še nismo mogli dognati, kdo je takrat govoril z njim. Mislim pa, da so mladi mož, katerega je pričakoval Engstrom, državljan Charpentier, mladi mož, ki je dobil plašč — gotovo zato, da bi ga bilo težje spoznati — in mladi mož, ki je pozneje iskal Loison v trgovini, vsi ista oseba. Res me zanima, kaj bi k temu pripomnil državljan Charpentier.« Hektor je po Grand-Ducovem pripovedovanju spoznal dve veseli dejstvi. Prvo je bilo to, da grbec še vedno ni slutil, da je bil Hektor v Engstromovem stanovanju, drugo pa to, da Grand-Duc očividno še ni bH izsledil starikave voditeljice trgovine s plašči. S tem je bil njegov bojni načrt določen. 289 m ■ Trstje za strope naročajte le pri domači tvornici, kate ti1 EDINA izdeluje to blago Iz najt Kvljšega materiala in pL i^afa nafcenefe Jos. R. \°UH, Ljubljana GradaSki i ^ ^ « teL »51* Z zakonom zaščiteno. "V ^ ■ Zahtevajte iVeni/et Mm Suttnerp JCfubtfem^A 1 6 Največja zalog; * zlatnine hi sreb ta&ne Lastna profcokolirana I yvaTna « v Svld Prešernova \ *tflca 4- % (Poleg framčiškai oerkve.) sm m tfeSte «i "»I4— d — Zahtevajte cenik, gra t* frank®- rt* 750 cm*, z močno prikolico, v dobrem stanju, ceneno na prodaj. Ponudbe na elektrarno Fala d. d., Maribor 10384 CENIK Konzum brezalkoholnih pijač iz leta ▼ leto zavzema vse večje dimenzije! — Istočasno se je utrdilo prepričanje, da različni preparati delujejo škodljivo na zdravje In samo naravni sadni soM, pomešani z ogljikovo kislino, prožajo prijetno, zdravo svežino! Z ORIGINALNO ANGLEŠKO NPAKKLET SIFONSKO STEKLENICO si lahko na vsakem mestu in vedno pripravite Vaše osvežujoče pijače vsake vrste sami in najceneje. — Zaradi tega ne odlašajte več, temveč si nabavite SPARKLET - STEKLENICO v njeni mnogostranski porabljivosti v prvi drogeriji, lekarni, trgovini delikates, železnega ali steklenega blaga. ! Cena Din 150.— ! Centrala: Jngoslavensko Sparklet poduzeee d. d., Zagreb (Marticeva ulica 31). Svetovni patent. A. KIFFMANI Maribor 136/a speciJaNtt nn« bolj«* PBIROMA RADIOAKTIVNA ISAClfA ZDRAVIs onemoglost, arteriosklerozo, kožne, lenshe tn očesne bolezni, potem bolezni žlez, črevesja in želodca, dihal, spolnih in sečnih organov, ledvični in žolčni kamen, živčne bolezni, zapaljenje sluznic, golšo, hemoroide in neplodnost. Pije se z vinom, mlekom in sadnimi sold. Zahtevajte povsod osvežujočo Sisačko mineralno vodo; ohranila In popravila Vam bo zdravje. poslovne prostore in skladišča za ea^iterijsko veletrgovino IŠČEMO v naiemv^ postev pridejo Miklošičeva, Kolodvor a Dunajska cesta. KUI »EVIO event tudi HIŠO v strogem centru , eSesta. Ponndk* P**1 snaSko »Veletrgovina« na oglasi oddelek »Jutra«. 10393 Za1?^ENIJO I5CEMO izkušene POTNIKE za prvovrstni 3 tvornioo špirituoze. Re» flektiramo mo m prvorazredne, ao* lidne moči, W 90 dobro uvedene. Ponudbe i »Za*23892« na Publi* citas d. d. Za £ reb^Hc^^^^^^^ Kraljeviča Prekrasno moi ° kopališče in ietovi-SCe, * ure od 8ui 8 I»rnikom ln do- ber avtobusni pro. ■ P<»taJe Crikvenlca. Izleti v lgUčaate gozdove. Kopanje ta različni 1 oa suhem in na vodU Številni bot. jP* P®0*10®1 to P»tvat-na stanovanja nudijo \ Prijetno bivanja, to to so »Praha«, »Unl »Riviera*«, »Oa-rovo«. Restavracijo: »Zrinjt **«. »Bosna«, »Zagreb« tn mnogo manji ^ gostilna. Prospekte pošilja na 1 4el30: I4e«l«no povjerenstvo, Kraljeviča^ v 10 ' »Potnika«. ZA POKRIVAmE -/TREH- ZA OBLAGAN3E —-fTEN- ZA ELEKTRIČNE ——IZOIACI3E- -CEVI ZA- MANAUZACI1C Zahvala Ko nam je neusmiljena smrt ugrabila našega prisrčno ljubljenega sina, brata Toneta Maleja / smo prejeli iz vseh delov naše države in inozemstva toliko tolažilnih sožalnic, da nam ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Zato izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo vsem, ki ste ga kropili, mu poklonili toliko cvetja in ga tako častno spremili na njegovi zadnji poti. Vaše solze, ki ste jih pretakali z nami, so bile in so nam še v največjo tolažbo. Bog plačaj vsem vse! Rodbina Matejeva. 10398 pisarne 336 Kreditni zavod za trgovino in industmo LIUBLIANA, Prešernova ulica štev. lastnen* poslopiu) ObrestOTanja rlog, nakup in prodaja rsako-rrstnib vrednastub papirje*, Mi bi »»hrt, bar zrna naročila, predajati i« krediti vsak« vrste, eekempt ia inkaso menic ter na&a tila v tu- ie iiozesastro safe • deposits itd. itd. itd. Br za jarke: Kredit, Ljubljana _ Telefon it 8040, 8457, 3548 fnterorban 8706 2806 57-L I........................................M Izdelovanje žičnih izdelkov $IMEN S., Jesenice-Fužine 14g nudi najceneje mreže za ograje, za postelje, za presipan je peska, za okna itd. ▼ vseh velikostih. Zahtevajte v lastnem interesu ponudbe! Oficirske in lovske škornje izdeluje po meri 10239 Zalokar Gosposvetska cesta 8. Stavbeni materijal vedno ln najcenejše na zalogi pri MATERIAL trg. d. z o. z. LJUBLJANA, Dunajska cesta 36. Tel. 27—1«. Brzojav: Material JHlladoiitna lepota! NOVA KOŽA OBRAZA. Z »porabo ipohalnega medicin. biološkega preparata dr. Dorraine & de., Paril, »Astrigervt Sp€«iil Venuec postane obraz v 10—14 dneh pomlajen. fegub'jo 66 za r i d n o vse gube, madeži, pege, boboljice, maščoba in gro'ba koža. — Obrai poetane nežen, svež in meh.ek, kj-jkor pri majhnem otrok*. -Garnitura etane 92 Dia. LEPA OKROGLA IN POLNA PRSA ao ibM Tt^-kf dame. C« prav eo prša še ta*ko jako eakTžljana in viseča, dobila bodo x uporabo »Lait dd Juno« tavidno bajnoet, okrog-loet in tTdnoet r najkrajšem času. Stan, ) i» Din, RAVNO DR2ANJE TELESA M doseže s niRbtvijo »Saša Geradehal-terja«. Pof-pešn>e normalno dihanje in pravilno delovanje pljuč. V 14 dneh se pri polnjen in grba«t hrbet popolnoma poravna. Stane 52 Din. »CENT1POLIA« kosmetičnl »vod, Zagreb, JnriHčeva a žahtevajt* breaplačne ilustrrv^nif upnike! IV Dostojevskij — Vladimir Levstik Selo NtepančikoTO In njegovi prebivalci g o fc Humoristicni roman. Izdala Tiskovna zadruga t Ljubljani Vedra kakor pomladmi dian je ta knjiga, pokia, živaihna in ■nasmejana — po pravici se trdi o nji, da je najboljši humoristični roman na svetn. Selo Stepaneiikovo je najprijetnejša pitala »Dostojevslčme« za tiste čitotelje, ki sicer ne marajo Dostojevskega, češ, da je premalo umfjiv ali »prežalosten. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani In velja bro§L rana 44 Din, v platno vezana 56 Din. % O < 88 £ nI I? % in njene podružnice LJUBLJANA, KRANJ, KOTOR in SEOFLJE Delniška glavnica: Din 55,000.000.— Rezerva: Din 6,343.000.— kupuje in prodaja 1 % in 8 % obveznice drž. inozemskega posojila v zlatu od 1. 1922. (Blal-rovo posojilo) — 7 % obligacije državne hipotekarne banke v zlatn od L 1927. (Seligmann), kakor tudi vse ostale državne in privatne vrednostne papirje. Eskontira: menice; sprejema: vloge na hranilne knjižice ln tekoče račune; daje: predujme na državne papirje, kakor 7% in 8% Blairovo posojilo, 7% obligacije Seligmann, 7% investicijsko posojilo, ratno šteto, ter vse kotirane papirje. Prodaja in kupuje: devize in valute ter izvršuje nakazila v tu in inozemstvu najkulantneje. 10370 ^Standard • • V Prodaja ostankov letnih vzorcev otročjih, dekliških, damskih e.t.c. po znižani ceni: Din 40--Din GO*-Din §0*-Bin lOO*-l>in 120-- Od 29.jiilija dalje, dokler zaloga traja. Zahvalni g. p rima riju dr. Franc Minafu, ki je tako uspešno izvršil težko želodčno operacijo, in ga priporočam vsakemu. 10364 JOSIP MAČEK, Zadobrova. DVOKOLESA — teža od 7 k« naorei najlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpreprostejšega do najfinejšega modela. Izdeluje se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji, pneumatika, posamezni deli. Velika izbira, naj nižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki frank o. TRIBUNA F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA. Karlovška cesta št. 4. Hotel in restavracijo z vsem inventarjem in hišo, renomiran in uveden posel, v Zagrebu, v centru mesta, takoj NA PRODAJ zaradi boleznL Potreben kapital 1,200.000 Din, ostanek pod ugodnimi pogoji. Reflektanti naj se javijo pri Jugosl. Rudolf Mosse d. d., Zagreb, Jelačičev trg 5, pod »Goldgrube«. 10358 ŠOFERSKA ŠOLA oblastveno koncesijonirana L GABERŠCIK, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiweisova cesta št. 52. Prihodnji redni tečaj prične 1. avgusta Družabnika z večjim kapitalom išče manu/.f jrturna veletvrdka, ki želi ustanovi v Ljubljani podruznfr fio-veletrgovino. Odjemalci ze stalni po vsej državi. 10397 Dobiček e ^ gg % Ponudbe z referencami na ogiasm oddelek »Jutra« pod »Solidno m vpeljano«. V v- . INSERIRAJ7 J v „JUTRU" Ant.Rurj. LEGATov enoletni trcovf^i tečai v Mariboru (Odobren od Mlnistrstr- A trgovine in Industrije v Beogradu.) ' Jčni predmeti: nauk o trgovini in me enostavno, dvostavn^ ^ ameriško knjigovo fetro trgovsko računstvo, ' • slovenska koresponr r' fenca in kontoma dela, srbsko-hrvatski je 2 ^ ko_ respondenca, nemška trgovska korespon- denca, . ^ gospodarski zea/ Njepj^ Končni izpf c-1 ^ izpričevala pod državno kontrolo. Lastni peimonat za dečke. TAlC £XEK DNE 2. SEPTEMBRA 1930. Mrrp6^ ^"'Nppkično pri ravnateljstvu zavoda, Maribor, Vrazova ulica 4. blagoznanstvo, slovenska stenografija (sistem Gabelsberger), strojepisje in nauk o pisarniških strojih, lepopisje, slovenščina, nemščina, nemška stenografija (enotni sistem), italijanščina. Portland cementna tovarna d. d. Telefon št 1 priporoča svoj prvovrstni izdelek Dovje-Mojstrana ustanovljeno 1. 1892 Portland-cementa Dobavlja se promptno iz tovarne Zastopnik za Ljubljano in okolico: 30SP GAGE L, Ljubljana 10400 Šolski drevored, Tel. 2547 ZAHVALA Ipisana izrekam tem potom toplo zahvalo vseWx' ki so sožalili ob smrti moje hčerke PEPCJE snef"^* častftima duhovnikoma, pevcem, godbi, gtv J. podpukovnici in onim, ki so položili pokojnici •ec na grob kakor tudi vsem, ki so spremili pre-1117 .O hčerko na njeni zadnji potL Dobova, dne 24. julija 1930. 10410 Marija Dragovič. V familialu C/6 uživa sedem oseb največjo udobnost, ker sqsedeži široki in v smeri vožnje. Jeklena karoserija dtt^ je vozu o^. pornost v vsakem pogledu, ona ga ščiti proti ^^ nevarnosti ceste. ; »i CITROEN je najidealnejši voz za izlete Iz (jrugi110) je tudi najcenejši ne samo ob nabavki, ampak t U(jj ppj vzdrževanju, ker je najekonomičnejšL Lahko ^ fcupftg na dolgoročna odplačila, kar omogočuje, da vs' ^^ z majjlnc> gotovino pride do današnjega največjega 7 j bivanja. mm i" nsa "flMHK M77 pra lna prodal Dunajska c. 23. Carl Pollak d.d. 10378 Generalno i astopstvo za Jugoslavijo Ing. DJOKI6 I VUČO S^d^^ur^^ica ir^i ."T ^ Zvonimircva obal. 2, Sarajevu. _ Djukan