I ti Slovenec American In Spirit; Foreign In Language Only i, 1 advertising medium to reach a quarter million Slovenians in the United States. Rates on request Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo D. S. D. Organ of the Best Element of Americanized Slovenians. It covers News and Contains Matters of Special Importance to Them Not Found Elsewhere JOLIET, ILLINOIS, 12. MARCA 1918. TAJNIK BAKER NA FRANCOSKEM. Ameriški vojni tajnik varno dospel v neko francosko pristanišče in se podal na fronto. NA POSVETU S PERSHINGOM. Razgovor o mnogih vprašanjih, važnih za pridobitev zmage. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 12, 1918, as required by the act of October6,1917. Z. D. zadržujejo Japonijo. Washington, D. C., 7. marca. — Ja-Ponija odlaša svoj načrt za vpad v Sibirijo, ker vlada Združenih Držav ni hotela privoliti v takšno dalekosežno mednarodno gibanje. Diplomatske brzojavke naznanjajo danes, da je odgovor Združenih Držav na vlado v Tokiu, skrbno pojasnjujoč, da bi bila ameriška pritrditev sovražnega navala na Sibirijo po tujih četah nezdružna z mednarodnimi na celi in vojnimi cilji te vlade, napravil velik vtis na Japonskem in ga skrbno pretehtujejo. Ker je Amerika odklonila potrditev Posredovanja v Sibiriji, so v merodaj-nth krogih priznali, da je Japonija pri držala končno odločitev v stvari in da nekateri njeni rdžavniki v resnici pre-udarjajo kako izpremembo načrta, ki utegnila biti odobrena v tej deželi. riti o njih z generalom Pershingom, možem, na katerega je bilo položeno polno breme odgovornosti za ves ameriški vojni program na Francoskem, ter govoriti ž njim o mnogih vprašanjih, ki so nastala, ovirajoč izvedbo načrtov vojnega departmenta. Nemogoče je bilo za gen. Pershinga priti domov za tako posvetovanje. Mr. Baker se je torej odločil po mnogih posvetovanjih s predsednikom Wil-sonom, iti sam na nadziralno potovanje, ki ga bolje usposobi, kakor misli, za njegovo veliko odgovornost v izpolnjevanju gen. Pershingovih zahtev glede vojakov in potrebščin ter vzdrževanju obratne linije več nego 3,000 milj dolge. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 12, 1918, »s required by the act of October 6,1917. Tajnik Baker na Francoskem. Pariz, 10. marca. — Ameriški vojni tajnik Newton D. Baker je dospel v neko francosko pristanišče. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 12, 1918, required by the act of October6,1917. Na kratkem potovanju. Washington, D. C., 10. marca. — Tajnik Baker namerava prebiti nekaj časa na Francoskem, osebno nadzira- je Nemčija postala večja grožnja nego True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 12, 1918, as required by the act of October6,1917. "Vojna do konca." Washington, D. C., 10. marca. — Nemčija daje vsak dan več tvarine za odgovor, ki ga pošlje predsednik Wilson na grofa von Hertlinga zadnjo izjavo o mirovnih pogojih. Med zadnjim tednom je Nemčija dokazala brez dvoma, da je abotno, staviti zaupanje v kancelarjeve izjave o sprejetju načel demokratičnega miru. Nemčija je ravnala s svojo nedavno podpisano pogodbo miru z Rusijo kot "odrezkom papirja", ko poganja svoje armade še globlje v rusko državo. Sili narode k podvržbi. Nemčija je izdala svojo namero, vzdrževati nadzorstvo z orožjem nad Poljsko, Litvo, Kurlandijo, Estonijo in Livonijo, dočim je obljubila samo-odločevanje vrhovnega vladarstva. Dočim izraža nejevoljo nad zamenjavo Jirarodov od enega yrhovnega vlSclarstva na drugo, je Nemčija zahtevala odstop Dobrudže od Rumunije na Bolgarijo. Skratka, Nemčija je zopet dokazala istinitost predsednik-Wilsonovega izreka, da ni mogoče nobene mirovne pogodbe, vredne papirja, na katerem je pisana, skleniti .s sedanjimi pruskimi vladarji v Berlinu. Raztezajoč svoje cesarsko gospostvo prek Azije ter preteč Sibiriji in Indiji, MINISTER SEYDLER IN JUGOSLOVANI. Avstrijska vlada je baje za načelo pravice avstrijskih narodov do samovladja. NEMČIJA SILI RUSE V SLUŽBO. Finpka podpisala nemško pogodbo. Princ Lvov za sibirsko vlado. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 12, 1918, as required by the act of October6,1917. Važna izjava glede Jugoslovanov. Amsterdam, 9. marca. — Poslanska zbornica avstrijskega državnega zbora, poroča Dunaj, je sprejela štirimesečen začasen proračun potem, ko je prvi minister von Seydler v govoru izjavil, da se vlada drži načela pravice avstrijskih narodov do samovladja (self-government) v njih lastnih ozemljih, toda ne prek mej dežele. drufei vlasti, ne da bi prej v to privolila Nemčija, katera hoče gledati na to, da prip'oznajo neodvisnost Finske vse vlasti. _ True translation filed with the post master at Joliet, 111., on March 12, 1918: as required by the act of October6,1917. "Politični razbojniki Petrograd, 7. marca. — Osrednji iz-vrševalni odbor vojaškega in delavskega soveta pripoznava, da so nemški mirovni pogoji pogoji "političnih razbojnikov", vendar je pozval svoje delegate k moskovskemu kongresu, naj glasiijejo za potrditev miru, pravi bolj-ševijiko glasilo "Izvestja". To je na-s ve tu val, ker je mir omogočil socialni revoluciji "neobhodno potreben rok". Db te odločitve je prišlo zaradi po ftianjkanja močne armade in zaradi slabega pokreta nemških delavskih slojev. True translation filed with the postr master at Joliet, 111., on March 12, 1918, as required by the act of October6,1917. Kajzerjev sin finski kralj? London, 8. marca. — Finska vlada je Vlada, je rekel prvi minister, se drži [ P'osila nemškega cesarja, imenovati princa Oskarja, petega sina cesarjevega, za kralja finskega, pravi stock-holmski tudi pravice do samoodločevanja (self-determination), kolikor je združljivo z ohranitvijo in razvojem celega cesarstva. Vlada je obenem sprejela načelo pravice do narodnega samoodločevanja, po kateri ne sme noben narod zatirati nobenega drugega naroda, in da je vsak narod upravičen živeti svoje lastno življenje v svojem lastnem o-zemlju. Prvi minister je naznanil, da bo pred ložen nasvet zakona v tem zmislu, ki se bo zlasti bavil z jugoslovanskim vprašanjem, katerega rešitev da se bo skladala z dinastičnimi in cesarskimi obvezanostmi Jugoslovanov. Prvi minister je nadalje rekel, da je bilo ukre-njeno za oviranje sovražne propagande v Avstriji. True translation filed with the postmaster at Joliet, III., on March 12,1918, as required by the act of October6,1917. Nemci silijo Ruse v službo. Petrograd, S. marca. — Ubežniki, "Afton Tidningen", ki je to izvedel baje iz diplomatskih krogov, kakor poroča brzojavka na Exchange Telegraph. Izrine Oskar Hohenzollern bo 30 let star dne 27. jul. t. 1. Dne 31. julija 1914 se je princ Oskar očividno proti željam svojega očeta morganatično porpčil z grofinjo Ino Bassewitz, ki je bila dvorjanka cesarice. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 12, 1918, as required by the act of October6,1917. Lvov namerava sibirsko vlado. Petrograd, 9. marca. — Boljševiško glasilo "Pravda" prinaša brzojavko iz Irkutska, ki pravi: "Bivši predsednik soveta ministrov revi^ucijonarne Rusije, princ Lvov, je ustanovil na daljnem vzhodu novo rusko vlado, ki ima zazdaj svoj sedež v Pekingu in ki čaka na izkrcanje japon- Joc že pridobljene stvarne uspehe v Prizadevali vojnega departmenta, postaviti na bojno polje letos armado, ki bo činiteljica v kampanji. Na predvečer svojega odhoda je g. Baker povedal članom časopisja, ki so ga po na-vadi obiskali vsak dan, da ne misli biti odsoten dalje časa. Tajnik in njegovo spremstvo so odpotovali iz Washingtona brez vsakega rugega poskusa za prikrivanje svoje-Ka Potovanja izvzemši prošnjo, naj časopisje ne poroča njegovega odhoda. a8opisi so zopet delovali v iskrenem s°glasju, da napravijo potovanje tako drno kakor mogoče pred nemškimi Podmorskimi čolni za popotno družbo. °bcn namig o potovanju ni bil tiskan. Razgovor s Pershingom. c vec mesecev je vojni tajnik želel sani videti razmere na fronti in govo- kdaj prej zapadnim demokracijam. John E. Redmond umrl. London, 6. marca.—John Redmond, voditelj irske narodne (nacionališke) stranke, je umrl ob 7. uri 45 minut danes dopoldile. , Novica o smrti nacionališkega voditelja je prinesla sožalne brzojavke iz vseh delov države. Kralj George, ko je bil obveščen o dogodku, je izrazil svoje globoko obžalovanje. Prvi minister Lloyd George je bil slično ganjen, ko je doznal novico. Več nego petindvajset let se je John E. Redmond boril za "home rule" ali na Irskem in večinoma med tem časom je bil pripoznani voditelj irske "borbe za svobodo". Rojen je bil 1. 1851. 1 prihajajoči iz mest nedavno zasedenih skih čet v Vladivostoku v svrho, da po nemških četah, izjavljajo, da Nemci sestavljajo vojni zbor ruskih podložni-kov pod nemškimi poveljniki, ki se pošlje na francosko fronto. Rusom pretijo Nemci z usmrčenjem, če se nočejo pridružiti vojnemu zboru. pojde ž njimi v sibirsko ozemlje. "Teleprafska zveza med Vladivosto-kom in Irkutskom je pretrgana. So-vjet v Vladivostoku mobilizira svoje čete za odpor in sestavlja rdečo armado." True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 12, 1918, as required by the act of October6,1917. Finska podpisala nemško pogodbo. Amsterdam, 7. marca. — Uradno je bilo naznanjeno v Berlinu danes o podpisajiju mirovne pogodbe med Nemčijo in Finsko ter tudi trgovinskih in brodafstvenih dogovorov in dopolnilnega zapisnika. Pogodba je bila podpisana opoldne danes. Po sklenjenih pogojih pritrjuje Fin--t-ca, da ne odstopi nobenega ozemlja, niti ne podeli ozemskih pravic nobeni Ti True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 12, 1918, as required by the act of October 6,1917. Sv. oče v skrbeh radi Armenije. Washington, D. C., 8. marca. — Vatikanski krogi so razburjeni nad točko v brest-litovški mirovni pogodbi, ki se tiče povrnitve Turčiji armenskega o-zenilja, zasedenega po Rusih, kakor pravi uradna brzojavka iz Rima danes, in papeški državni tajnik je baje naročil apostolskemu delegatu v Carigradu, storiti korake, da dobi formalnih zagotovil glede usode krščanskega prebivalstva. ■W ------ ..... " ' i i^ŽJZlJk „ rue transi^' c, "nation filed with the posfliiaster at Joliet, 111., on March 12, 1918, as reguired by the act of October 6, 1917 GROBIŠČE NAŠIH PRVIH VOJAKOV USMRČENIH NA FRANCOSKEM. storili"^ 7 1>oltva obešajo ženske in otroke, ravno tako kakor moške, po u-radnem naznanilu od srbske vlade na Krfu, objavljenem danes po srbskem tiskovnem .uradu. Naznanilo pravi: "Protesti, katere je vzbudil v Holan-cliji govor g. Tresič-Pavičica, hrvatskega poslanca v avstrijskem državnem zboru, o avstro-ogrskih grozovitostih v ^Srbiji in jugoslovanskih ozemljih, se zasledujejo z velikim zanimanjem tukaj. "Neki srbski odvetnik, rojen Bošnjak, ki je bil interniran po Avstrijcih in se mu je pozneje posrečilo iti med vojake in ubegniti, piše o tem predmetu v 'Srpskih Novinah', da se Avstrijci niso obotavljali izvršiti" najkri-vičnejše čine v svrho, da popolnijo svoje delo pokončevanja v Srbiji in jugoslovanskih deželah. "Sledeče slučaje navaja, ki ne puščajo dvoma o avstrijskih načinih postopanja. V bosenski vasi Milic je bilo 200 moških obešenih. V vasi Dobre-polje so obesili neko žensko in njene štiri otroke. V vasi Trnovo so Avstrijci obesili tri ženske pred njih hišami in odvedli soproge kot vojake. V So-kosu so pomorili cele družine, skupaj sedemindvajset žensk in otrok. Strašno so pohabili eno izmed žensk. URADNA POROČILA 0 VOJNIH DOGODKIH. London, Pariz in Berlin poročajo samo topniške boje in pozvedova-nje na zapadu. Z LAŠKE FRONTE HALO NOVIC. Britanci nekoliko pridobili severno od Bagdada in vzhodno od Jeruzalema. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 12,1918, as required by the act of October6,1917 Laška fronta. Rim, 6. marca. (Zakesnelo.) — Živahna obnova obojestranskega streljanja je bila med Gardskim jezerom in reko Astico, v bližini Montella in ob nabrežnem pasu. Naše baterije so učinkovito osredo-točevale streljanje na sovražne čete v premikanju v Asiaški krnici, južno od Primolana, na zadnjih slemenih Cola Delia Beretta in v soseščini Lampola na levi od reke Piave. Južno od Tierna so bili sovražni po-zvedovalni oddelki, ki so poskušali prodreti do naših linij, odbiti z izgubami. Ob reki Pasubio smo razstrelili mino in poškodovali sovražnikove postojanke. Zrakoplovstvo. Naši zrakoplovci so bombardovali sovražnikovo zrakoplovišče pri Motta-Di-Livenzi in kolono vojakov na maršu v soseščini Oderza. Neki britanski zrakoplovec je zbil sovražen stroj. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 12,1918, as required by the act of October6,1917. Rim poroča odbitje napadov. Rim, 8. marca. — V krnici Langhi v posinskem odseku so naše patrole nadlegovale sovražnika z uspehom in izzvale oster odboj. V Val-Riofreddu na Asiaški visoki planoti -so bili sovražni oddelki, ki so poskušali prodreti do naših linij, ob-trljevani s strojnimi puškami in pognani v beg. V vzhodnem odseku Asi-aške visoke planote in blizu Monte Delia Friuli je bilo topništvo na obeh straneh zdajpazdaj delavnejše. Zrakoplovstvo. Britanske baterije in zrakoplovci so zbijali sovražne stroje in zažgali dva privezana balona. Pomorski zrakoplovi so spustili dve toni bomb na sovražnikova taborišča pod Grisolero ob dolnji Piavi. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 12, 1918, as required by the act of betober6,1917. Topovi grmijo v gorah. Rim, 9. marca. — Včeraj so bile naše težke baterije delavnejše na gorski fronti od reke Adiže do reke Piave. Sovražne čete in delajoče oddelke smo obstreljevali na Toneški visoki planoti, pri stočišču Assa-Astico in na čelu Frenzelske doline. Baterijsko protistreljanje po sovražnem topništvu je bilo živahnejše v južnem okolišu Montella in manj živahno na zapadni fronti. Severozapadno od Monte Grappe so naše patrole napadle z ročnimi granatami sovražne prednje straže. LETNIK XXYII fronta) ter v zgornji Alzaciji, blizu Ban-de-Septa in vzhodno od Largit-zena. V Lotaringiji so Nemci podjeli po bombardovanju več napadov blizu Par-royske hoste. Blizu Neuvillerja so bile napadajoče čete razkropljene po francoskem streljanju. Blizu Buresa je bil živahen spopad. Francozi so odbili Nemce, ki so utrpeli znatnih izgub. Blizu Veha so bili Nemci tudi odbiti po Francozih, ki so ujeli nekaj neprijateljev. Noč je bila pokojna na ostali fronti. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 12, 1918, a9 required by the act of October6,1917. Makedonska fronta. Pariz, 6. marca. (Zakesnelo.) — O-bojestransko topniško streljanje je bilo zapadno od Dojranskega jezera v ovinku reke Črne in severno od Bitolja. True translation filed with the postmaster at Joliet, III., on March 12,1918. as required by the act of October6,1917. Topniški boji. Pariz, 7. marca. (Zakesnelo.) — Močno topniško bojevanje se je pripetilo v okoliših Dojranskega jezera in reke Vardar, severno od Lumnice in v ovinku Črne reke. Naši napadni oddelki so dovedli bolgarskih ujetnikov. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 12, 1918, iti required by the act of October6,1917. Francoska fronta. Pariz, 7. marca. — Živahno bojevanje s topovi je bilo ponoči v bližini Beaumonta in Bezonvaux (verdunska True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 12,1918, required by the act of October6,1917. Britansko poročilo. London, 7. marca. — Napad, ki ga je poskušal sovražnik snoči vzhodno od Epehyja pod okriljem streljanja s težkimi topovi, je bil popolnoma odbit. Drugi sovražni napadni oddelki, ki so poskušali prodreti do naših linij jugovzhodno od Bois Grenier in vzhodno od Poelcapella, so bili enako brezuspešni. Sovražnikovo topništvo je bilo delavno v dolini reke Scarpe zapadno od Lensa in vzhodno od Ypresa ter je malo pred svitom razvilo znatno delavnost v odseku Neuve Chapelle. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 12, 1918, as required by the act of October6,1917. Nemško poročilo. Berlin, 8. marca. — Fronta prestolonaslednika Rupprechta: Po uspešnem pozvedovanju je bilo trideset Belgijcev ujetih vzhodno od Merckema in triindvajset Angležev severovzhodno od Festuberta. Streljanje s topovi in minometi je bilo poživljeno zvečer v nekaterih odsekih. Naskočni oddelki so dovedli več francoskih ujetnikov vsled sunka vzhodno od Lanenveilla, južno od Berry-au-Baca. Sicer je bilo bojevanje omejeno na pogubonosno streljanje, ki je začasno naraslo na zapadnem bregu reke Meuse. Fronta vojvode Albrechta: Na lota-ringijski fronti je francosko topništvo razvijalo živahno delavnost med krajema Selle in Plaine. Drugod ni bilo nič novega. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 12, 1918, as required by the act of October6,1917. Nemški zrakoplovci nad Parizom. Pariz, 9. marca. — Devet oseb je bilo usmrčenih in devetintrideset ranjenih v snočnjem napadu po zrakoplov-cih na Pariz, je bilo uradno naznanjeno nocoj. Od deset do dvanajst skupin sovražnih zrakoplovcev se je zaporedoma u-deležilo napada. Približali so se mestu po dolinah rek Oise in Marne. Enoinšestdeset francoskih zrakoplovov se je vzdignilo v boj proti Nemcem in je ustavilo večji del istih, preden so dospeli v mesto. True translation filed with the postmaster at JolieJ, 111., on March 12, 1918, as required by the act of October6,1917. Palestinska fronta. London, 8. marca. — Britanske čete vštric ceste Jeruzalem-Nabulus v Palestini so porinile svoje postojanke naprej ob fronti osemnajstih milj tri milje daleč, je naznanil britanski vojni urad danes. Kardinal Serafini umrl. Rim, 6. marca. — Kardinal Domini-co Serafini, predstojnik kongregacije za propagando, je mrtev. Povišan je bil v kardinala v majniku 1914 in imenovan v predstojništvo v marcu 1916. Rojen je bil v Rimu dne 3. avg. 1852. Tfue translation filed with the post master at Joliet, 111., on March 12, 1918, as required by the act of October6,1917. Slovani niso tujci-sovražniki. Washington, D. C., 4. marca. — Neka predloga, sprejeta danes v zbornici, pooblašča predsednika Wilsona, izločiti iz vseh seznamov tujcev sovražnikov (alien enemies) osebe sledečih petnajsterih narodnosti: Alzačani, Čehi, Hrvati, Ogri, Italijani, Judje, Li-tvani, Lotarinžani, Moravani, Poljaki, Rumunci, Malorusi, Srbi, Slovaki, Slovenci. Vsak tujec v vojaški službi se sme po priporočilu svojih višjih častnikov in prič pripustiti v državljanstvo. Amcrikanski Slovenec Ustanovljen L 1891. Prvi, največji in edini glovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Iidaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriika Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. i lastnem domu, 1006 N. Chicago St Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol leta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$150 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., un ke, če kdo ve, kje se nahaja moj bratranec Rudolf Lilek, Selo št. 13, pošta Dragatuš. Če bere te vrste, naj se mi oglasi, ker mu bom zelo hvaležna. Pozdravim širom Amerike vse rojake. Tebi, Am. Slovenec, pa polno naročnikov. Mary Svazich, Box 68, Wenona, 111. JUGOSLOVANSKI POKRET NA SLOVENSKEM. Canonsburg, Pa., 5. marca. — Prosim malo prostora v cenjenem listu Amer Slovencu. Poročati imam par važnih reči, katere spadajo med katoliške Slovence, namreč o sv. misijonu in sv. birmi. Sv. misijon se bo vršil v naši naselbini od 18. do 20. marca, to je tri dni, katerega bo vodil dobro znani misijonar Rev. P. Kazimir Za-krajšek iz New Yorka, urednik Ave Maria. Sv. birma se bo pa vršila dne 25. aprila. Veste, g. urednik, kaj Vam bom povedal? V naši naselbini je bilo slišati zadnji mesec strašno grmenje. Vsi smo mislili, da je nemški kajzer s svojimi 42-centimetrskimi topovi že tu. In glej ga, bilo je pa vse nekaj druze-ga. Veste kaj? Neki J. K. se je pripravljal tožiti Rev. P. Zakrajšeka. Letal je od škvajerja do notarja, od notarja do lajerja i. t, d., in pri tem letanju je pa listine zgubil in Father Za-krajšek je tožbo dobil in zopet "ta črni" na vrhuncu. Ker pa ni mogel od jeze, je pa nekaj začvekal v "Pro-sveti" par svojih fraz, katere že od nekdaj zna, namreč "Pobožnjaki, duševno revše, kaza" i. t. d. Aha, J. K., to je pa originalna pisava! To niso osebni napadi, kaj? Najprvo se ti uči originalno pisati, potem svetuj drugim! Saj nisi še enega dopisa spisal, da se ne bi obregnil v reči, ki te nič ne brigajo. Vsi smo "revšeta", samo on je časten in izobražen. O ti žaba ti, ta ?e pa zna pohvaliti! Torej vsi na sv. misijon od 18. do 20. marca. Zdaj pa pozdravljam vse čitatelje-(ice) tega lista ter mu želim mnogo naročnikov. F. K. Canonsburg, Pa., 7. marca. — Amc-rikanski Slovenec, Joliet, 111. Tu Vam pošiljam naročnino za novo naročnico, Mrs. Mary Ahlin. To je edina mati, ki ima svojih osem otročičev v Mladiil-kem oddelku K. S. K. Jednote. Pač redek slučaj. Dne 18. marca ob 7. uri zvečer bomo imeli Slovenci v cerkvi sv. Patrika začetek sv. misijona in 20. zvečer pa sklep sv. misijona. Vodil ga bode vob-če znani, sloveči misijonar Rev. P. Kazimir Zakrajšek, O. F. M., urednik "Ave Maria". Vabljeni ste vsi Slovenci iz Canonsburga in okolice, tudi tisti, ki se prištevate k odpadnikom sv. vere; če že za druzega ne, pridite pa že vsaj iz radovednosti, kaj je to, kar govori ta misijonar. Iskren pozdrav vsem Slovencem in Vam, g. urednik, pa mnogo novih naročnikov. Vaš Naročnik. Wenona, 111., 8. marca. — Prosim malo prostora v A. S. Zdaj bo eno leto, kar sem se oglasila v tem listu, potem pa ni bilo nobenega pisanja več od nas. Bi mislili, g. urednik, da smo pomrli, pa bi se zmotili. Tukaj gre dobro, dela se vsaki dan, ali draginja je kakor povsod. Tukaj smo imeli letos samo dve poroki. Menda je vojna kriva. Pa tudi štorklja ni pozabila za Wenono. Pustila je kar po vrsti pri treh družinah: Jugoslovanska država. (Straža, 29. XII.) "...Vojna je že sama na sebi, vsled vpliva narodno-zavednih vojakov na manj zavedne, zelo vplival na buditev narodne zavesti med nami, a poleg tega imamo tudi javno označen politični cilj, ker smo sprejeli zahteve po jugoslovanski državi za naš uradni narodni program. Ako ne bomo tega cilja dosegli danes ali jutri, enkrat ga bomo vseeno dosegli, ako ne mi, pa naši otroci ali naši unuki. Niti zedinjena Nemčija niti svobodna Italija ni bila osnovana v enem letu. Vseeno pa verujemo, da bomo dosegli našo neodvisnost ob za-ključenju vojne..." Razmišljanje ob Novem letu. (Slovenec, 31. XII.) "...Zahteva po lastni državi, ta narodni ideal je prešel v meso in kri našega naroda in našel silen odmev. Bodisi da se uresniči ideal jugoslovanske države danes ali jutri, vsi vemo; uresničil se bo, postal bo dejstvo. In več" ni daleč dan, ko bo konec našega robstva in gaženja, konec obupnega trpljenja jugoslovanskega naroda." Izjave slovenskih žen. (Slovenec, 28. XII.) "Slovenske narodne žene in dekleta občin: Senožeče, Dolenja Vas, Senadole in Laze se pridružujemo z dušo in srcem izjavi Slovenk za svobodno Jugoslavijo." Tej izjavi sledi 428 podpisov. Slično izjavo so podale žene in dekleta iz občine Duplje z 224imi podpisi, iz občine Železniki z 292imi podpisi in iz občine Breznica s 567imi podpisi. (Slovenec, 2. I.) "Nad 1000 zavednih Ribničank se z navdušenjem pridružuje izjavi slovenskih žen in deklet za svobodno Jugoslavijo in Izražajo Jugoslovanskemu klubu za njegovo smotreno in neustrašeno delovanje svoje priznanje." Slične izjave so podale žene in dekleta v občinah: Bohinjska Bistrica, 130 podpisov, Horjul, 360, Povir pri Sežani 408 podpisov, Ježica, 492, Naklo, 479, Selce, 1115, in Orehovice, 70 podpisov. Slovenec, 7. I., objavlja izjavo slovenskih žen in deklet iz Mengša pri Kamniku z 230imi podpisi. Slično izjavo je podpisalo 154 žen in deklet v občini Podgorje pri Kamniku in 112 iz župnije Žabnica pri Škofji Loki. Slovenski Narod prinaša 5. I. izjavo žen in deklet iz občine Povir pri Sežani s 408imi podpisi. V vseh teh izjavah zaupanja Jugoslovanskemu klubu se želi uresničenje Jugoslavije po majski deklaraciji. (Slovenec, 11. I.) "Izjavo za jugoslovansko deklaracijo je podpisalo 289 žen in deklet iz Begunj in 382 iz župnije Naklo. V izjavi se glasi: Jugoslavija je zenica našega očesa, majska deklaracija je naša jutranja zvezda, za katero gremo resno in neomahljivo, dokler ne zašije solnce svobode in pravice na lepi slovenski zemlji." "Vse begunke iz občine Ravnica pri Gorici, žene in dekleta, ki stanujemo v okolici Št. Petra, se pridružujemo izjavi slovenskih žen in deklet. Navdušeno pozdravljamo svobodno Jugoslavijo in državnopravno deklaracijo od 30. maja." Žene in dekleta iz Vipave so podale slično izjavo s 472imi podpisi, iz Sore s 493imi podpisi. Slovenec objavlja 15. I. 7 izjav žen; ena teh se glasi: "Slovenske narodne žene iz občine Radovljica, Predtrg in Lancovo, se ponosno pridružujemo majski deklaraciji. Hočemo biti gospodarice v svobodni Jugoslaviji." 560 podpisov. Slovenec objavlja 16. I. deset izjav žen; ena teh (Srednja Vas pri Bohinju) vsebuje 675 podpisov. Slovenski Narod priobčuje 12. I. med drugimi tudi izjavo žen in deklet iz Škofje Loke, kjer se glasi: "Geslo Jug. kluba: zedinjenje s Hrvati in Srbi in gospodarji v lastni hiši — mora biti evangelij vsake zavedne Slovenke, vsakega častitega Slovenca, da bode enkrat konec preganjanju in teptanju našega izmučenega naroda." Sledi 627 podpisov. Slovenski objavlja 17. I. izjavo žen in deklet iz vasi Huda Južna in Oblo-ke, v kateri se glasi: "Obljubljamo, da bomo pomagale tudi me, z vsemi močmi, da se stvori svobodna Jugoslavija. Sledi 136 podpisov. V isti številki so priobčene izjave žen in deklet iz mest Lož s 225imi, iz Metlike s 531imi in iz Radeč s 204imi podpisi ter iz občine Stari Trg s 1564- imi podpisi. Slovenec prinaša 17. I. izjave žen in deklet iz 11 občin, v številki od 19. I. pa izjavo žen in deklet iz občine Gorje s 404 podpisi; ta zadnja izjava se glasi: "Zavedajoč se svoje dolžnosti kot čuvarice slovenskega ognjišča, zahtevamo v svojem in v imenu svojih dragih na bojišču, kakor tudi v imenu naših otrok, za celokupni naš narod zedinjenje, svobodo in samostojnost. Hočemo, da bodo naši otroci srečni in svobodni državljani Jugoslavije. Z vsem srcem želimo mir, toda ne mir sile, temveč mir pravice, katerega nam bo prinesla samo zedinjena Jugoslavija." — Te žene so prispevale tudi za Krekov spomenik. Izjave slovenskih občin. Slovenec objavlja 27. XII. jugoslovanske izjave občin: Radeče, Polica, Ribnica, Kostanjevica, Sv. Gregor, So-rica, Zalina, Lože, Želimlje, Zagradec, Št. Vid nad Cerknico. — 28. XII.: Ježica, Sv. Jošt pri Kranju in Famlje pri Postojni. — 29. XII.: "Odbor občine Škrilje — Sv. Tomaž (na Goriškem) pridružuje se z največjim navdušenjem majski deklaraciji jug. kluba, ker ve, da je rešitev našega naroda samo v lastni državi." — Nato objavlja izjave občin: Gozd nad Kamnikom, Struga. Dvor pri Žužemberku, Cerkno (Goriško), Prem, Smrje, Celje, Janeževo Brdo, Kolovče in Rateževo Brdo. 31. XII.: Križ pri Tržiču, Gornji Grad (na Štajerskem), Dolenja Vas pri Ribnici, Horjul. — 2. I.: Trebnje, Jurjevica pri Ribnici in Luče. — 4. I.: Loški Potok, Rovte in Čatež na Savi. Slovenski Narod priobčuje 29. XII. izjavo Kostanjevice, 31. XII. pa izjavo občine Št. Jurij na Štajerskem. (Konec prih.) I i i Hi! li I ZGODOVINSKI PREGLED | ! m I UKRAJINE. | I a 1--1 i illllSISIlSlISISSlESIlSIlSI (Dalje.) Poljaki so imeli razdvojiti narod in kozake stem, da so obljubili kozakom plemstvo z vsemi pravicami. Poljakom so bili kozaki v vojnah zelo dobrodošli. V vojski proti Moskvi in Turkom so naprosili pomoči celo za-poroških ali mizovih kozakov pod het-manstvom Petra Sagajdačnega, ki je bil slavnoznan po svojih junaških pohodih na Varno, na Sinopo v Mali Aziji in druga turška in tatarska mesta. Sagajdačnij je pomagal Poljski in jo rešil pod pogojem, da se kozakom in Ukrajini sploh vrnejo stara prava. V sili je Poljska obljubila, toda kmalu je bilo zopet vse pri starem. Kdor se je hotel rešiti tlačanstva, je ubežal na Za-porožje — v zlato svobodo. Poljska je zgradila zato trdnjavo Kudak, da bi lovila ubežnike ter nadzorovala Zapo-rožje, a kozaki so jo zrušili. Ukrajinsko seljanstvo se je vnovo vprlo v zvezi s kozaki, a ta vstanek 1. 1638. je bil spet nevspešen: kozaki (registrovci) so izgubili svoja prava, njihovo število je bilo znižano na 1200. Rusko plemstvo se je iz koristolovja odtujevalo bolj in bolj svojemu narodu ter ga zatiralo s poljsko šlahto vred. Prej ko prej je moralo priti do splošne vstaje! VII. Hetman Zinovij Bogdan Hmeljnickij. Kakor smo videli ravnokar, so se potegovali za prava Ukrajine v prvi vrsti prosti, neodvisni zaporoški kozaki. Katere pa so bile njihove glavne zahteve? Razven starih cerkvenih pravic so zahtevali ravnopravnost kmeta, ki naj dobi taka prava kakor so jih imeli registrovci; zahtevali so odpravo tlačanstva za vse ruske zemlje in ureditev ljudskega življenja na podlagi jednakosti in svobode, kakor je bilo na Zaporožju. Da je vstal za svoja prava in svobodo ves ukrajinski, t. j. maloruski narod, je trebalo le še pravega voditelja, in ta je bil Bogdan Hmeljnickij. Povod splošni vstaji je bil iz Sienkiewiczeve-ga glasovitega romana "Z ognjem in mečem" znani rodbinski razpor Bogdanov s čigirinskim podstarostom, šlahčičem Čaplinskim. Mimogrede bodi omenjeno, da je pač Sienkiewicz pri vseh svojih vrlinah le Poljak, da je proti šlahti preveč prizanesljiv — proti kozakom pa pretrd in prenatančen. Ideja Hmelnickega, kozakov in vsega zatiranega ruskinskega naroda je bila velika, ognjevita, in zato se je poziv k splošni vstaji raznesel kakor blisk po vsej Ukrajini. Vse se je pripravljalo na boj, mogočne čete kozakov in ubeglih kmetov so se zbirale pod Bogdanovim praporom. L. 1648. se je pričela krvava vojska, ki se je bila res z ognjem in mečem ter trajala leta in leta. Navesti pa moramo iz te grozne vojske le vspehe in nevspelie. Izprva je bila vojna sreča na strani Hmeljnickega, ki je oprostil začasno vso Ukrajino, ves maloruski narod poljskega jarma, pregnal vso šlahto, in Jude iz zemlje: ni bilo ni hlopa ni pana več! Hmelnickega namen je bil ustanoviti pravo demokratično državo, ki naj bi obsezala vse maloruske dežele. To seljansko, kmetsko gibanje je bilo zelo neprilično tudi Moskvi; bala se je, da ne bi vstali za svoje pravice po vzgledu ukrajinskih kmetov tudi velikoruski, in zato se je zvezala s Poljsko. Proti združenim sovragom in vrh-tega še proti krimskim Tatarjem izžeta in izmučena Ukrajina se ni mogla več vspešno braniti, in zato je izvolil Hmel nickij manjše zlo, iskal rešitve v — Moskvi. Pod ugodnimi pogoji se je sklenila pogodba v Perejaslavu 1. 1654. v kateri se je podvrgla Ukrajina Moskvi. Toda tudi Moskva se ni brigala za dano besedo. Da bi tem laže pokorila Ukrajino, zlasti da bi potlačila kmet-ska stremljenja, je prepustila Moskva v Viljenski pogodbi 1. 1656. Poljski Galicijo in Belorusijo. Leto kasneje, 1657. je umrl veliki hetman Hmeljnickij — videč strte vse svoje namere — Ol obžalujoč, da je izročil Ukrajino bes«' dolomni Moskvi. VIII. Ukrajina pod Poljsko in Mfr skvo. Hetmanščina. Nasledniki Hmeljnckega, Vigovskij in Nemirič sta na novo skušala boljšo srečo v zvezi s Poljsko, a nevspešno Radi nesloge med Ukrajinci je ostal) Ukrajina vsled Andrusovske pogodb« 1. 1667. na levem bregu Dnipra pod Moskvo; desni breg pa pod Poljsko. Iz Poljske so se vrnili na Ukrajino zopet šlahčiči in Judje, iz Moskovsči pa so došli vojvodje in vojaki. Ukri jini je pretil popoln propad. Tedaj vstane za svobodo Ukrajini slavni junak Peter Dorošenko. Videč da je Valahija pod Turško vlado vspe-vala in da se Turki niso vtikali v njeno notranjo upravo, sklene podvreči U-krajino Turku, kar pa ljudstvu ni dost prijalo. Posrečilo se je sicer Doro-šenku, pregnati za kratek čas iz deželf Poljake in Moskvičane, toda končne se je odtegnil hetmanovanju, boječ se da ne bi ljuba mu Ukrajina vsled ne-! prestanih bojev do cela izkrvavela. I Slednjič se je razdelila Ukrajina pci vojski s Turčijo, ki je hotela ohranit ^ nad njo nadvlado proti Moskvi i" Poljski v bahčisarajski pogodbi 1. 1681 v tri dele: levobrežna Ukrajina je o stala Moskvi in se imenovala Hetman' ščina, desnobrežna, večinoma opusto-šena, pa se je razdelila med Poljsko i"1 Turčijo. V desnobrežni Ukrajini za vedno prepalo kozaštvo, vx levo-brežni, moskovski se je pa ohranilo. Kozaško starejšinstvo se je pa v tefl času bolj in bolj izneverjalo ukrajinski ! ideji; ni se več mnogo menilo za p"j [ trebe naroda, pač pa skrbelo tem bol | zase ter odiralo ubogo ljudstvo. Prh jj svajalo si je cele vasi, si dajalo 0»; g moskovskega urada potrjevati posest C ne pravice ter uvajalo malo panščino t Isto tako so delali tudi moskovski pol'[ kovniki. Te zemlje, imenovane "ran-gove," je imela staršina mesto plače (Dalje prih.) ffl m an WAR Savings Stamps CENA TEKOM MARCA: Ena znamka stane $4.14, poln certifikat z 20. znamkami pa $82.80. Pri nas lahko kupite eno znamko ali reč do 200. Več kot 200 znamk ne prodamo eni osebi. Pismenim naročilom je pridejati denarno nakaznico (Money Order) in ie 16 centi za priporočeno Vam pismeno pošiljatev znamk. Pišite po nje na: Amerikanski Slovenec 1006 North Chicago Street Joliet - - Illinois t i i M Union Coal & Transfer Co 51» CASS STEBIT, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving Chicago telefon 4313. Northwestern telefon 41' an PRVI IN EDINI SLOVENSKI P0GREBNIŠKI ZAVOD USTANOVLJEN L. 1895. ANTON NEMANICH IN SIN 1002 NORTH CHICAGO STREET Garaža na 205-207 Ohio Street, Joliet, Illinois Priporočamo slavnemu občinstvu svoj zavod, kije eden največjih v mestu. Na željo preskrbimo avtomobile za vse potrebe, zlasti za slučaje krstov, porok iu pO' grehov. Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevi. Kadar rabite kaj v naSi stroki se oglasite ali telefonujte. Chicago telephone 2575 ali N. W. Ui. — SVOJ K SVOJMU ! eas ese- Mo- -skij ,ljšo šno tala ,db« pod ko. jino činfc kr (THE HOLY FAMILY SOCIETY) T MSSTU&P* Sedel: JOLIET, ILL. T u- Inkorp. ▼ dri. Pa., 5. >pr. ktl« V>tasoTlJ*na 19. noT«mbr» 1(14 m OXU2BINO GESLOi "VSE ZA VEKO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA. EDEN ZA V«L" jin( deft spe-ene U-osti jra žel< čne se ne- GLAVNI ODBOR: Predsednik............GEORGE STONICH, 81S N. Chicago St., Joliet, I1L I. podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, I1L II. podpredsednik____GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa. Tthiik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet. 111. Zapbolker........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet. 111. Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, I1L NADZORNI ODBOR: JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois. MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois. JOSIP MEDIC, 911 W. Washington St. Ottawa, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: STEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. STUA, Box 66, Bradley, Illinois. GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL. KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. 61ani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvania z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pilite tajniku. Vsa pisma in denarne poiiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe •• naj poiljejo na 1. porotnika. d m SI ISebastopolska Najdenka. ® ' ISI PREVEL REV. JOHN PLAZNIK. 1 m @ ®sass0@@g@@gsasE[g®aai!ssssi!Easfflassa®affl d m n a n m (Dalje.) » Tretji priior. Sestra Katarina in Marija sede pri de-Častita mati vstopi s pismom v roki. Častita mati. Prišlo je povelje, da se vrnemo v Chartres. V nekaj dneh odrine parnik z ranjenci in go-spodom. Porabila bom priliko, da Vas Pošljem domu. " Vstopi Jeannette. Jeannette. Vdova Maloney se Joka zunaj in hoče govoriti s častito materjo. Častita mati. Pripelji jo noter takoj. (Odide in se vrne z jokajočo Ma-, '°ney.) , Častita mati. Zakaj ste tako žalostni? Maloney. O, vsi naši korenjaki So Pobiti. Kako smo kramljali skupaj °t> večerih! Tudi on je šel, ki je blagoslavljal vojake. Sestra Katarina. Ne mislite r<*i, da je en duhovnik zopet vmrl? Maloney. Bila sem vsa iz uma, 0 Je odhajal gospod Sheahan, suh in Rekel je, da se bo kmalu vr-v Pa se tudi je. Še prehitro. Ta-0 žalostno je bilo videti, ko se je o-Potekal od postelje do postelje, da bi bili angeljci jokali. Mislila sem, jj a bo sv. Duh všel iz njegovih rok, ko • -le komaj še v rokah držal sv. hostijo. lastita mati. Pa ni umrl brez Sv- zakramentov? Malone y. Nikoli več se ni dotak-ni1 gostije. Dal mu jo je oni, katere-83 Je obhajal prejšnji dan. Ko je ta bol*16'' da gospoci Sheahan na smrt an, je zapovedal, da so ga prinesli "Jegovi smrtni postelji. Tukaj mu Povrnil, kar je gospod Sheahan „riI zanj prejšnji dan. e s t r a M a r i j a. Ali sta oba u-mrla? - Mal 1'an o n e y. Ne, Samo gospod Shea-Bog mu daj večni mir in pokoj, pestra Katarina. Ta menda L"6 Potrebl,ie mol'tve. a I on e y. O prav gotovo ne. Pa ni"!'VSeeno molila za njega. Če bi ga ,ltcv mogla oživiti, sem že toliko "J molila, da bi moral priti nazaj. cstra Katarina. Bi bilo pa že "to, če bi ga hoteli klicati v boj z ej5sk<*a domovanja. 8a V ° " ey" ^ ,,a l10^em ljrez nje-boln -°b-Cnega l)r'jate'jil "»mam. V Qr 18n,ci so rekli, naj grem domu. či.k^e nii 'udi, da mi vzamCjo otre- daV - tra ^ a 1 a r i n a. Hočete reči, jočejo vzeti našo malo Rozo? hoč -1 y" Nekateri častniki jo zve,?? imeti- Prav'jo. da Je kraljica "ika • 7'a in mi j° bo vzela. Le £ Je »e dajte iz rok. kralastita mati. Bo pač težko, če sJc1Ca naravnost zapove. v jo'rl'-Stra Katarina. Treba bo, da bi bu ma Kako žalostno bi bilo, če nj,. ,C samo zato rešile njeno življenj vtf s'eu se večno pogubi. ZRo,i;f:tra Marija. To se ne sme zgoditi. t a s t 11 a m a t i. Jaz grem v Char- tres. Ali ne morete dobiti dovoljenja tudi za otroka? V Chartresu bo postala pravi Marijin otrok. Maloney. Pa jo bom vseeno zgubila. Ali smem iti z Vami? Častita mati. Dober načrt. Bom takoj prosila za dovoljenje. Maloney. Kedaj pa gredo s stre? Častita mati. Prihodnji teden. Bote pripravljeni tedaj? Maloney. Saj sem že sedaj. Dru ge prtljage nimam, razven same sebe. Častita mati. Ostanite kar pri nas, dokler ladja ne odide. Bo manj nevarno. Sestra Katarina. Kaka sreča, da gredo sestre ravno sedaj! Kako le pa vožnja bo! Maloney. Ko pa vojska mine, bom šla pa nazaj na Angleško. Dobila bom nekaj pokojnine in živela bom z otročičkom. Ko bo zavila mene mrtvaški prt in zmolila en rožni venec na mojem grobu, ji Bog morda pripelje očeta in mater. Potem pa bo postala gospa ali pa še kneginja. Kdo ve. Bog je čudovit, Marija tudi. Častita mati. Stvar je toraj u-rejena. Jeannette bo skrbela za Vas do tistega -easa. (Odide.) Zagrinjalo-ade. DRUGO DEJANJE. Prvi prizor. (šolska soba v Miss Quigleyevem šol skem zavodu za dekleta, na Angle škem.) Madame L a c r o i x, francoska guvernanta, učiteljica deklet. Amalija Sharp (šepeče svoji tovarišici, katera sedi poleg nje). Bessie, ali se ni vsatvil voz pred vrati? Bessy Goodenough. Zdi se mi tako. Rada bi bila bližje okna, da bi pogledala. Viktorija (dekletu na drugi strani), pojdi k oknu in poglej. Ne oziraj se na guvernanto. Saj se ne sme kregati več. Viktorija Armstrong (hiti k oknu). Ena na novo. To bo imenitno. Bomo imeli pol dneva prosto (Vse deklice ploskajo.) Madame Lacroix. Prosim, gospodične, ne delajte toliko hrupa. Saj veste, da me bo Miss Quiglcy kregala če vas najde v takem neredu. Bessy. Saj jo bomo slišale prihajati, potem bomo pa tiho, kakor miši M a d a in e Lacroix. Dobre ste Lepo vas prosim, pojdite na svoje pro store. Miss Quiglcy pride včasi ne pričakovano. Oh, je že tu. (Miss Quigley vstopi. Za roko vo di Miss Avgusto Noble. Miss Quigley. Kaj je to, gu vernanta? Kakor hitro zapustim šol sko sobo, dovoljujete vsakoršen nered Zdi se mi, da ga sami povzročujete Gospodične so imele do sedaj mene za zgled in so se vedno olikano obnašale Žalosti me, da gre ves moj trud v nič po nemarnosti drugih. Madame. Lacroix. Mi je prav žal, da imate toliko vzroka za pritožbe Ravno sem opomii^jala gospodične predno ste vstopili. A m a 1 i a. Ni njena krivda, zago tavljam Vas, gospa. Slišale smo voz pred vrati in smo se razveselile, da se prebivalci našega izvrstnega zavoda pomnože. Zato smo častitale ena drugi. Miss Quigley. Hvala za zanimanje. Dovolite, da vam predstavim gospodično Avgusto Noble. Ta bo imeniten naraščaj za naš zavod, kateremu je naklonjeno že kraljevo veličanstvo. Amalija. Nas prav veseli, da se spoznamo in upamo, da nas bote opro-tili naših nalog nocoj, da se moremo spoznati. Miss Quigley. Ne vem, če se morem skladati s tem. Vaše učenje je tako važno in čas tako kratek, da vas skoro ne smem oropati dragocenega časa. Avgusta. Če se jim tudi jaz pridružim in prosim za nekaj uric, upam, da me ne boste zavrnili. Miss Quigley. Čisto zoper moje prepričanje je, pa se vendar moram dati. Upam, da mi povrnete dobroto lepim obnašanjem nocoj. Guvernanta, Vi ostanete tukaj do navadne ure. Popravljajte naloge in se pripravite za jutri. (Odide.) (Madame Lacroix se vsede k mizi, pokriti z zvezki itd. Dekleta se vstopijo skupaj.) Viktorija. Kako dobro je, če je človek prost teh strašanskih francoskih besed. Miss Noble, mislim, da sem imela čast seznaniti se s teboj v Ramsgate. Avgusta. Ali si ti Miss Armstrong? Še dobro se spominjam, ko smo se igrale na pesku. Ali imate kaj take zabave tukaj? Viktorija. O, ne. Ne drugače, kadar nas vzame guvernanta na sprehod, kadar smo spred Miss Quigley evih oči. Kadar smo pred njo, moramo gledati naravnost, hrbet zleknjen in prste na nogah obrnjene, kakor je moda. Avgusta. Kako neumno! Amalija. Pa vse samo zato, ker nam je veličanstvo naklonjeno. To nam pove vsako jutro, vsako opoludne in vsak večer. Korakati moramo, kakor vojaki in sedeti, kakor dvorni koči-jaži, kadar imajo na sebi najlepše lasulje. Avgusta. Pa zakaj vse to? A m a 1 i a. Tu je neka deklica, katero imenuje kraljevsko varovanko. Ni nič osebnega, samo da kraljica plačuje za njeno šolanje. Avgusta. Katera pa je? A m a 1 i a. Ni je tukaj sedaj. Miss Quigley jo drži trdo in mora delati neke čipke, katere naj podari kraljici, kadar jo pride obiskat. Avgusta. Koliko časa pa je že tukaj? A m a 1 i a. Kdo ve. Nikdo ne ve kedaj je prišla. Če bi sodila po delu, podstavah za skodelice in pokrivala za blazine, bi sodila, da najmanj sedem let. Avgusta. Kakšne vrste dekle pa je? Bessy. Mirna stvarca, zelo ljubka in — Viktorija. Preveč ubogljiva. Su mimo, da je papistinja. Avgusta. Nemogoče! Pa kraljica jo je peljala sem. Bessy. Vse kar vemo je, da ne gre v cerkev z nami, večkrat pride k njej neka ženska, menda Irka; Miss Quigley ji pravi postrežkinja. Viktorija. Pa se ne moremo seznaniti s ženico na nikak način. Avgusta. Kako se imenuje? A m a I i a. Vse kar vemo je, da ji je ime Roza. Pravi, da nima drugega imena. Tudi nam noče povedati ničesar o sebi. Avgusta. Res čudna stvar. A m a 1 i a. Čudna res. Včasih ie menda čisto iz sebe, tako da ne vemo, če čuje ali spi. Poje vedno isto melodijo. Besed ne razumemo. Avgusta. Kako bi jo rada videla! Am alia. Saj bo kmalu tukaj! Št! Ze prihaja. (Sliši se napev himne "Ave Maris Stella.) Je že zopet napol zamaknjena. Še nikoli ni pela podnevu. Bessy. Ubogo dekle, kako jih bo slišalo, če jo čuje Miss Quigley. (Roza vstopi, kakor bi ničesar ne videla okrog sebe. Poje nekaj kakor "Ave Maris Stella," a ne razločujejo se besede.) Madame Lacroix (hiti proti njej.) Moj Bog, kaj slišim! Roza. (Se prebudi iz sna.) Sem pozabila. Nikar me ne kregajte. Madame Lacroix. Gotovo ne, dragica. Roza. O, ste Vi, guvernanta? Sem mislila, da je Miss Quigley. Madame Lacroix. Kje si se naučila to melodijo? Roza. Ne vem. Znam jo, odkar se spominjam in vedno jo rada pojem, kadar sem sama. Amalia. (Govori z M. L.) Ali ste jo že kedaj prej slišali? Povejte nam, kaj pomeni? Madame Lacroix (nekoliko zmešana). Nekaj podobnega sem slišala nekje, je že dolgo tega, tako da se morda ušesa motijo. Viktorija. Me pa moje oči ne motijo. Vaš pogled kaže, da jo dobro poznate. Gotovo je nekaj iz onih papistovskih smeti in vaju je sram obeh — nekaj iz vašega nerazumljivega jezika. Madame Lacroix. Obljubila sem Miss Quigley, da ne bom govorila z vami o veri. Zatoraj me nikar ne silite, prosim. Jaz bom zopet kriva, če se zgodi kaj takega. Bessy. Res je. Pustimo jo pri miru; saj jih že tako dovolj sliši od Miss Quigley brez nas. Madame Lacroix. Hvala lepa, Miss Goodenough, vedno ste bili prijazni z menoj. (Zavzame zopet zopet svoj prostor.) Viktorija. Dovoli mi, Miss Noble, da ti predstavim ponos Miss Quig-leyevega zavoda, kraljevsko varovanko — kako ti je ime? Roza. Jaz sem le revica, odvisna od kraljičine milosti. Avgusta. Zakaj pa se kraljica zanima za tebe. Roza. Ne vem; menda samo zato, ker je dobra. Avgusta. Si kedaj videla kraljico? Roza. Ne da bi vedela za to. Miss Quigley pravi, da pričakuje vsak čas povelja, da me predstavi. Amalija. To bi bilo zopet eno pero za njen klobuk. Potem bo pa tako visoka, da se ji ne bomo smele približati. (Rozi.) Ali si se učila to pesem, da jo boš zapela pred kraljico? Roza. Ne. Sploh nisem vedela, da sem pela. Avgusta. Kako se imenuje? Roza. Ne vem. Večkrat mi pride v glavo, ko niti ne mislim na njo. Avgusta. Kaj pa pomenijo besede? Roza. Jih ne razumem; saj še ne vem, če so besede. Avgusta. Potem nam pa zapoj. Roza. Ne smem. Miss Quigley mi je prepovedala peti. Avgusta. Pa si ravnokar pela. Roza. Sem ravnokar rekla, da nisem vedela za to. Le prevečkrat se spozabim, potem me pa Miss Quigley krega. Amalija. Saj sedaj je ni tukaj. Kar spozabi se še enkrat in zapoj. Roza. Ne smem nalašč tega storiti. samo zato, ker me nihče ne opazuje. Viktorija. Pa boš; prosim, kar začni. Roza. Ne; ne morem. Viktorija. Potem ti bomo pa pomagale. Roza. Nikoli. Viktorija. Morda boš šla povedat Miss Quigley, da smo bile hudobne. Roza. Ali sem kedaj pripovedovala take stvari. Viktorija. Kako naj me vemo. Papisti ste zviti in goljufivi. Roza. Kaj je papist. Viktorija. Jezuit. Roza. Jezuit. Pa kaj je Jezuit? Viktorija. Tisti, ki nikoli ne bere sv. pisma in ne gre nikoli v cerkev. Roza. Jaz imam rada sv. pismo in sanjam o njem vsako noč. Bessy. A, kaj pa sanjaš? Amalija. Povej nam. Roza. Največ o Betlehemu in lepemu otročičku v jaslicah, o ljubi Materi, ki kleči poleg in mu peva uspavanko. Bessy. Gotovo prepeva kako božično. Amalija. Boljše, da greš v cerkev in poslušaš Mr. Honeymana; on zna lepše pripovedovati, kakor ti. Roza. Gotovo; vendar pa ne želim iti v cerkev. Vi govorite tam o ljudeh, ki so tam, o njihovi obleki in o pridigarju. Bojim se, če bi šla večkrat vami, bi ne sanjala. Viktorija. Prava čarovnica, pa ti bom že pomagala. Miss Quigley bo zvedela za tvoje sanje. Madame Lacroix. (Vstane.) Prisiljena sem da se vmešam, Miss Armstrong. Ravnokar ste očitali Ro zi, da pripoveduje stvari, katere ne spadajo v njene zadeve, sedaj pa hočete vi kaj takega storiti. Viktorija. Kdo Vaip daje pravico tako govoriti z menoj. Brigajte se za svojo kramo in ne narekujte mi. Roza. Draga guvernanta, nikar se ne razburjajte zaradi mene. Miss Armstrong ne misli vsega, kar reče; pa če bi tudi, jaz lahko to premoram. Viktorija. Jaz pa mislim, da mislim. Obe sta v zvezi. Miss Quigley bo zvedela za vajine nakane. Ne bo dovolila, da bi se papisti norčevali iz drugih v njeni hiši. Amalija. Gotovo. Je preveč verna, tu prihaja. Miss Quigley vstopi. Miss Quigley. Kdo je tako glasen? Sram me je, da se tako obnašate. Kaj si bo mislila Miss Noble vas. Guvernanta, kaj naj se tu reče Pustila sem vas pri mizi in mislila sem da vas tudi tukaj najdem. Viktorija. Zagovarjala je Miss Rozo, ker ne hodi v cerkev. Miss Quigley. O, tako, tako držite obljubo, da ne bote govorili veri. Viktorija. Dejstvo je, kar bi vi Miss Quigley morali vedeti, da sta ona in Roza papistinje. Preveč se razu meta. Ko je prišla Roza in pela ono melodijo, katero ste prepovedali, je ta koj skočila k njej in jo začela spraše vati. Roza. Kako zlobno je to, Miss Armstrong, da tako zavijate resnico M i s s Quigley. Tiho, Miss! Pri di sem, poglej mi v obraz in povej res- nico. Ali si pela prepovedano melodijo. Roza. Nisem se zavedla, dokler me ni guvernanta opozorila. Miss Quigley. Potem pa greš v svojo sobo in delaš sama, dokler te ne pokličem. (Roza žalostno odide.) (Dalje prih.) Spomladni lek. Ravno pred enim letom smo prejeli pismo od Mrs. P. A. Koch, katera je tačasno stanovala na 2403 Ingersoll St., Philadelphia, Pa. Pisala nam je sledeče: "Severov kričistileč (Blood Purifier) je dober lek, ker je izgnal izpuščaje." Vsakdo naj bi rabil Severov kričistileč (Blood Purifier) spomladi. Izčisti kri in izžene ono trudno čutilo, odstrani izpuščaje, odprtine, ter razne stare nezaceljene rane, katere povzroča nečista kri. Cena $1.25 v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. Mar. ZEMLJA SLOVENCEV-HRVA-TOV-SRBOV. goslovanskim pisarnam, ki bodo prevzele ta posel. Stroški tega dela znašajo 40,000 frankov, a radi tega se bodo prodajali zemljevidi nekaj draže od cen, ki so tiskane na sedanjih izdajah. Kdor želi natančnejših informacij, naj se obrne naravnost na autorja in izdajatelja M. Kolin, c. o. 1013, Republic Chile, South America. M. KOLIN. Prosim vse jugoslovansko časnikarstvo, da ponatisne ta oglas. V sporazumu z upravo Jugoslovanske Narodne Obrane v Valparaisu, izdajam veliko etnografsko mapo, ki bo imela 1.20 metrov dolžine in 1.42 metrov širine. Izdelana bo v osmih barvah in v velikih obrisih z ozirom na politično in etnografsko stran bodo označene etnografske meje, ki so napravljene po zemljevidih, izdanih od Jugoslovanskega Odbora v Londonu ter po prof. Stanojeviču, Evansu, Biankonu, Župa-niču in Cvijiču. Da bo služila koristni orijentaciji zaveznikom, je pridejan vsakemu zemljevidu kratek sestavek, napisan od Milotislava Bartulice, in to v francoskem, angleškem in španskem jeziku. Glavna mesta in etnografska znamenja na zemljevidu bodo označena tudi na francoskem jeziku. Zemljevid bo gotov okrog sredine meseca februarja. Cena posamezne stenske mape, prilepljene na platno, ki pa ima na zgornji in spodnji strani po dva okvirja, bo znašala od 15 do 20 dolarjev. Moglo se bo dobiti tudi žepnih, ki bodo stale mnogo manj. Stalne cene bodo oglašene naknadno. Razprodajo zemljevida za južno A-meriko bo prevzel podpisani osebno, dočim bo za Severno Ameriko in Evropo poslana količina zemljevidov ju- Zopet se je odprla sezona za postavljati hiše. Podpisani prevzamem vse vrste stavbeno delo bodisi iz lesa, cementa, opeke ali kamna in druge tvarine. Izdelam hišo po vašem okusu, kakor sami želite. Na željo izdelam proračune in načrte. Ako vam manjka denarja, vam jaz preskrbim posojilo. Moji delavci so zavarovani, da se vam ni bati sitnosti. Se priporoča Slovenska stavbinska tvrdka Frank Grmu 1100 N. Broadway, Joliet, Illinois. Chicago Phone 4635. ANTON STRAŽIŠNIK, 1219 Summit Street, Joliet, Illinois. Karpenter in Kontraktor. Stavim, in popravljam hiše in druga poslopja. Predno oddate kontrakt ali delo, vprašajte za moje cene. Vse delo jamčim. Carl Schreiber Chicago Phone 3496. 519 Marble St :: Joliet Illinois. SLOVENSKI BARVAR IN SLIKAR. Barvam poslopja, znotraj in zunaj, ter opravljam vsak posel, ki spada ▼ barvarskega obrta področje. Obešam stenski papir. PAIN-EXPELLER je postal domača beseda v vsaki slovenski družini radi neprekosljivega čina pri tolikih bolečinah in nadlogah. Sedajne razmere so nas primorale, povišati ceno na 35 in 65 centov za steklenico, ako hočemo, da ostane iste kakovosti in da enako učinkuje. S tem imate jamstvo, da staro, dobro sredstvo z isto močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti z nižjo ceno ničvrednih ponaredb. Stari, pravi Pain-Expeller dobete le v zavitku kot je tu naslikan. Pri kupovanju pazite na sidro znamko, na besedo Loxol in na naše ime. Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh uglednih lekarnah in naravnost od nas. Steklenica za 65c. je ko-ristneja kot pa za 35c. ker obsega več kot dvakrat toliko. F. AD. RICHTER & CO. 74-80 Washington Street, New York ffi SB §iNaša velika in moder-1| no ttrejena tiskarna 1« »i h» IfflHfflfflfflSlfflffl izdelujejnajhitreje in najličneje fflffiffiffifflfflffl fflH VSE VESTE TISKOVINE ZA Bfflfflfflffigfflgg fflfflHjg slavna društva, ®ffl-i cerkve in sole, trgovce in obrtnike, ter zasebnike. Prestavljamo iz slovenskega in drugih jezikov v angleškega in obratno. is)®® ste«« fflffliaffl fflfflffiffl Sar" is«! jfflfflffl ifflffl® iBBg s]®®® CD EEJ m fflfflfflffl Ig!!!® fflfflfflffl fflfflfflffl ffifflfflffl ffifflfflffl fflfflfflffl fflfflfflffl fflfflfflffl ffifflfflffl fflfflfflffi fflfflfflffl ® ffl ffl 03 fflfflllffl __ 1 m i i Predno naročite tiskovine, kakor: Pismeni S m ® i ffl™fflffl fflfflSffl I®®® papir, kuverte, vizitke, nakaznice pobotnic, pra- fflg®® rila in poročila, ali tiskovine za prirejanje ve- iiiafflffl fflffifflffl ffiffli« lil® 1 sellc in ra>ne dru£e take stvari. |i|| cene, da, si prihranite denar. Pišite nam zali!« »i ffiffl a« Atnerikanski Slovenec P g m Prva slovenska unijska tiskarna v Ameriki. V lastnem domu—1006 N. Chicago St., Jeliet.Ul.Sn ffiB By s n BtEBSiEiBaaannn ta S m »»BB®B®®BHB«BBBBBBaB«eBB®B$eBB!HUeUMMHU| ■ MALI YITEZ (PAN VOLODIJEVSKI.) Zgodovinski roman. ft ft Spisal H. Sienkiewicz. Po poljskem izvirniku poslovenil Podravski. (Dalje.) XIII. Lipkovski ubežniki so naznanili no vico o porazu belgrajski ordi, nato so poslanci prinesli to neprijetno novico orduihamajunu, to je v cesarsko taborišče, kjer je provzročila nenavaden vtisk. Novoveškemu, odkritosrčno rečeno, ni bilo treba hiteti preveč s svojim plenom v ljudovlado, zakaj ne le v prvem trenutku, nego še dva naslednja dni ga ni gonil nihče. Sultan je bil tako osupel, da ni vedel, kaj početi. Po tem je odposlal belgrajske in dobru-ške čambule gledat, kakšna vojska je v okolici. Čambuli niso šli radi, saj jim je šlo za kožo. V tem je novica, ki se je širila od ust do ust, dokaj pretiravala ta poraz. Onih bivalcev globoke Azije ali Afrike, ki še niso bili nikdar šli na vojno v "Lehistan" ter so bili čuli že toliko praviti o strašni konjiči nejevernikov, je obšel strah ob misli, da so že pred sovražnikom, ki jih ne čaka v mejah, nego jih celo išče v deželi padišahovi. Sam veliki vezir in "bodoče solnce vojne", kajmakan Kara Mustafa, nista vedela, kaj naj si mislita o tem napadu. Kako more ta ljudovlada, o katere slabosti so imeli kaj korenita poročila, zdaj še napasti sovražnika, tega ni pogodila nobena turška glava. Pohod je bil od tega časa manj gotov in manj podoben lahki zmagi. Sultan je na bojnem posvetovanju sprejel vezirja in kajmakana z grozni mobličjem. "Nalegala sta me," je dejal, "Lahi še ne morejo biti tako slabi, ker nas iščejo že tukaj. Rekla sta, da Sobijeski ne bo branil Kamenca, toda stoji nam že z vso vojsko nasproti..." Vezir in kajmakan sta se trudila pojasniti svojemu gospodarju, da je morala biti to razbojniška tolpa, toda ob pogledu na puške in drugo dragonsko orožje sama nista verjela tega. Spričo nedavne, nenavadno drzne odprave So-biješkega na Ukrajino je bilo moči slutiti, da je poveljnik Poljakov sklenil tudi sedaj naskočiti sovražnika. "Vojakov nima," je rekel veliki vezir kajmakanu, odhajaje s posvetovanja, "toda v njem tiči lev, ki ne pozna strahu. Ako je nabral le nekoliko tisoč mož, pa bomo v krvi bredli pod Hotimom." "Hotel bi se poizkusiti z njim," reče mladi Kara Mustafa. "O, Bog odvrni od tebe takrat ne- hranil bodoče muke. Ker pa je Novoveški, nikar da bi ga izpustil izpred oči, neprestano jezdil poleg njega, se je jel Azija brez stida grozno ponašati s tem, kar je bil učinil. Pripovedoval je, kako je bil umoril starega Novove-1 požirati, škega, kako je imel Zofijo Bosko v ša toru, kako se je nasičeval z njeno ne dolžnostjo, kako jo je pretepal in su-1 bistrejši. zakaj, pogledal kvišku ter videl nad seboj zvezde in jasni srp mesečev. "Hočejo me navleči!" si je mislil. In stisnil je zobe tako močno, da ga je kar krč pograbil za čeljusti. Pot mu je stopil na čelo, a obenem je začutil mrzloto na licu, ker mu je bila kri odtekla iz njega. Nato se mu je zdelo, da se mu zemlja udira pod hrbtom in da leti njegovo telo nekam v neskončno prepast. Za trenutek ga je minila zavest. Stražnik mu je odprl zobe z nožem ter mu jel vlivati žganjico v usta. Azija je kašljal ter metal iz sebe pa-lečo tekočino, toda moral jo je tudi Nato ga je obvzelo čudno stanje. Ni bil pijan; nikdar ni bila še njegova zavest jasnejša, njegov duh Videl je, kaj se godi, umel val z nogami. Novoveškemu je znoj I vse> toda Polastila se ga je nekaka iz-v gostih kapljicah tekel po bledem li- podbuda, nekaka nestrpnost, da traja cu, poslušal je, toda ni imel moči, pa vse t0 tako dol&°. da že ne začno, tudi ne volje, da bi bil odjezdil od V tem se začujejo težki koraki, in Azije; poslušal je poželjivo, roke so se pred njim postoji Novoveški. Ob tem mu tresle, telo se mu je zvijalo od kr- pogledu zatrepečejo v Tatarju vse žile. ča, toda premagal se je in ni ga umo- Lušnje se ni bil, zakaj tega je preziral, ril. I toda Novoveškega ni preziral, da, ni Sicer pa je Azija, mučeč sovražnika, imel Povoda za to. Vsak pogled v mučil tudi samega sebe, zakaj njegovo | fjegovo lice Sa je napolnjeval z neka-pripovedovanje mu je stavljalo pred oči bedno sedanjo usodo. Evo, nedavno je bil še zapovedoval, živel v razkošju, bil dostojnik, ljubljenec mladega kajmakana, sedaj pa je bil" privezan na konjski hrbet, živega so ga obirale muhe in izročen je bil strašni smrti! Najlaže mu je bilo tedaj, kadar je o-medlel od bolečine^ nastale spričo ran in utrujenosti. Čim dalje so ezdili, tem bolj se je Lušnja bal, da ga ne kim praznovernim strahom, odporom in gnusom. Pomislil si je v tem hipu: V njegovi moči sem in bojim se ga. To pa so bili tako strašni občutki, 3a so se Tuhaj-bejeviču lasje ježili na glavi. Novoveški mu reče: "Za to, kar si učinil, pogineš v mukah!" Lipek ni odgovoril, nego je jel samo glasno sopsti. Novoveški odstopi. Nastane tišina, prinese živega tjakaj. Potovali so po- ki jo pretrga Lušnja: dnevi in ponoči; konjem so dajali le "Tudi po naši gospe si iztegnil ro-toliko odduška, kolikor ga jim je bilo ke," mu reče s hripavim glasom, "toda neizogibno treba, in Raškov je bil čim- gospa je sedaj pri gospodu v sobi, ti dalje bliže. Rogata tatarska duša nijpa si v naših rokah. Napočil je tvoj hotela zapustiti pohabljenega telesa. Poslednje dneve ga je kuhala skoro I Te besede so provzročile Aziji pra-neprestano vročnica, in časih se je vo muko. Evo, ta grozni človek je ugrezal v globoko spanje. Večkrat se pozvedel sedaj pred smrtjo, da mu njemu je zdelo, da je v Hreptovu in da govo izdajstvo in druge njegove Ijuto-ima kreniti z Volodijevskim na veliko sti niso bile hasnile prav nič. Ko bi vojno; pa iznova, da spremlja Barbko bila Barbka vsaj umrla na poti, bi imel v Raškov, ali pa, da jo je ugrabil in to tolažbo, da ne bo čigava druga, ko da jo ima zaprto v šatoru. Časih ie ni njegova. Ali to tolažbo je izgubil videl v vročnici bitko in klanje, v ka- prav sedaj, ko je ostri koničasti kol terih je kot hetman poljskih Tatarjev ležal komaj za laket daleč od njegove-veleval izpod bunčuka. Toda prebudil ga telesa. Vse zaman! Toliko izdaj-se je zopet in obenem zavedel. Odprši stev, toliko krvi, toliko bližnje kazni — oči je ugledal Novoveškega, Lušnjo, | a to za nič, docela za nič!... Lušnja si se trepalnica in nežna kožica okoli o-česa ovijeta okrog svedra, ga izdere. Iz obeh očesnih jamic pritečeta Aziji dva vrelca krvi kakor dva vrelca solz po licu. Lice pa mu je bledelo in bledelo čimdalje bolj. Dragonci so molče jeli ugašati plamenice, kakor bi se sramo vali, da osvetljuje luč tako kruto delo in samo ne prejasni mesečni žarki so svetili na Azijeve oči. Glava se mu docela povesi na prsi, a roke, privezane na hrastič, ovit z osmoljeno slamd štrle kvišku, kakor bi ta sin vzhoda kli cal turški polmesec osvete na svoje krvnike. "Na konje!" se začuje glas Novoveškega. Preden odjašejo, še prižge stražnik z ostalo plamenico- vzdignjene Tatar jeve roke; riato odrine ves oddelek proti Jampolu. Sredi razvalin Raško-va, sredi noči in puščave pa je ostal sam na visokem ki\Ju Azija, sin Tuhaj-bejev, ter svetil dolgo.. . (Dalje prih.) Dolžni st© Zdravilo proti strahu. Dr. Vutin-Fang, sedanji zunanji minister kitajske republike, pripoveduje jako rad anekdote iz kitajskega življenja. Eno teh anekdot hočemo navesti: Neki Kitajec je našel svojo ženo mrtvo na polju. Umoril jo je tiger. Kitajec je popolnoma mirno potresel truplo svoje žene z arzenikom. Naslednjega dne je prišel pogledat nasledke svojega dela. In ti so ga po polnoma zadovoljili. Poleg trupla žene je ležal zastrupljeni tiger. Kitajec je potegnil s tigra kožo ter jo prodal mandarinu. Tigra je pa prodal zdravniku, ki je napravil iz njega pilule kot zdravilo proti strahu, ki so bile neverjetno hitro prodane. Za to, kar je premeteni Kitajec izkupil, si je kupil novo, mlado ženico. STARO POHIŠTVO IN DRUGO blago na prodaj blizu Cor. Collins & Jackson st. v petek 15. marca, za četek ob 8. uri. It ATLAi — ZASTONJ. šleme dragoncev — in vso to resničnost tako strašno, da ga je že naprej j obhajala groza. Vsak gibljaj njegovega konja mu je provzročal bolečine;! rane so se mu odpirale čimdalje bolj in iznova je omedleval. Zbudivši se je koprnel po vročnici, da bi zopet zaspal. | Bili so trenutki, ko se mu ie zdelo. nemogoče, da bi on, takšen siromak, I držala konja: niti ni domislil, za koliko je ogrenil A-ziji smrt s temi besedami. Ako bi bil to vedel, bi jih bil ponavljal vso pot. Toda sedaj že ni bilo več časa za duševne muke, zakaj vse to je moralo odstopiti pred izvršbo. Lušnja se skloni, prime Azijo za bedra tako, da jih je mogel ravnati, in zakliče onima, ki sta srečo!" odgovori veliki vezir. Polagoma so se.belgrajski in dobru-ški čambuli vendarle prepričali, da ni bilo večje, nego sploh nobene vojske v obližju. Pač pa so našli sledove po oddelku, broječem okrog tristo konj, ki se je bil naglo umaknil k Dnestru. Sponiinjajoč se usode Lipkov, ga Ta-tarji niso preganjali, češ, da ne bi bili zajeti. Napad na Lipke je postal nekaj osupljivega, nerazjasnega, toda v orduihamajun se je polagoma vračal mir, in vojska padišahova je iznova pričela pohod, podoben povodnji. V tem se je Novoveški s svojim plenom varno vračal .v Raškov. Vračal se je urno, toda izkušeni vojaki so že drugi dan spoznali, da jih ne preganja nihče; hodili so navzlic naglici tako, da mogel biti Azija, sin Tuhaj-bejev, in zopet se mu ni zdelo mogoče, da bi se njegovo življenje, polno nenavadnih dogodkov," končalo tako urno in tako strašno. Časih si je tudi mislil, da pojde takoj po mukah in po smrti v raj; ker pa je nekdaj sam spoznaval krščansko vero ter dolgo živel med kristjani, ga je ob mislih na Kristusa obhajal strah. Ta mu ne bo usmiljen; ako pa je prerok močnejši od Kristusa, ga ne bi bil dal v roke Novoveškemu. Upal je tudi, da se ga prerok usmili in da vzame iz njega dušo, preden ga zamori muka. Ali v tem so že dospeli v Raškov. Prišli so v skalnato krajino, ki je kazala, da so blizu Dnestra. Proti veče ru se je ugreznil Azija v posebno stanje, v katerem je na pol bdel, na pol spal, v katerem so se mu prikazi spajali z istinitostjo. Zdelo se. mu je, da konj niso trudili po nepotrebnem. Azi- so že dospeli, da čuje okrog sebe po-ja je bil neprestano med Novoveškim j navijati besedo: "Raškov! Raškov!" A in Lušnjo, privezan z vrvmi na konjski Potem se mu je zdelo, da čuje udarce hrbet. Ker je imel dve rebri zlomljeni, je zelo oslabel, zakaj tudi rane, ki mu jih je bila zadala Barbka, so se mu ob borbi z Novoveškim odprle in krvavele so sedaj zato, ker mu je glava na tej ježi visela navzdol. Nadstražnik se je celo bal, da jim ne umre pred prihodom v Raškov ter jim s tem ne pokaži osvete. Mladi Tatar bi bil rad u-mrl, vedoč, kaj ga čaka. Hotel se je umoriti z gladom, uživati ni hotel hrane, toda Lušnja mu je odpiral stisnje-' ne zobe z nožem ter mu šiloma vlival v usta žganjicc/ in moldavsko vino, v katero je nasul suharja, zdrobljenega v prah. Ko so ga krmili, mu je poli- sekir, obsekujočih drevo. Zdajci je začutil, da mu oblivajo glavo s hladno vodo in potem dolgo, dolgo vlivajo žganjico v usta. Zavest se mu je vrnila. Nad njim se je razprostiralo zvezdnato nebo, okrog njega pa je gorelo nekoliko plamcnic. Začul je vprašanje: •> "Ali se zaveda?" "Da. Ozira se." V tem hipu ugleda nad seboj obraz Lušnjev. "No, brate," mu reče nadstražnik z mirnim glasom, "tvoj čas je prišel!" Azija je ležal znak ter urno dihal, "Naprej, a polagoma, obenem!' Konja se prestopita; napeti vrvi potegneta Azijo za noge. Njegovo telo posmuče za trenutek po tleh, potem se pa natakne na nastavljeno ostrino. O-strina se je ugrezala vanj, in godilo se je nekaj strašnega, kar je bilo proti prirodi in človeškim čutom. Kosti nesrečnikove so se razstopile, telo se je trgalo na dve strani; bolečina, tako strašna, da se je malone pretvarjala v ogavno razkošje, mu je prešinjala vse bitje. Kol se je ugrezal čimdalje globlje. Tuhaj-bejevič je stisnil ustnice, toda naposled se vendarle ni premagal. Zobje so se mu grozno razširili, in iz grla mu je privrel krik: "A, a, a!", vranjemu krokanju podoben. 'Polagoma!" zapove stražnik. 'Kzija je ponavljal svoj odurni krik čimdalje urneje. "Ali krokaš?" ga vpraša stražnik. Nato zakliče ljudem: "RavnoI Stojte! Tako, gotovo je!' doda, obrpivši se k Aziji, ki naglo u-molkne. Samo zamolklo je hrčal. Konja so hitro izpregli, postavili kol pokonci, vteknili njegov debelejši konec v nalašč pripravljeno jamo in ga zasipali s prstjo. Tuhaj-bejevič je zrl že iz višine na to delo. Bil je docela pri zavesti. Ta strašni način kazni je bil tem groznejši, ker so žrtve, natak-njene na kol, živele časih še po tri dni. Aziji se je povesila glava na prsi, ustnice so se mu gibale in mlaskale, kakor' bi kaj žvečil in okušal. Začutil je-ve: liko onemoglost ter videl pred seboj vse kakor v beli megli, ki se mu je zdela grozna, ne da bi bil vedel zakaj. V tej megli je razločil liče stražnikovo it) Se imamo nekoliko ročnih atlasov celeča sveta, katere damo zastonj onim naročnikom, ki pošljejo $2.00 naročnine, če za atla* vprašajo. Posebno t tedanjem čaiu je jako priročno imeti tak atlas, ko se pojavljajo velezanimirosti po celem svetu. Pošljite $2 za naročnino takoj, da dobite atlas zaetonj predno zaloga poide. UPRAVA AMER. SLOVENCA. POZOR ROJAKINJE! Ali vesta, kj« j« dobiti najboljie mesa po najniiji eenif Gotova I V mesnici Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveie in preka-jene klobase in najokusnejše meso Vse po najniiji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso. Nizke cene naše geslo. in dobra postrežba j« Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street Chie. Phone 2768. N. W. Phone 1113 zaradi svoje žene in otrok, da se bolj zavarujete za slučaj bolezni ali Smrti, da ne bodo žena in otroci trpeli pomanjkanje radi vaše nemarnosti, zato zdaj dokler ste še zdrav pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu Društvo Sv. Družine (The Holy Family Society) it«T. 1 D, t, D, JoHet. Illinois. Geslo: "Vse zrn vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." Odbor sa leto 191S. Predsednik........... George Stanich. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik...................Jas. Klepee. 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. Zapisnikar..............John Barbieb. Blagajnik.........Anton Nemanich st Bolniški načelnik.....Nick Jurjevich. Reditelj...............Frank Kocjan. "V I lahko zaslužite poleg »roje redne službe $522 Dnevn° na jednostaren in lahek način delujoč ob yecerih Za zajamčeno in pošteno podvzetje Propozicija za vat koristna • za narod tila potreba Vta pojasnila dobite, ako poiljete tvoje ime in naslov na. SLAVIC PUBL rO.^Sf8 Nadzorniki: John N. Pasdertz, Joseph Teiak. John Stublar. To druitvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na me sac. Zavarujete se lahko za $500.00 ali sa $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnlna. Tudi {lani-vojaki so deležni v bolezni cele podpore in cele smrtnine. To društvo ima ie nad $3,000.00 v bolniški blagajni in je do zdaj ie izplačalo skupaj 4606.00 dolarjev bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to ja toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih t mesecev, je deleien podpora v slučaja nezgode takoj po pristopu, drugai* M mesecih. Pristopnina je ie prosta. Redna seja se vrii vsaka zadnja nedelja ab 1. uri pop. v stari iali. Kdor ieli pristopiti v naia velika ic napredno društvo naj se oglasi pri tajniku ali katerem drugem odborniku. STENSKI PAPIR Velika zalaga vsakovrstnih barv, olji in firneiev. Izvriujeja sa rta bar varska dela ter obešanje steaskeg* papirja po nizkih eenah., A lexander fUr"^ MchL Phone 371 §J N. W. Hf. 1M Jefferaoa It JOLIRT, ILL Slovenske Gospodinje so prepričane, da dobijo pri meni naj* boljša, najčistejša in najeenejie s s meso, grocenje, IN KRANJSKE KLOBASI istotako vse vrste drugo sveie ia prt" kajeno meso rte druge pedmeto ki spadajo v področje mesarska ia gre-cerijske obrti Priporočam .svoje podjetje vsem rt' jakom, zlasti p« našim gospodinja* Spoštovanjem John N. Pasdt Chicago tel. »17. Cor. Cora and Hutcktas »t, Joliet, JOUCT.IU*, PIVO v STEKLENICAH. Cor. Scott and Clav Sta.... Both Telephones 26.....JOLIRT. ILUNd» val lice s vodo, da bi mu rane na oče- v0. Razširjene prsi so se mu svobod-su in na nosu, na katerega so se spo- j 1)eje K;baIe in v večjih duških srkale toma gosto usedale muhe in komarji, va,e 2rak nego takrat> ko je bi, prjve_ ne jele gniti ter ne bi provzročile pre- zan na konjski hrbet. Z rokami pa se zgodnje smrti nesrečnega junaka. ve„dar ni mogel gibati, ker jih je imel Novoveški spotoma ni govoril « 1 privezane na hrastič, položen pod hr-njira. Samo na početku potovanja, ko j bet in ovit s slamo, ki so jo bili namočili v smoli. Tuhaj-bejevič je takoj vedel, čemu je bilo narejeno vse to; zapazil je pa tudi druge priprave, ki so mu kazale, da bo muka dolga in grozna. Od spodnje polovice telesa do nog je bil gol. Ko je nekoliko dvignil glavo, je ugledal med golimi koleni o-strino kola, čigar debelejši konec je bil uprt ob drevesno deblo. Na obe nogi je imel privezani vrvi, pred katerima sta stala vprežena dva konja. Azija je ob svetlih plamenicah videl dva konjska repa in dalje spredaj dva človeka, ki sta izvestno držala konja za gobec. Nesrečni junak je premeril te priprave z enim pogledom in ne vedoč, zakaj roke je imel iztegnjene nad gla- j dragoncev; vedel je, da tiči na kolu in la se s težo svojega telesa čimdalje Naročite zaboj steklenic novega piva, k! se imenuje EAGLE EXPORT mumi ra mu je Azija za ceno svojega življenja in svoje svobode obetal vrniti Zofijo in Evico, mu je rekel mladi poveljnik: "Lažeš, pes! Prodal si obe v Stam-bul trgovcu, ki ji ondi proda na sejmu.' In takoj postavi predenj Elijaševiča, ki mi ponovi vpričo vseh: "Tako je, effendi! Prodal si jo, sam ne veš, komu, pa tudi Adurovič je prodal sestro bagadirovo (junakovo), dasi je bila noseča z njim..." Po teh besedah se je Aziji za trenutek zdelo, da ga Novoveški kar raztrga z groznimi rokami. Pozneje pa, ko je že izgubil vso nadejo, je sklenil pripraviti mladega velikana do tega, da bi ga razjarjen umoril in mu tako pri- se s tezo svojega telesa globlje nabada na ostrino. Naposled se mu je jela širiti otrplost od nog, in čimdalje bolj neobčuten je prihajal za bolečine. Časih se je ona grozna megla izpre-minjala v črno. Takrat je pomežikal z edinim očesom, da bi vse videl do smrti. Njegov pogled je uporno begal od plamenice na plamenico, zakaj zdelo se mu je, se okrog vsakega plamena vrti nekakšen kolobar. Toda njegove muke še niso bile končane. Črez nekaj časa se stražnik približa h kolu s svedrom v roki in zakliče vojakom: "Dvignite me!" Dva krepka moža ga dvigneta. Azija se ozre vanj od blizu, kakor bi hotel videti, kdo se spenja k njemu, a Lušnja mu reče: "Gospa ti je izbila eno oko, jaz »a sem se zaobljubil, da ti izvrtam drugo.' Po teh besedah zasadi ostrino v zenico, zavrti sveder enkrat, dvakrat. Ko ter je najboljša pijača Brewing Company