MI številko. i lumml v mttttti 2t nuno ml xuv.ieto. .Slovenski Narod" velja: v Ljubljani ne dom dostavljen: celo leto.......K 24 — pol leta........12-— četrt leta ...... m 6 — • na mesec ...... _ 2*— v upravništvu prejeman: celo leto.......K 22*— pol leta........11 — četrt leta.......5*50 na mesec....... 1*90 Dopisi naj se karikirajo. Rokopisi se ne vračajo. UreeaUrvo: Knaflova ulica 4L 5 (v pritličju levo), telefon *t 34. Inseiati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vitru, za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inseieijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. itavUka velja 10 eiamr|ev. - Na pismena naroČila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .»Narodna tlaki .Slovenski Narod1 velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto....... K 25— pol leta • 13*— četrt leta...... .650 na mesec ...... . 2*30 za Nemčijo: cek> leto za Ameriko in vse drage dežele' celo leto......K 30*- Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravnlfttvo: Snaflova ulica M. S (spodaj, dvorišče levo), teleffOB M. tli istrsko politiko. (Dopis iz Istre). Hrvaško-slovensko dijaštvo jo tta svojem sestanku v Buzetu rine 5. avgusta t. 1. sprejelo resolucijo, ki v njej ostro obsoja najnovejši politični korak našib poslancev, t. j. njibov vstop pod Šusteršičevo komando. To je prisililo grl a silo Spin čiča, Mandiča in dr. Laginje, »Našo Slogo«, na se peča nekoliko s to za nekatere ljudi jako neprijetno in kočljivo zadevo. Le na kratko odgovarja glede tako važnega političnega koraka, na katerem je interesirali ves istrski hrvaško-sloveneki narod, ter obljublja, da se bo s to zadevo pozneje obširneje baviln. Takoj moramo protestirati proti temu. da list, ki bi naj bil edino glasilo našega naroda v Istri, s takim preziranjem preide to politično dejanje. »Naša Sloga« s tem kaže, da smatra volilee za nekake ničle, za nekak »Stimmvieh«.ki ima le dolžnost oddati svoj glas kandidatu, a nima pravice izraziti mnenja o korakih svojih poslancev. Drugod opisujejo delo svojih poslancev v listih, ali jih poročajo na shodih, a pri nas se edino glasilo le tu pa tam in v vidni zadregi obredne ob to njemu neprijetno zadevo. Tudi smo pričakovali, da nam razjasni položaj in zahteva račun o delovanju poslancev naše politično društvo, a niti to se ne gane. Kljub temu, da so ugledne osebe in priznani politiki zahtevali od društva, naj sklice občni zbor, da bi vsaj tam zahtevali volilci poročila o politiki narodnih zastopnikov, predsednik tega vendar ne stori. Dan za dnevom odlašajo z občnim zborom in zdi se, kakor bi ga hoteli odložiti ad kalendas graecas. »Naša Sloga« pravi, da so naši poslanei ]>opolnonia pra-v storili, da so vstopili v »Hrva tsko-slo vensko zajednico«, da s tem zaprečijo še ve-vi razdor v jugoslovanskih vrstah. Vsak politični otročaj ve. da ta edini argument, s katerim zagovarjajo ti poslanci svoj oh jem / dr. Sust vršičem, ne drži, ker so ravno dejstva pokazala, da so s tem še povečali razdor in nasprotstvn med Jugoslovani Tega sta se tudi zavedala dr. Rvbaf in dr. Gregorin, pa sta se uklonila zahtevi volilcev in izstopila LISTEK. Veseli Jane}. Lepa pravljica. Spisal Rado M urni k. Star oče je imel troje kajonov. Najstarejši. Šilo, je čevljaril. Obuvala je znal delati pa krpati in dreto vleči tako ročno in hitro, da se mu je čudil vsakdo. Navzlic temu je priče vi jari 1 le malo. Ljudje SO hodili najrajši bosi; in še, kadar je krevsal kdo v mesto, je nosil čevlje v rokah namestu na nogah. Nitka, drugi sin, je krojačil. Meriti, prikrajati, šivati, likati pa tudi računati je znal tako spretno in naglo, da so ljudje odpirali oči, ušesa in usta, posebno, kadar je bilo treba plačati. Kljubu temu je prikrojačil le malo. Ljudje so čepeli večinoma rajši umazani, raztrgani in vinjeni po gostilnicah, kakor da bi nosili trezni lepo obleko. Najmlajši kajon, Janez, je bil pa velik lenuh. Noč in dan je ležal za pečjo in dremal ali pa premišljeval stotere stvari. Bil je vseh muh poln, zlasti pa se je znal lagati, jesti in piti, da nikoli nič takega in enakega Akotudi marsikdaj ni imel nobenega počenega groša v žepu, je bil vedno zidane volje. Kadar doma ni bilo uiti slanega kropa za večerjo, je ■ nir- T T' iri^iiJiWT t-tt t; iz »hrvatsko-slovenske zajednice«, a drugič je pa bil tudi ta korak najslabša taktika, da se doseže zgoraj omenjeni cilj. Isti list piše dalje, da so bili poslanci v težkem položaju, komu naj se priključijo, ali dr. Šusteršiču, ali Ivčeviću. Kdo jim je diktiral to alternativo? Istrijani gotovo ne. *Niti za enega, niti za drugega se jim ni bilo odločevati, ako so hoteli ravnati v duhu našega programa In ako jim je bilo res kaj ležeče na slogi med Jugoslovani. Odločiti l»i se morali edino lo za skupni klub, ker edino ta bi bil vpoštevanja vredna skupina v parlamentu. ni.i>ilo naših poslancev vsaj prizna, da so bili ti v »težkem položaju*-, komu uaj se priključijo. Ako smo to enkrat zvedeli od »Nase Sloge«, bi pa le še radi zvedeli, kateri so bili oni tehtni razlogi, ki so jih slednjič rešili iz tega težkega j>olo-žaja, ter jih navdušili za Šustoršipe-vo politiko. Seveda naši poslanci niso smatrali svoje volilee za oni forum, ki je bil edini upravičen, da jih reši iz tepra težkega položaja, priti je moralo navdahnenje od drugod, ki pa žal ne odgovarja volji volilcev. Ako obsojaš, da naši poslanci pozdravljajo in odobravajo slogo poklerikaljenih pravašev na Hrvaškem, s tem (po naziranjn »Naše Sloge«) omejuješ njihovo slobodo mišljenja. Ta zagovor se nam zdi celo drzen, kajti Spinčić, Mandić in dr. Laginja so pozdravili pravaše kot poslanei in so za ta svoj korak odgovorni svojim volilcem. Tega se svojim volilcem niti v Istri ne sme odreci, ker imajo tudi ti pravo in dolžnost, da dejanja, ki jih store njihovi poslanci kot taki, odobravajo, ali pa obsojajo. Toda tega nečejo razumeti nekatere osebe pri nas, ker so navajene, da delajo politiko brez naroda. „Bronibor." Dne 2. julija, na predvečor jubilejne skupščine Ciril - Metodove družbe I. 1010 se je vršil v Ljubljani ustanovni občni zbor gospodarsko-obrambnega društva »Bran i bor«. — Imeli smo Slovenci že poprej nekaj podobnega v društvu »Naša Straža«, ki je zbrala nekaj tisoč goldinarjev, nato pa kmalu sklenila življenje in naredila prostor »Braniboru«, ki je zasnovan na podlagi »Sudraarkinih« pravil, da dela proti njej sporedno z družbo sv. Cirila in Metoda. Reči moramo odkritosrčno, da vlada za to velevažno gospodarsko-obrambno društvo vse premalo zanimanja v javnosti, vsled česar tudi zunaj ne pride do življenja. Ob vsakem koraku, ki ga storimo po slovenski zemlji, zlasti v po-nemčenih mestih in ob jezikovnih mejah, čutimo da nam manjka društva, ki bi sporedno z družno sv. Cirila in Metoda vršilo delo, ki ga pri Nemcili opravlja >Siidniarka«. Iskati pa bo treba novih virov za prospe-vanje tega društva, ker je naravno, da bomo s podružnicami zmogli le malo. Teške gospodarske nesreče, ki so nas zadele v zadnjem času na Slovenskem, pač niso dopuščale, da bi se bil »BraniboT« lotil obširno zasnovanih načrtov, da bi si bil ustvaril svoj trdni temelj, ki mu ga podružnice nikdar ne morejo dati. Nekaj pa zmoremo že danes brez posebne gospodarske ženi jal nosti in brez vsakega rizika: lotiti se je treba posredovalnega dela za naseljevanje trgovcev, obrtnikov in kmetovalcev. To posredovalno delo, ki je doslej bilo v rokah posamnikov, če so ravno slučajno izvedeli za kak posamni slučaj, se mora koncentrirati v pokrajinah v informaćne urade, ki naj imajo v evidenci ves materijal in so v rednih medsebojnih stikih. To bi bilo za enkrat že nekaj in to tudi zmoremo. Dne 2. julija 1911 je poteklo leto dni, ko se je ustanovil v Ljubljani ob sramotno pičli udeležbi »Branibor«. Danes šteje v Ljubljani že dve podružnici in ima v blagajni nekaj sto kron denarja. Toda zanimanje za društvo ne raste v tej meri, kakor bi bilo želeti. — Ce je gospodarska kriza za enkrat ustavila obširnejše delo »Braniboru«, gotovo nam ne bo zabranila tistega majhnega dela, ki sem ga poprej omenjal. — Ogromno je organizator i čnega in posredovalnega dela, ki bi močno pospešilo naš razvoj, naj se ga loti »Branibor«: majhno delo bo rodilo velike uspehe. SO letnico dr. Totioflo. V prijazni Poljanski dolini, na idiličnem Visokem je včeraj g. dr. pa za pečjo delal na orglice, dokler niso bili siti vsi štirje. Tako so /i vel i sicer slabo, toda prav poceni. Naposled pa se je stari oča le naveličal tega životarjenja. Poklical je vse tri sinove predse in jim je dejal, rekoč: »Preljubi moji kajoni! Veliki reveži smo, sami berači. Slabi časi so, zaslužka ni nobenega. Prestar sem že, da hi hodil prosit vbogajme; opešal mi je vid in sluh, roka se mi trese, zastaja mi noga in sme ju jo se mi otročaji. Ali tudi vi trije zaslužite doma premalo. Pa pojdi malo po svetu, Silo, ti, ki si najstarejši in naj-modrejši! Nemara pa le nameriš na srečo in pridobiš in prineseš toliko s sabo, da bomo laglje in bolje živeli tu doma.« »Zakaj pa ravno jaz T« se je ustavljal Šilo. »Mar naj gre Janez, ki je mlajši in hodi laglje.« »Kaj bo Janez!« je ugovarjal starec. »Janez je preneumen, pa tudi zapije vse sproti aH celo na puf. Le ti pojdi, ti!« »2e vidim, da prej ne boste nehali prodajati sitnosti, dokler ne grem,« je godrnjal čevljar. »Pa bodi v božjem imenu!« Drugo jutro zarana pomeče Si-lo svoje orodje v popotno torbo in se napoti v beli božji svet. Dolgo ne sreča žive duše. Ker je hudo vroče, jo krene v gozd. Tam pa zagleda zlatorogoga srnjaka v zanki. »Reši me, ljubi popotnik,« ječi srnjak, »reši me in izpolni se ti najbolj vroča želja.« »Bomo videli, če bo res,« de neverni čevljar, preščipne zanko in prime srnjaka za zlate rogove. »Veš, kaj si želim? Da bi mogel v enem trenutku narediti toliko čevljev, škornjev in copat, kolikor bi sam hotel!« Tedaj se zabliska na tleh zlat čevljarski nož. »Vzemi krivec,« veli srnjak. »Ako ga le pokažeš usnju, je zaželeno obutalo že gotovo!« »Ta pa ni slaba!« se obraduje Šilo in shrani dragoceni nož. Tedaj zagleda staro ženo. »Poljubi me!« prosi ženica mladeniča. »O kaj pa!« se za.grohota čevljar. »Tako grdo staro babo! Saj je zalih mladih deklet dosti.« Zdajci pa se izpremeni odurna starka v prekrasno mlado dekle. Skozi kratko belo obleko in dolge zlate lase blešči prebelo telo kakor sneg in iz bledega obraza svetijo oči kakor zvezdi nebeški. »Ako bi me bil poljubil, bi se ti bila izpolnila še ena želja!« mu reče z nagajivim nasmehom. »Vila!« klikne Šilo in jo boce zdaj poljubiti z odličnim spoštovanjem. Vila pa porogljivo namrdne obrazek, pokaže čevljarju osla in od-jaha na zlatorogem srnjaku. Ivan Tavčar v krogu svoje rodovi-ne in svojih najudanejših prijateljev obhajal svojo šestdeset letnico. Odklonil je bil vsako javno poslavi-tev tega dneva, ni pa bil v stanu odkloniti ustnih in brzojavnih čestitk pričujočih, s kako iskrenimi čustvi so se ga ta dan spominjali somišljeniki in prijatelji, s kako hvaležnostjo priznavajo ne veni ji ve zasluge, ki si jih je pridobil kot ->olitik, kot pisatelj in kot mož dobrih rok in zlatega srca. Poleg mnogoštevilnih pismenih in brzojavnih čestitk od posameznih prijateljev in česti] cev, so bile poslane dr. Tavčarju tudi sledeče brzojavke: Ljubljana: dvojega odličnega predsednika iskreno pozdravlja. — I z v r š e v a 1ni odbor narodno - n a p re d n e stranke. Ljubljana: V neomahljivi zvestobi Te pozdravlja — Klub n a -rodnonaprednih deželnih poslancev. Ljubljana: Klub naprednih občinskih svetoval-cev pozdravlja bodočega župana, kateremu hoče stati zvesto ob strani. Ljubljana: K šestdesetletnici svojega tovariša presrčno čestita — o d ve tn i i k a z b o r n ic a. Ljubljana: Odličnemu tovarišu pošilja iskrene čestitke — Zveza slovenskih odvetni ko v. Ljubljana: K šestdesetletnici Vam iskreno čestita — P r e d s e d -nistvo mestne hranilnice ljubljanske. Ljubljana: Našemu prvobnrite-Iju in pisatelju gromovit Na zdar! S 1 o ve n s k o d ru š tv o. Ljubljana: Velezaslužneniu pr-voboritelju, načelniku stranke in svojemu članu za šestdesetletni jubilej : na mnoga leta! — P ol i t i č n o in izobraževalno d r n š t v o za dvorski okraj. Ljubljana: Prvohoritelju napredne ideje kličemo ob šestdesetletnici: slava! Vodi krepko, stopaj v boj — za napredek vsikdar stoj — kvišku dvigni ostri meč — za Slovenijo goreč! Na zdar! Politično društvo kolizej. okraja. Ljubljana: Gromoviti živio-klie Vam, našemu prvohoritelju za naprednost slovenskega naroda ob Vaši šestdesetletnici. — Napredno politično in gospodarsko društvo za poljanski okr.: Josip Kozak, začasni predsednik. Ljubljana; K šestdesetletnici prvoboritelja za svobodo in napredek naroda slovenskega kličemo W, neomajnem zaupanju krepek Na zdar in ninograja leta. — Napredno društvo Krakovo in Trno: v o : Smole, Trtnik, Pogačnik. Ljubljana: Prvohoritelju napredne misli in načelniku narodno-napredne stranke kliče k šestdeset -letnici: Še mnogo let! — v inienn po-litičnega društva za kolodvorski in š e n t p e t e r s k i okraj: Bončar, predsednik. Ljubljana: Neumornemu prvohoritelju za svol>odo in napredek naroda slovenskega, neustrašenemu Sokolu in načelniku narodnonapred-ne stranke kličemo ob šestdesetletnici: Na mnoga leta I Vami mi in i nami Vi. — Politično društvo za V od m at. Dol. Ijogatec: Značajnemu našemu prvohoritelju iskreno čestitamo k šestdesetletniei, da bi Vam bilo s*» ?nnogo let čilih in zdravih v prid in ponos naroda. — Napredno politično društvo lojraško. Studence: K slavni šestdesetletnici kličemo krepki: na mnogaia leta v blagor celega slovenskega naroda. -— Gospodarsko - politično društvo Studenec. Cerknica: K šestdesetletnici iskreno čestita — Napredno p o-1 it i č n o d r uš t v o Cerknica. Škofja Loka: Prvoboritelj-u 'm svobodo in napredek našega naroda čestita k današnji šestdesetletnici — Napredno politično društvo Š ko f j a Loka. Ljubljana: Časteč Vas odličnega pisatelja in moža kremen jaka Vam ob Vaši šestdesetletnici iskre no čestita — Predsedništvo »M atice Slovenske«. Ljubljana: Dragi! Iskreno se veseleč Tvoje šest deset letnice želimo, bratski, da ostaneš še mnoeo let, zdrav in čvrst v naših sokolskih vrstah. Na zdar! — Predsedništvo sokolske zveze. Ljubljana: Urnebesni sokolski Na zdar! — L j u b 1 j a n s k a župa. Ljubljana: K šestdesetletnici Ti kliče krepki Na zdar — Ljubljanski Sokol. L i uhlja na: Na zdar dr. Tavčar! Živeli! — Sokol I. Škofja Ix>ka: Neumornem u delavcu na narodnem polju čestitamo Malo poparjen potuje Žilo da:je in dospe čez devet dolin in devet gora v deveto deželo pred sijajen grad; z najvišjega stolpa plapola velika črna zastava. »Kdo sit« ga vpraša vratar. »Čevljar Šilo.« »Ravno prav si prišel. Hudo pogrešamo novih čevljev. Le noter!« Spuste most in odpro težka vrata. Šilo stopi na grajsko dvorišče. Tam uzre devetdeset vojščakov in devet pažetov. Vsi so imeli raztrgane čevlje. Iz okna pa sta gledala sain presvetli kralj devete dežele in njegova prelepa hči Hopsasa. »Kdo si?« ga vpraša kralj Uroš. »Šilo, najboljši čevljar vsega sveta.« »O — beži no, beži! AH se upaš narediti do jutri opoldne vsem mojim vojščakom in pažetom nove čevlje?« »Meni prava igrača. Dajte mi samo usnja!« »Dobro. Ako dogotoviš delo, dobi* tri velika zlata jabolka. Ako ne, ti pa odrobi rabelj glavo!« Šilo dobro je in pije do polnoči in spi do enajstih dopoldne. Vsi se že vesele, da odleti lahkomiselnemu lenuhu v kratkem glava. On pa si da prinesti usnja, mu pokaže zlati krivec in naenkrat stoji devetindevetde-set parov novih čevljev pred zavzetim kraljem! Par prav majhnih in krasnih čeveljcev pa pokloni Šilo kraljični Hopsasa. »Zakaj pa imate črno zastavo?-< vpraša čevljar. »Oh,« odvrne kralj Uroš žalostno. »Pesofflavec iz nemške dežela se mi je prištulil v grad in pravi, da ne gre prej odtod, preden ne pride kdo, ki bo znal bolje piti kakor on. Poizkusi se z njim! Ako ga premaeraš, ti dam hčer za ženo in vse kralj«*tvo povrhu.« Ako ne, moraš dati pa dobljena tri jabolka in krivec nasprotniku.« Šilo jame piti s pesoflrlaveem, pa omaga in zaspi o polnoči. Čemeren in prazen jo primana domov. Enako se dogodi Nitki. Srnjak mu da zlato iglo. Nitka jo pokaže v gradu in blago se izpremeni v obleke. Prislužena tri jabolka in Čarovni-ško iglo pa mora dati pesoglaven te zvečer. Ves potrt prileze domov. »Bog pomagaj, kaj bo pa zdaj!« je tožil stari oče. »Jemnasta, jemna-sta, zdaj smo prav taki berači kakor prej.« Zdaj se je vzravnal veseli Janer, za pečjo, koder je bil zvesto poslušal žalostni zgodbi obeh starejših bratov. Zazehal je in se oglaail: »Oča, kaj pa, ko bi šel tudi malo po svetni« »Oh, kaj še!« se je bridko nasmehnil starec in pomilovalno pogledal svojega najmlajšega sina. »Ti bi pa že kaj opravil, sirota!« »I, zakaj pa ne t« (Konei k današnji isswSSG t let niči. — Sokol. Ljubljana: Reprezentaotu slovenske narodne misli, dolgoletnemu občinskemu svetovalca in podžupanu, prijatelju in zaščitniku uradni-štva čestita iskreno k šestdesotlet-letnici — Krožek ljubljanskih uradnkov. LJubljana: K šestdesetletnici Vam čestita ter kliče mnogaja ljeta — Ljubljanska kreditna b-a n k a. Ljubljana: K današnjemu slavju šestdeset letnice kličemo blago-rodnemu jubilantu in zaslužnemu odborniku na mnoga leta. - Zveza slovenskih zadrug. Ljubljana: Presrčno čestitamo k častnemu dnevu seetdesetletuice. Da bi še mnogo let krepki in veseli pohajali na naše velegore. — Slovensko planinsko društvo. Ljubljana: Narodna tiskarna izreka svojemu mno*roza-siužnemu predsedniku ob šestdesetletnici najprisrčnejše čestitke. Na mnoga leta naprej za blagor in napredek naroda. Ljubljana: Svojemu predsedniku čestita oh šestdesetletnici njegovega domu in narodu posvečenega življenja — Društvo slovenskih časnikarjev. Škofja Loka: Za povzdigo našega naroda zaslužnemu rodoljubu k šestdesetletnici — Narodna čitalnica. Končno bodi omenjeno, da je vrsto napitnie zaključil g. dr. Alojzij Kokalj s čitanjem priložnostne pesmi, ki jo je zložil povodom šest-desetletnice dr. Tavčarja in ki poleg raznih šal oznanja tudi lepe resnice. Naj navedemo le odstavek, posvečen pisatelju dr. Tavčarju: Neizčrpne Tvoje dušne sile zlate so zaklade naklonile siromašni naši domovini, ki časti med prvimi Te sini! Carna sila tvojega peresa nam odkrila čuda in nebesa in svetove je dotlej neznane, pot odprla do nebeške T.iane. Emil Leon — to ime blesteče — izgovarja deva koprneče. H mladenič strastno, ponosito. Ker v srce na veke ura je vlito. Le v najožjem prijateljskem krogu je obhaial dr. Tavčar svojo šestdesetletnico. a združila je vse njecrove somišljenike ir» oestilee v iskreni želji: da hi bil Se mnogo, mnogo let krepak in čil na dubn in na telesu ohranjen slovenskemu narodu.___ Mititoo Kroniko. Ministrski predsednik baron Gautsch pojde sredi mes. septembra v Prago in bo tam ostal samo en ali dva dni. Baron Gautsch ne bo storil s tem samo čina vljudnosti napram knezu Thunu, temveč hoče s tem pokazati politikom obeh narodnosti, za kako važna smatra vlada spravna pogajanja na Češkem. Praška pogajanja bodo seveda vplivala na termin, kdaj se ima sklicati državni zbor. Do gotovih sklepov v tem ozira še ni prišlo, vendar pa prevladuje mnenje, da bo državni zbor sklican v drugi polovici meseca septembra. Češka narodno - socijalna organizacija na Dunaju poživlja Teške poslance, naj pri spravnih pogajanjih upoštevajo tudi položaj češke manjšine na Dunaju. * Shod avstrijske nemške socijalne demokracije se začne dne 29. oktobra y Inomostu in bo trajal pet dni. Na programu je tudi razmerje nemške socijalne demokracije k češki socijalni demokraciji. * tp Politična situacija na Ogrskem bo, kakor poroča »Magvar Hirlap«, meseca septembra razjasnena. Cesar »še vrne dne 8. septembra iz Išla v Schonbrunn in sprejme dne 10. septembra v avdijenci ogrskega ministrskega predsednika grofa Khuen-Hedervarvja, ki mu pri tej priliki predloži predlog, naj se ogrski državni zbor razpusti. Ce bo predlog sprejet, tedaj se bodo vršile nove volitve, ki naj pokažejo, če ogrsko ljudstvo odobruje obstrukcijo in pa če hoče nov poslovnik namesto sedanjega, ki onemogočuje vsako delovanje. Ce bo večina volilcev volila proti obstruk-ciji in za novi poslovnik, tedaj ne bo težko premagati manjšino v novem parlamentu. • Turčija se nahaja, čeprav je v Albaniji za zdaj mir, v kritičnem položaju, predvsem v Makedoniji in v Novem Bazam, kjer je izbruhnila vojaška revolta, ki je pa vendar prinesla upornim vojakom popolen uspeh. Upor so kolikor mogoče tajili in skrivali. Rezervisti drugega razreda iz sandžaka Novega Bazara so bili pred dvema mesecaina poslani iz vojašnic domov; toda čez par dni so jih zopet poklicali. Vojaki so se pa uprli. Vse nasilstvo poveljnikov ni pomagalo. Po najskrajnejših sred- stvih niso hoteli segati t* tako en uporni vojaki zmagali. Bask upov je izbruhnil tudi v mitroviikara tabor- ju, kjer so bili redili iz Sjenice, Novega Varoaa, Priboja in Plevlja. Ti so z ostalimi rezervisti iz sandžaka Novega Bazarja proč vrgli pnike in uniforme in odšli domov, pevsjoc narodne pesmi. Niti en rezervist ni ostal v mitroviškem taborju. V Carigradu so bili zelo iznenađeni. Prišli so strogi ukazi, kazni itd., toda rezervistov vendar niso mogli sklicati. Končno je prišel ukaz, naj puste rezerviste domov. Vseeno so pa turške vojaške priprave na Kosovom, v Mi-t rovici in sandžaku Novi Bazar velike. Jasno je, da se Turčija boji resnih komplikacij na Balkanu, če bi prišlo zaradi kretskega vprašanja do vojne. Na Turke so precej učinkovali manevri avstrijskega vojaštva na bosanski meji. Turčija se na vso moč oborožuje. Mitrovica je postala velik vojaški tabor s 50.000 vojaki. Dan za dnevom se dovažajo nove zaloge streljiva, topovi, novi oddelki vojaštva iz Male Azije. Med turško prebivalstvo v Novem Bazarju so razdelili veliko število pušk. Bosanski emigranti so vojaško izšolani in v Novem Bazarju kolonizirani. Maroško vprašanje presojajo v dunajskih diplomatiČnih krogih zelo ugodno, ker so se v Parizu odločili, dovoliti Nemčiji velike kompenzacije za slučaj, da dovoli Nemčija Franciji neomejene politične pravice v Maroku. Tudi po informacijah rimskih diplomatičnih krogov je izključeno, da bi se pogajanja med Francijo in Nemčijo glede maroškega vprašanja razbila. Tudi Angleška najbrže ne bo delala ovir. — »Frankfurter Zeitung« poroča iz Pariza, da hoče Francija tudi nadalje respektirati gospodarsko enakopravnost v Maroku. Francija bo priznala Nemčiji vse do zdaj pridobljene pravice in bo tudi dopustila oddajanje dobav za javna dela tujim tvrdkam. Hoče, da bodo vse javne službe, predvsem železnica in pošta, pod francoskim vodstvom. Štajersko. Volitve v gornjeradgonski za- stop se vrše prihodnji teden. Velepo-sestvo voli v sredo, dne 30. avgusta dopoldne, »trg« Zg. Radgona dne 30. avgusta popoldne in kmečke občine dne 31. avgusta. Ta obmejni okraj je popolnoma v rokah duhovnikov in roškarijancev. Bomo videli, ali bodo vzdržali klerikalci to važno posto-.ranko v slovenskih rokah ali ne. Od Sv. Duha pri Lučanah nam pišejo: Tu se je vršila v nedeljo volitev načelnika cerkveno - konkurenčnega odbora. Izvoljen je vrl in odločen naprednjak gosp. Ivan Kapuu. Tndi odborniki so sami naprednja-ki, in sicer Anton Pokeržnik, Franc Lancinger. Leopold Menhard, Anton Majšter. Upamo, da bo novi odbor s primerno energijo napram župniku napravil v fari mir. Iz Gradca. V letovišču Lassuitz-hohe blizu mesta se je vršil nedavno tega koncert v dobrodelne namene. Morala je biti vsekakor zbrana odlična nemška družba, ker je nekdo ukradel celo note dirigenta v vrednosti 60 K. Iz Slovenjgradea. Odličnega somišljenika narodne stranke, gosp župana J. Verdnika v Otiškem vrhu je zadela huda rodbinska nesreča 18-letni sin si je v hipni blaznosti vzel sam življenje na ta način, da se je dal na železnici povoziti. Klerikalne časnikarske hijene seveda izrabljajo tudi to žalostno priliko, da prav hinavsko udarjajo po naprednem očetu. Srčna sirovost in neolikanost duhovniških dopisnikov »Straže« nima menda nikjer na svetu para. In to so — tolažniki in »prijatelji« ljudstva! Nemški uspehi ob meji. Nemški listi i>oročajo z neprikritim veseljem novico, da je naraslo število učencev v Schnlvereinovi šoli v Ciršaku na 40. S|>očetka so bili samo 4. To je nedvomno Kep uspeh, ki nam kaže, kako žilavi so pri svojem poiiemee-valnem delu naši nasprotniki. Duhovniki, edini slovenski inteligenfje (A) meji so nekaj časa agitirali proti nemški šoli, potem pa je prišel najbrže iz Maribora odločen migljaj, da ne — in danes je vse mrtvo. Slovenski inteligenten lajik pa si v t* kraje niti ne upa, duhovništvo je tako nahujskalo kmečko ljudstvo proti njemu, da si ni življenja varen. Na ta način lahko slepe nemškutarji brez vsake nevarnosti ljudstvo in odtegujejo mladino slovenskemu narodu. Iz Maribora nam pišejo: Uspehi usiljene šnlferajnsko šole v Ciršaku ob Muri nam lahko dajo mnogo misliti. (O številkah in začetni klerikalni agitaciji proti tej šoli smo dobili že od druge strani dopis. Op. ured.) Kolikor nam je znano, je obljubila Ciril - Metodova družba polovico stroškov za slovensko šolo v Ciršaku, če prispeva drugo polovico »Slovenska Straža«. A ljubi naši stražniki obmejnih Slovencev v klerikalnem taboru so naj srn* is lin—sli a* ve- I liksnsks stroške |*IWndaJth državno-anorakih volitev v pfnjskem okraja in Savinski dolini — in niso, kolikor smo informirani, nisssnr obljubili. Kako iz Igo ae so se dala ilnu—le javnost slepiti si doasske neki »Sls* venski Straži«, ne da ki rnsrgians zahtevala račune T Mariborsko obrtno društvo je svoj zlst odpovedalo. Bojda nimajo Mariborčani prav nobenega interesa za »tlačene nemške« brste v Celju. Iz Ptuja. »Marburger Zeitung« nadaljuje s kritiko ptujskega mestnega gospodarstva. V zadnji številki čitamo med drugim: Mestna pralnica dela že več let sem s znatno izgubo. Dasiravno so zahtevali nekateri občinski odborniki že večkrat, da bi se to drago podjetje opustilo, se to vendar ne zgodi, ker vlada v Ptuju samo Ornigova volja in vsi nasve- j ti z nasprotne strani se kratkomalo ■ odklonijo. — List obljubu je dopis, v ! katerem se bode opisalo, kako se no-vi, za pol milijona postavljeni ptujski rotovž sijajno »obrestuje«. — Tako padajo sedaj udarci po ženijalnem mestnem gospodarstvu očeta Orniga iz lastnega nemškega tabora. Naj se oče Ornig tolaži s tem, da je nehva-ležnost plačilo sveta. Na ptujski magistrat pa bo res treba vladnega upravitelja. Škoda, da vlada za ta in-teresanten boj v slovenskih krogih premalo — praktičnega zanimanja. Z graškega vseučilišča. Umrl je dne 25. avgusta zvečer na letovišču v Schrunsu na Predarlskem profesor germanistike dvorni svetnik Schonbach. — 7 0. rojstni dan je slavil v soboto profesor dvorni svetnik dr. Amold L u s e h i n. Ogenj v eerkvi. V Sjelah pri Slovenjgradcu so slavili minulo nedeljo običajno »žegnanje« ali »lepo nedeljo«. Ob tej priliki so dekleta okrasila oltarje z venci in šopki. Popoldne se je vnel od sveče na nekem oltarju šopek; ogenj se je naglo razširil na vence in planil po celi cerkvi. Med obiskovalci cerkve, osobito med ženskami je nastala strašna panika , ki pa k sreči ni imela hudih posledic. Iz Maribora. Naši klerikalci so napravili preteklo nedeljo v Št. Petru pri Mariboru veselico za »Slovensko Stražo«. Ker je še med nami vedno nekaj takih ljudi, ki še verujejo v klerikalno narodnost, dasi bi že biii morali davno izpregledati, je to ču-karsko veselico počastilo tudi nekaj narodnih ljudi, iz katerih se sedaj hvaležno katoliško časopisje zasluženo norca dola. — V resnici bi bil že skrajni čas, da bt tndi naši ljudje postali v vsem malo bolj dosledni in se ne trudili tako krčevito, da pomagajo povsod klerikalcem iz zadrege. Drobne novice. Ponesrečena tatvina. Te dni sta vdrla neznana tatova v hišo posestnika Cilen-ška v Mozirju. Porabila sta odsotnost domačih, ki so bili vsi na polju. Tatova sta odnesla gospodarjev kovčeg na bližnje polje, da bi ga tam odprla. A neki ljudje so ju splašili, tako da sta morala svoj rop pustiti in z bežat i. V kovčegu je bila hranilna knjižica za 8000 K in denarja ter vrednostnih papirjev za več ko 1000 K. — Nesreča ali zločin? V ŠL Vidu pri Planini so našli te dni čisto oslabelo žensko, čisto raztrgano in zglajeno. Ker ni imela nobenih papirjev pri sebi in tndi ni mogla od slabosti govoriti, se ni moglo dognati, kedo in kaj je. Peljali so jo v celjsko bolnišnico, a je spotoma umrla. — Vlak je povozil blizu šentjurske postaje na prevozu čez železnico 301etno, nekoliko slaboumno kmečko žensko Frančiško Koštomaj. — Celjsko okrožno sodišče je obsodilo krčraarja Jožefa Brodnika iz Trbovelj, kateri je z nožem ubil svojega pastorka Viktorja Kneza, na štiri mesece strogega zapora. O celem slučaju smo svoj čas v »Slov. Narodu« obširno poročali. — Zgore-1 o je posestniku Merkšu v Selah pri Brežicah gospodarsko poslopje z vsemi pridelki in gospodarskim orodjem v vrednosti 5000 K. — V B e r -koveih pri Ljutomeru so zgoreli te dni nanovo trije kmečki domovi. Lani je zgorela cela vas. Zažgala je najbrže hudobna roka. Prebivalstvo je v velikem strahu. — Izgubljen in najden bankovec. Iz Mari baro poročajo: 24. avgusta popoldne je poslal strojevodja Jaluška svojega 151etnega sina Karla s lOOkronskim bankovcem na pošto. Fant je bankovec izgubil in iz strahu neznano kam pobegnil. Bankovec je pa našel nek mestni inženir in ga shranil pri policiji. — Zgorela so gospodarska poslopja posestnika K umerja v Slov. Bistrici. Koroiko. Nov vodovod za pitno vodo namerava zgraditi občina Svinc. Stroški za vodovod so preračunjeni na 43.000 K. Posledice strela. Pred kratkim so izpustili iz bolnišnice in odslovili od vojaštva desetnika Josipa Detelo pri z sns alku št. 17 v Celovcu, ki se je lansnvi Isto meseca junija v samomorilnem namenu ustrelil is svoje vojaške puške v glavo. Detel a je izgubil tndi desno oko in je trpel skoro celo loto nepopisne bolečine. Smrtan nezgoda. Na žagi Avgusta Scarpa v Spodnji Beli zaposleni Žagar Josip Vernutti je hotel potegniti z nekim drogom jermen čez jermensko kolo, ko je bilo ravno v polnem teku. Kolo pa mu je izbilo drog iz rok in ga mu zasadilo v trebuh a tako silo, da je bil v par urah mrtev. Požar. V Mrzli vodi pri Velikov-cn je izbruhnil 24. t. m. opoldan pri posestniku Skrajnekn požar. Ker so bile skoro vse sosedne hiše krite s slamo, je bila nevarnost velika, da se požar razširi. Skrajniku sta zgoreli dve hiši in gospodarska poslopja ter čebelnjak s 50 panji. Požar je nastal vsled eksplozije bencinovega motorja, ki ga je rabil Skrajuik za pogon poljedelskih strojev. Pred sedmimi leti je pri Skrajniku tudi pogorelo in je le z največjo težavo mogel zopet sezidati poslopja. Primorko. Starine v Ogleju. Kakor poročajo iz GoTice, bodo nadaljevali z izkopavanjem starinskih mozaikov v Ogleju od 28. do 31. 1 m. Siidmarka. Te dni je kupila Siid-marka nekdanjo Valasovo hišo na Predelu. Napravila je v hiši krčmo za hajlanje, da se bodo ti nebeški glasovi razlegali po Predelu. V Bovcu so baje vedeli za to prodajo, pa so molče dopustili, da je bil izvršen ta narodni škandal. Za pogorelce pod Mangartom. Vlada je nakazala za pogorelce v Logu pod Mangartom 5000 K podpore Govori se, da bo odkupil erar tudi del pogorišča, da razširi državno cesto. Kolera. Pri Albancu Krištofu Ristani, ki je dne 24. t. m. prišel popoldne iz Sv. Ivana v Medui v Trst s Llovdovim pamikom Bukovina in je 25. t. m. zbolel, so konstatirali že v soboto pravo azijsko kolero. Bolnika in vse osebe, ki so prišle z njim v do-tiko, so izolirali v mestni infekcijski bolnišnici, parnik Bukovina pa so dirigirali v lazaret sv. Jerneja. Mestni zdravniški urad je našel vse osebe, ki so prišle i bolnikom v dotiko. zlasti pa one, ki so spale v isti sobi. kakor Ristani. Konee stavke tramvajskih uslužbencev v Trstu. Med stavkajočimi in tramvajskim ravnateljem je prišlo v soboto do sporazuma. Glavne točke sporazuma eo: 1. Poskusno leto za na novo sprejete uslužbence. 2. Devet-urno dnevno delo. 3. Delavstvo v re-misah ima popolnoma prosto na novega leta dan, oba božična praznika, velikonočni in binkoštni ponedeljek, na Telovo in na dan sv. J usta. Kdor dela te dni, dobi dvojno plačo. 4. 1. maju i k je prost, če praznujejo tudi druga transportna podjetja. 5. Pri boleznih in nezgodah v robini dolm uslužbenci 3dneven dopust brez odbitka pri plači. 6. Zvišanje plače za 10 do 40 vin. dnevno pri vsakem uslužbencu po njegovi uporabnosti (vse zvišanje znaša na leto 5077 K 28 vinarjev). 7. Ob nedeljah se računa delo od 5. do 8. zvečer za cel dan. 8. Glasom pogodbe od 20. novembra 1910 se ustanovi razsodišče. 9. V slučaju bolezni doplača ravnateljstvo uslužbencem razliko med bolniško podporo in plačo za dobo 2 mesecev. 10. Za delavstvo v remi za h se ustanovi starostno preskrbljenje in preskrbljenje za slučaj onemoglosti v znesku 40 K vsak mesec. Poleg teh določb se u gotove tndi dohodki paznikov pri premikališčib, izogiba-1 išči h in dohodki opremljevalcev. Delavni čas je 9 do 10 ur, za izredno delo znaša doplačilo 25 do 50%. Delavstvo v remizah dobi na leto tri dni dopusta in polno plačo ter najnižjo plačo 4 K na dan. Isto velja tudi za signaliste. V vsem ima vsled regulacije plače družba na leto za 7174 K več izdatkov. Tramvajski štrajk je tedaj končan in uslužbenci so lahko zadovoljni s svojim uspehom, ki je vendar pridobitev, dasiravno niso dosegli pravzaprav vsega, kar so želeli. Tramvajski promet je bil včeraj zjutraj že normalen. Tatinsko gnezdo. Policija v Pu-lju je zasledila v neki hiši za velik voz najrazličnejših stvari, ki so bile vse pokradene. Aretirala je tndi tatove. Stavka v Reki. Tisoč kamnosekov zaposlenih pri tvrdki »Danuhius« v Reki, je začelo stavkati, da dosežejo povišanje plače od ure. Stavkajoči so prisilili 500 zidarjev, da so prenehali s delom ter metali proti onim, ki se stavki niso hoteli pridružiti, kamenje. Policija je morala posredovati. Popoldne je tvrdka izplačala kamnoseke in zidarje ter jih odpu-| stila. UbegU uradnik. Kakor smo poročali, je pred nekaj tedni ukradel uradnik Spahe velike vsote pri agrarni banki v Sarajevu in je potem I pobegnil v Carigrad. Sedaj sporoča turška vlada, da ni mogoče tatu izročiti avstrijskim sodiščem, ker jo je is izdavna popihal ii Carigrada. Ogrska zastava. Povodom cesarjevega rojstnega dneva so razobesili v Sci tu v Bosni tndi otrrsko zastavo. V noči od 18. na 19. so jo pa kmetje «trgali s strehe. Orožni Št vo storilcem ne more priti na sled. Imenovanja. Nadzorstvena ad-jnnkta Anton Plohi v Sarajevu in J ovo Šiljak v Bibču sta imenovana« okrožna šolska nadzornika v Vili. razredu. Višja gozdarja Rihard K 1 a t h in Ivan S e h ii r e r sta imenovana za gozdarska mojstra v prvem plačilnem razredu. Računski oficijal Andrej Smodiš, Mozes Schneetreppi in Ant. Švarz so imenovani za računske revidente v IX. razredu. Dnevne vesti. -j- Polovično znižanje železniških tarifov na meso in živino sejedovolilo raznim mestom — razen Ljubljane. »Slovenec« ima to drzno čelo, očitati poslancu dr. Ravniharju, kakor da bi bil on kriv, da tudi Ljubljana ni deležna omenjene dobrote. To očitanje je več kakor hudobija! »Slovence« tolče samega sebe po zobeh, ko nekaj vrstic pozneje pravi, da so zastopniki dotičnih mest dosegli znižanje železniških tarifov. Ti zastopniki so seveda — občinski sveti dotičnih mest. Ljubljana samo zategadelj ni postala deležna znižanja železniških tarifov, ker nima — po krivdi klerikalcev — občinskega sveta. Nobenemu poslancu teh mest ni bilo v tej zadevi treba storiti koraka. Pa tudi. če hi bil poslanec Ljubljane storil kake korake v tej zadevi, bili bi brezuspešni. V Ljubljani to storiti, je nemogoče, ker občinskega sveta — ni. Poslance dr. Ravnihar je sicer posredoval pri gosp. vladnem svetniku vit. Lascha-nu, ako bi bilo mogoče znižati tržne in klavne pristojbine v svrho dosege znižanja železniških tarifov, toda gosp. vladni svetnik se je — po na ših mislih upravičeno — skliceval na to, da se ne smatra za pristojnega, znižati tržne in klavne pristojbine, ker bi se s tem rušil proračun; edino občinski svet bi smel storiti sklep, ki izprominja kako pravokrepno sklenjeno proračunsko postavko Poslanec dr. Ravnihar se je obrnil do že lezniškega ministrstva, ako bi morda brezpogojno dovolilo v znižanje že lezniških tarifov. Ako bo prošnja ostala brezuspešna, bo to edino za sluga naših klerikalnih someščanov, ki ne pripuste, da bi se občinski svet konstituiral. Na ta način so — kako* že opetovano — zopet izdatno ošV. dovali naše mesto. + Klerikalci uradno razkrinka, ni! Ko smo objavili, da je klerikalna »Gospodarska zveza« sklenila z nek^ tvrdko pogodbo, da ho letos nakupi-la 1000 vagonov sena in ga postal* na Nemško, je »Slovenec-., reagiral na to vest z zatrdilom, da je ta vest od kraja do konca zlagana. V današnji uradni »Laibaehcr Zeitung* pa cita mo to-le notico: »Kakor izvemo, potujejo po raznih krajih Kranjske agentje, ki kupujejo od kmetov me terski stot sena po d K 50 v. S tem nespametnimi kupčijami so kmetje težko oškodovani. Ti agentje imaj« baje nalogo dobaviti v najkrajšo »r času 1000 vagonov sena za Nemčijo. Kakor čitamo v graških listih, sva rijo okrajni zastopi na Štajerskeu posestnike pred takimi prodajami zr slepe cene. Naj hi ta zgled posnemal poklicani faktorji na Kranjskem.* — Pričakujemo sedaj jasen odgovot od »Gospodarske zveze«, v kakšnih zvezah je ona z agenti, o katerih po ročn uradna »Laibacher Zeitung«?! -f" Vlada se boji pomanjkanj/ krme, naši klerikalci pa izvažajo se no na Bavarsko! Poljedelsko min strstvo je izdalo i ozirom na preteče pomanjkanje krme svarilo, v kate rem poziva kmetsko prebival-'v r naj iz strahu, da bi zmanjkalo krme ne prodaja lahkomiselno živine. V tem svarilu pravi poljedelsko mini strstvo med drugim: »Forsirana pro daja živine je v stanu, ne samo dr trenotno poveča bedo, marveč da povzroči tndi resno skrb za bodočnost Takšna panika pa ni upravičena, zakaj za sedaj je še povsod i dovolj krme, da se živimo še vsaj vzredi d* začetka zime.« Poljedelsko min istr stvo torej samo priznava, da je Živinske krme samo toliko, da bo mogoče ž njo shajati le do začetka zime Informacije poljedeljskega ministr stva so gotovo točne in čisto gotov/ je, da bomo pomanjkanje krme čuti li tudi pri nas na Slovenskem, pred vsem pa na Kranjskem. Vkljub te mn notoričnemu dejstvo pa hočejo kakor smo že izročali naši klerikalci potom svoje »Gospodarske srest* pokupiti v naši deželi 1000 vagonov sena in ga poslati na Bavarsko. T* je v danih razmerah pravi zločin na našem kmetakem prebivalstvu in ** njegovih interesih. Računati je » vso gotovostjo s pomanjkanjem krme tudi na Kranjskem, a klerikalci hočejo vkljub temu pokupiti 1000 va- Sonov sena ter jib* poslati na Bavarsko, to je tak« brezvestnost, da ji ni najti primere; zato bi bila dolžnost -vlade, bi v tem pogledu intervenirala ter energično prekrižala te klerikalne nakane. Ce so ji v resnici na srcu kmetski interesi, bo to storila, ako bo pa hladnokrvno trpel* klerikalno početje, ho s tem dokazala, da ji je skrb za blagor prebivalstva prav tako deveta briga, kakor klerikalcem. 4- Proti vojaškim vajam. Pretekli teden se je vršil pri Sv. Fttpo-litn na Nižjem Avstrijskem velik kmetski shod, na katerem se je sklenila ostra resolucija proti nameravanim velikim vojaškim vajam v okolici Sv. Hipolita in Lilienfeldn. Shoda so se udeležili poslanci grof Braida, Anderle. . Bauchinger, Lechner Wohlmeyer in Zwetzbacher. Resolucija proti vojaškim vajam se je utemeljevala s tem, da je nevarnost, da hi se lahko živinska kuga na parkljih in gobcu, ki že itak razsaja na 400 kmetijah v okraju, vsled vaj še bolj razširila po vsi pokrajini in da bi vojaštvo kmetu uničilo še tiste pičle poljske pridelke, ki mu jih je pustila še suša. Za slučaj, da bi sprejela resolucija ostala brezuspešna, so zbrani kmetski župani še sklenili, da odklanjajo vsako odgovornost in da v tej nevarni situaciji ne morejo skrbeti za nastanjenje vojaštva. Obenem prepuščajo vso odgovornost za posledice prirediteljem vojaških vaj in pozivajo svoje poslance, naj v slučaju, da se bodo manevri vkljnh protesta vendarle vršili, z vso energijo nastopijo v parlamentu proti takšni frivolni igri z ljudskimi interesi in izvajajo vse konsek vence pri predložitvi armadnih izdatkov v državnem zboru. - - Takšne resolucije so sprejeli in takšne sklepe so storili klerikalni, krščansko socialni kmetje na Nižjem Avstrijskem. Tn pri nas? Tudi uri nas na Kranjskem je opasnost, da se nevarno razširi živinska kuga na parkljih in na '.roben, ki že itak raz/saja semtertja po Kranjskem, vsled vojaških vaj po vsi dežeTi. in prav tako je gotovo, da bo vojaštvo posamnim kmetom uničilo še tiste pičle peljske pridelke, ki jim jih je še ostavila suša. Toda kje ^o zastopniki našepra kmeta — klerikalni poslanei. da bi kmetske koristi varoval? tako energično, kakor njihovi nemški tovariši na Nižjem Avstrijskem? Klerikalni poslanci ne zganejo niti z mezincem, da bi obvarovali slovenskeira kmeta — svoje volilce občutne škode, če hI pa na-rvrednjak! vzeli to akcijo v roke. stavimo, da bi bili prav ti klerikalci prvi, ki hi proglasili naprednjake za ^največje sovražnike države in dinastije ter za »veleizdn.inike< , ker so tranike v smislu đovSv-lilnega odloka slovenska vinkulaeij-*ka izjava. Ta prošnja je načelnika nemške ^p-ank«* 7ia\-arovaIniee Mora tako raaburila. da je začel ves iz i« sebe kričati nad slovenskim notarskim uradnikom in vse vprek zabavljati eez Slovence, slovenske naprednjake, Mestno hranilnico ljubljansko in njeno uradništvo, katerega bodo Nemci že še naučili, da bo uradovalo 7. njimi v nemškem jeziku itd. Po blizo pournem prerekanju se je notarskemu uradniku vendar posrečilo dobiti slovensko vinknlacijsko izja-iO. Beležimo to s pripombo, da je tn praška vzajemna zavarovalnim iploh edini zavod na Kranjskem, ki dopisuje slovenskim strankam izključno v nemškem jeziku. -f- Volilni imeniki t Mostah še vedno niso razpoloženi, dasi poteče •e v najkrajšem času rok, ko morajo biti po vsem Kranjskem končane ob- , cineke volitve. Kaj je lemn vzrok t Ali se gotove osebe res tako boje občinskih volitev v Mostah t + Imenovanje. Učitelj in sup-lf nt na ljubljanskih mestnih ljudskih šolah Ivan Petrovcie", je imenovan za provi zor ičnega mornariškega učitelja na c. in kr. mornariški šoli v Šibeniku. — Ob priliki sestdesetletntee svojih prijateljev dr. Iv. Tavčarja tn Ivana Hribarja je daroval g. deželni poslanec in odvetnik dr. Karel Tril-ler za podporna društva za slovenske vi6okošolce na Dunaju, v Gradcu in v Pragi za vsako po 50 K, torej skupaj 150 K. V imenu obdarovanih društev se plemenitemu dobrotniku iskreno zahvaljujemo z željo, da bi našel obilo posnemovalcev. — Sestanek narodnih dam. Da se urede predpriprave za cvetlični dan v korist dijaškega podpornega društva »Radogoj« in dogovori vse potrebno prosi O. s. n. n. d. vse narodne dame, da pridejo v četrtek, 31. t. m. ob 6*. popoldne v posebno so1k> >v Na rodne kavarne« na sestanek, katerega se udeleži tudi ga. Franja dr. Tavčarjeva. Ker se posebna vabila ne morejo razpošiljati, se tem potom prosijo vse res narodne dame, da sodelujejo pri tej edino humanitetni prireditvi. — Naš rojak prof, Anton Bežen -šek ii Sofije se je pretekli petek v Leoninu podvrgel težki ušesni operaciji. Operacija se je posrečila popolnoma, da se je nadejati, da g. profesor že v najkrajšem času zapusti čil in zdrav ljubljanski naš sanatorij. Cvetoča jablana. Na Oražnovem selu v Mostah je lSletna jablana v polnem cvetju, kakor spomladi. Ali je jablana morda oznanjevalka lepe jeseni in mile /ime Nogoaaetna tekma mod moštvom ljubljanskega društva »Ilirija« in kranjskim srednješolskim moštvom se je vršila včeraj v Kranju. Poročilo priobčimo jutri. Vlom v Starem trgu pri Ložu. Toliko nesrečnih novic, kot se jih je pripetilo ta teden v naši k>žki dolini, se jih menda še ni od turških časov. Vsak dan se izve kaj zanimivega. Cela dolina je postala nekam oživljena. Za dvema smrtnima nesrečma, je prišel na vrsto še — vlom in tatvina. Nekemu do zdaj še nesnanemn potepuhu se je posrečilo pretekli teden v noči od četrtka na petek vlomiti v Vilarjevo trgovino v Pndobn. Vlomilec se je splazil najprej skozi adeta. Pri napadu sta ne-nanca vrgla Albrechta na tla, ga žarela pretepavati, naposled pa je eden potegnil nož in mu ga zasadil v glavo s tako močjo, da se mu je v glavi zalomil. Ko je priskočil na pomoč slučajno nek mimoidoči uradnik sta siroveža napadla tudi tega in ga na glavi ranila. Albrechta so nato odvedli na osrednjo policijsko stražnico, kjer je dobil za silo prvo zdravniško pomoč potem so ga pa z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnišnico. Policijski zdravnik je kon-štatoval, da je poškodovanec zadobil 7 ran ter mu iz najhujše potegnil fcJ cm dolg nožev konec. Policija je takoj uvedla obširne poizvedbe In prišla že v teku današnjega dopoldneva do zaželjenega cilja in spravila oba napadalca pod ključ. Oba sls slikarska pomočnika. Prvi je Jožef Marovi, drugi pa Anton Posta vrh. Kfa delo nista šla, pse pa sta bila oba v Pustavrhovem stanovanju, kjer ju je dohitela usoda. Izročili so jih deželnemu sodišču. Huda nasprotnika. Ko je šel v soboto popoldne v Crni vasi proti domu delavec Jokob Zadnikar, mu pride nasproti posestnikov sin Ivan Remškar. »Sedaj sva pa skup«, pravi Remžkar ter zavihti proti Zadni-karju z gnojnimi vilami. Zadnikar pa je še nevarnost pravočasno preprečil s tem, da pograbi za vile ter se pri tem na roki znatno telesno poškoduje. Nato je Remškar z vilami še enkrat zamahnil in zadel Zadni-karja po glavi in tako poškodoval, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico. Kolo ukradeno je bilo danes dopoldne na »Figovčevem« dvorišču mesarskemu pomočniku Martinu Žlogarju. Kolo je paneer, ima sedlo zeleno tapecirano ter je vredno 130 kron. Pred nakupom se svari. Vlom v nabiralnik. Te dni je do-sedaj še neznan zlikovce vlomil pri kapeliei Matere božje pod Rožnikom v nabiralnik in pobral iz njega denar. Neusmiljen gospodar. Na Dolenjski cesti je v soboto nek premo-gar pustil stati svoje konje od zjutraj do zvečer brez klaje. Eden konj je vsled lakote onemogel. Proti neusmiljenemu gospodarju je policija napravila ovadbo. Izgubljeno in najdeno. Gospa V. Laginja je izgubila zlat uhan z diamantom. - - Posestnikova hči Ivanka Janeš je izgubila prost bankovec za 20 K. — Posestnikova žena Marijana Štrbie je izgubila 4 metre blaga za srajce. — Dijak Josip Hribemik je našel zastavni listek. »Slovenska Filharmonija« popoln orkester koncertira danes pri večernih predstavah Elektro-radin-grafa >Ideal« od 8. naprej na vrtu hotela »Malic«. Premestitev obrta. G. Aleksander Gjud, brivce in lasničar v Ljubljani, Kongresni trg št. 3 se je pre-selil v svojo lastno hišo, Kongresni trg št. 6. Več današnji inserat. narodno obramba. Dražbi sv. Cirila in Metoda je poslala podružnica v Ribnici na Po-# borju 6 kuponov od Tolstovrške slatine in 10 K, ki jih je nabral gospod blagajnik Hauptman v Vnhredn ob slavjn 25Ie/tniee tamošnje Ciril-Meto-dove podrnžnice za svojo brado. Hvala! Na kupone Tolstovrške slatine pozor! Vsi za Cirii-Metodovo družbol — G. Mate Spehar je poslal Ciril-Metodovi družbi 23 K, katere je zbrala oh odhodnici vrlega učitelja g. Fr. Juvanca iz Vrha družba njegovih prijateljev. Hvala! Spominjajmo se Oiril-Metodove družbe ob takih in enakih prilikah! Društvena naznanilo. »Prosvets.« Jutri, v torek, ob 8. zvečer se vrši v restavraciji »Novi svet« sestanek akad. fer. društva »Prosvete«. Z ozirom na važnost sestanka je polnoštevilna udeležba članov nujno potrebno. — Odbor. izpred sodišča. Izpred tukajšnjega porotnega sodišča Oko mu je iabil. V VeseJovi prodajalni v Fari pri Blokah je dražil Janez Gregorič kovača Jožefa S e m i č a iz Velikega vrha, ki je pil ondi ioinko litra žganja, češ, da ima grdo ženo. Umevno je, da je tudi to predbacivanje, kateremu je spočetka z vso odločnostjo ugovarjal, Semiču razburilo. V svoji jezi je jK)grabil stekleničico z žganjem ter jo vrgel v razdalji kakega poldrugega metra Gregoričn v glavo, a ga k nesreči zadel v levo oko, da je Gregorič na tem očesu oslepel. Semič se govarja, da ni imel namena ga poškodovati, da je steklenico tja v en dan v nasprotnika vrgel, ter da ga je le slučajno v levo oko zadel. Priče temu zagovoru oporekajo. Le Franc Vesel priča v prilog obdolženca, češ, da je steklenica priletela v mizo in od tod odskočila v Oregoriea, katera izpovedna je bila v protislovju z njegovima prejšnjima izpovedhama. Predsednik ga je ukazal nato zaradi krivega pričevanja vtakniti v preiskovalni zapor. — Porotniki so vprašanje v smislu § 335. k. z. potrdili, na kar je sodišče Seuiiča obsodilo v 3 mesečno ječo. Razne stvari. * Kolera. V Dragi na Hrvaškem je zbolel v soboto 561etni dninar Martin Murgan m kolero, na Sušaku so se pojavili pri deklici Olgi Felenčič sumljivi znaki. V obeh krajih so izolirali 30 oseb, ki so z bolniki prišle v dotika. — Tekom zadnjih osem dni so konstatirali v Benetkah in Clii-oggiji 280 slučajev kolere. — Med transportom vojaštva iz Al ban ji je v železniškem vozu zbolel in umrl neki ta sumljivimi znaki. V Pri- štini sta se dogodila dva slučaja kolere. Klub temu, da so vojaštvo strogo izolirali, so zboleli še trije vojaki. Med transportom rezervistov iz Ana-tolije in Kosovega je do sedaj zbolelo 15 vojakov za kolero, dva sta spotoma umrla. — V Solunu se je pripetil en nov slučaj kolere. V Bi-tolju je zopet zbolelo 12 oseb za kolero. * Inženir Bichtcr. Iz Soluna poročajo od sobote, da je dospel tja inženir Richter. Odkar so ga roparji izpustili, je moral ostati v Ostrovem v karanteni. »Ikdnm« poroča, da je razpisala turška vlada 150.000 pia-strov (32.000 K) za onega, ki izroči roparja Lolija in Stratija turški vladi. Inženir Richter je dospel oh o*, popoldan v Solun. Da je tako dolgo molčal, se da razlagati iz tega, ker ni imel denarja, da bi brzojavi 1 svojcem. Sedaj šele prihaja na dan, na kak način so dobili roparji onih 4000 turških funtov v zlatu. Zlato je tehtalo 28 kg in je je spravil posredovalec v sodčkih čez mejo, med tem, ko je imel pisma skrita med dvema plastema podplata. * Lep zaveznik. Policijsko ravnateljstvo v Monakovem je izgnalo mnogo tujih trgovcev, zlasti avstrijskih, ker so ti nastavljali posebno ga-liške in ogrske potnike, ki so preplavljali Monakovo in Bavarsko in tudi drugo Nemčijo z blagom. Oni trgovci, ki so bili v Monakovem že dolgo vrsto let, so dobili za izselitev milostno priznan rok treh mesecev. Nemška vlada je odklonila njih pritožbe. Drznost Nemčije, kršiti na tak način mednarodno pravo, presega že vse meje. Pri nas smejo pruski in bog ve kaki nekulturni nemški potniki stresati svojo ničvredno kramo kolikor hočejo, avstrijske trgovce pa, in naj bodo tudi Nemci ali Madžari, pa mečejo iz Nemčije. Seveda ima Avstrija svojega poslanika za vse mogoče druge zabave kakor pa da bi branil interese avstrijskih državljanov. Kazalo bi odgovoriti na ta mednarodni zločin bavarske vlade z edino pravim odgovorom, da spodi nemške potnike in rajhovske podanike iz dežele. Seveda do tega pri nas ne more priti. — Premalo ponosa! * Ukradena M on na Lisa. Ministrski svet je sklenil glasom poročila lista »Echo de Pariš« odstaviti general nega konservatorja Lepiena in konser\atorja Komolleja, disciplinarno kaznovati pa prvega paznika v Lnvrn ter suspendirati paznike v salonu »Carree«. Iz Barbecieuxa brzojavi ja jo, da je policija pred par dnevi ustavila dva Nemca. Baje so našli pri njih razne sumljive znake. V Brusijn so že govorili, da so tatove dobili v Gentu. vsa ta rjorocila pa so se izkazala kot neresnična. Nemci nimajo sreče na Francoskem. V Mon-tlievn so prijeli nekega nemškega dijaka Erharda Ehrlicha in krojača Emila Kosterja, ki sta se klatila brez denarja po deželi. Muzej Lnvre je bil včeraj zopet odprt. O sliki seveda do sedaj še ni sledu. * Stavke. Med delavci A murske železnice se je pojavila velika nezadovoljnost, vsled česar so morali poklicati mnogo vojaštva. Zlati je vplivalo na nezadovoljnost nečloveško ravnanje z delavci, velika draginja in stradanje. Vse to je skoro onemogočilo nadaljnje delo. Delavstvo je tako obupano, da se boje, da napravijo delavci pravo vstajo. — V Odesi je ustavilo delo moštvo ruskih pn-roplovnih in transportnih družb. Moštvo zahteva povišanje plače in da izpuste družbe vse one, ki so jih zaprli zaradi ščuvanja k stavki. * Železniška nesreča v Severni Ameriki. Poročali smo že o veliki železniški nesreči pri Manehestm. O nesreči prihajajo razna nasprotujoča si poročila. Eno poročilo pravi, da se je odtrgalo šest vozov in da so vozovi padli čez most v globočino, kjer so se razbili. Ranjene in mrtve so mogli potegniti izpod vozov šele. ko so prišli pomožni vlaki. Po drugem poročilu je padel vlak v jezero in so se rešili samo oni, ki so moleli skozi okna glave v zrak. Drugi so utonili. Mrtvih je baje 23, težko ranjenih pa 20. Po drugem poročilu pa je 25 mrtvih in približno sto ranjenih. Telefonska h brzojavna poročila. Delegacije. Dunaj, 28. avgusta. »Wiener Sonn- und Montagszeitung« prinaša iz dobro informiranih krogov poročilo, da se bodo sestale delegacije, če ho ogrski parlament pravilno deloval in če bo pokazal avstrijski parlament, da je delozmožen, v decembru. V decembru pa bodo imele delegacije le kratko zasedanje, da se bavi jo s budgetom. Pravo zasedanje delegacij se bo vršilo šele januarja. Ministrski predsednik v Progi. Dunaj, 28. avgusta. Ministrski predsednik baron Gautsch pride tekom septembra v Prago in obišče tudi namestnika kneza Thuna. Na- tančno dau njegovega prihoda ne ni določen. Potovanje ministrskega predsednika je v ivezi s češko - nemškimi spravnimi pogajanji. Cehi, vlada in češko-nemška sprava. Praga, 28. avgusta. V Bili vodi je imel poslanec Tobolka shod, na katerem se je bavil s stališčem čeških poslancev proti ministrstvu ter proti «-eško - nemški spravi. Tobolka se je bavil z ministrskim predsednikom Gaiitschem, ter rekel, da vidijo Cehi v njem polittOSU talent, ki se odločno brani proti deinajrojriji. Gotovo je, da si Gautseh lahko izteče velikih zaslug, če ne bo poslušal radikalno nemških grlasov. ki so bili za Biener-tha pogin. Vse izjave glede stališča Cehov proti vladi v jesenskem zasedanja so /golj privatne izjave, končno bo odločal o stališču Cehov le »Enotni češki klub«. Glede češko-nemške sprave pa mora stati vlada na stališču, da sta oba naroda enakovredna in zaslužita enake pravice, sicer sprava ne ho mogoča. Katoliški shod in Čuki v Ljubljani. Olomue, 28. avgusta. »Naiine rt opazovanja metra v mm 2^ e S > o cS > Nebo 26 2.pop. 734*4. 2751 slab jug del. jasno „ j 9.zv. 7380| 17 3isr. szah. dež 27.! 7. zj. 740-2 14 1 brezvetr. megla - 2.pop.| 739-7 _ 9. zv. 740 2 25 0 sr. vzjvzh. del oblač. 18 7 t si. sever jasno 28.1 7. zj. { 741-4 j 12*4 j si. jjvzh. Srednja predvčerajšnja temperatura 19 7' norm. 17'T in včerajšnja 19*3°, norm. 17-6" Padavina v 24 urah 25-1 mm in 0-0 mm Kontoristinja s kratko prakso, zmožna slov. in nem. jezika v govoru in pisavi, išče službe v Primorju ali Dalmaciji. Dopisi pod »1. sept.« na uprav. »Slov. Naroda.« 2905 Iščem Znati mora slovensko, nemško in priložiti majhno kavcijo — Naslov v uprav. »Slov. Naroda.« Službo išče dobro izurjena prodajalka v večjo manufakturno trgovino, najrajši kje na deželi ali v kakem malem mestu. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda.« 2905 Išče se stanovanje z dvema ali tremi sobami ter pritik-1 mami za november ali takoj v bližini sodišča. — Prijazne ponudbe na uprav. »Si. Naroda« 2903 Marljiv zmožen več jezikov in popolnoma samostojen delavec na stavbi kakor v pisarni, dosedaj kot delovodja v službi, trezen in energičen ter je zmožen stavbnika - podjetnika nadomestovati, iŠČC službe pod primernimi pogoji. Gre tudi v druge države. Ponudbe se prosijo pod Stavbnih 77" n-i upravo »Slov. Naroda«. 29 kakor tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi ra m Adrija ii 99 oblastveno hontesiionirana prodaja strupov 1793 y LJubljani, Selenburgova ulica št. 5. Temnica na razpolago. Zunanja naročila z obratno pošto. Zahtevajte cenike! za dve družini ns lepem prostoru z lepim vrtom ss po alskl sssl preda. Natančne podatke, da Tf it Ček, L uliss, Pst v leftao dslias štev. 237. 2702 t J 2 slikaria io sprejme Jernej Urbas,2885 slikarski in pleskarski mojster, Jesenice. Sprejme se 2890 prodajalka. Tudi nemškega jezika vešče imajo prednost. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. 51 a gaj ni čarko, :-: prodalalKo, loterlstlnja:-: jI ftaHia poaafttai Mlad trgovec simpatične zunanjosti se želi tem potom seznaniti z gospico od 17 do 20 let staro, ki bi imela veselje do trgovine in nekaj premoŽenja. -Stroga tajnost zajamčena. — Pisma s sliko, ki se vrnejo, naj se blagovolijo poslati pod mF. T. IS SO" LJuMIsus, IZaradi pozne sezije m rokovicel e svilnate is pletene po ZHiMitnab. s LjoMjna, Deaajska cesta 12.1 latlianovi m. 667 Zi obila naročila se priporoča OTILIJA BRAČKO. Hit. KrejlTn I fiubliana. WoIfova u. št. 5. I sprejme Oton H o man v Radovljici. 2901 ki ji je kaj isieie M lara-veic fttgoraaja kole, zlasti ki koč« oiipraviti pere kakor '.udi dobiti in ohraniti nežno m'hko kožo. se umira le z iilijinim mlečnim milom s konjičkom (Znarcka lesen konjiček). Bcrgaana a to.. Deda o. L. Komad po 80 t se dobi v vseh lekarnah, dregerijah in trgovinah s parfamL u £jnbljana, Vol|ova u. št. 5. priporoča svojo bogato z&locjO najmodernejših, najfinejših cilindrov, klobukov, ■ 9j# tu in mi m glago ceno in solidno. Oglejte si! veliko alogo koles z originalno znamko „Puch 1911" m ft. Čndnn, u„m v Cjubljani Prešernova Ulica — samo nasproti frančiškanske cerkve. Raznih znamk kolesa od K 110*— naprej vedno v zalogi. Zaloga šivalnih strojev: Singer in Ringschi/J. Pook za vezenje s strojem brezplačno. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Edino zastopstvo za Kranjsko! Anton Sare, Ljubljana pralnica 23°8 i z električnim obratom priporoča zelo dobro in solidno izdelano perilo po nizkih cenah. :: Opreme za neveste. Perilo za deklice in dečke za zavode. Platno, sifon in švicarske vezenine se kupijo zelo ugodno, dalje rjuhe, brisalke, : prti, prtiči, nogavice, maje. : Perilo „Tetra" za gospode in gospe. Kdor trpi na protinu, revmatizmu, ischias, naj nosi le to perilo, in bo ta poskušnja vsakega zadovoljila. Vzorci na razpolago. Trmsli uttir dobro izurjen v trgovini z mešanim blagom in krepak učenec se sprejmeta pri tvTttkl Ivan Razborsek v g imartnem pri LitilL s pozor trgovci! V večjem trgu na Spodnjem Štajerskem blizu kolodvora, z veliko okolico, m odda ¥ najem cela hiša hiša je na najboljšem prostoru zraven cerkve. Zraven so kleti, skladišča, nekaj polja, vrt itd Letni promet je velik. Naslov na upravništvo »Slov. Naroda« „St 2000". 2821 žilna Iščem za svojega sorodnika, ki je že več let vdovec in oče 2 otrok v starosti 6 in 10 let, s premoženjem, bivši trgovec, ž''vi sedaj privatno — vsled ženitve gospodično ali vdovo, izobraženo in ki ima veselje do trgovine ali druge obrti in ne pod 30 let stara. Želi se tudi nekaj premoženja. — Le resne ponudbe se orosi pod šifro „Štajersko 45" na uoravn. „Slov. Naroda".«^ klavir se cend proda na vonjala Petra oesta vked Radeekega ©esta it 2. L nadstropje. 290* pripraven zs trgovino aH obrt, na Kongresnem trga št. 13 se odda v Balem s 1. novem bron. Natančnejša pojasnila daje upravništvo »Slov. Naroda«. 2501 Za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočeno črno dal« matinsko mino 233 KQč aaibolji« sredatre. 4 steklenice (5 kg) franko K 450. Br. Novakovič, Ljubljana. Optični zavod z električnim obratom. Prvi izpraiaiii Dragotin Jurman Ljubljana, Selenbnrgova ulica št. 1. Le tedaj doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenj. gospodinja kot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto I Najbolje storite« če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že desetletja kot najbolji, »pravega : Francka:« iz tovarne Zagreb, vendar pa izrecno le onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko. n iia Odda se s 1. mesto strokovne učiteljice za kuharsko in gospodinjsko šolo s slovenskim poučnim jezikom. Prosto stanovanje, kurjava in razsvetljava ter prosto kosilo. ;. i isto voditeljice dvorazrednega otroškega vrlu • a S slovenskim poučnim jezikom. Prosto stanovanje, kurjava in razsvetljava. — Zabteva se dveletna praksa. Za obe mesti je treba doprinesti dokaz za usposobljenost Prošnje z navedbo zahtevane plače naj se naslavljajo na načelnika gori imenovanega društva v Trbovljah do 15. septembra 1911* Društvo za otroško varstvo in oskrbo podružnica Trbovlje. 2902 Ign. F. Krassnig, načelnik. Naznanilo in Usojam se svojim velecenjenim naročnikom in slavnemu občinstvu vljudno naznaniti, da sem svoj brivski in frizerski salon ki je bil doslej v hiši št 3. na Kongresnem trgu premestil ¥ lastno kišo št 6 (poleg „Slov. Matice") na Kongresnem trgu. foton »i. moltrnjot ne zalim molim biiijiii iimImi u mti prtertiil. Priporočajoč se tudi v prihodnje za obilen obisk — beležim z odličnim spoštovanjem Aleksander Gjud. 20O9 brivski mojster. r Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjSajočimi se 94 vplačili. IvAVIJA** zavarovalna banka t vzajemno zavarovalna banka v Pragi, fondi a 33,758.285-14. — izplačana odškodnina in kapitaUts 2 U5,3S0.S03-S1. Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno opravo. ■ Vsa pajaaaila tfajai w*r Gutratoo ustmstio •1u**vn fXrE2»VE* i fissssski alirj itn. 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička Izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene. Lastnina In tisk »Narodna tisksme«. 3823 49 3Y 11 XU 55 1488 6619 93 03 826934 6507