fteCoMrko' telo m,' g, GLASILO ENOTNIH SINDIKATOV STO-ja . 24. Poštnina plačana v gotovini. Trst 22. oktobra 1947. Iz vsebine l USTANOVNI KONGRES ES STO-JA — TRŽAŠKI DELAVSKI RAZRED BO BRANIL PRIDOBITVE ISTRSKEGA KMEČKEGA LJUDSTVA — MED DOMJOM IN SAVLJAMI — VINSKE BOLEZNI — KMETIJSKA OPRAVILA V NOVEMBRU — KRMIMO REDNO NASO ŽIVINO — OSNOVNI NARAVNI ZAKONI IN POGOZDOVANJE — BOLGARSKA FRONTA DELA — KULTURNA IN PROSVETNA RAST ISTRSKEGA LJUDSTVA Spedizioni in abbon. postale 11° grnppo Cena: 15 ML . 10 |L , 4 din NA PRAGU NOVIH BORB Enotni sinfiRatl Stfotodnan tržaškega ozemlja rO poH demokracije ^ nedeljo se je v Trstu sestala teritorialna skupščina Enotnih !L> ^Ca^0,, vsc!/u Svobodnega Irža-ozemlja. Ta dogodek je po-lnocn in vaten mejnik v razvoja ^kalnega pokreta pri nas. v zgodovini sindikalnega ’ nh snio videli v tej povojni do~ ■‘‘Iruiene delegate vsega ozemlja, c Cnee, Italijane in Hrvate v ^ni sindikalni organizaciji. ^ druiitev sindikalnih organizacij 1 Predelov Tržaškega ozemlja je ® delavski razred in njegove slo-,,ne težnje še prav posebnega po-^ nega pomena v sedanjem času. demokratične sile vsega sveta Široko demokratično ljudsko 0 v obrambo neodvisnosti in Proti manevrom imperiejisti1'-"> Vojnohujskaških sil. j., dnovitev enotne organizacije. ,/^u/c večino delovnega ljud-r 1 Tržaškega ozemlja, jc prav ki n 0P°min vsem onim krogom, teto dni, od pariškega sporazu-ilv Td do danes, nenehno delovali. frj s’ ^vrli in razbili vsak poizkus kig^11 delovnega ljudstva, da do-;j(|) €dinstvo, najde pot do zdru-* obeh sedanjih sindikalnih or Demokratične sile in njih ij0 Jno jedro, delavski razred ve* s|.' 7° ie treba najti pot do enotno-ra2reda. Tako je prvi tir .?* korali I; tej enotnosti prav %^ev sindikalnih organizacij j. * Predelov našega ozemlja. kje,"tam mednarodne reakcije in ^kv ''"tk-'r'‘,!‘zma, da bi razbile ske vrste in z ekonomskega in vidika grozile svobodo-iu demokratičnim deželam dliru »ih !!*eta 2 „ sijj.jj * noi'o vojno, so sc trdno po* kfatir: rob" vse ~drave demo- vice ne s‘te, ki branijo svoje pra- s!l-o, »adi tcga je prav delovno ljud-f*2rcimiliionsk« armada delavskega s&°dovinsko odgovorna za Z ..... * ticic!. demokracije in miru. /e ustanovitvena skupščina da IC delavski razred ^ OZemtja zvest svojim ira-sl»her :'n Odtočno na braniku pred ck°nomskim kakor tudi oSno‘ln zasužnjen jem tn v borbi '»»a*; 'ne Pridobitve demokratičnih vn, S° lV>|;; a'° sindikalno organizacijo v L 'n važne naloge. Danes Sc^,/" najtežjih (j0g borbe med ysktrri^nom 'n demokratičnimi ‘i'J in ' množicami, med demokra-^ienzi^^demokracijo. • s, z Prot; delavskemu razre- > ProTT!'^ °bUkah Pn'd' kV nQni ]a'Cmu. delavskemu gi-J9 dj., dovolj jasno priča, da razred Tržaškega nevarnosti najti pot so si na ustanovnem kongresu postavili nove organizacijske temelje in začrtali delavskemu razredu pot v bodočnost V skladu z novo državna politična ureditvijo Trsta in njegovega ozemlja se je izvršila v nedeljo tudi v strukturi Enotnih sindikatov ustrezajoča sprememba. Enotni sindikati delavcev in nameščencev za Slovensko Primorje in Trst so se reorganizirali v Enotne sindikate Svobodnega tržaškega 'ozemlja. Ustanovni kongres tržaške razredne sindikalne zveze, pa je potekel tudi v znamenju novega borbenega duha, ki jc zajel ves delavski razred .Trsta in njegovega ozemlja spričo bednih naporov vseh žoltih in črnih šovinističnih priganjačev imperiali stične reakcije, ki si ustvarja, da bo v Trstu enako kakor v Grčiji, zpa-r.iii, ZDA in drugod razbila vrste proletariata in ga spet pahnila v suženjstvo, ki ga je prav tržašk i delavstvo v 25 letih fašizma in nacistične okupacije vse prehudo občutilo, da bi se spet povrnilo vanj. In končno je kongres potekel v znamenju neposredne organizacijske vključitve sindikalnih organizacij v Slovenski in Hrvatski Istri, katerih zastopniki so dali kiingrt.su še sv j j posebni značaj spričo progresivnega duha, skovanega v zadnjih letih ljudske demokracije na istrskih tleh. Neki govornik na tržaškem kongresu ni okleval priznati, da je Istra prav v teli letih ustvarila iz nekdanjih zatiranih, suženjsko nastrojenih kmetov in delavcev ljudi, ki se zavedajo svoje stvari, ki jo znajo braniti visokega čela in ki jim marsikdo, ki ni Živel v deželi, v kateri vlada resnična proletarska večina naroda, ni dorasel. Kongres je potekel v znamenju razborite delavnosti, ki je prišla do izraza v nad vse živahnem poseganju v razpravo o vprašanjih, ki sta sc jih dotaknila in jih analizirala ter razčistila oba glavna govornika. Trajal jc ves dan. Zaključil se je s svečanim obetom, ki ga je v imenu vseh, izrazil kongresni predsednik, da se bodo tržaški Enotni sindikati vztrajno in dosledno borili za delavske pravice, dokler ne bodo izvojevane poslednjemu tržaškemu proletarcu, dokler ne bo; imel sleherni delavec in kmet jasen občutek, da se niso'borili zaman. Ob otvoritvi V imenu bivšega pokrajinskega odbora je dopoldne kmalu po 9. uri tov. Destradi otvoril kongres, na katerem so se zbrali delavski, kmečki in intelektualski delegati iz Trsta, njegove gornje okolice od Sti-vana do Milj pa tudi iz vse Slovenske in Hrvatske Istre od Kopra do Novega grada. Kongresna dvorana je bila svečano okrašena s proletarskimi parohmii in delavskimi simboli, med katerimi je prišla še prav posebej do izraza umetniško izdelana rdeča sindikalna zastava, ki je sprožila med vsemi prisotnimi prvi plaz navdušenja. Tov. Destradi. je v svojem otvoritvenem govoru poudaril, da se mora tudi tržaško delavstvo uvrstiti , v prve vrste na proletarski fronti proti imperializmu, ki se je zarotil tako proti italijanskim kakor tudi proti jugoslovanskim de'avskiiu množicam. Tržaški sindikati, ki se v njih prav sedai stvarno z.družujejo vsi napredni delavci iz cone A in cone B Tržaškega ozemlja, so % delom pokazali pred očmi vseh 75 milijonov delovnih Hudi, ki so organizirani v Svetovni sindikalni zvezi, da se zavedaio skupne stvari in da se borijo na skupni fronti. Nova tržaška sindikalna zveza bo to fronto s svojimi preizkušenimi vrstami še ojačila. Proletarci iz cone B bodo tržo skl mtovarišem odslej tudi napovedno pomagali, da bo posta'a of ganizacija tržaškega proletariata še trdnejša. Tržaški delovni ljudje pa se bodo skupno ž njimi postavili v bran pridobitev, ki jim jih je prinesla osvoboditev izpod nacifašistič- ne okupacije. Tržaški sindikati se bodo borili, da se bodo te pridobitve razširile na vse Tržaško ozemlje. Varšavski sestanek evropskih komunističnih partij je postavil nov mejnik v razvoju mednarodne politike. Razčistil je odnošajp in razmerja, začrtal ■/. vso jasnostjo pot, ki se odpira vsemu delavskemu razredu v borbi proti imperializmu, njegovim zasužnjevulnim težnjam in vojnim načrtom. Pozdrav združenim proletarcem obeh con Tudi tov. Vojmir je podravil delegate delovnega ljudstva Tržaškega ozemlja, ki so se na tem kongresu prvič združili, da si ustvarijo novo sindikalno organizacijo v skladu z novo politično situacijo. Sindikalni pokret je v zadnjih dveh letih napisal na tržaških tleh najlepše strani svoje borbe. Pred njim sc odpirajo novi dnevi, ki bodo velikega pomena za njegov nadaljnji razvoj. Tržaško delavstvo se zaveda, da ga čakajo še težke borbe proti protiljudskim silam, ki si na vse načine prizadevajo, da bi ga razbili. Združeni proletarci Trsta in Tržaške Istre pa bodo kos vsem napadom imperializma in njegovih hlapcev, tako da bodo tudi v bodoče ostali zaman vsi njihovi poskusi, da bi razbili in uničili Enotne sindikate, mogočno orožje tržaškega delavstva v borbi proti imperializmu. do enotnosti, obenem pa tudi priča, da so nastopile vse demokratične sile sveta odločno obrambo demokracije in miru. Na podlagi teh ugotovitev bodo Enotni sindikati nadaljevali pot, po kateri so krenili že pri svojem nastanku v obrambo osnovnih interesov širokih delovnih množic in dedu, ki se je pokazala pri nas v teh mokracije. Dveinpollctmi pol Enotnih sindi- katov Slovenskega Primorja in Trsta, nešteto borb v obrambi interesov delavskega razreda in osnovnih demokratičnih pravic nam pričajo. da so ES zvesti načelom, na podlagi katerih je nasiala Svetovna sindikalna zveza in pri teh načelih misli tržaški delavski razred tudi ostati ter nadaljevali svojo pot skupaj z vsemi demokratičnimi množicami našega ozemlja. Bukovec Iran-Vojmir. Na predlog tov. Destradija je bilo nato izvoljeno kongresno predsedstvo, v katerem so bili poleg predsednika Rizzottija tudi tovariši Caharija, Graton iz Nabrežine, Hreščak z Opčin in Turkovič iz Buj. Kongres je nato sprejel dnevni red: otvoritev, volitev predsedstva, volitev verifikacijskega odbora, volitev volivne komisije, politični referat, organizacijski referat, volitve centralnega odbora in zaključek. V nedeljo bo ustanovni kongres Slovansko-italijanske antifašistične unije za Tržaško ozemlje. Tedaj se bo reorganizirala ta naša velika vseljudska politična organizacija v skladu z novb državno-pravno ureditvijo Trsta, pripadajoče okolice in Tržaške Istre. Prav v isti Čas pa bo njen kongres naš domači odraz mednarodno-političnega razvoja, ki beleži te dni novo razvojno stopnjo; jasno in nedvoumno ločitev sveta v dva tabora — imperialističnega in demokratičnega, ki je postala nujna spričo odkrite vojne politike ameriškega monopolskega imperializma v Evropi in izven nje. V zvezi z bližnjim kongresom in tem mednarodno-političnim razvojem je bil tudi širši sestanek aktivistov OF iz tržaškega predela novega ozemlja, na katerem je podal tajnik izvršnega odbora naše velike unije tov. Branko Babič nad vse pomemben referat. V njem je uvodno ugotovil, da ie Tržaško ozemlje postalo politično dejstvo, ki so ob njem zvodenele vse zahrbtne špekulacije sovražnega tabora, ki niso bile le krajevnega pomena, marveč so zastrupljale tudi mednarodno- politično ozračje. Mednarodno-politični razvoj pa se je v zadnjih mesecih izkristaliziral tako. da je danes v osnovi vsakomur jasno, da ni več mogoče govoriti o kakšnih zavezniških odnosih, ki so se ustvarili med SZ in ZDA v zadnji vojni z namenom, da se nacifašizcm uniči. Sicer si na zapadu že v času vojne gojili imperialistične tendence glede vojnih ciljev in povojne ureditve sveta, s katero si je hotel zapudni imperializem zagotoviti svojo svetovno nadoblast, v bistvu enako, kakor je po njej težil pravkar premagani nacizem. V nasprotju z. demokratičnimi silami, ki so se borile in zmagale, da svetu zagotovijo trajen mir in plodno sodelovanje vseh držav po načelih enakopravnosti in neodvisnosti, je ameriški imperializem pritiral v zadnjih mesecih svet do tega, da se je ločil v dva tabora. Nasprotstva med njimi so se* stopnjevala obe poslednji leti od konference do konference, dokler niso dosegla svoj višek v Marshallovem gospodarsko in politično zavojevalnem načrtu. Jasno jc, da se je moral takemu načrtu upreti ves demokratični svet. Varšavski posvet 9 komunističnih partij in njegova deklaracija sta odločen izraz tega odbora. Varšavski posvet je razčistil situacijo, je dal vsemu demokratičnemu gibanju v mednarodnem merilu jasne perspektive v borbi proti vsem imperialističnim poskusom, da bi se izvala tretja svetovna vojna. Toda V resnici ta- Na predlog tov. I-evija se je kongres z enournim molkom spomnit vseh padlih proletarski! borcev. Pri tretji točki dnevnega reda so bili izvoljeni v verifikacijski odbor tovariši: Malešičeva, Cecconi in Bo-nifaccio. Pri četrti točki dnevnega reda so bili izvoljeni v volivnj komisijo tovariši Kralj Viktor, Mavle, Scabini, Giorgi in Perič. (Dalje na 2. strani.) taboru SIAU ke možnosti danes ni, ker so si demokratične sile ustvarile odlične pozicije, da z enotnim nastopom lahko preprečijo vojno, ki si je nihče na svetu ne želi. Kakor v mednarodnem svetu je biia tudi pri nas potegnjena jasna črta med odnosi med političnimi silami. Tudi pri nas ni srednje poli. Opredelitev za eno ali drugo stran je neizbežna. Tržaško demokratično ljudstvo se je v tem vprašanju že davno odločilo. Ravno slovenski narod pa predstavlja danes v Jugoslaviji in skupno z njo enega izmed temeljev demokratične Ironte. Tržaški Slovenci smo 'ostali izven Jugoslavije vprav zaradi ohranitve miru. V okviru Tržaškega ozemlja se bomo borili za naše socialne in narodne pravice, tesno povezani z italijanskimi demokratičnimi množicami v okviru SIAU. Za nas ni druge poti. Spričo odnosa političnih sil in okoliščine, da si je ameriški imperializem izbral Trst za torišče svojega delovanja, jc jasno, da bo poskusil razbiti in oslabiti to našo demokratično fronto bratstva in rdinstva. 2 njim ni mogoč noben kompromis, zalo je pri nas jasna odločitev med frontama demokracije in reakcije. Čeprav nismo proti sporazumu z drugimi strankami, je naravno, da mora sleherni sporazum le 'okrepiti demokratične pozicije. Sleherno popuščanje, sleherni modus vivendi pa bi v sedanjih okoliščinah zgolj slabil naše sile. Zato bo pri prvih tržaških volitvah SIAU predstavljala osnovo demokratičnih sil nasproti strankam bivšega CLN, ki so se udinjile svetovnemu imperializmu. Kako se bomo borili? Na kongresu ljudske fronte Jugoslavije je maršal Tito naglasil, da je osnova demokratičnih sil enotno politično gibanje enotna ljudska fronta. Prav ta enotnost je bistveni pogoi tudi za našo zmaga Ce bomo znali v okvirju SIAU zbrati vse demokratično usmerjene ljudi in pravilno zastopati interese demokratičnih množic, bomo imeli na svoji strani ogromno večino prebivalstva, čeprav je organizacija le ena. In posebno velja zu nas Slovence, da nenehno krepimo in utrjujemo OF, da se odločno in brezkompromisno borimo proti vsem, ki bi nas skušali razbiti in vezati našo usodo na tako zvane zapadne sile. Vsi do zadnjega se Inoramo zavedati, da smo sredi borbe tujega zapadnega imperializma proti demokratični fronti Jugoslavije, Sovjetske zveze in vseh ostalih miroljubnih držav, zato nihče od nas nima pravice, da bi ostal ob strani. V demokratičnem Pred ustanovitvijo tržaške rr-.- »r-- -'-'.-r-_ '•. : Na fronti tržaškega delavskega razreda Združimo se na terenu! Sindikatno-politični referat tov. Destradija proletariat jedro vseli sil, ki se burijo za napredek in demokracijo na svetu. V delavske vrste ie imperializem vtihotapil svoje agente, ki si prizadevajo, da bi usužnjili nasede ti države velikim imperialističnim trustom in razbili proletarske vrste. Zato sta se pojavili v Ameriki dve sindikalni organizaciji, ki se razlikujeta po svojih interesih, ki se je ena izmed njih postavila na branik antifašizma in demokracije, da bi izpolnila težnje delavstva vsega sveta, druga pa v službo imperialističnih in ekspanzionistienih sil pod vodstvom reakcionarnih elementov, ki naj zrušijo delavski razred in poženejo svet v novo vojno. Ta je zato tudi sklenila postavili na noge posebne delavske organizacije, ki naj zanesejo razkol po vsem svetu in ojačijo vpliv ameriških imperialističnih sil tudi drugod. Skušali so ustanoviti svoj evropski urad v Parizu, da bi zajezili pehod demokratičnih sil v delavskih vrstah. Francoska delavska zveza jim je prekrižala njihove naklepe. Zato skušajo najti sedaj gostoljubnejšo streho v Londonu, Bruxelle.su ali Ženevi. Te sile si iz enakih razlogov prizadevajo ustanoviti posebno organizacijo tudi med Nemci, da bi tako raz delili nemški proletariat. In pri tem se poslužujejo intrig in korupcije, Moč demokratičnih sil Mnoga govorijo o vojni. Ameriški tisk poslušno služi ameriškim imperialistom, ki so jim prav vse mogoče zastave in vse mogoče pretveze, da doseže vselej le eno, namreč svetovno hegemonijo, da zaradi nje tudi sproži vojna proti drugemu taboru, ki so v njem Sovjetska zveza, Jugoslavija in druge progresivne, demokratične dežele. Ameriški vojni hujskači, k-i delujejo v Turčiji, Grčiji, Angliji in drugih deželah, predobro vedo, da ti narodi delavcev, kmetov in intelektualcev obsojajo novo vojno. Med njimi so na prvem mestu eksponenti ameriških kapitalističnih monopolov, ki jim je druga svetovna vojna prinesla največje dobičke. Ce primerjamo samo zadnjih pet let pred vojno in pet let v teku vojne, bomo po uradnih statističnih podatkih ugotovili, da so ti monopoli zaslužili v prvem razdobju 15, v drugem 52 milijard dolarjev. Pri svojih špekulacijah z voino so izbili iz svojih na’ožb po 200 do 300 in v posameznih primerih celo po 800% dobička. Zato jim vojna pač ni odvratna. Toda med željam* teh monopolistov in med možnostjo, da dejansko pride do vojne, je velika razlika. In narodi vsega sveta vojne nočejo, se borijo proti njej. Zato nas ne sme omajati vojna propaganda, ki se je z njo sinhroniziral tudi ves domači reakcionarni tisk, ki slepo izpolnjuje ukaze svojih gospodarjev. Biti moramo le budni in likratu ne smemo podcenjevati svojih sil, ne precenjevati sil nasprotnika. Če je res, da je monakovska politika ojunačila napadalca, je tudi res, da sc zgodovina nikoli ne ponavlja. Ce Val iredentizma proti evropskemu miru podkupujejo delavske odpadnike ter pošiljajo posebne delegacije s posebnimi pooblastili v nemške in avstrijske dežele. Celo ameriško zunanje ministrstvo računa s temi odpadniškimi elementi kot dragoceno pomočjo z.a svojo zavojevalno politiko. Njih jalovi uspehi Ze v teku vojne je ta organizacija dodelila milijon do'arjev »v pomoč evropskim sindikatom«, Kakšna ie bila ta pomoč je dokazal An tonini, ki je prišel v Italijo in ponudil nekaterim sindikalnim voditeljem že leta 1944. četrt milijona dolarjev, da bi izzvali razkol v vrstah italijanske delavske zbornice in postavili na noge sindikalno organizacijo — brez komunistov. An-loniju so se njegovi naklepi takrat izjalovili, a ni odnehal. Vrnil se ie leto dni kasneje in ponudil tajniku italijanske delavske zbornice Liz-zardiju nadaljnjih 125 tisoč dolarjev, da bi se postavil proti Svetovni sindikalni zvezi. Tudi ta naklep mu ni uspel. Lani se j<> tretjič pojavil in delavskim voditeljem v Italiji ponudil novo finančno pomoč. Tokrat je našel oporo na političnem terenu, v vrstah socialistične stranice, proslulem Saragatu. S pomočio ameriških krogov in Vatikana je doseglo delovanje reakcije v ItaHji na ta način nekaj uspehov. Njen namen je, da izolira demokratične si'e in jim onemogoči prevz,eti oblast. je res, da je bila napadalna iniciativa pred letom 1939. v nemških rokah in je danes v rokah Američanov, ki so sprožili križarsko vojno proti miru in napredku pod krinko antikomunizma, je prav tako res, da so demokratične sile jačje od reakcionarnih,, da se od njihove e-notnosti, od enotnosti delavskega razjeda vsega sveta odvisno aU bodo znale v borbi proti imperialističnim naklepom ohranili in ustvariti demokratičen mir. Poroštva nnh uspeha Demokratične sile so jačje, ker je imperializem izšel iz. druge svetovne vojne oslabljen. Fašizem je bil vojaško premagan, demokratični pokret je bil ojačen. V okviru svetovne sindikalne zvez.e je združenih 75 milijonov delavcev. Prav ta zveza predstavlja eno največjih pridobitev demokracije. Kolonialna revolucija, ki se z vso silo razvija na Kitajskem, v Indoneziji, Indiji, In-dokini, na Bližnjem vzhodu ie drugi pozitiven rezultat z.adn.ie svetovne vojne. Iz nje so izšle svobodne in neodvisne države novega, progresivnega, ljudskega demokratičnega tipa, ki je v njih delavski razred odločilni faktor političnega, gospodarskega in sicialnega življenja. Velika demokratična pokreta v Ita'iii in Franciji se z uspehom borita za realizacijo velikih postulatov proletariata. In končno se tudi v vehkih imperialističnih državah, v ZDA in Veiiki Britaniji razvijajo progresivni pokreti, ki postajajo vedno resnejša ovira vojnim načrtom mono-polskih imperialistov. Ob splošni pozornosti je nato tov. De Stradi razvil v svojem referatu široko zajeto analizo vseh dosedanjih borb tržaškega proletariata, v katerih okviru le prišla še posebej do izraza borba za združitev vseh delovnih sil, prvo in najjačje orožje nasproti okupatorju in izkoriščevalcu. Hkratu pa se je razvil tudi politični in delovni program tržaškega delavskega razreda, ki se mora strniti v granitni blok nasproti bloku imperialistov če že ne pri vrhovih, pa neposredno na deloviščih, v tovarnah in delavnicah, na njivah in v uradih. V taboru progresivnih sil Za mednarodni in domači položaj de'avskega razreda, je pričel tov. Destradi, jc bistvenega pomena razvrstitev političnih sil, ki delujejo V svetovnem merilu in ki so se prav ta čas ostro razporedile v dva popolnoma ločena tabora. N i eni strani so demokratične sile, na drugi sile imperializma. Tako smo sc znašli v vrtincu vedno ostrejše borbe med demokracijo in antidemo-kracijo. med napredkom in reakcijo, med silo miru in silami, ki ne tijo tretjo svetovno voino. V teku pretekle svetovne vojne so -:e te sile znašle v istem taboru, ene, ker so se iskreno borile za uničenje na-cifašizma, svobodo narodov, druge pa so imele drugačne namene tako glede ciljev te vojne kakor glede povojne ureditve sveta. Sovjetska zveza si je prizadevala uničiti nacifašizem na vojaškem, gospodarskem, socialnem in političnem polju, obnoviti demokraciio, preprečiti v bodoče vse nove napade nemškega imperializma, organizirati mednarodno sodelovanje in zagotoviti človeštvu pravičen mir. Anglo-ameriški imperializem pa se je boril, da bi odpravil konkurente in utrdil svojo hegemonijo, da bi znova oslabil demokracijo in ojačil imperializem, priklenil narode v verige suženjstva, ki niso prav nič drugačne od fašističnih. Vojni naklepi imrializma Toda kriza kapita'izma se poglablja in ZDA se ji naglo bližajo vedoč, da bo izzvala strašne posledice ne le zanj, marveč tudi za vse dežele, ki so gospodarsko odvisne ali kakor koli povezane s severno-ame-riškim kapitalizmom. Spričo lakih perspektiv je jasno, da si skuša imperializem najti izhod in prav temu je treba pripisati njegovo prizadevanje, da bi gospodarsko zasužnil in oslabil druge dežele, uničil njihovo industrijo. Marshallov plan izpričuje, kako naj bi se Amerika to oblast prigrabila v Evropi. Ameriški imperializem pa io pri tem naletel na demokratični blok, ki stoji neomajno na pozicijah neodvisnosti in blagostanja narodov, miru in napredka. Demokratični narodi utrjujejo delavski pokret, branijo demokracijo, ne le v Evropi, v Spaniii, marveč tudi na Bližnjem in Daljnem vzhodu, v Palestini, Indokini, na Kitajskem itd., kjer se imperializem poslužuje nasUja, korupcije, izigravanja notranjih sporov da bi p d krinko liberalne propagande dosegel svoje resnične cilje s pomočjo hujskačev, provokatorjev in finančnikov, izzval novo vojno. V ta namen podpira impe-riaizem fašistične sile, ustvarja nov fašizem, da bi ž njim udaril p.i delavskem razredu. Rovarstvo žoltih hlapcev Kakor so v Grčiji zatrli sindikate in pozaprli sindikalne delavske voditelje, kakor je zadela ista useda delavski pokret v Španiji in Indoneziji, tako liočo imperializem streti delavsko gibanje tudi drugod. Ti da prav v drugi svetovni vojni si je delavski pokret utrdil svoje pozicije, Postal je osnovno jedro osvobodilnih front, partizanskih vojska, ki. so bile največje orožie v borbi proti načifašizmu. In tudi danes je Mednarodni razvoj te borbe med progresivnim in reakcionarnim svetom se odraža tudi v našem domačem, političnem in gospodarskem življenju. Eden izmed smotrov imperialističnih sil je, da spremenijo naše ozemlje v oporišče za intrige in provokacije proti Titovi Jugoslaviji, a obenem za napad na demokratični pokret Italije, ki ruši vlado nesloge in imperialističnih hlapcev. Tržaški delovni ljudje ne bodo pozabili groženj krščanskega demokrata in prenapetega nacionalista Bettiola, da bo »sprožil tak val nacionalizma in iredentizma, na našem ozemlju, tla ne bo miru v Evropi«. Ta grožnja je hkratu definicija njihovega programa, je parola vojne, bede, je negacija demokracije, delavskih in ljudskih intere-sov. Bettiolova izjava je osnova za analizo dogodkov zadnjih dveh let v našem političnem življenju obče. pa tudi značilna za razvoj na sindikalnem področju, kjer bi se bila morala ustvariti enotnost vseh tržaških delovnih sil. Klevete m intrige tržaških razkolnikov Ni čuda, da je imperialistična a c.encija v Trstu p j angloameriški okupaciji naščuvala svoje agente, da izzovejo razkol v delavskih vrstah, ki so toliko doprinesle v borbi proti načifašizmu, proti njihovi skupni razredni sindikalni organizaciji, ki je toliko branila delavske in ljudske težnje in interese. Igrali so na nacionalni sentimentalizem, na državne predsodke, podtikali E-notniro sindikatom slovanski značaj, jih opravljali, kakor da bi bili orodje v rokah slovanskega impe- rializma. Njih edini in skriti namen pa je bil ie ta, preprečiti da bi delavska borba zajela tako silo, in tak vzgon, kakor to terjajo velike naloge, ki si jih je zastavila svetovna sindikalna organizacija. Odtlej se je pojavila nevarnost za tržaški sindikalni pokret, za njegovo neodvisnost, za njegovo svobodno delovanje. Ustanovitev nasprotne sindikalne organizacije je imela nalogo izločiti del delavcev iz razredne borbe, povsem v duhu prizadevanj ameriških tvustov, ki so v Ameriki dosegli, kjer parlament ne glasuje o zakonih, da bi omejevali njihovo nasilje, marveč izdajajo zakone, k' kratijo pravice delavskih nrganizs-cij. Tržaški delavski razred pa je v zavesti svoje odgovornosti prewV8 ovira pomirjenju ljudstva in zdr" žitvi vseh delovnih ljudi na 7’rW' škem ozemlju. Reakcionarni tisk je zapel h^,a no o moralizaciji ladjedelnice. M*" ralizirati se torej pravi hromiti hjJJ benega in združitvenega duha lavskega razreda, mu iztrgati vico do njegovih zastopnikov na (l lovišču, uničiti jedro demokratičh* sil, kakor ga predstavlja prav d lavstvo tržaških ladjedelnic. /\sV(r ■je stvari slej ko prej niso bili ", tovi. Zato so zasnovali nove in dente, napad na Pinguentija, di-k pri Flemu, kjer je peščica r‘' grajačev intonirala «Giovinczz0*' (Dalje na 3. strani Tekmujmo v tednu našega tisk^ Od 1. do 9. novembru bo na škem ozemlju »Teden defnokr® nega tiska«. Da bo kar najbolje, spel, razpisuje pripravljalni od več tekmovanj. Zanimivo bo vse ^ kor tekmovanje za stenčase, fe1 ' nenadomestljivo vzgojno m no orodje množic. Tako v mestu , na vasi, v šoli kot v tovarni. 1 tekmovanja se bj udeležilo stenčasov iz raznih organizacij . vara in vasi. Zato bodo ^'oCLsi tekme in finalna v Trstu. bodo morali biti v dveh izvodih; vi likovani bodo trije stenčasi, n!1 ^ uredniki pa bodo povabi leni k^jj. delovanju pri demokratičnih P kacijah. [iti V Trstu in nu ostalem 'Ijijf-bo tudi tekmovanje za na naročnine za demokratične Pu ri' cije in časopise. 10.nujbo'jših 1 ^ ralcev naročnin bo prejelo t* grado knjige. Kdor se zaveda nosti našega tiska, bj v tem , „;>• prav gotovo nabral nekaj novi ročnikov z.a naše časopise. nič ^ Poleg tega bo tudi tekmovaojj*«' širjenje našega tiska, saj je t® - ,,ftšila i lv.''r'°bir, ons,.^, popoln jindikal- jv i 7 lavz„„(. ie s sv .. S»>» Uti &(.''V:'tvn,,^:'nizacijami, zbudil mrd 'ši.^tvo j',0i° pravice, v coni 0 se človeka bogastvo in izobilje blaga, ki mu ni dostopno, v Trstu vlada kapital, v Istri vlada delo. Ko se bo združitev obeh delov Tržaškega c zemlja dokončno izvršila bo istrsko delavstvo tesno sodelovalo z vsem delavstvom v Trstu. 2e sedaj pa ga poziva, da se postavi v obrambo vseh pridobitev, ki si jih jo izvojevalo istrsko delavstvo in da se z vso doslednostjo bori, da bodo te pridobitve razširjene na vse Tr- žaško ozemlje. Tov. Pazzanin je govoril o kulturni izgradnji istrskega delavstva, ki je dosegla svoj prvi višek v sijajnem koprskem festivalu, o neposredni obrambi interesov vsakega posameznega delavca in delavke, o vedno jačjera organiziranju vsega delovnega ljudstva v sindikalnih organizacijah. Tov. Petronio je naglasil pomen Destradijevih izvajanj o sindikalni združitvi. Težnjo pp združitvi je treba prenesti do zadnjega delavca na teren. Tov. Muslin je v svojem kratkem govoru ugotovil, da prodira potreba po sindikalni enotnosti tudi v one vrste delavcev, ki še niso organizirani v ES. V bodoče bo treba na teren s prepričevalnimi argumenti, da re razkrinkajo mahi- nacije DZ, da jih bo sleherni delovni človek prepoznal in iz njih izvajat edino prave zaključke. Ob zaključku Je tov. De Stradi povzel poglavitne rezultate razprave in ponovno poudaril potrebo politične in sindikalne borbe proti agentom imperializma Bettlolovega tipa. Tržaški delavski razred bo moral na drugi strani dejansko storiti vse za ohranitev delavskih pridobitev v sedanji coni B in njih razširjenje na cono A. Naloge so težke in treba bo trdega dela, da jih bomo izpolnili. Govornik je izrazil svoje priznanje sindikalnim prizadevanjem delavstva v coni B, obrodil na biro kratizem in sektaštvj, ki ne sineta ovirati našega dela za združitev. Reorganizacija naših sindikatov skladu z novo politično ureditvijo Trsta in Tržaške Istre Na popoldanskem zasedanju je tov. Ivan Bukovec podal organizacijsko poročilo, v katerem je pose* bej govoril o reorganizaciji sindikalnih višjih in nižjih edinie, o ideološki. in obči prosvetni izgradnji sindikalnih aktivistov ter o izgradnji sindikalnih kadrov. V maju 1943 so tržaški delavci izšli iz dolge krvave borbe proti fašizmu in ustanovili Enotne sindikate. Od leta 1943, ko so se pojavile n j ili prve organizacijske oblike, in od leta 1945, ko je delavski pokret na Primorskem dobil legalni značaj, je poteklo nekaj kratkih let borbe, v katerih se je uveljavilo naše sindikalno gibanje. Sindikati so morali prevzeti največjo težo v borbi za naše socialne in gospodarske pravice, pa tudi v obrambi politično socialnih pridobitev delavstva in vsega ljudstva. Naša sindikalno linijo smo razvili tako v OOSS-u, bila je v svojih občili po- tezah sprejeta tudi na • zadnjem zborovanju pokrajinske sindikalne z.veze v Izoli. Ta naša linija povsem ustreza duhu in programu svetovne sindikalne zveze. Na tej liniji branimo neposredne interese delavstva. Enotnost delavskih sil v obeh delili Tržaškega ozemlja, ki jo se.da,i ustvarjamo, bo morala prizadejati Inočaij udarec vsem razbijačem delavskega razreda. 2e v Parizu je bilo dogovorjeno, da je treba v Trstu ustanoviti skupno sindikalno organizacijo, ki bo predstavljala do kraja ves delavski razred. Se sedai so vsi naši. napori posvečeni temu namenu, toda Delavska zbornica si vedno znova prizadeva, da bi odgo-dila in onemogočila sleherno odločitev v okviru OOSS. Velika večina italijanskih, slovenskih in hrval-škili delavcev Tržaškega ozemlja se je ne glede na svoje politično prepričanje trdno odločila, boriti se za svojo enotnost ne glede na vse imperialistične manevre. Z ustanovitvijo Tržaškega ozem Ija se postavljajo Enotnim sindikatom veliki problemi organizacijskega značaja. Organizacijska struktura sindikalnih organizacij je doslej povsem ustrezala njihovemu delovanju in borbi, bila pa je le prehodnega značaja, ker- Tržaškega o-zemlja še ni bilo in je bila Primorska razdeljena na 3 upravna področja. Sedaj pa je treba Enotne sindikate tudi v organizacijskem pogledu prilagoditi novi teritorialni, politični in upravni razdelitvi. Na ta način bodo sindikati tudi s tega vidika lahko najbolje nadaljevali o-brarabo pravic vseh delovnih ljudi. Naša današnja skupščina ima svoj posebni pomen, ker so se na njen prvič skupno zbrali zastopniki sindikalnih organizacij iz obeh področij Tržaškega ozemlja. S tega vidiku pomeni današnja skupščina nov korak na poti do popolne združitve tržaškega delavskega razreda. Nova organizacijska struktura kšul se bil Mja '-'a se je zvrstilo še v do-► cii;],, .1,7 urah v diskusiji o njem Se pred diskusijo je 11Rizzotti predlagal po-'5lrij ° .'"čojavko Svetovni sinrli-h?‘ Ust'6*5' ®rjio)avka s« je glasila: , °vncga občnega z bara E-. - hnAn^ikatov Tržaškega ozem-Hio j ovijamo Svetovno sindi-;K- rt‘ye*o in ji sporočamo zdru- ^Vli— ccbelr dosedanjih con h šili,.' 1:1 bo ojačila sindikalno gi-na Tržaškem ozeoiijn ter ne sindi! vsega tržaškega dolav- bi a prejeta z veii- ^dnja istrskega v delavstva X,jl M trxllU* tvorniki sc io ojilc-i, i In . ’v- Rotta iz piranskih su- rvo- borbi za pian in o vsemi ostalimi mno- ^il>>Cber5,iko bo še ^stckilp 1 so v vrstah delegatov V lstr*kieS0ve izjave o s-.iidar-'bv. delavstva s tržaško ), ba ij to^'r ie opozoril skup-,..,0y!:PU' drugo ozračje, v v 't,s !’ 'b se iači delavski V* deiJ/^ki bdri. V coni A ^Ij,^ ?.a %^v° stavkati, mora v iv v r '■'H 'Ot* i^i v ljubezni do dola dii je oblast v njegovih Trsti dušita delovnega Današnja skupščina bo dala naši po katerih se bo prav tako opira-po katerih se bo prav tako opirala na organizacijsko porazdelitev sindikalnih pokretov v drugih evropskih državah. Njena reorganizacija ji bo da'a tudi s tehnično-or-ganizacijskega vidika možnost da se ustvari enotni blok vsega delavskega razreda. Dosedanje stroke se bodo spremenile v teritorialne strokovne or ganizacije in bodo tako postale večjega pomena, ker se bo njihov delokrog razširit na vse ozemlje, tako da bodo v vsaki stroki organizirani na vsem ozemlju vsi delavci, ki ji pripadajo. Teritorialna preureditev Tržaško ozemlje se bo v zvezi z reorganizacijo Enotnih sindikatov razdelilo poleg glavnega mesta na štiri okraje. Mestna organizacija bo obsegala poleg mestnih edinie tudi krajevne »podružnice na Opčinah, Proseku, Bazovici, pri Sv. Križu, v Trebčah, Gropadi in Repentaboru. Miljska okrajna organizacija bo obsegala občinski podružnici v Miljah in Dolini. V prvi izmed njih bodo krajevne podružnice v Miljah Camporu, Hrovatinih, Sv. Barbari, Škofijah in 2avtjah, v drugi pa krajevni podružnici v Dolini in Dom ju. Nabrežinski okraj bo razdeljen prav tako na dve občinski podružnici. Nabrežinska bo obsegala krajevne podružnice v Sempolaju, Vi- žovljah, Devinu in Nabrežini, zgani ška pa krajevne pdružnicc v Zgoniku, Gabrovki in Malem Rcpnu. Koprski okraj bo obsegal občin -ko podružnico v Kopru, Izoli in Piranu. Koprska bo razdeljena na krajevne podružnice v Ankaranu, Bertokih, Gažonu, Koštuboni, Marezigah, Pobegih, Sv, Donatu, Šmarjah, Semedeli, Salari, Vanganelu. Sv. Antonu, Dekanih, Pomjanu in Škofijah. Izolska občinska podružnica bo sestavljena iz. krajevnih po-družnic v Kortah, Maliji, Setoj-u in Saletu, ona v Piranu pa iz krajevnih podružnic v Strunjanu, Portorožu, Sv. Luciji. Sv. Bartolu, Sičo-lah, Šempetru, Novi vasi in Padni. Končno bo bujski okraj razdeljen na občinske podružnice v Bujah, II-magu in Novem gradu. Bujska bo obsegala krajevne podružnice v Tribanu, Kraški, Grožnjanu, Martinčičih. Mumijami, Brdih, Sorbaru, Kostelu, Kostanjah in Karšetah, uma-ška one v Petroviji, Materadi, Lovrečiči, Sv. Mariji od Krasa in Savudriji in končno ona v Novem gradu krajevne podružnice v Basaniii, Brtonilji, Fiorinih in Novi vasi. Ustroj glavnega odbora Glavni odbor bo sestavljen iz 41 članov, iz njihovih vrst se bo konstituiral Izvršilni odbor s predsednikom, tajnikom, tremi podtajniki in 7 člani. Sedež Enotnih sindikatov bo v Trstu, glavni odbor bo opravljal tudi funkcije mestnega odbora, enako načeio sc bo izvedlo v okrajnem in občinskem merilu. Glavni odbor bo razdeljen na t> komisij: organizacijsko, gospodarsko, socinlno-politično, propagan- dno, prosvetno in mladinsko. Centralnemu 'odboru bo ob strani 9 odsekov, in sicer za prosveto, za,tisk, za zunanje odnose in statistiko, za pravne posle, za socialno skrbstvo, za dolovne pogodbe, za zadruge, za občo upravo in za povratek primorskih državnih nameščencev. Vertikalna razvrstitev Po svoji pristojnosti in vertikaini izgradnji bodo Enotni sindikati razdeljeni v 1. obratno sindikalno edinico kot temeljno organizacijo, ki bo predstavljala sindikat na delovišču; 2. krajevno sindikalno podružn! co, sestavljeno iz najmanj dveh obratnih edinie iste kategorije; 3. občinsko sindikalno podružnico, sestavljeno iz krajevnih sindikalnih podružnic na področju prizadete občine, kolikor pripadajo isti stroki: 4. teritorialna sindikalna stroka, v kateri btxio organizirani vsi člani iste stroke kot najvišji strokovni predstavnici v okvirju zveze. Zveza bo štela 29 teritorialnih organiziranih strok. Ideološka izgradnja sindikalnega pokreta Z reorganizacijo sindikalnih organizacij se pojavlja nujna potreba, da se poglobi naše delo na vseh področjih. Pred vsem pa bo treba dvigniti ideološko raven našega delovnega razreda. To bo pomenila ak-ttvizacijo naših delavcev, izgradnjo n j Ulovilo pogledov na vse panoge sindikalnega delovanja, ideološki dvig vsega razreda, ki bo omogočil tudi povečanje sindikalnih kadrov na našem ozemlju. Mednarodna reakcija skuša omejili ideološko rast delavskega tat-reda. 2e od nekdaj si je prizadevala, da bi zatrla v vrstah delavcev sleherni poskus, da bi se ideološko dvignila. Prav v poslednjih dneh so pričeli v ladjedelnici pri Sv. Marku na pobudo Cosulicha ustanavljati posebno kulturno organizacijo, za katero je dalo podjetje na .razpolago vsa denarna sredstva .prav zato, rta bi delavcem kratili njihovo pravico, rta se sami izobražujejo po svojih vidih in svojih interesih. Tak pojav kulturnega vpliva protiljudskib sil sc kaže tudi drugod in moramo zalo smatrati ta načrt kapitalistov za napad na demokratične sile na Tržaškem ozemlju. Prav na podoben način delujejo protiljurtski kulturni krožki v Ameriki, v Franciji, v iiaHii in v Nemčiji. Najjačje orožje ideološka izgradnja delavcev ie najboljše orodje za izgradnjo naših sindikalnih kadrov. Tržaškim Enotnim sindikatom so novi kadri potrebni na vseh področjih njihovega delovanja. Potrebni so kadri, ki bodo sposobni delovati pri temeljnih edinicah in ki bodo visoko dvignili politično in socialno zavest delavskega razreda. Med nami je po to- varnah na stotine tovarišev, ki so se odlikovali v osvobodilni borbi, v ilegalnem delu in pozneje na vseh področjih sindikalnega delovanja. Njihova zavest in požrtvovalnost sta edinstveni, nimajo pa teoretične in ne praktične izobrazbe v sindikalnih problemih. Ne poznajo prakse pri pogajanjih za urejanje delovnih sporov, ne podrobnejše strukture sindikata niti nimajo jasnih nazorov o strateški!) in taktičnih potrebah sindikalnega delovanja. Za nas predstavljajo dragocen kapital, ki ga je treba izkoristiti za okrepite^ sindikalnega delovanja. Uspešno delovanje sindikalne organizacije ni odvisno zgolj od osrednjega ali od strokovnih vodstev, marveč v veliki meri od kadrov pri osnovnih edi-nieah in srednjih organih. Pa tudi spričo nove državno-prav* ne ureditve, v kateri bo sindikal igral veliko vlogo, so zrelih, zavestnih in sposobnih kadrov sindikati potrebni. Kadre je treba izslediti v vrstah članov, ni jih mogoče skonstruirati, v tem pogledu se morajo sindikalni voditelji v polni meri zavedati svoje velike odgovornosti. Glavni odbor posamezne stroke in drugi organizmi bi zagrešili veliko napako, ako si ne bi prizadevali izslediti v vrstah članstva tovariše, ki so po svojih sposobnostih pozvani, da se posvetijo vodstvenemu delovanju v sindikalnih organizacijah. Naloge tiska in propagande V ta namen so Enotni sindikati organizirali sindikalno šolo, ki jo obiskujejo najboljši tovariši, da bi d v njej pridobili potrebnega teoretičnega in praktičnega znanja. Sindikalno šolstvo bo v bodoče še vse bolj izpopolnjeno in organizirano povsem ozemlju. Tako bo pripomoglo k formiranju novih kadrov, k dvigu razredne zavesti ter teoretičnemu znanju delavskih množic. Naloge in vloge tiska in propagan Med važne probleme sindikalnega pokreta spada nedvomno tudi vprašanje tiska in propagande. Njuna naloga jc: 1. mobilizacija delavcev za sindikalno borbo z razlago posameznih faz te borbe ter nalog, ki »o bile izpolnjene, in ciljev, ki jih je. treba doseči: 2. vzgoja delavskega razreda v stalni obrambi njegovih interesov! 3. dviganje razredne zavesti; 4. tolmačenje neposrednih gospodarskih, političnih in socialnih interesov delovnih ljudi. Poleg tega pa je treba opraviti še veliko prepričevalno delo v ne-* posrednem osebnem stiku z. delavci na sestankih in zborovanjih, s predavanji in razpravami. Sindikalni tisk mora razviti svoje delovanje v neposredni zvezi s teritorialnim vodstvom sindikatov. Iz obeh sindikalnih g'asit se mora odražati vse delovanje sindikatov, v njih morajo biti osvetljeni vsi problemi, obeležene vse socialno-gospo-rtarske in politične razmere delavskega razreda .Potrebno je ojačiti delovanje referentov za tisk po vseh okrajih, občinskih in krajevnih podružnicah, tako da bodo preko tiska obveščali ves delavski razred o posameznih važnejših vprašanjih in pojavih. Sindikalni voditelji in posamezni organi bedo morali spričo tega tesneje sodelovati tudi v tisku. Poleg tega bo treba ž njim povezati vse delavstvo, da bo s članki in dopisi v svojem tisku izražalo misli o sindikalnem delovanju. Za kulturni dvig delavstva Mnogo sindikalnih podružnic ni prav razumelo velikega pomena kulturnega napredka v okvirju sindikalne organizacije. V zadnjih dveh letih se je sicer razvilo tudi na kulturnem področju Živahno delovanje in so se organizirali v okviru sindikatov tudi tečaji za strokovno izpopolnitev delavcev in delavk v posameznih krajih sindikalne knjižnice. Toda v bodoče bo treba postaviti naše sindikalno delovanje na osnovo širokega načrta. Z reorganizacijo sindikatov bo treba hkrntu organizirati tudi prosvetne odseke po vseh sindikalnih edinicali. Prosvetno delo bo vodil poseben prt«-fKonec mi 7. strani.) •7 Tržaški delavski razred bo branil pridobitve istrskega kmečkega ljudstva Čudno se človeku zdi, da je še govora o kolonatih, saj je ta pristni srednjeveški ostanek suženjstva in tlačanstva. Žalostno pa je, da so 3e ljudje, ki to sramoto zagovarjajo in sc upirajo agrarni reformi. Prvotno je bila zemlja last vseh. 'Človek, ki jo je obdeloval je sam užival sad svojega truda. Skozi stoletja se je način produkcije spremenil, nastale so borbe med sosedi. Zmagovalec je zasužnjil premaganega, ki je moral delati namesto njega. To se je vleklo dolga stoletja, dokler se ni omilil položaj sužnjev, ki so pa ostali še vedno last gospodarja in navezani na zemljo. Da je bilo neznosno, pričajo kmečki upori v srednjem veku. Po francoski revoluciji so nekateri tlačani postali neodvisni kmetje, toda ponekod, kot pri nas v Istri in v Brdih je srednjeveško stanje ostalo še do današnjih dni. V Istri je bilo poleg samostanske itnovine v Daili in v Krogu ter škofijske posesti pri Kopru še mnogo drugih veleposestnic kov. Tudi Benetke so dolgo časa gospodovale po Istri. V istrska obalna mesteca so prihajali trgovci, obogateli so s trgovino s Kranjsko, postali plemenitaši. V mestih so si sezidali palače, na deželi jim je republika dala zemljišča. Značilno je, da je kolonat obstajal do leta 3946. V onih delili Istre, kjer je svoj čas gospodovala Beneška republika in so imeli »paroni« najboljšo zemljo. 2e sama beseda »paron«, ki jo je istrski ko1 on rabil za gospodarje, grofe ali škofe, jasno priča o izvoru koionata. »k ¥1 Kako je bilo kolonom pod gospodarji Parone je ščitila doževa oblast in ni bilo ne boga ne vraga, ki bi se jim lahko zoperstavil. Polovica in še več pridelka je bilo njihovega, najboljše sadje zanje. Kadar koli se je gospodarju zahotelo, mu je moral biti kolon na razpolago. Grofje in vsa srednja gospoda ter premožnejši trgovci so postajali polagoma vedno bolj vneti italijanski nacionalisti in šovinisti. Slovensko besedo so težko prenašali. Ze pred nastopom fašizma so hoteli vse poitalijančiti. V času ranjke Avstrije so morali koloni raznih Madonizz in Gambinijev voliti za italijasko »giunto« v Poreču. V Semedeli se .še siMininjajo, kako so jih paroni nagovarjali in jim grozili pred volitvami. Vse to je seveda doseglo svoj vrhunec ob nastopu fašizma in je trajalo vse do 'osvoboditve. V letih krize je šlo posestvo marsikateremu kmetu zaradi davkov na prisilno dražbo. Postal je kolon na lastni zemlji. Ko je nastalo osvobodilno gibanje, so istrski koloni, Slovenci, Italijani in Hrvati, kmalu spoznali, da je napočil njihov čas. Prav vsi so sodelovali v oboroženi borbi ali pa pomagali partizanskim edinicam. Tudi paroni so slutili, da se bliža njihov konec in zbežali so v mesto. Vsem se je zdelo jasno, da bo z zmago nad fašizmom odpravljen tudi kolonat. Kmetje niso več izpolnjevali svojih obveznosti do gospodarjev. V Novi vasi in pod Bujami si je ljudstvo samo razdelilo zemljo že leta 1943. S tem so sami izrazili voljo, da bodi gospodar zemlje le oni, ki jo z lastnimi rokami in lastnim trudom obdeluje. TAKO SO ISTRSKIM KMETOM DODELJEVALI ZEMLJO Osvoboditev istrskega kolona druge, v katerih lahko dobijo brez posredovanja in izkoriščanja vse, kar potrebujejo, poleg tega pa še nasvete za racionalno obdelovanje zemlje. Porast števila članstva, navezanost istrskega kmeta na zadruge je najprepričljivejši dokaz za to. Poleg vsega pa je še dejstva, da bivši kolon obdeluje sedaj svojo zemljo z veliko ljubeznijo in skrbjo. Vse je obdelana. Če pa je dobil zemljo, kdor je ne mara obdelovati, jo tudi zgubi. Davkov bivši kolon še sploh ne plačuje, v vojni požgane vasi so davkov proste, ostali kmetje pa plačujejo od 100 da največ 1000 lir letnega davka. Takih primerov pa je zelo malo. In kako je v coni A? Medtem ko je ljudska oblast v Istri odpravila kolonat in dala zemljo kmetom, ie anglo-ameriška uprava v svoji coni ohranila in potrdila srednjeveški sistem izkariščanja kmečkega ljudstva. Veleposestni’ kom daje potuho, da svoje kolone in najemnike šc bolj izkoriščaj0' Dekret ZVU št. 141 pooblašča spodarje, d;i povišajo najemnino ^ lo do 28 krat predvajne ali medvo! ne najemnine. Nekateri gospod81^1 se ne ravnajo niti po fašistični P0" lovinarski pogodbi, ki je dopušča18, kolonom vsaj košček vrta. Ce na. jetnnik zaradi slabe letine n® '‘ičf ., oddati gospodarju predpisane k’*1 čine živil, mu jih mora plačati'?, cenah črne borze. Stanje polovic8 jev in kolonov v coni A je posta nevzdržno. Zato se koloni sta1n° bračajo za pomoč k Enotnim 5 | katom, ki zagovarjajo njihove 1 terese in jih branijo pred gospod8 ji. Koloni in najemniki v conl pričakuje.! .5, da se razmere na T*'8’ škem ozemlju uredijo in so trd prepričani, da bo tudi tu izvede agrarna reforma. Med Domjom in Žavljami Tako se ubijajo z bedo in pomanjkanjem tržaški polovinarji in zemljiški najemniki LJUDSKE MANIFESTACIJE OB RAZDELITVI ZEMLJE IN OSVOBODITVI KOLONOV V BUJAH Agrarna reforma v Istri se je končala pozimi leta 1947. Začela se ie z 'odredbo o odpravi koionata v juliju 1946. Glavno pa je bil odlok okrajne skupščine o ureditvi agrarnih razmerij in razveljavljenju prisilnih odsvojitev. Istočasno so vrnili bivšim lastnikom posestva, ki so bila nasilno prodana na dražbah, z namenom, da bi uničili slovenskega kmeta in italijanskega antifašista. Kjer koli so bili agrarni interesenti, so se ustanovile agrarne komisije, vse pa je vodila okrajna a-grarna komisija. Pri izvedbi agrarne reforme v bujskem okraju je bilo zaposlenih 38, v koprskem okraju pa .35 upravnih in tehniških nameščencev. Ljudstvo samo je na množičnih sestankih razpravljalo in odločalo, komu naj se zemlja dodeli. .Vsakdo je imel pravico izraziti svoje mnenje. Na podlagi tega so potem odločale krajevne in okrajne agrarne komisije, tehnično osebje pa jo sklepe strokovno izvedlo. Agrarna reforma je nekaj živega, kar se ne zaključi samo z enim odlokom. Kakor pri vsakem večjem delu, posebno če je tako zamotano in komplicirano kot agrarna reforma v Istri, se lahko zagrešijo napake. Toda stalno se zasledujejo in odpravljajo, tako da bj agrarna reforma čim popolnejša in da ne bo nikomur storjena krivica. Agrarna reforma je bila posebno v koprskem okraju otežkočena zaradi razcepljenosti posestev in neurejenega katastra. Važno pa je, da je odločalo ljudstvo samo. Ce se je izkazalo, da ie kdo izrabil svoj začasni položaj pri ljudski oblasti v svojo korist, so mu takoj stopili na prste. A taki primeri sj bili zelo redki. Ljudstvo je praznovalo zaključek agrarne reforme z mogočno manifestacijo v opru 9. februarja 1947., ko je bila tudi v občinski palači odkrita spominska plošča. Prav tako se je zgodilo v bujskem okraju. špranje in luknje piha burja, tako da mora k slon pozimi mašili luknje z gnojem, da živino ne zebe. Tatovi imajo malo truda, kadar sc polakomnijo kolonovega blaga. Tako so pred dnevi z. lahkoto odpeljali kravo Petru Fizzuliniiu, ki je prav tako Puchalavichcv najemnik. Čeprav najemnik plačuje najemnino svojemu gospodarju, se ta prav nič ne zmeni za napol podrte stanovanjske hiše in stanovanjska poslopja. Ko je kolon Morgan, ki stanuje v isti razpadajoči stavbi, izvedel, da No poti gospodarskega napredka Prva posledica ie, da je kmet o-stai gospodarsko neodvisen, samostojen. O svojem življenju, delu in pridelku odloča sam. Počuti se varnega na svojem domu, medtem ko ga je gospodar prej lahko zapodil iz hiše. Tega sc vsi istrski koloni še dobro spominjajo in prav zaradi tega bodo branili agrarno reformo, še toliko bolj pa, ker se zavedajo, da jim bo v borbi ob strani ves tržaški proletariat. Druga posledica je, da je bivši kolon sedaj tudi duševno in kulturno prosto zadihal in se mu odpirajo nove poti k napredku. Politično in narodno uživa popolno svobodo. Zemljo so dobivali Slovenci, Hrvati in Italijani. Da je to res, priča velik napredek ljudske kulture med slovanskim kot italijanskim kmečkim ljudstvom po vaseli, kjer je bil prej kolonat. Bivši kolon, sedaj svoboden kmet, se čuti enakovrednega fesem 'ostalim. Z izvedbo agrarne reforme so bivši »paroni«, zvesti hlapci in zagovorniki fašizma in zapadnega kapitalizma, zgubili ekonomsko podlago, da bi lahko še nadalje izkoriščali delovno ljudstvo. Kulturni vzpon nekdanjega kolona Izvedba agrarne reforme pa ie tudi znaten korak k napredku samega gospodarstva in kmetijstva. Prve čase so se nekateri bivši koloni skoraj prestrašili. Prej jim je gospodar včasih poskrbel gnojila ali seme, kolon je trdo delal zanj. Človek, ki ni bil nikdar samostojen, ki je bil vedno odvisen 'od gospodarja, se nc znajde, ko dobi popolno-svobodo, kakor otrok, ko gre z doma po svetu. Toda kmalu so se kmetje znašli. V veliko pomoč so jim za- Zanima me, kako se imajo koloni v coni A. Med Dolino in Žavljami je Domio. Tu ima nekaj kolonov in najemnikov inž. Puchalovich. Mali dečko mi pokaže, kje stanuje družina Bcrtezina. Nc vem, kje naj vstopim. Poslopje, ki se zdi stanovanjsko, je brez strehe, zraven je postavi j ep za silo hlev, poleg hleva sta mala sobica in kuhinja. Burja ima prosto pot. Ze kar na oknih manjkajo stekla. Gospodarja ni doma. Dela v tovarni, ker od samega pridelka ne bi mogel vzdrževati družine in plačevati gospodarja, ki zahteva za nekaj več kot pol ha obdelane zemlje skoraj 30.000 lir najemnine. Bcrtezina se. mu upira. Nekaj mladih fantičev sedi pred lušo. Brezskrbni so. Mater pa tarejo skrbi, kako jih bj preživela. Smešno vprašanje »Iz Rižarn- sem«, mi pravi. »Tam je Jugoslavija, tam je drugače, bolj pošteno urejeno.« Rada bi imela zemljo, da ji gospodar ne bi več grozil z odpovedjo. V bližini bivata najemnik Fonta-not in polovinar Morgan. Fontanjt je krepak možakar. Očitno je, da je vztrajen delavec, P'd »paronom« je, odkar se je rodil. Njegovi dedje >n predniki so delali 198 let kot koloni veleposestnika Segre. On sam je sedaj v Djmiu »napredoval« za najemnika inž. Puchalovicha. Tako mi pravi: »V Istri je že urejeno. Tam so sedaj kmetje sami svoji gospodarji.« »Samo bebci ostanejo radi podložni drugim. Gospodarju je prav malo mar za kolona. Od njega vedno le zahteva.« Vprašam ga, ali si želi biti sam gospodar na svoji zemlji. Jasno, smešno se mu ždi to moje vprašanje. - Svoj čas mu je gospodar prodal kravo. Pa je še zahteval, naj mu da polovico teleta. Toda Fontanot -mu jo je ostro zabrusil. Ko ga vprašam, ali gospodar kaj skrbi za posestvo, mi pokaže po kuhinji. Niti za hlev nc bi bila primerna. Pokaže mi tudi hlev. Uboga živina! Skozinizirani v sindikatih, ki se za potegujejo.« Starček si misli, ni tudi tu cona B. Ne bi s« piral s »paronom«, ki zahteva-mu dan za dnem nosi mleko 18 ^ lenjavo celih 10 km da’eč v ir\i Velika je razlika med življenja8 Trstu, tu in tam preko škofij5*" bloka. 300.000 lir najeinni*16 za 3000 m* zemlje in zbombardirano baj™ To sta le dva primora. Lahke g jih našteli na stotine. Tako ^ U/. Jllrinčič Josip iz Milj za 3000,, m zemljišča brez vode in za 5 ^ * V TAK JE DOM FONTANOTOV1H IN MORGANOVIH • se zanimam za njihovo razmere, je prihitel k nama in pričel pripovedovati tudi on. Prileten je, izpit in izmučen. Nekaj mu teži dušo. Tako ml vprašujoč pravi: »Enkrat bo že prišel ta guverner in ne bo več cone A in B. Agrarna reforma, ki velja v Istri, bo morala veljati tudi pri nas!« Starček pričakuje ta dan, da sc bo vsaj zadnje dni svojega življenja počutil na svojem. Pravim mu, da bo vse to odvisno od samih delavcev in kinetav. »Potem pa bo že. Mi smo orge- IMH bardirano hišico dajati letno raj .14.000 lir najemnine, polet! jl;), Pa še 350 litrov vina, 100 kg s. 300 kg zelenjave, 120 litrov 111 100 jajc, 25 kg fižola, 300 ki? ^ niče, 350 kg krompirja, 150 ^^ ,.enotnost" v vsako kmečko hiš°' ruze, 3 kg najboljše svinji*16 aIji° eno gnjat (pršut). Kje naj v jjii' vse to? (Ce bi hotel v trgov111 ^cr piti ves ta blagor, bi 200.0(W llf raj ne zadostovalo). £emu in znana ško- |C' na deteljišču povzroči pre-(I ’ k* io ponekod imenujejo tu-^ Cn* v<’lki>. Zaradi nevarnosti ,^a*s*ceRa plevela določajo s% naPrednih državah, da sc /ndajatj semena detelje, lu-nn, bele in črne detelje in predenice prosta. It :■ ''filet l tkJPr;,ttialec deteijnih semen mo-!'° r’nu iamčiri kmetu, da je seme odbrano in da v Pfedeničnega semena. , ^i'v°st semen ^ 0 mora prodajalec jamčiti 50 Vsa njegova semena v da ^'iiva. Pripomniti jc lO^rio ‘ZražanH> kaljivost semen L^i, k,.., °dstotkih. Prodajalec frliv'h. jj' ” 2,71 ie na vsakih 100 \ "a m,,,3 lianski zakon določa n. iji 8Sv°ra 'meti 'H, ka,i'vih lta- c‘stoča vsako seme naj-zrn in da mora 0*h in"''3 zna^ti 95%. Pri V ynk) 0,^e*’e'ozrnatih semenih 0 mnogo višje odstot- 113 SttTta^Crn'ni‘ str°)i odbrana na’ spravljena po od- ' V 7. in v obeh prejšnjih Številkah „NaS grude'* smo objavili vrsto člankov o trgatvi In delu v kleti, o napakah In boleznih vina. Razpravo o vinskih boleznih v današnji StcvUkl nadaljujemo In bo v prihodnjih številkah naše kmetijske priloge zaključena. Vločljivost vina Ta bolezen napada navadno bela vina, ki imajo nizko alkoholno gradacijo. Vina, Iti imajo nad 12", ne r.boTjo za tako boleznijo. Bolezen preprečuje tudi tanin. In prav zaradi tega, ker imajo bela vina manj tanina, ker jih zelo malo ah pa nič ne pustimo vreči na tropinah, so tem boleznim tein bolj podvržena. Redkokdaj se ta bolezen pojavi prj rdečih vinih; če se pa, je to znak, da je v rdečih vinih prema'o kisline. Nadaljnja: vzroka te bolezni sta visoka temperatura v kleti in slabo grozdje, ki ga pridelamo na gnojnem svetu. Bolezen poznamo po tem, da teče vino pri pretakanju kakor olje, da ne izgubi barve in je popolnoma čisto. Da ga obvartemo te bolezni, ie potrebno: 1. Trgati grozdje, ko je docela dozorelo, da dobimo tako večji 'odstotek sladkorja in nato alkohola . 2. Cc ni popolnoma dozorelo, je treba mošt popraviti s koncetrira-nim moštom, tako da bo vino doseglo vsaj 12% alkohola. 3. Pri vrenju mošta s tropinami 3e treba grozdje poprej orobkati; 4. Ce ta bolezen določena vina rada' napada, je prav, da' vinu dodamo 15 do 20 gr. tanina iz grozdnili pešk. Cc imamo sveže in zdrave grozdne peške, obesimo v sod vrečico s -peškami, ( 50 do 100 gr na vsak hi vina) in lo pustimo v njem, vijati in množiti. Prvi pogoj, da preprečimo širjenje te bolezni je torej ta, da je sod poln vina. Ce pa to ni mogoče, je treba prazni prostor v sodu napolniti z žvep'enim dimom, kakor storimo to pri žvep-lanju praznih sodov. Glivice razkrajajo vino ( alkohol) v vodo in ogljikov dvokis, uničujejo eter, pro- vm ste# -O^OOOoooc*? 5ooo0 o «3^ g, 0 3^ °o0 / ŠKODLJIVE GLIVICE V VINU (HOOkrat pov.): 1.-3. BAKTERIJE, KI POVZROČAJO OCETNOST (Mycoderma), 4. BACILI VLACLJIVOSTl da izvleče alkohol tanin iz peška. 5. Vina je treba pri vsakem pretakanju dobro zažveplati. Žvepleni dvokis prepreči razvoj glivic. Ce vina ne pretočimo in se bolezni bojimo, dodamo vsakemu hi vina 15 g kalijevega bisulfita (bis.ilfito po-tassico). 6. Prvo pretakanje je treba opraviti v novembru. 7. Ako je bolezen že razvita, je treba vino najprei pretočiti tako, da se kolikor mogoče dobro stolče. Takemu vinu dodamo 10 do 15 g ribjega klela na vsak bi, 10 dol pozneje pretočimo vino v zažveplan sod. Kan ali vinski cvet Ce sodi niso popolnoma polni in še posebej če je v njih vino z. nizko alkoholno gradacijo . (8 do 12°), se naselijo na površini vina glivice, ki so kakor nekaka kožica bete barve, ki je spočetka zelo tenka, a se kasneje odebeli. Glivice te bolezni rabijo za svoj razvoj kisik, ki ga črpajo iz zraka v prostoru nad vinom. Glivice se začenjajo raz- šlo kislino glicerin, torej vse snovi, ki dajejo vinu dober, harmonični okus in moč. Pa ne le to. S temi glivicami so navadno pomešane tudi ocetne glivice, ki spreminjajo vino v ocet. Da se vino ne pokvari, m >ra vinogradnik ze’o paziti, da so sodi vedno do vrha napolnjeni, da zrak nima dostopa vanje, tako da se na površju vin® glivice ne morejo razviti. Ce pa se vinski cvet ponesreči ali zaradi malomarnosti naseli na vinu, ga je treba takoj odpraviti. V tak sod vtaknemo lijak, ki ima toko dolgo cev. da sega v vino (pod njegovo površino). Skozi lijak dolivamo nato toliko vina, da zrase vino v sodu do vrha vehe. Vinski cvet pride tako na vrh, ne da bi se pomešal z vinom, ki smo ga dolili. Tedaj ga s platneno čisto* krpo odstranimo in končno nalijemo na površino vina še nekoliko čistega cveta. Alkohola ne vlivajmo naravnost v vino, ampak počasi po dogi v sod. Josip Gortan (Dalje prihoUnjič novembru Izvrstno gnojilo jc za travnike tu* di nepel, Preglejmo v prejšnjih, številkah a Naš e grude« članke o peskanju zemljišč. Kohko nerodovitnih, z vsem mogočnim grmičevjem zaraščenih travnikov Jo še v naših krajih! Zavihajmo rokave! Ne postajajmo kri*ein rok, ko pasemo živino. Časa jo tedaj dovolj. S pridnostjo lahko spremenimo nerodovitni pašnik v dober travnik. Zgledov jc več kot dovolj. Oglejmo si n. pr. Bazoviški Kras! V VINOGRADU IN KLETI Začnimo na novo nasajati trtel Pripravimo količe za prihodnjo pomlad! Stare trte začnimo obrezovati, čim listje odpade. Mlade trte je bolje obrezovati spomladi. Cim sc poleže kipenje, sc začno mlado vino čistiti. Večkrat ostane v vinu nekaj nepredelanega sladkorja. To je vzrok, da se vino dobro no očistiti in spomladi ponovno zavre. To lahko preprečimo na ta način, da dodamo mlademu vinu močno drožjo, čim neha vreti. Vino ponovno zavre, drožje so šo enkrat dvigne in vino se očisti. Večkrat jc vzrok nepopolne presnove sladkorja prenizka tempera^ tura v kleti. Tudi v tem primeru si lahko pomagamo na ta način, da v kleti zanetimo ogenj ali pa da vinu dodamo segretega mošta. Cim kipenje preneha, je treba sode napolnili do vrha. ker bi drugače mlado vino v nenapolnjenih sodih dobilo «cvet». SADJARSTVO V sadovnjaku imamo v novembru dosti opravkov. Glavna dela so sledeča; 1. Ko nastopi mraz, začnejo lesti iz tal na sadno drevje metulje samico znanega škodljvca (.zimskega pedica». Samica leže na drevesa in odloži tam jajca med staro drevesno skorjo in druge razpok-line. Iz jajčec zlezejo pomladi gosenice, ki napravijo ogromno škodo. Škodljivcem lahko preprečimo dostop na drevo na ta način, da ga olepimo z lepilnimi pasovi. Običajno jih prilepimo na drevo 1 do 1,6 m visoko od tal. Lepilo je treba večkrat obnoviti, posebno če je slabše vrste, pa tudi drugače se rado posuši ali pa nanesejo veter in mravlje nanj pesek, preko katerega so lahko škodljivci povzpno više na drevo. 2. Ob lepem vremenu, ko no zmrzuje, odžagamo z dreves suhe, nalomljene in nepravilno zraslo vejo. Pri odstranjevanju vej na drevju ne smemo puščati čoktčev. Hane razkužimo s 5%no raztopino modre galice ali 3%no raztopino «antiparasita». S sadno strguljo ali jekleno drevesno ščetko odstranimo z dreves mah in lišaje. 3. Po letošnji bogati sadni letini je ostalo pod drevesi dosti gnilega in okuženega sadja. Vse to je treba odstraniti iz sadovnjaka. Proti i.kodravosti« (ezoajseus dc-fortnans) škropimo s 3%no raztopino modrc galice, čim listje odpade. VRTNARSTVO Zemlja, ki jeseni ni bila zasejana, ne sne ostati neprcorana. V ton pogledu so ravnajmo po nasvetih ped naslovom «poljedcstvo». Sadimo beluše (špargljc)l Stebla starih belušnih nasadov porežemo in odstranimo z vrtov, da sc v njih no prično zbirati razni škodljivcu V novembru sadimo češnje, v toplih in zavetnih legah sejemo zadnjo špinačo in redkvico (ravanel* lo) ter zgodnji grah. V tople gredice sejemo korenje in solato. Ka-dič «belinu«. dr. F. J. SU’a« 6 Deiavslco-lisoiei-ka enotnost ^sart^aži^^iLvs^gvtagtfc^^f^-^v t-** Krmimo redno našo živino! Rodno krmljenje mnogo priporno« re, da živina pokladana krmila d«i-bro izkoristi. Ni pa tako pri nerednem krmljenju, pa čeprav bi pn-kladali živini divoli zares redilnih krmil. Ce torej hočemo, da nam br, živina čim več koristila, jo krmimo redno! Ravnajmo se po naslednjih navodilih: Vedno ob določeni uri Redno prebavo in izkoriščanje krme pospešimo najbolj, ako krmimo živino o pravem času, tako da bo Imela pravočasno zopet mir. Krmimo pa dvakrat ali trikrat na dan. Vedno bolj se uveljavlja mnenje, da je dvakratno krmljenje naravnejše in pravilnejše kakor trikratno. To nam posebej dokazuje Živina, ki se na dobrem pašniku dobro in do sitega napase po dvakrat na dan, zjutraj in zvečer, drugače pa miruje. Pri dvakratnem dnevnem krmljenju pokladajmo krmila od S. do 8. ure in °d 17. do 18. pri trikratnem pričnimo krmiti živino ob S. 11 in 18! Trikratno, pa tudi dvakratno dnevno krmljenje prija goveji živini, konjem, ovcam, kozam in prašičem. Izvzeti moramo prav mlade živali. Tako n. pj. kesanje teleta v starosti do 2 tednov vsaj 4 krat dnevno, odtlej in do fl mesecev starosti pa jih je treba krmiti po 3 krat na dan in šeie nato polagoma le po dvakrat. Pri pitalni živini, posebno pri pitalnih prašičih, ki potrebujejo za pitanje obilo miru, dosežemo z dvakratnim dnevnem krmljenjem boljše uspehe, toda pri vsakokratnem krmljenju je treba živino nakrmiti do sitega. Kako pripravljamo krmila Seno, otavo in druga podobna krmila dobro pretresimo, da jih oprostimo vsega prahu, preden jih spravimo v hlev. Mnogo prahu in raznih glivic je posebno v takšnem senu, ki je trpelo pri sušenju in Opravljanju zaradi neugodnega vremena. Z dobrim pretresanjem sena v skednju ali v kakem drugem prostoru dosežemo, da se hlevski zrak pri krmljenju ne napolni s prahom. Seno in otavo pokladamo celo, slamo navadno zrežemo v rezanico. Pokladajmo vsa krmila suha, ker taka živina bolje prežveči in oslini! Le močna krmila (krmilno moko, otrobe, oves In drugo žitno zrnje, žitni zdrob, oljnate tropine ali pogače) namočimo ali poškropimo z vodo toliko, da se nc prašijo in da jih žival ne razpiha. Da bodo konji in prežvekovalci močna krmila bolje izkoristili, pomešajmo rezanico mednje! Kako jih pokladamo Pokladajmo vsa krmila po določenem redu, prežvekovalcem, pa •udi konjem najprej močna, potom korenje, repa ali krmno peso, nato seno ali otavo in nazadnje slamo! Vedno pa dajmo naslednje krmilo živini v jasli šele tedaj, ko je prejšnja že popolnoma pospravila iz njih! Tudi če pokladamo živini samo seno razdelimo za vsako žival namenjeno krmo v tri odmerke. Ko je pojedla prvega, ji damo v jasli drugega in ko je pospravila tega. ;ji damo še tretjega Tako dosežemo, da Žival počasneje ih raje žre, da ne izbira in ne razmetnifi krme, da je nc ugreje z dihanjem in ne zmoči s slinami, zaradi česar postane neokusna in jo potem živina nerada žre ali pa sploh ne več. Vprežnim konjem privoščimo za vsako krmljenje po 2 do 2 uri in pol, vprežnim volom pa vsaj 3 ure časa in 'idmo-ra. V splošnem računamo tudi s tem, da morajo imeti prežvekovalci dovolj časa za prežvekovanje. Prehod od ene krme no drugo Od ene vrste krme preidemo k drugi polagoma. To ne velja le pri prehodu od suhega k zelenemu krmljenju ali nd zelenega k suhemu, marveč pri vsaki menjavi krmil. Na vsako novo krmilo je treba žival polagoma privaditi, tudi če preidemo od ene vrste sena k takšni vrsti sena, ki je po svoji kakovosti različna od prejšnje, Enako moramo ravnati pri krmljenju z okopa vi nami, močnimi krmili itd. Živina je treba vedno počasi odvaditi od krme, ki nam morda že pohaja, na drugo, s katero bomo prej- šnjo nadomestili. Cim večja je razlika med krmili, tem dalje časa rabimo za prehod od enega k druge, mu. Vsako prenaglo menjavanje zelo s abo vpliva. Mlečne’ živali zgubijo mleko, pitalna in mlada živina pa na teži. Navadno preteče precej časa, da se p > vrne j o v prejšnje stanje. Za proizvajanje (mleka, mesa, tolšče itd.) je v takem primeru izgubljena vsa krma, ki jo je prejela žival od začetka prenagle spremembe pa dotlej, ko je spet dosegla prejšnjo množino mleka ali težo. O tem nam priča tudi poskus s parom volov, ki so ju začeli krmiti naenkrat s krompirjem in jima odvzeli krmsko peso. Oba vola sta zgubila na teži. Prvi je potem dosegel svojo težo po 7., drugi Šele po 12, dneh. Vsa krma. ki sta jo pospravila v teh 7. odnosno 12. dneh, je šla v izgubo. Krmimo torej živino kolikor mogoče enakomerno in ne preidimo prenaglo od ene krme h drugi. Živinsko sol in klojno opno K rednemu krmljenju spadata tudi živinska sol in fosforna kislo klajno apno. Obe je treba dodati krmi, posebno ko pokladamo živini takšna krmila, ki je v njih malo omenjenih rudninskih snovi. Največ soli in klajnega apna potrebujejo mlade ter mlečne in breje živali. Konju je potrebnih po 15 do 30 gr fosforno kislega klajnega apna dnevno, žrebetu in teletu po 8 do 15, mlademu in odraslemu govedu 2S do 40, pitalnemu volu 40 do 50, ovci, kozi in prašiču 10 do 15, pujsku in jagnjetu 3 do <>. mladi perutnini po 0,5 do 1 gr, odrasli perutnini po 1 do 2 gr Roli pa potrebujejo konj dnevno po 15 da 25 gr, mlado govedo 10 do 20, mlečna (in breja) krava 20 do 50, vprežni vol 30 do 40, pitaim vod 40 do 70, prašič in ovca 4 do 8, koza 10, perutnina po 2 gr. Forforno kislo, klajno apno mešamo med močna krmila, rezanico itd. Čiščenje jasli snaženje živine Živali napajamo nekoliko pred dokončanim ali šele po dokončanem krmljenju. Najboljša je čista, sveža, primem.) topla (10 do 14 "C) voda. Premrzle vode živali nimajo rade ali pa je popijejo premalo. Po vsakem končanem krmljenju temeljito osnažimo iash in vso posodo, ki smo ju rabili pri krmljenju in napajanju. Poslužujemo se ščetk ali metle in vode. Dobro je, da rabimo za čiščenje vsaj nekajkrat v tednu tudi vročo vodo. . f*o končanem krmljenju živino redno osnažimo. Redno snažen j e živine mnogo pripomore k dobrem izkoriščanju krme. Dr. 1. B. Osnovni naravni zakoni in umetno pogozdovanje pri nas izbira drevesnih vrst za.pogozdo vanje je večkrat težko vprašanje Gozd nam bo moral posredno ah neposredn.) koristiti in zaradi tega ni vse eno, za katero vrsto se bomo odločili. Na drugi strani je naša izbira omejena, icer je uspeh ali neuspeh pogozdovanja v veliki meri odvisen od okolja, v katerem bo morala rastlina živeti. Pri tem moramo upoštevati zahteve gozdne vrste glede tal in podnebja. Tlo in podnebje V- spij snem tla ne predstavljajo nepremostljivih ovir, ker imamo na razpolago zadostno število drevesnih vrst, s katerimi lahko obvladamo tudi skrajno nehvaležno zemljo. Povsem neustrezna so za drevje le nekatere vrste ilovnatih tal, ki jih pa vsaj v naših krajih domala nc poznamo. Podnebje je važnejši ginilelj v življenju rastlinstva. V pripel ni vne- Zato bomo marali uporabiti predvsem one vrste drevja, ki naravno .uspevajo na zemlji, ki smo jo namenili za pogozdovanje, ali pa vsaj take vrste, o katerih vemo, da jim okolje prija. Ker je stvar osnovnega pomena za razumevanje mnogih gozdarskih vprašanj, bomo kratko, zabeležili, kaj je bilo o tem znanstveno ugotovljenega. Gozdarji razlikujejo pet različnih gozdnih pasov. Vsako območje je označeno po imenu drevesne vrste, ki je zanj najbolj značilna. Od lovoro do bukve Najnižje in najtoplejše področje je lovorovo območje, Lovor pa v tem območju ni sam (včasih se sploh ne pojavlja). Ciprese, razni obmoski bori, cedri in več zimzelenih vrst je tod doma. Ce bi ne bilo kraške burje bi spadal ves tržaški zaliv v to območje in bi tod obču- PROSTOVOUNO DELO ri je odvisno od temperature in padavin (dežja, snega). Vsaka rastlina ima neke vrste odpornosti nasproti mrazu in toploti; najbolje uspeva ob temperaturi, ki je naj-prikladnejša njenemu značaju. Pri padavinah je z,elo važno ugotovili, kako so razdeljene na letne čase. Voda je nujno potrebna, ko je rastlina v polni rasti, torej spomladi in poleti. Na žalost nastane v naših obmorskih krajih suša prav v dobi, ko bi rastline vlago naboli potrebovale. Podnebje pa je idvi.-no od . višine in oddaljenosti od morja. Nouki narave Ko bomo izbirali gozdno vrsto, s katero bi pogozdili našo zemljo, nč smerno^ nikoli pozabiti naukov in nasvetov, ki nam jih daje sama narava. Vsaka rastlina si je izbrali bivališče, ki ji najbolj prija tako glede podnebja kakor glede tol. dovali bujno južno rastlinje, kakor n. pr. v Opatiji in nekaterih predelih Dalmacije. Tako pa opazim.) značilno floro lovorovega območja samo v nekaterih zavetnih predelih, n. pr. na obali med Baskovi jami in v malih zalivih ob istrski obali. Pod Sv, Križem najdemo alep-ski bor in celo graden — zimzeleni hrast, ki rase tudi na Sardiniji. Ce se vzpnemo na Kraško planoto pridemo v drugi pas, v kostanjevo območje. Tam prevladuje hrastovimi poleg gabra, jesena, javorja in bresta. Med iglavci najdemo še ceder, ker črni bor prav za prav ni s tega področja in so ga sem preselili iz. višjih krajev rta umetni način. Višji kraški predeli Slovenskega Primorja spadajo v tretji pas, V območje bukve. Bukev srečamo že pri Senožečah, kjer se druži z jelko pa še z listavci, ki smo jih pravkar imenovali, in s črnim borom, DEDSCINA NACIFASlfiTIČNE OKUPACIJE - POD LOVCEM ki se šele na tem področju zares počuti kakor doma. Najvišji gozdni predeli spadajo v smrečje območje. V njem najdemo smreko, macesen in limbo poleg drugih manj važnih vrst gozdnega drevja. V zadnjem rastlinskem pasu, ki mu pravimo alpsko območje, gozd preneha in. uspevajo vse dj gorskih goličav le še grmičevje in travne rastline. V' naravi ni vse tako preprosto kakor smo tu prikaz.ali, vendar t biia velika napaka, ko pri umeh nem pogozdovanju n<» bi upoštevali teh osnovnih naravnih zakonov^ Praktične posledice vsega tega, k31 smo navedli, bodo razvidne, ko mo gozdarska vprašanja ob drug priliki obravnavali do podrobnosti’ Dr O. S. Boj kokošji kugi Nekaj let po prvi svetovni vojni se je pojavila v Evropi kokošja kuga v zelo hudi obliki. Na milijone glav perutnine je poginilo po raznih deželah. Ponekod S) kar cele vasi, pa tudi cele pokrajine ostale domala brez kokoši. Škodo na mesu in jajcih so seveda cenili prav tako na milijone. Odtlej ta kurja bolezen ni več izginila iz. naših krajev in se pojavlja sedaj tu sedaj tam. V zadnjem času je v nekaterih koprskih vaseh poginila kar vsa perutnina. Razumljivo je, da je šk.ida ogromna. Nevarnost je, da ostanemo brez. kurjega mesa, a tudi brez jajc, če nam ne uspe omejiti in uničiti to bolezen. Izgubo bodo najhuje občutili bolniki in kmetje spomladi, ko jim bj primanjkovalo jajc za hrano pri težkem pomladanskem delu. Ker je mnogokrat nekaj gre naglo iz rok. Domača nju, ki je kupita bolno meso, ne »j ti nič hudega, opere meso in žh ■ vodo na dvorišče ali na ulico. * žrešne kokoši pospravijo krt druge ostanke, pa ie nesreča v ši. V nekaj dneh bo morala dinja zaklati šc svoje dotlej, ^ ve kokoši. Zato ne kupujte hllj,ri ga mesa in ga ne sprejemajte v' če ne veste, da prihaja z zdra dvorišč! Na drug način širijo h’ zen prenašalci. Pri tem prihal’1^ zen prenašalci, rn tem pru'— ^ v poštev razni kožni zajeda’ci, v.^e| ei, veter ali pa človek, ki }c opravka z bolno živino. Nekaj praktičnih navo^ Varujte se mesa okuženih kokoši! No bom opisoval znakov kokošjo kuge, ker jih več ali manj vsi dobro poznajo, če pa ne, jih bodo takoj spoznali, čim se jim bolezen naseli v kurniku. To je namreč najhujša perutninska bolezen, ki v nekaj dneh popolnoma uniči tudi večje kokošje družine. Navadno pogine do 30% vseh živali. Bolezen se prenaša z dotikom ali prenašalci. Z dotikom se prenaša tako, da nride zdrava perutnina v dotik z bolno. Zgodi se to, če kupimo kako že okuženo alt na videz še zdravo žival in spustimo med zdravo domačo jato. Največkrat pa se bolezen širi s kupljenim kuriim mesom. Ko sc namreč bolezen pojavi sleherna gospodinja čimprej zakolje bolne živali in si prizadeva, da jih spravi v denar. Tako kurje meso izgloda lepo kakor vsako drugo. Ce se hočete ubraniti te hude ^ lezni in ohraniti kokoši zdrave ^ ravnajte po naslednjih navedi Ne kupujte ne žive ne mrtve P.^ rutnine, če ne veste, od kod Prlti in da je zdrava! .. ta. Ne družite nakupljenih koko*1 j koj z domačimi, ampak jih za to'1 v časa ločite od njih in jih drži e zaprtem prostoru! Cc se je bolezen pojavila v žini, zaprite perutnino v tak štor, da po njem niti vrabci n* do mogli brskati po teh! Razkužite kurnik in prostor njega z živim apnom ali razkužilom! Pridajte pitni vodi za‘kokoši no raztopino zelena vHriola' e\ Ne puščajte tujih ljudi med * ^ Najbolje je pa, da kokoši PT\tr časno, še preden se je pojavi 3 sp. lezen v 'kurniku, zaščitno c*■ ei' Stroški bodo za to (približna v nest dveh jajc, .... primeri z izgubo vse perut111 . io za to tpriw»**««“ i jajc) vselej malto1 1- Vprašanja in odgovoj^ .4. V. I: Koludrovice: Imam 'J •Irm kravo, ki jo večkrat napade eka bolezen S sledečimi znaki: 'o vozim i' njo, tni naenkrat ob-tane, odpre, f/vbeti in deda, kot da i jedla sol. To traja 3 do U mditi-!. Ko jo je začeta napadati bole-en, se ni tresla, sedaj pa se v ča-!i napada trese.. Bolezen opažam » s kora dve leti. Kakšna je ta olezen in kako se zdravi. Ali je rava božjastna? glavi. Pripomočki so mi'', prebavljiva krma. Žival opravlja težkega dela, k'1 Cc predvsem važno /a vašo kr'' P pa to nc pomaga jc najb° ■ ’ pokličete živinozdravnika. ...^ l' T. K. iz. Celi: Imam p;'«*1 ^ mi neprestano pokaštjn te. Odgovor: Iz znakov, ki nam jih nagajate, sklepamo, da je žival res božjastna. Znaki tc bolezni so; IM na videz zdravem živinčetu se nenadno pojavi nemir; žival zavija oči in se začne tresti. Na različnih delih telesa se pojavijo krči; iz globca ji silijo pene hi škriplje z zobmi. Pri hujših napadih se žival zgrudi in se valju po Deli. Ko poneha je žival trudna in pobita, vendar si kmalu spet opomore. Včasih so ti napadi redki in slabi, včasih pa se pojavljajo pogosto in v hujši obliki ter povzročijo tudi smrt. Vzroki bolezni so zelo različni in jih je včasih zelo težko dognati. Nnjnavad-nejšj so menjava zob, polnokr-nost, veliko razburjenje, bolezen v možganih in gliste, živali olajšamo bolečine s tem, da jo polivamo med napadom z vodo po naj kašelj odpravim? j 1)'!' Odgovor:Kašelj sarn na *!, nol1*1,. lezen, ampak le znamenje jlf1- Kašljajo slabotni, kozavi J ii>r Kašelj se pojavlja pri r3^ čnih boleznih, pri prašičji . j-ii-če so obolela tudi pijoča, P' »* » . < birih v dihalih hi 'prebav'1',, s1 lili Ul v vuuvniu .. (ŠC pri raznih drugih boleznin« na vašem prašiču niso znamenja kake navedene ^jli' je vzrok kašlja pri prasie’’ prepih v hlevu ali premolka S' ki jo premalokrat '"v"1;''‘ sploh premrzel hlev. Ead ' stcl' plota v hlevu in čista, sn ’‘i(,.,):i. hi sta v tem primeru P"to POPRAVEK ii'3, V zadnji številki nam 5favni11 m predelnici za mešanje 8* j^os^i metpih gnojil pomotoma nj<.’j’|ij)-razlaga znamenj, ki so v mii znaki pomenijo: MT — !l’’ ko mešamo tik pred ti'Os<1 1 * •, mcsanvj bile prt*a — gnojilu lahko vedno rn. — gnojil ne smemo v nO“ lt,orS ui: nutgunv/ ♦ - . meni mešati (trositi )' vsako zase.) DeUvako-kmeoKa, enotuutjt . .•--.j.-r:.:' v. v: ^-r-rca.-^.v: ^ ■JT-': z jt«Srft.r.rjtfc bitm 7 rUj-vsc^r^Vž^ •' ?r,^rr_*.-,^t:V3agaer;a Na bolgarski fronti dela Bolgarski sindikati imajo važno ^‘■Jgo v političnem in gospodarskem "djenju države. Bolgarska sindikal-na organizacija je sedaj pobudnik “'izpolnjevalec vseh podvigov prt |'bn<)vi in izgradnji dežele, prvi bor* /i odred na gospodarski fronti. W Paličnih organizacijah obče ^noikainne zveze je zbrana arma-a' k' Šteje 550.000 delavcev in de-lavk. ^ borbi za svobodo 1'iij c*v<;h desetletjih, .xt 1023. do I • so bile žrtve bolgarskega de-av«Jcega razreda ogromne, toda ves is jo vztrajal na fronti ostre borbe w°ti reakciji in faSizmu, V tem ■tsu je pomrlo no zaporih nad ■ X)0 delavcev, nameščencev in JlAtualcev. V istem čam je hilo , milijon ljudi v zaporih in “Ocentraeij.sk ih taboriščih. Toda j^rutnost režima in podlo mučenju, sv t? ®a 't'01'ali prestajati borci za “oodo, gospodarske in politične nitiViC0 nis^a strla odpora delavstva Pot ^ n*sta odvrnila od njegove ^.^sproti resnični ljudski denio- (j^n,|2ična stavka delavcev v So- Jrajih If®*' 1944 je pomenila pričetek talne ofenzive proti reakcionar- 11 vseh večjih industrijskih Bolgarije v dneh il. do 8. nim in fašističnim silam v borbi za končno osvoboditev, ki je biki izbojevana 9. sept. 1944 z občo ljudsko vstajo. Delavci so tiste dni zapustili podietja in delavnice in so se kakor povodenj, ki odnaša vse s seboj, drli v središče Sofije, da z železno pestjo z,drobe v prah okove režima, ki je tako hudo tlačil bolga^jj sko ljudstvo. Onim, ki so to doživeli, ne bo nikdar obledela v spominu slika, kako jc 300.000 delavcev in delavk iz Sofije in okolice po 9. septembru zahtevalo obsodbo osovraženih fašističnih hlapcev, bivših regentov in nosilcev črnega režima Borisa, Kilava in -Bagriano-va na smrt. Bolgarsko gospodarstvo je tedaj skoraj docela zamrlo. Pridobivanje premoga je pad o pod minimum. V industrijskih podjetjih ni bilo surovin, kolikor pa jih je še bilo, jih spričo odpora indutrijcev ni bilo mogoče predelovati. Delavci so šli v tovarne zavedajoč se težkih nalog, ki so čaka e Domovinsko fronto. Poglavitna jc bila opremljanje bolgarske vojske, da jc lahko sode-lova a v borbi proti hitlerjevskim tolpam. Delavci so svojo nalogo častno izpolnili. Tovarne so pričele delovati, gospodarstvo se je dvignilo iz mrtvila. TVdna. zveza delavcev, in kmetov jm^kalni pukiet jc združil vse lf '[dce množice. Demokratične si- tr'>nt- 30 ''•Brane v Domovinski 1 so dale pobudo za jačanje - *jo nad izvajanjem nalog v (q ^-dh podjetjih. Napori delavcev L., °dnje, hkratu pa so izvajale ,,'fOlo n:.-> ----- - - 0Vf£!“aUl obrodili dobre sadove, so se nove metode delu vani 11 sla se udarništvo in tekino-dj:'- Ljudske oblasti so izdale go ''’S(-'tne ukrepe za ozdravljenje ^Stai rs^va ln rešitev dežele pred bJfoto. v katero bi io pahnil M-.llbdski režim. Obča delavska a n *iikt0.Unu zveza je po ta iivlir v Političnem In gospodarskem OlU države. Ko je bila organi-l|a zv obča kmečka sindikal- l)e .r eza. se jc skupna fronta bor-ii'a ^ Jonovo dežele še močno oja-!'6žo j0l(iarija ima danes močno delavcev in ometov. Oskrba in socialno Vi skrbstvo d')iiiovinske fronte jc ustva-Wn°ve pogoje za delavce po 111 na deželi. Socialno zava-'išgi •* i(! ^telo Bi. — ko ‘“bakih plač za enako mo- hi...41* J .1 rr , . U___ " vzzaobseglo v.-e zapos ene ^einV Bolgariji ie uveljavljeno ko j,. ®hakih plač za enako mo-i^ni ^Bsko delo. Zakon o brez-zdravniški pomoči zadeva [ljihi)v hiši, potem pa ščebeta s sosedo, gospodar rad pokuša novo vino, da sc potem laže prepira. Tu pa tam vzame kdo v roke časopise ab knjigo, marsikomu gre težko in pri čitanju za. dremlje. Pohvale vredni so primeri dobre volje, ki se pojavljajo vedno bolj pogosto, posebno v nekaterih vaseh tako pri mladini kot pri odraslih, kot n. pr. v Celarjih, Pobegih, Sočergi. Sedaj se bliža najprimernejši čas, da odpra-nepisnost v naših vaseh. To je ostanek fašistične okupacije, to je razvalina v našem ljudskem blagostanju. Zato jo moramo odstraniti kakor sleherni plod fa. šizma. Istra mora v najkrajšem 'času dohiteti ostale brate, Po istrskih vaseh ljudje preveč plešejo in premalo čitajo. To mora nehati. Odslej ne bo več izgovora: aNe znam čitati, ne znam pisati, slabo obvladam svoj jezik-Nisem hodil v slovensko šolo, nisem imel prilike, da bi se učil. d Ta opravičila so veljala do sedaj. Na žalost je bilo vse to res. Sedaj pa ima vsakdo priliko, da si pridobi, kar je zamudil v prejšnjih letih. Po vseh naših vaseh so učitelji. Marsikateri živi v slabih razmerah, so bori z vsemi mogočimi težavami, toda vsi imajo dobro voljo in tudi vroče žele, da bi svojim Istranom čim več nudili, da jih kulturno dvignejo, ker sta znanje lo lahko kljub vsemu mnogo več storjenega, če bi, tedanji domoljubi dejansko bolj čutili s svojim ljudstvom in ne z njegovimi «izbrancih. Sele po osvoboditvi so padle vse ovire in slovensko istrsko ljudstvo je dobilo vse možnosti, da so tudi kulturno dvigne in nadomesti, kar je prej zamudilo. Istra koraka sedaj v bodoč, n ost, čeprav so prvi koraki bolj težavni in naporni. Uspehi so vidni povsod, po vseli vaseh pri starih kot pri mladih. Poglejmo malo nazaj, da bomo videli vso razliko med preteklostjo in sedanjostjo! Pred davnimi leti Istran mora le garati in delati za gospodo. Enak je vprežni živini. V obalnih mestecih sc šopiri gospoda le grofovski sinovi hodijo v šole (confratemite). Mesto skrbi le zase, podeželju ne da niti drobtinice svojih dobrot, Dežeian ga hrani, mu zida palače, s katerimi so meščani potem bahajo, toda v mestu jo on tujec, mora ven, da ga mesto ne pogoltno. Pismen človek, po vaseh je bela vrana in tega se meščanska gospoda boji, kor se čuti enakovrednega mestnemu bogatinu. Nepismeni neizobraženi kolon ima čut manjvrednosti, zato ostane hočeš, nočeš podložen mestni gospodi. Po svetu kipi, ljudstvo se otresa srednjeveškega pepela. Kmečki sin gre v mesto delat v tovarno. Ta- koj sprevidi, da mora prijeti tudi za knjigo. Postane samouk. Težko mu gre še bolj kot v tovarni, toda zadoščenje je večje in to ga šc bolj spodbuja. Ker v n J'm gori, ponese plamen šc na deželo. Naši pradedje po vaseli se začnejo mučiti z «drukanimi» črkami, iz mesta prihaja duševna hrana, širijo se knjigo in časopisi. Tudi kmečki sinovi obiskujejo višje šole. In glej istočasno sc zboljša življenj, sko stanje po vaseh, boljša sc kmetijstvo, način življenja je bolj človeški. Lo vprašajte vaše staro o-četc, one stare stare, kako So živeli, ko je šc malokateri v vasi znal čitati. Strojev in umetnih gnojil prav gotovo sedaj no bi (imeli, če ne bi bilo prej šol in knjig. Naša prosvetna društva Zal so jc naša deželica kasno prebudila zaradi že omenjenih vzrokov'. Značilno jo, da so najprej prebudile vasi, kjer ni bilo kolo-nata. Tako je bila že pred 70 leti v Dekanih prva slovenska šola, prva čitalnica, tako v Šmarjah, v Krkavčah itd. Kasti so začela prosvetna društva tudi po drugih vaseh. Naši ljudje so jim dajali krasna imena, «Zarju», ((Zvezdan, < Jadranu, na c-šagrin s kontrabasom, trobento in harmoniko, poslušaš sedaj po istrskih vaseh prave godbe, ki so kas vsaki meščanski. Ce poslušaš BrtoČane ali Osadce, podvomiš, ali niso motda Tržačani- In ne igrajo samo po plesih, Na kulturnih prireditvah nastopajo in tekmujejo nad seboj. Skoraj po vseh vaseh imamo knjižnice, časopisi prihajajo v -vsa. ko istrsko vasico. Nekateri bolj marljivi in brihtni no čitajo samo, vneto se oglašajo v naših listih iz Babičev, iz Šmarij, Pomjana in drugod ter s tem opozarjajo na ljudstvo na dela posebnosti in potrebe svojega domačega kraja. Zvečer marsikdo vzame knjigo v roke, toda teh primerov Je šc vedno premalo. Se in še več jo treba čitati in se učiti, da besno daleč prekosili in prehiteli tudi na kulturnem polju vse one, ki so nas nekoč zapostavljali In prezirali. V nekaj dneh bomo imeli v Tržaški Istri »Teden naše kulture«. Pospešili bomo naše kulturno delo, napravili načrte in jih v zimskem času tudi izvedli, da bomo z dvigom kulturo zajamčili naš obstoj in gospodarski napredek- Bratje Hrvati v Bujščini so tak teden že imeli od 7. do 12. oktobra. Vse vasi so medsebojno tekmovale s kulturnimi prireditvami in napravile načrt za kulturno delo. Po nekaterih naših vaseh moramo še odpraviti nepismenost, ker jo ta še naša sramota, ostanek fašizma, k> mora izginiti. Tako tuf mo ponosni sami nase in na svoj jezik- na svojo kulturo, da nas nC bo nihče več zaničeval in gospodarsko izkoriščal. Pri naporih naM bedo naši učitelji vedno pomagali- Nekaj podatkov Takoj po osvoboditvi sta bili .7 vsej Slovenski Istri le dve učiteljici, prosvetnega društva nobenega, ostalega nič. Letos imamo 23 osnovnih šol, 1®-učitolja, skoraj 4000 učencev, 9 otroških vrtcev, 1 učiteljišče (Portorož), 2 gimnaziji (Koper in Portorož), srednjo tehniško šolo (Koper), 1 pomorsko trgovsko akademijo Semedeli) ter vinarski in sadjarsko, šolo v Skocijanu pri Kopru. Pr"" svetnih drušjev je 20. Najboljša so v Vanganelu, Brtokih, Dekanih ‘n Cežarjih. Knjižnic je 16. Od teh najbolj bogata v Dekanih. Godb na pihala je 10 (kateri okraj j ih h®® toliko). Najboljša med vsemi 1*7 vsekakor ona iz Brtokov. V kratkem bido ustanovili še prosvetnih društev in 9 knji"* • j Analfabetske ter nadaljevalne ve černe tečaje bodo priredili t° 21111 po vseh vaseh, kjer so šole. Raven kulturnih prireditev se 1 močno dvignila. K temu so pripomogla posehn” medsebojna gostovanja, skupni n stopi in tekmovanje med posaine niml društvi. Nekatere vasi kot v kani, ki imajo mnogo možnost), " bi lahko dosegle še več. RAZSTAVA HRVATSKE KULTURE V BUJAH Naš zadružni tečaj RAZPREDELITEV ZADRUG Kaj so kreditne zadruge? Kredijne zadruge se bavijo s krediti, to se pravi, da nabavljajo in dajajo kredite (posojila), Nabavljanje kredita je tudi sprejemanje hranilnih vlog, s čimer zadruga prevzema kredit ali zaupanje, ki ga lastnik hranilne vloge ali vlagatelj izkazuje zadrugi, do-čim je dajanje ali nakazovanje zadružnega kredita izplačevanje oziroma zaupanje, ki ga zadruga izkaže napram posojilojemalcu. Hranilnice in posojilnice, ki slonijo na zadružnih načelih, so torej kreditne zadruge. Imamo kreditne zadruge z omejenim in neomejenim jamstvom mestne in kmečko ali pKli mešane kmečko-mestne. Nekatere nabavno -prodajne zadruge imajo kreditne odseke. Čeprav to ni priporočljivo, je v določenih okoliščinah vendar koristno, ker moremo ž njimi denar, ki bi sicer obležal neizkoriščen, nameniti njegovi nalogi, to le poživljenju gospodarstva v območju in v korist delovnega ljudstva, Saj je dolžnost kreditnih zadrug, da s svojimi prihranki podpirajo ostale zadruge in ne vlagajo denarja v kapitalistične .ustanove ali v kapitalistični sektor gospodarstva, proti kateremu se zadruge borijo. Zato bo pri nas potrebno, da si kreditne zaderuge ustvarijo osrednjo kreditno ustanovo, ki naj zbira in usmerja razpoložljiva denarna sredstva v korist celokupnega ljudskega zadružništva. Kreditne zadruge so v kapitalističnem gospodarskem sistemu zelo važne, posel) no za ma’ega človeka, ki mora neprestano skrbeti za naslednji dan. Nabavne in nakupne zadruge Te vrste zadrug nabavljajo suro vine in blago svojim članom: kmetom semena, umetna gnojila, orodje, stroje in drugo, obrtnikom (čevljarjem, mizarjem, kovačem itd.) surovine za predelavo, orodje itd. Na ta način nadomestijo kapitalistično usmerjene prekupčevalce med proizvodnikom in potrošnikom, Njih skrajni cilj je pravična cena ati cena, ki v njej ni izkoriščanja človeka po človeku. Sem spadajo krojaške, čevljarsko, mizarske, pekovske, mesarske in podobne zadruge, zadružni domovi, kuhinje, gostilne, restavracije prenočišču kot zadruge, kmetijske nabavne zadruge in one za nabavo in izkoriščanje strojev, vodovodne, pašaiške, živinorejske, ribiške, kon-»urone in druge zadruge. Proizvajalne zadrug® Te zadruge imajo isti cilj nakupne; le da poslujejo v ohr.!1 smeri, t. j. namesto da nakupu) 1 prodajajo, bilo predelane surovo ali svoje kmetijske pridelke. -Vj spadajo iste vrste zadrug kot iz prednje skupine, izvz.ernšl _ v družne domove in slične zadr.* Ta skupina zadrug je jako in zajema razno zadruge, ki sCvjjo vijo s proizvodnjo. Ene sc samo z proizvodnjo, druge Pacist(i s prodajo svoji!) pridelkov. p. proizvodne zadruge so 'one, khpi delujejo ali predelujejo blago. .|V spadajo kmetijske, obrtniške 1 dustrijske zadruge. 9j Mešane proizvodno-prodajh^ii-lahko vse omenjene zadruge, jjli kor se bavijo tudi s prodajo * jj-proizvodov. Sem spadajo tudi v^,^. vodno-potrošniške zadruge, v. v0d' rih si potrošniki urede ',rc^e p' njo za kritje svojih potreb. jadru ge zahtevajo višjo zadrU*-^ vest, ki se kaže v čutu za sk ja in odgovornosti, v predano* disciplini, v vztrajnosti in č0 ,err valnosti ter v težnji in pr}r nju, da postane organizacije žična. Mešane zadrug® 0p)'aV združujejo posle, ki jih sicer gS(c‘ ijajo določene zadruge. Taks-n dotočenjc poslov se irvl-J .^n0^ kjer niso dani pogoji za,0 tev več zadrug, ki bi uteg a pravljati posamezne posle- Pri šesti skupini (razne 7-a m *' je vredno podčrtati, da o _ iiv' Pri šesti skupini (razne je vredno podčrtati, da o naše prilike zelo pomem norejske in perutninarske flO* ske zadruge, katerih na',->B.a lCzac'I()i šanje pasme prikladne posa ge kraju ali okraju. Take 7a mA nam mogle nuditi velike ! ske koristi, še zlasti glede t in reje drobnih živali, kvr g, doslej popolnoma zancinaU Zadružna zve*0 je združenje zadrug za za" ^ P v hovih skupnih interesov, pdi. notenje, phvezavo in e0'" po™,) njihovega poslovanja ter šitev gospodarskega n napredka. A l*v- 0»,' oA^-v)' Zadružna zveza ie . rCl',/ organizacija konti olni in 0j#.j|i ski organ. Prek) svojih nadzira poslovanje zaC* •avl!3 f<‘ članic in pazi, da se ne je v , pravilnosti oziroma da odlašanja odpravilo. . jafr IC Zveza zastopa in s 11 v.odl'V pred oblastmi ter daje faj)Je smernice za njihovo P** .J:. ureja razdelitev ,crC^p,rik<’ (Nadami