OBČINA MORAVČE Kulturni dom Moravče Kulturni dom Moravče obvešča vse svoje obiskovalce, da bo v novembrski številki Novic iz Moravske doline objavljen abonmajski program petih gledaliških predstav. Abonmajske vstopnice bodo na voljo na predprodajnih mestih ( M-market, Center Resnik in na prvi abonmajski predstavi konec novembra 2003) Interesenti boste pravočasno obveščeni o ceni nakupa abonmajskih vstopnic, možnosti izbire sedeža in popustih. Za dober uvod v gledališko sezono pa KD vabi v soboto, 11.oktobra, ob 20.00 uri na odlično komedijo z naslovom Pacienti v čakalnici v izvedbi Gledališča smeha iz Kopra. IZ VSEBINE: Gospa Rozi, kot samoplačnica čaka v čakalnici na specialistični pregled. Gospod Franci pa se bo dal pregledati na stroške socialne. In to je že zadosten povod za konflikt... Pridite pogledat, kdo je koga ugnal v kozji rog! Bo to (znanstveno nedokazano) daljši ženski jezik? Ali pa.....? Vstopnice so po 1.000 SIT v predprodaji in 1.300 SIT uro pred predstavo v avli KD. Martinov večer po štajersko z nastopom folklorne skupine, ljudskih godcev, krstom mošta in pokušino mladega vina bo v soboto, 7. novembra ob 20.00 v dvorani Kulturnega doma. Pokušina vina bo od 19.30 dalje v avli. Vstopnice so na voljo na običajnih predprodajnih in prodajnih mestih po običajni ceni. Vabi k vpisu v radioamaterski tečaj II. razreda. KDAJ: 23. in 24. oktobra 2003 med 17. in 19. uro KJE: V prostorih radiokluba Moravče v 1. nadstropju Kulturnega doma - poleg balkona VABLJENI! Radioamaterski pozdrav '73 Dijaki, študentje, se vam zdi, da bi morali poglobiti svoje znanje angleškega jezika? Na Občini Moravče se zavedamo, da pomeni formalen vstop v Evropo, kot pravijo nekateri, tudi velik izziv na različnih strokovnih področjih. Eno od pomembnih znanj, ki jih bomo potrebovali vsi, predvsem pa mladi, je tudi dobro znanje angleškega jezika. Morda vam lahko pri tem pomagamo! Torej: ob lastni soudeležbi 5.000 tolarjev vam ponujamo udeležbo na konverzacijskih tečajih angleškega jezika, ki jih bomo organizirali s strokovno usposobljenimi predavatelji v zimskih mesecih. Predviden je 32- urni tečaj (2 uri tedensko - 4 mesece) oz. 28- urni tečaj (2 uri tedensko - 3 mesece). Podrobnejše informacije boste lahko dobili na prvem skupnem predstavitvenem sestanku. Pisno prijavo pošljite do konca meseca oktobra na Občino Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče. Morebitne dodatne informacije lahko dobite pri Sonji Vraz po tel. 7231 -229. S.V. ISCG DOMŽALE A V T OjS OLA LONČAR d.o.o. Cesfa talcev 10, 1230 Domžale Marko: 041/785-735 Janez: 041/697-971 Tečaj CPP 20.10. ob 18. uri v Domžalah tečaj za traktoriste 13.10. ob 17. uri • IZDELAMO VAM URBANISTIČNO IN PROJEKTNO DOKUMENTACIJO IN ZA VAS PRIDOBIMO TUDI GRADBENO DOVOLJENJE • SVETUJEMO PRI PRODAJI IN NAKUPU ZEMLJIŠČ ALI NEPREMIČNIN (H (D ® * VR^,IVI0 PROJEKTANTSKI, IZVAJALNI IN STROKOVNI NADZOR markeUnženiring_storitve—^gradbeništvo SVETUJEMO PRI NOVOGRADNJAH ALI ADAPTACIJAH \ \ VOLJO SI IVBNE IN KMETIJSKE PAR( lil. MOŽNOS1 I Ako.lšvil GRADNJE NA LEPI LOKACIJI V MIRNEM OKOLJI M MIG (I.<>.<>. VEGOVA I, MORAVČE INFORMACIJE: »I 72.1 12 OH PONUDBE: fax (M 72.1 15 66 c-nasl<>\: MIC.CD« SIOI..NI T 2 Novice iz Zebe me, ko pišem le uvodne vrstice, kar je zanesljivi znak, da se po vročem poletju v vse pore življenja krade hladna jesen in mrzla zima. Upam, da so hladne sape tudi vsem šolajočim se privzdignile krila za polet v nova obzorja znanj. Naj poletu dodajo še delček vedož.eljnosti, resnosti in zdravega medčloveškega odnosa, da ho tudi pristanek v zgodnjem poletju tak, kot si ga želimo vsi starši, učitelji in goreče upam, da tudi učenci. V šolo se namreč hodi po znanje, ne pa po dobre ocene, na okusne malice in brezglavo divjanje med šolskimi odmori, ki spravljajo v nevarnost divjake in vse, ki se znajdemo v tem vrvenju. V septembru sem se udeležila srečanja lokalnih časopisov Slovenije v Nazarjah. Izjemna izkušnja. Zbrali smo se predstavniki 73 lokalnih časopisov od 153 vpisanih v Razvid medijev pri Ministrstvu Z.a kulturo. Lokalni časopisi smo resna konkurenca velikim časopisom, ker obveščamo o dogajanju v majhnem okolju, o državnih dogodkih pa smo obveščeni preko elektronskih medijev. Pestrost lokalnih časopisov pa je prava paša z.a oči. Tudi naših nekaj razstavljenih izvodov je hitro našlo novega lastnika. Predavanja so se nanašala na vprašanja piarovstva in novinarstva, raziskave o bralnosti časopisov, kako oblikovati zanimiv časopis, članke, kako jih naslavljati in tudi o vlogi lokalnih glasil v EU. Naše glasilo je bilo v družbi preostalih 73 z njimi primerljivo, zagotovo pa se je odlikoval po videzu . Že naslovnica je bila tako zelo drugačna, da je kar vabila, naj pokukamo v notranjost. Nad vse poučni pa so bili pogovori med odmori, ko smo si izmenjavali izkušnje. Kakšen je bil razplet tekme med novinarji in piarovci pa ne vem, ker sem ž.e pred tekmo zapustila srečanje. Druge obveznosti pač. Naj ob koncu uvodnih vrstic povabim k sodelovanju vse, ki imate voljo do sodelovanja pri glasilo in ste pripravljeni tudi pisati o dogajanju v občini. Delo je nadvse mikavno, vendar pa zahteva tudi nekaj prostega časa. Vsekakor je to posel z.a tiste, ki sle radi vključeni v dogajanje, se radi pogovarjate in imate smisel z.a pisanje. Sporočite svojo pripravljenost v nekaj vrsticah na naslov Občhia Moravče, Uredništvo Novic iz Moravske doline. Trg svobode 4, 1251 Moravče. Veseli bomo vaše pošte. Pred nami so dnevi spomina, ko se bomo udeleževali komemoracij in verskih obredov ter obiskovali grobove. Preživite jih strpno in se ne obremenjujte z. vožnjo z. avtomobili prav do pokopališča. Morda se lahko tja z.a spremembo odpravite kar peš, da bo več časa za izmenjavo pozdravov z. znanci in manj slabe volje. Pozdravljeni do naslednjih uvodnih vrstic, Bernarda Mol, odgovorna urednica Taborniki rodu Moravske doline vabijo na predstavitev dejavnosti in vpis novih članov v soboto, 11.10. 2003 ob 10.00 na tabornem prostoru. Vrnite se k naravi in postanite tabornik. Vesela vrhpoljska jesen bo v soboto, 15.11.2003, ob 19.00 v dvorani gasilnega doma na Vrhpolju. Vabljeni in pričakovani! POHODI V ORGANIZACIJI PO sobota, 18.10. - NEZNANO 2003, lahka pot. vodita Leon Lavrič (041 433 254) in Janez Jesenšek (041 388 990) sobota, 25.10. - TRAVNA GORA, lahka pot, Jurček Novak (041 770 798) in Marjan Kocjančič (041 874 139) sobota, 8.11 - OD LITIJE DO ČATEŽA, lahka pot. vodita Mele in Petere (v seznamu ni navedenih imen in telefonskih številk. op.ur.J V tej številki preberite Županjina stran............................................4 Poročilo s 7seje OS....................................5 Dimnikar v hiši praviloma..........................5 Monografija o občini Moravče.................7 Dnevi evropdke kulturne dediščine....8 Baragovi dnevi v Moravčah......................9 Grad Tuštanj...............................................10 Rokodelci začeli sezono 2003/04.......11 Peti mednarodni šahovski turnir..............12 Nepismenost v plavanju..........................13 Moja dolina.................................................14 Naslednja številka Novic iz Moravske doline bo predvidoma izšla 14. novembra. Vaše prispevke pričakujemo do 28. oktobra. Oddate jih lahko na sedežu Občine Moravče osebno, pošljete po pošti ali elektronski pošti. Naslovi so navedeni spodaj v modrem okvirčku. Novice iz Moravske doline 10. oktober 2003, Letnik IV, Številka 8 Fotografije na naslovnici: Bermarda Mal in Franci Kos Novice iz Moravske doline je informativno glasilo Občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. • Izhaja predvidoma enkrat mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. • Sedež izdajatelja in naslov uredništva: Občina Moravče, Trg svobode 4. 1251 Moravče, telefon 7231-229. • Izdajateljski svet: Milka Novak. Janez Cerar. Roman Cerar. Ivanka Kocjančič, Stanislav Ravnikar. • Odgovorna urednica: Bernarda Mal (mal.bernarda@siol.net), E-pošta moravske.novice@email.si, tel. 031 452 022.' Uredniški odbor: Bojana Dorič, Nevenka Marolt. Aleš Vozel, France Ravnikar. • Medij Novice iz Moravske doline je vpisan v razvid medi|ev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 374 • Lektoriranje: Bernarda Mal. • Oblikovanje in priprava za tisk: Andrej Lombar. • Tisk: Tiskarna Januš. • Naklada 1500 izvodov. Vsi prispevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, imeti morajo datum in kraj pisanja, naslov prispevka, zapis avtorja besedila in fotografij. Ce pišete v imenu društva, politične stranke, skupine ljudi, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, če imate le možnost, oddajte tudi zapis na disketi ali ga pošljite po L- pošti. Prispevki naj ne presegajo 1800 znakov vključno s presledki. V nasprotnem primeru bomo prisiljeni prispevek zavrniti ali krajšati. Rokopisov ne sprejemamo! Slikovnega in pisnega gradiva ne vračamo! V_J Moravske doline Spoštovane občanke in občani, dragi bralci! Zaradi letošnjega vročega poletja je tudi grozdje kmalu dozorelo in vinotok (lepo staro slovensko ime za mesec oktober) se že ponaša s polnimi sodi sladkega mošta, ki se hitro spreminja v vino. Morda ste tudi vi bili deležni sladke in naporne trgatve v kateri izmed slovenskih vinorodnih pokrajin, potem ko smo se vsi skupaj spet »utirili« na stare tire in navadili na obveznosti, kijih prinaša kimavec (september) in začetek šolskega leta. S prehodom na devetletko tudi v višjih razredih osnovne šole je bilo tega prilagajanja še več. Upam, da so z.ačeine težave premagane in usklajevanja z. urniki, prevozi, krožki,... ž.e uspešno opravljena. Vsem skupaj želim uspešno delo in veliko novega znanja v tem šolskem letu, staršem pa čim manj skrbi s šolajočo se mladino. V času priprav na vstop v Evropo se vse bolj zavedamo, kako pomembneje znanje tujih jezikov. Ni dovolj, da se tujega jezika samo učimo z.a šolsko oceno, prihaja čas, ko ga bomo morali aktivno uporabljati na delovnem mestu. Vsi pa vemo, da to ni tako enostavno. Občina Moravče želi pomagati mladim pri izboljšanju tega znanja, zato bo ob simbolični soudeležbi tečajnikov financirala konverzacijske tečaje za srednješolce in študente. Trenutno še ne vemo, koliko mladih se bo prijavilo, predvidevamo pa dve skupini srednješolcev in eno skupino študentov, ki bodo obiskovali tečaj po dve šolski uri na teden v treh ali štirih mesecih, kar bo odvisno od števila udeležencev in razpoložljivih sredstev. Mladi, izkoristite priložnost! Tako kot se Slovenija pripravlja na vstop v Evropo, se tudi sedanje članice EU pripravljajo na vstop novih članic. Pri tem se srečujejo z mnogimi pomisleki, hkrati pa ž.e načrtujejo, kako bodo iz. tega kovale dobiček zase. Na jubilejnem 50. srečanju združenja avstrijskih občin v Wiener Neustadtu, kamor sem bila povabljena kot gostja iz. Slovenije, je bilo največ govora o tem, kako se Avstrija pripravlja na vstop novih članic v EU. V kulturnem programu so v kratkem filmu predstavili sosednje države, kandidatke z.a vstop (Slovaška, Češka, Madžarska, Slovenija), sledila pa je glasbena točka predstavnika te države. Slovenijo je odlično zastopala mlada violinistka iz. Ljubljane, ki je zaigrala posebej z.a to priložnost napisano skladbo Od Drave do Mure, skladatelja Štuheca, kije bil prav tako gost večera. V filmu je bilo lepo predstavljeno glavno mesto Slovenije, tako daje štiričlansko slovensko zastopstvo bilo ponosno na svojo domovino. Rdeča nit celotne predstave so bile vode, ker je letošnje leto razglašeno z.a leto voda. Poudarek pa je bil tudi na iskanju skupnih korenin sosednjih narodov zaradi zgodovinske povezanosti, saj smo nekoč že živeli v skupni Avstro-Ogrski monarhiji. Tako se nekdanja hladnost do našega naroda spreminja v iskanje novih priložnosti, kar dokazuje tudi večje zanimanje z.a učenje slovenskega jezika. Iz. pogovora z. avstrijskimi Korošci slovenskega porekla je bilo zaznati, da jim njihovi otroci ž.e očitajo, z.akaj jih niso naučili slovenščine, ko je bil z.a to najbolj ugoden čas (otroška leta), ker je tisti, ki zna slovensko, ž.e v prednosti in ima boljše izhodišče z.a poslovne priložnosti. Imela pa sem tudi priložnost z avstrijskim kanclerjem Schiisslom spregovoriti nekaj besed o naši občini. In kako se mi pripravljamo na Evropo? V Dobrni je 25. in 26. septembra potekal Slovenski forum z.a razvoj turizma na podeželju. Strokovnjaki s tega področja so z. različnih vidikov predstavili možnosti razvoja turizma na podeželju. Prevečkrat se govori o kmečkem turizmu ločeno od drugih možnosti. Ker pa je z.a neko turistično destinacijo (npr. Moravsko dolino) veliko bolje, če razvija svojo ponudbo celostno, je primerneje govoriti o turizmu na podeželju. Uspešni so tam, kjer znajo izrabiti naravne danosti v povezavi s kulturno dediščino, kmetijstvom, gostinstvom, športom, kulturo in še s čim. Vsi ž.e napisani programi so brez vrednosti, če jih ne bomo znali uresničiti in spravili v življenje. Trend v današnjem turizmu so kratki družinski izleti v bližnjo okolico, z. možnostjo rekreacije v naravi, z možnostjo domače zdrave prehrane, ki pa mora biti ponujena na primeren način. Velik poudarek je na dopolnilnih dejavnostih, saj izračuni hitro pokažejo, da so kmetijski pridelki zelo poceni, če pa jih ustrezno predelamo in primerno zapakiramo, se pa njihova vrednost nekajkrat poveča. Ob načrtovanju občinske politike razvoja je prav v tem času ž.e dogovorjen sestanek s predstavniki nekaterih društev, zadruge in občinskih odborov, da bi skupaj naredili korak naprej. Občina bo podpirala (finančno in moralno) vse tiste posameznike in skupine, ki želijo na tem področju napredovati. Evropska kmetijska politika ne podpira več intenzivnega kmetovanja, z.a katero naše podeželje tudi ni konkurenčno, pač pa obdelano krajino, kakovostno in čim bolj ekološko pridelano prehrano, predelavo kmetijskih pridelkov ter kvalitetno preživljanje prostega časa v zdravem naravnem okolju. Moravska dolina ima veliko priložnost z.a tovrsten razvoj, če bomo delo vali povezano, podjetno in bomo znali izkoristiti možnosti, ki se nam ponujajo. Korak za korakom se daleč pride. V pripravi je učno sprehajalna pot Rača, ki jo bomo odprli spomladi, ker je to primernejši čas kot pa v jeseni. Prav podobni projekti, ki povezujejo naravno, kulturno, sakralno dediščino, hkrati pa nudijo možnost rekreacije, so idealna priložnost z.a bližnje gostince, z.a prodajo kmetijskih pridelkov, turističnih spominkov, rekreativnih površin ipd, če se bodo znali ljudje ob tej poti z.a to organizirati. Enako velja z.a druge, ž.e obstoječe ali predvidene poti. Tako bi si morali prizadevali z.a to, da bi takšna pot potekala čim hliž.e doma tistega, ki ž.e h od nje tudi kaj iztržiti, žal pa je večkrat obratno, da prav tisti, ki bi lahko od tega imeli koristi, ovirajo izvedbo ali se ne zavedajo svoje priložnosti. S temi razmišljanji želim spodbudi in izzvali liste, ki o tem po tihem že razmišljajo, pa se še ne morejo odločili. Kmetijstvo ne more in ne sme živeti samo od subvencij, ampak mora poiskati nove možnosti. Skupaj bomo naredili največ, saj denarja ni nikjer na pretek in denar tudi ni vse, če ni dobrih idej in sodelovanja. Z, dobro voljo in ugodnim odzivom smo organizirali tudi dobrodelni koncert na gradu Tu stanj, ki je dokazal prav to, da skupaj zmoremo več. Skrb z.a kulturno dediščino ni le skrb posameznika, ampak mora biti skupna skrb nas vseh, ki tukaj živimo in se ponašamo Z. njo. Z vstopnino smo zbrali nekaj manj kot sto tisoč tolarjev, medtem ko je bil izkupiček od prodanih slik na dražbi več kol tri krat večji. Nastopajoči so bili veseli druženja in skupne akcije, nevoščljive! pa razpravljajo o tem, kdo je plaval malico. Naj povem, da so vso hrano prispevali sponzorji, ki se jim ob tej priložnosti še enkrat zahvaljujem, druge stroške pa smo si delili z lastnikom gradu. 4 Novice iz Poročilo s 7.seje Občinskega sveta Občine Moravče Potrdili zaključni račun proračuna za leto 2002 Občinski svet občine Moravče se je 1. oktobra zbral na sedmi seji. Svetniki so med drugim potrdi/i zaključni račun proračuna za preteklo leto, se seznanili z izvrševanjem letošnjega proračuna in sprejeli predlog cen storitev za osebno pomoč in pomoč na domu. Podaljšali so pogodbo z dosedanjima izvajalcema za vzdrževanje cest in zimsko službo v občini, niso pa se strinjali s prenehanjem plačevanja rente lastnikom objektov v okolici deponije komunalnih odpadkov v Dobu pri Domžalah. Svetniki so sprejeli Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Moravče za leto 2002, potem ko je pozitivno mnenje na izvrševanje proračuna dal tudi nadzorni odbor. Po zaključnem računu so realizirani prihodki za leto 2002 znašali 489.638.286,16 SIT, realizirani odhodki pa 443.627.038,31 SIT. Proračunski presežek je tako znašal 48.710.252,85 SIT in se je prenesel v sklad Občine Moravče za posebne namene, kjer bo porabljen za pokritje pogodbenih obveznosti proračuna iz leta 2002. Občinski svet se je seznanil tudi z izvrševanjem proračuna za letošnjih prvih osem mesecev. Prihodki so glede na plan realizirani 57%, odhodki pa 41%. Svetniki se zaenkrat niso odločili za soglasje k sklepu, po katerem bi ukinili rente lastnikom objektov v okolici deponije komunalnih odpadkov v Dobu pri Domžalah. Kot je na seji dejal direktor Javnega komunalnega podjetja Prodnik, katerega solastnica je tudi Občina Moravče, Marko Fatur, je študija pokazala, da so škodljivi vplivi deponije na neposredno okolico v okviru predpisanih standardov, tako da okoliški prebivalci niso več upravičeni do rente, ki znaša približno sedem milijonov tolarjev letno. Toda svetniki so izrazili pomisleke nad verodostojnostjo študije, zato so se odločili, da se bodo najprej sami prepričali o stanju na deponiji, nato pa bodo sprejeli ustrezen sklep. V nadaljevanju je Občinski svet soglasno sprejel Odlok .S' hitro akcijo in brezplačnim sodelovanjem mnogih pomočnikov smo izpeljali tudi otvoritev poročne dvorane v gradu. Slike in poročilu z otvoritve so po medijih obšle Slovenijo in iz mnogih krojev že prihajajo odmevi na to. Na gradu sta bili opravljeni tudi že dve poroki v splošno zadovoljstvo parov in svatov. Tako upamo, da bo postid grad kraj mnogih srečnih zakonskih zvez. Spel se pri leni nekateri sprašujejo, koliko bo občina imela dobička in koliko bo lastnik pri tem z.asluž.il. Glavni dobiček bo ta. tla bo grad živel in ga bomo lahko še naprej obnavljali in ohranjali zanamcem ter preko njega proinovirali občino in privabljali obiskovalce od drugod, ki bodo potem v Moravski dolini nekje dobro kosili ali večerjali, morda kupili domače proizvode, se dogovorili za posel z obrtnikom ali uporabili rekreativne površine... To pomeni - delovali povezano. In na ta način hi morali izkoristiti vsako večjo prireditev, vsako pomembnejšo turistično točko in vsakemu, ki se pri tem dobro znajde, čestitati in ga posnemali. UUDMIIA NOVAK, županja o območjih predkupne pravice Občine Moravče na nepremičninah, ki omogoča občini, da uveljavlja predkupno pravico na vseh nepremičninah. Do sedaj je imela namreč občina predkupno pravico samo na nezazidanem stavbnem zemljišču. Občinski svet je še do junija 2004 podaljšal pogodbo z dosedanjima koncesionarjema za vzdrževanje cest in zimsko službo Markom Zupančičem in Francijem Avbljem. Pogodba z obema se je sicer iztekla, vendar bi bilo neprimerno tik pred zimo menjati koncesionarja oziroma objavljati javni razpis, tako da se pogodba podaljša. Svetniki so sprejeli tudi cene storitev za "osebno pomoč" in "pomoč na domu", ki ju je občina po zakonu dolžna zagotoviti. Sprejeta cena za osebno pomoč tako znaša 797.492 SIT mesečno na enega strokovnega delavca. Cena za storitev pomoč na domu znaša 863.313 SIT mesečno, cena za pomoč na domu - neposredna socialna oskrba pa 1.875 SIT na efektivno uro, pri čemer občina subvencionira 875 SIT. Občinski svet je potrdil sklep, po katerem bo iz rezervnega sklada občine namenil 1.000.000 SIT za pomoč kmetom, prizadetim zaradi suše, in 500.000 SIT za škodo po toči. Občina Moravče se je odpovedala soustanoviteljstvu v Javnem zavodu Muzej Kamnik, saj bo zavod potrebno reorganizirati, poleg tega pa so tudi stroški čedalje višji, tako da je odpoved soustanoviteljstvu najbolj primerna rešitev. Posamezni projekti na območju občine Moravče pa se bodo še naprej lahko urejali s posebno pogodbo z muzejem Kamnik. Svetniki so po hitrem postopku sprejeli še pravilnik o dodeljevanju posojil za pospeševanje razvoja obrti in malega gospodarstva na podlagi subvencioniranja obrestne mere v občini Moravče. ALEŠ VOZEL V Novicah i/ Moravske doline številka 7 je bila v članku Poročilo s 6.seje Občinskega sveta objavljena napačna informacija, da je bil sprejet Zaključni račun Občine Moravče za leto 2002. Za neljubo napako se vsem prizadetim opravičujem. urednica Dimnikar praviloma v hiši vsaka dva meseca Živimo na podeželju. Za kurjavo se še vedno pogosto rabijo trda goriva. Takšna kurjava pa zahteva v času kurilne sezone, to je od oktobra do aprila, čiščenje dimovodnih in kurilnih naprav vsaka dva meseca. Občani, bodite na to pripravljeni! F.K. Moravske doline 5 NSi Nova Slovenija Kriiantka lludska stranka SDS - Slovenska SDS demokratska stranka SDS se je pred nekaj dnevi preimenovala v Slovensko demokratsko stranko. Odločitev je sprejel Svet SDS in s tem zaključil ž.e tri leta trajajočo razpravo o spremembi imena stranke. Prevladalo je prepričanje, da je sedaj, dobro leto pred parlamentarnimi in evropskimi volitvami, najprimernejši trenutek za to pomembno odločitev. Kot je poudaril predsednik SDS Janez. Janša, SDS s spremembo svojega imena z.aokrož.a svojo politično identiteto. Program stranke ostaja nespremenjen, saj bo stranka še naprej poudarjala pomen demokracije in narodne identitete, S spremembo imena se bo SDS še približala svojima evropskima partnerjema, Evropski demokratski uniji (EDU) in Evropski ljudski stranki (EPP), ki se na ravni evropskega parlamentarnega življenja združujeta v skupni parlamentarni skupini, ki je najmočnejša v evropskem parlamentu. V njenem okviru bodo delovali tudi poslanci SDS. Sprememba imena je povezana tudi z. dejstvom, da želi SDS okrepiti svojo pozicijo na sredini slovenskega političnega prostora in med srednjim slojem. Socialna struktura se je na Slovenskem v zadnjih desetih letih namreč zelo spremenila. Oblikoval se je sloj izjemno bogatih, na drugi strani se je povečal sloj revnih ali tistih, ki so na meji revščine. Srednji sloj, kije socialni steber stabilne demokracije in povsod glavni nosilec napredka, pa je naraščal zelo počasi. Slovenska demokratska stranka želi bolj simbolizirati razvojni zasuk Slovenije, ki ga potrebujemo ob vstopu v EV - več vlaganj v človeka, v znanje, večje razvojne spodbude za razvoj malega in srednjega gospodarstva in v projekte, ki lahko v prihodnosti dejansko omogočijo, da bo v Sloveniji srednji sloj kot motor razvoja in stabilnosti obsegal 60 ali 70 odstotkov prebivalstva. Seveda pa ostaja SDS tudi v prihodnje socialno naravnana. Poslej bo bolj poudarjala selektivno socialno politiko, kar pomeni, da naj bodo blagodati socialne države deležni le tisti, ki jo res potrebujejo. Predvsem pa se bo SDS še naprej, tako kot je zapisala v svoj program, zavzemala za to, da se ustvarijo takšne razmere, v katerih si bodo revni lahko sami pomagali in si ustvarili dostojno življenje. To pomeni, da se bo SDS zavzemala za ustvarjanje novih produktivnih delovnih mest z. gospodarskim in demografskim razvojem, za dostopnost šolanja, ugodnejše kreditiranje mladih družin in druge razvojne spodbude. SDS je danes kot naslednica dveh izvirnih demokratičnih organizacij iz. vrst nekdanjega Demosa - Slovenske demokratične zveze in Socialdemokratske zveze Slovenije, prehodila pomembno razvojno pot. Strankarsko prizorišče se v Sloveniji postopoma ureja in postaja bolj prepoznavno. Prispevek SDS k temu je tudi sprememba imena, s čimer bo olajšana politična izbira volivcev. Nenazadnje je pomembna tudi promocija imena slovenske države. Slovenija postaja del evropskih in svetovnih integracij, SDS pa strankarskih. Da se ne bi stopila z. drugimi v nepotrebno in nevarno enovito gmoto, je nadvse pomembno tudi ohranjali in poudarjati slovensko nacionalno identiteto. S spremenjenim imenom, ki vsebuje tudi besedo SLOVENSKA, bo SDS v okviru Evropske Vnije laže opravljala to pomembno nalogo. Torej, SDS je odslej naprej SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA. Občinski odbor SDS Moravče ROMAN CERAR, predsednik Zahvaljujemo se vsem volivkam in volivcem, ki ste v nedeljo, 21.9.2003, podprli referendum o odpiralnem času trgovin. Moč kapitala in propagande je nedeljo hotela iztrgati iz konteksta vrednot in jo izkoristiti v svoje namene. Tokrat je bila volja volivk in volivcev močnejša in nedelja ostaja dela prosti dan za večino Slovencev. S tem dejanjem smo tudi omejili nakupovalno potrošništvo vsaj en dan v tednu. V hitrem tempu življenja imamo tako malo časa zase in tudi drug za drugega. Zato je nedelja tisti dan, ko lahko vsak na svoj način in v krogu družine poskrbi tudi za duhovno hrano v takšni ali drugačni obliki. 00 NSI Moravče strankamladihslovenije SMS za varnost www.smsfsi otrok v prometu Počitniški čas se je iztekel. Pred nami je novo šolsko leto. Zato želimo vsem šolarjem, dijakom in njihovim vzgojiteljem in učiteljem uspešen začetek učnega leta. Člani in članice Stranke mladih Slovenije smo v prvem tednu šolskega leta izvedli akcijo SMS za varnost otrok v prometu. Z akcijo smo opozorili, da je problem v prometu kompleksen in ga je potrebno reševati na številnih področjih. Tudi v občini Moravče smo se zavzeli za to akcijo. V vseh občinah po Sloveniji smo prvošolčkom razdelili 10.000 kresničk. V Moravčah in na Vrhpolju je letos prvič šolski prag prestopilo 68 prvošolčkov in prav vsi so bili obdarjeni z varnostno kresničko. Vendar svetlobni znak in rutka nista dovolj za varnost otrok. Zavedati se moramo, da so najbolj ogrožene skupine v prometu pešci, kolesarji in mladi vozniki. Najpogostejša vzroka prometnih nesreč pa sta alkohol in hitrost. Od leta 1995 pa do leta 2000 so pešci predstavljali vsako peto smrtno žrtev, skupaj jih je umrlo kar 374. V naseljih povzročajo vozniki kar 71% vseh nesreč s smrtnim izidom pešca, medtem ko je odstotek izven naselij nekoliko nižji, 62%. Se posebej so med pešci ogroženi otroci in starejši od 65 let, saj je med njimi bistveno več žrtev kot v drugih starostnih skupinah. Ker so posredni vzroki številnih nesreč predvsem neustrezne ureditve površin za pešce, kot so varne sprehajalne površine in pločniki, pomanjkanje urejenih prehodov za pešce, elementov za usmerjanje prometa, primerne signalizacije in osvetlitve. V SMS in Odboru za otroško varstvo, izobraževanje in raziskovanje poudarjamo, da mora občina pri vlaganju v cestno infrastrukturo kljub velikim potrebam po novih asfaltiranih cestah, upoštevati kakovost in varnost obstoječih površin, saj le-te ključno vplivajo na varnost v cestnem prometu. Prav tako mora za te posege zagotoviti ustrezna sredstva. Omenjeno problematiko smo obravnavali tudi v Odboru za otroško varstvo, izobraževanje in raziskovanje in skupaj s člani, ravnateljico in direktorico občinske uprave prišli do zaključka, da je potrebno vestno upoštevati kakovost in varnost obstoječih cestnih površin. Skupaj za prometno varnost! RENATA VIDERGAR, svetnica iz SMS in predsednica Odbora za otroško, varstvo, izobraževanje in raziskovanje Občine Moravče 6 Novice iz Pogovor s pravnikom Timotejem Lapajnetom Nova delovna moč Marsikdo je že opazil, da v prostorih občinske uprave najdemo nov obraz. To je novi sodelavec Timotej Lapajne. Ker ne prihaja iz domačih logov in si večina ne predstavlja njegovega dela. sem ga poprosila za kratek pogovor. Bil je prijazen. Za Novice pa je povedal naslednje. Se lahko predstavite bralcem Novic? Sem Timotej Lapajne, V lepih mladih letih. Prihajam iz centra Ljubljane, mestni otrok torej. Živim, z.a enkrat, še s starši. No nekaj izkušenj z. vaškim življenjem pa imam. saj sem mnoge ure preživel v naši počitniški hišici na podeželju. Je to vaše prvo delavno mesto? Ne. Nadomeščal sem pravnico . kije bila na porodniškem dopustu, na Občini Trzin. Tam sem tudi opravil pripravništvo. Kaj pa študij? Doštudiral sem na Pravni fakulteti v Ljubljani. Trenutno sem vpisan na podiplomski magistrski študij. Končujem prvi letnik in upam, da bom študij dobro in v roku tudi končal. Katere so vaše temeljne naloge iz opisa del za vaše delavno mesto? Moja temeljna naloga je nudenje pomoči upravi in občinskemu svetu pri pripravi, sestavi in izvajanju odlokov, pogodb in drugih aktov. V zvezi s tem jim tudi svetujem. Se na vas lahko obračajo tudi občani po nasvete? ./<•/, če potrbujejo pomoč v zvezi s pristojnostmi občine da, če pa so tO strogo osebne zadeve, kot so razni prekrški, pogodbe,., pa žal ne, ker nismo servisna služba. Torej pomoč da, če gre za pristojnosti občine, sicer pa morajo občani poiskati pomoč odvetniške pisarne. Nekaj sej občinskega sveta ste že spremljali. Ste si izoblikovali mnenje o delovanju občinskih svetnikov in svetnic? Ne bi dal kakšnega prav posebnega mnenja, ampak želim povedali, da delujem in sem na strani stroke. Kar pa so politične odločitve, pa ni moj problem. Moja naloga je, da svetujem občinskemu svetu pri njegovem delu, v skladu z zakonodajo in poslovnikom. In pri tem lahko nudim pomoč. V mesecih, kar ste zaposleni tu, ste verjetno opazili kraj, navezati prve stike s prebivalci? Kakšni so vtisi? Ljudje so zelo odprli, čisto drugačni kot v mestu, kjer sosed ne ve z.a soseda, kaj se dogaja z. njim. Res so odprli. Tudi narava je zelo lepa. Prvi dan. ko sem se voz.il sem. sem opazoval srne po poljih. Prelepo! Sedaj pa sem ž.e bolj previden, ker so le lepotice tudi nevarne za promet. In voznika. Kaj pa prihodnost? Želite ostati na tem delavnem mestu? Da, za enkrat prav gotovo. Tisti dolgoročni načrti pa so zaenkrat le moji in jih ne želim izdati. Hvala za vaš čas in uspešno ter zadovoljno službujte v našem kraju. MAL Monografija o občini Moravče Letos (predvidoma v oktobru) ho v založništvu Založbe ZRC Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti izšla knjiga z naslovom Geografija občine Moravče avtorice dr. Maje Topole in sodelavcev Maura Hrvatina in dr. Draga Perka, raziskovalcev na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Dela s področja regionalne geografije so izjemnega pomena, a so v slovenskem prostoru v novejšem času zelo redka. Občina Moravče se sicer lahko pohvali /.obsežnim domoznanskim delom, bogatini Z dragocenimi viri in podalki s področij arheologije, zgodovine, etnologije, geogratlje in celo geologije in vremenoslovja (Stane Stražar, 1979: Moravska dolina, Ljubljana.), nova monografija pa bo izpolnila drugo vrzel. Na kvantitativni način sistematično za celotno občino analizira vse glavne naravne in mnoge družbene pokrajinske dejavnike: kamninsko podlago, lipe reliefa, nadmorske višine, nagnjenost tal, vodne razmere (vključno s poplavnimi razmerami), podnebne razmere (tudi osončenost), prst in rastlinstvo, prebivalstvo, naselja in gospodarstvo. Podaja podrobno členitev občine na majhne homogene enote. Loči tri regije v podolju in šliri regije v hribovju, ki se med seboj močno razlikujejo. Seznanja nas z vrednotenjem pokrajine z vidika kmetijske rabe; ugotavlja primernost površin za njive, za travnike in sadovnjake ter primernost tal z vidika poselitve. Na koncu predlaga najustreznejšo rabo tal in opozarja na neracionalno rabljene površine. Tu niso uporabne le sintetske karte, nepogrešljive so tudi tematske karte, ki prikazujejo posamezne naravne dejavnike in prav tako zajemajo površino celotne občine. Omenimo le nekatere! Karta poplavnih območij uporabniku prostora jasno pokaže, katere površine so varne pred poplavami in katere redno zaliva voda. Karti toplotnih pasov in osončenosti (ta loči območja z različno količino letno prejete sončne toplote), sta v pomoč kmetijcem pri izbiri posameznih poljskih kultur in sadnega drevja, energetikom in iskalcem primernih zazidalnih površin. Najrazličnejšim namenom bodo služile karte naklonov, nadmorskih višin, višinskih razlik, prsti in rastlinstva ter na podlagi letalskih posnetkov izdelana karta obstoječe rabe tal. Ena od kart prikazuje kakovostne razrede obstoječe rabe tal; tako zlahka izločimo vse nesmiselno rabljene površine in jim namenimo drugo, primernejšo funkcijo. Poudarek je na ugotavljanju odvisnosti med pokrajinskimi dejavniki, na iskanju vzrokov za posamezne pojave, na iskanju zakonitosti in na medsebojnih primerjavah mikroregij. Tako temeljita sintetska obdelava je bila doslej v Sloveniji opravljena le v primeru dolenjske Mirnske doline, omejene z razvodnico rečice Mirne. Bistvena zanjo je uporaba metode prekrivanja kart in številnih kvantitativnih - matematično-statističnih metod oziroma geografskega informacijskega sistema. Občina Moravče bo prva slovenska občina in prva regija v slovenskem predalpskem svetu, ki bo obdelana po tej metodi. Pokrajinske sestavine in posamezni tipi rabe tal so v knjigi podrobneje razčlenjeni, dosledno prikazani na zemljevidih in ponazorjeni s fotografijami, grafi in preglednicami. Knjiga je namenjena vsem, ki žele poglobiti vedenje o svoji domači pokrajini, posebej pa uporabnikom prostora - kmetijcem, iskalcem primernih zazidalnih površin, prostorskim načrtovalcem, načrtovalcem različnih poti in obiskovalcem. Nudi tudi obsežen seznam virov in literature z različnih strokovnih področij, ki obravnavajo Moravsko dolino. dr. MAJA TOPOLE, avtorica knjige Moravske doline 7 Dnevi evropske kulturne dediščine Trinajst dni kranjske razstave I V sredo, 1.oktobra, je bila v Kranju na razstavišču Zavoda za varovanje kulturne dediščine Slovenije, enota Kranj odprta razstava z naslovom Strokovne zasnove za varstvo kulturne dediščine občin na območju ZVKDS OE Kranj. Ta območna enota pokriva kar 20 občin. Razstavo je slovesno odprl Stanislav Mrvič, direktor Uprave RS za kulturno dediščino pri Ministrstvu RS za kulturo. Razstava predstavlja štiriletno delo konservatork in do-kumentalistk zavoda. Na razstavi je bila vsaka občina predstavljena z dvema razstavnima panojema in spremnim gradivom v EŠD mapi ob panoju, ki so opredeljevale varovanje, ohranjanje in vzdrževanje nepremične kulturne dediščine. Podlaga tem zasnovam je Register kulturne dediščine, ki ga zbirno za celotno državo vodijo na Upravi RS za kulturno dediščino pri Ministrstvu RS za kulturo. Precejšen poudarek na razstavi je bil namenjen številnim arheološkim najdiščem na trasi avtoceste, ki poteka skozi teh 20 občin. Razstava je bila odprta z veliko optimizma, zato ne bo napak, če jo tudi mi vzamemo za svojo in si jo v zadnjih razstavnih dneh (do 13.oktobra) ogledamo. Morda bomo na njej opazili v zvezi s svojo občino Dobra ozimnica Jablane bogato obrodile Le kdo si ne želi lepih in dobrih jabolk za ozimnico?! Tako sem se tudi sama odpravila v edini nasad jablan na Moravškem, na kmetijo Pr Matčk v Serjuče. Že od daleč me je pozdravljal sadovnjak poln zlato-rdečih plodov. Do kmetije so me vodili lični usmerjevalniki. Prijazna gospodarja sta mi z veseljem pokazala sadovnjak z 2550 drevesi različnih sort: jonagold, idared, zlati delišes, brebrn in el- star, seveda sem lahko vse poizkusila. V razgovoru sem izvedela, da je sadovnjak v šestem letu in tako v polni rodnosti. Letos bodo obrali okoli 25 ton kvalitetnih jabolk. Kvalitetna so tudi zato, ker imajo integrirano pridelavo, ustrezen certifikat in pridnega gospodarja, ki je vozil vodo iz Drtijščice in zalival nasad, tako da se suša v sadovnjaku ne pozna. Vem, da vas zanima tudi cena! Pr Matčk stane zaboj, v katerem je 15 kg jabolk, 2.000 tolarjev. Poglejte in poskusite torej dar in moč sadja izpod Limbarske gore. BRANKA BIZJAN kaj, česar v vsakdanji naglici ne opazimo ali pa se nam ne zdijo, ker smo pač vajeni vseh teh objektov v svoji okolici že od nekdaj, nič posebnega. MAL, foto Franci Kos Po mnogih letih Je zacvetela a/da... Vzhodno od Moravč je na prostorni TRZNARJEV1 njivi letos prvič na tem mestu zacvetela ajda. Pridelek zaenkrat dobro kaže, čebele obirajo cvetje kot z.a stavo, vendar se čebelarji pritožujejo, da med z.aradi kakovosti pojedo ž.e med poletom,.. Da se je gospodar Tine odločil po premisleku posejati ajdo, je zelo pohvalno, saj kaže. na to, da je čut povezanosti kmeta z. naravo še prisoten. Setev ajde ne more biti vezana na dobiček, saj se v to vloženo delo in sredstva ne povrnejo vedno, pa vendar je zmagala lepota cvetoče ajdove njive... Naši predniki so sejali ajdo povsod, kjer so živeli. Tako je očak SVARUN dal seme ajde sinovom, ki so poseljevali predele proti zahodu, rekoč, naj se ustavijo lam, kjer bo ajda vzcvetela in rodila. Zato bi jo morali kmetje ž.e iz. naše tradicije sejali več kot sedaj. Pogled na cvetočo ajdovo njivo pa je edinstven in je najboljša turistična propaganda samobitnosti naroda in kraja, kjer raste in zori. Zamislite si, kakšen bi bil pogled z. vzpetin okrog Moravč na celo dolino, če bi jo konec poletja skoraj mesec dni krasile deset ali petdeset cvetočih ajdovih njiv! Zato posebno mladim priporočam, naj tudi na zunaj pokažejo, da so kmetje, ki so pripravljeni živeti tesno z. naravo. Ajdovih žgancev pa se ne sramuje postreči nobena gospodinja, čeprav so z.abeljeni v lončeni skledi. FRANC RAVNIKAR 8__ Novice iz 5. Baragov večer v cerkvi Marije Kraljice angelov na Drtija Moč velikega duha odseva v kulturi sedanjosti V SOBOTO, 3.oktobra,je Drtija dihala v Baragovem duhu, saj je temo večera razsvetlila glasbena akademija posvečena prav njemu, svetniškemu kandidatu Ireneju Frideriku Baragi. Akademijo so družno oblikovali domačih izvajalci in gostje iz Trebnjega, ki imajo na rojstni dan Friderika Barage tudi svoj občinski praznik. Trebnje je Baragova rojstna občina. Obe občini torej povezuje prizadevanje za postavitev Baragovega imena na mesto, ki mu pritiče glede na njegovo Življenjsko poslanstvo, delo, energijo in moč duha. Večer je pričel Komorni zbor Limbar z znano ameriško skladbo Deep river in tako na simbolen način povezal dve deželi, katerima je Baraga pripadal. V koncertni večer je z. iterprelacijo misli in molitev Friderika Barage posegal amaterski igralec Franc Slapar, ki je tako sooblikoval prireditev. Županjin pozdrav in dobrodošlica zbranemu občinstvu je vseboval tudi kratek oris V nedeljo, 28. septembra, je v Belneku pri Drtiji potekal 5. Baragov duatlon, izvirna športno-rekreativno prireditev, ki jo v spomin na Baragovo otroštvo, ki ga je preživljal pri svojem stricu Ignaciju na gradu Belnek, organizira Kulturno izobraževalno društvo LIMBAR . Pri pripravi in izvedbi prireditve so letos sodelovali: Markacijski odsek Planinskega društva Moravče, Občinska gasilska zveza, moravški skavti in mnogi donatorji: od Občine Moravče do podjetnikov, obrtnikov in posameznikov. Baragov duatlon predstavljajo štiri različne rekreativne preizkušnje: Tek na Limbarsko goro, duatlon, ki ga sestavlja 6 km tekaški del ter 17 km dolga kolesarska proga, ki povezuje tudi dve sosednji občini, družinski tek oz. pohod in kolesarska preizkušnja za otroke poimenovana »Fricelj« po vzdevku, ki ga je Friderik Irenej Baraga dobil od svojih belneških bratrancev. Letošnjega Baragovega duatlona seje aktivno udeležilo 50 udeležencev - tekačic, tekačev in kolesarjev iz Slovenije in zamejstva (Trst). Lahko torej rečemo, da je duatlon postal mednarodna - evropska prireditev. Tako se še bolj približuje izvirni ideji, ki je povezovanje povezanosti Velikega moža z moravško občino. Iva liiščck in Emilijana Pavlin, predstavnici KI) Trebnje, sla predstavili Zgodovinsko mesto Friderika Barage v občini Trebnje. Baraga je Trebnje obiskal le dvakrat. Na drugem obisku leta IH5I so mu prebivalci izkaztdi veliko čast, saj so ga pozdravili v velikem številu in mu napisali celo pesem. Leta ¡978 je bila na njegovem rojstnem domu v Mali vasi odkrila spominska plošča. Danes irebanjei 29.junija obhajajo spominski dan, na katerem se vršijo zgodovinski simpoziji. V in promocija kraja, kakor tudi oživljanje spomina na pogumnega in izjemnega Slovenca Friderika Brarago ter spodbuda k gibanju. Družinskega teka (pohoda) se je udeležilo 19 rekreativcev. Na zaključni prireditvi, ki jo je spremljal ansambel Študentski trio, so udeleženci prejeli nagrade in praktična darila v spomin na sodelovanje. Čeprav rezultati niso najpomembnejši pa jih vendarle predstavimo. 1. Tek na Limbarsko goro za pokal »Zlate Braragove krplje« (12 tekačev) 1 BOŠTJAN POTOČNIK, Škofja Loka 2 TOMO PETEK, Laze v Tuhinju 3 DUŠAN TARIČ, Domžale 2. Duatlon - za pokal »Limbar« (15 dneh konec junija je še več sprehajalcev po Baragovi poli in ogledov V Baragovi galeriji. Baragov duh je v Trebnjem živ zalo Sta predstavnici KI) izrekli iskreno povabilo in željo po nadaljnji izmenjavi kulturnih dobrin med občinama. Nastop Godalnega orkestra Glasbene šole Trebnje pod vodstvom prof. Kadivoja Spasičaje odlično ustvarjal poli do dobro-mislečili. Mladi instrumenlalisti so z zrelim odnosom in občutkom sledili suvereni dirigentski roki, ki je preko izvajanja znanih klasičnih del prepričljivo vodila melodijo in požarnemu občinstvu nudila lep glasbeni užitek. Ta je nekako doživel vrhunce Z nastopom mlade vokalne solistke Simone Kukcnhcrg, ki je s simpatično mladostno interpretacijo arije iz opere Rinaldo zares navdušila Na koncu so bile izrečene zahvale vsem nastopajočim. V zraku pa je visela liha želja, da bi Baragovo nesebično veličino začutilo več ljudi naše občine. M AL udeležencev med njimi tudi 4 ženske) 1 BOJAN KEMPERL, Stahovica 2 JOŽE DOVŽAN, Ljubljana 3 DRAGO BREGAR, Domžale 3. Kolesarska dirka FRICELJ: A. Starejši šolarji 1 SEBASTJAN LEVIČNIK 2 DOMEN LAVRIČ 3 NEJC CAPUDER 4 DOMINIK ŠTEFAN 5 JANJA JUVANČIČ B) Mlajši šolarji 1 ALJAŽ JUVANČIČ 2 VID CAPUDER 3 BLAŽ LAVRIČ 4 JOŠT SRENJŠČEK Vsem nagrajencem in udeležencem 5. Baragovega duatlona iskrene čestitke. ALOJZIJ ŠTEFAN, foto Franci Kos BARAGOV DUATLON Moravske doline g Dobrodelni koncert in dražba Društva za grad Tu stanj 13. septembra 2003 je bil v atriju gradu Tuštanj dobrodelni koncert moravških društev in dražba likovnih del, ki so jih gradu podarili slikarji Društva likovnih umetnikov Ljubljana. Izkupiček je bil namenjen nabavi pohištva za poročno dvorano, kjer seje 20. septembra poročil prvi moravški par. Povabilu županje so se odzvali Mešani zbor Društva upokojencev Moravče, Pihalna godba Moravče, Moški zbor KD - Tine Kos, Komorni zbor Limbar in dramska skupina KID Limbar, Ženska vokalna skupina ODA, lastnik gradu in pevec Peter Pirnat ob klavirski spremljavi. Med pevskimi nastopi je bila gledališka izvedba balade Ignacija Lavriča o grajski gospodični Ančki zanimiva in izvirna popestritev. Rokodelci moravške doline so okrasili prireditveni prostor, kot gostje pa so nastopili člani ansambla Nagelj. Prireditev je povezovala Bernarda Mal. Za tehnično opremo je poskrbel vodja kulturnega doma. Nastopajoči so z izbranimi nastopi skrbeli za primerno vzdušje med posameznimi sklopi dražbe, ki jo je vodila Klavdija Vrečer. Na dražbi je bilo prodanih 20 del od 28. Pri posameznih slikah so udeleženci zares ustvarili pravo vzdušje dražbe in ceno nekaterih del več kot podvojili glede na izklicno ceno. Po končani prireditvi se je županja vsem nastopajočim zahvalila za njihov prispevek k oživljanju gradu. Domači pa so nastopajoče skupaj s sponzorji prireditve pogostili, tako da so se lahko zadržali v prijetnem klepetu in ogledu prenovljene poročne sobe in sprejemnice.. BRANKA BIZJAN Prizadevanja obrodila sadove Sobota, 20.september 2003 Ob pol desetih se je na grdu zbrala pisana množica povabljenih gostov in domačinov, ki so si prišli ogledat prenovljeno sobo v gradu Tuštanj, ki bo služila kol poročna dvorana in protokolarni prostor Občine Moravče. Ledje prebil, prvi lastovki sla pristali z. željo, naj ne bosta zadnji. Mediji so bogato poročali o dogodku, zato naj tokrat slika pove svojo zgodbo. Straža. Zastražen vhod kot nekdaj. Rogisti. V kulturnem delu programa sta nastopila Komorni zbor Limbar in Leseni rogisti. Slednji so bili resnična atrakcija le po izgledu in glasbi, ki so jo izvajali, liili so v stilu in času ravno pravšnji. , Atrij. Pričakala nas je grajska gospoda, Peter Pirnat, ki ga je direktor ZVKDS OE Kranj Vlado Knific imenoval gospod grajski z. damami in županja Ljudmila Novak. Pirnat. Navdušenja nad rezultati dela, lastnik gradu ni mogel skriti. Podrobno je opisal potek del od letu 1991, ko je hila obnovljena streha in arkade, ki so bile tedaj V res slabem stanju in utrditev temeljev. V letu /995 je OS in tedanji Župan Matjaž. Kočar podpisal najemno pogodbo. Mnogokrat SO v zraku visela vprašanja o prepočasnem napredovanju del. Toda obnova je težko in drago delo, ki ga je treba opraviti temeljito. Ob obnovi poročne dvorane so se našle freske. Konservatorka Nika Lebanje strokovno vodila obnovoposlikav, ki so jih odlično izvedli študenti restavralorslva pri profesorju Francu Kokalju. Med bodočimi restavratorkami je bila tudi domačinka Nina Dorič. Slavnostna govornika sta bila tudi moravška županja in Vlado Knific z. ZVKDS OE Kranj, ki sla poudarjala zlasti tO, da se gradu vrača veljava kal jo je v kraju nekoč imel. Pomembne stvari se dogajajo tu. 10 Novice iz Rokodelci začeti sezono 2003-2004 4. septembra 2003 so Rokodelci moravške doline začeli z novo sezono s sestankom članov in vabljenih gostov, med katerimi je bila tudi županja Ljudmila Novak. Po sprejetih poročilih in novem programu dela je županja pohvalila sodelovanje Rokodelcev I z Občino in želela, da bo tudi v prihodnje tako. Za sodelovanje se jim je zahvalila tudi predsednica Društva žena in deklet Vače, Sonja Zidar-Urbanija. Ker rokodelci dobro sodelujejo tudi z društvi izven občine Moravče so 31.8.2003 sodelovali na 11. vaškem dnevu, kjer so imeli razstavo svojih izdelkov in delavnico izdelovanja rož iz krep papirja. Obiskovalci so radi zavili v delavnico in si izdelali svoj cvet. V lanskem letu sta se društvi Rokodelci moravške doline in Društvo žena in deklet Vače skupaj prijavili na razpis za dodelitev sredstev iz projekta »Zagotavljanje enakih možnosti med spoloma na lokalnem nivoju v obdobju 2002-2003.« Projekt je bil odobren. Prva delavnica na temo »TRŽENJE IN PRODAJA IZDELKOV NA DOMU« je potekala 19.9.2003 na Vačah, kamor so povabili tudi Društvi podeželskih žena Moravče in Polšnik. Delavnico sta vodila mag. Tatjana Čop in Damjan Jerič s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Oba strokovnjaka na področju trženja in promoviranja. Na delavnici so izvedeli, da KGZS pripravlja projekt kolektivne blagovne znamke »DOMAČA PRODAJA«, ki bo namenjena večji razpoznavnosti in promociji tega načina prodaje in kmetij, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo. V okviru te blagovne znamke pa bi za posamezna področja (tudi za občino Moravče) izdelali prepoznavne podznamke. Teme rokodelskih delavnic v sezoni 2003-200* oktober - kvačkanje (zvončki, nageljni) november - izdelki iz das mase in slanega testa december - voščilnice januar - slikanje na steklo in keramiko februar - rože iz krep papirja marec - pirhi, košarice, piščanci april - rešilje maj - kleklanje Delavnice bodo vsak drugi četrtek v mesecu v avli kulturnega doma od 19. ure dalje, v zimskem času pa od 18. ure dalje. Material prinesite s seboj. BRANKA BIZJAN Rezanje traku. Otvoritev SO družno opravili županja Občine Moravče, direktor ZVKDS OE Kranj in lastnik gradu. Blagoslovitveni obred sla vodila duhovnika Vinko Čampa z Vrhpolja in Viktor Primožič iz Moravč. Sledil je ogled poročne sobe in navdušenje nad profesionalno opravljenim delom mnogih Ženin in nevesta. Sprejem ženina Petra Svetlina in neveste Maje Ušlar kol prvega para. ki sla se odločila z.a poroko na gradu. Poroko je opravila županja Ljudmila Novak. Cerkveno pa vrhpoljski župnik oh petju Ženske vokalne skupine Oda v grajski kapeli. Naj izrečem ob komu še čestitke vsem, ki ste se potrudili s tako veličastno otvoritvijo in povabim vse bodoče pare. da se odločijo z.a sklenitev zakonske zveze v gradu. Bilo je in bo nepozabno! M AL, joto Franci Kos ličkanje koruze Ob več\rnih urah so se zbrali sosedje, sorodniki in domači v toplem prostoru. Med ličkanjem pa običajno slečejo zanimivi pogovori in petje. Ogromen kup koruznih storž.cv sredi kmečke hiše je obetal delo dolgo v noč. Prostor z.a ličkanje se je tako hitro polnil z obiskovalci, kot se je kup koruze manjšal. Eni so ličkali, drugi so koruzo vezali, tretji pa so jo v koših odnašali na kozolec: (Ibtrgano kožuhino so nekoč shranjevali za posteljne blazine, metle z.a peko kruha v peči, s tršo kožuhino so nastlali živini, pa tudi z.a WC je bila dobra, saj takrat ni bilo papirja v izobilju. Na končuje sledila pogostitev. Naj omenim, da je ličkanje koruze eno najprijetnejših kmečkih opravil, zato povabljeni uživajo, še zlasti če jih je veliko. Ugodnejši razplet večera je bil. če je fant spremljal dekle do njenega doma. Zapletalo pa se je mnogokdaj med fanti, saj je bilo v navadi, da si si še ob dnevu pripravil »batino«. če si se odpravljal ličkal. Stroji, ki so nadomestili ročno opravilo ličkanja. so negativne razplete »likofnih« dogodkov prenesli na druga področja. Fotografija prikazuje ličkanje v oktobru 1975. leta na srednje veliki kmetiji pri Krž.anovih - Kosmačevih na Gorici pri Moravčah. Fotografija je iz. arhiva upokojenca Jožeta Novaka z Vrhpolja. PO zapisu Jožeta Novaka Moravske doline 11 Biti smo na //. mednarodnem srečanju upokojencev v Ptiberku V soboto, 30. avgusta 2003, se je trideset upokojencev odpeljalo na 11. mednarodno srečanje upokojencev v Pliberk. Udeležba je bila številna. V dopoldanskih urah je bil po ulicah Pliberka sprevod narodnih noš, vozov in prikaz starih običajev. Sprevoda se je udeležilo tudi nekaj naših upokojencev, med njimi tudi Jože Kveder, predsednik občinske borčevske organizacije. Med obiskovalci smo opazili tudi deželnega glavarja Jorga Heiderja. Mednarodno srečanje upokojencev iz Slovenije in Pliberka je bilo v velikem šotoru SPD Edinost. Vse navzoče je pozdravil predsednik pliberških upo- Bojan kos znova med duatfonci Po dveletni prekinitvi so Bojana znova pritegnile želje po nenehni meritvi lastnih moči, vzdržljivosti in srčnosti z drugimi športnimi zanesenjaki. Letos je sodeloval na treh slovenskih duatlonih in dosegel odlične rezultate. Z ekipo Novice Extrem je na državnem ekipnem prvenstvu v Ribnici dosegel 2.mesto, drugi je hil tudi v Kranju, v Kamniku pa S. Tekme se točkujejo in štejejo za slovenski pokal v duatlonu. Njegov glavni cilj letošnje sezone je udeležba na svetovnem prvenstvu v najtežjem duatlonu na svetu, kije hil septembra v švicarskem Zojingenu. Duatlon sestavlja K) km teka, 150 km kolesarjenja in 30 km teka. Tekma se lahko primerja le s havajskim I RON M AN. Bojan ve, da je lažje tekmovati, če vse mesto diha s tekmovalci in v Zofingenu tako je, saj spremljajoče prireditve potekajo od četrtka do nedelje. V nedeljo se je ob progi zbralo 100 000 športnih navdušencev, ki športno spodbujajo prav vsakega tekmovalca. Vse poletje pa se je Bojan uril in preizkušal na duatlonskih tekmah po domovini in tujini. MAL, joto iz. arhiva Bojana Kosa kojencev, zatem je sledil kratek kulturni program, ki so ga izvajali domačini in upokojenci iz Slovenije. Med nastopajočimi je bil dobro poznani harmonikar Božo Matičič iz Kamnika, ki je igral in pel partizanske borbene pesmi. Sledil je še srečolov in srečanje z upokojenci. Naj omenimo, da so prireditve potekale od petka, 29. avgusta, do vključno ponedeljka, 1. septembra 2003. Prireditve so obogatili tudi Slovenci in sicer Lojze Slak s svojimi pevci. Koncert sta izvajali dve godbi na pihala s Hrvaške. Ples in zabava sta bili ob glasbi ansambla Vitezi celjski (zmagovalci festivala Steverjan 2002). Ob povratku smo se ustavili v Dravogradu pri družini Kogelnik na pikniku. V letošnjem letu bodo moravški upokojenci organizirali še nekaj skupnih izletov na Madžarsko in po Sloveniji. po zapisu Jožeta Novaka ■"■I ■ ■ ■ Petega mednarodnega šahovskega turnirja se je udeležilo 120 šahistov V nedeljo. 7. septembra, je bil v dvorani Kulturnega doma Moravče že 5. mednarodni šahovski turnir. Prizadevni člani Šahovskega kluba Moravče so privabili preko 720 šahistov. ki so se pomerili na črno-belih poljih. Sahisti so tekmovali po pravilih FIDE za pospešeni šah in po švicarskem sistemu 9. kol. 15 min. po igralcu. Organizatorji so pripravili 10 denarnih nagrad za najboljše igralce ter še dodatne nagrade za najboljši rating. najboljšo šahistko. veterana nad 50 let. mladinca, pionirja in najboljšega domačina. /m bolj svečan pričelek turnirja so organizatorji tem prvo mesto je osvojil šaltisl Robert Zelčič, pripravili najprej glasbeno dobrodošlico, ki jo je izvedla Pihalna godba Moravče. Godbeniki so z udarnimi takti dokončno prebudili vse udeležence in s svojim nastopom dali dimenzijo velikega športnega dogodka v občini, V protokolarni organizaciji je sledil prihod Županje, ki se je ob spremstvu predsednika šahovskega društva pripeljala na zapravljiv-čku, katerega je prav z.a to priložnost pripravil Ignac liiz.ilj, kije bil voznik z. lepo opremljenimi konji. V dvorani so pevci Moškega zbora Moravče ob spremljavi citrarja Rada Kokalja s tradicionalno moravško himno uradno odprli turnir. Udeležence turnirja županja nagovorila s predstavitvijo občine in željo po dobrem počutju in uspešnem saniranju . ki je prišel v Moravče iz. sosednje Republike Hrvaške. Najboljše med slovenskimi šuhisli se je odrez.al mladinec, ki je tudi slovenski članski državni prvak Jure borišek iz. Nove Gorice. Na turnirju so sodelovala praktično vsa društva iz Slovenije, ki redno sodelujejo na moravškem šahovskem turnirju. Tekmovalci so poleg dobre organizacije navdušeni nad sprejemom, dobrimi pogoji in nad pozornostjo kraja tej prireditvi. Čeprav so imeli organizatorji precej dela s samo tehnično izpeljavo prireditve, jim ne manjka optimizma in bodo tudi prihodnje leto pripravili ž.e 6. mednarodni šahovski turnir v Moravčah, ki je že po tradiciji prvo nedeljo v mesecu septembru. KO K Al J V nadaljevanju so sledile partije, katere SO obiskovalci in ljubitelji šaha z. zanimanjem spremljali. Po nekaj urah so sledili rezultati, ki so nakazovali, kateri udeleženci turnirja se bodo potegovali z.a najvišja mesta. Po končanem turnirju so bile podeljene nagrade. Največ točk in s KOLEDAR PRIREDITEV IN DEJAVNOSTI 9.10. - govorilne ure 9.10 - predavanje za starše 24.10. - šolsko tekmovanje v programih Word in Corel 27. - 30.10 jesenske počitnice V tednu otroka različne dejavnosti V mesecu požarne varnosti bo izvedena gasilska vaja. 13.11. - govorilne ure V primeru objektivnih okoliščin si šola pridržuje pravico do spremembe datuma napovedanih dejavnosti in prireditev. 12 Novice iz •0\ Bili smo v Čatežu Že po dveh napornih tednih pouka smo učenci 3. razreda devetletke tretji šolski teden preživeli v Čatežu. Ker moramo tretješo/ci v sklopu športne vzgoje opraviti 20-urni plavalni tečaj, smo se od/oči/i, da ga izvedemo v obliki petdnevne šole v naravi v Cateških toplicah. Nekako smo pričakovali, da se bomo iz Čateža vrnili spočiti in polnih novih moči, vendar - daleč od tega. V petih dneh bivanja v tamkajšnjih bungalovih smo doživeli marsikaj. Naučili smo se skrbeti sami zase, se umivati, oblačiti, pospravljati in še in še. In šele sedaj smo spoznali, kako je to naporno.Najpomembne- jše pa je to, da smo skorajda vsi splavali. Eni malo bolj, drugi pa malo manj. Po napornem mahanju z rokami in brcanju z nogami smo si prav vsi privoščili vodno poslastico -gusarski otok. Uh, kako nas je ta poredni gusar zalival z vodo! Lačni in izmučeni smo se prav radi posedli v jedilnico in v miru pojedli. svoje. Nekateri v postelji. drugi pa takole: Daljše septembrske večere smo si popestrili na različne načine. Ogledali smo si pravega pravcatega čarodeja Nika, ki nam je pričaral cel kup zanimivih reči, na koncu pa nas je prav vse nagradil s čokolado. Verjetno jih je toliko pričaral, kajne? Tudi na brod smo se vkrcali in se odpeljali na drugo stran Save. Vlakec Čatež express nas je odpeljal na Mokrice, kjer smo si ogledali golf igrišče in golf opremo, nato pa smo gostom v tamkajšnjem gradu zapeli gorenjsko pod-oknico. Po vsakem obroku smo si privoščili kratek počitek, ki smo ga preživeli vsak po To so nas bili veseli! Najlepši pa je bil zadnji večer, ker je bil zadnji, ker smo ga učenci pripravili čisto sami. Vsaka hiša je pripra- vila svojo točko, s katero se je predstavila, nato pa smo zaplesali. In plesali smo vsi, tako učenci kot učiteljice. In že je bil tukaj petek. Še zadnjič smo si oblekli kopalke, skočili v vodo in pokazali, kaj znamo. Nato pa smo veselo vstopili na avtobus, ki nas je popeljal v Moravče, kjer so nas že težko pričakovale mamice in očetje. KSENJA VOLF Nepismenost v plavanju Naslov je zelo skrivnosten. V medijih velikokrat beremo razprave o pismenosti, funkcionalni pismenosti, plavalni pismenosti,... Pod okriljem Ministrstva za šolstvo že več let poteka projekt Odpravljanje plavalne nepismenosti. Naši učenci nimajo veliko priložnosti z.a plavanje, saj v občini ne premoremo takšnega športnega objekta. V šoli pa si močno prizadevamo, da se že najmlajši navajajo na vodo, plovnost, spoznavajo zakonitosti vode že od vstopa v šolo naprej. Pravzaprav imajo vsako leto priložnost se udeležili različnih oblik plavanja. Seveda starše tO nekaj stane, a je odziv učencev kljub vsemu velik in njihovo zadovoljstvo ob spoznanju, da plavajo, še toliko večje. Letošnja generacija pelošolcev (57 učencev) je bila konec septembra preverjena v plavanju v Termah Snovik. Rezultati pa so nadvse navdušujoči. Prikazuje jih spodnja preglednica in diagram. Na preverjanju je manjkal le en učenec, zato je dobil oceno 0, kar pomeni, da se ni udeležil preverjanja. Oceno 0 dobijo tudi učenci, ki so neprilagojeni na vodo. I pomeni, da učenec zna drseti stegnjen na vodni površini z rokami naprej, da drsi na prsih z glavo v vodi, gibanje pa izvaja vsaj 5 sekund. Ocena 2 pomeni, da učenec-plava 8 metrov. Oceno 3 dobi listi, ki preplava 25 m. Ocena preverjanje plavanja v Termah Snovik, 24.september 2003, 5.razred 35 i 30 g 25 to •u 20 o 15 j 10 .» 5 0 I fantje i dekleta I I skupaj n J H - J - ----- m. m ft m 2 3 4 5 ocena plavanja 4 pomeni, da učenec plava 35 metrov in plavanje prične s skokom v vodo na noge. Ocena 5 ali bronasti delfin pripada plavalcu, ki preplava 50 metrov v kakršnikoli tehniki, plava mrlvaka in plavanje začne s skokom v vodo. Ocena 6 ali srebrni delfin pripada plavalcu, ki začne plavanje s skokom v vodo na glavo in preplava 50 metrov v tehniki krovci v 70 sekundah {fantje) ali 75 (dekleta) in deset minul neprekinjeno plava, /m zlatega delfina ali oceno 7 učenec plava 150 metrov v različnih tehnikah V času pod 4 minutami. 8 učene eni. ki niso plavalno opismenjeni. kar pomeni, da ne dosegajo ocene 5. ho Ministrstvo plačalo S urni tečaj plavanja, kar pa upam, da bodo z veseljem izkoristili. En učenec' pa bo moral preizkus plavanja še opraviti. Preverjanje je opravil strokovnjak , zato so ocene verodostojne. V primerjavi s prejšnjimi generacijami, so letošnji petošolci plavalno bolje opismenjeni, kar je tudi rezultat celo-leclenske letne šole v naravi na Krku v juniju 2003. Pravzaprav pa radi plavajo, saj so enourni odmor na ekskurziji po Primorski v Piranu izkoristili za namakanje in plavanje v morju. Ob koncu pa še čestitke dobitnicama zlatega delfina. MAL Moravske doline 13 MOJA DOLINA skozi prizmo obrti, stavbne dediščine in varovanja narave Strokovne zasnove za varstvo kulturne dediščine občin na območju ZVKDS OE Kranj Uvodni pano k razstavi, katere otvoritev je bila 1. oktobra 2003 na ZVKDS OE Kranj, Galerija Kokra in Sava Razstava prikazuje gradivo z naslovom .Strokovne zasnove za varstvo kulturne dediščine občin v gorenjski in delu ljubljanske urbane regije. Zajema območje dvajsetih občin: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Domžale, Jesenice, Jezersko, Kamnik, Komenda, Kranj, Kranjska Gora, Lukovica, Mengeš, Moravče, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Trzin, Tržič in Žirovnica, ki jih v pomenu ohranjanja, varovanja in vzdrževanja nepremične kulturne dediščine strokovno pokriva Območna enota Kranj Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Gradivo je nastalo v zadnjih petih letih, izdelalo gaje enajst konser-vatorjev z odgovorno konservatorko za Register kulturne dediščine in dokumentalistko, potrdil pa Vodja Območne enote Kranj Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. ZVKD □ arheološka dediščina ■ profana stavbna dediščina I 1 sakralna stavbna dediščina n sakralno profana stavbna ded. ■ memorialna dediščina ■ vrtnoarhitekturna dediščina ■ naselbinska dediščina ■ kulturna krajina ■ zgodovinska krajina □ ostalo Strokovne zasnove opredeljujejo ohranjanje, načine varovanja in vzdrževanja nepremične kulturne dediščine, katerih osnova je Register nepremične kulturne dediščine (RKD), ki ga sicer zbirno vodijo na Upravi RS za kulturno dediščino, na INDOK centru Ministrstva RS za kulturo. Tekstualni del razlaga njihovo uporabo, pravne osnove in vodila, torej veljavno zakonodajo, ki velja na območju Republike Slovenije in v mednarodnem prostoru. Obvezane so jim občine in država. Poleg tega vsebujejo tudi pregled enot dediščine, varstvena merila in režime ter načine varovanja in vzdrževanja teh enot. Sestavni del sta tudi prilogi o razglasitvenih aktih in grafični del tega gradiva. Delo, ki smo ga konservatorji ZVKDS OE Kranj izdelali, je podlaga za kakršnekoli spremembe ali dopolnitve prostorskih aktov, tako na ravni sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega plana občin kot na ravni izvedbenih aktov, ki so na primer: prostorsko ureditveni pogoji, ureditveni in zazidalni načrti, po novem ZUreP-u tudi lokacijski načrti in bodoči urbanistični redi ter nena/.danje tudi KV pogoji in soglasja h gradbenim dovoljenjenjem. Sistem vključevanja Strokovnih zasnov za varstvo kulturne dediščine kot obvezne sestavine prostorskih aktov in podaktov na ravni občin in na državni ravni, smo zaradi lažjega razumevanja prikazali tudi grafično (pripravila Saša Lavrinc ZVKDS OH Kranj). Poleg tega je to gradivo osnova za določitev pomembnejše nepremične kulturne dediščine, ki ga pravno-formalno imenujemo odlok o razglasitvi za kulturni spomenik. Tip trne Moravče Delež 1 arheološka dediščina 16 7.24% 2 profana stavbna dediščina 70 31.67% .? sakralna stavbna dediščina 97 43.89% 4 sakralno profana stavbna ded. 1 0.45% 5 memoriaIna dediščina 21 9.50%, 6 vrtnoarhitekturna dediščina 1 0.45%, 7 naselbinska dediščina 10 4.52% II kulturna krajina 2 0.90%, 12 Zgodo v in ska k raj i na 0 0.00% 13 ostalo 3 1.36% SKUPAJ 221 100.% /, razstavo želimo konservatorji, dokumentalistka in ostali delavci te enote predstaviti tisto bogastvo v obliki vidnih in nevidnih sledov človeka na ozemlju dvajsetih občin, ki ga vidimo kot raziskovalci tega prostora in varuhi tiste prepoznavnosti, ki je danes na našem regionalnem območju še prisotna. Varstvo nepremične kulturne dediščine ni odvisno le od konservatorjev in države, temveč tudi od zavedanja in znanja o prisotnosti dediščine od predstavnikov lokalnih skupnosti in ljudi, ki tu živijo. Besedilo uvodnega panoja: Mojca Tcrcelj Otorepec, konservatorka, ZVKDS OK Kranj Statistični pregled nepremične kulturne dediščine na območju občine Moravče: Bernarda Jesenko Filipič, odgovorna konservatorka za RKD, ZVKDS OR Kranj 14 Novice iz Dne, 12. 9. 2003, je bil na sestanku krajanov Spodnjega in Zgornjega Tuštanja izvršen žreb za razdelitev nagrad na nagradno vprašanje iz junijske številke Novic iz Moravske doline. Pravilen odgovor se glasi B-10 (deseti po vrsti). Žreb pa je določil naslednje nagrajence: 1. nagrado - kosilo za 4 osebe v gostilni Soklič prejme: Valerija Rožič, Goričica 6, Moravče 2. nagrado - 2 uri vožnje z oldtimer-jem po Moravski dolini prejme: Simon Groboljšek, Vrhpolje 32, Moravče 3. nagrado - majica in kapa podjetja Natura prejme: Miha Groboljšek, Vrhpolje 32 1251 Moravče 4. nagrado - družinski ogled gradu Tuštanj prejme: Ambrož Lenček, Vrhpolje 18a 1251 Moravče Vsi nagrajenci dobijo tudi kaseto ansambla Svetlin. Nagrajenci bodo nagrade oziroma obvestila dobili tudi po pošti. Društvo vsem nagrajencem čestita, vsem ostalim pa želi več sreče prihodnjič. Društvo krajanov Tuštanj UNIVERZA ZA TRETJE ZIVUEIMSKO OBDOBJE LIPA DOMŽALE Kolodvorska K. Domžale Tel. 041 727 873 Uradne ure: ob ponedeljkih in petkih K).-12. ure in 16.-18. ure PROGRAMI V ŠOLSKEM LETU 2003-04: TUJI JEZIKI: angleščina, nemščina, italijanščina potekajo v treh stopnjah: začetni, nadaljevalni in konverzacija. Organizirali bomo tudi tečaje drugih tujih jezikov: španščina, trancoščina, ruščina, če se bo pr javilo od 8 - 10 članov. ZGODOVINA IN KULTURA DRUGIH LJUDSTEV PO SLEDEH NAŠIH PREDNIKOV UMETNOSTNA ZGODOVINA v novih oblikah bodo samo začetne stopnje. Pouk se izvaja s predavanji z upornim AV sredstev in z ogledi kulturnih znamenitosti doma In v tujini. LIKOVNI KROŽEK - ŠOLA RISANJA začetna in nadaljevalna stopnja (Delo poteka v kabinetu In v naravi.) LITERARNI KROŽEK: literarna in študijska srečanja članov, srečanja z literarnimi ustvarjalci drugih univerz za tretje življen/sko obdobje, razgovori s slovenskimi literarnimi ustvarjalci, sodelovanje na srečanjih in na natečajih za seniorje, izdaja literarnega zbornika GLASBENI KROŽEK: radi pojemo - pevski zbor Lipe, sintetizator KROŽEK ROČNIH SPRETNOSTI: keramični krožek krožek ročnih del: šivanje, pletenje, kvačkanje, pletenje s slamo, zdrava kuhinja REKREACIJA: lil nas in telovadba, pohodnlštvo in kolesarstvo, joga POMAGAJMO SI SAMI: nega in masaža, KROŽEK LEPEGA IN PRAVILNEGA GOVORA in BEREMO LEPO LITERATURO, RAČUNALNIŠKI KROŽEK. ZDRAVILNA ZELIŠČA - DAR NARAVE, ASTROLOGIJA PREDAVANJA IZLETI, KULTURNO-ZABAVNA SREČANJA Pridružite se nam, vaše življenje bo zanimivejše, lepše, bogatejše! 3Rtm # Obveščamo in vabimo vas k nakupom v naši prodajalni, kjer lahko koristite vse prodajne akcije in bonitete Mercatorja. Mercator ZAHVALA V 89. letu starosti j« mimo dokončala življenjsko pot in odšla po plačilo v onostranstvo draga mama. sestra in teta Katarina URBANIJA Gašpirjeva iz Serjuč Hvaležni smo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki sle jo pospremili na zadnji poti in jo ohranili v lepem spominu. Zahvaljujemo se tudi /boni 1 imbar. ki je s peljem polepšal pogrebno slovesnost. Vsi. ki jo imamo radi So mrtvi živim položili: »Svečo prižgano nas ne greje!« V mraku al 'podnevi. z.mikavl(ka) grobove oskrunjuje. tatu zadnji dan se šteje, oko kamere njega(njo) zasleduje, ki mu(ji) je spoštovanje mrtvili tuje... Bukev pada z zelenjem odela, ne seka jo roka gospodarja, na delu je pohlep, tatvina vnela, saj gozd nima svojega vratarja. Lastnina grobo je lastniku vzela! Verjetno huda zima se obeta! Ob cesti trupel cel kup lež.i. In cel kup voznikov pred dejstvom groznim le z.amiž.i. Mene pa zanima, če zares nobena služba za te nesrečne živali v opisu dela svojem nima dostojno odstranitev? Vrhpolje 43. Moravče Tel.: 01/723-13-38 GSM: 041/686-509 VULKANIZERSTVO prodaja, premontaža, centriranje in hranjenje gum Nudimo kompletno usluge na vseh tipih vozil. Za čas popravila nudimo nadomestno vozilo. Smo pogodbeni servis za vse slovenske zavarovalnice. Odkup in prodaja celih in poškodovanih vozil. SREČNO IN VARNO VOŽNJO! Delavni čas: od ponedeljka do petka 7.00 - 19.00 sobota 7.00-13.00 Moravske doline 15 AL MER A IN PRIMERA izjemna avtomobila za že bolj izjemen prihranek! d- Garancija 3 leta ali 100.000 km POPUST ZA ALMER0 IN PRIMERO - Pri nakupu nove Nissan ] Almere z bencinskim motorjem vam nudimo popust 350.000 SIT, dizelskim motorjem pa 200.000 SIT. Prav tako vam pri nakupu Nissan Primere z dizelskim motorjem nudimo popust 300.000 SIT, z bencinskim motorjem pa kar pol milijona. Hkrati pa vas vljudno vabimo na Dneve odprtih vrat od 18 - 19. oktobra v naš salon v Moravčah. NISSAN NISSAN KRULC, Cesta heroja Vasje 8, 1251 Moravče, tel: 01 72 31 200, 72 31 143, tax: 01 72 31 084 e-mail: nissan@nissan-krulc.com, www.nissan-krulc.com • Robi |ančar s.p. Vrhpolje 5,1251 Moravče gsm. 041 352 057 • • • P P 1 R C Matej Pire s.p. gsm 041 647-602 Stegne 11 1251 Moravče www.slikopleskarstvo-pirc.com i V)!(«, i \ )( ) i i ho /.')■')/) ros v.)en v i).:\si l)..)r)l