Leto LXIX	štev. I76a
V LJubljani, v torek, 29. Julija 1941-XIX	p°im»<> p'«*««« »gotovi Prezzo — Cena L 0.70
Narofnlna mesečno 12 Lir, za inozemstvo 30 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir. Ček. rai. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica! Novo mesto.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega ln tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.

VENEC
Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedelfka la dneva po praznika.
g Uredništvo In oprtni Kopitarjeva 6, Lfnblfana, a | Redazione, Amminlstrazlonei Kopitarjeva 6, Lubiana. i B	Telelon 4001—4005.	I
Abbonamenti: Mesa 12 Lire: Estero, mete 20 Lire, Edizione domenica, anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C. C. P.i Lubiana 10.650 per gli abbonamenti: 10.349 pex le inserzloni.
Filialet . Novo me«to.
Concesslonaria esclusiva per la ptibblicffS di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.
Drzen napad malih enot Kr. mornarice
Vojno poročilo štev. 419
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
V noči na 28. julij so naša letala znova bombardirala pomorsko oporišče L a V a 1 -1 e 11 a (Malta).
Severna Afrika: Na bojišču pri To-bruku je sovražnik skušal izvesti nove napade proti našim postojankam. Bil pa je hitro ustavljen in prisiljen, da se je umaknil.
Na bojišču pri Sollumu delovanje topništva.
Sovražna letala so znova priletela nad Bengazi.
Vzhodna Afrika: Delovanje obojestranskega topništva v odseku pri Uolšefitu.
Angleška letala so bombardirala Gondar.
Rim, 28. julija, lp. Med letalskimi boji. ki so se razvili v preteklem tednu v severni Afriki in nad Sredozemskim morjem, je italijansko letalstvo sestrelilo 28 sovražnih lovskih in bombnih letal. V istem času so italijanske izgube znašale devet letal.
Na bojišču, 28. julija, lp. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča, da so lahke italijanske edinice, ki so v noči na 20. julij izvedle napad na
na Malto
Malto, pri svojem povratku naletele na sovražno skupino, ki je bila sestavljena iz lahkih ladij. Italijanska letala so se udeležila spopada. Torpedo s hitre italijanske izvidnice je zadel sovražni ru-šilec, ki se je takoj nato nagnil. Dve italijanski hitri izvidnici se nista vrniil.
Posebno vojno poročilo štev. 417 od 26. julija
To no? je skupina napadalnih čolnov Kraljeve Mornarice s pogumom, ki mu ni primere, vdrla v nadvse utrjeno pomorsko oporišče na Malti. — Majhne ladje, ki so jih pripeljale v neposredno bližino lake, so sporočile, da je prodor skozi vhod v luko popolnoma uspel kljub hudemu navzkrižnemu ognju sovražnega topništva in strojnic, do katerega je prišlo spričo alarma, ki je nastal, ko je neki žaromet slučajno odkril čoln. Čolni so bili zaman obstreljevani. V luki je hilo kmalu nato opaziti 8 ogromnih eksplozij, spričo katerih so šinili v zrak veliki plameni. Na ta način je bil podan neovržen dokaz, da je bil drzno tvegani prodor v veliko sovražno oporišče docela uspešen, za kar gre zasluga neustrašeni veri italijanskih mornarjev,
Vojno poročilo štev. 418
V	letalskih spopadih v ozračju nad Malto so bila včeraj sestreljena 4 sovražila letala. Dva naša hivca se nisla vrnila. Eden izmed pilotov so jc Pf-sil. V noči na 27. jc hilo pomorsko oporišče v La Valetti znova bombardirano.
V	Severni Afriki se je na odseku pri Tobruku Izjalovil posknšeni sovražni napad. Ena angleška ladja, ki je bila zasidrana v luki, jc bila ponovno zadeta od granat nemškega topništva. Na bojišču pri Solumu ni bilo nobenih posebnih dogodkov.
V	noči na 26. so angleška letala napadla Bengazi.
V	Vzhodni Alriki je sovražnik znova skušal prisilili k predaji posadko v Uolkefitu, ki jo oblega že sto dni. Naše čete so odgovorile z orožjem in drznim izpadom.
V	bližini Trapania je neko angleško letalo metalo iz zelo velike višine rušilne bombe in za-žigalno ploščice. Nastali so požari, ki pa so bili takoj omejeni.
Rim, 28. julija, lp. Angleška admiraliteta objavlja številke in obvestila o izgubah, ki jih je italijanska Mornarica prizadejala Angležem pri napadu na Malto. Agencija Štefani lahko izjavi, da poročila angleške admiralitete ne odgovarjajo nikuki stvarnosti in v najkrajšem času bodo tiali-. janske vojne oblasti objavile podrobnosti o tem I napadu.
Boji na vzhodu:
Bitka pri Smolensku se bliža uspešnemu zaključku
Berlin. 28. julija lp. Uradna nemška agencija javlja, da so oddelki nemške pehote v okolici Smo-lenska dne 26. julija uničili 12 protitankovskih topov in 5 težkih tankov. Dne 26. julija zjutraj je nemška pehotna stotnija pri Smolensku obkolila boljševiške oddelke, jih zajela in pri tem zaplenila ogromno vojnih sredstev. V tem bojnem plenu je bilo poleg 12 protitankovskih topov še mnogo streliva. Ko so nemški vojaki štrli odpor boljševiških sil, so se nenadoma z vzhoda vasi, kjer se je bila bitka, prikazali sovjetski tanki. Poveljnik stotnije se ni dal presenetiti in je takoj dal ukaz, da je treba iti nad sovražnika in jih obstreljevati s protitankovskimi topovi, ki so jih pravkar ujeli. Nemški vojaki so se brž seznanili z delovanjem zaplenjenega orožja in ga obrnili proti tankom. Z natančnimi zadetki so nemški vojaki uničili težke sovjetske tanke, od katerih so nekateri imeli 52 ton. Dva tanka sta se morala takoj ustaviti, tretji pa je zaradi zadetkov zgorel. Nadaljna dva tanka sta bila pogodena in sta utrpela težko škodo.
Berlin. 28. julija, lp, Med akcijo v smeri proti Leningradu so nemške oklepne enote razbile sovjetske oklepne oddelke, ki so poskušali patro-lirati na bojni črti. Med drugim so ujeli tudi nekega kapitana, ki je bil pred vojno inženir v neki ruski orožarni in ki je pokazal svoje veliko veselje in srečo, da so ga Nemci ujeli, ker si bo tako lahko rešil življenje. Ta mož je podal izjave, v katerih je rekel, da se boljševiški vojaki in častniki bore le pod pritiskom in pod grožnjo političnih komisarjev in so zato ti vojaki vselej veseli, da morejo najti takšno priložnost, da se puste ujeti od nemške vojske. Obenem je obžaloval, da je njegova žena s tremi otroki ostala v Rusiji in se zanje boji, ker jih utegnejo sovjetske oblasti krvavo preganjati.
Berlin, 28. julija, lp. Nemška poročevalska agencija poroča, da so pri nekem ujetem sovjetskem divizijskem poveljniku našli vojni dnevnik, ki vsebuje zanimive podatke. Sovjetski general je poveljeval motoriziranemu oddelku in sicer so ga 26. julija Nemci ujeli na odseku pri Leningradu. Eno izmed sporočil pravi:
»Popolnoma zaupno! Stvar, ki se tiče vojaškega položaja dne 25. julija ua tem odseku bojišča.«
V dnevniku stoji med drugim: »Nemci nas imajo v kleščah. Njihovo topništvo sistematično ruši naše postojanke in mi se moramo zaradi tega ognja umikati. Eden naših bataljonov, ki je bil zaposlen z utrjevalniini deli, je bil do zadnjega moža uničen. O polku Niglinov manjkajo že več dni sleherna poročila. Na vs,em bojiču ne deluje prav nobena telefonska zveza. Povrh tega nam primanjkuje tankov in zato ni mogoče misliti na nič drugega, kakor na umik. Tanki, ki so bili dani na razpolago oklepnim oddelkom, niso zadostovali. Zaradi toga sem poslal včeraj zjutraj oddelek oklepnih voz v smeri proti Volosovu, toda zdi se, da je izgubil potrebno orientacijo. Namesto, da bi se usmerili proti jugozahodu, so se člani tega oddelka obrnili proti vzhodu in že po desetih kilometrih zagazili na močvirna tla, kjer so vsi vozovi obtičali.«
Helsinki, 28. julija, lp. Po poročilih, ki prihajajo z bojišča, pravijo da nemške motorizirane enote obkoljujejo Leningrad ter se pomikajo proti južni obali Ladoškega jezera ter so prerezale najvažnejše železniške zveze med Moskvo in Vo-logdo. Na ta način so onemogočeni vsi poskusi ruskih čet, da bi se mogle prebiti do Leningrada prej, preden bodo do tja pridrle nemške, čete.
Bukarešta, 28. julija, lp. Romunsko letalstvo je skupaj z nemškim letalstvom napadlo prevozne enote sovjetske vojske, ki se je umikala od izliva Dnjestra proti vzhodu. Prav tako so letala napadla in potopila več sovjetskih tovornih ladij, ki so bile na ustju Dnjestra zasidrane in so imele na krovu sovjetske vojake
Boji na vzhodni strani Stalinove črte
Berlin, 28. julija, lp. Boji na vzhodnem bojišču se razvijajo na vsej črti uspešito. Sovjetski poskusi, da bi okrepili svojo fronto in zavrli nemško ofenzivo, so se izkazali za nezadostne in boji
Rim: Duce je sprejel rta kolodvoru bolgarska ministri,
se odslej razvijajo na vzhodu od Stalinove črte. To pomeni, da je v globino 300 km bilo uničenih več velikih enot boljševiške armade.
Zadnji važni uspehi nemških čet so bili doseženi pri Vjazmi in Mogilevu, pri jezeru Ladoga in na južnem odseku, kjer so nemške motorizirane kolone prebile sovjetske črte in sedaj za hrbtom groze sovražnim silam. Letalstvo povsod neprestano napada sovražne oddelke.
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan, 28. julija, lp. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Bitka pri Smolensku se bliža svojemu uspešnemu zaključku. Vsi poskusi, da hi se preprečilo uničenje obkoljenih sovjetskih vojska, so bili preprečeni.
_ V Ukrajini prodirajo zavezniške čete kljub najtežjim prometnim razmeram za umikajočim se sovražnikom neovirano naprej.
Na finskem bojišču so nemške in finske čete vkljub žilavemu sovražnemu odporu zavzele novo ozemlje.
_ Kot povračilo na ponovne napade angleških bojnih letal na stanovanjske predele nemških mest je nemško letalstvo ponoči bombardiralo angleško prestolnico. Zahodno od Temzinega kolena so nastali močni požari.
Bojna letala so pri Faroerskih otokih potopila večjo tovorno ladjo in močno poškodovala trgovski parnik. Pred škotskim vzhodnim obrežjem je torpedo z letala zadel veliko trgovsko ladjo.
Sovražnik ni niti podnevi niti ponoči priletel nad nemško državno ozemlje.
Ameriške intrige v Moskvi
Stockholm, 28. julija, mg. Stiki med Sovjetsko Rusijo in Ameriko postajajo vedno bolj obsežni in sodelovanje med obema državama je vsak dan večje. Včeraj je v Moskvi Stalin sprejel ameriškega veleposlanika Steinhardta in je imel z njim dolg razgovor. Pri razgovoru je bil navzoč tudi Molotov.
V soblo pa je prišla v Washington sovjetska vojaška delegacija iz Anglije, da bi se pogajala s Sumner VVellesom in načelnikom ameriškega generalnega štaba generalom Marshalloin.
Iz Londona prihajajo poročila, da bo sovjetski veleposlanik v Londonu Majski prav kmalu podpisal pogodbo z bivšo poljsko vlado. S to pogodbo bo sovjetska Rusija odstopila Poljski vse tisto ozemlje, ki ga je rdeča vojska zasedla v septembru I. 1939. Z isto pogodbo bo sovjetska vlada poroštvovala Poljski nedotakljivost tistih meja, ki jih bodo zarisali Churchill, Majski in general Sikorski.
Kakor pa je znano, je po razpadu Jugoslavije sovjetska vlada hitro prekinila diplomatske zveze z Belgijo, Norveško in Jugoslavijo. Toda sovjetski veleposlanik v Londonu Majski se sedaj pogaja z bivšo norveško vlado o tem, kako naj se obnovijo diplomatske zveze med sovjetsko in norveško vlado. V soboto je norveška kolonija v Londonu priredila velik banket na čast ruski koloniji, da bi sp tako proslavila obnovitev diplomatskih stikov med obema vladama.
,1
Od srditega napada proti angleškim četam do vpada na pomorsko oporišče Malte
Zračni in pomorski spopadi, ki so se > le-teh dneh pripetili na Sredozemskem mor ju, dajo točno sliko vojne sile, ki jo je Fašistična Italija dosegla v poslednjih letih. An< gleži niso nikdar prikrivali pomena Sredozemskega morja v celotni sliki te vojne. Sredozemsko morje tvori za Veliko Britanijo glavno morje, ki bi jo imelo zvezali z osrednjim jedrom njenega imperialnega sistema. Zalo je Anglija tudi »koncentrirala v Sredozemskem morju večji del svojega ladjevja v pulili nadi, da bi tako lahko obrez-uspešila pok rele italijanskega brodovja ter niti prav občutljivo načenjala vojno učinkovitost. Zgubiti Sredozemsko morje pomenja za Anglijo, ne imeti več možnosti, da z velikim prihrankom časa in vojnih ladij občuje z življenjskimi središči svojega cesarstva.-
Velika Britanija je znala dobro računati, ker jo vodi mednarodno judovstvo, to se pravi, ves živeči kupčijski duh na svetu. Toda » svojih raznih računih, je Anglija daleč podcenjevala napadalne možnosti italijanske mornarice in fašističnega letalstva. Danes se angleški račun sploh ne ujema več i? enoslavnega razloga, da ona italijanska mornarica, ki je imela biti uničena ali razbita že po nekaj mesecih z britanskimi pomorskimi operacijami v Sredozemskem morju, še deluje z vso jajčjo učinkovitostjo in z vso plodnejšimi uspehi. Tej mornarici je treba dodati še zračno orožje, ki ga je skrajno po-jačal stvaritelj fašistične revolucije, in ki s<t danes sigurno, veličastno in s strahovitimi napadi pojavlja nad sovražnikovimi oporišn in ladjami. Mogočno brodovje njeg. britanskega veličanstva se je še vselej, kadar jo poskušalo po vsej sili prodirati v naše morje, moralo bridko kesati, pustivši mnogo svoje nosilnosti na morskem dnu. Nikdar s« britanska mornarica ne srne spuščati nekaznovana v spremljevanje konvojev po Sredozemskem morju. Poslednji poskus je sta^ zelo drago britansko vojno in trgovsko mor. narico.
Med ponedeljkom in torkom sta angleška morska in trgovska mornarica pretrpeli prav trde udarce, ki so povzročili londonski gospodi črn dan. Saj so videli z očmi svoje vroče fantazije v raznih orožjih Italije le otročja sredstva, ki se lahko puščajo v ne-mar. Toda sredstva vojne mornarice in sredstva letalstva Fašistične Italije bijejo hudo trdno po sovražniku, ki je enako strahopeten kakor predrzen. Sen gospodarstva nad Sredozemskim morjem se je za vselej zblinil z obzorja upornih britanskih želja za nadmoč-jo. Fašistično letalstvo in vojna mornarica delujeta v čudoviti skladnosti in s čisto točno vzporednostjo. Temu medsebojnemu soglasju dveh najbolj učinkovitih orožij na operativnem polju, ki je na njih Italija danes zelo ponosna, dolgujemo uspeh, da mogočna vojna mornarica njegovega britanskega veličanstva leži skrita in poškodovana po sredozemskih pristaniščih; kadar je pa, redkokrat, tvegala nevarne prevoze, je vselej doživljala take izgube, da se je znatno zmanjšala njena bojna in plovna sposobnost. Sredozemsko morje danes neoporečno obvladujeta in nadzorujeta oba silna orožja, ki jih je znal Duce dati italijanskemu narodu. Ni več oddaljen dan, ko bo Sredozemsko morje resnično svo-IkkIiio za plovbo brez vplivov ali nasilstev tujih mornaric.
Spet se je podvig brez primerne po-gumnosti pridružil slavnim junaštvom naše vojne mornarice. Glavno poveljstvo Italijanskih oboroženih sil javlja v izrednem poročilu od 26. julija, da je skupina napadalnih enot Kraljevske italijanske mornarice prodrl a v sila utrjeno pomorsko oporišče na Malti s hrabrostjo brez primere in s prav vidnimi učinki.
Sovražnik nikakor ni pričakoval ta vdor v pomorsko oporišče na Malti. Ril je presenečen in zbegan, ker je ta podvig pokazal vsemu svetu, da italijanski pomorščaki v ostrem duhu neustrašenih vojakov, ki jih odlikuje in z njihovim lastnim preziranjem nevarnosti tvegajo opasnosti, ki jih driigi niti ne bi mislili poskusiti.
Italijanski pomorščaki so danes na vi-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Letalski boji na zahodu
Run, 28. julija, lp. Uradno poročilo angleškega letalskega ministrstva objavlja, da so nemška letala ponoči izvedla hud napad na angleško prestolnico. Angleško uradno poročilo priznava, da je škoda zaradi eksplozij in požarov pomembna.
Berlin, '.'8. julija, mg. Poročevalec propagandnega oddelka na zahodnem bojišču poroča, da jn bila v noči na sobolo sestreljena nad Nemčijo tako imenovana leteča trdnjava-. Tedaj je nad Nemčijo priletela majhna skupina anuleških bombnikov. Streljanje protiletalskega topništva je bilo tako hitro in tako točno, da angleški bombniki niso
imeli časa spustiti nobene bombe. Ogromno letalo, ki je bilo zadeto v polno, se je zrušilo v plamenih.
Tako je protiletalsko topništvo še enkrat dokazalo svojo moč, ko je zadelo proslulo »letečo trdnjavo«, ki so s svojimi poleti v stratosferskih višinah določene predvsem za to, da bi širile propagando in zaupanje med angleškimi lahkoverneži.
London, 28. julija, lp. Lelalsko ministrstvo objavlja, da jo po 32 mirnih nočeh ponoči bil London zopet hudo napaden. Bilo je mnogo smrlnih žrle* in je škoda velika.
Obkoljevanje Petrograda
Letala dovažajo živež in potrebščine, zvezo z ostalo Rusijo pa ohranja
radijska postaj*
Stockholm, 28. julija, mg. Danes zjutraj je neki dnevnik v Stockholniu objavil novico, da je Petrograd že padel. Ta novica je sicer preuranjena, vendar pa dokazuje, kako težak je že položaj bivše ruske prestolnice.
Sliko o položaju v Petrogradu pa podajajo izredne odredbe, ki jih je moral objaviti vojaški poveljnik mesta. Ker letala stalno bombardirajo Petrograd, je mesto brez pitne vode in petrograjska radijska postaja stalno opozarja prebivalce, da naj ne pijejo vode, ki bi ne bila prekuhana. Po moštvih ulicah v Petrogradu dele zastonj sterilizirano vodo, vendar pa je delitev vode racionirana in vsaka oseba dol)! komaj pol litra vode na dan. Vse prometne zveze s Petrogradom so presekane in lahko se reče, da je Petrograd že oblegan.
Radijski napovedovalec v Petrogradu je tudi napovedal, da bo živež v mesto dovažalo letalstvo. Prav tako je med Petrogradom m ostalo Rusijo možna zveza samo še po radiu. V Petrogradu se ponoči izvaja stroga zatemnitev in nikdo ne sme biti na ulici od 10. ure zvečer do pete ure zjutraj. Radijska postaja stalno poziva prebivalstvo naj ostane mirno, zlasti med bombardiranjem. Izredno stroge kazni so določene za kršilce predpisov o zatemnitvi. Pomanjkanje živeža v Petrogradu je ogromno in radijski napovedovalec je objavil, da bo kaznovan s smrtjo tisti, ki bi ubil psa, ki je v vojaški službi. Rdeča vojska ima namreč zelo veliko število psov in jih uporablja ali za obveščevalno službo ali pa v boju proti sovražnim padalcem. Toda v zadnjih dneh so psi začeli hitro izginjati, klalo je pa pse prebivalstvo Petrograda, da si uteši lakoto. Sovjetske radijske postaje so tudi objavile, da je v nekaterih krajih Itusije izbruhnila kuga, in sicer predvsem v Astrahanu, in da je kuga že dosegla mesto Stalingrad ob Volgi.
Kolikor se je moglo izvedeti s finskega bojišča, se obkoljevanje Petrogradu izvaja v dveh smereh. Prva smer gre s severa naravnost proti Petrov-sku, druga pa na jugu proti Olonecu in Lodone-jemu polju. Mimo Lodonejega polja teče reka Zvir, ki veže jezeri Onega in Ladoga. Od tod naprej je tudi zveza s Stalinovim kanalom in pristaniščem v Murmansku. Finske čete, ki so zasedle Salmi oh jezeru Ladoga, so isti dan nadaljevale s svojim prodiranjem proti Vitelu in Anosu in so že prekoračile bivšo finsko-rusko mejo. V pokrajini Repola so finske čete zasedle vas Koropi, ki je bila skoraj popolnoma nepoškodovana in so boljševiki pred umikom razdrli samo dve hiši. Pač pa so rdeče čete odvedle s seboj vso živino in celo
perutnino. V vasi so finske čete našle ameriški vlačilec in napravo za izdelavo masla, oboje last vaškega kolhoza.
Helsinki, 28. julija. Lp. Obkoljevanje Petrograda po finskih četah se razvija odlično. Poročajo, da so hitri oddelki, ki so krenili iz Salinija na severovzhodnem bregu jezera Ladoga, prodrli v dveh kolonah do reke Zvir, ki je zelo važna reka v sestavu Stalinovega preliva. V zadnjih 24 urah se je delovanje sovjetskega letalstva zelo omejilo. Deset sovjetskih bombnikov je priletelo nad Kolko in Por-vo, toda bombe niso napravile nobene škode civilnemu prebivalstvu in stanovanjskim hišam.
Stockholm, 28. julija. Ip. Izvedelo .se je, da so nemška letala včeraj ponoči izvedla 12 letalskih napadov na Petrograd in povzročila v mestu ogromno škodo. Vse prometne zveze med Petrogradom in Moskvo so popolnoma prekinjene.
Iz finske prestolnice prihajajo "poročila, da vlada silna zmešnjava v zaledju ruskih čet. Moskovska radijska postaja objavlja opozorila prebivalstvu, ki pa si med seboj nasprotujejo. V južni Rusiji so se poleg kuge začele širiti še druge nalezljive bolezni. Sovjetska vlada je ukrenila sicer celo vrsto odredb, toda število zdravnikov je premajhno.
Petrograd je poln beguncev iz ostalih obmejnih ruskih pokrajin. Policijska uprava v Petrogradu je izdala celo vrsto drakonskih ukrepov, da bi ohranila red v mestu.
Sovjetska vlada odklonila bolgarski protest
Sofija, 28. julija, lp. Moskovska radijska postaja je objavila danes zjutraj, da je sovjetska vlada odbila bolgarski protest zaradi bombardiranja mest Balčik, Dobrič, Urše, Plevelj in Lovec. V Sofiji so to stališče sovjetske vlade živahno komentirali.
Sovjetski diplomati se ne marajo vrniti v Rusijo
Carigrad, 28. julija, lp. Skupina sovjetskih diplomatov, ki se skozi Turčijo vrača iz Evrope domov, ni hotela nadaljevati poti v Rusijo. Turška vlada je dovolila sovjetskim diplomatom, ki se ne marajo vrniti domov, da lahko ostanejo v Turčiji do konca vojne.
Romuni slave zmage v Besarabiji
Tudi po zavzetju Besarabije in Bukovine se mislijo Romuni bojevati dalje
Rim, 28. julija. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča z besarabske fronte: Ta fronta se lahko sedaj imenuje ukrajinska fronta. Osvobojeni romunski pokrajini. Besarabija in Bukovina, sta bili vrnjeni Romuniji. Besarabija s 44 milijoni kvadratnih km površine in s 3 milijoni prebivalstva, toliko jih je bilo najmanj pred letom, je popolnoma osvobojena. Treba je bilo osvoboditi še kak košček južne pokrajine, kar se je sedaj tudi že zgodilo. Pričakovati je bilo, da bodo očiščevalne operacije zaradi sovražnikovih enot, ki so dajale krajevni odpor, končane, da bp dana prilika za objavo uradnega nemško-remunskega generalnega stana o popolni osvoboditvi Besarabije.
Uradno poročilo št. 6 preteklo noč je sedaj odmev mesec dni trajajočih operacij, ko so zavezniške sile vdrle v Besarabijo in uničile sovjetske armade, ki so tako izgubile eno najvažnejših pozicij v tej vojni. Danes romunska zastava vihra po vsej pokrajini. Ko je bila objavljena osvoboditev Besarabije, so zvonovi po vseh romunskih cerkvah razširili vest o zmagi. Zavezniške sile so sedaj že globoko v sovjetskem ozemlju. Zavzetje Besarabije pa ne pomenja za Romune še konca
vojne. Oni niso prijeli za orožje le, da bi uresničili svoje stare, velike narodne ideale, Besarabijo in Bukovino, marveč da sodelujejo še naprej pri zmagi civilizacije in končnem uničenju boljševiške nevarnosti.
Nemškoromunske zavezniške sile so dospele do Balta, kar je do 100 km v glehino sovjetskega ozemlja in so zavzele bivšo prestolnico moldavske socialistične republike. Po drugem poročilu, se napredovanje nadaljuje in skušajo zavezniške sile zadati še drugi, najhujši udarec sovjetskim armadam. Akcije, ki so sedaj v razvoju, jasno kažejo, da so vse te operacije v napadalnem, zavezniškem. nemško-romunskem načrtu bile že v naprej določene, nele da se poženejo končno za vselej sovjetske čete od Pruta in Dnjestra, marveč tudi, da se nadaljuje čez Dnjester in Prut protiboljše-viški pohod. V Besarabiji je bilo eno najvažnejših oporišč sovjetske vojske. Sedaj je mogoče razumeti vzrok, zakaj so zavezniške sile začele takoj z najhujšimi napadi na tem frontnem odseku. Ti napadi so neposredno povzročili zlom utrujenosti sovjetske frente in praktično preprečili zbiranje rdečih sovjetskih armad.
Japonske čete v Kambodži
Saigon, 28. julija, lp. Semkaj so prispele pol-uradne nepotrjene novice, da so se japonske čete v soboto izkrcale v nekem pristanišču Kambodže. Tudi Kambodža je francoska kolonija pri Indokini na Daljnem Vzhodu.
Newyork, 26. julija lp. Predsednik Roosevelt je na včerajšnji tiskovni konferenci napovedal vrsto protiukrepov, ki jih bo ameriška vlada izdala proti Japonski zaradi n jenega s|X>-razuma s francosko vlado za zoscdlx> vseh letalskih in mornariških oporišč v francoski Indokini.
Tokio, 28. julija, lp. Agencija Domei poroča iz Batavije, da je tamkajšnje časopisje zelo v skrbeh zaradi razvoja mednarodnega položaja in
(Nadaljevanje s 1. strani)
šini položaja in se bore z navdušenjem in že-Ie7.n0 odločnostjo, ki jih razmere zahtevajo. Orožje, ki je poverjeno njihovi pameti in njihovi trdni volji, je orožje zgrajeno po volji in pod točnimi navodili stvarilca novega življenjskega reda, Duceja, orožje, ki je poslušno njihovi pameti in njihovi volji. Nekoč je rekel Duce: Naj nihče ne misli, da nas lahko upogne, če se ni prej trdo boril. Duce po/.na svoje može, poz.na svoj narod, pozna enolno in odločno voljo 45 milijonov ljudi, pripravljenih da tvegajo nemogoče za velič-ino domovine in za bodočnost Evrope.
Anglija, ki vselej zakasnjuje, se je zelo zmotila, ker ni razumela duševnosti italijanskega vojaka, bojno odločnost italijanskega naroda, čigar obsežne in neizčrpne možnosti je Anglija tudi' podcenjevala.
Italijanski narod je v dolgi zgodovini, ki ga odlikuje med raznimi narodi sveta, še vselej v odločilnih trenutkih presenečal svet s svojo vztrajnostjo in s svojimi deli najvišje omike in brezprimerne hrabrosti. Danes pa utrjen v trdi šoli Fašizma odgovarja v polni meri nalogi, ki mu jo bo poveril med narodi. Sonce 7,mnge močnega italijanskega orožja ho započelo nov življenjski red za vse narode, ki pričakujejo od Rima palače Venezia in Trga sv. Petra svetlobo pravice, samostojnosti, svobode in dobrobiti.
O etiimm
se boji, da bi mogla holandska Indija biti zapletena v te dogodke.
Rooseveltovi posveti z voditeljem ameriške vojne industrije
AVashington, 28. julija, lp. Ameriški tisk objavlja, da je imel Roosevelt nov razgovor z Židom Baruchom, ki je zastopnik največjih kapitalističnih skupin, ki so se interesirale v vojni industriji. Listi pišejo, da so se stiki med Roosevel-tom in Baruchoin v. zadnjih dneh zelo poglobili. Baruch je postal glavni Rooseveltov svetovalec v vprašanjih, ki se tičejo oborožitve.
Angleško letalo sestrel eno nad Turčijo
Sofija, 28. julija, lp. Bolgarski listi objavljajo iz Ankare novico, da je turško protiletalsko topništvo sestrelilo angleško vojaško letalo, ko je letelo nad turškim ozemljem. Nekaj članov posadke se je ubilo, tisti pa, ki so pristali živi, so izjnviM. da je bilo letalo na izvidniškem poletu.
Ladja, ki pri krstu ni marala šampanjca
V nemškem vojnem pristanišču Kiel so pred več leti spuščali v morje novo nemško križarko. Na pristanišču so bili že zbrani vsi vojaški in civilni dostojanstveniki. Postavljena jt> bila tudi čela mornarjev s svojo godbo, ki je oh prihodu prejšnjega nemškega državnega poglavarju. starega maršala von Hindenburga, zaigrala državno himno. Ladjo je namreč bolel krstili sam Ilindenburg. Ko se je Hindcnburg s svojim spremstvom bližal ladji in holel prijeli steklenico šanulanjcn in jo razbiti ob steni nove nemške križ:irke, se je nova nemška vojna ladja že pričela pomikati in je pred očmi maršala von Hindenburga zdrčala v morje. Vsi navzoči so zaradi le tehnične napake obslrmeli. Dobrega razpoloženja ni izgubil samo slari maršal, ki je za hidjo, ki ni marala bili krščena s šampanjcem, samo vzkliknil s svojim nizkim basom: »Abstinent«. In je na ta način rešil noložai
Upravni svet pokrajinske delavske zveze
Visoki Komisariat Ljubljanske pokrajine sporoča:
Z ozirom na člen 3. uredbe, št. 61, ki je bila
objavljena v Uradnem listu št. 55 od 9. julija je bil upravni svet Pokrajinsko delavske zveze takole sestavljen:
1. Mlinar Ivan, predsednik Strokovne komisije; 2. Ogrin Leopold, predsednik kovinskih delavcev; 3. Svetek Franc, predsednik glavne strokovne komisije; 4. Dermastija Jakob. predsednik zveze lesnih delavcev in sorodnih strok; 5. Hog-ler Jožef, predsednik rudarjev bivše Jugoslavije; 6. Čamernik Ivan, predsednik zveze monopolskih delavcev; 7. Vaši Alojzij, predsednik zveze brivcev; 8. Žumer Fortunat, predsednik Strokovne zveze bivše Jugoslavije; 9. Nadličnik Jožefa, predsednica zveze služkinj; 10. dr. Jože Bohinjec, predsednik Narodne strokovne zveze; 11. Jonke Jožef, predsednik Zveze združenih delavcev; 12. Dežman Leopold, predsednik strokovnega društva uslužbencev cestno železnice; 13. Kralj Franc, predsednik stavbinskih delavcev; 14. Petrič Frančiška, predsednica, hišnih pomočnic; 15. Štefanič Franc, predsednik strokovnega društva tramvajskih iftlužbencev; 16. Jaklin Ivan, predsednik društva dimnikarskih pomočnikov; 17. Ivan Jane, predsednik društva šoferjev »Volan«; 18. Erjavec Lojze, predsednik društva tiskarskih delavcev;
19.	Jeran Franc, predsednik Društva faktorjev;
20.	Tovornik Ivan, predsednik Zveze javnih uslužbencev; 21. Torti Peter, predsednik strojnikov in kurjačev; 22. Hartman Lojze, predsednik Društva slovenskih nameščenečv; 23, Cešnovar Alojzij, predsednik Društva združenih zasebnih nameščencev Slovenije; 24. Zemljič Joško, predsednik Društva zasebnih nameščencev; 25. Res-man Jožef, predsednik Društva uradnikov združenih papirnic; 26. Rupnik Franc, predsednik Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev; 27. Pogačar Rudolf, predsednik društva industrijskih delovodij; 28. Hočevar Anton, magister phar., predsednik društva lekarnarskih uslužbencev; 29. Markelj Ivan, predsednik društva tehnikov; 30. Goderer Jožef, predsednik društva zasebnih kmetijskih nameščencev; 31. Illich Franc, predsednik industrijskih delovodij; 32. Golmajer Ciril, predsednik društva bančnih in zavarovalnih uradnikov; 33. Gašparič Ignacij, presednik društva uradnikov železničarskiii zadrug: 34. Bernard Filip, predsednik godbenikov; 35. Sitar Lojze, predsednik trgovskih pomočnikov; 36. Fabjan Metod, predsednik kreditnih in industrijskih zavodov; 37. inž. Zajec Alojzij, predsednik občinskih uslužbencev; 38. Svetek Franc, predsednik občinskih delavcev.
Zastopniki osrednjega društva oblačilnih delavcev ter uslužbencev socialno zavarovalnih zavodov bodo pozneje imenovani'.
Prijave in sporočila za vodenje registra prebivalstva
Z naredbo, ki bo pravkar objavljena, je bila odrejena uvedba registra prebivalstva v vseh obr činah pokrajine.
V nadaljnjem so naštete dolžnosti državljanov, da bi se omogočilo pravilno vodenje tega registra:
1. Spremembe stalnega bivališča
Kdor koli se priseli v občino iz druge občine te pokrajine ali iz druge pokrajine Kraljevine ali
is inozemstva, z namenom da se tam stalno naseli, mora to prijaviti občinskemu anagrafičnemu (prijavnemu) uradu najposneje v 10 dneh po preselitvi.
Prav tako se mora odjaviti pred svojim odhodom pri istem uradu, kdor se izseli v drugo občino te pokrajine ali v drugo pokrajino Kraljevine ali v inozemstvo z namenom, da se tam 6talno naseli.
Enake prijave morajo vložiti družinski poglavarji za člane svoje družine in poglavarji zajednic za osebje in stalne člane zajednice.
2. Spremembe v sestavu družine ali zajednice
Vsak poglavar družine ali zajednice mora v 10 dneh prijaviti občinskemu anagrafičnemu (prijavnemu) uradu vsako spremembo v številu članstva družine odnosno v številu stalnih članov zajednice, če te spremembe niso posledica porok, rojstev ali smrti.
Enake prijave, kakor družinski poglavarji (na isti način in v istih rokih kakor ti), morajo napraviti tudi uprave, uradi.in javne ustanove (civilne in vojaške), tudi take z avtonomno ureditvijo, ter javne in privatne ustanove, ki so podvržene državnemu skrbstvu, nadzorstvu in pregledu, čijih vzdrževanje podpira država s trajnimi prispevki, kolikor se tičejo spremembe stalnega bivališča njihovih nameščencev.
8. Spremembe stanovanja
Kdor se preseli iz ene hiše v drugo v isti občini, ali iz enega stanovanja iste hiše v drugo, mora to naznaniti občinskemu anagrafičnemu (prijavnemu) uradu najdalje v 10 dneh po preselitvi.
Neodvisno od te prijave mora oni, ki iz katerega koli naslova upravlja hišo ali stanovanjske prostore, v teku 10 dni od preselitve prijaviti anagrafičnemu (prijavnemu) uradu vse spremembe stanovalcev. V primeru pa, da se stanovalec izseli v drugo občino, je treba označiti tudi ime te občine.
4. Prijava začasnih prebivalcev
Kdor biva začasno v kaki občini, se mora po trimesečnem bivanju javiti anagrafičnemu (prijavnemu) uradu in izjaviti, ali je njegovo bivanje v občini v resnici le začasno.
Vsak družinski poglavar, pri katerem bivajo osebe, ki niso stalno pri njem na stanovanju, mora po preteku treh mesecev, odkar te osebe pri njem stanujejo, prijaviti ime in priimek teh oseb ter poklic in kraj, iz katerega so prišle.
Te prijave je treba oddati v 10 dneh po preteku treh mesecev.
Isto prijavo morajo podati v istem roku poglavarji zajednic za svoje začasne goste.
5. Kazenske določbe proti prekršilcem
Kdor se brani podati katero imenovanih prijav ali se ne odzove povabilu na občinski anagra-fični (prijavni) urad, ali pa odklanja odgovor na stavljena vprašanja glede seznama prebivalstva, zapade globi od 100 do 500 lir v smislu določbe-čl. 27. gori omenjene naredbe.
Za eventualna pojasnila se državljani lahko obrnejo na občinski anagrafični (prijavni) urad.
Ljubljana, 26. julija 19I1-XIX.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino:
Emilio Grazioli
Gospodarstvo
Italijanske vloge in naloženi italijanski ka-
Sital v Franciji se lahko prenese na italijanske anke. Francoska vlada je objavila odlok, v katerem so navedene štiri italijanske banke, ki so pooblaščene prevzeti vloge, kapitale, posojila itd. v Franciji živečih Italijanov. Ta odlok se nanaša tudi na tiste Italijane, ki žive v francoskih kolonijah. Zato ni potrebno nič drugega, kakor navesti vsoto francoskih frankov eni naslednjih bank: Banco di Roma, Banca Conimerciale Italiana, Banque Fran-caise et Italiane pour l'Ameri<jue du Sud, Bangque Italo-Francaise de Credit in njihovim podružnicam v Parizu, Marseilleju, Lionu, Cannesu itd. Na ta način bo italijanskim državljanom po dolgem času omogočeno spraviti v domovino sadove svojega dela.
Izkoriščanje uporabljene pločevine. Infor-mazione Economica Italiana poroča, da bo v borbi za čim popolnejšo avtarkijo izrabljena tudi stara pločevina. Predvsem bo prišlo v poštev za predelavo razno orodje, ročaji, valji, posode in mnogi drugi železni ali pločevinasti predmeti, ki so že izven uporabe, snov, iz katere so narejeni, pa se še da koristno uporabiti za druge predmete. V ta namen sta bili zgrajeni tovarni blizu Milana in pa v San Giovanniju. Pretapljali bosta pločevino in staro železo, iz dobljene snovi pa proizvajali nove pločevinaste ali železne izdelke.
Italijanska udeležba na dunajskem jesenskem velesejinu. Od 21. do 28. septembra bo tudi letos dunajski jesenski velesejem. Udeležilo se ga bo 14 držav, med katerimi bo zavzemala odlično mesto Italija. Italijanski narodni fašistični institut za zunanjo trgovino je že organiziral italijansko kolektivno razstavo po izkustvih, dobljenih na mnogih takšnih mednarodnih razstavah.
Porast bančnih vlog na Švedskem. Po statističnih podatkih o vlogah pri švedskih bankah je razvidno, da so znašale vloge pri švedskih trgovskih bankah na koncu maja letošnjega leta 4337 milijonov kron. V primeri s stanjein vlog v maju leta 1940 so narasle vloge za približno 200 milijonov kron. Stanje posojil pri teh bankah je znašalo konec maja letošnjega leta okoli 4410 milijonov kron, pred enim letom pa je bilo stanje posojil za 475 milijonov kron večje. Efektiva navedenih bank so se v maju povečala za 28 milijonov ,in znašajo v celoti 591 milijonov kron.. Konec maja je bila na Norveškem znižana obrestna mera za pol odstotka. Prav tako je bila tudi obrestna mera pri posojilih znižana za pol odstotka.
Zvišana produkcija lignita v Vladarnu. V To-scani je zabeležen nov razveseljiv uspeh v produkciji lignita. V premogovniku v dolini Arno, provinca Arezzo, je dosegla proizvodnja lignita pomembno številko okoli 4904 tone na dan. V preteklem letu je znašala celotna produkcija lignita v tem premogovniku okoli 600.000 ton. Nov usp.eh je pripisovati koncesijski družbi, ki izkorišča ta premog in jI je uspelo dvigniti produkcijo z novimi modernimi napravami.
Nov srbski proračun. Nekdanji jugoslovanski minister Letica je sedaj sestavil nov proračun za Srbijo, ki je zelo obremenjen. Ta proračun je teoretično izravnan z 2315 milijoni dinarjev. V proračunu so seveda predvideni le tekoči izdatki in dohodki, ne predvideva pa se prav ničesar za popravilo po vojni povzroi čene škode. Novi proračun je preobremenjen z mnogimi neproduktivnimi izii.:;»i, najboij z uradniškimi plačami. Zaradi razpada Jugosla-
vije je ostalo v Srbiji mnogo več uradništva, kakor je za nove razmere potrebno. Zato sedaj ni mogoče obrniti nobene velike vsote denarja za obnovitvena dela. Tudi dobički raznih državnih podjetij ne bodo mogli biti uporabljeni za nove investicije, marveč bo morala iti lepa vsota 236,5 milijonov din za uradniške plače. Na področju Srbije turli ni donosnih industrij z izjemo nekaterih rudnikov, agrarno gospodarstvo dežele pa je zelo ekstenzivno.
Sladkorna industrija v Srbiji. Od sedmih sladkornih tovarn bivše Jugoslavije se nahajajo 3 na področju sedanje Srbije. Te tovarne imajo letno kapaciteto 4-50.000 stotov sladkorja, prebivalstvo sedanje Srbije pa jih potrebuje le 230.000. Če torej ne bodo nastopile kake nepredvidene težave, bo ta dežela s sladkorjem dovolj preskrbljena.
70% nemških zdravil gre v inozemstvo. Nemška farmacevtska industrija je v velikem delu v službi inozemstva. Iz pred nedavnim izdelanega pregleda o nemški farmacevtski industriji je razvidno, da v Nemčiji sami porabijo komaj 30% doma narejenih zdravil in farmacevtskih kemikalij, ostalih 70% pa razpošiljajo po vseh delih sveta. V zadnjih 25 letih je izvoz nemških zdravil narastel za več kakor za 100%,
Obvezna poljedelska izobrazba v Franciji. Iz Vichyja poročajo, da je bil pred nedavnim izdan zakon, ki obvezuje kmetsko mladino v starosti nad 17 let. da se mora skozi tri leta udeležiti poljedelskih izobraževalnih tečajev in sicer vsako leto najmanj 100 ur.
Konec italijansko-romunskih trgovskih pogajanj. Mešana italijansko-romunska komisija je v soboto končala svoja posvetovanja v Rimu, ko se je zedinila za izmenjavo nekaterih vrst blaga med obema državama. Končni protokol sta podpisala predsednika obeh komisij.
Žetev v Banatu je rekordna. Letošnja žetev v Banatu, žitnici Evrope, je rekordna. Poročila o pšenični žetvi, ki so' doslej prispela, pripovedujejo, da je letošnja žetev kakor kvantitativno, tako tudi kvalitativno odlična in prekaša vsa pričakovanja. Hrktoliterska teža pšenice znaša 80 do 82 kg, dočim velja že 78 kg kot zelo dobra teža. Povprečni donos znaša letos 12 do 15 stotov na oral. Še boljša obeta biti ovsena žetev, ki se bo tudi kmalu pričela. Kmetje upajo, da bodo dobili 18 stotov na oral Tudi koruza letos dobro kaže.
Koliko petroleja potrošijo na svetu armade. Po nedavno objavljenih statistikah so porabile armade sveta v letu 1940 220.000.000 sodov petroleja. V vsakem sodu je 950 litrov petroleja. Produkcija petroleja na svetu je znašala v tem času 2,15 milijard ton, temi) pa moramo prišteti še 110,000.000 sodov bencola in sintetičnega olja, tako da je znašala celokupna proizvodnja tekočega goriva v letu 1940 nič manj kakor 2.26 milijard ton. Od tega je porabljenega v vojni 10%.
Proizvodnja papirja v Španiji. V Ameriki, gradijo veliko papirno tovarno. Stroji in druge za tovarno potrebne tehnične priprave so prišle iz Nemčije. Upajo, da bodo lahko. Španjolci sami proizvajali okoli 1.2000.000 kvinlalov papirja, kar bo v glavnem krilo njihove domače potrebe. Tovarna bo proizvajala na leto papirja v vrednosti nad 10 milijonov pezeJ
Eksc. Visoki Komisar spet med našimi Dolenjci
Eksc. Emilio Grazioli si je z velikim zanimanjem ogledal Veliko in Malo Loko ter znameniti stiški samostan
Pogled na opatijo oo. cistercijanov v Stični.
Ljubljana, 28. julija.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, Eksc. Emilio Grazioli je včeraj obiskal nekaj občin na Dolenjskem. Na svojem nadzorstvenem potovanju, na katerem se je z veliko pozornostjo zanimal za vse podrobnosti, so ga spremljali zvezni podpoveljnik pomožnih osrednjih ustanov, centurion Cappto, kmetijski strokovnjak D. Moseri in nekaj uradnikov Vis. Komisariata.
Najprej se ie ustavil v ljubki občini Velika Loka, kjer je Eksc. Graziolija sprejel tamkajšnji župan, pri sprejemu pa je bilo navzoče tudi delovno kmečko prebivalstvo in šolska mladina. Na trgu, ki je bil ves v zastavah, se je razgovarjal z raznimi vaščani ter se zanimal za njihove življenjske razmere in delo.
Odtod je nadaljeval svojo pot in se ustavil v bližnji vasi Mali Loki. Pred tamkajšnjo pokrajinsko kmetijsko šolo, ki je enaka našim domačim gospodarskim šolam, so ga pričakovale gojenke, sestre in župan, ki je nanj naslovil topel pozdrav ter mu izrazil čustva hvaležnosti prebivalstva za skrb, ki jo je pokazala vlada. Eksc. Grazioli se je županu zahvalil ter ga zagotovil, da se bo tudi v bodoče stalno zanimal za vsa vprašanja, ki zanimajo prebivalstvo.
Odtod se je podal na obisk v krasno poslopje tamkajšnje šole, kjer se bodoče gospodinje udeležujejo tečajev, na katerih naj bi se izučile za najboljše gospodinje. Poleg tega je Eksc. Grazioli obiskal tudi vzorno urejene lileve in del sijajno urejenega posestva, ki obsega 100 hektarov.
Visoki Komisar se je odtod podal v skoraj tisoč let stari samostan v Stični, ki so se ga ljudje posluževali že v srednjem veku v boju proti Turkom. Ob cesti se je ustavil, da pregleda oddelek Črnih srajc, na katerega je naslovil nekaj živih besed v pozdrav. V samostanu, v katerem ie 22 patrov in 34 bratov, ga je sprejel opat v mitri ter mu izrekel topel pozdrav, v katerem mu je izrazil zahvalo in vdanost, ki navdaja brate do fašistične vlade, njih skrbne pokroviteljice. Nato se je podal v cerkev, ki velja za najlepšo v Sloveniji. Zanimal se je dalje tudi za nekatera olepševalna dela, ki imajo -namen, da pridejo spet do izraza freske na več-stoletnih zidovih. Visoki Komisar si je ogledal mlekarno, kjer izdelujejo cenjen sir. mesarijo in oddelek, ki ie namenjen viničarslvu. Odtod se je Visoki Komisar Eksc. Grazioli vrnil v Ljubljano.
Zlata masa prelafa Janeza Ev. Kalana
Ljubljana, 27. julija. Danes le zapel svojo zlato mašo v kapeli Zavetišča sv. Jožefa veliki slovenski oznanjeva-lec Resnice in najagilnejši delavec za preporod našega naroda, e. prelat Janez Kalan. Pred
oltar ga je spremila zelo dolga vrsta njegovih stanovskih tovarišev. G. prelat je izrazil željo, da mu nai ne bi nihče ob tej priliki pridigal. »Ne bi mogel prenesti pred oltarjem, če bi mi kdo kadil.« Rajši se je sam oglasil in govoril o lepoti in težavah duhovniškega stanu, govoril je prisrčno in iskreno, da so poslušalcem stopile sol^e v oči. Lepa slovesnost je potekala v pristnem slovenskem cerkvenem slavnostnem okolju. Kot cerkev velika kapela je bila s cvetjem in venci ozaljšana, domači pevski zbor je nastopil s skrbno pripravljenimi pesmimi in tudi slovenskega pritrkavanja ni manjkalo. Pri kosilu v domači dvorani je bil g. prelat vseeno prisiljen slišati vrsto čestitk in res zaslužene pohvale. Pozdravil ga je predvsem faran iz župnije, kjer je g. prelat nastopil po novi maši prvo službo (Dol pri Ljubljani), g. kanonik Šimenc. Za priložnostno deklamacijo, ki jo je sestavila prednica Zavetišča č. s. Filipina, so se vrstile cerkvene in narodne pesmi, s katerimi je nastopil domači pevski zbor. Jubilanta so prišli pozdravit in ostali v skupni družbi mi-sijonar-zlatomašnik g. Iv. Zdravlič, vizitator misijonarjev g. Sedej in superior g. Čontala. Tako so bili navzoči kar štirje zlatomašniki: poleg prelata zlatomašnika še šmartinski župnik svetnik Šare, kanonik Sokolovič in misijonar Zdravlič. — Jubilantu želimo, da bi v polnosti zdravja dočakal svojo biserno mašo!
Vodovod za Belo Krajino se zopet gradi
Že pred leti se je začela graditev obsežnega skupinskega vodovoda za Belokrajino, ki je redno hudo trpela na pomanjkanju zdrave pitne vode. Belokranjci so si sicer pomagali s kapnicami, ki pa marsikdaj niso zadoščale. Ko so bile kapnice prazne — to se je največkrat zgodilo ob poletnih sušah je za Belokranjce nastopilo hudo trpljenje, saj so morali vodo dovažati iz najbližjih strug. Poleg tega, da ob suši oskrba z vodo zahteva veliko dela in nepotrebnih stroškov, pa nastopa za Belokrajino tudi nevarnost epidemij. Rečna voda ni vedno zdrava in če se začne v takem času širiti nalezljiva bolezen, jo je prav zaradi pomanjkanja zaradi pitne vode težko zatreti.
Zato je bil izdelan načrt za veliki belokranjski skupinski vodovod. Pred leti so se že začela dela, ki so obsegala takoiinenovano prvo in drugo etapo. Pri tem so bili v občini Radatoviči zajeti studenci Rajakoviči ter je bil ob zajetju dograjen velik rezervoar za 100 kubičnih metrov vode. Odtod je bil napeljan cevovod mimo vasi Kuljavi, izpeljana je bila oskrba vasi Kuljavi z vodo, cevovod pa je bil podaljšan v bližini Radatovičev. Letos se je začelo tretje gradbeno razdobje, ki se sedaj nadaljuje po naklonjenosti Eksc. Visokega Komisarja, kateri je naročil, da se to važno gradbeno delo, od katerega zavisi tudi zdravje belokranjskega prebivalstva, čimprej izpelje. Sedaj
gradijo 450 m dolg odcep v vas Radatoviči ter nadaljujejo s polaganjem glavnega cevovoda skozi vasi Pilatovci in Goleši. Cevovod bo še letos položen do vasi Malo Lešče, ki leži že v občini Metlika-okolica. V celoti bo letos položen 2.300 m dolg glavni vod, hkrati pa bodo zgradili rezer-var v bližini vasi Pilatovci ter glavni rezervoar za 100 kubičnih metrov na Glavici. Odtod se bodo oskrbovale z vodo vse vasi severno od Metlike.
Za četrto gradbeno razdobje so bile cevi že naročene in bo zato tudi ta del vodovoda mogoče izpeljati. Nadaljevanje gradbenih del naj bi oskrbelo z vodo Brezovico in Bošinjo vas, glavni vod pa bi šel še naprej do državne ceste Novo mesto —Metlika. Ob cesti bo nedaleč od glavnega veda postavljena izlivka, na kateri bodo lahko prebivalci iz bližnje in daljne okolice točili zdravo pitno vodo v sode in jo prevažali na svoje domove takrat, ko jim bodo kapnice odpovedale. Prav s tem bo v veliki meri olajšana stiska prebivalstva ob sušah in bo dosežen velik korak naprej, četudi vsega razsežnega programa ne bo mogoče takoj izpeljati. Od glavnega voda bo pri vasi Brezovici zgrajen še poseben odcep do vasi Gabrovee, ki ima zelo slabe prometne zveze in daleč do tekoče vode. Belokranjsko prebivalstvo je cd srca hvaležno, da so se začela nadaljevati ta, za napredek In zdravstveni razvoj Bets Krajine tako pomembna gradbena dela.
Italijanščina brez učitelja
Da ustrežemo željam na$ih učenk in učencev, ki si žele nekoliko oddiha, smo sporazumno z našim g. sotrudnikom, ki je tudi za nekaj dni službeno iz Ljubljane odsoten, sklenili, da nadaljujemo z italijanskimi lekcijami šele dne 18. avgusta t. 1.
Za ta čas želimo našim zvestim učenkam in učencem prijeten odmori
Spori
Namizni teniški turnir SK Korotana
Prvi propagandni table-tenis turnir, ki ga je razpisal SK Korolan za soboto in nedeljo 26. in 27. t. m., je lepo uspel. Če upoštevamo, da se turnirja niso mogli udeležiti mnogi stari znanci, je bila zasedba kar zelo velika. Poleg prireditelja so sodelovali še SK Mladika, SK Hermes z bivšim državnim prvakom Marinkom in nekaj Zagrebčanov. Posamezne discipline so izpadle takole:
1.	Ncverificirani juniorji (10 igralcev): 1. Jan-kovič (Korotan), 2. Potočnik M. (Korolan), 3. Hočevar (Rakovnik).
2.	Neverificirani seninrji (18 igralcev): 1. Ba-jec (Mladika), 2. Kamenšek, 3. Biber.
3.	Moštva (8 moštev): 1. Hermes (Marinko— ■ Rogataj), 2. Mladika (Strojnik—Belak, 3. Korotan | II (Bradeško—Gabrovšek).
4.	Douhle (9 parov): 1. Hermes (Marinko— Bogataj), 2. Korotan I (Lackner—Strojnik), 3. Korotan II (Bradeško—Gabrovšek).
5.	Scniorji (16 igralcev): V kvart finale so se plasirali: Marinko, Strojnik R., Strojnik A., Bogataj. Marinko je dobil vse igre in zasedel prvo mesto. Oslali trije so dobili vsak po eno igro, zato je žreb določil 2. mesto Strojniku R. (Mladika), 3. mesto Strojniku A. (Korolan), 4. mesto Bogataju (Hermes).
Discipline so si hitro sledile in zato je turnir lahko končal v nedeljo ob 14. Igralce je sicer nekoliko motila vročina, vendar ni bistveno vplivala na rezultate. Presenečenj prav za prav ni bilo. Med neverificiranimi juniorji je z lahkoto zmagal talentirani .Tankovič, pri seniorjih pa Ba-jec. Kamenšek in Biber, ki sta dosegla tretje mesto, sta nova igralca, ki bosta po rednem treniranju lahko postala zelo dobra igralca. V moštvih je bila borba med Mladiko in Hermesom precej dramatična, saj je Strojnik premagal Marinka in je šele Bogataj z zmago nad Belakom priboril Hermesu prvo mesto. Med scniorji si je Marinko seveda brez težave osvojil prvo mesto. Ali res ne bomo dobili igralca, ki bi mu bil enak? Ostali igralci so bili precej enaki. Presenetil je Bogataj z odličnimi drivesi, Korotanca Bradeško in Lak-ner pa očividno nista imela »dneva«. Posebno Bradešku se pozna poman jkanje treninga ... Zmagovalci posameznih disciplin so sprejeli lepe diplome in praktična darila. Želeti bi bilo. da bi se podobne prireditve vršile čim pogosteje, kar bi imelo za napredek tega športa gotovo velik pomen!
Juniorski in seniorski miting SK Ilirije
V soboto zvečer ob 6 je bil na letnem telo-vadišču v Tivoliju po krajšem odmoru zopet lahkoatletski miting. Med publiko zanj ni bilo pravega zanimanja in udeležili so se ga le redki gledalci. To pa je za Ljubljano navadno in marsikdo se čudi, da spričo tako dobrih atletov, ki so vedno na startu, v vsej Ljubljani ni več ljudi, ki bi se zanimali za njihove nastope. Miting je po-setil tudi zastopnik CONI g. Bugatti. Organizacija tekmovanja je bila zelo dobra, vse discipline so bile točno ob določenem času in se je miting končal le s prav majhno zakasnitvijo. Po atletih sta bila najbolje zastopana le dva kluba, Ilirija in Planina, ki sta priajvila za tekmovanje vse svoje najboljše atlete. Hermes so zastopali samo maloštevilni tekmovalci. Ostali njegovi atleti se najbrže čuvajo za važnejše nastope.
Discipline na programu so bile mešane. Prva je bila tek 60 m zapreke jun. Nastopila sta samo dva tekača. 1. Jagcr (I) 9.4, 2. Gole (P), diskvalificiran).
Kladivo sen. Za to disciplino je vladalo veliko zanimanje, nastopil je namreč prvič naš najboljši metalec kladiva inž. Stepišnik. Zmagal je z odličnim rezultatom in bo letos prav gotovo zboljšal svoj najboljši rezultat (54.64 m). 1. Inž. Stepišnik 51.37 37 m, 2. Skaza (I.) 36.21 m, 3. Zupančič (I.) 34.39 m.
Skok v višino jun. V tej disciplini je dosegel Milanovič najboljši letošnji rezultat, ki je za juniorja odličen. 1. Milanovič (I.) 180 cm, 2. Ču-ček (H.) 170 cm, 3. Drganc (P.) 160 cm. Izven konkurence je skočil Šuman 165 cm. V tej disciplini imamo kopico zelo dobrih skakačev, med katerimi se bo še razvijala ostra konkurenca.
Tek 300 m jun. 1. Gole (P.) 40.0, 2. Krenčič (I.) 40.1, 3. Novak (I.) 40.9.
100 m I. predtek: 1. Zupančič (H.) 11.8, 2. Mravlje (P.) 12.0, 3. Mencinger (I.) 12.8.
100 m II. predtek: 1. Bratož (P.) 11.7, 2. Tav-zes (I.) 12.0, 3. Urbane (H.) 12.4.
1500 m sen.: Odlični Košir je tekel zopet brez konkurence in dosegel letos svoj najboljši rezultat. Na prvem nastopu na boljši progi in v hujši konkurenci bo Košir naš prvi tekač, ki bo pretekel 1500 m v času pod 4 min. 1. Košir (P.) 4.08, 2. Obršek (I.) 4.18=/», 3. Kien (P.) 4.201/«.
Met kopja jun.: 1. Milanovič (I.) 42.45 m, 2. Košir (I.) 41.65 m, 3. Vehar (1), 41.05 m.
Skok s palico sen.: 1. Šega (I.) 3.20 m, 2. Pri-bovšek (I.) 3.20 m, 3. Lubej (H.) 2.90 m.
Met krogle sen.: 1. Zupančič (I.) 12.34, 2. Inž. Stepišnik (I.) 11.73, 3. Pribovšek (I.) 11.54.
Tek na llM) m finale jun.: 1. Bratož (P.) 11.6, 2. Zupančič (H.) 11.8, 3. Tavzes (I.) 12.0.
Skok v daljavo jun. Tudi tu jc z zelo dobrim rezultatom zmagal odlični junior Bratož. 1. Bratož (P.) 6.30 m, 2. Nabernik (P.) 6.28 m, 3. Ja-ger (I.) 5.80 m.
Skok v daljavo sen.: 1. Lončarič 6.27 m, 2. Bačnik 6.17 m, 3. Polak in 4. Račič 6.70 m.
Met diska jun.: 1. Vehar (I.) 35.39 m, 2. Rus (P.) 34.29 m, 3. Košir (I.) 32.21 m.
Tek 1000 m jun.: 1. Sedej (P.) 2.54, 2. Zupan (P.) 2.54«/«, 3. Klasinc (I.) 3.04«/«.
Statota 4X100 m jun.: 1. Planina (Gole, Mravlje, Bratož, Nabornik) 47.8, 2. Ilirija (Tavzes. Krenčič, Mencinger, Jager) 47.9, 3. Hermes (diskvalificirana zaradi prestopa pri predaji).
Miting je odlično uspel, doseženi rezultati so zelo dobri in pri vseh se opaža zadovoljiv napredek. Ilirija in Planina pa imata zelo dober juniorski naraščaj, ki bo po primernem daljšem treningu še močno zastopal oba klubn. — (Kratice pomenijo: (I.) Ilirija, (H.) llennes in (P.) Planina.)
Pojdimo za sv. Očetom
Že večkrat smo naglašali papeževe besede, ki jih je bil poglavar vsega krščanskega sveta zadnje dni večkrat izrekel na naslov vseh krščanskih ljudi. O blnkoStih je za 50 letnico Leonove delavske enciklike »Reriim novarum« iincl daljši govor, kjer se je v pretresljivih besedah spominjal žrtev uničevalne sedanje vojne. »Čeprav — jc dejal — je Rimu doslej bilo prizaneseno z vojnimi grozotami, vendar prihaja k nam odmev uničevalne vojne: objokovanje mrtvih, skrb za pogrešanimi, hrepenenje ujetnikov, jok vdov in sirot, pregnanstvo izgnanstvo, pomanjkanje preseljenih, ki so ostali brez strehe... Vsi (i vzdihi v vseh jezikih so našli pot do naših ušes...« Nato sveti Oče v imenu Kristusove Cerkve prosi pomoči za vse to gorje.
Lepo in pretresljivo je, kar v zvezi s tem papeževim govorom beremo z Goriškega, kjer jc komenski dekan g. Kos svojim vernikom oznanil te papeževe besede ter jim naglasil tole misel: Vojna je našim krajem prizanesla, drugod po svetu, tudi v naši bližini, pa so kraji in ljudje, ki jih je obiskalo veliko vojno gorje. Zato dekan kliče svoje kraševske vernike na pomoč trpečim bratom. Ta vzgled komenskega dekana je prevzel goriškega nadškofa, kateri je nabirke za vojne žrtve oznanil v vsej goriški nnd.škofiji. Zbrana sredstva bodo poslana sv. Očetu v Rim. odkoder bodo poslana tja, kamor so bila namenjena.
V tem se vidi tista bratska zavest skupnosti, katera jc toliko lepša in plemenitejša, ker v tem dejanju vidimo radovoljni sinovski odziv na Očetovo vabilo ter smo ponosni, da so naši bližnji rojaki dali tak prelep vzgled tudi drugemu svetli, knko je treba dandanes iti za Očetovimi besedami, ko gre olajšati vojno gorje.
Stojimo v sredi vsega tega vojnega gorja, ki ga deloma sami doživljamo, če ne drugače, pa vsaj naša srca trpe, ko vidimo okoli in okolf nas po svetu trpeti tiste, kateri so nam in nam morajo biti naši bližnji in najbližji'. Bolj ko kdaj prej sc zavedamo tiste rcsnice. da sveta Cerkev niina v roki sredstev, da bi bila mogla vnaprej preprečiti vse to, kar se zdaj okoli nas dogaja, ker svet pač ni hotel poslušati njenih opominov in prošnja, kakor se tudi mi sami kot ljudje in kot člani naroda, kateremu pripadamo, v ninogočem nismo hoteli ukloniti njenim svetim navodilom. Gorje, ki je zdaj na svetu, je človek sam poklical nase in na narode. Bodimo vsaj zdaj, ko je trpljenje nad nami in v nas samih, poslušni besedam svoje Cerkve ter ne zaprimo svojih src Očetovim besedam, če hočemo, da bo to gorje minilo, da bo prineslo tudi svoje sadove za nos kot kristjane in Slovence.
Trpljenje, ki je prišlo nad ljudi in narode, naj prinese očiščenje in spoznanje, da večnih duhovnih vrednot, večnih božjih resnic človek ne sme nekaznovan teptati, marveč jih mora spoštovati. Varuh teh vrednot je sv. Oče. Naša dolžnost je hoditi za njim in ga poslušati. Verni Slovenci, pojdimo za njim!
■■■nBBaBnHMna
Komisija za urejanje valutnih sporov je končala svoje delo
Eksc. Visoki Komisar je sprejel komisijo, ki jo je imenoval za urejanje sporov, ki so v zvezi s poslednjo izmenjavo dinarjev, ki so bili v obloku v Ljubljanski pokrajini v lire. Komisija je že zaključila svoje delo in je podala Visokemu Komisarju poročilo o doseženih rezultatih. Eksc. Grazioli je razpustil komisijo in je naglasil, kako nadvse pravično in pošteno je dovršila svoje delo. Izrazil je članom komisije svoje zadovoljstvo z opravljenim poslom.
Zakladni boni
Ljubljanska sekcija Kraljeve zakladnice (Banca d' Italia) ]e brezplačno izdala redne zakladne bone, ki so bili v javnosti zelo ugodno sprejeti. Zakladni boni se obrestujejo:
Po 3.25% če zapadejo v enem ali dveh mesecih, po 3.75%, če se glase na rok 3 do 4 mesecev, po 4.25%, če zapadejo v 5 ali šestih mesecih, po 4.75%, če zapadejo v 7 do 9 mesecih in po 5%, če se glase na rok od 10 do 12 mesecev. Obresti se kupcem bonov izplačajo naprej takoj ob nakupu.
Kaznovani trgovci in obrtniki
Oddelki kraljeve policije, ki jim je poverjeno tržno nadzorstvo, 60 zadnje dni ugotovili, da so naslednji trgovci in obrtniki prekršili določbe o cenah, ker so prodajali po višjih cenah: Anton Keber, mesnica, Poljanska c. 44, Josipina jelene, mesnica, Celovška 54, Rudolf Velepič, sadje. Sv. Jerneja 25, Marija Oset prodajalna čevljev, Gajeva 3, Anton Gutr.ik, mesnica, Tržaška 73, Viktorija Kmet, <r0-stilna, Celovška 99, Marija Rejc, gostilna. Celovška 66, Ivana Vidmar, gostilna, Sv. Jakoba trg 5, Alojzij Klavžar, čevljar, Vošnjakova 4, Josipina Čuden, gostilna, Mestni trg 13, Štefanija Dolcnc, mesnica, Zaloška 24, Josip Drobnič, trgovec z lesom, Tržaška 11, Jernej Černe, gostilna, Dalmatinova 15, !o-sip Karba, gostilna, Miklošičeva 3, Ana Miholič, gostilna. Sv. Petra nasip 31, Josipina Slamič, gostilna, Gosposvetska 6. Vsi so bili prijavljeni sodnim oblastem.
Nadalje so bili kaznovani z globo naslednji trgovci in obrtniki, ker niso izobesili cenika: Blaž Grah, 6večarna, Florijanska 1, Konrad Brczovšek, gostilna, Komenskega ulica 27, Marija Glavan, gostilna, Tyrševa 37, Anton Baje, gostilna, Maren-čeva 5, Helena Magister, gostilna, Celovška 143,
tra nasip 27, Marija Seunig, prodajalna čevljev, Stari trg 7, Helena Adamič, vrvi, Sv. Petra c. 31.
Nadalje so bili prijavljeni sodni oblasti naslednji trgovci, ki bodo morali po odredbi Eksc. Visokega Komisarja prekiniti svoje poslovanje in zapreti svoje lokale za 3 do 10 dni: Karel Rosen-wirth, gostilna, Tyrševa 12, Milenko Lozič, gostilna, Gledališka 2, Neža Štular, mlekarna Tyrševa 39, Antonija Skrjanc, mesnica, Kopališka 8, France Dubanovič, pekarna, Klunova 11, Ivan Avšič, manufaktura Prešernova 3.
Vsi kaznovani trgovci in obrtniki so dolžni izplačevati plače vsemti 6vojemu osebju v času, ko so njihovi lokali zaprti.
Naročajte »Slov. koledar«
Zastopniki! Pridobite čim več naročnikov za »Slovenčev koledar« !
^Aodhte novice
Koledar
Torek, 29. julija: Marta, devica; Feliks II., papež in mučenec; Beatrika, mučenica.
Sreda, '50. julija: Abdon in Senen, mučenca; Julita, mučenica; Maksima, devica iu mučenica.
m
—	Preuredite napise in table! Rok za preureditev napisov in tabel v smislu naredbe Visokega Komisarja z dne 4. 6. 1941 (Službeni list z dne 7. 6. 1!)41, it. 37-42) poteče dne 31. julija 1941. Zbornica za trgovino in industrijo opozarja vse interesente, da preureditev izvrše v določenem roku, ker zapadejo sicer deaarui kazni od 380 do 3S00 Lir.
—	Sanitetna artoknlona v Žužemberku. V petek, dne 25. t. m. je obiskala Žužemberk, v nekaterih krajih ljubljanske pokrajine že znana sanitetna avtokolona. Ureditev zdravstvenih naprav na dveh ogromnih in skrajno modernih avtobusih kakor tudi odlično poslovanje zdravniškega osebja sta nas povsem presenetila. Zanimanje za to ustanovo je bilo med prebivalstvom naravnost ogromno. Gg. zdravniki so delali skoraj nepretrgoma od zgodnjih dopoldanskih ur pa do poznega večera. Pregledanih je bilo v Žužemberku 1424 in v Šmihelu 794 ljudi, skupno 2218 prebivalcev. Ostale so pa še cele vrste ljudi, ki niso prišle na vrsto. Žal, da ni mogla ostali kolona zaradi določenega razporeda še par dni pri nas. Za veliko delo, ki ga je izvršila pri nas ta potujoča zdravstvena kolona, smo dolžni hvaležnost in zahvalo predvsem Duceju Mussoliniju, nadalje gen ravnatelju narodnega zdravja Eksc. Petragnaniju, Vis. Komisarju Eksc. Grazioliju kakor tudi ljubeznivemu g. ravnatelju Cav. dr. Duceju in vsemu zdravniškemu osebju, ki je ob vročini in naporu neumorno vršilo preglede in dobrohotno dajalo potrebnim zdravniške nasvete.
—	Italjanski tečaji se vrše neprekinjeno dalje. Vstop še mogoč. Trgovsko učilišče Robida, Ljubljana, Trnovska ulica 15.
—	Vincencijeva konferenca za akademike se zahvaljuje vsem dosedanjim dobrotnikom in obenem prosi za blagohotno naklonjenost tudi med počitnicami, Ha bo mogla podpirati mnoge akademike, ki ne morejo na svoje domove, in zbirati sredstva za jesen in zimo. — Vincencijeva konferenca za akademike, Semeniška ulica 2-11. št. ček. nič 15.838.
—	Ponedeljkovo deževje je bilo vsem dobrodošlo. Soparica zadnjih dni je hudo motila vse prebivalstvo, saj je bila tako ležka in neznosna, da so i komaj čakali spremembe vremena. Medtem ko je meščanom v poletnih dneh vseeno, če dežuje ali ne, je pa velika večina prebivalstva iz povsem razumljivih razlogov dež že prav težko pričakovala. Vsi posestniki malih vrtov so z veliko muko zalivali grede, ki se nikakor niso mogle napiti vode. Se bolj hudo pa je bilo kmetom, ki so že posejali ajdo, katera je letos mnogo bolj v ceni. Prav zaradi tega je bila posejana precej večja površina njiv z ajdo, kakor druga leta. Da bi pa ajda dobro in hitro vzkalila. je bil nujno potreben dež. Dežja so težko čakali kmetje tudi zato, da bi mogli posaditi peso. Zato je bilo ponedeljkovo deževje pravi blagor za vse naše podeželske kraje.
—	Izšel je nov Žepni italijansko slovenski slovar. Sestavil dr. Janko Tavzes, obsega 250 strani, 15.000 besed. Cena 16 lir. Knjigarna Ant. Turk, nasl., Ljubljana, Pražakova ulica 12.
—	Namesto venca na grob blagopokojnemu upravitelju gospodu Bregantu Mihaelu je poklonilo učiteljstvo v Sostrem Učiteljskemu odboru za socialno pomoč 100 L. Prisrčna hvala! Odbor.
—	Zeleni fižol se izvaža. Sedaj je na Primorju sezona za obiranje in prodajo fižola v stročju. Iz vseh krajev Tržaške pokrajine in Istre dovažajo v Trst ogromne količine zelenega fižola, ki je letos zaradi ugodnega, ravno primerno deževnega vremena krasno obrodil. Na tržnici pri kolodvoru Campo Marzio v Trstu se trguje s fižolom na veliko. Sem ga dovažajo kmetje in prihajajo kupci. Letos ima zelen fižol dobro ceno, ker se ga veliko ijzvaža. Precej ga gre v Ljubljansko pokrajino, veliko v notranjo Italijo, največ pa v Nemčijo, >-.d koder prihajajo vedno večja naročila za ližol v stročju.
—	Veselo življenje v tržaškem »Pratru«.
Vzdolž ceste Via Traiana, nad železniško postajo Campo Marzio in kopališči Ansonia in Savoia =e js pred nekaj dnevi naselil tržaški »Prater«. Iz Milana, kjer so sodelovale na tamošnjem velesejmu, so prispele v Trst dolge kolone stanovanjskih voz s konjsko in motorno vprego, se ustavile v Via Traiana ter je v nekaj dneh zrastlo tu iz tal celo mesto velikih in manjših šolorov. cirkuških aren, 6trelišč in raznovrstnih drugih zabavišč, največja atrakcija pa je vratolomna železnica, po kateri drvijo vozički z ljudmi navzgor in navzdol. V tem veselem šotornem mestu se sedaj razvija ob večerih razposajeno, pisano in živahno tržaško življenje, pri katerem sodeluje staro in mlado.
—	Vreme. Sv. Jakob je bil podnevi sončen in jasen. Ponoči okoli polnoči pa se je vlila nad meslom in tuintam v okolici kraška ploha. Padlo je v nekaj minutah I m/m dežja. Sobota je bila vroča. Najnižja jutranja toploto je bila od meteorološkega zavoda zaznamovana s +17.8 stopinj C, najvišja pa s +29.2 stopinj C. Nedelja je bila brez dežja, toda popoldne so se začeli na jugozapadu zbirati gosti, kopieasti oblaki V nedeljo je bila najnižja jutranja toplota +17.9 stopinj C, +27 stop. C. V ponedeljek 2«. t. m. zjutraj je bil v Ljubljani skromen naliv. Deževati je začelo, kakor je to začrtal ombrograf. točno ob 3.tO zjutraj In je dežilo tja do 5 zjutraj. Po presledku je padlo do 7 zjutraj 3 6 m/m dežja. Dopoldne je rlelj časa močno deževalo. Hujši nalivi in nevihte s treskom in gromom so se vrstili tako v petek ponoči, kakor v ponedeljek zjutraj po raznih krajih Notranjske. Okolj 5 zjutraj je bila najhujša ploha tako, da celo potniški avtobusi niso mogli kreniti proti Rakeku ob uri voznega reda. Tudi lani je bil prav na 28. julija silrn jutranji naliv, ko je v dveh urah padlo celo 46.5 m/m dpžia. Takrat «0 se vrstile najhujše plohe okoli Vrhnike in Polhovega gradca.
—	Verižniške in navijnlskp zadeve. Okrajno sodišče v Ljubljani je pretekli teden po seznamu o tekočih verižniškili in navijalskih zadevali zaznamovalo, da je bilo še 28 zadev tekočih in da so bile nekatere končno rečene in izrečene sodbe, ki so postale pravomočne. Na novo so bile 3 osebe ovadene zaradi prekoračenja cen. določenih od oblasti. Izrečenih je bilo v zadn jem času 6 oprostitev, 5 oseb pa je bilo obsojenih na večje ali manjše zaporne in denarne kazni. drž. tožiistva odnosno od obtožencev je bilo podanih 11 prizivov.
Rdeči križ poroča
Prosimo, da se g. Klavora Ado, Ambrožev trg
št. 3-11, nujno zglasi v načelstvu poizvedovaloega oddelka od 10. do 12. ure in prinese s seboj fotografijo. — Mestno poglavarstvo v Bosanskem Novem javlja, da se nahaja živ in zdrav v Bos. Brodu g. Hvale Štefan in naproša svojega sina Vladimiru, da pride po možnosti čimprej v Bos. Brod k očetu.
Na poizvedovalni oddelek je prišlo nekaj obvestil o pogrešancih Svojci naj jih dvignejo v pisarni na Miklošičevi cesti 22 b: Brešič Mi-ci. Krmelj Franc, Miha j lica Vel.jko, Vidmar Franc, Živec Mihael. Osebe, ki so pisale sledečim naslovljencem, naj se zaradi odpreme pisem zglase v naši pi>arni: Rodbina Kersnik, Kersnik Mici. Oiip Marica, Požareva Vera, Sin k Nada, šink Stevo, Ziher Matevž, Zupan Janez.
Pošto naj dvignejo: Cuznar Mirni, Frančiškanska ulica, čandor Jula, Hribernik Stanko, kostova 7, Kneisel Andreja, Vrhovčeva t+, Kosti dr Janko, Pokojninski zavod. Kotnik Hajko. K111 n Jaka. Cigaletova 3, Kraker Bet-ka. Slapničarjeva 8, Novak Frančiška, Komen-skega 36, Preme Rafael, Jugoslovanska knjigarna, Selan Frane, mesar, Sušnik Fanika, kavarna limona, liepanšek Ililda, Stan in dom, Slapar, Šlajmerjeva 1, Valušnik Franc, šiška, šibenik Janez. Glavni kolodvor, \Voixl dr. Bruno, Zuu«n Ivan. Glavni kolodvor, Živkovič Čiro
Ljubljana
1 Dovoljen je sprejem arionskih pošiljk za
Hrvatsko, Črno goro, Grčijo in Turčijo. Za Črno goro se smejo sprejemati samo navadne pisemske pošiljke vseh vrst, ne pa še priporočene.
1 Stolna Elizabetna konferenca se v imenu svojih podpirancev iz srca zahvaljuje velecenjeni gospe Mariji dr. Kocmutovi za 50 lir, ki jih je blagovolila podariti za podpiranče te konference v spomin in namesto venca na grob blagopokojne gospe Marije Drsnovičeve. Bog obilno plačaj!
1 Popravni izpiti! V učni tečaj, ki se prične 1. avgusta za zamudnike, vpisuje g. Bombač na Poljanski gimnaziji.
1 Darilo. Gdč. .losipina Tomažič je podarila znesek 50 Lir za invalida brez sredstev in za siromašnega dijaka.
1 V počastitev spomina umrle ge. Hedvike Ka-linove je podarila družina Vidic v Ljubljani L 100 Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč. Najlepša hvala.
I Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč, je daroval neimenovani po g. F. Novaku, trgovcu v Ljubljani, Kongresni trg, L 1000. Najlepša hvala.
1 Stavba mineraloškega instituta lepo raste. Gradbena dela na stavbi mineraloškega instituta ob Aškerčevi ulici se razvijajo z vso naglico. Po naročilu Eksc. Visokega Komisarja naj bi ta vseučiliška zgradba prišla čimprej pod streho, tako da bi se mogla začeti tudi vsa številna obrtniška dela, potrebna za dokončno ureditev zavoda. V kratkem času je stavba zrasla z višine kletnih prostorov do drugega nadstropja, kateremu sedaj ob Aškerčevi ulici že betonirajo stebre nosilce, na katerih bo slonel strop nad drugim nadstropjem. Trakt ob Snežniški ulici in trakt na dvorišču sta dograjena do višine prvega nadstropja, pri čemer so tudi že za-betonirani železobetonski stropi nad prvim nadstropjem. Prihodnji mesec bo dograjeno že v celoti tudi drugo, torej zadnje nadstropje, nakar ba.Jp začeli sestavljati strešno ogrodje. Preden bo nastopilo jesensko deževje, bo stavba že pokrita in zavarovana pred močo, ki na pol dograjenim stavbam še največ škoduje. V zimskih mesecih pa se bodo nadaljevala v notranjosti stavbe številna obrtniška dela.
1 0 novem mostiču čez Gruberjev prekop pod Golovcem so vsi ljubljanski dnevniki objavili poročilo z magistrata, da bo odprt čez 14 dni, ker je naposled prišla železna ograja in bo ob lepem vremenu gotovo tudi ves most asfaltiran ter sploh vse pripravljeno za izročitev mosta prometu. Ze drugi dan smo pa v nekem ljubljanskem dnevniku, ki je prejšnji dan dobesedno objavil to poročilo, spet brali vprašanje »Kdaj bo odprt novi most pod Golovcem?« Iz tega nepotrebnega vprašanja se pač zrcali vsa nestrpnost Podgolovčanov in naše javnosti sploh, kako težko čaka na ta most in kako bo Ljubljančanom ustreženo z njim. Zato pa spet ponavljamo zagotovilo, da bo lepi mostič čez Gruberjev prekop gotovo oprt že čez 14 dni, če ne bo n. pr. prevelikega deževja ali kake druge nepremagljive ovire. Danes mostič že asfaltirajo ter je vse pripravljeno za naglo nadaljevanje del, da izrazi nestrpnosti in dokazi nepoučenosti o stanju del pri mostiču res niso več potrebni.
1 Prvovrsten goriški krompir je v ponedeljek mestni preskrbovalni urad spet začel prodajati na svoji stojnici na Vodnikovem trgu Ker v petek in soboto na mestni stojnici ni bilo krompirja, je cena pri drugih prodajalcih takoj poskočila. Novo poši-iiatev goriškega krompirja prodaja mestni preskrbovalni urad po 1.60 L in, čeprav so ga začeli prodajati šele pozno dopoldne, so ga gospodinje pokupile prav velike množine, saj je res krasen in debel ter znatno cenejši kot drugi uvoženi krompir.
1 Maksimalne cene za povrtnino in razne sadeže je mestni tržni urad po pooblastilu Visokega Komisariata določil za ta teden dogovoruno z zastopnicami gospodinj, prodajalk in tudi v soglasju s predstavniki naših zelenjadarjev. Po določitvi teli cen ne sme v Ljubljani nikdo prodajati navedenih pridelkov po višjh cenah, pač pa lahko pričakujemo, da se bo nekaj pridelkov med tednom še pocenilo. Za ta leden določene maksimalne cene so naslednje: novi domači krompir (rožnik in »Bintje« 1.60 L., domači kifelčar 1.80 L., koleraba 1.20 L„ rdeča pesa 1.50 L., 6tročji nizki fižol 1.50 L., domači visoki fižol 3.50 L., rdeči korenček brez zelenjave 2.50 L., rumeno korenje brez zelenjave 1 L., zelj-nate glave 1 L., ohrovt 1.20 L., glavnata solata 2 L, kumare 1.80 L., kilogram kumaric za vlaganje, in sicer srednje velikih kumaric, ki jih gre okrog 30 komadov na kilogram, 3 L, n cena majhnih kuma, ric, ki jih gre okrog 125 na en kg, je 8 L., velike jedilne buče 0.50 L., majhne bučke (cuketel za polnjenje 3.50 L., čebula 1.30 L., češenj 2 60 L., luščen grah 7 L., grah v stročju 3 L., mehka špinača 3 L., trda špinača 7 L., kislo zelje 3.50 L. Vse doslej naštete cene veljajo samo za kilogram. Liter lisičk ne sme veljati nad 1 L., liter suhih namiznih malin 4 L, a cena mokrih malin za vkuhavanje je 4 L za lkg. Pazite torej pri nakupovanju na razliko, ker se suhe namizne maline prodajajo na liter po 4 L„ a mokre maline za vkuhavanje se prodajajo na kilogram po 4 L. Te cene so obvezne tako za prodajalke kakor za gospodinje ier bo vsaka kaznovana, , če bi prodajala ali tudi kupovala navedeno blago
po vižjih cenah Prepovedano je tudi vmalavanj* v pogajanja za ceno, še prav posebno pa otipavanje blaga. Spet moramo opozoriti vse kupovalke na strogo naročilo tržnim organom, da morajo vsako gručo okrog prodajalk takoj postaviti v vrsto.
1 Uro pred justično palačo popravljajo. Na ka-menitih postavkih sta postavljena dva železna stebra. Na eni strani je ura, ki kaže dnevni čas, na drugi strani pa ura, ki kaže dneve v mesecu. Zadnji čas je ura z dnevnim časom postala popolen invalid. Uprava justične palače se je sedaj odločila, da to uro, ki naj bi bila merodajna za vse stranke, imajoče svoje posle na sodišču, do temelja popravi, preuredi in obnovi, da bo kazala točen čas.
1 Domače breskve na trgu. Kraii okoli Sostrega, Dobrunj in višje v hribih so znani po svojih lepih, dobro gojenih sadonosnikih. V soboto je prinesla na trg, ki je bil drugače izredno razgiban, neka kmetica prve domače breskve naprodaj. Bile so po 5 lir kg. Tudi v ponedeljek je bilo naprodaj nekaj breskev iz sostrske okolice po gornji ceni. Naprodaj je bilo nekaj lisičk po 1.50 lir za liter, dalje borovnice po 2 liri liter in maline po 4 lire liter. Letos so prinesli iz litijskih hribov fantje in dekleta prav mnogo lepo dišečega lavendla ali trave — sivke po domače. Za šopek dišeče sivke so zahtevali 1 liro
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Dunajska cesta 43, mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
Iz Ribnice
Oznoiena zemlja obeta srednje dobro letino.
Potnik, ki se pripelje z vlakom preko Grosuplja in Cušperka skozi Dobrepolje proti
Ribnici in Kočevju, se razveseli ob krasnem pogledu na nov svet in njegov pogled beži z vlakom preko rumenih žilnih njiv, ki se zlate v soncu, ter travnikov tja do Male gore s Sv. Ano in na temne smrekove gozdove na Veliki gori in na »okanienele svate«. Ribniška dolina, lepa dolina, njena s trudom oznoiena zemlja daje marljivemu našemu kmetu trdo skorjo kruha. Ko je dobra letina, še daje kruha, če le ni nesreče Pred leli je toča okleslila v Dobrem-polju sadno drevje in ga močno poškodovala, l;iko da bo šele letos malo več sadja — jabolk. Pšenica in oves leoo kažeta in bo še kruha. Ječmen so skoraj že povsod poželi. Krompirja bo dovoli, da bi le ne bilo odvečnega deževja in mokrote, da ne bi gnil. To ie za dolino najvažnejša hrana. Koruza bolj slabo kaže. Sadna letina lepo obela. Posebno jablane so bogato obložene; slabše bo s hruškami, katerim je škodoval zgodnji spomladanski mraz. Senena košnja ni bila najboljša, bila je redka. Sedaj se pripravljamo že, da bomo kosili otavo, ki kaže bol jše.
Zadnja pot Bohovega očeta. Na pokopališču pri Sv. Križu so pokopali v petek 75 letnega, daleč na okoli znanega Bohovega očeta iz Brež. Ob odprtem grobu je zapel moški zbor pod vodstvom g. Mohoriča Maksa žalostinki: »Človek, glej...,« in »Blagor mu«. Pogrebne obrede je opravil g. Zajec. Pokojni je bil dober in skrben družinski oče. Dve hčerki sta usmiljenki, en sin pa marljiv pevec cerkvenega zbora. Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje!
Sprejemi pri Komisarju na občini. Komisar g. dr. Sarncini, ki je pred dnevi prevzel posle na občini, sprejema dnevno stranke med uradnimi urami od 10 do 12 dopoldne. Že prve dni se je g. Komisar zanimal za številne pereče občinske potrebe, posebno pozornost pa bo posvetil socialnemu vprašanju lesnega in gozdnega delavstva, ki ga je v rifiniškem okraju mnojro. Ker so naši okraji bogati po lesni industriji in je ta že zopet oživela, je upati, da bo g. Komisar s svojim vplivom mnogo pri-jx>mogel, da se bo lesna industrija pri nas še ojačala in da bo izvoz lesa v Italijo vedno večji.
Cesto proti železniški postaji nameravajo tlakovati s kockami. Pred kratkim so zato že merili cestišče. S tem bo Ribnica mnogo pridobila, ker bo tako odpravljeno blato, ki je na tej cesti ob vsakem deževju.
Tečaje za italijanščino vodijo v Gorenji vasi št. 3t. čč. šolske sestre. Interesenti naj se čimprej prijavijo.
Iz Trsta
Tržaških bogoslovcev je bilo ob koncu šolskega leta 1940-41 vsega skupaj 29. Največ (14) jih je bilo v prvem tečaju, najmanj (3) v četrtem. V duhovnika je bil posvečen dne 29. junija en sam, druga dva prideta pozneje na vrsto. Bogoslovci študirajo skoraj vsi v centralnem semenišču v Gorici, dva v Rimu, eden v Vidmu.
V malem semenišču v Kopru je bilo ob koncu šolskega leta 1940-41 vsega skupaj 136 notranjih gojencev; od teh 97 gimnazijcev in 39 licejcev (zadnji trije razredi srednjih šol). Pretežno večino ima vsako leto tržaška škofija, letos 94. Po jeziku so gojenci italijanskega, slovenskega in hrvatskega rodu. Živeli so vsi v slogi. Pouk je obiskovalo tudi nekaj eksternistov.
Iz Goriške pokrajine
Vipavska mladenka utonila v Rakitniškem jezeru. Rakitniško jezero na Pivki je v nedeljo 20. |u-lija zahtevalo svojo žrtev. Skupina deklet se je šla tisto popoldne, tako nam poročajo, vozit s čolnom na Rakitniško jezero, ki radi nestalnosti in periodičnosti svojega vodovja sliči znanemu Cerkniškemu jezeru. Nesreča je hotela, da se je pri tej jjojjoldanski zabavi prevrnil čoln in ie 18 letna Crnigojeva Vida, doma iz Gradišča pri Vipavi, padla v vodo in revno utonila. Uboga Vida je služila v Primcovi trgovini v Št. Petru na Pivki, Preden je šla na Pivko, je bila zaposlena v Štekar-jevi trgovini v Ajdovščini. Pokopali so jo v torek 22 t. m. popoldne v šmihelskem |x>kopališču, Bila je dobra mladenka. Naj počiva v miru!
Njegov grob so našli. Viktor Pavsič, doma iz Zavrha, duhovnija Levpa, občina Kal na Kanalskem se ie kot 20 letnik udeležil vojnega pohoda v Severni Alriki. Pred dalje časom je bil proglašen za pogrešanega. Sedaj so njegovi tovariši pisali, da so na vojnem ozemlju obiskali njegov grob. Našli so ga pod nekim mostom ob veliki državni cesti. Nosi napis: Corporale Vittorio Pavsič. Mladi junak naj sniva v miru!
Z motornim kolesom se je nevarno ponesrečil. Na križišču državne ceste pred kolodvorom v Ajdovščini se ie hudo ponesrečil lesni trgovec g. Janez Baje z Visenj pri Podkraju. O. Baje, ki se ie z motornim kolesom peljal tam mimo. je treščil skupaj z Ribijevo korijero, si je prihajala s postaje ter z zlomljeno nogo in drugimi poškodbami obležal v nezavesti na tleh. Prepeljali so ga v goriško bolnico; no izjavah zdravnikov je njegovo stanje nevarno. Delavnemu gospodarju in očetu mnogobrojne družine želimo skorajšnjega okrevanja!
Iz Gorenjske
Prvi osrednji matični nrad v Kranju. Po na
ročilu okrožnega vodje je politični komisar za kranjski urad dr. Skalka odprl dne 18. julija Osrednji matični urad v Kranju, ki je obenem prvi tak urad v Veliki Nemčiji. Mesto Krani so za sedež takega urada izbrali zaradi njegove osrednje lege. Uredila sta ga pa: študijski svetnik dr. Frani Koschier in dr. M. Galterer s sodelovanjem prof. dr. J. Zontarja in gimn. ravnatelja v p. Fr. Korbarja. Višji štud. svetnik dr. Gatterer je ob tej priliki pozdravil navzočega političnega komisarja in druge goste ter na kratko označil nujno potrebo in važnost takega urada, ki bo v okviru nameravane raziskovalnice (Forschungsstelle) igral veliko vlogo. Politični komisar dr. Skalka, ki je zatem spregovoril tudi nekoliko besedi, je tudi naglašal, da se je izkazalo za potrebno, da se odvzamejo matrike posameznim župnijam in se dajo v varstvo in oskrbo vse rojstne jioročne in mrtvaške knjige enemu samemu uradu. V teku dveh mesecev so zbrali vse župnijske knjige iz zasedenega ozemlja biv. Kranjske v Kranju. Skupno število vseh teh matičnih knjig znaša 2094 in sicer 878 rojstnih, 593 poročnih in 623 mrtvaških. Razen tega so spravili v Kranj še lepo število priročnih zapiskov, ki bodo služili kot dragoceni pripomočki. Posamezni kraji nudijo sledečo sliko: Kranj 503, Škofja Loka 482, Radovljica 465, Kamnik 462 in Litija 182 matičnih knjig. Najstarejše župnijske matrike so dobili v Mengšu, ki segajo nazaj do leta 1584. Večina župnijskih matrik ima najstarejše zapiske iz 17. stoletja, tako n. pr. Podbrezje iz leta 1560, Smlednik 1649, Tržič 1602, Loka 1613, Dob 1606, Kamnik 1622. Matrike so vodili v prejšnjih časih v latinskem jeziku, od 188. do 19. stoletja v nemškem, nato pa v slovenskem jeziku. Pri priključitvi teh krajev Reichu vodijo sedaj matrike stanovski uradi pri občinah. Rojstne, poročne in mrtva-šk e listine za čas pred 1. aprilom t. 1. izdaja sedaj Osrednji matični urad v Kranju. Isti urad tudi potrjuje rodovnike (Ahnenpass).
Iz vojnega ujetništva se je vrnil tekstilni delavec Viktor Obet iz Besnice.
Koroška ljudska zveza je imela v zadnjem času večja zborovanja v Tržiču, Kovorju, Homcu, Radomlju in Dobu.
»Lepota dela«, organizacija, ki skrbi za snago, red in varnost v raznih obratih je pričela delovati tudi že na Bledu.
V	Mengšu je mlinsko kolo zagrabilo šestletnega sinčka mlinarja Štopana ter ga zmečkalo. Nesrečni fantek je takoj podlegel zadobljenim poškodbam.
V	Litiji zelo pospešujejo dela na cestah.
Zaradi navijanja cen je kaznoval politični
komisar v Kranju urarja Blaža Rangusa z denarno globo 1000 RM in z zaporom trgovine za 14 dni.
Nemški jezikovni tečaji so pričeli v vseh krajih zasedenega ozemlja.
V	Zgornjem Tuhinju so imeli v šoli prvo filmsko predstavo,, na kateri so občinstvu prikazali najvažnejše tedenske dogodke.
Večja skupina gorenjskih delavcev je odšla na delo na Koroško.
cJli^k
POŠTNI Pl LOT
x.
Pajčevina.
Mišek se je pripravljal na svoj prvi poštni polet.
»Ali si pripravljen, Mišek?« ga je vprašal general Kihovec.
»Pripravljen!«
»Na svidenje in srečnol Spominjaj se, da ie pošto treba raznašati ob vseh prilikah,« so bile še zadnje besede generala.
»Ne bom pozabil, gospod general,« je odvrnil Mišek. ln obrnivši se k Suhcu, je še povzel:
»Na svidenje, dragi moj prijatelj! Žal mi je, ker ne greš z menoj!«
»Bodi prepriča«, da nočem umreti!« je za-brbljal stari Suhec, medtem ko je poganjal motor.
Mišek je bil neznansko zadovoljen, ko se je dvignil v ozračje s svojo prvo pošto.
, , »Kakšen krasen dan!« si je dejal. »En sam oblak je na nebesu, a je presneto črn. Najbolje bo, da proderem kar skozi.«
KULTURNI OBZORNIKI
Baletni večer Irene in Maksa Kirbosa
Ponovno sta priredila svoj plesni večer v opernem gledališču gg. Irena in Maks Kirbos v soboto, 26. t. m. Prireditev je privabila z ozirom na globoko poletni čas in morečo soparnost sorazmerno lepo število občinstva. Tega večera se je udeležil tudi Eksc. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino g. Emilio Grazioli.
Prvi del programa je ohsegal štiri plesne točke: »Les sylnhides« na Chopinovo glasbo ter po koreografiji M. Fokina; na C. M. von NVebrovo glasbo, v koreografiji M. Fokina, po avtorju T. Gautierju sta plesalca podala v prav lepem plesu »Spectre de la rose«. Sam g. Maks Kirbos je izvedel »L'aprfesmidt d'un faune« na C. Debussy-jevo glasbo, v koreografiji W. Nižinskija po avtorju S. Mallarmdju. Straussov poznani valček »Na lepi modri Donavi« je koreografiral g. Kirbos, avtor L. Massine. Tudi to zadnjo točko prvega dela sta izvedla v isti preciznosti in lepoti kakor ostale. Drugi del programa je vseboval »Valse piquante«, o katerem sem že svoječasno povedal, da na oder Opere ne spada, prej v zabavišče. Preveč močna ni tudi »La danse de la gipsy« na Saint-Saensovo glasbo in v koreografiji M. Kirbosa. Izvajala jo je ga. Irena sama. »Nogomet« na J. Ba-reševo glasbo, v koreografiji M. Kirbosa, po avtorju Messererju je izvedel g. Maks Kirbos sam, v lepem plesu, tehnično dovršenem. Isto velja tudi za vse ostale točke. Kot dvojica pa sta bila po izrazu, po tehnični popolnosti, po lepoti, gibov in po medsebojni skladnosti najboljša v »Spectre de la rose« in v valčku »Na lepi modri Donavi«. Kot zadnja točka programa je bil Sibeliusov »Valse triste«, v koreografiji M. Kirbosa, po avtorju G. Gue.
Plesni večer dvojice Kirbos je tudi to pot uspel. Letošnje plesne prireditve v opernem gledališču so vzbudile veliko zanimanje občinstva, kakršnega marsikateri ne bi pričakoval v toliki meri. To je znak, da občinstvo zna ceniti -vsako dobro pripravljeno delo. Morda je prav neka tiha medsebojna tekma v delu domačih plesalcev v zadnjem času dvignila plesno produkcijo in reprodukcijo in s tem vzbudila tudi pri občinstvu živo zanimanje. Zato bomo tudi Kirbosovim hvaležni za njihove nadaljne nastope in nove programe. — Pri klavirju je plesalca spremljal dirig. prof.
dr. Danilo Švara dobro.	sil.
*
Mednarodna filmska razstava. Dne 30. avgusta t. 1. bodo v Benetkah odprli mednarodno filmsko razstavo, ki bo trajala 14 dni. Razen Italije, Japonske in Nemčije bo na razstavi udeleženih mnogo drugih evropskih držav in bo tako predstavljala ta razstava zbirko najboljših filmskih de! nove Evrope.
Katalog neznanih skladb. Kustos Donizetti-jevega muzeja (Muzeo Donizettiano) v Fergamu, ki jo rojstno mesto Donizettija, je Guido Žavedini, izdal te dni katalog, ki je v njem 616 skladb Do-nizettija, ki so bile razkropljene po raznih državnih in zasebnih zbirkah v Bergamu, Rimu, Bologni, Milanu, Neaplju, Parizu in Dunaju. Od tega števila je bilo 175 skladb že objavljenih, a 441 skladb je še 6ploh neznanih. Zato je ta katalog lepa zbirka umetniške vrednosti. Tiskan je v Bergamu v založbi zavoda za grafično umetnost (Instituto Ita-liano d'Arti Grafiche).
Zanimiva skladba hrvatske himne. Ko je bivala v Zagrebu rimska opera, je pred začetkom predstave zaigral orkesler hrvaško himno »Lepa naša domovina«. Instrumentacija te himne je bila jako zanimiva, vsa sveža in polna razmaha. Drugi dan, ko je Poglavnik sprejel vse člane rimske opere, je glasbenik,, maestro Panunzi, izročil Poglavniku patituro te instrumentacije hrvatske himne, ki jo je bil zložil za to posebno priliko. Maestro Panunzi je sprejel toplo zahvalo Poglavnika za to lepo darilo.
• Pelko Siajnov, novi bolgarski akademik. Nedavno je bil veliki bolgarski skladatelj Petko Staj-nov izvoljen za člana bolgarske Akademije znanosti in umetnosti. Stajnov zavzema v bolgarski glasbi važno mesto.
Dve frnneoski obletnici: 200 letnico rojstvo kipar jo Iloudona in 100 letnica rojstva slikarja Frnoira. Francoska se letos spominja dveh svojih velikih sinov. Preteklo je 200 let, odkar se je 1. 1741. rodil njen slavni kipar Jean-Antoine Houclon, ki je umrl 1. 1828. Houdon je ustvarjal ne glede na okus svojega časa in je klesal iz kamna kipe in sohe, ki nam zdaj bolj jasno kot druge priče govorijo o njihovih značajih in dušah. Izpod površine njih zaprašenih obrazov sc nam iskri njihov notranji obraz. Houdon ie v francoskem kiparstvu osamljen genij, ki ie bil prav tako velik dušeslovec, kot je monumen-talni kipar.
Sto let pa ie minilo, odkar ?e bil prišel na svet veliki francoski slikar Auguste Renoir (1841—1019). Renoir je gledal svet krog sebe odprtih, vedrih oči in je iskal le zunanji svet, kicr si je našel največje zadovoljstvo. Zato niti ena njegovih slik ni otožna. Do konca svojega življenja je ostal Renoir veder in vese življenja. Njegov optimizem, ki mu je ostal zvest do smrti, je povsod in vsem pri srcu, saj je sad umetnikovega iskrenega srca.
Italijanski vojaki na poti na vzhodno bojišče
Madžarsko časopisje poroča, da se je upornim Ukrajincem posrečilo ujeti tudi znanega madžarskega komunističnega prevralnika iz 1. 1919 — Belo Kuna, ki ga ie kominterna poslala »mirit« ukrajinsko ljudstvo. Zletalom, s katerim je hotel pobegniti, je baje moral zasilno pristati in ie tako prišel v roke Ukrajincem in nemškim četam.
Bela Kun se v svoji mladosti ni imenoval s sedanjim imenom, temveč Aron Kohn. Rodil se je leta 1884 na Sedmograškem, kjer je bil njegov oče Samuel vodja matričnega urada. Pozneje se je družina pomadžarila in je tako dobil preišnii Aron Kohn ime Bela Kun. Po prihodu v Budimpešto se je Bela Kun pridružil takoj sacialnim demokratom. V svetovni vojni se ie na ruskem bojišču dal ujeti ter se je po izbruhu komunistične revolucije pridružil komunistom. Zaradi znanja ruščine ie prišel kmalu v zunanje-politični urad v Krcmlju, kjer je prevajal komunistično literaturo v madžarščino. Po zrušenju avstro-ogrske monarhije ga je kominterna poslala s pol milijona rublji na Madžarsko z nalogo, da zrevolucionira madžarsko delavstvo. V Budimpešto je prišel s ponarejenim potnim listom, ki je glasil na ime dr. Evgena Ebestvena, armadnega zdravnika. Leta 1919 je najprej v Budimpešti organiziral napad na uredništvo social-demokratskega glasila »Nep-szava«. Pri spopadu s policijo je padlo 7 demonstrantov, več jih je pa bilo ranjenih. Madžarska vlada je takoj uvidela nevarnost, ki ji je pričela pretili od komunistov, ter je nekaj ur nato zaprla vse člane komunističnega vodstva. ^led njimi je bil tudi Bela Kun. Na policiji sn ga do nezavesti pretepli. To okolnost je Bela Kun spretno izkoristil ter je pri Caro-Ivievi vladi dosegel, da je smatrala njega in njegove tovariše za politične kaznjence in so kot taki uživali precejšnjo svobodo. Policijski zapor je tako postal osrednii urad za komunistično propagando. In ko je koncem marca 1919 antanla izročila Madžarski 24 urni ultimat zaradi določitve nevtralne demarkaci jske črte in so zaradi tega nastali na Madžarskem politični nemiri, je prišla k Beli Kunu v zapor deputacija social-demokratov in ga prosila za pristanek za združitev social-demokratske in komunistične stranke. Naslednji dan, t. j. 21. marca, so prišli že čisto novi dogodki. Carolvieva vlada ie odstopila, istočasno je pa izpustila iz zapora Belo Kuna, ki se je podal naravnost iz zapora v predsedništvo vlade in zasedel mizo prejšnjega predsednika vlade Carolvja, ki je bil medtem pobegnil. Tako' je Bela Kun prevzel diktaturo »proletariata«, s katero ie komaj v štiri in pol meseca strmoglavil Madžarsko v propad ter se je potem zadušila v lastni krvi. Za časa njegove tiranije je bilo na Madžarskem pobitih 590 nedolžnih ljudi. Ko so se 1. avgusta romunske čete že bližale Budimpešti in so že pričeli nastopati tudi oddelki druge madžarske vlade, ki je imela svoj sedež v Segedinu, je Bela Kun s svojimi sedmimi tovariši pobegnil na Dunaj, kar mu ie omogočil socialist dr. Otto Bauer, ki je bil tedaj državni tajnik. V Avstriji je bil eno leto interniran, nato je pa z vlakom Rdečega križa odpotoval v Sovjetsko Rusijo, slali na Krim, likvidirat ta upor. Po podatkih tretje internacionale Zinovjev-Apfelbaum pozdravil kot zmagovalca. Njegova zvezda pa v Sovjetski Rusiji ni dolgo bleščala ter so ga kmalu razkrinkali kot navadnega pustolovca. Sovjetskim mogotcem se je pa lota 1922 zopet prikupil z morjem krvi nedolžnih ljudi, ki iih
Rim: Pogreb italijanskega letalskega prvaka Arturja Ferrarina.
ie pobijal po Ru siji. Tedaj so se namreč na Krimu pričeli iavljati uporniški pokreti proti komunistom. Nekdo v Kremi ju se je spomnil madžarskega pustolovca, ki so ga res takoj poslali na Krim likvidiral ta upor. Po podatkih Iidečega križa je teclaj dal Bela Kun postreliti v Simferopolu 12.000 ljudi, nad 10.000 v Scbasto-polu, 6000 v Kerču, nad 5000 v Jalti, v mestni bolnišnici v Alupki 272 bolnikov. Število Ku-novih žrtev cenijo na 60.000—80.000. Kot »zmagovalec« se je nato Bela Kun vrnil v Moskvo, kier je za svoje »krvavo« delo prejel kot nagrado odlikovanje rdeče zastave. Pozneje se ie večkrat pojavljal pod raznimi imeni v raznih evropskih mestih, kier je pripravljal štrajke in upore. Tako med drugimi tudi v Berlinu, kakor tudi na Dunaju, kier so ga slučajno odkrili in ga kaznovali samo zaradi napačne prijave, ker ga madžarski vladi niso hoteli izročiti. Dunajski socialisti so ga zopet lepo vrnili v Moskvo. Zadnje Kanovo delo je bilo boljševiziranie Katalonije, kamor ie prišel leta 1936. Takoj po svojem prihodu je ustanovil »Center za borbo proti razrednim sovražnikom«. Vodstvo organizacije ie bilo v njegovih rokah. Iz Španije ga ie pozneje kominterna odpoklicala v Moskvo, kjer je izginil in se je pojavil zopet v zadnjem času v Ukrajini, kjer ga je doletela zaslužena kazen.
Iz Spodnje štajerske
Pod okriljem materinske službe bodo v Mariboru v najkrajšem času odprli posebno šolo za matere, v kateri bodo matere in dekleta dobile vse potrebne nasvete in pouk za negovanje in vzgajanje otrok. Slične šole bodo po napovedih nemškega tiska odprli tudi še v drugih spodnje-štajerskih mestih.
Spodnja Štajerska v Dunajskem radiu. Dunajska radiooddajna postaja je sklenila posvetiti več svojih oddaj tudi Spodnji Štajerski. Prvi spodnje-štajerski program je bil 26. t. m. ter se je nanašal na splavarstvo po Dravi. Naslednji program je bil 28. julija ter je govornik našteval vse zanirpivosti mariborskega muzeja, tretji program dne 30. t. m. bo obravnaval delovanje organizacije za ljudsko blaginjo na Spodnjem Štajerskem, dne 1. avgusta je pa na sporedu poročilo o zgodovini in delovanju mariborskega gledališča.
j Pomočnice za spravljanje žetve, otroške vrtce in šole tudi v Dravski dolini. Med drugim so prišle tudi v Marenberg in v druge večje pohorske kraje. Pred nekaj dnevi so priredile na šolskem vrtu v Vuhredu vaški popoldan za šolsko mladino in odrasle. Na sporedu so bili krajši veseli gledališki komadi, pevske točke in jodlanje. Pri Sv. Antonu so z otroci organizirale otroško zabavo, v Marenbergu pa vaški večer za odrasle.
Zaradi navijanja cen je policijski ravnatelj v Mariboru kaznoval mesarja Franca Mohorka na 14 dni zapora in denarno globo 200 RM. Razen tega mu je oblast za vedno odvzela tudi obrtno dovoljenje.
Spominska slovesnost za padlimi nacional-socialisti v Vzhodni Marki in na Štajerskem. Prejšnji petek so bile v vseh večjih štajerskih mestih spominske slavnosti za vse padle nacional-rocialiste pri uporu dne 25. julija 1934. 1. Glavna
slavnost je bila v Gradcu ter je na njej govoril tudi pokrajinski vodja in šef civilne uprave za Spodnje štajersko dr. (Jberreither, ki je nekate rim najbolj vnetim in delavnim članom stranko izročil tudi strankina odlikovanja.
Spominsko ploščo pesnika Otokarja Kern-stocka, ki je tudi vsa prejšnja leta lahko visela na njegovi rojstni hiši, so 6edaj olepšali ter nanovo pozlatili črke.
Zveza žena v Staj. dom. zvezi je pred dnevi organizirala v Celju dva tečaja z desetimi dvojnimi urami za nego dojenčkov. Na tečaju, ki ga je obiskovalo 60 žena in deklet, je imela strokovno predavanje sestra Roža Muchitsch. Prav tako sta bila pred kratkim tudi v Ptuju dva tečaja za zdravstveno služIjo, na katerih je ista sestra predavala o negovanju bolnikov v domači oskrbi.
Trbovlje imajo novega župana. Pred kratkim so v Trbovljah slovesno upeljali v službo novega trboveljskega župana dr. Seppa Moder,ja. Ob tej priliki se je politični komisar dr. Frohner zahvalil prejšnjemu županu Mag. Francu Peharcu za njegovo vestno službovanje na občini. Peharc je bil po izjavi polit komisarja v prejšnjih letih edini klicar za Veliko Nemčijo v teh krajih.
Pri Sp. Počehovi sta se na križišču državne ceste in ceste, ki vodi proti Sv. Kunigundi, zadela s kolesi gospodar Jurij Lah in viničar Konrad Marko. Pri trčenju sta oba zadobila težje poškodbe.
Iz Hrvatske
Preosnova hrvatskih drž. gledališč. Prosvetni minister dr. Budak je imel zadnje čase več sestankov z vsemi intendanti hrvatskih državnih gledališč. Po njegovem naročilu se morajo do prihodnje sezone vsa hrvatska gledališča temeljito preosnovati, da bo njihovo delovanje v skladu z novo nastalim položajem. V to svrho bo ustanovljena posebna nadintendantura, ki bo imela široka pooblastila ter bo vrhovna instanca za vsa hrvatska gledališča.
Na zadnjem nstaškem zborovanju v Omišu je pravosodni minister dr. Puk poudarjal, da v Evropi ne veljajo več načela kapitalistično-liberal-nega sistema in načela francoske revolucije, ki so vsakemu posamezniku dovoljevala nekaznovano brskanje po vseh področjih. Poedinec ima pravice, ki izhajajo posredno, potom narodne zajednice, sam po sebi pa ni nosilec te pravice. Tako je v Evropi in tako bo tudi na Hrvatskem, ker bi bilo nespametno urejevati Hrvatsko drugače, kakor je pa urejena Evropa. Zato ima posameznik na Hrvatskem popolno svobodo na političnem in gospodarskem polju samo v toliko, v kolikor to dopuščajo interesi hrvatske narodne skupnosti. Kdor lega ne bo mogel razumeti in tako delati, za takega na Hrvatskem ne bo mesta. Med take ljudi minister dr. Puk na prvem mestu našteva Žide, takoj za njimi pa Srbe, za katere pravi, da zgodovinsko niso nobeni pravi Srbi, temveč tkzv. Vlahi, t. j. mešanica raznih balkanskih narodov, ki je prevzela pravoslavno vero in se s tem oprijela tudi nacionalnega srbstva.	'
Zagrebška mestna občina je prejšnji sokol s ki organizaciji odvzela vsa stavbna zemljišča, ki so jih sokoli dobili od raznih prejšnjih občinskih uprav. Vsa zemljišča so ocenjena na 15 milijonov dinarjev.
»Novi List« v Zagrebn poroča, da četniki v planini Nenkovac niso prizanesli niti otrokom, ki so gonili v planino na pašo svoje ovce ter so jih zvezali in vrgli v 10 m globok prepad, odkoder jih je nekaj dni nato rešila ustaška patrola.
Proračun sarajevske mestne občine za devet mesecev znaša 43,889.027 dinarjev. Zaradi konvertiranja starih dolgov bo tudi Sarajevo najelo posojilo v znesku 40 milijonov dinarjev.
Iz Belgrada
Načrt javnih del v Srbiji. Komisar v bivSetn gradbenem ministrstvu inž. Josifovič je imel zad-nje dni razgovor s časnikarji o načrtu javnih del v Srbiji. V svoji izjavi časnikarjem je komisar zelo poudarjal težavni povojni položaj, v katerem se je predvsem znašlo njegovo delovno področje. Nemške okupacijske oblasti so pa po njegovi izjavi pokazale popolno razumevanje za izvajanje javnih del ter so odobrile tudi potrebne kredite, ki so predvideni na dve milijardi (100 milijonov RM). Načrt za izvajanje javnih del predvideva predvsem graditev cest, razne melioracije, zidanje javnih poslopij in namakalnih in odvajalnih naprav. Na ta način misli komisariat za gradbe rešiti vprašanje brezposelnosti in številnih priseljencev, ki prihajajo v Srbijo od vseh strani.
Komisar za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. Ivanič je na svojem zadnjem zborovanju na Ubu poudarjal, da trenutno stanje ljudskega zdravja na srbskem ozemlju prav nič no zaostaja za stanjem, ki je bilo pred vojno ter vesti o raznih nalezljivih boleznih ne odgovarjajo resnici.
Upravnik mesta Belgrada Dragiša Jovanovič je v smislu navodil vojaškega poveljnika polkovnika von Kaisenberga docela preosnoval belgrajskn policijo, tako, da bo popolnoma odgovarjala svojim sedanjim nalogam. Policija je oborožena tudi s puškami. Prometni stražniki so ostali ie nadalje isti ter se sedaj pridno uče nemščine.
Trst v vročih julijskih dneh
Trst, v juliju.
Ze dober teden leži nad Trstom vročina. Neznosno pripeka sonce od iutra do večera, nebo je vedno jasno. Ozračje ie skoraj mirno, tu in tam popihlia veter, pa samo toliko, da nekoliko razmaje sparien, žgoč zrak, da potem vročino še huje občutiš. Le tik ob morju in na vrhovih gričev, ki obdajajo mesto, je nekoliko bolje. Proti večeru se ozračie sicer nekoliko ohladi, toda Vročina še ne poneha. Kamenje, s katerim je pretežni del mestnih ulic tlakovan, se čez dan segreje in oddnia zvečer toploto, kakor kmečka peč. Ce se nasloniš zvečer na okno, kar čutiš, kako izpuhteva in izžareva vročina od spodaj navzgor.
Julij je v Trstu vsako leto najbolj vroč mesec. Zato tedaj gre iz mesta — na dopust vsak, kdor le more. Ostali pa si pomagamo, kakor vemo in znamo. Veliko je receptov, kako se vročine obraniš. Predvsem ie prva skrb vsakogar, da si ohrani hladno stanovanje. Zjutraj, čim se pokaže sonce, se zapirajo povsod na vseh hišah okna in spuščajo zavese. V stanovanjih traja somrak do večera. Nekateri so res pravi mojstri v ustvarjanju lahnega prepiha v sobah, drugi spel priporočajo hernielično zapi rnnje oken. Poskusiš ta, poskusiš oni recept, učinek pa je vedno isti: če imaš stanovanje proti jugu, proti soncu, ti ne pomaga nobeno zapiranje oken. noben prepih, sonce ti pač raz-žari stene in vročina skozi kamen in opeko udarja v notranjost
Mestno življenje se v juliju docela izpre meni. V opoldanskih urah so prej tako živahne ulice skoraj prazne. Vsak, ki ima opravke, hiti,
da jih čimprej konča. Vs isi izbiramo senčno stran ulice. Prometni stražniki, v elegantnih belih platnenih uniformah, s tropskimi čeladami in temnimi očali, vztrajajo na soncu. S temnimi očali si na ulici skoraj vsakdo ščiti oči. Dobiš jih povsod, skoraj v vsaki trgovini, na trgu, pri uličnem prodajalcu. Čudovite oblike teh očal so prišle zlasti za ženski svet v modo. Včasih tako velike, da zastrejo ves obraz.
Moški svet je v Trstu konservativen glede obleke. Kljub najhujši vročini so na ulici vedno brezhibno oblečeni: klobuk, kravato, suknjič, veliko jih nosi celo telovnik. Tistega, ki se pojavi na cesti brez kravate, gleda vse po strani. Tako nemarno se oblačijo le tujci, ki bi hodili v takih pasiih dneh kar brez suknjiča in pa v kratkih hlačah, pravi Tržačani pa tega ne delamo, ker vemo, kai je dostojnost.
Kopališča so sedaj rekordno obiskana. Daleč proč iz mesta, v Barkovljah, se lahko kopaš brez vstopnine, drugod pa moraš plačati vstopnino najmanj 3 lire.
Tudi ljudje se v vročini izpremene. Tržaška živahnost in razigranost izgine, vsi ljudje šele zvečer ožive. privro iz senčnega zavetja na prosto. izprehaiališča se napolnijo, vse hiti k morju ter s polnimi pljuči diha osvežujoče vetrove, ki so se nad vodno gladino navzeli hlada in pa mokrote. Zvečer se začno obiski, ljudje hite v lokale — kavarne in bari postavijo svoje mize skoraj do sredine cest in mesto ostane živo, razgibano: do poznih nočnih ur odmevajo po ulicah koraki sprehajalcev, vesela pesem in smeh mladine. Kljub strogi zatemnitvi se razvija to življenje v zavetju hladnih noči skoraj do jutra.
Matija MalešiS	30
V zelenem polju roža
Izvirna povest
»Fant je, da ga je lepo pogledati! Kar je res, je res! Morda se po svoji navadi oglasi pri nas.<
Metka v jezo: »Neumen bi bil, če bi prišel k nam. Če ste pozabili vi, najbrž ni on, kako ste se v jeseni poslovili od njega.« Ali na očetu je spoznala, da ni začel o Tinetu, da bi jo dražil. Premagal ga je njegov pojav in nastop. Tudi druge v hiši je pridobil, naenkrat ni bilo zoper njega nobene pikre besede več, nobene žaljive misli.
Tisto noč se je Metka premetavala brez spanja po postelji. Tine, Tine, da te niti v vojašnici, v trdi šoli, kakor si pisal, niso spametovali! Stara tvoja pesem: Prinesejo ti laž na nos, verjameš. .. Ne vprašaš, zakaj prav o Metki tako radi govorijo in jo črnijo. Veš, kako zlobni, obrekljivi in škodoželjni so vaški jeziki, pa te vseeno zadene. Tolikokrat si že verjet, vselej si pozneje obžaloval! In zopet verjameš, prej ko si vprašal Metko! Stara tvoja pesem, ali Metka ni iz železa, da bi se navadila na njo. Ah, ko bi mogla ko včasih pokazati svoj ponos in z mirom prenesti tvoj molk in izogibanje. Ali to pot ne grel Morda bi še kako šlo, da ni tiste slike, ko stojiš zraven ko sveča med klečečimi, roko na čepici, zreš na mošlranco, oči 6e ti svetijo, vse te občuduje...
Na veliko noč je prišel Tine k deseti maši. Stopil je na mesto ko vselej prej. Med pevkami je zašumelo. Vsaj v cerkvi bi naj bile dostojne, je jezilo Metko, ko so leteli pogledi od njega na njo in jo zvedavo izkušali, kako in kaj.
Tine pa jih to pot ni pogledal kakor običajno. Počasi in z neko nerazumljivo važnostjo na obrazu je slekel belo rokavico z desnice in jo položil v čepico. Prekrižal je roke pred seboj, v
desnici je obdržal čepico in strmel nepremično na oltar. Z leve, z desne, od spredaj, od zadaj, od povsod so leteli pogledi nanj, božali ga, občudovali ga, pozdravljali ga, Tine pa, ko da jih ne vidi. Zravnan ko sveča, nepremičen ko kip, lep ko na sliki, občudovan od vseh ...
To je bil čisto drugi Tine, ko tisti Lokačev študent, ki je lansko jesen kot abiturient odšel k vojakom. Ali se je prevzel? Ali more vojašnica res v dobrega pol leta tako spremeniti človeka?
Ob darovanju, ko je vsa cerkev prisluhnila na kor in ko se jih dosti ni moglo premagati, da se ne bi tudi ozrli na Metko, ki je pela solo, tedaj se je tudi kip enoletnega prostovoljca Martina Lokača zganil. Počasi, premišljeno in važno, ko da s to svojo kretnjo počasti pevke in njo, je obrnil glavo, preletel z očmi cerkveni zbor, pogled se je za hip ustavil na Metki.
O, koliko premagovanja je bilo treba, da se Metka ni zmedla in da ji ni glas vztrepetal!
Stoprav ko je odpela svoj solo in je Tine zopet mirno in nepremično gledal na oltar, se je zavedla, da njegov pogled ni bil božajoč, mehak in prijazen, niti priznanja in občudovanja za njeno petje ji ni privoščil. Nekam hladen in začuden, dvomljivo vprašujoč, ko nenadoma prebujen in opozorjen na lep spomin iz prejšnjih dni je obvisel Tinetov pogled na Metki: A, glej, glej, to si vendar ti, sosedova Metka! Kako sem le mogel pozabiti na tel Saj res, kako sem mogel pozabiti na te? Igrala 6va vendar Majdo in Janeza v »Divjem lovcu«! In — še veš — po igri, ko je Ribničan odvedel očeta od naju?
Metko je zazeblo okoli srca, obrisati si je morala potne srage s čela: Če topot Tine res ni samo na zunaj tak?! Če mu je vojašnica v resnici tako spremenila njegovo naravo, da je povedal njegov pogled tisto, kar polje po njegovih žilah, rije po glavi, preveva srce?!
Metka je bila tako nemirna, da bi ne mogla odpeti drugega sola, če bi ga pri tej maši zahteval organist. To jo je začelo skrbeti: Morda
pa ni samo tisto, da so jo radi orožnika opravljali pred njim? Morda ga je vojašnica, uniforma, zvezde na ovratniku, misel na povišanje v častnika, odtrgala od njegovega polja in gozdov, po katerih so v tujini romale njegove misli, dokler ni prišel v vojašnico? To so samo lepi spomini* Večer na vasi, izpod slamnatih streh se kadi, gos|>odinje kuhajo večerjo, otroci sede na pragu in strmijo v mrak... Koliko let je od tistega časa, ko sem klečal v ministrantovskih oblačilih na veliko noč pred oltarjem? Ali nisem bil oštet od matere, ker sem se izpred oltarja zazijal nazaj na kor, ko je najboljša pevka pela velikončne pesmi, da mi je srce igralo od radosti?
Tam za gorami sreča spi...
Ali ste to pesem zložili vi, gospod z zvezdami na ovratniku, ki stojite sredi množice vernih ljudi, ko da ste le zaradi lepih spominov prišli v cerkev? Ljudem govorijo obrazi, kako uživajo ob lepi velikonočni pesmi in kako jih povzdigujejo znani napevi, vaš obraz Je pa hladen miren, nepremičen. Ko da ne spadate več med te ljudi... In le dobrih šest mesecev je od tedaj, ko si prosil za šopek, Tine! Ni štiri mesece od teda, ko si še tožil v pismu, kako strašno te ubija vojašnica ...
Po maši so zopet obkolili Tineta tisti, ki jim ni lepšega pomenka na svetu, ko obujati spomine na vojaško službovanje. Metki ni danes niti prišlo na misel, da bi skušala od daleč ujeti njegov pogled. Če ga je obsedla oholost, kakršno je pokazal njegov pogled ob darovanju, je boljše, da sploh ne spregovorita. Ni treba, Tine, da se ponižuješ! Glej, kako opreza Vida, da te izvabi iz kmečke družbe!
Ko nalašč se je Tine res hitro iztrgal iz kroga radovednih nekdanjih vojakov. K čakajoči Vidi je stopil, v roko ji je segel, na njen nasmeh se je sam nasmehnil, krenila sta na sprehod med ljudmi pred cerkvijo.
Metka je pobegnila domov. Tak si torej, Tine: Metki hladen pogled, Vidi toplega in prijazen na-
smehi Metki ni besede, z Vido na sprehod pred vso faro!
O, koliko lažje bi bilo Metki, da Tine 6ploh ni prišel domov ...
Na velikonočni ponedeljek je bila Metka pri tihi maši. Da se je prehladila in jo boli grlo, je potožila, peti da ne more. Naj le gredo mati k deseti maši, kuho opravi danes Metka.
Da res ni bolna, kdo ji more očitati?
Ne, danes bi Metka ne odpela svojega sola. Če bi jo zopet Tine tako pogledal. Tisti hip bi njen glas zamrl. Tudi ji je bilo ljubše, da sploh ne vidi več Tineta, ko da ga vidi sprehajati 6e z Vido .. To pa vedi, Tine: Ako se morda le tudi sedaj potajuješ pred ljudmi, ako ti morda le zopet pošepeče dobri angel in poočita vest, te velikonočne nedelje ti Metka ne pozabi! Nikdar ne!
Metka ni šla tisti dan z očetom v sosedov vinotoč. Bil je zopet pojtoldne, kakršnih je zadnje čase Metka preživela nešteto: Praznično sije sonce, nedeljski mir vsenaokoli, mati dremlje ob časopisu, ki si ga je pripravila za branje, bratje in sestre se vesele prostega popoldneva, lepega praznika; Metka pri odprti knjigi, prebrala pa ni nitj strani; od knjige ji begajo pogledi po Lokačevem vrtu, ki je ves v cvetju; harmonika hrešči v vinotoču, letos hoče imeti Anka veselje. Ah, vsi ljudje so danes veseli, le Metka... le Metka ...
Metki pade knjiga iz naročja. Prestraši se huje. ko da je kdo padel z neba pred njo. In tako zakipi kri po njej in sili v glavo, da je je sram.
Tine je prišel izza levega hišnega ogla. Nadejala bi se prej samega Kaluineta ko njega, od te strani ni nikdar prišel k njim, korakov, sploh nobenega šuma ni slišala.
»Prestrašiti te nisem nameraval. V skrbeh sem bil, ker te ni bilo v cerkvi in sem slišal, da si bolna.«
Pa skrije zadrego in se zbere, hoče Metka pobrati knjigo. Pa je Tine hitrejši.
Zbirka jedilnih listov slavnih mož in žena
V Kopenhagnu živi mož Nielsen, ki že dolgo vrsto let uživa v tem, da zbira podatke o najljubših jedilih raznih slavnih mož in žena. S potrpežljivostjo kakega znanstvenika brska tudi po raznih zgodovinskih knjigah, samo da bi ugotovil jedila, ki so jih ljubili razni slavni zgodovinski možje. Do sedaj je proučil že na tisoče in tisoče raznih starih listin in prečital celo vrsto knjig, sodobnim znanstvenim možem in ženam je pa razposlal posebne vprašalne pole, s katerimi jih je prosil za podatke o njihovih najljubših jedeh. S temi vprašanji se je obrnil na največje skladatelje, pevce, časnikarje, filozofe in učenjake, od
vseh je tudi dobil zaprošene odgovore. Na podlagi zbranih podatkov je v zadnjem času izdal prav zanimivo knjigo. Tako je Nielsen med drugim ugotovil, da je Hanibal jedel najrajši ma-slinke. Platon ni maral mesa, zelo pa je imel rad sadje, kruh in med. Mohamed kot nomad je ljubil ovčje meso in mleko. Slavni kitajski filozof se je zadovoljeval z rižem in vodo. Od sodobnikov ima na pr Greta Garbo najrajši špargle s šunko; slavni nogometni igralec Hiden lovski guljaž; znameniti italijanski operni pevec Gigli, ki smo ga imeli priliko poslušati tudi v Ljubljani,
ima rad slaščice; Petain pa razne vrste sira. _ ■
Sahara ima novega kralja
Poglavar plemena Tuareg, ki spada med najmočnejša nomadska plemena v Severni Afriki, je že iz davnine neoficielno nosil tudi naslov »kralj« Sahare. Čeprav ni imel nikdar stalnega bivališča in tudi ne svoje stalne »prestolnice«, so zanj vedno vedeli posamezni nomadski rodovi. Vpliv »Amenokala«, kakor ga domačini imenujejo, je tako velik, da se celo francoske oblasti trudijo, da so z njim vedno v dobrih stikih in do gotove meje tudi priznavajo njegove »kraljevske« pravice.
Zadnji amenokal Akhamont-Agi-Hema je pred kratkim umrl v visoki starosti. Nomadska plemena so se takoj zbrala ter na slavnostnem sestanku izvolila novega kralja Sahare. Volitev je zgolj formalnost, ker je stara navada že davno kar vnaprej določila vsakokratnega »na-
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
_Predstave ob 16., 19. in 2t. uri
Romantične pustolovščine. ljub. spletne ir. intrige
Beneške spletke
R.Villa, E. de Giorgi, E. Glorl, C.CalamBi Vea film je opremljen s tekočimi slovenskimi napisi! Obenem predvajamo kratek lilm: OD SIRTE DO MARMARIKE Kino Union, tclcton 2221
LUC1FER
Sijajna satira nn nesposobnost in IndiferertnoRt meSčanskeza sinja. Carlo Nitichi. Germ nn Paoli-eri, Laura Nucei — Dnnes poslednjič!
Kino Sloga, telefon 27-30
Izredno lep film globoke vsebine, ki bo marsikomu izvabil solze!
Odpuščanje
Amadeo Nazari — Leda Gloria — Carlo Duše Vsi naši filmi so v celoti opremljeni s tekočimi slovenskimi napisi!
Kino Matica, telefon 22-41
slednika«, ki pa za življenja Amenokala oficl-elno skoraj nikjer ne nastopa. Je to vedno najstarejši sin najstarejše kraljeve sestre. Dosedaj se še tudi ni nikdar zgodilo, da bi kralj ne imel sestre in so zato še vedno odpadli morebitni prepiri, ki se ob takšnih prilikah pre>-mnogokrat pojavljajo.
Lepa, čista kopalnica — pol življenja
Tega se ljudje danes že v polni meri zavedajo in pri iskanju stanovanja najprej povprašujejo po kopalnici, brez katere danes pač ne more biti več kulturen Človek. Toda kaj so naše kopalnice v primeri s kopalnicami bogatili Ameri-kancev, ki imajo vsega v življenju tako v izobilju, da sami več ne vedo, kako bi zapravljali svoje dolarje. Mi navadni zemljani smo vsi srečni, če imamo lahko doma kopalnico s kadjo, obloženo z navadnimi ploščicami. Nekateri bogati Ameri-kanci se s tako kopalnico pač ne bi zadovoljili in v njej nikdar ne bi kopali, ker je prena-vadna. Tako si .je bogata ameriška družina Perkin v Newyorku dala napraviti kopalnico v obliki
džungle. Zidovi kopalnice so bili okrašeni z opicami, flamingi in krokodili, bazen sam pa je bil obložen z marmornatimi in zlatimi ploščicami.
e razkošnejšo kopalnico ima tovarnar Grunov. Bazen njegove kopalnice je izklesan v komad meksikanskega oniksa ter je obložen s 24 karatnimi zlatimi ploščicami. Stal je 12.000 dolarjev. Poleg bazena za plavanje je dvorana za telovadbo. V njej so na razpolago kremenske svetilke, mize za masiranje, naprave za sončenje in podobno. V dvorani je seveda tudi telefon, radio, gramofoni.
Neizbežna usoda starosti
Francoski dramatik Labiche je nekega dne odšel k ravnatelju gledališča, ki je prav tiste dni z velikim uspehom dajalo njegovo veseloigro. V predsobi je zatekel starega Scriba, ki je pod pazduho nosil velik sveženj rokopisov. V istem trenutku je ravnatelj poklical k sebi slugo, ki je pa bil toliko nepreviden, da je pustil za sabo vrata odprta. Ravnatelj ga je vprašal, če je Labiche že prišel, če ga pa še ni, naj ga spusti k njemu takoj, kakor hitro se bo pojavil. Sluga je ob tej priliki opozoril ravnatelja, da v predsobi čaka na sprejem že več kot eno uro tudi stari Scribe. Bavnatelj ga je osorno nahrulil in mu znova zabičal: »Kadar pride Labiche, ga spustite k meni, Scribe me pa sploh ne zanima več, ker me samo nadleguje.«
Te besede je čul tudi Labiche ter je Scribo takoj prijel za roko in se z njim napotil proti izhodu. Pri vratih ga je ujel še ravnateljev sluga in mu sporočal, da ga ravnatelj pričakuje. Labiche mu je dobesedno odgovoril: »Povejte svojemu ravnatelju, da bi tudi zame ne bilo častno stopil tja, kamor ne sme Scribe.« Po teh besedah je s Scribeom zapustil gledališče.
Kn so pozneje ljudje zvedeli za ta primer, so prišli Labicheu čestitat. Ta jim ie pa čisto po pravici dejal, da tega prav za prav ni napravil zaradi Scribe samega, temveč zaradi sebe. Pri postopanjem s Scribeom je namreč že vnaprej videl, kaj se bo dogajalo tudi z njim čep 10 let.
Velikanski meteor v Arizoni
Iz Ne\v Yorka poročajo listi, da so po vesteh iz zvezdam v Monte Wilsonu in Pala-mari opazili v eni od sedanjih noči, ko se utrinjajo nebrojne zvezde, velikanski žareči meteor, ki je v prečudnem sijaju frčal skozi ozračje kot komet in je bržkone nato padel nekje na zemljo. Medtem so poročale druge opazovalnice, da je v Arizoni, blizu reke Kolorada, padel na zemljo neizmerno velik meteor, ki je zasekal v tla velikansko jamo. Dognali so, da mora meteor tehtati več stotin ton, saj sestoji njegova gmota iz železa in drugih ko-
vin. K žrelu, ki ga je meteor pri svojem padcu izkopal v zemljo, se je zbralo in se še zbira mnogo ljudi, posebno pa tozadevni znanstveniki.
V tej pokrajini Arizone je padlo že mnogo drugih meteorov, med njimi je eden tehlal 30 tisoč ton in ta je pač največji in najtežji, kar jih je sploh na svetu. Zvezdoslovci so polni dela v proučevanju teh nebesnih lelcs, ki vsak-tero od njih vsebuje svojo skrivnost iz sveta, ki ga navzlic visoki stopnji tozadevne vede, še tako malo poznamo.	km
Mal i oglasi
B siiižte B B smžto B
Jitejc:
Kuharica
čista, varčna, z daljšimi spričevali, vajena vseh del, išče službo gospodinje kjerkoli, najraje v župnišču. Interesente prosim, da pustijo svoj naslov v upravi »Slovenca« št. 9882, pri vratarju, (a
hllMHiil
Oddalo:
Gostilno
s tujskimi sobami, oddamo ugodno v najem s 1. avgustom, event. prodamo. - Kolodvorska ul. 27. Točne informacije prav tam.	n
Gostilno v Metiiki
s stanovanjem, senčnatim vrtom in kegljiščem, kakor tudi z vsemi potrebnimi prostori oddam takoj ugodno v najem. Alojz Franc, Metlika.	(n
nmm
Laneno seme
in vsa ostala oljnata semena kupuje tovarna olja Hrovat & Komp., Ljubljana, Tyrševa c. la/III., telefon 23-03 in 29-01. (k
Krompir
lepo, zdravo, odbrano italijanska blago po 1.40 lir oddaja vsako količino A. Volk, Ljubljana, Resljeva cesta 24.	(1
Dobe:
Kuharico
pridno in snažno, sprejmem takoj. — Goričar, Sv. Petra cesta/III. (b

Špecerijsko trgovino
v Ljubljani prodam ali sprejmem družabnika. — Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Velik promet« 9961.
Hišna goba
sodobno, strokovno sestavljeno obrambno sredstvo je inž. Prezl j ev
M E R U L I N - univerza!. Inž. Prezelj, Wolfova ul. št. 3-1 — tel. 34—73. r
I M UM'
za živali:
2500 lir nagrade
dam onemu, ki mi pove za konja fuksa z liso na glavi, zadnji nogi beli, žig 1822. Sporoči naj na naslov: Leskovec Alojz, Hotedršlca 33.	(1
2500 lir nagrade
dam onemu, ki mi pove za konja prama z malo liso na glavi, žig 4519. Sporoči naj na naslov: Leskovec A,lojz, Hote-dršclca 33.	(1
Citajte »Slovenca«
ČETRTI GOST
Roman.
Sanders je pokimal, saj se je dobro spominjal tistega Fergussonovega kazalca, ki je pritiskal na petelina in je bil črn od tinte.
»Sir Stanley, kar naprej, prosim,« je dejal Masters.
»Saj nimam več dosti, da bi povedal. Ko je bil Fergusson začel pisati, so se zunaj pred vhodnimi vrati zaslišali glasovi. To sta bila pa naša dva mlada amaterja, ki sta besedovala zunaj s trmastim stražnikom. Fergusson je vstal in je spet skril ti6to, kar je bil napisal; nato je vzel samokres v roko in je ugasnil luč. To se mi je zdela najboljša prilika, da bi odšel in zunaj na vrtu počakal 6voja znanca, kakor smo se bili domenili. Nisem vedel, da ju bodo okoliščine primorale, da bosta prišla .skozi glavni vhod v hišo. Na to sem se spomnil takrat, ko sem ju že nekaj časa čaka! na vrtu in sem potem nenadoma zaslišal njune glasove, ki so se ^uli skozi zaprto okno male 6obe. Nič drugega mi ni kazalo, ko da grem tudi sam v hišo in se pridružim tema dvema, ki ju je bil Fergusson koj zalotil. Kar se je pa še nadalje zgodilo, pa itak veste. Ko sem bil zraven, sem z grozo zapazil, da je bil Fergusson že polovico skodelice mleka popil...«
»Temne rokavice..., da, to je bil morilec. To je brez dvoma resnično,« je dejal. »Tisto steklenico, ki 6te o njej govorili, so našli. Morilec jo je vrgel v korito na vrtu. V steklenici je bil atropin, a v skodelici z mlekom je bilo 300 miligra-mov tega strupa. Ali veste, kaj to pomeni?... Obkorej ste videli ondi tega neznanca?«
»Hm... krog polnoči. Nekaj hipov prej, preden sta prišla ta dva mlada prijatelja, je odšel on iz hiše,« je odvrnil sir Stanley.
»Torej ni mogla — po vsem tem — biti to gospa Sinclairova,« je dognal Masters. »No, pa nam je šel spet en dokaz k vragu! Ta žena je imela pač
mnogo vzrokov, da si je zaželela, da bi bil njen mož zares mrtev. Zavaroval se je bil za 15 tisoč funtov in to lepo vsoto denarja bo zdaj ona zares prejela. Toda opolnoči je ona sedela v moji pisarni pri Scotland Yardu. Torej ta ženska ni mogla biti tista skrivnostna oseba s temnimi lokavicami. Boljšega dokaza za njeno nedolžnost pač ni moči dobiti.«
Merrywall je zamišljeno sukal 6motko med prsti. Cez čas je dejal:
»No, Masters, kaj mislite pa zdaj storiti?«
»Predvsem me zdaj najbolj zanima to, kje so bili sinoči drugi gostje gospoda Heya. Sicer pa, ali veste, da so zasebni detektivi..,«
»Zasebni detektivi? Kakšni zasebni detektivi?« mu je Sir Stanley 6egel v besedo.
»Saj sem vam vendar že povedal!« je dejal Masters. > Ko je bil Hey od svojih odvetnikov zvedel, da je bilo v steklenici piva nekaj atropina, jim je dejal, da bo vse ukrenil, da se ta stvar fKijasni. Odvetniki so takrat poklicali na jx>moč detektivski zavod »Argus«. Davi sem prejel pismo od odvetniške tvrdke ,Drake, Rogers in Drake'. Ta gospoda je jako vznemirjena. Dognano je tudi, da je zločinec, ki je najbrž tudi morilec, odnesel poleg onih petih zavitkov tudi vrednostne papirje, ki so bili iast Heya. Te vrednotnice so bile v blagajni, ki je bila bržkone odprta s ponarejenimi ključi. Mimo tega je v tem pismu rečeno, da ima podjetje »Ar-gus« mnogo podatkov o tisti steklenici piva in da naj se osebno zglasim pri njih, da mi bodo dali razne napotke. Kaj le naj bi to bilo? Ena sama radovednost me je!«
»To je razumljivo. Ali vas razen tega zanima še kaj? je vprašal Merrywall.
»Seveda — in to je: Judita Adams,« je odvrnil Masters z globokim vzdihom. »Saj veste, da je ta Judita Adam6 na petem mestu v Ileyeveni seznamu. A vrag si ga vedi, kdo bi to bil! Peelard je izpraševal že vse Heveve znance, a nihče se ne more spomniti kake Judite Adamsove. Vendar je brez dvoma gotova stvar, da biva ta oseba nekie v bližini, sicer jih ne bi bil dal na seznam tistih,
ki je o njih mislil, da mu strežeje po življenju. Ce pa je nekje oseba z imenom Judita Adams, — kako, da je nihče ne pozna? V vsej tej aferi h He-yevi smrti ni najti nikjer nobene Judite!«
»Aha!« je zadovoljno pokimal z glavo Merry-wall. »Jaz se že dolgo ča6a čudim, kako je to ,da se od vas nihče ne zanima za to osebo. Vendar je potrebno, da veste tole: v tej aferi je vendarle neka Judita — in to je: žena sira Dennisa Blystonea!«
Petnajsto poglavje
Počemu se je sir Dennis Blystone zmeraj vozil z avtobusom
»Pa zakaj mi tega niste koj povedali, sir Stan-ley? Zakaj skrivate pred menoj najvažnejšo zadevo?« 6e je Master? okrenil k Merrywallu z glasom 6trogega sodnika. »Ali ne veste, da s tem obremenjujete policiji svoje delo?«
»Tako!« je srdito zavpil sir Stanley. »Zdaj sem pa spet jaz slepar* in hinavec, kaj ne? Jaz sem star osel, sumljiva oseba in obmetavam vaše ljudi s pelargonijami, kaj? Jaz dam morilcu, da uide in 6krivam najvažnejšo pričo... To ste mi hoteli reči, kaj ne? In poleg tega skrivam tudi najvažnejše zadeve? Vsega je kriv stari sir Stanley Merriwall! Ej, saj se poznamo, »dragi moj! Toda, vedite, Masters: pa čeprav me ubijete, vam ne bom povedal dekliškega imena gospe Blystoneove! In zakaj ne? Zato, ker ga sploh ne poznam! Vem le to, da ji je Judita ime. Drugo pa izvolite sami najti!«
»Sir Stanley, saj dobro veste, kaj sem hotel reči;« ga je miril Masters. »Le eno mi še povejte: ali je Bly6toneova gospa poznala Heya?«
»Tudi ne vem.«
Nadzornik je naglo pogledal Sandersa, rekoč:
»Eno samo stvar moremo brž dognati. Sir Stan-ley pravi, da ste vi, gospod doktor, z gospodično Murcijo točno o polnoči prišli pred hišo Sinclairove. To 6e pravi, da je bil tisti neznanec mnogo prej prišel v hišo. zakaj, ko sta bila vidva prišla, je on že odšel. Vi, doktor, ste bili malo pr* v hiši Blystoneovih, kjer ste govorili tudi z gospo, Po
vsem tem je malo verjetno, da bi bila mogla sir Blystone ali gospa Judita priti pred vami v hišo Sinclairove. Zatorej pri tej zadevi temnih rokavic ne moremo računati s tema dvema, ali ne?«
»Kajpak; menda ne,« je dejal Sanders po kratkem razmišljanju. »V Blystoneovi hiši sem bil malo po enajstih ponoči in sem se ondi mudil le nekaj časa, ker sem bil prišel po Murcijo. Ker pa je bilo dogovorjeno, da se snideva s sirom Stanleyem šele opolnoči, sva se seveda precej dolgo vozarila z avtom okoli.«
»A tako! To pa povsem spremeni to zadevo! Potem 6ta imela sir Denni? ali pa njegova žena skoraj uro časa!« je zamišljeno povzel Masters in je zaprl 6vojo beležnico, rekoč:
»Gospod doktor, jaz zdaj odidem. Sploh seni pa prišel le zato, da vidim, kako vam je. Nemara da vas zanima, da sem najel dve zanesljivi osebi, ki bosta dognali, kje da je bil atropin kupljen in kdo da ga je kupil. Ali bi šli z menoj, sir Stanley?«
Merrywall je nepremično gledal v nogo postelje, kakor ga v tem hipu ne bi ničesar drugega zanimalo.
»Kar sami pojdite,« je odgovoril. »Imam še nekaj na srcu, kar naj povem doktorju!«
Masters je obotavljaje se in začudeno pogledal sira Stanle^a.
»Odkrito mi povejte, tako kot se pove med poštenimi ljudmi: ali spet ka| nameravate za mojim hrbtom? Ali me hočete vleči za nos?
»Kaj še! Šc na mar mi ne pride!«
»Torej — če mi pa zares hočete fiomagati: ali mi morete dati kak dober svet v tej zadevi?«
»Seveda — pa še dva. Prvi je, da vzamete nekaj svojih najboljših ljudi, ki nai pozvedo, kaj da so gospa Sinclairova, Dennis Blystone in Šuman počenjali na dan umora. Ali me prav razumete, Masters? Kaj da so počeli prav ves ta dan, to bi rad zvedel. Od ranega ju'ra pa prav do enajstih ponoči. Rad bi, da pozveste vse, vsakršne, pa bodi še tako neznatne malenkosti!«
Za Liudsko tiskarno v Liubiiani: Jože Kramam
izdaiaieij: inž. Jože Sodit
Urednik: Vikior Čenči!