Letnik 1 Štei/Uka M* Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana 27.9.1995 '(Ju! L' jiJjIJI lliMP"" OBČINSKA ŽALEC: KONČNO SPREIET OBČINSKI PRORAČUN Stran 4 /UCZlCJEs ČEIDEŽNC €EILEIDaV1L€ (ali kako si razbiješ nos) • Stran 19 MESEC OKTOBER V blagovnici Agrine v Žalcu SUPER CENE, NOVI PRODAJNI PROGRAMI, NAGRADE, STROKOVNA SVETOVANJA, DEGUSTACIJE, PRESENEČENJA, SUPER ... V torek, 3. okt. od 9.00 do 17.00 SVETOVALNI DAN STROKOVNJAKOV proizvajalca JUB: barvanje, sanacija vlage v zidovih, toplotna izolacija fasad, dekoracija notranjih površin. V petek, 6. okt. SVETOVALNI DAN STROKOVNJAKOV iz BLACK & DECKER. MESEC AGRINE VRTALNE MINERSKE STORITVE IVAN POTOČNIK ZAVRH PRI GALICIJI 8a 63310 ŽALEC tel/fax: 063/728-051 ^ Tudi v Žalcu! _^ Stavba starega Ferralita STEKLARSTVO LESKOŠEK Hausenbichlerjeva 9 tel.: 715-604 Obratovalni čas: od 8.00 do 12.00 od 13.00 do 17.00 Sobota V od 8.00 do 12.00 J SUPER KREDITNI POGOJI SAVINJSKA trgovska družba Žalec Tekstil, bela tehnika, akustika, drobni gospodinjski aparati, video tehnika... No 6 čekov ali obrokov brez obresti No lastni kredit do 12 obrokov s fiksnim pribitkom zo obresti Gradbeni material No 5 čekov ali obrokov brez obresti Do 12 obrokov no lastni kredit s fiksnim pribitkom zo obresti Obre/li no eno leto /omo 10% ‘Premog na 6 čefgv afi oBrofev - obresti samo 4,6% HoMargI Kmetijsko vrtnarska trgovina (PRI MARKET PARIŽLJE) Parižlje 12 (pri Market Parižlje), BRASLOVČE, Tel.&Fax.: 063 720-587 Ugodna jesenska ponudba! Kadi, cisterne za vino, oprema za sadjarje in vinogradnike Široka izbira čebulic cvetja za jesensko saditev (tulipani, narcise, krokusi ...) Zemlja za presajanje, za grobove, pesek nagrobni, sveče Akomulatorji za vsa vozila in gume za kmetijsko mehanizacijo APARATI ZA PRANJE POD VISOKIM PRITISKOM AKCIJA IIKHRCHER VELIKA IZBIRA POSOD ZA PRIPRAVO OZIMNICE (kadi za zelje, repo in ostalo zelenjavo ...) Obiščite! nas in ss prepričajte da trgovina ŠPORN že zdaj poskrbi za Vaše lepe spomladanske dni! bi Hmezad f-IM , „ . . , ,A ^ , . ameriška nanizanka; pokrovitelj 0^°P Testm signal, 09.30 OtroSki MiS predvajanja: GOST Velenje: 20.35 MaS, ponovitev; 10.30 S A LTV, antenska Celovečerni film: ALI JE TO LAHKO serija za mlado in staro; pokrovitelj LJUBEZEN?, komedija; 22.05 predvajanja: NAMA Velenje; 11.00 HOROSKOP; 22.10 Videostrani do 24.00 ' SOBOTA, 30.9. 09.00 Testni signal; 09.30 Otroški MIŠ MaS, ponovitev; 10.30 ŠALTY, ameriška serija za mlado in staro; pokrovitelj predvajanja: NAMA Velenje; 11.00 BEVERLV HILLS BUNTZ, ameriška SSfc itsnsk B*— * mm ALI JE TO LAHKO LJUBEZEN?, ----------- Velenje; 11.30 AVTODROM, oddaja za ; 20.00 EPP; 20.05 415. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program; 20.35 MED PRIJATELJ L narodno zabavna NEDEUA. 8.10. 20.00 EPP; 20.05 413. VTV MAGAZIN. informativni regionalni program: 2.0.35 Graška gora Ž95, 20. SREČANJE ANSAMBLOV, narodno zabavna glasba; 2^35 HOROSKOP; 21.40 Videostrani do NEDEUA, 1.10. 08.00 Videostrani; 08.15 OTROŠKI MIŠ MAS, ponovitev; 09.20 412. VTV SL POMENI MAGAZIN, informativni IT ' program. TOREK ,___________, GOST, ponovitev; 10.50 EPP; ______ VTV MAGAZIN - informativni rrgiotn..... provam. ponovitev; 11.25 Graška gora -4.0J Z95, 20. SREČANJE ANSAMBLOV, - • n in narodno zabavna glasba, ponovitev; 12.25 S.,U* PRIJATELJI, narodno z^ia giasba, ponovitev; 12.00 MUZIKA Ml IF IKT MI ' /f'' ISM Videostrani do vn rimtativni regionalni m Viri MK trn ni- Oddaja, ponovitev; 14.15 HOROSKOP; program, ponovitev; 12.0(1 Videoarani: 1900 Otroški program; 19.30 Videostrani DEKLETA, nanizanka, ponovitev; 12.00 : 70 fin FDD. in/Us UII7HT« mi iu tki vM^niimni-. 10 00 ntmtM m on prof. Marijo Zupanc; 20.55 21.00 Videostrani do 24.00 TOREK, 3.10. 09.00 Testni signal; 09.30 MUZIKA MI JE IN MI SE POMENI NAJVEČ, pogovor s prof. Marijo Zupanc, ponovitev; 12.00 Videostrani; 19.00 Otroški program; 19.30 Videostrani ; 20.00 EPP; 20.05 414. VTV MAGAZIN, informativni regionalni program; 20.25 ŠPORTNI TOREK; 20.45 20.25 'RTM zsfs,jmjrosmn M ^ v SjliPiPl mtsi : ■ SPEKTRA NAPREDNA AVTOHIŠA On&it d.o.o. Audi r=i^ifži SEDA! TUDI V ŽALCU! Prostori veleblagovnice Agrina trgovina: 063 / 711-253 servis: 063 / 33-495 ŽE V PRODAJI MODELSKO LETO ‘96 GOLF RABBIT22.990 DEM Vozila so na zalogi! Volksvragen - % vem 6o/ cihoj/ in _ IVA d.o.o. AVTODELI Telefon: 063/701-252 Šempeter 126 h 63311 ŠEMPETER Avtodeli za vozila: Nudimo vam tudi: - RENAULT, - olja ELF, maziva, filtre. - ZASTAVA, izpušne cevi ... - ŠKODA, - ALFA, Ugodne cene avtoprevlek in - LADA SAMARA. avtopreprog! /M ZALOGI GLAVE MOTORJA vat VUGO 431 ^ . Aškerčeva 4a, 63310 Žalec £j)d.d. Žalec tel.: 063 715-820, fax.: 063 715-390 MEC Matrični tiskalnik od 29.999 SIT Laserski tiskalniki od 59.999 SIT CD ROM ATAPI4X od 19.999 SIT IBM APTIVA od 149.999 SIT IBM prenosniki TP od 149.999 SIT GRADBENI INŽENIRING ing. Vinko VUČAJNK s.p. Prežihova 1, 63310 ŽALEC, Tel. & Fax.: 063/ 712 265 Mobitel: 0609/ 618 443 IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU: - gradbena dela obrtna dela - inštalacijska dela - nizke gradnje - adaptacije - rekonstrukcije ORGANIZIRANJE DEL - INŽENIRING PROJEKTIRANJE Obveščamo cenjene stranke, da smo se preselili na Prežihovo 1. Stanislav Kramberger “Z MOS-om SMO V EVROPI Najuspešnejša letošnja sejemska prireditev je v nedeljo, 17. septembra, zaprla svoja vrata. Na 55.000 kvadratnih metrov je bilo prikazano, kaj premore v tem trenutku obrt in malo podjetništvo, ki je nosilec razvoja slovenskega gospodarstva. Na njem je nastopilo 24 držav S 1763 razstavljalci, med katerimi je bilo 944 neposrednih in 809 posrednih. Poleg njih pa je na priložnost čakalo še 208 razstavljaleev, ki zaradi prostorske stiske niso uspeli s predstavitvijo na tej zares gala prireditvi slovenskega malega gospodarstva in obrti. ne sme uspavati. Vsako leto je treba na novo potrjevati in odpraviti tudi tiste drobne pomanjkljivosti, saj tudi sami vidimo, da bi se dalo še marsikaj storiti. Še bolj moramo očistiti programe in pridobiti razstavljalce še z boljšimi programi. Letos ni pravzaprav posebno bleščal nihče, vsi pa so bili povprečno na zelo visoki ravni. Truditi se moramo še za večjo in boljšo kvaliteto ter doseči še 15 - 16 odstotno rast vrhunskih proizvodov namenjenih tujemu trgu. Tako bo tudi dosežena zastavljena razvojna strategija.” Zavrnili ste kar 208 potencialnih razstavljalcev. Kaj boste storili, da bodo drugič tudi oni lahko nastopili? “Prostorske možnosti so omejene. Da bi dobili nove prostore, skoraj ni možnosti. Letos smo znotraj sejemskega prostora angažirali prav vse možnosti. Sedaj je na potezi mesto Celje in tisti, ki so zadolženi za to, da najdejo še dodaten prostor. Trenutno pa se ni dalo napraviti ničesar.” Stanislav Kramberger Tudi rekord, ki ga je dosegla letošnja prireditev, govori po svoje. Kljub dokaj muhastemu vremenu je bil dosežen dnevni rekord S 44.200 obiskovalci v nedeljo, 10. septembra, in dokončni rekord preko 270.000 obiskovalcev. Za mnenje smo vprašali predsednika organizacijskega odbora. Gospod Kramberger, kakšna je vaša ocena letošnje sejemske prireditve. Je sejem izpolnil vaša pričakovanja? “Sejem je v popolnosti izpolnil pričakovanja. Obiskalo ga je kar blizu 40 visokih funkcionarjev iz tujine in Slovenije. Če še prištejemo k temu organizirane visoke obiske kot kitajska delegacija, poslanci Državnega zbora, načelniki upravnih enot, člani nadzornega sveta DARS, župani enajstih slovenskih občin, župani mestnih občin, tržaški obrtniki in sindikalna delegacija Singena, je to že nekaj sto imenitnih obiskovalcev. Ocene so zelo visoke. To je istočasno tudi priznanje organizatorju, da je storil, kar je največ mogel. To pa Za igrače so se najbolj zanimali otroci Ob otvoritvi ste omenili kramarstvo. Res ga je letos mnogo manj kot doslej. Ali ga nameravate popolnoma odpraviti? “Ta sejemska prireditev ima čar v več področjih. Tudi v tem, kar prinesejo kramarji. Mislite pa, da je to le izraz. V halah smo imeli lepo postavljene izdelke. To pa ni tisto kramarstvo, ki se je prodajalo na vsakem vogalu. To so sedaj lepo urejene stojnice, znotraj katerih se lahko tudi kaj kupi. To so povsem kulturno urejene razmere. Prizadevanja, da se sejem ne bi izrodil v trgovsko podjetniškega, temveč da bi ostal predvsem obrtniški in malo podjetniški, so povsem upravičena. Tisti, ki jih pa zanimajo predvsem trgovsko podjetniški sejmi, bodo morali iskati te možnosti drugje.” Obrtna zbornica ima stike z mnogimi tujimi zbornicami. Nekatere so bile tu. Ali mogoče pogrešate še koga? “Tu so bili Avstrijci, Italijani, Bavarci, Beneški Slovenci, delegacija Wiesbadna in še bi lahko našteval. Problem je drugje. Vsi smo izjemno angažirani na sejmu. Ob velikem navalu obiska Na oddelku igrač je bilo največ lutk bi težko ustregli. Zaradi tega ne smemo vabiti veliko gostov, saj se jim potem ne moremo posvetiti. Zato smo jih vabili v razumnih mejah, kolikor smo jih lahko le kulturno postregli.” Koliko ljudi je bilo pravzaprav angažiranih? “Štirideset jih je bilo vedno na razpolago. To so predsedniki sekcij, člani izvršilnega odbora, predsedniki in podpredsedniki svetov in vsak je imel svojo zadolžitev. Tuje delegacije pa morajo pričakati najvišji funkcionarji. Njih ni toliko, da bi lahko sprejeli ne vem koliko delegacij.” Kateri je po vaše najodmevnejši dogodek letošnjega sejma? “Brez dvoma obisk ob otvoritvi predsednika vlade dr. Janeza Drnovška. Enako visoko priznanje ali dogodek je seja Gospodarskega odbora Državnega zbora. Predstavili smo jim predvsem tri akutne probleme, ki nas tarejo. Prvi je finančna nedisciplina. Obrtna zbornica že nekaj let opozarja na finančni nered pri poravnavanju terjatev v dolžniško upniških razmerjih. Predlagali smo, da bi fizične osebe morali izenačiti s pravnimi. Predlog zakona je sicer pripravljen in obljubljeno nam je, da bo še letos prišel pred parlament. Na seji Gospodarskega odbora smo jih kar zadolžili, da se mora to zgoditi do konca oktobra. Drugo pereče vprašanje je siva ekonomija. Dokler ne bo ustreznih ukrepov, ne moremo pričakovati pospešenega razvoja. Obrtna zbornica predlaga sprejetje zakona o delu na črno, s katerim bi inšpekcijskim službam definirali in dali določena pooblastila za preprečevanje nezakonitega opravljanja obrtne ali druge Lepotice pred Celjanko dejavnosti. Tretje področje je področje davčne politike. Tudi tukaj mora biti obrt deležna ustreznih spodbud. Naša zakonodaja enostavno izenačuje male in velike gospodarske subjekte, čeprav ne delujejo v enakih pogojih. Treba bi bilo urediti kreditiranje in subvencioniranje, znižati obrestne mere, zlasti zamudne obresti. Uredili bomo, tako nam je bilo tudi obljubljeno, vprašanje ustreznega poklicnega izobraževanja. Mi verjamemo v zagotovila, ki so nam bila dana, da je vse pripravljeno, sedaj je le na poslancih, da to spravijo skozi parlament brez nepotrebnih strankarskih podtikanj. Kot nam je znano, so posamezniki celo dobili pisne naloge vlade, da to čimprej uredijo. To nam bo tudi pripomoglo, da bomo dosegli zastavljen cilj dviga kvalitete in predstaviti nove kvalitetne proizvode.” Minula leta so mnogi sicer veliko obljubljali. Kaj od teh obljub je ostalo še neizpolnjenega? “Kot sem že povedal, so stvari pripravljene za v parlamentarne klopi. To predvsem tiste, ki nam največ pomenijo. Ko bo to vse urejeno, bomo tudi postali primerljivi s sosedami, ki so razvite in s katerimi tudi največ trgujemo.” 5 tem ste tudi odgovorili na vprašanje izpolnitve obljub! “Menim, da smo obrtniki in podjetniki tudi malce nestrpni, da bo država napravila tudi na tem področju red. Moramo le biti razumevajoči, saj se država ne more v štirih letih popolnoma organizirati. Ne moremo pa se miriti s tem, da se stvari, ki so pomembne za državo in državljane, ne uredijo najprej. Sedaj so na vrsti službe, ki so dobile konkretne naloge.” Kljub muhastemu vremenu smo našteli preko 270.000 obiskovalcev. To je rekord. Čemu Pripisujete zasluge za to? ‘Veseli smo tega rekorda. Verjamemo, da bodo tudi rekordni poslovni dogodki. Vemo, da so sklenjeni mnogi poslovni aranžmaji m da ima marsikdo razprodane kapacitete za naslednje leto. Zaradi tega smo lahko zadovoljni. Mnogi nam zaradi poslovne tajnosti tudi niso zaupali, kakšen je njihov poslovni uspeh, vseeno lahko trdimo, da so vsi zadovoljni. Zaradi obiska se tudi pred sejmom nisem bal. Povedal sem celo, da je sejem praznik obrti vse Slovenije. Če bi na sejem prišli le SLOVENJ GRADEC obrtniki s svojimi zaposlenimi in družinami, bi imel več obiskovalcev kot kateri koli sejem v Sloveniji. Seveda pa je sejem zanimiv tudi za druge, zato ga tudi radi obiščejo. Zaradi sejma je Celje postalo takorekoč romarsko mesto, saj v njega prihajajo vsi, ki nekaj iščejo in ravno tu lahko vsak najde nekaj zase. Sejma ni zmotil niti zagrebški velesejem in dejstvo, da je Slovenija tam partner. V zvezi s tem smo se pogovarjali^ s hrvaškim veleposlanikom, g. Žagarjem, saj tudi resno računamo, da bodo pri obnovi Hrvaške, ko se bodo prilike uredile, imeli tudi naši podjetniki dovolj dela. Niso nas zmotile tudi druge stvari kot premik datuma radgonskega sejma in istočasni sejem kvalitete v Kranju. Bali smo se samo, da se bodo ljudje tudi zaradi začetka šolskega leta preveč izčrpali, na srečo pa se je le končalo drugače. Dokazali smo, da se z dobro organizacijo tudi da veliko storiti. Ni zanemarljivo, da je bilo le na obsejemskih prireditvah 4462 udeležencev. Bilo je 52 posvetov in 94 drugih dogodkov. To vse pa je pripomoglo, da je tudi ob relativno slabem vremenu bil izredno velik obisk. Omenimo tudi to, da je bilo za ogled sejma na razpolago le 109 ur in vsakdo, ki si ga je hotel dobro ogledati, se je dolgo na njem zadržal, zato je bila večkrat tudi gneča. Svojo vlogo pa je odigralo tudi mesto Celje, saj je bil promet kljub ozkim grlom dokaj dober in brez vsakih večjih nesreč.” Kako pa ste bili zadovoljni z javnimi oblili? “Tudi mediji so letos odigrali pomembno vlogo. Brez dobrega poročanja časnikarjev, radia in televizije, prireditev ne bi uspela. Tudi anketa je pokazala, da so obiskovalci za sejem zvedeli 21 % iz radia, 21,7 % iz televizije ter 17 % iz časopisov. Že prvi dan, ko mi je nekdo od vas povedal, da manjka udarnih tem, sem rekel, da to ni res. Vsi dogodki so udarni. Teh pa ni manjkalo, saj, kot je rečeno, jih je bilo kar 94 ter 52 posvetov. O vsem je treba pisati in vsaka zadeva je pomembna. Tu je bilo veliko obiskov visokih državnikov, zato je vseskozi bilo dovolj zanimivosti. Tudi mi sami nismo mogli protokolarno slediti dogodkom. Novinarji ste to vse sledili, zato smo vam vsem, tako radiema Celje in Maribor, televiziji ter vam novinarjem tudi hvaležni.” Na koncu še celotna ocena sejma, obrti in malega podjetništva? “Slovenija se s tehnologijo in z učinkovitostjo v svojih malih obratih hitro približuje razvitejšim zahodnim državam. Njena obrt je tako tehnološko kot organizacijsko precej razvitejša kot v drugih “novih demokracijah. Ob bogati tradiciji, ugodni geografski legi med Vzhodom in Zahodom ter prijeteljskima Avstriji in Nemčiji na severu in seveda ob znani slovenski marljivost je obrt v Sloveniji lepo uspela in se razvila. Zadovoljuje že dobršen del slovenskega trga, precej pa izvaža tudi na te trge. Tuji poslovneži, ki prihajajo k nam, ugotavljajo, da se z našimi podjetniki in obrtniki splača sodelovati, saj znamo in hočemo dobro delati. Zanje smo zanimiv partner tudi zato, ker se dobro znajdemo že od nekdaj v zahtevnem mostu med Vzhodom in Zahodom. Evropa tako ve, da je z nami koristno sodelovati. Zato so tudi povedali, da se MOS lahko postavi ob bok Miinchenskemu in je drugi največji obrtni sejem v Srednji Evropi.” Ivan Jurhar Cenjene stranke obveščamo, da 29. septembra 1995 odpiramo v Mozirju, v Blagovnici Savinja/l. nadstropje novo enoto AGENCIJO MOZIRJE. Poslovni čas agencije: ponedeljek -petek od 8.00 do 11.00 in od 14.00 do 17.00 ure. Agencija bo opravljala tolarsko in devizno poslovanje za občane in zasebnike. Dvig gotovine bo možen tudi na bankomatu. V varnem zavetju tradicije. V Banki Celje. O) banka celje ALTER SCENA priljubljen je zven zadrge. Letat je zadrga nasploh, tudi pri bolj Vselej je tu, na obrobju mode, tudi alternativna scena. Vselej je poleg prijetnih, domačih in elegantno zadržanih oblačil še - denimo ji pogojno - hard core moda. To je moda za drugačne mlade, za divje, neubogljive in samosvoje mlade, za neko čisto posebno, zelo ukročeni in priljudni modi, pomemben modni dodatek. V hard core. modi pa je zadrga kratko malo obvezna. Dražbo ji delajo vsakovrstne zakovice, obročki, kovinski gumbi in podobno. Strašansko ljubi belo prešite obrobe, lak, lateks, srebrne in zlate učinke nasploh. Včasih je videti možačasta, drugič je izjemno feminilna. Njena najljubša barva je čma. zanimivo mlado psiho. Tudi pri nas ima ta ženski modni hard core kar precej svečenic in posnemovalk in prav gotovo jih bo zanimalo, kaj jim predlagata letošnja modna centra Pariz in Milano. Nova moda se lesketa, žvenketa in nasploh pogosto učinkuje s kovinskimi zvoki. Najbolj 6. Pikin festival ENA SAMA VELIKA PIKA , s 5 ■ ; V A Velenje se je pretekli teden iz mesta priložnosti preimenovalo v mesto mladih. Tja je vabil PIKIN FESTIVAL. Prireditev, ki jo je pred šestimi leti zasnoval Marjan Marinšek, publicist in kulturnik iz Velenja, je prerasla vsa pričakovanja in okvire regionalnega značaja. Pikin festival, ki je bil tokrat posvečen 50 letnici izida prve knjige o PIKI NOGAVIČKI, avtorice Astrid Lindgren, si je v času od 18. do 23. septembra ogledalo več tisoč učencev in malčkov, malo večjih otrok, pa tudi malo manj mladih. Ficko in Pika Alja... V spremljevalnem programu je sodelovalo doslej največje število mladih ustvarjalcev, lutkaijev, igralcev ter drugih glasbenih in zabavnih skupin. Vsak dan so se predstavljali na Pikinem odru. Otroci so imeli letos še posebej veliko dela z lego kockami, saj jim je na ustvarjalnih Pikinih delavnicah bilo na voljo kar 500 tisoč lego kock. Ustvarjali pa so še drugače: iz žebljev so postavili veliko Pikico, iz majhnih gumbov sestavili veliko torto, na velikem platnu so si lahko ogledali filme o Piki Nogavički, poslušali pravljice, na gledališkem in lutkovnem odru so se izmenjevale najrazličnejše predstave in še veliko dogodkov je polnilo dneve Pikinega tedna. Višek je prireditev dosegla v soboto s tradicionalnim PIKINIM DNEVOM, ko so skozi ves dan v Rdeči dvorani potekale zanimive Pikine prireditve, na Pikina maksi torta obisk je prišla prva Pikina ambasadorka, Štefka Kučan, razglasili so najbolj pikasto predstavo, spustili 500 golobčkov miru ter uspelo prireditev zaključili s pisano Pikino parado. Naj živi Pika Nogavička in Pikin festival, z njim pa vse Pike sveta, ki so se tako prešerno igrale, učile, zabavale in ustvarjale na izredno lepem in pestrem 6. Pikinem festivalu, ki sta ga organizirala Kulturni center Ivan Napotnik in Občinska zveza prijateljev mladine Velenje. ... in odjahali so v noč KARATE V prejšnji številki sem opisal zgodovino karateja in razvoj shito-ryu stila karateja v Sloveniji. V organizaciji karate sekcije Petrovče je bil poleti organizimn strokovni seminar, na katerem je bil glavni mojster, šef inštruktorjev shito-ryu stila v Evropi, Keiji Tomiyama. Na tem seminarju je odgovoril na nekaj vprašanj o njegovih začetkih v treniranju karateja. kdaj ste se začeli zanimati za karate? “Karate sem spoznal leta 1967, ko sem imel 17 let. Moj bratranec je treniral karate, jaz pa boks. Resno sem začel trenirati leto dni kasneje na Doshisha univerzi. Moj Prvi učitelj je bil Chojiro Tani.” Kdo vse je imel vpliv na vaše odraščanje v karate mojstra? “Na moj karate so vplivali g. Fukuda, trener univerzitetnega moštva, g. Suzuki, šef inštruktorjev Shukokai organizacije, g. Uehara in g. Fujimoto, učenci Mabunija in Mijagija.” kdaj ste začeli učiti karate? “To je bilo leta 1972, ko sem prišel v Evropo, takrat sem imel 2. dan.” kakšna je razlika med evropskimi in japonskimi karateisti? “Pri delu japonski učenci bolj poslušajo svoje učitelje, kar je lahko dobro, vendar tudi slabo.” Živite v Evropi. Ste se Prilagodili načinu življenja? Tu se življenje dosti razlikuje od japonskega. Ko sem prišel v Evropo, sem bil mlad in sem užival v tuji zemlji, ker je bila zame to posebna avantura. V Parizu sem delal kot inštruktor po nekaterih klubih. Prav takrat je bilo v Parizu II. svetovno prvenstvo v karateju in sem si ga šel ogledat. Bil sem impresioniran s kvaliteto francoske in angleške ekipe. Rekel bi, da so evropske države dobre v športnem karateju. Vendar pa ima karate dve smeri. Nekatere ljudi bolj zanima tradicionalni karate, druge pa športna borba.” Ali imajo japonski inštruktorji možnost izbire države, ko jih njihova organizacija pošlje v svet? “Meni je g. Suzuki svetoval, naj grem v Belgijo, v Bruselj. To je bilo leta 1974. Takrat je bil tam samo en “dojo”. Po letu dni smo odprli novi “dojo”, ki se je imenoval “Evropean central dojo”. V Belgiji sem ostal pet let.” Ali je bilo težko zapustiti državo, v kateri ste bili toliko let? “Po eni strani je bilo težko oditi, vendar je pričakovanje novega začetka razburljivo. V Belgijo je prišel drugi japonski mojster, jaz pa sem šel v Anglijo, kjer sem še sedaj.” Ali trenirate z japonskimi inštruktorji drugega stila? “Seveda. Imam dobre odnose z ostalimi organizacijami in njihovimi voditelji. To so: g. Asano (shotokan), g. Shiomitsu (wado-ryu), g. Sakagami, g. Suzuki in še mnogi drugi.” Kakšno je vaše mnenje o športnem karateju? “Športna borba je dobra stvar. Z njo je karate zelo napredoval in veliko ljudi ga prav zaradi tega trenira. Po drugi strani pa veliko teh ljudi ne pozna globljega smisla karateja. Danes po svetu živi še mnogo legend, mojstrov karateja, ki nas lahko naučijo izvirne oblike karateja. Zato je potrebno karate ohranjati kot veščino, da ne zatone v pozabo in se ga učiti od teh mojstrov, ki so še živi. Bistvo tradicionalnega karateja je v pravilni kati. Tu se postavlja vprašanje, kako spoznati “kate” različnih stilov. Zato morajo na Japonskem vsi sodniki poznati po dve “kati” iz naslednjih stilov: iz shotokana, wado-ryua, goju-ryua in shito-ryua. To pa so tudi osnovni stili karateja na Japonskem.” Kako vi trenirate? “Treniram sam in veliko pozornost posvečam koncentraciji. Po inštrukcije pogosto odhajam k mojstru Taniju, Uehari in Fujimotu. Za višji pas se še posebno pripravljam, učim se nove “kate” in se pripravljam za borbe.” Matjaž Cede SREČANJE MLADIH PLANINCEV V okviru vseslovenske akcije planinci, skupaj s starši, nosilci TEDEN ŠPORTA - ŠPORT ZA srebrnega in zlatega znaka ZDRAVJE in po zelo uspeli pionir - planinec oziroma mladi proslavi 45-lctnega delovanja planinec, udeleženci Planinskega društva Zabukovica mladinskega izleta na Uršljo bodo v soboto, 30. septembra, goro ter mentoiji in mladinski spet slavili na Homu. vodniki. Tokrat organizirajo SREČANJE MLADIH PLANINCEV. Ob tej Seveda na srečanju ne bodo priložnosti bodo podelili priznanja manjkali tudi tisti, ki ljubijo najboljšim tekmovalnim ekipam v planine. Zabukovški planinci pa orientaciji. Dan pred tem bo še se lahko pohvalijo, da imajo v orientacijsko tekmovanje HOM svoiih vrstah tudi dva nosilca 95. Priložnost bodo izkoristili za zlatega častnega znaka sprejem najmlajših v planinsko mladinskega vodnika. To sta organizacijo, podelili bodo značke Magda Ježovnik ter Srečko MLADI PLANINEC. Culk starejši. Skupaj pa se bodo spomnili prve prehojene poti, skupnega izleta na Uršljo goro pred 25 leti. Nekateri med njimi, mislim udeleženci, se še vedno čutijo mlade. Srečanja se bodo udeležili predvsem cicibani, bodoči Srečanje je poleg društvenega jubileja posvečeno še 25-letnici prvega svečanega sprejema mladih v planinsko organizacijo ter prve podelitve zlatega znaka pionir - planinec. SAVINJSKA REKREACIJSKA KOŠARKAŠKA LIGA AS POLZELA ’95 Zagnani ljubitelji košarke na Polzeli so tudi letos pripravili rekreacijsko košarkaško ligo. Ligaško tekmovanje bo potekalo po enokrožnem sistemu ob nedeljah, v dvorani košarkaškega kluba KOVINOTEHNA SAVINJSKA POLZELA. Letos v tekmovanju sodeluje deset ekip, generalni pokrovitelj lige pa je podjetje Klasje iz Celja. Prvi krog tekmovanja bo izveden 1. oktobra 1995 z začetkom ob 8.00 uri, Pari: RED BULL - CIKLOSPORT, CELJE ZT - ROSSI LAŠKO, ŠD ANDRAŽ - PREBOLD, PIZZ-ERIA 902 - ŠD VRBOVEC, TDV MOZIRJE - GARANT; drugi krog pari: ŠD VRBOVEC - TVD MOZIRJE, PREBOLD -PIZZERIA 902, ROSSI LAŠKO - ŠD ANDRAŽ, CIKLOSPORT - CELJE ZT, ŠD GOMILSKO -RED BULL. O rezultatih in razporedu tekem vas bomo sproti obveščali v GLAS-u Savinjske. 2. BRODARJEV pohod SOLČAVA - POTOČKA ZIJALKA /OLŠEVA/, Začetek pohoda bo ob S. uri pred gostilno Firšt nad Solčavo. ZAPRITE OČI IN SE ODPELJITE! Vsako drugo leto v Frankfuru pripravijo avtomobilski salon. Za Vas smo pripravili kratek pregled, kaj je novega v svetu avtomobilizma. Pri Alfa-Romeo so na frankfurtskem salonu novosti omejili na motorje: 3‘litrski turbo motor (232 KM) za GTV, pri 145 in 146 dvolitrski Twinspark (150 KM), ki je zamenjal 16-ventilski bokser z 129 KM. Druga večja novost je še turbo diesel z 90 KM, namenjen Alfi 145/146 in pa električna streha za Spiderja. Audi je predstavil študijo športnega kupeja, katerega podvozje temelji na novem A3, ki pride na tržišče šele leta 1996. Pri A6 so nekateri motorji pridobili 5-ventilsko tehniko. Za ljubitelje dieslov pa so predstavili verzijo A4 TD1 s 110 KM. Ljubitelji BMIV-jevih Roadsterjev so bili gotovo razočarani, ker novega Z3 ni bilo. Prava premiera je bila nova serija 5, novi M3 in 728i. V8 motorji pa so pridobili na prostornini in moči. Vse prej kot dolgočasen je bil Chryslerjev razstavni prostor, saj so hkrati predstavljali štiri evropske novosti: novi Voyager (na tržišče pride spomladi), pozornost vzbujajoča študija coupeja Atlantic in cabrio ter coupe izpeljanke Stratusa. Citroen je kot novost predstavil le karavana Xantio Break, naslednik AX-a pa ho predstavljen šele leta 1996._____________ Ferrari je praznoval svetovno premiero svojega F50 s 520 KM že marca na ženevskem salonu. Kljub temu so bili vanj uprti pogledi mimoidočih. Veliko ljudi pa je privlačil novi odprti F355 Spider. Za Fiata je imel salon to leto prav gotovo poseben pomen. Italijanski koncem je predstavil naslednika Tipa Bravo (trivraten) in Brava (pet vrat). Nevsakdanja kompaktna limuzina bo naprodaj konec oktobra. Tudi Ford je z novo Fiesto, Pickupom Trintonom in enoprostorsko limuzino Galaxy označil novo gibanje v avtomobilskem oblikovanju. Avtocenter Meh d.o.o. Servis in prodaja 63320 Velenje, Koroška 7d tel. servis :(063) 856-824 V ZALOSk VOLKSWAGEN AUDI GOLF Rabbit A4 PASSAT A6 VENTO A8 TRANSPORTER * Krediti že za R+8% * Leasing * Staro za novo Vaš Audi in VolkSwagen partner GOSTIŠČE MATJAŽ Polzela tel.: 063 / 720 - 565 Vam ob dnevni ponudbi svežih malic in kosil ter ostalih jedi po naročilu v jesenskem času pripravlja tudi JEDI IZ FRANCOSKE KUHINJE: " \ c - blfteU o. ontaUi UrašUerja terana. - biftek, o Uromp irje vetu žepu. 1 zrezek MOMJ& MCVJVJJJUl ». . . (zeliieni začinjen zrezek a o maki j S:*:; - puranja ret la d a PRIJETEN AMBIENT IN ŽIVA GLASBA OB KONCU TEDNA ZA VAS IN VAŠO DRUŽBO V GOSTIŠČU MATJAŽ! ibr> k* rb® rb® rž® TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM r?act ^ NA škafarjevem hribu \r 1 ^ PODVIN 201, Žalec, tel.: 714 - 694/ Stran pripravlja Avto Foto Market Naslednja številka izide: 4.T0.1995 Pri General Motorni sta se poleg posebnega modela Corvette bleščala še terenec Tahoe in prestižna limuzina Cadillac SLS. Hondine novosti so novi Civic kot coupe in kot petvratna limuzina. Prav gotovo pa je veliko pozornosti vzbujala Honda NSX v targa izvedbi. Jaguar je nadaljeval tradicio elegantnih in prestižnih avtomobilov serije XJ in je predstav,! podaljšano verz,jo, imenovano Majcstic. Kia je predstavna limuzino srednjega razreda, imenovano Gredo. Na njihovem razstavnem prostora so stali se prenovljena Sephia, trovratm ................................................. ;° let° ,urh^ Pmv,ht novosti Naslednik ¥10, imenovan 285 KM v novem Porscheju serije 911 gotovo obljublja veliko užitkov. Vpsilon, bodo predstavili šele decembra na salonu avtomobilov v Bologni. Dmga novost pa je 91] Panorama s stekleno pomično streho. ------------------- na osnovi Mazde 323 kot tudi uglajenega Kedas 9 z 2,3 htersktm ———————-..................................-................. Milkr~CycIe motorjem, ki razvije kar 210 KM. Daewoo je pokazal prenovljeno inačico študije No. 1 kot tudi novo generacijo motorjev, ki bodo konec leta 1996 nadomestili motorje v Esperovcm nasledniku. Daihatsu je nakazal smeri razvoja novega Charada. Cuore pa je za novo modelsko leto pridobil serijski voznikov Airbag. Pri Mercedes-Benzu se je vse vrtelo okrog nove serije E, obnovljenega SL-ja in že optično prenovljene serije C. Nova sta še C250 lurbo diesel s 150 KM in C230 turbo s 193 KM. Čaroma je ime avtomobilu, ki je stai v središču Mitsubishijevega razstavnega prostora. Predstavili so še naslednika športnega coupeja Eclipse in nov 4-ciUndrični bencinski motor z direktnim vbrizgavanjem, ki so ga ponudili v Galantu. Nova Almera jc pri Nissanu nadomestila Sumiva. Neposredna konkurenca Golfu je ponujena v treh karoserijskih različicah. Na razstavnem prostoru Opla je kraljevala nova Vedra, kot študij pa l„/; kot coupc z lmenom Coadt Razs[avljena sla blla tudi Sporl SpidJr m Laguna Brenk. Pri Škodi so kot noviteti predstav,H Eelicio Comb, in Pick-up. Svetovna novost posebne vrste pa je bil Subaru Justy, ki pa ni nič drugega kot Suzukijev Swift s štirikolesnim pogonom. Suzuki je pmegel na področje avtomobilov za prosti čas (Togota RAV4) z nov,m X-90. V,tara pa je dobila turbo dieselsh motor. Togota je ponudila tržišču prenovljeno Corollo, lahkega transporterja Hiace in prestižnega športnika Lems GS 300 T3. Volksvvagen je predstavil poleg Sharana riivratnega Polo Coupeja in rahlo obnovljenega Golfa. Vsi bencinski motorji se ponašajo z Multipoint Last hm not laisl: Volvo. Pri Švedih ugledala luč Utdi Vedra Caravan. Okolju prijazna in varčna novost pa jc prototip Corse z TDI motorjem, s porabo pičlih 3,4 11100 km. Mitsubislujeve Peugeot je pokazal neposrednega konkurenta novi Vedri - naslednika Curisme. Peugeota 405 - pri Pininfarini oblikovan Peugeot 406. BMIV-jevo hčerinsko podjetje Rover je pokazat Roadster MGF in novo serijo 400, ki so jo razvili skupaj s Hondo. Prvič v Nemčiji: kombi s povišano streho Seat Inča, ha osnovi Ibize. Tri vratna Cordoba SX in brat VW Sharana Alhambra sta zapolnila vrzel v Seatovi ponudbi. Tomaž Bkjak TURISTIČNA AGENCIJA bemi ŽALEC ' ^ ^ /tvt@ uri 'P/L % v* turistični avto rally 4/% 4 ^ % ■pčo l/V' Vse lJubitelJe avto moto športa -8' ^^ vabimo, da se udeležijo turističnega avtorallya "treh dolin", V** čP ^ ^ 'l!SK ^ ki bo 14. oktobra v Žalcu. V IZ POLICIJSKE BELEŽKE PROMETNE NESREČE Z AVTOM V BREŽINO: Žalec, 6. septembra ob 22.55 uri je Iztok Č, iz Celja, star 36 let vozil osebni avtomobil po magistralni cesti iz smeri Vinske gore proti Rušam. Ko je pripeljal v Veliki Pirešici pri kamnolomu v blagi levi nepregledni ovinek, ga je zaneslo v desno izven vozišča, nato je zapeljal nazaj na desni vozni pas, od tod pa še naprej čez vozni pas, namenjen vozilom iz nasprotne smeri ter trčil v nabrežino na levi strani vozišča. Pri trčenju je avto odbilo in zavrtelo za 90 stopinj v levo in ga obrnilo na bok. Voznik se je pri tem hudo telesno poškodoval. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico. S PRIKLOPNIKOM V DVA OSEBNA AVTOMOBILA: Žalec, 14. septembra ob 15.25 uri je Franc J. iz Arclina, star 59 let, vozil v koloni tovorno vozilo s priklopnikom -cisterno po magistralni cesti iz smeri Vranskega proti Kapli. Zaradi zmanjšanja hitrosti voznika osebnega avtomobila, ki je vozil pred njim, je pričel Franc zavirati in se umikati v levo. Vozilo je pri tem zaneslo levo na nasprotni pas, kjer je s prednjim levim delom vlečnega vozila silovito trčil v sprednji levi bočni del osebnega avtomobila, ki ga je iz nasprotne smeri vozil 48-letni Bernard D., iz Šempetra pri Gorici. Po trčenju je osebni avtomobil odbilo v desno z vozišča. Tovorni avto s priklopnikom pa je še naprej vozil po levem nasprotnem voznem pasu in čelno trčil v osebni avtomobil, ki ga je vozil iz smeri Celja 30-letni Nenad G., drž. R. Hrvaške. Po trčenju je tovorni avto rinil pred seboj osebni avtomobil Nenada levo izven vozišča, kjer se je tovorno vozilo prevrnilo na bok na travnik in obstalo. Pri trčenju je na kraju nesreče podlegel poškodbam voznik osebnega avtomobila Bernard D., hudo telesno pa se je poškodoval voznik osebnega avtomobila Nenad in sopotnici v njegovem vozilu, 40-letna Biserka K., in 40-letna Mara G., obe državljanki R. Hrvaške. Voznik tovornega avtomobila, Franc J., pa je bil lažje telesno poškodovan. KAZNIVA DEJANJA EKSPLOZIJA GOSPODINJSKEGA PLINA: Liboje, 4. septembra okoli 19.30 ure je Zofija S. iz Liboj, stara 58 let, na plinskem štedilniku priključila jeklenko. Ko je prižgala plin na gorilniku, je zaznala, da iz jeklenke uhaja plin, zato je tega ugasnila in odšla po soseda Stanislava Z., da bi napako odpravil. Ko sta se s sosedom vrnila do vhodnih vrat, je prišlo do eksplozije plina, ki je poškodovala vrata, okna in vmesni zid ter inventar v notranjosti. Delci stekla in rolete so padli tudi na parkirani osebni avtomobil ob stanovanjski hiši. Na objektu, inventarju in avtomobilu je ob eksploziji nastalo okoli 1,280.000,00 tolarjev materialne škode. Zofija in Stanislav sta utrpela nekaj prask po telesu, saj ju je eksplozija vrgla po tleh, vendar zdravniške pomoči nista iskala. VLOMI V OSEBNE AVTOMOBILE: Žalec, 6. septembra med 19.00 in 21.30 uro je neznani storilec vlomil v tri osebne avtomobile, parkirane na parkirišču pri OŠ Polzela. Iz dveh vozil je odnesel avtoradio znamke Neon, ojačevalec znamke Boster in radijsko postajo znamke Concord in z dejanjem oškodoval lastnike vozil Aleša S. in Ivana C. iz Polzele ter Draga K. iz Založ za okoli 78.000,00 tolarjev. PREPREČITEV URADNEGA DEJANJA: Žalec, 10. septembra ob 10.00 uri je patrulja PP Celje v Petrovčah ustavljala voznika osebnega avtomobila Z-128, 22-letnega Aleša K. iz Petrovč, kateri pa na znak policista ni ustavil, pač pa pospešil hitrost in zavil k sušilnici hmelja v Arji vasi, kjer ga je patrulja izsledila. Na zahtevo policistov, da se legitimira, se je temu fizično uprl in s kraja poskušal pobegniti. Na pomoč je prišla intervencijska skupina PP Celje. Med dajanjem kršitelja v intervencijsko vozilo je ta policista brcnil v glavo in ga lažje telesno poškodoval. Lažje poškodbe je ob uporabi fizične sile dobil tudi kršitelj Aleš. Elektronski alkotest je kršitelju pokazal 1,53 promil alkohola v organizmu. Po opravljenem postopku in zdravniškem pregledu je bil Aleš napoten domov. VLOM V BIFE: Žalec, 10. septembra preko noči je neznani storilec vlomil v Bife Kongo v Trnavi, last Kmetijske zadruge Trnava. Iz lokala je storilec odnesel večjo količino različnih cigaret. Z dejanjem je oškodoval lastnika za okoli 42.000,00 tolarjev. TATVINA IZ VOZILA: Žalec, 10. septembra med 20.30 in 21.00 uro je neznani storilec izkoristil nepazljivost voznika kombiniranega vozila, ki je pustil vozilo za kratek čas nezaklenjeno pred stanovanjsko hišo na Polzeli in iz vozila odtujil moško usnjeno torbico, v kateri je imel Božidar B. nemške marke, tolarje in nekaj poslovnih papirjev. Z dejanjem ga je oškodoval za okoli 320.000,00 tolarjev. VLOM V OSEBNI AVTO: Žalec, 12. septembra med 16.30 in 16.45 uro je neznani storilec vlomil v osebni avto znamke GOLF, ki je bil parkiran pred hotelom v Žalcu. Iz vozila je ukradel osebni računalnik in črni usnjeni kovček z disketami ter lastnika Braneta J. oškodoval za okoli 250.000,00 tolarjev. IZTIRJENJE VLAKA: Žalec, 13. septembra okoli 5.42 ure je strojevodja Anton S. vozil prazno kompozicijo potniškega vlaka iz Celja proti Žalcu. Pri kretnicah v neposredni bližini železniške postaje Žalec je pri prevoženju prvi in druge kretnice prišlo do iztirjenja gibljivega dela vlaka. Po zaviranju se je vlak po 19 m vožnje ustavil. Na vlaku ni nastala materialna škoda. Z utirjenjem in prgledom vlaka pa je nastala materialna škoda za okoli 500.000,00 tolarjev. Vzrok iztirjenja je bila napaka na elektronskem mehanizmu za kretnice. TATVINE AVTOMOBILOV: Žalec, 16. septembra, v noči na soboto, je neznanec s parkirnega prostora stanovanjskega bloka na Bevkovi ulici v Žalcu odpeljal v neznano osebni avtomobil zastava Yugo 45, rdeče barve, reg. št. CE G3-322. S tatvino vozila je Vojko Z. oškodovan za okoli 220.000,00 tolarjev. Ob 16.00 uri je bilo vozilo najdeno ob regionalni cesti Andraž - Polzela s prerezanimi gumami in brez avtoradia. 16. septembra v noči na soboto je neznani storilec s parkirnega prostora Hotela Žalec, odpeljal v neznano osebni avtomobil Renaul espace, rdeče-rjave metalne barve, reg. št. KL-PFAFF1, avstrijske registracije. S tatvino vozila je Othmar S. iz Avstrije oškodovan kar za okoli 5.200.000,00 tolarjev. PRETEP V DISKOTEKI: 16. septembra okoli 02.50 ure je v diskoteki JACK v Kasazah pri Žalcu prišlo do pretepa med več osebami. V pretepu sta bili dve osebi hudo telesno poškodovani. Do pretepa je prišlo, ko je Alen M. iz Velenja, star 16 Jet, menil, da plesalec Dean O. iz Žalca, star 21 let, nadleguje njegovo sorodnico. Deana je udaril s komolcem v predel vratu in ga zbil na tla plesišča, nato ga je še obrcal. Na pomoč mu je pri tem priskočil 17-letni Mario B. iz Velenja. Redar v diskoteki, 31-letni Ferdinand Š. iz Žalca, je poskušal preprečiti pretep tako, da je Maria potiskal proti izhodu iz diskoteke. Ko sta prišla do stopnišča, se je Mario spotaknil in padel, v tem trenutku pa so do njiju pritekli še 22-letni Vito R., in 19-letni Anton DJ., oba iz Velenja, 26-letni Boris M. iz Maribora in 24-letni Džamsad S. iz Velenja ter pričeli napadati redaija s steklenicami in pepelniki. Eden izmed napadalcev naj bi mu pri tem grozil s pištolo. Vito pa ga je s stolom močno udaril po glavi in ga hudo telesno poškodoval. Drugi redar je o pretepu obvestil policijo, kar so napadalci slišali in s kraja pobegnili, vendar so jih v Velenju ustavili policisti. Napadeni Dean in redar Ferdinand sta utpela hude telesne poškodbe. Nasilneži, ki so že znanci policije, se bodo morali za dejanje zagovarjati na sodišču in pri sodniku za prekrške. POŽAR: 17. septembra preko noči je prišlo do požara v kurilnici stanovanjske hiše v Lipju, last Tatjane V. Požar je nastal pri peči na trdo gorivo, ki je delovala. Uničena je bila elektro inštalacija, avtomatika in plastični deli ter vodna črpalka. Materialna škoda znaša okoli 250.000,00 tolarjev. ODKRILI AVTOMOBILSKE TATOVE: Celjskim policistom je minuli teden uspelo odkriti tri tatove avtomobilov, in sicer 25-letnega Janka, 20-Ietnega Dejana in 18-letnega Aleša, ki so letos od aprila na Celjskem ukradli pet avtomobilov, in sicer, Renault 4, dva Golfa, Mazdo in Opel Vectro. Kriminalistom je uspelo izslediti garažo, v kateri je bil ukraden Golf in registrske tablice ostalih ukradenih avtomobilov. Krajo je naročil svojima pajdašema Janko, ki je avtomobile potem tudi spravil v promet. PRIJELI POVZROČITELJA EKSPLOZIJE: Kriminalisti UNZ Celje so prijeli Boštjana G. zaradi suma, da je v noči med 6. in 7. septembrom vrgel dve bombi na dvorišče Srečka V. v Paki pri Velenju in s tem storil za več kot 2 milijona tolarjev škode. 28-letnega Boštjana iz Celja je najel Robert K., da naj izterja od Srečka 24 tisoč DEM, kolikor naj bi mu Srečko dolgoval. Ker pa gre za obojestranski dolg, saj je Robert dolžan Srečku vložena sredstva, teče zato pred sodiščem tožba. Robert ni hotel čakati na odločitev sodišča, zato je po telefonu najel izterjevalca Boštjana, s katerim se je tudi osebno sestal, z naročilom, da omenjeni dolg izterja. Boštjan je 24 tisočim DEM dodal še 14 tisoč DEM in zahteval 38 tisoč DEM, verjetno za svojo uslugo. Tako je v mesecu avgustu dvakrat poklical Srečka ter mu grozil, grožnjo pa je uresničil v noči iz 6. na 7. september. Po storjenem dejanju je kar dvakrat v isti noči poklical Srečka ter v tekoči hrvaščini grozil njemu in njegovi družini. Klici so bili storjeni iz javnih govorilnic, ker pa jih je na Celjskem kar 168 je bilo odkritje toliko bolj oteženo. Po vsestranskem angažiranju več kot 60 policistov in kriminalistov so uspeli Boštjana izslediti v soboto; v nedeljo pa je bil izročen priskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor. Zoper izsiljevalca Boštjana so napisali ovadbo zaradi izsiljevanja in ogrožanja življenja in dobrin, zoper upnika pa zaradi nagovora k izsiljevanju. ROJSTV. 4 A Milena GABER iz Prebolda - deklico Štefanija KUMER iz Vranskega - deklico Anica DEBELJAK iz Polzele - fantka Suzana JOŠOVC iz Polzele - fantka "Kil iz Tabora - lan tka fsLrssr Miran KRAJNC iz Arje vasi in Tatjana PUŠNIK iz Celja Roman OCVIRK iz Ponikve in Darja ŠVAJGER iz Braslovč Janez RAZBORŠEK iz Arje vasi in Rozika ARNŠEK iz Šmartnega v Rožni dolini Marjan VAŠE in Alenka TRANTURA iz Ločice ob Savinji Bojan FLIS iz Dobrteše vasi in Simona LEŠNIK iz Griž Zakaj se mozirski pešci zaletavajo v ogledalo? ZMEDA PRISTOJNOSTI Ob takšnih in drugačnih vsakodnevnih reorganizacijah se lahko pripeti, da se v določenih okoliščinah ljudje kratko malo ne znajdejo. Ne vedo, na kateri naslov oziroma na katera vrata naj potrkajo, da bodo rešili svoj problem. To sicer ni nič čudnega, še manj nevarnega, je pa lahko v kakšnem primeru prav zabavno. Ko so na mozirski komunali pred časom odpirali pošto, so bili nemalo presenečeni, ko so uzrli sodnijsko pismo, iz katerega je bilo razvidno, da jih toži domačin iz Mozirja, ki je prijatelj mnogih SMRTI Ljudmila JEZERNIK, 73 let, iz Pariželj Jože OCVIRK, 85 let, iž Drešihjc vasi Karol ŠTIGLIC, 87 let, iz Polzele Karl MARKOVIČ, 85 let, iz Ponikve Alojz KONČNIK, 43 let, iz Velike Pirešice Franc PERE, 77 let, iz Kasaz Frančiška VIPOTNIK, 86 let, iz Griž Ana DOSEDLA, 74 let, iz Žalca Jožef BREČE, 60 let, iz Kasaz ‘7 Karolina ZAJC, 95 let, iz Žalca Andrej ZAJC, 79 let, iz Sp. Grušovclj Farmsko TANASKOVIČ, 71 let, iz Žalca POGREBNA SLUŽBA I IVAN ROPOTAR Ob boleči izgubi bližnjega vam 24 ur na dan nudimo: ❖ kompletne pogrebne storitve vse vrste prevozov doma in v tujini izkopi in zasipi grobnih jam ureditev cvetličnih aranžmajev dobava spomenikov ❖ povračilo pogrebnine ❖ vse opravimo na hiter in pieteten način ter po izredno ugodnih cenah Šempeter v Savinjski dolini 112la, tel.: 063/ 701-433 "Ogledalce povej, kdo bo naslednji!" zaposlenih v tem podjetju. Nejevera je bila tem večja, ker mu naj bi komunala plačala 450 tisoč tolarjev kot odškodnino za poškodbo, ki jo je staknil na način, ki nima s tem podjetjem prav nobene zveze. Zakaj? Iztekalo se je popoldne letošnjega maja, ko se je gospod abrahamo-vih let iz Mozirja, kateremu smo ustregli in ga ne poimenujemo, podal na sprehod. Sam ne ve, kolikokrat se je napotil po pločniku mimo Grabnarjeve hiše. Toda joj! Ko je meril korak mimo diskonta, ga je nenadoma oslepelo zahajajoče sonce. Močno je počilo, ko se je sprehajalec zaletel. Drog cestnega ogledala pač ni narejen iz sira in možakarju se je prav lepo zaiskrilo. In kri se je pocedila s temena. Nesrečni pešec je najbrž takrat preklel vsa ogledala na svetu, vendar se je kmalu pomiril. So se mu pa začeli v službi smejati, ko jim je povedal, zakaj hodi okrog s preklano glavo. Da lahko kaj iztrži od svojega srečanja tretje vrste z ogledalom, so menili nekateri. Pa si je rekel gospod, da to res ni slaba ideja. Naročil je torej svojemu odvetniku, naj pogleda, če je mogoče kaj narediti. Od takrat pa je na zadevico skoraj pozabil. In bi jo najbrž tudi, če pred nekaj dnevi ne bi prejel obvestila, da mora plačati sodnijsko takso zaradi tožbe. Pozanimal se je torej in ugotovil, da toži komunalo. Postalo mu je nerodno. Dejstvo je, da je ponesrečenčev odvetnik malce zamešal naslove in pristojnosti. Komunala v Mozirju ni namreč nikoli upravljala s cestami in cestno signalizacijo. Njeni uslužbenci niti ne vedo točno, kdo naj bi bil odgovoren za čudno postavljeno ogledalo, v katerega se je menda zaletelo že več mimoidočih, predvidevajo pa, da je najbližji naslov celjsko cestno podjetje. In kaj naj rečemo na koncu. Mozirjani, kupite si sončna očala in ne glejte samo v tla in v nebo. Ali pa izruvajte preklemano ogledalo. Franc Furland 1NTERLARO AVTO d. O. O. tel.: 063 726-064 ŠENTRUPERT 41, 63303 GOMILSKO mobitel: 0609 613-447 POOBLAŠČENI PRODAJziLEC IN SERVISER VOZIL TOVOTA - posojila za nakup novih in rabljenih vozil že od R+7% dalje - zelo ugoden leasing novih in rabljenih vozil - prodaja novih in rabljenih osebnih vozil - servisne, avtoldeparske in avtoličarske storitve - pestra ponudba rezervnih delov za vozila: TOVOTA, VW, ŠKODA, ZASTAVA - bogata izbira koles, avtomobilske dodatne opreme in avtokozmetike - stroji za pranje vozil PORTOTECNICA - specialna orodja USAG za popravilo kmetijske mehanizacije in delovnih strojev Mejniki ob Poti KATHMANDU Nov dan naju zaloti povsem pripravljena za nova doživetja. Najini senzibilni duši sta kot suhi gobi, željni in žejni vsega, kar jima Nepal ponuja. Kot je splošno znano, je eden glavnih atributov večne in neumrljive človeške duše njena težnja k duhovnosti. Vsaka avtentična duhovnost pa seveda vodi nazaj k Bogu, zato je današnji cilj Patan. Gre za mestece jugovzhodno od Kathmandu-ja, do tja je s kolesi približno pol ure, kjer je dobesedno več templjev, stup, čortenov in takšnih ali drugačnih duhovnih obeležij kot stanovanjskih hiš. Zrak kar drhti od božje bližine, preveva te nor občutek, da si tudi ti sam del tega, del kompleksnih odgovorov na prastara vprašanja človeštva, da sodiš sem, kjer ni več dvomov o ničemer. Vem, da je pravkar povedano težko razumeti, a bolje tega občutka ne znam opisati. Templji pa so dobesedno pravljični, stražijo jih veliki kamniti levi in takšne ali drugačne pošasti iz hindujske in budistične mitologije. Ker sem pristaš gibanja za zavest Krišne, ves očaran naletim tudi na Krišnin tempelj, vendar me ne spuste noter, ker sem pač zahodnjak, zato se zadovoljim s fotografiranjem in s krajšim dialogom s tamkajšnjim svetnikom, ki ves v rumenem sedi in meditira pred vhodom v tempelj. Kljub vsej svetovni in domnevni odmaknjenosti od vsega, kar vsaj od daleč diši po materialnosti, nama gospod svetnik zaračuna deset rupij, da ga lahko fotografirava. Zakaj pa ne, tudi on bržkone je, pije, spi in serje. Tudi mene in Tomija začne dajati lakota, zato si privoščiva obilno pojedino na strehi neke restavracije zraven tempel-jev, odkoder je lep razgled na Patan. Ko nama, poleg duš uspe (delno) zadovoljiti tudi telesa, se odpeljeva nazaj v Kathmandu. Tomi gre malce odremat, jaz pa se spet prebijam v Thangal. Na agenciji Wilderness Experience mi je namreč gospod Depak Lama pripravil predračun za morebitno alpinistično odpravo. Počakam še prijatelja Ang Soldima, ki nama s Tomijem prinese v dar dve tibetanski zastavi, saj smo vsi simpatizerji gibanja za svoboden Tibet. Dan zaključimo v Tom and Jarrey Pubu, kje je tako, oziroma nič bolje kot v vseh ostalih pubih, kjer zvečer dominira zadeta populacija. S Tomijem sva finančno vedno bolj na psu, vendar se zaradi tega ne vznemirjava, jeva pač cenejšo hrano in popijeva malo manj piva in coca-cole, pa gre. Vsi za enega, eden za vse, vsak tudi malo za samega sebe, Bog pa za vse skupaj in stvari tečejo gladko in brez zapletov. Končno napoči dan, ko imava oba občutek, da sva zadostila potrebam najinih duš po duhovnosti in božji bližini, zato skleneva, da se bova s kolesi odpeljala v hribe, ki na severu obkrožajo kathman-dujsko kotlino. Nadejava se, da bova videla del himalajske gorske verige. Po zajtrku, ali bolje kosilu v restavraciji Makalu odkolesariva na sever. Voziva skozi slikovita nepalska naselja, skozi bambusov Trgovina na drobno BREG 13 POLZELA Tet.: 063 720 064 Odprto: I0.m do 18.°° C« AKCJM' VELIKA PREDSEZONSKA PRODAJA BUND (otroških, ženskih in moških) proizvajalcev i^i*! UNIVEBZALE DOMŽALE & KONFEKCIJA MONT KOZJE * kavbojke že od 1950 SIT dalje *TElMOFU8 ZA ODRASLE - 2500 SIT * ugodne cene programa VGZCTlinG bled Možnost plačila na več čekov! KVALITETA IN NIZKE CENE-RAZLOGA VEČ ZA OBISK! in palmov gozd, sproti kupujeva okusne in zelo poceni mandarine. Cesta se skoraj neopazno prelevi v makadam in se postopoma dviga. S kolesi ne gre več, pri neki kovačiji, kjer izdelujejo nakit, prosiva, če ju lahko parkirava pri njih. Pot nadaljujeva peš med riževimi polji, skozi gozd z redkimi iglavci, polna nemira in pričakovanja, saj naj bi se čez nekaj trenutkov soočila z največjim in najvišjim gorstvom na planetu. A naenkrat nama pot zapre rampa, na kateri visi znamenje dveh prekrižanih kukrijev. Pred njo stoji Gur-ka, pripadnik elitnega rodu nepalske Stupa v središču Kathmanduja vojske, kakršni med drugimi stražijo tudi kraljevo palačo. V ozadju je videti nekaj manjših poslopij in čorten. Ugotoviva, da od tu naprej gospodari vojska, zato vljudno povprašava pričujočega bojevnika, kako bi lahko prišla na vrh hriba. V brezhibni angleščini nama pove, da lahko prideva na vrh kjer koli, le mimo njega ne, saj se za njegovim hrbtom širi vojaški teritorij. Ko se prijateljsko poslovimo, se napotiva navzdol, odkoder sva prišla in opazujeva, če naju Gurka še vidi. Ko prispeva za ovinek, se po diverzantsko zaženeva v obcestni jarek in se, oprezujoč levo in desno, kot so naju učili v bivši JLA, začneva vzpenjati po pobočju v domnevno vojaško območje. Resnično tvegava, saj ne veva, kaj to območje skriva, kakšne so navade stražarjev ali morebitnih patrulj oziroma, kako bodo reagirali, če naju zalotijo. Bodo kar streljali? Menda je ne! Pa saj je vseeno, prišla sva, med drugimi, v Nepal iskat pustolovščine in pravkar se ena dogaja. Pustiva ji torej, naj se zgodi. Danijel Bedrač (se nadaljuje) »5,1 95,J 1(0,3 MHi Stran 21 ZDRAVA PREHRANA -KVALITETA ŽIVLJENJA MAKROBIOTIKA - 1. del Ste že slišali za makrobiotiko? Gotovo. Toda, kaj prav natančno to sploh je. Makrobiotika je celoten odnos do sveta, ki ne more biti predvsem ali samo prehrambeni režim, dieta. To je mnenje Michia Kushija, naslednika Georgesa Ohsawe - začetnika makrobiotike. Glavna postavka v makrobiotiki so polnovredna živila, spremlja jih celostno umevanje človeštva, sveta, naše zavesti in telesa. V tem sistemu ni treba šteti kalorij, ne tehtati posamezne sestavine prehrane. Ni hrane, ki bi bila povsem prepovedana in je ni, ki bi jo sistem povsem priporočal. Temeljna usmeritev je ravnotežje, ki ga spremljajo zmernost, skladnost in raznolikost. To ravnotežje ponazarjata dve nasprotujoči in hkrati dopolnjujoči se sili: JIN in JANG. Prvi korak v spreminjanju samega sebe in s tem sveta je tudi za makrobiotike prav v hrani: tu se lastnosti jina in janga pokažejo v zelo izraziti obliki. Pri rasti so jin in jang energije razporejene takole: JIN energija ustvarja: • rast v vročih podnebjih • hitrejšo rast • hrano, v kateri je več vode • sadeže in liste, v katerih je več navzven razširjajočih se energij • rast navzgor, nad zemljo • kislo, grenko, ostro, sladko, vročo in aromatično hrano. JANG energija ustvarja: • rast v hladnih podnebjih • počasnejšo rast • bolj suho hrano • stebla, korenine in zrna, ki hranijo bolj zgoščene energije • rast navzdol, pod zemljo • slano, mehko, sladko in ostro hrano. Razvrstitev živil na osnovi jina in janga Močna jang hrana - rafinirana sol, jajca, meso, sir, perutnina, ribe, raki, školjke. Hrana med jinom in jangom • polnovredno neluščeno žito, stročnice in proizvodi iz stročnic, korenine, okrogla in listnata zelenjava, morsko rastlinje, nerafinirana morska sol, rastlinska olja in začimbe, voda iz izvira, iz vrtin, nea-romatični, nedražljivi čaji in napitki, semena, oreščki, sadje iz zmernega podnebja, rižev sirup in ječmenov slad. KOSILO: Riževi rezanci z omako iz oranžne soje, zelena solata z radičem, piškoti z marmelado. Riževe rezance skuhamo v osoljeni vodi, kateri smo dodali žličko olja. Odcedimo in prelijemo z vodo, da se ne sprimejo. Lonček oranžne soje skuhamo do mehkega. Na olju popražimo čebulo in česen, dodamo kuhano lečo in prelijemo z raztopljenim misojem in žlico moke. Po potrebi še malo osolimo in dodamo timijan. Prelijemo čez riževe rezance. Zeleno solato in radič očistimo in operemo ter prelijemo s polivko iz bučnega olja, jabolčnega kisa in soli. Za piškote pripravimo 20 dag polnovredne moke, 15 dag ovsenih kosmičev, 25 dag margarine, 20 dag sladkorja in ščepec soli. Sestavine dobro pregnetemo in zamesimo testo. Oblikujemo svaljek debel pet centimetrov in ga damo za nekaj časa v hladilnik, da se testo strdi. Nato razrežemo svaljek na centimeter debele ploščice, ki jih v roki oblikujemo. S palcem vtisnemo v sredino majhno jamico in oblikujemo rob. Položimo jih v naoljen pekač in v jamice damo žličke slivove marmelade. Pečemo na 200 stopinj C približno deset minut. Pa dober tek! Peter in Lidia publiki Sloveniji K p«d^m Zgodovina Kristusove cerkve bra- molitev^Kakšnih^Doscbni^nbr’11 lov sega. po njihovih besedah v doy „jmaj J/ ,l|d J M - * ~............... Sodobnejša oblika Kristusove cer- si pomagajo. Menijo, da je kve bratov je pričela delovati pompoznost in razkošje cerkva nekje okrog leta 1720, ko so se odveč> sai ni v Svetem pismu številni kristjani oddvojili od predvideno nič takšnega. Otroke Luteranstva, saj naj bi se slednje Poučujejo in versko vzgajajo v oddaljevalo od naukov Evangeli- krogu svojih družin. Občasno ja. Ker v Božji skupnosti ni višjih lzdaJ'0 kakšno brošuro ali časopis, in nižjih oziroma več in v vcčjih skupnostih pa to počno tud, po ostalih evropskih državah. s0 v Gospodu Jezusu Knslu'su predvsem v ZDA in na Bližnjem Bratov odgovoren pred oblastmi VZh°d”' Njihov ^naslov pa je: Krt,,™,, ssvgrsrrs naukih njihovih Apostolov. Hkra- ti pa so navedeni sveti spisi tudi | njihov zakon m pravilnik. Drugih ___________ ___________ (se nadaljuje) MEDNARODNA RASTAVA MAČK Felinološko društvo Celje prireja v soboto, 7. oktobra 1995, v hali E na Celjskih sejmih v Golovcu mednarodno razstavo pasemskih mačk, na katerih bodo poleg domačih razstavljalcev sodelovali še razstavljale! iz Avstrije, Nemčije, Švice, Nizozemske, Danske, Finske, Hrvaške in Madžarske. Posebnost te razstave bo specialni shovv Abesinynske in Somalijske mačke. ^ Butik orientalskega blaga na Šlandrovem trgu 21 v Žalcu BOUliOUE I Vas vabi k obisku in nakupu. Po ugodnih cenah nudimo: + meditacijske kroglice + kadila, podstavke iz medenine + eterična olja, dišeče paličice + indijski kipci iz usnja + škatlice iz kamelje kosti + usnjene in svilene šatulje + usnjeni ovitki in etuiji 4- bambus zavese, roloji iz slame + košarice iz lubja -f mošnjički iz zlatih nitk + cekri iz riževe slame, } rafije ali platna : 4- šah iz indijskega kamna + čajni in jedilni servisi iz kitajskega porcelana POSEBNA PONUDBA KOUflR (original) v usnjenem ovitku in etuiju veliki 5834 SIT malt 3927 SIT Stifjt z motivi Žalca ^primerne za posCovna darita^ Po športno obutev v prodajalno NIČ ZANIMIVEGA Srečata se suhi m debeli Janez. V>a pravi debeli suhemu: "Kaku te, da s? suh ket trlic d? ** "Zvečer pridem demev, edprem hladilnik. Ker ni netri nič zanimivega, edidem v spalnice." “Ne, tefga šmenta, pri meni $c pa ravne ebratne. Zvečer pridem demev, pogledam v spalnice. Ker ni netri nič zanimivega, edidem v kuhinje in edprem hladilnik.” Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov: Glas Savinjske, Velenjska c. 12,.63310 Žalec, do 6.10.1995. Nagrade: 1. nagrada: lwn za nakup obutve v vrednosti 3,000 SIT nagrado prispeva a***«*&&rade Guma m obutev, d.o.o. 2. nagrada : , -trimesečna naročnina na Glas Savinjske 3. nagrada: trimesečna naročnina na Glas Savinjske Nagrajenci iz prejšnje številke so: 1. nagrada: Milena Ribič, Šempeter 150, Šempeter Nagrado dobi v uredništvu. Rok za prevzem nagrade jr 30 dni. . 2. nagrada: Marjan Bovha, Kriška 1, Kranj 4 nagr ada: Marica Lednik, Rodu h 20,. Mozirje Rešitev križanke iz prcišnic številke: _____ROŽICA Z ROŽICO Tudi žeto pot/ršen in nepoučen bratec je lahko opazit, da se je d zadnjih letih zanimanje za astrologijo skokovito povečalo. Če so biti V prejšnjih časih horoskopi V časopisih obvezen dodatek na zabavni strani in so jih pisati povsem nepoučeni pisci, se je sedaj pojavilo na naši sceni nekaj deset poklicnih in bolj ati manj izobraženih astrologov, ki pišejo obširne napovedi, ki zajemajo čete časopise ati dodatke. Pred desetimi teti smo bili zasuti z literaturo iz zahoda in s tem so biti tudi pri nas dani pogoji za študij astrologije. V tem času so mnogi posamezniki dosegli zavidljivo raven razumevanja te Vede in teta 1991 smo tudi Slovenci dobiti sVoj kvalitetni učbenik, ki ga je napisal psiholog Viktor Gerkman, dokazat je, da je astrologija orodje, ki uspešno razlaga skrivnost čtoVekoVe usode in značaja. Poteg te knjige so dostopna tudi druga deta slovenskih avtorjev, številni prevodi, srbohrvaška in anglosaksonska literatura, tako da se je zabavno berilo, kar je astrologija še pred nedavnim bita, spremenilo V študiozno in mukotrpno delo, ki te hitro sooči z lastno nevednostjo. Skoraj istočasno so V Sloveniji nastale tudi šolske možnosti za učenje astrologije. Ponujajo ga Astrološko društvo Mertin (ga. Ema Kurent Rega), Astrološko društvo Slovenije, Astrološki institut Matjaža RegoVca, Viktor Gerkman skozi predavanja in poletno astrološko šolo in še mnogi posamezniki, ki jih najdete na oglasnih straneh Aure in Karme. Astrologi smo V tem času dobili prepotrebno računalniško orodje za hitrejše računanje in izris horoskopov. Številni programerji po sVetu ponujajo najrazličnejše računalniške programe in eden boljših je prav slovenski Astro soft 2.1 za UlindovVse. Skratka, začelo se je resnejše in poglobljeno delo, ki ima za posledico dejstvo, da se mnogo ljudi ukvarja z astrološkim svetovanjem. Četo telefonske linije so odprte (Astrotell, Astroline itd), da se lahko klienti tudi na daljavo posvetujejo o težavah ali odločitvah. A pravo astrološko delo je V resnici te delo na štiri oči, ko astrolog v direktnem soočenju lahko zazna Vse subtilnosti in zadrege, ki jih mora razumeti, da lahko da pameten nasvet. Takoj je treba povedati, da je lahko dober astrolog le tisti, ki ima poteg solidnega znanja tudi razčiščene pojme o lastni Vrednosti, mnoge živtjenske izkušnje, trezno presojo in nekaj intuicije, ki ga Vodi skozi Vozle človeške osebnosti. S strani klienta pa je potrebna poštenost, iskrenost in odprtost, da se ne skriva za maskami in nepotrebno sramežljivostjo. Kdo V Sloveniji izpolnjuje takšne kriterije, je težko reči. Potrebno je pač nekaj iskanja in poguma ter zavedanje, da ti lahko Vsak po svoje pomaga preko težav. Tudi če naletimo na slabega astrologa, je to po svoje lekcija življenja in izraz, da si želimo pač resnejšega pristopa. Ne peljejo Vse poti naravnost. ASTROLOGIJA IN NAIVNOST j Astrologija je izgubila mnogo Verodostojnosti, ko se je (in kadar se je) spremenila V površnost, poceni napovedovanje prihodnosti ati četo popolno izmišljanje. Prav Vsi horoskopi, ki ste jih dolga leta brati po časopisih, so bili večinoma popoln kič in brez Vsake Vrednosti. Splošni horoskopi, ki nastajajo danes, so že boljši, če jih pišejo dovolj izobraženi astrologi in na podlagi dejanskega gibanja planetov, ki jih najdejo V tabelah ali jih izračuna računalnik. Tudi horoskop na straneh Glasu Savinjske je nastajal na tak način. Se Vedno pa so to zelo splošne slike, ki za posameznika komaj še Veljajo, saj en horoskopski znak Velja za hOO milijonov ljudi na Zemlji! Le žeto močni trendi so dovolj izraziti, da jih opazi Več ljudi V praksi. Tako je bilo npr. tudi V tem časopisu podano opozorilo na možne nesreče okoli 20. 5. 1995, ko je bilo na naših cestah 15 mrtvih in za konec še potres V Ilirski Bistrici. A to so bolj izjeme in Večina ljudi V resnici najde V horoskopih preprosto to, kar želi oziroma je Verovanje V nekaj stavkov bolj odraz naivnosti in osebne nezrelosti. Sicer pa je tudi drugje V življenju tako. Večina ljudi je popolnoma nemočna pred dobro reklamo in sugestijo (kar dobro Vedo sestavljata' reklam). Že znani francoski raziskovalec astrologije in življenskih ciklov, Gauguelin, je prostodušno odkril, da je en in isti astrološki izdelek Večina bratcev ocenila kot zelo pristnega in natančnega - za njih osebno!! To pač govori o naši natančnosti, pozornosti in življenski izkušenosti. Kupimo pač, kar je najceneje in se najbolj glasno reklamira. Kot že rečeno, se resno astrološko delo začne pri obravnavi posameznika in njegove usode. Pa še tam si sedita nasproti dva človeka in ne kupec in prodajalec. Astrolog je omejen s sVojim (ne)znanjem, izkušnjami in psihološkim talentom, klient pa s svojo naivnostjo, nezrelostjo, trdoto, zaprtostjo. Rezultat je torej lahko zelo različen - od navdušenja do razočaranja. V resnici pa je to poVsem nepomembno in Vetja (e, če se je klient Vsaj malo zavedet sebe, svojega značaja in možnosti. Vse ostalo je vsebina naših sanj, ki se prej ali slej usujejo, ne glede na to kako radi jih sanjamo. Zato bo dober astrolog Vedno točka razvoja in osveščanja V življenju klienta in ne podpora njegovi naivnosti. Za začetek in za Vajo se lahko Vsak bralec Vpraša: zakaj berem horoskope) Kaj iščem V njih) Kaj bi rad izvedel) Česa se bojim) Česa ne bi rad izvedet) mn. tečaj OSEBNEGA RAZVOJA "Sprememba zavedanja" z osnovami avtogenega treninga, meditacije PRIjIvaZZTorZcUB: ^ dr. Matjaž Lesjak 715-731 , Če si boste iskreno odgovorili na ta Vprašanja, je pol astrološkega dela že opravljenega. Piše TRICON Cenjena bralka, spoštovani bralec! Pri časopisu GLAS Savinjske se trudimo, da bi Vaš in naš časnik postal ne le dober, ampak eden najboljših tovrstnih časopisov. Dobro ni za nas dovolj dobro! Prosimo Vas, da nam tudi Vi, zvesti bralci in naključni kupci našega časnika, pomagate! Že kar nekaj časa prihajamo v številne domove v dolini, po domovini in po svetu. Čeprav delamo že od vsega začetka drugače od vseh drugih uredništev, ohranjamo vse, kar je bilo in je dobro ter preizkušeno. Zavedamo se, da je treba s časom naprej, da mora ostati časopis kakovosten, berljiv, koristen in zaželen. Naklada to potrjuje. Sicer naj poudarimo, da smo časnik na tržišču - brez omembe vredne občinske pomoči (dotacij). To pomeni, da smo se in se živimo sami! Trg za nas ni torej nobena šokantna novost. Seveda pa se moramo za zaželen in bran časnik zahvaliti predvsem Vam, drage bralke in bralci, ki nam dnevno sporočate, kaj bi želeli brati. Pa tudi sami skušamo ugotoviti, kaj Vam je na straneh našega časopisa všeč in kaj ne. O tem, da Vam je GLAS Savinjske všeč, ste nam že večkrat dokazali in am še vedno dokazujete vsakič, ko ga kupite. Pogosto se v pismih dzivate na objavljene prispevke, ki so Vas spodbudili, da ste razmišljali o jih, se nasmejali ali pa so Vas celo razjezili. Prav nikoli pa Vas še listno vprašali, kako Vam je všeč GLAS Savinjske, kakšno vsebino najrajši irebirate. Radi bi Vas pritegnili k nagradni akciji, v kateri bi z Vašo tomočjo ugotovili, kakšen časopis se Vam zdi dober, kaj v njem pogrešate, catere stvari so Vam bolj všeč kot druge... S tem nam boste pomagali, da bomo časopis bolj približali Vašim željam in Vašemu okusu. spoštovanjem! J \ Sporočilo bralcem in novim naročnikom Z mesecem oktobrom bo v Vaše domove prišel zajetnejši in prijaznejši Glas Savinjske. V naš m Vaš časopis bomo dodal: nove, priloge, ki ga bodo naredile prijetnejšega in zanimivejšega za branje. Zaradi povečanih stroškov bomo primoram dvigniti naročnino, tako da bo za letno naročnino na Glas Savinjske potrebno odšteti 3000 tolarjev, polletna naročnina pa bo znašala 1600 tolarjev. Zveste naročnike bomo nagradili ob novem letu. ko bomo v bogati nagradni igri izžrebali kopico nagrad. Tistim, ki se bodo na Glas Savinjske naročili do 20. oktobra, bomo naročnino obračunali po stari ceni. v_________________________________________________________________uredništvo _______ NAROČILNICA: Naročam-o GLAS Savinjske: Q 12 mesecev - 25 številk 2.000 SIT □ 6 mesecev - 12 številk 1.200 SIT Telefon:. & Podpis in žig: Naročilnico izrežite in pošljite v pismu na spodnji naslov. Stroške poštnine Vam povrnemo ob naročilu! SfIRSfl d.o.o. Velenjska cesta 12 63310 ŽALEC HI Celje - skladišče D-Per 11 se * £ Tl, H lO spl 131/1995 drči prir- kab 5000002998 -14 cobiss s prihodnje še bolj tok kot si ga vsi želimo. Zato Vos prosimo, da no spodnjo vprašanja odgovorite. Vaš trud ne bo zaman, soj bomo med Vašimi odgovori izžrebali lepe nagrade, Vaše predloge po seveda vse po vrsti upoštevali. In koj Vas sprašujemo? /. Koko pogosto berete GLRS Savinjske? 2. kaj berete v našem časopisu? 3. Česa v našem časopisu ne berete? 4. katere rubrike ali članki so Vam bili in so Vam najbolj všeč? 5. koj v časniku najbolj pogrešate? 6. V katerem časopisu preberete tisto, s čimer v našem časopisu niste zadovoljni? 7. koj bi Vi spremenili? Pošilja: Od 1. oktobra naprej BREZPLAČNI MALI OGLASI Vnamem si čas, da pmbe^em GLAS Suvinjskel