(^jutranje izdanje.) 83 številka. V Trstu, v četrtek dne 12. julija 1894. Tečaj XIX. „KDINOBT" izhaja po trikrat na teden v iestili \t-danjih olt torkih, 6«trtlcllft in BobotAh. /jutranje izdanje izhaja oh H. uri zjutraj, vefi.rno pa oh 7. uri verflr. — Obojno izdanje stane: *a Jflilcn m»H«e . f. —.»I, izven Avstrija f. l.*i za trt mr-iec , . „ 2.BO , 4 — za pol leta . . . 5,— ... s!— za v»e leto . , „ 10.— ... lfl,— Ma naročbe brez priložene naročnine te ne jemlje ozir. PosamiCro številke ho dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trntn po a nvč., V Gorici po S nvč. Sobotno večerno izdanje v Iratu S ni., v Gorici * nć. EDINOST Glasilo aloventketfa političnega druitva za, Primorsko. Oglati sn raiMinr po tarifu v petitu; za nailovi- z d#h«1imi trku m i m plit^ujn prnatnr. knMkor oh«trm:i it. 13. VVikn pi»mo mora biti fraukovan i, k «r nefrnnkovana »e ni »prej 'tnajo. Rokopi.i io no vruiitjc. Naročnino, reklamacijo in oglaso spro-jemu Hfiruvniitvo ulioa Časoma 13, Odprto loklaniAciJo 10 prosto poitnino. , r rifUa.M J« mtn> I Umor Carnota. Vest o umoru predhodnika francoske republiko pretresla je dušo vsemu svotu. Ne-dostaje nam misli in besed, da bi primerno ožigosali ta peklenski čin itnlijanskega bandita. DA: aa takov din je sposoben le bandit. Med vsemi narodi jo aicer najti takih poži-vinjenih rokovnjačev, vendar pa smemo reči, da sta vročekrvnost in srditost nitjih sloje* naroda italijanskega posebno nagnjena do takih Činov. Poleg temperamenta poitevati je seveda tudi veliko bčdo v Italiji, katera je že porodila uobroj onih pošasti, katerim pravimo anarhisti. Krivda zadevlje torej tudi one Činitelje, ki bo v svoji domišljavosti in bahatosti zakrivili tisto neopisno siromaštvo, v kojem ječi ogromna većina naroda Italijan* ■kega. Opravičena je torej trditev, da je čin tločinca Caseria omadeževal ves narod itali* janski. In naj poro italijanski diplomatje ta madei rat svoj narod kakor hočejo, vendar ga ne isperejo ia itak krripolne zgodovine Italije. Res je sicer, kar trdi siguor Orispi, da je sleherni anarhist brezdomovineo, vendar tega dejstva ne more utajiti, da se na plo-dovitih tleh solnčno Italijo poraja največje število anarhistov in zavratnih morilcev. To dejstvo so naglašali colo francoski Akofjo v svojih pastirskih liatih. To je žalostna resnica, Ne prihaja nam na misel, da bi hotoli identifikovati voh narod italijanski a temi gnjusnimi morilci. Mi nočemo tožiti ves narod italijanski, ampak pomiluj"fno ga radi lastnoga mu vročega temperamenta. Vroča kri in pa grozna bola sta kriva v prvi vrsti, da jo narod italijanski nekako issebe. Slehernemu človeku se usiljuje vprašanje : kaj je žalega storil, čoaa jo sakrivil predsed-sednik Carnot nasproti svojemu morilcu P Ali mu jo kratil osebne pravice, ali mu jo kratil kruh P Saj je bilo »atudno človeče pekovskega rokodelstva, torej mu ni nedostajalo kruha. Jo-Ii mogoče misliti, da jo bil glavar mogočne Francije v katerem koli razmerji do krvnikov brez načelnega anarhizma P Niti jedno, niti drugo ni aakrivil Carnot. Morda se je bauditski mrčes hotel maščevati radi obgljuvljonja svojih tovarišev, katerih obsodbo je po človeških zakonih moral podpisati Carnot kot glava državo P Ali ne obsojajo pov-iodi na smrt morilce, iu celč še morilca nedolžnih? Ako (pov-darjamo, ako!) je anarhizmu le ta namen proganjati izmozgalco človeško družbo in zarod sleparjev, potem moramo vprašati: čemu ao umorili Carnota P Je-li o n izsesaval družbo, jo-li o n zatiral uboge in podpiral krivičnike P Vsa njegova zgodovina glasno priča proti temu. Ali je bil morda žrtva kake političke kombinacijo P Toda katere P Rus je sicer, da izven svojo domovine živeči pretondentje do francuskoga prestola ho vedno gojo nado na povrat njihuve dinamične slave. Toda pre- PODLISTEK. 86 Kmetski upor. £(/vcfuWn«A'u jjovent Sestnojstvu" veka. — S'pital Avgust Šeiioa. Preloiil 1. F, Planinski. — Jaz som mu podkuril pri dvoru temu sosedskemu volku. Vem vse, kar jo počenjal. Upravitelj Ordak je pošten človek, pa ko uii je jol naštevati Tahijevo grozovitoati, vzkipela je kri v meni. Videl scui ti a svojo oči, kako Turčin pustoši deželo, zatira narod, ali ve-rujto mi, da nekrščeui pogani ni3o hujši od T« h iju. Pa kako bi bruni! narod skupno z nami to našo domovino, ko vidi, kako gi Htiuke tlačijo pod pravičnostjo krščanske gospode, kako bi narod ne želel brez krvi priti pod Turka, ko ve, da ga ondu ne čaka hujše grešno bi bilo spravljati to kroge v zvezo i napadom na Carnota. Tudi drugih mogočnih činitoljev je mnogo v evropski politiki, kateri žele in bi hoteli, da nastanejo zmešnjave in zadrege v francoski republiki, a to ne samo iz sovraštva do naroda francoskega, ampak tudi — do n a a Slovanov. A mi se zgražamo nad mislijo, da bi se ti, eicnr v svojih sredstvih jako nezbirčni na-silniki mogli posluževati banditov za svoje namene. Kje nam je torej iskati vzroka groznemu činu, ki ae je dovršil nedavno v Lyonu P Le v oni druhali, ki nima srca ni do Boga, ni do domovine, ni do človeško družbe, in ki z bodali, samokresi, dinamitom in petardami vznemirja človeštvo. Človek bi obupno zaklical v svet: Probudimo so za B»ga svetega, izpoznajmo grozno nevarnost, pretečo nam od banditsko krvi, in združimo se b r a t a k i vsi narodi v ljubezni in medsebojnem spoštovanju, da iztrebimo druhal morilcev ras to cvetočo zemljo, da konočno postane mir na svetu t In mi Slovani smo v prvi vrsti poklicani v izvršbo to božanstveno nalogo. Za-vedituo se zlasti mi primorski Slovani, kake življe hrani nam sosedno kraljestvo ! Glejmo, da ohranimo rod svoj v poštenju in bogabo-ječnosti, da ga obvarujemo to grozne kuge! Banditski krvi veljaj naš boj ! Politiške vesti. Proti anarhistom. Ilamburški „Cor rospondent" javlja oficijozno, da ho do sedaj od nobene strani ni sprožila misel o združenem postopanju vseh vlasti proti anarhistom. Najbrže tudi no pride do tega. Vlade so omeje na to, da si bodo vzajemno priobčevale kaj so ukrenilo in kaj mislijo ukreniti. — Iz Rima javljajo, da so tam zaprli do sedaj 700 anarhistov. V Palormu so anarhisti na grozen način umorili blodnica Angolo Cardella, ker je ovadila mnogo anarhistov. — Poal, zbornica italijanska je vsprejela z veliko većino zakona o razatreljivih in tiskovnih prestopkih. Pričela je tudi razprava o načrtu zakona, po katerem bo bodo smelo sumljivim osebam odkazati posebno bivališče, katerega no bodo smoli zapustiti. Stanibulov se zopet usti. V pogovoru /, nekim ruskiru časnikarjem je naglašal ta padši bolgarski mogotec, da je to njegova najveća zasluga, da je ločil Bolgarsko od Ru-•;:je. Tožbe, s katoro mu žugajo, se no boji. ICnez mu je sicor izrazil željo, naj bi so on, Stanibulov, i/solil, toda ne misli ustreči tej želji. — Mož so »čuti*, kakor jo videti. Srbski kralj Aleksander je pripeljat Beboj iz Carjegagrada štiri veliko zabojo dragocenosti, koje mu je poklonil turški sultan. Tudi gospodje iz kraljevega spremstva ho projeli razna odlikovanja in razna darila. robitvo. Jaz Bera vojak, iskren, moja duSa ni mogla glodati tega trinoStva, zato sem pripravil po Bvojih prijateljih kralja do toga, da jo zaukazal preiskavo. — £li, častiti moj tovariš, nasmehne se škof, mar mislite, da so ne bi tudi jaz rad rešil te kuge, tega nepoboljšljivega grešnika, kate ri so dotika drzovito tudi božjih svetinj P Nikdar ne pozabim, kako je grdo ravnal s starcem župnikom kako je z oboroženo roko udri v hram božji. Verujte mi, tudi uione boli srco za narod. Ali poznam predobro ljudi pri dvoru. Doneti ho takovi, jutri drugačni. Tahi ima na kraljevem dvoru silnih prijateljev, v zboru jo večina plemstva ž njim, naa tišči za vrat turška skušnjava, a prva akrb nam mora biti, da rešimo deželo Različne vosti. Intronizacija nadškofa Posilovića. Od kar je bila simpatičnem kraljevem Zagrebu jubilejna razstava, ni bilo v mestu toliko tuj-cov, kakor jih jo privrvelo k intronizaciji novega viSjega pastirja: vsi hdteli, vso gostilne bile so tako prenapolnjeno, da so so moralo spremeniti celo gostilniške sobo v spalnici; vrhu tega pa se more smelo trditi, da je ni bilo obitelji, katera ne bi imela vaaj jednega gostil. Ponosno mesto bilo je lepo odičeno; mogočne trobojnice, zelenje, grbi in preproge zjedinile so se v šaren slikovit priior. Po ulicah vrvela je neStevilna množica praznično oblečenega ljudstva liki šumeče, živo morje. Ob 4. uri popoludne pričeli so se voziti na kolodvor dostojanstveniki in magnatje, v tem ko so ob coRtah do stolne cerkve nastopili v Spalir društva, korporacije, šolska mladež itd. s svojimi zastavami. Na kolodvoru je pričakovalo nadškofa veliko število duhovnih in civilnih dostojanstvenikov. Ob 5. uri dospel je s cvetjem in zastavami okrašeni poaebni vlak med pokanjem topićev, zvone-njem in gromovitimi „živio"-klici na postajo. Izstopivšega nadškofa pozdravil je z lepim nagovorom župan Mošinski v imonu prestolnice. Nadškof ho je zahvalil na lepem vspro. jemu, povdarjajoč, da jo on lo prpprost človek, kateri se boji, da no bode imel potrebne zmožnosti v izpolnitev svojih težkih dolžnostij. ,Na vsak način pa Vas morem zagotavljati — nadaljeval jo nad.skof — „da hočem po-svetiti vse svojo duševno in fizične silo svojej domovini in temu mestu, prvemu v naši mili očetnjavi-. — Potem jo vstopil nadškof v pripravljen gala-voz in za njim so posedli ostali dostojanstveniki v vozove. Noizmerno dolgi sprevod se je počasi premikal do cor-kve usmiljenih bratov, kjer se je nadškof preoblekel v pontifikalno opravo. Putem se je pomikal cerkveni Bprevod z duhovščino na čolu v stolno cerkev. Pred cerkvijo sta pričakovala nadškofa Posilovića nadškof Sarajevški dr. S t a d 1 e r in škof Strossmayor. V imenu stolnega kapitla nagovoril jo nadškofa namestni škof in stolni vikar O u g I o r. Nadškof dr. Poailovič so je zahvalil v krasnem govoru, v katerem je povdarjal, da čuti toplo za hrvatsko stvar in za narod, katorega pastirstvo mu je poveril Bog in kateri narod hoče popeljati tjo, od koder so vsipa blagoslov nanj. V stolni cerkvi jo podalil novi nadškof vernikom pontifikalni blagoslov, in h tem jo bila cerkvena slavnost za ta dan končana. O izstopu is cerkve jo ljudstvo navdušeno pozdravljalo Posilovića in Strosamayerja. Po kratkem odmoru vsprejel je dr. Po-Hilotić v nadbiskupski palači neštevilno civilne in vojuške deputacije. O tej priliki so se predstavili dastojanstveniki. Župana je naprosil nadškof, da izrazi v njegovem imenu prebivalstvu presrčno zahvulo na sijajnem v h prej emu, — Ob 0. uri zvečer priredili so noprijateljev kiščnnntva. Tudi moja flkrb bo, da so pretrgajo silne vezi THhijevo z dvorom in da so pridobi domače plemstvo zoper njega. Ali v to je potreba opreznosti, tu treba po-čakati priložnosti. Vi hodito naravnost. Dobro 1 Ali pazite, da vam ognjoni moč ne poči na kameniti lobanji Ferka, na ščitu njegovih silnih zaščitnikov. — Da vidimo! reče Slunjski, pa ako pravica no zmaga, grom in peklo, potoni naj — — — in knez atisno ardito zobe. Dno drugega julija prično kraljovi ljudjo buditi iz kraja v kraj in nabirati vso črne grehe zverskega boljarja, vao krvave muko bednega naroda, najprej v Zagrobu, pol loj na Sosedgradu, na Stobici, v Stenjevci, na kaptolu. Iu oglase so zapored ugledni možje, društva gasilcu*, „Sokol*, voterani in pevska društva „Kolo", .Merkur«, „Sloboda«, .Sloga", .Zastava* z dijaki in neštevilnimi meščani nadškofu podoknico in sijajno bakljado. Pod balkonom prt d palačo ustavila no jo veteranska godba s pevci vred. Nadškof jo stopil na balkon in ganjon glodal prekrasni prizor. Pevci so zapoli „Ustaj rodo" in potom ^San*. Ko jo odinola pesem, nagovoril je nadškof množico: „Vse naše stromljenjo jo za sluvo, kar je tudi prav, kajti to stremljenjo vnadil jo Bog v nas, ki je Bog slave. Naš n a* rodpainžnjim vso Jugoslovan-stvo ni imelo ho to sreče, da bi doseglo tako slavo. Nadojajmo so pa, da prido tudi našemu narodu jedenkrat ta u. a; delujmo za isto dobo, s prva pa v čast Ilogu, da postanemo pošteni, spoštovanja vredni ljudjo ter dobri kristjani. Vežbnjmo se v vseh lepili čednoBtih, takti bodemo vedno spolnjevali svojo dolžnost in j»z som »svedočtMi, da nam Bog pripomore k zmagi in k slavi1'... Svoj prekrasni, navdušeni govor je zaključil nadškof z besedami: .Ne smemo delovali v neslogi, kar so dogaja tako pogoatoma, kajti ne le po zmagi in slavi moramo stremiti, ampak doseči moramo edinost in svobodo našoga naroda. Vcepimo b*i to misel globoko v naša srca ; delujmo za edinost, medsobno ljubezen in spoštovanje, za nas na-predok, za našo slavo !* Temu nagovoru je sledile brezkončna, gromovita uvaci ja nadškofu. Ko so jo ljudstvo pomirilo, zapeli so združeni pevski zbori himno „Glasna jasna". Mod po-tjem jo dr. Posilović razkril svojo glavo; njegovo lice jo žarelo navdušenosti. Ko jo himna končata, oglasil so jo nadškof zopet: .Peli sto jako lepo „Nek ne slože grla brat ka !", a jaz kličem: „Nek ho Hložosrca bratska! Živilu Hrvatska!" To navdušono besede provzročtlo so neopisen utis. Prono-tiškili „živio"-klicev ni bilo no konca no kraja. Navdušena množica jo klicala na Posilovića, Strossmayorja, Stadlorju in na Hrvatsko, in Posilović so jo vedno in vedno prijazno zahvaljoval. V nedeljo dopoludno bila je v stolni cerkvi slovesna intronizacija. K slavnoHti so prišli: ban, hrvatski minister Josipovič, m»k-cijski načelniki dežolno vlado, fmlt. Pittroich kot namestnik zapovedujoćega generala, načelniki vojaških in civilnih oblastnij ter vsi magnatjo in druga gospoda, ki je bila pričakovala nadškofa že na kolodvoru. Točno ob 9. uri jo vstupil v cerkev v slavnoHtnem sprovodu nadškof dr. Juraj IVtilovič v spremstvu nadškofa Stadlerja in škofa StronBmsyerja; za njimi pa so jo razvrstila ostala duhovščina. Nadškr f jo sedel na svoj prestol, njemu nasproti pa so posodli nadškof Stadler tor škofa StroBsmayei- in Drohoboczky. Nadškofu Po-siloviću so asistovali namestni škof Streit, kanoniki Suk, Nniip in Vruvc ter župnik-opat iz Požege msgr. Vošnjak iu mnogo nižje duhovščine. Kraljevski imunovalni dekret so prečitali pred velikim oltarjem v hrvatskem jeziku, pupežev dekret pa v latinukem in spoštovana kanonika Krsta Mikulić, Ivan Dombrin, naddijakon Mirko Velikinić, kanonik Jurij Hcresinec, sodnik plemenitega uio-Bta na grški Gorici, Anton Knežić, župnik iz Pušče, Ivan Babić, župnik iz Brdovca, Jurij Kaškaj in Fran Mrnjavčić, zagrobška podžupana, Mato Crnković iz Ornkovca in vsi polože roko na razpetega Boga, vtii zakličejo v jezi: Tahi jo krvnik, Tahi jo kriv I In oglasi bo ia njim ves okraj, tristo kmetov pribiti pred kraljevo možu in odkrijejo vao svojo rane, vse svoje hoIzo, vao svojo stisko, izrečejo jasno vse, nuj so čujo do Boga. klicaje: Pravico! Pravice nam dajte! Ljudjo amo! A gospo-ka zver nas ubija ! (Dalje prih.) potea hrvatskem jeiikn. Po koattnea pred-pisanem cerkvenem obredu je nagovoril ikof Htrossmaver pred njim klečičega nadškofa Posilovića v dolgem, prekrasnem latinskem govoru. (Ta prekrasni govor objavimo, ako nam preostane le količkaj prostora, vaaj v iivadku. Ur.) Nadftkof Posilovič je odgovoril Stro8amayerju, nsglaiajoč svoje posebno veselje na tem, da ga instaluje Strossmayer, po čigar modrih naukih se h o ć o vodno ravnati. Novi nad&kof je prisegel v roko Strossmaj-er-jeve iveatobo papežu, potem je podelil nad-Jkof Posilovič vernikom papožov blagoslov. Pred cerkvijo je iiročil sekcijski načelnik Krsnjavi novemu nadftkofu cerkvene ključe in ga s tem namestil „in temporalia". Ob 3/4l pop. končala je lepa slavnost. Mestni svet tržaiki ima nocoj svojo XVI. leto&njo javno sejo. Dnevni red : 1. Čitanje zapisnika XV. seje. — 2. Predloženje načrta inženirja E. Baraierja glede napeljanja Bistrice-Reke. — 3. Predlog delegacije glede razpisa ožjega natečaja sa Iiossottijev spomenik. — 4. Prijavljenje namestni&lvene naredbe, a katero so a o odbile Štiri proinje zasebnikov, po katerih naj bi bila občina primorana osnovati alovensko i o 1 o v mestu. — 5. Predlog mestne delegacije, da se dozida III. nadstropje na občinskem poslopju, v katerem je c. k. obrtna šola, da se more v istem poslopju odpreti posebni olektro-tebniiki tečaj. — 6. Predlog delrgacije glede ra>iirjenja bolnišnice pri Sv. Mariji Magdaleni. — 7. Predloženje novega fitatuta sa mostno plinarno in 8. Predlog upravnoga sveta mestne plinarne za razpis natečaja ta službo tehniikega ravnatelja tega savoda. Popravek. Prejeli smo ter objavljamo ta-lo dopis: Slavno Uredničtvo t Na podloii § 19 tiskovnog iskona, molim da uvrstite obiirom na dopis „Podgradu* u cienjenom Vaiem listu broj 80 od 5. Julija o. g. sljedeći popravak : Nije istina, da sam bio odsudjen na globu od for, 105'— jer sam uvredio Pod-grajakoga G. kapelana Anteta Stemberger radi budučih občimkih izbora; istina je, da Ham bio odsudjen na istu globu, jer se je nniao G. kapelan Ante Stembergor uvredjen, kad sam zahtjevao strogim putem da mi vrati okolo 700 fr. kojo mi duguje njegov otac, a kojo platiti se je obvciao Goap. kapelan Ante Stomberger Sa odličnim štovanjem Joaip Marotti. Do stavek uredniitva. — Vi smo sprejeli girnji popravek, akoravno ne odgovarja popolnoma resnici ter jo vsebina aadnjoga odstavka takoj na prvi pogled slo* hernemu neverjetna. Mi nismo se nikdar čuli in nikjer čitali, da bi bil kedo kaznovan radi tega, ker je „strogim putem* sahtoval, da so mu vrne, kar mu gre. Kolikor nam je pa ie posebe znano, ni bil gospod J. Marotti kaznovan, ker je aahteval „strogim, putem" kar mu gre, nego le radi tega — in tu smo mi na vrati, da popravljamo — kor jo dolžil gosp. kapetana Anteta Stemburgerja, da je krivo prisego nastopil. To, prijatelj Marotti, je pač vse kaj druzoga, Taki popravki, kakor je gornji, ne odgovarjajo določbam tiskovnega zakona, a mi smo ga sprejeli zgolj iz kulantnosti in ker smo hoteli dati občinstvu priliko, da samo sodi, kje je roanio9.' h goriike okolice se nam piSe : V dopisu „Z Gorifikcga* v Vaiem cenjenem listu z dno 30. junija (večerno izdanje) jo čitati, kako je neko učiteljico v Goriški okolici na-domestoval učitelj in kako je dobil nagrado za to delo. Ker je v omenjenem dopisu mnogo neresničnega, prosimo Vas, blagovolite objaviti nastopne Btvaine popravke: Ni res, da bi bil o. kr. okrajni eolski svet nagradil dotičnega učitelja, ker jo nado-meatoval bolno učiteljico. Gosp. dopisnik naj bi ae bi) potrudil in pregledal zapisnik seje c. kr. okr. šol. sveta, potem bi bil razvidel, da so bili drugi razlogi povod nagradc-nju, ne pa, kakor sumniči gosp. dopisnik — ljubkovanje. Kar so tičo oddajanja neke nadučileljske službe, tudi ni res, da bi bil najmlajši mod prosilci okoli prosjačil in moledoval. Pisec teh vrstic jo najbližji dotičnomu „najmlajšemu prosilcu*, vendar morem potrditi bo svojo častno besodo, du mo isti nikoli ni nudlegoval, da bi so jaz zanj potegoval, ozi- roma, da bi podpiral njegovo prošnjo v seji okrajnega šolskega sveta. Nadalje kvasi gosp. dopisnik, da je najmlajši pridobil vse k m e t o na Bvojo stran in da je bil poseben slučaj, da je stareji prodrl z enim glasom večine. G. dopisnik, Vi ste, ako se ne varam, iz učiteljskih krogov ; in zato Vas vprašam : kje ste so učili tsko porogljivo govoriti o svojih višjih P Glasovalo se je v seji c. kr. okrajnega šolskega sveta in onih Sest gospodov — Vi pravite kmetov — izvolile so, to Bi zapomnite, občine v pomnoženi c. kr. okrajni šolski svet. Jaa se svoje strani sem ponosen na pridevek „kmet*, saj kmet redi tudi ošabnega učitelja. Vsi drugi pa so veliki posjstniki, ki so murda ogulili več hlač po šolskih klopeh, nego Vi, gospod dopisnik. Nikari no misliti), da je lo tisti gospod, ki nosi naočnike ?! G. dopisnik vzdihuje nadalje : „Ali je prav to, da se daje takim ljudem v roke tolike oblasti P* — Gospod dopisnik, poživljam Vas, da se izjavite nekoliko natančneje, kaj sto mislili c izrazom „takim ljudem*. Vedite, da Vi niinato pravice presojati prepričanje drugih. Vi prisojate starejšemu več sposobnosti in učenosti. Jaz pa Vam odgovarjam, da so je priznalo soglasno, da so biti vei trije prosilci jodnako sposobni glede na postavne zahteve; a v jednem pogledu je bil Vaš „starejši* ljubček za mlajšim, kajti poslednji ume tudi orgijati, starejši pa ne. To je bil tudi vzrok, da jo krajni š( laki svet predlagal „mlajšega". In ali nima, vprašam Vas, krajni šolski svet po obstoječi postavi pravice predlagati onega izmed prosilcev, ki mu ugaja najbolj P Menda da, Baj ga mora tudi neposredno plačevati. Ulednjič toži gospod dopisnik, da se vesten učitelj, natanjko spolnujoč svoje učiteljske dolžnosti, zameri kmetom. Katerim kmetom ? Kraj, kjer je služboval „najstarejši* gospod prosilec, je najmanje Sest ur hoda oddaljen od onega kraja, kjer je prosil službe. Po takem se jo mogel se svojo natančnostjo zameriti lo onim kmetom, kjer je služboval, ne pa onim, kjer je Šele prosil službe. Taka je Vaša logika, gospod dopisnik ! Gosp. dopisnik kliče na pomoč c. k. dež. Šolski avet. S tem je gosp, dopisnik ovenčal svoje budaloBti, dokazivši, da mu niao prav nič znane sedanje šolske postave in da ga je vodila le pretirana domišljavost, ko je so-stavlja! svoj dopis o sposobnostih starejšega prosilca. Za slovo mu kličem: Si taculsses philosophus mansiRses. Kmet, ki posluje 2e 24 lot kot ud c. kr. okr. šolskega »vet«, (Opazka uredništva. Mi smo hoteli že z sobotno številko zaključiti to noljubo polemiko. A ker odlični gosp. dopisnik odločno in izrfeno zahteva, da se objavi tudi ta njegov dopis, bodi ustreženo tudi njemu.) Poskuiena samomora. 231etna šivilja Pavliua Caaautti, stanujoča v ulici del Salioe hšt. 9, III. nadstr., vrgla se je minoli torek raz okno svojega stanovanja na ulico. Ne-srečnico so odaesli urno v bolnišnico, kjer so dognali, da si je o padu zlomila desno roko, a pretresla si je drobje in možgane, da je lo malo nadejo, da ozdravi. Vzrok poBkušenemu samomoru je bila nesrečna ljubezen. Prod kakimi petimi leti ustrelil se je bil brat Pavlino, ki je bil nadpornčnik pri tukajšnjem poŠpolku. — 28tetna Ivana Prak iz Št. Ruprchta na Dolenjskem, stanujoča v ulici dei Bachi H3t. 11, je skočila v torek opoludno raz pomol sv. Karla v morje. Pri-hite vsi ljudje so jo spravili ua suho in jo odpel juti v bolnišnico. Nje stanje ni nevarno. Prak jo hntola končati svoje življenje, ker jo je te dni povprašal lastnik restavracijo „Exct'lrtior", kjer jo služila, za noko pojasnilo glede denarja. Pokazalo se je, da jo bila dotična diforcnca navstala lo po pomoti ter da Prak ni kriva na tem, toda vse prigovarjanje bilo je zastonj. Togotno dekle je zapustilo službo in hotelo končati Bvoje življenje. Nesreća. 741otni prodajalec stadčic Vo-koslav Zaninl, stanujoč v ulici del Seminario har. 1 pri iznsjoiitoljioi postelj Rozi Liotissi, prišol je minoli torek pijan domov. Na stopnicah jo zdrsnil in udaril z glavo tako sitno ob tla, da si jo razbil črepinjo. Domačini bo poklicali zdravnika iz zdravniške postaje, ka-tori jo ukazal ponosrečonoga takoj odpeljati v bolnišnico, toda ni bilo voč pomoči. V kratkem jo umrl. 0 zdrav! U IV. Očeta širilo so so poslednjo dni jako neugodno vesti, katere pa, hvala Boga, niso bile osnovane. Papež s« počuti prav dobro vzlic veliki vročini. To je posebno nsglašal apostolski delegat za Egipt, nadškof Corbelli, ko je dne 8. t. m. došel od avdijencije. Sreia V nesreči. Minoli torek je šel 64letni voznik Peter Cupion, stanujoč v ulici Solitario hšt. 23, po trgu Caserma, noseč dva tramova na ramenah. Ciopin menda ni slišal zvoncev za njim prisedšega tramvajevega voza in tramvajev voznik ga je mendc. tudi opazil prepozno, kajti Ciopina sta podrla konja. Na srečo pa sta padla tramova s Ciopinom vred pod voz in ga ustavila; rešila sta s tem Ciopinu življenje, ali vsaj preprečita večjo nesrečo. Prestrašenega Ciopina so izvlekli izpod konj in ga spremili na zdravniško postajo, kjer so konstatovali, da si je nekoliko opraskal kožo. Kolera V Rusiji. Iz Peterburga javljajo : Od 31. junija do 7. t. m. je zbolelo v Pe-terburgu za kolero 131 oseb, od katerih je umrlo 52. V Kronstatu je zbolelo 41 oseb in umrlo jih je 18. V Varšavi je zbolelo od 24. do 30. junija 8 oseb in 4 so umrle. V gubernijah : Varšava 30 zbolelo, 21 umrlo ; Grozno 20 zbolelo, 8 umrlo; Kitico 68 zbolelo, 30 umrlo, ltadom 23 zbolelo, 14 umrlo. Od 17. do 23. junija v guborniji Piodsk 73 zbolelo in 29 umrlo ter od 4. do 30. junija zbolelo je v guberniji Tula 20 oseb, od katerih je umrla jedna. V Petcr-burgu samem jo obolelo od 1. do 6. t. m. za kolero 80 oseb, od kojih je umrlo 20. Doslej se je pojavila kolera samo med najnižjim slojem ljudstva. Koledar. Danes (12.): Mohor in Fortn* nat, muč. — Jutri (13.): Anaklet, p.; Ev-genij, šk., m., — Prvi krajec. — Solnce izide ob 4. uri 27 m.f zatoni ob 7. uri 42 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 24 stop., ob 2 pop. 29 stop. Najnovejše vesti. Dunaj 11. Glasom veati, doilih tu sem od odposlanika pri Vatikanu, sestavlja papei novo encikliko o vstočni cerkvi. Duna) 11. Nemčija in Avstrija niste priznati v to, da se vstvari poseben zakon proti anarhistom, ker sti uverjoni, da jima zadošča delovanje redarstva. Dunaj 11. „Wiener Ztg." objavlja trgovinsko pogodbo Avstro-Ogrske z Rusijo. Puli 11. Tu se govori, da dospe cesar začetkom avgusta na jahti „Miramar* nadzorovat oboroženo vojno moroarnico. Zagreb 11. Vladni krogi naglašajo, da so poročila o dogodkih povodom slavnostij intronizaoijo novega nadškofa neresnične. Posebno oporekajo menenju, kakor da je zasluga škofa Strossnaverjeva, da je Posilovič postal nadškof ZagrebSki. Sokcijski načelnik KrŠnjavi da je posebno ostro zavrnil izrek Strossmayerjev, da treba Boga bolj slušati nego ljudij, v takih slučajih, ko ne vemo ali bi se pokorili duhovnim, ali posvetnim ukazom. Nadbiskup Posilovič da je sam naglašal, da dobro ve, da je bil on (Posilovič) kandidat bana in vlade (t) in da gre zasluga banu in vladi na njegovem imenovanju. (Kakor posnemamo iz Zagrebških listov, so glasi dotični odBtavek v Stroasmayorjovem govoru povse drugače. Rekel je namreč : „Svoboda je najviše dobro, brez katerega ne moreš vršiti svojega poklica. Mnogi jo hočejo pod jr riniti, dn bi služila njim; proti takim treba se boriti hrabro, živo in do krvi. Reči jim treba: Bogu s« moramo bolj pokoriti, nego ljudem." Ur.) Carjigrad 11. O potudne je bilo občutiti troje silnih sunkov potresa. Škoda je ogromna. Doslej Se ni bilo možno preceniti škode, niti se ne ve koliko ljudij je poginilo. Carjigrad 11. Včerajšnji potres se ni občutil le v Stambulu, ampak po vsem obrežju BoBporja. Jako mnogo hiš se je zrušilo ; tudi dva minareta sta so zrušila. 50 oseb je ubitih, mnogo jih je ranjenih. Vso banke, tovarne, uradnije in prodajatnice bo zaprto, Potres jo bil tako silen, kakor ga ni pomniti v tej pokrajini. Bruselj 11. Požar je uničil pokrito tržišče, glodališčo „Pavillon" in neko skladišče živeža. Šk odo je okolo jeden milijon. Ponesrečil ni nihče. Chicago 11. Voditelja štrajkovcev so zaprli. Zatožijo ga radi hudodelstva ustaje. Položenje se je zbotjšalo. Razni vlaki so začeli zopet voziti. Opeiaijane aafte Si. čitatslje. d* se dane« ob 8. uri uvečer izžrebajo Dunajske srečke, med katerimi j« S glavnih dobitkov po 10-000 kron. Trgovinski bpaajskvl. Budimpsita. Pionica za jesen 6 90-B.92, ta spomlad 7 23-725 Kornsa juli-avgu»t 5 07 do o*09 Oves 7* jesen 5 91-5 02 Ri 5 19-5-21. PSonica nova o.l 77 kil. f. 7-00—7 05, od 78 kil. f. 710-715, od 79 kil. f. 7 80—7 25. od 80 kil. f. 7 25-7 35, od 81 kil. for. 7-30—7 45. •lečmon — *— *— ; proso —*—.— PovpraSevanje in ponudbe po pAnnici srednjo. Prodalo se je 15.' 00 met. stot. stalno. — Rž 5 ni. dražja. Vreme: jako velika vrofina. Praga. Ncralinirnni sladkor za julij f. 15.50 nova roba za Hoptembur f. 14*50, brez posla. Havrs. Kava Santo* good average aa juli 97 50, za november 88 25, mirno. Hamburg. Santos good average za juli 78 25. september 75-50, december 69-—, mirno. Dnn^Jak« bon Državni dolg v papirju ■ • v srebru Avstrijska renta Kreditno akcijo London 10 Lst. Napoleoni . . 100 mark . . 100 italj. lir . t zlatu kronah 11. Julija* danes . . . 9810 . . . 9810 . . . 121.95 . . . »7'80 . . . 350 — . . 125 25 . . . »96 . . . 61'40 . . . 44 50 »I včeraj 9810 9810 121-95 97-80 34950 125-20 996 «1-377, 44'40 Gostilna „AlVAntlco Moro" ulica Solitario 12, (po domače pri „ 1'rvaikoveu") prodaja trna in bela vina prve vrste it prvaSkih in dornberikih vinogradov, in sicer: domače irno po ,19, belo po 36, modra /rankinja po 40, irno kraiko po 40 in rizlink po 48 nč. liter. Izvrstna kuhittfa. — Drieč se gesla: „ Itojafc k rojaku", priporola se podpisani za vbil obisk. Anton Vodopivec, gostilničar. Gostilna. „cantina istriana,, vla Tlvarnela, bllio postaje Južne ialtzalos. Prodaja najboljša istrska vina po 80 kr. in kraški „Auberski" teran pn kr. liter; pivo ia tovarno „Stcinfcld" po ttS kr. liter. Kuhinja prve vrste. — Kosila po aa kr. — Slavnemu občinstvu v mesta in na duieti priporoča se uljudno podpisani za mnogobrojni obisk. Josip Mote, Denarna posojila posreduje za dostojne ljudi vsacega stanu na ta-dolžnice, menjioe in osebni kredit proti zmernim obrostim in ugodnim pogojem za vraCevanje Otldn-Itoienziveig, Rudapeita Nefelejts-ulica t. Korsspondsnolja nemška. Gnfttllna Štflkft" Staroznaoa pod ime-UUSIIIIId „OMJ&it , nom „Belladonaa*, poleg kavarne „Fabris", priporoča se Slovenoem v mestu in na deieli. Točijo se laborna vinr istotako je kuhinja iavrstna. Prodaja tndt vino u* dobolo, tako meščanom, kakor na deželo. Čl. Mlekarna Frana Gržine tZ na Notranjskem (Via Campanllle v hiti Jakoba Brunnerja it. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan friino opresno mleko po 14 kr. Uter ne-dosredno iz Št. Petra, svoža (friina) smetana. Na zahlevanje, pošilja se tudi na dom. Martin lfr*n Pi»"» 8- Giovanni «t. i. ITiai UM M 4D, ima trgovino z mnogovrstnim lesenim, Žoleznim in lončenim kahinjakim orodjem, pletenino itd. 01. Kavarni v ulio i Caserma, glavni shajali iA i triaikih Slovencev vseh stanov. Na razpolago so časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, Cl. kavarnar, Gostilna Josipa Katalana v Bojanu, »Pri dvAnojatlh murvah**, priporoča so slavnemu slovenskemu občinstvu ia obilon obisk. — Točila se bodo aaanao do-mača lavratna vina. 104 -19 vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Hojami prt Trsta priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato pre* sarbljeno (v ulici Bolvedere it. 8) pristopno zadružnikom in nezadružnikom, koji prvi so deležni letnega čiatega dobička. Priporoča tudi svojo društveno krčmo v Rojanu (poprej Pertotovo) 10 minut oddaljeno od mosta, z obširnim senčnatim vrtom in dvomi dvoranami, kjer so točijo izborna domaća vina, teran, pivo v steklonioah itd. Točna postrežba ■ gor- kimi in mrzlimi jedili. Priporoča tudi svojo V Rojanu (poprej Pertotova) kjer se prodajA goveje in telečja međo, po najnižjih tržnih cenah Priporoča so slavnemu ob' činBtvu in udom. M- Novi 61a.nl do Au vedno sprejemajo ob uradnih urah vsak četrtek od 6—7 ure svečer in ob nedeljah od 9 — 10 ure predp. 104—5 Dunajske srečke po I krono | Žrebanje danes zvečer 11 5 glavnih dobitkov po 10-000 kron Srečke priporočata i Mark Ni^ris, Henrik Bohiffmann. Lastnik politično diuitvo .Edinost" — Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiska Tiskarna Doleuo v Trstu.