Naš čas, 26. 7. 2018, barve: CM K, stran 1 V petek (19/30 °C), soboto (18/32 °C) in nedeljo (17/31 °C) bo sončno. Četrtek, 2. avgusta 2018 številka 31 | leto 65 www.nascas.si naročnina 03 898 17 50 cena 1,90 € -VO iu-l ■in 50 ■u-t i 1*1 :o TAKO mislim Ribno pri Bledu je že dolga leta poletno zatočišče tabornikov Šaleške doline. V zadnji izmeni je taborilo 180 tabornikov rodov Hudi potok Šmartno ob Paki, Mrzli studenec Mislinja, Lilijski grič Pesje in rod Topli vrelec Topolšica. Organizatorji pa so jim tokrat pripravili res prvovrstno presenečenje. Kar ves čas so namreč praznovali, ko so na različne načine spoznavali slovenske prazni- ke. Še posebej nepozabno pa je bilo njihovo praznovanje dneva državnosti, o katerem so se skrbno podučili. Na njihov »praznični dan« pa so doživeli neverjetno presenečenje. Kar naenkrat je mednje prišel predsednik države Borut Pahor. Presenečen pa je bil tudi on, nad znanjem in veščinami, ki jih obvladajo, ter nad dobro voljo, ki so jo trosili. Več na 11. strani. Janja še tretjič na vrhu zmagovalnega odra Naša vrhunska športna plezalka Janja Garnbret (Šaleški AO), je 28. julija, na letošnji četrti tekmi svetovnega pokala v težavnostnem plezanju v italijanskem Arcu zmagala, potem ko je na slovitem tekmovalnem prizorišču lani in predlani osvojila tretje mesto. To je bila tretja zmaga Korošice v letošnji sezoni v težavnosti in četrta uvrstitev na zmagovalni oder, kamor se je drugič zapored povzpel tudi Domen Škofic, ki si je v Italiji priplezal bronasto medaljo. Janja je bila z vrhovi kvalifikacijskih in polfinalne smeri korak pred tekmicami, prav tako je najboljšo predstavo prikazala tudi v zahtevnem finalu, kjer je padla tri gibe pod vrhom, a prepričljivo zmagala pred Avstrijko Jessico Pilz na drugem in Belgijko Anak Verhoeven na tretjem mestu. »Arco ni bil moj najboljši prijatelj, saj me ni spustil s tretjega mesta, zato sem si letos še posebej želela zmago in že v kvalifikacijah dala vse od sebe. Finalno smer sem odplezala malce nesproščeno, saj na začetku nismo poznale sekvence gibov, nato pa se mi ni uspelo sprostiti, četudi je smer dovoljevala malo počitkov in reševanja. Na koncu me je zmanjkalo, a sem bila zadovoljna s tem, kar Ob Škalskem jezeru že osmič nasedali kiti Res potrebujete plastično? Milena Krstič - Planine Plastične vrečke, ki so na začetku 20. stoletja ugledale luč sveta, so danes eden največjih onesnaževalcev in okoljskih sovražnikov planeta. Njihovo uporabo in ravnanje z njimi, smo pripeljali do skrajnosti. Kako je lahko sodobna družba to sploh dopustila, se (med drugimi) sprašujejo Ekologi brez meja, ki vse pogosteje skupaj s civilno-družbenimi organizacijami opozarjajo na ta velikanski problem 21. stoletja. Pozivajo k treznosti, k razmisleku o svojem življenjskem slogu, navadah in odločitvah. Res potrebujemo vsako vrečko, ki nam je na voljo? Podatki, ki objavljeni, so šokantni. Vsako leto na svetu izdelajo približno 600 milijard plastičnih vrečk. Poprečen evropski državljan jih letno uporabi okoli 500. Na splošno vsako le enkrat, uporaba pa ni daljša od pol ure. V primerjavi z dolgo življenjsko dobo, ki jo premorejo - za razgradnjo potrebujejo od 400 do 1.000 let - je to koliko? Pravilno se jih reciklira le kakšne 4 odstotke. Druge končajo tam, kjer ne bi smele, kjer se jih ne da reciklirati - v mešanih komunalnih odpadkih in naravi, kjer predstavljajo veliko nevarnost za vsa živa bitja. Tudi človeka, seveda. Mene, tebe... Kako je sodobna družba to sploh lahko dopustila, se sprašujejo Ekologi brez meja. Kako smo si lahko to dovolili sami sebi? Čas, res skrajni čas je, da začnemo ravnati drugače. Ni treba čakati sistemskih ukrepov, direktive. Sami imamo moč, vsak od nas, da lahko pripomore k boljšemu in čistejšemu svetu. Pa če začne z vrečko manj na dan! Ali pa vsaj s tem, da tisto, ki jo imamo, uporabimo večkrat in ko odsluži, da jo odložimo na pravo mesto. Ali pa s tem, da gremo v trgovino s kakšno okolju prijaznejšo embalažo, morda s pralno vrečko (mimogrede: v Centru ponovne uporabe v Velenju jih šivajo iz novih, a ne več koristnih materialov, prav z namenom zmanjšanja plastično-vrečkastega odtisa, ki ga puščamo okolju). V nekaterih trgovinah pa so plastične vrečke (razen tistih najtanjših za živila, sadje, zelenjavo), že ukinili. Hvalevredno. sem pokazala, saj sem se potrudila po svojih najboljših močeh in zato bila zadovoljna tudi brez vrha,«se je kar smejalo 19-letni Janji, ki je uspela premagati urok Arca, potem ko je letos zmagala tudi v Villarsu in Brianconu, v Chamonixu pa je bila druga. Z novimi stopničkami se je trdno zasidrala na mestu vodilne v skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnostnem plezanju. Selektor slovenske reprezentance v športnem plezanju Gora-zd Hren, pa je ob tem dejal: »Že vso sezono gremo v pravo smer. Danes smo tudi v zakletem Ar-cu stvari postavili na pravo me- sto. Zelo sem vesel za Janjo, ki bo vedno poskusila pokazati najboljše, kar zna, in zelo sem vesel za Domna, ki je v finalu pokazal res dobro plezanje.« Športnoplezalno karavano po napornem juliju čaka krajši tekmovalni premor, naslednja tekma svetovnega pokala bo v bal-vanskem plezanju, in sicer 17. in 18. avgusta v Munchnu, vrhunec sezone pa predstavlja svetovno prvenstvo v športnem plezanju, ki ga od 6. do 16. septembra gosti Innsbruck, 29. in 30. septembra pa bomo za najboljše športne plezalke in plezalce znova lahko navijali v Kranju. a Na bloku 5 že izvedli prvi testni zagon Šoštanj, 30. julija - Po temeljiti obnovi, ki je potekala vse od septembra, so v ponedeljek popoldne v Termoelektrarni Šoštanj opravili prvi testni zagon kotla z uporabo oljnih gorilnikov. Na osnovi rezultatov analize zagona bo izvedena nova nastavitev sistemov in podsistemov na kotlovskem področju, nato pa še testni zagon kotla s premogom. V okviru prenove, ki je pretežno ekološka, so dosegli zmanjševanje emisij dušikovih oksidov, žve-plovega dioksida in prahu. Računajo, da ga bodo v slovenski elektroenergetski sistem sinhronizirali v prihodnjih dneh. a mz ■ Naš čas, 28. 6. 2018, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA 2. avgusta 2018 (r. LOKALNE novice Nenujna zdravstvena pomoč poslej plačljiva Mestna občina Velenje podarila več kot tisoč slovenskih zastav V Mestni občini Velenje so junija naročili več kot tisoč zastav, ki so jih podarili športnim klubom, krajevnim skupnostim in mestnim četrtim. Več kot šestdesetim športnim klubom, ki delujejo v Velenju, so podarili slovensko in velenjsko zastavo. Šestnajstim krajevnim skupnostim in trem mestnim četrtim pa so podarili po 50 slovenskih zastav. »Zastave, ki so pomemben simbol slovenske države in izražajo narodno zavest, smo nabavili z željo, da bi jih ob državnih praznikih v Velenju vihralo še več. Športnim klubom pa smo jih podarili za promocijo Velenja in Slovenije na mednarodnih tekmovanjih,« poudarjajo. Zanje so namenili skoraj 20 tisoč evrov. Podjetje TVK že gradi proizvodno halo Mestna občina Velenje je s pomočjo skoraj milijona evrov nepovratnih sredstev lani razširila poslovno cono Stara vas in tudi odprodala dve parceli podjetjema TVK in Eurograf. Prvo že gradi svojo proizvodno halo, drugo pa ima nekaj težav zaradi slabe nosilnosti tal. Namestiti nameravajo namreč zelo težke stroje, zato bo treba tla dodatno utrditi. Omejeni podjetji sta se Proizvodna hala podjetja TVK hitro »raste« zavezali, da bosta do konca prihodnjega leta zagotovili novih 28 delovnih mest. Se pa Mestna občina Velenje že pripravlja na nadaljnjo širitev poslovne cone, za to že imajo odobrenih 800 tisoč evrov nepovratnih sredstev, širitev pa naj bi stekla prihodnje leto. Vodohran Gorice si lahko ogledate tudi znotraj Šoštanj - V Šoštanju so obnovili vodohran na Goricah in vanj postavili razstavo o izgradnji prvega javnega vodovoda v Šaleški dolini. Sprehajalci se lahko pri vodohranu odžejajo iz pitnika, hkrati pa se s pomočjo informativne table seznanijo z zgodovino objekta, ki je postal del tehnične dediščine kraja. Tisti, ki bi si želeli videti tudi notranjost objekta, se lahko o tem dogovorijo v Vili Mayer. Vodohran, oziroma rezervoar je bil na Goricah zgrajen leta 1931. Mesto Šoštanj je s pitno vodo oskrboval vse od leta 1932 do leta 1986. Štirinajst kilometrov dolgo vodovodno omrežje, ki je vodilo od Tajhtovega izvira v Belih Vodah do vodohrana na Goricah, je bilo zgrajeno v pičlih štirih mesecih, kar je bilo za tisti čas izjemen inženirski podvig. a mkp Mednarodni festival neodvisnih kratkih filmov Slovenj Gradec - Številne vetrnice v rožnati barvi, postavljene po Slovenj Gradcu, te dni vabijo na 3. mednarodni festival neodvisnih kratkih filmov Shots, ki bo od jutri do sobote potekal v tem koroškem mestu. Na festival se je prijavilo 1350 filmov iz 110 držav, v treh festivalskih večerih pa bodo odvrteli 20 finalistov in ob zaključku podelili osem nagrad. Ukrep so uvedli, ker mnogi v Urgentni center Celje prihajajo s težavami, ki bi jih lahko uredili s svojim izbranim osebnim zdravnikom Milena Krstič - Planine Celje, 30. julija - V Splošni bolnišnici Celje so od ponedeljka vse nenujne zdravstvene storitve, ki jih pacienti uveljavljajo v ambulantah Splošne nujne medicinske pomoči v Urgentnem centru Celje, plačljive. Vse od začetka delovanja celovitega Urgentnega centra Celje v njem beležijo veliko rast števila obiskov pacientov Splošne nujne medicinske pomoči. Poprečno dnevno število pacientov, ki jih obravnavajo, se je lani glede na leto pred tem, povečalo za skoraj četrtino, v prvih šestih mesecih letošnjega leta pa beležijo še dodatno 10-odstotno rast. »Opažamo, da zdravstvene težave velike večine teh pacientov > > Za nenujni pregled 30 evrov, za nenujni kratek obisk brez pregleda 15 evrov. V Velenju je dežurna in nujna medicinska pomoč za NUJNE primere na voljo 24 ur na dan. V ambulanti se lahko oglasite osebno, kadar pa zaradi zdravstvenih težav tega ne morete, lahko pokličete na 03 899 5 4 45 ali številko 112. ne zahtevajo nujnega zdravljenja v skladu s pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja in bi jih pacienti lahko urejali pri izbranem osebnem zdravniku ali v lokalnem zdravstvenem domu,« sporočajo iz bolnišnice. Z ukrepom, ki so ga uvedli, želijo omejiti delež nenujnih zdravstvenih obravnav in tako izboljšati dostopnost oziroma skrajšati čas obravnave tistih, katerih zdravstveno stanje zahteva nujno zdravljenje. Enota Splošne nujne medicinske pomoči je, kot že ime pove, organizirana za izva- janje nujnih ukrepov zdravnika in zdravstvene ekipe pri osebi, ki je zaradi bolezni ali poškodbe neposredno življenjsko ogrožena, oziroma osebe pri kateri bi glede na bolezenske znake v kratkem času lahko prišlo do takšne ogroženosti. Pacienti, ki bodo želeli biti pregledani v ambulanti Splošne nujne medicinske pomoči, bodo morali poslej izpolniti izjavo. S podpisom pa bodo potrdili, da soglašajo z možnostjo, da bodo v nenujnih primerih plačniki storitev. Presojo ali gre za uveljavljanje nujne ali ne-nujne zdravstvene storitve pa bo opravil urgentni zdravnik. Presodil bo urgentni zdravnik. Čestitke kolektivu OŠ Bratov Letonje Kljub prizadevanjem različnih društev in tudi občin, da bi bili naši domovi zasuti s cvetjem, je resnici na ljubo tega na naših balkonih in oknih vse manj. Se pa najdejo izjeme in med takšnimi je gotovo poslopje Osnovne šole Bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki, ki ga krasi prekrasno cvetje, tako da si ga je vredno ogledati in jih tudi posnemati. a mz Savinjsko-šaleška naveza Oči uprte v luno, pri nas »občudovan« tudi Mesec Dolga nedelja - Pridi špilat grofe - Brezplačno na Roglo - Domovi za avtodome Zemlji je le za krajši čas uspelo zatemniti luno, mnoge pri nas pa bolj zanima, ali bo Mesec uspel»razsvetliti« dogajanje okoli novega mandatarja in nove slovenske vlade. Bo po neuspelem prvem krogu »zmagoviti« že drugi, ali bo sledil še tretji in še kaj? Peterica, ki ji je dala »korbco« Nova Slovenija, pravi da z Mescem in Levico misli resno. Seveda, saj je za večino od njih to zdaj zadnja možnost, da se jim uspe povzpeti v novo vlado. »Ali tudi rešiti Slovenijo?« bo kdo povprašal. Zadnji dnevi so bili za »rešitelje zelo dolgi ... Ob tem pa se marsikje ob tem času že sprašujejo, kdo bi lahko še naprej dobro vodil katero od občin. Morda kdo bolje od sedanjih? Seveda, v ozadju volilnega dogajanja na državni ravni se že začenja boj na lokalni. Tudi lokalne volitve in volitve županov so vse bliže. Samo počitniško-dopustni čas še mine! Morda pa je prav v tem dopustni-škem času tudi ob kakšnem kozarčku primeren čas za tovrstna paberkovanja. Tudi ko gre malo za šalo, gre precej zares! Politika ne izbira časa in načinov! Nekakšno »glasovanje« imajo ta čas tudi v Celju. Ne še o tem, kdo naj bi bil novi župan, čeprav tudi pri tem aktivnosti že tečejo (nekateri »obljubljajo«, da bo Celje spet tretje!) ampak o najnovejši turistični akciji »Pridi špilat grofe v Celje«. S tem sloganom želijo še povečati obisk v knežjem mestu. Ciljajo seveda (tudi) na tujce in morda so tudi zato velike jumbo plakate najprej postavili v Ljubljani. A avtorjem akcije mnogi zamerijo nerazumljivost gesla. In to je tudi eden od tem pogovorov in kresanja mnenj v knežjem mestu. Če bo akcija uspela in bodo mesto ob Savinji »preplavili« turisti, bodo verjetno potihnili tudi kritiki. Sicer pa po Celju tudi odmeva vest, da je celjski škof Stanislav Lipovšek poslal papežu odstopno izjavo na to funkcijo. Tem bolj, ker mu je papež nedolgo tega poslal čestitko ob njegovi zlati maši. A vse skupaj ni niti malo dramatično: cerkvena navada pač je, da škof, ki doseže 75 let, ponudi papežu odstop. V turistični destinaciji, kot se lepo slovensko reče, Rogla - Pohorje, ki združuje občine Slovenske Konjice, Zreče, Vitanje in Oplotnico, pa so z nedeljo uvedli novost: brezplačen turistični avtobus za vožnjo na Roglo. Taka okolju prijaznejša vožnja ni namenjena le turistom od drugod, tudi domačinom. Avtobus bo vozil ves čas glavne poletne turistične sezone do nedelje, 2. septembra, in sicer dvakrat dnevno ob sredah, petkih, sobotah in nedeljah. In to na relaciji Slovenske Konjice, Zreče, Rogla, Pesek. Prvič so se torej lahko s tem brezplačnim avtobusom popeljali v nedeljo, ko je bila na Rogli znana prireditev - Praznik pohorskega lonca, kjer so tekmovali v kuhi »edinega pravega pohorskega lonca«. Pripravili so tudi tržnico dobrot s pridelki in izdelki z znakom kakovosti Okusi Rogle. V (še več) krajih - tudi na našem območju - pa bi radi privabili še več turistov z avtodomi. Ponekod prostore zanje že imajo, pa bi jih radi razširili, drugod uredili na novo. Menda ne drži, da naj bi v Celju nekaj mest za take turiste in njihova vozila uredili tudi na novem načrtovanem Park&Ride centru ob Savinji, gotovo jih bodo v Šmarju in Rogatcu. V Šmarju bodo prostor za avtodome z oskrbovalno ploščadjo (ter 56 parkirnih mest za osebna vozila) uredili v športnem parku, v Rogatcu bo tak prostor pri Muzeju na prostem. Obe občini sta denar za naložbi pridobili na skupnem razpisu Razvojne agencije Sotla. Na Evropski ploščadi v Rogaški slatini pa je en mesec ( do 27. avgusta) na ogled razstava na panojih Steklo na Celjskem od 18. stoletja do danes. V ta kraj, ki se ponaša z bogato zgodovino steklarstva, taka razstava seveda še kako sodi. Na njej prikazujejo razvoj steklarstva od prvih glažut do sodobnih steklarn. Na voljo je precej starih zapisov, izdelkov iz začetnega obdobja pa žal ni. Je pa na ogled stekleni valjar iz sredine 18. stoletja, pa tudi slatinske steklenice iz konca tega stoletja. To razstavo, ki jo je pripravil celjski Pokrajinski muzej, so najprej predstavili v Celju, tja se bo po predstavitvi v Rogaški Slatini, spet vrnila. Pa še to: v Celju so se lotili sanacije oporečne zemljine otroškega igrišča pri še enem vrtcu. Šalečanov se (menda) zdaj ni treba bati, da bi oporečna zemljina (spet) pristala pri njih! Saj MOC zagotavlja, da projekt zamenjave zemljine poteka v skladu z vsemi veljavnimi predpisi. a k ■ a mz a mz ■ flffj^fl« NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Mojca Štruc, Tina Felicijan (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 2. 8. 2018, barve: CM K, stran 3 2. avgusta 2018 '"'WAS AKTUALNO 3 Cestna zgodba se končuje, glasbena začenja Po in o Šoštanju z županom Darkom Menihom Milena Krstič - Planine Šoštanj - V to, da teče, je treba vložiti veliko truda, pravi župan Šoštanja, Darko Menih. In da teče, kot je treba, je treba biti zraven. Tudi zato si poleti ne privošči veliko dopusta. Na začetku julija si ga je nekaj, z veseljem pove. Nenapovedano, ko je iz Avstralije, kjer živi, preko Londona, kjer je bila na seminarju, domov v Topolšico prišla hči. Skupaj z družino so potem obredli dobršen del Slovenije. Dobršen del občine, ki ji županuje, pa je kak teden kasneje obredel še z nami. Kljub temu da so počitnice na vrhuncu, je videti, da se jim v Šoštanju ne pustite motiti? »Res se veliko dogaja, prenavlja in gradi. Nekatere naložbe začenjamo, nekatere se bližajo koncu.« Pri izbiri izvajalca za ceste imeli 'srečno roko' Pri tistih, ki se bližajo h koncu, je obnova več kot štirideset kilometrov lokalnih cest. »Pred dvema letoma, maja, smo z izvajalcem podjetjem Andreje, sklenili koncesijsko pogodbo za obdobje petnajstih let. Z njo smo opredelili tako investicijsko kot redno letno in zimsko vzdrževanje cest. V obdobju dveh let mora izvajalec obnoviti ali zgraditi skoraj 44 kilometrov cest, kar je zelo veliko. Ta del pogodbe se izteka. Rok je bil sicer maja letos, a smo izvajalcu zaradi neugodnih vremenskih razmer, ki so dela nekoliko upočasnila, rok podaljšali. Dela potekajo dobro, opravljena so kakovostno, ljudje pa so z novimi cestami zelo zadovoljni. Rekel bi, da smo imeli pri izbiri izvajalca 'srečno roko'.« Koliko še manjka do konca? »Za dokončanje del ima izvajalec še štiri mesece časa, do konca oktobra. Največja dela potekajo trenutno na cesti v Bele Vode, kjer je izvajalcu po lanskih pripravljalnih delih in izvedbi opornih zidov, ostala še zaključna faza preplasti-tve cestišča. Ta čas končujejo odsek od Sovineka do Grebenška. Do konca oktobra bo moral izvajalec končati še pločnik v Gaberkah, dokončati del pločnika v Ravnah in poskrbeti za talne označbe na nekaterih voziščih. Po zagotovilih izvajalca je časa za dokončanje teh del dovolj in potem bo končana ena lepa šoštanjska cestna zgodba.« Glasbena šola največji projekt Največji projekt letošnjega leta je Glasbena šola, njena izgradnja in dozidava. »Na to smo res ponosni. Do točke, kjer smo danes, smo prišli s trdim delom v zadnjih treh letih. Gradbeno dovoljenje smo pridobili julija pred dvema letoma. Največ energije, dela in pozornosti smo od takrat namenjali zagotavljanju sred- > Po izgradnji bo v Zavodnjah na javno kanalizacijsko omrežje priključenih 22 objektov. bo velik 1.440 kvadratnih metrov in bo enkrat večji od sedanjega, vanj pa se bodo uporabniki - učenci in vodstvo glasbene šole, Pihalni orkester Zarja in Mešani pevski zbor Svoboda, vselili 1. septembra prihodnje leto.« stev. Veseli smo, da nam je to uspelo. Naključje je, da bo glasbeno šolo izvedla preizkušena ekipa. Projektanti prihajajo iz podjetja Modular arhitekti in so bili snovalci našega lepega Vrtca, zgradilo pa ga je isto podjetje, kot zdaj gradi glasbeno šolo, Esotech s partnerjem podjetjem Andrejc. Vrednost pogodbe, skupaj z davkom na dodano vrednost je 2.560.000 evrov. Objekt Prvo glasbeno šolo so ustanovili Nemci Prvo glasbeno šolo v Šoštanju so med drugo svetovno vojno ustanovili Nemci. V šolskem letu 1941/42 jo je obiskovalo 78 učencev. Po vojni je v Šoštanju delovala interna glasbena šola za potrebe tovarne usnja, v šolskem letu 1951/52 pa je začela delovati Nižja glasbena šola Šoštanj. Danes deluje kot oddelek Glasbene šole Frana Koruna Ko-željskega Velenje. Tudi prostori so bili različni. Šo-štanjčani se še spominjajo, ko je bila ta še nad staro banko, na današnji lokaciji pa je od leta 1994. Zaradi prostorske stiske so se nenehno širili in iskali nove učilnice. Darko Menih: »V to, da teče, je treba vložiti veliko truda.« Veliko pozornosti komunalni infrastrukturi Precej pozornosti namenjate dvigu standardov na področju komunalne infrastrukture. Ni dolgo nazaj, ko ste pohvalili, da boste kanalizacijsko omrežje širili v Zavodnje. »Zelo dobro se zavedamo, kaj pomeni čista narava, čisto okolje. Na področju in turistov. V njej bomo zgradili dve čistilni napravi, ena bo velikosti 84, druga pa 35 populacijskih enot. Tisto, kar je najbolj pomembno pa je, da bo po končani naložbi na sistem priklopljenih 22 objektov in to bo velika pridobitev za kraj.« Kaj pa drugje? »Na območju Šoštanja poteka obnova vodovoda in kanalizacije na Tekavčevi cesti in Cesti heroja Šer-cerja, druga faza, vodovod Šoštanj na odseku Metleče - Matko in posodabljanje interne toplotne postaje na enem od objektov na Cesti heroja Šercerja.« Saniranje plazov stalnica Z naravnimi ujmami in plazovi pa nimate take sreče. »Ne, to pa res ne. V zadnjih letih je potegnilo več kot 200 plazov. Sanacij smo se lotili resno in odgovorno. Nekateri so celo ogrožali življenja. V veliko pomoč pri tem so nam bili na Ministrstvu za okolje in prostor. Doslej smo jih sanirali že preko 140, na žalost pa se v naši občini pojavljajo znova in znova. Za te namene je treba zagotoviti veliko denarja, pri čemer nam gre država precej na roke.« Ste potemtakem tudi v teh dneh 'na plazovih'? Oživljanje Trga bratov Mravljakov Življenje s Trga bratov Mravljakov se je po izgradnji Pilon centra premaknilo tja. Lokali na njem so ostali prazni, bolj kot ne so ga zasedali avtomobili... »Zdaj želimo to spremeniti, trg posodobiti, vanj pripeljati vsebine, ki bodo všečne in uporabne. V okviru procesa nastajanja Celostne prometne strategije je bilo to jasno prepoznano. Šli smo med > Izvajalec zagotavlja, da je časa za dokončanje obnove vseh 44 kilometrov cest dovolj. > Marija Anžej, višja svetovalka za investicije: »Friderich Nietzche je dejal, da bi bilo brez glasbe življenje ena sama napaka, zato predlagamo izvajalcu glasbene šole, naj bo na gradbišču poleg ropotanja strojev ves čas prisotna tudi glasba.« komunalne infrastrukture smo v zadnjih letih naredili ogromno. Ta čas je v ospredju izgradnja kanalizacijskega omrežja Zavodnje 1 - center in Zavodnje 2. Nekaj Šoštanjčanov se sicer sprašuje, češ, kaj je le treba tega ... Pa je! Zavodnje so naša krajevna skupnost, v njej živijo naši krajani, so priljubljena turistična vasica, ki jo obišče veliko pohodnikov »Trenutno - ob pomoči države - saniramo plaz Zager na javni poti v Loko-vici, Onat na lokalni cesti v Florjanu, Petelinji klanec nad lokalno cesto v Belih Vodah, plaz Lipovšek na j avni poti v Ravnah pa je že saniran. Z lastnimi sredstvi pa saniramo plaz Režen pod Goricami v Šoštanju.« občane, jih povabili k nizanju idej. Če jih bomo lahko uresničili tri četrtine, bo cilj dosežen. Zdaj nastaja strategija. Na trgu želimo obnoviti infrastrukturo, z njega umakniti mirujoči promet, promet bo dovoljen le za dostavo, oživiti lokale. Še letos bomo skušali pridobiti zemljišča nekdanje Tovarne usnja Šoštanj in takoj za tem pristopiti k rušenju objektov, za tem pa zgraditi stanovanjski objekt, urediti parkirišča pri Muzeju usnjarstva in urediti oba podhoda, ki vodita do tja. Kako je poleti v Šoštanju? »Živahno je. Razstave, prireditve, tudi veselice. Nekaj jih je že bilo, nekaj jih še bo. Veliko je možnosti za aktivno preživljanje prostega časa, veliko je delavnic. Zagotovo pa si morajo tisti, ki obiščejo Šoštanj, ogledati Muzej usnjarstva, obiskati Vilo Mayer, Kajuhovo obeležje ... Morda se odpravijo na planinski pohod na Smrekovec, Pusti grad, na različne tematske poti? Zanimive so tudi kolesarske poti do Slemena in na sv. Križ. Nikakor pa ne gre spregledati tega, da letos obeležujemo Napotnikovo leto. Kar nekaj dogodkov temu velikemu kiparju, na katerega smo zelo ponosni, se je že zvrstilo, še več pa se jih še bo.« Energetska obnova stanovanjskih objektov Celovito bo Mestna občina Velenje s pomočjo nepovratnih evropskih in državnih sredstev sanirala stanovanjske bloke na Cesti talcev 18A, na Cesti Simona Blatnika 1 in na Vojkovi 12A Mira Zakošek V želji, da bi zagotovili višjo kakovost življenja najemnikov in zmanjšali stroške ogrevanja, se v Mestni občini Velenje zadnja leta intenzivno prijavljajo na projekte za pridobitev nepovratnih sredstev v te namene. Na ta način so sanirali že večino svojih objektov, med drugim šole, vrtce in Zdravstveni dom. Letos pa so uspešno pridobili sredstva za energetsko sanacijo treh stanovanjskih občinskih objektov, v katerih imajo najemna stanovanja, in sicer na Cesti talcev, Cesti Simona Blatnika in na Vojkovi cesti. V teh dneh poteka in intenzivna prenova na Cesti Simona Blatnika (na sliki). Vse tri obnove naj bi bile predvidoma zaključene še pred koncem leta. Na Cesti Simona Blatnika bodo menjali tudi stavbno pohištvo Na objektu Cesta talcev 18A bodo vgradili dodatno zunanjo izolacijo kle- tnih zidov, dodatno izolirali fasado in jo seveda tudi na novo uredili, zamenjali pa bodo tudi stavbno pohištvo s trisloj-no zasteklitvijo. Računajo, da bodo na ta način prihranili na kvadratni meter stanovanjske površine 45 kWh. Vzporedno s tem bodo opravili tudi nekaj del, ki sicer sodijo v redno investicijsko Na stanovanjskem objektu na cesti Simona Blatnika že delajo fasado vzdrževanje, med drugim bodo postorili nekaj potrebnih gradbenih, obrtniških in instalacijskih del, z njimi pa ne bodo posegali v konstrukcijo objekta. Naložba je vredna 285 tisoč evrov. Mestna občina Velenje bo zagotovila skoraj 157 tisočakov, Evropska unija 109 tisoč, slovenska udeležba kohe-zijske politike pa znaša dobrih 19 tisočakov. Zamenjali bodo črno strešno kritino Objekt na Cesti Simona Blatnika ni podkleten, zato je z energetsko sanacijo predvidena izolacija temeljev, dodatno bodo izolirali tudi strop in zamenjali črno strešno kritino z novo sistemsko ravno streho. Izolirali bodo tudi 'cokel' na objektu in vse stene. Tudi na tem objektu bodo zamenjali stavbno pohištvo s trislojno zasteklitvijo. Za vse to bodo porabili 310 tisoč evrov. Občina bo zagotovila skoraj 169 tisoč evrov, Evropa 120 tisoč evrov in država dobrih 21 tisoč. Na vrsto pride tudi Vojkova 12A Med objekti, ki jih bodo sanirali s pomočjo nepovratnih sredstev, je tudi stanovanjski objekt Vojkova 12 A. Objekt je podkleten, v njegovem levem delu pa je zaklonišče. Toplotno bodo sanirali levi del objekta (desnega so pred desetimi leti delno obnovili). Obnovili bodo izolacijo kletnih in fasadnih zidov, izolirali pa bodo tudi streho desnega dela objekta. Delno od zamenjali stavbno pohištvo. Dela bodo znašala 285 tisoč evrov. Mestna občina bo prispevala 155 tisočakov, Evropa 110 in država malo manj kot 20 tisoč evrov. Naš čas, 28. 6. 2018, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO 2. avgusta 2018 V TEŠ še nobene analize o sežiganju odpadkov Zatrjujejo, da ni bila narejena še nobena študija, kaj šele sprejeta kakšna odločitev - V lokalnih skupnostih so takšno možnost že pred časom zavrnili GOSPODARSKE novice Mira Zakošek V študiji okoljskega ministrstva, ki išče prepotrebne sežigalnice komunalnih odpadkov, ugotavljajo, da bi se lahko obstoječi sežigalnici v Celju pridružili tudi industrijski obrati Salonit Anhovo, Vipap Krško, Lafarge Cement, toplarna v Mariboru, nekdanja Termoelektrarna v Trbovljah in Termoelektrarna Šoštanj, ki bi lahko sama prevzela 180 tisoč ton gorljivih odpadkov, kolikor jih zavržemo v Sloveniji. V Termoelektrarni Šoštanj so informacijo o tem, da bi se na to že pripravljali, odločno zanikali: »Pri takšnih projektih je v prvi fazi treba narediti tehnično študijo o možnostih, šele potem oceniti in pripraviti investicijo ter vključiti tudi družbeno skupnost. V primeru Termoelektrarne Šoštanj nismo niti v tej prvi fazi, torej niti raziskav še ne delamo,« pravijo in dodajajo, da bi bile potrebne zelo široke, saj bi bilo pred morebitno odločitvijo o sežigu najprej treba ugotoviti, katera alternativna goriva iz komunalnih odpadkov bi morebiti lahko kurili in v katerem izmed obeh blokov. Predstavljajo pa energetski del tega slovenskega problema: »Ker vprašanja o ravnanju z odpadki zadevajo širši slovenski kon- tekst, se je treba zavedati, da bomo morali v Sloveniji sami rešiti problematiko odpadkov in da so z energetskega vidika odpadki po ustrezni tehnološki obdelavi eden od možnih alternativnih energentov. V Sloveniji namreč izvažamo 200.000 ton energetsko izkori-stljivih odpadkov. Cena tega izvoza je visoka, pri čemer je še vprašanje, ali jih sploh lahko izvozimo. V iskanju rešitev na te izzive se opira razmislek o morebitnih primernih lokacijah v Šoštanju in v Trbovljah, kjer so energetski objekti že umeščeni v prostor. V teh objektih, če bi se odločili zanje, predvsem pa po posebnem okoljskem dovoljenju, bi sosežigali predpripra-vljene frakcije, ki bi bile pod strogim nadzorom tako glede sestave kot vnaprej znane energetske vrednosti. Te frakcije so pripravljene iz odpadkov po posebnem okoljskem dovoljenju in predstavljajo alternativni energent,« so še zapisali. Naj ob tem spomnimo, da smo vprašanja na to temo že postavljali županom tukajšnjih lokalnih skupnosti, vsi pa so morebitno kurjenje odpadkov v Termoelektrarni Šoštanj odločno zavračali. Občani tokratnega toplotnega remonta skorajda nismo občutili Od petka do nedelje je Energerika Komunalnega podjetja Velenje opravila redni letni remont toplovodnega omrežja, za katerega so namenili 40 tisoč evrov Mira Zakošek Kljub peklenski vročini v jaških toplovodnega omrežja in vročinskemu valu od zgoraj je 24 delavcev Energetike Komunalnega podjetja Velenje zadnji vikend v celoti opravilo vse, kar so si zastavili za letošnji redni letni remont, ki ga tradicionalno opravljajo tisti počitniški vikend, ko je največ občanov na dopustih. Še posebej razveseljivo je bilo, da občani tega remonta tokrat skorajda nismo občutili. Tehnični vodja Gregor Cvet pravi, da zato, »ker je distribucijski sistem v času remonta obratoval, prekinitve dobave toplote so bile le na posameznih oskrbovalnih področjih Velenja, kjer so se izvajala dela. Na področju Šoštanja in Topolšice odjemalci remonta niso občutili, saj smo tam že na začetku poletja izvedli vsa obnovitveno-vzdrževalna dela s kratkimi prekinitvami obratovanja, katerih odjemalci verjetno sploh niso občutili.« Za izvedbo remonta so z gradbeno pripravljalnimi deli, kar vključuje odkrivanje kinetnih in betonskih plošč jaškov, pričeli že nekaj dni pred petkom. V noči iz četrtka na petek, pa so na celotnem omrežju znižali temperaturo ogrevne vode na 95 °C. Obnovili so 30 metrov cevovoda DN 300 na 3 cevnem toplovodnem sistemu, izvedli vse načrtovane revizije visokonapetostnih energetskih naprav ter posodobili 2 večja jaška na vročevodnem omrežju in 4 na toplovodnem sistemu. Posebnost letošnjega remonta je bila, da so večino del usmerili v zamenjave dotrajanih armatur v jaških, ki ne opravljajo več svoje funkcije v času izločevanja posameznih odsekov vročevodnega ali toplovodnega omrežja oziroma ne tesnijo, ko želijo segmen-tno odpravljati manjše netesnosti Dotrajana več desetletij stara zaporna armatura Gregor Cvet: »Postorili smo vse, da bomo lahko zagotavljali nemoteno oskrbotoplote v prihajajoči ogrevalni sezoni.« Varjenje cevovoda na 3 cevnem distribucijskem sistemu Prevezave 3 cevnega omrežja na ekonomnejši 2 cevni način obratovanja tem. Teh prevezav so izvedli 8. Za prevezave iz 3 cevnega na 2 cevni sistem obratovanja so se v poslovni enoti Energetika odločili na osnovi izvedene hidravlične analize 3C omrežja, ki so jo izvedli z lastnim kadrom in kjer so po Cvetovih besedah ugotovili, da nekdaj nujno potreben cevovod za distribucijo sanitarne tople vode, danes ni več ekonomičen in ga je možno ukiniti. »Simulacije in izračuni so nam pokazali, da skupno količino toplote za namen ogrevanja stanovanj in pripravo sanitarne tople vode lahko distri-buiramo le po enem, obstoječem dimenzijsko ustreznem cevovodu. Ta način obratovanja predstavlja velike prihranke v vseh nadaljnjih letih, saj bomo občutno zmanjšali toplotne izgube na celotnem 3 cevnem omrežju ter stroške pri rednih vzdrževalnih in intervencijskih delih,« dodaja Gregor Cvet. Z izvedbo letnega remonta so opravili veliko posodobitev in izvedli najobsežnejša vzdrževalna dela na distribucijskem sistemu, s čimer bodo lahko v prihajajoči ogrevalni sezoni še naprej zagotavljali varno, učinkovito in zanesljivo oskrbo vsem odjemalcem v Šaleški dolini. a Menjava odseka cevovoda na 3 cevnem distribucijskem sistemu na cevovodih. Za zanesljivejše te-snjenje pri zaustavitvah na posameznih zapiralnih območjih so zamenjali 8 večjih zapornih armatur, sočasno pa na zapiralnih območjih najstarejšega 3 cevnega toplovodnega omrežja prevezali nekatere cevovode na tehnično bolj ekonomičen način obratovanja - preureditev na 2 cevni sis- Zaradi Vegrada v težavah Rdeči križ Rdeči križ Slovenije mora del sredstev za gradnjo Hotela Arija, ki jih je že plačal glavnemu izvajalcu Vegradu, zaradi izgubljenih tožb ponovno plačati še njegovim podizvajalcem. Glavni odbor je zato obravnaval prejeto ponudbo banke za najem dodatnega kredita za poplačilo tožb v skupni višini tri milijone evrov. Državni proračun s presežkom Državni proračun je v prvem polletju zabeležil 180,9 milijona evrov presežka Po dosedanjih ocenah vlade bi lahko ob koncu leta proračunski presežek dosegel 227 milijonov evrov, kar je precej več od načrtov. Do konca junija je proračun zabeležil skoraj 4,8 milijarde evrov prihodkov, kar je 4,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani, odhodki so se ob tem povečali le za 1,8 odstotka. Mnogim regres ni bil izplačan Nekaterim delavcem je dopust precej zagrenjen. Inšpektorat za delo namreč ugotavlja, da je vse več neizplačanih regresov. Lani je ugotovil 2084 kršitev glede izplačevanja regresa, kar je 274 več kot leta 2016 in 749 več kot leta 2015. Do sredine letošnjega julija se je v primerjavi z enakim obdobjem lani število kršitev sicer nekoliko zmanjšalo, a po besedah inšpektorata še vedno zelo izstopa. Največ kršitev so ugotovili v gradbeništvu. Krka zelo uspešna Krka je znova zelo uspešna. V pol leta je prodala za 680,5 milijona evrov izdelkov in storitev, kar je štiri odstotke več kot v enakem obdobju lani in največja prodaja v kakšnem prvem polletju doslej. Čisti dobiček je v tem obdobju dosegel 101,7 milijona evrov, kar je 11 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Finančna uprava vrača dohodnino Finančna uprava je prejšnji teden začela vračati dohodnino tistim zavezancem iz drugega svežnja informativnih izračunov dohodnine za lani, ki so med letom plačali previsoko akontacijo dohodnine. Potem ko je maja že vrnila 62,7 milijona evrov, je skupni znesek vračil tokrat večji, nekaj manj kot 191 milijonov evrov. Vse večje preseljevanje Evropi ne povzroča težave le priseljevanje od drugje, ampak jo vse bolj pestijo tudi notranje migracije. Ljudje v iskanju lepše prihodnosti pač zapuščajo domača neustrezna ognjišča in praznijo cela območja. Hude težave z izseljevanjem imajo predvsem države na Baltiku (v Litvi in Latviji), pa Grčija, Portugalska in Španija ter države na Balkanu. Za primer vzemimo le zgodbo Hrvaške, ki je sedaj v Evropi na vrhu med državami po izseljevanju. Tu ta trend traja že od leta 1991, pospešil pa se je od začetka leta 2009. Takrat je država imela še 4,31 milijona prebivalcev, na začetku leta 2018 pa le še 4,11 milijona. Težava je tudi ta, da odhajajo predvsem mladi. Slovenija sicer ni med kritičnimi državami, a to predvsem zato, ker se k nam ljudje tudi priseljujejo. V letu 2017 se je v Slovenijo priselilo 18.808 ljudi, iz države pa se jih je odselilo 17.555. Drugačna pa je slika, če vzamemo le neto odselitve Slovencev (torej razlika med priseljenimi in odseljenimi Slovenci). Ta razlika kaže, da se je iz države odselilo kar 6.583 Slovencev. Slovenci odhajajo največ v Avstrijo in Nemčijo, tujci pa se priseljujejo najbolj iz Bosne in drugih držav nekdanje Jugoslavije. Selitveni prirast državljanov Slovenije je bil že 28. četrtletje zapored negativen. Hrvaška vlada socialno Hrvaška vlada precej socialno, a tudi populistično odpisuje dolgove svojim državljanom. Najprej je na pomoč stopila vsem tistim, ki so najemali kredite v švicarskih frankih, minuli vikend pa je stopil v veljavo zakon o odpisu dolga državljanom, ki imajo blokirane račune. V prvem valu so zajeli 150.474 državljanov, ki imajo dolgove do države v znesku do 10.000 kun (1350 evrov). Hrvaški premier Andrej Plenkovič je ob tem dejal, da si s paketom zakonov, ki so jih predlagali prejšnji mesec, prizadevajo, da bi odpisali del dolgov kar 326.000 hrvaškim državljanom, ki so imeli 31. maja letos blokirane račune. Hrvati v turizem vložili skoraj milijardo Na Hrvaškem naj bi letos v turistično dejavnost vložili skoraj milijardo, 980 milijonov evrov. To je 15 odstotkov več kot v lanskem letu in kar 40 odstotkov več kot leta 2016. Od tega bodo 628 milijonov evrov vložili v hotele, počitniške kampe in v izboljšanje nastanitvenih zmogljivosti, 312 milijonov evrov pa v sprehajališča, plaže in potrebno infrastrukturo. O tem, da se naložbe v hotele še kako izplačajo, priča podatek, da imajo hrvaški hoteli s štirimi ali petimi zvezdicami v tem trenutku 99,2-odstotno zasedenost. Žalska občina bo širila poslovni coni Žalec, 31. julija - Žalska občina se bo lotila razširitve poslovnih con Arnovski gozd in Vrbje. Kot je povedala direktorica žalske občinske uprave Tanja Razboršek Rehar, bodo leta 2020 začeli z izgradnjo javne infrastrukture v Arnovskem gozdu. Širitev bodo prilagodili potencialnim investitorjem. a mz ■ Naš čas, 2. 8. 2018, barve: CM K, stran 3 2. avgusta 2018 '"'WAS GOSPODARSTVO 5 Saša inkubator presegel pričakovanja V treh letih zagotovili zagon številnih podjetij in omogočili nova delovna mesta - Prejeli nepovratna sredstva, s katerimi bodo lahko svoje delo še nadgradili - Prostori povsem zasedeni Mira Zakošek Tretje leto mineva kar je Mestna občina Velenje ustanovila Saša inkubator, ki ima svoje prostore v Podjetniških centrih Standard in Rudarski dom. Mnogi niso verjeli v njegov uspeh, danes pa se lahko pohvalijo z mnogimi spodbudnimi rezultati. Inkubator uspešno vodi direktorica Karla Sitar, ki jo imajo mladi radi in vse več je takšnih, ki potrkajo na njihova vrata. » Tega smo najbolj veseli, saj v večini takoj prepoznamo podjetniško žilico. To pa seveda tudi pomeni, da smo postali v tem okolju bolje prepoznavni,« je zadovoljna Sitarjeva. Izjemno uspešno leto Lansko leto je bilo za Saša inkubator izjemno uspešno leto. Presegli so vse zastavljene cilje tako vsebinsko kot po obsegu programa. Ugodni so tudi njihovi finančni kazalniki in kar je prav tako pomembno, dobro poslujejo tudi njihova inkubirana podjetja. Prejeli nepovratna sredstva Prvi poletni dnevi so bili zanje zelo obetavni. Na razpisu SPIRIT za podporo inkubatorjem in tehnološkim parkom Slovenije so bili uspešni. Prejeli so 314.000 evrov nepovratnih sredstev za obdobje dveh let. »Tega smo res zelo veseli, saj to pomeni, da lahko ponudimo še boljši in > Pohvalijo se lahko z 49 podjetji (lani jih je nastalo 12), ki so v inkubatorju, ta skupno ustvarijo 5,4 milijona evrov prihodkov. kvalitetnejši program in zagotovimo tudi vrhunske mentorje tako domače kot tuje. Prav tako bomo lahko pripravili mentorske programe za podjetnike, ki so še posebej za podjetnike začetnike zelo pomembni, pravi Sitarjeva. Mentorji v veliki meri pripomorejo, da mladi svoje ideje hitreje in uspešneje razvijajo. Kaj je inkubator? Mnogi tudi v tem okolju še ne vedo, kaj pravzaprav Saša inkubator je. Predvsem ga poistovetijo z neko infrastrukturo (poceni pisarne), ki je v Velenju odlična in imajo torej zelo dobre pogoje za delo, še posebej, ker prostore podjetnikom v startu nudijo pod izjemno dobrimi pogoji. Infrastruktura je pomembna in potrebna, a Kala Sitar poudarja, da so mnogo več. Gre za preplet programskih aktivnosti, ki so mentorsko podprte. Mladim podjetjem pomagajo, da pridejo do sofinanciranja, do investitorjev, ki so pripravljeni podpreti posamezno podjetniško idejo. Te ob zaključkih tako imenovanih podjetniških trampolinov (večte-densko podjetniško izobraževanje in usposabljanje) običajno tudi javno predstavljajo, na predstavitev pa povabijo potencialne investitorje. Tu pa je še cel kup drugih izobraževalnih oblik in usposabljanj, vedno podprtih s strokovnjaki različnih področij. Veliko gradijo tudi na samozavesti, ki jo bodoči podjetnik vsekakor potrebuje. > prvi na lokaciji Rudarski dom, povsem zasedena. Nekaj prostora se še najde v coworking prostoru, kjer nudijo mladim podjetnikom »delovno mesto« mizo in računalnik za delo. Polni prostori pa seveda niso dovolj. Njihovi podjetniki so vse uspešnejši, samo v lanskem letu so pomagali pri ustanovitvi 12 podjetij, ki so se na novo odprla. V letu 2017 je tako nastalo kar 23 novih delovnih mest. Prav > Direktorica Karla Sitar: »Zelo vesela sem, da je vse več mladih, ki prihajajo k nam po nasvete.« Mladim podjetnikom pomagajo z izobraževanjem in mentorstvom, še posebej uspešni so tako imenovani trampolini, ki se zaključijo s predstavitvijo konkretnih podjetniških idej. Podjetnikom so nudili 800 mentorskih ur, njihovih aktivnosti se je udeležilo 3000 udeležencev na 60. dogodkih. Bilo je videti, da je vse predimenzionirano, zdaj pa je polno »Veliko jih je bilo, ki niso verjeli v uspeh Saša inkubatorja,« pravi Sitarjeva. Mnogi so menili, da so prostori, ki jim jih je Mestna občina Velenje dodelila mnogo preobsežni, in da iz vsega skupaj ne bo nič. Na srečo ni tako, danes sta oba podjetniška centra tako tisti v Standardu kot oni V Podjetniškem centru Standard ima sedež 40 podjetij, ki imajo 52 zaposlenih, lani so imela 1,5 milijona evrov prihodkov in 150 tisoč evrov dobička. tako so bile tri podjetnice SAŠA inkubatorja izbrane za najboljše MOSove podjetniške talente, dve podjetji pa sta prejeli nepovratna sredstva Slovenskega podjetniškega sklada. Mesta se bodo morala počasi začeti prazniti Sicer pa je inkubator to, kar že beseda pove: varno zatočišče ob začetku življenjske dobe. Podjetja lahko ostanejo pri njih tri leta, najuspešnejšim nudijo zatočišče do pet let. Vsako leto pa se najemnina nekoliko zviša. Potem morajo zapustiti prostor in omogočiti razvoj spet novim podjetnikom. Nekaj takšnih je že na trgu, kjer se uspešno kosajo z globalno konkurenco. Letošnje leto še uspešnejše Lansko leto je bilo zelo uspešno, letošnje bo še bolj. To so pokazali vsi dogodki, ki so jih organizirali, saj so bili še bolje obiskani, izraženih pa tudi prikazanih pa je bilo še več podjetniških želja. Še posebej navdušil je zadnji Podjetniški trampolin, ki so ga poimenovali Trampolin tretje generacije. »Lahko rečem, da smo z njim pomembno dvignili nivo naših storitev, pokazali, da znamo delati izjemne dogodke. Predstavitev je bila dobro obiskana (pravzaprav smo morali udeležbo omejiti). Vseh šest ekip, ki so se predstavile v finalu, se pogovarja za sodelovanje s potencialnimi investitorji. To seveda pomeni, da so v dveh mesecih, kar so se družili z nami, usvojili pomembna znanja, ki jim bodo zagotovo koristila pri njihovem podjetniškem delu. Verjamem vanje in prepričana sem, da bodo uspešni.« > V Poslovni coni Rudarski dom pa deluje 9 njihovih podjetij, ki zaposlujejo 57 delavcev, ustvarili so 3,8 milijona evrov prihodkov in 285 tisoč evrov dobička Pod njihovim okriljem tudi center ponovne uporabe Center ponovne uporabe postaja prav tako vse bolj prepoznaven, deluje pet let, svoje prostore pa ima v zahodnem delu Podjetniškega centra Standard. Veliko se ukvarjajo s promocijo ponovne uporabe, pripravljajo različne dogodke, med drugim so organizirali mizarsko in šiviljsko delavnico in javno dražbo. Delujejo kot socialno podjetje, od občanov prejemajo izdelke, ki so še uporabni, jih očistijo, popravijo, revitalizirajo in seveda prodajo. Ponudba je vse pestrejša in vse bogatejša. ■ Blok 5 ekološko prenovljen in pripravljen na ponovno obratovanje Prenova jih je stala 10,5 milijonov evrov, blok bo obratoval do leta 2030, letno pa bo proizvajal od 700 do 800 GWh Mira Zakošek Na začetku septembra lanskega leta so začeli v Termoelektrarni Šoštanj revitalizacijo bloka 5, ki bo predvidoma trajala do konca oktobra, upajo pa, da bodo blok v omrežje lahko priključili že prej. Prvi testni zagon pa so že opravili v ponedeljek. Blok ima 345 MW instalirane moči, od začetka obratovanja bloka 6 pa ni obratoval. Prenova, ki je v prvi vrsti ekološka pomeni prilagoditev delovanja novim evropskim okoljskim standardom. Stala jih je deset milijonov in pol evrov. Od septembra do lani so med drugim vgradili filtre za zmanjšanje izpustov dušikovih dioksidov, opravili revizijo motorjev na transportu premoga in čiščenje opreme bloka . Zamenjali so ele- ktronski del turbinske regulacije in 4 izstopne kolektorje. Po besedah izvršnega direktorja za tehnično področje mag. Branka Debeljaka bodo mejne koncentracije SO2 nižje za 50 odstotkov, NOx za 60 odstotkov in prašnih delcev kar za 80 od- stotkov. Predvideno je, da bo blok obratoval do leta 2030. Letno bo proizvedel med 600 in 800 GWh električne energije, njegove zmogljivosti pa so seveda še višje in tudi proizvodnja bo odvisna od potreb in razpoložljivih količin premoga. Za nadaljnje obratovanje Teš je po besedah direktorja mag. Armana Koritnika, blok 5 izjemnega pomena, tako zaradi večje proizvodnje kot zaradi zanesljivosti zagotavljanja električne energije. Že letos naj bi s tem blokom proizvedli 307 GWh električne energije. ■ Iščemo sodelavce, ki želijo z nami rasti, napredovati, ustvarjati prihodnost, sooblikovati procese. Pridruži se ekipi PLASTIKA SKAZA D.O.O. OPERATER V PROIZVODNJI - delavec v proizvodnji - - vizualni pregled izdelkov, - zlaganje izdelkov v ustrezno embalažo, - odstranjevanje dolivov, - dodelava izdelkov (lasersko graviranje, ultrazvočno varjenje), - zbiranje in vnos podatkov v računalnik, - opravljanje dela na različnih linijah v proizvodnji. NUDIMO: - zaposlitev za nedoločen čas s B-mesečno poskusno dobo; - možnost strokovnega izpopolnjevanja in osebne rasti; - možnost stimulativnega plačila. Svojo prošnjo in CV prosimo pošljite na: kadrovska@skaza.com Naš čas, 19. 7. 2018, barve: CM K, stran 6 6 OD SREDE DO TORKA 2. avgusta 2018 OD SREDE do torka Mojca Štruc Sreda, 25. julija Predsednik LMŠ Marjan Ša-rec je na pogajanja tudi uradno povabil Levico. Napovedali so, da se uradno pogovori začenjajo dan kasneje. Sta se pa že tisti dan začela pogovarjati ameriški predsednik Donald Trump in predsednik Evropske komisije Jeana-Clau-de Juncker. Trump je Junckerja sprejel z besedami, da si želi obojestransko koristne trgovine med ZDA in EU. Iz Srbije so sporočili, da so od začetka junija diagnosticirali 41 primerov okužb z virusom zahodnega Nila, ki se prenaša večinoma s piki komarjev. Trije ljudje so umrli. V Levici so prejeli vabilo na pogajanja. Črnogorska policija je pridržala domnevno odgovornega za nesrečo na morju v Ulcinju, v kateri sta umrla slovenska državljana. V več napadih samooklicane Islamske države v mestu Sveida na jugu Sirije je bilo po uradnih podatkih ubitih 96 ljudi, še 176 ljudi je bilo ranjenih. Četrtek, 26. julija Začelo se je - za pogajalsko mizo so sedli predstavniki LMŠ in Levice. Šarec je dejal, da so ugotovili, da pogajanja imajo smisel in da so določili časovnico pogajanj. Italija je po prestani zaporni kazni iz države izgnala slovenskega državljana Roka Žavbija, ki je bil zaradi novačenja borcev za skrajno skupino Islamska država in posedovanja orožja obsojen na zaporno kazen. Ko so novinarji izvedeli, da je Žavbi že v Sloveniji, so ga obiskali. Žavbi pa je skupaj z očetom ekipo Planet TV napadel s pestmi. Večji del Slovenije je zajelo deževje in neurja, ponekod na Dolenjskem in v Pomurju je padala tudi toča. Okoli 600 ljudi iz afriških držav je preplezalo dvojno ograjo z rezili na meji med Marokom in špansko eksklavo Ceuto ter vstopilo na špansko ozemlje. Čeprav je Evropsko sodišče za človekove pravice odredilo začasno prepoved tega početja, je v Rimu policija izselila Rome iz sicer zakonitega naselja, v katerem je živelo okoli 300 ljudi. Ameriški predsednik Donald Trump in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker sta se dogovorila o umiritvi trgovinskih napetosti med ZDA in Unijo. Petek, 27. julija Potem ko se je nekdanji podpredsednik SMC Milan Brglez pritožil na sklep o njegovi izključitvi iz stranke, je medijem povedal, da se v stranko »niti pod razno« ne želi vrniti, vendar pa hoče, »da tudi stranka SMC spoštuje slovenski pravni red in lastna pravila.« Državni zbor se je namreč seznanil z obvestilom predsednika republike Pahorja, da v prvem krogu ne bo predlagal kandidata za predsednika vlade. Tako je bilo jasno, da se drugi krog iskanja mandatarskega kandidata začenja dan kasneje. Opazovali smo popolni Lunin mrk, ki je bil najdaljši popolni Lunin mrk v tem stoletju. Primož Rogljič je zmagal na 19. etapi Dirke po Franciji in se v skupnem seštevku prebil na 3. mesto. Dogovorila sta se o umiritvi trgovinskih napetosti med ZDA in EU. Primož Roglič je na 19. etapi Dirke po Franciji v cilj pripeljal prvi. Španski parlament je na glasovanju zavrnil predlog vladnega proračuna manjšinske vlade Pe-dra Sancheza, kar je takoj sprožilo vprašanja o politični stabilnosti v državi. Severna Koreja je izpolnila obljubo in ZDA vrnila posmrtne ostanke 55 ameriških vojakov, ki so padli v bojih med korejsko vojno. Sobota, 28. julija Pri Ruski kapelici pod Vršičem je potekala slovesnost ob 102. obletnici postavitve. Častni pokrovitelj dogodka predsednik Borut Pahor je poudaril, da je prizadevanje za mir najplemeni-tejše stremljenje človeštva. Spremljali smo kolesarsko Dirko po Franciji, kjer je Primož Roglič nakazal, da bo ob sklepu osvojil skupno četrto mesto, kar je najboljša slovenska uvrstitev na tem tekmovanju doslej. Odstavljeni katalonski predsednik Carles Puigdemont se je po štirih mesecih v Nemčiji vrnil v Belgijo. Papež Frančišek je sprejel odstop uglednega ameriškega kardinala, 88-letnega Theodora McCarricka, ki je obtožen spolnega nadlegovanja najstnika pred skoraj 50 leti. Več deset tisoč Rusov se je v več mestih po državi zbralo na protestih proti sporni pokojninski reformi. Žabja perspektiva Gvičko Rusi so protestirali proti načrtovani pokojninski reformi. predsednikom Hasanom Roha-nijem. V Zimbabveju so bile prve splošne volitve od lanskega padca diktatorja Roberta Mugabeja, ki je državo vodil skoraj 40 let in jo privedel v globoko gospodarsko krizo. V ameriški zvezni državi Kalifornija so se gasilci bojevali z obširnim požarom, ki je zahteval življenji dveh gasilcev, več deset tisoč prebivalcev pa je zaradi ognjenih zubljev moralo zapustiti domove. Nedelja, 29. julija Stranke LMŠ, SD, SMC, Levica, SAB in DeSUS so opravile večurna maratonska pogajanja o koalicijski pogodbi, ki jih bodo nadaljevale še v ponedeljek. V Splitu je v starosti 71 let umrla legenda hrvaške glasbe Oliver Dragojevic. Med njegove največje uspešnice se uvrščajo Skali-nada, Malinkonija, Oprosti mi, pape, Vjeruj u ljubav, Piva klapa ispo' volta, Nadalina in Karoca. V svoji karieri je posnel 23 studijskih albumov in številne kom-pilacije. Oliver Dragojevič V Beogradu je v soboto zvečer neznanec ustrelil odvetnika Dragoslava Ognjanovica, ki je med drugim zastopal nekdanjega srbskega predsednika Slobo-dana Miloševica. Slovenska moška rokometna reprezentanca mladih upov je na finalni tekmi evropskega prvenstva do 20 let v Celju premagala Francijo z 31:30 (15:16) in osvojila odličje zlatega leska Najboljši slovenski triatlonec David Pleše je na ironmanu v Zurichu osvojil drugo mesto. Pleše si je s tem zagotovil mesto na jesenskem svetovnem prvenstvu na Havajih. Pred obalo Španije so od petka iz morja rešili več kot 1400 mi-grantov, ki so skušali državo doseči na več deset čolnih. Ponedeljek, 30. julija Kot ocenjujejo stranke, ki se tokrat pogovarjajo o koaliciji so besedilo koalicijske pogodbe „uskladili do te mere, da bo o njej lahko odločal svet stranke Levica". V uničujočem gozdnem požaru, ki je minuli teden razdejal obmorska letovišča blizu Aten, je po najnovejših podatkih gasilcev umrlo 91 ljudi, 25 jih še pogrešajo. Najbolj je prizadeto letovišče Mati. Predsednik ZDA Donald Trump je presenetil s trditvijo, da se je pripravljen kadarkoli brezpogojno srečati z iranskim Francozi v osnovnih šolah prepovedujejo uporabo mobitelov Francoski poslanci so v ponedeljek izglasovali zakon, ki šolarjem s septembrom prepoveduje uporabo pametnih telefonov v šolah. Prepoved se nanaša na osnovnošolce, stare do 15 let. Torek, 31. julija Svet stranke Levica je izglasoval podporo manjšinski vladi, in ne vstopu stranke v koalicijo. Levica bo zdaj peterici ponudila sporazum o sodelovanju z manjšinsko vlado pod vodstvom Marjana Šarca. Več evropskih držav je zajel vročinski val. Hrvaški hidrometeorološki zavod je razglasil rdeči alarm za celotno hrvaško obalo zaradi izjemne nevarnosti, ki jo visoke temperature pomenijo za zdravje ljudi. Evropska unija je razširila sankcije proti Rusiji zaradi ukrajinske krize. EU je sankcije razširila med drugim na podjetja, ki so pomagala pri gradnji mostu, ki celinsko Rusijo povezuje s Krimom. Na Hrvaškem so se s čustveno slovesnostjo poslovili od priljubljenega glasbenika Oliverja Dragojevica, ki je umrl v nedeljo v 71. letu starosti za posledicami raka na pljučih. Cene življenjskih potrebščin so se v Sloveniji julija na letni ravni povišale za 1,9 odstotka, k skupnemu dvigu pa so največ prispevale višje cene pogonskih goriv. V primerjavi z junijem pa so poletne sezonske razprodaje obleke in obutve inflacijo znižale, tako da smo na mesečni ravni beležili 0,9-odstotno deflacijo Mars je bližje Zemlji, kot je bil kadarkoli v zadnjih 15 letih. Naslednjič bosta sosednja planeta znova tako blizu šele leta 2035. Kaja Avberšek »Hola, rubia!«, me pozdravi mimoidoči. Odzdravim mu, potem pa se sama pri sebi režim. »Rubia«po špansko pomeni svetlolaso žensko, blondinko torej. Spomnim se, kako je dedi kdaj občudoval moje lase, kako temni, da so, »skoraj črni!« je celo rekel. Zanimivo, kajne, vse je relativno, tudi barva, svetlost in temnost. Če sem v Sloveniji temnolaska, sem na španskem otoku, na katerem smo se znašli, svetlolaska. Če imam v Sloveniji kožni ten, ki vleče proti olivnemu, imam tu takega, ki vleče bolj proti jogurtu. Mali čuk je podedoval mojo barvo las - kostanjevo, ki se na soncu rahlo rdečkasto zasveti in tako je tudi on »rubio«. Menda se je v času Napoleonovih pohodov po Sloveniji z družino, katere vejica sem tudi sama, pomešal neki francoski vojak in med drugim tudi na meni pustil pege in ščepec rdečega pigmenta. Imam belo kolo z nekaj turkiznimi lisami, uporabljam ga, ko ga le lahko. V našem, kako naj rečem - avtentičnem kvartirju, je kolo še kar eksotično prevozno sredstvo. Malih brnečih motorjev je polno. Tako sem za marsikoga »svetlolaska na kolesu, ki vozi tudi v klanec«. Seveda ne vedo, da prihajam s hribov. Neki gospod mi je predlagal, naj si na kolo namontiram motorček. »Motor sem vendarle jaz!«, mu odgovorim in on se smeje. Naš kvartir je sestavljen iz mreže bolj ali manj strmih enosmernih uličic na pločnikih katerih so parkirani avtomobili. Velikokrat so parkirani tako, da mora pešec (še posebej, če ima voziček, katerekoli vrste že) hoditi po cesti. Tega se človek seveda navadi, vozniki pa tudi. Ne bi bilo slabo, če bi uredili kakšne sku-pnostne garaže, a kaj, ko hoče vsak parkirati pred svojo hišo. Ko se z malim čukom sprehajava malo po pločniku in malo po cesti, me za vsak na pločniku parkiran avto vpraša, kako se imenuje. Zdaj jih prepozna že kar nekaj in veselo vzklika njihova imena. To so: panda (ki ga ima mami, ampak ne tukaj, panda pa je tudi medvedek, ki ga je videl v berlinskem živalskem vrtu in zato je »tisti panda« in ne »tista panda«), vovola (kot imenuje volva, prepozna vse modele, saj volvo »es de Kalin!*«, kot pravi sam), hrošč, dacia sandero (da si je tako zapomnil dacio se mi zdi res hecno, ker je bila zame dacia vedno »kar en avto«, ki se ga pa res ne da zapomniti), mali smartek, clio, džip (»es de tati!**«) in nazadnje osvojeni cvičko (tako imenuje fička, in ko mi ga je prvič omenil, sem se mu od vsega srca nasmejala.) Mercedeze in BMWje si je zamislil kot eno vizualno skupino, zato jih zaenkrat še zamenjuje. »Kaj bosta počela?«, me vpraša mamica Kalinovega kolega iz vrtca, ko mala čmrlja ob istem času prideva iskat. »Greva gledat gradbišče ob morju, malega mašinoljuba gradbišča namreč nadvse navdušujejo.« »Ja? Jaz pa sem mislila, da hodijo gradbišča opazovat predvsem upokojenci, da si krajšajo čas, da vidijo, kako zadeva napreduje in tako ... « »No, nekateri otroci so stare duše in imajo upokojenske hobije, si mislim!« Tako hodiva s triletnim dedkom gledat gradbišča, seveda obvlada vse stroje, meni pa se odpira nov, širen in pisan svet vseh sort gradbenih mašin. Po poti pa: »Ambulancia! Cisterna! Dvigalo! Kamijon! Betonovoz! Smetar - tovornjak! Policija! Taksi! Gasilski voz!Pometač!...« Mu-škarci su pravi muškarci, kot bi zapel pevec kultnih Buldožerjev iz osemdesetih prejšnjega stoletja. Se spomnita pande iz berlinskega živalskega vrta, ki sem ga omenila zgoraj? Bili so panda, levi in tigri in rdeči ibisi, pa tudi majcene kozice in kozlički, namenjeni prav temu, da jih otroci božajo in hranijo z briketki iz avtomata. »Kalin, glej nosoroga!« »Mami, mira***, kosilnica!« »Gremo božat male kozice?Lej, kake čedne bingeljčke imajo na bradici!« »Traktor! Traktor! Traktor!« Ob kozjih hišicah je bil, najbrž za okras, parkiran star traktor. Od vseh živali v širnem živalskem vrtu, polnem rož, si je čukec za najljubšo žival izbral traktor. Zakaj pa ne, navsezadnje. Morda pa ga nekega dne začneta zanimati tudi flora in favna. Do takrat bo mahal voznikom pometačev in ti mu bodo z veseljem kazali, kako delajo metle z vodo na pritisk in prižigali ter ugašali rdečo utripajoče-vrtečo se lučko na strehi. Koliko mikrovesolij obstaja znotraj tavelikega in vsako je ogromno in vsako je enako vredno kot katerokoli drugo. * šp.: je Kalinov! ** šp.: je tatijev! šp.: glej Zlati mladi rokometaši Izjemni mladi slovenski rokometaši do 20 let, so se razveselili prve zlate kolajne za slovenski rokomet. V polni dvorani Zlatorog so na tekmi polni preobratov z 31:30 premagali Francijo in osvojili zaslužen naslov evropskih prvakov. V ekipi so bili tudi trije člani RK Gorenja Velenja in sicer Miha Kavčič, Tadej Mazej ter Vanja Kralj. ■ ■ Naš čas, 2. 8. 2018, barve: CM K, stran 7 2. avgusta 2018 REPORTAŽA 7 Tretja razvojna os bo gotovo vplivala na nepremičninski trg Mojca Štruc Odkar je obdobje recesije minilo, znova poslušamo o naraščanju cen nepremičnin. Podatki razkrivajo, da so se stanovanjske nepremičnine v območju z evrom v prvem letošnjem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani podražile za 4,5 odstotka, na ravni Evropske unije pa za 4,7 odstotka. Slovenija je zabeležila drugo najvišjo rast v Uniji (takoj za Latvijo). Zanimalo nas je, kako je na trgu nepremičnin za Šaleško dolino. »Cene novogradenj (stanovanj) se v regiji gibljejo od 1.200 1700 i/m1 - 1530 i/m2 - 1360 i/m2 - 1190 i/m2 - 1020 i/m2 - 850 i/m2 - 680 i/m2 - 510 i/m2 340 i/m2 170 i/m2 do 1.700 €/m2, starejša stanovanja pa se prodajajo od 800 do 1.200 €/m2,« pojasnjuje Dejan Goršek iz podjetja Habit d. o. o., upravljanje z nepremičninami. Kot dodaja, se pri hišah cene precej razlikujejo glede na lokacijo nepremičnine in so cene med hišami v mestih in na podeželju precej različne. »Na najemnem trgu se cene gibljejo od 250 €/mesec pri garsonjerah pa do 700 €/mesec pri večsobnih stanovanjih,« še dodaja Goršek. Konkretno za Mestno občino Velenje je »povprečna cena stanovanja 946 €/m2, za hiše 704 €/m2, za poslovne prostore 468 € /m2 in za parcele 40 €/m2,« pa je povedal Primož Jazbec iz Nepremičnine.net. Trenutno je v Šaleški dolini povečano povpraševanje predvsem po manjših stanovanjih. »Te pogosto kupujejo tisti kupci, ki so zainteresirani za nalžbe v nepremičnine oziroma njihovo oddajanje,« pojasnjuje Dejan Goršek. Dodaja, da je veliko tudi povpraševanja po hišah v mestih, kamor se največkrat selijo družine s šoloobveznimi otroki. V glavnem so kupci v Šaleški dolini domačini, »v zadnjem času pa opažamo rast povpraševanja tudi iz drugih predelov Slo- 0 €/m2 - Marec 2018 April 2018 j2or .m d m I - 5 1 S i □ 9 □ S 2 m R! Sfc. f JígF H M i to- p - _ ' 2 ijflk E 3 vBÜMf Povprečna cena stanovanja je 946 evrov na kvadratni meter venije, saj cene nepremičnin v našem okolju niso tako skokovito narasle kot v večjih mestnih središčih, zanimanje za najem pa močno presega trenutno ponudbo na trgu,« pojasnjuje Goršek. Na splošno torej tudi v Šale- 12-mesečni trend ški dolini na trgu nepremičnin trenutno povpraševanje presega ponudbo. Tretja razvojna os bo na to še dodatno vplivala. »Prav gotovo bo, saj smo enako zaznali tudi pri nepremičninah v spodnji savinjski dolini, kjer je bliži- na avtoceste ob povečanih cenah v Ljubljani povzročila pravi bum na področju gradenj novih hiš in stanovanj ob avtocesti. Je pa res, da se bo povpraševanje prilagodilo takratni gospodarski situaciji v državi,« še pravi Dejan Goršek. a Grafika cen nepremičnin v savinjski regiji po nepremicnine.net. Pri vsakem mesecu stolpci, gledano z leve predstavljajo: hišo, posest, poslovni prostor, stanovanje. April 2017 Oktober 2017 April 2018 Hiša 624,25 €/m2 624,81 €/m2 666,38 €/m2 t (0,33%) Posest 33,51 €/m2 33,57 €/m2 33,73 €/m2 t (0,66%) Poslovni prostor 552,96 €/m2 553,40 €/m2 554,17 €/m2 t (0,22%) Stanovanje 994,89 €/m2 996,42 €/m2 1001,98 €/m2 t (0,71%) Trend gibanja cen nepremičnin v savinjski regiji po nepremicnine.net. Brezplačni tedni nepozabne zabave Obiskali smo Medgeneracijsko središče Šoštanj -Potekajo tematski tedni - Otroci (pa tudi starši) navdušeni Milena Krstič - Planine Šoštanj, 30. julija - V Medge-neracijskem centru v Šoštanju se dogaja vse leto, počitnice v njem pa so nekaj posebnega. Letošnje bodo marsikomu ostale v spominu kot nepozabne po zabavi, druženju in štirih tednih strnjenih počitniških aktivnosti. Tematski tedni so namenjeni otrokom od 6. do 15. leta starosti, ki želijo počitnice preživeti na zabaven, aktiven in kreativen način. Zanje so pripravili poučen, zanimiv in pester teden, začinjen z oblico smeha in druženj. Ta teden poteka v znamenju ustvarjalnosti. Naslovili so ga Sam svoj mojster. Otroci izdelujejo zapestnice prijateljstva, oblikujejo rožice iz krep papirja, pečejo palačinke ... in v vsem postajajo pravi mojstri. Pred tem sta se zvrstila že slikarski in cirkuški teden, konec avgusta bo razgiban. Edita Tamše, vodja Centra medgeneracijskega učenja Šaleške doline, ta deluje pod okriljem Ljudske univerze Velenje, je v času počitnic med tednom v Šoštanju. »Počitnice so čas in priložnost za krepitev socialnih veščin, zabavo, neformalno učenje, tkanje novih prijateljstev ., in vse to počnemo tukaj.« Svojega prihoda in udeležbe ni treba napovedati vnaprej. Treba je le priti. Tako kot je v ponedeljek, v spremstvu mame Helene Seklič prišla Nina Dvorjak. Mama jo je pripeljala, ker ji privošči peste počitnice. »Da se bo družila, ustvarjala, da počitnic ne bo preživljala doma pred te- uro med tednom. »Vsak se nam lahko pridruži. Poskrbimo za zajtrk, slane prigrizke med igro in za sadno malico. Nič jih ne stane,« vabi Edita. Dnevno prihaja od trinajst do osemnajst otrok. »Ta teden jih bo verjetno malo manj. Poznajo se kolektivni dopusti.« V Medgeneracijskem centru se lo pogovoriti. »Ob ponedeljkih pa imamo skupino starejših občank, s katerimi hodimo na sprehode v bližnjo in daljno okolico. Hodimo tudi štiri, pet ur. Najstarejša udeleženka teh sprehodov je stara 84 let.« Blaženka Kneževič je moderatorka Središča za samostojno učenje Šoštanj. Helena Seklič je pripeljala hči Nino: »Zakaj bi doma sedela pred računalnikom? Ali ni lepše druženje, ustvarjanje?« Edita Tamše, vodja centra Medgeneracijskega učenja Šaleške doline, je deklica za vse. Ko pride v Šoštanj, najprej (v družbi otrok) poskrbi, da rožice niso žejne. > Za čas od 20. do 24. avgusta se napoveduje razgiban teden. Podali se bodo v naravo, si na sveži trati podajali žogo, po mestu iskali zaklad ... levizorjem, računalnikom in s telefonom. Tale naš medgene-racijski center je velika pridobitev. V Šoštanju ni več toliko priložnosti za druženje otrok, kot jih je bilo nekdaj.« Nina pa rada pride. »Najbolj všeč mi je, ko ustvarjamo in se igramo. Tukaj spoznam tudi nove prijatelje.« Delavnice potrkajo med 9. in 14. družijo tudi z Blaženko Kneževič, ki vodi Središče za samostojno učenje v Šoštanju. Tam pomaga otrokom, ki potrebujejo učno pomoč in pomoč pri razumevanju slovenskega jezika. Radi ga obiščejo tudi starejši, ko potrebujejo pomoč pri uporabi pametnih telefonov, računalniško pomoč ali ko se želijo o čem samo ma- Svet stopil v ekološki krog, Slovenija že maja V sredo, 1. avgusta, je svet vstopil v ekološki dolg, so objavili v organizaciji Global Footprint Network (GFN). Dan ekološkega dolga je dan v koledarskem letu, ko človeštvo za preživetje porabi več naravnih virov, kot so jih ekosistemi sposobni obnoviti v enem letu. Odkar potekajo meritve, se ta dan vse bolj približuje začetku letu. Leta 1997 smo v ekološki dolg kot globalna družba vstopili proti koncu septembra, letos pa že 1. avgusta. Po poročanju GFN bi za trenutne potrebe človeštva po naravnih virih potrebovali 1,7 planeta. Če pa bi vsi Zemljani imeli tako veliko potrebo po naravnih virih kot Slovenci, pa bi potrebovali kar 2,75 planeta. Slovenija je vodilna v regiji, saj je v ekološki dolg vstopila 12. maja. Sledijo Hrvaška (19. junija), Črna gora (29. junija), Bosna in Hercegovina (6. julija), Makedonija (19. julija) in Srbija (30. julija), so sporočili iz okolj-ske organizacije WWF Adria. ■ ■ Naš čas, 28. 6. 2018, barve: CM K, stran 8 8 KULTURA »«WAS 2. avgusta 2018 Ko se lenobni dolgčas prevesi v že osmi Festival nasedlega kita Kljub muhastemu poletju je zadnjo soboto v juliju vreme poskrbelo za pravi vročinski val. Mogoče se gre za to zahvaliti tudi ustanovitelju festivala Matevžu Času, kateremu v spomin je festival posvečen. Na idilični lokaciji v Letnem kinu ob Škal-skem jezeru Velenje je potekal že osmi Festival nasedlega kita, ki ima poudarek na ekološki noti. Vsako leto ekipe tekmujejo v ustvarjanju nasedlih kitov iz odpadnega materiala. Letos pa so premierno poskrbeli tudi za bio-razgradljive lončke, s katerimi so na festivalu še dodatno prispevali pri zmanjšanju ogljičnega odtisa. Za vse male nadobudneže so čez dan potekale delavnice izdelave žon-glerskih žogic in poi-ev ter slack line, vožnja z monocikli, poi, baloni ... Za vse lakotnike pa so poskrbeli velenjski žar mojstri. Ena od rdečih niti največjega ekološko-glas-benega festivala na svetu so delavnice nasedlih kitov iz odpadkov. Letos je kite sestavljalo kar 10 skupin iz cele Slovenije in tudi tujine. Po izboru obiskovalcev je zmagala kitova plavut v naravni velikosti, iz odpadnega lesa in odpadnih vrečk. Dimitrij Amon, član zmagovalne skupine »Amon Kralj in pika« je za Naš Čas povedal: »Festival čutimo kot naš festival že od samega začetka. Zdi se nam zanimivo sporočilo, da se iz odpadnih materialov delajo nasedli kiti. Vsako leto pridemo z novo idejo, na kakšen način, narediti tega kita.« Zmagovalci so prejeli celoletno zalogo toaletnega papirja. Drugo uvrščena ekipa iz Ljubljane se že pripravlja na boj za prvo mesto v naslednjem letu. »Naš kit je narejen iz plastike, stiropora, kartona, čevljev, CD-jev, zamaškov in vrečk za smeti. V Velenje smo se pripeljali s polnim avtom smeti, ki smo jih zbrali doma. Nato smo jih tukaj dali na kup in naredili nasedlega kita. Doma se lotimo nabiranja smeti za naslednje leto.« Ko se dan prevesi v noč, je čas za glasbeni del festivala. Obiskovalci so lahko plesali ob alternativni glasbi vse od 80-tih, do break beat--a, hip-hopa in IDM-a oz. inteligentne plesne glasbe. Izvajalec slednje, Blaž, je povedal: »Že drugič sem na festivalu nasedlega kita. Vsakič je tukaj eden najboljših »vajbov« od vseh festivalov v Sloveniji. Gre za skupno izkušnjo, reciklirani kiti, ljudje, ki so pripravljeni dati sto procentov v festival, vse skupaj. Danes sem si dal duška.« Obiskovalci so bili deležni tudi velike poslastice. Po desetih letih se je na oder vrnila polovica hip-hop zasedbe Plan B. Luka Sever je navdušeni množici nenapovedano od-repal še vedno aktualne uspešnice. Festival poteka v organizaciji Kulturnega društva nasedlega kita, ustvarjajo pa ga njegovi člani povsem prostovoljno. Seveda pa ne bi šlo brez pomoči Mestne občine Velenje in lokalnih podjetij ter drugih podpornikov in prijateljev festivala. Vsi, ki kakorkoli pomagajo pri festivalu, delajo to, ker jim je v veselje. In ravno zato, ostaja festival tudi po osmih letih brezplačen. a P. K., foto: Martina Hrastnik Polfinalisti Zlate harmonike navdušili komisijo V nedeljo, 29. junija, je na velenjskem gradu potekalo polfinale 38. Zlate harmonike Ljubeč-ne. Udeležilo se ga je 25 tekmovalcev iz vse Slovenije. Najmlajša tekmovalka Nika Drofelnik iz Paške vasi je štela komaj 6 let, najstarejši udeleženec v kategoriji veteranov Konrad Kostanjevec iz Gorišnice pa 75 let. Selektor ZHL Tomaž Guček ugotavlja, da nivo tekmovalcev raste iz leta v leto, tako da so se čisto vsi tekmovalci uvrstili v finalno prireditev Zlate harmoni- ke, ki bo 26. avgusta na Ljubeč-ni. Za uvrstitev v finale se bo pomerilo še 10 kandidatov, ki bodo tekmovali na 2. polfinalni prireditvi, ki bo 16 avgusta prav tako na Ljubečni. Odbor Zlate harmonike Lju-bečne in njenega predsednika Roberta Goterja še posebej veseli, da je polfinalna prireditev že tretje leto zapored potekala pod pokroviteljstvom in v soorgani-zaciji Mestne občine Velenje. saj atmosfera velenjskega gradu doda prireditvi prav poseben pečat. Zbrane je pozdrav tudi podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol, ki je pohvalil nastopajo- če in organizatorje in si zaželel še več takšnih dogodkov v osrčju velenjskega gradu. Voditeljica prireditve Darja Vrhovnikz najmlajšo udeleženko Niko Drofelnik Pa smo vas nategnili Nataša Tajnik Stupar Čeprav me trenutno ni v Velenju, slišim same dobre novice. O uspehih na Velenjski plaži, o večerni glasbi v mestu, o tem, da so se dilerji preselili iz Mladinskega centra, o uspehih in novih definicijah coworkinga, o mestnem redarstvu, ki pazi 'celjsko' zemljo na nasipu, o tem da bi Velenje postalo avtonomna cona za uživanje marihuane. Resnično, to so govorice, ki jih prinese človeški od ust do ust, prav do roba realnosti, do roba kopnega na lepem Adriatiku. Zadnjič sva se s starim prijateljem že skoraj prerekala na plaži. Z premišljenimi argumenti sem ga dvignila na obzorje razuma in mu ponovno razložila, da si vsi ljudje zaslužimo človekove pravice, ne glede, ali smo Sinthi, Bosanci ali Sudanci, ali Indijanci ali Sirci. Pomagala sem mu, da je iz desnega krila prilezel v glavo. © Potem sem začutila globoko hvaležnost in vedela, da bo vesolje spet milostno z menoj. Milostno v količini lepote in navdiha. Poslušam dohtarja rakarja pri sosedih; haha je prišel en čiko k meni, z bulo na glavi, maščobno bulo, tako, da je šla ravno v klobuk ..., sem bulo odrezal, zašil in še rakasta ni bila. To je glavno, si oddahne. Potem je gospod celo serijo klobukov podaril. V dobrodelne namene. Srečam znanca iz srednješolskih let, z lepo ženo, pediatrinjo. Vpraša me, če kaj razstavljam. Odgovorim mu, da pripravljam veliko razstavo čez dve leti. A tako ..., nič več spontanosti in svobode, reče. Pogledam ga debelo, žena se muza in nasmiha. Verjetno je šokiran, kako lahko ima en obubožan umetnik še bele zobe, ob vseh nikotinskih letih pijančevanja in slabe prehrane. On, ki pa je zobar, pa ne, navkljub belilom in peroksidu, ki ga vsako jutro žvrklja. Začutim to možgansko besnenje in zavist beline. Moj notranji otrok je še živ, mu odgovorim. Vidva (z ženo) sta vajinega ubila. Jaz pa svojega nahranim vsak dan. Z enim akvarelom ali risbo. Debelo me gleda, in vidim, da me ne razume. Tudi jaz obupam. Poslovim se in jima zaželim lep dan. S sabo na plažo že dva dni nosimo Butalce Frana Milčinske-ga. Starejši sin bere na glas, krohotamo se z 'bitter' možganskim občutkom. Potem še na moje veliko veselje mlajši ugotovi, da je vse res. Mama, ali je to po resničnih dogodkih? Aaaaaaaa, ta izgorelost, ki jo moram flikati, raje bi dala glavo v vroč pesek in se prepustila navodilom največje, najmogočnejše vladarice vseh časov ...., njenega visočanstva človeške neumnosti. Poizkušam se osredotočiti na en zvok, brati eno knjigo, razmišljati eno sliko. Težko je, vendar mi bo zagotovo uspelo. Potem bom lahko spet malo divjala, razmišljala o stotih stvareh, delala pet slik hkrati in brala sedem knjig naenkrat. Potem izvem za prijateljevo počeno srce. Umrl za posledicami infarkta. Moj prijatelj kipar, ki nikoli ni dobil spodobnega naročila, bil pa je bolj natančen lovilec človeških karakterjev od slovenskih kiparskih superzvezdnikov Begiča in Brdarja. Za razliko od teh dveh, je on preživljal svoje tri krasne sinove, hranil tri lepe mladeniče. Trdo delal in skromno živel. Veličino njegove zapuščine bo odkril Čas in zagotovo bo veličastnejša od grimas v bronu. V skicirki mi roka sama zariše prošnjo. Počivaj v miru stari moj, naj ti bo zemlja mehka, dragi prijatelj. Ker je takšen čas in ker si to lahko privoščim, razmišljam o nemogočih dejstvih in neverjetnih dogodkih, ki me lahko napeljejo dalje, k še večji človeški neumnosti. Ali lahko ljudje s sabo prinesejo vročino in poletje? V ateljeju imam nedokončano sliko globalne shrambe rastlinskih semen v Svalsbardu. Naslikala sem jo v zelenih in zemeljskih tonih, brez snega. Že dve leti nazaj. Grozno. Ko pridem nazaj z dopusta jo bom prekrila s cinkovo belo, vse, pa tudi če porabim dve kili. Še malo tako neodgovornega obnašanja v ateljeju, pa bo to moja 'kataklizma', bo potrebno več kreativne čuječnosti in predanosti. Dober teden še in potem bo spet vse po starem. Konec dopusta in konec polnjenja baterij. Tudi vam, dragi bralci, se bo verjetno iztekel dopust in počitniške dogodivščine. Potem bomo polni novih moči naredili red. Najprej bo nujno ponovno bolj poglobljeno poiskati in kaznovati t. i. kupce in prodajalce 'celjske' zemlje, potem zemljo odkopati in jo primerno skladiščiti in sanirati. To naj bo glavna županova obljuba in potem bomo obkroževali listke kajne? Mogoče z denarjem, ki ga prinese Velenjska plaža? (Če ne bo šlo drugače) Vi, dragi bralci, pa si spočijte, napolnite si baterije in telesa z vitamini in hormoni sreče. Čaka nas prijetno in naporno leto z zavihanimi rokavi. Lepo se imejte, dragi naši in vaši. Pošiljam en vroč suščanski pozdrav. a Naš čas, 2. 8. 2018, barve: CM K, stran 3 2. avgusta 2018 '"'WAS 107,8 MHz 9 Radijski in časopisni MOZAIK Mojca in njene »princeske« Dopustniški čas je prevel tudi našo redakcijo, ki je tako kot večina kolektivov v teh najbolj vročih poletnih dneh, močno skrčena. Tudi dogodkov in sogovornikov je precej manj kot običajno, a jih vseeno najdemo toliko, da so oddaje Radia Velenje in strani Našega časa zanimive. Najdemo tudi tisto, kar je pogosto prezrto, čudovite kotičke naše narave, prelepa koruzna in pšenična polja, potepanja po gozdnih in planinskih poteh ... in to je tisto, kar vam tudi priporočamo v teh poletnih dneh. Ko imate vročine in mestnega vrveža dovolj. Mahnite jo kam v naravo v bližino rek in potočkov, ali v mnogim tako vabljive hribe, kjer je prijetno hladno. Seveda pa vabi tudi Velenjska plaža, na kateri se vsak dan dogaja kaj zanimivega. Program Radia Velenje smo v teh poletnih dneh poletno osvežili. Več vas vabimo k sodelovanju, tudi z nagradnimi igrami in sproščenimi pogovori. Veseli bomo, če se boste odzvali. Veseli pa smo tudi, da vas je še vedno veliko, ki prisegate na pisanje razglednic. V redakciji se vsake zelo razveselimo. Je pa poletni čas tudi čas za kakšen obisk v naši redakciji. Prejšnji teden je pripeljala na ogled priprave časopisa svoje tri princeske naša sodelavka Mojca Štruc. Dvanajstletna Rebeka, desetletna Hana in šestle- GLASBENE novice tna Sara so z zanimanjem opazovale računalniški »prelom« časopisa, ki jim ga je pokazala naša oblikovalka Janja Košuta Špegel, sicer pa se skupaj z mamico nav- dušujejo nad novinarstvom. Mi si seveda želimo, da pri tem kar vztrajajo. Umrl je Oliver Dragojevic V splitski bolnišnici je v 71. letu starosti v nedeljo zaradi raka na pljučih umrl legendarni hrvaški tnico izida svojega najbolj vplivnega albuma The Joshua Tree. Na drugo mesto se je s 44,7 milijona evrov uvrstil country pevec Garth Brooks, ki se je leta 2014 po upokojitvi vrnil na koncertne odre, tretje mesto pa je pripadlo glasbenik Oliver Dragojevic. Bil je osebnost z velikim talentom in karizmo ter eden redkih balkanskih glasbenikov, ki je nastopil v newyorški dvorani Carnegie Hall, v londonskem Royal Albert Hallu, pariški Olympii in v sydneyjski operi. V dobrih 40-tih letih glasbene kariere je ustvarjalni Dalmatinec izdal 23 studijskih albumov in številne kom-pilacije, njegove uspešnice, kot so Cesarica, Nadalina, Moj lipi andele, Galeb i ja, Skalinada in številne druge, pa so osvojile srca milijonov. Za svoje glasbeno ustvarjanje je prejel tudi številne nagrade, februarja letos je bil na 25. podelitvi hrvaških glasbenih nagrad Porin odlikovan s kipcem za življenjsko delo. U2, največji zaslužkarji Na vrh seznama največjih glasbenih zaslužkarjev v ZDA v lanskem letu, ki ga je objavila revija Billboard, se je zavihtela skupina U2. Na račun njenih članov se je lani steklo 46,6 milijona evrov, predvsem po zaslugi svetovne turneje, s katero so obeležili 30-le- metal skupini Metallica, ki je lani zaslužila 37 milijonov evrov. Med ženskami je najvišje na lestvici, na šestem mestu, Lady Gaga, medtem ko med raperji na 13. mestu prednjači Kendrick Lamar. Naveza v veselem pričakovanju Ansambel Naveza uživa v delovnem poletju na veselicah in porokah, hkrati pa so v pričakovanju naraščaja, saj bosta dva člana ansambla v kratkem postala očka - drugič se bo veselil pevec in vodja ansambla Jure Mlinšek, prvič pa harmonikar Mitja Čeh. Ob tem so fantje posneli še nov valček z naslovom Če želiš, ki govori o lepem in dolgem prijateljstvu med fantom in dekletom, ki se kasneje izkaže za „nekaj več". Glasbo in priredbo je ustvaril Rok Švab, besedilo pa je napisala Vera Šolinc. Videospot so posneli v okolici Raven pri Šoštanju in na terasi znane restavracije v Slovenj Gradcu. Duo Vanillaz ne počiva Za slovensko-hrvaškim dvojcem Vanillaz je nekaj napornih tednov. Miha Pajk in Marko Bucic sta letos že navdušila korejsko publiko, pred kratkim pa sta naredila nov korak v svoji bogati glasbeni karieri in otvorila sloviti Ultra Split. Takoj po festivalskem dogajanju sta se zaprla v studio, kjer bosta preživela velik del poletja. Trenutno predstavljata novo uspešnico Misbehaving, pri ustvarjanju katere se je priljubljenemu dvojcu pridružil ameriški ustvarjalec Lyon Hart. Skladba je nastala pred pol leta v New PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. JELENA ROZGA - 2. BIG FOOT MAMA 3. NOČNA PRAVILA Uzmem koliko mi daš - Normalen ■ Ti Yorku, poslušalci pa so na spletnih kanalih pesem že okronali za poletno uspešnico, ob kateri bodo poplesavali te vroče dni. Pesem je bila v manj kot 48 urah deležna že več kot sto tisoč ogledov. Poletno iskrena Jelena Rozga Ena najbolj priljubljenih hrvaških pevk Jelena Rozga je posnela nov glasbeni hit za vroče poletne dni. V pesmi lahkotnih ritmov, ki nosi naslov Uzmem, koliko mi daš, izpostavlja svoje slabosti, obenem pa širi izjemno pozitivno sporočilo, in sicer, da tako v ljubezni kot v življenju ni vedno vse postlano z rožicami, a je ljubezen vendarle tista, ki na koncu zmaga. O dopustu Jelena Rozga trenutno še ne razmišlja, saj jo čakajo številni koncerti po vsej Hrvaški. LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Potepini - Kako naj ti povem 2. Pvaninski abuhi - V naročju topline 3. Ansambel Klateži - Pravi muzikant 4. Ansambel Vžig - Sine moj oprosti 5. Ansambel Galop - Novo življenje 6. Ansambel Jelen - Zakaj si odšla 7. Zaka pa ne - Bodi in 8. Ansambel Nalet - Zabava 9. Hozentregarji - Moja dohtarca 10. Ansambel Boršt - Tja čez Suhokranjske griče www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO Brigita Šuler Brigita Šuler predstavlja novo poletno pesem Pozdrav z Jadrana. Z njo sporoča, da v iskanju prave sreče vedno štejejo le trenutki preprostih in iskrenih pozornosti. Na slovenski obali je zanjo posnela tudi že videospot. Avtor glasbe je Goran Topolovac, besedilo in aranžma pa je prispevala sama. Talenti Razigrani tekmovalci preteklih sezon oddaje Slovenija ima talent so s posebnim hitom Vroče poskrbeli za plesa polno poletje, moker, odštekan in akrobatski videospot pa je že osvojil splet. V manj kot 24 urah od objave se je na YouTubu zavihtel na sam vrh in postal najbolj vroč video v Sloveniji, pesem pa se je hitro prebila na vrh lestvice najbolj predvajanih slovenskih skladb. Ines Erbus Simpatična Ines Erbus, ki ste jo v različnih vlogah spoznali v šovu Znan obraz ima svoj glas, predstavlja novo pesem z naslovom Ti i Ja, ti in jaz, ki jo je že podkrepila z atraktivnim videospotom. Ines stavi na hrvaška besedila, saj želi prodreti v tujino, in kot pravi, zaenkrat deluje, saj se v hrvaščini tudi sama počuti vse bolj domače. Daniels bend Fantje, željni zabave in glasbenega ustvarjanja, so novost na slovenski glasbeni sceni. Če so do sedaj ljudi zabavali predvsem na zasebnih zabavah, so si s prvim lastnim singlom izpolnili veliko željo, še posebej pa so ponosni, da je za glasbo in besedilo poletne pesmi Le enkrat se živi poskrbel Mitja Šinkovec. Spice Girls Pet nekdanjih »sester« se po besedah Mel B letos zagotovo vrača na odre, je pa zaradi zadržkov ene izmed članic postopek združitve precej dolgotrajen. Gre za Victorio Beckham, ki je vrnitev že zanikala, čeprav naj bi vse že podpisale novo pogodbo o sodelovanju. To sicer ne bi bila njihova prva ponovna združitev, pred leti so se že podale na skupno turnejo in nastopile na sklepni prireditvi OI 2012 v Londonu. ■ mz 107,81 Naš čas, 19. 7. 2018, barve: CM K, stran 12 10 2. avgusta 2018 k k Pred kratkim sta se (že spet!) srečala aktiven koordinator aktivno-rr sti med upokojenci naše doline, šef Zlatega kotička, razglašen prostovoljec leta ter donedavni predsednik DU Velenje Črt Urbašek in nekdanja Šoštanjčanka, zdaj uspešna menežerka upokojenskega hotela Delfin iz Izole Nina Golob. »Ja, kaj pa ti delaš v tej vročini Nina, bi ja bila raje ob hladilnem morju«je začuden bluzil Črt. Nina pa... »Kje pa ti živiš... ta čas ni bolj znane in privlačne plaže kot ob velenjskem jezeru, vse dere sem gor, pa v tej smeri nobene prometne gneče!« Ekipa vaške skupnosti Veliki Vrh - Gavce je »grizla« pri vlečenju vrvi, stisnila zobe, a ni bilo dovolj, da bi premagal nasprotnike. Fan tje so imeli za to takoj pripravljen odgovor: »Taktika je že bila prava, vendar mi nismo najbolj navajeni takega terena. Pridite na našega, pa bomo videli, kdo bo koga.« ^^ V poletnih dneh so ena najpomembnejših stvari tudi srečanja voznikov motorjev in starodobnih vozil. Ko je zagnani klub Zgornjesavinjskih starodobni-kov pred dnevi pripravil enega od njih se je starodob-nikov kar trlo, saj so stali za vsakim vogalom. V Mozirje so jih poleg drugega, kot so zatrjevali, pripeljale tri pomembne stvari: sladoled, kozarec vina in sočne klobasice, ki jih je pražil znani toplovodni inštalater iz Velenjskega toplovoda Andrej Parašuh Džeda. Boljšega ho-bi pekača od njega baje ni. Še posebej če si lačen in ful drugačen! ZANIMIVOSTI Sardine skočile iz vode V ribiškem pristanišču Basha v Keelungu na Tajvanu so bili prejšnji teden priča prav posebnemu fenomenu: na tisoče sardin je poskočilo iz oceana. Ribič Lu kovnjakov dosegla celo milijon odstotkov. Zaradi čedalje hujše ekonomske in finančne krize namerava venezuelski predsednik Nicolas Maduro državni valuti odvzeti kar pet ničel. Napovedal je, da se bo problema lotila ustavodajna skupščina z obsežnimi pooblastili. Denarna konverzija se bo začela 20. avgusta, Maduro pa je javnosti že pokazal nove bankovce. Strokovnjaki sicer opozarjajo, da bodo v Venezueli s tako podivja- Jingwai, ki je posnel nenavadno dogajanje, je dejal, da je »morje spominjalo na vrelo vodo«. Za hip je bil prepričan, da ga ribe napadajo in to se mu ni zdelo prav nič smešno. Kot so mu kasneje pojasnili, so se sardine v zrak pognale zaradi strahu pred barakudami - torej, krvoločnimi ribami, ki lahko zrastejo tudi do dva metra. V vesolju tudi satelit Tara Minuli teden so z evropskega vesoljskega izstrelišča izstrelili štiri satelite evropskega navigacijskega programa Galileo, med katerimi je tudi satelit Tara, ki je ime dobil po slovenski dijakinji Tari Keber. Ta si je to čast prislužila leta 2011 kot 10-letna deklica, ko je zmagala na likovnem natečaju. Na njem so sodelovali otroci, rojeni med letoma 2000 in 2002, žirija pa je izbrala po enega zmagovalca iz vsake izmed tedanjih 27 članic Evropske unije in po vsakem zmagovalcu so poimenovali en satelit iz navigacijskega sistema Galileo. »Ponosna sem, da nosi satelit v vesolju moje ime,« pravi Tara. Zlati prinašalci obeležili obletnico pasme Pred kratkim so v škotskem višavju pripravili srečanje psov pasme zlati prinašalec in njihovih lastnikov. Zbralo se je 361 kuž-kov, ki so obeležili 150-obletnico pasme in s tem podrli svetovni rekord največjega števila zlatih prinašalcev na enem mestu. Pasma sicer izhaja iz Tomicha v Jata delfinov pri Komatih Hrvaški raziskovalci z Instituta Plavi svijet so pri Kornatih v Jadranskem morju opazili več kot 50 navadnih delfinov, kar je največja jata, ki so jo v zadnjih desetletjih opazili v hrvaškem morju. Opazovali so jih dve uri in skušali pridobiti čim več informacij o njihovih navadah, posneli pa so tudi kar nekaj fotografi'. Posebej spodbudna je informacija, da so raziskovalci opazili tudi mladiče, saj to vliva upanje, da bi se delfini nekoč lahko trajno vrnili v Jadran. Navadni delfini so sicer v zadnjih dveh desetletjih škotskem višavju, prvega kužka pa je lokalni prebivalec Dudley Marjoribanks, znan tudi kot lord Tweedmouth, v drugi polovici 19. stoletja ustvaril s križanjem labradorca, gladkodlakega pri-našalca, irskega setra in ruskega rumenega psa. Njegov namen je bil ustvariti pasmo, ki bi pomagala pri lovljenju ustreljenih ptičev, padlih v vodo. Zmanjkuje prostora za ničle V Venezueli je bila junija inflacija 46 tisoč odstotkov, do konca leta pa naj bi po napovedih stro- no inflacijo v nekaj mesecih spet na istem, a predsednik se ne da. Medtem pa je v državi trenutno skoraj nemogoče dobiti gotovino, minimalna plaža pa je približno en dolar na mesec. prejšnjega stoletja z Jadrana izginili iz različnih razlogov: veliko so jih pobili ribiči, ki so jih imeli za škodljivce, k izginotju pa so prispevali tudi industrijski ribolov, onesnaženost morja in spremembe zaradi globalnega segrevanja. frkanje » Levo & desno « Rešitelji Šoštanjska termoelektrarna pogosto rešuje Slovenijo pred električnimi mrki. Tako uspešno, da nekateri menijo, da bi jo lahko uspešno reševala še pred nakopičenimi zahtevnimi odpadki. Sever - jug Res se ne ve, kdaj bodo glede hitre ceste 3. razvojne osi vse zaplete poravnali. Včasih se zdi, da ko so vsaj nekatere težave malo zgladili, so problemi drugod novi nastali. Tujka Za nekatere je beseda ur-genca prava tujka. Zato je ne razumejo. Pa gredo tudi z manjšimi težavami tja, da bi jo spoznali. Po novem jih lahko to vsaj v celjski urgenci to kar precej stane. Po dežju Zaradi muhastega vremena več prireditev odleti po dežju! Še eno hujše zlo za organizatorje je - obiskovalci so manj žejni. Na tekočem Ob začetku Flosarskega bala so pripravili tudi pokušino in ocenjevanje različnih naravnih vod. Saj je kar šlo, ampak mnogi so bolj mojstri v ocenjevanju drugačnih tekočin. Srečno ime Vsaj za eno lokacijo za počitniške prireditve ne moremo reči, da jim primanjkuje sonca. Sončni park je sončen, tudi če dežuje. Tako in drugače Po mnenju nekaterih bi odpadki lahko tudi zlato postali. Če bi jih malo k premogu dodali. Drugi se bojijo, da bi le okolje še bolj zasvinjali. Brez greha Mladi pari, ki prihajajo iz gozdov, se brez »slabe vesti« lahko drug pred drugim razgalijo in pregledajo tudi najbolj skrite dele telesa. Da vidijo, če nimajo kakšnega klopa. Reševalci Na znameniti velenjski plaži za varnost redno skrbijo reševalci. Pred slabim vremenom seveda ni rešitve! To je vprašanje Kdaj so mladi res toliko zreli, da lahko odločajo sami in ne »potrebujejo« več, da v njihovem imenu odločajo starši. To je zadnji čas še posebno aktualno vprašanje. Proti nadzoru staršev so najbolj taki, ki to sicer najbolj potrebujejo. ■radio velenje ..com* Naš čas, 2. 8. 2018, barve: CM K, stran 11 2. avgusta 2018 REPORTAŽA 11 Ribno je obiskal Borut Pahor Že osmo leto zapored so se na jasi sredi gozda srečali štirje rodovi Šaleške zveze tabornikov -rod Hudi potok Šmartno ob Pa-ki, rod Mrzli studenec Mislinja, rod Lilijski grič Pesje in rod Topli vrelec Topolšica - V skupni izmeni so začeli taboriti zato, ker so bili takrat rodovi eni manjših v zvezi, z vztrajno rastjo pa so danes najštevilčnejša izmena z več kot 180 udeleženci. Tema letošnjega taborjenja so bili prazniki. Vsak dan smo praznovali enega, program pa poleg taborniških veščin in znanj dopolnili z običaji, ki so značilni za posamezen praznik, ki jih vsi morda ne poznajo več. Tako smo začeli z novim letom, nadaljevali pa s kulturnim dnem, pustom, gregorjevim, veliko nočjo, prvim majem, dnevom državnosti, dnevom reformacije in božičem. Program taborjenja se pripravlja že veliko časa naprej in zato smo se rodovi sestali dvakrat, vodniki pa na teh sestankih podali ideje, kaj bi počeli, ker navsezadnje so oni tisti, ki program z otroki izvajajo. Tako je pri pisanju idej za dan državnosti padla zamisel, da bi v svoje vrste povabili predsednika države. Na dan državnosti namreč nimamo posebnih običajev, mnogim pa je to le dela prost dan, ki ga izkoristijo za podaljšan vikend na morju. Zato smo iskali idejo, ki bi zapolnila naš dan, hkrati pa otroke nekaj naučila. Z leti smo se pri tabornikih naučili, da nič ni nemogoče, sploh pa to velja za rodove, kot so naši, ki s svojo iznajdljivostjo in idejami krepijo svoje vrste iz leta v leto. Vodji programa, ki ideje zbereta in skozi taborjenje koordinirata delo pomožnih ekip, sta tako poslali uradno vabilo na urad predsednika Republike Slovenije. Želja je bila, da bi predsednik obiskal naš tabor in se z otroki pogovarjal o pomenu dneva državnosti ter predstavil funkcijo predsednika države. Gotovega odgovora nismo dobili vse do 6. dne taborjenja, ko je sredi deljenja kosila na Bledu zazvonil telefon. V tabor se je najavil poseben obisk. Otrokom nismo povedali, kaj nas naslednji dan čaka, in tako smo vadili celoten protokol pod pretvezo, da so državne proslave na dan državnosti resna stvar. Tudi telovadbe smo jih zjutraj oprostili. Dopoldne so skupaj z vodniki spoznavali zgodovinsko ozadje praznika in simbole Slovenije, kot so to počeli vsak dan poprej. Okrog pol 12. ure je za-donel rog in otroci so strumno korakali na svoja mesta v zboru. Na vhodnih vratih je bil po-strojen častni vod, za njim pa se je v spremstvu taboro-vodje Marka Nastra-na, vodje MČ programa Diane Podgoršek in vodje GG programa Ajde Kovačič pojavil še predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Naenkrat je bilo vse jasno. Ob mimohodu predsednika je bilo v taboru mogoče slišati enega glasnejših taborniških pozdravov. Sledilo je poročilo vodnikov in petje slovenske himne gostom (in prazniku) v čast. Podelili smo še nekaj nagrad, kot to običajno počnemo v svečanih zborih, sledil je pozdravni nagovor predsednika. Ob obisku smo mu simbolično podelili tudi taborniško rutico, zapis taborniške prisege in uradno taborniško baretko. Po koncu zbora so otroci posedli ob ognjišče, kjer se je začel osrednji del programa. Najprej je predsednik odgovoril na nekaj vprašanj najmlajših. Od tega kaj počne v prostem času, do tega kaj morajo storiti, da lahko postanejo vojaki, in za koga je naš gost navijal v finalu svetovnega prvenstva v nogometu. Kmalu se je vloga obrnila in vprašanja je zbranim zastavljal predsednik sam. Prvo je seveda bilo, kaj pomeni dan državnosti, takoj zatem pa še, kdaj se je Slovenija osamosvojila. Besedo je dobil 6-letni Oskar iz rodu Mrzli studenec, ki je po skrbnem premisleku le povedal pravi datum in ker je pred- sednik mislil, da mu bo letnica predstavljala težave, je obljubil, da bo naredil tri sklece, če odgovori pravilno. Oskarju je uspelo. Ne morete si predstavljati obraza presenečenja, ko je pred njim gospod predsednik skočil na tla in izpolnil svojo obljubo. Pogovor je odtlej potekal bolj sproščeno, lekcija dneva pa je bila, da imamo v Sloveniji 12 državnih praznikov, in da praznik ne pomeni vedno dela prostega dne. Pred zaključkom se je Borut Pa- hor odločil vsem zbranim tabo-rečim podariti protokolarno darilo - ročno izvezeno zastavo Republike Slovenije. Sledilo je še skupinsko slikanje, podelil je nekaj stiskov rok, potem pa je pomahal v slovo ob odhodu iz tabora. Tako se je sklenila ena od zgodb, ki se bo še vrsto let pripovedovala ob taborniškem ognju. Iskreno smo počaščeni, da se je spisala ravno v naših vrstah - v naši izmeni 4-ih. a Diana Podgoršek Ob Velenjskem jezeru taborili skavti severovzhodne Slovenije Po lanskem zelo uspešnem zle-tu slovenskih tabornikov ob severnem delu Velenjskega jezera so letos tam taborili skavti severovzhodne Slovenije. Z lokacijo so bili po besedah odgovornega vodje Vida Pesjaka, zelo zadovoljni, saj jim je omogočala, da so v celoti izpolnili zadani program. Šotorilo je 330 otrok, 40 voditeljev in 60 skavtov, ki so skrbeli, da je vse potekalo tako kot mora. V ponedeljek popoldne so se vrnili domov z lepimi spomini. ■ mz Velenjčanka Kaya Solo osvaja YouTube Kaya Solo iz Velenja ima na kanalu YouTube okrog 16 tisoč sledilcev - Z nasveti želi predvsem pomagati mladim Mojca Štruc Čeprav je Velenjčanka Kaja Kočevar še zelo mlada, je pod imenom Kaya Solo dobro poznana. Z njim se s posnetki na spletnem kanalu YouTube predstavlja približno leto dni in v tem času je nabrala okrog 16 tisoč sledilcev, ki iz tedna v teden nestrpno pričakujejo nove prispevke. V glavnem so to mlada dekleta med 11. in 16. letom starosti, nekaj pa je seveda tudi drugih. Kaja pravi, da je naziv Solo izbrala, ker je velika oboževalka Vojne zvezd, obenem pa besedica solo vsebuje črke, ki spominjajo tudi na Slovenijo. Kot Kaya se v prispevkih predstavlja v slovenskem jeziku, prej pa je bila na YouTubu aktivna v angleškem. »Začela sem leta 2010 in takrat ciljala na angleški trg. Toda v tujini je konkurenca velika in med milijoni kanalov se težko najdeš,« pravi Kaja. Dodaja, da si je nekoč želela imeti 15 tisoč sledilcev, danes pa so apetiti večji. »Ampak to ni moj glavni cilj. Ta je, da bi pomagala čim več ljudem, ki gledajo moje videe,« poudarja Kaja. Vse delo opravi sama. Prek spleta se je naučila snemanja in montaž. »Po izobrazbi sem računalniški tehnik, tako da se mi ni zdelo težko in sem program hitro razumela. Mislim pa, da lahko to znanje osvoji vsak, morda le kdo potrebuje nekaj več časa. Uspe pa lahko, le voljo je treba imeti,« razmišlja Kaja. Pravi, da ji spletno ustvarjanje vzame ves čas, ki ga ima. »Snemam nekje od 20 minut pa do ene ure, za montažo včasih porabim uro, včasih pa tudi pet ur, redno pa vsakodnevno odgovarjam tudi na sporočila sledilcev,« pojasnjuje Kaja in dodaja, da so dekleta zelo »fajn« in da se rada veliko pogovarja z njimi. Pri izbiri objavljenih vsebin Kaja razmišlja, kakšen nasvet bi njej koristil v najstniških letih. »Tako sem posnela tudi video, v katerem govorim o fantu, ki ne razume besede ne. In mnoge druge,« pravi Kaja in dodaja, da včasih na njeno izbiro vsebin vplivajo tudi sledilci. »Ko dobim kakšno pobudo, je seveda ne zgrabim takoj, ampak premišljujem. Premišljujem, ali bi lahko komu koristila,« še enkrat poudarja Kaja. Kot pravi, bi od aktivnosti na kanalu YouTube lahko tudi živela. »Če imaš več sledilcev, te znamke prej opazijo in pošiljajo izdelke, ker vidijo, da lahko dosežeš več ljudi. Tudi YouTube plača več, če imaš več sledilcev,« pojasnjuje Kaja in dodaja, da bo v bližnji prihodnosti morda to res njen edini posel. Seveda pozna tudi težje plati spletnega Kaya Solo - Foto: Jan Rozman. življenja. Nekateri mi skušajo priti preblizu, drugi mi očitajo, da zgolj reklamiram izdelke otrokom. »V tem primeru razložim, da sem denar za izdelek zaslužila sama in predstavljam samo tisto, kar mi je všeč,« pravi Kaja. Čeprav je vse bolj priljubljena, najde čas za spremljanje drugih slovenskih YouTube deklet. »Vse jih obožujem. Večinoma pa sem jih tudi že spoznala prek klepeta na Instagramu ali Facebooku. Bi jih pa rada spoznala še več, ker so mi fajn in se hitro povežemo, saj so na nek način moje sodelavke, pravi Kaja. Njen nasvet vsem, ki bi radi sami začeli z YouTube kanalom, je, da je potrebna predvsem volja. »Samo začeti je treba, in če imate voljo, vas bo ta nesla naprej. Če je število sledilcev nizko, preverite, zakaj je tako - predvsem je treba svoj kanal kritično pogledati, z očmi zunanjega opazovalca. Nikar pa se ne sekirajte preveč, če številke niso takoj visoke. Če se trudite in vztrajate, še bodo,« zaključuje Kaja. ■ Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 12 12 MED VAMI 2. avgusta 2018 Športni center za prihodnost pomembna pridobitev V občini Luče v teh dneh začenjajo osrednjo naložbo tega mandata - Ena od razvojnih smeri nedvomno turizem, predvsem športni Tatjana Podgoršek Mesec avgust bo za občino Luče zagotovo nekaj posebnega ne le zaradi občinskega praznika, ampak tudi drugega dogajanja. Začetek osrednje naložbe tega mandata V teh dneh bodo v lokalni skupnosti pristopili k izvedbi osrednje naložbe tega mandata - k izgradnji športnega centra pri tamkajšnji osnovni šoli in jo po načrtih do izteka leta tudi končali. Naložba je vredna blizu 2 milijona evrov, od tega so za približno četrtino potrebnega denarja podpisali pogodbo o sofinanciranju s pristojnim ministrstvom, preostali denar bo zagotovila lokalna skupnost sama. Kljub velikemu finančnemu zalogaju se občina ne bo zadolžila, zagotavlja tamkajšnji župan Ciril Rosc. »Za naložbo smo se dogovorili na začetku mandata, prav tako smo se takrat odločili, da bomo vsako leto dali na stran kar nekaj proračunskega denarja. Danes imamo finančno konstrukcijo zanjo praktično že zaprto.« Na vprašanje, kaj bo naložba pomenila za krajane in lokalno skupnost, je Rosc odgovoril: »Pomembna bo za naše učence, za društva oziroma krajane rekreativce, ki so vse pogostejši uporabniki obstoječih športnih zmogljivosti, za lokalno skupnost in s tem tudi za občane pa razvojno priložnost. Omogočila bo namreč vse bolj iskano športno - turistično ponudbo.« Obnova infrastrukture Sicer pa je Ciril Rosc še dejal, da so v zadnjem letu s seznama predvidenih nalog že prečrtali sanacijska dela na infrastrukturi. Obnovili so vodohran v Podveži, ki je glavno zajetje pitne vode za Luče, v teh dneh je še živahno v zaselku Strmec, kar nekaj časa in energije zaposlenih v občinski upravi je terjala izvedba razpisov za sofinanciranje raznih dejavnosti, pridobivanje potrebne doku- mentacije in izvedba postopkov, povezanih s športnim centrom. Za naložbe več kot 1,2 milijona evrov na leto Nekaj naložb, predvsem manjših, je še v izvajanju, zagotavlja Rosc. Med drugim potekajo priprave na predvideno izgradnjo nove osrednje čistilne naprave v vrednosti 200 tisoč evrov, ki naj bi jo prav tako zgradili do konca leta. Tudi ta zalogaj bodo zmogli brez zadolževanja. V naslednjih dneh bodo pristopili k ureditvi enega oddelka za potrebe predšolske vzgoje. Uredili ga bodo v objektu, ki so ga kupili za potrebe izgradnje športnega centra, aktivnosti pa narekuje prostorska stiska. Te so doslej reševali z umestitvijo oddelkov vrtca v šolske prostore, z odobritvijo polovice dodatnega od- Letošnji občinski nagrajenci Na slavnostni seji v počastitev občinskega praznika bodo podelili nekaterim občanom občinska priznanja. Naziv častni občan Občine Luče bo prejel dr. Karli Gržan, zlato plaketo občine Planinsko društvo Luče, priznanje občine pa Patricija Resnik in Metod Rosc. kakovostno raven bivanja.« Minula leta so za naložbe, zagotavlja Ciril Rosc, namenili dobrih 1,2 milijona evrov, kar je več kot polovico letnega proračuna, letos bo tega zaradi triletnega varčevanja bistveno več. Razvojna priložnost turizem V katero smer bodo usmerili nadaljnje korake? Večji poudarek bodo dali turizmu, pojasnjuje Rosc, sploh na področju športa, kar bo omogočal športni center. Povpraševanja je že danes kar nekaj. Pred tednom dni so pospešili aktivnosti na poteh - planinskih, pohodniških, turističnih, kolesarskih ter feratah (zavarovane plezalne poti). »Naš razgibani teren nudi enkratne priložnosti za to obliko turizma in na tem področju nas čaka še veliko dela.« Seveda pa poleg zapisanega ne bodo zanemarili prizadevanja po nadaljevanju vlaganj v infrastrukturo, sploh cestno, kjer so v minulih letih sicer posodobili blizu 150 kilometrov občinskih cest, vendar je tiste, ki so jih uredili pred 10 leti in več že načel zob časa. Ciril Rosc: »Menim, da smo lahko zadovoljni s pridobitvami in doseženo raven življenja v lokalni skupnosti.« delka pa teh možnosti ni več. Po mnenju sogovornika sta razloga za prostorsko stisko dva: imajo večji naravni prirast, vse bolj pa zaznavajo, da starši, ki so otroke imeli doma na kmetiji vse do vstopa v šolo, sedaj te vpisujejo že v jasli vrtca. »Skoraj vsi otroci v občini so vpisani v vrtec, kar je po eni strani dobro, po drugi povzroča dodatne stroške. Te pa lokalna skupnost mora pokriti, če želi zagotoviti občanom višjo in Maketa novega športnega centra kot največje naložbe tega mandata ■ Evropa investira v podeželje V Lajšah bodo uredili športno igrišče z objektom za rekreacijo, turizem in prosti cas Milena Krstič - Planine Šoštanj - Širše območje zaselka Lajše nad letališčem in ob regionalni cesti, šteje že skoraj sto stanovanjskih enot, ne premore pa urejenega prostora za druženje, igro in delovanje krajanov na športnem, kulturnem in drugih področjih. Že prihodnje leto, ko bodo tam uredili športno igrišče z objektom za rekreacijo, turizem in prosti čas, bo drugače. Projekt Športno igrišče Lajše, katerega vodilni partner oziroma nosilec projekta je Občina Šoštanj, ostali partnerji pa so še Šaleški aeroklub, Turistično društvo Topolšica podeželje in Naravno zdravilišče Terme Topolšica je bil po prijavi na prvi javni poziv LAS za sofinanciranje operacij v okviru Strategije lokalnega razvoja Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, izbran za sofinanciranje v višini 92.000 evrov. Objekt bo pritličen z večnamensko dvorano, garderobami, sanitarijami, skladiščem, manjšo kuhinjo ter zunanjim pokritim prostorom. Izgradnja objekta s komunalno in zunanjo ureditvijo je ocenjena na 221.000 evrov. Javni razpis na portalu javnih naročil za izbiro izvajalca del je že objavljen, ponudbe pričakujejo v teh dneh. Mednarodni festival folklore - Praga 2018 Bilo je lepo, tudi naporno, za vse nas pa enkratno in nepozabno. Šoštanj, Praga - S temi besedami bi lahko opisal udeležbo našega Folklornega društva Oglarji Šoštanj na mednarodnem festivalu folklore v Pragi na Češkem. Udeležilo se ga je 50 skupin iz celega sveta, tudi skupine iz tako oddaljenih dežel, kot so Avstralija, Indonezija, Tajvan, predvsem pa so bile to skupine iz Evrope. Veličasten je bil pogled na osrednji Karlov trg v Pragi, kjer ti že sam spomenik z zelenico, trg obdan z mogočnimi stavbami, starimi cerkvami, mestno hiša, predvsem pa edinstveno mestno uro, pričara lepote starega mestnega jedra. Ko se na takšnem trgu sreča še petdeset folklornih skupin, v pisanih narodnih nošah, je to enkraten dogodek tako za udeležence, domačine, predvsem pa za množice turistov, ki jih je v Pragi na leto trikrat več kot domačinov, ki jih je skoraj 1,3 milijona. Mi smo bili del te zgodbe. Opravili smo dva polurna nastopa na različnih odrih, se udeležili uradnega sprejema predstavnikov skupin in sodelovali v paradi okrog glavnega trga. V natrpanem programu pa smo našli čas tudi za sprostitev in zabavo, kar nam je dalo dodatnih moči. Občutili smo utrip življenja velike prestolnice, množice turistov in velikega hotela, prometa, tako cestnega, podzemne železnice, kot tramvaja. Veliko je bilo stvari, ki so nas prevzele in navdušile. To je bil res lep zaključek letošnje uspešne sezone. Med drugim smo se uvrstili na regijsko tekmovanje folklornih skupin, opravili veliko javnih nastopov, se družili tudi zasebno, na koncu pa se javnosti predstavili tudi izven naših meja. a Andrej Volk Sodelovanje na mednarodnem festivalu folklore v Pragi je bil lep zaključek uspešne sezone Folklornega društva Oglarji. ■ Velenjčani na poletnih mednarodnih igrah v Izraelu Velenje, 25. julija - Podžupan Mestne občine Velenje Peter Der-mol je sprejel velenjske športnike, udeležence 52. poletnih mednarodnih iger šolarjev, ki bodo od 29. julija do 3. avgusta potekale v Izraelu, mestu Jeruzalem. Letos bodo na igrah šolarjev velenjski športniki tekmovali v atletiki, tenisu in plavanju. Iger se bodo udeležili atletinje in atleti Tomaž Turinek, Sebastjan Tu-rinek, Tijan Skaza, Aljaž Kos, Manca Cesar, Hana Marovt, Sandra Šmerc, Nina Kovačevic, Tea Magrič, Tinkara Miklavžin in Tia Sulejmanovic s trenerjema Matijo in Jano Molnar, plavalke in plavalci Anže Perc, Žan Skle-dar, Sara Navodnik in Zarja Lara Pratnekar s trenerjem Vladom Stjepicem ter tenisači Filip Pušnik Jamikar, Gal Kričej in Žana Kukavica skupaj s trenerjem Sašom Pistotnikom. Ekipo, ki jo sestavlja 18 športnikov ter 4 trenerji, vodi Katka Geršak iz Športne zveze Velenje. Na mednarodnih igrah šolarjev se že od leta 1968, ko so bile prve takšne igre organizirane v Celju, povezujejo športniki iz vsega sveta in s tem širijo idejo o prijateljstvu, sožitju ter medkulturnem dialogu. Na tekmovanju se bodo družili z več kot 1.000 mladimi športniki v starosti od 12 do 15 let iz 69 mest in 29 držav sveta. Udeleženci poletnih mednarodnih iger s podžupanom Mestne občine Velenje Petrom Dermolom pred odhodom v Jeruzalem ■ Naš čas, 2. 8. 2018, barve: CM K, stran 3 2. avgusta 2018 ŠPORT '"'WAS 13 Rudarji bodo danes pokušali nemogoče Kot so poudarjali pred odhodom, v Bukarešti nimajo česa izgubiti - Obenem bo to zanje nova mednarodna izkušnja Stane Vovk Danes bodo odigrane povrtane tekme drugega kroga kvalifikacij za ligo Evropa. Najslabše izhodišče so si za gostovanje v romunskem glavnem mestu Bukarešti priigrali nogometaši Rudarja, saj so z romunskim podprvakom izgubili z 0:2. Najbolj so se izkazali državni prvaki, nogometaši Olimpije. V Stožicah so kar s 5:1 premagala severnoirskega predstavnika, Maribor in Domžale pa sta v gosteh igrala nedoločeno 0:0 in imata prav gotovo velike možnosti za napredovanje. Čeprav so v športu napovedi nehvaležne, pa je težko verjeti, da bi Velenjčani danes v romunskem glavnem mestu uspeli izločiti kakovostnejšega in izkušenejšega nasprotnika. Na prvi tekmi so že po petih minutah igre zaostajali z 0:1. Po hitrem gostujočem napadu po Evropska liga, 2. predkrog, prva tekma Rudar Velenje - Steaua (Romunija) 0:2 (0:1) Strelca: Man 4., Teixeira 74. Rudar Velenje: Pridigar, Pušaver, Tomaševic', Vasiljevic, Pišek, Muic', Parfitt-Williams (od 56. Kamara), Trifkovic' (od 73. Vodeb), Bolha, Tučic' (od 69. Šimunac), Radic. Trener: Marijan Pušnik. levi strani in po predložku skorajda z roba igrišča je pred drugo vratnico visoko skočil Dennis Man, ki ga ni nihče oviral, in žogo poslal v mrežo. Po zaostanku so Pušnikovi izbranci zaigrali bolj zavzeto. Do odhoda na odmor so si priigrali tudi nekaj priložnosti za izenačenje. Pri strelih pa so bili nenatančni oziroma je bil vratar vselej na pravem mestu. V drugem polčasu so v mrežo. Višjega poraza jih je z dobrimi obrambami rešil vratar Marko Pridigar. Če bodo tako igrali ... Kljub porazu trener Marijan Pušnik ni bil slabe volje: »Gostje so pokazali, da so veliko kakovostnejše moštvo. Seveda imajo tudi povsem drugačen proračun od našega. Trener ima za vsako igralno mesto na izbiro dva ena- bili gostje precej boljši. Zmago z 2:0 pa so potrdili v 74. minuti. Domači branilci so bili neodločni in napadalec Felipe Teixeira je žogo z nekaj metrov preusmeril kovredna igralca. Gola smo prejeli iz ostrih predložkov, kar je za nas velika šola. Drugače pa Romuni niso imeli kaj več priložnosti, imeli pa so pobudo v igri, kar je tudi normalno glede na njihovo kakovost.« Kljub porazu je trener pohvalil svoje fante: »Navdušen sem nad njihovo borbenostjo, željo, veliko so tekli, skratka, nad vsem, kar so pokazali na tej tekmi. Dali so vse od sebe, zato jim kapo dol. Če bodo tako igrali v prvenstvu, bom zelo zadovoljen.« O današnji povratni tekmi pa: »Kljub porazu doma se ne predajamo. Smo pa izredno veseli, da smo prišli skozi prvi krog in da smo lahko bili udeleženci v drugem. Iz tega se lahko samo kaj naučimo.« Pomembna izkušnja Damjan Trifkovic, kapetan: »V prvem polčasu smo dobro pari-rali nasprotniku. Imeli smo kar precej predložkov, a smo bili pri strelih premalo odločni oziroma konkretni. Manjkala je pika na i. Škoda, da smo tako hitro prejeli zadetek. Gostje so v nadaljevanju podvojili vodstvo, nam pa je proti koncu začelo zmanjkovati moči. Čeprav nismo dosegli niti častnega zadetka, bomo skušali na povratni tekmi zaigrati bolj samozavestno. Ne nazadnje nimamo, kaj izgubiti. Bo pa to za nas nova pomembna mednarodna izkušnja.« »Pred nami je trnova pot!« Pravi novi trener Gorenja pred novo tekmovalno sezono, ki se bo začela čez mesec dni Stane Vovk Prejšnji teden so se začeli pripravljati na novo tekmovalno sezono tudi velenjski rokometaši. Člansko moštvo Gorenja je zelo spremenjeno, pomlajeno, saj je veliko igralcev odšlo, veliko prišlo. Novi trener pa je postal 42-letni Zoran Jovičic. Pogodbo je sklenil za dve leti. Nekdaj odlični reprezentant se je po končanem igranju odločil, da bo svoje bogate igralske izkušnje kot trener prenašal na druge. Odločil se je za trenerski poklic. Doslej je največji uspeh dosegel pred petimi oziroma štirimi sezonami, ko je Koper najprej pripeljal v 1 B ligo, nato pa v prvo ligo. Te dni smo na začetku enega izmed treningov novega trenerja ,zbodli' z vprašanjem: Usedli ste na v zadnjem času zelo spolzko Gorenjevo trenersko klop? »Res je, da je Gorenje v zadnjih sezonah zamenjalo veliko trenerjev, vendar se s tem ne obremenjujem. Ekipa je nova, jaz sem nov. Prepričan sem, da bomo dali vse od sebe. Ali bo to ovolj, danes ne vem. Tudi o moči ekipe še ne morem kaj povedati. Zoram Jovičic in Gregor Čudič (trener vratarjev) Vsekakor bo potreben čas, da se ekipa uigra. Kar deset je novih igralcev. Želim si in pričakujem, da bodo vsi na vsaki tekmi pokazali veliko željo in voljo, in igrali po svojih najboljših močeh, da jih bodo tudi gledalci sprejeli.« Moštvo je v prejšnji sezoni s tretjim mestom vsekakor razočaralo svoje ljubitelje, ki so navajeni, da se vsako leto bori za naslov. Nanj pa že čakajo pet sezon, na pokalnega pa že petnajst sezon, od leta 2002/03? »Nič ne morem obljubljati. Težko je sedaj, ko se je ekipa šele začela uigravati, govoriti o mestih. Enostaven odgovor bi bil, da bomo tam, kot si bomo zaslužili. Seveda pa se s povprečjem ne bomo zadovoljili. Skušali se bomo vrniti na vrh. Pred nami pa je trnova pot. Igrali bomo tekmo po tekmo in si prizadevali na vsaki doseči čim boljši rezultat. Se- daj je pred nami trening. Naša želja je, da ga čim bolje opravimo. Jutri je nov trening, in tako bomo šli tudi iz tekme v tekmo.« Ob domačem pokalu in od prvega kroga v domačen prvenstvu boste nastopali še v pokalu evropske rokometne zveze. Vodstvo kluba pa se je odpovedalo nastopom v regionalni ligi Seha. Kako ocenjujete to regionalno ligo? »Nimamo dovolj igralcev, da bi tekmovali na toliko frontah. Veliko je tekem, veliko potovanj. Za toliko potovanj bi potrebovali trideset fantov. Mislim, da je trenutno za nas idealna evropska liga. Nihče pa ni pričakoval, da bomo igrali že v prvem krogu in da nas že na uvodu čaka najtežji nasprotnik, predstavnik Švedske, Alingsas. Toda kar je, je. Do začetka tekmovanje bomo zavzeto trenirali, odigrali tudi čim več tekem, da bomo čim bolje pripravljeni. Prva tekma 2. septembra bo na Švedskem, povratna pri nas. 8. septembra se začne državno prvenstvo. V prvem krogu bi morali gostovati v Ormožu, vendar bomo morali zaradi povratne tekme s Švedi ta dvoboj preložiti.« Verdinek ostaja v Gorenju Slovenski reprezentant Matic Verdinek (189 cm, 1994) in RK Gorenje Velenje sta nadgradila veljavno sodelovanje. Po podpisu novega sporazuma levokrilni rokometaš v Šaleški dolini ostaja vsaj do poletja 2021. a Domžale na vrhu, Rudar na dnu V derbiju kroga med udeležencema evropske lige domači premagali gosta iz Velenja s 3:1 - V ponedeljek (18:00) ob jezeru Krško Stane Vovk Po visokem porazu v uvodnem krogu nove tekmovalne sezone, so nogometaši Rudarja tudi v drugem krogu doživeli poraz, ta pa jih je pahnil na zadnje mesto na lestvici. Po dveh krogih so še edini brez točk, vendar pa bo verjetno že po naslednjih dveh krogih drugače. Maribor in Domžale sta bila v prejšnjem prvenstvu vendarle drugo in tretje moštvo in sta tudi letos velika kandidata za naslov. Takšne ambicije imajo gotovo tudi Ljubljančani, vendar so razočaranje prvih dveh krogov. Na njih so si priigrali le eno točko in doslej še niso (kot tudi Krčani) premagali gostujočih vratarjev. Rudarji bodo v naslednjih dveh krogih obakrat gostitelji in to obakrat v ponedeljek. Najprej proti Krškem, nato proti novincu Muri. Na obeh dvobojih bodo favoriti. Če že zaradi drugega ne, pa zaradi domačega terena. Med razočarance drugega kroga lahko uvrstimo tudi Maribor, ki je po visoki zmagi v Velenju s petimi goli razlike, nepričakovano na svojem igrišču, strelsko popolnoma zatajil proti novincu Muri. Sobočani so se domov vrnili z veliko točko (0 : 0). Drugi derbi kroga je bil v Celju, kjer je gostovala Gorica, bilo je 2:2, pa čeprav so domači dolgo vodili z 2:0. Triglav, ki se je komajda obdržal v elitni druščini, pa je na svojem igrišču 1:3 izgubil z Aluminijem. Kidričani so skupaj z Domžalčani še brez izgubljene točke in po prvih dveh krogih skupaj z njimi na vrhu lestvice. Nogometaši Domžal so se zavedali, da so proti rudarjem favoriti. To so želeli tudi čim prej dokazati. Že od prve minute so odločno krenili v napad. Po nekaj nevarnih napadih, v katerih je neprestano dišalo po zadetku, so se v 32. minuti prvič veselili. Matija Širok se je spretno otre-sel Rudarjevega branilca, poslal žogo pred drugo vratnico osamljenemu Tončiju Mujanu, ki je zadel nebranjeno stran vrat. Po Na kratko Spet v spomin na Matjaža Cvikla Po petih letih premora je vodstvo velenjskega Rudarja znova izvedlo turnir v spomin na njihovega nekdanjega odličnega igralca Matjaža Cvikla. V svoji bogati karieri je kot napadalec zaigral v dresih velenjskega Rudarja, kjer je tudi zrasel kot nogometaš, Maribora, Beltincev, turškega Zeytin-burna, šestkrat pa je oblekel tudi slovenski reprezentančni dres. Prejšnji teden je minilo devetnajst let, ko je po daljši in hudi bolezni umrl v 33. letu starosti. Na osmem turnirju so poleg gostiteljev nastopili še upi iz Domžal, Celja, Aluminija, In-terblocka, Brinja in Grosuplja. Končni vrstni red: 1. Aluminij, 2. Celje, 3. Rudar ... a prejetem zadetku so gostje le začeli več pozornosti namenjati napadalni igri in loviti izenačenje, vendar pravih udarcev proti vratarju Dejanu Milicu ni bilo. Nekoliki nevarneje so zapretili le v zadnjih trenutkih prvega dela. Tudi v drugi polčas so domači krenili odločno, da bi čim prej podvojili vodstvo, kajti tako pred njimi, kot tudi gosti sta danes povratni kvalifikacijski evropski tekmi. Na začetku drugega polčasa je domači trener Simon Rožman poslal na igrišče svojega najboljšega strelca v prejšnji sezoni Lovra Bizjaka. Ta je v 49. minuti nezadržno potegnil po levi strani, poslal žogo pred oddaljenejšo vratnico, kjer jo je Senijad Ibračic poslal v mrežo. V 57. minuti so domači zadeli še tretjič. Po podaji Agima Ibrai-mija je Ibričic z lepim udarcem s približno dvajsetih metrov poslal žogo v desni zgornji kot Pridigar-jevih vrat. Vlatku Šimunacu. je po dvojni podaji s Solomunom uspelo izid ublažiti na končnih 1 : 3. Trener Marijan Pušnik je po tekmi dejal: V prvih dveh krogih smo imeli dva najtežja nasprotnika. To ni noben izgovor za naši slabši predstavi, toda vedeli smo, da bo ob tem evropskem ritmu zelo težko za nas. Maribor in Domžale sta najmočnejši ekipi. Mi smo še vedno v nastajanju. Zlasti smo tanki v zvezni liniji. Še vedno iščemo dva igralca, ki bi povečala konkurenco na sredini. Obenem pa smo na obeh uvodnih tekmah naredili preveliko napak. Moramo se spet vrniti k osnovam, rudarjevemu načinu igranja; to je trdno v obrambi, ter borbi za žogo z veliko teka.« Zaradi zgoščenega ritma nastopov trener pogosto menjuje igralce. »Vsi igralci bodo dobili priložnost po receptu, tako kot treniraš, toliko tudi igraš. Mlada igralca, ki sta dobila na tej tekmi priložnost, sta perspektivna, seveda pa bosta morala še najprej dobro trenirati in se dokazovati.« Odličen nastop naših atletinj Zagreb - Na odprtem atletskem prvenstvu Hrvaške v Zagrebu je v soboto in nedeljo nastopilo prek 20 slovenskih atletinj in atletov, med njimi tudi Anita Horvat, Jerneja Smonkar in Bernarda Letnar (AK Velenje). Slovenska rekorderka Anita Horvat (Velenje) je tokrat tekla na 200 metrov in dosegla skupno drugi čas z njenim najboljšim izidom sezone (23,60). Hor-vatova bo v Berlinu nastopila na 400 m, tokrat je za mednarodno normo za EP na pol krajši razdalji zaostala za desetinko. Jerneja Smonkar (Velenje), edina slovenska dobitnica odličja na nedavnem balkanskem prvenstvu, je zabeležila drugi čas na 400 m (54,87). Druga je bila tudi Bernarda Letnar (Velenje) v metu kopja (54,59 m). a ■ ■ ■ Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 14 14 KRONIKA 2. avgusta 2018 Kako hitro po Levstikovi? Po njej se tedensko pelje 21.000 vozil - Promet umirjajo z merilnikom Milena Krstič - Planine Šoštanj - Občina Šoštanj je v letu 2016 izdelala Celostno prometno strategijo (CPS) in pridobila strateški dokument, v katerem je pripravljeno učinkovito zaporedje ukrepov na področju prometa, ki vodijo v celostno spremembo, ta pa naj bi zagotovila doseganje višje kakovosti bivanja. »To bomo dosegli s trajnostno mobilnostjo, kar med drugim pomeni zagotovitev mobilnosti za vse, obenem pa zmanjšanje prometa in njegovih negativnih vplivov na okolje,« pravi Darko Čepelnik iz uprave Občine Šoštanj. Eden od ukrepov, ki pripomore k izboljšanju stanja, je umirjanje prometa z merilnikom hitrosti. Ta vpliva na povečanje varnosti in pretočnost prometa V Šoštanju so prikazovalnik hitrosti namestili ob Levstikovi cesti. Meri in izpisuje hitrost vozil, ki je jasno Hitrost, število vozil in vse druge statistične podatke z Levstikove objavljajo na spletni strani. vidna vsem udeležencem prometa. »Glavna prednost table je izmenični barvni prikaz hitrosti in smeška glede na merjeno hitrost. Na ta način poskušamo vplivati na voznike, da zmanjša hitrost. Gre za sistem za opozarjanje prekoračitve hitrosti oziroma izboljšanja prometne varnosti na kritičnih odsekih cest,« pravi Čepelnik. Spletna povezava http://www.sostanj.si/ objava/120373 Zbrane podatke, od poprečne hitrosti, največje hitrosti, števila vozil ..., obdelajo in objavijo tudi na spletni strani občine Šoštanj. V tednu od 16. do 23. julija je denimo po Levstikovi peljalo 20.964 vozil, v eni uri poprečno 260, najvišja hitrost, ki je bila zabeležena, je bila 113 kilometrov na uro, povprečna hitrost v tistem tednu 49 kilometrov na uro. Celovita prenova osvetlitve Velenjskega gradu Mestna občina Velenje je v okviru mehanizma celostnih teritorialnih naložb prejšnji teden začela z energetsko sanacijo in optimizacijo razsvetljave Velenjskega gradu. Računajo, da bodo dela sklenili v drugi polovici oktobra, zanje pa bodo namenili 115 tisoč evrov. Nova razsvetljava bo izpolnjevala ekološke zahteve in standarde osvetlitve, določene za fasade objektov in obzidij gradu. Namestili bodo reflektorsko razsvetljavo z novo energetsko in svetlobno tehnično učinkovitejšo razsvetljavo z LED-tehnologijo. Na nove drogove in nosilne konzole bodo namestili 40 novih reflektorjev z LED-tehnologijo skupne moči 2.913 W. Poraba električne energije se bo bistveno znižala, kljub večjemu številu reflektorjev. Prenovo izvaja podjetje Elektro Jezernik. bela kronika Čelno v Paki Velenje, 26. julija - V četrtek se je v Paki pri Velenju zgodila prometna nesreča, v kateri sta čelno trčili vozili. Ena oseba se je v nesreči lažje telesno poškodovala. Vzrok nesreče je bila neprilagojena hitrost. Vlom v stanovanjsko hišo Velenje, 26. julija - Čas počitnic in dopustov je obdobje, ko so precej delavni nepridipravi. Eden je v času, ko je bil lastnik na dopustu, vlomil v njegovo hišo na območju Velenja. Kriminalistični tehniki in policisti so opravili ogled. Zdaj zbirajo obvestila, da bodo storilca lahko izsledili. Policisti pozivajo očividce nesreče, da se jim javijo Ljubno ob Savinji, 28. julija - V soboto, malo po 17. uri, se je na Ljubnem ob Savinji zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena kolesarka in neznani voznik terenskega vozila črne barve. Ta je na mostu čez Savinjo tesno prehiteval kolesarko in z ogledalom trčil v njeno roko, tako da je ta padla in se pri tem lažje telesno poškodovala. Po trčenju se voznik ni ustavil in nudil pomoč poškodovani, ampak je od- Ni šlo za ugrabitev, ampak nesporazum Velenje, 27. julija - Velenjčanka je ravnanje tujcev, ki so nujno potrebovali zdravniško pomoč za enega od njih, napačno razumela in poklicala policiste. Ko so policisti v petek dobili prijavo, da so neznanci hoteli ugrabiti Velenjčanki, se je zgodba kot požar razplamtela po socialnih omrežjih in med prebivalci. Izkazalo pa se je, da še zdaleč ni šlo za to. Kaj se je dejansko zgodilo, so pojasnili na Policijski postaji Velenje. Bel kombi s tujo registrsko oznako je ustavil ob prijaviteljici z otroki. Eden od potnikov je začel vpiti: urgenca, urgenca ... Iz vozila pa sta izstopila dva potnika in ji začela v tujem jeziku nekaj dopovedovati. peljal naprej v smeri Luč. Zaradi razjasnitve okoliščin nesreče policisti naprošajo voznika črnega terenskega vozila in vse morebitne očividce ter voznika, ki sta na kraju nesreče nudila pomoč poškodovani, da pokličejo na Policijsko postajo Mozirje ali na interventno številko 113 oziroma na anonimni telefon Policije 080 1200. Velenjčanka se je prestrašila, jim povedala, da bo poklicala policijo, moška sta sedla nazaj v kombi, ki je odpeljal naprej. Policisti so takoj začeli z iskanjem vozila in zbiranjem obvestil. Našli so ga pri Zdravstvenem domu Velenje. Potniki so bili državljani Romunije. Eden od njih je potreboval zdravniško pomoč, zaradi česar je bil tudi hospitaliziran. Policisti so se obrnili tudi na delodajalca, si ogledali kombi, elementov ali znakov, ki bi kazali, da je šlo za kakršnokoli zlonamerno dejanje, pa niso našli. Izginilo kolo Velenje, 28. julija - Na Goriški cesti je neznanec v soboto ukradel kolo. Latnika je oškodoval za 200 evrov. Iz POLICISTOVE beležke Zasegli so mu avto Velenje, 26. julija - V četrtek so policisti zaradi vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja vozniku, ki je vozil tudi pod vplivom alkohola, v Silovi zasegli avto. Nadlegoval prijateljico bivše žene Velenje, 26. julija - V četrtek je Velenjčan po domofonu nadlegoval prijateljico bivše žene in ji povzročal občutek nelagodja in prestrašenosti. Policisti so se odločili, da mu napišejo odločbo o prekršku. Starš ni upošteval sklepa sodišča Velenje, 26. julija - Ker eden od razvezanih partnerjev ni upošteval sklepa sodišča o stikih z otroki, ga bodo policisti ovadili za sum storitve kaznivega dejanja odvzema mladoletne osebe. Paka je bila nenavadno zelena Velenje, 26. julija - V četrtek okoli 20. ure je policiste poklicala Velenjčanka in jim povedala, da je reka Paka nenavadno zelene barve. Policisti so opravili ogled kraja, vzet je bil vzorec in poslan v analizo. Vpila na cvetličarko Velenje, 27. julija - V Nakupovalnem centru Velenje je v petek na cvetli-čarko kričala razjarjena gospa. Zakaj se je tako obnašala, bo policistom še razložila. Bivši spet nagajal Velenje, 27. julija - Na Jenkovi je svoji bivši ženi (spet) nagajal bivši mož. Pred njenimi vrati je vpil in tolkel po njih. Bikec jo je mahnil po svoje Velenje, 28. julija - V soboto zjutraj so bili policisti obveščeni, da naj bi preko noči nekdo v Silovi ukradel bikca. Policisti pa so ugotovili, da bikec ni bil ukraden, ampak jo je sam mahnil na potep. Našli so ga, ko je obiskal sosede. Adil Huselja varnostno ogledalo Vremenske nevšečnosti in požari - doma in v tujini Letošnje vremenske razmere v juniju in juliju so bile spremenljive in nestabilne. • Nekateri celo pravijo, da so nenavadne, j saj v juniju in juliju ni bilo veliko dni, ko ne bi deževalo ali oblaki ne bi skrili sonca. Tudi lokalna neurja, ki zajamejo manjša območja, a zaradi količine padavin, silovitosti dežja, toče ali vetra so v letošnjem poletju ravno tako pogosta. Toda navkljub temu so povprečne temperature na enaki ravni ali so celo malenkostno višje. Vremenske nevšečnosti, ki jih doživljamo v naši državi in v drugih evropskih državah postajajo stalnica, ki nas spremlja zadnja poletja. Strokovnjaki pravijo, da je vse to pričakovano, saj se podnebje segreva in v številnih državah vse pogosteje evidentirajo najvišje temperature, odkar izvajajo meritve. V oddaljeni Japonski so zaradi najvišjih temperatur doslej evidentirali več kot 60 smrtnih žrtev, na tisoče ljudi pa so hospitalizirali v bolnišnicah. V času pisanja te kolumne se na Švedskem gasilci borijo z več kot desetimi velikimi požari. Obsežnost požarov v Latviji je zelo velika, da so tako kot Švedi zaprosili Evropsko unijo za pomoč. Najbolj tragične posledice požarov pa so v Grčiji, kjer je doslej umrlo več kot 70 ljudi, na desetine pa je poškodovanih in življenjsko ogroženih zaradi posledic dima in ognja. Dejstvo je, da je v poletnem času največ požarov in poletnih neurij, toda zadnja leta tako pri nas kot drugje se konstantno pojavljajo in so vse bolj nevarna in ogrožajoča tako za naravno okolje, premoženje in življenja ljudi. Ne glede na dejstvo, da poletni čas pomeni počitniško do-pustniški čas ne smemo pozabiti na podnebne spremembe, in posledice, ki so vse bolj opazne in tragične. Izpostavljeni smo prav vsi, ne glede ali smo v domačem kraju, na izletu v bližnjem kraju ali dopustujemo daleč od doma. Domače okolje in s tem tudi vremenske razmere, znake, ki opozarjajo na hitro spremembo vremena ali prihod neurja, dobro poznamo, toda kljub temu moramo biti pozorni na dogajanje v okolju. To še zlasti velja, kadar smo v drugem okolju oziroma drugi državi, kjer nam lokalne vremenske in druge značilnosti niso dobro poznane. V teh dneh divjajo požari v Grčiji, Latviji in na Švedskem, kar ne pomeni, da do slednjih ne more priti v drugih državah oziroma počitniških krajih, kamor se praviloma odpravljamo v tem obdobju. Prvi ukrep pred odhodom od doma v tujino je zagotovo spremljanje novic v medijih in iskanje informacij s pomočjo spleta ali na Ministrstvu za zunanje zadeve. Trenutne razmere na požarnih območjih v omenjenih državah niso varne in je vsako potovanje tvegano, na kar opozarjajo tudi predstavniki Ministrstva za zunanje zadeve. Če se znajdemo v takšnih okoliščinah pa je zelo priporočljivo upoštevati navodila varnostnih organov in gasilcev. V primeru ogroženosti, izgube ali uničenja osebnih dokumentov se lahko vselej obrnemo na diplomatska in konzularna predstavništva Republike Slovenije. Zato je priporočljivo pred potovanjem pridobiti in shraniti telefonsko številko in naslov predstavništva v državi, kamor potujemo. To velja tudi za kopiranje osebnih dokumentov, potrdil o letih in drugih pomembnih informacijah, ki nam lahko pridejo prav v okoliščinah, ki so nevsakdanje ali ogrožajoče. Poleg naštetega velja opozoriti tudi na varnostne ukrepe ob namestitvah v počitniških naseljih ali v hotelih. Seznanitev z lokacijo sobe, evakuacijsko potjo, točko zbiranja v primeru požara ali drugih razlogov je osnovni ukrep, ki ga ne smemo niti spregledati niti podcenjevati. To velja tudi za hrambo dragocenejših predmetov in osebnih dokumentov. Tatvina ali izguba slednjih nam lahko v tujini zagreni počitnice in ustvari nepredvidene dodatne stroške. Zato navkljub počitniškemu razpoloženju ne pozabimo na te osnovne ukrepe, ki nas lahko obvarujejo pred nevšečnostmi in nam hkrati lahko zagotovijo več varnosti. V Avstriji poskusno 140 kilometrov na uro Na približno 120 kilometrih zahodne avstrijske avtoceste A1 je od včeraj najvišja dovoljena hitrost zvišana na 140 kilometrov na uro. To omejitev so spremenili na dveh odsekih pretežno tripasovne zahodne avstrijske avtoceste A1 med Linzem in Dunajem oziroma Linzem in Salzburgom Na naši agenciji za varnost prometa bi taki spremembi nasprotovali. Prej je treba urediti pretočnost, menijo. Je pa pri nas vseeno precej omejitev neustrezno postavljenih in tudi to ovira pretočnost prometa. ■ ■ mz ■ ■ Naš čas, 2. 8. 2018, barve: CM K, stran 3 2. avgusta 2018 Uživaj poletje! Za čas poletnih počitnic se vedno počutimo kot majhni otroci. In ni važno kako zgodaj se začnemo pripravljati nanje, se bomo zadnjo noč še vedno premetavali v postelji do dveh zjutraj in tuhtali kaj smo pozabili. Pred vsakim potovanjem je treba poskrbeti tudi za pripravo in birokracijo. Še pred odhodom se je priporočljivo poučiti o navadah in razmerah v državi, ki jo obiskujemo, se pozanimati o cepljenju in aktualnih varnostnih razmerah. Priporočljivo je, da si pred odhodom na dopust, napravimo načrt, kaj vse moramo storiti pred odhodom, katere informacije je pametno zbrati in kako ravnati v primeru težav. Varnost je ena od osnovnih zahtev, ki jih človek mora izpolnjevati. Karkoli že počnemo, zmeraj si želimo biti varni. Prav tako pa varnosti nikakor ne smemo zanemariti na potovanju. In ne govorimo le o zavarovanju, ki si ga lahko zagotovimo pri rezerviranju počitnic, temveč tudi o slabostih naše de-stinacije in stvareh, ki jih moramo upoštevati, da smo na potovanju čim bolj varni. Priporočamo, da si sveže informacije o varnosti potovanj ogledate na spletnih straneh Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije v rubriki Informacije za popotnike. Posamezna obvestila po državah so na voljo v rubriki Predstavništva po svetu. V primeru, da Slovenija nima konzularnega predstavništva v državi, v katero potujete, se lahko za pomoč obrnete na predstavništva preostalih držav članic Evropske unije. Preden se odpravimo na počitnice, se pozanimajmo o naši destina-ciji tudi pri uradnih svetovalcih. Naš najboljši nakit pustimo doma ali v hotelu, prav tako naše najboljše in najdražje tehnološke igračke. Pazljivo z denarjem, ne shranjujmo vsega denarja in bančnih kartic le v denarnici, temveč si jih pametno razporedimo in se držimo druge točke (lažna denarnica kot vaba). Skenirajmo in ko-pirajmo si najpomembnejše dokumente. To nam bo zagotovilo nekaj varnosti v primeru, da nam dokumente ukradejo. Ne pretiravajmo z alkoholom, preveč opiti smo lahka tarča vseh nepridipravov. Nikakor ne bodimo preveč zaupljivi do tistih preveč prijaznih tujcev. Preden odpotujemo je najbolje, da se pozanimamo o najbolj pogostih zvijačah, ki jih na ulicah izvajajo razni nepridipravi. Daljše potovanje je pogosto združeno s kulturnim šokom, pa tudi izpostavljanje škodljivim agensom je daljše. Pri daljšem vstvenih nevšečnosti. Če morate redno jemati zdravila, ki jih dobite le na recept, prosite osebnega zdravnika, da vam zdravilo napiše tudi z mednarodnim imenom. Zdravila shranite na enem mestu, najbolje v priročni torbici, in na varnem pred otroki. Preden si pripravite torbico z zdravili, preverite datum njihove uporabe. Zdravila naj ostanejo v originalni embalaži, skupaj z navodilom za uporabo. Pazite, da ne bodo shranjena pri temperaturi, višji od sobne (25 °C). Zaščitena naj bodo pred svetlobo in vlago. Pozorni bodite tudi na shranjevanje tistih zdravil, ki zahtevajo nje izgubljenih mineralov in preprečitev izsušenosti ob driski in bruhanju, zdravilo proti alergiji, tablete za čiščenje vode, sterilna obveza za rane, tamponi, obliži, povoji, gaze, razkužilo, škarjice, elastični povoj, navadni, termometer, sterilne rokavice. Ne pozabite na sončna očala, zaščitno kremo in kondome. Kadar potujete v eksotične kraje, se pred potovanjem obvezno cepite proti določenim boleznim (katere bolezni so to in kako cepljenje poteka, se pozanimajte pri svojem osebnem zdravniku ali na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja. Za cepljenje pa je po- potovanju se tudi zmanjša upoštevanje splošnih dietno-higien-skih priporočil. Pazite na higieno, s seboj imej vlažilne robčke in razkužilo. Naši kovčki in po-tovalke so mnogokrat zelo natrpani, toda nikoli tako, da se ne bi našel prostor za zdravila in druge pripomočke, ki nas lahko na potovanjih rešijo številnih zdra- posebne pogoje shranjevanja. V vaši potovalni lekarni naj bodo zdravstvena kartica, ustrezno potrdilo o zdravstvenem zavarovanju in cepljenju (če je to potrebno), tablete proti povišani telesni temperaturi in bolečinam, tablete proti driski, tablete za zdravljenje zaprtja, tablete proti potovalni slabosti, prašek za nadomešča- trebno poskrbeti najmanj osem tednov pred načrtovano potjo. Želimo vam torej srečno pot, lepe počitnice in čim manj nevšečnosti! a Enota za otroke in mladostnike pred. Karmen Petek, mag. zdr. nege Pravila varnega sončenja 2. 3. 4. Ne izpostavljajte se soncu med 10. in 16. uro. Umaknite se v hladne in zaprte prostore ali v senco. Nadenite si klobuk, sončna očala ter lahko in gosto tkana oblačila. Pijte dovolj tekočine, najbolje vodo! Zaščitite oči s kakovostnimi sončnimi očali. Sončni žarki lahko poškodujejo očesno roženico in povzročijo nastanek sive mrene v poznejših letih. Izberite očala, ki zagotavljajo 100 odstotno zaščitno pred UV žarki. Vsaj 30 minut pred sončenjem oziroma izpostavljanju soncu na suho in čisto kožo nanesite kremo za zaščito pred soncem, da se vpije v kožo in jo začne ščititi. Krema naj ima ustrezen faktor, pri nanosu pa pazite, da kakšnega del telesa ne pozabite namazati. Nanos ponovite večkrat na dan, zlasti, če smo ob vodi. 5. 6. 7. 8. 9. Uporabljajte zaščitni faktor vsaj 15. Krema za sončenje naj ščiti našo kožo tako pred UVA kot UVB žarki. Voda in pesek namreč odbijata sončne žarke, s tem pa povečujeta količino nevarnih UV žarkov. Odbiti žarki zadenejo in poškodujejo kožo. Kremo nanesite po kopanju ali namakanju kljub temu, če ima vaša krema oznako vodood-porno. Krema se v vodi delno izpere in zato ni več tako učinkovita. Tudi v senci se ustrezno zaščitimo, saj nas lahko tudi v senci ulovijo sončni žarki. Imejte senčnik. Zaščitite se tudi na dopustu v gorah. Tam veljajo enaka pravila kot ob vodi, pravzaprav je tam zaščita še bolj pomembna. Velja namreč, da je naravna zaščita na vsakih 1000 metrov nadmorske višine zmanjšana za sedem odstotkov, zlasti v primeru snega, saj je takrat obseg žarčenja povečan za 100 odstotkov. Za primerjavo, voda in skale povečajo UV sevanje za 50 odstotkov. > Porjavela koža torej ni znak zdravja, ampak znak obrambe organizma. ZATO IMEJTE RADI SVOJE TELO! 10. Če opazite, da vaša koža postaja rožnata, se čim hitreje umaknite s sonca v senco. Na opečeno kožo pa dajte hladne mokre obkladke. Vsakič, ko UV žarki priletijo na našo kožo, na njej naredijo poškodbo. Ti učinki se potem seštevajo. Sončne opekline počasi pripeljejo do staranja kože in sprememb na koži, ki vodijo tudi do kožnega raka. Kreme za zaščito pred soncem so se pri zaščiti pred mela- nomom pokazale kot ne dovolj učinkovite. So pa pomembne pri zaščiti, torej zmanjševanju pojavnosti drugih oblik kožnega raka, kot sta na primer skva-mozno in bazalno celični karci-nom. Slednja sta najpogostejša kožna raka in sta povezana s soncem. a Zdravstveni dom Velenje UTRIP HOROSKOP '"'WAS 15 Oven od 21. 3. do 21. 4. Če se vam v življenju kaj ne izide, tako kot bi želeli, niste več prijazni. Niti do najbližjih, ki jih zadnje dni prav odrivate od sebe. Včasih je bolje, če kaj obdržite zase. Molčite, kolikor dolgo bo šlo. Ljudje so privoščljivi, in lahko bi se zgodilo, da bi kdo od vaših nasprotnikov izkoristil vašo ranljivost. Tokrat vam bodo tudi tisti, ki jim zaupate, povedali, kar vam gre. Brez pretiravanja ste za vse, kar se vam trenutno dogaja, krivi sami. Prej, kot se boste sprijaznili s tem, lažje vam bo. V naslednjih dneh pa vas žal čaka še nekaj življenjskih neviht. Bik od 22.4. do 20.5. Pri delu, ki ga v teh dneh sicer ne boste imeli prav veliko, bo šlo vse kot po maslu. Celo presegli boste sami sebe. Kar se odnosov tiče, pa bo slika povsem drugačna. Zadnje čase velikokrat malce zamujate, kar vam sodelavci že zamerijo. Na glas vam tega še niso povedali, a ne bodo več dolgo tiho. Se je čas, da se stvari obrnete v vašo korist, če se boste takoj vzeli v roke. Če šele odhajate na dopust, v prostih dneh naredite plan, kako se boste zresnili. Počutje bo kljub vsemu odlično. A le, ko boste daleč od doma in vsakdanjika. Dvojčka od 21.5. do 21.6. V teh dneh boste pogosto delovali zasanjano in odsotno. Partner vas bo kmalu vprašal, kaj se dogaja z vami, saj bo imel občutek, da vam gre na živce. Če si želite ohraniti zvezo, bodite previdni v besedah in dejanjih, saj že nekaj mesecev hodite po tankem ledu. Kar se financ tiče, se bo stanje na vašem bančnem računu začelo izboljševati. To vas bo vsaj malo potolažilo, saj dnevi, ki so pred vami, ne bodo najbolj prijetni. Sploh, ker avgustovske vročine ne boste prenašali najbolje. Imeli boste težke noge in glavo, noči pa bodo dolge in brez spanca. Rak od 22.6. do 22.7. Če ne boste več zapostavljali prijateljskih vezi, bo življenje v naslednjih dneh ne le lepše, ampak tudi lažje. Imeli ste že občutek, da to postaja mirno in takšno, kot si že dolgo želite. Samotarstvo, ki ste se mu kljub poletju predajali zadnje tedne, bo pustilo posledice. A avgust bo povsem drugačen. Poskrbeli boste, da boste v središču pozornosti. Ko vas bodo hvalili, vam bo rasel greben. Ko vas bodo grajali, ne boste nič slišali. To pa pomeni, da še naprej bežite pred resničnostjo. Vzemite se v roke, saj tako ne bo šlo več dolgo. Vsaj brez posledic ne. Lev od 23.7. do 23.8. Napeto in zelo stresno stanje v službi se za tiste, ki trenutno niste na dopustu, še ne bo umirilo. Tudi zato, ker gre poleti vse bolj počasi, boste postajali utrujeni in nestrpni. Vročina bo k temu dodala svoje, zato boste domov hodili povsem izmučeni. Če bo partnerželel od vas kaj več kot le nekaj besed in opravljanje najbolj nujnih stvari, bo imel težko delo. Življenje se vam bo umirilo prihodnji teden, s tem pa tudi vi. Sploh, če si boste privoščili kakšen dan oddiha več, poskrbite, da greste od doma. Lahko tudi samo na kratek izlet. Devica od 24.8. do 23.9. V prvih dneh avgusta boste dokazali, da lahko s trmo in vztrajnostjo dosežete veliko. Čeprav bo še vladalo poletno mrtvilo, se ne boste ozirali nanj. Svoje poslovne ideje boste začeli uresničevati že v naslednjih dneh. Odkrili boste nekaj talentov,za katere še sami niste vedeli, dajih imate. Očitno steodličen pogajalec, vaša prednost pa je tudi v tem, da se vsega lotite šele po tem, ko preštudirate vse mogoče izide. Tokrat vas bo strah le, da vas bodo drugi pustili na cedilu, sebi boste povsem zaupali. A kdor »ne riskira, ne profitira«. Tega, da rek drži, se zavedate vsak dan bolj. Kot kaže, boste že kmalu vi tisti, ki boste »profitirali«. Počutje bo solidno, iskali boste senco in ohladitev. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Čuden teden je pred vami. Če boste iskreni do sebe in drugih, težav ne boste imeli, a si jih boste zelo radi ustvarjali v glavi. Tudi zato vam bo zmanjkovalo moči in energije za vse, kar bi nujno morali postoriti v teh dneh. Zaostanek pri delu bo vsak dan večji, kar vas bo spravljalo v dodaten stres. Tokrat vam ne bo preostalo drugega, kot da priznate, da ne zmorete. Ko vam bo to uspelo storiti, vam bo takoj lažje. Če boste lahko odšli za nekaj dni na dopust, pa boste počistili tudi v svoji glavi. V teh dneh boste spet čutili večjo željo po ljubezni. Telesno se boste počutili dobro, težave boste imeli le s svojo zmedeno dušo. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Zadnji dnevi so vam odprli oči. Sedaj zagotovo veste, da nikoli več ne boste obudili stare ljubezni. V delu, ki pa ne bo službene narave, boste iskali uteho pred čustvenimi težavami. Postalo vam je jasno, da morate čim manj stvari temeljiti na vas samih. Ob tem pa boste vse pogosteje razmišljali o nekom, ki vam je že dolgo zelo blizu. Doslej si niste upali pokazati, da si želite več kot le prijateljstvo. Sedaj boste začeli razmišljati tudi o tem, da naredite prvi korak. Čas še ni zrel, zato ne bodite nestrpni. Ko bo, boste to takoj začutili. Strelec od 23.11. do 21.12. Obdobje čakanja na razplet nekega precej neprijetnega stanja se bo podaljšal. To vam ne bo všeč, saj ne marate negotovosti. Če ste se prav v teh dneh podali na dopust, boste vsaj malo pozabili na to, kar bo zelo dobro. Predajte se lenarjenju in počivanju, čim več se posvečajte partnerju. Do torka se boste sprijaznili s tem, da še ni prišel čas, ki bi vam pomagal videti v vašo prihodnost. Marsikaj se še lahko zgodi v naslednjih tednih, zato ne tuhtajte preveč. Izkoristite mesec avgust, saj je to letos ugoden čas za študij ali nabiranje novih znanj. Bolečine v sklepih bodo vsak dan manjše. Kozorog od 22.12. do 20.1. V teh dneh resnično ne boste vedeli, zakaj se ne počutite dobro. Sploh, ker boste naredili prav vse, kar si boste zadali, in ker se boste ob tem zavedali, da delate dobro, sebi v korist. Očitno pa nekaj še vedno delate narobe. V teh dneh, ko boste zaradi tega, ker ne boste našli odgovora, še posebej ranljivi, se družite le s tistimi, ki jim zaupate. Jasno vam je, da bo že september prinesel kopico novih težav, zato uživajte vsak dan v avgustu, ko se jim še lahko izognete. Upoštevajte partnerjeve nasvete, saj so iskreni in premišljeni. Vodnar od 21.1. do 19.2. Nepredvideni dogodki v prvih dneh avgusta bodo poskrbeli, da si sploh ne boste več podobni. To, da se boste tega takoj zavedali, bo dobro. Manj dobro pa je, da ne bo lahko najti rešitve za nastali položaj. Vsaj v kratkem času ne. Težava bo v tem, da tokrat res ne boste vedeli, kako sploh začeti. Nimate več časa čakati, zato požrite osebni ponos in poiščite pomoč. Zelo verjetno je, da boste morali zanjo zaprositi nekoga, ki ga ne marate najbolj. Izkazalo pa se bo, da ste ga povsem napačno ocenili. Pomagal vam bo iskreno in nesebično. Vaš čas šele prihaja. Ribi od 20.2. do 20.3. Končno ste se umirili in ste na dobri poti, da se tudi spočijete. To je bilo nujno, saj vam je telo že sporočalo, da ste ga preobremenili. Pred vročino boste bežali ne le v senco, veliko boste tudi v vodi. Ribe se v njej vedno odlično počutite. Prihodnji teden bo zelo pomemben za vašo prihodnost. Sprva se tega sploh ne boste zavedali, a boste k sreči še pravi čas zaznali, da tokrat ne smete le zamahniti z roko in čakati, kaj se bo zgodilo. Nekdo namreč računa prav na to in čaka na vašo napako. Prekrižajte mu načrte in dokažite, da ste kos tudi najtežjim nalogam! Četrtek, 2. avgusta Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 16 TV SPORED »»WAS 2. avgusta 2018 Petek, 3. avgusta Sobota, 4. avgusta Nedelja, 5. avgusta Ponedeljek, 6. avgusta Torek, 7. avgusta Sreda, 8. avgusta TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 05.55 Odmevi 05.55 06.25 Poletna scena 06.25 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 07.00 09.25 Slovenski pozdrav, narodnozab. 09.30 odd. 10.55 Vem!, kviz 11.05 11.40 Odmev davnine, izob. odd. 11.55 12.25 Zlata dekleta (V.), am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 12.30 13.35 Modna hiša Velvet (III.), šp. nad. 13.00 15.05 Moj gost/Moja gostja: Vezilje 13.35 prekmurskih madžarskih krožkov 15.00 vezenja, odd. TV Lendava 15.55 Slovenski utrinki, odd. madž. TV 16.30 Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan. 15.35 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 16.05 17.25 Moj pogled na znanost: Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dok. odd. 16.30 17.55 Novice 17.00 18.00 Utrinek: Slovenski parlament - 17.25 galerija kamna 18.05 Mala kraljična, ris. 17.55 18.20 Vem!, kviz 18.00 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 18.10 20.00 Planet Zemlja (II.), kopr. dok. ser. 18.20 20.55 Medičejci, gospodarji Firenc, kopr. 18.55 nad., 5/8 19.00 21.55 Vreme 20.00 22.00 Odmevi, šport, vreme 20.55 22.45 Poletna scena 21.55 23.05 Rusija - trenutki pred revolucijo, 2200 britanska dok. odd. 22.45 00.05 Strasti, TV-nad., 30/60 23.05 00.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 01.05 Dnevnik, kronika, šport, vreme 01.25 01.55 Info-kanal 02.20 Odmevi Poletna scena Dobro jutro, poletni izbor Slovenski pozdrav, narodnozab. odd. Vem!, kviz Moj pogled na znanost: Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dok. odd. Zlata dekleta (V.), am. hum. nan. Prvi dnevnik, šport, vreme Modna hiša Velvet (III.), šp. nad. Umetni raj: Dokumentarni film od Južne Amerike do Slovenije, od Berlina do Ljubljane Mostovi, odd. TVLendava Duhovni utrip: OŠ Lava - zidamo prihodnost Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan. Poročila ob petih, šport, vreme Alpe-Donava-Jadran: Srednjeveška poroka v Landshutu Novice Infodrom, poletje 2018, inf. odd. za otroke in mlade Pujsa Pepa, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Čez planke: Šrilanka Nočni receptor, brit.-am. nad. Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Kota Zabriskie, am. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info-kanal TV SLO T TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Dinko pod krinko, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.30 Mala kraljična, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.50 Mulčki: Amaterji, ris. 07.55 Zlatko Zakladko: Rabarbarin kompot v Kostanjevici na Krki 08.10 Čist zares: Promocija izdelka, mladinska dok. ser. 08.40 Danes dol, jutri gor, slov. nan. 09.45 Dobro jutro, poletni izbor 11.55 Slovenski vodni krog: Želimeljščica, dok. nan. 12.40 Zdravje Slovencev: Čezmejno zdravstveno varstvo, dok. odd. 13.20 Z Mišo...: Ciril Horjak 14.20 Vina sveta, razv. potopisno kulturna odd. 15.25 Čez planke: Belfast 16.25 Meje mojega jezika so meje mojega sveta, dok. film 17.25 Umor, je napisala (II.), am. nan. 18.20 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 18.55 Ribič Pepe, odd. za otroke 19.30 Čudovita Japonska, japonska nan. 20.00 Ukane po kanadsko, razv. odd. 20.45 Avtomobilnost 21.15 Ambienti 21.45 Paranoja, kopr. film 23.30 Umor, je napisala (II.), am. nan. 00.20 Slovenska jazz scena: Ljubljana jazz selection 00.55 Videotrak, zabavni kanal pop 06.00 24UR 07.00 OTO čira čara 07.01 Poko, ris. 07.15 Tika taka, ris. 07.25 Čebelica Maja, ris. 07.35 Super krila, ris. 08.00 Divja brata Kratt, ris. 08.25 Amika, 1/18 08.40 TV prodaja 08.55 Jaz sem Luna, 1/67 09.50 TV prodaja 10.20 Jaz sem Luna, 1/68 11.15 TV prodaja 11.30 Moč in strast, 1/21 12.25 TV prodaja 12.40 Ukradena preteklost, 1/58 13.40 Usodno vino, 3/28 14.40 Lepo je biti sosed, 3/15 15.35 Dedinja Vendavala, 1/28 16.30 24UR popoldne 16.55 Moč in strast, 1/22 17.55 Ukradena preteklost, 1/59 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Moja boš, 2/81, 82 21.40 24UR zvečer 22.10 Slepa pega, 1/8 23.00 Zakon in red: Enota za posebne primere, 14/20 23.50 Princ podzemlja, 2/29, 30 01.15 24UR zvečer 01.45 Zvoki noči 08.25 08.55 09.00 09.05 09.45 10.20 10.35 10.50 11.50 12.15 15.00 15.25 15.30 16.10 16.15 16.40 17.20 17.40 18.00 18.25 18.30 18.35 18.55 19.00 19.25 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 22.45 23.15 23.40 23.45 © Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Videospot dneva Miš maš, Spoznajmo čutila Čas za nas, tabornike! Ustvarjalne iskrice Napovedujemo Pop Corn Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu Nanovo, Imate težave s profesorji? Videospot dneva Kuhinjica Mojca in medvedek Jaka In prišel je ..., gled. predstava Ustvarjalne iskrice Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice 2589. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Napovedujemo Dnevi osamosvajanja Slovenije danes, pogovor Regionalne novice 3 Naj viža: ans. Vikend, Trio Šubic Kuninjica, izobraževalna oddaja Kmetijski razgledi Lestvica zabavnih in narodnozab. Videospotdneva Videostrani, obvestila Otroški kanal Dinko pod krinko, ris. Biba se giba, ris. Mala kraljična, ris. Oblakov kruhek, ris. Mulčki, ris. Iz po_potne torbe: Pospravljanje Ribič Pepe, odd. za otroke Danes dol, jutri gor, slov. nan. Slastna kuhinja: Andaluzijski gazpaco in prigrizki O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Miha Šalehar Svetovni popotnik: Sveta dežela: Jeruzalem in Zahodni breg Jan Plestenjak s Simfoniki, koncert iz Križank Umor, je napisala (II.), am. nan. Evropska prvenstva 2018: plavanje, prenos iz Glasgowa Infodrom, poletje 2018, inf. odd. za otroke in mlade Koncert ansambla Nemir, 1. del Zvezdana: Zalalala Umor, je napisala (II.), am. nan. Evropska prvenstva 2018: dnevni pregled Sen znala jes, koncert Rudija Bučarja Videotrak Nogomet - SP 2018: Urugvaj : Portugalska, osmina finala, posnetek iz Sočija Zabavni kanal, videotrak pop 06.00 24UR 07.00 OTO čira čara 07.01 Poko, ris. 07.25 Robocar Poli, ris. 07.45 Super krila, ris. 08.00 Divja brata Kratt, ris. 08.25 Amika, 1/19 08.40 TV prodaja 08.55 Jaz sem Luna, 1/69 09.50 TV prodaja 10.20 Jaz sem Luna, 1/70 11.15 TV prodaja 11.30 Moč in strast, 1/22 12.25 TV prodaja 12.40 Ukradena preteklost, 1/59 13.40 Usodno vino, 3/29 14.40 Lepo je biti sosed, 4/1 15.35 Dedinja Vendavala, 1/29 16.30 24UR popoldne 16.55 Moč in strast, 1/23 17.55 Ukradena preteklost, 1/60 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Po vseh teh letih, kan. film 21.45 24UR zvečer 22.15 Eurojackpot 22.20 Dekle z vlaka, am. film 0.15 Stavka za božič, am. film 01.50 24UR zvečer 02.20 Zvoki noči 06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.15 08.40 09.50 10.20 10.45 11.30 12.15 13.20 15.35 16.40 19.45 20.00 21.20 22.00 22.50 23.20 01.35 02.40 04.25 © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Mojca in medvedek Jaka, Lov na skriti zaklad 10.45 In prišel je ., gledališka predstava Vrtca Velenje 11.05 Ustvarjalne iskrice 11.35 Naj viža: ans. Vikend, Trio Šubic 12.40 Lestvica zabavnih in narodnozab. 13.05 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Dobro jutro, ponovitev 16.30 Miš maš, Kajenje je out 17.10 Ustvarjalne iskrice 17.35 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Regionalne novice 18.35 Skrbimo za zdravje: Nalezljive bolezni in cepljenja 19.35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 19.55 Napovedujemo 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 3 21.05 2. Revija zmagovalcev narodnozabavne glasbe v Vinski Gori 2018, 1. del 22.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.45 Pop Corn, Mambo Kings, Samuel Lucas 23.45 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.10 Videospot dneva 00.15 Videostrani, obvestila 05.55 Odmevi 06.25 Poletna scena 07.00 ZSrečo kuha Cmok: Tista o Cmokovem zajtrku 07.15 Telebajski, lutkovna nan. 07.35 Kljukec s strehe, ris. 08.00 Studio kriškraš: Strahulja 08.20 Ribič Pepe, odd. za otroke 08.45 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 08.55 Firbcologi, odd. za otroke 09.20 Male sive celice: OŠ Zreče in OŠ Rudolfa Maistra Šentilj, kviz 10.05 Infodrom, poletje 2018, inf. odd. za otroke in mlade 10.20 Čist zares: Promocija izdelka, mladinska dok. ser. 10.55 Z Mišo...: Ciril Horjak 11.55 Tednik 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 13.50 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.25 Se zgodi, slov. nan. 15.00 Ambienti 15.35 Profil: Barbara Riman 16.10 Prvinska preizkušnja, britanska dok. ser. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Kulturni vrhovi: Sveta Trojica nad Vrhniko, dok. odd. 17.45 Popolna družina, hum. nan. 18.00 Pregreha brez greha, kuharska odd. 18.30 Ozare 18.35 Kalimero, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.05 Pariz lahko počaka, am. film 21.35 Poročila, šport, vreme 22.00 Poletna scena 22.15 Iz pozabe (II.), brit. nad. 23.10 Strasti, TV-nad. 23.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.15 Dnevnik, utrip, šport, vreme 01.10 Info-kanal TV SLO T 06.30 10 domačih 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.15 Danes dol, jutri gor, slov. nan. 09.40 Slastna kuhinja: Andaluzijski gazpaco in prigrizki 10.10 Čarokuhinja pri atu: Tajska 10.25 Bleščica, odd. o modi 10.55 Zgodbe izza obrazov: Helena Žigon 11.45 Avtomobilnost 12.25 Evropska prvenstva 2018: veslanje, prenos iz Glasgowa 14.30 Tihotapci identitete, dok. film 15.40 Umor, je napisala (II.), am. nan. 17.00 Evropska prvenstva 2018: plavanje, prenos iz Glasgowa 20.00 Rokovske simfonije Davida Garretta, koncert 22.20 Televizijski klub: Digitalna dieta 23.15 Evropska prvenstva 2018: dnevni pregled 23.40 Umor, je napisala (II.), am. nan. 00.35 Ukane po kanadsko, razv. odd. 01.20 Videotrak 02.20 Nogomet - SP 2018: Španija : Rusija, osmina finala, posnetek iz Moskve 04.55 Zabavni kanal, videotrak 06.40 Poletna scena 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Vrtni palček Primož, ris. 07.20 Gozdna druščina, ris. 07.30 Profesor Baltazar, ris. 07.40 Manja, ris. 07.50 Svet živali, ris. 07.55 Oblakov kruhek, ris. 08.00 Mala kraljična, ris. 08.10 Žvenkci, ris. 08.25 Lili in Čarni zaliv, ris. 08.30 Kalimero, ris. 08.40 Mili in Moli, ris. 08.55 Vse o Rozi, ris. 09.05 Bacek Jon, ris. 09.15 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 09.25 Nabriti detektivi, nemška nan. 10.00 Nedeljska maša, prenos iz župnije Črna na Koroškem 10.55 Komorni godalni orkester Akademije za glasbo (B. Ipavec) 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha: 24. pomladansko romanje, Avstrija in Madžarska 12.00 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 Koncert ansambla Nemir, 1. del 15.00 Tožilčeva priča, am. film 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Zackovo čarovniško popotovanje: Nova Mehika 17.45 Vina sveta, razv. kulturna odd. 18.40 Bacek Jon, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 20.00 Maksimilijan in Marija - igra moči in ljubezni, avst.-nem. nad. 20.50 Z Mišo...: Zlatko Zahovic 21.35 Poročila, šport, vreme 22.05 Konfucij, igrano-dok. film 23.35 Strasti, TV-nad. 00.10 Za lahko noč: Navdih klasike: Harfistka Anja Gaberc 00.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.40 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 01.35 Info-kanal TV SLO T 07.00 Duhovni utrip: OŠ Lava - zidamo prihodnost 07.15 Glasbena matineja 07.15 38. festival tamburašev in mandolinistov Slovenije 07.25 Glasba Antonija Vivaldija: Orchestra Barocca di Bologna, zbor Viva Brežice 08.10 Danes dol, jutri gor, slov. nan. 09.20 Ukane po kanadsko, razv. odd. 10.30 Hišica v preriji - blagoslovljeni naj bodo vsi otroci, am. film 12.10 Evropska prvenstva 2018: veslanje, prenos iz Glasgowa 14.25 Evropska prvenstva 2018: kolesarstvo - cestna preizkušnja (Ž), prenos iz Glasgowa 17.15 Nogomet - državno prvenstvo: Aluminij : Maribor, 03. kolo, prenos iz Kidričevega 19.40 Evropska prvenstva 2018: plavanje, prenos iz Glasgowa 20.50 Žrebanje Lota 21.00 Odbojka na mivki - turnir svetovne serije, pre. iz Ljubljane 23.00 Evropska prvenstva 2018: dnevni pregled 23.25 Zackovo čarovniško popotovanje 23.50 Beli zajec, TV-igra AGRFT 00.35 Videotrak 01.35 Nogomet - SP 2018: Hrvaška : Danska, osmina finala, posnetek iz Nižnega Novgoroda 04.10 Zabavni kanal, videotrak 06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.45 07.55 08.20 08.45 09.05 09.25 09.50 11.55 14.40 15.40 15.55 17.40 18.55 18.58 20.00 22.00 23.40 01.30 pop pop 24UR OTO čira čara Kaja, ris. Viking Viki, ris. Poko, ris. Mala miška Mia, ris. Peter Pan, ris. Kraljevska akademija, ris. Skrivnostni ranč, ris. Čudežna ura Yo Kai, ris. Ninja želve, ris. Jaz sem Luna, 1/71-72 arg. nan. Znan obraz ima svoj glas Ljubezen po domače Avto karaoke Po vseh teh letih, kanadski film Hipnoza: Dobra zabava 24UR vreme 24UR Lepotica pod krinko, am. film Je ali ni?, am. film Joe proti vulkanu, am. film Zvoki noči 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Mojca in medved Jaka 09.40 Miš maš, Kajenje je out 10.20 Napovedujemo 10.25 Vila malina, gled. predstava Vrtca Velenje 10.55 Ustvarjalne iskrice 11.10 Koncert ans. ŠTRK, pon. 12.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.50 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Popotniške razglednice: Grčija 16.30 Pikin studio 2017/5 17.05 Nanovo, Imate težave s profesorji? 17.45 Videostrani, obvestila 18.30 Napovedujemo 18.35 Festival Vurberk 2016, posn. 1. 19.50 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna 20.20 Jutranji pogovori 21.20 Koncert Big banda orkestra Slovenske vojske, gost Vlatko Stefanovski 23.15 Videospot dneva 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.45 Videostrani, obvestila 06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.45 07.55 08.20 08.45 09.05 09.25 09.55 11.55 14.35 15.50 16.05 17.50 18.55 18.58 20.00 21.50 00.05 01.45 08.25 08.55 09.00 09.40 10.25 10.40 10.45 11.05 11.10 12.10 13.55 14.45 15.10 16.00 16.05 16.30 16.50 17.30 17.50 18.25 18.30 19.30 19.55 20.00 21.15 21.20 22.20 23.20 23.45 24UR OTO čira čara Kaja, ris. Viking Viki, ris. Poko, ris. Mala miška Mia, ris. Peter Pan, ris. Kraljevska akademija, ris. Skrivnostni ranč, ris. Čudežna ura Yo Kai, ris. Ninja želve, ris. Jaz sem Luna, 1/73-74, arg. nan. Znan obraz ima svoj glas Ljubezen po domače Avto karaoke Je ali ni?, ameriški film Delovna akcija 24UR vreme 24UR Načrtovalka porok, am.film Mati in hči, ameriški film Nimaš pojma, ameriški film Zvoki noči © Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu Mojca in medvedek Jaka Miš maš, Darilo iz gline Ustvarjalne iskrice Napovedujemo 2589. VTVmagazin Kultura, informativna oddaja Mladi in ranjena samopodoba, pogovor z dr. Lucijo Čevnik Koncert Big banda orkestra Slovenske vojske, gost Vlatko Stefanovski Kuhinjica, izob. oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Napovedujemo Lestvica zabavnih in narodnozab. In prišel je., gledališka predstava Vrtca velenje Nanovo, Kaj je MEPI? Ustvarjalne iskrice Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Grčija Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu Naj viža ans. Vikend, Trio Šubic Napovedujemo Pop Corn, Mambo Kings, Samuel Lucas Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila 06.10 Utrip 06.25 Zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.30 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd. 11.05 Vem!, kviz 11.50 10 domačih 12.30 Zlata dekleta (V.), am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Modna hiša Velvet (III.), šp. nad. 15.00 Dober dan, Koroška 15.35 Z glasbo in s plesom: Glasba skozi čas: Romantika, dok. ser. 16.30 Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Osvežilna fronta: Kletvice 17.55 Novice 18.00 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 18.10 Lili in Čarni zaliv, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 20.00 Tednik 20.55 Peš ob Nilu, potopisna ser. 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.05 Strasti, TV-nad. 23.40 Glasbeni večer 23.40 Letni časi - Poletje, Mate Bekavac in godalni orkester (P. I. Čajkovski) 23.45 Fire & Ice: Vlatko Stefanovski, Vasko Atanasovski in Komorni godalni orkester Slovenske filhar. 00.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.05 Dnevnik, kronika, šport, vreme 02.00 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Dinko pod krinko, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.30 Mala kraljična, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.50 Mulčki, ris. 07.55 Bisergora: Za bolezen je zdravilo 08.10 Firbcologi, odd. za otroke 08.35 Danes dol, jutri gor, slov. nan. 09.15 Moji, tvoji, najini, družinska nad. 09.40 Slovenski vodni krog: Rak, dok. nan. 10.25 Svetovni popotnik: Sveta dežela 11.10 Dragonja - skrivnostna reka, dok. film 12.15 Sočutje za prihodnost - 150 let Rdečega križa na Slovenskem, dok. odd. 13.20 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor 14.25 Televizijski klub: Digitalna dieta 15.25 Umor, je napisala (II.), am. nan. 16.20 Avtomobilnost 17.00 Evropska prvenstva 2018: plavanje, prenos iz Glasgowa 20.00 Svetovni popotnik: Sveta dežela 20.50 Oproščen (II.), nor. nad. 21.40 Umor, je napisala (II.), am. nan. 22.35 Evropska prvenstva 2018: dnevni pregled 23.05 Pozabljeni Slovenci: Friedriger&Czeike, dok. film 23.55 Nogomet - državno prvenstvo: Aluminij : Maribor, 3. kolo, posnetek iz Kidričevega 02.15 Videotrak, zabavni kanal 05.55 Odmevi 06.25 Poletna scena 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.20 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd. 10.50 Vem!, kviz 11.40 Obzorja duha: 24. pomladansko romanje, Avstrija in Madžarska 12.30 Zlata dekleta (V.), am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Modna hiša Velvet (III.), špan. nad. 15.00 Potepanja: Bratislava in Satoraljaujhely, odd. TV Lendava 15.30 Studio kriškraš: Strahulja 15.55 City folk - Obrazi mest: Daka 16.30 Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Zdravje Slovencev: Biološka zdravila, dok. odd. 17.55 Novice 18.00 Eko utrinki: Vetrnica pod Nanosom 18.05 Žvenkci, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Inšpektor Banks (V.), brit. nad. 20.50 Foto/Photo Joco Žnidaršič; Neznosna lahkost fotografiranja, dok. odd. 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.05 Pričevalci: Jože Košorok, dok. odd. 01.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.05 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 03.00 Info-kanal 05.55 Odmevi 06.25 Poletna scena 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.30 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd. 11.05 Vem!, kviz 11.55 Slastna kuhinja: Brancin z avokadovo omako 12.25 Zlata dekleta (V.), am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Modna hiša Velvet (III.), špan. nad. 15.00 Pod drobnogledom: Hidroelektrarne na Muri?, odd. TV Lendava 15.35 Male sive celice: OŠ Zreče in OŠ Rudolfa Maistra Šentilj, kviz 16.30 Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Odmev davnine: Baba, izob. odd. 17.55 Novice 18.00 Utrinek - zg Iračani na Finskem 18.05 Trobka in Skok, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.05 Film tedna: Čas sprememb, it. film 21.30 Stopnice, kratki igrani film 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Poletna scena 23.10 Strasti, TV-nad. 23.45 Odmev davnine: Baba, izob. odd. 00.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.35 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 01.35 Info-kanal TV SLO T TV SLO P 06.30 Otroški kanal 07.00 Dinko pod krinko, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.30 Mala kraljična, ris. 07.40 Vse o Rozi, ris. 07.50 Mulčki, ris. 08.00 Srečo kuha Cmok: Tista o Cmokovem zajtrku 08.15 Martina in ptičje strašilo: Poskus 08.20 Vodja, kratki dok. film 08.40 Moji, tvoji, najini, družinska nad. 09.45 Dobro jutro, poletni izbor 12.00 Slovenski vodni krog: Koritnica, dok. nan. 12.40 Alpe-Donava-Jadran: Srednjeveška poroka v Landshutu 13.20 13. festival »Sredi zvezd 2016«, Žalec, posnetek koncerta 15.30 Sam svoj; Jože Babič, 1., dok. film 16.25 Umor, je napisala (II.), am. nan. 17.25 Evropska prvenstva 2018: plavanje, prenos iz Glasgowa 19.00 Evropska prvenstva 2018: atletika, prenos iz Berlina 21.55 Obramba in zaščita, kopr. film 23.20 Evropska prvenstva 2018: dnevni pregled 23.50 Peš ob Nilu, potopisna ser., 2/4 00.40 Videotrak 01.40 Evropska prvenstva 2018: atletika, prenos iz Berlina 03.50 Zabavni kanal, videotrak pop pop 06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.25 08.35 08.50 09.50 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.45 14.45 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.40 22.10 23.00 23.55 01.20 01.50 24UR OTO čira čara Poko, ris. Robocar Poli, ris. Mašine strašljivke, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Mala miška Mia, ris. Divja brata Kratt, ris. Amika, 1/20, belgijska nan. TV prodaja Jaz sem Luna, 1/75, arg. nan. TV prodaja Jaz sem Luna, 1/76, arg. nan. TV prodaja Moč in strast, 1/23, meh. nan. TV prodaja Ukradena preteklost, 1/60, nan. Usodno vino, 3/30, slov. nan. Lepo je biti sosed, 4/2, slov. nan. Dedinja Vendavala, 1/30, nan. 24UR popoldne Moč in strast, 1/24, meh. nan. Ukradena preteklost, 1/61, nan. 24UR vreme 24UR Moja boš, 2/83-84, tur. nan. 24UR zvečer Slepa pega, 1/9, am. nan. Zakon in red: Enota za posebne primere, 14/21, am. nan. Princ podzemlja, 2/31-32, nan. 24UR zvečer Zvoki noči 06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.25 08.35 08.50 09.50 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.45 14.45 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.40 22.10 23.00 23.55 01.15 01.45 24UR OTO čira čara Poko, ris. Robocar Poli, ris. Mašine strašljivke, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Mala miška Mia, ris. Divja brata Kratt, ris. Amika, 1/21, belg. nan. TV prodaja Jaz sem Luna, 1/77, arg. nan. TV prodaja Jaz sem Luna, 1/78, arg. nan. TV prodaja Moč in strast, 1/24, meh. nan. TV prodaja Ukradena preteklost, 1/61, nan. Usodno vino, 3/31, slov. nan. Lepo je biti sosed, 4/3, slov. nan. Dedinja Vendavala, 1/31, nan. 24UR popoldne Moč in strast, 1/25, meh. nan. Ukradena preteklost, 1/62, nan. 24UR vreme 24UR Moja boš, 2/85-86, tur. nan. 24UR zvečer Slepa pega, 1/10, am. nan. Zakon in red: Enota za posebne primere, 14/22, am. nan. Princ podzemlja, 2/33-34, nan. 24UR zvečer Zvoki noči © © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Miš maš, Vse o silah 10.50 Ustvarjalne iskrice 11.10 2. Revija zmagovalcev narodnozabavne glasbe v Vinski Gori 2018 12.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.50 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Iz oddaje Dobro jutro 16.30 Krava na mesecu, gledališka predstava Vrtca Velenje 16.55 Ustvarjalne iskrice 17.15 Žogarija (2), Koper 17.40 Videospot dneva 17.45 Videostrani, obvestila 18.30 Regionalne novice 18.35 Kuhinjica, izob. oddaja 19.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 19.50 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 21.05 Slikarski urok Majde Kurnik 22.05 Kuhinjica, izob. oddaja 22.30 Štirje letni časi z ans. Biseri, posnetek 2. dela koncerta 23.40 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Videospot dneva 09.05 Krava na mesecu, gled. predstava Vrtca Velenje 09.30 Žogarija (2), Koper 10.00 Ustvarjalne iskrice 10.20 Napovedujemo 10.25 In prišel je ., gledališka predstava Vrtca Velenje 10.45 Štirje letni časi z ans. Biseri, posn. 12.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.25 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Miš maš, Darilo iz gline 16.15 Kuhinjica, izob. oddaja 16.40 Nanovo, Šola in šport 17.20 Ustvarjalne iskrice 17.35 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Slikarski urok Majde Kurnik 19.30 Videospot dneva 19.35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice: Camino 21.00 2590. VTV magazin 21.20 Kultura, informativna oddaja 21.25 Napovedujemo 21.30 Kuhinjica, izob. oddaja 21.55 12. Festival medn. tolkalnih skupin Bumfest 2018 23.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila 06.30 Otroški kanal 07.00 Dinko pod krinko, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.30 Mala kraljična, ris. 07.40 Vse o Rozi, ris. 07.50 Mulčki, ris. 08.00 Vesela hišica: Polž 08.15 Studio kriškraš: Strahulja 08.35 Kaj je tam?, kratki igrani film 09.05 Moji, tvoji, najini, družinska nad. 10.15 Dobro jutro, poletni izbor 12.40 10 domačih 13.25 Zgodbe izza obrazov: Robert Friškovec 14.10 Vlado Kreslin - Moji dnevi, koncert 16.45 Ambienti 17.25 Evropska prvenstva 2018: plavanje, prenos iz Glasgowa 19.00 Evropska prvenstva 2018: atletika, prenos iz Berlina 21.50 Žrebanje Lota 22.00 Prevara (II.), am. nad. 23.00 Umor, je napisala (II.), am. nan. 23.50 Evropska prvenstva 2018: dnevni pregled 00.15 Videotrak 01.20 Šport 03.50 Zabavni kanal, videotrak pop 24UR OTO čira čara Poko, ris. Robocar Poli, ris. Mašine strašljivke, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Mala miška Mia, ris. Divja brata Kratt, ris. Amika, 1/22, belgijska nan. TV prodaja Jaz sem Luna, 1/80, arg. nan. TV prodaja Jaz sem Luna, 1/79, arg. nan. TV prodaja Moč in strast, 1/25, meh. nan. TV prodaja Ukradena preteklost 1/62, tur. nan. Usodno vino, 3/32, slov. nan. Lepo je biti sosed, 4/4, slov. nan. Dedinja Vendavala, 1/32, meh. nan. 24UR popoldne Moč in strast, 1/26, meh. nan. Ukradena preteklost, 1/63, tur. nan. 24UR vreme 24UR Moja boš, 2/87-88, tur. nan. 24UR zvečer Slepa pega, 1/11, am. nan. Zakon in red: Enota za posebne primere, 14/23, am. nan. Princ podzemlja, 2/35, špan. nan. Princ podzemlja, 2/36, špan. nan. 24UR zvečer Zvoki noči 06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.40 07.45 07.55 08.20 08.30 08.45 09.45 10.15 11.15 11.30 12.25 12.40 13.45 14.45 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.40 22.10 23.00 23.55 00.35 01.20 01.50 © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Nanovo, Šola in šport 10.45 Ustvarjalne iskrice 11.00 2590. VTV magazin 11.20 Kultura, inf. oddaja 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.50 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Dobro jutro, ponovitev 16.30 Miš maš, S čaji nad bolezni 17.10 Čas za nas, tabornike! 17.55 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Regionalne novice 18.35 Popotniške razglednice: Camino 19.35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 19.55 Napovedujemo 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop Corn, Brigita Šuler, Matjaž Ograjenšek, Outsider 22.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.30 Skrbimo za zdravje: Priprava na porod in babištvo 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila Naš čas, 2. 8. 2018, barve: CM K, stran 3 2. avgusta 2018 PRIREDITVE '"'WAS 17 KNJIŽNI kotiček kdaj • kje • kaj Antonius Marcus Aurelius: Dnevnik cesarja Marka Avrelija od - Odrasli / 1 - Filozofija Rimski cesar Mark Avrelij (121-180 p. Kr.) je v svojih zapiskih v grškem izvirniku Ta eis heauton utiral pot k samemu sebi in prodrl globlje od svojih predhodnikov, ki so sledili besedam Spoznavaj samega sebe na pročelju Delfskega preročišča. Navezoval se je na bogato dediščino grške nravstvene filozofije od Heraklita do različnih sokratskih šol, najbolj zavezal pa se je stoicizmu. V svojstvenem stoiškem izrazu - filozofiji, ki je ni snoval iz knjig, temveč iz življenja samega, je ohranil asketsko strogost do sebe, strogost do drugih pa je opustil in jo nadomestil z vse razumevajočo človeško dobroto. V zdajšnjih turbulentnih časih vsesplošnega banaliziranja življenja na vseh ravneh - antiintelektualizma, populizma in narcisizma svetovnih voditeljev, poblaznelega potrošništva in hlastanja za šarlatanskimi priročniki za osebno rast - je stoiška etika Marka Avrelija aktualnejša in zdravilnejša kot kadarkoli prej: «Bodi kakor pečina, ob kateri se večno razbijajo valovi: sama stoji trdno, okoli nje pa se polega kipenje voda.« (Mark Avrelij IV 49). Še posebej srdito so ga napadale feministke, ki so ga proglasile za okrutnega izdajalca in pošast, njo pa za krhko mučenico. Hughes se na napade ni odzval, vpogled v njuno skupno življenje pa je odstrl tik pred svojo smrtjo leta 1998 skozi pesniško zbirko Pesmi za rojstni dan. Palmenova je s svojevrstno apologijo oblatenega pesnika mojstrsko osvetlila njegovo ljubezen do žene in nemoč pri spopadih z njenimi divjimi notranjimi demoni in nenehnimi depresijami: »Mislil sem, da sem zaslutil mračne sile svoje bele boginje, svoje sramežljive muze, ter da jo pred zlom lahko zaščitim, v resnici pa sem takrat stal iz oči v oči z lastnimi demoni v podobi ženske«. Connie Palmen: Ti si rekel od - Odrasli / 821-312.6 -Biografski romani Nizozemska pisateljica in filozofinja Connie Palmen je dala glas enemu največjih angleških sodobnih pesnikov Tedu Hughesu, ki v liričnem monologu pripoveduje o svojem življenju z ameriško pesnico Sylvio Plath. Na temelju temeljitega raziskovalnega dela njunih literarnih opusov in drugih dokumentov je razkrila njegovo plat strastne uničujoče ljubezni; skupna pot slovitih literatov se je namreč že leta 1963 končala z njenim samomorom, za kar je javnost okrivila Hughesa. Smeh in solze na Janovem koncertu pri Alenki na domu VELENJE Četrtek, 2. avgust 8.00 Velenjski grad Dnevni tabor na Velenjskem gradu - Afrika 17.00 Velenjska plaža Ustvarjalno druženje na plaži 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Srečanje članov Gobarskega društva Marauh Velenje 19.00 Galerija Velenje Somehing about views/Nekaj o pogledih, odprtje slikarske razstave BarbareJurkovšek 19.30 Atrij Galerije Velenje Bordo (HRV), glasbeni projekt Martina Žunca - koncert Sobota, 4. avgust 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje s 10.30 18.00 21.1 spremljevalnim programom Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: Bonton za male lumpe Velenjski grad Odprtje razstave Diane Tašner ter koncert Urbana in Katarine Meža Velenjska plaža, Plaža MiaMia Country Night Ponedeljek, 6. avgust 9.00 AZ Ljudska univerza Velenje Počitniške aktivnosti za osnovnošolce v Planetu generacij Pred Domom kulture Velenje Poletni kino Zvezde pod zvezdami: Kapitan fantastični, drama Torek, 7. avgust 10.00-12.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: S čopičem ustvarjamo spomine z DŠL Društvo Novus, Center za družine Harmonija 21.i 10.00 Stresno sodobno starševstvo, predavanje 17.00-19.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: S čopičem ustvarjamo spomine z DŠL 20.30 Atrij Velenjskega gradu Iskrena spoved, komedija - Ena žlahtna štorija Sreda, 8. avgust 10.00 Galerija Velenje Kaligrafija in okraševanje črk, delavnica ŠOŠTANJ Ponedeljek, 6. avgust 18.00-22.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir Lunine mene Hjalmar Söderberg: Resna igra od - Odrasli / 821-311.2 - Družbeni romani Erotika, skozi katero je izraženo prepričanje o nezmožnosti ljubezni, je ključni motiv literarnega opusa švedskega pisatelja, dramatika, pesnika in časnikarja Hjalmara Söderberga (1869-1941). Poleg Strindberga slovi tudi kot najboljši opisovalec Stockholma, kajti njegovi lirično - impresionistični opisi prestolnice so nadvse čarobni. Resna igra je ljubezenski roman, vpet v ozadje zeitgeista tedanjega Stockholma ter skandinavskih kulturnih in političnih razmer. Glavna protagonista Arvid in Lydia nikoli ne prideta zares skupaj: po usodni mladostni zaljubljenosti se ji on odreče, ker si želi svobode in nikakor ne prenese, da bi ga nekdo čakal. Nato se oba ujameta v zakon z drugima, se vnovič srečata in potem skrivaj izživita svojo strast, vse dokler on ves zgrožen ne odkrije, da ni edini ljubimec v njenem življenju. Resna igra navduši tudi s kritičnim subtilnim poudarkom dvojne morale: bralcu se, na eni strani ostro zariše samoumevnost erotičnega svobodnega kolovratenja neodločnega Arvida, na drugi pa zlovešč prizvok oznake fem me fatale, ki se pripiše osvobojeni Lydii po ločitvi od veliko starejšega, uglednega soproga. a Andreja Ažber Dnevni tabor na Velenjskem gradu Velenjski muzealci bodo v četrtek, 2. avgusta, bodo med 8. in 14. uro na Velenjskem gradu pripravili dnevni tabor za osnovnošolce. Počitniški dopoldan bodo udeleženci lahko preživeli na gradu, kjer si bodo ob spremstvu muzealcev ogledali prenovljeno razstavo Afrika, po vzoru raziskovalca Afrike Františka Foita in njegovih grafik izdelali in odtisnili svojo grafiko, se sproščali s tematsko obarvano jogo in se preizkusili v otroških igrah, ki so danes že skoraj pozabljene. Udeležba na dnevnem taboru stane 5,5 evra, v ceno pa so zajete muzejska vstopnina, animacije, delavnice in malica. Vsi, ki bi se želeli udeležiti dnevnega tabora na Velenjskem gradu, se morajo nanj predhodno prijaviti po elektronski pošti na naslov info@muzej-velenje. si ali po telefonu na številko 03 898 26 30. Razstava in koncert V soboto, 4. avgusta, bodo ob 18. uri na Velenjskem gradu od- prli razstavo Diane Tašler ter pripravili koncert Urbana in Katarine Meža. Odprtje prve razstave risb ljubiteljske ustvarjalke Diane Tašler, ki ustvarja pod imenom diArt, bo pospremil koncert mladih kitarista in pevke, brata in sestre. Razstava bo na ogled do 2. septembra 2018. Pri 'Petaču' bo pel klopotec Šmarno ob Paki - Društvo vinogradnikov Šmartno ob Paki vas v soboto, 11. avgusta, vabi na slovesnost in druženje ob posta- KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka HOTEL TRANSILVANIJA 3: VSI NA MORJE! Hotel Transylvania 3: A Monster Vacation Sinhronizirana animirana družinska komedija, 97 minut (ZDA) Režija: Brad Bird Slovenski glasovi: Daniel Bavec, Iva krajnc Bagola, Zala Djurič Ribič, Marjan Bunič, Miha Rodman Petek, 3. 8., ob 19.00 - 3D Sobota, 4. 8., ob 19.00 Nedelja, 5. 8., ob 16.00, 3D - otroška matineja MAMMA MIA! SPET ZAČENJA SE Mamma Mia! Here We Go Again Glasbena romantična komedija, 114 minut (ZDA, VB) Režija: Ol Parker Igrajo: Amanda Seyfried, Meryl Streep, Stellan Skarsgard,Pierce Brosnan, Colin Firth, Julie Walters Petek, 3. 8., ob 21.00 Sobota, 4. 8., ob 21.00 Nedelja, 5. 8., ob 18.00 SKRIVNOSTNO OGLEDALO Looking Glass Triler, 103 minute (ZDA) Režija: Tim Hunter Igrajo: Nicolas Cage, Robin Tunney, Marc Blucas, Ernie Lively, Jacque Gray Petek, 3. 8., ob 20.00 - mala dvorana Sobota, 4. 8., ob 20.00 - mala dvorana Sobota, 4. 8., ob 23.15 Nedelja, 5. 8., ob 19.00 - mala dvorana NEVESTA The Bride Grozljivka, 97 minut (Rusija) Režija: Svyatoslav Podgaevskiy Igrajo: Viktoriya Agalakova, Igor Khripunov,Vyacheslav Chepurchenko, Aleksandra Rebenok Petek, 3. 8., ob 23.15 Nedelja, 5. 8., ob 20.15 KAPITAN FANTASTIČNI Captain Fantastic Komična drama, 118 minut (ZDA) Režija: Matt Ross Igrajo: Viggo Mortensen, George MacKay, 4. avgusta ob 20:18 bo zadnji krajec CITY CENTER Celje Četrtek, 2.8. Biotržnica Petek, 3.8. od 14.00 dalje Kmečka tržnica Nedelja, 5.8. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Deklica in kit Citycentrov karting, kjer se boste lahko zabavali, tekmovali in preizkušali v spretnostni vožnji z gokardom: torek - petek: 14:00 - 21:00, sobota: 10:00 -21:00, nedelja: 10:00 - 20:00. V primeru dežja je zaprto. Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra. vitvi klopotca pri 'Petraču' (Fa-nika in Danilo Pokleka) v Gav-cah. Slovesnost se bo začela ob 17. uri. Prisluhnili boste pesmi, ki jo bo klopotec zapel in simbolično pozdravili jesen ter prihajajočo trgatev. a mkp Frank Langella, Steve Zahn, Sami Isler, Annalise Basso Ponedeljek, 6. 8., ob 21.00 Zvezde pod zvezdami na ploščadi ob Domu kulture Velenje (v primeru slabega vremena v mali dvorani Kina Velenje) Naslednji vikend, od 10. 8. do 13. 8., napovedujemo: glasbeno romantično komedijo MAMMA MIA! SPET ZAČENJA SE, animirano družinsko komedijo HOTEL TRANSILVANIJA 3: VSI NA MORJE 2D in 3D, biografski glasbeni dokumentarec WHITNEY, komedijo VSE ZA MEDVEDKA, kriminalko, triler TERMINAL, animirano pustolovščino DVIGNI SIDRO, in v ponedeljek, 13. 8., ob 21.00 v Zvezdah pod zvezdami na ploščadi ob domu kulture Velenje, psihološki triler OBUPANA. Jan je v Alenkin dom prinesel veliko smeha in tudi nekaj solz Jan Plestenjak je v Alenkin dom prinesel smeh in solze sreče. Alenka iz Celja je bila namreč srečna izžrebanka v nagradni igri Citycen-tra Celje »Janov koncert pri vas doma«. V intimnem vzdušju so Alenka in njena družina ter prijatelji na akustičnem koncertu doživljali nepozabne trenutke. Čustveno razpoloženje se je stopnjevalo vse od Janovega prihoda pred stanovanjski blok in doseglo svoj vrhunec, ko so Alenki ob pesmi »En poljub« tekle solze sreče. KONCENTRACIJE OZONA V tednu od 23. do 29. julija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3 -__ rra i« 14 id 1 n' ■ - j im m H «] k • = 1 1 1 ' Tj £]JmI K** dl» Jul [ZDirjui IZZfajui r "1 ¡S.Jul -ofniortkii vndnnst-iliimni vndnml ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 23. do 29. julija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 m2ikro-g SO2/m3 zraka dü^ii lijill !. ]is*u nw ujm — hkfii Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 18 18 OBVEŠČEVALEC 2. avgusta 2018 Nagradna križanka Športni park Jezero Športne aktivnosti na Jezeru odbojka na mivki mini golf košarka mali nogomet Popust velja med 8h in 16h Praga 1948 Mineva sedemdeset let, odkar smo se peljali na Vsesokolski zlet v Prago. Bil sem edini udeleženec iz Velenja, sicer pa celjski gimnazijec. Prej smo izbrani telovadci iz večjih slovenskih središč cel mesec vadili skupaj na ljubljanski zelenici, da smo vaje za nastop izpilili tako rekoč do popolnosti. Oblekli so nas v uniforme iz kvalitetnega oficirskega blaga in obuli v spodobne čevlje. Sivi suknjič sem nosil, še ko sem bil že študent in mnogi so mi ga zavidali. Ponoči je vozil vlak iz Slovenije z okoli štiristo potniki (prihajajočih Jugoslovanov je bilo preko štiri tisoč) skozi Madžarsko in proti jutru, ko smo obstali na neki postaji, so se na vlak povzpeli policisti in osebe v ci-vilu ter vpili na ves glas: »Tito fuč, Tito fuč«. Drugega nismo razumeli, smo pa dojeli, da se je zgodilo nekaj nenavadnega in bili v veliki negotovosti. Jugoslavijo, ki je bila v tesnem objemu s Sovjetsko zvezo, so izključili iz komunistične povezave vzhodnoevropskih držav. Zgodil se je tako imeno- vani informbiro, krivdo pa so naprtili jugoslovanskemu predsedniku Titu, ki naj bi postal Moskvi neposlušen in se oziral proti zahodu. V Pragi nas je dočakal hladen sprejem. Uradni predstavniki so bili zelo neprijazni in vsa bratska povezanost je v hipu splahnela. Pražani pa so nas na vsakem koraku navdušeno Gottwalda, ki je zamenjal priljubljenega Beneša, Čehi niso marali, kar so izražali na različne načine. Tako so vsi češki sokoli po tihem dogovoru, ko so korakali mimo častne tribune, namesto da bi s pogledom pozdravili Gottwalda, gledali vstran, samo vodja na čelu ni tvegal. Mi smo se seveda ravnali po protokolu, da ne bi prišlo do incidenta. S prostimi vajami smo nastopili na ogromnem stadionu, ki je služil prav za množične na- pozdravljali, nam segali v roke in pogosto skandirali: »Tito-Be-neš, Tito-Beneš«, čeprav so bili malo razočarani, ker nismo prišli v sokolski opremi. Komunističnega predsednika stope, in poželi velik aplavz. Zvočniki so bili vgrajeni v tla. Moja oznaka je bila točno na zvočnikovih rešetkah, tako mi je glasba po nastopu še dolgo zvenela v ušesih in so jo končno Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50 Prodajni salon in servis: Podkraj pri Velenju 14, Velenje Info: 041/ 622 519 Mobilni servis: 041 622 519 Delovni čas: vsak dan 8.00-22.00 ure REZERVACIJE 041 500 380 Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Športni park Jezero«, najkasneje do ponedeljka 13. avgusta. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. pregnali gledalci z dolgotrajnim ploskanjem. Ko smo se pri Subotici vrnili v domovino, so nas obkrožili vojaki z naperjenim orožjem. Jugoslavija je bila v veliki nevarnosti, da vanjo vdre tuja vojska in odstrani vodstvo, ki ni bilo po volji Stalinovi Sovjetski zvezi, zato so bili uvedeni vsestranski varnostni ukrepi. Na Češkem sem kupil za tisti čas dragoceni torpedo za odsluženo kolo, ki sem ga odkril na podstrešju pri starem očetu v Podsredi. Carinik in policist sta ga nekaj časa natančno ogledovala, in ko sta se prepričala, da ni morda kakšno eksplozivno telo, sta velikodušno dovolila uvoz. Šprikle sem dobil v Celju v Slovenija športu in manjkajoči torpedo sam vgradil, na kar sem bil zelo ponosen. »Puch« je menda zagledal luč sveta kmalu po prvi svetovni vojni, zato je vzbujal nemalo pozornosti. Ker je bilo ogrodje, najbrž po hujšem padcu, močno zamaknjeno, sem lahko stal z malo vaje na mestu z nogami na pedalih. Na ta način sem dobil veliko stav, ki sem jih spremenil v pijačo za žejne prijatelje. a Bojan Glavač SERVIS in PRODAJA žage • elektro agregati kosilnice • prekopalniki puhalniki • visokotlačni čistilci • črpalke ČETRTEK, 2. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 3. avgusta I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 4. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 5. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 6. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 7. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 8. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Ročk šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. 107,8 K S3"'0. Velenje Igra z glasbo Slavka in Vilka Avsenika ob 65-letnici njunega ustvarjanja tepo le bi&miuikaiii Poletno gledališče Studenec pri Domžalah Predstave: 31 «ii3iHKBaa« Informacije in rezervacija vstopnic: 051 61 61 51 - 051 61 41 41 - www.studenec.net Naš čas, 2. 8. 2018, barve: CM K, stran 3 2. avgusta 2018 OBVEŠČEVALEC '"'WAS 19 mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA) NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe po vsej državi, predvsem za ljudi zrelih, starejših let, primanjkuje žensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si NEPREMIČNINE PARCELO 2.000 m2, delno stavbno in delno kmetijsko zemljišče v Virštanju prodam. Na parceli je možna gradnja, parcela nudi zasebnost in čudovit razgled. Info: 040 512 380. PRIDELKI JABOLČNIK, domači kis, borovniče-vec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. RAZNO DOMAČE VINO Kraški teran in otroško kolo, malo rabljeno, prodam. Cena ugodna. Gsm: 070 250 817 ŽIVALI NESNICE, rjave, cepljene, tik pred nesnostjo, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 5. 8. 2018, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202 TELIČKO pasme Limuzin, staro 10 dni, prodam. Gsm: 064 110 515 DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898 18 80. ZOBOZDRAVNIKI 4. 8. do 5. 8. 2018, Para Kamcheva, dr. dent. med. (V dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje, od 8. do 12. ure) VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d. o. o., tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031 688 600. Delovni čas ambulante Velenje, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00 Nagrajenci nagradne križanke »Modro vino«, objavljene v tedniku Naš čas, 19. julija 2018 so: • Jožica Dolinar, Cesta IV/9, 3320 Velenje • Osojnik Ajda, Sončni grič 18, 3320 Velenje • Peter Krepel, Linhartova 13, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrado dvignejo oz. koristijo v restavraciji »Mia Bianca«. Obvestila za prevzem nagrade prejmejo nagrajenci po pošti. Rešitev križanke: Modro vino. VI - • PE ENERGETIKA • PE KOMUNALA • POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST • REKLAMACIJE • MODRE CONE ■5? >m i Dežurna ^ ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA ' r ^ www.kp-velenje.si tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223 Prodaja, hiša, samostojna: GAVCE, 159 m2, zgrajena l. 1985, 1.250 m2 zemljišča, EI v izdelavi, 100.000 € Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, CENTER, 87,98 m2, zgrajeno l. 1959, 3/4 nad., EI v izdelavi, 77.000 € vec na ■ ■ i ■ ■ ■ ■ www.habit.si GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje POROKE: FRANKULOVIC VITOMIR, Ravne na Koroškem, Čečovje 30 in GAVRIC ALEKSANDRA, Velenje, Stanteto-va ulica 7 URŠEJ TOMAŽ, Velenje, Bevče 46B in KUHAR MAJA, Velenje, Bevče 46B VERZELAK MEDARD, Šmartno ob Paki, Veliki Vrh 40 in AHAČIČ DANICA, Šmartno ob Paki, Veliki Vrh 40 SMRTI: JAMNIKAR NEŽA, roj. 1926, Velenje, Tomšičeva cesta 1 PUNGARTNIK KAROL, roj. 1936, Velenje, Ulica Franca Sokliča 3 107,8 MHz POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA 03 896 44 90 i? JK IV > 03 896 44 91 f 24 ur na dan | Zgodilo se je... od 3. do 9. avgusta - 3. avgusta leta se je v Šentjurju pri Celju rodil gledališki ustvarjalec in član Gledališča Velenje Karli Čretnik; - 3. avgusta 1966 se je rodil tudi šaleški pesnik, pisatelj, urednik in publicist Ivo Stropnik, avtor številnih pesniških zbirk in drugih leposlovnih del; - 3. avgusta 1994 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda delovna nesreča v kateri so se težko poškodovali trije delavci, od katerih je eden kasneje umrl; - v mestu Lexington v ameriški zvezni državi Kentucky je 4. avgusta 2001 Katarina Srebotnik osvojila svoj sedmi turnir v posamični konkurenci; - v začetku avgusta leta 1982 so lahko občani začeli v blagovnici ERA-Standard v Velenju za devize kupovati proizvode Gorenja, ki jih za dinarje skorajda ni bilo mogoče kupiti. V Velenje so se zato začele stekati reke ljudi iz celotne bivše Jugoslavije, ki so tako lahko uresničili svoje sanje in kupili zamrzovalno omaro ali zamrzovalno skrinjo; - avgusta leta 1981 je bila na Golteh mladinska delovna akcija, na kateri je brigada Karla Destovnika - Kajuha, ki so jo sestavljali mladi iz Kikinde, Pucareva, Subotice in Velenja, urejala smučišča; - 8. avgusta 1862 je škof Anton Martin Slomšek posvetil večjo cerkev sv. Križa na Sv. Križu nad Belimi Vodami; - 8. avgusta 1943 je bil v Završah v Misliniji rojen tudi nekdanji poslanec Državnega zbora Republike Slovenije in dolgoletni župan Velenja Srečko Meh; kateri je nagrado Zlato sonce osvojila Velenjčanka Natalija Verboten; - Jolanda Čeplak Batagelj je 8. avgusta 2002 osvojila zlato medaljo na 18. evropskem prvenstvu v Muenchnu; - 9. avgusta 1995 je na območju občine Šoštanj že drugič tisto poletje divjalo silovito ne- Sv. Križ (Foto Arhiv Muzeja Velenje) - Okraj Šoštanj so 8. avgusta 1945 razdelili na 42 krajevnih ljudskih odborov, spadal pa je v okrožje Celje. 2. marca 1946 je bil okraj Šoštanj ukinjen ter skupaj z okrajem Gornji Grad preimenovan v Šaleško - savinjski okraj s sedežem v Mozirju, ki je bil razdeljen na 41 krajevnih ljudskih odborov. Predsednik okraja je bil Vlado Miklavc, tajnik pa Rudi Jesenšek; - 8. avgusta 1998 sta Radio Velenje in tednik Kaj v Dravogradu izvedla veliko finale pevske prireditve »Poletnih 13«, na urje. Potoki Velunja, Strmina in Slanica so prestopili bregove in povzročili pravo razdejanje. Nastalo materialno škodo, ki jo je povzročilo neurje, so ocenili na 500 milijonov tolarjev; - avgusta leta 1953 so po načrtih arhitekta Otona Gasparija in inženirja Stanka Bloudka, začeli z udarniškim delom graditi velenjski stadion Ob jezeru. a Damijan Kljajič V SPOMIN Poslovil se je upokojeni novinar Našega časa in Radia Velenje BOGDAN MUGERLE Od njega se bomo poslovili danes, v četrtek, 2. avgusta, ob 17. uri, na Pokopališču Podkraj. Ohranili ga bomo v najlepšem spominu. Sodelavke in sodelavci Le srce in duša ve, kako boli, ko tebe več ni. ZAHVALA Po dolgi in hudi bolezni nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in oti, KAROL PUNGARTNIK 14. 6. 1936 - 25. 7. 2018 Zahvaljujemo se dr. Simoni Špital za dolgoletno zdravljenje, patronažnima sestrama Viti in Tatjani, pihalni godbi Zarja Šoštanj, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Šoštanj Mesto in vsem ostalim, ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Hvala gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči vsi njegovi. \A Komunalno podjetje Velenje Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 20 Počitnice - priložnost za delo in počitek V Mestni občini Velenje 200 prošenj, v občini Šoštanj 80, v občini Šmartno ob Paki pa 9 udeležencev počitniškega dela - Udeleženci čistijo okolico, pomagajo pri izvedbi tradicionalnih taborjenj, delavnic, pomagajo starejšim v domu za varstvo odraslih - Za uro od 3,92 do 4,23 evra Tatjana Podgoršek Šaleška dolina - Zakaj delo med počitnicami? Vprašanje, s katerim se marsikateri mladostnik odzove na pobudo staršev, naj si najde v dveh počitniških mesecih kakšno delo, saj menijo, da so počitnice priložnost, ko lahko združijo prijetno s koristnim, delo in počitek. Za mnoge je, menijo strokovnjaki, počitniško delo prvi stik s trgom dela, ki lahko ublaži morebitni »trdi pristanek« ob prvi resni zaposlitvi. Poleg tega jim zaslužek daje tudi večjo samostojnost in s tem manjšo odvisnost od staršev, ne smemo pa pozabiti niti na vzgojni učinek, saj vemo, kako drugače ravna otrok z 20 evri, če si jih je sam zaslužil. V občini Velenje šestnajstič, v šoštanjski desetič, v šmarški tretjič Počitniško delo v Šaleški dolini organizirajo tudi občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Prvič je projekt Čisto moje Velenje stekel v mestni občini pred 16 leti. Poteka v dveh tedenskih terminih, in sicer od 2. julija do 31. avgusta. Letos so prejeli 200 prošenj mladih, ki se želijo vanj vključiti, trenutno je zasedenih vseh 130 mest za dijake, so sporočili iz službe za odnose z javnostjo. Čeprav zagotavljajo, da ne bodo zavrnili nobene vloge, saj se vsako leto nekaj mladih po odobritvi odloči, da ne bodo opravljali počitniškega dela. Mladi urejajo okolice krajevnih skupnosti, šol, javnih zavodov, pomagajo varovancem Doma za varstvo odraslih Velenje, pri izvedbi tradicionalnih taborjenj in delavnic Medobčinske delo poteka v sedmih terminih, v vsakem je po 10 udeležencev. »Mladi delajo teden dni po 7 ur na dan. Počitnikarjem teče bruto oziroma 3,92 evra neto, vsak dan pa prejmejo tudi malico. Počitniško delo traja pet delovnih dni v tednu po 7 ur. počitniško delo sem se odločil zato, da nekaj dni med počitnicami počnem kaj koristnega, zaradi zaslužka in pridobivanja dodatnih izkušenj. Škoda je le, da traja le teden dni. Z veseljem bi ga podaljšal še za toliko časa.« Žiga Hriberšek: »Tudi letos sem se odločil za opravljanje počitniškega dela, ker rad delam, se družim z vrstniki, pridobivam izkušnje, čistim okolico, urejam Rok Jemec zveze prijateljev mladine Velenje v Sončnem parku. Skrbijo tudi za urejenost velenjske plaže. Vsak posameznik lahko opravi v tednu dni največ 38 ur oziroma dela pet delovnih dni. Za uro dobijo plačanih 5 evrov bruto oziroma 4,23 evra neto. V občini Šoštanj počitniško delo za dijake, študente organizirajo letos desetič. Na občinski upravi so prejeli blizu 80 vlog in vsem bodo ugodili. Tudi tu je seznam del, ki jih izvajajo udeleženci, podoben zgoraj omenjenim aktivnostim: čiščenje pešpoti, parkirišč, peskolovov, obrezovanje grmovnic, barvanje, pomoč pri delu na občinski upravi, v Zavodu za kulturo Šoštanj. Počitniško Žiga Hriberšek delovna doba, urna postavka za opravljeno delo pa znaša 4,73 evra bruto, kar za udeleženca pomeni 3,92 evra neto, strošek občine pa je 6,68 evra na uro,« je povedala Tjaša Rehar, višja svetovalka za odnose z javnostjo na Občini Šoštanj. Projekt Porihtajmo si Šmartno pa so v občini Šmartno ob Paki letos pripravili tretjič. Razpisali so 10 prostih mest za dijake, prejeli so 9 vlog. Dve skupini sta svoje delo že opravili, tretja bo čistila in urejala okolico občinskih objektov, urejala zelenice in opravljala nekatera lažja vzdrževalna dela sredi avgusta. Tudi v tej lokalni skupnosti nagradijo udeležence za opravljeno uro s 4,73 evra Luka Krel Mark Legner Tukaj je 'fajn' živet Tako kaže analiza Zlati kamen, tako pa ocenjujejo tudi prebivalci Milena Krstič - Planine Velenje - Po podatkih ISSO Zlati kamen, sistema pametnih kazalnikov razvojne uspešnosti za slovenske občine, ki vključuje 54 kritičnih kazalnikov uspešnosti z osmih področij, sodi mestna občina Velenje med občine z najboljšim življenjskim standardom v Sloveniji. Po opremljenosti stanovanj z osnovnimi elementi infrastrukture je prva občina v Sloveniji, število zdravnikov v osnovnem zdravstvu je močno nad poprečjem, takšna je tudi stopnja investicijske aktivnosti ter višina sredstev, ki jih namenja kulturi in športu. Nadpovprečno učinkovito zmanjšuje tudi količine zbranih odpadkov. To pa čutijo tudi Velenjčani. Vsaj tisti, ki smo jih povprašali po tem, kakšno se jim zdi življenje v Velenju. Jernej Jakob, ki se je z družino sicer preselil na Polzelo, ugotavlja, da je kakovost bivanja v Velenju na zelo visokem nivoju. »Vse je blizu, vse je dostopno, mesto ni preveliko in ne premajhno.« Zakaj Najboljše uvrstitve beleži Mestna občina Velenje na področju življenjskega standarda, kar omogočajo relativno visoki bruto prejemki in plače, izvrsten stanovanjski standard, dobra zdravstvena oskrba (število zdravnikov v osnov- Jernej Jakob: »Vse je blizu, vse dostopno.« Valentina Kramaric: »Malo kje je tako.« je potem odšel? »Zaradi službe. Oba z ženo delava v Zasavju in s Polzele nama je pot do tja bližja.« Je pa v Velenju velikokrat. »Zelo sem navezan nanj. Dobro se tukaj počutim, tukaj imam starše, prijatelje.« Valentina Kramaric je v Velenje pred petimi leti prišla iz Hrvaške. »Zelo presenečeni smo bili nad marsičem, nad urejenostjo, standardom ... Malo kje je tako. Radi tu živimo. Smo štiričlanska družina in edino, kar me je doslej zmotilo v Velenju, je dostop do pediatrov. Danes sva s hčerkico prvič po sedmih mesecih videli svojo pedi-atrinjo. V posvetovalnici naju je doslej vedno sprejela druga. Trenutno sem na porodniškem dopustu, po njem me čaka zavod za zaposlovanje, a sem prepričana, da mi dela tukaj ne bo problem najti.« Gospod, ki ni želel biti imenovan, kaj šele na sliki v časopisu, v Velenju živi petintrideset let. Hvalil je vse počez. »Standard je visok, dostopnost zdravstvenih storitev dobra, brezposelnih v primerjavi z drugimi mesti ni veliko, varnost v mestu je na nivoju.« Zaključil pa je z enim stavkom: »Tukaj je 'fajn' živet'.« nem zdravstvu je močno nad povprečjem) ter veliki vložki v kulturo in šport. Indeks življenjskega standarda se je najbolj izboljšal prav v občini Velenje. Na področju komunalne opremljenosti stanovanj pa je vodilna občina v Sloveniji. In kaj so povedali nekateri udeleženci počitniškega dela v vseh treh občinah? Rok Jemec: »Letos v projektu Čisto moje Velenje sodelujem drugič in lahko izrečem le pohvalne besede. Najbrž ne preseneča, da opravljam počitniško delo pri gasilskem domu Velenje glede na to, da sem že 10 let član tukajšnjega prostovoljnega gasilskega društva. Urejam okolico doma, pomagam gasilcem, hodim z njimi na teren, priskočim, kjer je potrebno. Za Maša in Ana Ovnik zelenice, pomemben pa mi je tudi zaslužek. Tokrat še toliko bolj, ker si pri 18 letih želim opraviti izpit za voznika motornih vozil in je treba za to varčevati. Meni je lepo, malo je naporno, ker je vroče, a imamo odmore. Težko razumem nekatere mlade, da se v počitniško delo ne vključijo, saj združujejo s tem prijetno s koristnim. Zakaj jih ne zanima in zakaj se jim ne da, pa težko odgovorim.« Luka Krel: »Končal sem tretji letnik Srednje zdravstvene šole v Slovenj Gradcu in sem že lani opravljal počitniško delo v Domu za varstvo odraslih Velenje. Pri delu s starejšimi varovanci, predvsem dementnimi, sem pridobil določene izkušnje, ki sem jih želel še nadgraditi. Zadovoljen sem, ker rad pomagam ljudem, zadovoljen pa sem tudi zaradi zaslužka, ki mi pride zelo prav glede na to, da nimam štipendije. Počitniško delo ni fizično naporno, bolj psihično, ker si v stiku s starejšimi ljudmi, ti pa imajo različne življenjske zgodbe in nemalokrat jim poskušam nuditi psihično oporo. Zakaj se ponekod za počitniško delo ne odloča še več dijakov? Morda zato, ker traja premalo časa, pa dobijo drugje za daljši čas in s tem tudi več denarja. Nekatere morda odvrača to, da ne dobijo tistega, kar si želijo.« Mark Legner: »V projektu Porihtajmo si Šmartno sodelujem prvič. Odločil sem se predvsem zaradi zaslužka, novih izkušenj, pa tudi tega, da počnem nekaj koristnega. Vstajanje mi ne dela preglavic, pa tudi ne gledam kar na uro, kdaj bo dela konec. Aktivnosti, ki mi jih določi mentor, niso prezahtevne, zna pa biti tudi kakšna zabavna. Morda bom sedaj še bolj pozoren na to, da bo okolje urejeno, zelenice počiščene. Zadovoljen sem, in če bom imel priložnost, se bom za počitniško delo odločil še kdaj.« Maša in Ana Ovnik sta sestri. Ana bo jeseni postala dijakinja Srednje zdravstvene šole Celje, smer kozmetični tehnik: »Za šolo sem se odločila, ker me to zanima, za počitniško pa, da bom zaslužila nekaj evrov. Delo se mi zdi zanimivo. Rada pomagam tudi babici, ki ima kmetijo. Tako da mi dela, ki jih opravljamo na počitniškem delu, ko urejamo mesto in okolico, niso tuja.« Maša je študentka Filozofske fakultete v Ljubljani, smer prevajalstvo: »Za počitniško delo sem se določila, ker pride vsak evro prav. Najbrž ga bom porabila za kakšno potovanje. Delam že četrtič, izkušnje so dobre. Zelo zadovoljna sem bila lani. Bila sem v dobri ekipi in smo se imeli res luštno. Kako bo letos, pa še ne vem, ker smo šele začeli.« K dvigu kvalitete življenja v Mestni občini Velenje veliko prispeva tudi velenjska plaža, ki postaja vse bolj priljubljena med domačini in obiskovalci. Seveda je še posebej mamljiva v teh vročih dneh. ■ ■