Leto LXXL, šL 186 a sobota 20* avgusta Cena Din lznaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje m praznike. — Inserad do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenaki Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO Dl UFRAVNI&TVO LJUBLJANA, Knafljeva uUca stev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 In 31-26 Podružnice : MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Po odklonitvi vladnih predlogov: Runciman pripravlja svoj načrt češkoslovaška naj bi se razdelila na kantone po zgledu Švice, pri čemer pa bi ostale finance, zunanja politika in državna obramba skupne in nedeljive LONDON, 20. avg. o. »Daily Telegraph« poroča o U u ne i mano vem načrtu za pogajanja med sudetskimi Nemci in praško vlado, da je angleški državnik ta svoj načrt oprl na že znane predloge, ki so bili pripravljeni koncem svetovne vojne in po katerih naj bi se Češkoslovaška republika razdelila v 23 kantonov, katerim bi se po švicarskem zgledu zagotovila popolna gospodarska in kulturna avtonomija. PRAGA, 20. avg. e. Poleg tega, da vlada in predstavniki sudetske stranke izjavljajo, da se bodo nadaljevala pogajanja, se v tukajšnjih političnih krogih govori, da ne obstoji nobena o«nova, ki bi služila za nadaljevanje političnih razgovorov. Po vsem tem je najbolj verjetno, da pride posredovanje lorda Runcimana v njegovem svojstvu nevtralnega svetovalca do polnega izraza. Obe stranki se obračata k njemu, pričakuioč od njega inicijativo, ki bi moffla služiti kot baza nadaljnim poga-ianiem. Vse bolj prevladuje mnenje, da bo Runciman izdelal morda načrt, zasnovan na starem madžarskem sistemu o administrativni ra7delitvi države, to je na župe ali okrožja. Po tem načrtu nai bi se napravile tri nemške župe z nemškim prebivalstvom, ki bi bilo samo pristojno za vodstvo svojih noslov. V kolikor v teh okrožjih žive češke ali druge manjšine, bodo imele svoje predstavnike v administraciji župe, ravno tako kakor bodo tudi nemške ali madžarske manjšine zastopane v župan, kjer žive Cehi. Vsa okrožja bi imela svoje pred sta vrr'ke v parlamentu v Pragi, ki bi bil pristojen za narodno obrambo, finance in zunanjo politiko države. Češkoslovaški krogi smatrajo, da bi ta predlog služil za bazo za nadaljnja pogajanja in mislijo, da v splošnem odgovarja znanim Henleinovim zahtevam ocmih točk ki jih je postavil v Karlovih Varih. Državno e^snstvo nedotakljivo PARIZ, 20. avgusta, o. Zadnji dogodki na Češkoslovaškem dajejo francoskim listom priliko za ponoven poudarek, da od praške vlade ni mogoče zahtevati, da bi sama prekršila načela o češkoslovaški državni suverenosti. Francoska in aneleška demokracija, pravi Blum v svojem glasilu »Populaireu«, lahko češkoslovaški republiki nrijateljsko svetujeta, naj zagotovi vsem svojim državljanom ne glede na njihove narodnostne razlike absolutno enakopravnost, to je popolno enakopravnost glede jezika, kulture in vseh etničnih posebnosti oosameznih narodnostnih skupin. Toda od češkoslovaške države ni mogoče zahtevati, da bi se odpovedala svoiemu političnemu edinstvu, da bi se odrekla svoji neodvisnosti in suverenosti ter del svojih državljanov prepustila kakšni drugi državi. T^e Francozi, ne Angleži kaj takega ne bi morli razumeti, še manj odobravati. Tm*x zahtevani Nemcev |e treba postaviti meje "LONDON. 20. avg. o. Angleški politični k"-ogi naglašajo v zvezi z včerajšnjim Runcimanovim sestankom s Henleinom, da se tudi Runciman zaveda, da je treba zahtevam sudetskih Nemcev postaviti neke meje in češkoslovaški republiki tudi še ^r o^doče zagotoviti popolnoma neodvisno zunanjo politiko ter suvereno državno obrambo V ostalem pa je Runciman povsem v smislu želja zapadno-evropske politične javnosti mnenja, da bi bilo treba urediti sudetskim Nemcem do skrajnih mej v okviru teh občih garancij. Zanimivo je, da je sestanku na gradu Rothen-hau? prisostvovala tudi kneginja Štefanija Foh^nlohe, znana posredovalka kapetana Wiedemanna ob priliki njegovih razgovorov v Londonu. »Dailv Mail« pravi, da je povsem možno, da bo Henlein pozval Runcimana, naj n^tx)>redno posreduje med sudetskimi Nemci in praško vlado pri določitvi nove omnve za pogajanja. Wiston Churchill pa je objavil v istem listu zanimiv Članek o mednarodnem položaju, v katerem ugotavlja, da je usoda sveta sedaj v Hitlerjevih roknh. Stari državnik opozarja na razpoloženje, ki je zavladalo v angleški javnosti leta 1914. Angleži so bili spočetka proti voini. ko pa so Nemci napadli Fran-r*v-o in Belgijce, se je to razpoloženje čez noč snrevrglo in vsak Anglež je smatral 7P. svoio dolžnost priskočiti Franciji in Be1aiji na pomoč. Tako bi sedaj lahko tudi sleherna avanturistična igra s češkoslovaško republiko naenkrat preusmerila razvoj ljudskega razpoloženja v Angliji in dovedla do katastrofe. Lord Atten proti vojni psihozi LONDON, 20. avg. b. Lord Allen of Hurt-wodd, član nacionalne laburistične stranke, ki se je pred kratkim mudil v Nemčiji, od koder je šel tudi v Prago, se je včeraj vrnil v London. Svoje bivanje v Berlinu in Pragi je izrabil za razne razgovore z vodilnimi osebnostmi o položaju. V Pragi se je dolgo razgovarjal tudi z lordom Runciman om. Po njegovem mnenju utegnejo govorice o neodvrnljivi vojni zelo škodovati, ker utegnejo sedanje napetosti samo stopnjevati Ne trdim, da ni čuječnost narodov potrebna, prepričan pa sem, da ni mogoče boljše služiti miru kakor s premirjem v tej propagandi in proti propagandi vojnih govoric Runciman povabljen na Slovaško PRAGA, 20. avg. b. Lord Runciman je prejel s Slovaškega povabilo, naj bi enega izmed svojih weekendov namenil Slovaški. Pisarna je na to povabilo odgovorila, da je bivanje lorda Runcimana v Pragi odvisno ne le od raznih časovnih dispozicij, temveč tudi od morebitne spremembe delovnega programa. Lordovi weekendi SO čisto slučajni. Ako bi se zato lord odločil za kak vveekend na Slovaškem, bi ne bil v zvezi z nobenim političnim poslanstvom. Kot kraj, ki bi prišel v ta namen v poštev, se v poučenih krogih označujejo Visoke Tatre ali Javorina, kjer so veliki lovski revirji. Incident v Mostu Praga. 19. avg. h. CTK: sporoča: Ker so se pričele širiti vesti iz raznih virov, da so na neki manifestaciji sudetskih Nemcev padali medklici in žvižgi od strani Cebo- sl ovako v in je naposled prišlo do vrveža med pripadniki obeh narodnosti in da bi se izsledili krivci teh incidentov, je minister notranjih zadev poslal v Most generalnega inšpektorja Krčmara, da izvede preiskavo in podrobno preišče dogodek. Pogajanja bodo odgođena za teden dni Praga, 19. avgusta. AA. (DNB) Kakor se je zvedelo iz praških političnih krogov, bodo pogajanja z Nemci zopet odgođena. Po izjavi narodnega poslanca sudetsko-nemške stranke Kundta, v kateri je podal stališče sudetske stranke glede vprašanja narodnih manjšin, bo odgoditev trajala približno teden dni. Med tem časom bosta praška vlada in lord Runciman proučila možnost določitve podlage za nova pogajanja. V zvezi s tem se mora računati z aktivnim sodelovanjem angleškega poslanstva pri pogajanjih. Zdi se pa, da še ni razčiščeno vprašanje, ali naj bo akcija lorda Runcimana samo posvetovalna. Nemški glas o novi fazi pogajanj Berlin. 19. avg. h. Nemški listi obširno komentirajo sestanek lorda Runcimana in Henleina in izražajo soglasno prepričanje, da so s tem stopila pogajanja v Pragi v novo razdobje, pri katerem bo lord Runciman uveljavil svojo posredniško vlogo. D jura Paunković na ntrtvašk Pogreb bo v nedeljo popoldne v Beogradu BEOGRAD, 20. avg. e. Truplo pokojnega Djure Paunkoviča, II. podstarešine SKJ, so davi ob 6.20 pripeljali v Beograd. Na postaji so se zbrali predstavniki Saveza SKJ, beograjske župe in vseh beograjskih edini c ter posameznih društev in organizacij, pri katerih je pokojnik sodeloval in mnogo občinstva. Truplo so prepeljali s postaje v Savezne prostore na T era zijah, kjer so ga položili v slavnostni dvorani na mrtvaški oder. Vhod v prostore je ves v črnem, v vestibulu je pa knjiga za vpiso-vanje. Danes in jutri bo imelo občinstvo dostop v dvorano, da se poslovi od pokojnika. Pogreb brata Djure Paunkoviča bo v nedeljo ob 15. Vdova pokojnika ga. Milica je že prispela včeraj v Beograd in so ji predstavniki Saveza izrekli svoje sožalje. Danes ob 17. bo žalna seja Saveza SKJ, posvečena spominu pokojnika. Ob smrti II. podstaroste Saveza SKJ br. Djure Paunkoviča je prejela Savezna pisarna v Beogradu še sožalne brzojavke od Kjuseivanova, ministrskega predsednika in zunanjega ministra Bolgarije, patrijarha Gavrila, češkoslovaškega poslaništva v Beogradu Stevana Griča, predsednika Narodne skupščine, Zveze ruskih Sokolov in Zveze poljskih Sokolov. Japonska in Italija Poslanica in zahvala kneza Konove italijanskemu narodu RIM, 20. avg. e. Japonski ministrski predsednik princ Konove je naslovil v listu »Popolo d' Italia« poslanico italijanskemu narodu, v kateri pravi, da je prijateljstvo med italijanskim in japonskim narodom ustvarila skupna fronta dveh najstarejših civilizacij na svetu, italijanske In japonske. To prijateljstvo med Rimom In Toki jem lahko postane izhodna točka za ustvaritev univerzalne civilizacije na svetu. Dalje pravi, da Japonska ne bo končala svoje borbe na Kitajskem, dokler ne bo zrušila Cangkajška in dokler ne bo dosegla ustanovitve kitajske vlade, ki bo imela v svojem programu sodelovanje z Japonsko. Glede vprašanja, ali bo Kitajska po vojni federativna ali enotna država, poudarja princ Konove, da bo o tem odločal kitajski narod sam. Na koncu se zahvaljuje Italiji za njeno zadržanje v kitajsko-japonskem sporu, zlasti pa za to da Je Italija ustavila dobavo orožja Kitajski. JUBILEJNI 30. MEDNARODNI SEJEM PARIZ, 20. avg. e. Japonski poslanik v Parizu Sigimuri je dal listu »Epoaue« izjavo, da Japonska noče voditi druge vojne, ker je že vezana na Kitajskem. Toda Japonska stremi po zavzetju sovjetske vojne baze v Vladivostoku, ker ji ta vsak hip grozi z letalskimi napadi na japonska mesta in ker s svojimi podmornicami lahko prepreči pomorske komunikacije. Po informacijah japonskih krogov se nahaja v Vladivostoku 2000 letal in 110 podmornic, kar je velika nevarnost, ker stoje takorekoč pred vrati Japonske. Pogreb HlinJce PRAGA, 20. avg. e. Danes popoldne odpotuje predsednik češkoslovaške vlade dr. Hodža v Ružomberk, kjer bo jutri prisostvoval pogrebu patra Andreja Hlintoe. Dr. Hodža ob tej priliki ne bo govora. Na jutrišnjem pogrebu Andreja Hlinke bo sodeloval tudi oddelek češkoslovaške vojske, da zaslužnemu slovaškemu politiko izkaže vse vojaške časti. Kar se tiče nasledstva Hlinke v vodstvu stranke, zatrjujejo, da bo votfil stranko petčlanski direktorij in sicer dr. Tisa, poslanec Sidor, senatorja Buda j in Mederti in generalni tajnik stranke poslanec Sokol. Funkcije pred sednika bo vrSfl posl. dr. Tiso, ki vodi zmerno krilo Slovaške ljudske Teden hrvaške kulture 27« Vin. — 6. DC Običajni popusti. Obletnica bitke na Ceru SABAC, 20. avg. e. Pododbor Udruženja rezervnih oficirjev in ratnikov v Sabcu je včeraj priredil pred spomenikom v Tete-rišu spominsko svečanost za junake, padlimi v slavni bitki na Ceru leta 1914. Svečanosti se je udeležil tudi zastopnik kralja general Krsti č in kot odposlanec ministra vojske in mornarice polkovnik Jovan Ja-fcg. Sorzna Doročila. Čarih, 20. avgusta. Beograd M.—-, Pariz 11.91, London 21.29, New Tork 436.1875, Bruselj 78.475, MIlan 22.906, Amsterdam 238.60, BerHn 174.90, Dunaj 33.—, 15d06, Elektrifikacija Maribora in okolice Maribor porabi več nego dvakrat toliko električnega toka kakor Ljubljana Maribor, 19. avgusta Markantno postavko v napredku jugoslo-ven&kega Maribora kaze zlasti elektrifikacija mesta, okolice in vsega obrne j. nega ozemlja, saj se nahaja v neposredni bližini Maribora, na Feli, neizčrpen vir električne energije, ki jo Maribor z vsem svojim zaledjem izdatno uporablja. Danes je v vsem obmejnem ozemlju le malo naselbin, kjer ne žare električne žarnice. Sam Maribor pa je v 20 letih osvobojen ja v pogledu električne razsvetljave ter uporabe električnega toka ogromno napredoval. Spričo cenene elektrike si Maribor lahko privošči sijajno, uprav velemestno razsvetljavo, o čemer priča na primer naša Aleksandrova cesta, ter nova razsvetljava na reguliranem Glavnem trgu, ki je ves vzdolž in počez posejan z novimi enoramnimi, dvo ram ni mi in štiriramnimi »i r otrovi, s katerih bo elektrika sipala bajno svetlobo preko Glavnega trga. Seveda zavzema v tem poglavju pomembno postavko razmah tekstilne industrije v Mariboru, tako da je danes poraba električnega toka v Mariboru več kakor dvakratna v primeru i Ljubljano. D očim iskazuje poraba električnega tuka po lanskem izka_ in 12.267596 kilovatnih ur, znaša poraba električnega toka v Mariboru r smislu lanskega izkaza 24.490.000 kilovatnih ur. z vštetjem železnice pa celo 26,150.000 kilovatnih ur. NaraSSanje porabe električnega toka v povojnem Mariboru kažejo številke. zbra_ ne na jubilejni razstavi Mariborskega tedna. V emislu statističnih navedb- je znašala poraba električnega toka v Mariboru leta 1921 dva milijona 650.000 kw. ur. Na_ slednje leto je naraslo to število na 4 milijone 400.000 kw. ut. Leta 1933 znaaa poraba 4.900.000 kw. ur, naslednje leto 5,120.000 kw. ur, leta 1925 izkazuje letna poraba električnega toka 5,630.000 kw. ur in se dvigne naslednja leta na 6.500.000 kw. ur, 7,300.000, 8.490.000, 10.570 000, 11330.000. 12 milijonov 390 tisoč. 12,640.000. 15,010.000, 19 milijonov 730 tisoč, 21 milijonov 850 ti- soč 22.240.000 do 26.150.000 kw ur v preteklem letu. Sporedno je seveda naraščalo tudi število odjemalcev. Leta 1921 je bilo v Mariboru samo 19.000 odjemalcev električne* ga toka in de je to število do le»ta M7 dvignilo na 13.340 odjemalcev. Dočim smo imeli v Mariboru leta 19*23 komaj 27.477 žarnic, &e je njih število do lanskega leta dvicrnilo na 85.260 žarnic, ki razsvetljujejo naš Maribor »n ki mu dajejo v nočnih urah, zlasti v središču mesta, tako blesteč sijaj. Ob številkah se nehote vsiljuje misel: Zakaj nima Maribor spričo tako ceneno električne energije svojega tramvaja. 0 tem problemu je bilo v povojni dobi mnogo pisanja in mnogo razpravljanj. Bila so mnenja, ki so zagovarjala uvedbo tramvaja, bila pa so tudi druga mnenia.. Prav gotovo ima tramvaj svoje prednosti. Raztezna obsežnost Maribora od Meljskega hriba do Rošpoha in od Dravske^ polja do vznožja Pohorja bi morebiti dajala prednost tramvaju. Ozke. tesne ulice v središču mesta bi tnamvaj popolnoma izločile iz prometa t mestnem centru. Aktualno je postalo vprašanje tramvaja, ko je prišla ponudba radi nakupa opatijsl^esa tramvaja. Toda takrat nas je prehitela Ljubljana in so odtlej razprave o tramvaju popolnoma utihnile. V Mariboru z najcenejšim električnim tokom v vsej državi je po poln on vi zmagala misel avtobusnega prometa, ki se Je povsem udomačil in ki se je v teku let tako razmahnil, da se je izkaz.:ki nujna potreba zgraditi na mariborskem Glavnem trgu kot srediScu silno razpredenega avtobusnega prometa velik moderen avtobusni kolodvor, prvi te vrste v državi, ki je obenem lep okras reguliranega Glavneea trga. Seveda pa ima mariborska mestna občina z avtobusnim pno metom velike skrbi saj je treba rzravrtava t i občutne izgube prvih let tel aaij je treba vsako leto vedno znova dopolnjevati avtobusni park, izločevati že Izvožena vozila, jfh prenavljati, oziroma nadomeščati % novimi. Vsekakor pa je Maribor med onimi mesti v naši državi, kjer se je avtobusni promet v zadnjih desetih letih razvil do neverjetne stopnje in frekvenc©. Tragična smrt mladega dijaka Instruktor po nesreči ustrelil sina veletrgovca BolaSfia Marjana v Moskanjcih Moskanjci, 20. avgusta V Moskanjcih je postal včeraj popoldne žrtev usodnega in tragičnega naključja mladi dijak. 20-letni absolvent gimnazije v Ljubljani Marjan Bolaffio, sin uglednega veletrgovca z vinom g. Evgena Bolaffia v Moskanjcih. Mladi Marjan se je pripravljal, da bi kot privatist položil maturo in zaradi tega so domači najeli inštruktorja, nekega akademika iz Most pri Ljubljani, ki ga je v Moskanjcih instruiral ki pripravljal za zrelostni izpit. Včeraj popoldne je odšel mladi Marjan h krojaču pomerit novo obleko, z njim pa je bil tudi njegov instruktor, s katerim ga je vezalo tesno prijateljstvo in s katerim sta hotela po izpitu napraviti s kolesi izlet v Francijo. Zla usoda jrma je pa prekrižala načrte. Ko je Marjan po-merjal obleko, se je njegov instruktor neprevidno igral s samokresom, za katerega najbrž ni vedel, da je nabasan. Ze je bila nesreča tac v naslednjem hipu se je samo- kres sprožil m smrtno zadet v čeio se je nesrečni Marjan zgrudil. Nesrečnemu mladeniču so takoj priskočili na pomoč, bil pa je v zadnjih /dihija-jih in je bik vsaka pomoč zaman. O tragičnem dogodku so obvestili starše, katere je vest o sinovi smrti globoko pretresla, Bolaffievi so snoči o nesreči brzojavno obvestili tudi ugledno Peganovo rodbino v Ljubljani, katere nečak je bH pokojni Marjan. Pokojnega Marjana je poznala ^sa mlajša generacija Ljubljane, bik je vzorem m plemenit fant, nenavadno postaven ki zal, vrl Sokol in kot tak navdušen član matičnega Ljubljanskega Sokola. Njegova tragična smrt je bolno odjeknila med ste vi U nimi njegovimi znanci in prijatelji. Truplo pokojnega Marjana Bolaffia prepeljejo ob pol 11. v Ljubljano. Vrlemu mladenič« časten spomin, težko prizadeti rodbini še iskreno sožalje' Iznajdljiva Židinja Maribor, 20. avgusta. Čudna in težka je usoda Zidov v naših, dneh. Posamezni primeri naravnost klasično pričajo, kaj lahko iz tuhta jo možgani v stiski in sili. Med takšnimi primeri je zanimiv resnični dogodek o dunajski Židinji: Na Dunaju je živela Židinja, hčerka bogatih, staršev. Opetovano je hotela preko meje v našo državo, naša ob last v a pa so jo v smislu predpisov vedno morala zavrniti. Lahko si pa mislimo začudenje naših obmejnih oblasti, ko se je ista Židinja oni dan ob naši meji predstavila s potnim batom jugoslovenske državljanke. Nobena prevara, vse v najlepšem redu. Kmalu se je na podlagi poizvedb razo dela naravnost pravljična dogodrvščina. ki Jo je zasnovalo mlado židovsko dekle v svoji glavi. Povabila je na Dunaj mladega Sarajevčana, ga obsute z denarjem ter se nazadnje poročila z njim Sarajevčan se je po poroki vrnil v domovino, čez nekaj dni pa se je ob naši meji pojavila mlada Židinja kot zakonska žena jugoslovanskega državljana. Cesar preje ni mogla, je sedaj dosegla. Odpotovala je ▼ našo država Tako se je torej iznajdljivi Židinji nakana posrečila Kako pa se bo predla njena sreča v zakonu, o tem zaenkrat ne moremo poročati. Zdi se, da ne bo zakon Je Zkfetfa fe stike z uglednim odvetnikom v svrbo ločitve zakona. Mariborski tržni rki Maribor, 20. avgusta. Na mariborskem živilskem trgu je sedaj mnogo užitnih gob, manj globanov. Jurčkov je tudi v izobilju. Pa lisic* tudi ne manjka, mavrobov in drugih vrst tudi ne. Cena se suče okrog 10 do 12 dm za kg. Seveda gospodinje največ povprašujejo po malih jurčkih, ki so priljubljena delikatesa za sladokusce sredi zime. Na včerajšnjem trgu je bila precejšnja konjunktura z gobicami za vlaganje. Znano je, da je mariborski živilski trg bogato ter izdatno založen z vsemi dobrotami. Zal se opaža v zadnjih mesecih precejšnja draginja Na temperamentno »bolgarsko vojno« srno medtem že po pozabili. Trg je še vedno poln naj fantastične jših govoric Sedaj te vprašajo za to, potem zopet za ono, da so tam nekje streljali in se drugod poklali. Da bi se mi ne »ježili« lasje od tek groznih novic sem se dal ostrici kar na »balinc«. Vsem bo dočim politikom bi svetoval, naj čredo na trg in poslušajo tam novice o dnevnih dogodkih. Ita trg, kjer je vir vseh zemeljskih dobrot ter neizčrpen izvirek nai-^-.lll>e^aiA noT*c» M #h včasih novinarjevo pero ne more ali ne sme opisati! — Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 90. avrata 1938. Za povzdigo naše vasi Deseti uvodni in metodični tečaj za »»telje fcinrdfr« nadaljevalnih Sol Maribor, 19. avgusta. V soboto 13. t. m. je bil na banovinski vinarski in sadjarski soli v Mariboru zaključen deseti, jubilejni tečaj za učitelje kmečko-nadaljevalnih šol. *V tečaju je bilo letos 32 učiteljev iz vseh krajev Slovenije, ki so z velikim zanimanjem sledili izredno zanimivim predavanjem na-stavnikov-strokovnjakov. Tečaj je vodil kot zastopnik banske uprave višji svetnik g. Krosi, ki je bil udeležencem pravi svetovalec in res pravi duševni vodja tečaja. Tečaj je trajal od 2. do vključno 13. avgusta in je obsegal sledeča predavanja: kmečko psihologijo in kmečko pedagogiko, narodopisje, kmečko zakonodajo, zdravstvo in socijalno skrbstvo na deželi, kmečko gospodarstvo, metodiko in poslovanje. Poleg višjega svetnika g. Krosla so še predavali: profesor g. Šiftar, sodnik g. dr. Kejžar, vodja higijenskega zavoda v Ljubljani g. dr. Pire, vodja socijalnega oddelka mariborske mestne občine g. Brandner, šolski upravitelj g. Gosak, profesor g. Dornik in učitelj g. Jandl. Poleg rednih predavanj so udeleženci priredili več zanimivih in poučnih ekskurzij, kjer so videli marsikaj praktičnega in zanimivega. Posebno zanimive so bile ekskurzije v Ruše v tovarno za dušik, nadalje v sadovnjak g. Dolinska v Kamnici, ter ogled domačega šolskega in banovinskega posestva v Svečini. S teh ekskurzij je učitelj stvo odneslo mnogo lepih in zanimivih vtisov ter je bilo presenečeno nad nadvse gostoljubnim sprejemom in vzornim redom. Kmečko nadaljevalno šolstvo je v Sloveniji zelo razvito. Ni to nikaka strokov- na šola, ki bi iz gojencev napravila nekake strokovnjake, ampak je nadaljevalna šola, ki skuša našo doraščajočo kmečko mladino s poukom in praktičnim delom dovesti do racijonalnega, kvalitativno in kvantitativno boljšega gospodarstva. Kr. banska uprava selo podpira in forsira z mami razpoložljivimi sredstvi ustanavljanje teh važnih šol, kajti zaveda se, da se bo našemu slovenskemu kmetu boljše godilo le takrat, Če bo dovoli izobražen in samostojen. Baš racH tega izdaja vsako leto lepo vsoto za pospeševanje teh šoi, prireja metodične in strokovne tečaje za učitelje, ki najbolje poznajo psiho naše-ga kmeta in naše vasi ter podpira dVvig naše kmečke miselnosti. Letošnji tečaj je bil deseti, jubilejni tečaj- Leta 1928. je bivša mariborska oblast priredila prvi tečaj za učitelje krneč-ko-nadaljevalnfh šoL katere je potem prevzela kr. banska uprava. Skozi te vsakoletne tečaje je šlo do sedaj že okrog 500 učiteljev, ki z velikim uspehom sedaj delujejo na vasi za dvig našega kmeta, kot stebra naše agrarne države, kmečkega gospodarstva in kmečke kulture. V tem oziru si je naše učiteljstvo steklo že mnogo zaslug in so že vidni sadovi trajnega, preciznega, vestnega in ljubeznivega dela. Kraljevski banski upravi pa gre v prvi vrsti hvala, da podpira in finansi-ra te važne šole za našo doraščajočo podeželsko mladino in upamo, da bo tudi v bodoče še izdatnejše in s še večjo skrbnostjo podpirala delo učiteljstva kmečko-nadaljevamih šol v naših vaseh. Kolar Vilko. bofagpe junaško prenašal m dobro, da se ni onesvestil. Njegova nesreča je med vsemi zbudila splošno sočutje. Ko je prispel reši kri avto, so ponesrečenca odpeljali v bolnišnico v Ljubljano. Dragih vidnih poškodb Mftgvšar ni dobil. Za las je pa manjkalo, da ob tej prirsti ni prišlo še do druge hujše nesreče. V tem času sta šli v službo gospodični Fani Bra-daška 'in Mara Krč. Krčeva se je ntvoo nahajala na onem mestu, kjer se je Magu-šar zadel ob zid. ko je zavozil s ceste na hodnik. Bmdaskova, ki je bik par korakov zadaj, je brž za vpila Krčevi, naj se umakne, nakar je ta hitro skočila skozi odprte vrata v vašo. D« ni napravila tega, bi Ma- Ljubftjana, 20. avgusta V zadnjem času se je moralo nekaj obtožencev zagovarjati pred malim senatom m pred sodnikom poedincem okrožnega sodišča zaradi kaznivih dejanj zoper javno moralo. Neki starejši Ljubljančan se je pregrešil nad deklico, ki ni bila še 13 let stara in jP bil strogo obsojen, neki trgovec iz ljubljanske okolice je bil obtožen zaradi posilstva svoje bivše nameščenke in je bil oproščen, več obtožencev se je moralo zagovarjati y«w*di nečistovanja z otroci. Priznati je treba, da je naš kazenski zakon glede dejanj zoper javno moralo dokaj strog, vendar bi bil potreben spremembe. Predvsem bi bilo potrebno, da bi v paragrafih poglavja o kažnjivih dejanjih zoper javno moralo odpadla v nekaterih paragrafih pripomba, da se začne kažnjivo dejanje preganjati samo na predlog, če ni bilo storjeno javno. Javno storjena kazniva dejanja zoper moralo so redka. Stari pohotneži, ki so oženjeni in imajo kopico otrok, ne gredo nečistojvat z mladoletnicami na javen prostor. Taka kazniva dejanja ee večinoma dogajajo nejavno. Ako pride delikt na dan, kar se skoraj vedno zgodi, ker otrok prej ali slej pove. kaj se je z njim zgodilo, se te vrste zločinci na vs,> kriplje prizadevajo, da zločin ne pride na uho državnega tožilca. Vse so pripravljeni žrtvovati, da starši ne predlagajo kazenskega pregona. Te vrste zločinci imajo pri takem prizadevanju navadno srečo, kajti starši ali sorodniki tudi ne obešajo radi takih zadev na veliki zvon. Zadeva se potlači, storilec ostane nekaznovan. Zaradi tega bi bilo potr.bno. da bi se prav vsa kazniva dejanja zoper iavno moralo preganjala po službeni dolžnosti. luna izmed razprav po paragrafih za dejanja zoper javno moralo pa daje povod za razmišljanje o morali posebne vrste nadobudnih d < klet. Nekemu obtožencu je grozila kazen strogega zapora, ker ga je dorasle dekle ovadilo, da je izvršil posilstvo nad njim, grozeč ovadit"ljici z aretacijo zaradi nekih nepravilnosti, ki jih je dekle zagTešilo, ko je bilo pri obtožencu v službi. Pa so se javile priče, ki so izpovedale, da je d^kle pripovedovalo, koliko jurjev cdškod- Celje, 19. rvgusta Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju so se zagovarjali danes 26 letni, v Brežice-okolico pristojni klobuČar-ski pomočnik Josip žalnik, 21-letni delavec Jakob Dežman in 21-letni čevljarski pomočnik Ivan štruc, vsi iz Vitanja, žalnik se je moral zagovarjati zaradi uboja in prestopka zoper osebno varnost in prostost. Zaradi slednjega prestopka sta bila obtožena tudi Dežman in štruc. žalnik, Dežman in štruc so v nedeljo 10. julija zvečer popivali v Vitanju pozno v noč. Ko so stali okrog polnoči pred Kuzma-novo gostilno, je prišel po cesti 24-letni občinski čuvaj in agilni načelnik vitanjske-ga Sokola Viljem Purg ter prijazno pozdravil vse tri. žalnik pa je takoj stopil k Pur-gu in ga osorno vprašal, zakaj ga je naznanil sreskemu načelstvu in mu pripomogel do 4 dni zapora. Nato je Žalnik prisolil Purgu krepko zaušnico, ki mu jo je Purg takoj vrnil, žalnik je nato še nekajkrat udaril Purga, nato pa izvlekel štilet in zabodel Puga naravnost v srce. Purg se je še opotekel nekaj korakov, potem pa se je zgrudil in na mestu izdihnil, žalnik je pozneje sam priznal, da ni imel povoda jeziti se na Purga. ker mu je bilo znano, da ga ni bil ovadil Purg nego vitanjski orožniki, žalnik in Dežman sta kmalu po zločinu srečala Antona Pungartnika, žalnik je povedal Pugartniku, da je nekoga zabodel in da bo nocoj obračunal še z nekaterimi drugimi, ter povabil Pungartnika s seboj. Ker se je Pungartnik temu uprl, ga Je zamik udaril za uho in mu nastavil nož na prst Ker je Pungartnik poznal Žalnika in Dežman a kot nasilna človeka, je šel z njima. Spotoma je grozil žalnik, da bo zaklal orožnike in Jerneja Kuzmana. Končno je moral Pungartnik z Žalni kom m Dežmanom na Jaklinov kozolec. Tam mu je Žalnik ukazal, da ju mora s tražit i. če bi prišli orožniki. Prej sta se še Žalnik in Dežman oborožila s sekiro in velikim kamnom, da M napadla orožnike, če bi ju prišli iskat, žalnik in Dežman sta legla nato spat na kozolec. Tam so ju kmalu nato našli orožniki in ju aretirali. Žalnik, Dežman in Štruc so bili tudi obtoženi, da so 28. junija ponoči vdrH v stanovanje Karla Jakoba, hlapca pri Jerneju Kuzmanu v Vitanju in da so hoteli hlapca pretepsti, a ga niso našli. Žalnik je bil obsojen na 8 let in pol robije, Dežman na 2 meseca in 15 dni strogega zapora, štruc pa je bil oproščen. ★ Celje, 19. avgusta Zaradi umora se je moral zagovarjati danes pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju 39-letni posestnik Avgust Narat iz Plesa pri Sv .Petru pod Sv. gorami. V četrtek 21. Jolrja okrog 20.30 je šel 17-letni posestnikov sin Ivan Geršak iz Hra stja k posetnici Mariji Stancarjevi v Srebrnik naprosit njenega sina Antona Moto- gnsar z motorjem treščil wrje m bi bttft lahko na mestu mrtva. Obe sta bffi zeso prestrašeni, kar je razumljivo. Krivde za to nesrečo ne nosi Magusar. Fant je motornih vozil vajen, saj je nedavno skupno x g_ Rozsnaoom na prikolici tekmoval na Jezerskem vrhu. Kot pco**#o očividci, ni vozil prehitro, o&A se Japrav*-no, edinoie če ga je prikolice nekorao zanesla v stran. Vsega Ja krraa cesta, ki Je ozka, ki preveč visi to zadostuje malenko- DOKAZAL JE, DA JE SPAL, Dne 13. marca je ponoči začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Jožefa Klinca na Vačah. Požar se j hitro razširil, ker je pihal močan veter. Pogorela je tudi Klinčeva hica ter sosedna poslopja, in sicer hiša župne cerkve, hiša posestnika Alojz a Indolf a in sušilnica Jakoba Končarja.. Škode je bilo za okrog 100.000 dinarjev. Posestnik Jožef Kline je bil osumljen, da je sam zanetil požar. Vedel se Je sumljivo pri požaru, njegova poslopja so bila skrajno zanemarjena, zadolžen je bil za okrog 70.000 din. Pred sodniki je zanikal krivdo, kakor v preiskavi in je privedel priče, ki so potrdile, da je usodno noč spal doma in nI mogel biti požigalec. Sodišče ga je zaradi pomanjkanja dokazov o krivdi oprostilo. PO PRESTANI KAZINI V BEGUNJE Bivša natakarica Hedvika Vodnik je zopet t^dla na zatožno klop, na kat- ri je že sedela večkrat zaradi tatvin in vlaču^a-nja. Sredi maja je v družbi svoje sumljive prijateljice Štefanije čatar okradla Vladimir ja Š. Catarjcvo policija še vedno išče s tiralico, Hedviko so pa kmalu prijeli. Priznala je, da je izmaknila fantu 1700 din, fant pa je trdil, da mu je zmanjkalo 2000 din, a je dopustil možnost, da je hilo v denarnici samo 1700 din. Obtožnica je Hedviko obtožila tudi zaradi vlačuganja. Obsojena j. bila. že dvanajstkrat po paragrafu, ki kaznuje potepanje in delomržnost. To pot se ji seveda tudi ni posrečilo dokazati, da je bila v službi in si pošteno služila vsakdanji kruh. Za tatvino in vlačuganje so jI sodniki prisodili 7 mesecev strogega zapora, po prestani kazni jo bodo pa oddali v žensko prisilno delavnico v Begunjah. S samo kaznijo je bila zadovoljna, razburila se je pa zaradi odločbe sodišča glede oddaje* v prisilno delavnico. šaka, da bi prišel drugi dan h Geršakovim mlatit žito. Mladi Geršak je šel po bližnjici, ki vodi skozi sadovnjak posestnika Avgusta Narata v Plesu. Tam je stopil s steze pod neko jablan in pobral več jabolk, ki so ležala na tleh. V sadovnjaku pa je takrat stražil z lovsko puško v roki posetnik Avgust Narat. Posestnik je zaklical Geršaku, ki ga v temi ni spoznal: »Kdo si?« Geršak pa se je obrnil in hotel oditi. Narat je pomeril, ustrelil iz daljave 25 do 30 korakov proti Geršaku in ga zadel. Geršak je tekel nekaj časa proti banovinski cesti, nato pa se je zgrudil in takoj izdihnil. Petnajst svinčenih zrn ga je bilo zadelo v hrbet ter mu povzročilo smrtonosne poškodbe na srcu, pljučih, debelem črevesu in veliki trebušni mreni, poleg tega pa je dobil Geršak še 11 težjih in lažjih poškodb. Narat je bil obtožen zaradi umora. Pri razpravi je izjavil, da ni spoznal Gersaka in da bi ne bil streljal nanj, če bi bil vedel, da je on v sadovnjaku, ker je bil z Gerša-kovo rodbino v prijateljskih odnosa jih. V sadovnjaku je stražil zato, ker so mu neznanci v zadnjem času pokradli mnogo jabolk iz sadovnjaka. Moškega, ki ga je zalotil v sadovnjaku, je hotel samo obstrelitl, ne pa usmrtiti. Sodišče je prišlo v teku razprave do zaključka, da ne gre za umor. marveč za uboj, in je obsodilo Narata na 4 leta rotorje, na izgubo častnih pravic za dobo 4 let ter na plačilo 500 din povprečnine in pogrebnih stroškov za usmrčenega Geršaka, Z Jezice na Crnufafi je doera^ana. V nedeljo 4. septembra bo svečano izročene mk*dmi Črnuč ki se bo fc za letošnje šol-sfco leto iznebfl« dosedenjm starih, temnih m preozkih prostorov ter napolnila parke* tirane m svetle učilnice nove šole. Zdaj naj pride na vrsto tudi Jezica, katere Sola postaja iz leta v leto tesnejša za rastoče Število šolarckov. Letos bi bila za prvi razred potrebna dva oddelka, sioer bo skoraj poJovioa otrok morala čakati do prihodnje. ga leta- _ — Letina je v naftom kraju k*os prav povoljna, vsaj kar se žrta tfce. Sicer se po naših vaseh prav nikjer več ne pojavlja romantika mlae>e iz 5e davnih časov, ko so po 14 dni od zore 6Y> noči peh cepci oika* pok, ie pa zato na deta tem vrfc strojnih mlatihrir, ki bfrro in dobro opravijo nekdaj tako naporno delo. Tudi setev na sejami stroj se je pri nas kar dobro izkazala. Za čuda pa letos na aelju ne opažamo gosenic, dočtm se jih laoi mtafeor tnsrao mogif ubraniti. — Državna sastav« je bila letos častno upoštevana rudi pri nedavni gasilski prireditvi v Stožicah. dasi so bas tu 5e pred leti pripravljali nezaupnico najvrlejšim gasilcem, ker so >srasili« slovenske zastavice. Ljudje ugibajo, odkod taka temeljita sprememba ' > vA^ir^ ...... I* Pa ne najdejo aa so aonnasja rastope, rs* mJUtUm^ Umjl jjL fipnAtftga. znani rek: oAfee prjSe on TgcntJE .. . — Proslave. Sakoi pripravlja svečano maŠmm loitdjiega okie KX Vet kratia Petra EL, spominsko prooiaffD rnaraejsbe tragedi-je in proslavo 20Jkertnriee -lu^oslavije. O po-dPObnosti sporeda ho jaroost pravočasno obvefiteoa. Z azirom na članek, ki ste ga priobčili v »Slovenskem Narodu* št. 172 dne l avgusta na 2. strani v 5. stolpcu pod naslovom »Izpod sit&*% Vhs prosim, du izvotife v smislu členu 26. zakona o tisku objmrtH v V alem cenjenem listu na istem memtu in z enakim tiskom naslednji uradni po-pra\~ek: Nepodpisani pisec članka napada mestno plinarno, češ da je moral 4 dni mestno plinarno brez uspeha prositi za pri k l j ne i te\' plina, čeprav je mestno plinarno medtem večkrat prosil za priključitev. V glavnem pa pisec »Izpod sita* graja predpise n 1 ne plinarne, ki zahtevajo 100 din garancije za plinomer. toda to karveijo dobi vsakdo nazaj, ko se izseli. Uslužbenstvo mestne plinarne mora poslovati po predpisih in ne sme delati izjem. Zaradi vestnega izpolnjevanja svoje službe torej uslužbensH-o mestne plin.me nikakor ne zasluži graje, pač pa pohvalo — čeprav morda ti predpisi niso komu všeč. Kar se pa tiče dogodka samega, so bile ugotovljene naslednje podrobnosti: Dne 1, a\*gusta t. /. ob 12.30 je glavni urednik »Slo\*enskega Naroda* g. Josip Zupančič telefonično govoril z mestno plinarno zaradi montaže plinomera v svojem stanovanju v Kersnikovi ulici. Ing. Zupan Boris je glavnemu uredniku g. Josipu Zupančiču da/ službeno pojasnilo, da je ob montaži plinomera treba položiti ko\-eijo v znesku 100 diny nakar je glavni urednik »Slovenskega Naroda* g. Josip Zupančič izjavil, da te kavcije ne plača, hkrati je po gla\ni urednik »Slovenskega Naroda* g. Josip Zupančič zagrozil, da bo plinarno napadel v časniku, če bo motal plačati kavcijo. Po telefoničnem pogovotu je inž. Zupan takoj naročil delovodji mestne plinarne Magistru, naj montira plinomer v stanovanju glavnega urednika g. Josipa Zupančiča kljub temu, da gjavni urednik g. Josip Zupančič ni ie položil predpisane kavcije pri blagajni mestne plinarne. Obenem je inž, Zupan naročit delovodji Magistru, naj monter, ki bo montiral plinomer, opozori na plačilo kavcije. Popoldne dne 1. avgusta t. L je v mestni plinarni imel dežurno službo uradnik Erman Adolf in njemu je glavni urednik g. Josip Zupančič spet sporočil, da se mu mora takoj montirali plinomer, čeprav ni plačal kavcije, hkrati je glavni urednik g. Josip Zupančič izjavil, da kavcije sploh ne plača in da bo v nasprotnem primeru zaradi te kavcije plinarno napadal v časnikih. Del odvod j a Magister je naročil monterju Ivanu Mačku, naj pri glavnem uredniku g. Josipu Zupančiču uredi vse potrebno. Monter Maček Ivan se je Z avgusta t. 1. ob 1035 s plinomerom zglasil v stanovanju glavnega urednika g. Josipa Zupančiča, ki ga pa ni bilo doma. Dolžnost monterjev mestne plinarne je, da montirajo plinomer. če so stranke doma, ni pa njih dolžnost, da čakajo stranko, če je odsotna. Zato je monter Maček Ivan še popoldne šel na stanovanje glavnega urednika g. Josipa Zupančiča in tam montiral plinomer ob 15.45. Ob tej priliki mu je soproga glavnega urednika g. Josipa Zupančiča izročila kavcijo 100 din. Ni torej res, da je glavni urednik »Slovenskega Naroda* g. Josip Zupančič moral na montažo plinomera čakati tri dni. Resnica je edino ta, da bi bil glavni urednik g. Josip Zupančič imel plinomer montiran takoj drugi dan dopoldne, če bi bil monter mestne plinarne našel koga na stanovanju. Ker pa drugi dan po naročilu dopoldne monter mestne plinarne ni naše! nikogar doma, je bil plinomer montiran drugi dan popoldne po naročilo, torej že Z avgusta. Mestna plinarna opravlja vsa naročila, ki jih prejme dopoldne, še isti dan popoldne. Če pa mestna plinarna dobi naročilo popoldne, se pa delo opravi naslednji dan dopoldne, ker monterji popoldne ne čakajo naročil v mestni plinarni. Pri naročilih se monterji drže vrstnega reda naročil ter vsa popravila opravljajo po dobljenih naročilih ne glede na to, kdo je naročnik. Le v neodložljivih primerih, če ru pr. pušča plin ali v podobnih nujnih primerih, mora biti popravilo popravljeno takoj. Predpisano kavcijo pobira mestna plinarna pri vseh naročnikih in ne sme delati nobenih izjem. Uslužbenstvo mestne plinarne je v primeru glavnega urednika »Slovenskega Naroda* g. Josipa Zupančiča poslovalo povsem po svojih službenih predpisih. Z odličnim spoštovanjem, predsednik: dr. Juro Adlešič, PROTEST Mož je kar zelen od jeze. — To je nezaslišano! Denarja nimamo niti toliko, da bi plačali elektriko in plin, ti si pa kupiš poleti kožuh samo zato, ker je poceni. Žena ga srdito pogleda in odgovori ogorčeno: — Oprosti, kdo pa pravi, da je moj ko- Mariborske in okoliške novice — Poroke. V zadnjem času so se poročili v Mariboru: Franc Ferk. mizar drž. žel., in Adeia Vollmeier, trgovska pomočnica, oba iz Studencev. Milorad Gojič. trgovski pomočnik, in Neža Čelofiga, suka-rica, oba s Tezna. Franc Crgulj, zidar, in Marija Leš, tovarniška delavka, oba s Po-brežja. Stanislav Erhatič, zidar, in Jožefa Križan, posestnica. oba s Pobrežja, Ilija Pavlov, šofer, in Marjeta Krajne, tovarniška delavka, oba s Pobrežja. Alfred Janežič, trgovski pomočnik, Wilden-rajnerjeva ulica 6, in Karolina Ružič, na-vijnlka. Radvanje — Nova vas. Jožef Kramberger, zasebnik, in Julijana Postr-žin. zasebnica. Oton Ferenčak in Ivana Herzogova, Franc Andre in Ana Spes. Ciril Rozina, podnarednik pri orožnikih v Beogradu, in Mravljak Rozina, hčerka posestnika v Vuhredu; Anton Keušler, trgovski pomočnik, in Terezija Weiss. šivilja. Mlinska ulica 21; Josip Požauko, stavbenik in Štefanija Urbanek, zasebnica. Kralja Matjaža ulica 7; Bruno Raj-niš. predilec. in Marija Hojnik, predilka, Meljska cesta 22; Alojz Legvart, karto-nažni pomočnik, in Otilija Fras, tovarniška uslužbenka. Meljska cesta 22; Štefan Koražija, tkalski mojster in Alojzija Ke-brič. modistinja. Krčevina 7; Alojz Stajn-ko, podnačelnik sreskega načelstva, in Ivana Godina, uradnica sreskega načelstva iz Dravograda; Gabrijel Šentjurc, trgovec in Ana Svetic, uradnica iz Celja; Deutschmann Franc, slikar, in Magdalena Kopic, šivilja. Praprotnikova ulica 23; Edvard Kovačič. šolski upravitelj, in Ana Melliwa, učiteljica pri Sv. Marjeti na Dravskem polju; Jožef Lorber, posestnik in Pavlina Breznik, kmečka hči. od Sv. Lenarta v Slovenskih goricah; dr Arnold Scheber. vseučiliški profesor v Gradcu, in "VValenta-Kokošinek Elizabeta, zasebnica, Aleksandrova cesta 1. Bilo srečno! — Mariborski planinci pojdejo danes popoldne matjaževat na sivo Peco, kjer bo veselo in razgibano planinsko slavje. Planinci, na mejo! — Bo — ne bo? V zadnjem času se po Mariboru šušlja o usodi pohorske vzpe-njače oziroma žične železnice. Bo kaj? Ne bo nič? Dvakrat je bil že sklican občni zbor zadruge Pohorska železnica, obakrat brez uspeha. Niti odborniki niso prišli vsi. Dva, trije so bili, pa poročevalci nekaterih listov. Sedaj je sklical zadrugin odbor zopet občni zbor. Poj de v tretjič? Rekli so, da likvidacije ne bo. Sedaj pa ni mogoče spraviti na občni zbor niti toliko članov, da bi lahko sklepali o likvidaciji. Zares čudna reč s to našo pohorsko vzpenjaČo. Svojčas toliko hrušča in trušča, zanimali so se za stvar celo vplivni gospodje, pa so drug za drugim po-skakali z broda. Bo — ne bo? — Mariborski mali harmonikarji nastopijo na banovo povabilo danes v soboto na Bledu pred diplomatskimi zastopniki držav Male antante. — Nov grob. V starosti 58 let je umrl uslužbenec drž. žel. g. Franc Smasek Žalujočim naše iskreno sožalje. — Mariborski svinjski sejem. Na včerajšnji mariborski svinjski sejem je bilo prignanih 248 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5 do 6 tednov po 90 do 120. 7 do 9 tednov po 130 do 160, 3 do 4 mesece stari po 180 do 240. 5 do 7 mesecev stari po 285 do 420, 8 do 10 mesecev po 450 do 550. 1 leto po 710 do 820. 1 kg po 6.50 do 8 oziroma 8.50 do 11.25. Prodanih je bilo 122 komadov. — Pomenki pod lipo. S. R., Vrbanova ulica. Torej vas zanima tista reč. Smo zvedeli: 5000 litrov mleka so porabili za barvanje rdečih drogov. — K. N-, Ruška cesta. Zares ste veliki reveži. Na vašo Ruško cesto res nihče ne misli. Mestni očetje so pač sedaj na počitnicah, o kakšni bližnji seji mestnega sveta pa se zaenkrat nič ne čuje. Da, da, obljube... — P. L., Dravsko po^Je Tistega možanca, ki se pojavlja in o katerem pogosto poročate, si prav dobro oglejte, poslušajte, kaj čeblja, pa nam potem obširno poročajte. Možek si bo drugič premislil. — PobreSke zadeve. Kakor čujemo, bodo elektrificirali nekatere ulice, med drugim tudi Ciril Metodovo in Lovsko unco, Cas bi že ML Nekoliko več tempa... — Iz železniške službe. Iz Maribora je premeščen v Petrovgrad višji kontrolor železniških delavnic g. FTidr. Pregel. — Bil je samomor. V včerajšnji Številki smo poročali o najdbi trupla 18 letnega tekstilnega praktikanta Rudolfa Maj-cna, ki so ga našU pod Kal vari j o mrtvega. Truplo je imelo nad desnim očesom majhno rano, pod njim pa so našli samokres kalibra 6.35 mm. Bazne okolnosti j redila obdukcijo trupla, ki se je vršila včeraj popoldne v mrtvašnici na mestnem pokopališču na Pobrežju. Obdukcijo je izvršil sodni zdravnik dr. Jurečko v prisotnosti prvega državnega tožilca dr. Zor jana in preiskovalnega sodnika dr. Rebule. Obdukcija je izkazala, da gre za samomor. Pri obdukciji se je namreč našla krogla v možganih. Radi majhnega kalibra projektil ni izstopil in je obtičal na levi strani lobanje. Tudi je projektil iste vrste, kakor v samokresu. Doslej še ni ugotovljeno, kaj je nesrečnega fanta gnalo v prostovoljno smrt. Pokojni je bil za svoja leta izredno močan ter 1.80 m visok. — Usoda sezonskih delavcev. Nemška oblastva so izročila včeraj našim obmejnim oblastem 3 delavce iz Prekmurja, ki so pred meseci odšli z drugimi tovariši na sezonsko delo v Nemčijo. V Nemčiji so zboleli tako, da niso mogli več opravljati težkega dela. Ker pa niso imeli sredstev za povratek v Jugoslavijo, so jih nemška oblastva odgonskim potom poslala v našo državo. V Mariboru so jih preskrbeli z najpotrebnejšim, nato pa so jih odpremili v domovinske občine v Prekmurju. — Pomočnik okradel gospodarja. Šent-iljski orožniki so ovadili državnemu tožilstvu v Mariboru nekega 21 letnega A. V., ki je bil uslužben kot mesarski pomočnik pri M. Sfiligoju v Št. Ilju in sicer zato, ker je kradel svojemu gospodarju meso in klobase. A. V. je pri zaslišanju tatvino priznal ter dejal, da je ukradene klobase dal nekemu delavcu, ki mu je plačal vino. — Z grabljami lovil »peneze«. Neki posestniški sin je zalotil nekega moškega, ki je skušal z grabljami s pisalne mize po-sestnice Ivane Korenove v Koprivniku pri Racah »vloviti« denarnico, v kateri je bilo 900 din. Ko je tat zagledal posestniškega sina, je zbežal in ga sedaj iščejo orožniki. — Izpri d malega senata Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je cbsodil 24 letnega zidarja Srečka Mira na leto in dva meseca strogega zapora in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let, ker je lani v oktobru in novembru vlomil v gospodarska poslopja raznih posestnikov v Kresnici in je ukradel večjo množino poljskih pridelkov v vrednosti 1.200 din. Skx>btožen je bil tudi 52 letni viničar Franc Ivanuša, ki je bil ob?ojen na tri mesece in 10 dni strogega zapora. — V tajni razpravi se je pa zagpo-varjal 19 letni po^stnlkov sin K. iz Zgornjega PorČiča, ki je bil obsojen na 8 mesecev strogega zapora, ker je 4. septembra 1936 v Košakih pri Mariboru na državni cesti napadel Ivana Kitala in z nožem zabodel v trebuh Ivana Perka so bile vzrok, da )e od~ Motociklistična nesreča VZROK SO NASE SLABE CESTE Kranj, 20. avgusta Kakor običajno je tudi včeraj naročil kranjski trgovec g. Jože Vidmar, ki ima trgovino pri »Bajželjnu« na Savskem bregu, vajencu avtoroehanika g. Rozmana Maksu Magusarju, naj mu opere motor s prikolico. Magudar je odpeljal motor z Mestnega trga. namesru da bi zavil po Jelenovem klancu domov v delavnico, se je pa peljal nekoliko na sprehod po cesti proti Na-kin. Ura je bik ravno tričetrt na dve, ko se K vračal v mesto. Pred Omersovo hišo, kjer je cesta precej o*zka. je srečal avtomobil. Šofer v avtomobilu se je umaknil na svojo stran. M«gusar pa rudi, oba po-pomotna pravimo. Tedaj pa je Magusar aavozil preveč na kraj ceste, ki tam precej ▼isi, prišel v kanal in to ga je najbrž to-Bko zmedlo, da krmila rri več obdržal trdno v rokah, treščil je s sprednjim delom motorja ob podboje vrat in še enkrat v vrata sama, ki vodijo na prvo Omersovo dvorišče poleg Sumijeve mesnice. Motor s prikolico se je odpeljal na nasprotno stran ceste in ni bodo poškodovan, fant pa je odletel po rJeh. .Pri padcu se sicer Magušarju ni pripetilo nič hudega, pač pa si je tedaj, ko je treščil z vso močjo ob zid in vrata, zlomil oesno nogo pod kolenom, da mu je kost kar izstopila in mu je močno tekla kri. Seveda se je na kraju nesreče zbrala velika množica ljudi, ki so takoj poklicali rešilni avto. Nesrečni fant. ki jc star kakih 18 1 let io bi bil čas poi leta ž« izučen, je hude | Dve zanimivi obravnavi pred celjskim sodiščem Vitanjski ubijalec obsojen na 8 let in pol robije — V svojci sadonosniku ustrelil 17 letnega fanta sten povod za nesrečo, aaj K znano, oa so večine prometnih nesreč krive naše obupne ceste. Pridnemu ianra pa želimo, da bi čimprej in čim bolje okreval. Ljudje na zatožni klopi Kazniva dejanja zoper iavno moralo — Zagonetka požara na Vačah nine bo o*4nkx Obtoženec je bil otpro&cen, ker se je socKšce prepričalo, da ni zadostnih dokazov na krivdo in je vse kazalo na to, da je čMOs hotelo priti na prav zvijačen način