166. StBVilfa. f Llilljiil, t toni, ZZ. julija 1913. ttlLbta. »Slovenski Narod* velja r ▼ Ljubljani na dom dostavljen: v upravn&tvu prcjcman: «e!o leto.......K 24— ćelo leto....... K 22-— pol leta ..••••• . 12-— pol leta ••••••• • 11"— ietrt leta .••••• 9 6— Četrt leta '•••••• . 550 m mesec •••••» 9 2*— na mesec • ••••• • 1*90 Dopfsl ntj se frankirajo. Rokopisi se ne vračaJo. Iratnlitvoi Knaflora mllea *t 9 (v pritHčju levo,) teUfon ftt M. IiMafa vsak 4aa svečar lifiiail a*d«l|« te prasaftk*. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta 2a enkrat po 56 vin., xa dvakrat po 14 vin., za trik rat ali večkrat po 12 vin. Pa rte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih Insercijah po dogovora. | Upravništvu naj se poSIljajo naročnine, reklamacije, Inseratl L t d, | to je administrativne stvari. i ——-— Posamtsaa slevllka velfa 10 vinari« v. ——— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve na ročni ne se ne ozira. „Mar*4na tiskara«" teUton st ti. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: . za NeraČlJo: ćelo leto ..«•••• K 25*— I ćelo leto ... . • K 30"— elnS.*:::::: : "•» »Ameriko ta vse ^de2eIe: na mesec •••••• ^ 2-30 ' ćelo leto.......K 35.-« Vprašanjem glede fnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znatnka. Đjravnistvo (spodaj, dvorišče levo), Knallova alloa it 3, telvfon št 85. Mirovna pogajanja na Balkanu. Dunaj, 21. juli ja. Bolgarija je odposlala svoje de-Tegate. da razpravljajo s srbskimi in grškimi zastopniki o preliminarnem miru in o zaključenju premirja. Ob-enem je obvestila Romunijo. da nima ničesar proti temu. ako se pogajanj udeleži tuđi romunski zastopnik. Bol-garska vlada smatra, da je sedaj ustregla vsem zahtevam svojih na-sprotnikov in se trdno nadeja, da bo romunska armada nadaljne prodiranje proti Sofiji ustavila. Pogajanja. ki se pričenjajo v Nišu, so za nadaljni razvoj dogodkov usodepolna. Ako se je Bolgarija res cdločila k pošteni likvidaciji ćele za j njo velekritične situacije, potem se j smemo nadejati, da bo te strašne druge balkanske vojne skoraj konec. Radi veriamemo v pošteno voljo bol-garskih državnikov, in upamo. da se odločijo priznati kar so dosedaj trdo-vratno negirali, da je namreč bolgar-ska armada od Srbo\- in Grkov poražena in da se mora Bolgarija umakni-ti na stališče premaganega. Bilo bi to na korist bolgarskega naroda in vsesra Jugoslovanstva. Najškodlji-vejša taktika je vedno ona ptica noja. Politični krogi pa nišo povsem optimistienega naziranja. Bcjijo se, da se zatečejo bolgarski delegati k taktiki zavlačevanja, ki bi imela se-veda prozoren namen, da olajša koncentracijo umikajočih se bolgarskih čet pred Sofijo ter tako izboljša vo-jaško pozicijo Bolgarije. Taka taktika bi bila v skladu s prvotnim programom novega bolgarskega kabineta, ki je hotel na vsak način izzvati evropsko intervencijo. Morda je že prepozno, da se ta nacrt izvede — položaj v državi je tako opasen. da je najnujnejša potreba, ki jo čutijo bolgarski politiki se-daj. skorajšno zaključenje miru, mir za vsako ceno, da bo mogoče urediti notranje razmere. Vsekakor je treba počakati — za enkrat verno le. da se bodo pogajanja vršila, ne vemo pa, kaj odgovori-jo bolgarski delegati na srbske in gr-ške pogoje. ' Ako potečejo konference v Nišu ugodno, potem bo podpisano na boji-šeu premirje. Mirovna konferenca pa se bo vršila v Sinaji, v letovišču ro-munskega kralja. To dejstvo je malo razveseljivo. Balkanske države so s svojinu spori in boji dvignile Romunijo na prestol balkanskega razsodnika in mir med Srbijo in Bolgarijo se bo sklepal tako, da bo odgovarjal ro-munskim interesom. Vedno jasneje se kaže. kako velikanski greh so si naprtili bolgarski državniku ki so provocirali to žalostno vojsko. Prisilili soSrbe.da si zajamčijo svoje pri-dobitve z oboroženo silo. Grke in Ro-mune pa bodo napasli na slovanski zemlji. Po drugi balkanski vojni stopa ne-slovanski element na Balkanu v ospredje in dobiva nevarno pre-težje. Že danes je tuđi toliko kakor gotovo, da bodo revizijo drugega balkanskega miru izvršile velesile na evropeiski kon^erenci. Trozveza se silno trudi za tako konferenco, ki ne bo Ie podvrgla ćeli Balkan zopetne-mu varuštvu spoštovane Evrope, od katere pa balkanske države tuđi ni-majo v stvarnem ozjiru ničesar do-brega pričakovati. Z Dunaja se lansira ideja »avtonomne Macedonije«, ki je vzeta iz političnega smetišča polpretekle dobe. in nima na sebi ni-kake realne vrednosti Tembolj pa kaže razpoloženje, ki vlada v gotovih krogih. Nesigurnost ćele situacije postaja končno vsled turskega prodiranja na crto Marica-Odrin naravnost opasna. Turčiia je raztrgala londonski traktak in in vztraja navzlic naj-nstrejšim demaršam velesil pri svojem nacrtu. Ako se evropski kabineti sporazumejo za skupno energično akcijo v Carigradu. pDtem bo turska akcija ostala malopomemnna avantura, ako pa do sporazuma ne priđe, potem je gotovo. da ^0 Rusija eventualno sama prisilila visoko porto, da odneha. Samostojna ruska akcija pa bi morda z enim mahom zrr-va razvila ćelo tursko vprašanje in tokrat ne Je evropsko, temveč predvsem maloazijsko. V mednarodnih krogih v>ada velika nervoznost. Politična af losfera je zopet enkrat polna nevarne šopa-riče. Vesti, ki so se zadnje dni tako pridno razširjale o avstrijsko-ruskem sporazumu, so neresnične, vesti o neki posebni akciji, ki jo pripravlja du-najska diplomacija, pa nočejo utih-niti..._________ Spoznavaj sebe in svoje savražnihe! (Slovenskemu ljudstvu v pouk, svarilo in vzpodbudo.) IV. Na strani 301. in 302. piše dr. Ušeničnik: »Naš ideal je in mora biti, da zavladajo spet v vsem mišljenju in življenju narodov kršćanska načela.« To bi bilo res želeti, posebno naj te ideale priporoči svojim duhovnim sobratom po ćeli Sloveniji. »Dandanes je vse >politicum«! vzgoja. šolstvo, zakon, svoboda ali nesvoboda cerkve, javna nravnost, svoboda vere ali nevere .. .< ali ta »politicum« velja samo za klerikali-zem najbolj menda na Slovenskem. Duhovnik ne more niti ene ne-delje obaviti svoje pridige. da ne bi vlačil politike v svoja - izvajanja, klerikalni učitelj ne more drugače po-učevati. da ne zastruplja mladih src sebi v pouk izročene mladine s klerikalno politiko, zakonodajstvo, posebno kar se ljudske sole tiče, je v klerikalnih verigah, nravnost slovenske mladine se po marijanskih kon-gregacijah korumpira od frančiška-nov in jezuitov. Nikakor ne morem pojmiti, da uena uprava tolerira te marijanske kongregacije v srednjih šolah v Avstriji. Državi bo se gotovo žal, da je dala to dovoljenje. Brezdvomno imajo jezuiti velike zasluge za procvit humanističnih na-ukov v prejšniih stoletjih. Oni so se skoro edini bavili s srednješolsko vzgojo pletneških sinov, kar je do dandanes ostalo v modi. Poglejte le ' n. pr. šolska izvestia Kalsburškega i konvikta pri Dunaju. Tu Čitaš imena sinov današnje visoke aristokracije, vodeće usodo narodov v avstro-ogr-ski monarhiji. In kakor oni, tako ne unieje nobena druga gimnazija — iz- vzet je samo Theresianum na Dunaju — aristokratsko vzgajati mladine. Ker že ravno o jezuitih in njiho-vem šolstvu govorim, ne smem ene-ga dejstva zamolčati: V sedemdese-tih letih je iz Hrvaškega in Slavonije vlada juzuite izgnala — za dolgo dobo let in sele v novejšem času so se smeli zopet v teh deželah naseliti. Zakaj jih je vlada izgnala, zamolčim pred javnostjo, imam pa za to dokaz crno na belem. Videant consules ne res publica (rectius Slovenica) detri-menti capiat! Tuđi kranjsko deželo bodo kmalu jezuiti osrečili s svojim srednješolskim zavodom, kljub temu, da imamo že škofove zavode v Šent Vidu pri Ljubljani. Toda nekaj je: pri nas je premalo plemenitaških sinov in sedanji vojvoda kranjske dežele bo že tedaj davno v zasluženem poli-tičnem penzijonu in ne bo imel več za solo godnih otrok. »Nekateri so že tuđi pri nas proglasili načelo »političnega katolicizma« (Od kod bodo dobili gojence?), češ, nam je dosti, da kdo kandidira na katoliški program in glasuje za katoliški program, kaj je po svojem prepričanju, to nas nic ne briga — to meri na dr. Pegana! ... S takim na-Čelom bi morda pomnožili vrste »so-mišljenikov.« a ti »somišijeniki < bi bili v resnici kaj malo somišljeniki. Z načelom »političnega katolicizma« bi se le zaneslo v naše vrste nezau-panje in korupcija. — Moj spoštova-ni in čislani gosp. dr. Ušeničnik, morali bi res že davno vedeti, če vam tega klerikalci ne povedo. da v klerikalnih vrstah ta kuga nezaupanja in korupcije grozno razsaja. Če bi bili samo enkrat »Slov. Narod takole na tihem brali, bi bili že davno na či-stem, kaj se v klerikalnih vrstah do-gaja. Le berite tuintam »Narod — pa boste Čisto drugače mislili o libe-ralcih. Pred 14 leti sem kot dijak vi-del v Zvezdi kanonike »Slov. Narod a brati, zakaj pa ga ne bi se vi? Le ne imeti tako strašno skrupolozne vesti, tuđi to je greh. »Odločno moramo zavreči vsak le politični katolicizem.« To načelo smo mi naprednjaki vedno poudarja-li, posebno pa naše politično časopis-je, ali smo bili ozmerjani za prostozi-darje še hujše ko vragovi, in za naj-pogubnejše škodljivce cerkve in vere. Sedaj vidim, da slovenski napred- njaki nismo pravim liberalcem zrasli niti do gležnja, odkrito povedano, pravi konservativci najmilejse vrste. Prvi katoliški shod je pravzaprav ustvaril »liberalce« in temu krstu sta kumovala kardinal Missia in pa Škof dr. Mahnič. Značilno je že za prvi katoliški shod, kaka atmosfera je vladala na tem shodu, da gosp. notarju Luki Svetcu nišo pustili duhovniki govoriti v prid slovenski šolski družbi sv. Cirila in Metoda. No, in avgusta meseca imamo III. slovenski katoliški shod — prero-ki nočemo biti. Bratomorna vojna na Balkanu. Turska nota velesilam. Prinesli smo snoči glavne točke iz turske note, ki jo je odposlala turska vlada velesilam, da opraviči svoje prodiranje proti Odrinu. Ni nam treba še posebej naglašati, da ta nota ni nič drugega, kakor diplomatično slepilo, ki nima drugega namena, kakor odvrniti pozornost od faktičnih dogodkov in provzročiti boi za be-sede med diplomati, kakor se je to že večkrat zgodilo in kar je služilo Tur-čiji že večkrat v dobro. Nota pravi, da se je Bolgarska obotavljala odpo-klicati svoje čete iz pokrajin onstran crte Midia-Enos in da je to storila sele, ko so začele prodirati turske Čete. Ta trditev ni niti resnična, niti ne bi moglo biti tako dejstvo povod za obnovitev sovražnosti. Znano je namreč, da je Bolgarska odpoklicala vse svoje vojaštvo ne samo iz krajev, ki jih je londonska ! konferenca prisodila Turčiji, mar-več tuđi iz odrinskega vilajeta, da je posije proti Srbom in Grkom. V onih krajih so ostali le majhni vojaški od-delki in orožništvo, da vzdrže mir in red v teh krajih, dokler te skrbi ne prevzame tursko vojaštvo in orožništvo. To se je vedno prakticiralo po sklepu vsakega miru in to se je zgodilo tuđi sedaj. Da je temu tako, kaže tuđi dejstvo, da Turki nišo naleteli v teh krajih na večje oddelke bolgarskih vojakov in da so pripeljali v Carigrad, kakor se je poročalo od tam, LISTEK. Dolga roka. M. Gardenhire (Dalje.} Ko je stopil v hišo. sem poklical leočijaža. ki je ravno mimo peljal. In ko sem si potem med vožnjo pred-stavljal še enkrat pred svojimi du-ševnimi ocrni dogodke celega dne, mi je bilo vse jasno. Zasledovali so me ti dogodki, da nisem zaspal. Ves večer skoraj sem molčal. Neprenehoma sem mislil na čuden slučaj, cia sta se mr. Finn \Villiams in Ledroit Conners zopet srečala, kar prav gotovo — kakor vsi dogodki, s katerimi je prišel ta v dotiko — pomenja nesrećo. Jennie me je izpraševala, zakaj sem tako molčeč in nedostopen, do-čim je mrs. Barrister izjavila, da sem dolgočasen. Ko sem legel, so moje spanje motile zmešane. strašne sanje, v ka-terih sem videl, kako so zagnali or-jaškega moža s črnimi, kodrastmi lasmi v levjo jamo. Zverine so se vrgle nanj, da ga raztrgajo, on pa je prosil za svoje življenje. In Čudno, zverine so ga razumele ter mu ćelo odgovarjale. »Zakaj si tako grozovit napram ženskam?« so vpraševale. »Vsaj jih vi tuđi žrete,« je odgovori! mož navzlic svojemu strahu z zaničljivim nasmehom. »Čemu pa jih imamo? Levi so najbrže za hip premišlje-vali o tej čudni cenitvi ženske vrednosti, predno so rekli: »Povsod v naravi se boiuiejo vrste, toda na-vadno drže enaki z enakirni. Mi ne žremo drug drugega.« »Tega ne vem.« je odgovoril mož, ;>jaz morem le to povedati, kar čutim. Če sem lačen, tedaj jem. Zakaj bi bil z žensko, ki mi ne ugaja, prijazen?« »Mi smo tuđi lačni!« so zaklicali levi. Tedaj so se vrgli nanj. In zbu-dil sem se. V prsili me je nekaj tišča-lo, in bilo mi je, kakor da se ima zgoditi nekaj strašnega. Med vožnjo čez zaliv pa sem se pomiril, in ko sem prišel v svojo pisarno, sem videl pred svojimi du-ševnimi očmi le še one vesele, pe-stre cirkuske slike od prejšnjega dne v svetlih barvah. ! Dobil sem Connersa pri zajtrku. In takoj na to sva odšla proti Long Island Citv. Conners, ki je bil iz-vrstno razpoložen, se Je iskreno smejal mojim sanjam. »Ali pripisujete te sanje po naj-novejši diagnozi tuđi slabemu pre-bavljanju?« je vprašal. »Za razlago te vizije pač ne potrebujeva sveto-pisemskega Jožefa.« »Torej.« sem vprašal. »Torej?« je ponavljal Conners. »Nič ni drugega, nego vzrok in učinek, naravna reakcija vtiskov, ki ste jih dobili podnevi.« »Je-li verjamete sanjam?« »Pa,« se je zasmejal. »AH veru-jem na vodo in solnčno svetlobo. na matematiko in kemijo, elektriciteto in magnetizem? Čitajte »Flammario-novo »Neznano!« Pozneje enkrat vam hočem povedati sanje, ki so se uresničile.« »Ali mi boste razložili tuđi po-men teh sanj?« »Gotovo,". je odgovoril še vedno v šali. »Vendar pa če mislite, da hočem iz tega razviti teorijo, tedaj imam vendar gotove pomislike. Še nihče ni našel resnice, samo uganiti jo moremo. to se pravi, če imamo tak nerazumljiv instinkt, kakor ga ima mr. Williams. Jaz pa imam tuđi svoj instinkt, in vsled tega sva zdaj tu.« Mr. Henderson nama je prišel že pri vhodu v šupo nasproti. In v šupi so se odigravali ravno tišti za-nimivi prizori, kakor prejšriji dan. Zdelo se je, kakor da bi bili artisti v maneži. potreseni z žaganjem, danes še marljivejši- »Danes imamo pravo glavno skušnjo,« je rekel mr. Henderson. »Veseli me, da sta prišla.« Ravno je bilo krmljenie končano, vsled česar so ležale živali leno in razleknjene v svojih kletkah. Velikanski levi so spali v zamreženih du-plinah; le večje število opic je ple- zalo in skakalo. kakor vedno živahno kričeč, po svojem domovanju. »Tuđi cesarica je mirna,« je pri-pomnil Conners ter pokazal na klet-ko, v kateri je ležala črtasta tigrov-ka z nadolgo raztegnjenimi udi na tleh. »Ali ni bilo včeraj velikansko?« je zmagovito vskliknil mr. Henderson. »Tommy je nesporno najboljši komad ćele predstave. Tigra ukrotiti! In ćelo v svobodi rojeno samico! Nihče bi tega ne smatral za mo-goče!« »No, če se tako obnaša kakor včeraj, verjame vsakdo,« je odgovoril Conners. »Vendar pa mislim, da si bo mr. Williams stvar še enkrat dobro premislil, predno bo zopet riskira! take prijaznosti.« »Vsaj ste vendar videli.« je odgovoril mr. Henderson. »Mož je pravi hipnotizer.« »Potem bi na] enkrat poskusil svojo umetnost pri svoji ženi,« se je ■ zasmejal Conners. »Pri njej menda hipnoza več ne učinkuje.« Mr. Henderson je pomigal z ra-meni. j »Prav gotovo mora občutiti isti ! bič, s katerim kaznuje živali. Tu je!« ; Pokazal je na skupino poleg odra, kjer so godci uglaševali svoja godala. »Tommy bo potem vadil z levi, da jih ima popolnoma v svoji oblasti, predno pojdemo na potovanje.« ! Ko smo hodili po maneži, smo opazovali akrobate, ki so skakali s skakalne deske ter se večkrat pre-kucnili v zraku. Končno sta dva te-lovadila na trapecu nad raztegnjeno mrežo. Miss Demorist, oblečena v zapeljiv triko in v obleko s svetlika-jočimi se luskinami, nam je, ko je mimo jahala, metala z roko poljube, ne na bi zapazila, kako je mr, Henderson grbančil čelo. »To so take nežnosti, s katerimi se mora cirkuski ravnatelj boriti,« je mrmral. »Take tolpe skupaj nameta-nega ljudstva — in ćelo moški in ženske namešane — dobe kmalu prokleto priproste manire. Ta ženska bo toliko časa dražila in ježila Tommvjevo boljšo polovico, da bo obe ven vrgel. Potem si moram se-veda poiskati drugo jahalko, kajti Tommyja po včerajšnjem aktu ne morem več pogrešati. Krotilci, kakor on, so zelo redki.« V tem hipu je stopil signor Tom-maso v trikoju in širokih hlačah, po-zlačeno palico v roki, iz garderobe. Njegov obraz je bil zelo rdeč. In ko se je ustavi! pred svojo ženo poleg godcev, sem zapazil, đa se je nekoliko majal. »On pije,« je rekel Conners ter zmajal z glavo, »za krotilca zelo ne-vama navada.« (Dalje prihodnjift.) Stran 2. „SLOVENSKI NAROD-, dne 22. julija 1913. 166 štev. samo kakih 70 bolgarskih vojakov-ujetnikov. Skrb TurČije za Carigrad in Dar-danele je ravno tako samo pretve-za, ki naj prikrije poželjenje po ma-ščevanju in po zasedenju ne samo odrinskega vilajeta, marveč ćele Tra-kije. Zaradi Carigrada in Dardanel bi Turčiji ne bilo treba preveČ skrbe-ti, saj so velesile storile, da Bolgari nišo potisnili Turkov popolnoma iz Evrope. Velesile so ohranile Turčiji Carigrad in Dardanele in to je dosti garancije, da se Turčija s svojo skrb-jo ne more izgovarjati. Ko so stali Bolgari pred Cataldžo, je Turčija za božjo voljo prosila velesile, da naj ji ohranijo vsaj glavno mesto. Bolgar-ska se je uklonila želji velesil in ustavila svoje vojne operacije. Pričelo se je razgovarjanje, ki so je Turki za-vlačevali tako dolgo. da je nehala Bolgare potrpežljivost in da so jim pokazali, da bi mogli izsiliti ćelo v Carigradu samem mir. Ko ie Turkom zopet predla slaba, so se vtaknili zo-pet za velesile in izposlovali, da so te ustavile bolgarsko zmagoslavno prodiranje. Bolgarska je ugodila že-lj*am velesil, ki so gotovo tuđi zelo, zelo skrbele za Carigrad in Dardanele, tako kulatno, da ie privolila ćelo v mejo Enos-Midiia, dočim je prvotno zahtevala mejo Rodosto-Midija in je imela zasedeno crto Cekmedže-Der-kos. Bolgarska kot zmagovalka bi mogla imeti te pokrajine zasedene tako dolgo. da bi bilo Turčija izpol-nila vse pogoje in mirovne pogodbe. Ker pa je bolgarsko vojaštvo zaradi ogromnega dela na drugih bojiščih zapustilo, je zrasel Turčiji greben in sedaj izteza roke po pokrajinah. ki so jih velesile prisodile Bolgarski. Ko bi bila izpolnila bolgarska vlada želje svoje vojske in ji pustila proti volji Evrope udariti na Carigrad, bi se-daj ne bilo teh nainovejših komplika-cij. Bolgarska vlada pa je preveč za-upala velesilam in preveč upoštevala njih želje, zato stoji sedaj pred novo vojno s Turčijo, ki so jo zakrivile edino velesile. Tursko prodiranje čez crto Enos-Mi-dija ni mogoče smatrati drugače. ka-kor kot zasmehovanje sklepov velesil in Evropa je, ki je izgubila Odrin. Lozengrad in morda Trakijo. Na Evropi je sedaj. da prepreci, da se zopet nesmrtno osmeši. ob enem pa od-vrne od junaške Bolgarske najhujši udarec. Ponižanja je dosti. ni treba, da bi šio se delj. Ponosna Bolgarska. ki je izzvala v prokletstva vredni za-sleplienosti bratomorno vojno, prosi za mir. Bolgarska. ki je sanjala o bol-garskem Balkanu in tej svoji ideji žrtvovala kri in blago, je potisnena v ozadje in se bo Ie težko zopet po-vzpela. Besedo ima sedaj Evropa. Prodiranje Turkov. Že snoči smo poročali. da za-fiteva Turčija reko Marico kot bodo-čo mejo, toda turska beseda — laž-beseda. Temu zatrdilu nikdo ne ver-jame in tuđi dejansko prodiranje turske vojske kaže, da gredo turske za-hteve veliko delj. Pa ne samo to, Turčija hoče biti zastopana na kon-lerenci balkanskih držav kot enako-vreden faktor. Pozabila je svoje strahovite poraze, pozabila je, da je ležala v prahu pred Bolgarsko in hoče danes nastopati kot zmagovalka. Ali bodo tuđi to dopustile velesile? Med tem pa prihajajo iz Sofije in Carigrada poročila o prodiranju turske vojske. Moreč in požigajoč se vali vojska proti severu na zgodovinski poti v Odrin. Deželo, ki se je komaj od-dahnila od strahovitega klanja, pre-plavljajo zopet azijske tolpe Baši bozuki, iregularne turske čete lete pred polmesecem, za njim psi in gavrani. V Lile Burgas ie dospela turska konjenica in drvila naprej. Uzun Ke-pri, Jeni Kej, Baba Eski, Bunar Hi-sar, sama slavna imena, zlati listi v bolgarski zgodovini, danes so tam turske čete. Lozengrad, Odrin v turskih rokah. kateremu Slovanu bi ne vztrepetala duša pri tej vesti, in naj se tako obsoja bolgarsko politiko, naj bo ćelo sovražnik prevzetne Bolgarske. Kaj bodo rekli k temu novemu dejstvu Srbi, katerih sinovi tuđi spe večno spanje na polju, ki je tepta danes turska noga. Turki so dospeli v Odrin, požigajo in plenijo. Majhno bolgarsko posadko so po kratkem boju prepodili. Prebivalstvo beži. Kam bi se obrnilo? Za njimi turski konjeniki, zbesnele tolpe. Proti Sofiji! Sestradani, raztrgani, obupani prihajajo prvi ubežniki čez mejo. V Svilenu se tare ljudstva, vse kriči, prosi, moli, vmes posamezni tnajhni od-delki vojaštva s solzami v očeh. Vse to se vali proti Sofiji. Ni jih mogoče šteti. Pred dnevi je prišlo tu skozi 3000 ubežnikov, vsak dan jih prihaja toliko in več, ceste so zaprte samih vozov, čez polja pusta in neobdelana se vali naprej 60.000 nesrečnih Bol-garov, ki zapuščajo svoje vaši, komaj rešene turškega jarma. Zadaj pa ho-di smrt vsemu, kar je bolgarsko. To je slika polna groze iz krajev, kjer so krvaveli bolgarski junaki za sveto bolgarsko stvar, in iz vrst teh ubežnikov se sliši vzdihovanje: To ie ka-zen za nedolžno kri naših bratov Srbov. Položaj v Sofiji. Spričo obupnega položaja Bolgarske vlada v Sofiji izvanredno raz-burjenje. Pripravljeni so na vse eventualnosti. Bolgarska armada se ne more gibati, ker je železniški most čez reko Vid razrušen, s čemur ie pretrgana edina dvovozna proga za preskrbo armade s severa Bolgarske. V Sofijo dohajajo sleherni dan nova poročila o bolgarskih porazih. Turki stoje 120 km od Plovdiva. Ro-muni so zasedli Orphanije. severno od Sofije. 30.000 Romunov stoji pred Plevno in pri Orabovem. Bližajo se glavnemu mestu, ne da bi naleteli na odpor od bolgarske strani. Romuni razdirajo vse mostove in brzojavne zveze in onemogoeujejo dovoz živil. V Sofiji že primanjkuje kruha. Bolgarska prosi za mir. Predvcerajšnjim ponoći je pri-spela v Bukarešto brzojavka bolgarske vlade, kl jo je italijansko poslani-štvo izročilo romunski vladi in v ka-teri izjavlja bolgarska vlada, da sprejme vse pogoje Romunske, ter naglaša, da ne bo nadaljevala vojne proti Srbiji in Grški, tuđi če se zdaj sporazume z Romunsko. V Niš so od-potovali trije bolgarski delegati. Včeraj zjutraj ie dobil ministrski predsednik Majorescu direktno od bclgarskega zunanjega ministra Ge-nadijeva daljšo brzojavko, v kateri ta prosi Romunsko za mir ter stavi po-nudbo, da imenuje pooblaščence, ki naj bi se pogajali v kraju, ki bi ga določila rorminska vlada. Tuđi kralj Ferdinand je poslal brzojavko kralju Karolu, v kateri podpira prošnjo ministra Genadijeva. Preliminarna po-gajanja se bodo kmalu pričela, najbrže v Nišu. Preliminariji se bodo najbrže podpisali v Bukarešti. Romunska vlada je baje že snoči odgovorila na bolgarsko noto. Ofici-ziozni list » Politique« zagotavlja, da vlada želi, da naj se vrše pogajanja z vsemi vojskujočimi se državami na-enkrat. List dementira vest, da je bilo podpisano premirje med Romunsko in Bolgarsko ter pripominja, da je vlada trdno odločena, ločiti vpraša-nje glede ustavitve sovražnosti od vprašanja mirovnih preliminarijev. O ustavitvi sovražnosti se bodo pogajali delegati dotičnih generalnih šta-bov na tej ali oni točki bojišča. V tem trenoku so se pogajanja za preliminarni mir najbrže že pričela. Operacije se sicec še nišo ustavile popolnoma, zlasti Romunska hoče zasesti še ugodne pozicije, med tem ko so Srbi že več dni čakali, da se bolgarska vlada izpametuje in nišo hoteli po nepotrebnem prelivati še več bratske krvi, upati pa je. da ta mir, ki vlada sedaj na glavnem boji-šču pri Kiustendilu, ni samo kratek oddih. Pozdraviti je tuđi deistvo, da k tem pogaianiem nišo pritegnili tur-škega zastopnika, kakor bi to Turčija iskreno želela. Vendar ni izklju-čeno, da ne prinesejo romunski delegati s seboj tuđi kakega poobk^tila Turčije. Sprejeti Turčijo nekako kot zaveznico proti Bolgarski, bi ne bilo posebno častno niti za Grke, še manj pa za Srbe in Crnogorce. * • Albanija. A . anska korespondenca objav-Ija pogovor z Esad-pašo o predaji Skadra. Esad-paša je izjavil: Niti hip nisem na to misiil, da bi se proglasil za vladarja Albanije; predal sem Skader iz treh vzrokov: 1. Nismo imeli živil. 2. Posadka ie bila popolnoma izmučena. 3. Imeli smo Ie še za pol ure municije. Vsled tega sem že prej sklenil. izpasti 3. aprila s ćelo posadko, prodreti čez Taraboš do Špice ter sebe in svojo armado na avstrij-skem teritoriju predati avstrijski vladi. Vendar pa sem opustil ta nacrt, ker so me za to prosili častniki in civilno prebivalstvo iz strahu pred masakri od strani Crnogorcev. Ko sem videl, da mi stavijo Crnogorci za predajo mesta dobre pogoje, ki ne oskrunijo voiaške časti, sem jih sprejel. V Valono je prišel ortodoksni duhovnik Papafan-Noli, ki hoče maše-vati v albanskem jeziku. Ker pa je njegova namera vzbudila med kršćanskim prebivalstvom nevoljo, ker najbrže to vsled grškega vplivanja noče dovoliti, da bi se maševalo v drugem nego v grškem jeziku, name-rava provizorična vlada zgraditi svojo lastno cerkev, v kateri se bo maševalo v albanskem jeziku. V Valono je prišel Kara-Said-paša, prejšnji po-veljnik otomanske vardarske armade. Ceprav je rodom Albanec, je vendar vedno nasprotoval narodni ideji. Vsled tega se je bal, da ga bodo ne-prijazno sprejeli. Isa Boljetinac pa mu je zajamčil osebno varnost. Fatil paša Toptain Je prosil provi- zorično vlado za dovollenje, da srne izdajati Časopis v albanskem jeziku. Ker pa se ie ta bala, da bo izdajal opozicijonalen list, je zahtevala od njega kavcijo 400 turskih funtov. Fatil paša je bil vsled tega tako ogorčen, da je odpotoval v Tirano. V kratkem bodo poslali iz Trsta potrebni materijal za tiskamo. Dva av-strijska inženirja že pripravljata potrebne prostore. Nato bo začel v Va-loni izhajati albanski dnevnik. V kro-gih, ki so v zvezi z vlado, govore, da je vodja Matakastrov poslal Isrnail Kemalu spomenico, v kateri zahteva, naj se odpuste Ghegi, ki so v orožni-ški službi, ter nadomeste s Toski, si-cer bo vkorakal z 2000 možmi v Valono. • * Bolgarska vojska. Poročevalec »Frankfurter Zei-tung« v Sofiji podaja v svojem listu sledečo sliko o moči bolgarske vojske, kakoršna je bila dne 1. juniia 1.1.: Konjenica: 2 diviziji po 4 polke; 1 brigada po 2 polka; 1 polk s samo-stoino nalogo; 10 eskadronov infan-terije na konjih: vsak esvadron ima 321 mož, toda samo 132 konj. Infanterija: Regularne čete: 14 ali tuđi morda 15 divizij, od teh 7 di-vizij po 3, ostale po 2 brigadi. Prosto-vojni kori: 2 diviziji (makedo-odrin-ka in sereška), 1 brigada (Odrin). Artilerija: 9 polkov po 9 baterij s creuzotovimi topovi; 9 polkov po 6 baterij starejših Kruppovih topov; veČ baterij z zaplenjenimi turškimi topovi (najmanj 120 topov). — Gorska artilerija: 23 baterij s creusotski-mi topovi in 9 baterij đrugega izvora. — Težka poljska artilerija: 9 baterij havbic po 15 cm (v Odrinu je bilo zaplenjenih 18 teh havbic in 18 topov po 12 cm). — Oblegovalna artilerija: Organizacija neznana, 34 topov po 12 cm, 134 topov po 15 cm, 34 havbic po 15 cm in 8 možnarjev po 21 cm. Moštvo: Aktivna armada v mi-rovnem času 52.000 mož, vpoklicanih rezervistov 310.000, moštvo nado-mestne rezerve (neizvežbano) 100.000, razredov 36 do 37. v novembru 1912 vpoklicanih 70.000, prosto-voljci 30.000. iz Makedonije 30.000, mohamedanci z Bolgarskega 20.000, skupaj 612.000 mož. Od tega števila je odšteti izgube, bolne, ranjene itcL iz turske vojne, tako da ostane za vojno s Srbi in Grki 400.000 mož. Vse številke so zelo nizke, v resnici so najbrže nekoliko višie. Stvarno vrednost teh Številk pa je iskati v tem, da odpade razlika med prvotnim številom moštva (612 tisoč) in sedanjim (400.000) največ na obe prvi kategoriji. Bila je naravno aktivna vojna z rezervami 310.000 mož. ki je imela največ mrtvih, ranjenih in bolnih. Ta aktivna vojska, ki je štela začetkom turske vojne 362.000 mož, je bila tedaj začetkom druge balkanske vojne za približno 200.000 (?) mož slabejša. Iz tega sledi, da obstoja gotovo vsaj polovica sedanje bolgarske armade 400.000 mož, ki stoji Srbom in Grkom na-sproti, iz čet, ki nimajo v vojni iste vrednosti kakor izvežbana aktivna vojska. Stalersho. Kaj pa sedaj? Iz ptujskega okra-ja nam pišejo: »Sloge« že sedaj tri-krat nismo dobili in čuje se od vseh strani, da sploh ne bo več izhajala. Cakali smo na kako tozadevno na-znanilo ali pojasnilo in ker ga ni, bo treba zavzeti h koncu »Sloge« tuđi brez njega stališče. V našem okraju in sploh v Slovenskih goricah je bila »Sloga« razširjena v nekaj sto izvo-dih in je veljala splošno za glasilo »starih«. Njeno prenehanje si razla-gamo politično tako, da konservativ-ci ne mislijo sploh na nobeno samo-stojno politično nastopanje več. Ce je to tako, bi bil pač sedaj pravi tre-nutek, da bi se pritegnilo take može med njimi, ki imajo veselje in dolž-nost do javnega dela, v narodno-na-predne vrste. Kdor tega principijelno noče storiti, tega se seveda ne da siliti, a tuđi ne več vpoštevati. Kleri-kalci mislijo, da bodo sedaj pridobili »Slogine« kmečke bralce za svoj tisk in gotovo že tuđi v tem smislu dela-jo. Zato bi bila nujna naša dolžnost, da bi širili med te ljudi glasili narodne stranke, »Narodni list« in »Slov. Narod«. Vsi oni, ki so za ohranitev zdrave, strogo narodne opozicije proti klerikalizmu, bodo ta naš na-svet radi vpoštevali in se po njem ravnali. S koncem »Sloge« ne srne trpeti protiklerikalni tisk na Spod-njem Stajerskem, zato vsi na delo! Dol pri Hrastnikii. »Đralno društvo na Dolu« se zahvaljuje tem potom najprisrčneje vsem, ki so pripomogli do tako izborno uspelega slav-ja, čigar čisti dobiček znaša 300 K. Zahvaljuje se vodji orkestra, vele-cenjenim iuralcem slednjega, kakor tuđi vsem pevcem zbora. Nadalje se zahvaljuje igralcem enodejanke »V civilu«, posebno Še gdčni. Minki R i -c h t e r j e v i, ki se ni strašila poti k vajam in druzega dela ter pripravljanja k veselici. Ćast ji! NajprisrČnej-ša hvala pa tuđi vsem darovalcem, ki so s kakoršnimkoli darom v gotovini ali v blagu pripomogli do popol-nega uspeha veseHce, Posebno naj se omenijo tukaj naše narodne dame ter naši vrli trgovci širom Slovenije, ki so se nas spomnili z dobitki in de-narjem za popolnitev pavilionov in srečolova. Hvala jim! Zaslužena pohvala tuđi gosp. Janku Lešničanu, predsedniku Z. N. D., ki je s svojim poljudnim govorom povečal slav-nostno prireditev. Odbor »Bralnega društva si šteje tuđi v prijetno dolžnost, zahvaliti se vsem p. n. gostom od blizu in daleč. ki so blagovolili počastiti slavnost ZOletnice s svojo na-vzočnostio. Hvala lepa vsem! — Za odbor »Bralnega društva na Dolu« Anton Gnus, t. č. predsednik. — Vitko J u r k o, t. č. tajnik. Velik koncert na Vranskem priredi v nedelio 27. t. m. pevsko društvo »Vrarska Vila« s sodelovanjem vojaške godbe pehotnega polka št 17 iz Celovca. Spored: »Na vrhuncu«, godba, H. Sattner: »Naša pesem«, mešan zbor »Gospa Luna«, godba, A. liajdrih: »Sirota«, moški zbor z alt-skim samospevom, »Vaški otroci«, godba, »Potovanje po Kranjskem«, godba, Ipavic: »Danici«, moški zbor s samospevom »Zbor derviša«, godba, H. Volarič »Grajska hči«, mešan zbor s tenor, sopran in alt samospevom, »Najljubeznjivejša<% godba, H. Sachs »II. venec narodnih pesmi«, moški zbor »Veseli ljudje«, godba, E. Adamič »Petnajst let«, mešan zbor, in »Zbodljaji«, godba. Koncert se vrši pri Šentaku. Začetek ob 3. popoldne. Vstopnina 1 K. Opozarja-mo slovensko obcinstvo iz bližnje okolice na to prireditev z željo, da se koncerta mnogobrojno udeleži. Iz Celja. Občeslovensko obrtno društvo v Celju je priredilo v nedeljo zvečer izvrstno uspel družinski večer na vrtu pri »belem volu«. Obisk je bil jako velik, obrtniške rodbine so se zbrale polnoštevilno. Koncerti-rala je celjska narodna godba. Vnebovpijoče razmere pri celjski okrajjni bolniški blagajni. C. kr. vlada, kje si? Opozarjali smo že ponovno celjsko okrajno glavarstvo in štajersko namestnijo na nevzdržljive razmere pri celjski okrajni bolniški blagajni. Vlada se je imela tuđi na drug način dovolj prilike prepričati o skandaloznih razmerah pri tej korporaciji — ali zdi se nam, da se ni-kakor ne more odločiti k edino pra-vilnemu koraku: k razpustu blagaj-niškega načelstva in k imenovanju posebnega komisarja, ki bi osnaži! ta nemškutarski Avgijev hlev in vodil nove volitve. Ali c. kr. vladi še ni dovolj, da posluje v okrajni bolniški blagajni nacelstvo, katero bi bilo moralo odstopiti že 1. 1902.? Ali vladi še ni dovolj, da se je v blagajni krad-lo, ne da bi to zabranilo in preprečilo nacelstvo in ne da bi nastopilo nad-zorstvo? Vlada nam vendar noče povedati, da je v Avstriji vsako ne-postavno postopanje mogoče in do-voljeno, če ima kdo zanj dovolj široko vest in nekoliko poguma? Seznam zdraviliških gostov v Toplicah pri Celju navaja med drugi-mi: admirala vit. Schwarza, visoko-šolskega profesorja Adamcsika iz Prage, profesorja Bancsaka iz Ara-da, profesorja Haldricha iz Sibinja, eksc. fcm. Franka z Dunaja, korner, svetn. Kindla iz Pečuha, igralca No-votnega iz Berolina, gospo soprogo generala Cankova iz Sofije, okr. gla-varja barona Rechbacha iz Novega mesta, bančnega ravnatelja Linkeja iz Krnova, g. Eltbogna iz Trsta, ces. svetn. Hellmanna iz Gradca, velein-dustrijca Freunda iz Zagreba, Son-nenberga, Tonnisa, Šerka, Bamber-ga, Machaneka, barona G. Levvja, podpolkovnika Kopezkega, zdravni-ke: primarija Mulerja iz Oseka, vis. štab. zdravnika Maxa iz Gradca, štabnega zdravnika dr- Knopa iz St. Poltna. dr. Homanna, dr. Megava iz Braševa. dr. Stefka iz Levova, dr. Friesa iz Gradca, anhitekta Schmida iz Budapešte. V Lašketn trgu je umrla gospa Sofija K o 1 š k o v a, soproga odvet-liika dr. Kolska. Pogreb bo jutri v sredo ob 1U na 5. popoldne. Blag ji spomin! Iz Ptuja se nam piše: K aferi dr. Milana G o r i š k a v Št. Lenartu —. kaplan B o z i n a bode slav. javnost na Spodnjem Stajerskem zanimalo izvedeti, da je prejšnji župnik v Le-skovcu, I. K., v svojih različnih, ne baš čednih pravdah, imel dosledno za zastopnika nemčurskega odvetnika v Ptuju, čeravno so v Ptuju 4 slov. odvetniki, katerim se ne more glede kvalitete in poštenosti ničesar predbacivati. In drugi župnik, ki živi pri Ptuju v pokoju in je imel s svojim bratom iz Leskovca — per paren-thesis — bodi omenjeno, da je ta- krat bil nad 7 let v ječi — pravdo radi denarja, oziroma odpravnine, — je najel za to pravdo, ki je v Mariboru tekla, protestantskega odvetnika za zastopnika, čeravno je v Mariboru dosti slovenskih odvetnikov, in med temi tuđi eden čistokrvni klerikalec. Tako razume jo ti gospodje načelo: svoji k svojim! Potem pa še se zgra-žajo nad tem, če mora kak slovenski odvetnik zastopstvo proti kateremu izmed njih prevzeti! Vide »Straža«, ki napada slovenske odvetnike zbog tega, ker nišo njeni naročniki. Fej, hinavci! Opazovalec. Rorošho. Marki Bona in dr. Milič iz Dubrovnika pred celovškim sodiščem. Kot smo že poročali včeraj na drugem mestu, se je pričela včeraj pred Gelegiranim celovškim sodiščem za-nirniva obravnava proti javnemu no-'arju markiju Boni in dr. Milicu iz Dubrovnika, ki sta obtožena po § 305. kaz. zak., češ, da sta navajala ljudi k prepovedanim dejanjem, hvalila prepovedana dejanja in ščuvala proti državni oblasti. Senatu predse-duje dež. sodni svetnik dr. Martinak, kot javni obtožitelj pa fungira dr. Spangler. Obtoženca brani župan dubrovniški in drž. poslanec dr. Ćin-grija. VčerajŠnja dopoldanska obravnava je bila v svrho preiskušenja prestave inkriminiranih govorov ob-tožencev, ki so bili ponatisnjeni v hrvaških listih preložena še pred za-slišanjem obtožencev na popoldne. Prestavo hrvaških listov je preskr-bel tolmač dr. Kotnik. Pokoldne sta izjavila oba obtoženca soglasno, da se ne čutita kriva in da vsebujeta njihova govora Ie oštro, toda dovo-Ijeno kritiko, nikakor pa ne ščuvanja proti državnim oblastim. Obravnava se nadaljuje danes. Zaslišanih bo 6 prič. Poskušen samomor enoletnega prostovoljca. V Beljaku se je ustre-III s službenim revolverjem enoletni prostovoljec gorskega tren. eskadro-na Marion pl. Peterson. Krogla mu je prodrla desna prsa. Rana je sicer zelo nevarna, vendar upajo, da bo Peterson okreval. Vzrok samomora še ni znan. Iz Drave so potegnili pri Beljaku 401etno Karolino Veranek, soprogo drž. železniškega oficijala Veraneka. Vzrok samomora so baje družinski prepiri. Ženo so že delj časa pogre-šali. Aretirana požigalka — večkrat-na detomorilka. Iz St. Vida ob Glini poročajo: Pred nekaj dnevi je pogo-relo v okolici gospodarsko poslopje posestnika po domaće Gadarja. Ker je bilo jasno, da je bil ogenj podtak-njen so začeli iskati požigalca in so aretirali končno kot požigalko Ga-darjevo deklo Marijo Mesner. Are-tacija se je izvršila vsled ovadbe go-spodarja, ki je izpovedai za deklo silno obtežilno. Komaj 241etno dekle je imela že pet otrok. Štirje otroci so kmalu po rojstvu nenadne smrti umrli. Zadnji otrok, katerega je imela Mesnerjeva pri sebi, je star dva in pol meseca. Pri izbruhu ognja je na-šel gospodar tega otroka poleg kupa sena na hlevu, ki je bil že ves v dimu. Posrećilo se mu je, da je rešil otroka, katerega je našel slučajno še o pravem času. Pod tištim kupom je bil zaneten tuđi ogenj. OČividno je torej, da je Mesnerjeva podtaknila ogen.i, da bi pogorel hlev in v njem njen otrok, katerega je položila h kupu sera, Sodišče je uvedlo strogo preiskavo, Mesnerjeva je zaprta sedaj z rešenim otrokom pri okr. sodi-šču v Št. Vidu. Primorsko. Goriške deželnozborske volitvo. Kakor smo že včeraj poročah* na drugem mestu, je zmagala pri ožji volitvi med klerikalnim novostrujar-jem (zastopnikom kranjskega klerikalizma) dr. Brecljem in med naprednim samostojnim kandidatom Ignacijem Kovačem napredna stranka z veliko većino in to brez vsake-ga kompromisa naprednjakov s kle-rikalnimi starostrujarji. Klerikalni novostrujarji so napeli vse sile, agitirali so noč in dan in so potrošili težkc tisočake, da bi prodrli s svojini kandidatom z breznarodnim rimsko klerikalnim kandidatom dr. Brec-ljenr Toda bilo je vse zaman. Gori-ški Slovenci so izprevideli, kakšno igro igrajo klerikalci in so SU v bo] odločni in edini za, svojega samostoj-nega kandidata. Napredni kandidat Ignac Kovač ie zmagal z većino nad 800 glasov. — Dne 24. t. m. se vrši volitev v kmečkih občinah. Goriški politični okraj voli tri poslance, se-žinski in tolminski pa po dva po-slanca. Osrednji naprednji volilni odbor v Gorici je proglasil na žeijo ljudstva za kandidate v kmečkih občinah goriškega okrajuega glavar- 166 Ittv. .SLOVENSKI NAROD«, dne ffl. julija 1913. Stran 3. -■■ - -———■———------------------— —------------------- _______ _^_^^_^_^^_^___ stva sledeče može: Fran F u r I a n i, župan v Prvačini; Jos. K 1 a n j -š č e k , podžupan v Oslavju in Fran Oorjnp^ župan v Kanalu. — Na shodu v Stanjelu sta bila proglašena za kandidata v kraških kmečklh ob-činah: dr. Gustav Oregorin, od-vetnik v Trstu in Fran Dominko, sodni svetnik v Komnu. — Za tol-minski politični ckraj za kmečke ob-čine pa sta proglašena za kandidata. Fran M i k I a v i č , župan v Kobari-du in Anton M lkuž, posestnik 4n gostilničar pri Sv. Luciji. — Kandidat za trge je dr. Karei Podgor-rt i k , odvetnik v Gorici. — Slovenci, pobrigajte se za svoje pravice, ne silite pod plerikalno-laški jarem, kate-rega ste že dovolj bridko in trpko občutili in volite zgoraj omenjene po-slance, ki so edini v stanu resiti za-voženi laško klerikalni deželni voz jn priboriti pravico do samostojnega človeka vrednega življenja tuđi če se piše in če govori slovenski. Protestni shod proti iz podrivanju Slovencev pri železnicl. Zveza jugoslovanskih železničarjev priredi v nedeljo, dne 3. avgusta v dvorani hotela pri »Jelenu* v Gorici javni protestni shod proti izpodrivanju slovenskega in proti importiranju nemškega delavstva od strani posta-jenacelnika W ieserja. njegovih pod-repnikov in zaŠČitnikov. Tega sho-da se udeleži tuđi več državnih po-slancev. Senzacionalna aretacija v Gori eh Včeraj so aretirali v Gorici ^o-zdarskega svetnika dr. Marnna K I i .n g 1 e r j a. Aretacija je vzbudila v ceiem mestu veliko pozornost. Govore, da je bil dr. Klingler v zvezi s poneverjenji pri nemski alpski banki v Inomostu, vsled katerih ponever-jenj je bil aretiran. kot srno že pero-čali, v Inomostu gozdarski svetnik baron Khun. Poneverjena vsota zna-ša baje okroglo 1 milijon kron. Zaradi hudodelstva proti nrav-nosti sta se včeraj zagovarjala pred goriškim sodiščem obč. tajnik De-grassi in deželni uradnik Gaidcs. Gaides je bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen, Degrassi pa je bil obsoien na 5 mesecev težke ječe. Potres. SeizmiČni aparati na tr-žaškem pomorskem observatoriju so zaznamovali včeraj potres, katere&a ogniišče je oddaljena okoli 150 kilj-metrov. Vlom v tobakarno. V tobakarni Jos. Perpiča v Trstu so pokracJIi neznani vlomilci za 140 K cigaret, smodk in znamk. Zastrupljcni vojaki. V vojaško bolnišnico v Puiju so prepeljali 8 vo-jakov tamošnjega topničarskega pol-ka št, 4. Vojaki so nabrali v bližnjem gozdu gobe. s katerimi so se zastru-pili. Njihovo stanje je zelo resno. Snirten skok z avtomobila. V Pulju je skočil med vožnjo z avtomobila delavec Peter Vasilić. Padel je pri tem pod voz in dobil težke po-skodbe, da je kmalo na to v bolnišni-ci umri. Pretkan slepar v kuti. Vsled ovadbe prijorja kapucinskega samostana v Zadru so aretirali v samostanu v Šibeniku rafiniranega sle-parja, katerega ste že delj časa iskali dunajska in budimpeštanska polici-ia. Pred kratkem je prišel namreč k prijorju kapucinskega samostana mlad, civilno oblečen mož s tonzuro I na glavi. Predstavil se je za Nikolaja Heresvarvja pl. Herves. Rekel je, đa je klerik in da želi ostati nekaj časa v samostanu in opravljati duhovni-ške vale. Svojo prtljago je izgubil ob priliki vožnje z avtomobilom. Prior je ustrege! njegovi prošnji in mladi klerik je res ostal v samostanu. Čez nekaj časa nato je prosil prijorja za r0 K- Prior mu je dal denar in mladi klerik se je nemudoma brez slovesa odpravil na pot. Šel je v Šibenik, kjer je našel s pomočjo iste laži, katere se je posluži! v Zadru, gostoljubno streho v tamošnjem dominikanskem samostanu. Ko je zadrški prior to zvedel, je takoj uvidel, da ima opraviti s pretkanim sleparjem in je ova-dil ćelo zadevo policiji, ki je mlađega klerika aretirala. Dognali so, da je pretkani slepar neki Emerich Her-kely iz Ogrskega, katerega so že delj časa iskali. Zlet siftol. župe Ljubljana I. v Ribnici dne 20. julija 1913. Posebni vlak je sprejel v Ljub- j ljani mnogo sokolskih prijateljev, ki so pohiteli v družbi marljivih Sokolov v prijazno Ribnico slavit župni dan. Na postajah so vstopali novi iz-letniki, ostali so pozdravljali sokolski vlak, ki je, ves v zastavicah, hiteč mimo vaši, opominjal narod na ribni-ški praznik. V zavednih Laščah je bil posebno srčen sprejem.Pričakoval je Sokol, rodoljubne gospodične pa so obsule vlak in obdarile izletnike s krasnimi šopki. Zares presenetljiva i pozornost, ki je n amah še boli pozi-vila veselo razpoloženje. Nič mani smo se zveselili lipovega cvetja, ki so ga poklonile v Ortneku narodne de-klice. Solnce je zasijalo ... na cilju smo. Izletnike je pozdravil starosta ribniškega »Sokola« br. dr. S c h i f f-rer, poudarjajoč pomembno župno slavje za Ribnico, tem bolj, ker se z vsemi sredstvi nasprotuje Sokolstvu, Se pred tednom je izgovoril s prižni-ce domaći kaplan besede: Kar Čeh — to Sokol, kar Sokol — to antikrist. Tako se deluje proti nam in skuša od-vračati ljudstvo od naših priredb. (Kaplan Rakovec je ta prijazni go-spod, tako se nam je dejalo.) Zahvalil se je župni načelnik br. dr. P e s t o t n i k, poudarjajoč, da ne prinaŠa Sokolstvo misli sovraštva, temveč da prihajamo kot prijatelji ljudstva. Imamo sicer razne sovraž-nike, toda največji je v nas: površnost in komodnost. Tem velja naš boj. V sprevodu v trg je bilo uvršče-nih 160 bratov v kroju. Na čelu župni trobentaški zbor in ribniški pra-por. Pri slavoloku, sestavljenem iz same suhe robe, je pozdravil Sokolstvo grašeak gospod Rudež. Njegove besede so bile posebno navdušeno sprejete. Naj opišem ta originalni slavo-lok. Na straneh dva okrogla stebra iz obodov za rete, rešeta, sita in ce-dila, na vrheh dva velika šopa viter. Počez dva trakova, vrhni naravnost, doljni v obliki dol obrnjenega trikota. Na obeh visi razna suha roba: žlice, krožniki, cedila, kuhatnice, hlapci, vevnice,valjarji itd. od začetka manj-še, proti sredini pa vedno večje oblike. V sredi pa je plavala kot luna velika reta, na obeh straneh so blesteli pozdravi, tik nje sta se zibala dva putrha in peharji. Najnižje je viseia kot moška roka dolga kuhalnica. ka-kor bi hotela, češ, sedaj si v ribniški deželi. Dopcidne so se vršile razne sku-šnje na okrašenem telovadišču. Na-sproti tribuni so se vrstili drug poleg drugega šotori za pivo, klobasice, pecivo, godbo, plesišče. suho robo, jestvine, vino, duhan in kavo. Nebroj zastav in zastavic v narodnih bar-vah raznih slovanskih narodov je da-jalo telovadišču se posebno slavno-stno lice. Pa tuđi trg je bil okrašen, raz sleherno hišo je vihrala zastava. Obedovali so izletniki po raznih naprednih gostilnah in bili povsod dobro postreženi. Ob 2. popoldne se je vršil pro-menadni koncert škofjeloške godbe na trgu. Gostje so si ogledali trg, okolico, nas je pa posebno zanimal ribniški grad. last gospoda Rudeža. Starodavno poslopje si je nadelo praznično lice; slovenske zastave so ^ozdravljale Sokole. Ogledali smo si tuđi vzorne grajske hleve. Zanimiva so bila napisana imena raznih kravic in telic, kakor: roža, jelka, hoja, zve-zda, jagoda, srna, topola, robida, nar-ciza, melina in košuta. Ob 4. popoldne se je vršila javna telovadha. Pri vhodu so pozdravljali napisi: Dobrodošli; na straneh pa: Vstop vsakomur prost. — Ni čuda, da se je zbralo obilo naroda. — Razveseljiva je bila navzočnost ko-čevskih Slovencev, med temi v kr ^ ju Sokolov, ki so zadnji čas zopet vi-čeli gojiti telovadbo. Spored javnega nastopa je bil sledeči: 1. Naraščaj »Sokola !.<' (40 d'Sokol I.-: bradlja, drog, konj na šir; Ribnica: bradlja. 5. Vzorne proste: »Sokol I.« (Vidmarjeve sestave); »Sokol Il. K, Pavel Magdič 20 kron, dr. I. Adlešič 5 K, Jerica Mat-jan 6 K in J. MarenČič, Kranj, 30 K. -!- Gasilno društvo v Idriji je tuđi smatralo za potrebno, vstopiti v klerikalno gasilsko zvezo, dasi to društvo nima niti toliko klerikalnih članov, da bi jih na prste ene roke naštel. Tuđi ni dobilo doslej društvo niti vinarja deželne podpore, dasi je tuđi Idrija vplačala lepe vsote za ga-silski deželni sklad. Nasprotno pa je napredna občina krepko podpirala društvo, ravno tako idrijski napred-njaki. V zahvalo pa je društvo o prvi priliki stopilo pod klerikalno strankar-sko zastavo. To najbrže tuđi iz hva-ležnosti, da Oswald le naprej nagaja, da društvo še ne bo moglo dobiti tako kmalu primernih prostorov za shrambo gasilnih priprav. Nikdar nismo bili za to, da bi bilo društvo pokazalo kako politično barvo, a ravno s svojim vstopom v klerikalno gasilsko zvezo, je društvo pokazalo, da hoče biti klerikalno strankarsko. Za skledo lece je društvo zatajilo svoj vzvišeni stanov-ski poklič in se uslužilo klerikalcem. Stara zveza gasilnih društev je bila resnično organizacija kranjskega gasil-stva, dočim je nova gasilska zveza samo privesek klerikalne stranke, ki naj služi v sredstvo za še hujši klerikalni terorizem na Kranjskem. Ker hočejo klerikalci korumpirati vso kranjsko javnost, jim je bilo končno treba raztegniti svoje umazane prste tuđi po izključno strokovni organizaciji kranjskega slovenskega gasilstva. — Nikdar nismo mislili, da je pri idrijskih naprednih gasilcih tako malo pojmo-vanja stanovske zavesti, da hočejo pomagati pri tako grđem klerikalnem delu, kakor je ubiti samostojnost kranjskega stovenskega gasilstva. -|- Selska dolina in pogozdo-vanje. Prijatelj našega lista nam piše, da se je pred par dnevi mudil v Selski dolini. Ko se je peljal mimo Bukovice, I je zapazil na svoje veliko presenečenje, da je nasprotni hrib, po imenu „Hrast-nik*, do zadnjega debelca in na čisto posekan, čeprav je jasno, da bode tako sekanje, ker je „Hrastnik" zelo strm, imelo za posledico, da bode vso zemljo izpralo deževje ali jo pa odnesli plazovi. Upravičeno se je čudil, da je moglo okrajno glavarstvo v Kranj u, v čigar okoliš spada ta kraj, tako zapostaviti svoje nadzorovalne dolžnosti in dopustiti tako opustošenje, ker je vendar očividno, da se more s tako malomarnim postopanjem lepo selsko dolino prav v doglednem času izpremeniti v kraško kamenito pustinjo. In tu mimo se vozita pogosto „ljudska" zastopnika Demšar in Krek in niti ne opazita velikega narodno-gospodarskega greha, ki se zakrivi s takim neupravičljivim pustošenjem. Še manj jima pa priđe na mar, da bi stopila k okrajnemu glavarstvu v Kranju in da bi tam z odločno besedo zahtevala, da naj okrajno glavarstvo vsaj nekoliko obrne svojo pozornost in skrb na gozdno kulturo. Za tak občekoristen korak imenovana „ljudska" zastopnika seveda nimata niti časa, Še manj pa dobre volje, gospodje pri okrajnem glavarstvu imajo pa sedaj menda tuđi važnejše posle, saj se vrši birmovanje po deželi in imajo vsled tega nujno skrb, da bi pač nikdo ne izostal od slavnostnih spre-jemov pri prihodu ljubljanskega vladike. Tako nam piše naš prijatelj in mi njegovim pikrim besedam nimamo dnič ostaviti. 4- Južna železnica in potniki. Vljudno opozarjamo vse potujoče ob-činstvo, naj se vedno, ako ima z uradništvom pri blagajni neprilike, (kakor v Celovcu, na Pragerskem in v drugih krajih) naravnost pismeno pri-toži na: C. kr. generalno inspekcijo avstrijskih železnic na Dunaju. (K. k. General-Inspek-tion d. Ost. Bahnen in Wien). Garantiramo mu, da bode zgorajšno vodstvo vsak še tako majhen pogre-Šek dalo stvarno preiskati in zahtevalo, da se krivec kaznuje. Pritožnim knji-gam se Južna železnica le smeje! Pred c. kr. generalno inspekcijo avstr. železnic, ima pa Južna železnica velik rešpekt — zakaj, že sama ve! Torej vsak dogodek naznanite naravnost na D u n a j, pa ne na Južno železnico, le na zgorajšnji naslov. ~r~ Južna železnica, je v zadnjem času, dala preslikati nekaj — špehastih — osebnih voz. Dočim so bili v starih vozeh vsi napisi tuđi slovenski, so sedaj slovenski popolovma zginili. Vse opomine lahko čitaš v franeoskem, nemškem in ogrskem jeziku, le za slo-venščino ni prostora, če ravno teče večji del Južne železnice po naši zemlji. In kdo je temu kriv? Sami. -f PoročHa nemških listov z bo-jišča. Nedeljska številka budimpe-štanskega lista »Rendkeviili Ujsag« piše: »Neue Freie Presse« in »Reichspost« ništa dobili niti ene vrste direktno z bojišča, temveč vsa poročila so bila fabricirana v dunaj-skih uredništvih.« In vendar se pri nas dobe še ljudje, ki raje naročajo nemške liste, nego slovenske napredne. -h Imenovanje. Deželnosodni svetnik in okrajni predstojnik v Liti-ji Aleksander R a v n i k a r je imenovan za višjega deželnosodnega svetnika. + Promocija. Akad. društvo »SIovenija<; naznanja, da promovira v veliki slavnostni dvorani dunajske-ga vseučilisča dne 23. julija t. 1. njen večkratni predsednik gosp. Vekoslav Z a 1 o k a r za doktorja vsega zdra-vilstva. Iskrene Čestitke! — Vsedijaška podporniška akcija. Prva (ustanovna) seja »Osrednjega vsedijaškega podporniškega odbora^ se vrši v petek, 25. t. m. in eventuelno še v soboto 26. t. m. ob pol 10. predpoldne v mali dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani. — Slovo evidenčnega ravnatelja. Pišejo nam: C. kr. evidenčni ravnatelj gospod pl. Jezierski je stopil v pokoj in se poslovil v soboto večer v hotelu Tratnik od svojih podložnih geometrov. Bil je na Kranjskem ko-maj dobrih pet let, pa si je znal pridobiti s svojim vestnim uradova-njem in s svojim lepim nastopom kot družabnik vsestranske simpatije. Kako zelo priljubljen je bil pri svojih geometrih, je pričal ravno sobotni poslovni večer. Zbralo se je lepo šte-vilo, med njimi tuđi prejšnji šef nadzornik v p. gosp. Jan Ružička in novi g. Roger Bassin. Vrsta napitnic gospodu ravnatelju je pričala, kako so cenili vsi svojega poslavljajočega šefa. Tuđi v narodnem oziru moramo vsepohvalno omeniti gosp. pl Je-zierskega, čigar geslo je bilo, da je uradnik radi ljudstva in ne narobe. Težka je bila ločitev, ko je zapuščal mu tako ljubljeno Ljubljano in lepo Kranjsko deželo, ki mu je postala prava druga domovina, kakor ie sam rekel. Delo njegovo med kranjskimi c. kr. geometri pa ostane neizbrisno. Naj uživa pokoj še mnogo, mnogo let v krogu svoje rodbine. sir*« 4 .SLOVENSKI NAROD*, dne 22. julila 1913. 166. štev. — Poročfl se ie danes v LJub-. IJani gospod Ivo M o h o r č, črkosta-1 vec in posestnik z gdč. Ido grofinjo Lichtenberg. Bilo srečno! — Slovenec Gregl drugi pri na|-večji avstrijski kolesarski dirki. V nedeljo, 20. t. m. se je vršila kolesar-ska dirka Dunaj - Gradec - Dunai 390 km. Dirka je bila obenem hud boj med Greglom in Dunajčanom Kra-merjem, katerega je Gregl v vseh dosedanjih letošnjih dirkah prema-gal. (Kramar je najboljši avstrijski dirkač zadnjih let.) Izmed 40 udele-žencev je prišel prvi Kramer, ki je vozil 14 ur 47 min. in 4V5 sek., drugi Gregl za 1/4 kolesne dolžine za njim. Gregljev protest, da ga Kramer pred ciljem oviral. Je bil zavrnjen. Vseka-kor pa je to časten uspeh. — Razpisana sredntešolska me-stSL Od 20. junija do 18. julija so bili izdani siedeči razpisi: Ravnateljsko mesto: Freiwaldau (r. 10. julija). Klasična filologija: Dunaj (Elizabet. g. L. G. d. 20. julija). Moderna filologija: Dunaj IX. (r. D. E. 31. julija). H i s t o r i č -na skupina: Dunaj III. (L. B. A. H. d. 30. julija). Praga (Ln. B. A. H. D. 15. septembra). Prirodopis-na skupina: Reka (mornarska akad. Ng. Ch. asistentsko mesto 31. julija). Romerstadt (r. Ch. m. ml. 15. avgusta). Matematiena skupina: Dunaj III. (L. B. A. M. NI. 30. julija). Telovadba: Jagerndorf (r. T. 30. julija). Suplenture: Na Nižje Avstrijskem je zasesti z začetkom prihodnjega šolskega leta JS suplentur, ki so objavljene v »Wie-ner Zeitung« št. 162. — Kratice in znaki kakor navadno. Odlikovanie. Člana prostovoljne požarne brambe v Kamniku Ivan G 1 a v a č in Fran Tončic sta bila odlikovana z medaljo za 251etno zaslužno delovanje na polju rešilstva in gasilstva. Poroka. V sredo, 23. t. m., poroci se v župni cerkvi v Kranju gosp. in-ženir Karei P o 11 a k. pasestnik in to-varnar iz Tržiča. z gospico Anko Rakovcevo, hčerko tovarnarja g. Ivana Rakovca iz Kranja. — Iskrene čestitke! Druga mostna tehtnica v Kranju se bode v kratkem postavila na ob-činskem svetu pri kolodvoru v Kranju. Ker se je v mestu samem napravila pred nekaj meseci popolnoma nova. popravila se bo stara — odstranjena po novem širemu s premi-kajočo utežjo in registrirao pripravo. Delo bo prevzel Ivan R e b e k iz Celja za okroglo 950 K. Nova avtomobilna zveza se na-merava vpeljati med Kraniem-Kokro do Jerzerskega. Ker bo avtomobil nadomestil tuđi poštno vožnjo, prisel je te dni tuđi višji uradnik poštnega ravnateljstva v Trstu v Kranj in v Kokro. kier je vrsil potrebne po-izvedbe. Ta prometna zveza bo ve-likega pomena za ćelo dolino do Ko-roškega. osobito bode s tem ustre-ženo turistom in letoviščarjem v Ko-kri in na Jezerskem. Iz Novega mesta. Med Dolenjci ie zavrelo in zašumelo: Škoi pridejo! Cei mesec se že postavljaio smreke, okrašene z zelenjem in pisanimi pa-pirčki, postavljalo se mogočni slavo-loki s kričečimi napisi in vaški župani se uče na pamet blesteče govore na vladiko, ki so iim jih mesec preje napisali za to priliko učeni ob-činski tajniki. Vladika pa hodi z bla-gohotnim nasmehom od fare do fare in birmuje in spravlja presvetlc kro-nice od beračev in bogatinov. Taki smo Slovenci. Če gre za rejeno du-hovščino. če ^re za bogate samostane in cerkve, se nobenemu ne smili vinarja, naivečji berač bo stisnil zad-njo kronico v polno cerkveno moš-njo. Če pa gre za narodne namene, če gre za Ciril in Metoda, za Sokola itd.. tedaj pa ni stokanja in javkanja konec in vsakemu se smili tišti mali denarček. ki bi ga odrinil enkrat ali dvakrat na leto za narodne namene, med tem ko plačuje na leto narav-nost ogromne svote za cerkev. Mar-sikateri reven kmet bi imel lahko se-daj lepo svotico tisočakov, če bi spravljal posebej doma one denarce, ki jih je zmetal tekom dolgih let za cerkvene namene. Za birmo smo Dolenjci precej zmetali. Radoveden sem Ie. če bodo pohiteli naši Dolenjci sedaj z isto radodarnostjo na naš veliki praznik, na sokolsko slavnost, ki se vrši ob priliki 251etnice našega Sokola, 10. avgusta t. 1., v Novem mestu? Toliko se pač lahko zavejo Dolenjci, da sprevidijo, kaj je njihova dolžnost. In tišti mali denar, ki ga žrtvujeio za Sokola, tuđi ne bo popolnoma izgubljen. Velika telovadba na Laki — več sto Sokolov in Sokolić, med temi nekaj najboljših telovad-cev, ki so tekmovali na vseh svetov-nih sokolskih tekmah — že ta bo nudila vsakemu velik užitek in poleg tega da še lahko vsak pri večerni veselici na glavnem trgu duška svojemu veselju in raspoloženju. Zatc upam, da spolnijo naSi Dolenjci svojo dolžno5U Škofova birmanska pridlga iz rdeče brošure. Iz Smihela pri Novem mestu se nam poroča: V nedeljo smo imeli pri nas birmo. Skof je pri svoji birmanski pridigi klatil take stvari, da je bilo sram ne samo otrok, am-pak tuđi odraslih. Posebno nekaterih na spolno življenje merjenih »kršćanskih naukov« bi zastonj iskali v evangeliju, pač pa smo jih svoj čas brali v škofovi rdeči brošuri. Da bo širša slovenska javnost zvedela, kaj škoi pri birmah uči ljudstvo po de-želi, smo poskrbeli za nekatere važ-nejše podadke iz te birmanske pri-dige. Pobegli kaznjenec. V ponedeljek dopoldne je med delom na mestnih njivah nad Seidelnovim mlinom po-begnil neki kaznjenec novomeškega orožnega sodišča. Za njim poslane patrulje ga do večera še nišo mogle zaslediti. Begunec je doma baje iz Ribniške doline. Brat Žiga pobe^nil? Iz Kandije se nam poroča: Vsled neznosnih razmer, ki vladajo pod sedanjim pri-jorjem v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji, je nekaj bolj inteligentnih članov tega reda sklenilo, izstopiti iz zavoda po francoskem načinu. Kakor ve o vseh delikatnih zadevah prvi in najbolj informirani biro pri oče-tu Štemburiu poročati, ie eden ome-njenih nezadovolinežev že izvršil svoj sklep. Brat Žiga (Sigfrid) je iz zavoda vneznano kam izginil«. Pri Štemburju trdijo, da bo zdaj še mar-sikaj prišlo na dan, kar je bilo do-slej Ie še z veliko silo pokrito. Vseka-kor borno o tej stvari v kratkem kaj natančnejega izvedeli. Zemlja se vseda. Vsled zadnjega deževja je raz kapiteljski hrib, katerega kopljejo v svrho železniškega nasipa pod novomeškfm kolodvorom, zemlja od zgorej zopet se začela trgati in rušiti kar v celih pla-steh navzdol. Za podjetništvo je to vsedanje sicer dobro, ker si prihrani mnogo delavskih moči, toda za de-lavce, ki spodej delajo, zna to rušenje prinesti nezgodo. Deželni poslanec Dular, vzor gospodar. Poroča se nam: »Deževni« poslanec Dular je v glasovito postali občinski seji v Kandiji ^g. profesor ju Skrlju očital, da on (Škrlj) pobira svoje nazore glede afere dr. Suster-šič - Theimer iz liberalnega časopis-ja. Sicer ga je g. Skrlj takoj primerno zavrnil. toda na nekaj je g. profesor pozabil. Pozabil je, da ta dika in luč klerikalnih poslancev niti enega stavka ne zmore samostojno iz svoje rrde buče, in je znana stvar, da mu vsak še tako brezpomemben govor-ček o vranah in koruzi napišejo drugi. Zato modri mož misli, da tako delajo tuđi drugi. Pozabil pa je g. profesor še na nekaj bolj važnega. Nam-reč, da je »deževni« poslanec Dular tuđi jako vzoren kmet, ki daje lep vzgled svojim sosedom v Jurka vaši. Kdor je že kdaj šel skozi Jurka vas in mimo Dularjeve hiše, ta je hočeš-nočeš moral opaziti, kako g. poslanec Dular spoštuje cesarsko postavo in nasvete Kmetijske družbe glede vporabe najboljšega surogata za polja in travnike, to je gotovo - gnojnica. Med tem ko vsak količkaj razu-ir.en kmet gnojnico spravlja n vpo-rablja za pognojenje polja \r travni-kov, med tem ko kmetje iz jubljan-ske okolice od daleč in blizo voza-rijo gnojnico iz Ljubljane ver na svoja posestva, pa ta vzor - knu-čki deželni poslanec spušča iz svojega dvo-rišča vso gnojnico na — cesto. Cest-ni jarek za Dularjevo hišo je vsak čas poln tega očitnega dokaza, kako deželni poslanec spoštuje cesarsko postavo, ki prepovedujegnojnicospu-ščati na cesto, posebno če je še tako obljudena, kakor je cesta proti To-plicam in v Suho Krajino. Ob poletnih dneh se ravno pred Dularjevo hišo širi daleč po cesti neznosen smrad po izpuhtevajoči se gnojnici. Pa dočim oblasti, ki take skandale na javni cesti kaznujejo, kjer se gre za kmeta, tega skandala pri g. dež. po-slancu Dularju kar nič ne vidijo, če ga tuđi včasi mimoidoč duhajo. In tak možakar si drzne kaj takega očitati tako odličnemu učenemu možu, kot je g. profesor Skrlj? Strela udarila. V nedeljo popol-dne je od severovzhoda čez novo-meško okolico se priklatila nevihta s hudim nalivom. Okrog pol 5. popol-dne je nad Kačjo riđo se pojavila ognjena strela, ki si je nekaj sekund i iskala primernega predmeta, kar se ► je iz Novega mesta prav dobro opa-■ zovalo. Strela je švignila tik nad va-i sjo Bršljin in preko prvega kozolca • med progo in Stražo in Krko ter za-l dela Ie na nekaj metrov oddalj. drugi , kozolec, ki ga je takoj vžgala. Od . strele zadeti kozolec je last g. P. Haj- - dra, prekajalca v Novem mestu. Kozolec je bil natlačen sena, slame, ži- : ta, spravljeno je bilo ondi tuđi orod- - je, ki ga rabijo pri v blizini stoječem - kamnolomu. Vse to je zgorelo, ker > se ni dalo ražen nekaj snopov Jfta . prav nič reStti. škode ie okrog 3000 I kron, koaofcc Je bil zavarovan, ne pa tuđi eno in drugo, kar ie zgorelo. Ker se v zadnjem času večkrat po-javljajo nevihte, je gospa Hajder opozorila svoje otroke, ki so radi zahajali gledat v kamnolom, še pred par dnevi ]e svoje otroke svarila, nai v slučaiu nevihte nikar ne gredo pod kozolec vedrit. Pač pa so pod kozol-cem sicer vedno vedrili delavci pri kamnolomu, to pot k sreči ni bilo ni-kogar pod kozolcem. Iz Trnovega na Notranjskem nam poročajo: Ni dolgo tega, ko je bil pri I nas semenj. Fantje so hoteli prirediti I ples, česar pa župan Rejc, najbrže po naročilu dekana, ni hotel dovoliti. V Ilirski Bistrici pa so plesali kar na dveh krajih in prodali za tretjino več^ piva in vina nego v Trnovem. Ali se s tem ne škoduje najbolj občini, ker se tem zmanjšajo občinske naklade? In če pomislimo, da je trnovska ob-čina, čeprav je prejšnji župan gosp. R. Valenčič zapustil 2000 K prihran-kov, do vratu zadolžena. Našim fantom pa svetujemo, nai si to postopa-nje klerikalnega župana dobro za-pomnijo, vsaj je bodočnost — njihova. In ko bodo imeli volilno pravico, naj si dobro premislijo, koga bodo volili. Takrat bodo pa imeli tuđi moči, da bodo pokazali vrata takim lju-dem, kakor so Rejci in drugi klerikalni kimavci. Tatvina. Neznani tatovi udrli so te dni ponoči na železniško postajo Trnovo-Bistrica. Zdrobili so okno in z silo odprli ročno blagajno. Odnesli so okoli 100 kron. Orožništvo pridno zasleduje zločince. V Ilirski Bistrici se je vršilo prisiljeno cepljene koz. Cepiti se je moralo vse prebivalstvo. Baje radi blizine Reke, kjer je bilo par slučajev crnih koz. Flektromonterja išče mestna elektrarna Karlovec na Hrvaškem. Prosilci morajo znati hrvaško ali kak drug slovan. jezik. Ponudbe na ravnateljstvo mestne elektrarne v Karlovcu. Kinematograf »Ideal«. Spored za torek 22., sredo 23., četrtek 24. julija: 1. Romeo na metuljem lovu. (Humoristično.) 2. Sredozemskega morja užitne živali. (Znanstveno, v barvah) 3. Trio Pollos. (Sijajen va-rietetni film.) 4. Moric proti tašci. (Velekomično.) 5. Žurnal Pathć. (Naj-novejše, šport, moda itd.) 6. Jačja moč. (Umetniški film iz umetniškega I življenja v 3 dejanjih in z madamo Robbine od Comćdie frangaise.) 7. Maks ima konkurenco. (Komična učinkovitost.) — 4 dni: od sobote 26. do torka 29. julija: Otrok Pariza. (Velika senzacija v 7 delih.) Predstavljanje traja 2 uri. — Predstave ob 3., 5., 7. in 9. Dragi „Mladi vojaki". Pred par dnevi je prišla v neko gostilno v mo-ščanski gostilni pri Ljubljani ciganska družina Sager iz Beljaka obstoječa iz očeta in matere, Martina in Marije Sager ter iz 9 nedoraslih otrok. Krep-čali so se in veselili tako, da jim je gostilničar zacel igrati. Poglavarju ciganske tolpe, Martinu Sagerju je melodija „Mladi vojaki" tako ugajala, da jo je moral ponavljati, kajti Martin Sager je tuđi muzikaličen in se je na vsak način hotel te melodije priučiti. Gostilničar, postrežljiv rnožt je ciganu ustregel ter igral dalje. Med tem je pa Sagerjeva žena Marija poželela ogrskih kronic in trik se ji je imenitno posrečil. Med tem, ko je gostilničar cigana učil „Mlade vojake", je gostil-ničarica pritresla Ciganki vrećico kronc, izmed katerih je ta izbirala „ogrske", a tako praktično, da sta gostilničar in njegova žena po odhodu ciganske tolpe pogrešila kar 80 „ogrskih* kronic in zadevo takoj javila policiji, ki je ćelo cigansko tolpo še pravočasno iz-sledila in aretovala. Moža in ženo so oddali sodišcu, devet otrok z vsem „barmblagom* t. j. otroški voziček, pirnače in drugi klump so poslali pa v Beljak. Isto usodo je doživcl tuđi ciganski pes. Obstreljen. Franc Vozel rudar v pokoju iz Kosovca okraj Litija, je bil po nekem neznancu v gozdu dvakrat obstreljen v levo nogo. Pripeljali so ga v deželno bolnišnico. Nesreća. Ivan Komar posestnik v Krakovski ulici štev. 13, je sinoči padel izpod strehe in se na glavi težko telesno poškodoval. Ne hodite na počltnice, predno ne zavarujete svojega stanovanja zo-per tatvinno pri banki »Slavili« v Ljubljani. Narodna obramba. Velika skupičina družba sv. Cl* rila in Metoda bode letos v Domža-lah v nedeljo dne 7. septembra. Na predvečer bo zborovanje ztupnikov po § 2. v Ljubljani v »Nar. domu«. Podružnice naj naznanijo družbeni pi-sarni prav kmalu imena delegatov. Za C. M. obrambnl sklad so se nadalje prijavili sledtči p. n. gg.: 1098. V čaitnem spomin f prof. Milana Pajka njegovi učencl tehniki v Gradcu; 1099. Vida Lapajne, odvetni-kova »opro«a na Dunaju (pUCala 200 kron). C. M. podružnica §t. 1. v New Yorku deluje vstrajno in zelo uspešno. Sedaj je dobila nov odbor. Voljeni so; predsednikom Karol Adamič, tajnikom Janez Terček, blagajnikom Fr. Pirnat, nadzorniki Škrabar, Hergula in Erhatič, odbornikoma pa PrimoŽič in Zlatič. Želimo novih in najboljših uspesov. Društvena noznanlla. Kulturni pomen ljudskih knj'ž-nic. izobrazba ljudstva mora biti glavni cilj naših inteligentnikov, izobrazba v tem smislu, da vsak človek z lastno glavo misli in sodi. Ustanovitelji ljudskih knjižnic so imeli očividno ta na-men pred očmi in že danes se vidi, kjer so te knjižnice delovale, da je ljudstvo izobraženo in razsodno. Naša dolžnost je, da to stremljenje javnih ljudskih knjižnic podpiramo z vsemi močmi, podpirati jih moramo tembolj, ker s tem ne koristimo Ie dotičnim bralcem, ampak vsemu narodu, ki mnogo pridobi na umstveno razvitem ljudstvu. Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj vrši v tem smislu vzvišeno nalogu in je njegova javna ljudska knjižnica ena najdelavnejših sploh na Slovenskem. V nedeljo 27 t. m. priredi to društvo za knjižnico veliko veselico pod naslovom šentjakobski semenj na prostornem vrtu g. Mohorča na Gruberjevi cesti št. 3 ob priliki cerkvenega žegnanja v šentjakobski fari. Prihitimo vsi na to narodno prireditev, da podpremo ljudsko delo, da se bo mogla knjižnica razviti, kot je potrebno! ZaČetek veselice je ob pol 4. popoldne, vstop-nina Ie 30 v; otroci v spremstvu star-šev so prosti vstopnine. Pripominjamo, da se s to veselico otvori stara na novo preurejena podgrajska restavra-cija, znana nekdaj pod imenom »Milch-mariandl«. Idrijski odsek akad. fer. društva „Prosveta" priredi dne 2. avgusta t. 1. v pivarni koncert združen z gledali-ško predstavo, na katerega se glasbo-ljubeČe idrijsko občinstvo že sedaj opozarja. Natančnejši vspored se pravočasno objavi. Razne stvari. * Konfisciran roman. Praška policija je konfiscirala nemški roman »Kako se glasi šesta zapoved?« od Hansa Kirchsteigerja. * Avtomobilska nesreća. Iz Ine-mosta poročajo: Včeraj ponoči je po-nesrečil na cesti med Doblachom in Innichnom neki franeoski avtomobil. Šofer je smrtnonevarno poškodovan, neki gospod in dva otroka so lahko ranjeni. * Neurje v Italiii. Iz Milana poročajo: V vzhodnem delu zgornje Italije je predvčerajšnjim divjal orkan ter je padala toča, ki je na polju napravila velikansko škodo. Posebno kraji ob Gardskem jezeru so utr-peli veliko škodo. Salo je skoraj popolnoma pod vodo. Parniki nišo mogli pristati in so morali ostati sredi jezera, da je ponehal vihar. * Velike sleparije na Ruskem. Iz Petrograda poročajo: Pri amurski železnici se pripravlja zopet veli-kanski skandal. V kratkem bo odpo-toval državni kontrolor v amurski okraj, da konstatira, kam so izginilc ogromne vsote, ki so jih izdali za zgradbo železnice in ki nišo bile \ proračunu. Ti večji izdatki znašajo 32 milijonov rubljev. * Žena zažgala moža. »Slov. Den« poroča: V občini Csadadapaca je kmet Fran Csoti že leta in leta pi-jančev^al, vsled česar so bili v rodbini vedno prepiri. Csoti je pretepal ženo in otroke. Pred par dnevi, ko je pijani mož zopet pretepal ženo in otroke ter zaspal. ga je obupana žena polila s petrolejem ter ga zažgala, Csoti je zgorel. Ženo so zaprli. * Tovarna za topove na Ogr sketn. Iz Budimpešte poročajo: \ soboto se je vrsil v finančnem mini-strstvu ustanovni občni zbor ogrske akcijske družbe za topove. Na tem j( bil izvoljen feldcajgmojster v p. Hu-gon pl. Hoffmann za predsednika Karei vitez pl. Škoda za podpredsed-nika, nadinženir Škodove tvornice Rihard Lauer pa za centralnega ravnatelja. * Grozna smrt otroka. V Derorr na Ogrskem je žena kmetovalca Velj-ka Dejiča, ko so delali na polju, posadila svojo dveletno hčerko na voz s katerega so žrli konji seno. Eden izmed konj je rad grizel. In ko se je mati kmalu nato vrnila k vozu, ie konj v pravem zmislu besede odžr otroku polovico glave. Žena je kričala na pomoč, nakar je prihitel njer mož, toda otrok je bil že mrtev. * Če ie semlt antisemit Prec okrajnim sodiščem Josefstadt na Du-naju se Je zagovarjal trgovski na-stavljenec Goldsaal zaradi napačne priglasitve. Čeprav je židovske vere, je vendar napisal na glasovnico da je katolik. »Zakai pa ste to stori« li?« je vprašal sodnik. — »Oh9 gr> 1 spod sodnik, Jaz sem že o4 nekdaj u prepričanja antisemit in kot si na* jemam sobo vedno pri kršćanskih rodbinah. No, in tam se vendar ne morem zglasiti kot Žid.« Sodnik pa ni priznal tega vzroka ter obsodil semita - antisemita na pet kron globe. * Velike slepariie. Iz Draždan poročajo: Generalni rentni mojster kneza Lvnarja Kohler, je ponaredil na ime kneza menice, glaseče se na en milijon mark. Kohlerja so aretira-lif kakor tuđi njegovega pomagača, ki je imel za 150.000 mark ponareje-nih menic. — Iz Kodanja poročajo: Ravnatelj trgovske, obrtne in polje-delske banke v Roskilde, Petersen, je bil aretiran, ker je na sumu, da ie izvršil velike sleparije. Bil je aretiran, ko je ravno hotel pobegniti v Nemčijo. Petersen je naposled vse priznal. Njegove sleparije cenijo na pol milijona kron. Dcnar je izgubil v borznih špekulacijah. * Tirolska vohunska afera Pa-jer. Inženiria in stavbnega podjetni-ka P a j e r j a, o katerem smo že po-ročali, da je zidal več obmejnih av-strijskih trdnjav na južnem Tirol-skem in prodal nato nacrte trdnjav za drag denar Italiji, so prepeljali z vsemi soobtoženci iz Rovereta v Inomost, kjer se vrše nadaljne pre-iskave. Ta vohunska afera je veliko bolj obsežna, kot so si mislili gotovi krogi od početka in se zna izeimiti v drugo Redlovo afero, samo s tem razločkom, da je Redi prvi. Pajer drugi, da se je Redi ustrelil in s tem preprečil obravnavo, Pajer pa živi. Baje sta bila Redi in Pajer ćelo v zvezi, kar spričuje dejstvo, o katerem so poročali vsi nemški listi brez izjeme, da so aretirali v Brnu Pajer-jevo ženo, ki je dobila od Redla za. dosedaj še neznane usluge 60.000 K. Preiskava se bo nadaljevala sicer tajno, razglase se samo pozitivni rezultati preiskave. Kdaj se bo vršila obravnava, je odvisno od poteka preiskave. ki je vsled velike obsež-nosti zelo težavna. * Špionaža v Italiji. »Giornale tek ponoči je bil v Cerviji v svoji tek ponoči je bil v Cerviji v njegovi vili aretiran komendator Friderik Albert grof Morozzo della Rocca. bivši sekcijski šef v vojnem ministr-stvu, ker je osumljen veleizdajstva. Baje je izdajal neki sosedni državi vojaške tajnosti ter dobival za to večje zneske. Bil je že več let v zvezi s sosedno državo in tuđi pozneje, Ko je bil že vpokojen, ni pretrgal te zve- Ize. Našli so pri njem korespondenco. ki grofa zelo obremenjuje. Kot po-sredovalka je baje fungirala neka dama, ki je bila njegova ljubica. Areta-cija se je izvršila na direkten ukaz vojnega ministrstva. Grof Morozzn je bil civilni uradnik vojnega ministrstva. Začetkoma je bil nastavljen pri poštnem ministrstvu, na kar je bil transferiran v vojno ministrstvo kot sekcijski šef. Upal je, da postane prvi sekcijski šef. Ker pa se to ni zgodilo, se je hotel 1. 1905. umoriti. Sunil se je z nožem v prsa. L. 1911. je bi! vpokojen, in sicer baje iz zdravstvenih ozirov, v resnici pa, ker nišo bili zadovoljni z njegovim uradnim de-lovanjem. Opazovali so ga že dali časa. Pred kratkim so našli v poštnem vozu korespondenco, ki je bila zelo obremenilna. Dognali so, da je to korespondenca grofa Morozzota. Dokazano je, da je bila korespondenca vojaških oblasti sosedne države adresirana na njegovo hčer, ki je za-ročena z nekim rimskim odvetnikom. Zadeva povzroča v Rimu veliko senzacijo. — Žena aretiranega sekcij-skega šefa Rocca se je hotela usmrtiti. Hči markija, ki je posredovala korespondenco s tujim generalnim štabom, je bila tuđi aretirana. Da so zalotili špiona in flagranti, je policija vlomila ponoči v njegovo vilo ter dobila zelo mnogo obremenilnega ma-teriala. Književnost. ! — »Veda«, dvomesečnik za vedo " in kulturo. O zadnji Številki te naše » smotre je dr. 11 e š i č v čeških »Na* • rodnih Listih« priobčil referat, ki ga - končuje z besedami: »Realist ne mo- ■ re slovenskega vprašanja resiti brež jugoslovanstva.« ----------------------------------,-----------,— Vnedeljo 27. julija vsi na šentjakobski semeni i ki ga priredi gospodarsko napredno društvo s sa ientJakobsU okraf u . v prid svoji javni ljudski knjižnici na Srottoraem vrta g. Mohorča ns Iraberjevi oetti štev. 3- Najraz* , novrstnejia zabava. Krasen razgledi Začetck ob 7»4 pop. Vstopnina 30 v. Otroci ▼ »premstvu ataršev prosti i vstopnine. 166. Stev._____________________________________________________.SLOVENSKI NAROD', dne 22. julija 1913. Stran 5. I Izpred sodišia. I Preganjan srbski župnik —- bo-|$anski dežetnl poslanec. Iz Sarajeva jporočajo: Najvišje kot kasacijsko so-Ijišče je zavrnilo ničnostno pritožbo I crbskega župnika in deželnega poslanca l^osanskega Todarja Srdića, ki je |t)il obsojen kot sokrivec bigamije, ker I je poročil neko katoliško, sodno nelo-Ičeno ženo, z drugim možem, na šest Itednov ječe. Vsled tega izgubi Srdić I tuđi svoj deželno zborski mandat. I Imunitetni odsek deželnega zbora je I svoječasno zavrnil izročitev poslanca I župnika Srdića, kjub temu pa so po I zaključitvi deželnega zbora začele I oblasti na novo preganjati Srdića. Telefonska in brzojavna poročila. I Bratomorna vojna sa Balkanu. I Odgovor Romunske na mirovno f ponudbo Đolgarske. I BukareŠta, 22. iuliia. Odgovor I romunske vlade na včerajšnjo mi-I rovno ponudbo Bolgarske, ie bil se-I stavljen se včeraj zvečer v poseb-I nem ministrskem svetu pod predsed-I stvom kralja Karla in ie bil se snoči I izročen italijanskemu poslaniku. Od-I govor ima sledečo vsebino: Romunska vlada sprejme bolgarsko ponudbo o odstopu crte Tutra-kan - Dcbrič - Balčik in o koncesljah v prilog Romunom v Makedoniji. Romunska vlada je tega naziranja, da je treba vojaški del akcije strogo ločiti od političnega dela, zato pred-laga, da na! se za pogajanja o sktepu primirja določijo voiaški delegati, ! katerlm naj slede mirovni delegati. Izbiro kraja za pogajanja o premir-iu prepušča Romanska ostalim bo-luločim se strankarn. mirovna pokajanja pa naj se vrše v Romuniji. Asqiiith o situaciji. — Obsodba TurČije. London, 22. julija. Angleški mini->trski predsednik Asquith je govoril v Birminghamu o situaciji na Balkanu. Izjavi! je med drugim tuđi, da so velesile vse storile, da prisiliio države na Balkanu, da sklenejo mir. Da-•ics se zdi. da so izgledi za mirovno :onferenco ugodni. Velesile pa bodo H!e na to, da bo konferenci sledilo cmudoma tuđi premirje in čim prej ■initivni mir. O mirovnih pogojlh sj •r.^reio in hočeio velesile pridržati rstno definitivno sodbo. Če se je dala Turčija zapeljatl, ■.!a je kršila londonsko mirovno po-^đho. mora bit! pripravljena, da bodi velesile zopet spravile na dan \nrašanja, ki gotovo ne bodo v tur--kem interesu. Konferenca velenoslanikov. — Obscdba Turčije. London, 22. julija. Včeraj popol-dne se je sestala konferenca velepo--lanikov v Londonu ter se je bavila -i-edvsem s sedanjo situacijo na Balkanu. Z oz'rom na postopanje Turčiie, ?e konferenca soglasno mnenja, da je popolnoma nedopustno. da bi smeta Turčija prezirati odločitve velesil ali tud; Ie poskusiti tako revizijo. Ker pa poslaniki do včeraj nišo dobili instrukcij svojih vlad. zato ni prišlo do definitivne odločitve ter se c konferenca odgodila do četrtka. Konferenca se je nadalje tuđi pecala z albanskim statutom. V tem vnrašaniu so se dosegli lepi napredki. Turčija in balkanska konferenca. Dunaj. 22. julija. »Sudslavische KorrespondenZ" poroča iz Carigrada o izjavi nekega vodilnega člana kabineta: Razvoj dogodkov na Balkanu sili Turčijo. da svoje besede bolj po-udari.Tudi Turčija je sprejeia od balkanskih držav zastopano načelo: Balkan Balkancem. Naša vojska bo prodirala, zasedla Odrin in vzela Marico kot mejo. 2e od nedelje sem stoji naša konjenica pred Odrinom in e zasedla sprednje utrdbe. Če se bodo sedaj balkanske držale sestate h konferenci, da končno azdele Balkan, se želi Turčija teh - onferenc udeležiti kot enako upravi-ceni faktor. Londonska pogodba je izgubila svojo veijavo, ker je Turčija ^vojo evropsko posest odstopila Bal-• anski zvezi en fcloc. Balkanska zve-/a pa je razpadla in njegovi član! se i>ojuje!o med seboj. Vsled tega dei-rtva je tuđi londonska predpogodba nčeva. Pri novi in končni razdelitvi Balkana, borao govorili tuđi mi. Ce bi se smatrala kot pogoj za ideležbo pri tej novi razdelitvi po- rebna napoved vojne, se lahko reče, ■a je do formalne napovedi vojne Turčije z Bolgarsko Ie en korak. V resnici nismo zopet stopili v diplo- matične stike z Sofjjo. »Tanin« ima v tem oziru prav, če je govorii o »po- iovičnem vojnem stanju«. Da bi Evropa nastopila s silo, nas ne skrbi. Evropa bo pravična in pozna naš položaj. Ali pa naj doživimo drugi SkaderŽ Sporazum med Srbilo in Turčllo neresničen. Duna], 22, julija. Razni listi so prinesli vesti, da vlada med Turčijo na en! In Srbijo, Orsko in Romunsko na drugi strani sporazum ter da srna-trajo te države lond.mlr kot končan.Z merodajnega mesta se nam zatriti)e, da so te vesti izmišljene, in da smatra zlastl Srbija tursko prodiranje proti Odrinu kot očitno kršenje protokola, ne Ie napram Bolgartjl, temveČ proti vsem balkanskim državatn. Preliminarni mir in mirovna pogajanja. Belgrad, 22. julija. Srbski krogi se Čudijo, da Bolgarska se sedaj ni poslala Srbiji in Grški obvestila, da je pripravljena k mirovnim pogaja-njem. Tako obvestilo je Bolgarska poslala samo Romuniji. Srbska vlada noče dvomiti o poštenosti bolgarskega postopanja, ter upa, da se bo po-srečilo v Nišu skleniti preliminarni mir, nakar bi se mogla pričeti začetkom prihođnjega tedna mirovna konferenca v Bukarešti. Došle so vesti, da zahteva Bolgarska avtonomno Makedonijo; Če je to res, potem je vsekakor pričakovati nadaljevanja vojne. Obupne razmere v Sofiji. Kelmorajn, 22. jul. Neka rodbina, ki je v zvezi z okolico bolgarske carske rodbine, je dobila iz Sofije obvestilo, da živi carska rodbina v več-nem strahu za Življenje, ker je anar-histično gibanje zavzelo že velike dimenzije in ker se razburjenje v de-želi vedno veČa. Dan in noč stražijo močne straže dohode do carske palače in do ministrstev. London, 22. jul. „Times" poroča-jo iz Sofije: Tu vladajo naravnost anarhistične razmere, ki morajo dovesti v kratkem do revolucije. Ker so vsi moški, ki morejo nositi orožje v vojni, opravljajo varnostno službo invalidi in pohabljenci, ki ne morejo ščititi prebivalstva. Umori, ropi in tatvine so na dnevnem redu. Ponoći se ne upa nihče na cesto. Listi ne morejo izha-jati, ker primanjkuje ljudi. Samo ofi-cijozni listi prinašajo včasih kratka poročila, ki govore o bolgarskih uspe-hih. Cene živil so rnočno poskočile. V kratkem mora izbruhniti lakota. — Stevilo prebivalstva Sofije se je vsled dohoda beguncev iz Makedonije podvojilo. Vesti o Odrinu. London, 22. julija. »Times« po-ročajo, da je turska konjenica Odrin zopet zapustila. Enver beg je prišel baje v Carigrad. Turčija zbira v Carigradu mnogo svežih čet iz Male Azije. London, 22. julija. Med Dimotiko in Odrinom je prišlo med Turki in Bolgari do krvavih spopadov. Bolga-ri so bili preslabi, imeli so samo 2000 mož. Srbsko prodiranje. Zemun, 22. julija. Srbi SO zased-li Vidin in Belogradšik. Grški delegat v Nišu. Atene, 22. julija. Za grške delegate pri konferencah v Nišu so imenovani bivši poslanik v Sofiji Panas, poslanik v Belgradu Alexandropulos in kapitan generalnega štaba Rhan-gabo. Odstop carja Ferdinanda? Berolin, 22. juli ja. Listi poroča jo, da namerava car Ferdinand Bol^r-ski odstopiti. Vlado naj bi prevzel prestolonaslednik Boris. Dunaj, 22. julija. Iz krogov bol-garskega poslaništva se nam poroča, da je vest o odstopu carja Ferdinanda izmišljena. Bolgarski narod je baje trajno zvesto vdan svojemu carju. Vall za Odrin. Carigrad, 22. julija. Porta je imenovala bivšega notranjega ministra Hadži Adila za valija v Odrin. Novi vali odpotuje jutri na svoje mesto. Romunska ostane zvesta trozvezl. Đukarešta, 22. julija. »Univer-sul« poroča s posebne strani, da se Romunska ne bo oddaljila od trozve-ze in da se ne bo nikakor približala Rusiji. Romunski komunike o vojnih operacijah. Bukarešta, 22. julija. Romunsko vojno ministrstvo objavi ja daljši komunike o vojnih operacijah proti Bolgarski, v katerem pravi: Dne 20. julija je zasedla romunska kavalerijska divizija Orchanije, najvažnejšo točko za prehod preho Balkana, ter vjela 600 mož 16. bolgarskega pehotnega polka. V severozahodni Bolgariji so romunske čete stopile v stik s prodirajočim levim krilom srbske vojske. Orško prodiranje. Atene, 22. julija. Grki so zasedli 22. t. m. Nevrokop. Grške grozovitosti. Sofija, 22. jul. V Seresu so Grki umorili 200 bolgarskih funkcijonarjev in ranjene bolgarske vojake. Grki so masakrirali tuđi vse bolgarsko prebi- valstvo vaši Zeliahovo. Enajst bolgarskih vaši so razgali. Grki požigajo tuđi na desnem bregu Stiume. Sofija, 22. jul. V Dremovu, na desnem bregu Strume ni moglo bolgarsko prebivalstvo pravočasno zbežati, zato so se prebivalci zaprli v hiše. Grki so vas obkolili in razgali. Vse one, ki so hoteli zbežati iz goreče vaši, so Grki postrelili. Enako so sto-rili Grki v treh drugih vaših. Grki ni-majo usmiljenja niti z onimi, ki se jim prostovoljno vdajo. Mine v Kavali. Atene, 22. jul. V pristanišču Ka-vala so uničili Grki 30 podmorskih min. Sedaj je pot v pristanišče prosta. šukri paša ni več v Sofiji. Belgrad, 22. julija. Z informirane strani poročajo, da so odposlali Bol-ggri Šukri pašo z veČjo stražo v Piovdiv. Druga čatalška armada. Carigrad, 22. jul. Neki tukajšnji list priporoča, da naj se ustanovi zaradi obsežnosti vojnih operacij druga turska armada pri Čataldži. Smrt bolgarskega četaša. Solun, 22. julija. Grki so napadli četo znanega bolgarskega četaša Ca-kalarova pri Florini. Njega samega in 9 četašev so ubili, ostala Četa se je umaknila. Novi bolgarski kabinet. Sofija, 22. jul. Kabinet se je se-stavil sledeče: Radoslavov, pred-sedstvo in notranje, G e n a d i j e v, zunanje in začasno poljedelstvo, Ton-čev, finance, Pejev, justica in začasno nauk, V a z o v, vojna, B1 a k o v , trgovina, Dimčev, javna dela, Mor-phov, železnice. Rusod znam- ko plAdmimslracija 2566" na upr. »Slov. Naroda« do 16. avgusta t. 1. Žitna posudba! Samec v najboljših letih, zdrav in krepak, s stalno uradniško plačo se želi poročitt z izobraženo gospodično z doto. Muzi- kalična ima prednost. Naslov: „Reguliran 2564*1 na upravni- štvo »Slovenskega Naroda«. 2564 PRVA KRJINJI IHEIILIIll DROGEPJJfl Darfumeriia, fotografična manufaktura itd. O&lastvoĐO koocesifonirana Drodaia stnip. Ustanovljena leia 1897. Jnton Kanc L|nbl]ana, Židovska ulica 1. Ceniki na razpolago. Ceniki na razpoiago. Rajhenburg! Rajhenburg Zakonska F rane in Marija Homan naznanjata, da bosta svoje *^^* ttftđ^^^^Sfc^^■f^flf■■ ^^^m v Rajhenburgu in sicer domačijo, njive, gozdove in travnike v skupni izme 23 oralov in i 021 klafter prodala celotno ali posamezno komplekse in parcel eventualno boljši les iz gozdov posebejl Interesentje naj se zglasijo v ponedeijeh dne ZB. julija 1913, ob 8. uri zjutraj na domu prodajalcev v Rajhecburgu hiŠ. Št. 67, kamor priđe ta dan njun prav zastopnik v svrho takojšnje ureditve sklenjenih kupci j. Cene zelo ugodne I I Uradniško hranilno društvo v gradcu I^Osebni kredit S H 1 uradnikom, profesorjem, učiteljem, umirovljenim itd. ob najugodnejših pogojih. I NiČ predstroškov. Već v razvidih. ■ Hranilne vloge se obrestujejo dnevno po 5 A od zneskov nad M | Q od inetkov nad H | « ^ 1000 kron ob 6O- ■% - A 2OOO kron ob 3O- "^ # U 0 dnevni odpovedh %M 4 U dn«vnl odp«v«4li lp? * F I Obresti se polletno prištevajo glavnid. Pri vlogah preko 10.000 K se morejo dvigati I obresti četrtletno Nič rentnega davka. Vložne knjižice se sprejemajo v shrambo. — I RasTidl In pololnice bresplaćno. Stanje vlog: X 5,3§0.0M. Jamstvo Mdflitetb ■ deleiev: K 8,500.000. Reservnl londl Ia vredaottnl 9«plr|f: ■ 171^00. ■ Pojasnila daje brezplačno; I Josip Košem w Ljubljani, Krakovski nasip fttav. 22, I :: vsak ponedeljek, sredo in petek med V« 3. in lJt4. uro popoldae. :: Stare}šl zakonski par brez otrok 2556 z 2 sobama in vsemi pnpadki v blizini pošte ali Zvezde za novomber t. 1. Ponudbe pod „Mir" upr. »SI. Naroda«. J. Zamijeti ćevljarskl mofster v Lloblfanl, Građlšče 4 izvršuje vsa čevljarska dela do najfi-aejše izvršitve in priporoČa svojo zalogo storjensh čevljev. Izđeluje tud! prave gorske in telovadske čevlje. Za naročita z dežele zadostuje kot mera priposlan čevelj. 237 Fran MM',' Mm I frančiškanska ulica S 8 priporoča pohištvo vsake vrste I solidne izvršitve in po nizki ceni. I Zagreb, Ilica 40. § Tvornica žaluzij rolet, lesenih in železnih vetrnic Ceniki in troškovnik na zahtevo brezplačno. Siodni čaj znamka „Slaflin". .... 5C prihranka tndl na mle-J(ri! ha in sladkoriu In oknsen zaftrk, fntlno dosežejo oni, ki namesto knve, čaja, kakao, siadne kave, pijejo sladni ćaf, Ako se ga uporabtja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroSke bolezni manj nevarne. — Je za polovico cenejSi. Dr. pl Trnkćczyjev siidnt čaj ima ime Sladin in je vedno Mfk? 1 k°^ pn'Jub'Jen Povsod J 4kg za-JflUL • voj 60 vin. Tudi pri trgovcih. Po pošti oošlje najmanj 5 zavojev lekarnar Trnk6czy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih 8 otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: lekarne Trn-7Ar3%tii)l S(3czv ; Schonbrunnerstrasse UViavjKl §t. 10P, Josefstadterstrasse št. 25, Radctzkyplatz Št. 4. V Gradcu: Sack-strasse št 4. Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne in slabe. Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih vrdk Trnk6czyjevih, istotako ugodne sod-be zaupanja vrednih oseb. ITiji) krojal! prve vrste ▲! Ljubljana, 2092^B Dnnajsha cesta l U ^8 ■ (uipMti kavani« .Europa1) I I ss se priporoča. ss I I Zaloga ansleštega blaga. | Trgovskega sotrudnika in učenca sprajme v trgovino z metanim blagom Oton Homan v Radovljici. 2530 Qđda se f najem s 1. janoarjem ali faKoj staroznana 2524 postilna Od kolodvora je oddaljena 4 minute, od fame cerkve 1 minuto. Gostilna obstoji iz 4 sob, kleti, ledenice in le-pega senčnatega vrta za jjoste. Več se izve pri lastniku Emanuel Tomšiča, ss ¥ Tretajem aa Doleajsbem. :; Gostom, hi dohajoja v Trst, 1351 se priporoča hotel Hio Kosi! Trst, ulica Carradori št. 15, 5 minut oddaljen od južnega kolodvora, Resftavracija ulica Carradori 18 (vogal ulice Ghega). Mlad gospod, ki bi se v svrho priučenja slovenščine 1—2 meseca raudil v Ljubljani, išče opravljene sobe3 eventualno s brano, pri prav dobri, če mogoče samo slovensko govoreći rodbini. Ponudbe na upravništvo »SIov. Naroda*. KroiaiobrtvLilji se proda 2 70 z vso opremo, pod nabavno ceno, m. promet K 1000 — 1500. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. ki 2e veliko let obstoji v jako lepem kraju na Kranjskem se radi rodbinskih razmer s ćelo opravo tako| proda. Brivnica je moderno opremljena, zasluži se pa metečno po zimi 280 po letu 360 do 400 K Dopisi naj se pošljeio na uprav. »Slovenskega Naroda« pod „Brivnica". 2551 iz pile roke se proda dobro znani tik glavnega kolodvora na najboljŠem prostoru mesta, po nizki ceni. Plačila ugodna. — VeČ se izve pri lastniku hotela A. P.y Kolodvorska ulica štev. 4 ¥ Ljubliani. 2>36 Priporoća ses Zahtevajte vzorce! manufakturna trgovina franc Souvan sin, Ljubljana Mestni trg itev. 22. 23S7 Priznano dobro blago! — Nizke cene! — Solidna postrežba! za trgovino z vinom, žganjem in Špiritom, katera tvrdka hoče razširiti svo delokrog po Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. Od ponudnikov se zahtev; majhno kavcijo. — Kdo, pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 251J Kdor ljubi dobro Kavo, rabi kot pridatek „pravi zagrebški :Franck:* z kavinim mlinčkom. — Kdor ga še ne vporablja, pogreša najboljše. emr 4o'25.642 ------------------------Wi----------------------------------------------------TO"" w " '" ^ Ljubljana, ^ ■-- VPmmha H Liub|iana» > Marife Tor. m W*W n RH IIP tt Marije Tor. ) cesta *L U ^ I I IIU U U A * <*»*» št n ' ; (Eollzei). s T * ■»•■^•■IP jrt : (Kolizel). : ) zaloga pohišlva in lapelnleia blaga. Zaloga spalnili ter ieiUnili sob B irat. U ie zimnice :: v različoih najnovejših slogih. :: p ===== različne kakovosti. ■ VsakavntnB ftigo poginuo, b . w"".k" ""r,"" pri,.... .dM« u... u otroških vozičkov,