Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 9fc Din, za inozemstvo 120 Din
Uredniitv« je v Kopitarjevi nt 6/111
S£0 VENEC
ček. račun: Ljubljana St. 10.690 ■■ 10.349 za inserate; Sarajevo Stv. 75h3 Zagreb Stv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79'
U prava: Kopitarjeva b. telefon 2999
Telefoni uredništva: dnevna služba 2090 — nočna 299*. 2994 in 2M»
Izhaja vsak Jan zjutraj, razen ponedeljka hi dneva po prazniko
Socialno zavarovanje zasebnih uradnikov
Kot povsod, dajejo uradniki tudi v naši državi srednjemu stanu, ki mu pripadajo, vse njegove značilne poteze. Četudi niso po premoženju in dohodkih steber srednjegra Btanu, jim vendar važnost njihovega duševnega dela ustvarja odločujoč vpliv v oblikovanju tega stanu, še posebno pri nas, kjer so tako zvani višji stanovi po številu tako majhni, da pomenijo nekaj samo v družabnih, premoženjskih in političnih odnosih.
Po ravno ne prav srečni navadi delimo uradnike ne morda po vrednosti njihovega duševnega dela, kar bi bilo najbolj prav, ampak po njihovih gospodarjih —: v državne in samoupravne na eni strani in zasebne na drugi. V kateri obeh skupin je premoč po številu, je težko reči, marsikje in marsikdaj sta si v ravnovesju. Tudi po premoženju in dohodkih sta si obe skupini marsikje in marsikdaj docela slični. Razlikujeta se predvsem v načinu stopnjevanja njihovih dohodkov in pridobivanja različnih vrst soci-jalnega zavarovanja. Državni in samoupravni uradnik ve po navadi že prvi dan svoje definitivnosti vsaj približno, kaj bo imel v aktivni službi, kaj v pokoju, zasebni pa ne, niti za dobo aktivne službe, niti za čas pokoja.
Naravno je torej, da se zasebni nameščenec poteguje za vse vrste socijalnega.zavarovanja, naravno je pa tudi, da vsa javnost z razumevanjem in simpatijami spremlja taka prizadevanja zasebnega uradnika. Pa vendar ne gre naprej ta stvar tako, kot bi bilo treba. Zakaj? Kje so pa zapreke!
Da to razumemo, je treba pomisliti tole: V naši državi nima zasebni uradnik povsod istega socijalnega in družabnega položaja. So kraji, kjer je njegov socijalnL gospodarski in družabni položaj ne daleč stran od položaja njegovega gospodarja, zato pa skoraj enak položaju državnega ali samoupravnega uradnika. V takih krajih je zasebni uradnik po vrednosti svojega dela in_ po svojem družabnem in socijalnem položaju visoko nad delavcem in kmetom, v nobeni zvezd pa z proletarijatom. So pa zopet kraji v naši državi, kjer je socijalni in družabni položaj zasebnega uradnika veliko nižgi in se bolj približuje proletarstvu kot srednjemu stanu.
Te velike razlike v socijalnem in družabnem položaju zasebnega uradnika po raznih krajih naše države imajo pa zanj nekaj zelo kvarnih posledic.
Pred vsem mu ne nudijo možnosti za skupno stanovsko organizacijo. Res je, da imajo zasebni uradniki po posameznih krajih države stanovske organizacije, toda te organizacije obsegajo relativno male dele naše države, v svojem ustroju pa so razcepljene v preveliko število poklicnih — če hočete, strokovnih -- organizacij, kar le prepogosto povzroča notranja trenja, nesporazume in prepire, ki jemljejo stanovskim organizacijam le prepogosto potrebno agilnost, incijativnost in prožnost. V ostalih krajih naše države pa takih strokovnih organizacij sploh ni, za silo jih nadomeščajo poklicne ali strokovne organizacije, ki pa se po navadi odlikujejo po pomanjkanju solidarnosti z ostalimi strokami in po nezadostnem ume-vanju splošnih interesov zasebnega uradnika.
Na zunaj pa se kažejo slabe posledice take razdrobljenosti v slabih odnošajih do ostalih skupin v našem družabnem ustroju. Tako je na primer naravnost neverjetno, kako tuji so si državni in samoupravni uradniki na eni strani, zasebni pa na drugi, če bi tega ne bilo, bi državni in samoupravni uradnik že davno sodelovala pri _ prizadevanjih zasebnega uradnika za socijalno zavarovanje, saj gre postavna ureditev tega pro blema skozi njihove roke.
Ta raznolikost v socijalnem in gospodarskem položaju zasebnega uradnika v uasi državi pa vpliva slabo tudi na odnošaje do gospodarja. Javnost je prepričana, da je gospodar vedno in povsod proti soeijalnim pridobitvam zasebnega uradnika. To bo težko odgovarjalo resničnemu dejanskemu stanu. So gospodarji, ki so proti, so pa tudi, ki se ne protivijo. Če se protivijo, delajo to iz sebičnosti, pomanjkljivega razumevanja ali odkritosrčnega prepričanja, da privatna podjetnost takih socijalnih dajatev v korist zasebnemu uradniku ne premore... Ta odpor gospodarjev, najsi izvira iz tega ali onega nagiba, pa je po svoji intenzivnosti zelo različen po različnih kra.iih naše države. Po nekod je zelo močan, drugod ga komaj opaziš. Skušnja pa uči, da je v tistih krajih najmanjši, kjer je socijalni in dru-
Posledice marsejskega zločina
Pritožba Jugoslavije v Ženevi
Z veliko pozornostjo pričakuje svet, kaj bo Jugoslavija zahtevala, da dobi zadoščenje
Ženeva, 19. nov. Bližamo ee zgodovinskemu dnevu, ko bo delegat kraljevine Jugoslavije pri Zvezi narodov g. Fotič stavil Svetu te svetovne organizacije predlog, naj preišče ozadje mareejekega atentata in naj poskrbi, da Madjarsko zadene primerna sankcija.
Po pravici piše Fernand de Brinon v »LTnfor-mationc, da je predlog jugoslovanskega delegata precej vznemiril uradnike Zveze narodov, ker eo se ustrašili novega dela in se boje sporov, »Toda strah pred izbruhom novih prepirov je prevelik,< nadaljuje »LTnformation«. »Mi ne verjamemo, da bi povsem razumljivo razburjenje jugoslovanskega naroda inoglo rušiti svetovni mir, tudi ženevskega miru ne!« List je mnenja, da je že splošen strah pred novo vojno dobro znan. Ze ta strah narekuje
Razdrobljenost v socijalnem in družabnem položaju zasebnega uradnika pa je v kvar tudi njegovim odnosom do nižjih stanov, posebno do delavskega. Tam, kjer so stanovske organizacije za zasebne uradnike — vsaka v svojem območju — v svojem ustroju dovršene, tam vidimo složno sodelo-♦anje, ki temelji na načelu popolne ravno-pravnosti zasebnega uradnika in delavca. To pa lahko ugotovimo samo za tiste kraje naše države, kjer ima zasebni uradnik dober aocijalni in družabni položaj. Kjer ga pa ■Ima, tam mu navadno manjka organizacije ln če jo delavci imajo, potem se zgodi lahko, da delavci — če ne že sami, pa čisto gotovo njihovi voditelji in zastopniki — smatrajo radi svoje številčne premoči zasebnega uradnika samo za svoj privesek ln zagovarjajo načelo, da bodi zasebni uradnik zadovoljen, če gredo njegova prizadevanja za socijalno zavarovanje skupaj in vštric z delavskimL Do načela skupne organizacije socijalnega zavarovanja zasebnega uradnika in delavca je potem le Be en kork.
Madjanski, Francija vpliva na Jugoslavijo m Anglija zagotavlja, da bo sodelovala pri blaaitvi mednarodne napetosti.
Italija izgublja Balkan in se hoče trdno oprijeti Podonavja
Države Malr zveze in Balkanskega sporazuma še niso ob nobeni priložnosti nastopile tako složno, kakor nastopijo v zadevi marsejskega atentata. Enotnost tega nastopa je bila zagotovljena že z izjavami Male zveze in Balkanskega sporazuma, ki so bile objavljene drugi dan po pogrebu kralja Aleksandra v Belgradu. Prav ta enotnost draži predvsem italijansko diplomacijo, ki je v zadnjem času doživela toliko porazov na Balkanu. Italijanska diplomacija čuti, da je pričela izgubljati tla na Balkanu in v Turčiji, in se je prav radi tega s toliko večjo silo vrgla na Srednjo Evropo. Mussolini je Gombošev obisk v Rimu porabil za to, da si na vsak način obdrži na svoji strani Madjarsko, ki od časa do časa pokaže, da ji je prav tako na srcu prijateljstvo Berlina kakor Rima. Italija ne bi rada izgubila Madjarske prav radi tega, da bi se Madjarska ne naslonila na Berlin. Riim hoče imeti Madjarsko na svoji strani, da tudi s pomočjo nje varuje Avstrijo pred Anschlussom; toda Madjarska noče glede Anschlussa sprejeti nikakih obvez, ker bi po njenem mnenju Anscbluss pomenil začetek revizije, ki se je Madjari tako želijo. V tem obstoji najbolj ranljiva točka prijateljstva med Ri-
mom in Budimpešto. Strah pred Anschlussom žene Italijo v francosko naročje. Italija je menda voljna sporazumeti se tudi z Malo zvezo. Italija pozorno sledi nemškim manevrom, ki gredo za tem, da bi si Nemčija pridobila Malo zvezo in v prvi vrsti Jugoslavijo.
Treba je še opozoriti na slovesne obljube francoskih državnikov ob grobu kralja Aleksandra, da ne bo Francija nikdar zapustila svojih zaveznikov: tako dobimo precej jasno sliko mednarodnega položaja v trenotku, ko bo izročen predlog jugoslovanskega delegata glede marsejskega atentata Svetu Zveze narodov.
Postopek
Pariz, 19. nov. Agencija Havas poroča: Pred korakom jugoslovanske vlade pri Zveizi narodov se bodo o zadevi posvetovali zunanji ministri v»eh treh držav Male zveze. Po vsej verjetnosti ne gre za spomenico, ki naj bi že danes vsebovala vse rezultate preiskave o marsejskem atentatu. Korak jugoslovanske vlade gre v prvi vrsti za tem, da doseže vpis marsejske zadeve na dnevni red enega izmed prihodnjih zasedanj. Spomenica jugoslovanske vlade vsebuje razloge, radi katerih je prišla jugoslovanska vlada do prepričanja, da mora vso zadevo predložiti Zvezi narodov. Nota sama naznanja, da bo v kratkem času Jugoslavija predložila popolno spomenico, ki bo vsebovala vse listine z rezultati preiskave in ki bo podprla zahteve belgrajske vlade.
• V
Danes vloži g. Jevtič
pritožbo, ki pride na dnevni red seje dne 21. januarja 1935
Avenol, glavni tajnik Zveze narodov
veliko previdnost. List zaupa v modrost francoskega zunanjega ministra Lavala, kd je že v svojem govoru pred zunanje-političnim odborom pokazal, da gleda pravilno na ves položaj.
Havas poroča iz Londona, da je želja angleških krogov, da bi rimska vlada izročila Pavel iča in Kvaternika, da bi na ta način prišlo do pomirje-nja in bi se marsejski zločin lažje preiskal.
Pariški „Temps"
Značilno je, kako gleda pariški »Temps* lia ves položaj. List ugotavlja, da je treba pač računati z razburjenjem duhov v Jugoslaviji, ki ga je povzročil umor jugoslovanskega kralja, in pa neprestano rovarenje emigrantov in drugih nasprotnikov Jugoslavije. List pravi dalje, da je bil sklep jugoslovanske vlade, da predloži Zvezi narodov marsejski atentat najmanj, kar je vlada morala storiti, da ustreže čuvstvom jugoslovanskega prebivalstva. Ker listine, ki jih bo predložil jugoslovanski delegat v tej zadevi, vsebuj.je.jo vznemirljiva odkritja, bi bilo v interesu političnega »zdravljenja v Evropi, da se povsem razčisti ozadje, v katerem je bil organiziran m pripravljen strašen zločin, katerega sta postala žrtev francoski zunanji minisler in jugoslovanski kralj Aleksander. Vse odvisi od taktike, ki jo bo ubrala Jugoslavija, oprta na Češkoslovaško in Romunijo, s katerimi je organizirana v Mali zvezi. Izjave, ki jih je nedavno dal turški zunanji minister Tevfik Ruždi beg, da ostane namreč Turčija v prijateljskih odnosih do Jugoslavije v vseh okolnostih, dokazujejo, da bo Turčija podprla akcijo Jugoslaviji. V vsakem primeru je treba nastopiti s hladno krvjo. Jugoslovanska vlada je v dnevih, ki so sledili marsejski tragediji, pokazala toliko političnega smisla in samopremago-vanja, da ne moremo dvomiti, piše »Tempe«, da ne bi računala s težavami mednarodnega položaja. List navaja, da nc bo mogla glede razprave o marsejskem atentatu ostati indiferentna nobena država. ki odkrito obsoja terorizem, ki ogroža mir na evropski celini. Samo v letu 1934 je bilo toliko, umorov, da zaslužijo vso pozornost. Umorjen je bil romunski ministrski predsednik Duca, avstrijski kancler Dollfuss, nadalje kralj Aleksander in minister Barthou v Marseju.
Po vesteh iz angleških virov se francoska, angleška in italijanska diplomacija že z vso vnemo bavi s predlogom jugoslovanskega delegata glede marsejekega atentata. Italija priporoča zmernost
Tak razvoj je pa napačen. Zasebni uradnik spada k srednjemu stanu. Ni ga treba proletarizirati, še posebno ne po poti preko socijalnega zavarovanja. Zasebni uradnik je gotovo prvi, ki želi delavcu zboljšanje njegovega gmotnega, socijalnega in gospo; darskega položaja, zato pa ni treba, da bi ga apostoli socialističnih teorij egalizirali z delavcem. Naše javno mnenje bo take poizkuse gotovo odbilo z vso odločnostjo.
Ta izvajanja pa kažejo še nekam drugam- Povedati hočejo namreč, da uvajanje in razširjanje socijalnega zavarovanja za zasebne uradnike na celo državo nd tako lahka, enostavna in preprosta stvar, kot si jo marsikdo predstavlja. Previdnost nas sili, tla se držimo tudi tukaj načela, da tega, kar že imamo, ne smemo rušiti in na ruševinah zidati in eksperimentirati z novotarijaini. To, kar Imamo, je zraslo v organizem, naj ta organizem raste, naj se razvija v smeri, ki si jo je dal sam po dosedanjih skušnjah. Činitelji. ki nosijo odgovornost za dosedanji
Ženeva, 19. nov. c. Danes opoldne je jugoslovanski zunanji minister Bogoljub Jevtič povabil k sebi v hotel Beau Rivage oba svoja tovariša Male zveze Beneša in Titulesca. Takoj po kosilu se je ,r?ila seja sveta Male zveze, na kateri je jugo-I slovanski zunanji minister podrobno informiral oba j državnika o vsebini jugoslovanske vloge, ki jo bo 1 jutri predložil svetu Zveze narodov. Popoldne se je sestal svet Male zveze še ponovno k seji, na kateri se je po zadnjih vesteh sklenilo, da se v večernih urah skliče sestanek članic podpisnic balkanskega pakta. Tako se poleg držav Male
zveze z Jugoslavijo v njenih upravičenih zahtevah solidarizirajo vse članice Balkanske zveze. Na tem sestanku bo sklenjeno, da na jutrišnji seji sveta Zveze »arodov minister Jevtič utemelji svojo vlogo v imenu vseh podpisnic Male zveze in Balkanske zveze. Svet Zveze narodov bo torej jutri sprejel vlogo jugoslovanske vlade, oprto z vso moralno podporo svojih številnih prijateljev. Svet Zveze narodov bo nato postavil debato o vlogi na dnevni red januarskega zasedanji, ki st začne 21. januarja 1935.
Pariz - Rim - Beigrad
Kaj hoče Francija od Italije?
Trdno jamstvo, da na italijanski meji ne bo nenadoma napadena
Pariš, 19. nov. b. Laval, novi francoski zunanji minister, se je odločil, da z vso paro nadaljuje pogajanja za sporazum z Italijo. Zanimivo je, kaj hoče Francija prav za piav doseči, da je pripravljena na tako velike žrtve, kot so odstopitve večjih
hoče Francija prav
ljena na tako velike zrive, mi »u uuaiui«i,v * ozemelj v svojih afriških kolonijah. Vidna oseb-
---* v francoskem zunanjem ministrstvu je povc-
Vašemu dopisniku, da želi Francija doseči
nost dala
Theunls, ki sestavlja novo belgijsko vlado
razvoj socijalnega zavarovanja _ zasebnega uradnika, naj se zavedajo, da je njihova prva dolžnost, da varujejo sedanje stanje in ne žrtvujejo načela samostojnosti načelu totalitote. Vsaka stvar ob svojem času! Tudi za načelo totalitete bo prišel čas, sedajv ga še ni. Kdor bi-sedaj začel uvajati načelo, bi ravnal proti koristi vseh zasebnih nameščencev po celi državi —: rušil bi obstoječe, novo pa ustvarjal s prevelikimi žrtvami in nepotrebno potrato časa.
Zato je pil nnša pot: zahtevamo, da se socijalno zavarovanje zn zasebne uradnike iz onih krajev, kjer je že več ali manj dovršeno, postopoma samostojno in organsko razširja tudi po ostalih jugoslovanskih krajih. Ta pot bo dolga, težka, delikatna. Hodit,i po njej bodo znali samo tisti, ki so si z dosedanjim delom pridobili potrebne izkušnje. Vsake poizkuse z novimi centralami, komplikacijami socijalnega zavarovanja pa odločno ouklanjamoi
takotmenovano »entente permanenten, to je trajen sporazum, ki naj ne bi bil kakšna politična ali vojaška zveza, a ki naj jamči Franciji samo to, da je Italija pod nobenim pogojem ne bo iznenada in brez predhodnih razgovorov na meji ogrožala. Podobno razmerje vlada med Francijo in Anglijo, ki se v vseh važnejših vprašanjih medsebojno obveščata in med seboj razgovarjata. Takšen sporazum bi popolnoma razbremenil francosko mejo napram Italiji in Francija bi potem lahko vso pozornost posvetila drugim točkam, kjer ima Se večje skrbi za bodočnost. Toda predhoden pogoj za takšen sporazum, ki bi bil velikanske važnosti za Francijo, je zbližanje Italije in Jugoslavije. V tej luči je treba torej gledati in ocenjevati Lava-lovo zunanjo politiko napram Italiji in tudi napram Podonavju.
Mussolini: „Napnimo mišice!"
Rim, 19. nov. b. Organ italijanskih vojnih dobrovoljcev »Volonta dTtalia« objavlja tekst poziva, ki ga je šef italijanske vlade poslal vojnim dobro-voljcem. V tem pozivu pravi Mussolini: »Kdor govori o miru, ko domovina vodi borbo na življenj« in smrt, koristi bodisi zavestno, bodisi nezavestno sovražniku. Samo eno misel moramo imeti, samo eno težnjo, da napneimo svoje mišice in da verujemo v našo zimago.« Istočasno prinaša poziv Mussolinija na športnike uradni organ fašistične stranke »Foglio d'Ordini«. V tem pozivu vzpodbuja Mussolin: italijanske športnike, da se potrudijo da rešijo čast in ugled italijanskega naroda.
O izročitvi Paveliča
Pariz, 19. nov. AA. *Excelsior« misli, da je čedalje manj upanja, da bi Italija izročila Paveliča in Kvaternika, ki sta zapletena v marsejski zločin iu katerih izročitev so zahtevale francoske oblasti. List pravi, da v konvenciji, sklenjeni med Francijo in Italijo leta 1870, ni klavzule o atentatih; zaradi pomanjkanja te klavzule se stališči francoskih in italijanskih pravnikov ne krijeta.
Člen drugi te konvencije, pravi »Excelsior«, obravnava zločine, ki imajo za posledico ekstra-dicijo; v njem so našteti umori, namenoma povzročene poškodbe in smrt državnih funkcionarjev pri vršenju njihove dolžnosti, združevanje zločincev, ponarejanje aktov, izvirajoče od suverene oblasti, uporaba ponarejenih dokumentov itd. Vse te zločine in dejanja so storili izvršilci marsejskega atentata, toda ta člen konvencije nič nc govor! o političnih zločinih in tudi ne o soudeležbi pri takšnih zločinih, ki eo izvzeti iz francosko-italijanskc konvencije o ekslradiciji.
List misli, da bi francoska zahteva po izročitvi mogla imeti uspeh eamo glede na določbe ' združevanju zločincev, čeprav se konvencija po sodbi lista tiče združevanja prostaških zločince«.
f Kardinal Gasparri I PoktonUve na Oplencu
»	■	!	_ Zatem mm U tmA kn
Vatikan, 19. nov. Kardinal Peter Gasparri ]e uniri snoči ob 22.25. Itilo mu je 82 let. Kot državni tajnik je uradovai od leta 1914 do 1930. Leta 1929 je podpisal x Musnolinijem lateransko pogodbo.
*
V sredo (14. novembra) je še predaval na mednarodnem jurističnem kongresu v Rimu. Kljub visoki starosti je z italijansko živahnostjo pripovedoval o svojem delu pri kodifikaciji novega cerkvenega zakonika. In kakor da bi slutil, da govori zadnjič, je odkril dosedaj nepoznane intimnosti o delu papeža Pija X. iz iz svojega življenja. Potem pa je od let ves sključen zapustil zbor
1'urlstov in kanonistov, še vedno ves smeh-jajoč se in veselo odzdravljajoč. V petek nato pa se je raznesla vest, da je kardinal Peter Gasparri težko obolol. V soboto mu je bil poslan s kongresa pozdrav z željo, da čira preje ozdravi. Božja volja pa je hotela drugače.
Peter Gasparri je bil knez med kardinali. Čeprav je že nekaj let živel bolj od-tegnjen svetu, je užival med najvišjimi cerkvenimi dostojanstveniki velik ugled. Petru Gasparriju ni nihče ugovarjal; njegova beseda je končno reševala spore.
Gasparri je bil velik kanonist in diplomat Osem in dvajset let star (roj. 5. maja 1852 v Ussita v Umbriji) je prišel leta 1880 v Pariz predavat kanonsko pravo. Izdal je tri velika dela o treh zakramentih (o zakonu, o svetem redu in o presv. Evharistiji). Potem pa je bil poklican v cerkveno diplomatsko službo. Kot apostolski delegat je prehodil Ekvador, Bolivijo, Peru. Vrnil se je v Rim in postal tajnik za zunanje cerkvene zadeve. V tem položaju ga je našla nova kodifikacijo, po kateri je postalo njegovo ime obenem z imeni velikih papežev Pija X. in Benedikta XV. nesmrt.no. Dobrih deset let je trajalo delo za novo kodifikacijo tln največji del tega dela je izvršil pokojni kardinal. Sam je priznal v zgoraj omenjenem predavanju, da v teh letih v mesecih od oktobra do julija ni imel niti enega dneva prostega razen Velike in binkoštne nedelje. Leta 1907 je postal nadškof Peter Gasparri kardinal. Papež Benedikt XV. si ga je izbral leta 1914 za kardinala drž. tajnika; to mesto je proti navadi obdržal tudi za ponti-fikata Pija XI.; radi visoke starosti je bil pred par leti (11. jan. 1930) razrešen te zelo naporne službe. Postavljen pa je bil takrat za predsednika komisiji, ki naj pripravi kodifikacijo cerkvenega prava vzhodnih cer-
kva. Toda tega dela ni več zmogel. Zadnja želja njegova pa je bila, da bi se kodifika-eija vzhodnega cerkvenega prava tako posrečila, kot se je kodifikacija prava zapadne Cerkve.
Peter Gasparri je bil velik človek, velik kanonist in diplomat. Z njim je izgubil kar-dinalski kolegij najmarkantnejšo osebnost in Cerkev enega največjih sinov. A. Odar.
Sedaj, oh smrti bivšega državnega tajnika Petra Gasparrija, pišejo nekateri listi, da je bil on tvorec lnteranskega sporazuma med Vatikanom in Italijo, kar pa ne odgovarja resnici. Latcranski sporazum je bil osebno delo Pija XI., kar je papež že večkrat izrecno poudaril. Znano je nasprotno, da ravno Gasparri ni bil med zagovorniki latoranskega sporazuma, radi česar je bil tudi ponovno predmet hudih napadov fašističnega tiska. Toda papež Pij XI. svojega zvestega sodelavca radi tega ni nič manj cenil. Nn vsako fašistično kampanjo proti Gaspnrriju je navadno sledilo novo osten-tativno odlikovanje od strani papeža. Na izrecno pai)eževo željo je bila papeževa 70-letnica skupno praznovana s 50-letnioo Ga-sparrijevega mašništva. Pij XI. ie izredno cenil previdno in modro politiko Gasparrija. ki je dosegel, da je v osmih letih, kar ie^bil Gasparri državni tajnik pod Piiem XT.. število v Vatikanu zastopanih držav od 14 naraslo na 27. Gasparri ni bil le izkušen diplomat in jurist, nmnnk tudi zelo pobožen duhovnik. Posebno je znano njegovo delo na karltativnem polju. Naj počiva v miru!
Odmev v Parim
Pari«. 10. nov. c. Vest o smrti kardinala Gasparrija je v Pariz prispela že snoči. Povsod je izzvala veliko žalost, saj je bilo znano, da je veliki cerkveni dostojanstvenik v svoji mladosti zelo dolgo živel v Parizu. V političnih krogih ki eo blizu zunanjemu ministrstvu, poudarjajo, d- ie Francija s smrtjo kardinala Gasparrija izgubila .ne 'n s voli h velikih prijateljev. Pokojni kardinal je bi' tisti, ki «e je s pokojnim Briandom naiveč trudil, da bi popravil nidnose med Francijo in Cerkvijo. Kot dober poznavalec razmer v Franciji je silno pozmrno zasledoval veliki verski preporod, ki ga posebno širi francoska mladina, in večkrat je osebno svoiim obiskovalcem v Vatikanu izražal svoje vesel ie nad zboljšaniem verskih razmer v Franciji. Posebno je bil vesel, da je doživel, da je lahko s strani Cerkve celil rane. ki jih ie zasekal francoskemu narodu ozkosrčni liberalizem.
Vest o smrti kardinala Gasparrija je tudi v francoskih katoliških krofih zelo tužno odjeknila. Posebno velika žalost je zavladala na pariški katoliški um i verzi. Saj je bil pokojni kardinal rekoč ustanovitelj katoliškega vseučilišča v r-rizu. Francija je tudi ponosna, da je pokojni 1 -d!nal študiral v Franciji in se takorekoč v !7-.n-eiji razvil v največjega cerkvenega pravnika in diplomata Rektorat katoliške univerze se je sestal k žalni seji in reflrtor univerze nadškof msgr. Bau-drillart je imel lep žalni govor.
Vatikansko mesto žaluje
Vatikan. 19. nov. c. Vatikansko mesto je v znaku velike žalosti. Umrl je s kardinalom Gasparri-jem eden najodličnej&ih kneizov katoliške cerkve. Vest o smrti se je raznesla sicer že snoči, vendar se je ljudstvo šele danes zbralo okoli hiše pokojnika, da ee poslovi. Pokojni kardinal leži na preprostem mrtvaškem odru, samo okoli katafalka eo postavili več oltarjev, na katerih bodo ves čas do pogreba opravljali maše zadušnice za pokojnika. Pogrebne slovesnosti 6e bodo vršile v cerkvi svetega Ignacija, nakar bodo truplo prepeljali v rojstni kraj pokojnika, kjer ga bodo pokopali v tamošnji cerkvici.
Belgrad. 19. imvembra. AA. Dame« dopoldne
sta ss poklonila nad grobom blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja na Oplencu kraljva namestnika dr, Radenko Stankovič in dr. Ivo Perovič. Pri tej priliki sta kraljeva namestnika položila na grob blagopokojnega kralja umetniško izdelana lovorjeva venca.
Nato «o ee nad grobom blagopokojnega viteškega kralja poklonili bivši bojevniki- skopeJjske dijaške čete. — Za njimi je prispela na grob de-putacija iz Požarevca. V tem odposlanstvu so bili delegati in delegatke srbskih sester, srbskih mater, Kola deklet in »mladinskih društev. — Nato so položili venec odposlanci dobrovoljeke organizacije iz vršaSkega sreza.
Nad grobom blagopokojnega viteikega kralja Aleksandra I. Zedinitelja se je zatem poklonilo odposlanstvo občine Rude, iz višegradisikega sreza.
—- Zatem M jt nui kralfevtei frolnn poMonflo pevsko druttvo »Rajič« jt Brdjana, orez bjubiški.
Veliko odposlanstvo Jadranske straže iz Bi-tolja sta vodila njen predsednik Joran Bogda,-
novič, ravnatelj gimnazije v Skoplju m okrožni Muftija Talat Čelim. — Naslednje odposlanstvo je tvorilo veliko Število Židov in muslimanov. — Ob 13 pa je prispelo na Oplenac 600 kmetov in kmetic iz Kružatovca.
Dtanes je prispel v Belgrad s posredovanjem Jugoslov. banke velik srebrni venec, ki so ga poklonili naši izseljenci v Kanadi. Venec ima napis: Viteškemu kralju Aleksandru L Zedinitelju. Na listih pa so vrezana imena vseh naših izseljencev v Rotlandu v Kanadi
Ob 1 popoldne je prispelo 5e posebno odposlanstvo iz Belgrada. Bili eo člani ju odbor Jadranske straže za dorčulski okraj. Odposlanstvo je položilo na kraljev grob prekrasen venec.
Proračun 1935-36: 10 miljard Din!
Proračun je zmanjšan za i83,387.54t Din
lanskemu znaša 183,387.541 Din. Skupna Številka držav, proračuna 1935-36 pa znaša 9.987,863.257 Din. S to številko izdatkov je predlog proračuna državnih izdatkov za 1935-36 manjši od vseh prejšnjih proračunov, začenši od proračunskega leta 1924-25 do danes. V nasprotju z izvršenim znižanjem izdatkov po novem predlogu proračuna so se morala sprejeti v novi proračun povečanja, ki so posledica zakonitih ali pogodbenih obvez države. Ta povečanja znašajo pri pokojninah in invalidskih podporah 11,000.000 Din, v ministrstvi! za pravosodje 6,855.190 Din, v ministrstvu za vojsko in mornarico pa 56,712.610 Din. V predlogu proračuna državnih dohodkov so se izvršila zmanjšanja pri dohodkih, in sicer občutno pri neposrednih davkih 134 milj. Din, pri raznih dohodkih. pa z vsoto 14 milj. Din. Istotako so znižani tudi dohodki državnih gospodarskih podjetij. To znižanje znaša v ministrstvu za gozdov« in rudnike 38,276.270 Din, v finančnem ministrstvu 38,016.896 Din, v ustanovah kmetijskega ministrstva 4,296.535 Din. Novi proračunski predlog določa tudi nekoliko novih finančnih odredb, posebno one, ki SO v zvezi z izvršitvijo proračuna in ki obstojajo tudi že v današnjem finančnem zakonu.
Belgrad, 19. nov. m. Finančni minister dr. Mi-lorad Gjorgjevič je danes dopoldne ob 11 sprejel domače časnikarje in jim dal izjavo o svojem novem predlogu proračuna za 1935-36. Poudaril je, da je predlog proračuna izročil narodni skupščini v ustavnem roku, ker je potrebno, da se predloži proračun mesec dni pred sklicanjem rednega sestanka narodnega predstavništva. Dalje je naglasil finančni minister, da je vlada izvršila tozadevno dolžnost v zakonitem roku, dasi se je izgubilo mnogo časa radi marsejskega atentata. Predloženi proračun za 1935-1936 je v svojem temelju nadaljevanje iste finančne politike, ki se j« pokazala žc ▼ treh prejšnjih proračunih. Tudi ta predlog je sestavljen z namenom, da se državni iz da tki spravijo na najnižjo stopnjo. Predlog proračuna izdatkov splošne državne uprave, ki se krije z neposrednimi in posrednimi davki, z raznimi manjšimi dohodki in • presežki dohodkov državnih gospodarskih podjetij, znaša 6.850,188.818 Din in je od sedanjega proračuna manjši za 64,165.522 Din. Predlog proračuna izdatkov državnih gospodarskih podjetij in ustanov, ki svoje izdatke krijejo z lastnimi dohodki, znaša 3.137,674.439 Din ter je istotako nižji za 119,222.019 Din, Skupno znižanje predloga proračuna državnih izdatkov nasproti
Spomenik hvaležnosti v Mariboru
Maribor, 19. novembra.
Danes ob 17 Je bilo v spodnji dvorani kazine zborovanje za razgovor o postavitvi spomenika osvobojenja v Mariboru, ki ga je sklical mestni župan dr. Lipold. Mestni župan je predložil, da naj se postavi viden znak hvaležnostno kralju Osvoboditelju in kralju Aleksandru Zedinitelju ter j generalu Maistru in njegovim tovarišem borcem j za svobodo severne meje. Poleg tega naj bi se postavil tudi poseben spomenik kot izraz hvaležnosti
blagopokojnemu kralju v obliki Bole in mladinskega doma v magdalenskein predmestju. Po zborovanju Je bil izvoljen častni odbor, v katerem je prevzel častno predsedstvo ktiezoškol dr. Ivan Tomažič in v katerem se nahajajo predstavniki vseh oblasti ter razni odlični javni kulturni delavci. Poleg tega odbora se je izvolil še Širši, v katerem se nahajajo ostali vidnejši predstavniki mariborskega javnega življenja. Po zborovanju sta se odbora sestala k seji, na kateri so bili izvoljeni posamezni odseki.
Plebiscit v Posaarju
Katoliški škoije pozivajo k miru
Parii, 19. nov. Škofa v Trierju in Speyerju, katerima je podrejeno Posaarje, sta izdala važno okrožnico glede plebiscita. Trierekemu škofu je podrejen pruski del Pasaarja, speyer9kemu pa pa-latinski. Škofa poudarjata, da sta prišla do zaključka, da v interesu duš posarskih katoličanov, r Interesu miru v župnijah, kakor tudi glede na posledice, ki jih bo imel plebiscit, odredita: Vsi duhovniki škofij Trier in Speyer naj se v smislu nemškega konkordata ne udeležujejo javnih političnih zborovanj v Posaarju. Prav tako naj bodo
IVa pritisk boljševiške Rusije?
rezervirani na prižnici in pri manifestacijah katoliških organizacij. To priporočilo velja tudi za tuje duhovnike v Posaarju. Duhovniki naj ne priporočajo na prižnicah političnih listov, revij in knjig. Ako hočejo sodelovati pri listih in revijah, morajo imeti zadevno dovoljenje od škofa. »Kar mi želimo, je to, da bi se ne vtihotapila v cerkev politika. Naše priporočilo ne krši moralne dolžnosti, da ljubimo svoj narod in da ostanemo zvest: domovini. Ta ljubezen in ta zvestoba so moralne čednosti po katoliškem nauku.<
Pogrevanje vzhodnega pakta
Poljski listi o ozadju novega Iranc. koraka v Berlina in Varšavi
VarSava, 19. nov. b. Poljsko časopisj«, med njimi krakovski »Illustrowany Kurjer Codzienny« in »Korjer Poranny«, se mnogo bavijo z vprašanjem neke nove spomenice, ki jo namerava francoska vlada poslati v Varšavo in v kateri hoče vnovič predložiti Poljski, v marsikaterih točkah spremenjeno besedilo vzhodnega pakta, ki ga je poljska vlada že enkrat zavrnila kot nesprejemljivega. Francija je sedaj pripravljena vključiti v besedilo vzhodnega pakta še poseben člen, v katerem bo izrecno povdarjeno, da dozdanje pogodbe med Poljsko in Nemčijo ostanejo nedotaknjene, oziroma, da jih vzhodni pakt le še bolj okrepi. Francija Hoče spomenico predložiti tudi nemški vladi.
V zvezi s to spomenico, ki je prav za prav ooljska vlada nikakor ni pričakovala, pišejo imenovani poljski listi, da je prišlo do nje ie na pritisk — sovjetov. Zadnje čase so se iz Rige raznesle vesti po svetu, da bo Litvinov odžagan, ker da je z vstopom Rusije v Zvezo narodov šel predaleč in preveč pomešal »čistokrvno rusko revolucijo z evropskim gnilim meščanstvom in kapitalizmom«. Te vesti, pravijo poljski listi, so izmišljene in neumne, ker Litvinov za enkrat v Moskvi nima tekmeca. Pač pa je res to, da je zadnje čase sovjetski poslanik v Parizu Rosenberg neprestano pritiskal na Lavala, naj na vsak način nadaljuje Barthoujevo politiko in naj da Irancosko-sovjet-skemu prijateljstvu in zavezništvu malo bolj otipljivo obliko. Pri tej priliki je Rosenberg baje La-Talu celo zagrozil, da je mogoče, da se bo sovjetska Rusija zopet oddaljila od Francije io Ila drugam iskat prijateljev, ako bi ostalo pri dosedanjem kolehanin 'n bi FrancUa »izgradbo irancoako-
ruske zveze« ls zavlačevala. Za Francijo je sovjetski pritisk ravno sedaj, ko ima na italijanski črti, v Posaarju in v Podonavju druge večje skrbi, silno neprijeten in je morala, tako rekoč proti svoji volji, Rusiji na ljubo znova načeti vprašanje vzhodnega pakta in se pogajati s Poljsko o vprašanja, ki ga je poljska vlada z odklonitvijo že rešila in ga smatra za rešenega.
*
Schuschnigg se vrača
Rim, 19. nov. b. Danee so se končala posvetovanja med Muasolinijeim in Schuschniggom. Trdijo, da se bo dr. Schuschnigg še nocoj in ne šele jutri, kakor se je prej govorilo, vrnil na Dunaj.
Rim, 19. nov. TG. Danee popoldne sla ee avstrijski kancler in Muosolini ponovno sestala in ee v prvi vneti razgovarjala o položaju v Podonavju in o potrebi političnega ravnotežja na Balkanu.
Pred novim prodiranjem Japoncev v notranjo Mongolijo
Tokio, 19. nov. TG. Japonske vojaške oblasti to baje poslale ultimat kitajskim oblastom pokrajine čahar, ki so sklonile, da se bodo z vojaštvom loperstavljale vsakemu morebitnemu napredovanju japonskih čet. Boji so se hnje ie začeli in tukajšnji diplomati se silno trnje novega izbruha ki-tajsko-japnnskoga spora, ki bi mu sledila končno-»el javna uuedUa notranje Mongolije po Japoncih.
Portugalske ladje
obstreljujejo španske
Lisabona, 19. nov. b. Na obali Portugalske je prišlo v zadnjem času do več nevarnih in krvavih i spopadov med portugalskimi in španskimi obalni-1 mi ladjami, ki stražijo. Spotri so ee pričeli tako, da je neka španska ladja ustavila portugalsko ribiško ladjo, trdeč, da je to tihotapska ladja, ki prevaža orožje in municijo za španske elcstremiste. Poveljnik portugalske ribiške ladje ni hotel ustaviti ladje, temveč so njegovi mornarji pričeli obstreljevati špansko ladjo. Razvila 6e je huda borba in je obležalo na obeh straneh več ranjencev. Par dni pozneje je neka portugalska stražarska ladja opazila špansko ladjo v portugalskih vodah ter jo pozvala, da 6e ustavi. Poveljnik na španski ladji se ni hotel pokoriti povelju Portugalcev. Zaradi tega so pričeli mornarji s portugalske ladje zopet obstreljevati špansko ladjo, ki je odgovorila i močnim ognjem. Na španski ladji je bila ena oseba ubita. Portugalska ladja jo je s silo ustavila in potopila. Spor lahko zavzame še večji obseg, ker na obeh etraneh vlada velikansko ogorčenje. Zlasti ogorčeni so portugalski ribiči, ki trdijo, da si Španci izmišljajo, ko očitajo tihotapstvo orožja, ker hočejo na ta način onemogočiti delo ribičev v portugalskih vodah, ki so zelo bogate na ribah.
Pri Byrdu, na južnem tečaju
Newyork, 19. nov. b. Iz Byrdovega taboriSča Little America je prišlo poročilo o senzacionalnem poletu admirala Byrda nad južnim polom. Byrd se je dvignil na svojem velikem letalu s še Štirimi letalci ter letel okoli 7 ur. Ves čas ©o letalci delali posnetke. Admiral Byrd je takoj sporočil, da bo treba *emljepisne karte temeljito popraviti, ker niso točne. AnarktPk je velika skupina otokov, ki se delijo v dva dela. Loči jih velik morski kanal. Ekepedicija s sanmi ni mogla ugotoviti, če je pod ledom voda. To se je posrečilo šele letalcem, ki so dognali, da gre za velik morski kanal, ki deli Anarktik v dva dela.
Nov hotjševšškt alarm
Vrhovni nadzornik rdeče konjenice, Budijeny je poslal sovjetski konjenici na vzhodu naslednjo poslanico:
»Sovražnik okrog in okrog ogroža sovjete. S prstom na petelinu je treba pričakovati prihodnjih političnih dogodkov. V žaru prihodnje mednarodne vojne, ki bi se že sedaj morala na Kltaj-i skem pričeti, bodo prvi sunki namenjeni proti I boljševiški Rusiji.« Zato rdeči general poziva mongolsko konjenico, »da naj bo tako hrabra, kakor se je izkazala 1929 pri brambi vzhodne kitajske | železnice.«
Na vsak način to vrlo interesantni ti-Ie neprestani vojni alarmi komunističnih voditeljev. Že 15 let pošiljajo v svet večkrat na leto klice groze in strahu, ki naj proletarce vsega sveta opozarjajo, kako je komunistični paradiž vsenaokrog ogrožen od samih sovražnikov. Ti vojni alarmi pa le dokazujejo, prvič da je strah pred morebitno vojno, ki bi brez dvoma pomcdla z židovskim marksizmom, tako prešel v kosti in mozeg voditeljem komunizma, da ga ne morejo več prikrivati, čeprav so se izkazali za nadvse krvoločne mesarje pri pobijanju nedolžnih kmetov in delavcev. Drugič pa imajo vojni alarmi sovjetske vlade namen, da napram svoji stranki opravičijo vedno bolj rastoče izdatke za vojsko in oboroževanje.
Punaj«ka vremenska napoved: Mirno, oblačno "reiue; ponekod padavina.
Avstrija-Jugoslavija
Belgrad, 19. nov. AA. V zunanjem mlntetmfrru so 17. novembra i ran en j ali ratifikacijske listine o trgovinski pogodbi med kraljevino Jugoslavijo in republiko Avstrijo, sklenjeni in podpisani v Belgradu 9. marca 1932, s prilogami, ki so sestavni deJ le pogodbe.
II. internacionala se seli v Prago
Ziirich, 19. nov. b. Znano je, da je glavni tajnik druge internacionale dr. Friedrich Adler bil že enkrat izgnan iz Švice, ker švicarske oblasti niso bile zadovoljne z delovanjem druge internacionale na svojem teritoriju. Zaradi tega se jo sklenilo, da se tajništvo druge internacionale pro-seli. Prvotno so ga nameravali premestiti v Amsterdam, ker pa so razmere v obeh mestih neugodne, se bo izvršil prenos eedeža najbrž v Prago.
Ctibor Melč nas zapušča
Belgrad, 19. nov. m. Dolgoletni tiskovni ataše v tukaj saje m češkoslovaškem poslaništvu Ctibor Melč je imenovan za tiskovnega atašeja na češkoslovaškem poslaništvu v Moskvi. G. Melč je bil tiskov m ataše v tukajšnjem češkoslovaškem poslaništvu 9 let in ei je v tem času v Belgradu in sploh v naši državi pridobil veliko število prijateljev. G. Melč je ves čas svojega službovanja v Belgradu aiktivno sodeloval za medsebojno spoznavanje obeh bratskih narodov, Odpotoval bo na svoje novo mesto v najkrajšem času.
Zbor čebelarjev
Belgrad, 19. nov. AA. Za čebelarski kongres, ki se bo vršil v Belgradu 25 t. m., )« dovoljena polovična vožnja na drž. železnicah. Udeleženci kongresa si kupijo na odhodni postaji cel vozni listek, ki jam bo veljal tudu za povratek. Popust velja za odhod od 23. do 25. in za povratek od 25. do 27. novembra.
Taftsne znamke na račune
Bolgrad, 19. nov. AA. Po nalogu davčnega oddelka finančnega ministrstva bodo finančna ravnateljstva vršila strogo nadzorstvo pri posameznih, tvrdkah, ki smejo s posebnim dovoljenjem finančnega ministrstva same lepiti taksne znamke na račune po tar. sit. 34 taksne tarife taksnega zakona. Če se ugotovi le v enem primeru, da katera tvrdka ni izdala taksiranega računa, bo finančno ministrstvo na podlagi zakona vzelo dano dovoljenje.
Požar v Bohoričevi ulici
Ljubljana, 19. novembra.
Nocoj ob 9 je pričelo goreti v dvoriščnem poslopju »Pri Draščku«, katere lastnik je g. Ivan Svetelj, v Bohoričevi ulici 9. To dvoriščno poslopje je bilo nekoč gostilniški salon, obeuem je. imelo kegljišče, zadnje čase pa so ga uporabljali za skladišče gostilniškega inventarja. Goreti je pričelo v prostoru, ki je nekoč služil za kegljišče. Nastal je zelo velik plamen. Gosti so bili zbrani v glavnem gostilniškem prostoru, ko sta jih dva pnsanta opozorila na ogenj. Takoj so poklicali poklicne gasilce, ki so prihiteli z orodnim avtom. Curki vode iz petih cevi so v kratkem času pogasili ogenj, ki je sicer grozil, da zavzame večji in še nevarnejši obseg. Poklicne gasilce sta vodila poveljnik Gostiša in podpoveljnik Ogrin. Zelo požrtvovalno sla se izkazala gostilničar in blagajnik prostovoljnih gasilcev Leopold Zupančič. Pogorelo je več sprnvljenega inventarja in del poslopja, tnko dn znaša škoda več tisoče v. Gostilničar Svetelj je zavarovan. O vzroku požara je težko govorili.
Slovenskemu izobraženstvu!
Vprašanje prekmurske gimnazije
Slovenska javnost je izid akcije Kluba prekmurskih akademikov za obnovitev popolne državne gimnazije v Soboti vzela z občudovanjem na znanje. Prekmursko ljudstvo je, oprto na v nebo-vpijoče argumente, izrazilo svojo tradicionalno, v suženjske čase segajočo željo po popolni slovenski gimnaziji v treh kolektivnih prošnjah »Želja prekmurskega ljudstva ob petnajstletnici osvobojenja 1919—1934«, ki vsebujejo:
1.	okrog 15.000 podpisov prekmurskih družinskih poglavarjev, t. j. 75% vsega prekmurskega ljudstva,
2.	pečat vseh občin v okrajih: Sobota, Lendava, Ljutomer — Gornja Radgona,
3.	pečate vseh nacionalnih, kulturnih in gospodarskih društev v Slov. Krajini.
V teh knjigah je prekmursko ljudstvo prosilo, da naj ee s šolskim letom 1934—35 otvori peti razred na drž. gimnaziji v Soboti, ki naj se v štirih letih izpopolni v drž. osemrazrednico.
Kraljeva vlada na to spomenico še ni odgo-
vorila, ker srednješolsko vprašanje še ni prišlo na dnevni red vladnih sej.
Spričo sestavljanja novega proračuna in finančnega odbora narodne skupščine, ki so na vidiku, nadaljuje Klub prekmurskih akademikov svojo akcijo s podvojenimi silami. V imenu vseh udeležencev pri akciji je začetkom tega meseca odposlal primerne spomenice na najvišje in na vsa visoka mesta s prošnjo, da naj se v drž. proračun za leto 1935—36 vnese postavka za otvoritev petega razreda na gimnaziji v Soboti in naj se ta gimnazija v štirih letih izpopolni v drž. osemraz-redno gimnazijo.
Klub prekmurskih akademikov je vzel borbo v svoj program zato, ker mu ta borba po času in razmerah pripade kot zgodovinska dolžnost in misija. Zaradi tega te borbe ne moremo, ne smemo in nikoli ne bomo opustili, dokler deklaracija prekmurskega ljudstva ne bo ugodno rečena in dokler ne bo izginila senca, ki je zavila našo petnajstletnico; to tem manj, ker gre za ustanovo, ki lahko bistveno vpliva na bodoče kulturne in nacionalne razmere v Slovenski Krajini.
Klub prekmurskih akademikov nikdar ni in tudi sedaj ne dela na tem, da bi se v korist drž. popolne gimnazije v Soboti ukinila kaka že obstoječa popolna gimnazija v Sloveniji. Zavedamo se, da so vse gimnazije v Sloveniji potrebne. Prekmursko ljudstvo zahteva svojo in se pri tem opira na argumente, ki jih večina popolnih gimnazij v ostali Sloveniji nima.
Klub prekmuskih akademikov je mnenja, da vprašanje popolne gimnazije ni zgolj prekmursko vprašanje, ampak je in mora biti slovensko vprašanje. Zato pozivamo slovensko izobraženstvo, da pri naši borbi prevzame nase delež, ki mu kot takemu pripade, vse slovenske kulturne in politične činitelje, ki jih bomo v teh dneh prosili za usluge, pa prosimo, da nam dobrovoljno pomagajo.
V Ljubljani, dne 17. novembra 1934.
Klub prekmurskih akademikov Kreps Emilija s. r., tajnica.
Škerlak Tibor s. r., pošlo vodeči podpredsednik.
Tivadar Josip s. r., načelnik akcijskega odbora.
Razsodba upravnega
sodišča v Cellu
Upravno sodišče za Dravsko banovino v Celju je izdalo pod štev. A 27-34 to-le razsodbo:
V	imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Upravno sodišče je pod predsedstvom
predsednika upravnega sodišča dr. Bedeko-viča Janka, v prisotnosti upravnih sodnikov:
1. dr. Bavdka Jožeta, 2. dr. Kržišnika Antona, dalje zapisnikarja dr. Turška Viktorja, na tožbo Pogorelea Antona, posestnika in kovaškega mojstra Podtaborom, p. Struge, ki ga zastopa dr. Vrtačnik Ivan, odvetnik v Ljubljani zoper odločbo kralj, banske uprave v Ljubljani z dne 3. februarja 1934 pod II. št 887-1 glede prekrška po § 31 zakona o društvih, shodih in posvetih v smislu ČL 26, odst. 1 zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih brez javnega naroka po proučevanju upravnih spisov in po vpogledu v pismene izjave toženega oblastva v nejavni seji razsodilo tako-le:
S tožbo osporavani upravni akt se radi nedostatnega postopka upravnega oblastva razveljavi
Razlogi:
Po poročilu žandarmerijske stanice Pod-gorice z dne 18. septembra 1933 št 549 se je tožitelj Pogorele Anton dne 17. septembra 1933 okoli 16 ure sestal v kmetski posojilnici na Vidmu z nekaterimi pristaši radi posvetovanja o sestavi kandidatne liste za občinske volitve. Pri zaslišanju je 2nidaršič Ignac izpovedal, da je bil tega dne na seji posojilnice. Po seji so prišli Strnad in Pogorele (tožitelj) ter so nekaj govorili o kandidaturah. Tožitelj je pri zaslišanju izpovedal, da je prišel v posojilnico pozneje. Ker slabo sliši, ni cul, da bi se bilo govorilo 0v volitvah. Podobno so izpovedali ostali udeleženci.
Na podlagi navadenih ugotovitev je bil tožitelj z razsodbo sreskega načelstva v Kočevju z dne 3. oktobra 1933, št 8826 obsojen po § 36 zak. o društvih, shodih in posvetih na 1000 Din denarne kazni radi prekrška po § 31 tega zakona storjenega s tem, da je dne 17. septembra 1933 v km?tski posojilnici na Vidmu brez dovolitve občeupravnega oblastva priredil političen posvet na katerem se je govorilo o sestavi kompromisne kandidatne liste za občinske volitve.
V	pritožbi zoper navedeno razsodbo je tožitelj povdarjal, da ni sklical nobenega sestanka, temveč je prišel slučajno po opravkih v posojilnico. V dokaz temu naj se zaslišijo predlagane priče. Kralj banska uprava v Ljubljani z odločbo z dne 2. februarja 1934, II-2 887-1 pritožbi ni ugodila. Le kazen je znižala na 100 Din, odnosno za slučaj neizterljivosti na en dan zapora.
Tožitelj je zoper to odločbo, ki mu je bila dostavljena dne 3 marca 1934, vložil po svojem pravnem zastopniku, dne 23. marca 1934, torej v odprtem roku tožbo na upravno sodišče. V tožbi uveljavlja nezakonitost in nedostatnost postopka pri upravnih oblastvih in navaja:
1)	Na podlagi izvedenih in tožitelju pre-dočenih izpovedb prič, ki o tožitelju niso ničesar, posebno ničesar obremenilnega izpovedale, ni dokazan niti dejanski stan prekrška $ 31 zakona o društvih, shodih in posvetih, niti tožiteljeva krivda.
2)	V kolikor pa sledi kazenska obsodba na uradnih ugotovitvah in ev. izpovedbah drugih prič, ki se tožitelju niso predočile, se je kršila tožiteljeva pravica doznave uspeha dokaznega postopanja in je v tem pogledu postopanje upravnih oblastev nedostatno.
3)	Zlasti se niso upoštevale v pritožbi navedene trditve in se niso izvedlj tam ponu-deni dokazi o tem, da je bila tožiteljeva prisotnost v posojilnici le slučajna, da se torej nikakor ni moglo ugotoviti, da se je tožitelj udeležil sestankov ali sestanek na dan 17. IX. 1933 celo sklical.
Upravno sodišče je o tožbi nastopno raz-motrivalo:	.
Policijsko kazensko postopanje se, kolikor ni drugih predpisov, vrši v smislu ministrske uredbe od 5. marca 1858, avstr. drz. zak. št. 34, sumarno. Sumarno postopanje zahteva, da se zasliševanje prič po možnosti omeji. Upravno kazensko postopanje se namreč razlikuje od sodno kazenskega postopa: nja ne le po kazenskih organih, marveč tudi » tem, da pri policijskih deliktih vobče ni treba tako podrobnih poizvedb, kakršne so 3tiebne pri sodnem kazenskem postopanjn. upravnem kazenskem postopanju se omejuj« ugotovitveno postopanje Upravnega oblastva v glavnem le na one upravno merodajne činjenice, iz katerih sledijo s poli-cijsfo kaznijo ogrožena kršitev pravnih predpisov (objektivno stanje stvari) in krivdo i'Vključujoči razlogi (prištevnost kršitve) ln dflje, da ni kazen izključujočih razlogov. V sv>ho hitrejšega zaključka upravnega to-zens^ga postopanja pa ni treba obračati toliko ležernosti poizvedbam glede raznih olaj-
pot
V i
Sevalnih in obtežilnih razlogov. To načelo pa seveda nikakor ne izključuje, marveč zahteva, da se zanesljivo ugotovi stanje stvari, merodajno za rešitev, t. j. da se ugo-tove vse one bistvene činjenice, s pomočjo katerih moramo sklepati, je-li obdolženčevo dejanje tako, da ga moramo podvajati pod abstraktni pojem določene vrste kaznjivega dejanja. Ugotovitveno postopanje v upravnem kazenskem postopanju ima peč namen, da se ugotovi stanje stvari, merodajno za rešitev in da se v dosego te ugotovitve poleg eventualnih činjenic, ki so oblastvu sploh znan ali notorične in ki torej ne potrebujejo nikakega dokaza, uporabijo vsa dokazila, iz katerih mora oblastvo dobivati svoje mnenje o istinitosti ali neistinitosti mero-najnih činjenic glede kaznjivega dejanja.
V predmetnem slučaju je moglo upravno oblastvo na podlagi izpovedb Znidaršiča Ignaca v zvezi s poročili orožnikov smatrati za dokazano, da so se po seji odbora posojilnice razgovarjali navzoči v prostorih posojilnice tudi o političnih vprašanjih. Ni pa
dokazov, na podlagi katerih bi moglo upravno oblastvo priti do zaključka, da je šlo v tem primeru za političen posvet v smislu $ 31 zakona o društvih, shodih in posvetih, na katerega so bili udeleženci v smislu § 22 cit. zakona osebno povabljeni. Tudi ni oblastvo zbralo prav nobenih dokazov za to, da je bil tožitelj med sklicatelji, ki bi bil odgovoren za posvet, odnosno, ki bi bil moral za posvet izposlovati predhodno dovolitev občeupravnega oblastva.
Pripominja se, da morajo ovadbe in prijave orožnikov brez nadaljnih poizvedb služiti kot dokazno sredstvo le v toliko, v kolikor gre za merodajne činjenice, o katerih so zaznali ti organi po lastnem opazovanju, ob priliki izvrševanja službe. V predmetnem slučaju upravno oblastvo tega nI preizkusilo. Sicer pa tudi v teh orožniških poročilih razven domnev ni nobene ugotovitve, po kateri hi moglo upravno oblastvo priti do zaključka. da je bil tožitelj med sklicatelji, ki bi bil odgovoren za posvet odnosno, bi bi bil moral za posvet izposlovati predhodno dovolitev občeupravnega oblastva
Radi navedenih razlogov je bilo tožbi ugoditi in razsoditi kot zgoraj. Celje, dne 27. oktobra 1934.
Predsednik: dr. Bedekovič 1. r. Zapisnikar: dr. Turnšek Viktor L r.
Lepa slovesnost
v „Vza$emni zavarovalnici"
Lepa je bila misel, da se postavi božji hram v neposredni bližini kolodvora, odkoder se ob nedeljah in praznikih poleti in pozimi tisoči in tisoči izletnikov zgrinjajo v božjo naravo. Da je postala ta misel dejstvo, se moramo mi in z nami vred vsi tisti izletniki, ki hočejo dati predvsem Bogu, kar je božjega, zahvaliti najprej našemu nadpa-stirju, prevzvišenemu g. knezoškofu dr. Gregorju Rozmanu, a po njem naši »Vzajemni zavarovalnici«, ki je to njegovo zamisel udejstvila. — Tako smo torej v nedeljo, 18. t. m. doživeli prisrčen praznik tega našega res domačega zavoda, ki se zaveda, da se zaman trudijo zidarji, ako Gospod ne zida hiše. Poseben praznik na sam Gospodov dan je bila zato blagoslovitev novega altarja v turistovski kapeli naše zavarovalnice.
Sam prevzvišeni gospod knezoškof dr. Grego-rij Rožman je izvršil to nedeljo blagoslovitev novega altarja — umetnine, o kateri je priobčil »Slovenec« strokovno oceno že v nedeljski številki. Tej oceni moramo dodati samo še to, da so bili vsi, ki so prisostvovali blagoslovitvi in daritvi sv. maše, ki jo je opravil tudi prevzvišeni ob asistenci g. kanonika S u š n i k a , predsednika zavarovalnice, in kanonika Stroja, člana nadzorništva, polni hvale o lepoti novega altarja in njegovega ozadja, ki diha iz njega prava domačnost naših planinskih domov. Pri sveti maši je ubrano in eksaktno pel pevski zbor samih uradnikov in uradnic zavarovalnice pod spretno taktirko gosp. kanonika in stolnega dekana dr. K i m o v c a. — Te-le misli, ki jih je poudaril tudi gospod predsednik kanonik Sušnik na verandi hotela »Uni-ona«, kjer je bil prirejen lep družabni sestanek uradništva zavarovalnice ob navzočnosti načelstva in ravnateljstva kot ene družine, naj izpopolnijo poročilo v nedeljski ševilki. Mariji, kraljici nebes in zemlje, je posvečen altar ln po njem vsa kapela. Komu pa naj se predvsem priporočamo v vrstvo izletniki in turisti kot Njej, in pa sv. Flo-rijanu in sv. Bernardu, ki krasita po freskah njeno desno in levo stran. Koliko eto in sto življenj je bilo rešenih po Njeni mogočni priprošnji in po varstvu sv. Bernarda. Sv. Florijan pa, ki je naš varuh pred časnim ognjem, naj varuje izletnike tudi pred onim večnim ognjem, ki nikoli ne ugasne. To je namreč tisto, kar hočemo posebno podčrtati. Kajti še vedno, čeprav nudi cerkev vse možnosti, da zadoste turisti svojim dušnim potrebam, jih je na sto in sto, ki so ob nedeljah in praznikih brez svete maše. Ali naj jih vsi ti zaščitniki, ki dele svoje varstvo iz altarja kapele v »Vzajemni«, ne pritegnejo k sebi, preden so podajajo časih na nevarna pota, ki jim lahko za večno končajo njihova življenska pota? — Na tisoče je izletnikov, a še so med njimi stoteri in stoteri, ki 6e tega menda ne zavedajo. Tem torej naj veljajo te-le misli in želje, da naj ne bo v prihodnje nikogar več, ki bi se pred izletom ne priporočil v varstvo Mariji, sv. Bernardu in sv. Florijanu v kapeli »Vzajemne zavarovalnice«, kamor mora vsakogar potegniti že neposredna bližina glavnega kolodvora. Zato je pa vredna zavarovalnica tem večje hvale, ko ne skrbi samo za telesni, marveč tudi za dušni blagor svojega bližnjega.
Ako omenjamo še enkrat, da je potekel družabni sestanek v »Unionu«, ki ga je priredilo vodstvo zavarovalnice, kot res pravi družinski praznik, smo s tem izvršili svojo poročevalsko dolžnost.
Vendar pa bi poročilo ne bilo popolno, ako bi ne omenili, da je bila proslava blagoslovitve tudi vsaj nekaj v zvezi s 70 letnim jubilejem I. podpredsednika zavarovalnice Ivana Elsner-j a. Saj je dobršen del njegova zasluga, da je dobila kapela altar, ki je zares umetnina domačih umetnikov, bratov Pengovov, ob sodelovanju pri mizarskih delih g. Vrečaria iz Domžal. Prav iz
srca so bile govorjene pozdravne čestitke predvsem g. prof. Mlakarja, pa tudi iz vrst uradništva, ki pričajo, kako je pri vseh priljubljen podpredsednik Elsner.
Posebno zahvalo pa je izrazil predsednik gosp. kanonik Sušnik prevzvišenemu g. knezoškofu, ki mu je — kot navdušenemu turistu — pri srcu predvsem dušni blagor izletnikov in turistov. — Ob sklepu še to: Kapela bo šele dovršena, ko bo v celoti obita z lepo leseno steno, ki se tako prilega duhu, ki veje iz njel
Kakao ni več samo bogatim dostopen, temveč si ga more vsakdo privoščiti. Zavitek Mirim kakaoa za štiri osebe velja snmo Din 1'—. Mirim kakao e priznano dober in okusen, pa tndi izredno hranljiv in okrepčujoč. Dobite ga r vsaki trgovini.
Premestitev zaslužnega šolskega upravitelja
Škocjan, 18. novembra
Pred nekaj časom je zapustila naš kraj blaga »šolska mati« Marija Maležič, ki je preživela tu v Škocjanu pri svojem sinu, šolskem upravitelju g. Janku, več let in ki je v Ribnici po hudi bolezni in po hudem dušnem trpljenju izdihnila svojo dušo dne 5. t. m. Te dni pa nas zapusti tudi njen sin, naš šolski upravitelj g. Janko Maležič, ki tu zapušča svojo ženo. hčerko in sestro. Odhaja namreč v Žetale,	kamor je premeščen za učitelja na tamkajšnjo osnovno šolo.
Odhajajoči g. upravitelj ima za naš kraj toliko zaslug in je izredno priljubljen (s par izjemami) pri ogromni večini našega prebivalstva, da zajluži pri odhodu tudi na tem mestu vso zahvalo in ra-gotovilo, da ga bomo vsi, posebno njegovi učenci, trajno ohranili v najlepšem ter najhvaležnejšem spominu in da ga bomo z odprtimi rokami zopet sprejeli v svojo sredo, ko ga bo zopet vrnila nam in njegovi družini.
Ne moremo tu našteti vseh njegovih prizadevanj in zaslug za naš kraj; to vse ostane zapisano v knjigi življenja in v hvaležnih srcih; omenim le njegovo prizadevanje za gospodarsko povzdigo naših prebivalcev. Koliko je storil za umno sadje-rejo, za vrtnarstvo, za čebelarstvol Ne samo s tem, da je v teh stvareh podučeval mladino v šoli, ampak je tudi sam bil vzoren vsem in pomočnik. Gojil je žlahtno sadno drevje in ga oddajal, ustanovil je tudi Sadjarsko društvo, da je tako svojemu delu zagotovil trajnost. Njegov obširen čebelnjak je lahko vzor vsem. Šolski vrt je krasno uredil, šoli v čast, učencem in vsem prebivalcem v najlepši zgled.
Daleč najpomembnejše in najtrajnejše pa je bilo delo g. Janka v solil Vsa leta je bil vzoren učitelj in vzgojitelj ter izvrsten šolski upravitelj. S tem si je pridobil trajen spomin in hvaležnost vseh naših poštenih ljudi. On pa ni učil samo z besedo, ampak zlasti tudi z zgledom, v šoli in v cerkvi. To njegovo delo mu ne more biti poplačano v tem življenjul
Gospod upravitelj, iskrena zahvala vseh nas za vso vašo dobroto, prizadevanja, trud, vzpodbudo in za vse ter — na svidenje!
Tel 31-62 KINO KODELJ EVO Tel 31-62
Drovi in jutri ob 8 avijatični film
Tiiani neba
Wallace Beery> Konrad NageL Znižane cene
Smrtno ponesrečen železničar
Ljubljana, 19. novembra.
V soboto ob 8 popoldne se je v Ljubljani na glavnem kolodvoru iztiril en voz, da je bil izvoz vlakov proti Zalogu iz ene skupine tirov nemogoč. Radi tega sta dva tovorna vlaka nekako ob 4 popoldne vozila po nepravem tiru proti Zidanem mostu. Vštric letališča pri čuvajnici 629 je delala skupina 40 progovnih delavcev, ki so popravljali progo. Skupino je vodil progovnii desetar Janez Rome, rojen leta 1896. Njega je progovni čuvaj obvestil, da bosta dva vlaka vozila po nepravem tiru proti Zalogu. Rome je opozoril svojo skupino na vožnjo tovornih vlakov ter je celo ljudi odganjal s proge. Pri tem je pa pozabil nase. Tekal je po tiru ter s silo razganjal svoje delavce, kajti slišal je, da se vlak že bliža in da strojevodja daje zelo močne signale: »Pazi!«
Ko je z vso vnemo spravljal delavce na varno, je pozabil na vso osebno varnost ter je ostal na tiru, ko je privozil tovorni vlak št 653. Lokomotiva ga je podrla. Pri padcu si je močno poškodoval glavo in padel tako nesrečno, da mu je stroj odrezal levo nogo v členku. Strojevodja vlaka ni mogel ustaviti, ker je bil vlak težak kakih 1000 ton. Zato je ves tovorni vlak vozil čez nesrečnega Rometa.
Nesreča se je dogodila kakih 50 m od čuvajnice 629, v katero se je ubogi Rome preselil s svojo družino pred tremi dnevi. Tako je žena bila priča grozne nesreče svojega moža. Ko se je vlak ustavil, so ljudje hiteli Rometu pomagat, a ta je že bil v zadnjih zdihljajih. Prepeljali so ga v mrtvašnico k Dev. Mar. v Polju, kjer so ga danes (19. nov.) pokopali. Zapušča ženo in dva otroka.
Avto podrt banovinshi most
Pirešlca pri Celju, 18. nov.
V petek popoldne je krenil iz Celja tovorni avto g. Pestotnika iz Šoštanja. V Mali Pirešici, oddaljeni 8 km od Celja, je hotel čez most, ki veže bregova vode Plrešice. Sprednji del avta jc bil že na drugi strani mosta, ko je nenadoma zapokalo in most se je zrušil v vodo. Z njim sc jc pogreznil tudi avto. Tovori blaga, ki so se nahajali na njem, so se razleteli na vse strani, največ v vodo.
Šoferjev spremljevalec, ki je sedel na zadnjem delu avta je odletel v vodo. Tudi šofer sam je dobil poškodbe na hrbtu. Škoda, ki jo je utrpel avto, se ceni na 15.00(1 Din, blaga pa so je pokvarilo za 500 Din. Most, ki je spajal banovinsko cesto U. reda, je bil lesen, zelo primitivno zgrajen in brez podstavka! Ravno pred dnevi se je nn. prošnjo cestnega nadzornika vršila uradna komisija, ki je ugotovila, da je most sposoben za vsak promet še ta leto dni
Ljubljanske vesti:
Razširjenje soc. zavarovanja
Ljubljana, 19. novembra.
V petek je bila v Belgradu pri ministrstvu za soUialno politiko interna konferenca referentov ministrstva z zastopniki SUZOR-ja in Pokojninskega zavoda. Zvezo industrijcev iz Ljubljane je zastopal g. dr. A. Goli a. Seji je predsedoval načelnik ministrstva g. Dušan J e r e m i č. Na sen so predvsem razpravljali o uredbi starostnega delavskega zavarovanja za delavce ter zavarovanja za primer smrti in nezgode ter o razširitvi na-meščenskega pokojninskega zavarovanja na vso državo. Bila je to le prva konferenca, na kateri niso bili napravljeni nobeni končni sklepi ter so posamezni zastopniki le izjavili svoja stališča. Zveza industrijcev v Ljubljani načelno ni proti razširitvi nameščenskega starostnega zavarovanja na vso državo, ker je to v Sloveniji in v Dalmaciji že dolgo uvedeno.
Iz okrožnice, ki jo je Zveza industrijcev sedaj razposlala svojim članom, posnemamo:
Načrt SUZOR-ja namerava spraviti pod kom-pete.ico te ustanove Pokojninski zavod v Ljubljani. Nameščenci naj se načelno pritegnejo inva-liditetnemu zavarovanju, vsled česar bi Pokojninski zavod začasno pobiral le diferenco od tega delavskega zavarovanja za pokojninsko zavarovanje rameščencev.	_	.
Sta'lšče Zveze industrijcev je, da je t ckoj-ninski zavod v Ljubljani za Sloveijo v socialnem in gorpodarskem pogledu tako pomembna insti-tuciia da se mora njegova polna avtonomija brezpogojno braniti. Tudi ni nikakega povoda, da na) se to zavarovanje spravi v težavo s tem, da se neposredno zveže z invaliditetnim zavarovanjem
delavcev.	... .	,	j i
Delegat Zveze industriicev )e na anketi podal
© Mohorjeve knjige dobe v stolnem župnišču
tisti, ki so jih tam naročili. Precej jih naročite za
prihodnje leto!	.
© Obisk dijakov novomeške gimnazije v ljubljanskem gledališču. V nedeljo dopoldne je bilo dramsko gledališče nabito polno otrok. Že pri premieri so bili postavljeni v parter stoli, tokrat pa je napolnila mlada publika tudi orkester, ki so ga morali prirediti, da je sprejel okoli 70 učenčev novomeške gimnazije, ki so prišli pod vodstvom g, prof. Srečka Barage in ge. dr. Piskermkove, da si ogledajo sobotno predstavo »Hovanščino« in v nedeljo »Snegulčico« ter »Hlapce«. Vodstvo eks-kurzistov je dokazalo razumevanje za kulturno misijo teatra in zavedajoč se vzgojne vrednosti, ki jo igra umetnost pri doraščajoči mladini, je organiziralo izlet v ljubljanska gledališča. Hvalevreden vzgled, ki je vreden posnemanja tudi v drugih okoliških mestih.
© Ljubljanica na mrtvi točki. Kakor znano, je ministrstvo financ razveljavilo dvoje licitacij za regulacijo Ljubljanice od Novega trga do Špice. Tretja licitacija, ki je bila pred dvema mesecema, je bila formalno v redu in je bilo pričakovati, da bo v kratkem potrjena. Kakor smo se informirali, pa je zadeva obtičala na mrtvi točki, ker finančno ii ministrstvo te licitacije dosedaj še ni potrdilo, ibirl Bati se je, da prihodnje leto sploh ne bo regulacijskih del. S tem bi izgubilo svoj pomen vse do-.<>[,*, sedanje regulacijsko delo, ker bi Ljubljanica za-™ radi neizvršenega zadnjega dela ne imela prav nič hitrejšega odtoka skozi mesto, kakor ga je imela prej, in bo Barje prav tako še dalje izpostavljeno povodnjim, kakor dosedaj.
© Kabel dovršen. Kabel, ki ga je mestna elektrarna polagala do elektrarne Češenj v Tacnu, je bil v soboto popolnoma dovršen ter je ta elektrarna že pričela oddajati tok mestni elektrarni. Kabel je dolg enajst kilometrov. Delavci so polagali kabel skoraj mesec dni. Napravljen je prav tako kakor oni, ki ga sedaj polagajo Kranjske deželne elektrarne, namreč položen je na pesek ter prekrit z opeko.
© Tržne lope ne bo. O tržnih lopah, ki so zadnje čase tako zelo razburjale javnost, zlasti mesarje in gospodinje, smo že poročali. Kakor čujemo, pa magistrat v doglednem času ne namerava zgraditi skupne mesarske tržne lope. Težava je namreč v finančnem vprašanju, ker na magistratu ne vedo, kje naj vzamejo tiste tri milijone dinarjev, ki so za zgradbo tržne' lope potrebni. Mesarji nasprotno trdijo, da bi se denar že kje dobil, ako bi bila le dobra volja, ker bi za posojilo jamčili sami in ga v teku let odplačevali. Vendar pa mestna občina ni nič kaj voljna pristati na tako reSitev, ker je prepričana, da ni izvedljiva.
© Popravila ur, zlatnine, srebrnme in drugih predmetov. Cenj. občinstvo opozarjamo, da člani združenja ne odgovarjajo za v popravilo prevzete predmete več kakor tri mesece. Vsled tega je v interesu občinstva, da predmete, ki jih ima pri urarjih, zlatarjih itd. že več kakor tri mesece, čimpreje dvigne, Hkratu opozarjamo cenj. občinstvo, da člani združenja privatnim strankam ne
Mariborske vesti t
Št. Peter in priključitev
v tem smislu izjavo. Odločno se je izinvfl proti komuliranju vprašanja razširitve nameščenskega zavarovanja na vso državo in vprašanja uvedbe starostnega delavskega zavarovanja. Izjavil se je prof posegu v avtonomijo Pokojninskega zavoda za nameščence. Proti razširitvi pokojninskega zavarovanja nameščencev ni stvarnega zadržka. Pač pa je izjavil delegat Zveze industrije«v. da je uvedba starostnega zavarovanja za delavce v sedanjem času depresije nemogoča. Dalje se je izjavil proti načrtu o kategorizaciji oseb, ki so zavezane za pokojninsko zavarovanje po številu uslužbencev dotičnega deloda alca ali pa vsoti bolniških prispevkov, ki jih delodajalec plačuje. Izvajanje tega načrta b! dovedlo v praktičnem pogledu v nemogoče posledice.
Enako stališče je zavV.el tudi g. Josip Kavčič, predsednik Zveze trgovskih združenj in član načelstva Pokojninskega zavoda za nameščence.
Delavski zastopniki so se izjavili tudi za ločeno obravnavanje obeh vprašanj, ki sta bili predmet ankete. Zastopnik sarajevske Delavske zbornice je konkretno predlagal, naj ne obsega uredba o starostnem zavarovanju samo stabilne delavske skupine.
Anketa je dalje ugotovila, da ni smatrati načrta te uredbe, ki je bila predložena na anketi, za predlog SUZOR-ja, temveč je bila izdelava načrta naročena osebno pri direktorju te ustanove g. Radoslavu Matjašiču.
G. načelnik Jeremič je takoj po zaključku ankete poročal ministru dr. Novaku. Upati je, da bo izdelan nov načrt in sicer ločeno za razširitev Pokojninskega zavarovanja nameščencev in poseben načrt za uvedbo starostnega zavarovanja. O teh novih načrtih bo sklicana ponovna nova anketa.
j smejo ceniti nobenih predmetov. — Združenje . urarjev, zlatarjev, optikov itd. v Ljubljani. (13182)
© Jabolka so že dražja. Na ljubljanskem trgu se opaža dviganje cen jabolkom. Medtem, ko si jih dobil meseca septembra najlepše tudi po 2 do ' 3 Din, stanejo sedaj res lepa jabolka že po 3.50 Din kg, ako jih pa gospodinja še izbira, so tudi po 4 Din kg, pri branjevkah pa še več. Le slabše vrste jabolka so po 2 Din.
Razburjena Ljubljana
Nekaj dni sem jo Ljubljana silne razburjena; pa ne »moška« Ljubljana, ker da- i našnji Ljubljančani niso za nič, ampak ženska Ljubljana, to je tisto, ki vse in o vsem odločuje. Današnji ljubljanski možakarji samo spe: spe v gostilnah, dremljejo v kavarnah, doma pa snirče, torej bitja, ki bi jim človek najrajši rekel, da so »geistlos, hirnlos und sredankenlo«. Ta bitja se za nič ne zanimajo in zato se tudi nimajo za kaj razburjati. Ljubljančanke so pa vse drugačne zlasti tiste, ki imajo v rokah ključke do ključev od važnih vsot.
Bilo je nekega dne preteklega tedna, ko so hitele radovedne Ljubljančanke gledat v jutranje časopise, kaj je kaj novega. Na trgu mora človek vendar kaj govoriti, kajnau da velja človek za »gebildet«. Potem pa tudi to rade pogledajo radovedne Ljubljančanke, če je bila prejšnjega dne kakšna policijska racija; to je zanimivo in take zadeve je treba vedeti že zaradi takih »ljubih« možičkov, ki pripovedujejo radi doma o dolgih sejah, ali pa da so kakšen denar »pozabili« ali pa »izgubili«...
Ne, vsega tega pa tistega dne Ljubljančanke niso našle v časopisih, pa<5 pa so brale grozno poročilo, menda iz Belgrada, da pripravljajo tam doli nov poselski red!
Takrat pa je završalo od hiše do hiše in od nadstropja do nadstropja.
»Oh, dobro jutro, milostlva, klanjam se! Ste dobro počivali? Ali ste že brali?
»Kaj pa, kuj pa?«
»Tisto o poslih. Nov red bodo naredili za te lenobe, nov red. Dopust, plačan dopust, prosim — na naše stroške, pa plačo do petega v mesecu, pa nedeljski počitek; še na morje jih bomo morale pošiljati navsezadnje, me naj pa doma garamo. Ali se poznate kaj z gospo ministrovo? To je škandal, to ne sme in ne more biti! Uboge me!
Gospe sta bili tako prestrašeni, da nista prav nič opazili, kako so vsa vrata priprta, pri vsakih vratih pa je bilo nastavljeno najmanj eno radovedno uho. Posledica: kuharice so hitele s pripravljanjem kakor še nikdar, samo da so prišle prej na trg.
Tam pa je bil pravi semenj, pa ne za endivijo in za krompir, ampak saino za po-
selski red. Kaj so pri tej priliki kuharske nmet.nlce vse povedale in kako so vsaka
St. Peter pri Mariboru, 19. novembra.
Z združitvijo občin je bila tudi naša starodavna občina šentpetereka pridružena občini Košaki, proti volji velike veČine prebivalstva. Mnogo se pa zadnje čase razpravlja in piše o priključitvi okoliških občin k Mariboru. Po enem predlogu bi pripadel tudi velik del občine Košaki k Mariboru in to brez Št. Petra po drugem načrtu pa tudi Št. Peter. Ker se kr. Danska uprava v Ljubljani pri prvotni komasaciji občin ni ozirala na naše želje, jih naj blagovoli upoštevati vsaj sedaj.
Ako se priključi velika občina Košaki Mariboru, se naj da bivši občini Št. Peiter, zopet samostojnost, ker ima za to vse predpogoje. Občini St.
□	Drovi žalni koneort. Žalni koncert Ljudske univerze, ki bo drevi v frančiškanski cerkvi kot spominsko proslava pokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja ob koncu globoke narodne žalosti, bo najdostojnejši izTaz žalovanja tako po vsebini večera kakor po ugledu sodelujočih umetnikov. Sloviti zagrebški orgelski virtuoz Franjo Dugan nas po dolgih letih zopet obišče in nam bo nudil priliko, da občudujemo njegovo mojstrsko orglanje v dveh francoskih skladbah in v znameniti njegovi fugi v c-molu. Razen tega bo spremljal našo domačo violinsko virtuozinjo gospo Brandlovo pri dveh komadih komponistov Goldmarka in Haydna. Umetnica bo podala še skupno z gdčno Reiserjevo Bachov Largo za dve vijolini. Posebnost za Maribor je tudi nastop komornega pevskega zibora, ki bo pod vodstvom prof. Vasilija Mirka zapel več motet in drugih cerkvenih pesmi skladateljev J. Petelina (Gallusa), Bmmela, Bortnjanskega, Foer-sterja, Lisinskega in Franca Liszta. V tem zboru sodelujejo tudi naši priznani mariborski solisti Sancin, Neralič, Živko, Faganeli.
□	Diplomiran je bil za inženerja kemije na univerzi v Gradcu Herbert Mader, sin ravnatelja tovarne za dušik v Rušah inž. Roberta Maderja.
□	Hitlerjevci hitijo. Zadnje dni je prišlo zopet nenavadno veliko število beguncev — narodnih socialistov — iz Avstrije v Maribor. Večinoma so se prikradli če?, mojo na Peci ali v okolici Sobote. Iz Maribora so jih pod policijskim spremstvom odpravili v Varaždin. Med begunci je bilo nekaj žen, ki imajo svoje može v varaždinskem taborišču, večinoma pa so bili mladi izobraženci. Povedali so, da se odpravlja v teh dneh znatno število novih beguncev, ki bi radi prekoračili mejo in prišli k nam. Podžgala iih je vest, da bodo vsi begunci odposlani v Nemčijo, pa skušajo sedaj izrabiti priliko, da se dokopljejo raja v tretjem cesarstvu. Kakor zatrjujejo tukajšnji poverjeniki vsrnž-dinskega nnrodnosociallstičnega taborišča, je določen odhod na 28. novembra. Odpeljali se bodo z dvema parnikoma iz Sušaka.
□	Pasite na vodovodne napeljave. Mestno poglavarstvo opozarja hišne gospodarje, upravitelje in hišnike, da pred nastopom zime v lastnem interesu izpraznijo in zaprejo vrtne in dvoriščne vodovodne napeljave in jih tako obranijo poškodb zaradi mraza. Prav tako naj pazijo, da bodo okna na hodnikih, v klosetih in kletnih prostorih zaprta, da cevi ne zamrznejo.
□	Polovica je tlakovana. Lepo vreme je naklonjeno tlakovalcem mostu. Delali eo tudi v nedeljo ter zvečer dovršili polovico mostu. Včeraj zjutraj so usmerili promet po tlakovani polovici, na nasprotni strani pa so začeli razdirati tlak. Če bo še ta teden vreme potegnilo, bodo ob koncu tedna dela končana.
□	Usmilite se Pobreške ceste! Naši naročniki nas opozarjajo v daljšem dopisu na nevzdržne razmere na Pobreški cesti. Sedaj na jesen bo cesta zopet podobna blatni strugi. Bilo bi nujno potrebno urediti cestišče ter oskrbeti za primeren odtok vlage. Cesto upravlja banovina, ki bo gotovo imela toliko sredstev na razpolago, da bo cestišče primerno uredila in utrdila.
□	Smrt pod vozom listja. V Stopnem se je smrtno ponesrečil prevzitkar Martin Dvoršak. Pomagal je v gozdu pri grabljenju listja ter je bil
' zaposlen na vozu, ki je stal na strmem kolovozu.
Naenkrat pa je zavora pri vozu počila, da je voz i zdrvel z veliko hitrostjo navzdol. Na ovinku se je voz prevrnil. Dvoršak je odletel na tla in udaril z glavo v drevo. Udarec je bil tako hud, da si je zlomil tilnik ter je obležal mrtev.
svojo »milostivo« pošteno olupile in zmen-cale, o tem naj se pa pouče tisti, ki se za to zanimajo, pri kuharicah in sobaricah. Te hodijo sedaj pokonci, kakor da jo ves svet njihov, in tisti minister, ki bo predpisal novi red, ne bo nikdar jedel zasmojene prikuhe. Hvaležne kuharice bodo že pazile, da bo vse prav.
Razburjenje se pa seveda nadaljuje vsak dan.
Peter bi se naj priključil le del Meljskega hriba, ki že itak šolsko in cerkveno gravitira k Št. Petru, Priključila naj bi se šentpeterski občini evantuel-no še kat. občina Grušova, ki spada šolsko in ceir-kveno k Št. Petru in ker ee velika večina Grušev-čanov s tem strinja.
Odklanjamo pa morebitno združitev Št. Petra 8 katero drugo občino, na primer z mestno občino Maribor in z občino Duplek, kakor se nekaj S u Sija. Če nikdar, pa bomo v tem primeru Šentpeterčani podvzeli vse korake, da se to ne zgodi, ker našo »tališče in težnje zagovarjajo vsi momenti, od katerih ne odstopimo in tudi ne smemo, ker segajo žo pregloboko v naše pravice.
□	Truplo vtopljenca je Drava prinesla v napravo za zbiranje dračja v Kamnici. Truplo so skušali potegniti z drogom proti bregu, pri tem pa ga je tok zgrabil in odnesel naprej. Vtopljenec je bil mož starejših let, oblečen v kmečko obleko. Visoka voda ga je morala prinesti kje iz zgornjega dela toka, ker ni v bližini znan sedaj noben primer nesrečne smrti v Dravi.
□	Smrtonosen padec. V Rošpohu, občina Kam-nicn, se je smrtno ponesrečil 35 letni hlapec Alojzij Urajnik, ki je služil pri majerju Ivanu Pavež-niku. Urajnik je hotel zgodaj zjutraj nakrmiti živino. S Skednja je metal seno v hlev, pri tem pa je zgrešil tla in padel v odprtino. Priletel je kakih 5 m globoko z glavo naprej na cementna tla in si razbil lobanjo. Obležal je v globoki nezavesti ter ga je našla zjutraj gos-podinja, ko je prišla v hlev molzt. Prenesli eo ga v hišo ter poslali po zdravnika, še pred njegovim prihodom pa je ponesre* čenec umrl.
Celje
& Gramozna postaja v Levcu pri Celju. Pri
zadnji seji mestnega sveta je bilo sklenjeno, da se v Levcu nad Kristinim dvorcem napravi gramozna postaja. Na tem mestu so namreč zbrane v Savinji velike množine gramoza, ki ga je nanesla tekom čaisa voda. Ta gramoz povzroča, da se voda ob vsakem majhnem deževju razliva čez travnike in povzroča občutno škodo. Gramoz bi se sedaj predelaval v gramoz za posipanje cest, ki naj bi se potem prodajal. Kot obratni kapital se da v to svrho na razpolago 70.000 Din.
13 Denar za javna dela, Banska uprava je zopet naklonila mestni občini iz bednostnega sklada 12.500 Din za javna dela. Ta denar se bo v prvi vrsti porabil za regulacijska dela na Sušinici.
& Surov napad. V soboto okrog polnoči so so sprli v neki gostiln; na Kralja Petra cesti 25 letni brusač stekla Štefan Hrešč, njegov brat Anton in 28 letni kovaški pomočnik Jože Briščnik iz Celja. Brata Hrešč sta pozvala Briščnika, naj gre v vežo, kar je ta tudi storil: v veži ga je Štefan zabodel z nožem v hrbet. Briščnik je odšel sam na rešilno postajo, od kjer ©o ga prepeljali v bolnišnico, oba brata so pa kmalu nato aretirali
-0" Še en napad. 29 letni dninar Nikolaj Krajno iz Št. Ilja pri Velenju se je v petek zvečer doma eprl s fanti, pri čemer ga je eden zabodel z nožem v hrbet, pod pazduho in v levo roko.
& Smrtna kosa. V nedeljo so umrli: BračiS Ivan, 71 let, odvet. uradnik, Celje, Glavni trg 7; v Novem Celju je umrla Antonija Urabič, 32 let, žena železostrugarja; v celjski bolnišnici je umrl Franc Gračner, 77 let, občinska revež iz Čreta pri Celju. N. v m. p.!
Ftu\
Socialno skrbstvo v ptujslu mestni občinL
Mestni ubožni svet je imel te dni svojo sejo, pri kateri so obravnavali o socialnem skrbstvu v ptujski mestni občini. Med drugim posnemamo iz te zanimive seje sledeče podatke: Po proračunu za tekoč leto je predvideno za podpore in vzdrževanje siromakov okoli 164.000 Din, od tega zneska je sedaj porabljeno skoraj 112.000 Din ter je do konca tega leta predvidoma potrebna še vsota 46.000 Din, tako da ostane na razpolago le znesek 6000 Din, o>d katerega pa je potrebna približno polovica za božičnico mestnim revežem. Izdatki za socialno skrbstvo, ki so znašali leta 1928 okoli 70.000 Din, so se povečali skoraj za 100.000 Din. Vsled tega je ubožni svet z ozirom na okolnost, da se vedno bolj množi število prosilcev, sklenil, da se pri podeljevanju ozir. zvišanju podpor rigo-rozno' postopa in da se s 1. januarjem 1935 ukinejo ubožne podpore vsem tistim mestnim revežem, ki so zaposleni stalno z dnevno plačo pri občini. V tem pogledu pridajo predvsem v poštev nekateri cestni pometači, Mestni ubožni svet je bil zaradi tega prlmoran obilne prošnje povečini odkloniti in je podielil podpore le v skrajno nujnih primerih. Mestni Svet je v svoji zadnji seji vse to sklepe ubožnega sveta soglasno odobril.
Kulturni obzornik
Razstava „Brazde" v Jakopičevem paviljona
Po katalogu je na razstavi zbranih 127 del in sicer večinoma oljnate slike, nato podobe v gnaš-tehniki, pasteli, akvareli in risbe. Nekaj je tudi linorezov. Največ del ima v kolekciji nestor Mariborčan Antorn Gvajc.
delo tega slikarja. Anton Gvaje je sedemdesetletnik, to se pravi, da segajo njegovi slikarski začetki v čas našega realizma in naturalizma. Vendar se ni za nju nikdar ogrel iz dna, nego je dovršil večino iz neodoljivega veselja do slike. To dejstvo se.njegovemu slikarstvu bere z obraza; tu prevladuje svetel, lirično razpoložen ton, ki problema, teže in težave umetniškega oblikovanja ne pozna. Gvajc ljubi krajino in razstavil je celo vrsto planinskih pejsažev, posebno iz Savinjskih Alp. Svet svojih slik odeva z nežnim, sinjemu paj-čolanu podobnim tonom, ki zabrisuje razlike v naravi in iz vsega ustvarja poetično povzdignjeno razpoloženje. Človek bo skoro dejal, da slika Gvajc krajino vedno le zjutraj tik preden ee solnčni prameni, tvoreč take pajčolane okrog gorskih vrhov, zlijejo v dotlej temnikaste doline. To je statičen način slike, morda ne vselej povšečen in ne dovolj težek. Kljub temu pa je prav, da ga vidimo. Od enakosti večine del, ki zanje navajamo samo »Ojstrico« (12), se odražajo »Hiše na goriškem Gradu« (27) ne-le kot zgodnja stopnja morda pod vplivom tržaškega, morda beneškega realizma, nego tudi kot boljša olika sploh. Na pejsaž čustvenega rea-Il7,mn spominja tudi »V prvem mraku« (26). Starejši okus kažejo ozki visoki lormati slik »Pod
Ojstrico« (6) in »Jutranje solnce« (7), morda okus leta 1900. S tem bi se strinjali vplivi »cvetočega« kolorita kakega Bukovca ali Kobilčeve (»Mlin v Krški vasi«, obe sliki 28-29 in druge), ki Gvajeu ugaja. V večini del je poleg tega opazna Jamova šola in to nikakor ne na škodo slik.
Med mladimi Mariborčani je imenovati na prvem mestu Karla Jiraka, ki mu tvori organizacija predmet stalne pozornosti. Čeprav gre besedni klišej, da ee J. »še išče«, težko z jezika, je vendar tako Ji rak ee »še išče« in pri tein m nogo premnogo eksperimentira. Izmed slovenskih slikarjev mu je najsorodnejši po temperamentu Sti-plovšek; 'lirično čustveno dojeti motivi v stilu nekakega omiljenega »novega realizma«, to je močnejšega smisla za plastično vrednost barve, mu je lastno. Pri tem pa on 6koro vselej rajši zavije v slikarsko stran in išče toničnih efektov, le da pri tem preveč zanemari formo. Prej ali slej se bo iz tega rešil. Konvpozicionalno ugaja »Ljubezen« (42), a barvno je preveč preprosta, kar gre na rovaš nedodelanosti. Lepa je krajina »■Most čez Krko« (47). Enako je dobro občuten »Portret ge. L. V.« (44), kjer Jirak ubira precej »lične tone kot Oiner Mujadžič. Vpliva Becičeve šole se tudi ni otresel na »Ribah« (45). Nevarnost za njegovo delo v olju tiči v ploskovnosti ter tenčini barvnega ometa ali nadevka, kar dokazujejo njegovi pasteli. Ti so ponekod preveč blizu barvnega tiska in njegove do-padljivosti (51, 52(, zato si oko odpočije, ko gre na »Mostu čez Krko«, čeprav preveč prozorno ekozi gornjo površino vode (in barve) v naslednjo in skozi to zopet v naslednjo, kakor bo popolnoma zadovoljno, če bo nekoč iz sinteze teh zaporednih ravnin v eni obliki slutilo vso mnogoštevilnost in raznoterost sestavijajočih prvin.
Enako malo je glede sebe na jasnem Ivan Kos. V nleeovih delih zabrne prečesto tako sodobni in iivi ivoki ©osebno v barvnem pojmovanju, da se
jih človeku zazdi škoda spričo nedograjenosti anatomije predmetov. Vse to Kos preveč zanemarja na veliko škodo svojih slik, pri čemer ga zavajajo zlasti motivi, ki se slikarju morda nikjer tako ne nastavljajo kot na Štajerskem. Ravno zaradi tega mora biti človek dvakrat opreznejši, da ne bi namreč na koncu namesto slike iz platna pogledal zelo irelovanten slikovit »pogled«. Med krajinami je poleg Krajine s cesto (59) najboljša pač »Iz okolice Slov. Konjic« (62), ker je v sebi uslaljena. Študija »Opoldne« (64) je zanimiva, ker kaže, kam Kos išče, enako je zanj značilna »Starka moli« (60). Kos jo razstavil tudi mnogo risb, nekatere med njimi so sorodne s »Človekom s ceste« (65), ki hoče biti slika t. zv. »tipa«. Za slikarja ta pot ni hvaležna.
Izmed razstavljalcev je najtemperamentnejSi Albert Sirk. Njegovo sliknrstvo zasluži v dobrem pomenu besedo »efektno«: Sirk pride do slike po najkrajši poti, takorekoč jo napravi samo pri vrhu ali zgoraj. Ob njegovih platnih imam neprestano ta vtis, da te upodobitve bodisi kot slikana žgana glina in glazurno slikarstvo prekrivajo neko drugo snov, morda substanco, kjer bi šele morala biti prava slika. Ta vtis rezultirn iz njegovega načina polaganja barv, ki prične z zgornjo površino dane ravnine in v njej sliko zasidra. V trpežnem oljnatem slikarstvu je ta stvar precej nedomača in tudi nezadostna; efekt je vselej tu, to je res. toda prav jasno ni razvidno, kaj ta svet v notranjosti »skupaj drži«, forme ni. To se občuI i tembolj, ker SiTk ljubi zelo impresionističen način in gredo tako še barve same vsaksebi. Taka je večina Sir-kovih podob (Sam sebe, 89: Poldne, 95 itd.). Deloma je tn stil izpremenil na »Mordoni (91), kar je dal občutiti tudi s kompe<nzncionalno lepšo grupo, a še bolj na sliki -»Jezero in ribiči« (90). Ta pod nekakim vplivom Jakopičevega »Jezusn-eamarita-ua< napravljena podoba predstavlja kompozicijo v
krogu, ki občutno koristi ideji in zgradbi slike. Se važnejše na njej je to, da je pričel Sir,k svoj efektni kolorit brzdati, barve med seboj ugla-šati ter jih prepletati s funkcijo označevanja forme. Če bo Sirk nadaljeval v tej smeri, smemo od njega pravih slik šele pričakovati, kajti tu je zaslutil, da jih je treba delati od znolraj na ven. Oslonivši se na to stališče, bo osvojil šo ozadje in ostali prostor slike. Na tem zanimivem razpotju nas spominja njegovo delo na 0. Poetzelbergerja in Poljaka Ant. Michalaka. druščino, v kateri bi Sirka čiindalj tem rajši videli.
Kot zadnji Mariborčan razstavlja Škofjeločan France Košir. Koširjeve starejše oljnate slike eo krajine, kjer skuša umetnik podali formo, to jo prostor, kar skuša doseči na portretih z zelo močuio modelacijo. Košir ljubi jako plastične predmete (»Tihožitje s štruoo, 84). Morda je ta njegova težnja presilna, da bi zadovoljevala v olju in nemara Košir premalo proporcijonirn elemente. To izgine v njegovem akvarelu. Poleg B. Vavpotiča, J. Me-žana in drugih, je Košir naš najuspešnejši akva-relist, ki se s to tehniko tudi trajno bavi! Tu prihaja sila težnje po plastičnem in prosiorno jasnem oblikovanju do polnega izraza in na svo, račun, kar nam dokazujejo lepi akvareli »Drevje o>b vodi« (88), »Nad jezom« (86) in drugi. Slikar je barvi odvzel njene predmete označujoče lastnosti ter fi dal zlasti take funkcije, da označuje telesno kot prostorno obliko; nekaj abstraktnega tedaj, a nekaj zelo konstruktivnega obenem, kar g>'edn na svet vselej kot na celoto in v prvi vrsti na ono, kar svet v notranjosti »skupaj drži«, čudno je. da nas ista težnja v Koširjevih krajinah (80, 81) ne zadovoljuje v taki meri.
Popolen antipod je Koširju v tem pogledu | Anton Trstenjak, ki je gost »Brazde«. T. je uče-! nec Pariza in Prage. Postaviti žensko tako kot Jc 1 je na »Toaleti« (108-9), ee ie naučil pri Pascinu."«
Velika požrtvovalnost
planinskih reševalcev
Kamnik, 19. nov.
Današnji »Ponedeljski Slovenec« je prinesel podrobno poročilo o prenosu obeh žrtev planin Jezerška in Černičeve v Logarjevo dolino in o pogrebu, ki je bil takoj isti dan v soboto v Solčavi. Svojci obeh ponesrečenih planincev, ki so se pripeljali čez Črnivec ln Gornji grad v Logarjevo dolino, so ukrenili vse potrebno, da je mogel biti pogreb takoj v soboto. V tem pogledu sta jim šla požrtvovalno na roko okrajni načelnih iz Gornjega grada g. Matko Kandrič in župnik v Solčavi g. Leopold Arko. Ker sta trupli ponesrečenih planincev ležali že skoro tri tedne v snegu, ,ie bilo tudi umestno, da so ju po prenosu v dolino, čim prej pokopali. Pogreb je bil že v temi, ob pol 7 zvečer, in je bil izredno ganljiv. Nihče pač nI pričakoval, da bo letošnja turiatovska sezona v Kamniških planinah zaključena na tako žalosten način s smrtjo dveh mladih planincev.
Ob tej priliki moramo izreči zahvalo in priznanje za vso požrtvovalnost, ki so jo pokazali SPD in vsi reševalci. Ustrašili se niso niti truda in dolge poti. niti nevarnosti, ■ ki jim je človek v sedanjem času in vre-
Trčkove mame
75, rojstni dan
Ljubljana, 19. nov. Kaj jih res že imajo 75? — sem se začudil ouile dan. ko mi je zapel telefon in me je uredništvo »Slovenca« zaprosilo, naj bi kaj napisal za njih 75. rojstni dan.
Pa kaj naj napišem? Res poznam ugledno družino Trč-kovo na Kodeljevem že precej let, vidim mamico Elizabeto, ko hodijo zjutraj v Mladinski dom k sv. mašam — kar pri štirih so — gledam jih na vzorno urejenem vrtu pri pridnem delu, več pa, da bi bilo za časopis, ne vem. Zato sem v četrtek stopil k njim.
»Mamica, kaj je res?« — »Kaj pa?« — »Da jih imate danes 75?« — »Res je, res.« — »Pa se Vam zdijo kaj dolga?« — »Nič, kar minila so.« — »Kaj Vam je življenje dalo, veselja ali trpljenja?« — »Oh, trpljenja. Pa koliko! Tega, gospod, ni v stanu dopovedati in opisati noben človek.« Otrli so si solzo, ki je privrela iz oči. »Moja rojstna hiša je v Mostah, zdaj Zaloška c. 66. Pri To-minovih se je reklo takrat. S 13. letom sem morala v Trst v službo, od tam pozneje na Tirolsko v Bozen. Z 22. letom sem se poročila.«
»Sem slišal, da Vas je Bog blagoslovil z 10 otroki.« »Da, pa so mi vsi razen treh pomrli majhni.« »Vam je bilo gotovo hudo za njimi.« »Močno hudo — zopet si otro solzo — a rekla sem: »Bog že ve, zakaj mi jih je vzel.« Ko sem imela 36 let, mi je umrl .mož in ostala sem sama s tremi otročički brez vseh stredstev. Po cele noči sem prejokala, ko jim nisem imela kaj dati jesti. Glejte, gospod, kako prav je Bog storil, da mi je 7 otrok vzel k sebi. Kaj bi bila zdaj reva počela z njimi, ko še treh nisem mogla preživljati? Kako res je, da kar Bog stori, vse prav stori, četudi nam se prav ne zdi.«
»Pa ste v svojem trpljenju bili kaj nejevoljni na Boga?« »Nikoli. Vse sem potrpela. Zato mi je pa dobri Bog dal, da mi na stara leta nič ne manjka. Hčeri in zet tako ljubeznivo skrbijo zame, da bolj ne bi mogli,«
»Kaj ne bi — se oglasi hči Ivanka, ki je med tem vstopila — ko so nas pa mama s tako ljubeznijo vzgajali!«
»Slišal sem, da bodo od »Slovenca« poslali nekoga, da mu boste kaj povedali iz svojega življenja.« »Kaj? Po časopisih da bi me vlačili?« — »Takole kaj mu le povejte, kot ste meni.« »Nič ne bom povedala, tudi besede ne. Ne maram tega, pa ne maram.«
Prav imate, mama, le ostanite tihi, skromni in delavni, a svojo srčno dobroto in plemenitost pred svetom skrivajte, kot ste to vedno delali. Vendar mi nikarte preveč ne zamerite, če sem nekaj tega, kar ste mi zaupali, spravil v javnost, drugim v spodbudo in zgled. — Dobri .Bog pa Vam nakloni še srečnih let ob nežni ljubezni Vaših hčera in g. zeta! — k.
ogledoval se je pač tudi pri R. Dufyju In drugih. Pa to ni važno. Važno je, da ga privlači barva samo do onega trenutka, ko izhaja 7. njo kot s kolo-ristično vrednoto v ploskvi. Za barvo kol fenomen pa za njeno kombinacijo ima T. zelo izfinjen čut. Toda ustroj in bistvo barve sta obsežena v njej kot vzorca med drugimi vzorci, ki imajo življenje eamo v koneksu ploskve. To je na eni strani višek njegovih zmožnosti, a na drugi tudi meja. Prostorno ali konstruktivno eo njegovi pejsaži iz Pariza ter e Sejne nejasni in netrdni, tihožitja skup predmetov, ki niso nikamor drugam zasidrani kot v barvo: tihožitja barv. Popolnoma drugače kol pri Koširju, ki daje vselej še nekaj več kot zgolj predmet in njegovo barvno oznako. Ta način ,|e danes v kritični dobi. Za naa je važno samo to, da bi ga Trstenjak kar najbolj harmonično in sorodno spravil z onim, kar ustreza celotnejSi predstavi umelnoetno-realnega predmeta. Izfinjeni čut mu odkriva nove zaklade domače zemlje (»Prleška koča, 117), pri čemer čutimo zaenkrat pač bolj orni bohotni ltolorizem francoske barvne porlete in ne toliko prleške hiše v našem eolncu in zemlji; iz istega razloga eksistiTa tudi »Vas v Prlekijl« (118) bohotni kolorizem francoske barvne palete in ne kot dejanski »likarski pojav. A ne glede na to že danes ta dva in podobne liste štejemo med svoje, saj spominjajo človeka nehote na nastop bratov Subicev, na njih vinjetne krajine, to se pravi, na kos naše umetniške borbe. Dva akvarela »Vrtnice« (121) in »Podkarpataka vas« (129) se ml zdita is-med Trstenjakovih del najlepše.
Razstava zasluži, da si jo ogleda vsakdo in nanjo opozarjamo. To In ono pri njeni organizaciji in propagandi bi k njeni popularizaciji prispevalo.
E. Ložar.
menu izpostavljen visoko v planinah. Kamniška planinoa Sipo Kolman in Franc Ulčar sta od srede popoldne do sobote ostala v planinah in napravila težko pot na Konja, Ojstrico in Planjavo, kjer sta hila v veliki nevarnosti, da se sama ne ponesrečita v zame-tenih potih in plazovih v novem snegu, ki je zapadel v noci od četrtka na petek, ko sta prenočevala_ na Korošici. Kakor smo že včeraj poročali, je bila njuna pot uspešna v toliko, da sta na vsej poti do Ojstrice dobila sledove za Jezerškom ln černičevo. Na Konju je Jezeršek napravil v knjigi opombo: Krasno vreme. Nepopisen razgled na megleno morje; černičeva pa je točno označila smer planinske ture. Kako vztrajni in trdni so naši reševalci, nam je v dokaz tudi primer bratov Erjavšek. Oba sta šla že v petek ob 7 zjutraj na Sedlo in sta se po celodnevni hoji po sneženih planinah vrnila v Bistrico, Peter pa je že takoj nato odpotoval v Kamnik, odkoder se je opolnoči zopet vrnil v Bistrico. Zcodaj zjutraj sta oba brata zopet šla na Sedlo kot voditelja ekspedicije in nosila trupli v Logarjevo doliuo. Napor, ki ga v takih prilikah lo redki zmorejo!
Kaj pravite ?
Med mojimi vsakdanjimi anekdotami pripoveduje »Prager TagblatU ludi to-le:
»Neki poslanec vpraš" Lavala, francoskega ministra za zunanje sadre, ie bo vojska. »Tega pa ne vem,« je odgovoril Laval, »danes he nisem bral časopisov ..
Ta ministrov odgovor ni samo zabaven, ampak je ludi jako pouten.
Mi, navadni ljudje, smo namreč silno utrjeni v veri in prepričanju, da ministri vso vedo: kaj je bilo, kaj je in kaj bo. Mi verjamemo, da mora minister poznati bodočnost — saj jo sam pomaga ustvarjali; torej mora vedeli, kaj bo napravil. In vsled te čudne vere minister — ta ali ta — tudi nikdar nima pravega miru pred silnimi in nadležnimi radovedneži.
To vero v ministrsko vsegavednost pa je temeljito omajal gospod Laval, ki je prostodušno in j odkrito priznal, da on ne ve prav nič več, kakor drugi ljudje; drugi ljudje vedo mogoče še več, kakor on in še prej, kakor on! Kako naj n. pr. še tako bistroumen minister ve ie opoldne, da se bo zvečer ob sedmih ali osmih zgodilo nekaj, kar lahko rodi kakšno vojsko?
Kaj pravite, g. urednik, Vi na to? Ali ni minister Laval odkritosrčen človek? Ali ni on tudi pogumen človek, ki je imel korajio prav energično — mogoče ludi nehote? — prav energično brcniti v tisti trhli steber neutemeljene vere v ministrsko vsegavednost?
vlade (»Services de maln-d'oeuvre«) dovoljenja (»•vis favorable«), ako imajo namen podati se v Francijo na delo. Kdor bi se podal na pot bret tega dovoljenja, se mu lahko dogodi, da ga na meji francoske oblasti zavrnejo.
—	Zbor diplomiranih tehnikov na Jesenicah. Pred par dnevi so se zbrali na Jesenicah usluž-bemj tehniki k strokovnemu sestanku. Največja industrija v Dravski banovini namreč zaposluje dobršno število domačih stanovsko zavednih strokovnjakov. Delegacija centralne organizacije iz Ljubljane je našla jeseti. tovariše polnoštevilno zbrane. Za prisotne je bil neizbežen vtis, da mora tako zaveden tehnišikji stan gotovo napredovati in prevzeti mesto, ki mu je namenjeno po zmislu domačih strokovnih šol za dvig in priznanje jugoslovanske proizvodne moči. Diplomiranim tehnikom naše največje industrije želimo takih uspehov.
—	Dva poškodovanca. Ljubljanska bolnišnica ie včeraj sprejela dve žrtvi nožev. Prvi je 14-letni mesarski vajenec Venceslav Mere, ki ga je neki brezposelni mesarski pomočnik sunil z nožem v levo nogo. — Hujše ie ranjen drugi napadenec, 26-letni brezposelni rudar Žerko Stanko iz Zazim pri Zagorju. Tega sta v nedeljo napadla dva neznanca ter ga z noži vsega obdelala. Posebno hude rane ima Žerko na hrbtu.
_ — Jugoslovanska knjigarna r. z. z o. z. v Ljubljani. Novosti: Herget: Heiliger Ideal isnius. Verski nagovor za višje šole. 155 str. kart. Din 60. — P. Hieronimus: Das Lied vom neucn Menschen. Misli o pridigi na gori. 123 str. kart. Din 45. — Kassiepe: Die katolisehe Volksniission in eler nouen Zeit. Praktična načela za dušno pastirstvo. 200 str. nevez Din 56. — Lange: lin Iteicli der Gnade. 178 str. kart. Din 58. — Lang: Kafholisrhe Manner. Eine Apologie in Lebensbilder. 185 str. vez. Din 90. — Loehr: Jahr des Herrn. Misterij Jezusa Kristusa v cerkvenem letu. 292 str. kart. Din 98. — Nivardus: Glaubens-freude. Pridige. 150 str. kart. Din 36. — Ser-tillanges: Katcchismus der Ungliiubigen. III.
Die Kirche. *02 str. kart. Din 25.--Siepe:
Ad majora. Premišljevanja za duhovnike. 132 str. kart. Din 44. — Soiron: Glaube, Hof-fnung und Liebe. Knjiga o bistvu krščanske pobožnosti. 202 str. kart. Din 64. — Sonder-geld: Haec ineditare. Kratka premišljevanja za duhovnike. 320 strani vezana Din 90. — Stoekums: Der Beruf zum Pricstertum. Misli ln razmišljanja /.a bogo-ilovce in duhovnike. 255 str. nevez. Din 70—.
—	Pri bolečinah v želodcu in črevih ter prebavilih navaja uporaba naravne »Franz-Josei« grenčice prebavila k rednemu delovanju in s tem olajša prehod hranil v kri Zdravniška strokovna mnenja poudarjajo. da se je pokazala »Franz-Josei« voda posebno koristno pri ljudeh, ki se premalo gibljejo.
—	Filmsko snimanje v Dalmaciji. V Šibenik je prispela filmska ekspedicija družbe Praga-Pa-riz, ki izdeluje film »Življenje teče naprej«. V Šibeniku bo ekspedicija snimala z dovoljenjem pomorskega poveljstva manevre naše bojne mornarice.
U flrokovnlaka M »kakega dvoma, d* le Palm« fumllet podoeinlk naldovrienejil ko-iukajtl oodoetnlk. Njegova elastitnos« In tralnoit noSnle sta neprekoienL
fcta/i&čct
lUofeo
... ••«
GUM I J EVI PODPETN I KI
Oob« t* 111 iiilia (c• 11 • <i
Koledar
Torek, 20. novembra: Feliks (Srečko) Val., »poznavalec; Edmund, Sfcof.
Osebne vesli
—	Iz vojaške službe. Odrejeni so: za učitelja topniške častniške šole topniški major Vladimir Franjkovič; za vodnika 4. pešpolka peh. podporočnik Ernest Burkuš; za vodnika drinske bolni-čarske čete peh. poročnik Franjo Rupnik; na službo v inž. tehnični oddelek ministrstva vojske in mornarice inž. poročnik Dragotin Kopjar; na službo v poveljstvo sinjskega voj. okrožja peh. kap. I. r. Ljudevit Pauš in za veterinarja topniškega polka V. armijske oblasti vet, kap. I. razr. Fedor Tih-vinski. — Upokojena sta višji voj. tehnični uradnik IV. razr. inž. tehnične stroke Franjo Štajn-bauer in nižji voj. uradnik I. razr, topniško tehnične stroke Josip Turk in obenam prevedena v re-ezrvo. — Odlikovan je z zlato kolajno za vestno vršenje službe orož. narednik I. razr. Janez Mi-klavčič. — Imenovan je za vršilca dolžnosti poveljnika topništva kosovske divizijske oblasti topniški polkovnik Matej Rajnič,
Ostale vesti
—	Jugoslovanski konzulat v Perziji. Kakor smo zvedeli, bo po prizadevanju nagega ministra za socialno politiko in narodno zdravje postavljen v Teheranu jugoslovanski konzulat, ki je zelo potreben zaradi zaščite interesov naših rojakov, ki so zaposleni kot zidarji pri zgradbi železnic v Perziji. Velike važnosti bo ta konzulat tudi zaradi nadaljuje zaposlitve naših rojakov, ki so bili reducirani po drugih deielah.
■ »Straža v viharju« St. 8, ki izide danes, rlnaša naslednje, zlasti za naš čas aktualne član-e: »Onim, ki nimajo časa ...«, »Katoličani v novem času«, »Revolucija proti križu«, »Znanost in vera«, »Za katoliško orientacijo« itd. Poleg tega mnogo aktualnega gradiva v rubrikah »Obzornik«, »Univerza« ter »Knjige in revije«. »Stražo v viharju« vsem najtopleje priporočamo. Naroča se po pošti ali v upravi: Miklošičeva cesta 5 (Akademski dom), vsak dan od 11—12, in stane do konca junija 1935 24 Din. Posamezna številka 1 Din.
—	Bučarjevo Zgodovino starega veka zn nižje razrede srednjih Sol, ki je bila v začetku šolskega leta razprodana — ima sedaj Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani zopot par izvodov na razpolago.
—	Stenografija. Vse svoje bivSe učence in učenke stenografe prosim, da mi v svrlio evidence pošljejo natančne naslove. Prosim, opozorite tudi sošolce in sošolke, ki bi morda tn poziv prezrli. Ivanka prof. Robidova, Ljubljana, Trnovska ul. 15.
—	Igra naravo. Lepo jagodno cvetje nam je prinesel g. Franc Ulčar. Natrgal ga je na Fužinah pri Ljubljani. Lepa hvala za pozornost!
—	Opozorilo delavcem. Nujno opozarjamo do-lavce vseh narodnosti, naj »f preskrbe od francoske

—	Beli orel na mestu, kjer je pokojni kralj zapustil jugoslovanska tla. V Hercegnovem, kjer se je blagopokojni kralj Aleksander vkrcal na parnik »Dubrovnik«, so začeli akcijo, da bi se na onem mestu zgradil spomenik v obliki velikega belega orla z razprostrtimi krili. Spomenik naj bi stal na visokem marmornatem podstavku.
—	V Dalmaciji se ruši velik breg. Iz Splita poročajo: Met Makarsko, Metkovičem in Mostar-jem je bilo zadnje dni več hudih nalivov, zaradi katerih se je med Makarsko in Dolnjimi Vreli pričel krušiti breg v obsegu 40.000 kv. metrov. Breg se vztrajno pomika proti morju. Na bregu stoji hiša, katero so že izpraznili. Državna cesta je porušena v dolžini 50 metrov. Promet je povsem nemogoč. Mislijo, da leži breg na ilovici ln da se je zaradi tega odkrušil.
—	Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (Hesenschues) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala.
—	Pri slabosti je nnravna »Franz Josefova« voda prijetno učinkujočo domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno.
—	Kmetje plačujejo svoje dolgove. Iz Novega Sada poročajo: Pri neki vojvodirski banki, ki je pred uveljavljenjem zakona o zaščiti kmetov raz-posodila med kmete okrog 12 milijonov dinarjev, so 15. in 16. t, m. vplačali dolžniki odgovarjajoči prvi obrok za nad 10 mil jonov dinarjev posojil. Podobne ugodne vesti prihajajo tudi iz drugih vojvodinskih denarnih zavodov.
—	S kroglo v glavi je šel peS v bolnišnico.
V nedeljo se je v Zagrebu v samomorilnem namenu ustrelil z revolverjem v glavo hišni posestnik Julij Žurkovski. Njegovi najemniki so zjutraj ob 5 zaslišali strel in takoj šli pogledat, kaj se je zgodilo. Našli so ga sedečega na stolu, oblitega s krvjo. Takoj so poklicali reševalni avto, toda Žurkovski se ni maral peljati 7. avtomobilom, ampak je dejal, da bo šel peš. Naposled so ga vendar spravili v avto, toda ko so prišli pred bolnišnico, je odklonil, da bi ga nesli na nosilnicah. Šel je peš v prvo nadstropje v operacijsko dvorano, kjer so ga takoj operirali. Zdravniki upajo, da ga bodo ohranili pri življenju, ker mu krogla ni ranila možganov.
—	Krvav pretep pred cerkvijo med službo
božjo. K članku pod tem naslovom, ki smo ga priobčili 14. novembra, smo prejeli: Dopisnik imenovanega poročila »Viator« precej pretirava. Da bi fantje že grede v cerkev s seboj nosili kola, vile, krampe in lopate, je popolnoma i/mišljeno. Cerkev je bila že v začetku pridige nabito polna. Tudi v najboljši župniji se najde nekaj slabih fantov, ki kljub neštetim opominom dušnega pastirja postopajo med službo božjo zunaj. Tako je bilo tudi pri omenjeni podružni cerkvi, kjer so po starodavni navadi obhajali zahvalno nedeljo. Zunaj
Delo protijetičnih dispanzerjev
Ljubljana, 19. novembra.
Proti jetični dispanzerji so ustanove, s katerimi ee da na najbolj uspešou način pobijati jetika. Zato je umevno, da so na občnem zboru Protijetične lige, ki je bil v nedeljo dopoldne v Ljubljani, o čemer je poročal že »Ponedeljski Slovenec«, največ razpravljali o njih. Ravnatelj iligijenskega zavoda dr. Petrič in šef-zdravnik Golnika dr. Neu'bauer sta imela dva obširna referata, v katerih sta poročala o delu protijetičnih dispanzerjev. Ti dve poročili sta splošne važnosti in zalo objavljamo nekaj podatkov iz njih:
Protituberkulozni dispanzerji so matica vb« protituberkulozne borbe. V njihov delokrog spada: izsledovanje in ugotavljanje jetičnih, izolacija tuberkuloznih v zdraviliščih, bolnišnicah (hiralnicah) in na domu, pošiljanje po jetiki ogroženih r okrevališča in počitniške kolonije, dalje »pada v delokrog dispanzerjev socialno skrbstvo in materialna pomoč jetični m, zdravstvena prasveta prebivalstva v vprašanjih jetike in v mnogih primerih zdravljenje jetičnih.
Dispanzerji Protijetične lige 60 vršili svojo nalogo v polni meri ln uspešno. Protituberkulozna liga ima sedaj štiri dispanzerje: v Ljubljani, v Trbovljah, v Kranju in na Jesenicah. Sklenjeno pa je bilo, da se ustanove še novi dispanzerji, in sicer v Ptuju, Novem mestu, Slovenjgradcu, Brežicah. Gornji Radgoni, Murski Soboti in drugod.
Dispanzer v Ljubljani je bil uslanovljen leta 1931, v Trbovljah leta 1933, v Kranju in na Jesenicah pa sta bila ustanovljena letos. Ljubljanski dispanzer vzdržujeta mestna Občina in deloma OUZD, ostale dispanzerje pa Protijetična liga v Ljubljani, krajevne lige, Bratovska skladnica, OUZD, občine in deloma industrijska podjetja. V vseh dispanzerjih poslujejo zdravniki specialisti za ietiko. Razen v Kranju imajo vsi dispanzerji tudi lastne protijetične zaščitne sestre.
Oba poročevalca sta poudarjala potrebo snovanja novih dispanzerjev. Najbolj realno podlago za protituherkiilozno borbo pa bi dala »gradba bolnišnico za jetične.
Liho f na bistriški cesti
Kamnik, 29. nov.
Cesta v Kamniško Bistrico je zdaj dovršena. Tri leta so trajala dela na tej važni planinski cesti, pa so prišle vodno nove težave, da započete gradnje niso mogli končati. Letos pa so premagali vse težkoče pri j gradnji zadnjega, 2 kilometra dolgega dela ceste, od Mecosnovca do Kopiš. Pod spretnim vodstvom tehnika banske uprave g. Jožeta, Šluka so pred kratkim položili temelje cesti v vsej dolžini, jo posuli in pripravili za promet, ki se bo zdaj usmeril v našo lepo Kamniško Bistrico. V soboto ,ie bilo delo v glavnem končano in delavci so se poslednjič zbrali skupaj k »likofu«. Z današnjim dnem je polovica delavcev odpotovala iz Bistrice, kjer so Imeli urejeno celo stanovanjsko kolonijo, druga polovica pn bo do četrtka dokončala šc majhen mostiček pred Kopiši ln uredila prostor ob cesti. V nedeljo, 25. t. m. bo bistriška cesta otvorjena s prisrčno domačo slovesnostjo.
Kočevje
Zanimivo predavanje. V nedeljo je na pova
bilo kočevskega jugosl. akademskega društva v dvorani hotela »Trst« predaval ljubljanski hon. univ. prof. dr. Lj. B(5hm o »Perspektivah svetovnega gospodarstva«. Predavatelj je govoril zelo pestro zbranemu poslušavstvu iz vseh slojev, ki je pazljivo sledilo mojstrsko zasnovanemu predavanju. Tako vsebinska kakor oblikovna živahnost je priklenila nase vse navzoče. Govor je bil dojemljiv za vsakega, dasi so ga prepletali številni tuji znanstveni izrazi, ki so za priprostega poslušalca pretežki. Predavatelj je orisal stanje in položaj svetovnega gospodarstva v sedanjem stanju krize, razčlenil vzroke, poiskal povzročitelje, med katere šteje kot glavnega svetovno vojno, obrazložil stanje v posameznih državah in ostro očrtal posledice. Končno je podal za ozdravitev smernice. Ki jih je več; kajti skoTaj vsaka večja država na svetu si je izdelala svoje vzore, od katerih pa ni moči nobenega presaditi na tla naše države, marveč si moramo poiskati svojo lastno rešitev. Za svoje predavanje je žel predavatelj obilno priznanje.
cerkve stoječi fantje so se sprli in stepli. Na koncu govora je duhovnik zaslišal neko kričanje od zunaj in je po pridigi to tudi obsodil. Poslušalci so po službi božji omenili duhovniku: Dobro pa slišite, da ste na prižnico slišali prepir. Torej ni bil prepir zunaj cerkve glasnejši ko govor v cerkvi. Po službi božji je šele tufli zvedel, da nI bil samo prepir, ampak tudi pretep. Iz kakega vzroka bi naj torej duhovnik opustil daritev sv. maše? Tudi ni resnično, da bi bili župljani prisiljeni opustiti službo božjo, ker sc je ista obhajala po starodavni navadi na Martinovo nedeljo pri podružnici. Saj je bila v isti župniji že prva služba božja to nedeljo ob 7 v prostorni župnijski cerkvi, druga ob pol 9 pri eni podružnici ln ta ob pol 11 pri drug: podružnici s stranskim oltarjem sv. Martina j« bila že tretja. Je prav, da dopisnik obsoja po divjanje nekaterih fantov, a naj v svojem poročilu ne pretirava.	Verus.
Od špiiala do hotela
Ljudje so vedno popotovali, gostiln pa ni bilo vedno. Še danes jih ni povsod. Zato pa so tam, kjer ni gostiln, doma gostoljubni ljudje, ki popotnika radi sprejmejo pod streho, ga pogoste in mu postrežejo. Ta gostoljubnost je toliko več vredna, ker je zastonj. Včasih je bilo tudi pri nas tako. Danes ni več tiste gostoljubnosti, zato pa imamo preveč gostiln.
Staroslovenska gostoljubnost.
Zgodvina tako-le pripoveduje: Gostoljubnost pri starih Slovanih in tudi pri Slovencih je bila zelo velika. Ko je gospodar popotnemu človeku postregel s kruhom in soljo, je bil njegov gost. Seveda takrat še ni bilo toliko popotnih ljudi in na denar ni bilo treba gledati. Vse, kar si gostu ponudil, si sam pridelal. Zgodilo pa se je, da je kdo gostoljubnost zlorabil, to se pravi, da je nesramen pohujač. dobroto svojega gostitelja izkoriščal. Tudi taki ljudje so včasih bili med popotniki. Tudi danes so še, samo več jih je ko njega dni. Kako so se otresli takih poživnikov? Na deželi so bili bolj potrpežljivi, ko v mestih. Meščani pa so kmalu iztuhtali, da je dovolj, če popotnega človeka tri dni zalaga« z dobrotami svoje kuhinje in kleti. Če po treh dneh ni odjadral, so ga prijazno povabili v mestno hišo in njegov vrat vtaknili v železen obroč ter ga postavili na sramotni oder. Sklenil so namreč postavo, da gostoljubje veže gostitelja le 3 dni. Vzrok te stroge postave pa je bila neka druga določba dolžne gostoljubnosti: gostitelj je namreč jamčil za vso škodo, katero bi njegov gost utegnil storiti ka-Vemu sosedu.
Prisiljena gostoljubnost
Gostoljubnost so pa uživali ne le neznani in neznatni popotniki, ampak tudi deželni knez.
njegov spremstvo in njegovi poslanci. To je bila pa včasih kaj huda nadloga za gostitelja, zaradi katere so se začeli ljudje glasno pritoževati. Tako spremstvo je seveda napolnilo gostiteljevo hišo, izpraznilo pa kuhinjo, hlev, kašče in klet. Znano je, da je odposlanec nemškega cesarja s svojim spremstvom zahteval od gostitelja vsak dan 40 hlebcev kruha, 3 mlade prašičke, t svinjo, 3 kokoši, 15 jajc, 3 sodčke pijače in 4 korce žita za konje! Ta gostoljubnost ni bila prostovoljna, ampak je bila nekak davek zato, ker je deželni knez opravljal sodstvo. Seveda je ta davek plačal le tisti, ki je inu. smolo, da so se gostje pri njem oglasili.
Samostanska gostišča.
Središče vse gostoljubnosti pa so bili samostani. Ustanovitelj benediktincev v 53. poglavju svojih pravil določa svojim bratom dolžnost, »naj z dolžno častjo v Kristusu sprejemejo vse goste, ki se oglasijo, posebno pa sovernike in tujce.« Še do današnjih dni je znana gostoljubnost samostanskih gostišč visokih gorah. Samostani pa so še vedno in | vsod brezplačna gostišča za siromake. V srednjem veku so bili samostani gostišča za vse popotnike, velike in male, kjer si bil prijazno in zastonj postrežen. Sčasoma pa je moralo priti do tega, da so na mesto samostanov stopile krčme in gostilne. Cerkev je izgubila svoj vpliv, samostani so obubožali in propadali, mesto n jih pa so rasle krčme.
Krčme in špitali.
Gostoljubnost za plačilo so že od nekdaj izvrševali krčinarji. Že v rimskih časih 60 poznali take tabeme. Njihov slab glas se je po pravici ohranil v srednji vek, tako da nobena duhovna
Gostišča za popotnike nekdaj in sedaj
oseba ni smela stopiti v tako taberno. Čim bolj pa so rasla mesta in ž njim trgovski stan, tem več je bilo krčem in za njimi drugih gostišč, tudi gosposkih. Romanja in križarske vojske so vedno več ljudi spravljale na potovanja. Zato so vlogo gostoljubnosti prevzela nalašč za to ustanovljena gostišča (hospital^špital). Ti špitali so še vedno bili nekake pobožne ustanove, posebno za romarje in križarje, pa tudi obubožane in bolne poptnike. Zato se je današnjih bolnišnic prijelo ime »špital«, ki prvotno pomeni gostišče.
»Pod vejo«.
Kakor rečeno, je na mesto samostana stopil krčmar. Od 13. stoletja so po mestih nastali pivo-in vinotoči. Pravico točiti je imel vsakdo, »da po poljubni ceni toči svoj pridelek in se ga iznebi.« To točenje ni bilo obdavčeno; pač pa so bili določeni roki. Kadar pa je med letom točila svoj pridelek gosposka posest, eo morali kmetje svojo vejo skriti in za tisti čas prenehati.
Gostilne in hoteli.
Za krčme pa so bila druga določila. Deželni ali zemljiški gospod je za plačilo bil pripravljen dovoliti krčmo. Tudi mestni magistrati 60 dajali krčmarske koncesije. Začeli so že nadzorovati obnašanje in obratovanje teh kramarjev: »Čednosten krčmar naj pripravlja čista in dobra jedila, naj gosta ne slepari, ampak naj ga prijazno sprejme in ga varuje.« To postavno določilo kaže, d" o nekdanji krčmarji bili potrebni takih navo . i. S tem pa se je krčmarska obrt začela dvigati. Iz krčem so nastajale boljše gostilne, restavracije in hoteli, kakršne imamo dandanes.
Iz morskih globočin sla se vrnila
Poročali smo že, da sta se v veliki jekleni krogli spustila 900 metrov pod morsko gladino Američana dr. William Beebe (na levi) in njegov asistent. Videla sta čudovite stvari, posebno čudne in nenavadne živali, katere žive tam doli v večni temi. Svoja opazovanja sta telefonično sporočala tajnici na ladjo, ki jih je stenogratiTala. Raziskovalca sta se sedaj vrnila v Newyork, kjer bosta svojo kroglo izpopolnila xa prihodnja potovanja pod morje.
Doživljal ameriškega časnikarja v Mandžuriji
H
99
Mandžurska prestolnica Harbin Je znana po Javni nevarnosti. Neštevilni razbojniki ribarijo w kalnem na račun stalnih prepirov med japonskimi, kitajskimi in sovjetskimi nastavljenci Po ameriškem vzigiedu najrajši n-grabljajo bogataše in zahtevajo od njih visoke odkupnine. A doživljaj poročevalca ameriških listov Melsona Je začudil celo vsega vajeni Harbin.
Nelson je hitel na pošto, da bi t Nfevr Tork brao javil dnevne novice. Nenadno mi je zastavil cesto avtomobil. Trije napadalci so pori-luli Američana v avto in mu nataknili s kloro-formom prepojeno masko. Nelson se je zavedel Sctc v udobnem naslanjaču. Na mizi je stala #rna kava, na glavi je imel ledene obkladke. M'i/. C, je vstopil v sobo, mu je rekel: »Jaz =em
Harbinski pes
gl-.var razbojniške tolpe in mi pravijo »Ha.-biu-ski pes«. Vi ste večkrat poročali v Ameriko o mojem delovanju. Z veseljem sem čital vse vaše članke, ki razodevajo vašo sijajno nadarjenost. Poklical sem vas, da bi spisali moj življenjepis. Založili ga boste v Ameriki na moje stroške.« Nelson je nato pet dni zapisoval dolgo vrsto zločinov, o katerih so mu poročali udeleženci »Harbinski pes« je bil izredno zadovoljen z njegovim delom. Naposled se je z njim fotografiral za sliko, ki bo priložena knjigi. Nato so Nelsona ponovno omamili in odnesli v avtomobil. Ko se je zbudil v svoji hotelski sobi, je našel v žepu površnika rokopis in debel sveženj dolarjev, avtorski honorar in povračilo izdatkov za tisk knjige.
2000 let stara krušna peč
V Holenbecku na Nemškem so prt 1 kratkim odkopali predagod vinsko krušno peč iz časa okrog leita 100 pred Kr. r. To peč so vzeli narazen ter jo bodo v muzeju zopet postavili.
Londonska megla. Glasovlta Je ta megla v Londonu, kjer ves čas jeseni in zime ovira cestni promet. N* vogalih gore velike baklje, ki pa le malo svetijo.
Peč je 2.30 m dolga in 1.50 m široka. Obzidana je bila v jajčasti obliki s kamenitim zidom, obokana pa z glino. V peči so pred 2000 leti pekli, pražili in sušili žito ter najbrže tudi žigali glinasto posodo.
Moštvo za policijo v Posaarju nabirajo Angleži v Londonu. Ker bo v Posaarju drugo leto ljudsko glasovanje, ali hočejo Posaarci k Nemčiji ali hočejo ostati samostojni, se je bati nemirov. Nemci delajo z vso paro. Zato bodo tja poslali mednarodno policijo. Na sliki vidimo nanovo najele londonske policiste, ki pojdejo v Posaarje.
Novčič v pomaranči
Iz Kapstadta v Južni Afriki poročajo, da je našel pastor Carby v pomaranči, ki jo je pri kosilu razpolovil, srebru novčič za 3 penny, ki se je trdno držal koščice. Ta najdba je začudila vse strokovnjake, ker pomaranča ni kazala nobene zunanje poškodbe. V muzeju, kamor jj prišla, so naposled ugotovili, da je moral nekdo poriniti novčič v zelen sad, dokler je še visel ua drevesu. Pomaranča je dozorela in je bila odtrgana najmanj tri mesece pozneje. V tem času je moral dospeti novčič do koščice, na katero se je prirasel, medtem, ko se je zaasrl zunanji sled od roba na skorji.
V deželi skrivnostnih Laponcev
Pritlikavci ledenega severa
Ko je švedski kralj Kari X. Gustav, ki je vladal od 1. 1654 do 1660 s svojo vojsko pribru-mel nad tedanjo Poljsko, je pripeljal seboj tudi pritlikave I^aponce. Sloveči poljski pisatelj Sien-kiewicz v svojem zgodovinskem romanu »Potop« popisuje Laponce s tem-le razgovorom med švedskim častnikom in poljskim odposlanstvom:
»Za božjo voljo! Kakšne pošasti pa so to?« je naenkrat zaklical Zagloba in s prstom pokazal na gručo majhnih človečkov rumenkaste kože in črnih dolgih las. — »To so Laponci, ki spadajo k severnjakom, kateri prebivajo naj-delj na severu.« — »Ali so kaj prida za boj? Zdi se mi, da bi lahko kar po tri zgrabil z vsako roko.« — »Gotovo to zmorete. Za boj niso. Švedi jih vodijo seboj zato, da jim opravljajo taborna dela, nekaj pa zaradi posebnosti. Zato pa so izvrstni čarovniki; vsak izmed njih ima najmanj po enega, nekateri kar po pet hudičev.« — »Kako pa so prišli do te družnosti s hudobnimi duhovi?« — »Ker vedno hodijo v temi, katera pri njih doma vlada več ko pol leta. Saj je gospodom znano, da je ponoči najlože priti k hudiču.« — »Ali imajo dušo?« — »To še ni dognano, zdi se mi pa, da so bolj podobni živalim.« Kmitic je pognal konja bliže, zgrabil Laponca za ovratnik, ga dvignil kvišku ko mačka ter si ga od vseh strani natančno ogledoval.
Tako so še v 19. stoletju sodili o Laponcih. Danes pa ta sodba ni več upravičena.
Stara Laponska izumira. Izgublja 6e njihova narodna noša in starinsko orodje, pozabljajo stare pravljice in čarovnice. Laponci se civilizirajo. Utrjeni mali ljudje so to; kadar hodijo se zibljejo. Imajo gubast obraz, dolgo koničasto brado. V visokem severu hodijo za svojimi čredami severnih jelenov in se ne brigajo za ves svet. Poznajo pa skrivnost svojega rodu o življenju in smrti. Nihče ne ve, odkod so. Čeprav so podobni Mongolom, niso Mongoli. Pri tem pa so brihtnega razuma. Pod švedsko krono jih je 6000; vsi znajo poleg svoje laponščine tudi švedsko govoriti in pisati. Sami se imenujejo »Same«.
Proden so se pokristjaniTi, so bili šamani, torej so res uganjali nekak hudičev kult. Krščanstvo pa je iztrebilo vse čare in čarovnike. V
teku sto let krščanstva so se duhovno tako utrdili, da pri njih ni ne pijancev ne razuzdancev. Toda moderna tehnika in promet jim prinaša nevarnost.
Koder so poprej po ozkih gozdnih stezah hodile črede severnih jelenov tam danes vodijo široke ceste. Rumeni avtobusi švigajo mimo, za njimi avtomobili in motorji. V njih se vozijo mladi Laponci v športni obleki. Iz tal rastejo kraji in hoteli in banke in vile. Tod uganjajo šport mlade Laponke v družbi mladih Švedinj. Od Švedinj se ločijo Laponke le po mongolskih potezah in po našitkih na moderni obleki. Ti našitki so šc ostanki narodnih noš.
Stari so bili nomadi-pastirji, ki so hodili za svojimi čredami severnih jelenov. Mladim pa je to življenje pretežko. Zato so se začeli naseljevati in postajajo kmetje in ribiči Država jih pa s posojili podpira. Severne jelene pasejo le še stari Laponci, čeprav mladi vedo, da je čreda severnih jelenov bogastvo, njihovo ribištvo pa revščina. Ena sama laponska rodovina ima severnih jelenov za 30 do 40 tisoč švedskih kron. To so laponski premožni sloji — kmet in ribič pa spadata k proletarijatu. Zato pa je trpljenje »bogatih« večje. Noč in dan se premika vsa rodovina za jeleni. Prenočuje v slabih šotorih. Noč in dan je treba biti na oprezu in varovati čredo pred zvermi. Če se čreda razbeži, je izgubljeno vse premoženje. Mlade laponske hlapce in dekle so včasih Japonski patrijarhi plačevali z jeleni, da so si mogli sami nabaviti svojo čredo. Danes pa mladi zahtevajo gotov denar. Zanj je treba prodati mnogo živali; cene pa so padle.
Mlad Laponec, ki bi hotel ostati zvest življenju svojega očeta, težko dobi ženo. Saj ni lahko biti Lapončeva žena. Treba je iti z možem v gore in tam ostati cela leta. Žena šiva možu obleko in mokasine, obuvalo, mu vsak dan desetkrat kuha kavo in potem zopet čez drn in strn za možem im čredo. Zato pa vedno narašča število naseljenih Laponcev. Kdo ve, ali ne bodo kmalu prišli v švedski parlament laponski poslanci Saj nacijonalno zavedni laponski učitelji v potovalnih šolah dobro urijo Laponce in jih pripravljajo za civilizacijo. Ali v njihovo srečo ali nesrečo?
,	s«.	~
•T / '
pr |i i i /gt\ c \ i
»14» ,*> | * * f! * < Ztjr \f- % f it - f < <
i I "
m M
.%* - / »~ * - 11
> ; /■„ ' •■ "	'j »Vsm*. sV,: >" V"**
^ z -

Vojaško tekmo v tekn v polni opremi so priredili vojaki jvgške posadke,
Gospodarstvo
Sezonski dvig produkcije premoga
Iz podatkov o produkciji premoga v mesecu septembru 1934 jc razviden skoraj 20% dvig produkcije v primeri z avgustom. Ta dvig je sezonskega značaja, ker ste v septembru povečuje oddaja zaradi bližajoče se zime. Letos pa jc neugodno vreme povzročilo prej dvig produkcije kot laiki, ko je bil od avgusta na september celo zabeležen padec produkcije.
Produkcija je znašala v septembru 108.154 ton, dočim je znašala v avgustu 90.910 ton in v septembru lani 91.296, Tudi v primer, z lanskim letom je dvig znaten, saj znaša okoli 19%.
Naslednji pregled nam daje sliko o oddajah posameznim vrstam potrošnikov v mesecu septembru letos, avgustu letos in septembru lani ;
ieleznicam
od tega v Slov.
brodarstvu
industriji
od tega T Slov.
ca hišno porabo
raznmn
izvoz
lastna poraba deputati
sept. 1933 31.664 14.740 545 49.600 25.700 8.060 6.410 2.898 4,068 1.997
aivg. 1934 38.674 18.855 1.757 42.112 24.267 4.351 4.923 575 4w295 1.698
sept 1934 41.60" 22.648 3.359 45.110 24.217 7.455 4.958 859 4226 1.893
produkcija		zaloge	
1933	1934	1933	1934
115	134	188	77
94	104	141	76
95	96	147	65
84	82	145	74
90	83	154	76
76	88	153	79
80	84	153	78
92	91	155	6i9
91	108	141	67
Iz te razpredelnice je razvidno, da je prodaja narasla od 92.399 ton v avgustu na 103.347 v septembru. Laini septembra je bilo prodanih 99.187 ton. Da j« prodaja narasla, j« pripisovati predvsem večjim oddajam državnim železnicam. Na drugi strani pa opažamo, da se oddaja industriji ni dosti povečala v Sloveniji, več pa v drugih pokrajinah države. V primeri z lanskim letom je oddaja industriji še vedno slaba tako za Slovenijo kot za ostale pokrajine države. Izvoz se je lani razvijal ugodnejše kot letos, začenja pa v zadnjih meseoih zopet naraščati. Lastna poraba in oddaja deputatnega premoga ne beležita večjih iz-prememb.
Uredba o zaščiti
denarnih zavodov
Dela na novelizaoifi uredbe napredujejo in je le pred zakonitim potekom uredbe pričakovati izdaje nove uredbe, torej pred 4. decembrom. Med glavnimi izpremembami, ki bodo izvršene, navajamo dovoljevanje kompenzacij. Te po dosedanji uredbi niso bile izrecno dovoljene ter je bilo njih izvrševanje odvisno le od zavoda, pri katerem je imel vlagatelj vlogo. Nova uredba določa, da morajo denarni zavodi, ob izpremembi lastništva kompenzacijskim potom priznati v znesku 50%. Na to smo že opozorili naše čitatelje, ko smo zahtevali v novi uredbi norme za kompenzacijske posle.
Druga novost je dovoljenje denarnim zavodom, da smejo sestavljati odplačilne načrte samo za pol leta. Doslej je veljalo načelo 5 let, oziroma
1	leto. Glede zamenjave vlog v prvenstvene delnice ter obligacije določa nova uredba, da velja pri glasovanju načelo: za onega vlagatelja, ki ne (lasuje, se smatra, da prestaja na zamenjavo.
tnsolvence v oktobra
V primeri s septembrom se je število insol-venc sicer nekoliko zmanjšalo t vsej državi, naraslo pa je v naši banovini. Bilo je v oktobru v vsei državi 18 (v septembru 15, v oktobru lani 14) konkurzov ter 24 (v septembru 28, v oktobru lani
2	poravnavi. Op. ured. Lani je bilo v veljavi še posredovalno postopanje). V Sloveniji je bilo oktobra 7 konkurzov in 7 poravnav po statistiki Društva industrijcev in veletrgovcev. V septembru |e bilo 5 konkurzov in 8 poravnav, lani oktobra pa samo 1 konkurz.
Velik padec produkcije piva Od 700 na 190.000 hI
Najvišja doslej dosežena produkcija piva je bila 1927 s 700.000 hI. Že naslednje leto je produkcija padla na 650.000, 1929 na 500.000 hI. V kampanji 1931/32 je znašala produkcija samo še 297 tisoč hI, v kampanji 1933/34 pa je padla na minimum 190.000 hL
Naše ribištvo na Jadranu
Ravnateljstvo imenskega prometa v Splitu je izdalo statistiko našega ribarstva na Jadranu s stanjem konec leta 1933. Iz statistike je razvidno, koliko smo imeli v minulem letu poklicnih ribičev ali ribarjev, t. j. takšnih, ki se bavijo izključno samo z ribolovom in z ničemer drugim, nadalje, koliko je bilo začasnih, ki se poleg ribjega lova bavijo v prvi vrsti s poljedelstvom, brodarstvom itd., z ribolovom pa le po njegovi dobi, načinu ali vrst, rib, ter končno, koliko je bilo onih, katerim je ribolov šport
Vsa naša morska obala je razdeljena na pet ltuSkih kapetamij I. reda s sedežem na Sušaku, v Sibeniku, Splitu, Dubrovniku in Kotoru. V posameznih okrožjih je bilo:
Poklicnih ribičev: Sušak 540, Štbenik 790, Split 830, Dubrovnik 366, Kotor 94.
Začasnih ribičev: Sušak 991, Šibcnik 6190, Split 4438, Dubrovnik 2030, Kotor 427.
Športnih ribičev: Sušak 3%, Šibentk 650, Split 780, Dubrovnik 806, Kotor 82.
Poklicnih ribičev je bilo koncem leta 1931 torej 2620, začasnih 14.076, športnih pa 2714, vseh skupaj torej 19.410. Vsi ti 90 imeli 6131 ribiških ladij na jadra in vesla. 158 na motorje in 3 na paro (v splitskem oikrožiju). Največ ladij je bilo v šibeniškem okrožju (2380, 33 motornih), najmanj pa v kotonskem (217, 6 motornih), Sušak je na predzadnjem mestu (617 na jadra in 22 motornih).
Razdotzitev kmeta v Švici
Po podatkih, ki jih je zbrala švicarska kmečka zveza, znašajo vsi kmečki dolgovi v Švioi okoli 5 miljard frankov in pravijo, da je to skoro polovica vrednosti vseh aktiv švicarskega kmeta. Povprečni dolg znaša 4000 frankov na 1 ha obdelane zemlje. Zalo je bila nujno potrebna pomoč švicarskemu kmetu. Dvakrat je švicarska vlada odobrila velike kredite za kmečke blagajne (po 12 milijonov Švicarskih frankov) in sicer septembra 1933 ter marca 1934. Te vsote naj bi pomagale onim kmetom, katerim je pretila prodaja njih domov in kmetij. Toda ni bilo zadostit.
Prišel je leto« konec septembra nov zakon o pomoči prezadolženim kmetom. Namen zakona ie pomagati onim kmetom, ki so brez svoje krivde zaradi posebnih težkoč, ki so nastopile v švicarskem gospodarstvu in v svetovnem gospodarstvu, zašli v težaven položaj, da ne morejo odgovarjali svojim prevzetim finančnim obveznostim. Novi za
Ker so bile oddaje večje kot produkcija, so se v septembru zaloge ponovno zmanjšale, in sicer od 69.020 na 67.388 ton. Lani v septembru so se zaloge zmanjšale od 155.494 na 141,394 ton.
Skupno je znašala produkcija premoga v prvih meseoih:
1932	817.950 ton
1938	820.670 too
1934	869.763 ton
V letu 1933 m 1934 ee je razvijala produkcija
obenem z zalogami sledeče (v tis, ton)i
januar februar marec april maj junij julij
avgust september
Zaposlenost delavstva se je v septembru znatno izboljšala. Po daljšem presledku je naraslo tudi Število zaposlenega delavstva. V septembru je znašalo število zaposlenih (v oklepajih podatki za avgust): uradnikov 216 (215), paznikov 188 (182) in delavcev 5739 (5688). V še večji meri kot število zaposlenih delavcev je narahlo število šihtov od 124.190 na 186.745 in temu primerno tudi zaslužek delavstva od 5,300.000 na 6,053.000 Din. Toda če pogledamo skupno statistiko za 9 mesecev 1934 in 1933, tedaj vidimo, da so mezde d«' lavstva le neznatno narasle. Znašale so v prvih 9 mesecih 49,091.000 Din pri produkciji približno 821.000 ton, v prvih 9 mesecih pa so znašale 49,454.000 Din pri znatno povečam produkciji, ki je dosegla skoraj 870.000 ton.
kon pazi torej predvsem, da se sposobnim kmetijam omogoči nadaljna eksistenca. Razume se, da se smatrajo sedanje razmere za izredne in jc zato zakon omejen na Aobo samo 5 let. Poleg skrbi, da pomaga kmetom, pa je bila vodilna skrb švicarski zakonodaje ta, da ne škodujejo ukrepi zdravemu kmečkemu kreditu in da ne trpe radi teh olajšav drugi gospodarski stanovi, ki po dajali kmetu posojila.
Zakon ima dva dela: v prvem delu je naveden postopek za sanacijo kmeta, ki se nanaša na one kmete, ki ali s^mi obdelujejo zemljo, ali pa jo dajo v najem. Sanacija je lahko prostovoljna ali odre- j jena po službeni dolžnosti. Ukrepi za 9&nacijo so: | odložitev vrnitve glavnice, znižanje obrestne mere i iin črtanje dospelih obredi.
Drugi del zakona pa velja za zakupnike pose- j stev. Ti imajo možnost odložitve najemnine, zakupne vsote, nadalje odložitev drugih plačil in možnost znižanja najemnine.
Finansiranje javnih det v Nemčiji
Prvi poizkusi prenehati z dotedanjo deflacij-sko politiko v Nemčiji datirajo iz jeseni leta 1932. To je Papenov načrt z davčnimi boni. Teh je prišlo v promet za poldrugo miljardo mark. Ti boni so vnrvvčljivi v dobi od 1. aprila 1934 do 31. marca 1939 in sicer tako, da jih sprejemajo vsi . državni davčni uradi v tej dobi namesto efektivne gotovine za plačilo davkov,
Nadaljna dva programa sta iz leta 1933., to je takozvan takojšnji program iz januarja 1933 za 600 milijonov mark in Reinhardov program iz maja 1933 za 1000 milijonov mark, Fkiansiranje izvedbe teh dveh programov se vrši z menicami za preskrbo dela. Za kritje teh menic je država založila pri Reichsbanki odgovarjajoče zneske v nakaznicah na državno blagajno. Te nakaznice pa se morajo v dobi od 1934—1938 amortizirati. Amortizacijski zneski prihajajo med drugim iz taikozva-nega daru za delo (Arbeitsspende), nadalje iz vrnjenih zneskov posojil za zakonce itd.
Skupno je ceniti, da je za javna deia določena vsota 4.5 do 5 milijard mark. Finansiranje se vrši torej z izdajo menic in nakazil na državno blagajno, kar vse zapade v letih 1934—1938,
Državna blagajna je danes v stanju vrniti ob rokih zapadlosti vse te velike zneske. Saj' so sc njeni izdatki n. pr, za podpiranje brezposelnih zmanjšali od 2.25 miljarde mark v računskem letu 1933 na 1934 na 1.35 milijard mark v 1. 1934—1935, Povečali so se poleg tega dohodki državnega zavoda za posredovanje dela in zavarovanja proti brezposelnosti, tako da so tudi iz tega vira na razpolago znatna sredstva za preskrbo dela.
Vkljub velikim davčnim olajšavam, ki se nanašajo na celo vrsto davkov, so se državni dohodki od davkov povečali. Donos državnih davkov je znašal leta 1932. 6.65 miljarde mark, naslednje leto 1933. 6.84 miljarde mark in jih je za tekoče leto ceniti na 7.5—8 miljard mark. Ob takem donosu bo možmo plačati državi vse iz preskrbe z delom izvirajoče zneske za 1934 skupno 600 milijonov mark.
Moderna gospodarska teorija bi rekla, da jz ta dvig nemškega gospodarstva biil pogojen po velikem razširjenju kredita, kar se da razlagati s tem, da je država prevzela nase obveznosti, katere bo z lahkoto izpolnila v bodočnosti, ker se bo dotlej povečal njen dohodek baš radi teh Izdatkov, ki so
poživili gospodarsko delavnost sploh.
★
Kontrola uvoza. Zagrebški listi prinašajo zanimivo notico, da se na merodajnem mestu dela na tem, da se uvede kontrola celokupnega uvoza, da bi se zmanjšal uvoz onih izdelkov, ki se izdelujejo v zadostnih količinah pr. nas doma. Osnovali naj bi se v vseh uvoznih postajah kontrolni uradi, ki bi direktno kontrolirali uvoženo blago in vpeljalo naj bi se kontrolno plačevanje uvoza,?). Op, ured. Vest v tej obliki se nam zdi malo verjetna, vendar je gotovo, da se proučujejo možnosti zmanjšanja uvoza k nam. Toda to zmanjšanje se da boije .n pametneje izvesti z drugimi ukrepi kot pa z novimi birokratskimi institucijami.
Javna dela. Zagrebške »Novosti«, ki pišejo o finaiisj-anju javnih del, predlagajo ustanovitev posebnega zavoda za izvedbo javnih del ter ugotavljajo, da dosedanja praksa z uredbo o izvrševanju javnih del ni dala nobenih rezultatov, pa je zalo treba poiskati drugo rešitev.
Jugoslavija proti veleblagovnicam (Waren-liauser). »Volkischer Beobachter«, glasilo tiarodno-' socialistične stranke v Monakovem prinaša notico o prepovedi ustanavljanja novih veleblagovnic ter pravi, da je to naperjeno proti Franciji, ki je hotela preplaviti Jugoslavijo s takimi veletrgovinami. Pravi, da je bil pri teh . načrtih udeležen tudi pobegu uemski kaipitai.
»Zidnigar«, glasilo Jtebtjarske zadruge v Kropi fn Kamni gorici, je list, ki izhaja vsakega 16. v mesecu na 12—16 straneh. Namenjen j« predvsem tamošmjim zadružnikom, potem kroparskim in kamniškim rojakom v tujini, a njegov pomen sega preko tega okvirja v več ozirih. Razen vzgojnih in poučnih člankov prinaša tudi izvirne opise in poročila iz zadružništva vsega sveta, zlasti produktivnega zadružništva. Nadalje dobimo v »Za-drugapu« članke iz bogate im zanimive zgodovine gorenjskih fužinarskih krajev, ki so nekdaj predstavljali veliko in bogato panogo našega gospodarstva im kulture. — Naročnina znaša 30 Din letno; prejšnji letnik pa je na razpolago v še nekaj Izvodih za 10 Din, ker sta prva in druga Številka pošli. - Naroča se pri Žebliar&ki zadrugi v Kropi, Gorenjsko.
Odtok zlata iz Italije. V dobi od 31. oktobra do 10. novembra j« zlati zaklad Banke d" Italia padel za 53.2 milij, lir in se drži komaj nekaj nad 6 milijard lir. Točno znaša 6017.35 milij. lir. Valutne rezerve so se tudi zmanjšale za 1.2 na 27.0 milijona lir. Dne 10. novembra je znašal obtok bankovcev 13.124.1 milij. lir.
Nov uvozni režim ▼ Romunifi. Na podlagi
r razuma z romunsko Narodno banko je trgovin-ministrstvo v Bukarešti odredilo, da znaša kvota za uvoz predmetov iz Jugoslavije, za katero se dobe devize, 40%. Seveda ta odstotek ni »talen in s bo od časa do časa izpremenil. Ta odstotek pomeni, koliko bo Narodna banka zadržala od deviz, ki izvirajo od izvoza romunskih proizvodov v dotične države. V prometu z Jugoslavijo bo torej od izvoza zadržala romunska Narodna banka svoje potrebe 40%, ostanek 60% pa bo dala na razpolago uvoznikom,
Borza
Dne 19. novembra.
Denar
Neizpremenjeni so ostali tečaji Berlina, Curiha, Londona, New Yorka in Prage. Narasla sta Amsterdam in Bruselj, popustil je pa Trst
V zasebnem kliringu je ostal avstrijski šiling na naših borzah neizpremenjen 8.10—8.20. - Grški boni v Zagrebu 29.15—19.85, v Belgradu 28.90 do
29.60. - Angleški hirat je v Zagrebu poputil na
228.95—230.55, v Belgradu 230.20—231.80. - Španska pezetu je notirala v Zagrebu 5.80 blago, v Belgradu pa 5.70 blago. - Budimpešta je v Belgradu
popustila na 9.65 Blago.
Ljubljana. Amsterdam 2306.51—2917.87, Berlin 1369.03—1379.83, Bruselj 795.79—799.73, London 169.97—171.57, Curih 1108.35—1113.85, New York 3386.05-3414.31, Pariz 22-1.50—226.02, Praga 142.34 do 143.20, Trst 291.24—293.64.
Promet na zagrebški borzi 31.636 Din.
Curih. Pariz 20.295, Ix*ndon 15.37, New Yoi-k 308, Bruselj 71.80, Milan 26.32, Madrid 42.05, Amsterdam 208.10, Berlin 123.60, Duna>i 73.03 (57), Stockliolm 79.25, Oslo 77.20, Kopenhagen 68.60, Praga 12.8&25, Varšava 58,10, Atene 2.92, Carigrad 2.49, Bukarešta 3.05, Buenios-Aires 0.7775.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje je M> dane« slaba in so tečaji več ali manj popustili. Promet je bil nekoliko večji in je znaišal na zagrebški borzi: vojna škoda 100 kom., beglušik« obveznice 50.000 in 7% Bler. posojilo 1000 doL
Ljubljana. 7% inv pos. 70.50 bi., agrarji 39 do 40, vojna škoda 325 bi., begi. o.bv. 55—56, 8% Bler. pos. 60—63, 7% Bler. po«. 51—53, 7% pos. Drž. hip. banke 61—64.
Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 71.50 bi., agrarji 39—40.50, vojna škoda 327—330, 12. 326 do 332 (329), 6% begi obv. 54—56 (54.55), IZ 54 den., 8% Bler. pos. 63.50 bi.. 7% Bler. pos. 51 do 52.50 (52), 7% pos. Drž. hip barake 64 bL — Delnice: Narodna banka 4185 den., Priv. agr. banka 219 bi., Osj. sladk. tov. 120—125, Bečkerek sladk. tov. 750 bi., Osj. livarna 135 bi., Impeks 50 den., Trboveljska 100—101 (450 po 100).
Beigrad. Drž. papirji: 7% invest. pos. 69—71, agrarji 40—40.50, vojna škoda 329—330 (330), 6% begi. obv. 54.25—55, 8% Bler. po. 61—63 (61.50), 7% Bler. pos. 53.25 bl„ 7% pos. Dri. hip. banke 65 bi. — Delnice: Narodna banka 4230—4250 (4230 4200), Priv. agr. banka 211.50—213 (213).
Žitni trg
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca ne-izpremenjena. Promet srednji
Kaj bo letos v smuški tehniki »sodobno?"
V ospredje prihajajo tekoče kristjanije in prestopanje
Vsaka zimska sezona prinese v tehniki ali v opremi smučanja kaj novega. Daleč so že časi, ko ste smučali kakor ste hoteli; pred leti ste morali slučati čisto »na oz ko t, smuč ob smuči, za tem Je prišla arlberška moda in morali ste čepeli, zvesto in globoko čepeti... Kdor je vozil pokončno ali celo v telemarkili, je bil staromoden in če se je hotel izogniti dobrim in hudobnim opazkam, je moral smučati na skrivnem ...
Ostre so bile borbe med zastopniki švicarske tehnike in med modernimi Arlbergovci. Za prve je sukal »uma svetli meč« J. Dahingen in je dokazoval, da je samo pokončno držanje telesa plemenito, da pristojajo zimski pokrajini le ozke smučine in da. je le telemark oni ztvoj, ki je graciozen, ritmičen in lep... V arlberških šolah so učili nasprotno: globoko prežanje, ssmučina je širša, izhodišče lokov je plug — glavna zavoja sta torej plužni lok in plužna kristijanija.
Ta borba se je odražala tudi na naših terenih, kjer si videl »moderne«, ki so zvesto čepeli, ki so postali nervozni, ako so le videli sledove telemarkov.
Zlasti mlajši slovenski smučarji so slepo sledili inozemski modi. ki pogosto ni bila nič drugega kakor reklama za poedine smuške šole odnosno zimsko-sportne pokrajine.
Vendar smučanje ni moda in na tem mestu moramo povdariti veliko zaslugo Ulagove fknjige o športu*, ki v pogledu smučanja potegne točno mejo med modnimi tendencami in med smotrnostjo tehnike. V izčrpni obliki podaja Ulaga teorijo kretanja s smučmi, prepušča besedo Dahin-genu, Zdarskemu, ."chneiderju, Hoeku in Salvis-bergu in prikazuje odnosno se zavzema za tehniko. ki pozna le zakone smotrnosti.
Kaj bo torej letos v smuški tehniki »so-
dobno«? Vse to, kar le bilo razsodnim ljudem sodobno tudi lani in pred desetimi leti — namrei ekonomija kretanja, hitrost in stabilnost
Plužne kristijanije bodo učili letos na kratko in na ozko, zakaj široko odklanjanje smuči preveč zavira. Maks Winkler, generalni učitelj nemških smuških učiteljev piše v 12. številki ainuške revije »Der VVinter« naslednje: Tekoča kristijanija (Teinposchwung) je le popolnejša oblika plužne kristijanije. Značilnosti tekočega teka so: po možnosti ozka smučina, močan nagib (Vorlage), koleno naprej, trup je pokončen.
Slično piše tudi trener Ulaga na strani 209 »Knjige o športu«« Sodobna sniuška tehnikajse ogiblje vsega, kar ustavlja smučarja v hitrditi. Plug, ki zahteva neprirodno in v telesnem stavu neutemeljeno držanje nog, postaja ožji, p|av tako tudi pluženje odnosno odklanjanje sinuči v plužnih krištijanijah.
Mnogo več pozornosti kot doslej, se obeti letos prestopanju odn. drsalnemu koraku (Dreh-schritt, Umtreten). »Najpopolnejše spreminjanje smeri bi bilo prestopanje in drsalni korak, ki hitrost celo povečuje, vendar ga tekmovavci našega časa še premalo obvladajo, najbrž zato, ker ga v otroških letih niso sistematično vadili« (Ulaga). Za prestopanje se zavzema tudi izdajatelj Winterja C. J. Lutlier, ki je pred kratkim zapisal naslednje:- »Mnogo je prilik, ko moremo kakor drsalci hitrost smučanja stopnjevati, ko se lahko izomie-mo spodtiki, zapreki, padcu — ali ko lahko hitro izpremenimo smer. Prestopanje v tekočem smučanju je popolnoma v smislu ritmičnega teka, ki je v severni tehniki glavna stvar in katerega «e moramo kot najbolj naravnega priučiti. Mladi gorski smučarji obvladajo vse to, ker so prišli na svet tako rekoč nn smučeh odnosno ker so sinov, smučarskih očetov in okolice.«
Nedeljske tekme II. razreda
Sloga : Svoboda 3 : 1.
Mars : Slavija 7 : 1.
Korotan : Grafika 2:2 (0:2).
Primorje (Jnn.)—Ilirija (jun.) 3:1 (2:1) *
SK Sloga (lahkoatletska srkcijn). Ljubljana. Radi udeležbe teka zedinjenja 1. decembra sklicujem vse la-hkoatlete, dn so sigurno udeleže sestanka 21. novembra v klubski sobi Mit«arykova 17 (Nabavljalna zadruga) ob 18.10. — Načelnik.
Službene obiave odbora GZSP
Nojno pozivamo SK Rateče-Planica, smuSki odsek SPD v Kranjski gori, smučarski klub Dovje-Moj-strnna, smučarski klub Bohinj, tnksko-prometno društvo Sv. Janez, SK Triglav na Bledu. SK L(we ln smučarski klub Bogunje, dn takoj določijo zanesljivega delegata, ki ho oddala] dnevno ob 8 zjutraj iz dotič-nega kraia vremenska poročila, namenjena /n brzojavni prenos v LJubljano, In sleer naj sc z rednim poročanjem prične takoj, tnko, da Jih bo dobila zvoza vsako sredo ln petek v Ljubljano; ncnndno spremembe v soboto ali pred praznikom Je takoj brzojavno olive, stttt nn naslov: Oorec, LJubljana, ali tolefoničnn nn St. 110-0«. Vremenska poročila nnj se tudi poSilJ.-ijo iz postojank v planinah, ki so In bodo oskrbovane.
Vsem zimskim športnikom, verificiranim v GZSP, prlporočorno zavarovanje proti nmgodam lm na.1 se vsi klubi in društva, ki se zanimajo za to zavarovanje, obrnejo naravnost na sploSno zavarovalno zadrugo v Ljubljani, Aleksandrov« ulic« 5. ali pa na poverjenika te zavarovalnice g Bo*omlrja Sraml«.
Klub! In drnfltvn naj si takoj nabavijo potrdila v svrho brezplačnega zdravniškega pregleda: cena potrdilu je 50 P za komad. O. dr. Marčjč bo pregledoval vsnk dan od 8 do !l in od 17 do 18 Opozarjajo ae vsi člani podzvmre, dn bo »tro«o zabranteno prinašali K tekmam tekmovalce, ki ne bodo zdravniško pregledani. Vsi člani tekmovalci sc morajo nnlka.snejc do 15. decembra podvreči r-drnvniSfcemu pregledu. - \ hI veriri-cirnni tekmovalci, člani GZSP se opozarjajo, da bodo prlpnšVnl k tekmam samo, ako sc bodo Izka-zoli z ve-rlfikncllsltlml izkaznicami, zaradi česar aretiramo ponovno na vse včlanjene klube In druStva. da takoj lire. dljo verifikacijo svojega članstva In pnSIJcjo do 1. de-cembra to'en seznani svojih verificiranih članov v svr-ho dopolnitve pod/vezne knrtotoke. Novo veririknolj« stane s prijavnico In Izkaznico 12 50 Din. kateri Je tre-bn priložiti eno sliko in z-lravnlSko jiotrdllo. Brez nn. vedenlh prllou ho uprava podr.voze venko verifikacijo brez nadsljnega odklonila. Že sedal sc opozarjalo vsi klubi In drnStvn, da je stroiro nahranjeno pflpiiSanj« tekmovalcev drugih nodivez na kakršnikoli pr redltvl, ki se vrSi nn teritoriju 07,SP, ki nimajo verifikacij-ske legitimacije dotične podzveze. — Klubi In rfrnflfv« s« slednjič pozivalo, dn najkasneje do 20. novembra dostavijo podr.vozl proKrnm zn sezono 1031/85. Članstvo pozivamo, dn razpise vseh tekem točno deset dni pred prireditvijo dostavijo pod/,vezi v odobrntev. V razpisu Je Lrebn navesti Število daril in kakšna io l« daru«.
(Glej slnžbene objave t dne 35. decembra I9SS.) Zn tek. me v smuku in slalomu je prijaviti 14 dni preil tekmo tudi traso proge, trenin« nn trasi, prijavljeni poilzvozi, je 14 dni pred tekmo za vso tekmovalce v izoitib kazni strogo prepovedan. V primeru, da podzveiza ne bo v predpisanem času prejemala rav.pi.se določenih tekem, bo dotlAno tekmo brez. nadaljnega prepovedala. — Klubi in društva, člani GZSP, so pozivajo, da takoj prijavijo v SirSi upravni odbor podzveze po enega zastopnika. Istočasno naj dostavijo podzvezi odbore, izvoljene nn zadnjih občnih zhorih klubov, oziroma društev. — V toku decembra bo zvezn izdala izkaznice za sinu-Ske učitelje I11 že IzprnSnne sodnike, vsi v poStev prihajajoči funkcionarji naj jiotom podzvnze naročijo tozadevne izkaznice In to najkasneje do IM. decembra. Člani GZSP nnj si že pred iirlčetkom ser/one preskrbijo zmlosino Število tiskovin: cena istim znnfla: verifika cijske prijavnice Din 12.50, sodniške pole 7,a tek im skoke Din 5, tekmovnlnc prijavnice Din 1, kontrolni listki za tek ln skokomcrllce Din 1)50, zdravniška potrdila Din 0.50, cena vsem pravilnikom I11 pravilom je Din (Mi; podzvezn ima ua znlogl tri Izvode Fis hilh pravil po Din 00. Opozarjalo se člani, da prijavljajo svoje tekmovalce k r napisanim tekmam samo potoni tekmovalne prijavnice, da vse druge prijave dotični klub, ki priredi tekmo, ne sme vpoStevnti. Klubi naj skrbe za dobro izvežbane vodnike, ki bi bili na rnzpnlaro tulcem 7,n kratke ali dolge ture v njihovih okolicah. Klubi naj pripravijo v svojih smuSklh domovih garniture zastavic za trenlnc slnlotna, da morejo I/letniki trenirati. — Vsn korosuondcnca, ki Jo člani naslavljajo nn zverz.o, mora iti preko podzveze. V prijavah tečnlev morajo činni GZSP navesti ime smnSkega nčitoljn, ki bo vodil tečaj, kraj in ča-s In pod kakšnimi pogoji bo vodil dotični smnSkl učitelj tečaj.
SmnSko-tclinlčnl odbor seslodi It. sledečih članov: načelnik fiepra Boris, odborniki: Korenini Drniro, Rabič Maks, Beriot ln kot zapisnikar Brum Viktor, fcutral ni mlndlnskl odsek: predsednik Jože ClnVovle. zapisnikar Bmm Viktor, odbornika Bcrlot in Itiičltraj Tone. Bedne seje smiiSko-tehnlčnenn odbora hmlo vsako srede In zaradi tega se nnproSnlo klubi Iti druStva. dn r>o5i Maje pošto vodno tako, da bo prlSla prBvočnsnn šc pred selo na pndzvezo. — Opozarlnmo nova druStva, bodisi športna ali tnlsko-promctna In propagandna, ki se nnmernvnlo včlaniti r zvezo, oziroma v po<izvwo, dn Re lahko včlanilo pod sledečimi pogoji: 1 Prošnjo za pristop Jo poslntl v dvojniku preko dotične podzvoze, kateri je priložit! en Izvod ml oblasti potrjenih pravil im seznam takratnega odbora: 2. pristojbine so aledeče: prijavni na Din 50 in letna članarina Din 10(1.
Redna seja centralnega mladinskega odneka GZSV bo nocoj« ob 20 v restavraciji g. Legata n« Jesenicah ter «e ismivnjo sledeči gosnodje, da se Iste točno ln z« pesljivo udeleže: Bcrlot, Ručlgaj In Brum; s»ja »mu Sko-lehnlčnegn odseka bo Jutri ob 20 prav tako v re stavrnc.iil g. Legata, kntere nnj so n<lelc4e go»podjc: Segn. Korenini, Rnbič Maks, Beriot In Brum. — Seji upravnega odbora bo 22. novembra ob 30 pri R. Legntu: udeležijo naj »e Je sledeči gospodje: mr. ph. JoJtc Zal kar. Zgaga, Sega, Brum. Kosmač, Smoloj Janko, Frc ilh. Udeležb* Je »trogo obvezno za vse zgoraj omenje ne gofjpode.
Opozarjamo v»o člnne GESP, da se bo nova npn> vn točno držala In ravnala po pravilih In pravilniki) ter svojih sklepih. Za posledico, ki bi nastale zarad netočnega delovanja Iti premale brige nnšlb članov, jie u« isiirovarjiiiiio.	Tajnik i: .luže Cinkovlu. ft. r
DRAMA (Začetek ob 20)
Torek, 30. novembra: Velika not Gostovanje v CELJU. Sredn, 21. novembra: M igo, dekle z Montparnasa. Bed Sreda.
Četrtek, U!. novembra: Ougalniea. Bed B. Petek, 23. novembra: Zaprto.
Sobota, 24. novembra: Ob 15: Bratje Karamatovi. Dlda-ftka predstava. Icven. Cene od i do 14 Din.
OPERA (Začetek ob 20)
Torek, 20. novembra: Rigoletto. Bed A. Sreda, 21. novembra: Zaprto.
Četrtek, 22. novembra: Sneti Anton, vek zaljubljenih
patron. Opereta. Red Četrtek. Petek, 23. novembra: Car men. Gosiovanje francoskega
tenorista Andreja Burdlna. Izven Sobota. 21. novembra: Izgubljeni valček. Opereta, Premiera. Izven.
MARIBORSKO GLFDALIŠČE
Torek, 20 novembra ob 20: Hamlet. Red O. Sreda, 21. novembra ob 20: Konflikt. Red A. Ootrtek, 22. novembra ob 20: Gugalnica. Red C.
JSasznantta
Liubtiana
1 Spored talnega koncerta Hubadove lupe v polastitev sito mina blagopokodne-ga viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja: 1. PreludlJ za orgle. Igra p. A.Č-ko. 2. Žalni spovl: Večni mir, StraAen dan. Grozen strah in Čudno bode, pojo združeni mešani zbori. 3. Premrl: ReSi me, za bas-«olo z orglaml; poje g. Friderik Lnpša. 4. Mars: Ave Marla, bnritou-solo ln orgle, poje g. Cvetko SvigolJ. 5. Združeni mešani zbori zapojo: Vee kakorkoli, o Bog. Odrešenik In Fsmlll se. 6. Prclovec: Ave Marla, za sopran-oolo, mešani zbor ln orgle; so-pran-solo poje gdčna Tinka Dolone. 7. PosttiidlJ za orgle. igTa p. Ačko. Koncert bo vodil zborovodja žuiie g. Franc Venturini. Vstopnice ro na razpolago v Matični knjlgnrni, ln sicer sedeži po 10, 8 in 6 Din, stolna po 3 Din. Koncert bo o petek. 23. novembra o' 20 v frančiškanski cerkvi.
1 Občni zbor Umetnostno-zgodovinskega društva v Ljubljani bo v torek, 27. novembra ob treb popoldne v Narodnem nzejn po običajnem srporedn. Ko bi ee do treh ne zbralo zadostno Število Članov, bo občni ibor četrt ure poznieje.
1 V frančiškanski Katoliški akciji bo drevi ob 20 predaval g Vinko Zor o <\nšem potu v Oberamergaui. Val prijatelji Iskreno vabHisni!
1 Kino Kndeljevo. Drevi ob 8 tu jutri ob 8 avl-JatMki film «Titani neba«. Wallace Beery. Clark Cable. Čeme znižane.
I Nočno službo imata lekarni: mr. Knralt, Goapo-•vetska ceata 4, ln mr. SuSnik, Marijin trs 5.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »saka beseda Dta l'«—j ientlovanjskl oglasi Dia 3'—. Nafmenjil znesek ta mali oglas Din 10*—. Mali oglasi s« plačujejo takoj pri naročilu. — Prt oglasih reklamnega snačajs se rečona enokolonska S mm visoka petilna vrstica po Din 2*90. Za pismene odgovore glede molih oglasov
treba prlloZlU znamko.
Poizvedovanja
Listnica z raznimi legitimacijami in fotografijami. ki so »po in i na k o vrednosti, je bila izgubljena v nedeljo, 18. novembra dopoldne ua [loti h Šmarne gore Cez most do Medna. Najditelj se naproša, da jo vrne ali »porodi naslov proti nagradi. Požar Franc, črkostavec. Jugoslovanska tiskarna.
Dama, ki Jo v petek, 16. novembra povabila svojo denarnico z malim zneskom v podružnici »Slovenca« na Miklošičevi cesti 5, Jo dobi istotam.
Radio
Programi Radio Ljubliana t
Torek, 20 novembra: 11.00 Šolska ura: O mladinski <lasbi (prof. Emil Adamič) 12.15 Plošče 12.50 Poročila 13 (KI i:a<i, plošče 18.00 Gospodinjska ura: 1'oročilo o mednarodnem kongresu v Berlinu za gospodinjski pouk teospa Zemlianova) 18,20 Otroška ura (gdčna Mnnca Ko nianova) 18 40 NemšMna (dr. Kolarič) 19.10 Radijski or-(šoster 13.50 Jedilni list, program za sredo 20'KI Nacionalna nra: Fran Miklošič (spisal rektor univerze g. <lr. Ramovš — prenos v Zagreb in Belgrad) 20.30 Prenos iz Zagreba: Pevski zbor »Lisinskic 22.00 Cas, poročila, radijski orkester.
Drugi programi t
TOREK, 20. novembra: Belgrad: 20 30 Zagreb — Zagreb: 20.1)0 Koncert zbora Lisinski — Dunaj: 16.10 Ploščo 17.1» Rahmauinov: Favstova sonata 19.45 Povraten s planin 21.00 Hvala vina 22.00 Orgelski koncert 22 50 Jazz 24.00 1'ioš o — Budimpešta: 18.45 Operni dueti 20.0(1 Komorna glasba 21.40 \ ojaška godba 23.00 Plošče
—	Milan-Trst: 19.10 Lahka glasba 20.45 Plava Mazuriia, opereta, Lehar — Itim-llari: 19 10 Lahka gla»ba 20.45 Lepa ltize.a, opereta, Fali — Praga: 15.55 Orkestralni koncert 18.20 Romantična klavirska glasba 19.10 Ciganska glasba 19.30 Ogari, otroška opera, Kricka 20.55 Klavirska glasba 21.25 Orkestralna glasba 22.15 Plošče
—	Bratislava: 18 00 Klavirska glasba 20.55 Starohebrej-sko pestni 21.40 Duo na flavti, Mozart — l ariaea: 17.35 Vokalni koncert 19.20 Lahka glasba 20 00 Pariško živ. tj en je, opereta, Offenbach 23.05 Ptofi e: Ravel — Vsa Nemčija: 20 15 Glasim v nemški hiši — Berlin: 18.30 Veseli ljudje 21.00 Violinska glasba — Konigslicig: 21.00 Vratislava — Hamburg: 19.00 Poster koncert 21.00 Moderna pravljica — Vratislava: 19.00 Nemški pesnik lz Sedmograške 21.00 Golgata, igra, Bierkovski — Lip-tko: 18.20 Nemška domača glasba 21.00 Grof Zorži, igra v pogovorih — Koln: 19 00 Stara domača glasba 21.00 Vesela ura — Frankfurl: 18.45 Zabavna glasba 21 00 Igra — Stuttgart: 18.30 Nemška domača glasba 21.00 Igra 21.30 Plesna glasba — Monakovo: 19.00 Domača glasba na ljudskih Instrumentih 2100 Radijski kabaret
—	Z uric h: 20.15 Stara italijanska violinskn glasba 21.10 Dr. Wittllng, detektivska komedija — Strassburg: 19.30 Radijski orkester 21.30 Lalojev koncert.
Služkinja
vajena nekoliko kuhe in vseh hišnih opravil, išče službo. Gre najraje v gostilno. - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13196. (a)
Mlinar
zmožen kmečkega in valčnega mlina, z dobrimi spričevali, vojaščine prost — želi zaposlitve kjerkoli v Sloveniji. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13194.	(a)
Ilužbodobe
Sposobnega potnika
električne stroke, iščemo. Fiksum in provizija. — Prednost poznavalcem radio aparatov. Avto na razpolago. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Slovenija« 13197.	(b)
)
Telefon 38-10
Posredujem
denar na
hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. Id)
Kupim za gotovino
knjižice Mestne hranilnice ljubljanske. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Do 200.000« 13029.
Posojila
na vložne knjižice daie Slovenska banka. Ljubljana, Krekov trg 10
I
Kegljišče »Plzenski dvor«
A. Senica — popolnoma renovirano. Odprto zopet od 22. novembra naprej. P. t. klubi in prijatelji kegljanja vljudno vabljeni.
Posestva
tlllllllllllUlIllllllllllllllllllllllllllllllll
Droben oglas v •SlorentU' oosestvo ti hitro proda; če te ne m gotovim denarjem oai kupca ti s knliiicn da IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIII
Manjše posestvo
iščem v najem. Najemnina plačljiva takoj. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 13183.	(p)
4 travniki na Barju
naprodaj za 33 000 Dm — ali 10.500, 9.000, 8 000 in 5.500 Din. — Ljubljana, Prule 8.	(p)
Stavbno parcelo
kupiš najprimernejše z vsemi ugodnostmi, polovica knjižice, polovica gotovina. - Ljubljana, Prule št. 8. (p)
L»I«
llLC
Ce avto svot stan omaa/ai aF motorja bi znebil se rad hri kupcev ti mnueo priient Slnvrn/ev naimaniP inserat
Skoda jc kupovati
falzificlrane grenčice, ko pri bolezni želodca, črevesja, jeter, ledvie, žolča, hemeroidov, skleroze — odlično deluje naravna, edravilna Jordan grenčica • Otrokom jo dajte z malo soda vode.
Trgovci, obrtniki,
gospodinjel Radi izpraznitve zaloge prodajam iz skladišča po najnižjih cenah razno kuhinjsko posodo, orodje itd. V račun vzamem tudi hranil, knjižice Kmetske posojilnice ter Ljudske posojilnice za polno vrednost. Ne zamudite ugodne prilike. Stanko Florjaniii, železnina, Resljeva cesta 3. (Vhod skozi dvorišče.)	(1)
Jt > ▼•'•ton 209«
/\ PREMOG KAKUOPAKRTB DRVA. KOKS nudi
Pogačnik
Bohoričeva ulica S|. 5. Mamice!
Naprodaj po zelo nizki ceni večja izbira otroikih igrač, primernih za Miklavža. - Promet, nasproti Križevniške cerkve. (1)
Lokomobila
Assmann Stoekder b L 1930, enocilin. pregreto-parno, 26—38 KS, 13 ms kur. ploskve, malo rabljena, ter generator 65 kw, vsled priključka na daljnovod - ugodno prodam. Ponudbe pod »Lokomobila« št. 13198 upr. »Slovenca«.	(1)
Tri plinske peči
rabljene, ugodno naprodaj. Poizve se pri Kari Prelog, Ljubljana, Gospo ska 3.	0)
Koruza
nova, umetno sušena, zdrava, sposobna za mle-tev, se dobi vsako mno žino po nizki ceni pri tvrdki M. Ogrizek, Osijek I., Gunduličeva ulica 60. Vzorec koruze pošljemo na zahtevo.	(1)
Glasba
R. WorDlneh
najstarejša ivormca klavirjev
Ljubljana Gregorčičeva al. S I.
Prodaja inozemskih in
lastmb izdelkov Strokovnjafika popravila
in uglaševunje Najcenejša izposojevalnica Obročna odplačevanja
I
Stanovanja
ODDAJO: Dvosobno stanovanje
s predsobo, kuhinjo in pritiklinami, oddam mirni stranki 2—3 oseb. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13187.	(č)
Pult in omaro
dobro ohranjeno, kupim za mlekarno. Ponudbe upravi »Slovenca« pod
»Takoj« št. 13089.
(D
Vsakovrstno
zlato
kuouie
po oa,višjih cenah ČERNE, iuvelir, Liub ana Wolfova ul.ca št. 3.
»ALGA« ZA MASA 20 PROTI REVMATIZMU, IS1ASU, BOLEČINAM V KOSTEH, ZBADANJU IN RAZTEZANJU MIŠIC
Na dlan roke si Izlijte nekoliko »Alge< ter drgnite vzdolž mišic oni del telesa, kjer občutite bolečine. Ko ee je dlan ogrela in posušila, jo namočite nanovo in zopet drgnite. Tako ponavljajte večkrat, nato pa ovijte na-drgnjeni del telesa z volneno krpo ali robcem. Masirati je treba dva do trikrat dnevno, po potrebi tudi večkrat. 2e po prvih masiranjih boste Imeli prijeten občutek in olajšanje bolečin. Kakor hitro občutite tudi najmanjše ne-razpoloženje in raztezanje, nadrgrnite teto z »ALGOc, ker je to lahko pričetek težkega obolenja, ki ga boste z malo >ALQE< preprečili.
»ALGA« se dobi povsod. — 1 steklenica 14 Din
(Reg. s. br. 18117-82.)
In se bo dobivala odslej skoro po vseh trsrovinah
Krasi Je lepo število slik v bakrotisku Cena Din S.—, po pošti 50 par več
Raz proda talci velik popust!
Segajte po njej, seznanjajte z njo svoje prijatelje 1

MIKLAVŽEVA DARILA
KAKOR: križe in zraven pripadajoče svečnike najnovejše modeme oblike, lepe kipe, slike, podobice, krasne okvirčke za fotografije in razgieunice, albume za razglednice in fotografije, spominske knjige, fin in eleganten pisemski papir v blokih in mapah, vse šolske potrebščine, slikanice za deco in druga primerna darila Vam po konkurenčnih cenah nudi
Podrui. Dugosl. knjigarn«
H. N1CMAN, LJubljana, Kopitar1 eva ul. 2
davna prodaja
velikega posestva na prometni točki Ljubljane ob Celovški cesti, pripravnega za industrijo ali trgovino, s stanovanjskimi prostori, lokali, skladišči, delavnicami, kletmi, dvoriščem in vrtom, ki se prodaja v celoti ali po posameznih delih, se vrši v pisarni javnega notarja HAFNER Mateja ▼ Ljubljani, Tavčarjeva al. 6, v četrtek, dne 29. novembra 1.1. ob 3 popoldne. Prodajni pogoji so na vpogled v pisarni navedenega notarja.
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino ca »Slovenca«, »Domo-tiuba« in »Bogoliuba« naročate inserate in dobite razne informacite — Poslovne ure od pol 8 ciu-trai do pol I popoldne tn od 2 do 6 popoldne. Telefonska ttevilka 3030.
ZAHVALA
za »očuvstvovanje ob prerani smrti našega nepozabnega soproga, očeta, sina, brata, svaka, strica, gospoda
IVANA KRAVCARJA
jetniškega paznika
Iz vsega srca se zahvaljujem sodniku okr. s. g. Avsecu, pisarn, ravn. g. Stojcu, ravn. jetnišnice g. Arku, čč. »s. uršulin-kam, tovarišem, prijateljem m znancem za tolažilne obiske tn časteče spremstvo, darovalcem vencev m cvetja ter vsem, ki so preblagega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Ljubljana, 19. novembra 1934.
Aloisifa K r a v c a r, soproga,
hčerka Sonja — m sorodstvo.

STARS11
Otroku, ki obiskuie Solo. daite. ako le slaboten, použiti vsak dan ziutrai tn zvečer malo iličico okusnega »Energina«, za krepitev krvi. živcev in teka Otroci, ki redno temlieio »Energin«, imaio dober tek in io odporni coper vsa obolenja »Energin« za iačante krvi. živcev in teka dajte dekletu med tO in 17 leti. ako je slabotno To ie prehodna dekliška doba. ko se mora vsako dekle okrepiti »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki nima teka. »Energin« daite vsakemu članu rodbine, ki ie malokrven »ENERGIN« se dobi v lekarnah v steklenicah po pol litra; 1 steklenica 35 Din.
Reg. S. br 19 147/33.
Alja Rahmanova:	82
Zakoni v rdečem vihariu
Dnevnik ruske tene
Rektor je stanoval v proletarekem slogu. Umazana, polmračna veža, umazan, polmračen hodnik. Zadela sem ob vedro, neka tekočina je pljusknila ven in mi zmočila roke. Obstala sem in nisem vedela, kam naj se obrnem. Tedaj se odpro vrata in ven pride stara ženska z visoko izpodre-canlm krilom. Bila je videti slabe volje in razkačena. S togotnim pogledom je zgrabila vedro, ki sem obenj zadela, in ga nesla ven, ne da bi me pogledala. Vprašala sem jo, če ne stanuje tu rektor; z glasom, ki je bil še vedno jezen, in ne da bi zadržala korak, je rekla:
>Naravnoet!< in je zaloputnila vrata, mene pa pustila v popolni temi.
S težavo sem dotipala kljuko, odprla počasi vrata in prišla 6pet na nekakšen majhen hodnik, ki Je bil malo svetlejši od prvega. Srednje velika ženska mi stopi nasproti; v temi nisem mogla razločiti njenih potez, toda glas se mi je dozdeval «aan; kje sem ga neki že slišala? Spoznala sem jp; bila je Njuročka.
»Ali stanujete tu?< sem jo vprašala in se razburila. »Kako dolgo se že nisva videli I Povejte, je-li rektor doma?«
Obsula sem jo z vprašanji in ji krepko stisnila roko. Njena roka je ostala hladna in glas ji |s zvenel pusto, službeno, ko mi je odgovorila:
»Jaz sem rektorjeva žena. Odpeljal se je na iiniverzo :n ne vem, kdaj se vrne. Ob dveh odpotuje. Težko vam bo uspelo, da bi danes z njim govorili !<
»Njuročka, moram govoriti z nrjiuiU
»Ne utegne I«
»No, potem moram govoriti z vami!«
»Tudi jaz dolgo ne utegnem, imam mnogo posla!«
Sprejem, ki mi ga je pripravila Njuročka, je bil hladen, :n njeno prizadevanje, da bi se me iznebita, tako očividno, da sem morala biti v skrajno obupnem položaju, da sem sploh še z njo govorila. Kmalu sem videla, da ve o najinem izgonu, da se ji zdi povsem v redu... Jaz pa nisem hotela opaziti ničesar, mislila 6em, da moram najti kako pot do njenega srca. Kako sem bila vesela, da je bila Njuročka rektorjeva žena in 6ein se oprijela te okolnosti, kakor ee tisti, ki se potaplja, oklene slamnate bilke. Odprla mi je vrata v rektorjev kabinet; neprijazna, polmračna soba z oknom na dvorišče; okno je skoro popolnoma zakrival kup enega. Njuročka m: je ponudila stol, sama se je usedla na usnjen divan. Roke je sklenila nad koleni in me molče gledala, obraz ji je bil hladen in brez sočutja. Preden sem izprego-vorila, so se vrata napol odprla in med vrati se je pojavila glava ženske s podrecanim krilom.
»No, ali naj jaz zvaljam testo ali prideš ti?« je vprašala s hripavim glasom nevoljno.
Njuročki je obraz nenadno oživel; nekaj trenutkov me je neodločno gledala in rekla nato: »Opraži za ta čas meso, jaz pridem takoj!«
Sedaj eem ji povedala vse. Njuročka je sedela pred menoj z nepremičnim obrazom kakor Buda, kakor utelešena hladnn, brezsrčna usoda. Toda v svoji brezupnosti sem takrat komaj opazila, da tO ni bila več ona vesela, marljiva Njuročka, ki sem z njo skoro vse leto 1918 služila v knjižnici.
Ko sem nehala, je tiho vstala in zaklicala skozi priprta vrata: »Marja, glej, da se ti meso ne prismodil«
Molče eem jo pogledala, njena brezčutnost ee mi je zdela neverjetna, groteskna; nisem vedela, kaj bi storila, kaj rekla.
»Kako dolgo že služi vaš mož na vseučilišču?« je vprašala nato kratko, službeno.
»Pet let!«
»Je-li v stranki?«
»Ne.«
Ničesar ni več dostavila, kakor da hoče meni prepustiti, da izvajam posledice; pet let na ruski univerzi in ne biti komunist, je toliko ko biti sovražnik, ki nima v sovjetski Rusiji ničesar iskati.
Ni me spremila; sama sem morala tavati po temnih hodnikih ven. Vse mi je bilo jasno; Njuročka je bila do mene zato tako brez sočutja, ker je v stranki, jaz pa ne. In spet sem zahrepenela po deželi, kjer so še ljudje, po deželi, kjer imaš pravico živeti, dasi nisi pristaš določene stranke.
Od rektorja sem ee napotila na GPU, na oddelek za tujce. »Saj niso živali,« so mi zvenele v ušesih očetove besede. Iz ozadja velike polmračne sobe se je dvignila visoka, suha postava in se mi približala. Obraz je kazal mladega človeka, toda veliki modri kolobarji na bledih licih in pobešeni ustni koti so spominjali na starca, ki vse življenje ni videl drugega ko strah.
»Rada bi vedela, zakaj so naju izgnali?« sem vprašala.
»Izgnana sta brez navedbe vzrokov!« je odgovoril.
»Rektor in dekan pa pravita, da ne vesta ničesar o najinem izgonu!«
»Vseučilišče je bilo obveščeno!«
Mirni, hladnokrvni odgovor moža me je popolnoma prepričal, da govori resnico in da sta rektor in dekan lagala.
★
Še istega dne sva šla k profesorju Strojevu, ki je pred kratkim obhajal petindvajsetletni jubilej znanstvenega delovanja. Ta slavnost se je bila vršila z velikim pompom. Odposlanci vojske in delavstva in vseh mogočih gosposk so imeli imenitne govore, brale so 6e brzojavke in imenovali so ga ponos revolucije, rdečega profesorja, junaka dela itd.
Otmar mu je pripovedoval o najinem izgonu. Še danes ne morem pozabiti, kako se je prestrašil profesor, ko je slišal to vest, bil je tako razburjen, da mi ni šlo v glavo, čemu ta zadeva, dasi je žalostna, v toliki meri razburja tujca.
»Z vajino zadevo,« je rekel, »je slabo! Bodita vesela, če prideta čez mejo in si rešita zdravo kožo. Slabo je, slabo!«
Ko ga je Otmar prosil sveta in ga vprašal, če nama ne bi mogel pomagati, je rekel prestrašen in iztegnil roke, kakor da se hoče braniti:
»Kaj pa mislite? Sam sem vesel, da živim, in vsak dan sproti zahvalim Boga za milost, da me še niso zaprli. Vsako noč pričakujem, da pridejo po me.«
»Kako to? Vaš jubilej...« eem mu segla v besedo.
»Bože moj, jubilej,« ee je nasmehnil. »Ta jubilej ni veljal meni, ampak tujini. Bil je zgcij komedija, ki sem jaz v njej igral prav smešno in prav nehvaležno vlogo. Ravno na dan jubileja, ko so me slavili in ine obsipali z brzojavkami, sem bil na GPU in sem kleče prosil, naj izpuste mojega zela, ki zaradi smešne oeumbe po nedolžnem sedi v ječ:; zastonj! Zaradi osumbe, da Je lani prenočil pri njem bivši častnik — mož sicer čisto Javno nastopa v mestu in ima celo državno službo!