122. številka. Ljubljana, v ponedeljek 27. maja. XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., asa jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za VBe leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa .ss po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah 5t. 12. Upravništvu naj se olagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. „Na obranu". (Konec.) Ali je morda resnica, da je skoro vsa novejša literatura Češka neverska in socijaliatiška ? Pisatelj naj vpraša, koliko udov imajo katoliška literaturna društva naša: „Dčdictvi sv. Janske", 3Dčdictvi Cy-rillo-Methodejske", „Dedictvi sv. Prokopa", „De-dietvi Mulickycb"; pogleda naj, koliko imamo katoliških biblijotek, pobožnih in bogoslovnih listov in političnih časopisov, pregleda naj zaslužno delovanje dobrih konservativnih političnih listov na Češkem, Moravskom in Šlezskem in da naj si se malo truda in pregleda potem beletristične knjige češke in našel bode, da je mej temi knjigami poleg slabih del jako mnogo izbornih spisov, v verskem oziru neoporečnih. Proti slabi smeri v literaturi imamo svoje poklicane in pogumne branitelju katoliških koristi j, kateri bi gotovo sami protestovali proti lahkomiselnej sodbi Goriškej, izrečenej skoro nad vso literaturo češko. Tu si stvar uravnamo sami biez karatelja Goriškega. Sijajni dokaz vidne nevednosti iiapadnika, je pač njegovo čisto novo odkritje, da so uekda za cesarja Josipa II. v čeških mestih rastle framason-ske lože liki gobe po dežji, ker še seme Husovo v Cehih ni bilo nikdar iztr^bljeno. Pisatelj Goriški sicer ni da bi moral vedeti, da so snovatelji lož v Pragi za cesarja Josipa II. bili trdi Nemci, a resnico ljubeči Človek ne govori o stvareh, katerih ne. ve. Da je (nekda) Praga še dandanes guezdo frama-sonov, tega, kolikor se tiče Čehov, ne vemo, čudimo se pa vender, kako more nekdo v Gorici bolj vedeti nego mi, ki že živimo četrt stoletja v Pragi. Pisatelj ima dalje jako nejasne pojme o Staročehih. Po njegovih besedah „nekak strup čim dalje otravlja — - staročeško te!o. Kaže se sicer, da še vladajo stari, a zgodovinski blesk in bogastvo (?) nas ne smeta zaslepiti. Mladi črv v kratkem času grozi uničiti stare veze in potem se poreče: „Slava sta-ročeška je minula" (!) In tu svetujemo pisatelju, da pusti Staročebom skrb, kako naj oni branijo zgodovinski sijaj in bogatstvo naroda češkega. Popusti naj avgurstvo in se rajši bavi s svojo naj- LISTEK Blodne duše. Roman. Češki spisal Vacslav BeneS- Tfebizsky, preložil I. Gornik Prvi del. I. (Dalje.) „Priloži !M rekel je seljak hčeri, ko je preno-čevalec pojedel, in devojka zbrala je v verbasu naj-mastnejšo luč, uravnala jo je na trinožki in za tre-notek bilo je svetlo videti tija do mize — poznemu obi8kalcu premo v obraz. Ako sem prej zapisal, da je bil nenavaduo prezebel, nesem povedal še vsega. Bil je kakor okamenel, kakor bi bile gube pred očmi, okrog ust in na čelu nepremične; bil je tak, kakor mrtvec, kojega so v rudniku izvlekli iz apnenih skladov. Oči njegove pod belimi gostimi obrvmi bile so na-hmurjen e, kakor ne bi mogle prenesti svetlobe, kakor bi dremale. Niglo odpel je haljo in izvlekel izpod leve pazduhe z jermeni skrbno prevezano potno torbo. bližjo okolico, kjer piše ostri gorki široko z juga, kateri ne pali le katoličanstva in slovanstva temveč tudi polteno avstrijsko domoljubje. To bode hva-ležnejže delo nego je premišljeni napad proti vzajemnosti češkoslovcnski. Sedaj prestopimo k pravi esenci vsega članka: „Kdor je opazoval novejše prijateljstvo mej Čehi in Slovenci, opaziti je mogel, da so jo vedli Mladi tu in tam. Ne vem, zakaj so se šli Slovenci klanjat rahidočeški slavi v Pragi." Napadnik je mogel lahko videti, da so novejše prijateljstvo prouzročili največ duhovniki. Že leta 1873. pri slavnosti devet-stoletnice škofije v Pragi imel je sedanji prost Novomeški, tedanji kanonik Ljubljanski Peter Urh na shodu v semeniškem refektorji v Pragi v prisotnosti 3000 poslušalcev naudušen govor o narodu češkem, in so mu klicali: „Živeli Slovenci!" Leta 1881 so ro ustavili češki romarji odpravljajoč se v Rim, v Ljubljani, kjer je njih vodja prost Vaclav Šsuki, imel lep govor, katerega se slovenski rodoljubi spominjajo še danes. Potem so se pri nas preveli spisi apostolskega škofa Slomšeka in na Slov* nskem so se začeli zanimati za literaturo češko. Vzajemnosti obeh uarodnosti znameniti izraz bilo je potovanje Slovencev v Prago 1886. leta in Čehov na Slovensko 1887. leto. Slovenci neso Šli leta 1885. v Prago „ klanjat se mladočeškej Blavi", oni so sprva hoteli potovati na Velegrad, častiti spomin smrti Metodijeve, a ko so jim sloveče Velegrajske osepnice (o njih je potem Gregorčič napisal posebno pesem „Velegrajska kuga") zaprle pot na Velegrad, ko se odločili, da pojdejo v Prago. Mej potniki bilo je mnogo slovenskih in hrvatskih duhovnikov, a ti vender ne spadajo mej Mlade. O kakej „mladočeškej gloriji ni bilo za bivanja Jugoslovanov v Pragi niti sledu. Prvi njih pohod veljal je domu sv. Vita, a Mčšfanska beseda, kjer so se shajali ni mladočeško društvo. Ravno tako tudi izleta Čehov na Slovensko leta 1887. neso sprožili Mladi, kajti izletni odbor je bil sestavljen iz članov „Besede Mčšt'anskd", iu njen starosta dr. Schmaus, Staročech, bil je voditelj. Na potu so povsod Čehe pozdravljali zlasti domoljubni duhovniki slovenski. Župnik Keržič, dekan Križnar, Položil jo je na mizo, oprezno jo razvezal in vzel iz nje neke knjige. „Tu imaš, čitateljica", rekel je, ustal od mize in podal prvo knjižico Svčtluški. Bila je osmerka na grobem, sivem papirji. Devojka pogledala je knjigo in globoke, temnomodre oči so se jej zalesketale, kakor kedar v pravljicah išče sestra sledu bratovega in ga najde. Napis na knjižici se je glasil: „Zdenčk ze Zasmuk". Pozni gost izvlekel je drugo knjižico in jo zopet dal devojki; imenovala se je: „Hrabre ltožmberk." Svčtluški zasmejala so se usta; stari mož z nenavaduo prezeblim licem opazil je ta nasmeh. Gube na obrazu so se mu prvič skrivile, videti je bilo kakor v smehljaj; a tega ueso umele. Smehu so se menda davno odvadile, a pod belimi, gostimi obrvmi odprlo se je dvoje jasnih oči, kukor bi hotele ujeti mili nasmeh okrog dekletovih ust, kakor da bi se ž njim hotele veseliti, dokler ne preleti. Ali nesem rekel, da je uplival smeh na licih sodnikove hčere, kakor pomladno solnce na led? Ne, — iiozabil s^rn poprej. Prenočevale« segel je še jedenkrat v zveženj in izvlekel knjižico „Mnislav a Svetivina". Daljo je zopet mladi devojki. Svčtluška dotaknila se je z desnico njegove roke; a brzo jo je zmaknila, ker je bila še mrzlejša, in knjižica padla je na zemljo. kanonik Kljun, dekan Razboršek, župnik Podboj in drugi odlični duhovniki slovenski, ki so pozdravljali z naudušenimi govori čeSke potnike, neso Mladi. V ostalem pa sam pisatelj famozuega članka priznava, da je potovanje Slovencev v Prago in Čehov v Ljubljano „samo na sebi bila nedolžna stvar." Razgreta domišljija pisateljeva ustvarila si je grozoviti načrt Mladočehov, kateri so začeli vabiti mladež slovensko v zlato Prago in so osnovali v ta namen posebni „Ćeškoslovenski spolek", katerega program nekda izrecno zatajuje pozitivno kristijan-stvo in diši po framasonstvua. — — Priznavamo naravnost, da je nas stalo nemalo boja, premagati nevoljo zaradi obrekovanja, ki je obseženo v teh besedah. Rečemo le, da so pravila Češko-slovenskega društva narejena po istej šabloni, kakor pravila katerega koli druzega društva in da pri njih sestavi ni nikdo iz odbora niti slutiti mogel, da bode nekdaj pisatelj Goriški mogel v njih najti fra masonstvo. Kdor se boji strahov, vidi iih po dnevu. Toliko, kakor pisatelj Goriški, tudi mi znamo iz bogoslovju, zgodovine in prakse, in bi ne bili sodelovali pri društvu s framasonskimi pravili. V odboru je le jeden Mladočeh. Delovanje tega društva dosedaj ni veliko, in se je pojavilo a tem, da je pristopilo kot ustanovni član katoliški družbi sv. Mobora v Celovci, šolski sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, Slovenski Matici in Glasbeni Matici v Ljubljani, dalo podporo jednemu pisatelju slovenskemu in da podpira dva slovenska mladeniča, jeden študuje na orgljarski šoli, drugi se pa uči opernemu petju. Teh dveh mladeničev ni nikdo vabil v Pmgo, temveč sta sama prosila, da bi ja podpirali iu jima dovršiti tako omogočili studije v Pragi. V ostalem je pa absurdno trditi, da bi v našej dobi bilo treba koga vabiti, da bi prejemal od dobrotni kov podporo za izobraževanje ali preživetje. Največji triumf je pa dal najiadovalec Goriški na konci, znosil je nekaj stavkov, katere je napisal član češkoslovenskega društva Jan Lego in si prizadeval dokazati z njimi, da je ta češki rodoljub in /mm podpornik mladine slovenske „goli natura-list in propovednik framasonskega evangelija", da je, naj stoji kar hoče, framason, „naj je sam kar Stari mož pogledal jo je zopet v obraz, oči odprle so se mu zopet; videti pa je bilo, da je postalo v njih najedenkrat kalno in brzo jih je zatisnil. Imel je še jedno knjigo; to je vzel od njega sodnik. „To bo čitanja na zimo!" sklenila je roki kmetica. „Saj te naše že vse znamo na pamet", dostavil je kmet. Svčtluška pa je jemala knjižice drugo za drugo v roke kakor dragocen zaklad, obračala jih je na rob in na lice, in okrog ust zibal se ji je zopet oni divni, mili nasmeh. Staremu možu odpirale so se zopet pod belimi obrvmi oči, kakor bi ga hotele ujeti, in brazde na ogorelem, upalem lici gibale so se, kakor bi ledenost njegovega obličja ginila, tajala se, kakor bi okamenelost na njem se zgubljala. Seljak pregledal je knjižico tudi tako skrbno, kakor dan danes obračajo v roki desetice, neso-li ponarejene, potem pa jo je položil na poličico v omari, kakor dandanes pokladajo hranilnične knjižice. „Imam jih še nekoliko tu, dve za v Srbeč, jedna v Bdin, jedna v Pochvalov, dve v Pozdno in jedna do Milega", dejal je mož, previdno zopet zavezuje zveženj z jermeni. (Dalje prib.) koli, !»<►«!i tudi jezuit" (!). Nesmo zagovorniki gospoda Lega, le to naj tukaj zagotavljamo, da pisatelj Goriški temu nesebičnemu, tihemu domoljubu kateri je pri vseh skromnih svojih dohodkih toliko gmotno žrtoval za mladež slovensko, da je neverjetno, storil britko krivieo, ko ga je obdolžil razru-šilnih teopenc, kajti take dobre duše so redke. „Donnez — moi deux lignes d'un homme et je voua je ferai pendre". Iz besed pisatelja Goriškega kaže se sicer, da on misli, da tudi jezuit more biti fra-mason (!) Pri nas bi takega doktorja, ki bi izustil podobno domnevanje, imeli za — čudaka. Čez vse nespodobno je pa, iskati zaupni za-sobni list, katerega je gospod Lego pred leti pisal mladeniču, ki ga je vprašal, ali hoče stu-dovati bogoslovje. Pisatelj tega lista ni bogoslovec in je nezmistdno mu očitati stvari, o katerih kakor lajik nema pravih pojmov. Pisatelj Goriški bi se zgrozil, ko bi mi hoteli tukaj po vzgledu njegovem natisniti zasobni list odličnega duhovnika slovenskega, kako nevoljo je vzbudil v duhovenstvu slovenskem s tem, da je objavil Legovo pismo. Kaj tacega se dosedaj še ni slišalo v katoliških krogih. Konečuo še nekaj povemo pisatelju napadujo-čega članka. V politične zadeve slovenske se ue-čemo utikati, ker jih ne poznamo in se s politiko sploh ne pečamo. Toliko amo pa vender posneli iz članka njegovega, da šteje tako imenovane Mlado-slovence za ueverce in bogotajce. Dobro! O minulih slavnostih bili smo povabljeni na novo mašo v Vodice pri Krauji. Pri slovesni sveti maši je pristopil pobožno in spodobno k mizi Gospodovi brat novo-mašnikov, kateri se šteje za jednega prvakov Mlado Slovencev — to je gospod Ivan Hribar. Domači župnik bil je tega jako vesel in pravil je, da je izgled tega gospoda župljane jako spodbudil. Pri obedu v župniji imel je potem v prisotnosti propo-veduika, spirituala semenišča Ljubljanskega, lep govor o vzvišenosti katoliškega duhovnika odvetnik Ljubljauski dr. Tavčar, tudi Mladoslovenec. Čudili smo se. Pri nas na Češkem bi mi katoliški duhovniki nosili take može na rokah, imeli jih za dobre katolike, a \ Gorici se o njih domneva, da so brezverci (!). Pa tam so možne še druge vsakeršne reči. Saj še pesnik Simon Gregorčič,, katerega krasne po ni je preložil v češčino Pakosta, ta uzorni duhovnik, prijatelj Strossmaverjev, slava duhovenstva slovenskega bil je ondu napaden. Nekaj čudakov proglaša vsakega duhovnika slovenskega, ki poleg Cerkve svoje ljubi odkritosrčno tudi narod svoj, za pantheista in pogana. Saj je tem ljudem že slovenska katoliška družba svetega Mohora, katera nema primere, ta slavna zapuščina velicega Slomšeka, kamen spodtike. Končajrao, tudi brez dovoljenja iz Gorice bo demo ljubili slovenske pobratime, iu želimo jim iz VBe duše, da bi se ne posrečil nučrt nekaterih ljudij, da morda nevede odtujijo inteligenco slovensko katoliškej cerkvi in napravijo propad mej duhoven-stvom in občinstvom slovenskim — na škodo veri in narodu. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani 23. maja. (Daljo.) Vodja Povše poroča v imenu glavnega odbora o sledečih predlogih o povidigi živinoreje. Idrijska podružnica nasvetuje: .Kmetijska družba naj upliva z vsemi silami v ta namen, da pride postava za povzdigo živinarstva že prihodnjo deželno-zborsko zasedanje v obravnavo ter kmalu tudi v veljavo." Rateška podružnica nasvetuje: „Glavni odbor kmetijske družbe naj dobi nalogo uplivati, da pride postava za licencovanje in obligatoriško število bikov po kranjskih občinah še to deželno zborsko zasedanje v obravnavo." Vrhniška podružnica nasvetuje: „Glavnemu odboru se naroči, da napravi potrebne korake pri c. kr. deželni vladi, da se postava glede plemenskih bikov strogo izvršuje in da na dotične mudne občinske zastope primerno pritiska, da tudi to zadevo spravijo na dnevni red svojih obravnav." Poročevalec pravi, da je postava zaradi oskrbi plemenskih juncev sklenena bila v deželnem zboru kranjskem dne 16. februvarja 1879 in ta določuje o dotičnem paragrafu: „če občinarji nočejo itd., potem nastane dolžnost županstva, predpisano število juucev na suupne stroške in na skupni račun vseh živinorejcev občine kupiti, vzdrževati in rubiti, ako je več kakor polovica s tem zadovoljna." To najvažnejšo, dasi jako skromno določilo te postave ostalo je pa doslej le na papirji. Treba je torej, da izreče kmetijska družba željo o tej zadevi po taki postavi, katera se ne bode zopet, kakor imenovana zgolj zaprašila po arhivih. Določit, se mora vse natančno in strogo, ako se tudi pravi, da je drakouično. Saj je taka drakonična postava zastran konjereje že praktično v veljavi in vender koliko važnejša je govedoreja ki reprezentuje milijone v deželi, ko mnogo občin še konj nema! Kakor je poročevalec po prijaznosti zastopnika c. kr. vlade izvedel, ima ista že postavni načrt o tej zadevi povsem dovršen, o katerem on misli, kolikor ga je površno pregledal, da bi utegnila taka postava res pospeševati govedorejo v deželi kranjski. A tudi vsled take postave treba bode s podporo kmetijskega ministerstva in deželnega zastopa po glavnem odboru ustanoviti „pepinijere", to so naprave, kjer se vzgoje pristni junci, kateri bi se potem občinam po nizki ceni za pleme prodajali. Seveda bode moralo biti več takih „pepinijer" za razna goveja premena v naši deželi. Poročevalec nasvetuje, naj se Bklene prošnja, da se nova postava o tej zadevi sklene, glavnemu odboru pa naroči, da prične priprave za ustanovo „pepinijer" in pridobi zato potrebno podporo. Centralni odbornik Detel a toplo priporoča ta predlog in izjavi, da je on poročevalec o tej postavi v deželnem odboru, kateri jo bode v kratkem pretresel in predložil deželnemu zboru v prihodnjem zborovanji v sklepanje. Gospod Babnik toži o nemarnosti nekaterih županov, da 32 občin Ljubljanske okolice nema nijednega pravcatega plemenskega bika, in ko bi g. Baumgartnerja na Fužinah ne bilo, skakali bi sami pokvečeni junci. Potem se predlogi vsprejmo. Vodja Pov Še poroča v imenu glavnega odbora o predlogu Vipavske podružnice o pokončevanji mr-česov. Podružnica nasvetuje: C. kr. kmetijska družba naj se naprosi, da upliva pri c. kr. vladi, da se z mrčesom „trtonolom" zelenim in črnim (Rtissel-kilfer) tuko postopa, kakor z navadnim hroščem. Ako pa je označeni nlčkar v postavi že imenovan, naj se pa postava zopet oživi in z vso strogostjo zvršuje. Pridnim nabiralcem rilekarjev dado naj se nagrade. To delo morejo najložje zviševati učenci ljudskih šol, katere v ta namen izpodbujajo gospodje učitelji s primernimi darili." Poročevalec pravi, da postava z dne 17. junija 1870 o varstvu zemljiških poljskih pridelkov proti škodi gosenic, hroščev in drugih Škodljivih mrčesov določuje v § 1., da so vsi posestniki in najemniki zemljišč dolžni do konca meseca marca vsaccga leta, ali v obroku, ki ga občinski predstojnik podaljša, toda le do konca aprila, svoje sadno in lepšalno drevje, lesene vrtne plote in hišne stene na vrtih in vinogradih, na polji, na travnikih očistiti zapre-denih gosenic, mrčesnih jajc in zapredkov in sežgati nabrana gosenčja gnezda in jajca. Vse to velja tudi za pozno spomlad in za poletni čas. (Daljo prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 27. maja. Sprva so mislili sklicati delegaciji na dan 12. junija, toda sedaj se pa že vidi, da se tedaj njihovo zborovanje še ne bode moglo začeti. Bud« getna debata v ogerskem državnem zboru še ne bode končana. Najbrž se delegaciji snideta še le zadnje dni junija. Permanenčni tlržaviioaskorski odsek za pretresovanje novega kazenskega zakona začne danes svoje delo in bode imel do konca junija po štiri seje na teden, potem bode pa posvetovanje prenehalo do septembra. Zucker, Vavhinger in Kopp so Že napovedali nekatere predloge, kako naj se premeni vladni načrt. — Pravosodnji minister že pripravlja predlogo novega kazenskega pravdnega reda. S to predlogo se misli posebno premenit sodnjo postopanje pri porotnih sodiščih in v tiskovnih pravdah. Jako nepovoljno je bilo dirnilo židovske liberalce, da so pri zadnjih volitvah v mestni zbor Du-nujskl dosegli zjedinjeni kristijani precejšnje uspehe. Začeli so se bati, da Be bode protisemiti-zem vedno bolj razširil. Začeli so na vse načine delati, da se zatre protisemitsko gibanje. Posebno so klicali vlado na pomoč. Židovski liberalni listi so dan na dan pisali, koliko škoduje protisemitBko gibanje Dunaji. Trdili so, da so se zaradi tega začeli tujci izogibati Dunaju. To je pa vse le zlagano, kajti po zanesljivih poročilih je letos do 15. maja nad 10.000 tujcev več prišlo na Dunaj, nego lani v tej dobi. \ li a is j 4* države. Črnogorski knez in prestolonaslednik bo-deta pohodila v kratkem Pariško razstavo. Iz Pariza se pa najbrž vrneta v Peterburg, da bodeta na-vzočna pri poroki velieega kneza Pavla z grško princesinjo Aleksandro. Prestolonaslednik ostane potem dlje časa v Peterburgu, da se seznani z napravami ruske vojske. Vodja radikalcev *rl»*uili Pasić je na banketu, kateri so mu njemu na čast priredili v Zaj-čarji, pozival vse člane radikalne stranke, da naj brez vseh pridržkov s patrijotično udanostjo podpirajo sedanje miniaterstvo. Osnovano je upanje, da bodo oni radikalni odpadniki, ki so se v poslednji skupščini bili odločili od večine, pri prihodnjih volitvah vzajemno postopali z drugimi radikaici in pripomogli, da bode v bodoči skupščini velika radikalna večina. — Vlada srbska je neki sklenila, da se uvede zopet pouk ruščine v sredne šole. Ta pouk se je bil opustil za naprednjaških vlad in tako je v srbskih srednjih šolah bila nemščina obvezni predmet, ruščina se pa še poučevala ni. Sedanji vladi je pa baje resna volja, da državo spravi zopet v pravi slovanski tir, s katerega so jo bili zavozili na-predujaki. Boljše poznanje ruščine bode v Srbiji zopet oživilo pravi slovanski duh. Prvi poskus riiuitiuke opozicije, da bi strmoglavila vlado, se ni posročil. Vlada je predlagala, da se takoj začne budgetna debata, opozicija je pa hotela, da se poprej rešijo nekateri drugi finančni zakoni. Zbornica se je pa izrekla s 85 proti 67 glasom za vladni predlog. Iz tega glasovanja se vidi, da se vladna večina vekša in se je torej nadejati, da bode sedanja vlada ostala vzlic vsem ruvanjem opozicije, ki je že bila raztrobila mej svet, da so dnevi sedanjemu rainisterstvu šteti. Da se za generala Boulangerja na Vranco-akciii manj zanimajo, dokazuje to, da dosedaj pri budgetnej debati ni nikdo omenil imena njegovega. Niti njegovi nasprotuiki niti prijatelji se ga ne spo-miujajo, če tudi govore mnogokaj druzega, kar ne spada k stvari. Naravnost čudno je, da so nakrat tako pozabili nanj. Ne ve se, ali ga prijatelji njegovi ne omenjajo zaradi razstave, kateri nečejo motiti ali pa zgubljajo zaupanje vanj. Tudi po listih se malo piše o njem. Seveda, kadar začne državno sodišče svoje obravnave, bode so zopet vzbudilo zanimanje zanj. Še le tedaj se bode videlo, če je pri narodu res kaj manj zaupanja vanj. Do tega Časa pa ne moremo nič soditi, ker je general že večkrat bil skoro zavsem pozabljen pa je zopet postal popularen. Izid anarhistične pravde v Monsu gotovo vladi kelgljMkt ne bude po volji. Porotnikom se je Bta-vilo 325 vprašanj, pa : o jih potrdili le sedem. Vsled tega so le trije zatoženci obsojeni v trimesečno ječo, 11) so jih izpustili. Da je izid za obtožence tako ugoden, je uzrok ta, ker se je pokazalo, da je vlada sama po izzivajoč'h agentih delavce zapeljevala Misli se, da se po takem izidu te velikanske pravde vlada ne bode mogla več obdržati. Dopisi. Iz LJubljane 20. maja. (Pomožni uradniki v — državnem zboru.) (Dalje.) Peticijski odsek, kateremu se je zgoraj omenjena peticija izročila v posvetovanje in poročilo, bil bi lehko zbornici takoj predlagal, da se ta peticija, — oziraje se na prejšnje sklepe in resolucije, predloži takoj vladi; ali pa glede na to, da je vlada o dotičnih intencijah državnega zbora že obveščeua, — v tem vprašanji preiti kar na dnevni red. Če se pa to vender ni zgodilo in 86 peticijski odsek tedaj ni s tem zadovoljil, marveč o važnosti in nujnosti tega predmeta sklenil poročati pismeno, stori to zaradi tega, ker je v soglasji s prejšnjimi izjavami državne zbornice prepričan, da se v sedanjih časih in v dobi splošnih socijalističnih reform tudi vprašanje o pomožnem uradništvu ne sme več še na dalje ignorirati, marveč se mora slednjič tudi ta zadeva, ki je že celih dvajset (!!) let v državni zbornici na dnevnem redu, ugodno in povsem v zmislu pravice in potrebe rešiti. Kakor uči zgodovina o tem gibanji in pote-zanji dotičnih krogov, ki je bilo v državni zbornici že predmet raznim obravnavam, je vse to gibanje pred vsem v zvezi s postavo izdano dne 5. decembra 1868, drž. zak. št. 151, in z ono z dne 19. aprila 1872. drž. zak. štev. 60, ki se tiče nastavljeni a do s luž enih podčastnikov na razna civilna službena mesta. Razlogov temu (mislim da opravičenemu dost. dopisnik) gibanju pa ni težko najti. V zmislu določeb § 38. prvoomenjene, oziroma §§: 1., 4. in 5. drugoomenjene postave imajo podčastniki, ki bo služili 12 let v aktivnej (stoječej) vojski (ali pa pri mornarici, deželuej brambi ali žandarmeriji), in sicer najmanj 8 let kot taki — pravico, da smejo prositi za kakovo meBto v javnej — civilnej službi in se jim tudi lahko podele; bodisi to potem pri kakem državnem ali deželnem uradu, pri železnicah, pri kakem pomorskem ali drugem podjetji. Pri tem se pa po določbi §§ 4 in 5. postave z dne 19. aprila 1872 nekatera teh službenih mest (tako n. pr. mesto kacega jetničarja ali pom. sluge) podeliti sme izključno le takim (vojaškim) prosilcem, do-čim imajo glede druzih službenih mest (pri katerem izmej zgoraj omenjenih uradov. Dost. dop.) n. pr. za kakšno uradniško mesto v pisarniškej ali pa mani-pulacijski stroki taki podčastniki le „prednost" pred druzimi prosilci. Vsled teh določeb nastala je napram takozvanim uradniškim in pisarniškim praktikantom, kodar se taki še nahajajo, in zatem pom. uradnikom (diurnistom) pri tacih uradih, kjer ni več prakti-kantov, — iz katerih je nastal na tem precejšen naraščaj za dotična uradniška mesta, — zaradi teh podčastnikov velika in nevarna konkurenca, ki je jela postajati vedno hujša in občutljivejša. To konkurenco je pa pozneje minister-stvo za deželno brambo z raznimi izvršilnimi naredbami, ki jih je izdalo kot nekak dodatek k omenjenima postavama, močno povečalo, z druge strani pa jo za pomožne uradnike celo nemogoče storilo. Tako je n. pr. to mininisterstvo za deželno brambo z izvrstno naredbo od 12. julija, drž. zak. štev. 98 in z dne 27. januvarja 1882, drž. zakona štev. 12, in s splošnim tolmačenjem dotičnih odstavkov v omenjenih postavah to konkurenco za pomožne uradnike takorekoč uničilo, ker je — kakor je peticijski odsek sam sprevidel, — bilo to tolmačenje skozi in skozi napačno ter se je hotelo s tem le jedino na korist tem vojaškim prosilcem delati. Ravno tako se je glede uradniških mest, ki jih omenja § 5. postave z dne 19. aprila 1872 in glede katerih imajo taki podčastniki — prosilci nekako „prednost," — s tem tolmačenjem ustvaril za nje pravi pravcati monopol (!) in naravnost nekak privilegij (!!), kar pa uasprotuje ne le intencijam postavodajnih faktorjev, marveč tudi celemu zmislu omenjenih dveh postav! Po postavi z dne 19. aprila 1872 je na omenjeno „preduost" Je glede takih podčastnikov prosilcev pri nameščenji uradniških mest, ki jih omeuja § 5. te postave ozirati se, ki so svojo polno sposobnost (z veljavnimi spričevali! dost. dop.) tudi dokazali. Za to tolmačenje kakor tudi ločitev službenih kategorij, ki jih omenjata §§ 4. in 5. te postave, priča, da sov zmislu postave, službena mesta, kakor jih omenja § 4., izključljivo vojaškim podčastnikom prosilcem podeliti, dočim glede uradniških mest, ki jih omenja § 5 se le tedaj na te prosilce ozirati, ko so svojo sposobnost popolnoma dokazali, vender pa se je pred vsem — ker imajo ti baš „prednos-t" (!) — na te ozirati, in ne na one prosilce iz civilnega stanu, to je pomožne uradnike, čeravno je iz predloženih spričeval dokazalo se, da je sposobnost obeh teh (^nasprotnih si) prosilcev često jednaka. (Dalje prih.) Iz Siovega mesta 23. maja. [Izv. dop.] V Novem Mestu v polnem številu zbrani župani in srenjski svetovalci celega Novomeškega okraja so jednoglasno sklenili sledeče resolucije: Ker deželna bolnica v Ljubljani dolenjskim okrajem radi daljave ne more hasniti in ker se posebno zdaj, ko kužne bolezni po Dolenjskem razsajajo, bridko čuti pomanjkanja te dobrodelne naprave, je iskrena želja vseh zastopanih občin, d a se ustanovi za dolenjsko okraje deželna bolnica v Novem Mestu. 2. Ker se od vseh stranij priznava potreba dolenjske železnice, da se Dolenjska otme pretečega gospodarstvenega pogina, se obžaluje, da visoka vlada to zadevo veduo odklada in da še sedaj, ko so poprej naglašene ovire odpale, ni dovolila za zgradbo potrebne podpore; dočim so se železnice v bogatih deželah na državne stroške zgradile ali vsaj izdatno podirale. Ob jednem se je konstituiral zdravstveni svet za Novomeški okraj in sta bila voljena c. kr. notar g. dr. Pozni k za načelnika in ritm. in graščak gospod Dej a k za namestnika. Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je občini Jurklošter v političnem okraji celjskem za zgradbo šole 200 gld. — (Vodnikova slavnost v Ljubljani.) Odbor za odkritje Vodnikovega spomenika ima zdaj redno seje, da ureja vse priprave za Blavuost, ki se bode vršila dne 29. in 30. junija v Ljubljani in na katero znova opozarjamo vsa narodua društva, da bodo prihajala s svojimi zastavami. Iz programa, ki pa še ni določen v vseh podrobnostih, navajamo, da bode 28. junija zvečer koncert na čitalniškem vrtu, 29. junija, na sv. Petra in Pavla dan, zjutraj izlet in sv. maša na Rožniku, dopoludne ogledovanje deželnega muzeja, popoludne sprehod na Grad, zvečer ob 6. uri polaganje vencev in petje pri Vodnikovem grobu, ob 8. uri gledališčna predstava in potem prosta zabava na čitalniškem vrtu. V nedeljo 30. junija ob Val L uri sv. maša v cerkvi pri sv. Jakobu, kjer je Vodnik bil jedno leto kapelan, ob Val2. uri odkritje spomenika, ob 2. uri banket, ob 5. uri veselica v Šiški pri Žibertu, katero bode priredila Šišenska čitalnica. Kantato pri odkritji pelo bode več nego 300 pevcev. Valvazor jev trg bode lepo okrašen in dva slavoloka postavljena na zgornjem in spodnjem koncu trga. — (Za Vodnikov spomenik) izkopali so jamo za temelj, a zadeli so na dva kanala, od katerih se glavni kanal ne da lahko preložiti. Vsled tega se bode spomenik dalje od gimnazijskega poslopja odmaknil, nego se je s početka mislilo, kar se mora le odobravati, ker bi po prvem načrtu spomenik stal bil preblizu poslopja, a na sedanjem mestu se bo videl že z mestnega trga. — (Tabor vlstri ni dovoljen.) Okrajno glavarstvo pazinsko je z odlokom z dne 22. t. m. obvestilo politično društvo „Edinost", da prošnje za dovoljenje taborja pod milim nebom pri Sv. Petru v šumi ne more uttreči, ker se tamošnje mešano prebivalstvo lokalno ne more tako razdeliti, da bi vsled taborja ne bil kaljen javni red in mir. — (Društvo „Pravnik" v Ljubljani) ima v sredo dne 29. t. m. ob 8. uri zvečer svoj drugi shod v hotelu „pri Slonu." Na dnevnem redu je predavanje sodnijskega pristava g. A. Leve a, razpravljanje praktičnih slučajev, posamezni nasveti in prijateljska zabava. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. — (V bolgarskem listu „Plov d i v" štev. 19.) nahajamo naslednjo vest: „Francoska vlada povabila je oficijalno profesorja tukajšnje realne gimnazije g. A. Bezenška (našega rojaka. Uredn.) na Pariške svetovne razstave mejnarodni kongres v odsek za umetnost. Kongres bode meseca avgusta. Ne vemo, je li francoska vlada izkazala to čast kateremu drugemu specijalistu v Bolgariji, no vidimo vsaj, da nesmo popolnoma pozabljeni." — (Odbor »Podpornega društva polnočnih uradnikov") ima v sredo dne 2 9. maja t. 1. zvečer ob polu 8. uri. (v Trubarjevih ulicah štev. 1. I. nadstr.) sejo z naslednjim dnevnim redom: 1. Branje zapisnika o zadnji (VI.) seji. — 2. Poročilo tajnikovo ob ulogi došli od jednega društvenika in 3. o društvenem delovanji v preteklem mesecu. — 4. Poročilo blagajnikovo o mesečnem računu. — 5. Volitev treh odbornikov za nabiranje podpornih članov in podpor v obče — 6. Posve tovanja in sklepi o posameznih predlogih. — (C. kr. državna železnica) osnovala je izdajalnico voznih listkov v sredini mesta Ljubljanskega. Res dobra misel. Listki dobivali se bodo lehko celi dan od 8. ure zjutraj, do 6. ure zvečer. Ustreženo bode gotovo zelo si. občinstvu, kajti preskrbelo si bodo listke lehko poprej in se ne bode treba drenjati pri blagajni na kolodvoru. Razprodajo prevzel je gosp. Josip Pavlin, ua Ma-rijuem trgu št. 1 (pred Frančiškani). Cene so iste, kakor pri blagajni južnega kolodvora. Več pove de-našnji inserat. — (Iz Novevasi pri Blokah) piše se nam: Umrl je tukajšnji nadučitelj g. Iv. Tre ven danes (26. t. m.) popoludne ob 2. uri v 51. letu. Služboval je na tukajšnji ljudski šoli 17. let. Pogreb bode v torek dne 28. t. m. popoludne ob 4. uri. Bodi mu zemljica lahka! — (Stari državni bankovci po 50 gld.) z dne 25. avgusta 1866. leta se lahko še zamenjajo z novimi najkasneje do 31. t. m. in sicer proti ko-lekovani prošnji, katero je poslati državnemu financ nemu ministerstvu na Dunaji. — (Cirkus Amato) priredi v Ljubljani le še nekaj predstav. Izmej zelo zanimivega programa predstav zaslužita občno pozornost skoro neverjetno izučena slona in pa skupina izvrstnih telovadcev rodbine Hadwig, katerim na korist je danes zve- čer velika predstava. Iz Ljubljane odpotuje cirkus v Maribor. — (Razpisano) je mesto okrajnega sodnika v Dobrlivasi na Koroškem. Prošnje do 8. junija. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Praga 26. maja. Tramvajski strajk še traja. Ravnatelj Storck poskusil postreščeke iz-vežbati za vožnjo. Policijski ravnatelj pa je z ozirom na javni mir in red vožnjo prepovedal. Iz Bruslja pride danes upravni odbornik De-preter v Prago, da se začne pogajati. Berolin 26. maja. Kralj Umberto in kraljevič ob l/2i0. uri incogntto odpotovala. Poslovila sta se od cesarja Viljema iiajsrčneje. Na kolodvor prišli so princi, Herbert Bismarck, generali, civilna oblastva in nadžupan. Cesar Viljem je Crispiju ponavljaje segel v roko. — V pristanišči v Ltibecku nastal velik požar; troje skladišč gori, veliko pavole, prediva in druzega blaga zgorelo. Škoda ceni se na dva in i lij ona. Kladno 27. maja. N.i fužinah Praške železninske družbe se je zopet popolnoma delati pričelo, ko so se fužine iz državne železnice premogovnikov dovoljno založile s premogom. Heligrad 27. majaja. Pri včerajšnjih izgredih naprednjaki ustrelili jednega gimnazijca in jednega žandarina. Ob 7. uri zvečer napravil se je zopet mir in red. Demonstracije trajale so pet ur. Preiskava se je takoj pričela. Razne vesti. * (Požara) V Šildbergu v Hohenatadskem okraji na Moravskem pogorelo je po uradnem poročilu došlem namestništvu v Brno 23. t. m. 33 hiš, 18 gospodarskih poslopij, šola, župnija, cerkev, okrajno sodišče, poštui in brzojavni urad. Ogenj nastal je nu pošti. Blagajnico, akte in cerkveno posodo so rešili, zvonovi so se pa stopili. Navzlic trudapolnemu in v istini izbornomu naporu ognje-gascev in vkljub delovanji sedmero brizgalnic ni bilo možno omejiti požara, ker ga je zelo pospeševal silen vihar in ker je vode primanjkovalo. Škoda je velikanska, beda neopisna. — Iz Levova se isto tako 24. t. m. poroča, da je ogenj uničil v Cejsa-novu 80 poslopij, mej temi tudi sinagogo. Sto in petdeset rodbin je brez kruha in strehe. * (Lakota in kolera v Indiji.) Iz Londona se 24. t m. javlja: Po uradnem izvestji razsajata v Ganzamu (v Madrasu) lakota in kolera. Vsak teden umre za kolero nad tisoč ljudij. SBratje Sokoli! O binkoštnih praznikih bode se v prijaznem Novem Mestu sredi vinorodue Dolenjske vršila pomenljiva slavnost. — Bratovsko nam društvo posvetilo si bode zastavo, pod katero Bi je namenilo delovati za povzdigo sokolstva in za dosego njegovega uzvišenega namena. O tej priliki bodo se v Novem Mestu sešli rodoljubje od blizu in daleč. Zastopana bodo tedaj vsa narodna društva dolenjska in celo naši bratje od dolenje Save in Kolpe prihiteli bodo tja, da ponove staro v krvi in jeziku utemeljeno bratovsko zavezo. Novo Mesto bode torej o binkoštnih praznikih jedini tabor za narod in domovino unetih bojevnikov. Bratje! Dolžnost naša je pač, da se slavnostij Novomeških udeležimo v številu, ki bode primerno našemu društvu. Vsaj smo mi, ki zastavo sokolsko ponosno dvigamo že nad petindvajset let, prvi pred-stavitelji sokolske ideje na Slovenskem. Vrniti mora pa društvo naše svojemu mlajšemu bratu tudi milo za drago; kajti o petindvajsetletnici našej poslal je v kolo naše preko dvajset Čilih sokolovcev. Ljubljanski „Sokol" odpelje se v Novo Mesto binkoštno soboto dne 8. junija. Vozil se bode v landauerjih, v katerem vsakem bode prostora za štiri udeležence izleta. Odpeljali se bodemo iz Ljubljane v dveh oddelkih, in sicer: ob dveh popoludne iu ob šestih zvečer. Zbirališče bode v čitalnici. Prvi oddelek popelje se do Trebnjega; tam bode prenočeval. Binkoštno nedeljo popeljemo se potem vsi vkup ob petih zjutraj iz Trebnjega dalje. Načrt potovanja je — kakor vidite — jako ugoden; oglašajte se torej mnogoštevilno k izletu, ki obeta biti jeden najlepših, kolikor imamo zaznamovanih v društvenih letopisih. Na z d a r ! V Ljubljani, dne 27. maja 1889. Ivan Hribar, Btiirosta. ■cj-»r>i-------Ja-MC iJinuus vos Hi I i la vse leto gld. 4.60; poi ieta i gid. 2.30; za četrt leta gSd. 1.15. j J »v? jl ib joi: 2I>. lUJiJH. Pri Slonu: Lazarlui i/. Gtrado*. — Pitner z Reku. — Ilc'iul iz Urna — Koder iz InomoHta. — Kamel iz Zagrada. — Ilučevar iz Velikovca. — Višin iz Benedk — Steiner, Itasch z Dunaja. — Florič iz Truta. — Moises ii. Varaždina. — Hroiaach iz Opavo. — VVeinerscheimer iz Ichenhauaena. — Dalora iz Italije. — \Veiziuan iz lieljaka. Pri Jniuciu kolodvoru i Simon iz Brda. — Sou-nenschein, Saukopf z Dunaja. — Sittich iz Radovljice. — Spiegel, S odej iz Trsta. — Mlakar i'. Dolenje vasi. — Hafner z Dunaja. Tržne cene v l4Jiil>ljani dne 25. maja t. 1. Pšenica, hktl. Rež, Ječmen, „ Oves, , Ajda, „ Proso, „ Koruza, „ Krompir, „ Leča, „ Grah, „ Fižol, Maslo, Mast, Špeh frišen irl. . 6 . • 1 4 lit . 4 lili • , 9 h;. .'1 4 98 . 5 — . 5 -- . 2 ii, . TJ — . 19 — . 11 -- kgr. 84 • i 70 |_ r.2 gl. kr. Spon povojen, kgr. Ji—60 Surovo maslo, „ . |—68 Jajce, jedno : . , .1]— Mleko, liter .... !— 7! Goveje meso, kgr. I — 54j Telečje „ „ L— 45 Svinjsko n „ j— 50 Koštrunovo „ „ |;—|32 Pisaneo......—60 Golob......— 18; Seno, 100 kilo . . ., 2 23 Slama, „ „ . . . 2|82| Drva trda, 4 □utet.r. 6 40 „ mehka, 4 m 4 25 Meteorologično poročilo. a Čas opazovanja Stanj e barometra v mm. Temperatura Ve-trovi Nebo Mo-krina v mm. 25. maja 7. zjutraj 2. popol. 1». zvečer 32 1 mm. 729-7 mm. 789*1 mm. 14-4° C 20 8" C 15 0» C si. sev. si. vzh si. vzh. jas. jas. o bi. 1-70 ni.. 1 dežja. ca 'o? S !£)' 7. zjutraj ii. i opol. 9, zvečer 727-7 mm. 727 4 mm. 727 7 nmi. 14 6" C 15 6° C 14-8° C si. zah. si. nab. b1. zab. obl. dež. obl 11 30m:o. dežja. ZDvLZiSij sisat "borza, dne" 27. maja t. i. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. 85*05 — gld. Srebrna renta....., 86 15 — „ Zlata renta.......10!* tO — „ r> marčna renta .... „ 100*66 — a Akcije narodne banke... „ 909-— — , Kreditne akcijo....., 30750 — „ London........n — % Sratao........„ —•— — , S»pol.......... 9-39«/, - , C. kr. cekini .... . , 5*60 — „ Nemške marko....., 57*90 — , 4°/0 državne srečko is L 1864 250 gld. 135 gld Državne srečke iz 1. 1864 100 , 180 „ J^erska zlata renta 4°/0 . . ... 102 „ Ogeraka papirna renta 5°/0 . ... 97 „ 5'/o Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 104 ., Dunava reg. Brečke 5°/0 . . 100 gld. 124 „ Xemlj. obe. avstr. 4Vi0/„ raluti zast. listi . '18 ., Kreditne srečke . . . . , 100 gld. 18* „ Kndolfove srečke..... 10 ., 21 „ Akcije anglo-avBtr banke 120 „ 129 „ *'rainmway-diušt. velj. 17'» gld, a v. 234 „ dan*;«. 85-85 8fj '20 10r»-40 100 6i 909---307-75 118*45 5*61 57-97«/, 75 sr. 75 , 20 „ 35 , 75 50 " 25 25 Srednja temperatura 167° in 0"9U pod - i .:<)Ul 150', za 0-9° nad in Zahvala. Za jako srčno in tolaživno sočutje, ki so je nam skazovalo v tako obilnej meri ob pretresu-joflej izgubi našega dražega soproga, oziroma očeta, gospoda c. kr. vladnega avetnika Ivana Hozhewar-ja potem za mnoge nepozabljivemu pokojniku darovano vence iu za mnogobrojno časteče udeležbo pri pogrebu, smo dolžni izreči najiskrenejšo iu najsrčnejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 27. maja 1889. (390) Žalujoči ostali. Išče se spreten carinski paznik oziroma poslovodja. Ponudbe pod znamko J. K. „Slovenskega Naroda". vsprejema upravništvo (38(5—3) MHf C. k. generalno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic, snovafi v mestu Ljubljanskem. V interesu ugodnosti potujočega občinstva, osnuje se s 1. dnem junija. 1889« leta. v mestu Ljubljanskem izdajalnica voznih listkov. Prevzel jo je zavarovalni in parobrodui agent Josip a v lili in se bodo izdajali za Vižmarje, Medvode, Skofjo Loko, Kranj, Sv. Jošt, Podnart-Kropo, Otoče. Radovljico, Lesce-Bled, Dovje, Kranjsko Goro, Rateče, Trbiž, Žabnico, Beljak, Celovec via Glaudorf in Dunaj via Amstetten listki za tja in listki za tja in nazaj 2. in 3. razreda v njegovej poslovalnici v Ljubljani, Marijin trg št. 1 po dnevi od 8. uie zjutraj do 6. ure zvečer po jednaki ceni, kakor pri osobnej blagajnici južne železnice v Ljubljani. Na D u naj i, meseca maja 1889. (395—1) C. t generalno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic. 'vizitnige" priporoča „Narodna Tiskarna" po nizkej cetii. Nič več mokre noge ali trdo usnje! To doseže le I. It .-mii iis.i iz *—It. V >l«>n-tlno (56—28) c. kr. privilegovana nepremočljiva hranilna mast za usnje, potrjena s stotinami spričeval (cene: cela Skatljn 1 gkl., V« nkatlje 50 kr., «/4 Skatlfo *25 kr., «|, škatlje 12»/, kr.); potem za likanje usnja ruvnukar patentovuns hranilna tinktura za isaje, ne lak za usnje aii nioiiientni lik, tudi ne apretura /a usnje marveč bolj oljnato likalno črnilo, katero jo preskusih* c. kr. državno vojno iuinisterstvo ter dovolilo, da se sine rabiti za usnje v c. kr. ;*rmadi. Cene: 1 kilo 1 gld. 20 kr., 1 steklonica št. 1: 1 gld., št. 9) 40 kr., št. 3: 20 kr. — Kazpiodajaleem rabat Dobiva 8e v vseh večjih krajih nio-uarhije; v LjtiUljii ni pri f*g. Svliu*iiif.-u *V MVlicr-jii in A. HrlMp«r-Ju. — Nvarliuo pre ..... n boljšo obleko ... „ 3-10 3-10 3.10 3-10 3*10 310 310 3-10 3.10 »> ?» 3. BO 5. — 6. — . • • n 7.80 fino . . . „ 8.60 »> »> • • • »i „ ..... o.fio jako fino obleko , . „ 10.50 „ „ . . „ 12.50 za najfinejšo obleko gld. 16—20 Najizvrstneje Brnsko blago za suknje: 210 m za ogrtač..... gld. 6,30 2-10 „ „ fini ogrtač- .... ,, 8.40 2-10 „ „ najfinejši ogrtač . . ,, 12.50 1 kos francoski pique-gilet . . ,, 1.60 1 n „ „ „(sport) „ 2.60 Črni peruvienes in doskins za salonske obleke 3 25 m za gld. 10 in več. Pri naročbah nzorcev naj se pove, kake vrsto se žel6. 2£Ia,xl Pecliaczek, Brno, Zelnv trh 13. Pošlje ae le proti predpoilljatvl zneska aH proti povzetja. Uzorci zastonj in franko. (146—13) Krojaške karte nzorcev nefrankovane. Najboljše in najcenejše ti 1M iT ploščevinastih pušicah se dobivajo pri ADOLFU HAUPTMANN-U liJUBlijrAHPA. (218—2'J) izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisi „Katodne Tiukarno*. H0