Št. 2 (929) L-XIX-NOVO MESTO, četrtek
11. jan. 1968
KONČAL«. Tokrat v korist snežnega pl to. Mnoge ceste v naši državi in drugje te. Snežni viliar, ki je v nedeljo zvečci va za pluženje na ceste. Naš nočni pt icstu (Foto: Darko Pavlin, druga nagi ek., zaslonka 2,8)
»PTIČKI SO POZIMI TUDI LAČNI!« so povedali učenci osnovne šole v Kočevju
OGORČENJE MED STARŠI ZARADI ŠOLNINE
V Bregani zahtevajo šolnino
in člani društva za varstvo živali, ko so pretekli teden obešali krmilnice po parkih v mestu. Obesili so 30 krmilnic, v katere bodo redno prinašali hrano za ptičke. Tudi doma ima vsak svojo krmilnico (Prva nagrada za fotografijo tedna — foto: Peter Šobar, Kočevje — ORWO NP 20, šestdesetinka, zaslonka 5,6)
Razburjenje med starši učencev, ki obiskujejo osnovno oz. srednjo šolo v Bregani in Samoboru, se še ni poleglo. Decembra so jih namreč na roditeljskem sestanku v Bregani obvestili, da se bodo njihovi otroci šolali pri njih le tedaj, če bo izobraževalna skupnost plačala zanje šolnino. Ta ukrep bodo uveljavili v začetku drugega polletja.
Starši so o tem sklepu obvestili občinsko skupščino in temeljno izobraževalno skupnost. Kljub temu da nova osnovna šola v Veliki Dolini in še modernejša gimnazija v Brežicah lahko takoj brez dodatnih stroškov sprejmeta te učence, temeljna izobraževalna skupnost razume položaj tistih otrok, katerih starši se zaradi službenih premestitev pogosto selijo. Pripravljena je sporazumno kriti stroške šolanja teh otrok v
Nagrade za najboljše
Za včeraj popoldne je bil v Kočevju sklican sestanek iniciativnega odbora za ustanovitev sklada Jožeta Seška. Ta sklad naj bi vsako leto za občinski praznik nagrajeval najzaslužnejše občane, ki so dosegli v tistem letu posebne uspehe na področju kulture, telesne vzgoje, gospodarstva in drugod. Sklad bi dobil denar za nagrade iz občinskega proračuna, iž prostovoljnih prispevkov občanov ter delovnih organizacij.
Tudi v LABODU novi delavnik
NOVOTEKS in LABOD že imata delavnik od 8. do 16. ure — V NOVOTEKSU brez težav, v LABODU pa 14-dnevni poskus — Na kaj je treba misliti pri uvajanju novega delovnega časa
Konec decembra lani je DS tovarne perila LABOD Novo mesto sprejel sklep, d? s 1. januarjem 1968 poskusno preidejo na nc*v delovni čas v upravnih službah podjetja.
Te službe začenjajo delati ob 8. uri zjutraj, končajo pa ob 16. uri popoldne. Od 12. do 12.30 je odrejen čas za odmor. Poskusno obdobje traja 14 dni (od 4. januarja do 18.
Zgorela je žaga LIK v Kočevju
Škode preko 200 milijonov Sdin - Požrtvovalni gasilci so rešili obrate v neposredni bližini - Kočevski kolektivi pripravljeni pomagati LIK
KOČEVJE, 10. jan. — Danes nekaj po polnoči je izbruhnil požar v obratu žaga podjetja Lesna industrija Kočevje. Obrat je popolnoma zgorel, škode je po nestrokovni oceni za 200 milijonov S din. V tem obratu, Id je bil za podjetje ključni, je bilo zaposlenih okoli 100 ljudi, brez dela pa bo ostalo še nadaljnjih 50 do 100 delavcev iz ostalih obratov LIK. Obrat je bil zavarovan za dejansko vrednost.
Na kraj požara so že ob preprečili, da se ogenj ni raz-0.20 prihiteli kočevski gasilci, širil na obrate v neposredni potem pa še gasilci iz Rudni- bližini, ka, Stare cerkve, Ložin, Ribnice, garnizije JLA iz Ribnice, iz Dolenje vasi, pri gašenju pa so sodelovali tudi ga-silcd LIK. Ker je bil obrat takrat že v plamenih, gasilcem kljub požrtvovalnosti obrata ni uspelo, rešiti, pač pa so
Komisija, ki raziskuje vzrok požara in višino škode, še dela. Okoli devete ure pa so se že zbrali zastopniki občinske skupščine, družbenih, političnih in delovnih organizacij, ki so iskali rešitev, kako ba hitro in učinkovito ukrepali, se pravi zgradili novo žago, do takrat pa zaposlili čimveč članov kolektiva LIK, ki so ostali brez dela. J. PRIMC
Srce nam le eno...
NEW YORK, 10. januarja (AP) — Tukaj je bila to noč opravljena peta operacija s presaditvijo človeškega srca. Skupina zdravnikov z dr. Andrija-nom Kantrovičem na čelu je presadila srce 29-letne Helene Krouch 57-letnemu upokojenemu gasilcu Louisu Blooku. Med petimi operacijami, opravljenimi po svetu v zadnjih 37 dneh, je bila ta najdaljša, saj je trajala kar 9 ur!
Dr. Kantrovič je že 6. decembra lani naipravil podobno operacijo na dva in pol tedna starem otroku, ki pa je po 6 urah umrl.
Na 6. strani Dolenjskega lista več o operacijah srca!
»SPOPAD SE JE ne gre vedno lahko, za dalj časa zaprte, spravil vsa moštva za IMV v Novem mestu ORWO NP 20, 3
sosednji občini, če bo sporazum dosežen, v drugem polletju ne bo nepotrebne selitve učencev s šole na šolo.	V.	P.
Decembra rekord
Decembra 1967 so v »Hotelu Pugled« v Kočevju prvič zabeležili več kot 1000 nočnin v enem mesecu. V notelu so gostje prenočili kar 1020-krat (domači 957-krat in tuji 63-krat). V istem mesecu 1966 so v hotelu zabeležili 700 nočnin (669 domačih in 31 tujih).
Tudi letni obračun nočnin je bil 1967 zelo ugoden, saj so našteli kar 9735 nočnin (8022 domačih in 1713 tujih). V letu 1966 pa so turisti prenočevali v hotelu 8396-krat (6903-krat domači in 1493-krat tuji). Turistično teto je zaključil »Hotel Pugled« kar uspešno, saj se je občutno zvečalo število domačih in tujih nočnin.
januarja). Hkrati je bil sprejet sklep o prostih sobotah za vse delavce: v LABODU bodo odslej delali samo vsako prvo soboto v mesecu, vse ostale sobote pa bodo prosti.
Sklep o poskusnem obdobju za novi delavnik v upravnih službah so sprejeli, kot povedo sami, zato, da bi v poskusnem obdobju ugotovili probleme prizadetih glede prevoza v službo, prehrane in otroškega varstva. Nato bodo o tem ponovno razpravljali samoupravni organi in sprejeli ustrezno odločitev.
Novi delavnik v upravnih službah zajame okoli 60 ljudi. Ker so bili prve dni po uveljavitvi takšnega sklepa glede prevozov, prehrane in otroškega varstva prepuščeni samim sebi, je bilo precej negodovanja. Razen tega pa je bilo delavcem na voljo premalo časa za prilagoditev. Ustrezni sklep o novem de-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Gibbs krema ji je prinesla avto
»Nisem mogla verjeti, da je res, ko sean v nedeljo zvedela, da sem v soboto, 6. januarja, zadela na žrebanju VEDROGA v Ljubljani prvo nagrado — avtomobil AMI-6,« je vsa iz sebe hitela pripovedovati prijazna 18-letna Jana Pavček, doma iz Podgore pri Novem mestu. Jana dela kot kvalificirana kuharica v trebanjskem motelu. Kuponi zobne kreme GIBBS so ji prinesli srečo.
»Avtomobila ne bi hotela zamenjati za denar, saj si ga že dolgo želim, vozniškega izpita pa še nimam!« je odgovorila Jana vsa srečna na ra-dovedenje našega sodelavca M. Legana. Nato je še dodala: »Zdaj bom začela igrati na srečo, saj me vsi dražijo, da sem rojena pod srečno zvezdo!«
Novoletno darilo šoli v Šentlovrencu
Radiotelevizija Ljubljana je podarila osnovni šoli v Sent-lovrencu televizijski sprejemnik. Darilo so zastopniki zavoda izročili šolarjem predzadnjega decembra.
in avtomobila, čeprav so bile te dni zametene in divjal čez naše kraje, je Naš nočni posnetek je s križišča pred druga nagrada za fotografijo tedna,
OD 11. DO 21. JAN.
Nekako od 14. do 19. januarja nestalno s pogostnimi padavinami (po večini sneg) in topleje. Druge dni jasno in ostrejši mraz.
Dr. V. M.
Kje je glas zavarovancev?
K sestavku »Hokus pokus v zdravstvu«, ki smo ga objavili v prejšnji številki, moramo dodati še nekaj ugotovitev.
Prihranka v zdravstvu z reorganizacijo žal ne bomo dosegli, (vsaj v denarju ne), pač pa bo dovolj velik uspeh (in prihranek) že dejstvo, da bo zdravstvo po reorganizaciji lahko izhajalo z denarjem socialnega zavarovanja in da bomo odpravili izgube. Razen tega se bosta v zdravstvu povečali strokovnost in kvaliteta storitev. V večji zdravstveni organizaciji je namreč laže razporediti strokovnjake enakomerno po vsem področju, kot v več manjših.
Ob ugotovitvi, da referendumi niso dali pričakovanih rezultatov, ne smemo pozabiti na več stvari. V tej reorganizaciji zdravstva gre za uresničevanje zakona. V poprejšnjih dogovorih o reorganizacija so se vsi predstavniki zdravstvenih domov, pa tudi občinskih skupščin strinjali z reorganizacijo.
Vsem so bili konec novembra in v začetku decembra lani dostavljeni osnutki statuta, pravilnika o delitvi dohodka, pravilnika o delitvi OD ter analitske ocene delovnih mest novega zdravstvenega doma. V teh statutarnih aktih pa je bilo hkrati dano zagotovilo o enakopravnem zastopstvu vseh družbenih zdravstvenih domov v samoupravnih organih in zagotovilo, da ob reorganizaciji ne bo odpustov.
Kljub naštetemu smo priča takšnih izidov referendumov. Spodbuda za to je gotovo tudi v dejstvu, da je ustavno sodišče razveljavilo 28. in 65. člen zakona. Najbrž v kolektivih zdravstvenih domov zdaj mislijo, da zakon ni veljaven, vendar so v zmoti. Zakon je veljaven, oba sporna člena pa mora zakonodajalec v šest mesecih prilagodita ustavi!
V sedanji reorganizaciji zdravstva gre za veliko več kot samo za to, koliko zdravstvenih domov bomo imeli! Gre za učinkovitost zdravstvene službe po občinah, ki se je do zdaj dokaj počasi prilagajala zahtevam reforme. Lahko smo torej kot prizadeti občani začudeni nad tem, kako so občinske skupščine v svojih odločitvah sledile slabemu zgledu kolektivov zdravstvenih domov in kako so dejansko glasovale proti reorganizaciji, ki je uzakonjena!
Kdo bo financiral delovanje »samostojnih« zdravstvenih domov, za katerimi težijo v posameznih občinah? Z njimi namreč socialno zavarovanje ne bo moglo skleniti pogodb o financiranju in jim nakazovati denarja! Mar imajo prizadete občine v svojih proračunih toliko, da bodo to zmogle same? Ali morda računajo na dodatne prispevke prizadetih občanov?
In končno še eno vprašanje: zakaj smo dali pravico odločanja o združitvi kolektivom z referendumi? Ali je prav, da o usodi zdravstva v občini, ki se tiče vseh občanov, odloča maloštevilen kolektiv? Da je to vprašanje umestno, je dokazala praksa referendumov. In kje je glas zavarovancev?
M. JAKOPEC
tedenski
mozaik
Omejevanje stopenj je sistemsko nevzdržno
Zadnji teden lanskega leta v republiški skupščini
KABUL, Afganistan — Med kosilom, ki ga je jugoslovanskim gostom v ponedeljek priredil predsednik afganistanskega parlamenta Dr. Zahir Muhamed (levo). Drugi z leve je predsednik vlade Nur Ahmad Etemadija, desno predsednik Tito z ženo Jovanko.	Radio-telefoto:	TANJUG
Tedenski zunanjepolitični ~pregjed_ |
Inštitut za proučevanje jair nega mnenja v Veliki Britaniji je izvedel novoletno anketo, v kateri je spraševal državljane, kaj si obetajo od novega leta. Polovica vseh vprašanih pričakuje, da bo leto 1968 slabše od minulega, samo manj kot ena četrtina Britancev pa je optimistično razpoložena in pričakuje, da bo v novem letu boljše. Pravijo, da Britanci še nikoli niso bili taki pesimisti kot letos.... Svoj delež k novoletni slabi volji Britancev je prispeval tudi de Gaulle, ki je za začetek novega leta Britancem še enkrat povedal, da jih ne bo pustil v Skupni trg. Dejal je, da sicer želi razširitev te organizacije, vendar samo s tistimi, ki so »politično, gospodarsko in finančno sposobni, da se vključijo v skupni trg«. Očitno po njegovem Britanija le dolgo ne bo zrela za to... Nič kaj posebno optimistični niso tudi na drugem koncu »veta — na Kitajskem. »Zen Min Zi Bao« je v novoletnem uvodniku povedal 600 milijonom Kitajcem, da bo tudi v novem letu »kulturna revolucija« še vedno glavna naloga Kitajcev. Tudi njim se torej ne obeta nič kaj boljše leto, kot je bilo preteklo... Pač pa pričakujejo nekatere spremembe na Japonskem, čeprav niso take, da bi jih bili preprosti ljudje posebno veseli. Premier Sato je namreč pozval sodržavljane, naj si končno le opomorejo od »atomske alergije« in naj na atomsko energijo ne mislijo samo skozi izkušnje Hirošime. Ta premi-trov poziv opazovalci razlagajo kot pripravljanje tal za morebitno atomsko oborožitev Japonske. Sedanja vlada namreč ne skriva takšnih teženj ... Z zanimivo, čeprav ne hudo resno težavo so se že kar 1. januarja srečali Francozi. Vsi francoski metereolo-gi so namreč začeli za novo leto stavko in tako Francozi niso zvedeli, kakšno vreme jih čaka v prihodnjih dneh... Italijani so v Rimu m Neaplju tako burno proslavljali novo leto, da so najmanj 100 ljudi prepeljali v bolnišnice zaradi opeklin. Vsi, ki so morali zaradi opeklin poiskati pomoč zdravnikov, pa so morali avtomatično plačati tudi občutno kazen, ker je v Italiji prepovedano uporabljati eksplozivne in gorljive snovi za ognjemete...
Zadnji teden lanskega leta so zasedah trije zbori republiške skupščine. Republiški in gospodarski zbor sta razpravljala predvsem o problemih trgovine, njenem položaju in vlogi v sedanjih razmerah. če bd hoteli z enim stavkom povzeti to razpravo, bi dejali, da manjka trgovini poslovnosti in da je v tem tudi ključ njenega nadaljnjega napredka in njenih prizadevanj, da se čimbolj vključi v reformo. V skupščinski razpravi je Sto predvsem za to, da bi nakazali smernice nadaljnjega proučevanja te problematike in da bi izluščili tisto,
TELEGRAMI
NOVI AVSTRALSKI PREMIER — Avstralski senator John Grej/ Gorton je bil izvoljen za šefa avstralske liberalne stranke. Ker ima ta stranka v svojih rokah vlado, to praktično pomeni, da bo Goar-ton tudi novi premier. Bivši premier Holt se je nedavno smrtno ponesrečil pri kopanju v morju.
EPIDEMIJA GRIPE V ZDA -Države na atlantski obali ZDA je zajela huda epidemija gripe, ki jo pogosto spremlja vnetje pljuč. Doslej je umrlo 192 ljudi, največ v New Yorku — 113. Azijska gripa je doslej zajela 17 zveznih držav v ZDA.
DOVOLJENJE ZA OBISK V DJA KARTI — Bivšemu indonezijskemu predsedniku so te dni dovolili, da Jahko pride za sedem dni v Dja-karto na proslavo največjega mu slimanskega praznika Lebarana. Bi. vši predsednik se sicer ne sme muditi v glavnem mestu.
ŠTEVILO 2RTEV NARAŠČA -Po podatkih, ki so jih pravkar objavili, se število padlih Američanov v Vietnamu vsako leto veča. Leta 1967 so imeli Američani 9.350 mrtvih in 62.000 ranjenih, leta 1966 pa 5.000 mrtvih in 30.000 ranjenih. To so uradni ameriški podatki, medtem ko je bilo število žrtev po vietnamskih podatkih znatno večje.
ZR NEMČIJA — NAJVEČJI PARTNER KITAJSKE — Lani se je Zahodna Nemčija povzpela na prvo mesto med evropskimi država, mi v trgovini s Kitajsko. Trgovina med Zahodno Nemčijo in Kitajsko je lani dosegla vrednost eno milijardo in sto milijonov mark.
WILSON BO OBISKAL ZDA -V Londonu so uradno sporočili, d» fx) britanski premier Haroid VVilson 8. in 9. februarja uradno obiskal Washington, pozneje pa še Kanado.
ROMNEY V INDIJI — Republikanski kandidat za predsednika ZDA Romney je na svojem poto vanju okrog sveta prispel na obisk v Indijo.
kar je poglavitno, da bi trgovina res postala usmerjevalec proizvodnje in posrednik med njo in potrošniki.
Organizacij skopolitični zbor je imel eno izmed najkrajših sej v svoji zgodovini, saj je trajala komaj trd četrt ure. šlo je za že prediskutirane stvari, kjer je bilo že vse rečeno in so poslanci v glavnem le glasovali.
Republiški zbor pa je med drugim sprejel tudi zakon o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik tega varstva. Tudi glede tega so bila mnenja v prejšnjih razpravah že usklađena, odprto je ostalo le eno. So-cialnozdravstveni zbor je namreč sprejel k zakonu spremembo, po kateri bi imeli pravico do otroškega dodatka tudi študentje, ko se poro-če. Glede tega je bila na seji republiškega zbora ognjevita razprava in so poslanci naposled glasovali poimensko. Tudi ta zbor je za to, da imajo študentje, ko se poroče, pravico do ‘otroškega dodatka. Argumenti za in proti so bili kaj prepričljivi, zmagal pa je socialni čut.
Vsa seja republiškega zbora pa je pravzaprav potekala v znamenju pričakovanja odgovorov na poslanska vprašanja. 2e v začetku seje je namreč predsednik zbora napovedal, da bo na eno izmed vprašanj odgovarjal predsednik izvršnega sveta Stane Kavčič, ki pa se do tiste ure še ni vrnil iz Beograda, in so zato odgovore na poslanska vprašanja postavili na zadnje mesto dnevnega reda. Poslanca inž. Janko Kosovel in Ivan Kreft sta vprašala, ali je tudi naš ^zvršni svet sodeloval pri dogovorih o tem, da se skupna stopnja prispevkov omeji na 26 odst., na kar so se v zvezni skupščini sklicevali neka teri predstavniki zveznega izvršnega sveta. Predsednik Stane Kavčič je odgovoril, da se je izvršni svet v vseh razpravah vztrajno zavzemal za to, da se odpravi omejevanje stopenj prispevkov s strani federacije, z drugo besedo povedano, vedno je bil proti limi-
Za tako stališče se je zavzemal iz treh razlogov: prvič iz politično sistemskih, ker bi nastale politične in gospodarske težave, če se to ne bi zgodilo. Drugič so enotne stopnje v Jugoslaviji nepotrebne, nesmiselne in škodljive, ker ne upoštevajo različnih gospodarskih in družbenih struktur posameznih republik. In tretjič nas k temu silijo tudi konkretni kvantitativni računi. Izvršni svet si bo tudi v prihodnje prizadeval, da se naša zahteva uresniči, je dejal.
Ti kvantitativni računi pa so predvsem v tem, da je treba zagotoviti redno financiranje strokovnega šolstva in urediti stare pokojnine. V okviru stopnje 26 odst. tega v Sloveniji ni mogoče urediti. Podoben je položaj tudi na Hrvaškem in se tudi tam odločno zavzemajo za odpravo limit.	V.	JARC
Nov delovni čas v drugih republikah
Zvezne in republiške ustanove v Srbiji ter v Bosni in Hercegovini delajo od 3. januarja 1968 od 8.30 do 17. ure, republiške ustanove v teh republikah pa od 7.30 do 16. ure. Ob petkih nehajo popoldne pol uire prej, sobota in nedelja pa sta prosta dneva. Na Hrvaškem bodo prešli na nov delovni čas s 1. februarjem.
Predsednik Tito je ta teden začel potovanje po več azijskih in afriških državah. Potovanje je začel v Afganistanu, zdaj je v Pakistanu, obiskal pa bo še Indijo, Kambodžo, Etiopijo in ZAR. Gre torej za države, s katerimi ima Jugoslavija dobre in že ustaljene prijateljske odnose in hkrati za države, ki igrajo pomembno vlogo v politiki nevezanosti. Prav to daje predsednikovi poti in njegovim pogovorom z voditelji teh držav poseben pomen. Ni skrivnost, da je politika nevezanosti v zadnjih letih preživljala in še preživlja hudo preiskušnjo. Naraščajoča a-gresivnost imperializma in težnje po dogovarjanju med velesilami — neredko prav na račun nevezanih — so marsikje pripeljale do določene krize te politike. Toda razvoj dogodkov — v precejšnji meri tudi v zvezi z vojno na Srednjem vzhodu — je pokazal, da dvomi in malodušnost niso na mestu in da je prav politika nevezanosti še vedno in še bolj najzanesljivejše jamstvo za ohranitev neodvisnosti in suverenosti malih držav. Hkrati pa je ponovno prišel do izraza tudi pomen politike nevezanosti pri reševanju perečih svetovnih problemov, saj imajo nevezane države učinkovite možnosti v OZN in drugje, za pritisk na velesile in sodelovanje pri iskanju najboljših rešitev. Titovo potovanje je mogoče oceniti kot važen prispevek v sedanjem procesu oživljanja in aktiviranja politike nevezanosti. To je — poleg nadaljnje krepitve sodelovanja z omenjenimi državami — pomemben medna-rodno-politični vidik sedanje Titove poti.
Omeniti je treba še eno važno državniško potovanje — obisk predsednika zveznega izvršnega sveta Mike Spi-Ijka v Rimu. Tudi ta obisk ni pomemben samo za odnose med Jugoslavijo in Italijo, čeprav zaradi pomena gospodarskih stikov, vprašanja manjšin in drugega, bolj teži
2ELEZNISKA NESREČA - Bil zu Richmonda v ameriški državi Indiani sta se zaletela tovorna vlaka natovorjena z nafto, bencinom in amonijakom Pri tem te prišlo do eksplozije, ki je porušilo 20 hiš v okolici Prva poročilo pravijo, da smrtnih žrtev ni bilo PONAREJENI DOLARJI - Juž novietnamska policija je zaplenilo 250.000 ponarejenih dolarjev Hkra ti Je odkrila tudi tajno tiskamo v Saigonu, kjer so izdelovali lažne bankovce po 5 dolarjev LADJA SE JE POTOPILA - 1 januarja Je sovjetska tovorna lad. Ja »Tarhanovo« udarila v podvod ni greben blizu Korintskega prekopa in se potopila. Posadko Je rešila neka Jugoslovanska ladja.
BOMBA V PAKETU — V kuban. skem ministrstvu za pošte Je v ponedeljek eksplodirala bomba, ki Je bila v nekem paketu, poslanem la ZDA. Pet oseb Je bilo hudo poškodovanih.
prav na teh vprašanjih. Toda mednarodni pomen mu daje tudi dejstvo, da gre za odnose med državama z različni* ma družbenima sistemoma, od katerih je ena celo članica Atlantskega pakta. Odnosi med Italijo in Jugoslavijo so kljub nekaterim nerešenim vprašanjem opogumljajoč zgled koeksistence, ki partnerjema ne prinaša le mirnih meja, ampak tudi velike
Afirmacija
nevezanosti
gospodarske koristi. Premier špiljak bo v Rimu obiskal tudi papeža Pavla VI., s čimer bo storjen še en korak po poti normalizacije odnosov z Vatikanom, obenem pa tudi k nadaljnji normalizaciji odnosov med cerkvijo in državo.
Med važnimi tekočimi dogodki je treba omeniti tudi odgovor DR Vietnama na amenško »mirovno ofenzivo«. Severnovietnamski zunanji minister je potrdil, da do pogajanj lahko pride takoj, ko bodo ZDA nehale bombardirati DR Vietnam. To je edini pogoj, ki ga postavlja Hanoi. S tem se je predsednik Johnson znašel v zelo nerodnem položaju, kajti vse njegove prejšnje ponudbe za pogajanja so temeljile na izgovoru, da je DR Vietnam tisti, ki se noče pogajati. Zdaj mora dati jasen odgovor in reči »da« ali »ne«, če reče »ne«, se bo znašel v še hujšem ognju domače in tuje kritike, če reče »da«, pa se bo moral odpovedati nekaterim ciljem, ki jih že dolgo razglaša, med drugim vojaški zmagi. Prve reakcije v ZDA na vietnamsko ponudbo zbujajo strah, da se bo Johnsonova vlada odločila za negativen odgovor. S tem se bo pred vsem svetom dokončno razkrila kot tista stran, ki ji ni do miroljubne rešitve, rešitev vietnamskega problema pa se bo še bolj odmaknila. Takšne neprijetne strahove še povečujejo ameriška prizadevanja, da bi vojno še razširili in postopoma vključili vanjo tudi Kambodžo in morda še Laos Ameriški generali namreč zahtevajo dovoljenje za operacije na kam-boškem ozemlju, češ da preko njega prihaja v Južni Vietnam pomoč in čete iz severnega dela dežele. S tem izgovorom se je močno povečal ameriški pritisk na Kambodžo, katere neodvisna in nevtralna politika je že dolgo trn v peti washington-sklh politikov in generalov.
tom.
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled]
• PORABA V OKVIRU MOŽNO STI IN POTREB. Potem ko so v zvezni skupščini najprej odpravili omejitev na skupno prispevno stopnjo za proračune in socialno zavarovanje in jo obenem znova uvedli, le da še bolj neugodno (od 27 na 26 odstotkov), sta se sešla predsedstvo in izvršni komite CK ZKS, da bi zavzela stališče do novonastale situacije. Menila sta, da so kljub stališčem CK ZKJ in CK ZKS močne težnje po ohranitvi omejitev, v čemer se kaže nezaupanje v republike in naše delovne ljudi. — Kritizirala sta težnje, ki razdvajajo enotnost delovnih ljudi s tem, ko delijo družbo na proizvodnjo in potrošnjo, namesto da bi se zavzemali za skladen razvoj obeh področij, ker Je tudi od tega odvisno uspešno izvajanje gospodarske reforme.
Podobno stališče sta sprejela tudi predsedstvo in izvršni odbor republiške konference SZDL, kjer so še posebej poudarili, da je poglavitno večanje proizvodnje in dohodka. V tem so večje možnosti kot pa v zmanjševanju potrošnje. Odklanjati je treba administrativne ukrepe povsod tam, kjer je možno samoupravno dogovarjanje.
Stane Kavčič, predsednik izvršnega »veta skupščine SRS, je že pred novim letom na vprašanje poslancev med drugim odgovoril, da lahko takšne omejitve na zvez-
ni ravni povzroče nepotrebne politične in gospodarske probleme. Slovenski izvršni svet se bo po njegovih besedah z vsemi sredstvi, ki mu jih dajeta ustava in naš politični sistem, vztrajno zavzemal za to, da se uresniči zahteva po odpravi administrativnih omejitev.
Omejitev skupne prispevne stopnje za proračune in socialno zavarovanje povzroča v Sloveniji hude probleme, saj tako zmanjka denar-
Več zaupanja
ja za kritje obveznosti v tem letu. To, na primer, onemogoča, da bi stabilizirali financiranje strokovnega šolstva in da bi uredili problem starih upokojencev. Republika si bo kljub temu prizadevala, da te probleme reši tako, kakor to ustreza našim potrebam in možnostim.
• SISTEMATIČNA SKRB ZA KADRE. Na ponedeljkovi seji izvršnega komiteja CK ZKS so obravnavali informacijo o delu kadrovskih komisij pri komitejih in konferencah ZKS. Menili so, da si Zveza komunistov le s sistematič-
no skrbjo za usposabljanje kadrov za odgovorne funkcije lahko zagotovi idejnopolitični vpliv na vseh področjih družbenega življenja. — Poudarili so nujnost bolj organiziranega dela pri obnavljanju Zveze komunistov z novimi ljudmi zlasti iz vrst delavcev in inteligence. Zavzeli so se za to, da zapuste organizacijo vsi tisti, ki so samo ba last. V Zvezi komunistov je mesto samo tistim članom, ki so se pripravljeni vključevati v vsakodnevno idejno in politično bitko za njena stališča in ki niso pripravljeni popuščati težnjam, ki vlečejo nazaj.
• TITO — VODILNA USTVAR JALNA OSEBNOST. V četrtek pred novoletnimi prazniki je bila slavnostna seja CK ZKJ, kjer so počastili 30-letnico Titovega prihoda na čelo naše partije. O pomenu Titove ustvarjalne osebnosti je govoril Edvard Kardelj. Titu so podarili pravkar natisnjeno knjigo »Tito in revolucija 1937—1967«.
• ODKRILI SO MORILCA. Or gani javne varnosti so prišli na sled 29-letnemu Juriju Krmcu iz Polja pri Ljubljani, ki je osumljen uboja 19-letne Nade Abruč. Osum ljenec je dejanje že priznal. Desetega junija ponoči je v Tivoliju zadavil dekle, potem ko je posku sil, da bi jo posilil. Uboj je izzval ▼ javnosti precej neodgovornega ugibanja in obrekovanja.
Obveljalo je: meja sta 2 milijona starih dinarjev!
Pred kratkim smo pisali o predlogu, po katerem naj bi za 1967 veljali enaki predpisi kot za 1966. kar zadeva prijavo osebnih dohodkov za obdavčitev. Zdaj je dokončno znano, da je lestvica za obdavčitev osebnih dohodkov nad 20.000 N din taka kot je bila za leto 1966. Edina sprememba je v tem, da se v skupni čisti dohodek štejejo tudi prejemki iz pokojnin, kar lani še ni veljalo.
Nafta pod Jadranskim morjem?
Vrsto let preiskujejo strokovnjaki kolikšne so rezerve nafte pod Jadranskim morjem (na naši strani), tako ob obalah kot na otokih oz. okoli njih. Vse kaže, da bodo kmalu znam uspehi njihovega dela Strokovna skupina vrtalcev nafte se bo na pomlad lotila prvih poskusnih vrtanj. Kakor menijo, skriva naše morje tudi veliko naftno bogastvo.
Široko tekmovanje pridelovalcev koruze
Ali se bodo napovedi »Ptujčanov« odzvali kmetje po vsej Sloveniji? - Nagrajeni bodo vsi tekmovalci, ki bodo izpolnjevali nasvete - Rekord: 100 stotov suhega zrnja na hektar, pri sosedih pa včasih niti 30 stotov koruze ...
Na posvetovanju o pride lovanju koruze v Ptuju so kmetje napovedali tekmovanje vsem zasebnim pridelovalcem koruze v Sloveniji. Tekmovanje bo pripravil in vodil kmetijski inštitut Slovenije, med kmeti pa naj bi ga organizirale kmetijske organizacije kot vsebinsko okrepljeno proizvodno sodelovanje.
Nekateri po 34 stotov suhega koruznega zrnja na hektar, drugi komaj 27 stotov - vsi pa bi radi imeli dober pridelek!
Nekateri kmetijci — poleg kmetov tudi strokovnjaki pri kmetijskih organizacijah — imajo še pomisleke o uspešnosti takega tekmovanja. Namen tekmovanja, možnosti
in ovire je torej treba nekoliko razčleniti, da bi laže ugotovili, kaj je v sedanjih razmerah možno in kaj koristno.
V	Sloveniji posejejo letno okrog 43.000 ha koruze. To je sicer le poldrugi odstotek takih posevkov v vsej državi. Dober pridelek pa vziic temu precej poveča dohodke naših kmetijcev. Toda na kmečkih posestvih so »dobri« pridelki še zelo redki, čeprav jih nekatera družbena posestva imajo že precej let. V Rakičanu in Pomurju so sicer tudi nekateri kmetje
—	kooperanti družbenega posestva pridelali že pred leti blizu 100 stotov suhega koruznega zrnja na hektar. Bi-
lo	pa jih je premalo, da bi se lani lahko vključili v zvezno tekmovanje. Vodilno vlo-
Slovenija ni na zadnjem mestu
V zadnjih 20 letih se je prebivalstvo Slovenije pomnožilo za 260.000 ljudi - Zdaj imamo v Sloveniji 8,4 prebivalca prirastka na 1000 prebivalcev, na Kosmetu pa imajo evropski rekord: 28,2 prebivalca prirastka na 1000 prebivalcev!
Sredi januarja se bo rodil v Sloveniji 1 milijon 700 ti-, soči prebivalec Tako računajo v zavodu SRS za statistiko na temelju tekoče eviden ce živo rojenih smrtnih primerov, priselitev in odselitev Od leta 1948, ko je bil po vojni prvi popis prebivalstva in so na območju Slovenije na šteli 1,440.000 prebivalcev, se je torej prebivalstvo Slove nije pomnožilo za 260.000.
Ta razmeroma znaten prirastek bo morda koga presenetil, saj smo po vojni več krat ugotavljali, da ima Slovenija med jugoslovanskimi republikami in pokrajinami najmanjši naravni prirastek prebivalstva. Toda razmere so se medtem precej spremenile. Slovenija že vrsto let ni več na zadnjem mestu in ima večji naravni prirastek kakor ožja Srbija, Hrvatska in Vojvodina. To nam potrjujejo tudi pravkar objavljeni prvi podatki zveznega zavoda za statistiko za minulo leto, v katerem je prebivalstvo Jugoslavije doseglo 20 milijonov.
Za gibanja po vojni je zna čilno, da se je prva leta po vojni znatno povečalo število rojstev. Od tedaj pa nazadu je. Do leta 1950 smo imeli v Jugoslaviji okoli 30 živoroje nih na 1000 prebivalcev, lam pa je to število prvič zdrkni
lo	pod 20, čeprav je ob naglem napredku zdravstvenega skrbstva zdaj za polovico manj mrtvorojenih kakor prva leta po vojni. Tudi število smrtnih primerov na 1000 pre bivalcev ;e ob napredku zdravstvenega varstva mnogo manjše. Zato s padcem število roj stev za eno tretjino ni v ena kem razmerju nazadoval cu di naravni prirastek prebivalstva. Ta se je zmanjšal od letnih 16 do 18 na 1000 prebivalcev v prvih povojnih letih na 11 do 12 v zadnji dobi, lani pa je popustil na 10,9 Najbolj se je naravni prirastek zmanjšal v republikah z naj večjim številom živorojenih
—	v Makedoniji, Bosni in Hercegovini, Crni gori in Kosmetu, medtem ko kaže Slove-
nija že vrsto let ustalitev naravnega prirastka in celo njegovo malenkostno povečanje.
Za leto 1967 izkazuje statistika najmanjši naravni prirastek v Vojvodini, namreč 4,6 na 1000 prebivalcev, na Hrvatskem 6,2, v ožji Srbiji 6,4, v Sloveniji pa 8,4. Kljub precejšnjemu zmanjšanju v zadnjih letih pa imajo ostale republike in pokrajine še vedno razmeroma velik naravni prirastek, ki je lani znašal v Črni gori 15,8, v Bosni in Hercegovini 17,9, v Makedoniji 18,4 m v Kosmetu 28,2, pri čemer drži Kosmet glede naravnega prirastka še vedno prvo mesto v Evropi.
Tako imamo zdaj v Sloveniji, kakor rečeno, 1,7 milijona prebivalcev, v Srbiji 8,1 milijona (od tega v ožji Srbiji 5,0, v Vojvodini 1,9 in na Kosmetu 1,2), v Hrvatski 4,4 milijona v Bosni in Hercegovini 3,8 milijona, v Makedoniji 1,6 milijona in v črni gori 0,5 milijona prebivalcev.
F. SEUN1G
go v Sloveniji so prevzeli kmetijska organizacija in kmetje v ptujski občini.
V	petletnem povprečju zadnjih let so v severovzhodni Sloveniji pridelali na hektar po 34 stotov suhega koruznega zrnja, v drugih krajih Slovenije pa po 27 stotov. Ko odštejemo pridelke družbenih posestev, se povprečje kmetov zniža za nekaj stotov. Povprečje pa spet pomeni, da so nekateri kmetje pridelali precej manj, nekateri pa precej več. Pri ugotavljanju pravega razmerja med najboljšimi pridelovalci koruze, ki jih poznamo, in naj-slabšimi, za katere ni točne evidence, je treba to upoštevati.
Večji od nagrad je dohodek zaradi povečanega pridelka!
Velikih razlik v hektarskih pridelkih koruze ne povzročajo le naravne razmere, kakor radi zatrjujejo kmetje z manjšimi pridelki. Kmetijski strokovnjaki pravijo, da je povprečni hektarski pridelek koruze na panonskem svetu v Sloveniji višji kot drugod med drugim zato, ker tam sejejo več hibridne koruze. Dobro hibridno seme pa da za 20 odst. večji pridelek kot stare sorte. Razlike v hektarskih pridelkih pa še bolj poveča obdelava polja in zlasti gnojenje. Dva najboljša pridelovalca koruze v ptujski občini — Jože Petek iz Ga-jevcev s 102,5 stoti in Franc čuček iz Podvincev s 100,5 stoti suhega zrnja na hektar
—	sta oddaljena drug od drugega okrog 10 km. Na poljih med njima prideluje koruzo več 100 drugih kmetov in na nekaterih ni zraslo niti 30 stotov na hektar. Pa ne zaradi drugačnih naravnih ali vremenskih razmer, ampak ker jo še vedno pridelujejo tako kot včasih.
Naravne razmere v vsej Sloveniji sicer niso tako po-
dobne kot na Ptujskem polju. Ali je vzlic temu možno uspešno tekmovanje med vsemi pridelovalci koruze?
Pobudniki tekmovanja v ptujski občini pravijo, da ne gre toliko za nagrade najboljših tekmovalcev kot za povečanje pridelka in dohodka, ki je plod boljšega dela. Tako menijo celo lanski najboljši tekmovalci, ki so dobili nagrade. Povečan pridelek je lahko več vreden kot nagrada organizatorjev tekmovanja. Torej je tudi nagrada in spodbuda za nadaljnjo povečevanje pridelka, kateremu ni še nihče postavil meja. Zato naj ne oklevajo niti tisti kmetje, ki že vnaprej slutijo, da ne bodo med najboljšimi tekmovalci. Vsi tekmovalci, ki bodo delali tako, kot jim bodo svetovali kmetijski strokovnjaki, bodo dobili nagrado v povečanem pridelku.	J. PETEK
Decembra več kot smo pričakovali!
Decembra so se delovni kolektivi slovenske industrije vrgli na delo s podvojenimi močmi: v 26 delovnih dneh so naredili za pribl. 11,8 odstotkov več izdelkov in blaga kot v 23 dneh novembra! Razen tega pa je pomembno predvsem to, da je lanska ceioletna proizvodnja precej več vredna od one v 1966. letu, na kar je predvsem vplivala gospodarska reforma.
Spomenik velikemu delu
Pretekli teden so na kraju, kjer se je lani smrtno ponesrečil tovariš Boris Kraigher, odkrili manjši spomenik. Na slovesnosti je govoril tudi predsednik slovenskega izvršnega sveta tov. Stane Kavčič, ki je med drugim dejal:
»Prišli smo na ta kraj tragične in presunljive smrti, da bi postavili majhen spomenik velikemu delu, ustvarjanju in življenju, ki se je tukaj končalo. To skromno spominsko znamenje, ki ga danes odkrivamo, ob prvi obletnici tragedije, je dokaz, kako je med našimi narodi, med delovnimi ljudmi naša države zasidrana povezanost s tistimi politiki in državniki, pokojni Boris pa je ML eden izmed njih, ki so razumeli in razumejo svoj čas ter njegove zakonitosti, katerega ustvarjalne strasti so usmerjene naprej, v iskanj« in ustvarjanje novega, ki se odlikujejo s pogumom, da znajo pravočasno zavreči vse preživelo in ki s svojo napredno mislijo ter prakso to vsak dan znova potrjujejo na fronti boja za današnji in jutrišnji dan.«
Naročite si svoj	
lokalni list	fig
na	
DOMAČI	■
NASLOV	m
Bilanca na začetku novega leta
Kako vstopamo v novo leto na področju zdravstvene službe, pokojninskega zavarovanja in socialnega varstva - Uvajanje novega delovnega časa terja, nas sili v hitro uresničevanje zakona o financiranju nekaterih oblik
družbenega varstva otrok
Ko se konča staro m začne novo poslovno leto, je že star običaj, da se človek ozre na prehojeno pot in z novimi načrti pogleda na leto, ki je pred njim. Za področja zdravstvo, socialno zavarovanje in socialno varstvo lahko rečemo, da je bilo minulo leto polno težav. Kasneje kot gospodarske organizacije so se te družbene službe pričele vključevati v reformo in manj pripravljene na ukrepe, ki naj zmanjšajo potrošnjo, so se prav v minulem letu srečevale
DEKORATIVNE
LAMINATE
MELAPAN
dobite v sijajnih, satini-ranih in mat površinah. MELAMIN, Kočevje
s prav hudimi, včasih na videz s skoraj nepremagljivimi problemi.
Omejena denarna sredstva niso več dopuščala nekoliko lagodno poslovanje v starih organizacijskih oblikah, vsa tri področja pa so na drugi strani za ljudi tako važna, da spet ni bilo mogoče zaradi skrčenih sredstev posameznih dejavnosti kar ukiniti. Vendar pa ob takem neugodnem položaju kolektivi in vodstva teh treh dejavnosti niso ostala prekrižanih rok, in intenzivne priprave na to, kako bi z racionalizacijo poslovanja bolje obrnili denar, dosegli večje učinke in črtali neekonomske izdatke, so omogočile, da lahko gledamo v novo leto bolj optimistično.
Reorganizacija zdravstvene službe, ki Je bila prioritetna naloga zdravstvenih vodstev vse zadnje mesece, je pripravljena tako daleč, da lah-
ko računamo, da bo zdravstvo začelo poslovati v novih okvirih večjih zdravstvenih domov že takoj v začetku novega leta. 2e med letom pa bodo verjetno tako daleč tudi že priprave za nove sistemske ureditve, zlasti kar zadeva finančno poslovanje, tudi v bolnišnicah Vsekakor bi si delali preveč utvar, če bi pričakovali, da bo reorganizacija sama prinesla oziroma omogočila izredno velike prihranke za zdravstveno varstvo, skoraj gotovo pa je, da bo denar odmerjen bolje, odpad-
li	pa bi stroški, ki so doslej prinašali razmeroma malo koristi.
Večje so težave na področju pokojninskega zavarovanja, to pa zato, ker smo prav v Sloveniji zašli v finančno nemogoč položaj, ko so pravice, ki izvirajo iz pokojninskega zavarovanja, določene s temeljno zakonodajo, višina
prispevkov v sklade pa je. bila omejena. Ker imamo v Sloveniji večje število starih upokojencev, je bilo tega denarja premalo. Tako je služba socialnega zavarovanja preživela vse preteklo leto v znamenju iskanja kratkoročnih, premostitvenih kreditov iz meseca v mesec, da je lahko prvega v mesecu zagotovila izplačilo pokojnin. Nujnost, da se stare pokojnine vsaj delno uskladijo z novimi pokojninami, pa bo seveda terjalo še več denarja, saj računajo, da bo popravek starih pokojnin zahteval okrog 5 milijard dinarjev stroškov.
Da sanirajo sklade, uravnovesijo bilance v pokojninskem zavarovanju in zagotovijo redno izplačevanje pokojnin po predpisih, so republike terjale, da spremeni zvezni predpis zakon o limitiranju prispevka za socialno zavarovanje. Bistveno pri tem je tudi to, da k taki spremembi ne sili samo finančni diktat, temveč gre za uveljavitev širše samouprave, s katero je v nasprotju zvezno limitiranje prispevkov.
Tudi v soc.alnem varstvu je bil v minulem letu storjen pomemben korak naprej s tem, da smo v drugi polovici decembra dobili zakon o fi-
V Sloveniji že nad sto milijard Sdin hranilnih vlog
Prijetno in razveseljivo novico smo prebrali v decembrski številki BANČNEGA VESTNIKA, glasila bank SR Slovenije, ki izhaja v Ljubljani. Ponovili jo bomo kar v celoti, saj bo prav gotovo zanimala vsakega našega bralca:
Hranilne vloge pri kreditnih bankah in hranilnicah v Sloveniji so konec novembra 1967 presegle 100 milijard Sdin.
Skupno stanje hranilnih vlog pri kreditnih bankah in hranilnicah v Sloveniji je od začetka leta 1967, ko je znašalo 75,67 milijarde Sdin, poraslo v enajstih mesecih 1967. leta za 24,98 milijarde Sdin, to je na 100,65 milijarde Sdin konec novembra 1967. To je porast za 33,01 odstotka.
Hranilne vloge na vpogled so se povečale od 54,43 milijarde Sdin za 10,46 milijarde Sdin, to je na 64,89 milijarde Sdin ali za 19,21 odstotka.
Vezane vloge nad eno leto so narasle od 21,24 milijarde Sdin v začetku leta 1967 na 35,76 milijarde Sdin konec novembra 1967. To je povečanje za 14,52 milijarde Sdin ali za 68,36 odstotka.
Če primerjamo porast pri nas v Sloveniji s porastom hranilnih vlog, ki so ga v letu 1966 (v primerjavi s preteklim letom) dosegli npr. v Italiji, kjer so se hranilne vloge dvignile v letu 1966 za 16,2 odstotka, ali v Franciji za 15,9 odstotka, v Zvezni republiki Nemčiji za 13,6 odstotka, na Nizozemskem za 11,8 odstotka, v Belgiji za 7,1 odstotka - potem z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da so ukrepi gospodarske reforme na tem področju uspešno delovali. Naš dinar postaja stabilnejši in mu vlagatelji zaupajo.
nanciranju nekaterih oblik družbenega varstva otrok. S tem smo od ozke delitve otroškega dodatka dali pravno osnovo za zbiranje stabilnih finančnih sredstev, ki naj ustvarja materialno osnovo za ureditev dnevnega varstva otrok, ki je za zaposlene starše na j več j ega pomena. Uveljavitev zakona brez odlašanja in z veliko samoinicia-tive v okviru skupnosti otroškega varstva bo terjala zlasti novost uvajanja novega delovnega časa. Ta sprememba bo
sprožila med ljudmi, v družinah, vrsto novih problemov, med katerimi bo prav gotovo najbolj važno to, da v času celodnevne zaposlitve staršev oskrbijo varstvo za otroke. Brez družbene pomoči in prizadevnosti vseh činiteljev ožje komunalne skupnosti pa tega cilja ne bo moč doseči. Zato prinaša prav novosprejeti zakon izredno odgovornost pri tem, kako bomo v življenju uveljavili njegova dolo* čila.
MARIJA NAMORŠ
Spitana živina izgublja na vrednosti
Izvoza živine ni, domači trg ne more prevzeti vsega, kar živinorejci priredijo. Kam torej z živino oziroma kaj delati v kmetijstvu?
Kmetijska zadruga KRKA v Novem mestu ima 2500 stojišč za pitanje goved. Te dna pa ima 500 glav od 200 do 300 kg težke živine v kooperacijski reji in 500 glav goved, težkih od 280 do 300 kg, v lastni reji. Komu bodo prodali to živino, ki je spitana in zrela za zakol, ne vedo, saj od oktobra lani izvoza ni več.
V	KZ KRKA ustvarijo za
4	milijarde S din vrednosti na leto, od tega 70 odst. z živinorejo. En krmni dan za živinče v pitanju jih stane 720 S din. nolna lastna cena
Uidi na cesti smo ljudje...
6. januarja sem se peljala po asfaltni cesti proti šmarješkim Toplicam. Na majhnem klancu pri Kronovem sem došla dva kolesarja, naproti pa mi je pripeljal osebni avtomobil. Na zasneženi cesti skoraj ni bilo mogoče zavirati, umakniti pa se tudi ni bilo kam, saj sta kolesarja s kolesi v roki šla peš in zavzela več kot polovico ceste. Posrečilo se mi je ustaviti kakšna dva metra za njima. Počakala sem, da je osebni avtomobil odpeljal naprej, nato pa kratko zahupala. čeprav sta me morala kolesarja slišati že prej, se tudi zdaj nista zmenila. Sele ko sem ju previdno obvozila, je eden od njiju sarentačil: sVoziti se nauči!* Bila sta zaripla v obraz in očitno precej vinjena.
Kdo bi bil kriv, če bi prišlo do nesreče? Mar za pešce na javni cesti ne morejo veljati taki predpisi in kazni kot za druge vinjene uporabnike teh cest?	A.	N.
Avtomobilska nezgoda
V	nedeljo, 6. januarja, sta se dopoldne v Metliki zaletela Martin Konda, ki je upravljal opel rekord, in Rudi Kočevar iz Radovičev, ki Je upravljal fiat 750. Konda se je hotel toogniti gruči ljudi, ki *> Sli pred njim po desni strani, pri tem pa ga Je na poledeneli oesti zaneslo na levo in trčil v nasproti vodeči Kočevarjev avto. Slkode na obeh voedlih Je okoli 2800 novih dinarjev.
Pri tej nesreči naj znova opozorimo pešce, da hodijo vedno le po levi strani ceste. če Tbd se namreč ljudje, ki so botrovali tej nesreči, držali gornjega navodila, ki velja že dve leta, verjetno ne bi prišlo do nesreče.
za 1 kg prireje pa je 740 S din. 1000 glav živine, ki jo imajo zdaj v hlevih, je že spitanih. Ta živina zdaj vsak dan pridobiva na teži, izgublja pa na vrednosti, ker je težja živina cenejša. Italijanski kupci, na primer, iščejo samo 280 kg težke pitance.
Kam in komu prodati živino, je vprašanje, ki že nekaj časa tare vse v KZ KRKA. Po lanski zapori izvoza v Italijo so prodali vsega okoli 100 glav pitancev. Nove živine nato niso več jemali v pitanje.
Preusmeritev proizvodnje ne prihaja v upoštev, ker je naše področje izrazito živinorejsko. Pod ceno spitanih goved zadruga ne more proda-ati, v živinoreji pa ni akumulacije. Pocenitev telet za pitanje bi prizadela kravje-rejo in mlekarstvo, ki že zdaj komaj shajata. Pocenitev krme (Slovenija kupuje pretežni del žitne krme za pitanje v sosednih republikah) bi spet prizadelo poljsko proizvodnjo, ki je na robu rentabilnosti. Torej: medved mačko, mačka miško, miš pšeničko ...
živinorejske proizvodnje nd mogoče kar čez noč zmanjšati tudi zaradi kooperacijske reje, ki se je po večletnem trudu in naporih lepo razvila.
Samo dve možnosti sta, ugotavljajo v KZ KRKA, ko s skrbjo razmišljajo, kaj storiti. Prva in seveda najboljša rešitev bi bil ponoven izvoz živine. Druga rešitev je zmanjšanje proizvodnje. Ta ukrep bi bil nesimpatičen že zavoljo tega, ker je proizvodnja znotraj zadruge med seboj povezana. Domače poljske pridelke porabijo za krmljenje živine, hlevski gnoj pa za gnojenje polj.
KZ KRKA bi lahko ob 2500 stojiščih, kolikor jih ima, zredila letno po 800 pi-
tancev in sama krila nastalo izgubo. To bi bilo mogoče edinole s prelivanjem ustvarjenega dohodka med enotami, kar pa bi v kolektivu gotovo povzročilo hudo kri. V tem primeru bi bilo treba hkrati odložiti kmetijski zadrugi plačilo anuitet, saj jih ima za 71 milijonov S din na leto. Po dvej} mesecih, odkar je zaprt izvoz živine, pa naši živinorejci ne morejo več
Grmada se je pridružila Hmeljniku
Trebanjsko gostišče se je
1.	januarja pridružilo novomeškemu trgovskemu podjetju Hmeljnik, ki ima obrate že v štirih občinah. Kot podjetje, ki na veliko prodaja prehrambene proizvode, namerava imeti v Trebnjem tudi večje skladišče. Za Grmado, ki se je zadnje leto modernizirala, a je vendar poslovala na robu rentabilnosti, pomeni združitev • trdnejšo prihodnost in večje možnosti za nadaljnjo modernizacijo.
V	občini so na vidiku še nekatere ekonomsko upravičene združitve, vendar jih bo treba temeljito pripraviti p>o ekonomski in samoupravni plati.
Raki na preizkušnji
Jeseni je ljubljanski zavod za ribištvo v zgornjem toku Krke pričel poskusno vzrejo oziroma obnovo rakov. Za zdaj pa še ne vedo, če se bodto raki v Krki tudi obdržali. Direktor ribogojnice na Dvoru Stojan Jakovljevič meni, da bi bilo potrebno vodo -v Krki najprej temeljito znanstveno raziskati, preden bi se odločili za množično obnovo. Kot je znano, so raki v Krki množično poginili ob koncu prejšnjega stoletja.
Kmetovalci o živinoreji
6.	januarja je bila v Sodražici razširjena seja živinorejskega odbora KZ Ribnica. Udeležba je bila tolikšna, da je seja prerasla v pravi zbor živinorejcev. Udeležilo se ga je je 52 kmetov, zadružnih kooperantov. V razpravi so opozorili, da sistem ne spodbuja k tržni proizvodnji zato, ker država ne stimulira zasebnega kmetijskega proizvajalca. Omenili so, da rejcu, ki bi rad vlagal v posodobljenje reje, ne nudi družba nobenih olajšav. Cene živine so ne-uslajetne, presežno vrednost pa večinoma pospravi trgovina. Poudarili so, da povzročajo poplavne vode v dolini precejšnjo škodo, regulacija pa se odvija prepočasi. Izvolili so odbor, ki bo smotrno
INSTALATERSTVO
za vodovod, kanalizacijo in plinske naprave
BOJOVIĆ JELENKO
BEOGRAD t Treća Nova 31 - Jajinci
Opravljamo dela pri gradnji novih greznic (septičnih
Jam) iz specialnega materiala
Naše storitve so za 30 odst. cenejše od klasične
gradnje.
Z garancijo in z minimalnimi materialnimi stroški popravljamo greznice (septične jame).
Z vrtanjem mehaničnih vodnjakov (arteški vodnjaki itd.) vam najdemo in zagotovimo zdravo ali industrijsko vodo ter zajamčimo zahtevano količino!
gospodaril s pašniki na Travni gori, ter sklenili organizirati spomladanske in jesenske živinske sejme, ki bodo v korist zadruge in rejcev.
—r
LISCA že dela po mednarodnih številkah
Doslej je bila navada, da so tovarne .ženskega perila vsaka po svoje označevale velikosti svojih izdelkov. Kupce je taka pisanost begala, saj se na številke ni bilo mogoče zanesti. Lanski 7. mednarodni salon perila in modrčkov IWMS v K61nu je temu naredil konec. Na sejmu so bile sprejete mednarodne oznake velikosti, posebna lestvica, s pomočjo katere je mogoče zanesljivo kupiti pravo velikost. Zenski svet bo te novosti prav gotovo zelo vesel. Sevniška konfekcija LISCA je že začela izdelovati nedrčke, elastične pasove, hlačke, steznike in pasove za nogavice po mednarodni tabeli velikosti, čeprav so trenutno v prodaji še stare zaloge s prejšnjimi oznakami.
Elektrifikacijska dela v letu 1968
Sevniška občina ima v načrtu za letošnje leto izgradnjo radelilne postaje v Bo-štanju, za tem pa bo na vrsti postaja nad ribnikom v Šmarju. Na spisku je tudi obnova elektrifikacij ske mreže v Loki, Kaplji vasi, Smarč-ni, Bučki, na Zigrškem vrhu ter transformatorska postaja Dobrova, ki Je bila predvidena že lani.
čakati na rešitev: spitana živina na stojiščih izgublja na vrednosti, treba pa je misliti tudi na to, kaj bomo jutri!
V LABODU
novi delavnik
(Nadaljevanje s 1. str)
lavniku je bil namreč sprejet šele 26. decembra lani!
Glede negodovanja prizadetih je treba rečd tole: ni prav, da zaradi trenutnah težav, ki so vseliakor upoštevanja vredne, nasprotujejo novemu delavniku! Vztrajajo naj raje pri zahtevi, da se težave odpravijo. Svojevrstnega poskusnega prehoda na novi delovni čas brez poprejšnjih priprav pa ne bi svetovali nikomur prav zavoljo tega, ker se na ta način po nepotrebnem ustvarjata nezadovoljstvo in nasprotovanje!
M. JAKOPEC
I "
• ••  ' .......................................................
Brežiška gimnazija je ena najlepših in najsodobnejših šol v Sloveniji. Ob starem preurejenem poslopju stoji novi trakt, ki ga je projektiral in. arh. Franc Filipčič.
DELO UTRJUJE UGLED REGIONA DALEČ NAOKOLI
Posavju rišejo podobo prihodnosti
V prihodnjih mesecih se bodo v Projektivnem biroju z večjo pozornostjo lotili projektiranja individualnih stanovanjskih hiš — Povpraševanje po takih načrtih narašča, odkar so bila sredstva stanovanjskih skladov prenesena
na podjetja
Začetek projektiranja v Brežicah sega komaj šest let nazaj. Pot tej dejavnosti je odprla generacija mladih inženirjev arhitektov-domačinov. Obrat za projektiranje pri GRADBENIKU je že leta 1963 prerasel v samostojno delovno organizacijo projektivni biro REGION, Brežice.
V spodnjesavskih občinah in tudi zunaj njihovih meja so si mladi strokovnjaki hitro pridobili ugled. V tem kratkem obdobju imajo za seboj presenetljivo bogato žetev. Zrisali so nad 400 raznih projektov.
Delovno področje REGIONA obsega urbanizem, izde lavo tehnične dokumentacije za visoke gradnje, izdelavo lokacijske dokumentacije in nadzor nad gradnjami. Pregled nad dosedanjim delom te projektantske organizacije povzemam iz pojasnila direktorja Poldeta Avšiča. Da bi bila predstava nazornejša, navajam iz dolgega niza projektov le najbolj znane. Najprej seveda tiste, ki so bili realizirani. Mednje sodijo tile javni objekti:
Prosvetni dom v Brežicah, zdravstveni dom v Krškem, Dolenjska galerija v Novem mestu, osnovna šola Velika Dolina, gimnazija Brežice, šola trgovske stroke v Brežicah, dozidava osnovne šole Dobova, trgovski poslovalnici ELEKTROTEHNA in BORO-
Cestni upravi smo hvaležni
Prebivalci Tržišča in okoliških vasi so hvaležni cestni upravi, ki je tako lepo zorala sneg. S tem je omogočena zveza med vsemi vasmi, čeprav je 'letos veliko snega. Mladino pa bi kazalo opozoriti, naj se ne sanka po cestah, ker se sneg pri tem preveč zgladi in starejši ljudje na drsalnicah padajo.
L. U.
Na tržnici večkrat ribe
Na novomeški tržnici prodajajo ribe le ob tržnih dneh. Ribogojnica z Dvora je obvestila občinsko skup ščino, da bi bila pripravljena urediti na tržnici na Prešernovem trgu ribarnico, kjer bi bile ribe naprodaj vsak dan.
VO-Krško, adaptacija trgovskih lokalov v Brežicah, počitniške hišice in restavracija v Poreču itd.
Dolg in zanimiv je seznam gospodarskih objektov, ki so jih načrtovali v REGIONU. Ponazarja nam rast posameznih delovnih organizacij in gospodarski napredek krajev oz. občin. Naj naštejem nekaj najznačilnejših:
Tovarna pohištva v Brežicah, skladišče in sušilnica žita KGP v Vrbini, skladišča in remize AGRARIE v Trnju, čateških Toplicah in Globokem, proizvodna hala KOVI NOPLASTA na Jesenicah, skladišča in garaže za ELEK-TRO Celje — v Brežicah, vodovod z zajetjem nad Vel. Malencami in adaptacija vodovoda v Brežicah, v Krškem pa dvonadstropno skladišče za PAPIRKONFEKCI-JO, skladišče za SLOVENIJA AVTO, adaptacija KOVINARSKE za obrat LABOD ter adaptacija in dozidava servisa SLOVENIJA AVTO.
Za območje sevniške občine so v REGIONU projektirali novo proizvodno halo KOPITARNE, adaptacijo in dozidavo Kolodvorske restavracije, adaptacijo šole na Radni za JUTRANJKO, adaptacijo šole za lesno stroko in adaptacijo Doma počitka na Impoljci.
Zelo pomembna je vloga REGIONA pri načrtovanju bodoče ureditve ter zazidave mest in naselij. Napravljena sta glavna projekta za urbanistični program občin Krško in Brežice, zazidalni načrt za Novo mesto in okolico, dopolnjen pa Je bil zazidalni načrt za del Vidma.
V	REGIONU so zasnovali tudi večino načrtov za stanovanjske stolpiče in bloke v Brežicah, za stanovanjske bloke na Senovem, v Kostanjevici, Artičah, Pišecah in na Bizeljskem. Na projektiv-
ni biro se obračajo tudi številni graditelji zasebnih stanovanjskih hiš iz občin Krško, Brežice, Sevnica, Novo mesto, Laško in Velenje.
Marsikaj zanimivega se da razbrati iz načrtov, ki še niso bili oziroma sploh ne bodo uresničeni. Za vedno sta najbrž odložena idejni in glavni projekt za tovarno kleja v Brežicah in načrt za klavnico v Krškem, časi, želje in možnosti se spreminjajo. Tako zaradi pomanjkanja denarja še vedno niso zastavljeni temelji novega trakta osnovne šole v Brežicah, odgodena je dozidava šole v Koprivnici, na boljše čase pa čakata tudi projekta za otroški vrtec v Krškem in Sevnici.
V	izdelavi je glavni projekt za trgovski lokal na Dvoru pri Žužemberku, projekt "za servisne delavnice, garaže in upravno zgradbo Stanovanjskega podjetja v Sevnici ter načrt za osnovno šolo Telče. Skozi načrte, ki jih. snujejo projektanti v REGIONU, odseva med dragim tudi podoba moči in nemoči občin, realnost in nerealnost njihovih planov.
J. TEPPEY
f • ,*YV
dej m/sca
Na sejmu v Novem mestu
8. januarja je bil na novomeškem sejmišču večji sejem, na katerem je bilo naprodaj 344 prašičkov in 92 glav govedi. Prašički so bili skoraj vsi prodani (304), za govedo pa so bile kupčije sklenjene v 41 primerih. Cene: prašički od 11.000 do 28.00# S din, voli 440 do 480 S din kilogram, krave 220 do 260 S din kilogram, mlada živina 450 do 490 S din kilogram.
\
Brežiški sejem
Na sejmu, ki je b?l 6. januarja v Brežicah, je bilo kupcem na voljo 405 prašičkov, prodali pa so jih 242. Do tri mesece stari so šli v denar po 520 do 500 Sdin k., večje pa so prodajali po 450 do 500 Sdin ko žive teže.
SPET ZLOČIN V HIŠI S ŠTEVILKO 13
je bila to rešitev za družino?
Kaj se je dogajalo v hiši Koširjevih, kjer je mož do smrti pretepel svojo ženo
Dom Koširjevih v Dol. Prapročah pri šentlov-rencu prve dni januarja. Novoletna smrečica stoji v izbi nedotaknjena. Ni več drobnih prstkov, da bi vlekli sladkarije z nje. 80-letnemu očetu, ki je nenadoma ostal sam v hiši, ni do njih, niti do tega, da bi si zakuril peč in s toploto pregnal tesnobo iz hiše. Ostal je sam, snahin grob je že prekril novoletni sneg, sin je v zaporu, četvero otrok v starosti od 11 let do 3 mesecev je brez staršev prepuščeno dobroti svojcev. Takšna je hiša od tistega usodnega četrtkovega popoldneva, 28. decembra, ko je sin Avgust stopil pred očeta in dejal: »Ubil sem svojo ženo!«
Poziv k
vložitvi davčnih prijav
ZA ODMERQ PRISPEVKA IN DAVKA ZA LETO 1967 TER DAVKA IN PRISTOJBIN ZA LETO 1968.
ČAS ZA VLOŽITEV PRIJAV JE DO VKLJUČNO 31. JANUARJA 1968
I. PRISPEVEK IZ DOHODKA IN DAVEK
Davčne prijave, za odmero prispevka in davka za leto 1967 morajo vložiti:
1. zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerjajo prispevki in davki po preteku leta (nepavšalisti);
2. zavezanci prispevka iz skupnih dohodkov občanov;
3. zavezanci davka od stavb (od dohodkov najemnin lokalov in inventarja).
Davčne prijave je treba vložiti osebno ali po pošti pri upravi za dohodke občinske skupščine, kjer ima davčni zavezanec svoje stalno prebivališče. Pred. pisane tiskovine za vložitev davčnih napovedi dobijo zavezanci lahko v pisarni uprave za dohodke občinske skupščine.
Na podlagi tega poziva niso dolžni vložiti davčne prijave:
1. kmetijska gospodarstva, ki imajo dohodke izključno od kmetijstva;
2. zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev, katerim se odmerjajo prispevki in davki na podlagi letnih pavšalnih osnov ah v letnem pavšalnem znesku.
II. DAVEK IN PRISTOJBINE
Občani, ki imajo določene velike mehanične priprave za kmetijstvo in gozdarsko proizvodnjo, kot so traktorji, velike mlatilnice in motorne žage, ali imajo posajeno samorodno trto, na katere je predpisan občinski davek, kakor tudi lastniki vprežnih voeil (vozov) so dolžni prijaviti morebitne spremembe lastništva davku oziroma pristojbini zavezanih predmetov.
Prijave oziroma spremembe se lahko vložijo pri upravi za dohodke občinske skupščine ali pri samostojnih krajevnih uradih.
Kdor ne vloži davčne prijave v določenem roiku, plača kazen 5 odst. predpisanega zneska, če pa prijave ne vloži na pismen opomin, pa 10 odst, od odmerjenega zneska.
Kdor dosežene dohodke, davku ah pristojbini zavezane predmete utaji oziroma prijavi neresnične podatke z namenom, da bi se izognil plačilu prispevkov, davkov in pristojbin, bo kaznovan z denarno kaznijo, ki je določena za davčno utajo.
Davčne zavezance opozarjamo, da rok za vlaganje davčnih prijav ne bo podaljšan.
OBČINSKA SKUPSCINA NOVO MESTO
Jamarjem grozil z lovskim nožem
V Ribnici je vedno več izgrednikov — Nekateri izmed njih so jamarjem skoraj onemogočili delo — Jamarski dom je priljubljena izletniška točka
Namesto da bi Avgust prišel tisti dan že ob devetih iz službe, je počakal še mesečno plačo in se vrnil okoli poldneva, spotoma pa se je ustavil v gostilni v šentlo-vrencu. Ko je stopil v domačo hišo, je bila žena vinjena. Piami je po nji, jo tepel, valjal po tleh, tolkel s čevlji, dokler ni vsa v krvi obležala ob postelji v kamri.
To se je zgodilo okoli poldne. Ob dveh se je najstarejši sin vrnil iz šole. Avgust je ležal na peči, in ko je otrok zaslišal mater, ki je še stokala, ga ni pustil k nji.
Ob pol štirih se je z obiska v Martiniji vasi vrnil Avgustov oče. Svoje srečanje s sinom je opisal takole:
»Stopil je predme, še preden sem stopil v hišo, in dejal: ,Ubil sem svojo ženo. ,Ce si to storil, ubij še sebe!’ sem mu odvrnil in hitel v sobo, da bi videl, kaj se je zgodilo. Njeno pretepeno te-
lo	je bilo še toplo, čepra/ ni več kazalo znakov življe nja. Sin se je kmalu zatem cble-kel in se odpeljal v Trebnje na milico. Prišli so miličniki in komisija, ki je ugotovila, da je umrla zaradi hudih poškodb v trebuhu. Avgusta so odpeljali. Pokojnico sem moral sam naložiti na voz in odpeljati v mrliško vežo na pokopališče v šentlovrenc. Najhuje je zaradi otrok, ki se niti dobro ne zavedajo, kaj se je zgodilo. Dva sta na njenem domu v Velikem Vidmu, dva pa pri drugih sorodnikih.«
KAJ GA JE VODILO DO TAKO KRUTEGA DEJANJA
Sodišče je poklicano, da ugotavlja Avgustovo krivdo, zločin pa tako kruto opozarja na posledice nečlovečnosti, grobosti in alkoholizma, da smo si dovolili pobrskati po zasebnem življenju te družine.
Soseda, Grmovškova: »Ko je prišel povedat, kaj je storil, ni kazal znakov kesanja. Bil je trezen. 2e prej je večkrat govoril, da mu ni živeti. Terezija se je zadnja leta večkrat predajala alkoholu, zadnja dva meseca pa so jo proti njemu tudi zdravih, ker je bil novorojeni otrok v nevarnosti. V začetku smo ga
Spet deset nagrad
V	torek opoldne smo iz kupčka 210 novih naročnikov, ki so postali člani velike družine DOLENJSKEGA LISTA, izžrebali 10 imen. Izžrebani novi naročniki bodo dobili po pošti knjižno darilce:
Alojz Andoljšek, Lipovec št. 12, Dolenja vas, Pavla Lesar, Kočevska Reka 51, Tone Komat, Onek 4, Kočevje, Rozika Zupančič, Dol. Gra dišče 15, Šentjernej, Marica Tratar, Gor. Jesenice 9, Šentrupert, Jože Gabrič, Maline
2,	Semič, Franc Novosel, Pe-rišče 2, Jesenice na Dol., Marija Pust, Nova Gora 8, Krško, Marica Kolman, Orešje nh, Sevnica in Anton Škrinjar, Dr&šiči 8, Metlika.
za nekaj dni celo nasilno vze-
li	od nje, ko je prišla^ do pijače. Ko je bila Terezija trezna, je bila delavna in prizadevna kot malokatera.«
Druga soseda, ki ni hotela povedati imena: »Revica je bila, ko se je ubijala s toliko otroci. On je pregrobo
Za naše trojčke
Poročilo o prispevkih, ki smo jih zbrali od izida zadnje števil* ke v soboto do zaključka te številke v torek, bomo objavili skupno s poročilom za ta teden v prihodnji številki.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA
ravnal z njo, pa tudi pil je.«
Janez Rozman, železničar na postaji v šentlovrencu: »Avgusta sem dobro poznal, saj je bil zaposlen na železnici. Bil je dober delavec in je rad pomagal.«
Terezij ina mati z Velikega Vidma: »2e na poročno noč jo je pretepel, potem pa je to nadaljeval 12 let. Ce bi bila še tako slaba, tega ne bi smel narediti, otrokom ne bi smel vzeti matere. Ko je prihajal k nam na obisk, se je rad pohvalil, koliko pijače nese.«
Terezij in oče: »Avgustovega očeta povprašajte, on bo
najbolje vedel, saj je vseskozi živel ob njiju.«
Lojze Košar, Avgustov oče, ni mogel skriti solz v očeh, ko je govoril:	»Čeravno	je
moj sin, moram povedati, da je z ženo in otroki ravnal tako surovo, da ne morem opisati. Lahko bi pripovedoval, kako jo je tepel v poročni noči, kako jo je kasneje pretepal doma in na polju. Ko je ležala v velikih bolečinah, ni dovolil poklicati zdravnika. Začela se je zatekati k alkoholu, on pa je zato z njo ravnal še slabše. Dovolj pove že to, da jo je tik pred zadnjim porodom vrgel s postelje in je morala popolnoma sama roditi na golih tleh v hiši. Bil je že pogojno kaznovan, toda nič ni zaleglo. Ko ga je prijel bes, ni bil pred njim varen nihče, niti lasten otrok. Terezija bi bo-
Avgustov oče Lojze Košir: »Tako sem ostal čez noč sam pri hiši.»
(Foto: Legan)
lje naredila, ko bi ga bila pustila, sioer pa je zdaj rešena vsega.«
Sodbo o zločinu si ustvarite sami!
M. LEGAN
V	Ribnici so v zadnjem času vedno pogosteje dogajajo neljubi izpadi. Nekateri občani ne znajo prenašati svojih težav, običajno se napijejo in potem z njimi more prijatelje in znance. Pri tem ne izbirajo besed in ljudi žalijo, obrekujejo ali jim celo groze. Takih izgredov je že toliko, da zaslužijo javno grajo. Imena izgrednikov smo danes izpustim, če pa bodo težke izgrede ponavljali, bomo njihova imena objavili
Zadnji večji izgred se je dogodil lani 26. novembra v jamarskem domu pri Ribnici. Nekdo je članom in članicam jamarskega kluba, ki so čistili in urejali jamarski dop pri Francetovi jami, grozil ce-
lo	z lovskim nožem, jih obrekoval, žalil in grozil, da bo zažgal jamarski dom.
Jamarja so obvestili občinsko skupščino, da je več takih izgrednikov, ki jim groze in onemogočajo delo. (žal pa izgrednikov niso prijavili miličnikom, poravnalnemu svetu ali sodišču.) Jamarji so tudi že razmišljali, če ne bi zaradi izgrednikov svojega kluba celo razpustili.
Vsak izgred je vreden obsodbe, saj so jamarji vložili precej truda, da so zgradili prvi v Jugoslaviji svoj dom, ki ni namenjen le njim, ampak je že postal prijetna izletniška točka predvsem za prebivalce Ribnice. Jamarji niso vlagali svojega truda samo za raziskavo jam, ampak tudi v splošno korist, zato nd
lepo, če jih posamezniki blatijo, napadajo ah jim groze.
Vendar pa moramo priaia-ti, da so napadi na jamarje delno opravičljiva. Jamarski dom je namreč zgrajen na zasebni parceli.
Zgrajen je bil sporazumno z lastnikom parcele šele potem, ko je lastnik obljubil, da jamarjev pri delu ne bo oviral. Vendar pa ni razumljivo, za-
kaj vse do danes zadeva s parcelo ni urejena. Vse kaže, da so bali pri tem nespretni jamarji, i občinska skupščina. Vendar pa smo pred dnevi dobah od predstavnikov občinske skupščine zagotovilo, da bodo zadevo v zvezi z lastništvom parcele v najkrajšem času uredili sporazumno z lastnikom parcele ali pa zar čeh razlastitveni postopek.
DO 9. JANUARJA 1968:
784 novih!
Ugotovitev, da je praznično vzdušje najbrž zmanjšalo bero novih naročnikov v prazničnem tednu, se je tokrat pokazala kot točna. V zadnjem tednu se nam je pridružilo 210 novih naročnikov! — Vse sodelavce, ki nam tako pridno pomagajo, prosimo: pohitite z večanjem kroga novih naročnikov! Pregled do srede:
BRE2ICE: .... 92 ČRNOMELJ:	...	53
KOČEVJE:	...	132
KRŠKO:	....	64
METLIKA: .... 34 NOVO MESTO . . 143 RIBNICA:	....	31
SEVNICA: .... 71 TREBNJE:	...	46
Razne pošte: ... 69 Inozemci:	....	49
FOTOGRAFIJA TEDNA
Kratek rok - pa vendar!
Najvztrajnejši in najprizadevnejši tudi ta teden niso odpovedali, čeprav je bilo dejansko samo en dan časa: naš list je izšel zaradi praznikov in zamude v tiskarni šele v soboto, v ponedeljek opoldne pa so morale biti konkurenčne fotografije že v uredništvu! Pa vendar nismo ostali brez posnetkov!
Prvo nagrado 10.000 S din smo prisodili Petru Sobarju ml. iz Kočevja (ki je poslal tri posnetke) za »PTIČKE POZIMI«.
Drugo nagrado 5.000 Sdin je dobil Darko Pavlin iz Novega mesta za »SPOPAD SE JE KONČAL«.
Tretjo nagrado 3.000 Sdin pa Polde Miklič iz Šentjerneja za posnetek »PLEMENSKI 2REBEC«.
Fotografije, ki jih pošiljate, morajo biti narejene vsaj na formatu 13x18 cm in morajo imeti primeren podpis s podatki:
□ datum posnetka
□ kraj posnetka
□ kdo in kaj je na sliki
□ kako je bila posneta (film, osvetlitveni čas, zaslonka)
Do ponedeljka 15. januarja 1968 je naslednji rok za
»Fotografijo tedna«! Vaši posnetki morajo biti v uredništvu Dolenjskega lista ta dan do 12. ure! Mnogo iznajdljivosti in ostro oko vam žeh	UREDNIŠTVO
Vsebino in na j višji smisel vajine skupne življenske poti bosta uresničevala sama. Sklenitev zakona vaju predvsem človeško zavezuje, da bosta izpolnjevala naloge, ki vama jih nalaga narava, vajino najgloblje spoznanje in vajina volja. K temu vaju bodo neprenehoma spodbujala plemenita čustva medsebojnih nagnjenj, posebno ljubezni. — Drug drugemu se bosta iz dna svojega bistva razodevala, medsebojno spoznanje vaju bo plemenitilo in zbliževalo. Tej poti ni kraja. Bodita modra in razsodna. V tem je doma vajina sreča.
Iz knjige: Vajino skupno življenje
g; Profesor De Bakey in profesor Košak: zaupen g 1 razgpvor pri planiranju operativnega programa f
Vsem nam je še živo v spominu ne-	|
|	davni obisk svetovno znanega profesor-	J
|	ja doktorja Michaela Elis De Bakeya	§
|	z baylorske univerze iz Texasa v ZDA,	1
|	ki je na ljubljanski kirurgični kliniki	|
|	s svojimi sodelavci opravil 7 operacij	|
|	na srčnih zaklopkah in eno operacijo na	j
|	ožilju- Stotisoči naših ljudi so sledili	|
|	poročilom v dnevnem in drugem tisku	|
|	o delu in neverjetnih uspehih proslav-	j
|	ljene kardiološke ekipe iz ZDA- Mnogi	|
I	so gledali tudi prenos operacije srčne	|
|	zaklopke iz Beograda-
Naprosili smo profesorja dr. Mira Ko-	|
|	šaka s kirurgične klinike v Ljubljani,	j
|	da bi odgovoril na nekaj vprašanj, ki	|
|	smo jih zasledili med bralci naših ted-	|
|	nikov. Kljub veliki zaposlenosti se je to-	|
|	variš profesor ljubeznivo odzval naši	|
|	prošnji in nam za 60.000 naročnikov treh	I
|	slovenskih pokrajinskih tednikov odgo-	|
|	voril. Njemu in njegovim sodelavcem se	|
•i	iskreno zahvaljujemo za pozornost in	|
|	sodelovanje!
Naš obisk na ljubljanski kirurgični kliniki pri profesorju dr. Miru Košaku -Naša klinika: »sestrska ustanova« velikega medicinskega centra v Houstonu - Stoletje kirurgije uspešno tekmuje s stoletjem osvajanja vesolja, toda brez pravega, ves svet razumevajočega »ubogega človeškega srca« te
tekme ne bomo dobili!
Tovariš profesor, za uvod malce nenavadna »informacija« s terena za Vas in Vaše kolege: med ljudmi v nekaterih naših krajih smo slišali pripombe, da »... so zdravniki iz Amerike na ljubljanski kliniki vstavili nekaterim našim bolnikom umetno srce ...« — Seveda gre pri vseh takih glasovih za nepoučenost in napačno prenesene vesti. S tem v zvezi Vas prosimo za pojasnilo: katere bolezni srca in ožilja zavzemajo v svetu čedalje večje število in so že na prvem mestu med najnevarnejšimi boleznimi za človeštvo?
Informacija oz. mišljenje, da je prof. de Bakey s svojo 10-člansko ekipo ob priliki svojih kirurških posegov na ljubljanski kirurgični kliniki nekaterim našim bolnikom vstavil umetno srce, je res nekoliko pretirano: sedmim od njih je izmenjal njegove dele, to je zaklopke, z umetnimi. Pri tem so dobili trije umetno mitralno zaklopko, eden aortno, trije pa kar obe. Osmemu bolniku je vsadil umetno trebušno aorto, ker je bila njegova po arteriosklerotičnem procesu zamašena. Srčna in žilna obolenja so danes v svetu v ogromnem porastu. V prvi vrsti pridejo seveda tu v poštev starostna, izrab-nostna obolenja, ki nastajajo kot posledica arterioskle-rotičnih izprememb. življenjska doba ljudi se je namreč močno podaljšala, in to je eden izmed glavnih vzrokov vse večjega števila starostnih obolenj. No, tudi moderni življenjski tempo, preveliki telesni napori in živčne napetosti, pomanjkanje počitka in nepravilna prehrana dodajo svoje. Kar pa se tiče obolenja srčnih zaklopk, so najčešče posledica revmatičnih obolenj. V mladosti preboleli akutni sklepni revmatizem zapušča pogosto težke posledice tudi na srcu, pri čemer so navadno najmočneje prizadete ravno srčne zaklopke.
Za grobo orientacijo, kaj te bolezni pomenijo za človeštvo: v ZDA je leta 1963 umrlo nad 700.000 ljudi za boleznimi srca, od tega nad 500.000 na posledicah arterio-sklerotičnih okvar koronarnih srčnih žil, katerih zamašitev privede do srčnega infarkta. Da pomenijo tudi revmatična obolenja srčnih zaklopk velik socialni problem, bo morda najboljše prikazal statistični podatek naših sosedov Italijanov, ki letno izgube okrog 10.000 ljudi samo za posledicami revmatičnega obolenja mitralne zaklopke.
Velja ugotovitev glede naraščanja srčnih obolenj in bolezni ožilja tudi za slovenske in jugoslovanske razmere?
Tudi mi nismo nikakršna Izjema. Po statističnih podatkih Zavoda za zdravstveno
varstvo SRS je tudi v naši republiki umrljivost za srčnimi in žilnimi obolenji daleč na prvem mestu. Na
100.000 prebivalcev umre namreč za njimi letno povprečno 263 ljudi, kar znaša še enkrat več kot za rakastimi obolenji ali kar desetkrat več kot za tuberkulozo. In še nekoliko financ: leta 1963 npr. je v naši republiki 11.826 srčnih bolnikov preživelo v bolnicah skupno
264.000 dni, kar bi stalo pri današnji ceni oskrbnega dne nad 1,5 milijarde dinarjev. In kje so še stroški njihovega nadaljnjega ambulantnega zdravljenja, hranarin za čas njihove delanezmožnosti, invalidnin in pokojnin, kje izgube na nacionalnem dohodku zaradi njihovega izpada iz proizvodnega procesa? Mislim, da te številke najbolj živo govore za to, da vlaganje v zdravstvo res ni najbolj nerentabilna stvar, čeprav se finančni efekt njegovega dela pokaže šele na drugih področjih.
Če je tako, kaj ugotavljate v svoji praksi: ali na-
rašča število takih srčnih obolenj, ki jih sodobna medicinska znanost že lahko ozdravi, pa za to na vaši kliniki še nimate ustreznih delovnih pogojev, sodobnejše opreme in takim posegom prilagojenih prostorov?
Danes so praktično vse prirojene srčne napake z nekaj redkimi izjemami dostopne kirurškemu zdravljenju. Tudi p -idobljene • ’-vare srčnih zaklopk lahko popravimo, in če so te zaklopke preveč uničene, jih lahko zamenjamo z umetnimi. Edini pogoj za to je le še kolikor toliko ohranjena srčna mišica, ki ima v sebi še dovolj rezervne sile, da bo po operaciji razbremenjena lahko prevzela svojo normalno funkcijo. Danes se kirurgija z uspehom spušča že tudi na področje koronarnih srčnih žil, katerih zožitev ali zamašitev, ki je običajno arte-riosklerotične narave, je vzrok angini pektoris in srčnemu infarktu. Seveda pa je le del teh bolnikov s pridobljenimi srčnimi obolenji potreben operativnega zdravljenja — drugim lahko pomagamo z zdravili. O tem odloča kar diolog internist, za operativne indikacije pa se pogovorimo na skupnih posvetih.
Na kirurgični kliniki smo kot prvi v naši državi pričeli s srčno in žilno kirurgijo, za car gre zasluga mojemu pokojnemu šefu in učitelju prof. dr. Božidarju Lavriču. Prva srčna operacija je bila izvršena v Ljubljani že leta 1948, prva »odprta« srčna operacija, pri kateri smo med posegom lahko bolnikovo srce že popolnoma izključili iz obtoka in sta njegovo delovanje nadome-
ščali umetno srce in umetna pljuča, pa je bila komaj pet let za prvo tovrstno operacijo v svetu — leta 1958. To prvo umetno srce, ki smo ga uporabljali pri naših prvih odprtih srčnih operacijah; so nam po naših idejnih osnutkih izdelali v ljubljanskem podjetju »Avtoob-nova«, ki opravlja sicer generalna popravila avtomobilskih motorjev. Direktor Lojze Murn, ki je tudi »dolenjske gore list«, in njegov kolektiv sta si s tem pridobila neminljive zasluge za razvoj tovrstne kirurgije na Slovenskem.
Kirurgična klinika v Ljubljani se res ne more kosati z modernimi tovrstnimi ustanovami po svetu niti po svojih prostorih, niti z opremo in aparaturami. Kljub temu skušamo iti v korak s časom in lahko rečemo, da danes ni operacije, ki je ne bi mogli opraviti pri nas. Tudi kar se tiče opreme, se je v zadnjih letih mnogo popravilo in vedno uspemo dobiti kakšno novo aparaturo. Pravi delovni pogoji pa bodo seveda šele v novi bolnici, kjer bomo imeli poleg moderne opreme in boljših delovnih prostorov tudi dovolj prostora za bolnike, ki morajo sedaj čakati pogosto tudi po več mesecev, da pridejo na vrsto.
Ali je bil za kolektiv vaše klinike obisk znamenitega ameriškega srčnega kirurga predvsem izmenjava delovnih izkušenj in srečanje z eno izmed najsposobnejših ekip pod vodstvom svetovno znanega zdravnika? Kakšne so praktične in druge koristi od takega obiska in skupnega dela?
Obisk prot. de Bakeya, ki je danes človek z največjimi izkušnjami na področju srčne in žilne kirurgije na svetu, saj ima za seboj že nad 15.000 tovrstnih posegov, katerih mnoge je uvedel v kirurgijo prav on, je bil ne samo za nas, temveč tudi za razvojni napredek celotne jugoslovanske srčne in žilne kirurgije neprecenljive vrednosti. Več sto strokovnjakov iz cele države je poslušalo njegova in njegovih sodelavcev predavanja o najnovejših dosežkih s tega področja, ilustrirana z zelo nazornimi barvnimi filmi. Celotnemu operativnemu delu so
strokovnjaki lahko sledili s pomočjo direktnega barvnega televizijskega prenosa iz operacijske dvorane v predavalnico kirurgične klinike na projekciji v velikosti kino platna, kjer so se videle tudi 'najmanjše podrobnosti vsakega posega. Tisti, ki se s srčno in žilno kirurgijo sami bavijo, so tako dobili novih izkušenj, ostali pa boljši pregled nad tem, kaj se danes dela in kakšni so uspehi te kirurgije, da bodo lahko pravočasno napotili svoje bolnike na zdravljenje.
Se poseben pomen pa je imelo srečanje s prof. De Bakeyem in njegovim tea-mom za naš ljubljanski kar-diokirurški team. Čeprav smo kot prvi v naši državi pričeli z vstavljanjem umet-
Starrove srčne zaklopke: zgoraj mitralna, spodaj aortna. Levo na sliki so kroglice v svojem sedišču, desno pa sta »ventila« odprta
Na sliki je prečni prerez srca na meji med preddvori in prekati. Zgoraj sta vidni žepnati zaklopki velikih srčnih odvodnic, aorte in glavne pljučne arterije. Spodaj sta zaklopki, ki vodita iz preddvorov v prekate. Medtem ko se desna lepo zapira, leva (mitralna) zaradi bolezenske okvare široko zija in pri delovanju srca prepušča kri iz prekata nazaj v preddvor.
nih zaklopk že spomladi 1965, je bilo virtuozno delo prof. De Bakeya in članov njegove ekipe za vse nas veliko doživetje. Prvič so imeli vsi člani naše ekipe, od strežnice in bolničarke pa do medicinske sestre in inštrumen-tarke, priliko opazovati, kako poteka priprava, operacija in postoperativna nega srčnega bolnika na najvišjem nivoju in z vso sodobno opremo, katere je prof. De Bakey pripeljal s seboj kar tono in pol. Mi sami pa smo
— tako kirurgi kot internisti, kardiologi in rentgenologi
— tako ob operacijski mizi kot ob bolniški postelji v kasnejših medsebojnih pogovorih pridobili prenekatero dragoceno izkušnjo, ki bo obogatila naše nadaljnje skupno delo. No, in ne nazadnje je imelo korist od tega tudi osem operirancev, ki jim je vrnil zdravje srčni kirurg št. 1 na svetu.
Naši stiki s tem niso prenehali. Dve bolnici, ki jim je profesor De Bakey ponudil brezplačno zdravljenje v Houstonu, sta pospremila tja naš pediatrični kardiolog dr. Fettichova in internist kardiolog dr. Jagodic, ki si bosta tam lahko nabrala novih izkušenj. Trije člani naše kirurške ekipe: instrumen-tarka, medicinska sestra in ena zdravnica, pa so dobili povabilo, naj pridejo k njim na daljše izpopolnjevanje. Prof. De Bakey, ki se je zelo laskavo izrazil o nivoju jugoslovanske medicine, je v enem svojih pisem ljubljansko kliniko imenoval »sestrsko ustanovo« ter na široko odpira svoja vrata kadarkoli in komurkoli od nas.
Dovolite, da se vrnem k osnovni želji oz. namenu našega obiska: ali bi hoteli z besedo in z enostavno skico razložiti na kratko osnovne funkcije srca, pri tem pa še posebej način dela zdrave srčne zaklopke?
Srce Je nekakšna mišična črpalka, ki v enakomernem in ritmičnem zaporedju s svojimi utripi potiska kri po ožilju ter po njej dovaja tkivom in organom za življenje potreben kisik in druge hranljive snovi, odvaja pa ogljikov dvokis in strupene proizvode celične presnove. Sestavljeno je iz štirih votlin: dveh preddvorov in dveh prekatov. Preddvora ločijo od prekatov lutaste zaklopke iz vezivnega tkiva, ki omogočajo med delovanjem srca pod normalnimi pogoji enosmerni pretok krvi. Na Izhodu iz obeh prekatov opravljajo ob izlivu v glavno srčno odvodnico ali aorto ter v glavno pljučno arterijo isto nalogo enosmernih ventilov žepnate zaklopke. Izrabljena venozna kri doteka iz telesa po obeh glavnih srčnih do-vodnicah v desni preddvor, iz njega pa skozi trolistasto zaklopko v desni prekat, ki jo potisne kot glavna črpalka desne srčne polovice skozi desno pljučno dovodnico v drobno pljučno ožilje. Tu se izrabljena venozna kri zasiti s kisikom in odda odvečni ogljikov dvokis. S kisikom zasičena arterializira-na kri pa se iz pljuč vrača skozi pljučne vene v levo srce, to je skozi levi preddvor v levi prekat, ki Jo potiska skozi aorto spet nazaj po telesu.
Dvoje src utriplje v tujih prsih
Ko zaključujemo to stran (v torek dopoldne), poroča svetovni tisk, da se dr. PhUip Blaiberg v Capetownu (Južna Afrika), ki so mu presadili srce drugega človeka, zelo dobro počuti. Ni videti, da bi njegovo telo zavračalo tujke.
Iz Stanforda v Kaliforniji pa poročajo, da je kovinar Mike Casperac, kateremu so preteklo soboto zvečer presadili srce neke gospodinje, v kritičnem stanju. Začel je krvaveti iz želodca, čeprav se je presaditev srca s kirurške plati tudi pri njem posrečila.
Shematičen prikaz zelo zahtevnega posega: istočasna zamenjava treh obolelih zaklopk: obeh, ki vodita iz preddvorov v prekate, in aortne zaklopke. Levo: obolele zaklopke, desno: izmenjava s krogličnimi umetnimi zaklopkami
Kaj se dogaja s srcem in s človekom, če mu obolijo srčne zaklopke?
Ce so zaklopke že od rojstva slabo razvite ali pa če jih uniči bolezenski proces, odpove delovanje teh »enosmernih ventilov«, ki urejajo normalni krvni obtok v telesu, če so zaklopke zožene, potrebuje srce dosti večjo silo, da iztisne potrebno količino krvi. S tem se srčna mišica preutruja, ter končno omaga in odpove. Isto se dogaja, če se bolezensko iz-premenjene zaklopke ne zapirajo dovolj dobro: »ventili popuščajo« in kri uhaja nazaj. Zastoj krvi v srcu in pljučih pa ima lahko usodne posledice za ta dva življenjsko važna organa.
Kako stara je zamisel, da bi človeku pomagali z umetnimi srčnimi zaklopkami? Prosimo, povejte še kaj o tem, kako naše telo lahko sprejme vase tuje telo in ga obdrži? Od kdaj pozna medicina uspešne operacije srca in posebej še srčnih zaklopk?
Kot kirurgija nasploh, ta ko je tudi srčna - kirurgija pričenjala z zdravljenjem urgentnih stanj, predvsem poškodb. Prvi, ki mu je uspelo po poškodbi zašiti srce, je bil nemški kirurg Rehn iz Frankfurta leta 1886. Zaradi omejenih tehničnih možnosti se je zatem srčna kirurgija le počasi razvijala.
Prvi, ki je pomislil, da bi bilo možno popraviti zoženo mitralno zaklopko, jr bil An
jer na svetu. Prav v tem centru rešujejo tudi prene-katere probleme vesoljske medicine v zvezi s človekovim osvajanjem vesolja in v okviru vesoljskega programa NASA.
Kakšne so Vaše želje in želje Vaših kolegov glede nadaljnjega razvijanja prepotrebnega oddelka za Vaše specializirane posege
v	novi ljubljanski bolnišnici, kjer bi naši strokovnjaki nadaljevali že začeto delo in ga izpopolnjevali v skladu z vsemi zahtevami sodobne medicinske znanosti?
Na kirurgični kliniki skušamo, kot sem že omenil,
kar najtesnejše slediti razvoju srčne in žilne kirurgije v svetu, saj opravljamo že od leta 1965 tudi pri nas in-plantacije umetnih srčnih zaklopk in električnih stimulatorjev srčne akcije, tako imenovanih pacemakerjev, poleg drugih rutinskih srčnih operacij, ki smo jih osvajali že davno predtem. Razen tega se intenzivno bavimo z vso drugo kirurgijo in s transplantacijami ožilja,' ne samo okončin, temveč tudi notranjih organov in možganov. Želeli bi predvsem več prostora, več bolniških postelj in boljše opreme, kajti napredek srčne kirurgije je bolj kot katerekoli druge veje odvisen od uporabe modernih aparatov in najnovejših dosežkov tehnike. Razen tega pa bi želeli več možnosti za eksperimentalno in znanstveno raziskovalno delo, pri čemer ne mislim samo na finančna sredstva, temveč tudi na pritegnitev novih, mladih ljudi, ki bi pojačili našo ekipo, sprejeli naše izkušnje in nekoč nadaljevali naše delo pod mnogo boljšimi pogoji in v večjem obsegu.
Medicina sega zdaj na področja, glede katerih pred desetletji nihče še slutil ni, da bodo dostopna kirurgom. Ali spričo tako hitrega razvoja lahko upamo, da bo nekega dne »umetno srce« iz plastike in kovine zamenjalo težkemu srčnemu bolniku pravo srce? Ali lahko v 20. stoletju pričakujemo odgovor na vprašanje: Kje so meje srčne kirurgije?
Prav v zadnjem času smo veliko slišali o prvi presadit-
vi	srca iz človeka na člove-
ka, ki pomeni enega naj vetjih tehničnih dosežkov sodobne srčne kirurgije. Na žalost so začetno navdušenje skalila sporočila o nastopu imunobiološke reakcije organizma operiranega, ki je v borbi proti tujku povzročila 18. dan po operaciji bolnikovo smrt. Človeško telo namreč ne prenaša tujih ":iv in organov ter se proti njim bori z vsemi razpoložljivimi silami. Medicina dane? pozna določena sredstva, s katerimi te obrambne reakcije organizma lahko zavre ali vsaj omili. Tako je doslej uspelo že v več sto primerih v sicer brezupnih slučajih presaditi ledvico s človeka na človeka. Nekaj od teh jih živi že po več let. Vendar je ta vrsta kirurgije še v eksperimentalni fazi in bo to tudi ostala, dokler ne bodo rešeni prav ti imunobiološki problemi.
Takrat pa bo nastopil problem: kje dobiti dovolj mladih, zdravih src, da bi z njimi zamenjali ostarela in od bolezni okvarjena? Prav to je navedlo kardiokirurške teame nekaterih vodečih svetovnih centrov, da so izbrali drugo pot: izdelavo umetnega miniaturnega inplantabil-nega srca, ki bo nekoč v svoji dovršeni obliki na razpolago vsakomur, ki ga bo potreboval, in ob vsakem času.
Med pionirji te dobe je prav profesor De Bakey, ki mu je z vsajenim umetnim levim srčnim prekatom, ki je 10 dni- podpiral po inplan-taciji umetne sečne zaklopke oslabelo srce, uspelo rešiti življenje 32-letni bolnici. Ta umetni srčni prekat je zaenkrat poganjal še kompresor na stisnjeni zrak, ki Je bil z njim povezan po tanki, pribl. 10 metrov dolgi cevi. Tako houstonska grupa, kot nekateri drugi večji svetovni medicinski centri intenzivno še nadalje izboljšujejo razne modele umetnih src ter preučujejo druge, prenosne vire energije, ki bi jih prav tako lahko spravili v bolnikovo telo in ki bi ob izpopolnjenih elektronskih kontrolah lahko za stalno nadomestili človeško srce.
Stoletje kirurgije tekmuje s stoletjem osvajanja vesolja in pri tem si tehnika in medicina medsebojno pomagata ter se dopolnjujeta. V znanosti pa ni meja: njen razvoj gre nezadržno naprej k boljšemu in popolnejšemu.
Vprašanja: Tone Go-šnik
Odgovori: prof. dr. Miro Košak s kirurgiene klinike v Ljubljani
Mož jih-je mimo poslušal, zdaj pa zdaj tudi malo prikimal; a to je bilo vse, njegove misli so bile vidno kje drugje. Rad bi bil kateri vprašal gospoda, kaj mu je, ali upal se ni nobeden; čakali so, da jim morebiti mož sam razodene, kaj ga teži. In to se je tudi res zgodilo.
»Gospoda!« izpregovori z uradno resnim glasom. »Nekako tiho smo nocoj. Meni se nič prav ne ljubi, kakor ste gotovo že vsi zapazili. Ni čudo! Uradnih skrbi se človek ne znebi tudi pri vinu. Danes mi je prišel drugi dopis o tistem potepuhu, tistem Zaplotniku, ki se, kakor pravijo, klati in potika po našem okraju; zakaj ga nismo že izsledili! Saj veste, gospodje, da smo storili vse, kar je bilo v naši moči. Poročil sem bil, da so vse naše prizadeve brez uspeha. Nato je bil nekaj časa mir. Zdaj mi je pa prišel, kakor pravim, zopet dopis, da je v naših krajih, da ga moramo najti in jim izročiti živega ali mrtvega. Sam zlodej ga je zanesel sem, v ta mirni kraj, kjer nimamo in nismo imeli, kar sem jaz tukaj, ne razbojnika, ne tatu, sploh ne človeka, katerega preganja postava, če je ret tukaj, kakor pravijo. Lepo priložnost imamo, gospoda, pokazati svojo bistroumnost in zadobiti priznanje in pohvalo, morebiti še kaj več od zgoraj. Ali kako? to je vprašanje. Ta človek je kakor vešča; povsod je in nikjer. In če ga tudi ujamemo, ne drži ga ne obzidje ne železje. Saj so ga imeli v Gradiški in na Ljubljanskem gradu, zakaj ga pa niso bolje varovali! Zdaj ga pa mi iščimo!«
Nato se oglasi bistroumni gospod davkar, še preden je okrajni sodnik vse povedal, kar je hotel:
»Ta Zaplotnik ima gotovo tisto čudodelno koreninico, ki ima neki tako moč, da vsak zapah odskoči, ki se ga človek z njo dotakne.«
»Da bi ga le že skoraj imeli!« reče zopet okrajni sodnik: »potem bi me ne skrbelo dalje. Ali kako? Saj smo že steknili vsa kota; iskali smo ga kakor šivanke, vse 'zastonj! Kaj menite, gospoda?«
Nato se oglasi gospod pristav:
»Jaz bi dejal, gospod okrajni sodnik, da se je treba obrniti na prebivalstvo našega okraja; župani treba, da nam pomorejo, saj to je njihova dolžnost.«
»In tudi drugi možje,« pristavi gospod prigled-nik. »Jaz poznam človeka, ki bi nam lahko največ pomagal, samo ko bi hotel. Znana so mu vsa pota tod in drugod, časa ima dovolj in prebrisan je tudi dosti za to. Ali mož ima svoje muhe, lepo je treba govoriti ž njim in tudi obljubiti mu kaj, seveda.«
»Kdo je ta človek?« vpraša radovedno okrajni glavar.
»Neki Seljan, drvar, saj ga morda poznate, gospod!«
»Kaj bi ga ne poznal, naše Jerice oče!«
»In ravno nocoj je tukaj. Prišel je zopet svojo Jerico gledat; ves zaljubljen in zamaknjen je vanjo.«
»Kaj, ko bi ga kar poklicali, gospoda?«
Nato vstane eden izmed gospodov in gre v veliko sobo po Seljana.
čudno se je zdelo Seljanu, kaj mu hoče gospoda, da ga kliče. Nerodno vstane izza mize in čez nekaj časa se prikaže med durmi ter pozdravi družbo:
»Dober večer, gospoda! Kaj bi mi radi? Brez zamere!«
»Pojte sem enkrat pit, oče Seljan!« ga pokliče okrajni sodnik ter mu pomoli iz kota čez mizo svoj kozarec. »Saj smo stari znanci.«
Kaj takega se ni bilo Seljanu še nikdar zgodilo, zato ni precej vedel, da bi bilo prav.
»Vaši Jerici na zdravje!« prigovarja mu starej-šina.
»Tisto pa, tisto!« zareži se vesel stari drvar in potegne enkrat precej krepko; potem poda kozarec zopet nazaj.
»Sedite malo k nam, oče Seljan!« veli mu okrajni sodnik.
»Tega pa že ne, tega,« brani se pošteni drvar; »človek mora vedeti, kako je kje treba. Vsak po svojem stanu. Pri vojaikih sem bil; oče Radecki sam mi je bil nekdaj, ko nas je ogledoval, prijazno na ramo potrkal, ko sem tako prav korenjaško v vrsti stal, ,trebuh noter, prsi ven!‘ in grdo sem gledal, da je bilo strah! Videl sem nekaj sveta, kaj bi ne vedel, kako se je vesti z gospodo! Ne, sedem ne, brez zamere; stoje bom poslušal, kaj vas je volja, gospod«.
»Vi ste pameten mož, oče Seljan,« začne se mu dobrikati okrajni sodnik; »in pošten mož, to nam je vsem dobro znano in zato vas tudi čislamo. In ker vas tako čislamo, hočemo se na vas obrniti v neki prav imenitni stvari, da nam pomagate, oče Seljan.«
»Jaz da bi pomagal cesarsko kraljevi gosposki? Menda se norčujete, gospod, brez zamere.«
»Ne, oče Seljan, prav zares govorim; vaše pomoči potrebujemo; ravno vi nam lahko pomagate, ako hočete, kakor morebiti nihče drug tako.«
»Zdaj sem pa res radoveden. Kaj takega, go spod?«
»Gotovo ste že slišali govoriti o nekem Zaplotniku.«
»Tistem, ki kmetom denar dela, kakor se pripoveduje?«
»Prav tistem potepuhu.«
Po uspešno opravljenih 7 srčnih operacijah in eni menjavi trebušne aorte se je prof. De Bakey pred vrnitvijo v domovino fotografiral z vsemi svojimi sodelavci in s člani ljubljanske kardiokirurške ekipe
glež Brunton leta 1902. Po več neuspelih poizkusih raznih kirurgov je to uspelo leta 1925, prav tako Angležu Souttarju iz Londona, čigar postopek slepega zaprtega širjenja te zaklopke s prstom brez kontrole očesa se v mnogih primerih uporablja še danes. Prvi, ki je skušal omiliti posledice težke in nepopravljive okvare aortne zaklopke z všitjern umetne, pa je bil Hufnagel leta 1953. Vendar v tem času srčna kirurgija še ni bila tako razvita, da bi bil mogel izrezati obolelo zaklopko in umetno všiti v samo srce na njeno mesto. Obolelo zaklopko, ki je prepuščala kri nazaj v srce, je pustil na njenem mestu, umetno, ki je bila po svoji zasnovi do neke meje podobna današnjim krogličnim zaklopkam, pa je všil izven srca v prsno aorto. Tovrstna kirurgija se je bolj razmahnila šele, ko je umetno srce omogočilo operiranje v notranjosti bolnikovega, iz krvnega obtoka začasno izključenega srca. Prve operacije so bile omejene na popravilo ali samo delno zamenjavo bolnikove zaklopke s plastičnimi snovmi.' Temu so sledile kompletne zamenjave z za klopkami iz plastičnih tkanin, ki so skušale po obliki posnemati naravne. Vendar se zaradi utrudljivosti materiala in drugih izprememb. ki so na njih nastopale, niso obnesle. Tudi presajanje človeških ali živalskih zaklopk se doslej ni moglo uveljaviti v večji meri. Oče do danes najbolj uporabljane
umetne srčne zaklopke, ki jo nosi v srcu že več kot 40.000 ljudi, pa je oregonski kirurg prof. Starr. Napravljena je iz takih snovi, ki jih človeški organizem dobro prenaša, in tehnični preizkusi na posebnih napravah, tako imenovanih multiplikator-jih, so pokazali, da je sposobna vzdržati 40-letno delovanje v človeškem telesu.
Kaj lahko poveste o delovni metodi dr. De Bake-ya, izvežbanosti njegove ekipe in o doslej doseženem napredku kardiološke kirurgije? Ali so take operacije v svetu danes še redkost?
Kot vidite po pravkar omenjeni številki, te operacije nikakor niso več redkost, ampak so pravtako kot druge srčne operacije postale rutinski kirurški posegi, ki lahko pomagajo tam, kjer druge pomoči ni. Prof. De Bakey je človek, ki ima da nes prav gotovo največje iz kušnje na tem področju na svetu. Oprema in uvežbanost njegov*- ekipe je prav zaradi tega na fantastični višini in materialna sredstva, ki jih ima na razpolago za znan stvčno raziskovalno delo v svojem centru v Houstonu so znašala v poslednjih letih vsč milijonov dolarjev. To likšnega sodelovanja vseh mogočih strokovnjakov s po dročja medicine, biologije fizike in drugih sorodnih vej. zdravnikov, tehnikov in inženirjev, ki skupno delajo na enem problemu tudi po več let, še nisem videl nik
Shematični prikaz všitja umetne aortne zaklopke. Obolela žepnata zaklopka je izrezana, na robove pa so že nastavljeni trije držalni šivi. Umetno zaklopko drži asistent na posebnem držalu
V tem času praznujemo v Jugoslaviji vsi, ki smo ponosni na uspehe naših borb in dela - teh nas je ogromna večina - trideseto obletnico Titovega neposrednega vodstva partije oziroma Zveze komunistov Jugoslavije. Prav je, da se ob tej svečani priložnosti ozremo vsi skupaj, kakšna je bila ta pot, ki smo jo prehodili, kaj vse smo na njej dosegli, morali premagati, se naučiti. Težko je opisati obdobje tako velike zgodovine; še posebno zato, ker jo je odločilno sooblikovala tako velika osebnost, ki je bila obnovitelj KPJ, organizator in voditelj naše narodnoosvobodilne borbe ter socialistične graditve - tovariš Tito.
Zato je ta obletnica in ta praznik hkrati njegov in vseh nas.
Pomena in vrednosti te obletnice ne bomo prav nič zmanjšali, če ugotovimo, da se s tem dnem in s tem letom, ko je prevzel vodstvo naše partije, borba tovariša Tita za napredno družbeno ureditev, boljše in lepše življenje jugoslovanskih narodov ni šele začela, ampak le intenzivirala. Njegov izvirni politični duh in njegove sposobnosti so s prevzemom vodstva le še pridobile na vplivu in prodornosti.
nam je znana njegova pot, pot udeleženca ✓ oktobrske revolucije, organizatorja zagrebškega delavstva, hrabrega in ponosnega komunista pred sodiščem buržoazije, robijaša večine naj-rloglasnejših zaporov stare Jugoslavije, ilegalnega političnega delavca doma in v tujini,
vzame neposredno vodstvo partije v svoje roke.
Kaj je pomenila vrnitev tovariša Tita v domovino?
Ta vrnitev ni bila pomembna zgolj iz praktičnih razlogov organiziranja	politič-
ne borbe. V tistih razmerah je pomenila veliko	veliko
Josip Broz 1928. leta, v katerem je bila zgodovinska Osma mestna partijska konferenca v Zagrebu. Takrat je bil tovariš Tito izvoljen za sekretarja zagrebškega mestnega komiteja
na političnem izpopolnjevanju v Moskvi itd.
Po vrnitvi z robije se je Vključil ▼ delo vodstva partije ▼ tujini, kjer si je vseskozi prizadeval (kot tudi večina partijskega članstva), da bi se le-to vrnilo v domovino. Praktično mu je to uspe-
lo	šele 1936. Takrat je bil na posvetovanju vodilnega aktiva KPJ ▼ Moskvi sprejet sklep, naj se vrne v domovino organizacijski sekretariat CK ZKJ pod njegovim vodstvom, s nalogo, da pre-
več; predvsem to, naj vodstvo vodilnih političnih sil delavskega razreda deli z njim samim dobro in hudo v njegovi borbi proti nasilju policije, buržoazije itd.
V	praksi je to pomenilo ostvaritev temeljne usmeritve Titove politike, po kateri se Je ravnal in usmerjal partijo tudi kasneje; namreč: vodstvo partije je in mora biti odgovorno v prvi vrsti svojemu članstvu, delavskemu razredu in narodu, ki mu pripada. Taka politika Je bila bi-
stven pogoj in osnova večine bleščečih uspehov Titove politike do današnjega dne.
Vrnitev vsaj dela političnega vodstva naše politične avantgarde je bila zato že v tistem času izjemnega političnega in moralnega pomena. Politični in organizacijski uspehi KPJ so postajali po tem obdobju vse večji in številnejši. Med najpomembnejšimi uspehi prvega obdobja Titovega vodstva partije je bila prav gotovo korenita odprava frakcionaštva in drugih nenačelnih in škodljivih notranjih trenj. Zgradili so najnujnejša stališča in ocene metod boja partije, korigirali vrsto napačnih pogledov iz preteklosti (predvsem v pogledu nacionalnega vprašanja itd.). Ureditev notranjih razmer v partiji je imela za posledico ne le onemogočitev policijskih agentov, karieristov in frazerjev, ampak predvsem večjo borbeno in politično usposobljenost komunistov, njihov večji vpliv na delavski razred in druge zatirane sloje takratne družbe.
Na osnovi takih političnih uspehov je tovarišu Titu uspe-
lo	leta 1937 pri vodstvu Kominterne v Moskvi doseči, da je lahko oblikoval novo vodstvo KPJ v domovini; dota-kratnega sekretarja CK KPJ Gorkiča so odstavili, vodstvo partije pa je prevzel tovariš Tito sam.
Širina konceptov, nedogma-tičnost, pa vendar velika zvestoba temeljnim idealom delavskega gibanja, vse to so bile značilnosti novega duha v partiji, ki je spodbujal in privlačeval vedno več sposobnih in predanih ljudi. Politična zrelost, organiziranost in borbenost komunistov je imela za posledico njih vedno večji vpliv na delavski razred in druge zatirane sloje.
Pred viharjem v KPJ ni bilo zatišja
Taka partija Je bila 8e posebno potrebna v tistem času, ko se Je krepil fašizem v Evropi in v katerega objem je nezadržno drsela tudi sta-
ra, monarhična Jugoslavija; slabotna navzven in zrahljana navznoter zaradi nerešenega nacionalnega vprašanja in grobega socialnega izrabljanja.
Ustanovitev KP Slovenije in Hrvatske (sklep o tem je bil sprejet že leta 1934 na 4. državni konferenci KPJ v Ljubljani) najboljše ilustrira zrelost in sposobnost za uresničitev novih idej KPJ, njenega novega vodstva, predvsem tovariša Tita.
Organiziranje delavskih stavk; protidraginjskih gibanj delavstva in kmetov; demonstracij delavstva in študentov proti kratenju političnih svoboščin; zbiranja Rdeče pomoči; gibanja za vzpostavitev diplomatskih odnosov s prvo deželo socializma — Sovjetsko zvezo; vse to in še nešteto manjših akcij in borb, zvezanih s tveganjem žrtvami in trpljenjem je označevalo obseg in mnogovrstnost dela tega sicer idejno in politično izredno enotnega revolucionarnega gibanja, ki mu je načelovala KPJ.
V tistem obdobju se je že izredno zaostroval mednarodni položaj; bližala se je vojna nevarnost; množeči se vojaški spopadi so jo najavljali. Buržoazija, predvsem evropska, se je pripravljala, prestrašena od velike gospodarske krize leta 1929, na obračun s takrat edino deželo socializma — Sovjetsko zvezo. Notranja logika je nacistično Nemčijo gnala na tako pot, ki je pripeljala do razcepa v kapitalističnem taboru. Sovjetska zveza je to izkoristila in sklenila nenapadalni pakt z Nemčijo ter si s tem pridobila nekaj dragocenih let miru, v katerih se je kljub hromečemu vzdušju stalinizma gospodarsko in vojaško krepko' izgrajevala.
V tem času je KPJ krepila napore v boju proti vsem pojavom fašizma v državi; politično je izgrajevala članstvo, ga pripravljala za neizbežen spopad s tem glavnim sovražnikom človeštva.
Zmotne so in neredko ce-
lo	zlonamerne nekatere današnje razlage, da je zaradi tega pakta takrat nastopila med članstvom in menda še posebej med simpatizerji partije precejšnja idejno-politič-na zmeda in demoralizacija. Politično izredno razgledani ter v stalnih borbah prekaljeni komunisti (kot tudi večina naših delovnih ljudi) so globoko razumeli pomen in pravi značaj tega pakta, katerega sklenitev je narekovalo obstoječe stanje in razmerje sil v svetu.
Razočaranje se je zaradi nerazumevanja teh političnih dejstev polotilo le redkih posameznikov. Značilno je tudi, da so ta sporazum zelo močno napadali klerikalci, ki so bili tisti čas s simpatijami še na strani zahodnih meščanskih demokracij (to jih pa kasneje seveda ni motilo, da so se povezali in podredili nacizmu in fašizmu).
Kdo je v resnici pripravljal široke napredne plasti za dogodke, ki so bili pred durmi?
Za razumevanje globine in prodornosti političnih ocen takratnih domačih in svetovnih razmer in akcij, ki so jih na tej osnovi začeli, velja omeniti, da so bile po V. državni konferenci KPJ, ki je bila 1940 v Zagrebu, organizirane pri CK KPJ in pri pokrajinskih centralnih komitejih posebne vojaške komisije. Te so imele nalogo ne le krepiti politični vpliv partije v vojaških enotah med
Josip Broz in Moša Pijade v električni centrali kaznilnice v Lepoglavi. Ječe in zapori so bili visoka šola naših vodilnih marksistov in organizatorjev partiie
vojaštvom in oficirskim kadrom, ampak tudi boriti se proti petokolonašem ter pripravljati vse patriotične sile za primer vojne nevarnosti; le-ta pa je vsebolj grozila s strani fašističnih sosedov. Največji pomen te konference pa je v tem, da je ob številni udeležbi najboljših kadrov iz vseh organizacij KP začrtala jasen in borben političen program ter izvolila vodstvo, ki mu je razumljivo načeloval tovariš Tito.
Obdobje po V. konferenci je bilo v političnem pogledu zelo pestro. Notranje razmere v državi, ki se je vsebolj rahljala in razkrajala, so prisiljevale buržoazijo »troedinega naroda« — Srbije, Hrvatske in Slovenije (posebno prvih dveh), da se je med sabo povezovala v strahu pred revolucionarnim pritiskom ljudskim množic, pa tudi vse bolj drsela v objem fašističnih sil osi.
KPJ se je ostro borila proti taki zunanjepolitični usmeritvi Jugoslavije že od nastopa samega fašizma, organizirala je pomoč republikanski Španiji (naše »demokratične« stranke so bile takrat v večini na strani generala Franca) itd.
Še preden je nemški vojaški stroj po kapitulaciji zahodnih demokracij v Munchenu pregazil Češkoslovaško, je KPJ pozivala delovne ljudi Jugoslavije, naj podpro njen boj za neodvisnost. Organizirala je široke plasti naprednih ljudi in gibanj v Društvu prijateljev Sovjetske zveze, ki je postalo pomemben dejavnik v boju za navezavo diplomatskih stikov s takrat edino deželo socializma. Nikakor namreč ne moremo mimo dejstva, da je v tistem času sam obstoj Sovjetske zveze predstavljal izredno moralno oporo komunistom v vseh deželah sveta, še posebej pa v tistih, kjer je bi-
lo	njih delo prepovedano, oni sami pa preganjani.
Marca 1941 je zavrelo kakor v vulkanu ...
Resnična moč in vpliv KPJ pod vodstvom tovariša Tita na delovne množice vseh naših narodov in še posebej pravilnost njene politične usmeritve sta se pokazali ob sklenitvi pakta med ' jugoslovansko buržoazijo (Cvetkovičevo vlado) in fašističnimi silami osi; podpisali so ga 25. marca 1941 na Dunaju. Silovitim demonstracijam, ki so kmalu zatem ogromni večini primerov so dajali osnovni ton in usmeritev komunisti; še več. v ogromni večini primerov so jih oni sami tudi organizirali. Pritisk ogorčenja je bil tako močan, da je prišlo 27. marca do puča ki so ga izvedli zahodno usmerjeni generali. Pučisti so seveda imeli le namen pomiriti javno mnenje, z nihanjem med raznimi vojnimi tabori pa obraniti zunanjepolitične pozicije.
(Nadaljevanje prihodnjič)
8
DOLENJSKI UST * TEDNIH* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov!	■	-	*"-*>?■
Teatrum mortis humanae
V Dolenjski založbi so napovedali ponatis Valvasorjevega dela Teatrum mortis humanae (Prizorišče Človeške smrti). Po besedah M. Rupla je to eno najzanimivejših Valvasorjevih del. Originalni tekst je latmsko-nemški, v verzih, ponazarja pa ga 122 ilustracij, ki so delo Novo-meščana Ivana Kocha. Nova izdaja, ki jo za Dolenjsko založbo pripravlja prof. Jože Mlinarič, klasični filolog, bo prinesla vse Kochove bakroreze. Nemške verze bodo zamenjali slovenski. Pred nami bo zaživel predstavni svet slikarja in risarja Ivana Kocha, človeka, ki je delal v Valvasorjevi delavnici ih ki so ga kasneje Novomeščani večkrat izvolili za mestnega sodnika.
Odkar se je Dolenjska založba pripojila mariborskemu založniškemu zavodu Obzorja, je znova zaživela. Možnosti so v primerjavi s preteklostjo velike. Novemu mestu se ni posrečilo ohraniti svoje tiskarne in tako je kot važen pokrajinski center ostal brez tako pomembne dejavnosti. Čeprav sta si sicer Novo mesto in Maribor daleč vsaksebi, se s sodelovanjem v založništvu ustvarjajo kulturne ve-
zi, ki prav gotovo niso nepomembne. Eden vidnih uspehov tega sodelovanja bo izdaja Valvasorjevega Prizorišča človeške smrti.
Ne bomo zapisali, da je ponatis starih del v zadnjih letih moda nekaterih založb. Gre za predstavljanje del iz slovenske kulturne preteklosti v času, ko so pogoji ugodnejši, ko je na eni strani vse večje zanimanje zlasti za monografije raznih likovnikov, na drugi strani za vemo, da so narodi v Evropi to delo že pred leti z uspehom opravili. Nekatera dela iz naše preteklosti so se ohranila le v nekaj izvodih in med njimi je tudi Valvasorjevo Prizorišče človeške smrti. Zanimivost ponatisa tega Valvasorjevega dela torej ne bo majhna. Kochovo delo bo ponovno pred nami, doživljalo bo pretrese ter občudovanje. Ob slovenskih verzih bomo začutili sedemnajsto stoletje, človekovo preprostost in duhovitost ter tragiko. Prevajalec si prizadeva, da bi v prevodu ohranil staro izrazje.
Knjiga Prizorišče človeške smrti je razdeljena na tri dele: obsega Mrtvaški ples, Različne vrste smrti ter Muke
Kume Božo Račič odlikovan
V petek, 29. decembra, je član izvršnega sveta ljudske republike dr. V. Bračič izroči! Božu Račiču, zaslužnemu etnografskemu delavcu, red zaslug za narod z zlato zvezdo, s katerim ga je ob njegovi osemdesetletnici odlikoval predsednik republike maršal Tito.
O življenju in delu Boža Račiča smo v našem listu pisali že ob njegovi 70- in 75-letnici, vendar naj vsaj na kratko nanizamo nekaj podatkov iz njegove biografije.
Račič se je rodil v učiteljski družni na Čatežu ob Savi, dovršil učiteljišče in nekaj let učiteljeval na Kalu nad Šentjanžem na Dolenjskem in v belokranjskih Adlešičih, kjer je v tesnem stiku s preprostimi ljudmi spoznal bogastvo ljudskega duha in ljudskih rok in se zato ves predel raziskovanju, ohranjevanju in populariziranju teh vrednot. No-va služba ravnatelja Državnega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani, ki ga je us pešno vodil čez dvajset let, mu je omogočila, da je s številnimi tečaji, predavanji uspešno populariziral umetno ljudsko obrt.
Leta 1946 je bil tov. Božo
pogubljenih. Odprimo katerokoli stran knjige: na eni strani imamo najprej latinske verze (distih), pod njimi pa nemški prevod. Tega bo zamenjal slovenski prevod latinskih verzov, kajti nemški ni povsem veren prevod latinskega. V Mrtvaškem plesu se je Koch naslanjal na Mrtvaški ples Holbeina ml. (1497 do 1543), ilustracije k Različnim vrstam smrti ter Mukam pogubljenih pa so samostojno delo. Kochovo delo bo v kratki študiji predstavil umetnostni zgodovinar dr. Cevc.
Skratka, obeta se izid bogatega dela. Ponatis Valvasorjevih del bo tokrat že drugi. Tudi prvega je dalo Novo mesto. Najpomembnejše delo novomeškega tiskarja Krajca je prav ponatis Valvasorjeve Slave. Novomeška izdaja Valvasorja je bila med drugim razstavljena tudi na pariški svetovni razstavi in je dobila priznanje (glej Bogo Komel j, Novomeški tiskarji in njih delo, Dolenjska prosveta 1953, št. 3).
Verzi, ki jih objavljamo ob Kochovem bakrorezu, so iz prvega dela Prizorišča človeške smrti, so pa prevod iz nemščine. Verze je poslovenil Anton Sovre, povzemamo pa jih iz Ruplovega Valvasorjevega berila.
PETER BREŠČAK
I
Bogatin
Smrt
Vkup zaklade si grabiti bolj ko vse me veseli, z bogatije v grob oditi hujše žalosti je ni.
Komur sapnik ne zaspe se, varen smrtne je kose: up moj se v denar zanese, vsem pomaga iz vode.
Kar naj trud pošten ustvarja, prisleparil si z lažjo, s tabo vred bo kraj denarja, ko življenje bo ušlo.
Kaj če moč ti je odpreti vse zakladnice sveta?
Slednjič moraš le umreti, smrt popusta ne pozna.
Račič upokojen, toda s tem se je njegova delavnost še bolj razmahnila. Vidimo ga, kako potuje po Beli krajini, Dolenjski in Gorenjski in z novimi razstavnimi tečaji, pre-davanji, razpravami in članki popularizira domačo ljudsko obrt, pri tem pa se močno prizadeva tudi za kvalitetno turistično spominkarstvo, ki je prav v zadnjih letih z dotokom tujih turistov v naše kraje pričelo dobivati vse večji pomen.
Kume Račič — pod tem imenom ga poznajo Belokranjci in Dolenjci — je še vedno neugnano delaven. Zadnja leta zlasti uspešno dela v etimološki sekciji Etnografskega inštituta pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Za svoje neutrudno delo je dobil po vojni več priznanj. Med drugim je bil izvoljen za častnega člana Belokranjskega muzejskega društva, za častnega člana občine Adlešiči, prejel Titovo nagrado itd. Z novim odlikovanjem pa je njegovo delo dobilo svoje naj. višje in dragoceno potrdilo.
Zato pa: še vrsto zdravih let in novih delovnih uspehov, kume Račič!
— ar
O P02IVLJANJU KULTURNE DEJAVNOSTI NA VASI
Amaterstvo ne bo izumrlo.
poiskati pa mu moramo nove oblike,« pravi Jože Petančič
21. decembra je Sevnica dobila nov svet občinske Zveze kulturnoprosvetnih organizacij. Novemu predsedniku pedagoškemu svetovalcu Jožetu Petan-čiču smo zastavili ob tej priložnosti nekaj vprašanj.
»Tovariš predsednik, kar po vrsti tarnamo, da na podeželju pojenjuje zanimanje za kulturno dejavnost, pri čemer mislimo predvsem na aktivno sodelovanje ljudi. Ko prevzemate to delo, kakšne misli vas pri tem vodijo?«
»Prepričan sem, da amaterstvo ne bo izumrlo, marveč bo počasi dobivalo drugačne, višje oblike. Sedanje težave in navidezna brezizglednost so samo zunanji izraz prehoda do osvobajanja človeka, ki bo potreboval vse več kulturnega življenja in lastnega ustvarjanja.«
»Prevzemate bero, ki ni zavidanja vredna. Za več krajev v občini je mogoče uporabiti izraz ,popolno mrtvilo’.
Kaj bo svet, ki mu predsedujete, v konkretnih razmerah skušal narediti?«
»Naša glavna naloga bo spodbujati vsakovrstno kulturno dejavnost, pri čemer pa ni tako važno, ali gre prek društev ali drugih nosilcev. Nekdaj smo trdili, da ni kulturno, kar je zunaj društev, zdaj pa se zavedamo, da je kultura vse, kar človeka druži, plemeniti, spodbuja k napredku. Kultura je tudi kulturen ples mladine, v nekem smislu je tudi šahovska dejavnost kultura. Kultura ni le stvar društev, zato bomo skušali pritegniti k sodelovanju vse krajevne organizacije. Posamezni programi naj nastajajo iz potreb, skratka:
graditi je treba od spodaj navzgor.«
»Kar k obveznosti sodi vprašanje o denarju.«
»Ni vse odvisno od denarja. Za načrtovano dejavnost je denar mogoče dobiti. Tudi ni problem publike, če je prireditev kvalitetna. Da bi kulturno dejavnost poživili, smo že predlagali ustanovitev sklada za te namene.«
»Ste optimist glede prihodnosti?«
»So razlogi, da je človek optimističen. V Sevnici je začel pred kratkim delovati pevski zbor, ki združuje 45 pevcev, pripravljamo pa tudi godbo na pihala. Delajo tudi nekatera društva. Spoznavamo, da kulturo potrebujemo kot vsakdanji kruh, pa tudi odgovorni v občina so ji zelo naklonjeni. To spodbuja in hrabri.«
M. L.
V nedeljo o kulturi
V nedeljo, 14. januarja, bo v Domu kulture v Novem mestu plenum občanske Zveze kultumo-prosvetnih organizacij Slovenije. Na njem bodo obravnavali poročila posameznih sekcij (glasbena, filmska, sekcija za dramatiko, knjižničarstvo) ter sprejeli sklepe, s katerimi bodo člani občinskega sveta nastopili na občnem zboru, ki bo verjetno že v februarju.
Obnovitvena dela v študijski knjižnici
Obnovitvena dela v študijski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu so v teku. Do konca januarja bodo dela končana in tako bosta obe knjižnični stavbi povezani, da bosta praktično postali ena stavba. S tem bo delo novomeških bibliotekarjev precej olajšano.
Pionirska knjižnica in otroško varstvo
Pionirske knjižnice se zadnje čase poslužujejo tudi starši. Čeprav se prvi trenutek ta trditev zdi nekoliko čudna, pa vendarle drži. Ko starši v mestu nakupujejo in se mude po opravkih, zaupajo svoje malčke novomeški pionirski knjižnici. Tam jim prizadevni knjižničarji zavrte ploščo s pravljico ali pa jim dajo knjige, ki jih otroci prebirajo, dokler so starši v mestu. Zlasti z uvedbo novega delovnega časa postaja pionirska knjižnica pomembna in potrebna ustanova.
Delo novomeške podružnice Slavističnega društva
Novomeška podružnica Slavističnega društva Slovenije je imela pred dnevi sestanek, na katerem je prof. Sever poročal o občnem zboru Slavističnega društva Slovenije. Ta je bil 17. decembra lani. Na sestanku so se pogovorili o delu novomeške podružnice, o skrbi za jezik ter o občnem zboru Slavističnega društva Slovenije v tem letu.
Društvo bibliotekarjev
V Novem mestu se v študijski knjižnici Mirana Jarca pripravljajo na ustanovitev društva bibliotekarjev za štiri dolenjske občine: Novo mesto, Črnomelj, Trebnje in Metliko. V društvo se bodo vključili vsi, ki se ukvarjajo s knjižničarstvom v študijski, ljudski, šolski ali strokovni knjižnici. Več o področnem društvu bibliotekarjev bomo še poročali.
Pavle Zidar: Oče naš
Mariborska založba OBZORJA je pred kratkim založila knjigo pisatelja Pavla Zidarja (s pravim imenom Zdravka Slamnika), ki obravnava povojna leta na Dolenjskem in je nekako nadaljevanje romana Sveti Pavel. Knjiga OČE NAŠ se je pridružila obsežnemu pisateljevemu delu v zadnjih letih, saj je Pavle Zidar doslej napisal že naslednje knjige Kaplje ognjene. Solia z oltarja domovine. S konji in sam.
Sveti Pavel, Jem njegovo telo in pijem njegovo kri. in roman Karantanija. Pavle Zidar v svojem najnovejšem delu obravnava dolenjskega človeka v letih po zadnji vojni, saj je pisec doZenjske kraje dobro spoznal, ko je služboval kot učitelj na Trebelnem, v Mokronogu, Karteljevem, Orehovici in Zagradcu.
Iz nove knjige Pavla Zidarja objavljamo krajši odlomek iz zadnjega poglavja »O traktorju in zobeh«.
Vsega dotikajočega se avemarija je obmolknila, le večerno ozračje je še brnelo od razjarjenega brona, ko da prihajajo iz daljave roji čebel.
Z vseh strani je začela pritiskati noč. Vroča noč. Vsa zahodna stran je zamirala v težki krvi Zamolklo zarjasto nebo Je odmevalo od poslednjega sonca. Le vzhod In jug sta bila mrliške negibnosti in hladu.
Po vasi je lajalo nekaj psov. Zaripli, starčevski glasovi so bili polni lunine krhkosti.
Duh po vinu in sparjeni detelji je sladko dušil.
Nebesna puščava je bila zelenkasto modra. Redke zvezde pa so mežikale kot popki orientalskih barskih plesavk.
Ljudje so se jemali od blizu in od daleč.
To je bilo čudno zbiranje. Nikjer nobenega človeškega glasu. Ne šuma oblek ne otroškega vrišča.
Ustavljali in zbirali so se pred napol odprto šolo. Iz pritlične
učilnice, ki je bila še uporabna, se je bliščala močna luč.
Do začetka masovnega sestanka je bilo še nekaj časa.
Nekdo je strgal z zidu šole plakat, ki je vabil na nooojšnji sestanek. Papir je zavreščal in zamahedral kot prazna hlačnica.
Z notranjimi kriki zadovoljstva so ljudje pozdravili ta začetek.
Počasi pa so tudi začeli drsati po kamnitem temnem hodniku v učilnico. Posedli po klopeh in zakadili iz časopisa zvite cigarete. Težak, smrdeč d m, podoben ovčjemu dvanajsterniku, se je zvijal nad glavami in klopmi.
Nekaj mož je zahroplo v kašelj. Kašljali so, ko da se raz-lamljajo.
Med ženskami v prvih klopeh je zad šalo vino. Steklenice se ni videlo, a je šla od ust. do ust skrivaj ko poljub. Veselih in živih pogledov so se jele ženske obračati nazaj. In mo-
ški so jih začeli ogovarjati. Padle so kvante in smeh se je tako razširil, da so se obrazi zapotili kot ob jedi.
Strganka je v svojim pripovedovanjem strnila okoli sebe vse polno pogledov, ki se niso mogli odtrgati ne od dedcev ne od nje.
Razkazovala je svoja gnila in pijana usta, da je zasmrdelo iz njih po globoki starosti.
Pripovedovala je o rajnki Pižmovki.
— I kaj, kaj! je ugotavljala ena od babnic. Ugovarjala je-bolj iz navade kot zares.
Strgarka je drla z očmi ko reka.
— Me dobi, razvlači usta, tam za tistimi Devovimi njivami, drobno in staro že. Morala jih je imeti že stoto.
Poškilila je nazaj in se stišala. Glave so se zbirale okoli nje kot okoli seska.
— Rečem, Bog daj sreče, teta!
— Kaj? zavpije nazaj in me gleda.
— Sreče, sreče daj Bog, rečem glasno, da bi preslišali mrtvi.
Pa za jamra in nekaj se ji utrže v tistem suhcenem životu, da me je strah obvisel čez in čez.
— Dekle, mi zakliče, meni je odzvonilo, le glej, da ne bo tebi!
— Zakaj? se 'prestrašim.
— Zakaj, zakaj, drobi ihtavo. Zato, a ne! In me pogleda, da me je kar streslo. Nekaj časa lomi usta, potlej pa le prevrne čeznje besedo. Punca, de tiho, koliko let imaš?
Povem.
— Oja, zajamra in zadrsa, lahka kakor list.
Stopim za njo in poslušam.
— Mene, mene, spravlja iz sebe slabotne besede, mene poglej! Oja, me pogleda s strani. Bolje . . . leze z glasom, ki sem ga komaj še razumela, da ti jo ptiči razkavsajo, kot črvi požro . . . Oh, oh!
Zenske so buhnile v režanje kot nenaden ogenj, ki ga raz-plameneva prepih. Režale so se tako telesno, da so moški takoj uganili, o čem so govorile.
In vonj po segretih ženskih telesih je zavaloval do zadnjih klopi.
GRADIVO ZA JAVNO RAZPRAVO
Predlog odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča
Občinska skupščina Novo mesto je na svoji seji 8. decembra 1967 sprejela sklep, s katerim je predlog odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča dala v javno razpravo. O predlogu uvedbe tega prispevka je skupščina po predhodni razpravi na zborih volivcev razpravljala že 31. januarja 1966, vendar je bilo takrat sprejetje odloženo zaradi nekaterih nejasnosti (npr. območja, ki jih je tedaj zakon omejeval na ožje gradbene okoliše).
Prispevek za uporabo mestnega zamljišča pomeni solidarno udeležbo prebivalcev in delovnih organizacij v stroških izgradnje tistih komunalnih objektov, ki vsakodnevno služijo njihovim potrebam. Razen sredstev iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča ni drugih možnosti za financiranje izgradnje ali obnove komunalnih objektov skupne uporabe. Sredstva investitorjev se v bodoče za te namene ne bodo mogla uporabljati, sredstva proračunov pa so vedno manjša in že danes ne zadoščajo niti za plačevanje kolektivnih komunalnih storitev in vzdrževanja objektov (posipanje s peskom, pometanje, škropljenje, manjša popravila itd.).
Uvedba prispevka uporabo mestnega zemljišča pomeni nadaljnje uveljavljanje eko nomskih odnosov na področju komunalnega gospodarstva in izvajanje načel gospodarske reforme na tem področju.
Občani bodo direktno financirali objekte, ki služijo njihovim vsakodnevnim potrebam bam, in bodo zadeve na tem področju vse bolj upravljali po načelih samoupravlja nja Ta sistem naj bi deloval tako. da bi s ceno vode, kanalščine, elektrike, smetarine itd. ustvarjali potrebna sredstva za razširjeno reprodukcijo te tako imenovane individualne komunalne potrošnje. S ceno bencina in cestnih taks naj bi zagotovili sredst va za ceste, ki povezujejo na sel ja. S prispevki investitorjev bi pokrivali stroške nakupov in priprave zemljišča za gradnjo, stroške urbanistične dokumentacije ter stroške ko. munalnega urejanja neposredne okolice (pristopne poti zelene površine ter javna razsvetljava, ki bo služila samo za potrebe novozgrajenega objekta).
Prispevek za uporabo mest nega zemljišča bi se uporabljal za financiranje kolektivne komunalne potrošnje kamor spadajo objekti in naprave, navedeni v 8. točki predloga odloka.
Podlaga za prispevek: tlorisna površina
Sredstva prispevka za upa rabo mestnega zemljišča bodo porabljena na podlagi programov. Program bo sestavljen na podlagi predlogov in zahtev krajevnih skupnosti, delovnih organizacij, pristojnih občanskih svetov ter drugih predstavnikov javnosti. Po zaključeni javni razpravi hi program sprejela občinska skupščina ki bi po potrebi lahko poverila izvajanje programa tudi ustrezni organizaciji.
Osnovo za odmerjanje prispevka predstavlja uporabna tlorisna površina stanovanjskih in poslovnih hiš. Površina zemljišč pa je odločilna za določitev prispevka samo za tisto nezazidano stavbno zemljišče, za katero je sprejet za-ridalni načrt ali če je zanj izdal pristojni organ lokacijsko dovoljenje.
Višina prispevka za uporabo mestnega zemljišča se opira predvsem na upoštevanje možnosti obremenitve občanov in delovnih organizacij ter manj na potrebe ter stroške gradenj.
Doklej bi zbirali prispevek?
Program komunalnih del je večleten. Cas realizacije programa bo odvisen od višine sprejetega prispevka. Tako bi v primeru sprejema višine prispevka po prvi varianti izvedli v Novem mestu program v 4 letih, po četrti pa bi ca to potrebovali najmanj 10
let. V obeh primerih je mogoče pospešiti izgradnjo komunalnih objektov z najetjem posojil v breme zbiranja sred štev v kasnejših letih oz. z dodatnimi prispevki neposred. nih interesentov. Zato naj bi kot kriterij prioritete gradnje upoštevali morebitna dodatna sredstva, ki bi jih prispevali za posamezen objekt občani ali delovne organizacije.
Predlog programa komunalnih del je narejen le za Novo mesto, za ostale kraje mestnega značaja (npr. Žužemberk, Stražo — Vavto vas, Dolenjske Toplice, Šentjernej) pa
bo tak program še potrebno pripraviti ob sodelovanju krajevne skupnosti in organizacij posameznega kraja Za urejanje komunainih problemov izven območij po predlogu odloka pa naj bi krajevne skupnosti zagotovile potreben vir sredstev predvsem s krajevnim samoprispevkom oziroma drugimi oblikami sodelovanja občanov.
Da bi lahko čim večje število občanov sodelovalo pri odločanju o odločitvi uvedbe prispevka, njegovi višini ter programu del, smo se odločili, da damo predlog v javno razpravo tudi prek Dolenjskega lista. Svoje predloge lahko sporočite tudi pismeno na naslov: Občinska skupščina, odd. za gospodarske in družbene dejavnosti Novo mesto, Ljubljanska c. 2, ali pa ustno ob ponedeljkih in pet kih v sobi št. 55
ODDELEK ZA GOSPO DARSKE IN DRUŽBE. NE DEJAVNOSTI ObS NOVO MESTO
8.
Namembnost uporabe prispevka:
prispevek za uporElx> mestnega zemljifiča je namenski in se uporablja za obnovo, rekonstrukcijo in nove gradnje komunalnih objektov, naprav in napeljav kolektivne komunalne potrošnje, in sicer za:
1. voedšča ulic, stanovanjskih in industrijskih cest; hodnike, kolesarske steze; trge, posta jališča mestnega in medkrajev nega prometa izven avtobusne postaje; javne parkirne prosto-re (izven vozišč), pešpoti in dovozne poti v stanovanjskih naseljih.
2. cestno prometno signalizacijo na vseh mestnih cestah,
3. javne zelene površine, rekreacijske površine, otroška igrišča * podobno v stanovanjskih naseljih,
4. omrežje javne razsvetljave,
5. kanalizacijsko omrežje za od vod meteornih voda.
9.
Za stanovanjske hiše v družbeni lastnini odmeri občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, prispevek za celotno stanovanjsko hišo. Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini pa obraču na prispevek s posameznimi imetniki stanovanjske pravice oziroma poslovnih prostorov v taki hiši. leti plačujejo prispevek hkrati s stanarino oziroma najemnino, če za vezanec ob prvi zahtevi odkloni plačilo prispevka, mu izda upravni organ, ki je pristojen za komunal ne zadeve, odločbo, zoper katero ima zavezanec pravico pritožbe
Vsebina odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča
X.
S tem odlokom se uvaja obveznost plačevanja prispevka za upo rabo mestnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: prispevek) na ob moč ju občine Novo mesto.
Za mestno zemljišče še po tem odloku šteje zazidano in nezazidano stavbno zemljišče znotraj meja, zajeto z urbanističnim oairoma za zidainim načrtom.
Prispevek od zazidanega stavbnega zemljišča se določi od kvadratnega metra uporabne tlorisne površine stanovanjskih in poslovnih prostorov.
Prispevek od nezazidanega sta\»> nega zemljišča se določi od kvadratnega metra nezazidanega stavbnega zemljišča, ki Je po sprejetem zazidalnem načrtu namenjeno za gradnjo oziroma za katero Je pristojni urbanistični organ izdal lo. kacijsko dovoljenje.
Za uporabno površino stanovanjskih prostorov se smatra površina stanovanjskega prostora, ld je osnova za določitev stanarine.
Za uporabno površino poslovnih prostorov se smatra površina poslovnega prostora, ki je osnova za določitev najemnine oziroma ki bi bila osnova za določitev najemni ne. če bi se ta določala Kot poslovne prostore po tem odloku je smatrati prostore, ki služijo za industrijsko, obrtno, trgovsko ali drugo poslovno dejav nost.
Zavezanci za prispevek so:
1. imetniki stanovanjske pravice stanovanj ▼ družbeni lastnini,
2. lastniki zasebnih stanovanj in poslovnih prostorov,
3. najemniki poslovnih prostorov v družbeni lastnini,
4. ostali lastniki in imetniki pravice uporabe, zakupniki ali uživalci zemljišč ali stavb na njem
Prispevek se ne plačuje:
1. za zemljifiča, ki se uporabljajo za vojaške namene (sem ne
spadalo stanovanjske zgradbe in cijjekti družbenega standar. da, ki so last JA),
2. za stavbe in prostore, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost m so po zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč izvzeti od nacionali zadje,
1. cona	Variante	I.	II.	1X1.	IV
a) za	stanovanjske površine	0,20	0,15	0,10	0,07
b) za	poslovne prostore	0,20	0,20	0,15	0,10
c) za	nezazidana stavbna zemljišča	0,06	0,06	0,04	0,08
2. oona
a) za	stanovanjske povrftine	0,20	0,15	0,10	0,07
b) za	poslovne prostore	0,20	0,15	• 0,10	0,07
c) za	nezazidana stavbna »omljiAča	0,06	0,06	0,04	0,08
10.
Zavezanci za prispevek, ki niso dolžni plačevati na način, določen v prejšnji točki, plačujejo prispevek neposredno na poseben način (varianta: na račun komunalnega sklfidfi)
Prispevek se plačuje vnaprej najkasneje do vsakega 10. v mesecu.
Zavezanec aa prispevek lahko vplača prispevek tudi za več mesecev vnaprej
11.
Pristojna strokovna služba (ali upravni odbor komunalnega sklada) je dolžna dvakrat letno poročati GDčinski skupščini o višini zbranih prispevkov in načinu njihovega trošenja.
Občinska skupščina ali od nje pooblaščeni organ pa je dolžna o tem javno obveščati občane.
Evidenco ln izterjavo plačil voda organ, pristojen za dohodke.
Program komunalnih del
3. za zemljišče, mi se uporablja za nadzemne komunalne >b jekte in naprave, zaščitna področja ter so v upravljanju ob čine ali komunalne organizacije,
4. aa zemljišče, ki se uporablja za železniške prometne na prave.
5. za zemljišče, ki je ob voao-toku in Je v upravi vodnogospodarske organizacije,
6. za zadidano in nezazidano zemljišče, ki se uporablja za dejavnost komunalnih delovnih organizacij (razen poslovnih prostorov, stanovanjskih objektov in objektov družbenega standarda),
7. za zemljišče, ki se uporablja za pridobivanje graclienega materiala (gramoznice, opekarne)
8. za	zemljišče,	na	katerem s»
javne zelene površine ali zeleni pas.
9. za	zazidano	in	nezazidano
zemljišče, ld se uporablja za zdravstveno in socialno dejav nost ter otroško varstvo,
10. za	zazidano	in	nezazidano
zemljišče, ki se uporablja za šolstvo vseh stopenj ln njihovih domov,
11. za	zazidano	ln	nezazidano
zemljišče, ki ga uporabljajo kulturne in prosvetne ustano ve, telesnovzgojne in družbe, no-politlčne organizacije ter društva.
12. za nezazidana stavbna zemljišča, ki Jih delovna organiza cija ne uporablja prt Izvrševanju svoje dejavnosti, oziroma ne oddaja v najem.
5.
Prispevka ne plačujejo zavezanci, ki prejemajo (stalno) materialno družbeno pomoč, in upokojenci, ki prejemajo varstveni dodatek.
6.
Mestno zemljišče Je razdeljeno na dve coni
Prvo, poslovno cono zajema Glavni trg, Cesto komandanta Staneta do vključno križišča s Cesto herojev in Ljubljansko cesto. Ki dričev trg ln Novi trg. V to cono spadajo vse hiše ob teh cestah ln trgih.
Drugo cono predstavljajo ostala mestna zemljišča.
Višina mesečnega prispevka se določi od kvadratnega metra:
Približni predračun
1.	a) Asfaltiranje in ureditev cest: cesta Novo mesto—Šentjernej do konca naselja Žabja vas, nadaljevanje Trdinove ceste, Ragovska, Majde Šilc, Nad mlini, Gubčeva, šmehelska cesta, Sokolska ulica, Prešernov trg, Kidričev trg, Muzejska ulica, Dalmati. nova, Trubarjeva, šolska, Jerebova, Ulica talcev (z uredit vijo križišča na Cesto herojev oz. na Cankarjevo c.), Cankarjeva, Mestne njive, Prisojna pot, podaljšek Koštialove ulice, Slakova, med bloki ob Ljubljanski cesti, Kristanova ulica (do otroškega vrtca).
Cena 3,160.000 Ndin.
b)	Hodniki (pločniki) in avtobusna postajališča: pločniki na kandijskem mostu, ob Za. grebški cesti do IMV, ob Cesti herojev do pokopališča.
ob Ljubljanski cesti m naprej v Bršlin, avtobusno postajališče v Bučni vasi in Gotni vasi, hodnik za pešce ob Cesti komandanta Staneta.
Cena 375.000 Ndin.
c)	Urejanje naselij (dovozne poti): Žabja vas, Ragovo, Brod, Irča vas, Ločna, Mačkovec, Bučna vas, Cegelnica. Cena 55.000 Ndin.
2.	Zelene površine in otroška igrišča: Mestne njive, naselje Nad mlini, Naselje Majde Šilc, ob Ljubljanski cesti.
Cena 106.000 Ndin.
3.	Omrežje javne razsvetljave: Trdinova cesta II. etapa, Žabja vas, Gotna vas, Jedin-ščica, Brod, Irča vas, cesta Šmihel — Regerča vas, Košti-aiova, Ločna, Mačkovec, Bučna vas.
Cena 104.000 Ndin SKUPAJ 3,800.000 Ndin
Predlog variant prispevka
za uporabo mestnega zemljišča aa območje, ki ga zajema urbanistični načrt Novega mesta, in druga naselje mestnega značaja v novomeški občini.	_____________
Ndin 1 vari m2	anta
Ndin
2. vari anta
Ndin
mJ
3. vari anta
Ndin
mJ
4. varianta
Stanovanjske površine	!’!	uf™	0	15	10 575	0	10	27'.050	0,10	l7.050
“r*	iSSS	SS	“'i"	»S	6:750	0!04	5.400	0.02	2.700
NeZSS^anan°VanjEka	110-000	0.06	6.600	0.05	. 5.500	0.04	4.400	0.02	2.200
Skupaj na leto	»l'aoo	M3.400	47SJ”	'	”4'50°
za druga naselja pa — na leto:
Straža
Dolenjske Toplice
2užerrl>erk
Šentjernej
59.520
36.432
26.400
36.430
46.740
28.800
20.220
28.620
33.960
21.168
14.040
20.760
21.006
12.888
9.552
13.020
„DOLENJKA” bo tožila „SOKOLA”
Mostarci tiho tudi po devetem DOLENJKINEM opominu?
Kot nas je v ponedeljek, 8. januarja dopoldne, obvestil direktor DOLENJKE Lojze Urbanč, bo to novomeško trgovsko podjetje tožilo mostarsko podjetje SOKO, ker še ni postavilo samopostrežnega paviljona ob Cesti herojev v Novem mestu, čeprav je rok potekel že pred dve ma mesecema.
DOLENJKA bo zahtevala od podjetja SOKO povračilo
»NOVOTEKS« sprejel svoje upokojence
Nekdanji delavci in uslužbenci NOVOTEKSA smo bili 29. decembra povabljeaii na silvestrovanje v tej tovarni. Najprej smo si ogledali tovarniške prostore ji videli marsikaj novega in sodobnega, nato pa smo se zbrali v nedavno zgrajeni dvorani in ob malici obudili spomine na naše delo v NOVOTEKSU. Predstavniki NOVOTEKSA so nas seznanili z napredkom in uspehi tovarne v minulem letu.
Prijetno je bilo srečanje ln kramljanje s tovariši, ki so bili upokojeni v metliškem obratu in s katerimi se poznamo še iz NOV.
Po malici smo dobili darila, nakar smo imeli na Bregu skupno kosilo. Za vse kolektivu NOVOTEKSA prisrčna hvala! UPOKOJENCI IZ NOVOTEKSA
škode pri dohodku in plači-
lo	zamudnih kazni. Direktor Urbanč je povedal, da se je DOLENJKA za pot pred sodišče odločila potem, ko iz Mostarja ni dobila odgovora niti na deveti pismeni opomin.
DOLENJKA je po sklenitvi pogodbe plačala mostarske mu podjetju polovico stroškov za paviljon. Pred iztekom dogovorjenega roka Je preskrbela tudi deset ljudi, ki naj bi delali v novem paviljonu. Dela so se ustavila kmalu potem ko je PIONIR
postavil temelje za paviljon. Mostarci so pripeljali v Novo mesto nekaj konstrukcijskih delov, kmalu pa so se zaradi slabega vremena vrni-
li	domov; v Novem mestu so najeli čuvajsko službo, za katero plačujejo na dan po okoli 30.000 S din.
Na otvoritev samopostrežnega paviljona pri Novakovi gostilni ob Cesti herojev v Novem mestu bo treba počakati še nekaj mesecev. Pri DOLENJKI upajo, da bodo te prostore lahko odprli šele do konca aprila.
Kako pregnati divje lovce?
Odlov rib večji od naravnega prirastka - Pomanjkljivost v zakonu!
Novomeška ribiška družina ugotavlja, da ji divji lovci povzročajo milijonsko škodo. Med takimi, ki lovijo ribe s prepovedanimi vabami, je največ mladoletnikov. Proti tem pa po veljavnih predpisih ni možno učinkovito ukrepati. Ugotavljajo, da so temu vzrok pomanjkljivosti v zakonu o sladkovodnem ribištvu. Zakon namreč ne določa, da bi lahko ukrepali proti staršem oziroma skrbnikom mladoletnih divjih lovcev.
Na to pomanjkljivost so opozorili tudi odborniki občinske skupščine v Novem mestu, ko so na zadnji lanski seji podrobneje pretresali
vprašanje ribolova in ribištva kot gospodarske panoge. Novomeška ribiška skupina je seznanila občinsko skupščino z obširno problematiko ribištva. Ribiči predvsem tarnajo, ker nimajo dovolj denarja, da bi bolj okrepili ribji prirastek v vodah, kjer gospodarijo Predlanskim so na primer odlovih 17.280 kg rib, medtem ko je bdi naravni prirastek le 12.000 kg. Za krepitev prirastka Je bilo lani potrebno 120.000 Ndin. Odborniki so poudarili, da se iz ribolovnega turizma nateče vsako leto več denarja. Tako naj bi dobili do konca pravkar minulega leta za ribolovne dovolilnice 85.000 Ndin, kar je za 18 odst. več kot leto dni prej.
IVO PIRKOVIC^S^^P”
baladaJSL
-JcrakovsKin ©k močvirij
;	i*;... '
»PLEMENSKI ŽREBEC«. Da bi poživila konjerejo na svojem območju je Kmetijska zadruga iz Novega mesta kupila dva madžarska žrebca, ki sta res vredna svojega imena. Žrebca sta pri Francu Lenčiču v Šmalčji vasi pri Šentjerneju, na sliki pa vidite domačega fanta, ki pelje 700-kilskega »Jadrana« čez zasneženo polje pred Šentjernejem. (Foto: Polde Miklič
Zaposlovanje pod nadzorstvom
Glavno merilo za zaposlitev: strokovnost in socialno stanje — Podprti predlogi za večjo pomoč brezposelnim
21. decembra 1967 je skupščina komunalne skupnosti za zaposlovanje v Novem mestu sprejela predlog o merilih in postopkih pri zaposlovanju ter spremembah v varstvu brezposelnih Razpravljala je tudi o poklicnem usmerjanju mladine ter začasnem delovnem in denarnem načrtu.
Kakor so poudarili, pomeni uvedba meril korak naprej, saj bi v prihodnje pri zaposlovanju upoštevali predvsem strokovnost in sposobnost ter socialno stanje prosilca Skupščina se je zavzela za družbeno nadzorstvo pri zaposlovanju To nalogo naj bi opra vljal zavod za zaposlovanje Da bi to lahko opravljal, b: bilo potrebno povečati prispe, vek v ta namen. Večje prispevke potrebuje zavod tudi za zdravstveno in denarno pomoč brezposelnim. Člani skupščine so pripomnili, naj bi o teh vprašanjih razpravljali v vseh delovnih organizacijah in se opredelili za primeren način pri razreševanju problematike zaposlovanja. Pregled brezposelnih bodo prina šale mesečne informacije, ki jih bo zavod začel izdajati namesto biltena, ki je izhajal na tri mesece.	m
Nadalje so priporočili pristojnim občinskim svetom, naj razpravljajo o poklicnem usmerjanju mladine in vpli vajo na šole, da bodo temu vprašanju posvetili večjo skrb Ugotovild so, da delovne organizacije nerade spreje. majo prosilce, ki nimajo dovršene osnovne šole, takih pa je več kot 40 odst.
O problemih zaposlovanja so 20 decembra razpravljali tudi na posvetu v Novem me-
OBVESTILO
Oddelek za upravo pravne zadeve občinske skupščine Novo mesto obvešča občane občine Novo mesto, da imajo službe: potna dovoljenja, javni red in mir (orožni listi, strelivo, društva, javni shodi itd.), izvrševanje kazni in požarna varnost od 5. januarja 1968 dalje
svoje poslovne prostore
v zgradbi uprave občinske skupščine Novo mesto — Ljubljanska cesta št. 2
in ne več v zgradbi Uprave javne varnosti Novo mesto. Jerebova št. 1.
Oddelek za upravno pravne zadeve občinske skupščine Novo mesto
stu, ki so ga sklicali občinska konferenca SZDL, občinski sindikalni svet in svet za zdravstvo, socialno varstvo in delo. O stanju v zaposlovanju in možnostih za uspešnejše razreševanje je poročal Andrej Koce z Zavoda za zaposlovanje Na posvet so pova bili tudi predstavnike delovnih organizacij, vendar udeležbe ni bilo.
Alojz Jožef, kadrovik piri SGP PIONIR, je na tem po svetu spregovoril o pomenu
Prvič v novi dvorani
Mladinci in gasilci v Stranski vasi so silvestrovali v novi, lani postavljeni in urejeni dvorani gasilskega doma. Dvorana je tako prestala krst. Poslej bodo imeli v njej kulturne prireditve, večkrat pa jih bo lahko obiskal tudi potujoči kino.
Tudi lani nismo bili pozabljeni
Ptt upokojenci z območja novomeškega podjetja za ptt promet tudi lani nismo bili pozabljeni. Avgusta smo se z aktivnimi delavci ptt srečali na Sremiču, ob koncu leta pa smo prejeli čestitke in novoletna darila. Za iskreno gostoljubnost in zanimanje za svoje nekdanje sodelavce se ptt upokojenci iskreno zahvaljujemo, hkraiti pa vsem ptt delavcem želimo veliko uspehov in sreče v letu 1968
PTT UPOKOJENCI
Pomoč revnim
Novomeška krajevna skupnost je za novo leto obdarila šest revnih občanov. Poslala jim je manjše denarne podpore.
m vlogi socialno-kadrovskih služb. Rekel je, da so te služ-be v delovnih organizacijah pomanjkljivo razvite, da jih marsikje sploh nimajo, če pa jih že imajo, jih pogosto vodijo ljudje z neustrezno izobrazbo. Le v nekaj delovnih organizacijah so to vprašanje uredili, kakor je trena. Alojz Jožef je tudi pripomnil, da morao j omenjene službe najtesneje sodelovati z arugimi službami in komisijami v de lovnih organizacijah, ker na loge drugače ne morejo uspe šno opravljati.
»Kje naj vzamem za davke?«
S temi besedami so hodili kmetje k meni pretekli teden, ko niso mogli ■prodati živine. Zadnje čase so odkupi in semnji res slabi. Se naprej mo rajo rediti živino tudi kmetje, ki imajo pogodbe z zadrugo Glede na to pripominjalo: »Kaj pome ga. če bo živina težja, ko pa cena tako naglo pada, da bomo vsi na zgubi!« Kmetijska zadruga v No vem mestu naj bi kmetom javno pojasnila, zakaj je tako!
POLDE MIKLIČ
Danes o I zaključnem računu
Danes ob 16. ura bo v dvorani ObSS v Novem mestu dipl. ekonomist Rudi čajič predaval o presoji zaključnega računa v delovnih organizacijah. Obdelal bo metodološko strukturo bilance, obračuna in poslovnega poročila. Predavanje je pripravil Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela v sodelovanju z novomeškim ObSS in slovensko zvezo delavskih univerz, namenjeno pa je predvsem predsednikom organov upravljanja in sindikalnih podružnic.
Spomnili so se jih
Na območju žužemberške krajevne skupnosti je precej bolehnih in ostarelih občanov, potrebnih družbene pomoči. Nekateri že prejemajo manjše socialne podpore iz Centra za socialno delo v Novem mestu, več jih pa še ne dobiva družbene pomoči, čeprav bi jo potrebovali. Med takimi so: hromo dekle, ki že devetnajsto leto ne more nikamor, 14-letno slepo dekle, 10-letna gluhonema deklica in ostareli mož, ki je oslepel za posledicami italijanske internacije. Vodstvo krajevne skupnosti je za novo leto nekatere od omenjenih obiskalo in jim izročilo skromna denarna darila.
M. S.
Tečaj za traktoriste
Kmetijska šola Grm (Novo mesbo) bo 1. februarja pričela enomesečni tečaj za tekmovalce, ki že imajo traktorje ali traktorje in druge kmetijske stroje nameravajo kupiti. Program bo obsegal praktični in teoretični del, po tečaju pa bodo udeleženci opravljali izpit za voznika kategorije »F« Pismene prijave je treba poslati v Kmetijsko šolo Grm. Novo mesto, do 20. januarja.
Brv bi jih zbližala
Prebivalci Stavče vasi pri Dvoru že več let mislijo na obnovo brvi čez »Krko »na Brodu«. Brv bi jih zbližala z vasmi na levem bregu, otroci, pismonoše, gasilci in drugi pa bi imeli koristno bližnjico. V Stavči vasi bi prispevali les, ki bi ga sami posedali, navozili, obdelali in vgradili v brv Krajevna skupnost naj bi vodila delo, dala denar za razrez lesa, železne spone in žebije. Pri krajevni skupnosti so za tako sodelovanje, se bodo pa še ta mesec pogovorili s prebivalci Stavče vasi M. S.
Novomeška kronika
FINOMEHANIKA
J02E BIHAR
—	tel. št. 21-453
obvešča cenjene stranke, da je z letom 1968 pričela z novim delovnim časom.
NON-STOP od 7. do 17. ure!
■ SKORAJ 61 MILIJONOV Sdin smo zbrali delavci, uslužbenci, kmetje, obrtniki in delovne organizacije na območju novomeške kra-J*vne skupnosti lani za novo o-snovno Šolo Samoprispevek, za katerega smo se odločili na lanskem referendumu, bodo letos plačevali tudi upokojenci.
■ NA JUTRIŠNJEM POSVETOVANJU, ki se bo začelo ob 18. uri v prostorih ObSS na Društvenem trgu, bodo razpravljali o organi zaciji zborovanja prosvetnih đelav. oev. Posvetovanje Je sklical predsednik odbora sindikata družbenih dejavnosti Jože Blažič.
■ SPET SO NAS PRESENETILI snežni zameti in spet smo pokazali, kako radi imamo zamudo pri čiščenju pločnikov, parkirišč in drugih prometnih prostorov. Na Glavnem trgu in drugod v mestu Je traktor s plugom še v torek dopoldne razrrval sneg na parkiriščih. To dopoldne Je skupina delavcev podjetja pospešeno odstra. njeala sneg z Glavnega trga.
■ KO SO PREJŠNJI TEDEN pospravljali novoletne Jelke, so ugotovili, da marsikaj manjka. Prenekatera barvna žarnice ni zdržala kepe trdega snega ali kamna
iz prače. Na žarnice so tudi tokrat merili nenadzorovani mladostniki, med katerimi ir*nda velja za večjega junaka tisti, ki naredi večjo škodo.
■ IZVRŠNI ODBOR OBČINSKE zveze ZKPO Je imel v ponedeljek v prostorih Zavoda za kulturno dejavnost sestanek, na katerem so se pogovarjali o vsebini plenuma ZKPO in pripravah nanj.
■ NEDAVNO SO INŠPEKTORJI
pregledali prostore, v katerih Je poslovalnioa KOTEKS—TOBUS. Ugotovili so, da poslovalnica ne more več delati v takih razmerah. Menijo, da se bo morala preseliti v primernejši kraj. Trenutno Se ni možnosti za preselitev. Inšpekcij-ska služba Je pripravila odločbo, na podlagi katere bo poslovalnica KOTES—TOBUS uredila nevzdržne razmere.
■ TRŽNICA JE BIIjA v ponede ljek skoraj prazna Naprodaj *> bili le orehi po 350 Sdin kg ter smetana v skodelicah po 300 Sdin. Gospodinje so pogrešale zlasti zelenjave in jajca.
■ GIBANJE PREBIVALSTVA — rodili sta: Anica Škrbec * Novega trga — Tanjo ln Stanka Kotnik Im ICandiJske 13 — Tomaža.
Pred nemško oktobrsko ofenzivo 1943 sem v Podturnu naglo pregledat! šest zabojev italijanskega divizijskega arhiva, ki sem ga v dneh italijanske kapitulacije s pomočniki rešil pred že ukazanim požigom. Pozoren sem postal na d.voje italijanskih poročil: da je v septembru 1942 padlo v boju v Zameškem pri Škocjanu enajst banditov, in pa strogo zaupen ukaz utaftijanskega Enajstega armadnega zbora v Ljubljani vsem podrejenim enotam naj ne poročajo, da so pobili te in te civiliste, ampak vedno samo, da so ubiti padli kot banditi v bojih. Zaslutil sem, da gre tudi v poročilu iz Za-meškega za prikrivanje vojnega zločina. Zato sem po vojni mnogokrat obiskal tiste kraje in zapisoval pripovedovanje domačinov. Tako je nastala presenetljiva »balada«, v kateri sem skrbno tehtal vsako besedo, da ne popačim zgodovinske resnice*
Bil je že velik dan, France Povšič v Cučji mlaki na levem bregu Krke pa ni in ni hotel vstati. Igral se je z dveletnim sinčkom in enajstmesečno ljubko hčerkico Majdko, ki se je ni mogel nagledati. Bil je nekam potrt in zamišljen. 2ena ga je hodila podit iz postelje, saj je na pragu jeseni na kmetiji iz dneva v dan več dela, gospodar pa kar ni mogel od otrok in se je obotavljal kot še nikoli. Ko je nejevoljna gospodinja zopet pogledala skozi vrata, je osupnila: mož je iztegnjen na ležišču zapiral oči in sklepal roke na prsih. Za trenutek je pogledal in dejal:
»Tak bom pa, ko bom mrtev.«
To se je zgodilo v torek, 15. septembra 1942.
France Povšič je bil sploh velik čudak. Bil je šele tri leta oženjen. Leto prej, preden je pripeljal k hiši nevesto, si je iztesal krsto in jo shranil v kleti.
»Najprej si bom naredil dom,« je rekel ljudem, ki so zmajevali z glavami.
»Razbij tega hudiča!« ga je silil bratranec.
»Kako, dom naj si razbijem?« je začuden pogledal sorodnika.
Mlada, nenavadno lepa Smrekarjeva Fani, ki se je primožila k Povšičevim s Stare Bučke, je na vratih v klet na novem domu od groze obstala, ko je zagledala krsto. Vzkliknila je, da ne bo gledala tega v hiši in da ne bo stopila v klet, dokler mož ne spravi grozljive stvari s poti. Gospodar je krsto odvlekel v čebelnjak, še prej pa je legel vanjo in dejal:
»Ravno prav mi bo.«
Povšič se je tisto septembrsko jutro precej pozno lotil sadne sušilnice. Treba jo je bilo podzidati. Za umazano delo si je navlekel umazano srajco, ki so se je še držali krvavi madeži od klanja domačega bika. Nataknil si je okorne coklje, ki jih je bil odrezal od zavrženih škornjev, in v njih nerodno štorkljal po dvorišču.
Gospodarju je pomagal močan moški pri še ne tridesetih letih. Cene Levičar je bil begunec s Sela pri Raki, kjer je pustil grunt in vse premoženje v nemških rokah in pribežal na italijansko stran nove meje. Z ženo, dvema otrokoma in rejenko je našel pri Povšičevih gostoljubno streho in pomagal pri hiši. Dve levičarjevi sestri sta bili redovnici.
Na drugem koncu dvorišča je bos fant prebiral slive za sušilnico. Bil je sedemnajst let star gospodarjev nečak Jože Jordan, ki se je z doma v Koprivniku prav tako z begom rešil pred Nemci in ostal pri prijaznem stricu v Cučji mlaki. Starši in bratje pa so se bili zatekli k daljnemu sorodniku Ivanu Jordanu, nekdanjemu otoškemu kočijažu, ki se je bil oženil z grajsko grofično Floro Margherijevo in na svojem dvorcu obogatel.
Na Povšičevem dvorišču so bili zaverovani vsak v svoje delo, ko so nenadoma vdrli iz vseh koruz proti hiši Italijani. Na dvorišču so z naperjenimi puškami obkolili gospodarja in njegova delavca. Gledali so na hišno številko in v neke papirje ter vzklikali, da morajo dobiti tri ljudi. Pognali so se v hišo, kleti, shrambe in staje. Okoli presenečenih moških, ki se niso smeli ganiti, sta krožila dva vojaka s strojnicama v rokah. Gospodar se je kakor začaran in brez moči oziral po tuji tolpi, ki mu je kot v hudi uri preplavila dom. Nihče ni ničesar razumel.
Med italijanskimi vojaki je gospodinja zagledala tri domačine, preoblečene v italijanske uniforme: lemenatarja Janeza Rabzelja iz raških krajev, Alojza Jordana iz Za-meškega in Franca Baniča s Hrvaškega broda. Jordan in Banič sta bila gruntarska sinova. Pri Italijanih so se bili naučili nekaj laških besed in jih sedaj ponavljali. Ko pa so mislili, da Jih nihče ne sliši, so se pomenkovali po domače. Bogoslovec si je pustil rasti koničasto črno bradico, da bi bil bolj podoben Italijanom.
Vojaki so končavali preiskavo in se zbirali na dvorišču. Pokradli so vse, kar se Je dalo. Gospodinja je plenilcu zadnji trenutek izpulila prstan. Rešila je tudi usnje; treh koles ni mogla.
Valvasor o naših trgih in gradovih
30. nov. 1967:2000 Metličanov
<5t-kfos >ndt Mart Kt
Reiffni^
RIBNICA
Kam Ribnica spada. Vzrok za nastanek imena. Z ribami bogati vodi pri trgu Ribnici. Kakšen je grad. Na gradu je stara kapela. Kakšen je trg. Cerkev, Nova Štifta imenovana. Kakšna je okolica. Turki so Ribnico večkrat napadli. Z zdravimi očmi so bili slepi. Boje se sv. Štefana. Rodna hiša gospodov Ribniških. Ali nam v tem pero g. Shonlebna nasprotuje? Nekdanji fastniki Ribnice. Ribnica je bila nekdaj last tudi nekega vojvode Tecka. Ogenj je po Ribnici hudo gospodaril. Lastnik Ribnice v tem stoletju.
Grad in trg Reiffniz, v kranjskem jeziku Ribenca, spada k Srednji četrti vojvodine Kranjske, leži pa med mestom Ljubljano in Kočevjem, dve milji od zadnjega in šest milj od prvega mesta, zato ima Mercator prav, ko Ribnico prišteva k Slovenski marki, ker so jo nekdaj k njej tudi prištevali.
Kranjsko ime Ribnica, kar pomeni ribištvo.. je bilo gradu, trgu in gospostvu spričo z ribami bogatih vod, ki oblivata Ribnico in napolnjujeta prebivalcem mreže z najrazličnejšimi vrstami najbolj okusnih rib, prav primerno dano. Ti vodi sta: Bistrica, ki teče med trgom in gradom, ter približno četrt ure pod njim steče s silo v neko luknjo v zemlji, in s postrvmi bogata Ribnica, ki tudi nedaleč od gradu zaliva in namaka ribniške travnike.
Kar zadeva grad, je to sicer velika, toda še po starem načinu grajena stavba. Na gradu je kapela sv. Janeza Krstnika, ki je bila posvečena že pred več kakor dvesto leti in na god svetnika zelo slovesno praznujejo svojega patrona, naslednjo nedeljo pa slavijo dan posvetitve farne cerkve ali imajo žegnanje, na katero je dolžna priti vsa fara z vsemi podružnicami vred.
Trg sam je precej velik, ima mnogo hiš, vendar je od vseh strani odprt, njeni prebivalci pa hodijo na pol po hrvaško oblečeni. V trgu je tudi farna cerkev, pri kateri ima svoj sedež arhidiakon za Dolenjsko.
Nedaleč od tu stoji cerkev, posvečena Naši ljubi gospe in to cerkev navadno imenujejo Novo Štifto, bila pa je sezidana šele pred nekaj leti in k njej okoliški ljudje prirejajo vsako leto velika romanja.
Grad in trg ležita sicer na ravnem, vendar ju od vseh strani oklepa hribovje. Samo v smeri proti Kočevju je med visokimi hribi ravnica.
Dedni sovražnik krščanskega imena, divji sosed, je trg večkrat osvojil in okoliške vasi večkrat upepelil, vendar gradu ni mogel nikoli zavzeti, zaradi česar je vselej iz jeze odvlekel mnogo kristjanov s seboj v suženjstvo, vse izropal, nešteto ljudi s sabljo posekal in v vsem očeta okrutnežev — hudiča posnemal. Zaradi takih strašnih vdorov in napadov žive na žalost še v žalostnem spominu ljudi tale !eta: leto 1480, julij 1528, leti 1546, 1558, januar in februar 1559 in leto 1564 ter še več drugih, ko so Turki svojo morilsko sabljo strašno vihteli nad Ribnico in bližnjo okolico.
Baje so se ti barbarski divjaki še večkrat približali temu trgu, toda zadela jih je slepota, tako da so Ribnico, čeprav so bili že čisto blizu nje, z zdravimi očmi spregledali, kar so tržani pripisovali zaščiti sv. Štefana, papeža in mučenca. Da, ko so nekoč z roparskimi očmi hiteli nad trg, pa se jim je medtem njih očem pokazala cerkev, so jo pobrisali nazaj z izgovorom, češ da so se zbali svetnika, ki v trgu prebiva.
Ribniško gospostvo je bilo nekdaj rodna hiša gospodov Ribniških in poslednji,
ki sem ga po dolgem iskanju mogel odkriti, gospoda Janeza Ribniškega namreč, je še leta 1524 živel na Kranjskem. Sicer pa najdemo v različnih starih pisanih dokumentih tudi gospode Ribniške, ki so na Kranjskem živeli pred štiristo in več leti, ni pa mogoče dognati, kateri izmed njih so bili prav posestniki ribniškega gradu in trga. Znameniti doktor Schonleben nam hoče v tem sicer oporekati, ko pravi: »Nikoli ni živel kak grof Ribniški, ki bi nosil tako ime, ampak so v tistem času imeli v posesti Ribnico gospodje iz Loke. Torej je kriv prepisovalec, ki je v naglici namesto Rechnitz napačno zabeležil Reifnitz.« Vendar pa, če te beseda prav pretehtamo, bomo videli, da nam ne nasprotujejo popolnoma. Saj pisec pravi, da ni bilo nikoli grofov Ribniških, s čimer se strinjamo tudi mi, pač pa da so živeli gospodje Ribniški, kot jih veliko stare ori. ginalne listine navajajo in imenujejo.
Ribniško gospostvo je bilo pred štiristo ali petsto leti tudi pod gospodi Tur-jačani, kar pove omenjeni gospod Schonleben s temile besedami: »Adolf IV. (Tur-jačan namreč) je ime za ženo Karanko Falkenberško, s katero je imel sina, svojega naslednika Otomana I., in Engel-brehta II., ki je leta 1227 prodal Karlu, Rupertu in Albertu, gospodom iz Loke, gospostva Vinico, Sodražico in Ribnico.«
Tako je tedaj gospostvo ribniško prišlo na gospode iz Loke, od njih pa so ga dobili grofje Ortenburžani, in sicer kot fevd od oglejskih patriarhov. Omenjeni patriarh oglejski, Bertrand namreč, je leta 1336 dal Leopoldu žonevskemu v fevd gradove 2ov-nek, Mimo in Ribnico.
Leta 1347 je na ribniškem gradu umri tedanji lastnik grof Ortenburški, dasi je v Bistri dokument, ki smrt grofa Otona, deželnega glavarja na Kranjskem, postavlja šele v leto 1370. Leta 1411 je bila Ribnica poleg drugih bližnjih gospostev last vojvode Tecka, ki jih je s poroko z eno izmed grofic Ortenburških priženil.
Ribniško gospostvo so kasneje dobili grofje Celjski, po njih izumrtju pa je prešlo na Avstrijsko hišo. Leta 1457, 9. julija, so Ribničani cesarja Friderika IV. priznali za svojega gospoda in zato se gospostvo še danes daje v zastavo. Ko je bilo gospostvo deželnoknežje, ga Je upravljal oskrbnik ali glavar, med katerimi jih je bilo nekaj iz družine Lambergov, zadnji oskrbnik pa je bil eden gospodov Mosconov
Nenasitni ognjeni element je tudi tu pokazal svojo požrešnost, ko je 1415. leta, 2. oktobra, požrl ves trg, 1445. leta pa polovico trga. Vendar pa se je iz tega kupa pepela vzdignil nov feniks in Ribnica je dandanes v lepem razcvetu, saj so danes tu trije letni sejmi: na novega leta dan, prvo nedeljo po veliki noči in 2. avgusta.
Zdaj pa se napotimo še k lastnikom Ribnice tega stoletja. Ti so bili najprej gospdje grofje Kisel, od katerih so gospodstvo kupili grofje Podgrajski, sedaj pa je njega lastnik gospod Andrej grof Podgrajski.
Mesečno statistično poročilo matičnega urada v Metliki je pokazalo, da je bilo 30. novembra lani v Metliki registriranih točno 2000 prebivalcev.
Glede na to majhno, a za mesto vendar pomembno število, je občinska skupščina Metlika sklenila, da dvatiso-čega prebivalca svojega mesta nagradi z darilom in hranilno knjižico, na katero je vložila 50.000 Sdin.
Ko smo se na matičnem uradu pri tov. Nežki Travni-karjevi pozanimali, kdo naj bi bil ta srečnež, smo videli, da je dvatisoča prebivalka Metlike Silva Veselič, hči Marije in Antona Veseliča, gostinskega pomočnika iz Metlike.
Ml^di družini, zlasti dvati-soči prebivalki Metlike, najboljše želje vseh meščanov!
Ko se je tako Metlika v zadnjih letih s svojimi prebivalci razmeroma hitro dvignila do številke 2000, je zanimivo, če pogledamo, kako je prebivalstvo Metlike naraščalo oz. upadalo v zadnjih sto letih.
Iz leta 1869 imamo prvi točni popis prebivalstva. Takrat je Metlika štela 1168 meščanov. Konec naslednjega desetletja, to je v enajstih letih, je Metlika narasla za nadalj-
^TRIKON
TRIKOTAŽA IN KONFEKCIJA • K O Č E V J E
njih 76 ljudi. Zanimiv je popis mesta in mestne zgodovine, ki ga je sestavil in leta 1885 izdal novomeški pater Florentin Hrovat. Ta pravi, da »po številjenji od dne 31. decembra 1880 šteje Metlika 1244 prebivalcev, ki se žive največ ob vinoreji in poljedelstvu. Obrtnikov in rokodelcev je malo. Hiše so videti dokaj lepe in snažne in pričajo o blagostanji mesta.«
Metlika je konec leta 1890 dosegla 1318 prebivalcev, nato. pa je zaradi vse večjega izseljevanja pričelo število padati in je v letu 1931, ko je v svetu že vladala splošna gospodarska kriza, padlo na 1167 prebivalcev. Tako je Metlika takrat imela celo enega prebivalca manj kot pa leta 1869. Za ves ta čas je za mesto značilno močno izseljevanje in zato tudi stagniranje prebivalstva.
Po zadnji vojni se je število Metličanov leta 1948 dvignilo
na 1362, pa je že čez pet let upadlo na 1290. Po statistiki tega leta je bila Metlika edino mesto v Jugoslaviji, ki je po prebivalstvu nazadovalo. To nazadovanje.^ pa si moramo razložiti z opustitvijo vojaške garnizije v Metliki, ko so hkrati z vojaki odšle iz mesta številne oficirske družine.
Zanimivo je tudi, da je bilo leta 1953 v mestu od 1290 prebivalcev 45 odst. aktivnega in 55 odst. pasivnega prebivalstva in da je od 580 aktivnih prebivalcev bilo le šest ljudi zaposlenih v industriji, in še ti so se vozili v Črnomelj. Z obrtjo se je tisto leto preživljalo 130 ljudi (22,4 odst.), s kmetijstvom pa kar 209 ljudi ali 36 odst., kar je dalo mestu zares močan agrarni pečat. Drugi aktivni prebivalci so bili takrat zaposleni v trgovini, gostinstvu, državni upravi, prometu, šoli, banki itd.
Leta 1956 je Metlika dobila tovarno pletenin in zaves — ta se je iz Belokranjke preimenovala v BETI (belokranjska trikotažna industrija), ki se ji je dve leti nato pridružila predilnica česane volne novomeškega NOVOTEKSA, tej pa spet dve leti kasneje (1960) konfekcijsko podjetje Invalidski zavod, ki se je kasneje preimenoval v KOMET. Vsa tri podjetja so se pričela naglo razvijati, zlasti BETI in KOMET, in število zaposlenih je skokoma raslo. Podjetja so začela graditi in kupovati stanovanja, v katera so se vselili njihovi delavci in uslužbenci. Mnogo ljudi je dobilo posojilo in začeli so si sami graditi hiše. S tem pa je raslo tudi mesto in se večalo šte. vilo prebivalstva. Leta 1961 je
in innogo*c; os po zcrnl'
. Hcrmclik
c naj imenitni
dal takratni občinski ljudski odbor za Metliko izdelati urbanistični načrt, ki naj bi veljal do leta 1990. Toda stanovanjske površine, ki naj bi prišle na vrsto za pozidavo čez deset, dvajset let, so že danes zazidane in je zidaj v delu dopolnilni urbanistični načrt. Mesto se širi na vse strani: na Majer, proti železniški postaji, na Hrib, proti Špitalski dragi, proti Staremu pildu, po Bregu revolucije itd. iJovsod rastejo bloki in zasebne stanovanjske hiše. Zgrajen je bil nov zdravstveni dom, nova šola, vinska klet itd. Vsako leto razširjajo kanalizacijo in tlakujejo v mestu trge in ulice. Podjetja odpirajo nove trgovine, v mesto se naseljujejo obrtniki...
Skratka: še tako skeptičen človek mora priznati, da je šele mlada metliška industrija dala mestu nov polet in razmah.
Naj zapišemo kar števike o gibanju prebivalstva v zadnjih letih. Metlika je imela leta 1962: 1530 prebivalcev 1963: 1580 prebivalcev 1964: 1662 prebivalcev 1965: 1769 prebivalcev 1966: 1890 prebivalcev 1967: 2018 prebivalcev
Torej je mesto v zadnjih petih letih naraslo skoraj za 500 prebivalcev.
Do kam bo šel razvoj, je prezgodaj ugibati. Mlada industrija je dala zaposlitev mladim ljudem, da jim ni treba v večji meri iskati zaposlitve v drugih krajih, še od drugod se zdaj priseljujejo semkaj.
Metlika se razrašča v prikupno mesto. Kulturnozgodo-
i?v •'+«35
Bratska delitev po vlomu
Zimska idila pri Jelševcu: mirno vodo Mirne je pre- § krila te dni plast ledu. (Foto: Legan)
vinske zn imeni tosti in prirodne lepote, kamor štejemo seveda slikovita trbja, s'eljnike in brezove gaje, toplo Kolpo, lov in r.bolov, dobre ceste itd., prec vsem pa znana gostoljubnost Metličanov, naj še bolj na s teža j odpro njihovo lepo mesto in pokrajino domačim in tujim turistom. Pogoji so, n nič ne dvomimo, da bo na njih zraslo tudi vse drugo.	—ar
SMEH STOLETIJ
Na potovanju je Pailleron prenočeval v boljši podeželski gostilni. Okoli petih zjutraj ga zbudi močno trkanje na vrata.
»Kaj je?« se vznemiri pisec komedij.
Gostilničarka mu odgovori:
»Gospod, neki potnik, ki zdajle odpotuje, je pomotoma zamenjal klobuk. Prosim, ali bi hoteli pogledati, če nimate morda kakega tujega klobuka pri sebi?«
Slikar Edgar Degas si je pridobil priznanje šele v pozni starosti. Na dražbi večjega števila svojih del je videl, da so njegovo mojstrovino »Plesalke ob držaju«, za katero je pred mnogimi leti dobil petdeset frankov, prodali za pol milijona. Vsi so se čudili Degasovemu miru, ta pa je le pripomnil:
»S tem je prav tako kot z dirkalnimi konji. Konj dobi oves, njegov lastnik pa nagrado.«
Slikar Renoir je prejel pismo, v katerem se je davčni urad čudil, da ima tako nadarjen in slovit slikar tako malo dohodkov, kot jih je prijavil.
»Spoštovani gospodje, je odgovoril Renoir lakonično, »temu se čudim tudi jaz.«
Kdor zdravje ljubi, ne pije veliko. | Če pa pije,	V
pije Hermeliko 4
V ''
:	r.:	*•
?og!ed na Metliko — 30. novembra 1967! (Foto: M. Moškon)
POLJE »OMEGA«
V noči na 7. januar je 58-letni Vladimir Strniša, priučeni električar brez zaposlitve iz Dolenjskih Toplic, vlomil v domače gostišče LOVEC in odnesel več kot 2000 novih dinarjev. Po dejanju je odšel k 34-letnemu Ludviku Kužniku, ki živi v Dolenjskih Toplicah prav tako brez zaposlitve, in mu dal polovico ukradenega denarja, hkrati pa mu je povedal, kako in kje dobil denar.
otmiša je bil za.radi vlomov in tatvin že večkrat ka-
Delfini so »prosili« za pomoč
Sovjetski ribiči so imeli v j Črnem morju v bližini Kri' ma nenavaden doživljaj s prebrisanimi delfini. Večji trop teh morskih sesalcev se je vedel tako, kot da hočejo ladjo obrniti proti plavajoči boji. Ribiči so jim sledili in našli v mreži mladega del-finčka, ki se je zaman skušal rešiti. Potegnili so ga iz mreže in ga spustili v morje. Nato so delfini od vese .ja skakali visoko iz vode in z glasnim žvižganjem izražali svoje zadovoljstvo. Ribiško ladjo so spremljali skoraj do obale.
znovan. Ko so Strnišo in Kužniika prijeli, sta imela pri sebi še večji del denarja, drugo pa sta zapila. Prijavili so ju okrožnemu javnemu tožilcu: Strnišo zaradi vloma, Kužnika pa zaradi prikrivanja kaznivega dejanja.
V
ena
M
SPREJEMA IN ODDAJA VAŠE ŽELJE
Svečke na mini-jelki
V Šentjerneju so vselej postavili veliko jelko in jo lepo okrasili, le za minulo silvestrovanje je bilo drugače. Takrat je namesto jelke stala jelčica — kot v posmeh velikemu prazniku. Na njej so gorele svečke kot v časih, ko še ni bilo elektrike
Zajčki namesto studenčka
V drugem razredu brežiške osnovne šole je tovarišica razlagala učenčevi, kako izvira studenček, kako naraste v potok in nato v reko. Potem je vprašala enega izmed dečkov, kaj priteče z gora. Fantiček je brez pomišljanja odgovoril: »Zajčki.«
Vlak ubil konja
5. januarja se je Martin •Košele iz Muhaberja pripeljal na saneh, ki so jih vlekli konji, po klancu iz Dol. Kamene do nezavarovanega železniškega prehoda v Potočni vasi. Ko je bil že pri progi, je zaslišal vlak, ki je prihajal iz Ljubljane, Ustavil je konja, vendar preblizu železnice. Ko je prisopihal vlak, je zbil desnega konja, da je takoj poginil, levi konj pa se je pri padcu poškodoval. Lastnik konjev in sani Jože Metelko iz Kuzarjevega kala ima zaradi te nesreče za 5000 Ndin škode.
afiUKsf	
	
	
zz. -	IlR Zi	e S
fig	e-
	
	
MMmm	« e
VvftOM,
TOVARNA RASTLINSKIH SPECIALITET
19. Ni se bilo pretežko zavleči v notranjost signala. Treba se je bilo le ogibati golih žic, speljanih po dolgem in počez v zamotani pripravi. Neznaten tok bi ju ubil.
Peter se je razgledal po temačni notranjosti. Zelena svetloba signalne luči je seveda tudi v notranjosti. Znašel se je ob ogromnem tranzistorju. Brcnil je z vso močjo v kontakt. Dvakrat, trikrat. Tlesknilo^ je, zabrnelo. Ugasnila je zelena luč in prižgala se je živa oranžna.
Skočila sta na tir. Bila je to zanju prava železna
avto cesta. Mahnila sta jo po n ju j novemu vlaku naproti. P/ista čakala posebno dolgo. Tovorni vlak je škri-paje zavrl nedaleč pred njima.
Zler/i sta na streho, se spustila skozi ventilacijsko odprtino v notranjost vagona in se znašla na prostranih balah surovega bombaža. Ko je vlak spet krenil, sta počivala v mehkem belem gnezdu. Kaj kmalu ju je zmagal trden spanec.
Ko sta se prebudila, je vlak stal. Dnevna svetloba je osvetljevala ogromne planjave bombaža. Zletela sta na streho skoz isto odprtino, kot sta prišla. Po-
gled, ki se jima je tu odprl, je bil pogled na običajno, srednje veliko mesto enaindvajsetega stoletja. Bilo jima je pravzaprav vseeno, katero mesto je to. Poiskati bosta morala policijo, navezati stik z Bazo, za ostalo pa bodo poskrbeli drugi.
Vzletela sta nad strehe. Pustila sta za seboj ogromno postajno poslopje in se usmerila proti središču mesta, nad cesto, ki je v elegantni črti vodila od železniških poslopij na sever.
Sonce — tokrat pravo zemeljsko sonce — je ravno-kar vzšlo!
Tožilec si je ves potan malo zrahljal kravato in naprej bral obtožnico. Glas je dvigal in spuščal kot staromoden igralec Shakespearovih dram.
»Od vas terjam samo to: ne pozabite, da je ta nesrečni Berck obtožen za naj odurne j še posilstvo z ubojem, kar jih je bilo kdaj storjenih v tem okrožju. To je naj-brutalnejši zločin, ki ga v svoji karieri razgrinjam pred poroto. Sedaj pa ne bi hotel še naprej izrabljati vaše pozornosti ...'.«
Bercka je zasrbela koža. Soparna dvoranica na sodišču, brez zraka v julijski vročini, se mu je zazdela meglena in motna kot nekaj, kar človek lahko vidi samo v morečih sanjah ali skoz zameglene šipe akvarija. Sedaj mu je bilo že jasno, da ga bodo obesili.
Tožilec ga je pokazal porotnikom kot krvoločno zver. Stari sodnik v rdečem talarju je sedel sključen za svojo mizo kot kenguru j in zdel se mu je podoben peklenščku. Poppe Lemoin, lokalno čvekalo, je dobil nalogo, da igra vlogo Berckovega zagovornika, vendar je izgubil sleherno voljo za ta posel, ko je njegov varovanec zavrnil, da bi priznal zločin, za katerega so ga obtožili, in ko je izjavil, da se prepušča milosti sodišča.
»Lahko me vržejo v kletko k levom, toda jaz nisem nikogar ubil,« je rekel zagovorniku.
»Da nisi?« je pripomnil Poppe. »Toda oni imajo priče, ki bodo prisegle, in še kup drugih dokazov. Umorjeno dekle je iz tega mesta in vsi so jo imeli radi. Ti si tujec, za njeno smrt pa mora biti nekdo obešen. Edini način, da sf rešiš glavo, je ta, da hitro in prepričljivo prosiš za milost.«
Berck, ki je menil, da klečijo in prosijo lahko samo lačni psi, se je porogljivo nasmehnil.
»Kolikor je le mogoče,« je nadaljeval tožilec, »jaz ves primer najraje predočim pravemu ljudskemu sodišču, poroti, kot je tale naša, saj vemo, da se lahko zanesemo na njeno razboritost, in smo prepričani, da bo dala svojo odločitev na 'osnovi dejstev in ostala gluha za vse čustvene pozive . ..«
Berck je posmehljivo gledal porotnike; zdeli so se mu kot trop pohlevnih ovc, ki so jih napodili v porotniško ložo. Ni skrival, da prezira- te bedaste obraze in zakrnele možgane, čeprav je vedel, da njegovo naduto vedenje očitno slabo vpliva na poroto in jo odbija. Toda ni maral prositi in klečeplaziti. Ni se hotel ponižati na njihovo raven, čeprav je vedel, da ga porota lahko obsodi na vislice.
Prava ljudska porota! Hm! Zarežal se je ob teh besedah. Raje bi jim rekel cirkuški klovni. Na zunaj so bili čisto podobni drug drugemu. Morda so bili sorodniki — po zanikrnem očetu in še bolj zanikrni materi.
»Zagovornik trdi,« je rekel porogljivo tožilec, »da pred sediščem ni bilo niti ene priče, ki bi videla, kdaj je bil zločin storjen. Prosim vas, ljudje božji, ali je to kaj čudnega? Mar naj začno zločinci take pošastne stvari opravljati pred televizijskimi kamerami, da bi olajšali delo svojim zagovornikom?«
Skozi dvorano je potekel pridušen krohot, vendar je hitro utihnil.
Berck se je obrnil k šerifu Lanyju. Šerif ga je gledal s spoštovanjem in sočutjem. Pogosto se je namrščil spričo očitnih pravnih nepravilnosti. Bil je star, suh možak, toda dobro ohranjen za svoja leta. Bil je dostojanstven s svojimi sivimi lasmi, inteligentni in čustveni obraz pa ga je delal prijetnega. Bercku je vrnil pogled z žalostnim, sočutnim nasmehom. Vendar to ni bil tolažljiv nasmeh, šerif tudi ni hotel, da bi bil tolažljiv. Bil je zgolj nasmeh tolerantnosti, v položaju, ko ni bilo mogoče ničesar drugega, Toda Bercku se je zdel ta nasmeh kot moralna opora višjega človeškega bitja človeku, ki je obkoljen od besnih sovražnikov.
»Obravnavo bomo nadaljevali jutri!« je nenadoma zagrmel sodnik. »Oziroma dokler ne bo popravljena ta prekleta naprava za hlajenje in čiščenje zraka.«
Tožilec, ki mu je bil sodnik padel v besedo, je zagodrnjal:
»Toda, gospod predsednik — to je zame kakor klofuta, saj ravno berem obtožnico!«
»Obtožnica bo še bolj utemeljena, ko jo boste prebrali v znosni atmosferi,« je rekel sodnik in pogledal Bercka z nekakšnim blagim nasmehom na obrazu. Obtožencu se je ta nasmeh zazdel kot odprta čeljust tigra, ki se pripravlja, da požre plen.
Berck je vstal, skrivajoč drhtavico. 2ivci so mu bili napeti kot strune. Vedel je, da bo moral uporabiti še zadnji drobec notranje moči, da ne bi omagal, da ne bi eksplodiral. Po rami je potrepljal zagovornika.
»Zbudi se, Poppe,« mu je rekel osorno, »čas je, da ga zvrneš kak vrček.«
Visoki stražar, ki je med obravnavo ves čas pačil obraz, je na Berckovo levo zapestje pripel okov lisice, šerif Lany je šel za njima po vsem dolgem hodniku do zapora. Celica je bila tako rekoč prazna. Orumenel umivalnik na stolcu, okrušen vrč, železna postelja, umazana žarnica v žičnati mreži na stropu in visoko v zidu okence z mrežo. Celica je bila stara in vlažna, s sten je odpadal omet. Tukaj ni bilo ventilatorja, ki bi hladil zrak, in stene so se potile skupaj z zaporniki. Bili so še drugi, boljši zapori, okrožni, toda šerif je poskrbel, da je Berck ostal v tem začasnem zaporu, v poslopju sodišča, kajti če bi obtoženca vodili na sodišče po ulicah, bi bilo nevarno, da ga ljudje linčajo.
Borci tudi zdaj sredi dogajanj
Po vseh krajevnih organizacijah so v teku občni zbori Združenj borcev. Zbore so uspešno končali v Cerkljah, Pišeoah, Dobovi, Kapelah in Globokem, v Brežicah in Krška vasi ter Pečicah. Na vseh zborih so poudarjali tole glavno misel: Zveza borcev je družbeno-politična organizacija, zato se morajo borci zanimati za vsa dogajanja. Vključevati se morajo v vse oblike družbenega življenja in samoupravna telesa ter delati v njih. Tokrat se razprave osredotočajo predvsem na vsebin s ^ 3 vprašanja, manj pa se vrtijo okoli priznavalnin in drugih oblikah pomoči borr*em	V.	P.
V Pečicah spet zahteva po šoli
V šolskem letu 1964/65 so osnovno šolo v Pečicah zapr-
li	in od takrat se otroci vozijo k pouku na popolno osemletko v Artiče. Učencev je na tej šoli malo in pouk bi bil zelo drag, • razen tega pa bi se moral odvijati v kombiniranih razredih. Občani s tega območja se nikakor ne morejo sprijazniti s tem, da se otroci vozijo drugam. Osnovna šola jim je pomenila prej tudi kulturno središče, okrog katerega so razvijali kulturno in politično dejavnost. Na zboru občanov so domačini ponovno zahtevali uvedbo pouka v nižjih razredih. Pripravljeni so prispevati za kurjavo, če bi zapuščena šola iz avstro-ogr-skih časov spet oživela.
ORNA ZEMLJA JE RAZTRESENA PO ŠTEVILNIH PARTTCTT.ah
V Krški vasi za strnitev posestev
Vaščani predlagajo, da bi zemljišča čimprej združili in jih čez zimo že premerili — Pričakujejo pomoč občinske skupščine
ka, da bo vse premeril. Za-I našamo se tudi na pomoč občine. Zagotovila smo dobili na zadnjem zboru. Tedaj smo Krškovaščani omenili tudi željo po združevanju kmetov Radi bi učinkovitejšo obliko povezave, tako, ki nam bo zagotovila prodajo pridelkov. Zdaj je posamezno težko nastopati, na kmetijsko zadrugo se pa tudi ne moremo dovolj trdno nasloniti. Ta ima svojo pot.«
»Kako dela vaša krajevna skupnost?«
»Dohodka nima, delo pa kljub temu ne počiva. V letu 1967 nismo od občine ničesar
Marija Senica — naiboljša
Mari a Senica iz Brežic je najboljša zbiralka novih naročnikov. Doslej jih je pridobila 29. še se bo trudila, da jih bo še več!
—	Ko ne bi bila v službi in ko ne bi bilo prav zdaj toliko dela, bi se odpravila od hiše do hiše in od vrat do vrat pridobivat nove naročnike! — tako je zagotovila prizadevna Marija Senica. Za njeno vnem i smo ji iskreno hvaležni vsi pri DOLENJSKEM LISTU!
Doslej niti dinarja za zimsko šolanje
Slušatelji, ki so se pri brežiški delavski univerzi vpisali v zimsko kmetijsko šolo, so sklenili, da bodo sami plačevali vso šolnino. Pouk se je pričel 10. decembra in bo trajal do sredine marca. Slušatelji ga bodo obiskovali 5-krat na teden popoldne oz. zvečer.
Delavska univerza je lani dobila za organ.zacijo kmetijskega tečaja nekaj nad milijon star h dinarjev. Letos še ni dobila prav ničesar. Za šolanje kmečke mladine so lani prispevali; AGRARI A Brežice, sklad za pospeševanje kmetijstva pri občinski skuip-Sčini in zavod aa zaposlovanje. Ne bi bilo prav, če bi priHadetvanja delavske univerze ostala letos brez odmeva pri tistih, ki lahko pomagajo.
Matični urad Artiče
V	decembru ni bik) rojstev iz-Ten porodni$nioe. Poročili so sc: Martin Molan, poljedelec z Oklu kove gore in Terezija Ban, polje-delka iz Kostanjeka; Martin Bibič, m dar iz Dednje vasi, in Antonija Vretič, delavka iz Cumov-oa. Umrli so:	Frančiška Kos,
kmetova! kji iz Križ. stara 85 let; Martin GlogovSek, kmetovalec lz Trebeža, 84 let; Doroteja Pajer, družinska upokojenka *lz Dečnlh sel, 63 let, in Mihael Požar, kovač iz Trebeža. 82 let
dobili. Na novo leto 1968 smo uredili javno razsvetljavo. Vsaka hiša je prispevala po
8.000 Sdin. Pri vaščanih in organizacijah smo zbrali
1.200.000 Sdin. V vasi je zasvetilo 12 živosrebmih svetilk.
V	Krški vasi so ljudje prizadevni, le bolj tihi so. Okrog spomenika padlim postavljamo robnike. Prostovoljci pridejo na delo vsako nedeljo. Ko bo vreme lepše, bomo de-
lo	spet nadaljevali. Letos spomladi bi radi prostor ob spomeniku še asfaltirali, je dejal tovariš Dvornik, ki zelo pridno dela v svetu krajevne skupnosti.	J.	TEPPEY
Šolarji odkupujejo vinski hram
Zadruga GRIČEK pri osnovni šoli na Bizeljskem je minu-
lo	jesen naročila 200 sadik žametne črnine za dosaditev šolskega vinograda. Nasad vinske trte se razprostira na 75 arih in še ni začel roditi. Vsako leto morajo investirati vanj. Upravni odbor občinskega sklada za pospeševanje kmetijstva je odobril šolski zadrugi 200.000 Sdin, medtem ko izobraževalna skupnost še ni ničesar prispevala. Za poravnavo računa za lanske sadike je delovna skupnost posodila zadrugi 220.000 Sdin.
Zdaj bi mladi zadružniki radi odkupili še hram v vinogradu. Lastnik zahteva zanj
550.000	Sdin. Ta denar bodo skušali dobiti s prodajo njive pri podružnični šoli v Orešju.
šolarji so imeli lani malo dohodkov. Običajno so precej
zaslužili na trgatvi, tokrat pa jim je toča prekrižala račune. Oba šesta razreda sta trgala po en dan in zaslužek je bil skromnejši kot prejšnja leta.
Še 5 milijonov Sdin zaostanka
Delovni kolektivi so na splošno pokazali dovolj razumevanja za težave strokovnega šolstva in so svoje obveznosti do medobčinskega sklada aa drugostopenjsko šolstvo v Celju večinoma poravnali. Tre’u'no dolgujejo le še nekaj nad pet milijonov starih dinarjev in obljubljajo, da bodo zaostanek plačal' še januarja. S tem pa težave srednjih šol še ne b:do odpravljene, saj še ni jasno, kdo j’h bo financiral v drugem polletju.
"*IZGOVOR Z VODJEM POSLOVALNICE »SAP« V B77EŽICAH
„Pred tujim pragom fe lahko pometati”
»Minila so desetletja in nekdanja želja po strnitvi zemljišč je v Krški vasi znova oživela,« pripoveduje Ivan Dvornik. Kot predsednik SZDL v vasi in kot član sveta krajevne skupnosti podpira težnje sovaščanov in upa, da na uresničitev ne bo treba dolgo čakati.
(Foto: J. Teppey.)
Kmetje v Krški vasi imajo zelo razdrobljena posestva: po deset in tudi dvajset parcel sodi k nekaterim hišam. To je spodbudilo Ivana Dvornika, da je na zboru volivcev predlagal komasacijo zemljišč.
Ko sem ga pred dnevi obiskala, je povedal, da so na to mislili že pred vojno. Zamisel so v Cerkljah lepo izpeljali, v Krški vasi pa ni prišlo do sporazuma.
»Ali se vaščani zdaj navdušujejo za vaš predlog?« me je zanimalo.
»Ko sem vprašal za mnenje nekatere večje kmete, so se vsi strinjali s tem. To je razumljivo, saj strojna obdelava na majhnih in raztresenih parcelah sploh ne pride v poštev So njive, ki merijo komaj nekaj brazd. Pa tudi sicer nam take parcele jemljejo veliko časa in truda. Oddaljene so in raztresene daleč naokoli, in še neprestano moramo paziti, da pri oranju ali navažanju ne delamo škode sosedu.«
»Koliko parcel imate vi?«
»Orne zemlje imam nekaj več ko dva hektara, razdrobljena pa je na osem parcel.«
»Kdaj menite, da boste lahko uresničili načrte za komasacijo?«
»Upam, da nam bo to kmalu uspelo. Cez zimo bomo poskušali dobiti strokovnja-
Zasebne sobe so v sezoni zasedene, a tega nihče ne sporoči recepcijski službi - V mestu ni gostinskega lokala, ki bi zadovoljil turiste - Nekatera gostišča pretirano začunavajo tujim gostom
»Tov. Kneževićeva, na posvetu o turizmu in gostinstvu je bilo izrečenih več pripomb na račun izletov v tujino in recepcij ske službe vaše posvetovalnice. Kaj menite o tem?«
»Očitek, da prirejamo predvsem izlete v tujino, ni upravičen Predlansk m smo ime-
li	le 23 izletov v zamejstvo in 560 izletov po domovini, od tega 90 na območje naše in sosednje občine. Lani pa smo priredili v tujino 18 potovanj in 405 izletov po naših krajih.«
»če prav razumem, se Turistična zveza oz. Turistično društvo pritožuje nad tem, ker privabljate premalo turistov na območje brežiške občine.«
RADIO BREŽICE
PETEK. 12. JANUARJA: 18.00—
19.30	— Obvestila — Nove plošče RTB — Pravljica za najmlajše — Ela Peroci:	Hišica	iz kock —
Glasbena oddaja: Izbrah ste sami.
NEDELJA, 14. JANUARJA: 11.00
— Poročila — Miroslav Kambič: Nekaj misli ob novem zakonu v zdravstvenem zavarovanju kmetov
— Ta teden v Delavski enotnosti
— Za naše kmetovalce — inž. Franc Ušeničnik: Ribez, kultura, ki se vedno bolj uveljavlja — Igra vam ansambel Rudija Bar-dorferja — Nedeljski komentar: Priprave na referendum za investicije v osnovnem šolstvu — Pozor, nimaš prednosti! — Obvestila, reklame in filmski pregled. 12.30
— Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK. 16. JANUARJA: 18.00—
19.00	— Svetujemo vam — Nove plošče Jugotona — Literarni utrinki: Branislav Nušič — Obvestila in filmski pregled. 19.00—19.30 — Mladinska oddaja.
»Za to sta kriva slaba organizacija gostinstva in nered pri turističnih sobah. Primorani smo bili usmerjati izletnike v hotel SREMIČ v Krškem ali celo v Zagreb in Samobor. Cateške Toplice so bile v sezoni vedno zasedene, gostišče grad Mokrioe pa za tri avtobuse gostov že ne more sprejeti.
Lani smo sprejeli tudi recepcij sko službo. Čeravno se začne sezona z majem, smo šele konec junija dobili seznam zasebnih turističnih sob. Povprečno po pet tujcev na dan se je zanimalo za prenočišče v mestu ali neposredni bližini. Sobe, v katere smo jih nekajkrat napotili, so bile vedno zasedene, ne da bi nas o tem kdo obvestil. V marsikatero so najbrž dobili stalnega stanovalca, ker turistična društva premalo nadzirajo tiste, ki so jim omogočila kredite.
Prej sem omenila grenke izkušnje z domačim gostinstvom. Tujci na primer prihajajo v poslovalnico in se
zanimajo, kje bi lahko dobi-
li	dobro kosilo. Ostati želijo v mestu. Kam naj jih pošljem? Kamorkoli so šli, so se pritoževali nad postrežbo in neznanjem jezikov. Sama sem večkrat doživela, da se poleti na vrtu narodnega doma po pol ure nihče ne zmeni za gosta. Bilo je še predlanskim, ko je prišlo sem 120 ameriških črncev in jim v narodnem domu niso mogli pripraviti prigrizka, med-
Kam poleti na taborjenje
Taborniki partizanskega odreda MATIJE GUBCA iz Brežic so osem let zapovrstjo taborili v Bohinju. Zdaj pomišljajo in najbrž se bodo odločili za kak drug kraj v Sloveniji. V Bohinju so že vsi kot doma. Prevelika domačnost pa ima za posledico nediscipliniranost in pasivnost. Nekateri zelo radi ubirajo svoja pota.
tem ko so v Toplicah in Mokricah postavili zelo pretirano ceno. Edino SREMIČ v Krškem je nudil ugodne pogoje. Mislim, da ni prav, če gostinci dvignejo cene takoj, ko se napovedo tujci. Najprej je treba nekaj nuditi, potem šele zaračunati.«
Ali bo letos kaj drugače? Ce bo izrečeno vse dobro in vse slabo, potem bi upravičeno lahko pričakovali, da se bo tudi v dejanjih kaj spremenilo. J. TEPPEY
Javna razsvetljava v Krški vasi
V	Krški vasi je pred 35 leti prvič zasvetila elektrika, letos pa so vaščani kot najlepše darilo dobili javno razsvetljavo. V vasi je zagorelo
10	javnih svetilk, tem pa se bo kmalu pridružilo še 6 novih. Tudi ponoči razsvetljena Krška vas bo v bodoče še bolj privabljala turiste, ki so že zdaj radi zahajali sem. Elektrifikacijski odbor se zahvaljuje vaščanom, ki so prispevali 800.000 Sdin, mladinski organizaciji, podjetju LJUDSKA POTROŠNJA in vsem, ki so kakorkoli ooma-gali.	P. JUREČIČ
Odborniki zahtevajo utemeljitev
NOVO V BREŽICAH
■ ZA ZAPOSLENE V PODJETJIH AGRARIA in AGROSERVIS je delavska univerza minuli teden organizirala prvo predavanje o civilni zaščiti. Uvodni temd sta podala Simo Alekšič in podpolkovnik Stjepan Senkovič. Program Je preč J obsežen in ga bodo nadaljevali.
■ TA TEDEN BODO MANJŠE TRGOVINE, kot sta BOROVO in OBRTNIK, imele ustanovni občnd zbor sindikalne organizacije. Do sedaj te niso imele sindikalnih podružnic. Svojo podružnico bodo ustanovili tucH na veterinarski postaji. Cland tega kolektiva so f>»i doslej priključeni sindikatu pri občinski upravi.
■ NA ČRPALNl POSTAJI PETROL v Brežicah med novoletnimi prazniki nd bilo prehudega navada za pogonsko gorivo, pač pa je
nazadnje skoraj zmanjkalo kurilnega olja. To je znak, da občani prehajajo na rentabdlnejše ogrevanje stanovanjskih prostorov.
■ VČERAJ SO SE VRATA TRGOVIN SPET ODPRLA. Od ponedeljka dalje so bile zaradi redne inventure mnoge poslovalnice LJUDSKE POTROŠNJE in KRKE zaprte.
■ OBČINSKI SINDIKALNI svet in delavska univerza sta pripravila skupen program aa izobraževanje sindikalnih funkcionarjev v tet sezoni. Odločili so se za seminarske oblike Na seminarje bodo vabili predsednike in tajnike sindikalnih podružnic, da bodo laže kos svojemu delu.
■ REZERVACIJE ZA SILVESTROVANJE so bile pred prazniki povsod razprodane. V gostinskih lokalih so se gostje zabavali do zgodnjih Jutranjih ur. Zelo slovesno so za to priložnost okrasili dvorano v Catešldh Toplicah, kjer so imeli 700 gostov. Naspfloh so bili zadovoljni, nekateri gostje pa menijo, da bi za to, kar so Jim nudili, bili lahko cenejši. Mladi so najbolj pogrešali modeme plesne ritme.
Delovni kolektiv zdravstvenega doma v Brežicah se je na referendumu odločil za priključitev k celjskemu zdravstvenemu domu. Soglasje k tej odločitvi naj bi izrekla še občinska skupščina. Odbornika se niso ogrevali za tak korak, ker zdravstveni center Celje ni pripravil zadovoljive utemeljitve.
Sprva je kazalo, da soglasja sploh ne bodo dali, ker so najprej le štirje dvignili roke. Potem so pristali na združitev z zahtevo, naj zdravstveni oeniter napravi
Bogato gradivo za konference
Danes se bodo srečali predsedniki krajevnih konferenc Socialistične zveze. Posvetovali se bodo o delovnih programih in finačnih načrtih za tekoče leto ter o pripravah krajevnih konferenc. Sklepi nedavnih posvetovanj o razvoju kmetijstva v občini, o položaju zasebnih obrtnikov ter o razvoju gostinstva in turizma vsebujejo bogato gradivo za razpravo. Pregledale naj bi jih vse krajevne konference in Jih dopolnile s predlogi iz vrst članstva.
analizo do prihodnje občinske seje. V njej naj prikaže, kakšne izboljšave je priča-
KS zahteva denar za delo
V ponedeljek, 8. januarja, se je sestal in konstituiral svet krajevne skupnosti Bre-žice-mesto. Na dnevnem redu je bila obravnava programa za leto 1968, na katerega občani že dolgo čakajo. Člani sveta pričakujejo, da bo krajevni skupnosti pripadel prispevek za uporabo mestnega zemljišča, ki Je namenjen ureditvi mesta. Nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti komunalnih služb želi odslej prevzeti krajevna skupnost.
Gluha ušesa za izobraževanje
V Brežicah se delavska univerza pogosto zaman obrača na kolektive s programi za strokovno in družbeno izobraževanje zaposlenih. Na občnem zboru ObSS je njen predstavnik Danilo Koritnik predlagal, naj denar za izobraževanje gospodarske organizacije zares porabijo v te namene. Podprl ga je predstavnik AGRARIE Brežice.
kovati od združitve in če bo ta organizacijska sprememba res pocenila zdravstvo.
Večina odbornikov se bolj navdušuje za skupen zdravstveni dom v Spodnjem Posavju, vendar ta zamisel za sedaj še ni bila uresničljiva. Največja ovira zanjo so sedanje regionalne meje; zdravstveni delavci so se bali, da v tem primeru financiranje ne bi teklo gladko. Razen tega menijo, da je novo sistemizacijo delovnih mest in organizacijo dela laže urejati iz večjeta centra fco<t iz neposredne bližine. Izognili se bodo marsikateri zameri ali sporu, • pa tudi vmešavanju od zunaj.
J.T.
Premalo turistov v Brežicah
Na posvetovanju o turizmu, ki ga je sklicala občinska konferenca SZDL v Brežican, so brežiški turistični delavci očitali poslovalnici SAP tn drugim turističnim agencijam, da se preveč usmerjajo na izlete v tujino, pri tem pa zanemarjajo obiske turistov v domače območje. Predlagali so, naj bi ob avtomobilski cesti čimprej uredili osrednjo turistično poslovalnico za vso občino.	S
BREŽIŠKE VESTI M
SKUPŠČINSKI DNEVI V GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH
„Samo minuto, tovariš odbornik!”
Odborniki zbora delovnih skupnosti odgovarjajo na vprašanje naše novi* narke o usodi priporočil občinske skupščine v gospodarskih organizacijah — Iz njihovih izjav lahko sklepamo, da razumevanje splošnih potreb uspešno prebija plotove podjetij, čeprav je odziv različen
VPRAŠANJE.
»Kako ste kot odbornik zadovoljni z izpolnjevanjem priporočil skupščine delovnim organizacijam? V mislih imam dvoje: združevanja denarja za obnovo zasebnih vinogradov in združevanje denarja za ureditev šol in komunalnih objektov.«
ODGOVORI.
TINE FILIPČIČ, AGROKOMBINAT: »Za obnovo nasadov vinske torte je bilo pobudnik naše podjetje, ker si zasebna gospodarstva brez učinkovite pomoči še dolgo ne bodo opomogla. Kolikor vem, so delovne organizacije za posojila vinogradnikom prispevale še zelo malo. Na boljši odziv je naletelo priporočilo za drugo akcijo. Pričakujem, da bodo v obeh primerih še mnogi odgovorili z DA.«
FRANC DORNIK, PRE-SKRB A: »če bodo za vino-
Samopostrežnica je premajhna
Za stari del mesta je samopostrežna trgovina že zdavnaj premajhna. Kolektiv trgovskega podjetja PRESKRBA že razmišlja o novi trgovini Je vrste. Spodbudo mu daje izredno velik promet v samo-Pcstrežn ci na Vidmu. Investicija vanjo je bila povsem upravičena. Kupci so zadovoljni zlasti z veliko izbiro.
grade prispevala vsa podjetja, potem tudi piri nas prispevka ne bomo odrekli. Ne strinjam pa se z mnenjem, da je predvsem trgovina dolžna vlagati v kmetijstvo in krepiti kupno moč podeželja. Sprejmimo vsi enake dolžnosti, saj gospodarimo pod enakimi pogoji!«
LADO TRAMPUŠ, ČELU-LOZA: »Mislim, da bi morali Sprejemati čim manj priporočil. Prepričan sem, da je priporočilo o pomoči vinogradnikom premalo učinkovit ukrep. V podjetjih je treba ugotoviti specifične razmere.
V	marsikateri gospodarsiki organizaciji morajo najprej rešiti lastne probleme. Seveda pa so izgovori tistih, ki pravijo ,bomo dali, če bodo dali drugi’, jalovi. Prepričan sem, da bo z večanjem kupne moči kmečkega prebivalstva imela trgovina več koristi kot na primer RUDNIK ali ELEKTRARNA. Kar pa zadeva zbiranje denarja za šole, ceste in komunalije, imam vtis, da se je delavski svet v CELULOZI zelo pogumno odločil, ko je izglasoval prispevek 20 milijonov S din za prihodnje leto. Na to priporočilo je pričakovati dober odziv v večini delovnih organizacij.«
SILVAN MOZER, ELEKTRARNA: »Na priporočilo za pris pevek v sklad za obnovo vinogradov n:srm pozabili. Moralno smo podprli to ak-
cijo skupščine. O našem prispevku bomo sklepali po zaključnem računu. Upam, da bo delavski svet z razumevanjem glasoval za pomoč podeželju, čeprav imamo tudi mi kopico težav. Drugo priporočilo je kolektiv pozdravil z navdušenjem. Svojega deleža ne bo odrekel.«
JOŽICA TEPPEY
Malica za vse otroke
Na šoli v Velikem Podlogu že drugo leto prejemajo mar lioo vsi učenci. To je velik uspeh, dosežen z vztrajnostjo in požrtvovalnostjo tovarišic, ki poučujejo tam. One so najbolj delavne članice Društva prijateljev mladine. Staršem so znale prikazati pomen šolskih malic, zato uspeh ni izostal. Za zgled naj jih vzamejo tisti, ki pravijo, da se to ne da tako lepo organizirati.	R.	P.
Pod streho partizanske družine
Organizaoija ZB NOV Senovo je lani od časa do časa prirejala sestanke odbora pri svojih članih ali poverjenikih, zlasti tam, kjer so se včasdh zadrževali partizani. Povsod so nekdanjim borcem vrata še danes na stežaj odprta. Ljudje jih radi sprejmejo pod svojo streho in rada vidijo, da se pri njih še zdaj oglašajo.
Zadnji tak borčevski sestanek je bdi v nedeljo, 24. decembra, pri Ivanu Kranjcu
na Dobrovi pod Bohorjem. Pod streho te hiše so se partizani med vojno radi zatekali. Družina je bila vesela tega obiska, združenega s pregledom dosedanjega dela seno vske organizacije ZB NOV.
V	odnosu borcev do partizanskih družin je to zgleden primer. Borci jih niso pozabili in bodo nadaljevali take stike, saj se vezi, ki so bile utrjene v krvavem boju, ne smejo pretrgati in pozabiti.
KOZOLE
KS gospodarila s 7 000 Ndin
V	krajevni skupnosti Kršiko je 22 gospodarskih organizacij. Od tega jih ima 13 poslovne sedeže zunaj občine. Vse skupaj zaposlujejo 3.071 delavcev in ustvarjajo 250,574.000 novih dinarjev družbenega bruto proizvoda ter 82,248.000 novih dinarjev narodnega dohodka.
Katastrski dohodek na tem območju doseže 1,352.280 novih dinarjev, od tega dajejo gozdovi 112.990 Ndin. Skupna davčna obremenitev v kmetijski dejavnosti znaša 440.874 novih dinarjev dohodnine in 196.310 Ndin prispevka za zdravstveno zavarovanje.
V	krški krajevni skupnosti je osnovna šola z dvema podružničnima šolama. Vseh šoloobveznih otrok je 946, pouk pa obiskujejo v 36 oddelkih.
Za preteklo leto je krajevna skupnost prejela 5.000 Ndin' dotacije od cestnega sklada in 2.000 Ndin dotacije iz občinskega proračuna. Letni izdatki za šolstvo so bili lani približno 1,081.000 Ndin. Za družbeno denarno pomoč socialno ogroženim porabijo v tej skupnosti povprečno 189.000 Ndin na leto. Lani so imeli 82 podpirancev vseh starosti. V reji je 12 otrok in 5 odraslih, v domovih 7 obrok in 13 ostarelih občanov.
V SKRBEH ZARADI VISOKIH NADOMESTIL
Pretirane vsote za nadomestila
Denarja za izplačevanje nadomestila nezaposlenim je malo in bi ga lahko
gospodarneje razdeljevali
Zavodi za zaposlovanje imajo z izplačevanjem nadomestil delavcem brez zaposlitve velike izdatke. Da bi se zaradi pomanjkanja denarja
izginuli ponirki in obešena čaplja
V	Mackovcih prt Brestanici imamo ribnik, katerega lepoto je že večkrat opisoval Do-tenjski list. Za malo denarja se lahko vskdo vozi s čolnom P° njem in občuduje lepo °kolico. V sezoni vedno kdo vesla po gladini ribnika. Razen domačinov zahajajo tja tudi izletniki od drugod.
Posebna zanimivost ribnika Je bila jata malih račk — po-nirkov. Vsak obiskovalec jih s veseljem opazoval, najbolj pa seveda otroci. Marsikatero družino z otroki so ravno ponirki privabili k rib-nifcu. Živalce so bile že sfco-r**j udomačene, saj so gnez-7^e zelo blizu bifeja. Ribiški čuvaj je med košnjo večkrat gnezdo z jajčeci v veli-* vodni travi. Vsakokrat je
Kako so zbirali za letovanje
6lani Društva prijate-j v mladine v Velikem Pod-so lani vzorno poskrbe-*a letovanje otrok. Niso
okrog gnezda pustil šop zelenja, da so se mladiči nemoteno izvalili. In kako lepo je
jih
mogli poslati na morje,
^ so jim omogočili oddih podbočju, kjer je bilo oe-Je. Učenci so del tega de-2$ Prigospodarili sami. Na-cjv ir&li so igro »Deček z
krm*1* imenoma<< 111 J° več* uprizorili na domačem
sto*1' NekaJkrat c©10 B°-Va*i drugod. Na ta način din	okrog 1.000 novih
vai&r'ieV'. Razliko s° prispe-raJevna društva in or-^izacije.
r*awfJ so	zbrali	v
ki jo je or-brevir dru**0- Ljudje so sadj* , zelenjavo, jajca, hinin	druga živila za ku-
to val nV, lovišču, kjer je le-oknu?.	1 poleti 33 otrok iz
bočiu Velikl Podlog. VPod-Ijev ^ v družbi vzgojite-eživeli čudovite počlt-REZI PIRC
Pozabljene dolžnosti
Okolica naselja II pri hotelu SREMIČ je najbolj nesnažna v mestu. Stanovalci ne upoštevajo osnovnih navad čistoče in reda. Komunalno okolica res še ni urejena, toda če bodo ljudje še vnaprej imeli tak odnos do nje, je bolje, da je ne uredijo. Nihče ne upošteva navodil stanovanjske enote Stanovalci pozabljajo na dolžnosti, ne pa tudi na pravice. Stanovanjski enoti pridno priiavljajo tudi najmanjše okvare v stanovanjih, čeprav gre večkrat za stvari, ki bi jih morali sami urediti. Za nameček pa se niti ne zmenijo za samoupravne dolžnosti v organu enote. Ze dvakrat so sklicali sejo sveta stanovanjske eno-e vendar je bila večina predsednikov odsotna. — Zdravilo proti akim odnosom pa je težko najti.
IVE STANIČ
Ansambel »Mobilis in mobili«
Ka: čuden naziv ima beat ansambel, ki se je že dva-krat predstavil mladini in Jo zabaval v dvorani TVD Partizan v Krškem. Ansambel »Mobilis in mobili« je igral prvič za ples 30. novembra, drugič pa v soboto, 9. decem-ra. Nabito polna dvorana mladih Je dokazala da so mladi glasbeniki našli pot do mladine. Člani ansambla so dijaki TSS iz Krškega, gimr nazlje in vajenske Sole lz Brežic.	L.	H.
bilo opazovati mlade ponirke, ko so plavali za svojo mamico!
Minulo jesen pa so te Tnale račke izginile. Okrog ribnika so se pojavili lovci, med njimi tudi Italijani. Pokalo je kot na fronti. Slišal sem pripovedovati, da so tedaj lovci med svojim plenom odnesli osem ponirkov, če se je kateri rački le posrečilo skriti v grmovju, bomo videli spomladi. Toda komu so bile te živalce napoti in kdo je oropal ribnik za najlepši okras?
V	bližini ribnika so minu-
lo	jesen našli na drevesu obešeno ustreljeno sivo čapljo. Ali lovci ne vedo. da je ta ptica zaščitena? Z vsem tem početjem samo škodujejo privlačnosti ribnika. Naj bi se take stvari letos ne dogajale več! MIŠKO ŽMAVC
Kozmetični salon tudi v Krškem
Ni še dolgo tega, ko so mnogi Krčani hodili nakupovat v Brežice, ki so že od nekdaj slovele kot najrazvitejši trgovski center v Posavju. Zdaj se večina kupcev raje ustavlja v domačih trgovinah, saj so prav tako dobro založene. Marsikaj še pogrešajo, to pa jim bo v kratkem nudilo domače trgovsko podjetje. Vso hišo, kjer je sedaj uprava, bo uredilo v blagovnico. PRESKRBA namerava odpreti tudi drogerijo, pedikerski, kozmetični in frizerski salon, da bo zadovoljilo čirnveč želja.
izognili takim izplačilom, se poskušajo znajti po svoje. Ko so v krški občini v neki delovni organizaciji odpusti-
li	več delavcev s kmetov, so jim hitro dobili službo pri AGROKOMBINATU Prihranili so precej tisočakov, toda ah je to vedno prav? Na delo čakajo tudi taki, ki doma nimajo kmetije in so brez vseh virov za preživljanje, nadomestila pa ne prejemajo.
Marsikdaj je tudi višina nadomestil sporna. Sodeč po nekaterih izkušnjah, ni najbolj v redu, da znaša nadomestilo v vseh primerih 50 odstotkov prejšnjega osebnega dohodka. Tako prejema tisti, ki je zaslužil po 60.000 S din le 30 tisočakov nadomestila, tisti z osebnimi dohodki 200.000 S din pa po sto tisočakov. Ko je bila lani ukinjena enota PIRLE-SA pri CELULOZI, je osta-
»Sava« za specializacijo
Podjetje SAVA iz Krškega se je specializiralo za izdelovanje gradbenega materiala. Izdelujejo vse vrste beton-' skih blokov, robnike za po trebe komunalnih dejavnosti, tlakoval ne plošče in betonske cevi. Vse te izdelke prodaja pretežno na zagrebško tržišče. V okviru specializacije se podjetje poskuša uvel j a viti v proizvodnji za tri smeri: za kmetijstvo, elektrogospodarstvo in visoke gradnje.
lo	brez dela več delavcev iz sosednjih republik. Njihovi mesečni dohodki so se približevali vsoti 200.000 S din in sedaj prejemajo nekaj manj kot 100.000 S din nadomestila. To pa že presega povprečni osebni dohodek in pri marsikom vzbuja pomisleke, če morda je ne bi spričo pomanjkanja denarja te stvari bolj smotrno reševali. J. T.
Velika želja Podbočanov
Podbočami imamo veliko željo: da bi se našel dobrotnik, ki bi dal denar za asfaltiranje cesto skozi Podbočje. (Morda se bo za to potegovala celo občinska skupščina Krško?) Cesta je polr_ mlak in pred avtomobili se moramo v dežju ali zimsiki brozgi umikati na dvorišča, če ne želimo biti oškropljeni od peta do glave. Zelja imajo sicer še več, vendar drugih zaenkrat ne bi povedali . . .
IZLETNIK že zbira prijave
Poslovalnica celjskega IZLETNIKA je v Krškem začela zbirati prijave za ogled dunajske drsalne revije v Celovcu. Revija bo v času od
8.	do 18. februarja. Cena izleta, v kateri sta vračunana prevoz in vstopnica Je 88 Ndin za odrasle in 66 Ndin za dijake. Gotovo bo tudi letos odpotovalo v Celovec precej občanov.
KRŠKE NOVICE
NE HODI DOMOV SRE?
■ VSE DELOVNE ORGANIZACIJE v občini bodo anketirali o stanju ln potrebah po otroškem varstvu. Podatki so potrebni za sestavo programa o ureditvi otroškega varstva v občini. Program bodo pripravili:	občinska zveza prijateljev mladine, temeljna lzo-bražovanla skupnost ln upravni organ pri občinski skupSčini. Pri uvajanju enotnega delovnega časa bodo načrt za perspektive otroškega varstva lahko prav tako s pridom izkoristili.
■ UPOKOJENCE. SO POVABILI. Za novo leto se je v tovarni papirja zbralo nad sto povabljencev, ki so dočakali upokojitev v tem podjetju. Nekdanji člani kolektiva so si ogledali tovarno in nove stroje. Seznanili so se z delavci na delovnih mestih, kjer so sami ustvarjali. Prikazali so Jim
tudi vse težave, ki Jih mora premagovati kolektiv, in se pogovarjali z njimi o razvoju podjetja v prihodnje.
Skupaj so se nato spominjali naporov, veselih trenutkov in delovnih zmag, ki so jih sedaj že upokojeni člani kolektiva preživeli med kupi lesa, med brnečimi stroji In zvttld papirja. Dogovorili so se, da se bodo večkrat sestajali.
Umrl je najstarejši gasilec
23. decembra lani smo v Podbočju pokopali najstarejšega gasilca — Franceta Stritarja. Rodil se je 1889 in je že leta 1906 stopil v gasilsto) društvo, katerega član je bil do smrti z izjemo štirih let med prvo svetovno vojno. Preživel jih je na fronti.
Kot gasilec je bil France Stritar vesten in požrtvovalen. Nikoli ni odrekel pomoči, kadar je bilo treba reševati življenja ali premoženje. Bil je discipliniran in je hodil na vse gasilske sestanke, dokler mu bolezen tega rd preprečila. Nekaj let je bil priklenjen na posteljo. Njegova močna narava se je dolgo upirala, toda končno je podlegel, kot podleže hrast, ko ga burja izruje in zruši.
Gasilci so ga slovesno pokopali. Pri odprtem grobu se je v njihovem imenu poslovil od njega Albin Pisanski.
Počivaj v miru, dragi France, in naj ti bo lahka domača zemlja!	J-	S.
Čemu poseka v gozdu ob gradu?
V neposredni bližini brestaniškega gradu je drevje v goadu po6eikano. Ljudje se sprašujejo, kako je kaj takega mogoče. Mar ni grad zaščiten? Tisti, ki to počenjajo, bi lahko našli metrska drva kje drugje. Gozd bi bilo verjetno treba samo očistiti.
Nekateri zatrjujejo, da je bil posek pravilen in da so ga določili strokovnjaki. Na poseki bodo baje zasadili smreke. Mar ne bi bilo bolje obdržati prvoten gozd? V grajski okolici je bilo že tako pred leti napravljene veliko škode, ko so uničili krasen drevored mogočnih kostanjev.	M.	2.
Za papirničarje ne bo praznikov
V tovarni papirja DJURO SALAJ so nedavno sprejeli plan za leto 1968 Ta predvideva za 3 odstotke večjo blagovno proizvodnjo. Da bi to dosegli, so v tovarni sklenili delati tudi ob praznikih. V letu 1968 bodo imeli 350 delovnih dni. Preostali čas bodo izkoristili za obnovitvena opravila.
Za neprekinjeno delo imajo več razlogov. Tako na primer povzroča ustavljanje strojev in celotnega tehnološkega procesa velike stroške, ti pa močno vplivajo na redno proizvodnjo. Obveznosti, ki jih ima kolektiv, p« terjajo od njega, da izkoristi vsako možnost za varčevanje.
DROBNE S SENOVEGA
■ NA PRAZNIK DNEVA JLA so Senovčanl napolnili kino dvorano, v kateri je bila svečana akademija. Kulturni program je pripravil vojaški klub cerkljanske garnizije. Občinstvo je nastopajoče večkrat toplo pozdravilo. 2al so morali izpustiti nekaj dobrih točk, ker kino dvorana ni primerna za tak program. Prvotno Je bila akademija predvidena t šoilski dvorani, vendar jo je šola odpovedala. Nastopajočim vojakom se Senovčanl toplo zahvaljujejo.
■ NA OSNOVNI SOLI so Izvolili nov šolski svet, ker Je staremu potekel mandat. V kratkem bodo na Solo dobili novega ravnatelja.
■ PRED NOVIM LETOM 90 dani upravnega odbora sindikata rudarjev obiskali vse bolne člane kolektiva na domovih in v bolnišnicah. Ob tej priložnosti so jih skromno obdarili. To humano akcijo napravijo vsako leto ob tem času.
■ V DECEMBRU SO RUDARJI samo za malenkost prekoračili finančni plan proizvodnje. Z odkopi so na likvidaciji etaž, drugi so spet zaposleni na pripravah. Z Izredno požrtvovalnostjo rudarjev in tehničnega vodstva so presegU proizvodnjo po planu, kar Je v takih primerih težko dosegljivo.
K.
msn a
OBCm
Seja sveta KS o zborih občanov
Svet krajevne skupnosti Tržišče je 31. decembra razpravljal o delu v lanskem letu ter določil datume zborov volivoev na območju krajevne skupnosti Tržišče. Zbori bodg: 21. januarja (v nedeljo) v Tržišču v šoli ob 7.30, na Telčah v šoli ob 11. uri in na Gabrijelah pri Berku ob 16. uri. Na teh zborih bodo občani razpravljali o raznih stvareh, ki pridejo v poštev za sestavo načrta dela sku črnosti za 1968.
L. UDOVC
Borci iz Tržišča bodo zborovali
14. januarja bo redni letni občni zbor ZZB Tržišče, na katerem se bodo borci pogovorili o delu v letu 1967 in hkrati naredili načrt dela za letošnje leto. Zbor bo ob 8. uri v tržiški šoli. Vabimo vse člane ZB.	L. UDOVĆ
Registracija motornih vozil
Letos bo registracija vseh motornih vozil v sevniski občini od 10. do 26. januarja. Registracija poteka po registrskih številkah avtomobilov, zato naj lastniki vozil upoštevajo umik, ki je obešen po vseh oglasnih deskah v občini. Lastnikom, ki vceil ne bodo registrirali v odrejenem roku, bodo odvzete evidenčne tablice. L. U.
Popis krav in telic
Kot vsako leto bo tudi letos v sevniski občini popis krav in telic. Za vsako kravo in telico, ki je starejša od enega leta, bo moral lastnik plačati pavšalno skočnino 40 N din. Skočnino bo treba plačati do konca marca na področnem krajevnem uradu.
L. UDOVC
Gasilci tudi mehanično delavnico
Zadnjo sredo v lanskem letu so na sestanku sev-niškega gasilskega društva predlagali, naj dobi društvo že v imenu oznako »reševalno«, ker razširja svojo dejavnost tudi na pomoč pri drugih nesrečah. Predsednik občinske gasilske zveze Jože Smodej je v poročilu ob tej priložnosti izrazil upanje, da bo nova zavarovalnica Sava primaknila kak odstotek za gasilstvo, ki se že vseskozi bori s težavami zaradi pomanjkanja denarja. Da bi si pridobilo kaj dohodka, nameravajo sevniški gasilci dozidati pri gasilskem domu mehanično delavnico, da pa bi še uspešneje delovali, nameravajo v prihodnje uvesti v domu dežurno službo.
S. Sk.
Matični urad Tržišče
Od maroa do decembra lani so na območju matičnega urada Tržišče rodile: Marija Tratar iz Vrhka
— deklico. Tončka Lendoro iz Vrhka — dečka, Marija Janežič iz Sp. Vodal — deklico, Alojzija Lužar iz Spod. Vodal — deklico, Jožefa Knez iz Sp. Vodal — deklico, Alojzija Knez iz Sp. Vodal — de-klioo, Štefka Gruden iz Gabrijel — dečka. Dragica Sebanc iz Kaplje vasi — dečka, Milka Hajdinjak, Tavla vas — deoku in Tončka Zu. pančič iz Otavnika — deklico. — Umrli so: Tone Anderlič, delavec iz Trščine — 23 let; Franc Rozman, upokojenec iz Trščine — 90; Ivan FiSter. upokojenec s Slančjega vrha — 65; Ivana Skušek, zasebnica iz Jeprjeka — 86; Ivana Udovč, zasebnica s Krsinjega vrha — 83; Jože Ržen, zasebnik iz Malkovca — 67; Uršula Urana, gospodinja iz Gabrijel — 64; Ivana RepSe, go. spodinja Iz škovca — 61; Pavla Markovič, upokojenka iz Pavle vasi
— 55; Anton Janežič, upokojenec iz Pavle vasi — 51 in Jože Murne, upokojenec iz Drušče — 80 let.
rjm
Vaščani delali namesto njega
Francu Vršcu s Pokleka je bolezen in oslabelost preprečila, da bi na delovnem mestu zdržal še mesec dni in si tako pridobil pravico do pokojnine. Zaman je hodil od urada do urada: predpis je tak, da mu je pristojni niso smeli dati.
Takrat pa se je zganil nekdo, za katerega običajno mislimo, da bi moral samo po-
litično aelovati na vasi: krajevna organizacija SZDL. Predsednik Franc Cizerle je možu priskrbel delo na cesti. Ker pa Franc tega ni mogel več opravljati, so ga nadomestili člani organizacije. Vsak je opravil en ali več delovnih dni tako, da je bila izpolnjena zahteva za pokojnino.
Take socialne akcije zaslužijo posnemanje!
Vsako leto've'je težave
V novem delu kolodvorske restavracije v Sevnici (na sliki) bo posebno okusno urejena kmečka soba, katere stene bodo krasile panjske končnice. Uredili jo bodo po zamisli inž. Mira Blaznika, opremo pa bo naredila mizarska zadruga.
(Foto: Vesel)
NA ROB RAZPRAVAM O VLOGI SINDIKATA
Na izbiro ni bilo druge rešitve
Kolektiv sevniškega Jugotanina mora napeti vse sile, da si bo zagotovil
delo tudi v prihodnosti
»Odpustili bodo najmanj četrtino delavcev, izguba se vpenja v desetine milijonov,« se je poleti 1967 zlovešče razširil glas o Jugotaninu, obratu Konusa iz Slovenskih Konjic. Kaj je ukrepal sindikat v teh razmerah, poslušajmo iz našega razgovora s predsednikom sindikalne podružnice Alojzom Zakrajškom (45), vodjem mehanične delavnice.
ložaj. Zadnji rezultati našega obrata kažejo, da bomo zdržali pritisk, saj povečujemo delovno storilnost in manjšamo stroške	M.	LEGAN
Samo za odplačilo anuitet bo treba letos v sevniški občini zagotoviti 105 milijonov S din. Ker obstaja težnja, da bi se proračunski izdatki zmanjševali, si pomagajo tako, da prispevajo delovne organizacije v poseben sklad za komunalno dejavnost in negospodarske investicije.
Letošnji izračun je pokazal, da bo morala občina samo za odplačilo letnih obveznosti za investicije v šolstvo in otroško varstvo zagotoviti dobrih 70 milijonov S din, 22 milijonov S din za plačilo	obveznosti komunal-
ne dejavnosti, preostali znesek pa za stanovanja in še nekatere druge obveze.
Občinska skupščina je v soglasju s pristojnimi sveti sklenila, naj bi letos delovne organizacije prispevale 3 odstotke od bruto osebnih dohodkov, kar bi dalo skupno 107,5 milijona S din. Nekatere	delovne organizacije
so pogodbe sklenile že lani, čeprav	v manjših zneskih,
druge pa naj bi to naredile čimprej.
Obisk iz Zasavja
Za novo leto so se varovancev Doma počitka v Loki pri Zidanem mostu spomnili tudi prebivalci zasavskih občin:	Trbovelj, Hrastnika
in Zagorja. Predstavniki teh treh občin so oskrbovance obdarili, šolarji hrastniške osnovne šole pa so jim pripravili lep kulturni program.
Nova predsednika sindikata in mladine
Na nedavnem občnem zboru občinskega sindikalnega sveta v Sevnici je bil za novega predsednika občinskega sindikalnega sveta izvoljen Viktor Auer, dosedanji tajnik sveta. Novega predsednika ima tudi občinski komite ZMS. Študent visoke šole za politične vede Alfred Železnik je zamenjal dosedanjega predsednika Vojka Dvojmoča.
— Tov. Zakrajšek, kaj je sindikat ukrenil, ko je izvedel za izgubo in nameravani odpust delavcev?
— Takoj smo zapored sklicali dve seji, na njih pa ugotovili, da se moramo s predlaganim strinjati, saj ni druge rešitve. Vztrajali smo, da
Aloji Zakrajšek
morajo odpuščeni čimprej dobiti zaposlitev s pomočjo zavoda.
— Koliko jih je ostalo brez dela?
— 9 je samih dalo odpoved, nekako 15 pa jih je dobilo odpovedano delovno mesto.
— Občinski sindikalni svet ugotavlja, da so sindikalne podružnice pogosto privesek uprave. Mislite, da je vaša podružnica naredila, kar je bilo v njeni moči?
— Samo s povečano delovno storilnostjo lahko pričakujemo boljše rezultate. Zadnji podatki kažejo, da že prekoračujemo predvidevanja in da bomo do avgusta že lahko prišli na zeleno vejo. Seveda opravlja sindikat tudi druge
naloge. Ljudje, ki zaidejo v stisko, se radi obračajo nanj.
— Ko govorimo o podatkih: ali ste sproti in zadosti obveščeni, kako stoji v danem trenutku vaš obrat?
— Podatki prihajajo prepo. časi, to okusi tudi vodstvo obrata Manjkajo tudi ekonomsko utemeljena predvidevanja.
Kaj je po vašem privedlo do izgube, če odštejemo razmeroma visoke cene lesa?
— Nadomestilo lesa z mazutom ni dalo tistega, kar smo pričakovali. Po svoje so nas pritisnili kupci izluženega lesa in prodajalci mazuta. Razen tega je kriva neracionalna proizvodnja, čeravno je naš obrat še kar sodobno opremljen.
— Kmetje se pritožujejo, da so oškodovani, odkar ne kupujejo več taninskega lesa na kilograme marveč na metre.
— Seveda, ko so nas zasuli s svežim lesom takrat, ko je bil najbolj težak. Zdaj doteka les enakomerneje in nam veže manj denarja.
— Kilo vašega tanina je za BO din dražje od uvoženega. Boste lahko obdržali kupce.
— Vodstvo kombinata je prepričano, da je tako nizka cena samo poskus zunanjega proizvajalca, da bi uničil druge taninske. obrate, kar bi mu omogočilo monopolni po-
Novici iz Tržišča
■ SRAMOTEN POGREB BORCA. Pred kratkim smo spremljali na zadnji poti člana ZB Jožeta Janežiča iz Pavle vasi. Zal pa ga Je zadnjič počastilo le nekaj bor. cev, kar ni lepo od nas. Imamo lepo domovino, in, priznajmo, tudi lepe pokojnine na Malkovcu in v Pavli vasi, pa nam je bilo žal za pokojnika žrtvovati urico časa. Na srečo mu Je ZB kupila vsaj venec, zakaj to je bil prvi posreb po vojni, ko razen venca pokojnik ni imel na zadnji poti niti ene rože.
ZAHVALA VSEM ORGANIZACIJAM. Tudi leto« je dedek Mraz obiskal najmlajše in Jih bogato obdaroval. Ob tej priložnosti gre zahvala vsem organizacijam, ki so pripomogle k lepi prireditvi, šolarji so na ta dan podarili učiteljem šopke nageljnov, dedek Mraz pa jim Je zaželel veliko uspehov v novem letu.
L. M.
ŠE DRUGA STRAN V RAZPRAVAH O KMETIJSTVU
Družbeni obrati bolj obremenjeni
Ne gre za reševanje kombinata, marveč predvsem za odpravljanje zaostalosti celotnega kmetijstva
Svet za gospodarstvo, zbor delovne skupnosti in občinska skupščina, predvsem pa primerjalni izračuni zahtevajo: kmetijski kombinat Zasavje naj dogradi obrate in ukrene vse, da bodo rentabilni. Nujno je iskati sprejemljive oblike družbene proizvodnje in kooperacije, pri akciji pa naj pomagajo vsi odgovorni družbeni dejavniki!
Desetine kilogramov papirja je že bilo popisanega, na večini važnejših sestankov v sevniški občini zadnje čase
Loka: Kdo bo skrbel za pot do postaje?
Iz Loke in okolice hodi po poti do železniške postaje vsak dan veliko ljudi. 2al pa je pot v snegu tako nevarna, da mora biti človek zelo previden, če hoče, da se ne bo poškodoval. Ljudje sprašujejo, zakaj tisti, ki so to dolžni, . poti redno ne posipljejo.
Imenovanja v Sevnici
Sevniška občinska skupščina se je stmijala s tem, da se za vršilca dolžnosti spojenega zdravstvenega doma v Celju imenuje dosedanji direktor tega doma dr. Franc Fludemik. Naloge direktorja bo opravljal do konstituiranja zdravstvenega doma.
V smislu statuta osnovne šole »Savo Kladnik« v Sevnici J^ skupščina na predlog komisije za volitve in imenovanja izbrala Alojza Vidica v svet omenjene šole. Tov. Vidic je pomočnik šefa sevniške železniške postaje in odbornik zbora delovne skupnosti.
Radi bi urejeno cesto
Prebivalci Brezjega pri Krmelju bi si radi letos uredili dovozno cesto v vas. Vaščani so pripravljeni opraviti prostovoljna dela ter zbrati potreben gramoz, denarja pa jim primanjkuje. Pričakujejo, da bedo na občini pokazali razumevanje za njihove želje.	D.	B.
obravnavajo kmetijstvo. Kombinat opozarja na nedogra-jenost obratov hmelja, podatki o zasebnem kmetijstvu pa govorijo o zaostalosti na vasi. Mišljenja o načinu podružbljanja zasebne proizvodnje so različna, iste pa so zahteve po gospodarskem napredku.
Zakaj je napredek v kmetijstvu tako velikega pomena za splošen napredek občine? Pravzaprav že vse povedo podatki, da ima 4.188 zasebnih kmetov le 3,6 milijarde starih dinarjev vrednosti pridelkov in prireje v enem letu, to pa (M na enega zaposlenega v kmetijstvu le 72.000 S din na mesec. Ce odštejemo še stroške pridelovanja in reje, ugotovimo, da zasluži povprečno le 24.000 S din na mesec. Ne pove ta podatek dovolj, če ga primerjamo s povprečnim zaslužkom v industriji, ki je najmanj trikrat večji?
Kdor pozna občino, bo pritrdil številkam, ne da bi jih preverjal. Izhod ni v zmanjševanju družbenih dajatev, marveč v povečevanju dohodkov kmetov. Približni račun pokaže, da bi ob sedanjih razmerah samo hmelj in ribez lahko povečala celotni dohodek kmetij za milijardo starih dinarjev.
Zmotno je mišljenje, ki je še vedno usidrano med preprostimi ljudmi, da družbeni obrati plačujejo manjše obveznosti na enoto površine kot zasebni. Resnica je čisto drugačna. Kmetje negodujejo nad velikim prispevkom za socialno zavarovanje, toda vsi so imeli za leto 1967
odmerjenih le 158,6 milijona S din teh dajatev, samo kombinat pa je plačal na primer v letu 1966 čez 115 milijonov S din, čeravno ima le nekaj odstotkov obdelovalne zemlje.
Družbeni obrati so celo nekajkrat bolj obremenjeni kot zasebni. 20 ha velik hme-ljev nasad v Kompolju je imel v letu 1967 skoraj 12 milijonov S din družbenih dajatev, torej polovico toliko, kot vsi zasebni kmetovalci na območju krajevnega urada Boštanj. Hmelj pa je tako donosna kultura, da obrat kljub temu ni imel izgube.
Ta prispevek kaže še drugo plat kmetijstva, o kateri se velja zamisliti.
M. L.
Javna svetilka v Tržišču
Javna svetilka, ki je bila že več mesecev pokvarjena, je končno spet zagorela. Po dročne električarje • smo morali zelo dolgo prositi, da so Jo popravili.	L.
Vesti s Studenca
■ ZBOR OBČANOV. Pred kratkim Je bil na Studencu dobro obiskan zbor občanov, ki se Ba Je udeležil tudi predsednik občinske skupščine Franc Molan. Ljudje so razpravljali predvsem ° gradnji ceste Zavratec— RovIŠče, ° popravilu vaSkih poti, gradnji vodovoda in o prosvetni dvorani. Govorili so tudi o pospeševaln11* akcijah v kmetijstvu ter izvf>1, Šolski svet staršev. Trenutno J Se nedograjene 100 m ceste Zuyr -tec Rovišče, ker Je d°Kra preprečila zima Vodovod so * -ftčani že začeli graditi. Ce bo » tako naprej, bo Studenec venda le dobil tekočo vodo.
■ Z MATIČNEGA URADA. N° območju krajevnega urada Slu nec sta bila v zadnjem 1,m >n., mesecu rojena en deček m e J. deklica, umrlo pa Je 6
vsem letu 1967 Je bilo doma Jenih 7 otrok. 41 ljudi pa I« u%rn lo. V bolniftnicah se Je rodilo otrok, umrlo pa je 8 oseb.
SiWniŠKIJ£STNIK
a-
li
Mislite, da je sindikat podcenjevan?
Odgovarja predsednik sindikalne podružnice Tovarne šivalnih strojev Anton
Strmole
Obračun dela sindikalne podružnice kaže aa leto 1967 malone neverjetno številko: po sindikatu so zaposleni dobili po tovarniških cenah za čez 11 milijonov Sdin različnega blaga, kar bi bil že dokaj lep promet za manjšo trgovino. Če to ocenjujejmo po anketi 230 večjih slovenskih podjetij, v katerih je kar 40 odst. delavcev izjavilo, da je najvažnejša nar loga sindikata skrb za ozimnico in druge porahne predmete, bomo morali priznati, da je bilo delo več kot uspešno. Ker pa sindikat nima na skrbi le tega, smo o drugih dejavnostih povprašali predsednika Antona Strmoleta.
Anton Strmole
»Vaš številčno najmočnejši delovni kolektiv trebanjske občine Je v letu 1967 doživel
nekaj močnih pretresov. Povejte v nekaj besedah, zakaj.« »Zaradi dumpinškega uvo-
LETOŠNJI NAČRTI TD ŠENTRUPERT
Z avtomobili bo mogoče v „Nebesa”
V načrtu je nadaljevanje gradnje krožne ceste mimo lovske koče v .Nebesih’
Tri turistična društva premore trebanjska občina. Medtem ko društvi v Treh njem in Šentrupertu delujeta, spi društvo na Mirni mirno spanje. Velikokrat je pač tako, da je dejavnost odvisna od enega samega človeka, ki zna za seboj potegniti še druge. Tak mož je prav gotovo Maks Kurent, prizadevni turistični delavec iz ent-ruperta.
V	letošnjem načrtu turističnega društva v Šentrupertu zavzema pomembno mesto ureditev turistične postojanke na Veseli gori. Pritličje nekdanjega Barbove-ga gradu bo preurejeno v točilnico, v nadstropju pa bodo počitniški dom upokojencev in tujske sobe. Del denarja za ureditev gradu in okolice bo prispevalo društvo upokojencev SRS iz Ljubljane.
že začeta dela na cesti Hom—Slatnik—»Nebesa«, kjer je zgrajena nova lovska koča, ter cesto Slevec—Hrast-no je letos treba nadaljevati, tako da bo do lovske ko-
če mogoče priti tudi z avtomobilom. Ko bo ta, 8 km dolga cesta zgrajena, bo povezovala Šentrupert s Homom in Gradiščem, od koder se lahko pride na Viher, kjer stoji cerkvica z dragocenimi freskami.
Pomembni kulturni spomeniki na območju turističnega društva Šentrupert so grad škrljevo, ki je bil zgra-
Novo ime komunalnega podjetja
Trebanjsko Komunalno podjetje se je po soglasju skupščine pred kratkim preimenovalo v Komunalno obrtno podjetje. S tem je že v nazivu poudarjeno, da se je poslovanje razširilo tudi na obrtno dejavnost, predvsem na storitve, polizdelke in izdelke kovinske stroke. Podjetje je zadnja leta ob obračunih pokazalo kar lepe prebitke in je sklenilo graditi lastno stavbo, kjer bodo imele streho delavnice in upra/va.
jen pred več kot 900 leti, zatem cerkev v Šentrupertu in cerkev na Veseli gori. Vse te in še nekatere druge znamenitosti je treba obvarovati in izkoristiti v turistične namene.
Letos bo društvo priredilo tekmovanje v olepševanju domačij, vztrajno pa si bo prizadevalo za olepševanje krajev in njihove okolice Kmetovalcem, ki imajo vinograde v Zadragi, Okrogih, Apne-niku, Homu in Hrastnem bo svetovalo, naj zidanice urejajo v narodnem slogu, načrte za to pa bo naredila Dolenjska turistična zveza. Zelo lepa .pokrajina, značilno dolenjska, že zdaj privablja veliko obiskovalcev.
Društvo ima v načrtu tudi turistični prospekt Mirenske doline, prirejati pa namerava izlete, turistična predavanja in mnoge manjše akcije, ki imajo namen pospešiti turistično dejavnost, zakaj asfaltna cesta se že vijuga po dolini in jo odpira obiskovalcem.
za šivalnih strojev, precej pa tudi zaradi naše nesposobnosti prilagoditi se nastalemu stanju. Sam ne morem ocenjevati sposobnosti našega vodstva, prav gotovo pa ima naša tovarna premalo šolanih strokovnih delavcev, ki bi znali voditi tudi v težjih razmerah.«
»Se sindikat zaveda, kaj pomeni, da tovarna s blizu 300 zaposlenimi nima analitika, ki bi načrtno spremljal poslovanje podjetja. Je sindikat zahteval, da je treba te stvari spremeniti in pritegniti nove strokovne moči?«
»Zavedamo se, da je to pomembno vprašanje, kaj več pa nismo mogli narediti. Povedati je treba, da se pri nas funkcije v samoupravnih organizacijah vrtijo nekako v krogu.«
»Delovna mesta so sicer bila javno razpisana, toda nastal je občutek, da je bila to zgolj formalnost, ker so bili pogoji tako slabi, da so odbijali prijavljence. Ce pa so se prijavili, jih je odklonila komisija. Mar ni bilo tako?
»Vemo, da razpisi niso najboljša pot do sposobnih kadrov Od ljudi z visokošolsko
izobrazbo se je na primer javil le en agronom, mi pa smo kovinsko podjetje. Na nedavnem občnem zboru so člani sindikata zahtevali tudi, da morajo vodilni živeti na Mirni, da bodo bolj povezani s krajem.
»Mislite, da je sindikat podcenjevan?«
»Ce bi sodil le po tem, da samoupravni organi lahko opravljajo delo med rednim delovnim časom, sindikalni funkcionarji pa ne, bi lahko rekel, da je podcenjevan. Tudi sicer je čutiti, da imajo mnogi sindikat le za opravljanje del, ki se jih vsi drugi otepljejo. Ce bi se vodilni bolj čutili tudi člane sindikata, bi bilo njegovo delo prav gotovo uspešnejše.«
M. L.
Posvet o osebnem delu
Te dni bo ▼ Trebnjem poseben posvet o osebnem delu. Kot >e znano, je v javnosti široka razprava o delu na zasebnih sredstvih za proizvodnjo ter o sproščanju zasebne spodbude v okviru našega družbenega sistema. Mnenja s posveta bodo posredovana republiški konferenci Socialistične zveze.
Voda se je podražila
Z letom 1968 bodo gospodinjstva, ki jih napaja vodovod Stična-Dobrnič, plačevala 70 Sdin za kubični meter vode, kmetijske delovne organizacije 100 Sdin, druge delovne organizacije pa 126 Sdin - Doslej so gospodinjstva vodo plačevala po 40 Sdin kubični meter
Nekmetje le v občinskih središčih
Skupščina je zavrnila predlog sveta za urbanizem in komunalne zadeve, ki je bil za bolj sproščeno gradnjo
Podražitve so in bodo na slabem glasu. Pogosto dobivajo celo posebna imena. Toda tokrat izhoda ni bilo. Zmogljivost vodovoda je treba povečati, za to pa morajo več prispevati porabniki vode Vedno več odjemalcev je povzročilo, da so bile poleti dan za dnem cevi suhe. Suhe cevi pa so strah gasilcev, godrnjanje gospodinj, da o turističnih objektih in avtomobilskih pralnicah brez vode niti ne govorimo.
Nove cene so za naše razmere kar visoke Za podjetja je voda dražja zaradi tega, ker imajo gospodinjstva pri porabi prednost. Tudi v pri-
hodnje pa odjemalci vode ne bodo plačevali vode toliko, kolikor stane, marveč bodo morale občine še vedno plačevati razliko med polno lastno oemo vode in njeno prodajno ceno.
Ko je na zadnji seji tre banjska občinska skupščina imela pred seboj predlog grosupeljske občine in podražitev, ji ni preostalo kaj dosti razmišljati, ali bi soglašali z novimi oenami ali ne. če pa se spomnimo poletne stiske z vodo, potem roko na sroe: človek je pripravljen plačati tudi nekaj več, samo da bi imel vedno vodo v stanovanju.
Svoj čas veliko kritizirali togi in dolgi postopek pri gradnjah zunaj ureditvenih območij, ko je bilo treba za vsak primer vprašati republiškega urbanističnega inšpektorja, novi zakon sprošča taft'*;* * * % *,$$$&&&&«
twkr ~n/h
. r • !
•••če se v vašem kraju ‘Sodi kQ| zanimivega, Po'oča o tem na|bol|e -
Eil*minBw
ko, da daje pri tem proste roke občinam. Te p« se morajo zavedati, kakšen je glavni namen urbanističnega načrtovanja: z gradnjo v strnjenih naseljih doseči večjo stopnjo urbanizacije in varovati plodna zemljišča.
28. decembra je bil v Trebnjem sprejet odlok o urbanističnem tedu, katerega pomembno določilo pravi, da razen kmetov in obrtnikov zunaj Trebnjega, Mirne in Mokronoga ne sme nihče graditi stanovanjskih hiš. To določilo Je veljalo že tudi doslej, vendar je svet za urbanizem in komunalne zadeve predlagal na podlagi mnogih prošenj graditeljev, da bi v Šentrupertu, Veliki Loki, Velikem Gabru, Dol. Nemški vasi in Gor Ponikvah dovolili graditi tudi drugim.
Skupščina Je ta predlog zavrnila, čeravno pri tem ni bila popolnoma enotna. Odlok namreč ne dovoljuje, da hi si zunaj Trebnjega, Mirne ali Mokronoga postavil hišo na primer prosvetni delavec, uslužbenec kmetijske zadruge ali pošte v Šentrupertu, čeravno tam stalno živi in ima delovno mesto. Po vsej verjetnosti bo treba za take primere narediti izjeme, veliko vprašanje pa Je tudi, če bo mogoče s pomočjo sedanje zakonodaje uspešno zatirati
ODMEV NA: ŠOLSKI HODNIK KOT RUDARSKI ROV
Kam gre denar od samoprispevka?
Je kaj resnice v govoricah, da ne gre za tiste namene, za kar ga zbiramo?
Prejeli smo nekaj anonimnih pisem, priča pa smo bili tudi namigovanju, da v trebanjski občini ne uporabljajo samoprispevka tako, kot je bilo predvideno. V nekem pismu je tudi zapisano, da je šel ta denar celo za zlate ure, nagrade učiteljem na Mimi. Na našo prošnjo nam je dal načelnik za družbene službe Janez Zajc na vpogled vse podatke o količini zbranega denarja ter o njegovi porabi.
1.	Julija je bil na območju vseh krajevnih skupnosti zakonito vpeljan samoprispevek za šolstvo, ki bo do konca letošnjega leta predvidoma prinesel 136 milijonov starih dinarjev. Ze od vsega začetka je bilo predvideno, da bo šlo za mirensko šolo 106 milijonov kot udeležba za posolilo, 14 milijonov za ureditev razmer v osnovni šoli v Mokronogu, 16 pa za Veliki Gaber.
Do zdaj Je bilo zbranih dobrih 68 milijonov S din. Na računu je 40 milijonov, drug
denar pa Je bil porabljen takole:
Za preureditev nekdanjega stanovanja v šolsko učilnico, kuhinjo in kabinet je bilo t mokronoški šoli porabljenih 3,5 milijona S din, 4,5 milijona pa za adaptacijo upraviteljevega stanovanja zunaj šolske stavbe. Ostali znesek do 14 milijonov bo porabljen za ureditev šolskega hodnika in sanitarij.
V	Velikem Gabru je bilo porabljenih 16 milijonov za manjši stanovanjski blok za učitelje. V izpraznjenem sta-
novanju ravnatelja sta bali v šoli urejeni dve učilnici. Za načrte mirenske šole pa je šlo doslej iz prispevka 4,3 milijone starih dinarjev.
Naj na koncu še enkrat poudarimo, da je bil doslej sleherni dinar porabljen tako, kot je bilo predvideno ob sprejemanju samoprispevka. Računi se lahko razgrnejo vsakemu plačniku, da bo vedel, za kaj gre dal njegovega zaslužka. Konec koncev pa tudi banka ne bi dovolila uporabljati denar za k drugega, kot je določeno v sklepu o uvedbi samoprispevka.	M.	L.
Tudi »Pohorje« občuti reformo
Na skupnem sestanku obeh aktivov ZK v KPD Doto so komunisti industrijskega podjetja »Pohorje« in uprave sklenili v prihodnje delovati v enem aktivu. Za sekretarja aktiva je bil izbran Anton Hajdinjak.
V	razpravi o gospodarjenju obratov znotraj doma so de-laivci postavljali konkretna vprašanja, predvsem pa so zahtevali pojasnila, kaj je s stisfkalnioo, ki že dalj časa stoji neizkoriščena. Poslovni podatki namreč kažejo, da so se strošOri poslovanja povečali, osebni dohodki zaposlenih pa zmanjšali za več odstotkov. Manjša je proizvodnja in prodaja, zato bo kljub razmeroma oenejši delovni sili treba bolj poprijeti in bolje gospodariti.
A. K.
Izobraževanje članov ZROP
Združenje rezervnih oficirjev in podoficirjev trebanjske občane je sklenilo v januarju organizirati strokovna predavanja za člane organizacije. Predavanja bodo: 14. januarja ob 7.30 v šoli v Velikem Gabru in v šoli v Sentlovren-cu; 18. januarja ob 17. uri v mirenski šoli in v sejni sobi občanske skupščine v Trebnjem, 20. januarja ob 15. uri v Mokronogu in Šentrupertu ter 21. januarja ob 7.30 v zadružnem domu v Dobrniču.
Obračun ceste na Krušni vrh
Obračun gradnje ceste na Krušni vrh je pokazal, da je oesta veljala krajevno skupnost v Knežji vasi 310.000 S din, veliko pa so z delom m živino prispevali tudi ljudje sami. Krajevna skupnost je lani dobila 205.000 S dan občanske pomoči, 190.000 S din pa je dobila v obliki najemnin od zemljišč družbene lastnine. Ko je svet krajevne skupnosti na nedavni seji obravnaval načrt za letošnje leto, je menil, da je treba pritegniti k sodelovanju tuda tiste ljudi, ki so se doslej držali ob strani, saj gre za urejevanje stvari, ki so vsem v korist.
Za ribez: pristanek skupščine
Trebanjska občinska skupščina je na zadnja seji pristala m predlog sveta za kmetijstvo in gozdarstvo ter sprejela odlok, po katerem je območje Stare gore, Lipnika, Gradišča in Arenberga rezervirano za ribezove nasade, povsod drugod pa ima prednost zeleni bor. Lastniki že zasajenih nasadov ribeza zunaj rezerviranega območja morajo s škropljenjem obvarovati ribez pred okužbo, če tega ne bodo naredili, pa ga bo na njihove stroške obvaroval upravni organ. Novih grmov ribeza ni dovoljeno zasajevati razen v omenjenih krajah.
Popravek: zamenjani imeni učiteljic
Nesreča pa tiskarski škrat nikoli ne počivata. V zadnji številki našega lista, v kateri smo poročali o izredno slabih razmerah osnovne šole na Jelševcu pri Trebelnem, sta bili pod slikama tamkajšnjih učiteljic zamenjani imeni, za kar se prizadetima in bralcem vljudno opravičujemo.
črne gradnje, ki se bodo prav gotovo pojavljale v krajih, ki jih je predlagal svet, a ga je skupščina zavrnila.
Nižje cene za meso?
Pretekli ponedeljek je bil v Kočevju sestanek predstavnikov kmetijskega gozdarskega posestva in občinske skupščine, na katerem so razpravljali o znižanju cen mesu. Vendar se na tem sestanku še niso dogovorili za znižanje cen, ampak le za prihodnji sestanek, ki bo 15- januarja. Na njem bodo pregledali kalkulacije za nove cene mesu in sklenili, za koliko in kdaj se bo meso pocenilo. Vse kaže, da bodo nove nižje cene začele veljati še ta mesec.
Je že tako, da gredo cene hitro gor, dol pa počasi.
»ZIDARc« jih ni pozabil
Kakor vsako leto so se tuđi ob koncu minulega leta na povabilo kolektiva sestali upokojenci splošnega gradbenega podjetja »Zidar« iz Kočevja. V hotelu Pugled se jih je zbralo dvajset in so v prav prijetnem razpoloženju obujali spomine na lepe in težke čase dela pri »Zidarju«.
O uspehih podjetja v minulem letu, ko je »Zidar« praznoval tudi dvajsetletnico obstoja, jih je seznanil direktor France Bojc. Vsi upokojenci so bili veseli napredka. Upokojenci so se za povabilo in novoletna darila iskreno zahvalili direktorju in predsedniku DS ter preko njiju celotnemu kolektivu. Posebno so bili veseli, ker so ponovno spoznali, da jih kolektiv »Zidarja« ni pozabil.
-ko
RK obdaril starčke
Krajevna organizacija RK za mesto Kočevje je za novo leto obdarila 19 ostarelih in socialno ogroženih ljudi. Približna vrednost vsakega darila je znašala 100 N dan. Razen tega so člani odbora na zadnji seji sklenili, da bo njihova organizacija plačevala v tem šolskem letu malico petim učencem posebne šole. Organizacija bo tudi zbirala oblačila, obutev m podobno ter vse to podarila socialno šibkim. Vsak občan, ki želi kaj darovati za socialno ogrožene, lahko to stori vsak dan do 14. ure v pisarni občinskega odbora RK.	I.	R.
Nove vodne črpalke
Vodna skupnost Kočevje-•Ribnioa je pred kratkim naročila pri Litostroju nove črpalke z zmogljivostjo 100 1 na sekundo za zajetje na Obrhu. Dobavljene in montirane bodo predvidoma oktobra letos.
Razen tega bo Vodna skupnost do konca januarja izdelala program vgrajevanja vodomerov, ki morajo biti z ozirom na občinski odlok vgrajeni do konca leta.
Vodna skupnost je naročila tudi načrte za izgradnjo vodovodov za vsa naselja na območju kočevskega vodovoda, ki še nimajo pitne vode. Načrt za vodovod v Dolgi vasi pa bo izdelan že spomladi.
Slabo vzdrževane ceste
Cesta proti Rudniku in Sal-U vasi je slabo vzdrževana, podobno pa je še z nekaterimi drugimi cestami v občini in nekaterimi stranskimi uttcami v Kočevju. Občinske ceste so pred kratkim dobile ▼ vzdrževanje krajevne skupnosti. Vse kaže, da skupnosti Se nimajo dovolj izkušenj za dobro organizacijo oestno-vedrževalne službe. Vendar bi morale krajevne skupnosti za ceste in ulice bolje skrbeti, če so jih že prevzele v vzdrževanje.
Kočevska podjetja čakala na požar?
Šele potem se bodo začeli zanimati za učinkovito protipožarno službo in za protipožarno vzgojo svojih članov kolektiva — Le vsaka sedma delovna organizacija se zanima za požarno varnost
Požari v Jugoslaviji so vedno bolj pogosti. Vse kaže, da so tud iv kočevski občini čakali na požar, ki je povzročil vsaj več stomilijonsko škodo, šele po temi bodo imeli odgovorni možje v delovnih organizacijah tehten vzrok, da bodo sklicali sestanke, na katerih bodo morda tudi sklenili, da bodo namenih kakšen dinar za požarno varnost... ?
2e avgusta lani je občinska gasilska zveza ponudila vsem dvajsetim delovnim organizacijam na območju občine, da bi v okviru protipožarne vzgoje predvajala po delovnih kolektivih film »Davek na malomarnost«, ki prikazuje, zakaj najpogosteje izbruhnejo požari v delovnih organizacijah in stanovanjih. Film so prikazali le v treh delovnih organizacijah (Elektro, INKOP, LIK), ker ostale za ponudbo niso pokazale nobenega zanimanja.
Tudi na prošnjo občinske gasilske zveze, naj bi delovne organizacije prispevale za dograditev garaž gasilskega društva Kočevje, je bil odziv podoben. Od 23 delovnih organizacij (3 imajo sedež izven občine) so poslale prispevek le štiri (Tekstilna, Avto, Kovinar in Cestno podjetje Novo mesto), nadaljnje štiri pa so obljubile prispevek šele letos. Zanimivo je, da je finančno ne preveč trdna Tekstilna že nakazala 400.000 Sdin, mnogo večje in gospodarsko bolje stoječe delovne organizacije pa se na razne načine izgovarjajo, da ne bi nič prispevale. Za dograditev garaž je potrebnih 7 milijonov Sdin.
Delovne organizacije postajajo vse močnejše in razpolagajo z osnovnimi sredstvi, ki so vredna več milijard. Zal pa hkrati ne skrbijo za skla-
den napredek požarnovarnostne službe in za protipožarno vzgojo članov svojega kolektiva, če bo gasilstvo še naprej zaostajalo za razvojem gospodarstva, potem z zastarelim orodjem, neprimerno opremo in majhnim številom gasilcev-prostovoljcev ne bo moglo učinkovito varovati premoženja delovnih organizacij, posameznikov in vse družbe.
Kočevski obrtniki brez vajencev
Če ne bodo obrtniki šolali vajencev, lahko nekatere obrti v kočevski občini izumro
V	kočevski občim imajo 103 obrtniki svoje zasebne obrtne delavnice, vendar kar 84 izmed njih ne šola nobenega vajenca. Preostalih 19 obrtnikov pa šola komaj 26 vajencev. Posebna analiza Zavoda za zaposlovanje je pokazala, da bi najmanj še 17 obrtnikov lahko imelo po enega vajenca, ker jim to omogoča njihov gospodarski položaj, pa tudi potreba po teh poklicih je. Tako bi kočevski obrtniki lahko šolali
vajence za naslednje poklice: kovač, ključavničar, precizni mehanik, klepar, sodar, mizar (2 vajenca), čevljar (2 vajenca), vrtnar, zidar (4 vajenci), pečar, teracer in vodovodni instalater.
V teh številkah niso všteti zasebni gostilničarji, ki jih je v občini 28, vsi skupaj pa šolajo le eno vajenko.
V družbenem sektorju obrti pa najbolj občutno manjka elektromehanikov in radi om eh anikov'.
S solzami v novo leto
Tudi v Kočevju smo priplesali in primenoali v Novo leto. Povsod je bilo veselo in zabavno in po nekem čudežu kar brez težjih izpadov. Izjema so bili nekateri »folklorni« običaji, kot razbijanje steklenine in podobno. Pravijo, da črepinje prinesejo srečo. Prav gotovo steklarnam. Tudi bombic in petard smo se ob takih priložnostih že privadili. Človek bi fekel: »Bilo je vse po starem.«
Le na nekem plesu so točili solze. Pa ne za starim letom ali zaradi zaskrbljenosti za bodočnost. Jokali so zato, ker je neki mladi nadebudnež vrgel med plesalce bombico s solzilcem. Pa naj še kdo trdi, da se ne znamo zabavati!
S SEJE KOMITEJA OBČINSKE KONFERENCE ZK KOČEVJE
M J
Mladina je dobra, napredna, poštena
Odrasli pa prepogosto sodijo vso m ladino po redkih posameznikih, ki delajo izgrede - Mladi naj izvolijo tako vodstvo, da bo kos nalogam -Za uspešnp delo mladine ni odločujoč denar, ampak sposobni odrasli, ki znajo delati z mladimi - Poenostavljen in bolj slovesen sprejem v ZK
Ugotovili so tudi, da je velika večina mladine dobra, napredna, poštena. Odrasli žal prepogosto ocenjujejo mlade po redkih posameznikih, ki so slabi in kvarijo ugled mladih. Prav bi bilo, da bi odgovorni organi ostreje kaznovali tiste redke posameznike (naj bodo mladi ali odrasli), ki delajo izgrede in kvarijo ostalo mladino.
Člani komiteja so menili tudi, da sedanje mladinsko vodstvo ni kos svojim nalogam. Ko bodo mladinci na
Zakaj nočemo še ene zveze z morjem?
Če bi modernizirali le 22 km ceste od Livolda do Broda na Kolpi, bi dobili še eno zvezo z morjem — Iz nerazumljivih vzrokov z modernizacijo te ceste odlašajo že štiri leta, medtem pa narašča število nesreč na postojnski cesti
Cesta Škofljica—Kočevje je bila modernizirana leta 1963. Pričakovati bi bilo. da bo v naslednjih nekaj letih moderniziranih še tistih 22 km ceste od Livolda pri Kočevju do hrvatske meje (Brod na Kolpi). Tako kočevska cesta ne bi bila nekak cestni »žep«, ampak logična povezava Ljubljane preko Ko čevja z morjem (Reko), s Karlovcem in preko njega z Zagrebom.
Vendar z modernizacijo teh nekaj kilometrov ceste in nerazumljivih in nepojasnjenih razlogov odlašajo. Idejni nar črti so bili napravljeni že leta 1965, glavnega načrta pa sploh ne delajo, izjema je
Oglašujte v DL!
menda odsek od Livolda do Stalcerjev, za katerega je v grobem narejen.
Pogosto beremo in slišimo, da je naša cesta proti morju preko Postojne preobremenjena, posebno v letnd sezoni. Število motornih vozil na tej cesti je vedno večje, vedno več je nesreč, hkrati pa je kočevska cesta skoraj prazna samo zato, ker ni moderniziranih tistih 22 km ceste na slovenski in približno toliko na hrvatski strani Kolpe.
Razumljivo je, da se repu-
blika prizadeva za izgradnjo »hitrih cest«. Vendar bo za te gradnje potrebnih verjetno precej let in denarja. Prav zato pa ni razumljivo, zakaj tako odlašanje pri modernizaciji teh 22 km ceste, kar bi bilo hitro izvedljivo in razmeroma poceni (po površni oceni bi modernizacija tega odseka veljala 3 milijarde starih dinarjev J.
Modernizirana cesta od Ljubljane preko Škofljice, Ribnice in Kočevja do Livolda je dolga 65 km. Se pravi, da na slovenski strani na modernizirane le okoli četrtine ceste proti morju (22 km). Razen tega je 5 km te ceste že skoraj pripravljene na
modernizacijo, ker je bil ta odsek rekonstruiran že pred zadnjo vojno.
Modernizacija bi bila vsekakor utemeljena tako iz finančnih in gospodarskih kakor tudi varnostnih razlogov.
Obračun prodajalne TD
Turistično društvo Kočevje je v svoji prodajalni spominkov prodalo lani za okoli
35.000 N din raznega blaga. Največ so prodali spominkov in razglednic (za 20.000 N din) ter znamk (za skoraj
10.000 N din). Pri tem je prodajalna ustvarila okoli 6370 N din presežka (razlike med prodajno m nabavno ceno blaga), ki pa je bil po sklepu upravnega odbora Turističnega društva skoraj v celoti porabljen za skromne honorarje dvema prizadevnima prodajalcema za njuno skoraj celoletno delo.
vo vodstvo, naj dobro pretehtajo, koga bodo izbrali. Vsekakor bi morali biti v mladinskih vodstvih taki, ki uspešno delajo v raznih društvih. organizacijah in delovnih organizacijah. Taki imajo že izkušnje in bodo zna-
li	obdržati stik z društvi in v njihovo delo pritegniti no-ye mlade ljudi.
Tudi pri sprejemu mladi ne v ZK bodo uvedene nekatere novosti. Predvsem se ne bodo strogo držali določila, da mora biti mladinec star 18 let. V ZK pa bodo mlade sprejemali ali aktivi ali komite občinske konference. Sprejem bo poenostavljen, novi člani pa bodo v ZK sprejeti bolj slovesno kot doslej.
Matični urad Kočevje
V	decembru se Je poročilo 8 parov Rojstev ni bilo.
Umrli so: Ivana Troha, gospodinja lz Novih Ložln 4, stara 78 let; Ivana Senica iz Kočevja, Trata 28. družinska upokojenka, stara 75 let; Viktorija Kordiš, družinska upokojenim lz Kočevja, Kolodvor ska 8. stara 70 let; Julijana Ivanec, družinska upokojenka iz Koprivnika 7, stara 82 let, in Kristina Fer-kulj, kmetovalka lz Kolenče vasi
6.	stara 79 let.
DROBNE IZ KOČEVJA
■ ■ ■ ZA PRAZNIKE JE NOVI SNEG kar izdatno zamel mestne ulice in pločnike. Pohvalno je, da je mestno komunalno podjetje hitro uprekalo. Takoj so bile ceste in pločniki spluženi in očiščeni, pa tudi glavni parkirni prostor Je bil kmalu nared. Tako ni prišlo do zastojev ali motenj prometa v mestu.
■ ■ ■ VELIKO SO RAZPRAVLJALI, kaj bi bilo bolj lično in prikladno za okrasitev mesta za novoletno praznovanje in prihod dedka Mraza. Vsi so bili enotni, da ne bodo postavljali po mestu Jelk in Jih razsvetljevali z žarnicami, ker so izkušnje prejšnjih let pokazale, da Izgine vsako noč preveč žarnic. To leto so obesili velike z žarnicami razsvetljene snežinke na drogove mestne električne razsvetljave. Vse to Je ustva-
rilo prav lično sliko, pa tudi dokaj visoko so bile obešene. 2al je kljub temu izginilo precej žarnic, še več pa jih je bilo razbitih s kepami.
■ ■ ■ HUD MRAZ IN NOVI SNEG sta zopet primorala ptice, da so priletele zaradi hrane bliže hiš Razveseljivo Je, da so pionirji osnovne šole postavili ptičje krmilnice pri šoli in po mestnih parkih. Skoda je le, da so dostopne tudi golobom, ki kaj hitro
pospravijo vso krmo in ostane drugim pticam kaj malo. Tudi po vrtovih in oknih niš Je videti veliko krmilnic, ki so vse dobro obiskane, človeku Je kar prijetno, ko vidi, da je letos za krilate prijateljice bolje poskrbljeno, kakor Je bilo prejšnja leta.
■ ■ ■ PRED LOKALOM MODNEGA KROJASTVA KLUN na Ljubljanski cesti stoji reklamna plošča, ki opozarja mimoidoče, da zopet sprejemajo obleke v kemično čiščenje. To je biilo nujno potrebno in bo tako prihranjena marsikomu pot ▼ Ljubljano. Obleke za čiščenje sprejemajo r lokalu kroja&tva Klun.
Učenci osnovne šole v Knežji lipi so letos na šolskem vrtu pridelali preccj sadja, krompirja in raznih povrtnin. Nakuhali so tudi nekaj marmelade. Vse to bodo porabili za šolske malice. Trikrat na teden malicajo enolončnice, dvakrat pa imajo suho hrano. Za malico prispevajo nekaj tudi starši otrok. (Foto: Vesel)
Razširjena seja komiteja občinske konference ZK Kočevje 26. decembra je bila posvečena 30-letnici izvolitve Tita za vodjo KPJ. Uvodni referat je podal sekretar občinskega komiteja Stane Lavrič. V njem je med ostalim nakazal tudi uspehe, ki so jih dosegli kočevski komunisti, in težave, s katerimi se srečujejo pri delu. Na seji so poročali o delu komisij občinske konference njihovi predsedniki. Sklenili so še, da bo konec januarja ali v začetku februarja druga seja komiteja občinske konference, na kateri bodo razpravljali predvsem o mladinskih vprašanjih.
V	razpravi so člani komiteja že precej razpravljali tudi o mladini. Predlagali so, naj občinska skupščina v letu 1968 da več denarja (do tacije) tistim društvom in organizacijam, ki so priteg-
nila v svoje vrste mladino. Vendar pa so hkrati poudarili, da za uspešno delo z mladimi ni odločujoč denar, ampak sposobni ljudje, ki bi znali delati z mladino in jo tudi razumeti.
Zametena Travna gora
Turisti niso mogli na silvestrovanje in smučanje na Travno goro, ker je bilo preveč snega - Pozimi jih je presenetil sneg - Osnovno je vendar, da turistom odpremo pot do turistične postojanke
Na starega leta dan precej občanov, ki so nameravali silvestrovati v domu na Travni gori, svoje želje ni moglo uresničiti, ker cesta do doma nd bila splužena. Zvedeli smo tudi, da je 1. januarja zbolel v domu neki otrok in da je moral oče peš v Ribnico po
Nova čakalnica v Grčaricah
Gozdni obrat je v Grčaricah naredil leseno avtobusno čakalnico za potnike, ki čakajo na avtobus. Najbolj so je veseli šolarji, ki so doslej čakali na avtobus v dežju in snegu. Čakalnica ni popolnoma dokončana, ker je treba vgraditi še okna in vrata. Prebivalci Grčaric so gozdnemu obratu za uslugo zelo hvaležni!	D
Prostore upokojencem
Ribniški upokojenci se že dolgo borimo za lastne klubske prostore. Potreba je še večja, ker so se združile podružnice Društva upokojencev iz Sodražice, Loškega potoka in Ribnice. Prostore potrebujemo za pisarno in za klub. Upamo, da bo občinska skupščina končno uvidela naše potrebe in ugodila našim željam ter nam dodelila v upravljanje hišo, ki jo želimo.	V.	P.
zdravila, pri čemer je samo v eno stran hodil 9 ur.
Pri nekaterih predstavnikih Turističnega društva Sodražica smo se pozanimali, zakaj za novo leto cesta na Travno goro ni bila splužena. Zvedeli smo, da se je Turistično društvo dogovorilo z gozdno upravo v Grčaricah, da bo ta cesta plužena, kadar bo potrebno. Izrecno pa so se dogovorili tudi za pluženje za novo leto. Vendar je gozdno upravo po izjavi turističnih delavcev »presenetilo vreme«.
Vendar to ne more biti prava izgovor, saj sneg ne sme pozimi nikogar presenetiti. Seveda pa bi bilo presenečenje, če bi zapadel poleti.
Zvedeli smo tudi, da so vsa, ki so se prijavili za silvestrovanje na Travni gori, tam tudi silvestrovali, ker so prispeli že nekaj dni prej.
Vendar pa bo moralo Turistično društvo “skupaj z domom na Travni gori v bodoče poskrbeti, da bo cesta do doma pozimi redno plužena (in da jih sneg vsaj pozimi ne bo presenetil). Sicer pa ima dom največ prometa prav zaradi snega, saj se pridejo gostje sem smučat. Vsekakor bo morala Travna gora, če že hoče biti dobra turistična postojanka, varovati svoj dober glas in odpraviti pomanjkljivosti, posebno pa tiste, ki so sploh neopravičljive (kot neplužena cesta).
1 m
••• :• • •' : •
IHHj
Skupina šolarjev je prišla na zadnjo sejo občinske skupščine Ribnica in prosila odbornike,, naj se zavzamejo za uvedbo krajevnega samoprispevka za gradnjo in obnovo šol (Foto: Primc)
PIONIRSKA DELEGACIJA NA SEJI SKUPŠČINE V RIBNICI:
„Pokažite, da nas imate radi!”
Šolarji so prosili, da bi zgradili primerne šolske prostore - Dobili jih bodo le, če bodo starši in vsi občani prispevali denar za gradnjo
Ko je občinska skupščina Ribnica na zadnji seji sami izvedbi referenduma, razpravljala o razpisu referenduma o uvedbi krajev- Referendum naj bo naša nega samoprispevka za gradnjo im obnovo šol v ob- akcija za nadaljnje skupno čini, je prišla na sejo tudi posebna delegacija pionir- delo. S tem bomo pokazala sikih odredov. Delegacija je v imenu šolarjev Ribnice,
Sodražice in Loškega potoka prebrala odbornikom naslednje pismo:
»Spoštovani tovariš predsednik, spoštovani tovariši odborniki!
IZ RIBNIŠKE ZGODOVINE
Včas!h celo meščanska šola!
V imenu šolskih otrok Ribnice, Sodražice in Loškega potoka vas naša delegacija prav prisrčno pozdravlja.
Zvedeli smo, da boste danes sprejemali sklepe. Želimo, da bi sklepi, ki jih boste danes izglasovali, koristili skupnosti v celoti, posebno pa želimo, da bi zares zavzeto razpravljali o sprejemu sklepa za razpis referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za izgradnjo in adaptacijo šolskih stavb v Ribnici, Sodražici in Loškem potoku, želimo, da bi t>il sklep sprejet, vas pa prosimo, da bi bili aktivni pri
Vsak trinajsti je upokojenec
V ribniški občini živi okrog 12.000 prebivalcev, če povemo, da je med temi občani okrog 900 upokojencev, vidimo, da je vse več starih ljudi. To je treba pripisati vse daljši življenjski dobi in boljšemu standardu.
Pred vojno je bilo upokojencev zelo malo, tako da bi jih lahko sešteli na prste. Socialistična družba pa je omogočila številnim ljudem, da preživijo stara leta preskrb ljeni za življenje.	-r
Pred 60 leti je predlagal župan, da bi v Ribnici ustanovili meščansko šolo, ki »bi bila važna za zboljšanje domače industrije, lončarstva in rešetarstva«
Lani je minilo 60 let, odkar je takratni župan, znan: naprednjak in zdravnik dr. Anton Schiffrer, predlagal ribniškemu občinskemu odboru, naj se zavzame za ustanovitev meščanske šole v Ribnici. Skliceval se je na takrat veljavne zakone.
Leta 1869 so namreč izdale avstrijske oblasti zakon, da mora vsak sodni okoliš ustanoviti meščansko šolo. Leta 1873 pa je izšel dodatni zakon, ki je določal, da mora vzdrževati te šole ustanovitelj. Tudi to so bili Ribničani pripravljeni žrtvovati. V Ribnici so nameravali ustanoviti meščansko šo-
lo	za več sodnih okrajev, zato so na uvodoma amenje-
voljo, da hočejo naši sitarši m ostali občani prispevati svojim otrokom boljše pogoje za učenje in da podpirajo prizadevnost občinske skupščine in prizadevnost tistih, ki so odgovorni za to akcijo.
Veliko število šolskih otrok v naši občini pričakuje, da bo šola v Ribnici in Loškem potoku dobila ustrezne prostore. Saj vam je gotovo znano, da sta šolski stavbi v Ribnici in Loškem potoku neprimerni, v Sodražici pa je stavba neurejena. Zavedamo se, da terjamo s tem od naših občanov veliko razumevanje in podporo, da bo plan izgradnje šolskih stavb uresničen. Uresničen pa bo le, če se vsi občani vključijo v to akcijo in pomagajo s svojimi prispevki. Z izgradnjo šolskih stavb in ureditvijo dosedanjih stavb bomo dobili mi in vsi otroci, ki bodo za nami obiskovali šolo, boljše pogoje za učenje. Tako bomo v šoli lahko veliko več pridobili, naši učitelji pa bodo imeli lažje delo.
Z izglasovanjem sklepa boste pokazali, da nas imate radi, da razumete našo prošnjo, mi pa bomo cenili vaše prizadevanje in spoštova-
li	vašo samoodpoved. S tem zadolžujemo tudi sebe. S pridnim delom bomo skušali povrniti vašo skrb in razumevanje.«
Cene v Kočevju in Ribnici
Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju ln Ribnici naslednje maloprodajne cene:
Kočevje	Ribnica
(cena v Ndin za kg) krompir	0,93	1,10
sveže zelje	2,30	2,40
kislo zelje	1,72	1,80
kisla repa	1,72	1,80
fižol v zrnju 4,84	4
čebula	2,07	2,10
časen	13	14
solata	3,16—5,60	3,30—5,70
korenje	1,70-2,30	1,70
peteršilj	3,88	3,60
ohrovt	1,70	—
radič	10	10,50
cvetača	4	4
špinača	4,70	—
jabolka	1,30-2,93	1
hruške	3,75	3,90
pomaranče	3,45	4,60
mandarine	5,40	5,10
limone	4,85	5,25
banane	5,50	5,10
KTOadj	—	4,50
ribe	8,55	—
jajca	0,62	0,86—0,90
tli seji (leta 1907) odločili, da bodo s posebno okrožnico povabili k sodelovanju vse sosednje občine. V okrožnici so prav zanimivo tolmačili, zakaj je meščanska šola potrebna:
»Namen takih šol Je dajati onim mladeničem, ki so namenjeni za dom, za trgovino, obrt in drugo strokovno šolstvo ono potrebno izomi-ko, ki presega učni smoter splošnih ljudskih šol. Sprejemala bi učence, kateri žele višje izomike, vendar ne mislijo ali ne morejo obiskovati srednjih šol. Važna bi bila meščanska šola v našem okolišču za zboljšanje domače industrije, lončarstva in rešetarstva.«
Na pogoje te okrožnice so pristale razen občine Velike Poljane vse občine sodnega okraja Ribnica, vse občine sodnega okraja Velike Lašče ter občini Fara in Osilnica iz sodnega okraja Kočevje. Torej so se izrekle za meščansko šolo v Ribnici tudi slovenske občine od Kolpi, kar je bilo takrat vsekakor zelo velikega narodnostnega pomena in velika moralna pomoč občini Ribnica.
Nato se je vlekla administrativna vojna s takratnimi oblastmi, ki so Ribničanom iz političnih in narodnostnih ozirov na vse načine zavirali in onemogočili uresničitev njihove velike želje. Iz spisov, ki še obstajajo. se čuti trdna volja ter iskrena skrb Ribničanov za svoje šolstvo. Zal je šel celoten spis leta 1914 pod številko Gl 3267/08 in pod imenom »Errichtung einer Bttr-gerschule in Reifnitz (Ustanovitev meščanske šole v Ribnici) in oznako >xad aeta« zaradi prve svetovne vojne v arhiv okrajnega glavarstva v Kočevju.
Sele po razpadu Avstrije
Ribničani, Sodražičani, Potočani,
odločimo se v korist svojih otrok -na referendumu glasujmo za šolo!
ske konference SZDL v Ribnici so menili, naj bi tokrat plačali tudi občani, ki so začasno na delu v tujini. Tudi za letošnji samoprispevek se bodo morali občani odločiti na referendumu. Da bo čimbolj uspešen, bo potrebno politično delo vseh družbenopolitičnih organizacij, krajevne skupnosti in drugih. Pred referendumom bodo v delov* nih organizacijah sestanki. Med prvimi so v občini o referendumu razpravljali v garniziji JLA. Referendum bo predvidoma še ta mesec.
-r
Zbori volivcev o referendumu
V času od 11. do 14. januarja bodo v vseh volilnih enotah v ribniški občini zbori volivcev. Votlivci bodo razpravljali o referendumu, ki bo odločil, ali se uvede krajevni samoprispevek za šolstvo ali ne. Referendum bo predvidoma 28. januarja. Volivci naj bi se udeležili zborov v čim večijem številu. Na zboru bodo seznanjeni o vsem, kar ji!h bo zanimalo: o problematiki šol v občini in drugem.	—r
SAP bi lahko ugodil
Prebivalci Ortneka in Žlebiča bi želeli ob nedeljah in praznikih z Ribnico še eno avtobusno zvezo. Avtobus, ki odpelje iz Orbnega ob 8.10, je taiko natrpan, da se pripeljemo nedeljsko oblečena potniki v Ribnico umazani in zmečkani. SAP bi našim željam zelo lahko ugodil vsaj delno, m to taiko, da bi h Ribnice do Žlebiča (ali Ortneka) peljal ob nedeljah avtobus, ki pripelje iz Trave ob 10.48. če bo SAP naše želje upošteval, mu bomo zelo hlvaležni.
Nedeljski potnik
Naval za potne liste
V zadnjih dneh pred novim letom je bil v pisarni tajništva za notranje zadeve v Ribnici, kjer izdajajo potne liste, tak naval, da še ne pomnijo. Ljudje so iz časopisov izvedeli, da bo treba v letu 1968 odšteti za potni list precej več. Zato so vsi, ki nameravajo potovati v inozemstvo, pohiteli, da dobe potni list še po stari ceni.
Menimo, da je bila podražitev takse in potnega lista neupravičena. Če so hotele oblasti kaznovati špekulante (baje so takse povišali zaradi njih), bi to lahko storili na drugačen način, saj imamo na meji carinike. Zaradi podražitve bo marsikdo, ki bi, sicer potoval v tujino, ostal doma.	-r
Ribnica: lani 169 novorojenčkov
Ob zatonu starega leta ugotavljamo, kako je bilo v preteklem letu. Pa poglejmo, kako so se ženili, rodili in umirali	na	območju	matičnega
okoliša Ribnica. Začnimo najprej s porokami. V lanskem letu	si	je obljubilo	večno
zvestobo 41 parov. Glede mladega naraščaja je bilo lansko leto uspešno, saj so vpisali med nove občane 169 otrok. Povedati moramo, da so bili fantje v krepki večini in vodijo s 94 proti 75 dekletcem. Smrt je lansko leto zahtevala precejšnjo bero: umrlo je	49	ljudi, od	tega	26 moških	in	23 žensk.	■*
Kje je prometno opozorilo?
Občinska pot"iz Ortneka na Velike Poljane je nevarna zaradi ovinka in strmine na kraju, kjer zavije v gozd. Prejšnji mesec je peljal proti Velikim Poljanam fičko. Pripeljal je do ovinka, tam pa ga je na poledeneli cesti začelo zanašati, zato se je obmil nazaj proti Ortneku, zdrknil po nasipu, se n kajkrat prevrnil in obstal na kolesih. Voznik se ni poškodoval, le obleko si je potrgal.
Ob vsem tem pa naj povemo, da je ob cesti od Ortneka do Velikih Poljan dovolj peska za posipanje, le cestarja ni! Tudi opozorilni prometni znak pred hudim ovinkom in strmino ne bi škodoval!
V. P.
REŠETO
------------------ |	HT
DOLENJSKI LIST
se jim je uresničila davna želja. Ustanovljena je bila meščanska šola in kasneje zgrajena tudi šolska stavba. Tako je dobila vsa dolina vir kulture in prosvete. Delo zavoda je pisalo naj svetejše strani ribniške zgodovine novejšega časa. Zlato stran te zgodovine predstavlja skromna, v avli šole vzidana spominska plošča padlim borcem NOV, bivšim dijakom ribniške meščanske šole.
Vse preradi pozabljamo, koliko inteligence je šlo prav skozi ribniško meščansko šolo, ne le iz doline, temveč tudi iz drugih krajev.
Namen teh vrstic naj bi bil prikaz, kaj vse so nekoč počeli in žrtvovali Ribniča-nje za svoje šolstvo in mladino.
A. Arko
Bo referendum še ta mesec?
Samoprispevek občanov namenjen za dograditev treh šol v ribniški občini
31. decembra je v ribniški občini prenehal veljati odlok o krajevnem samoprispevku. Samoprispevek 3,5 odst. izplačanih osebnih dohodkov so plačevali vsi zaposleni in obrtniki. V prihodnjih letih nameravajo dograditi šole v
Ribnici, Sodražici in Loškem potoku, zato nameravajo letos spet uvesti samoprispevek, predlagajo pa, naj bi prispevek plačevali tudi kmetje in upokojenci.
Na skupni seji izvršnega odbora in predsedstva občin-
Letos filmi tudi po vaseh
Zavod za kul turno-.prosvet-no dejavnost v Črnomlju namerava letos organizirati predvajanje ozkotračnih filmov. Predvineno je, da bi imeli ob sobotah kino predstave v Dragatušu in na Vi-n;ci, ob nedeljah pa v Adle-š;č?h in Gradcu. Ker v teh kurjih že eno leto niso imeli f''makih predstav, bodo ob-č ni cž'vij enega potujočega kiha gotovo veseli.
K. W.
Težave s pošto
Pred dnevi se mi je potožil vaščan iz zaselka Finki, ki spadajo pod Tančo goro, da poštar že dva meseca ne nosi pošte v vas. Tudi prej poštar ni prihajal redno, zato so nekateri že odpovedali časopise, čeprav bi morala pošta prihajati trikrat na teden. V zadnjem času ljudje še vabil sodišča ali komunalnega zavoda za socialno zavarovanje niso dobili, zato je zmešnjava še večja.
Dostavo pošte v zaselek Finki, ki je oddaljen od Dragovanje vasi pol kilometra, od Tanče gore pa slab kilometer, je hotelo PTT podjetje urediti tako, da bi imeli vaščani na Kvasici poštne nabiralnike, kamor naj bi hodili po pošto. O tem pa vaščanom niso nič povedali! Hoteli so jim kar izročiti ključke, a občani jih niso vzeli. S tako dostavo se ne strinjajo in zahtevajo, naj prinaša poštar trikrat na teden pošto v vas, kakor jo prinaša na Tančo goro in v Dragovanjo vas.
J. D.
Prvi razgovori o prevozu
Priporočila oziroma zahteve občanov po ureditvi prevoza šolskih otrok iz štrek-ljevca, Črešnjevca in Stranske vasi do Semiča so v občinski skupščini resno vzeli. Tik pred novim letom so bi-
li	s predstavniki podjetja Gorjanci že prvi razgovori, kako bi organizirali avtobusno progo. Ni pa to tako enostavno, kot si mnogi predstavljajo! Podjetje Gorjanci bo najprej z avtobusom prevozilo obe možni progi, da bi ugotovili, kje bi bil prevoz donosnejši, šele nato se bodo odločili. Dogovorjeno je bilo, da bo reden prevoz šolskih otrok uveden po zimskih počitnicah.
Reelekcija se začenja
Izvršni odbor občinske konference SZDL v Črnomlju bo v kratkem naredil popis vseh vodilnih delavnih mest v delovnih organizacijah, ki pridejo v .poštev za reelekcijo. V sodelovanju s sindikalnim svetom bodo nato organizirali seminar za predsednike razpisnih komisij, da bi bila reelekcija kar najbolje pripravljena in da se ne bi ponavljale stare napake.
V	Gribljah so igrali
Zadnjo nedeljo v letu 1967 Je mladinski aktiv iz Gribelj v okviru natečaja za Zupančičevo nagrado v domačem gasilskem domu uprizoril Nušičevo komedijo »Dr«. V režiji učiteljice Marije črne so mladi fantje in dekleta v slabem mesecu naštudirali Igro in jo z uspehom zaigra-
li	pred okoli 140 gledalci. Občinstvo je bilo s predstavo zelo zadovoljno, kar je dokazalo z burnim ploskanjem.
K. W.
Storitve samo po naročilu
f Po prvem snegu so bile črnomaljske ulice domala neprevozne, zaradi česar j so se močno pritoževali pešci in vozniki motornih vozil — Zakaj je tako, M smo vprašali direktorja obrtnega komunalnega podjetja Toneta Maleriča
Tovariš direktor je povedal, kako zmotno mišljenje imajo občani o poslovanju njihovega podjetja:
—	Mi smo podjetje z 11 obrati. Poslujemo tako kot vsa druga podjetja. Naša dejavnost je bistveno drugačna, kot je bila pred leti, za časa komunalne uprave.
Kar zadeva vzdrževanje ulic, parkov in nasadov, je tako: naše podjetje opravlja vzdrževalna dela, vendar sa-no po naročilu krajevne skupnosti Črnomelj, če dobimo naročilnico, takoj poskrbimo za očiščevalna dela, sicer pa zanje nismo dolžni skrbeti.
Res je, da so bile po prvem snegu črnomaljske ceste slabe. To smo videli tudi mi, a ker čiščenja nihče ni naročil (gre za plačilo takih storitev),
zlasti zato, ker sneg, ko je bil plužen, ni bil tudi odpeljan. šele ko je nastala poledica in je bil promet v mestu resno oviran, je krajevna skupnost naročila posipanje cest z gramozom. Pri vsem tem pa ne gre za malomarnost ali neprizadetost krajevne skupnosti, pač pa za finančne težave. Zaradi skromnih sredstev lahko naročijo samo najnujnejša dela.
V	našem obrtnem komunalnem podjetju je povprečno 80
zaposlenih. Ker se v nekaterih obratih podjetja, kot v ključavničarskem in gradbenem, zmanjšuje dejavnost in postajata nerentabilna, si moramo prizadevati, da v drugih obratih izpad nadoknadimo. Plan podjetja bo letos sicer dosežen, vendar leta 1966 nismo zaključili s takim poslovnim uspehom, kakor smo računali. Iz povedanega je menda jasno, zakaj se lotevamo samo del, za katera imamo plačilo zagotovljeno.
ZZB potrebuje 60 milijonov
Dva taka stroja s preciznim mehanizmom je BELT že odposlal v Nemčijo. Ker so bili kupci zadovoljni, se ga pač nismo lotili. Cesti-pričakujejo novih naročil. (Foto: Maks Jurman)	šče	je bilo slabo prevozno
Pomemben uspeli Beltovega kolektiva
Decembra lani je črnomaljsko podjetje BELT odposlalo kupcem v Nemčijo (DDR) prva dva stroja za litje aluminija
Podjetje BELT je bilo doslej znano kot proizvajalec strojev za gradbeništvo in naprav za livarsko industrijo, medtem ko so na tujem tržišču glavni kooperacijski posel predstavljali odlitki za avtomobilsko industrijo, ki so jih izvažali pretežno v DDR.
V	letu 1967 pa so v tem podjetju izdelali po naročilu
Spet srečanje upokojencev
Ob zaključku starega leta je kolektiv podjetja BELT organiziral tradicionalno srečanje kolektiva s svojimi upokojenci. Na proslavi so vseh 35 upokojenih članov kolektiva lepo sprejeli in jim poklonih denarni prispevek za novoletni priboljšek. Po ogledu tovarne so upokojencem priredili še skromen prigrizek.
kupcev v Nemčiji (DDR) tudi dva zahtevna stroja za litje aluminija. Stroja sta vi-sokoproduktivna in sta namenjena litju specialnih avtomobilskih delov in aluminija, delujeta pa na principu nizkega tlaka. Prav to pa je posebnost, če upoštevamo, da vsi taki stroji, ki jih poznamo v naši državi, delujejo pod visokim tlakom.
Nemški kupci so stroja prevzeli brez prigovorov in so bili z njima zadovoljni, zato se bo sodelovanje z njimi najbrž še poglobilo. Ze lani je skupna vrednost izvoza v DDR znašala okoli 700.000 dolarjev, za leto 1968 pa si bel-tovci obetajo še več naročil.
Konec decembra, prav ko so stroja prodali kupcem, je kolektiv BELTA tudi presegel letni plan. Lanskoletno poslovanje te gospodarske organizacije je bilo kljub resnim objektivnim težavam
uspešno, najbolj pomembno delovno zmago pa pomeni izdelava obeh omenjenih strojev, s čimer so beltovci dokazali, da so sposobni zahtevnejših del.
Na nedavnem plenumu ob činskega odbora ZB v Črnomlju so med drugim razpravljali o potrebah in proračunu za leto 1968. Ugotovi-
li	so, da bi potrebovali 60 milijonov S din, kar pomeni še enkrat več sredstev kot v letu 1967. Plan je realen, predvideva pa dodelitev 40 novih priznavalnin, 50 enkratnih podpor in zvečanje sedanjih stalnih priznavalnin od povprečno 6000 na 10.000 S din mesečno. Razen tega je predvidena pomoč pri šolanju otrokom borcev, socialno in zdravstveno šibkim članom ZZB pa bi radi omogočili zdravstveno varstvo iz naslova priznavalnin.
Načrti so torej lepi, toda občinski odbor ZZB že vnaprej ve, da občinska skupšči-
na ne bo mogla v proračunu postavko za borce toliko povečati. Če ne bodo belokranjskim borcem priskočili na pomoč z republiškimi sredstvi, bodo nekatere težave še ostale.
Tatvine trajajo že nekaj let
V	Veliki Lahinji, Butoraju m okoliških vaseh ljudem že več let zapovrstjo zmanjkujejo kokoši, vino in les. Občani sumijo, kdo krade, vendar zlikovcev doslej še niso zalotili, želijo pa, da bi za to čimprej poskrbeli pristojni organi. Pravijo, da bi morali najprej pogledati pri tistih, ki lagodno žive in dobro jedo, čeprav jih je pri delu le redko videti.
Zadeva končana po devetih letih
V zadevi Vranešič so črnomaljski odborniki odločali s tajnim glasovanjem
Na zadnji občinski seji v letu 1967 so v čmomaljsiki skupščini obravnavali tudi denacionalizacijo Vranešičevega ldkala. Pritožbeni postopek, ki se je vlekel več let, se je po odločitvi vrhovnega sodišča Jugoslavije končal pred domačo občinsko skupščino.
Na kratko povedano, se je zgodilo tole: leta 1950 je Janko Vranešič iz Črnomlja
„Ali nimajo važnejših problemov?”
Odgovor na članek »Daleč od nevoščljivosti, vendar...« smo takoj prejeli, a ga zaradi skrčenega obsega lista doslej nismo mogli objaviti.
Delavci, zaposleni v obrti družbenega sektorja črnomaljske občine, so z veliko nejevoljo prebrali članek, objavljen v 49. št. lanskega Dolenjskega lista, kjer so obravnavani osebni dohodki v nekaterih obrtnih delavnicah.
Ali odborniki občinske skupščine res nimajo važnejših problemov, kot so ti
osebni dohodki? Bržkone so večje težave tam, kjer imajo dohodke po 40.000 Sdin na mesec ali pa še manj. Nehote mi pride na misel, da so hoteli na občinski seji odbornikom pokazati grešnega kozla, oziroma voditi jih med drevesi, da ne bi videli gozda.
Povprečne primerjave so včasih zelo varljive. Neobjek-
ČRNOMALJSKI DROBIR
■ PREDŠOLSKA MLADINA je preživela prijetno popoldne v Prosvetnem domu. tedaj ko se je oglasil dedek Mraz v spremstvu vil ln zajčkov. Cicibani iz otroške varstvene ustanove so mu pripravil lep sprejem.
■ SEDMI IN OSMI RAZREDI OSEMLETKE so za zaključek sta-f*pa leta pripravili v novi Soli lep kulturni program, ki so ga izvajali z lastnimi ansambli in humoristi. Sledil je ples, prav tako kot na gimnaziji. Tu se Je novoletne zabve udeležil tudi profesorski zbor.
■ EDINA SMREKA, postavljena pred občinsko skupSčino, na ka-
teri je viselo 20 pobarvanih žarnic, je bila po mnenju občanov preskromna novoletna dekoracija za Črnomelj. Podjetja so sicer okrasila pročelja svojih stavb, vendar je večina teh zunaj mosta.
■ V HOTELU LAHINJA so za silvestrovanje sprejemali rezervacije po 3.500 Sdin, toda že nekaj dni pred zabavo so bili sedeži razprodani. Interesentov je bilo toliko, da so morali nekaj zasilnih miz postaviti tudi v prostore recepcije. Gostje so se prijetno zabavili vse do jutra.
■ TE DNI SE BO sestala sekcija za kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL, da bo obravnavala način izobraževanja zasebnih kmetovalcev v zlnusk»*m času.
■ GRADBENA DELA V SEMI-ŠKI SOLI se naglo bližajo koncu. Manjka le Se oprema, ali bolje rečeno, denar zanjo. Semičani pa vendarle upajo na najbolje, računajoč, da bo v drugom Šolskem polletju že stekel pouk tudi v dozidanih učilnicah.
tivne so tudi ocene o povečanju osebnega dohodka. Naj navedem primer: v semiškem obrtnem servisu so bili 30. septembra 1967 res povečani osebni dohodki za 22 odst. v primerjavi z istim obdobjem 1966, toda tudi del, ki ostane za sklade, je narasel za 22 odstotkov. To povečanje pa so dosegli ob 9 odstotkih manj zaposlenih, torej gre za večjo produktivnost.
Navedeni so tudi delavci Valjčnega mlina Črnomelj, ki menda zaslužijo celo 110.000 Sdin mesečno. Je to res tako velika plača? Koliko pa zaslužijo na občini in v raznih ustanovah? Ali ne bi bila umestna primerjava? Kdorko-
li	je bil že kdaj v črnomaljskem mlinu in je videl marljivost mlinarjev, bo moral priznati, da je malo tako delavnih kolektivov.
Vredno bi se bilo dotakniti tudi prostih sobot. Delavci v marsikateri obrtni delavnici družbenega sektorja si jih ne morejo privoščiti. Pravzaprav bi si jih lahko, če ne bi mislili naprej. V nasprotju s tem pa so v nekaterih ustanovah že poiskali notranje rezerve in vpeljali proste sobote, pa se ob ta ukrep v občinski skupščini niso obregnili.
FRANC DERGANC
zgradil hišo na Kolodvorski cesti. Ker mu tedaj niso dovolili graditi brez poslovnih prostorov, je moral v hiši zgraditi lokal. Toda že osem let kasneje, ko je izšel zakon c nacionalizaciji, je zaradi lokala Vranešiči zgubil celotno pritličje v svoji hiši. Tedaj je sprožil pritožbeni postopek. Klet je kasneje dobil vrnjeno, glede lokala pa so romale pritožbe na razne instance, vse do vrhovnega sodišča Jugoslavije, ki je letos februarja odločilo, naj zadevo reši domača občinska skupščina.
Tako so o tem pred kratkim odločali črnomaljski odborniki. Ze prej so bili eni vneti za denacionalizacijo, češ da je treba storjeno krivico popraviti, drugi pa so bili proti iz bojazni, da ne bi Vra-nešičev primer potegnil za seboj še vseh drugih, ki so bili z nacionalizacijo prizadeti. Da bi se lahko bolj nepristransko odločali in pa zato, ker je tudi prizadeti Janko Vranešič odbornik, je bilo glasovanje taijno. Izid je bil naslednji: večina odbornikov se je izrekla za denacionalizacijo.
kar pomeni, da je Vranešič postal spet lastnik lokala v svoji hiši.
Pismo iz Butoraja
V	imenu aktivne mladine iz Butoraja bi rad pojasnil nekatere očitke, izrečene na naši mladinski konferenci, ki ste jih objavili v lanski 46. številki vašega lista.
Kdor pozna naše delo, lahko ugotovi, da niso mladinci zdaj nič manj delavni, kot so bili tedaj, ko so bili še doma tisti fantje, ki so zdaj pri vojakih. Glede deficita od poletne veselice pa je komisija ugotovila drugačne številke, kot je bil o njih govor. Končni obračun veselice je namreč pokazal, da je v blagajni manjkalo le 2040 S din in da torej ne gre za skrito razliko med 108 tisočaki izkupička in 58 tisočaki v blagajni, ki naj bi si jo prilastili nekateri starejši in mlajši mladinci.
Mi smo zadevo razčistili in želimo, da o tem pišete, da ne bo butorajska mladina ostala pred javnostjo v slabi luči.	PK
Zgodovina NOB v posebni knjigi
Občinska odbora Zveze borcev Črnomelj in Metlika sta na skupnem posvetu sklenila predlagati svojima občinski, ma skupščinama, naj prispevata potrebna sredstva za izdajo knjige o zgodovini NOB v Beli krajini. Predlagali so ustanovitev skupnega sklada, s katerim bi upravljal 7-član-ski odbor, sestavljen iz predstavnikov obeh občin. Prav tako so že predvideli redak-
cijski odbor v katerem bi bili Janez Zunič, Janez Vit-kovič, Niko Belopavlovič, Tone Vergot in Jože Dular. K sodelovanju pa bodo pritegnili še vrsto strokovnjakov. Po dokumentih in zbranem gradivu bo monograf jo Bele krajine med NOB napisal publicist Rudi Vogrič iz Ljubljane.
Izdaja knjige bo veljala oko-
li	10 milijonov Sdin
Ponovno smo pričeli s prodajo vsega metrskega blaga, konfekcije, posteljnine in preprog za 5-me-sečno brezobrestno odplačilo.
novice qrt'
črnomaljska komam
»OelefeUsfil* ČRNOMELJ
Naloga št. 1: zbuditi kulturo
Mrtvilo v kultumo-prosvet-nih organizacijah je v Metliki že nekau let očitno, po drugi strani pa se občani pritožujejo, da ni prireditev, in predlagajo organizacijo gostovanj. Vsekakor bi za gostovanja kvalitetnih dramskih ali glasbenih skupin potrebovali veliko denarja, ob tem pa bi domači sposob-
ni igralci in delavci na kul-turno-prosvetoem področju spali še naprej. Prekiniti z dosedanjo prakso in začeti znova z lastnimi močmi je misel, o kateri nameravajo v kratkem razpravljati na posvetu, ki ga bo sklical podpredsednik občinske skupščine z vsemi nekdaj aktivnimi kulturno-prosvetnimi delavci.
Zapravljanje ga je izdalo
Nezaposleni traktorist Ivan Pečavar iz Hrasta je hotel priti do denarja. Službo je
So gadje in belouške obnemogli?
V tem zimskem času je običajno metliške gade in belouške kačja slina že na svitlo spravila, letos pa še kar mirujejo v svo-jih luknjah. Občinstvo metliško je glede tega prav zaskrbljeno, saj se največji praznik pust nag-
lo	bliža. Menijo, da je letošnji zaspanosti lahko samo dvoje vzrok: ali njih kačja slina, na katero so tako ponosni, izgublja na moči ali pak so stari gadje in belouške obnemogli, če je v njih le še kaj sile, ki migotati zmore, naj torej dokažejo nasprotno!
Menda Metličani ne bodo odnehali zdaj, ko se je slava pustnih karnevalov že razširila prek meja belokranjskih?
pustil, misleč, da bo dobil boljšo, toda ostal je brez dela.
10.	septembra lani se je napol, nato pa prežal v zasedi pred hišo v Dragomlja vasi 24. Ko je videi, da je šed lastnik Slavko Hostač z doma, je po brajdi splezal do okna, odstranil šipo in se splazil v hišo. Stikal je za denarjem in v nezaklenjeni omari zatipal plašč, v njem pa kuverto s 500 Nddnarji. Ta denar je vzel, šel v Metliko in se nastanil v hotelu. Naslednji dan je kupoval še obleko in čevlje, zato ni minilo dolgo, ko ga je obiskal miličnik.
Pečavar je tatvino takoj priznal, izročil ostanek denarja in kupljeno blago ter obžaloval dejanje, ki ga je storil pod vplivom alkohola. Nekaj dni zatem je šed še k oškodovancu, se mu opravičil in povrnil škodo.
Ne glede na obnašanje po storjenem kaznivem dejanju velike tatvine pa mu je okrožno sodišče v Novem mestu prisodilo 3 mesece zapora, pogojno za dobo dveh let. Ker
Pet ustanovnih članov dragomeljskega gasilstva je še živih. Ti so (od leve proti desni): Janez škof, Janez Nemanič, Martin Stariha, Martin škof in Anton Župančič. (Foto: R. škof)
USTANOVNI ČLANI DRAGOMELJSKIH GASILCEV PRIPOVEDUJEJO
45 let PGD Dragomlja vas
Pred nedavnim je prostovoljno gasilsko društvo v Dragomlji vasi proslavljalo 45-letnico obstoja — Za to priložnost so priredili tradicionalno gasilsko veselico	*
Petorica od 35 ustanovnih članov prostovoljnega gasilskega društva Dragomlja vas je rade volje prišla na proslavo. Najprej so se fotografirali ob ročni gasilski brizgalni, nato pa obujali spomine. Takole so dejali: »Se vedno smo vneti gasilci, čeprav aktivno ne moremo več delati. Zdaj naj poprimejo mlajši!«
ie bil obtoženec nrvdč na za- Spominjamo se, kako je jebil obtoženec prvac na za	^	vstamv^ve	društva:
fIrlrf'vrvi momi	rlo	rvt	c
tožni klopi, menijo, da bo pogojna kazen zalegla. Sodba pa še ni pravnomočna.
—■ Leta 1921 se je v Dragomlje vas priženil pokojni Jože
Kaj dela prisilna uprava v LEPISU?
Normalna sanacija lesnoindustrijskega podjetja na Suhorju ni mogoča -Pred okrožnim gospodarskim sodiščem predlog za prisilno poravnavo z upniki - Terjatev je za okoli 170 milijonov - Prisilni upravitelj Franc Vrviščar pojasnjuje sedanji položaj:
pa je dobilo še posebna odličja.
Včasih smo za pogorelce zbirali prostovoljne prispevke v materialu, živilih in denarju. Bili smo vedno enotni, zato smo uspeli.
Želimo, da bi naši mlajši gasilci dobili sodobno motor, no brizgalno, s katero bi se lahko še uspešneje postavili v bran ognjeni nevarnosti.
R. S.
Drašiči: v nedeljo zbor volivcev
Kra'evna skupnost Drašiči je minulo leto kar dobro go spodarila, so ugotovili na ne davni seji in sklenili na zbo ru volivcev, ki bo 14. januar ja, poditi točen obračun de la. Ob tej priložnosti bodo sprejeli tudi načrt za delo v letu 1968 in izvolili 5 članov upravnega odbora.
Pre‘eklo nedeljo pa so ime-
li	draš ški gas lci redni občni zbor. Za predsednika je bil izvoljen Anton Simonič. Sklenili so, da bodo v prihodnje zbirali denar za nabavo nove brizgalne, v članstvo pa so sprej?l!. tudi štiri mladince.	J.	B.
Silvo Mihelčič—petdesetletnik
'x>d odroma kasnejše Zveze kul-tumo-prosvetnih organizazcij občine Metlika. Dela v odborih Socialistične zveze, Zveze borcev, pri TVD Partizan. pri Turističnem društvu, pri Rdečem križu, Gesil-skem druStvu. pri Društvu moj-
Znano je, da je zaradi velike poslovne izgube v suhor-skem podjetju LEPIŠ občinska skupščina Metlika 17. novembra lani uvedla prisilno upravo, ki ima nalogo preprečiti nadaljnjo škodo in poiskati možnosti za sanacijo podjetja.
Prisilna uprava, kakor tudi komisije službe družbenega knjigovodstva in občinske skupščine so prišle do spoznanja, da zaradi prevelike poslovne izgube normalna sanacija podjetja ni več mogoča. Decembra je bilo pred okrožnim gospodarskim sodiščem že več zahtevkov za prisilno poravnavo z upniki, ki
Veletrgovsko podjetje
KOKRA - Kranj
O B V E S C A cenjene potrošnike, da so bile ob novoletnem nagradnem žrebanju »300 ur za 300 kupcev« izžrebane v naših prodajalnah v Metliki naslednje številke paragonskih blokov:
Prodajalna KOKRA - Metlika
E — 40 — 9674 E — 24 — 9623 E — 37 — 9676 E — 34 — 9679 E — 34 — 9622 E — 50 - 9625
Prodajalna KRANJEC - Metlika
C — 04 — 3087 C — 44 — 3088 C — 11 — 3089 C — 12 — 3085
Srečni dobitniki lahko dvignejo ure s predložitvijo kopije paragonskega bloka v trgovinah, kjer so blago kupili.
Cenjenim kupcem se priporočamo za nadaljnjo naklonjenost!
Veletrgovsko podjetje KOKRA — KRANJ
strov, pri Šolskem odboru, v Dni. štvu prijateljev mladine itd. Bil je sodni cenilec, član poravnalnega sveta, porotnik okrajnega sodišča itd.
Skratka: v Metliki skoraj zares ni društva, v katerem Mihelčič v povojnih letih ne bi sodeloval. Povsod pa Je delal po svojih močeh, pošteno, odkrito, In ▼ stotine ln tisoče gredo tu«, ki Jdh Je opravil v korist mesta in občine.
Zato pa iskreno: Se na mnoga leta, polna še lepših uspehov, tovariš Mihelčič!
Pravna pomoč za občane
Na nedavnem občnem zboru občinskega sindikalnega sveta v Metliki so sprejeli sklep, da bodo organizirali pravno posvetovalnico za člane sindikatov. Tako brezplačno pravno pomoč nudijo občanom že v večini sosednjih občin. Sprva bo pravnik na voljo z nasveti enkrat ali dvakrat na mesec, če pa bo strank več, bo prihajal pogosteje. Kdaj bo pravna posvetovalnica začela poslovati, bodo otočanom sporočili.
Dedek Mraz se zahvaljuje
Letos je dedek Mraz katr bogato obdaroval šolske m predšolske otroke po metliški občini. Lepo so bili pogoščeni, dobili pa so še dragocena koleiktivna darila, med njimi kolekcije igrač in knjig, kinoprojektorje in magnetofone. Pri zbiranju teh darov je dedku Mrazu zelo pomagala občinska zveza društva prijateljev mladine (tov. Miloš Tancik, Ivan Žele in drugi). Ti so posredovali pri podjetjih, ki so z večjimi denarnimi vsotami in darili pripomogli, da je bilo letošnje novoletno obdarovanje otrok v metliški občini tako lepo in bogato. Zato se dedek Mraz zahvaljuje podjetju Centromerkur iz Ljubljane, tovarnam NOVOTEKS, BETI in KOMET, agrotehniki in ČZP DELO iz Ljubljane, metliški kmetijski zadrugi, sindikatom in še drugim. Vsem v imenu otrok: prisrčna hvala!
Veselje v domu počitka
Pred novim letom so spet v metliškem domu počitka, kakor je že običaj, pripravili novoletno proslavo. Oskrbovanci so se zbrali v jedilnici, kjer jim je uprava doma razdelila pakete s priboljški, razen tega pa so oskrbovancem s področja novomeške, črnomaljske in metliške občine razdelili še skromno enkratno denarno pomoč. Posebej so bili obdarovani bivši borci in matere padlih borcev, za kar so poskrbeli na občini in pri občinskem odboru ZZB.
Po novem letu je metliška šolska mladina priredila v domu počitka kulturni program, s čimer so oskrbovance še posebej razveselili. Člani podmladka RK so podarili domu počitka svoje risbe, ki jih izdelujejo pri likovnem pouku.
Vlomi v Metliki in okolici
v noči od 3. na 4. januar so neznanci vlomih oziroma poskušali vdireti v vrsto metliških Lokalov in trgovin. Tako so vlomih v trgovino Kokre na metliškem Majerju, kjer so razbili izložbeno okno in odnesli 15 ročnih ur. Isto noč so poskušali vdreti tudi v prodajalno mesa v Bevčevi hiši, v poštni urad, kamor so poskušali, priti skozi poštni predal, v blagovnico Mercatorja in lokal urarja Udjenice. Povsod so pustih sledove sekire &H drugega orodja, s katerim so poskušali vdreti vrata. Vendar so hirtiro sprevideli, da ne bodo uspeli, ali pa jih je kdo prepodil. Vlomilcem so že na sledi.
Tudi na Svržaikih pri Metliki je po novem letu neznanec vlomil v neko hišo in odnesel precej denarja.
terjajo okoli 170 milijonov S dinarjev, kolikor vse podjetje ni vredno.
Upnikom lahko nudimo le 50-odstotne terjatve, kar je v sedanjem položaju zanje še zmeraj ugodnejše, kot če bi šlo podjetje v stečaj. Tedaj bi namreč lahko izterjali največ 25 do 30 odstotkov dolgov. Če bo prisilna poravnava uspela in se bo IJSPIS znebil upnikov, potem obstaja možnost, da bi propadlo podjetje prevzela večja gospodarska organizacija sorodne stroke. V tem primeru bi bilo rešeno tudi najbolj kočljivo vprašanje: zaposlitev 90 ljudi.
Kot slišim, nekateri menijo, da bi morala prisilna uprava hitreje ukrepati proti krivcem, ki so LEPIŠ pripeljali v tak položaj. Naj povem, da to ni naloga prisilne uprave, razen tega pa je treba za postopek pred sodiščem zbrati potreben dokazni material. Ker je ugotovljenih veliko potvorb listin, inventurnega stanja itd., je ob sodelovanju s tolikimi poslovnimi partnerji zelo težko priti do dokazov, čeprav jih prizadevno zbiramo.
Iluzorno bi bilo misliti, da bi lahko poslovne zmešnjave, kakršne so na Suhorju, rešili v enem mesecu. Najti partnerja, ki bi prevzel podjetje v takem stanju, kot je LEPIŠ, pa je prav gotovo težka naloga, ki je tudi ni mogoče čez noč uresničiti.
Povedal bi še to, da za zdaj ne moremo obtožiti koga večjega osebnega okoriščanja, da pa je dokazano zelo slabo in malomarno gospodarjenje ter malomaren odnos do opravljanja funkcij vodilnih uslužbencev. Občinski komite ZKS v Metliki je ob ugotavljanju krivde nekatere vodilne tovariše iz LEPI-SA že izključil iz Zveze komunistov, nekateri pa so dobili partijske kazni.
Čez en mesec spet nova trgovina
Predvideno je bilo, da bosta Mercatorjeva samopostrežnica in mesnica metliškega mesnega podjetja odprti še pred novim letom, vendar bo treba z otvoritvijo počakati I še kak mesec dni. Gradbena dela so sicer končana, obrt-| niška dela pa ne napredujejo tako naglo, kot so računa-
li.	Zastoj je nastal predvsem I zaradi mraza.
Stariha, ki je dal pobudo za ustanovitev društva. 2e naslednje leto je društvo s 35 aktivnimi člani in podpornimi člani začelo delati. Kupili smo ročno brizgalno. Ni bila ravno poceni. Veljala je 23.000 tedanjih dinarjev, ki smo jih zbrali s prostovoljnimi prispevki. Z njo smo rešili že milijonske vrednosti in v 45 letih nas ni niikoli pustila na cedilu.
Ognjeni krst smo doživeli leta 1923, ko je gorelo gospodarsko poslopje Jožeta Muca iz Lokvice. Tudi naša vas je bila že trikrat v nevarnosti pred ognjenim petelinom, a na srečo smo se ognja s pomočjo naše brizgalne in pridnih rok ubranili.
Leta 1942 so Italijani zažgali Kramaričevo in Krštinčevo hišo. Takrat smo nemočni gledali ognjene zublje, sosednja poslopja pa so nam dovolili reševati. Petnajst novih uniform, ki smo jih kupili leta 1923, smo dali med vojno partizanom.
Prvi predsednik društva je bil Jože Stariha. Udeleževali smo se tudi tekmovanj. Društvo je bilo dvakrat odlikovano, osem ustanovnih članov
Konec minulega leta so Metličani s kozarci v rokah nazdravili petdesetim letom zaslužnega Metličana Silva Mihelčiča. V prijateljskem krogu, kjer so bili navzoči tudi predsednik občinske skupščine Peter Vujčič, sekretar občinskega komiteja ZKS Franc Vrvlščar, republiški poslanec Ivan 2ele in drugi zastopniki družbenih in kulturnih organizacij, se je predsednik občinske Zveze kultumo-prosvetnih organizacij prof. Jože Dular spomnil več kot 30-letnega jubilantovega delav številnih metliških društvih in organizacijah. Že v star j Jugoslaviji je namreč Silvo Mihelčič igral pod taktirko kapelnika Drobniča pri mestni go; H, igral je med zadnjo vojno pri godbi Glavnega štaba NOV in POS, igral po vojni, ko je za tov. Drobničem prevzel vodstvo metliške godbe. Vsem je znano, koliko truda je imel, da je vzgojil nov kader godbenikov, da je priskrbel nove inštrumente, nove uniforme itd. Obenem Je vodil še godalni orkester, zabavni ansambel in kasneje tamburaški zbor. Številne fotografije iz tistega časa nam kažejo množico danes že zrelih ljudi, ld so v zadnjih dveh desetletjih nastopali pod taktirko Silva Mihelčiča. Razen tega Je bil Mihelčič član raznih okrajnih in republiških glasbenih sosvetov in član odbora glcff>enih pedagogov v Novem mestu.
Čeprav bi bilo Se delo na glas. benem področju v Metliki dovolj obsežno, da bi zaposlilo celega človeka, se Silvo Mihelčič ni branil številnih funkcij in opravičil, ki so mu Jih ponujali z vseh strani. Bil je dolga leta občinski odbornik, Član raznih gospodarskih in prosvetnih svetov, gradbene komisije pri gradnji tovarne Novoteksa, upravnega odbora Invalidskega podjetja, Komunalnega podjetja Itd. V Metliki nadalje skoraj ni organizacije, v kateri Mihelčič ne bi delal kot predsednik, blagajnik, tajnik ali odbornik, saj ga najdemo v upravnih odborih prosvetnega društva, občinskega sveta Svo-
NESREČE
Trebnje: letos ali ' '*
Največja nagrada za dolgoletno prizadevanje trebanjskih odbojkarjev bi bil prodor v prvo republiško ligo
Na nekaterih poslopjih ortneškega gradu se je preteklo zimo podrla streha. Strešno konstrukcijo gradu bi bilo treba čimprej obnoviti, ker jo bo drugače doletela enaka usoda (Foto: Primc)
Ortneški grad nezadržno propada
Občina Pulj ima grad v najemu, a ga ne obnavlja — V letu dni je grad izkoriščen le slabe tri mesece in takrat letuje v njem okoli 500 otrok — Preteklo zimo se je na nekaterih poslopjih podrla streha
V Ortnek prihajajo na letovanje otroci, ki jim zdravniki priporoče gorski zrak.
Puljska mladina prihaja v Ortnek na letovanje že sedmo leto, prihajala pa naj bi še nadaljnjih 33 let. Po pogodbi, sklenjeni med Zvezo združenj borcev Slovenije, občino Pulj in bivšo občino Velike Lašče je dobila občina Pulj ortneški grad v najem za 40 let. V zameno je občina Pulj odstopila za isto dobo Zvezi borcev Slovenije v najem letovišče Banjole
Vse pa kaže, da otroci iz Pulja ne bodo prihajali še 33 let na letovanje v Ortnek, ker se bo grad prej — podrl. Občina Pulj, ki bi najete prostore morala tudi obnavljati, se namreč za popravila ne zmeni. Strehi bivše kašče in hleva sta se preteklo zimo že podrli, vprašanje pa je, koliko let bo še zdržala streha gradu, ki je tudi že potrebna ob-! nove.
Vsekakor bi se morala občinska skupščina Ribnica, ki je po ukinitvi občim Velike Lašče prevzela pravice in dolžnosti v zvezi z ortne-škim gradom, zavzeti za zaščito oziroma obnovo ortneškega gradu. Pristojni občinski možje bodo morali pregledati sklenjeno pogodbo in ukreniti vse potrebno, da bodo njena določila uresničena. S tem bodo tudi preprečili, da splošno družbeno premoženje ne bo propadalo.
Ortneški grad, ki je bil pred leti celo preurejen v hotel, zdaj pa je nekak počitniški dom za otroke, ’eži ob modernizirani cesti Ljubljana — Ribnica — Kočevje. Prav pri njem se odcepi cesta na privlačno in vedno bolj obiskano izletniško točko Grmado.
UO AMD Črnomelj
razpisuje prodajo
OSEBNEGA
AVTOMOBILA
FIAT-ZASTAVA 750 letnik 1964,
ki bo dne 14. januarja 1968 ob 10. uri za družbeni sektor in ob 11. uri za zasebni sektor.
[zklicna cena je 6.000,00 Ndin.
Nekateri turistični delavci spet razmišljajo o tem, da bi grad ponovno preuredili v hotel. Doslej so svoj sklep med drugim utemeljevali s tem, da grad ni zadosti izkoriščen (zaseden je manj kot tri mesece v letu) in da naj bi zato pogodbo z občino Pulj razdrli. Zagovorniki tega predloga so dobili v roke nov adut, ker občina Pulj gradu ne vzdržuje. Vendar pa kaže, da jim tudi ta adut ne bo kaj kmalu prida pomagal, ker je malo verjetno, da bi lahko dobili denar za obnovo gradu in drugih grajskih poslopij, ki
Ni utegnil zavreti
Isti dan zjutraj je iz Zagrcna proti Ljubljani vozil osebni avto Ilija Culo iz Bukove gore. Na Čatežu je začel zavirati, ker je hotel na kolesa pritrditi verige. Za njim je vozil Mladen Vučinovič iz Vrbika in se kljub zaviranju zaletel v zadnji del že stoječega avtomobila. Na vozilih je za okrog 1.000 Ndin Škode.
Varnostna razdalja je bila prekratka
Ivan Medved iz Bukoška Je šel 30. decembra dopoldne peš ob kolesu po Cesti prvih borcev v Brežicah. Za njim je pripeljal voznik osebnega avtomobila Vinko Černelič iz Brezine. Ker kolesarja zaradi naproti vozečega avtomobila ni mogel prehiteti, je začel zavirati. Za njim pa Je vozil Herman Mlakar iz Artič, ki Je kljub zaviranju zadel v zadnji del Cemellčevega avtomobila in ga porinil v kolesarja Medveda. Na srečo se ni nihče poškodoval, na avtomobilih pa je za okrog 700 Ndin Škode.
Telefonski drog je prelomil
26. decembra zjutraj se Je voznik osebnega avtomcnila Drago Steful lz Trebč na cesti II. reda med Bizeljskim in Bistrico ob Sotli zaletel v telefonski drog in ga prelomil. Na avtomobilu Je za okrog 600 Ndin škode.
so vsa potrebna temeljitega popravila in celo prezidave.
Na ovinku ga je zaneslo
30. deccrrOra popoldne se je pripetila prometna nesreča na Kvedrovem trgu v Sevnici. Voznik osebnega avtomobila Maks Starman Iz Sevnice je vozil proti Šmarju; naproti mu je pripeljal Ivan Kisovar z Blance, katerega je na blagem ovinku zaneslo v Starmanov avtomobil. Na avtomobilih je za približno 4.000 Ndin Škode.
Na parkirnem prostoru ga je zadel
30. decembra dopoldne se je pripetila prometna nesreča na parkirnem prostoru pred cerkvijo v Cerkljah. Voznik osebnega avtomobila Marjan Pičulln iz Kranja je tam parkiral svoje vozilo, poleg njega pa Marjan Pangeršič iz Preddvora. Ko je ta hotel zavoziti na cesto, je z zadnjim delom zadel v Pičulinov avto in povzročil za okrog 250 Ndin Škode.
Z mopedom v avto -popravek
7.	decembra 1967 smo	pod	naslovom	»Z	mopedom v avto«	po-
ročali o prometni nesreči pri Brežicah. Ker je bila v poročilu napaka, ga s tem pogravljamo:
24. novembra popoldne je pripeljal iz smeri Cerkelj proti Brežicam Ernest Ferk in nameraval zavijati z avtomobilom v levo proti Brežicam. Ker je takrat pripeljal s Čateža tovornjak in nameraval zavijati proti Brežicam v desno, je Ferk svoj avto ustavil,	da	bi	dal prednost	tovornjaku,	ki	je	bil na desni.	Tudi	to-
vornjak je pred križiščem ustavil. Ker ni takoj odpeljal naprej, je prvi odpeljal Ferk. Takrat pa mu je Iz Brežic pripeljal naproti mopedist Fanc Les, doma s Čateža, In se zaletel v sprednji desni del osebnega avtomobila, padel po cesti in se pri tem poškodoval po desni nogi. Na obeh vozilih je bilo za okoli 150 Ndin škode.
KMALU PRI VSEH
PRODAJALCIH
ČASOPISOV
ZVITOREPČEVI ROMANI V
S T R I
P
64 STRANI NAPETIH AKCIJ
Popolno izgorevanje gorilnega olja, torej večjo ogrevno moč pri enaki porabi olja, izgorevalni prostor brez saj, ogrevane prostore brez neprijetnega vonja po gorilnem olju - vse to dosežete, če v vašo oljno peč vstavite
žarilni vložek
Proizvajalec:
INKOP
Industrija kovinske opreme KOČEVJE
O
tako postavimo vložek v oljno peč
Stari mesece pred začetkom ligaških tekmovanj se odbojkarsko moštvo TVD Partizan Trebnje že redno pripravlja v telovadnici. Doslej je v obeh zadnjih tekmovalnih sezonah v drugi o ix>jkarski ligi osvojilo tretje mesto, zato je njegova vroča želja prebiti se naprej Ir tako obdržati zanimanje za to športno panogo, saj je znano, da Je prihajalo v Trebnjem na tekme toliko gledalcev kot v malokatecrem mnogo večjem kraju.
Letošnji boji ne bodo lahki. Drugi zastopnik Dolenjske, odbojkarska ekipa Kočevja, prav gotoro goji iste želje, ker je bila že dva-krat druga in ima tako še več razlogov za misel na popoln uspeh. Podcenjevati tudi ni treba zelo borbenega moštva Bovca, ki je la-ni proti koncu sezone pripravljalo presenečenje za presenečenjem. Razen tega je v drugi ligi tudi moštvo Novega mesta.
Trebnje ima skupaj z mlajšimi, Se neizkušenimi igralci trenutno 15 stalnih igralcev, ki vadijo delno v Trebnjem, delno pa v Žužemberku. Na novo sta se pridružila moštvu igralec kranjskega Triglava K. Šimic in trener istega moštva J. Mohorčič, ki poučujeta telesno vzgojo v Velikem Gabru in žužem-
<5erku. Žad pa nekateri stari, zasluženi igralci prve šesterke letos nerodno prihajajo k vadbi, čeravno bi bila njihova pomoč v odločilnem letu gotovo potrebna.
M. L.
Loka: obnovitev dela strelske družine
Na nedavnem občnem zboru združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev so govorili tudi o poživitvi strelske družine v Loki, ki Je nekdaj že uspešno delovala. Družina je prenehala obstajati z ustanovitvijo TVD Partizan, ki nima možnosti za toliko različnih športnih dejavnosti. Trenutno je za strelstvo precejšnje zanimanje, zato bo v kratkem občni zbor, ki bo Izvolil tudi novo vodstvo. Strelci bodo priredili izlet v Rečico pri Laškem, kjer sl bodo ogledali sodobno urejeno strelišče, ki omogoča tudi streljanje z malokalibrsko puško.	S.	Sk.
Turnir v Krmelju
Na turnirju za prvenstvo Krmelja za 1968, ki se ga udeležuje 20 Igralcev, je tri kola pred koncem naslednji vrstni red:	Šribar 15,
Markovič 14, Papež 13, Hočevar 12, Debelak 11,5, Žitnik P. 10, Kos 9, Prosenik 8,5 itd. Turnir je organizirala Svoboda iz Krmelja. Pred novim letom je bil v Krmelju redni turnir: igralo je 16 Igralcev. Zmagal je šribar s 14 točkami. Za njim so bili: Debelak (13), Hočevar T. in Žitnik (12), Blatnik (8,5) Močnik in D. Perhaj (8) Itd.
D. B.
Priznanje Čargu
Plavalna zveza Slovenije je plavalcu Celulozarja Francu Čargu zaradi odličnih rezultatov in marljivosti dodelila posebno priznanje: mesečno štipendijo 75 Ndin. Državni reprezentant Čargo namreč obiskuje prvi letnik gimnazije v Brežicah in je marljiv di.iak.
v. n.
Obračun dela za leto 1967
8. januarja je upravni odbor plavalnega kluba Colulozar razprav, ljal o dosedanjem delu. Trenerji so poročali o delu z ekipami, hkrati pa so na seji temeljito pretresli vse treninge plavalcev m plavalk. Sklenili so. da »'x>do letos napolnili odprta bazen že 15. marca. Klub bo kandidiral za organizacijo mladinskega državnega pr. ven>tva v plavanju. Letos bo treba privabiti med plavalce najmanj 60 pionirjev in pionirk, da bi si zagotovili nove tekmovalce. Plavalci in plavalke kluba so se lani udeležili kar 30 tekmovanj in na njih osvojili mnogo lepih mest, zlasti na republiških In zveznih prvenstvih. ter postavili tudi več repu-bl:«'dv! rekordov.	vn
VAM DAJE ZA navadne vloge
sa
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA!
Pogovor z zdravnikom
■ Nekateri se boje, da bi poučen otrok utegnil svoje znanje preveč zavzeto širiti med vrstnike in da bi to utegnilo sprožiti nevoljo tistih staršev, ki se s poukom o spolnosti ne strinjajo. Bojazen je pretirana. Kolikor pa ta ali oni otrok res želi to svoje znanje posredovati vrstnikom, ni nič bolj preprostega, kot da ga poučimo tudi o nezaželeno-sti takega ravnanja. Sicer pa ni nič hudega, če otrok pove drugemu otroku to, kar je zvedel od svojih staršev in kar. je primemo za otroška ušesa. Kadar bodo vsi otroci od svojih staršev deležni pravega pouka, bo ta strah povsem odpadel.
Nezaželenih vprašanj o spolnosti ni!
Včasih kak otrok vprašuje stvari, o katerih si lahko upravičeno želimo, da bi ga še ne zanimale. Največkrat se to zgodi v primerih, če živimo v pretesnem stanovanju, če smo odrasli v svojih odnosih preveč sproščeni ali celo prostaški, če živi otrok v neprimerni soseski ali je sploh karkoli drugega prezgodaj obrnilo njego vo zanimanje v določeno smer. Sama želja, naj bi se otrok določene starosti 21a nekatera vprašanja spolnega življenja še ne zanimal, je seveda povsem v redu. Zmotno pa je misliti, da z zavračanjem, zgražanjem ali cela obsojanjem otroku koristimo in sploh lahko kaj dosežemo. S takim ravnanjem nezaželeno vprašanje kvečjemo poudarimo, prav gotovo pa ga ne razvozlamo. Vprašanja je namreč mogoče pojasniti samo z ustreznimi odgovori in pojasnili. Vidimo torej, da sploh ni vprašanj, ki bi jih otrok ne smel zastaviti. Lahko si želimo, da nekaterih še ne bi, da bi ga nekatere stvari še ne zanimale. Toda če ga, nam ne kaže drugače, kot da mu jih ustrezno pojasnimo. Predvsem se iznebimo morebitne miselnosti, da zgodnja otrokova vprašanja o spolnosti pomanijo, da je otrok pokvarjen ali da napačno spolno dozoreva! Do začetka spolnega zorenja so otrokova vprašanja o spolnosti preprcs!o in skoraj edino odsev njegove zvedavosti, n'egovega občega zanimanja za vse, kar opaža,
pa še ne razume dobro.
Otrokova zvedavost razodeva, da je otrok s področja spolnega življenja to in ono že opazil — če je prezgodaj, je krivo okolje in ne otrok
—	pa bi hotel tudi jasno vedeti in spoznati.
Po začetku zorenja poudarek na duševnem in družbenem vidiku spolnosti
število nasprotnikov pouka o spolnosti je veliko predvsem zato, ker mnogi mislijo, da pouk o spolnosti obsega izključno ali vsaj v večini pojasnjevanje telesnih zakonitosti spolnega življenja. Kdor se resno ukvarja z
duševnem in družbeno-moral-nem vprašanju.
Talka je tudi otrokova oziroma mladostnikova potreba. Vtem ko otroka do pubertete sianima predvsem telesna stran spolnosti, se po začetku zorenja stvari precej spremene. Dozorevajoči otrok začne postopoma spoznavati, da je spolnost njegov osebni problem in ne le neka splošna zanimivost. Doživljati začne prva, seveda še rahla in nejasna čustva ljubezni, vznemirjenosti ob srečanjih z ljudmi drugega spola, občutke ugodja in bojazni ter tesnobe obenem. Od tod prvi resnejši premik zanimanja od naravnih zakonitosti spolnosti k duševnim dogajanjem in k vprašanjem o dovolje-
Ančka Gošnik-Godec: Ilustracija iz knjige Ele Peroci »Moj dežnik je lahko balon«
vprašanji spolnega .pouka, dobro ve, da je bolj od tega potrebno znanje o duševnih in družbenih, vključno moralnih vidikih spolnega življenja. Razlaga duševnih, družbenih in moralnih vidikov spolnosti je uspešna le te-tedaj, če smo dosegli, da se je posameznik spolnosti mirno zavedel kot ene izmed mnogih zakonitosti življenja in izoblikoval do nje povsem naraven odnos. Pojasnjevanje telesnih zakonitosti spolnosti je uspešna le Večji del roditeljskega pouka v tej smeri je treba opraviti že do začetka spolnega zorenja in kmalu po njer.:. Kasneje pa je treba v okviru roditeljskega pouka govoriti o spolnosti čedalje bolj kot o
nem in nedovoljenem, zaželenem in nezaželenem, prav in napak. Zaradi te intimne osebne prizadetosti je otrok v zastavljanju vprašanj tudi znattno manj sproščen in preprost. Otrok postane občutljiv za osebni in intimni značaj svojih vprašanj. Zato je vsako preveč očitno vmešavanje, opravljeno brez .posluha, pri otroku po vstopu v puberteto prej škodljivo kot koristno. Posebno občutljiv in sramežljiv je ob razlagah telesne spolnosti.
S	tem nočemo reči, da bi dozorevajočega otroka telesni vidiki spolnosti sploh več ne zanimali. Menimo le, da daje prednost ljubezenskim čustvom in družbeno-moralnim vprašanjem spolnosti. Marsi-
kaj v tej smeri mu lahko pojasnijo starši, vsega pa gotovo ne. Deloma jim manjka za tako pojasnjevanje potrebno znanje, deloma mladostnik tak pouk tudi laže sprejema v izvendružinskem okolju ali pa si ga pridobiva ob branju primernih knjig. Starši bi morali to od šole terjati, obenem pa je pametno, da tudi družinsko knjižnico oskrbe s primernim branjem, po katerem lahko sega dozorevajoči otrok po svojih osebnih željah in potrebah.
Tega seveda ne smemo razumeti tako, kot da smo starši v celoti oproščeni vsakega pouka, brž ko začne otrok dozorevati. Menimo le, da po tem času starši, še bolj kot doslej, ne moremo biti edini učitelji in vzgojitelji.
Kdo naj odgovarja na vprašanja?
Kar zadeva vprašanje, kdo naj se z otrokom v družinskem krogu pogovarja o spolnosti, ne more biti nobenega strogega pravila. Človek se z vprašanji zmeraj obrača na človeka, ki mu je najbližji in ki mu najbolj zaupa. Odgovarja pa zmeraj, kdor je vprašan. To naj velja tudi za spolnost. Edino same pojave zorenja utegne roditelj istega spola bolje pojasniti otroku istega spola ter je tudi mogoče, da ta pouk dekle laže sprejme od matere, sin pa od očeta, če pa te možnosti ni ali če se je otrok sam obmil na roditelja drugega spola, ga ne kaže zavračati. Glavno je, da je odnos med vp’-aševalcem in tist'm, ki odgovarja, pr’memo zaupljiv.
Na vprašanje se je dobro v naprej pripraviti!
Vprašanje o čemer koli, še celo o spolnosti, zastavljajo otroci po navadi iznenada. Vsako nenadno vprašanje .pa lahko Človeka, ki naj bi odgovoril, hitro zmede, če smo pri odgovarjanju na vprašanje o spolnosti zmedeni in v zad egi, lahko kaj hitro napravim) š’cotlo. Otrok namreč utegne sklep t', da ne odgovarjamo radi, oa oma da je spolnost sama po sebi nekaj lak g?, kar človeka mora spraviti v zadrego. Prav tega pa pametna vzgoja in pouk o spolnosti ne želita, oziroma hočeta to celo preprečiti.
Dobro bi bilo, da bi vsak voznik motornih vozil vedel...
3.	NADALJEVANJE
Ta količina,
ki je sicer majhna, dovoljuje, da voznik motornih vozil popije približno kozarček žganja ali konjaka, ali pol decilitra podobnih močnih alkoholnih pijač, ali 2 del vina, ali pol litra piva, kar je seveda odvisno od človekove teže, počutja, zdravstvenega stanja, spočitosti in če je pil na tešče ali po jedi. Statistični podatki kažejo, da so v glavnem povzročitelji prometnih nesreč prav taki pivci, ki imajo količino alkohola v krvi 0,5 promile ali manj. Ti povzročitelji, ki največkrat sploh ne čutijo vpliva popitega alkohola, sodelujejo pri nesrečah v 80 odst. primerov. To je izredno velika številka, ki resno zaskrbljuje. Pri tako majhni količini večkrat zares ne čutimo popitega alkohola, vendar se čas našega odziva na različne situacije na cestah močno podaljša, se pravi, ne reagiramo vec tako hitro, kot bi bilo treba, in posledica je nesreča, ki bi jo v treznem stanju nedvomno preprečili. Zato so tudi razmeroma majhne količine alkoholnih pijač nevarne in je brez dvoma na mestu geslo: »Če voziš, ne pij; če piješ, ne vozi!«
Včasih pride voznik iz gostilne tako pijan, da ga morajo podpirati, da lahko sploh vstopi in se usede v vOzilo. Potem pa požene in divja po cesti, čudim se samo, da se družba, ki sedi v avtu z njim, sploh hoče peljati. To je brezvestnost, celo zločin. Tak voznik je pravzaprav ubijalec. Telo, ki je zastrupljeno z alkoholom, ne more reagirati pravilno in je jasno, da je voznik v pijanem stanju popolnoma nesposoben za vožnjo. Tudi še drugi dan, ko ima mačka, ni sposoben za vožnjo. Zelo je v zmoti tisti, kdor misli, da bo sposobnost dosegel, če bo popil močno pravo kavo. Počakati je pač treba, da nastopi popolno iz-treznjenje.
3.	Krivda občasnih bolnikov
Voznik, ki je v staležu bolnih, ne spada za volan. Prav čudno je, da nekdo, ki ni sposoben za svoje redno delo v tovarni, podjetju ali v pisarni, misli, da lahko vozi motorno vozilo. Večkrat opazimo celo voznike z mavcem na roki ali na nogi, ki se pripeljejo k zdravniku na pregled ali pa kamorkoli s svojim vozilom. Ko ga zdravnik opomni, da ni sposoben za vožnjo, se tak bolnik prav čudi, češ, saj se vozi kar dobro. Morda ga mavec malo ovira, pa vendar ni tako hudo. Če ima srečo, se ne zgodi nič. Največkrat pa sreče nima in potem se strašno čudi, da se je pripetila nesreča.
Podobno velja za vse druge bolnike, človek z okvaro srca, z boleznijo ledvic, z visokim krvnim pritiskom, živčnimi motnjami, s sladkorno boleznijo in tako dalje ne more voziti motornega vozila, dokler je bolan, človek je vedno bolan v celoti, čeprav je poškodba ali bolezen na eni sami okončini ali na enem samem organu, človek je sestavljen iz telesnosti in duševnosti in se njegova poškodba ali bolezen kaže tudi v njegovem duševnem stanju in v vsem telesu. Nekatere bolezni so združene z vročino, takrat je jasno, kako je to. šele potem, ko je bolnik ozdravel in mu zdravnik dovoli, da lahko spet vozi, sme za volan.
Nimamo nobenega predpisa, s katerim bi lahko začasno odvzeli vozniško dovoljenje voznikom motornih vozil, če so bolni ali poškodovani. Zato je odvisno od samih voznikov, njihove obče zavesti in poštenosti, ali se bodo v takih primerih vzdržali vožnje. Sicer pomeni vožnja, če si bolan, precenjevanje svojih moči, nepoučenost, tveganje ali pa celo namerno brezvestnost.
Kot primer navajam nesrečo na avto cesti Beograd — Zagreb predlanskim, štiri osebe so se peljale v Beograd s precejšnjo brzino. Voznik je imel visok krvni pritisk, za katerega se je zdravil. Med vožnjo ga je zadela kap. Avto je zaneslo na levo stran ceste. Naproti je prišel v istem trenutku drug avto s prav tako štirimi potniki s precejšnjo brzino. Posledica: vseh osem mrtvih. Ta primer ni osamljen. Vedno več jih je ...
Docent dr. Herbert Zaveršnik:
Želodčna obolenja
Petina vseh rakastih obolenj gre na račun želodčnega raka. Pri moškem je to najčešča o-blika raka, medtem ko je pri ženskah rak na maternici in dojki češči, na želodcu pa šele na tretjem mestu. Pogubno je zlasti to, da rak v samem začetku ne daje kakih izrazitih znakov, po katerih bi ga lahko hitro spoznali. Nasprotno, včasih je obolenje kratko, in že po 3 tednih težav je rak tako napredoval, da je vsaka pomoč zaman.
Prvi znaki so zelo nejasni. Obolenje se začne najčešče z izgubo teka, nekaterim se zlasti zagabi meso, nastopa postopno hujšanje, utrujenost, splošno slabo počutje in ne-odrejene težave oziroma tišča-nje v zgornjem delu trebuha, vendar brez pravih bolečin. Mnogo bolnikov bi lahko rešili, če bi se ta bolezen javljala z bolečinami kakor zobobol, ta namreč najhitreje pripelje do zdravnika.
Ko se pri raku pojavi bolečina, pa je navadno bolezen že toliko razvita, da je pomoč zaman. V zadnjih letih je število rakastih obolenj želodca v Sloveniji izredno naraslo. Borba proti želodčnemu raku bi bila mnogo bolj uspešna, če bi ime-
li	zadosti specialističnih ambulant, ki se ukvarjajo z obolenjem trebušnih organov, tn če bi bila s tem dobro usklađena rentgenska služba. Pravzaprav rakastega, obolenja želodca ni tako težko dokazati, če pride bolnik v prave roke, ki so vajene ugotavljanja te bolezni. Vsekakor so izgube teka, hujšanje, utrujenost in nejasne težave v trebuhu pri moškem med 50. in 60. letom izredno sumljive in je treba takoj ukrepati. Osebe, pri katerih so dokazali, da nimajo 'kisline v želodcu, kar je navadno posledica kroničnega vnetja, 90 bolj izpostavljene rakastemu obolenju želodca in bi jih bilo treba redno nadzirati, če pre-
(5)
gledamo blato in kri, pri čemer ne mislimo prave krvavitve, ampak le tako, ki se da samo kemično ugotoviti, opazimo pri teh ljudeh, da je kemična reakcija stalno pozitivna. 2e samo to dejstvo mora sprožiti vse nadaljnje preiskave, kot so rentgenski pregled želodca, zlasti pa gastroskopija. Ta, zadnja metoda je izredno pomembna, saj lahko v 4/5 rakastega obolenja želodca zanesljivo ugotovimo spremembe in tudi dokažemo tujerodno tkivo. Z novimi instrumenti, gastroskopi, ki so nekoliko podobni periskopu podmornice, vidi preiskovalec včasih celo bolje kakor kirurg med operacijo. če smo torej postavili diagnozo ali pa tudi samo sum, da gre za rakasto obolenje, je treba človeku nemudoma svetovati, naj se podvrže operativnemu posegu. 2al je danes edino le pravočasna operacija tista, ki lahko bolniku podaljša življenje. V sklopu z ope-
racijo se seveda lahko poslužimo še ostalih sredstev, kot so obsevanja, posebno pa kemična sredstva, ki zaustavljajo rast rakastih celic ter jim preprečujejo ustvarjanje novih žarišč.
Namen sestavka ni bil prestrašiti bralca, vendar pa je dobro, če vemo, da je treba zlasti med 50 in 60. letom, če se pojavijo takrat kake motnje s prebavo zlasti v želod-.cu, pomisliti tudi na možnost rakastega obolenja, čudno je,
Oče higiene Max Pettenko-fer (1818-1901) je že pred 100 leti ugotovil, da je mnogo koristnejše, enostavnejše in tudi cenejše, če se čuvamo pred boleznijo, kakor pa da smo se prisiljeni zdraviti, če je tekel do sedaj pogovor o tem, kako nastajajo in kakšne znake dajejo različna želodčna o-bolenja, se bomo danes ustavili pri tem, kako moramo in kako ne smemo živeti, da ohranimo želodec zdrav.
Nekam tesnobne občutke dobim, ko vidim često zjutraj že pred 6. uro, kako vodijo starši svoje malčke, ki so še
da zelo često dobimo ljudi, ki so prenašali po 6—24 mesecev težave z želodcem, ki so izgubili tetk in hujšal^ pa se ves čas niso obrnili na zdravnika. Na drugi strani pa seveda često srečujemo bolnike, ki se raka preveč boje in se pri najmanjših motnjah zatekajo ne samo k zdravniku, ampak tudi s specialistu. Vsem tem oj> roščamo, saj je bolje, da pregledamo 10 bolnikov in ugotovimo, da nimajo raka, kot pa enega rakastega prezremo.
napol zaspani, v otroški vrtec. Kaj menite, da ni duševni pretres za otroka, ki naj bi spal do 8. ure zjutraj, če ga nasilno potegnemo iz postelje že pred 6. uro? Kaj pa starši, ki vstajajo že ob 4. ali 5. uri zjutraj, da pridejo pravočasno na delo? Z zdravniškega stališča bi bil pravilen delovni čas od
9.—17. ure z enournim premorom po 4 urah. Ljudje imajo na ta način možnost, da se zjutraj v miru in izdatno najedo; takrat naj bi uživali predvsem mleko, čaj ali kavo, meso ali skuto, 1—2 jajčki, kruh, marmelado, kako banano ali pomarančo.
Kako se čuvamo obolenj
OBVESTILO
Združenje šoferjev in avtomehanikov - podružnica Novo mesto
obvešča
voznike motornih vozil, ki še nimajo izpita za poklicnega voznika, da bo organizirala
II. TEČAJ ZA PRIDOBITEV STROKOVNEGA IZPITA
Prijave bodo sprejemali 13. in 15. 1. 1968 od 14. do 16. ure in 14. I. 1968 od 9. do
11.	ure v pisarni gasilskega doma v Novem mestu, Cesta herojev 34.
Prijavi je potrebno priložiti:
1. potrdilo o dokončani osemletki ali vajenski šoli,
2. potrdilo o dveletnem delovnem stažu voznika motornih vozil,
3. prepis vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil »C« kategorije.
Živilski kombinat „ŽITO'
v
Ljubljana, Smartinska 154
in
pekarna in slaščičarna Novo mesto
obveščata vse poslovne stranke, da se je Pekama in slaščičarna Novo mesto s 1. januarjem pripojila k Živilskemu kombinatu »2ITO«, Ljubljana in bo poslovala odslej kot
»ŽITO«, Ljubljana, delovna enota Pekarna in slaščičarna Novo mesto z žiro računom št. 521-1-148.
Cenjenim strankam se priporočamo za nadaljnje uspešno poslovno sodelovanje!
Komisija za razpis delovnega mesta direktorja
KOMUNALNEGA PODJETJA NOVO MESTO
razpisuje mesto
DIREKTORJA
Pogoji: visoka strokovna izobrazba gradbene ali ekonomske smeri in tri leta delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih;
višja strokovna izobrazba gradbene ali ekonomske smeri in pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih;
srednja strokovna izobrazba ah visoko kvalificirani delavec z najmanj deset let delovnih iakušenj na vodilnih delovnih mestih.
Razen izpolnjevanja navedenih pogojev morajo biti kandidati splošno, družbeno in politično razgledani ter imeti organizacijske sposobnosti za vodenje delovne organizacije.
Ponudbe je treba dostaviti v 30 dneh po objavi razpisa s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah.
Razpisna komisija
SPLOŠNEGA MIZARSTVA — DVOR PRI ŽUŽEMBERKU
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
1. da ima srednjo strokovno izobrazbo lesne stroke in 5 let prakse;
2. da je visokokvalificiran mizar z 8-letno prakso, od tega 3 leta na vodilnih delovnih mestih mizarske stroke;
3. da ima potrebne moralno-politične kvalitete za opravljanje dolžnosti direktorja;
4	da ni bil kaznovan zaradi gospodarskega kriminala in nima prepovedi za opravljanje tega dela.
Prošnje naslovite na gornji naslov s potrebno dokumentarno in kratkim življenjepisom do 24. januarja
1968.
AVTOMOBILISTI, OBIŠČITE NOVI GOSTINSKI LOKAL
BIFE-DELIKATESO OTOČEC
pri bencinski črpalki na Otočcu,
Po zelo ugodnih cenah nudimo izbiro domačih toplih in hladnih jedil ter pijač.
Cenjenim gostom se toplo priporoča kolektiv hotela »GRAD OTOČEC«
TOVARNA
RASTLINSKIH SPECIALITET IN DESTILACIJA
MIRNA
objavlja
licitacijo za oddajo prevozov za leto 1968
Podjetje bo sklenilo pogodbe za 5 kamionov, in sicer: 1 X 4,5 t, 2 x 61, 2x8 — do 101.
V	poštev pridejo samo kvalitetna vozila s primemo koristno površino karoserije in opremljena s streho ter cerado.
Do 400 km bo podjetje plačevalo storitve po prevoženih kilometrih, računajoč v obe smeri, nad 400 km pa po prevoženem kilogramu.
LICITACIJA BO V TOREK, 16. januarja 1968, ob 9. uri NA SEDE2U PODJETJA
Interesenti morajo pripeljati vozila s seboj.
»ELEKTROTEHNA«
trgovsko uvozno in izvozno podjetje z elektrotehničnim materialom LJUBLJANA, Titova 39
razpisuje delovno mesto
poslovodje za razširjeno trgovino v Novem mestu
Pogoj: visokokvalificiran delavec elektrotehnične stroke z najmanj 5-letno prakso.
Ponudbe, ki naj obsegajo kratek življenjepis in dokazila o dosedanjem delu, pošljite Komisiji delavskega sveta za delovna razmerja, Ljubljana, Titova 39 do 15. 2. 1968.
Komisija za razpis delovnega mesta direktorja
NOVOMEŠKE OPEKARNE ZALOG — NOVO MESTO
m
razpisuje mesto
DIREKTORJA
Pogoji:	visoka	ali višja strokovna izobrazba
gradbene, pravne ali ekonomske stroke in najmanj
5	let delovnih izkušenj;
srednja strokovna izobrazba gradbene stroke in najmanj 8 let delovnih izkušenj;
visokokvalificiran delavec opekarske stroke in najmanj 15 let delovnih izpušenj v opekarstvu.
Poleg izpolnjevanja navedenih pogojev morajo biti kandidati splošno, družbeno in politično razgledani ter imeti organizacijske sposobnosti za vodenje delovne organizacije.
Ponudbe je treba dostaviti v 15 dneh po objavi razpisa s kratkim življenjepisom in z dokazili o Izobrazbi in delovnih izkušnjah.
»LABOD«, tovarna perila, Novo mesto
razpisuje
prodajo
STANOVANJ IN GARAŽ
V	NOVEM MESTU
a) V STAVBI NA ZAGREBŠKI CESTI ŠT. 7
1. Enosobno stanovanje v pritličju desno s pritiklinami in pravico uporabe pripadajočega zemljišča. Stanovanje je zasedeno.
2. Dvosobno stanovanje v pritličju levo s pritiklinami in pravico uporabe pripadajočega zemljišča. Stanovanje je zasedeno.
3. Dvosobno stanovanje v prvem nadstropju desno s pritiklinami in pravico uporabe pripadajočega zemljišča. Stanovanje je zasedeno.
4. Dvosobno stanovanje v prvem nadstropju levo s pritiklinami in pravico uporabe pripadajočega zemljišča. Stanovanje je zasedeno.
5. Enosobno stanovanje v mansardi desno s pritiklinami in pravico uporabe pripadajočega zemljišča. Stanovanje je zasedeno.
6. Enosobno stanovanje v mansardi levo s pritiklinami in pravico uporabe pripadajočega zemljišča. Stanovanje je zasedeno.
b) MESTNE NJIVE:
7. Trisobno stanovanje v tretjem nadstropju IX. bloka s pritiklinami. Stanovanje je zasedeno.
8. Garaža št. 14 na Mestnih njivah. Garaža je oddana v najem.
9. Garaža št. 9 na Mestnih njivah. Garaža je oddana v najem.
10. Garaža št. 19 na Mestnih njivah. Garaža je oddana v najem.
11. Garaža št. 13 na Mestnih njivah. Garaža je oddana v najem.
c) LOCNA — NOVI BLOK:
12. Garsonjera v pritličju s pritiklinami in pravico do uporabe pripadajočega zemljišča. Garsonjera je zasedena.
13. Dvosobno stanovanje v pritličju levo s pritiklinami in pravico uporabe pripadajočega zemljišča. Stanovanje je zasedeno.
14. Dvosobno stanovanje v pritličju desno s pritiklinami in pravico uporabe pripadajočega zemljišča. Stanovanje je zasedeno.
15. Dvosobno stanovanje v prvem nadstropju levo s pritiklinami in pravico uporabe pripadajočega zemljišča. Stanovanje je zasedeno.
16. Dvosobno stanovanje v prvem nadstropju desno s pritiklinami in pravico uporabe pripadajočega zemljišča. Stanovanje je zasedeno.
17. Dvosobno stanovanje v drugem nadstropju levo s pritiklinami in pravico uporabe pripadajočega zemljišča. Stanovanje je zasedeno.
18. Dvosobno stanovanje v drugem nadstropju desno s pritiklinami in pravico uporabe pripadajočega zemljišča. Stanovanje je zasedeno.
d) CESTA HEROJEV ŠT. 41
19. Idealna polovica dvostanovanjske hiše s pritiklinami in pripadajočo parcelo. Stanovanje je zasedeno.
Prodaja se opravi z zbiranjem pismenih ponudb. Rok za dostavo ponudb je 25. januar 1968.
Prednost nakupa imajo nosilci stanovanjske pravice oziroma uporabniki garaž.
Ponudbe dostavite na naslov: »LABOD«, tovarna perila, Novo mesto. Interesenti lahko dobe natančna pojasnila v splošnem sektorju podjetja.
OBVESTILO ZAVEZANCEM VODNEGA PRISPEVKA
Po zakonu o vodnem prispevku za leto 1967 (Ur. list SRS št. 42-216-66) morajo zavezanci vodnega prispevka priglasiti najkasneje do 31. januarja 1968 količino pridobljene električne energije, količino izkoriščene ali uporabljene vode oziroma količino izpuščene onesnažene vode Zavodu za vodno gospodarstvo SR Slovenije.
Po prejemu priglasitve bo zavod izdal dokončno odločbo o .odmeri vodnega prispevka za leto 1967.
Zavezancem vodnega prispevka, ki te prijave ne bodo pravočasno izvršiM, se bo dokončna odmera določila po podatkih, fci jih bo preskrbela določena strokovna komisija v breme zavezanca.
ZAVOD ZA VODNO GOSPODARSTVO SR SLOVENIJE — LJUBLJANA
Najkvalitetnejše moške in otroške srajce v modernih desenih in krojih!
ČASOPISNO PODJETJE
KMEČKI GLAS
LJUBLJANA
vas vabi med redne naročnike svojih izdaj.
Poleg časopisa »Kmečki glas«, ki je osrednji tednik za bralce na podeželju, izdajamo še revijo »Sodobno kmetijstvo«, mesečnik za popularizacijo kmetijske, živilske, gozdarske in drugib sorodnih strok ter žepni »Kmetijski priročnik 1968« z nasveti za sodobno gospodarjenje.
Časopis »Kmečki glas« obravnava vsa pereča življenjska vprašanja ljudi na podeželju, poroča o vseh pomembnejših dogodkih doma in po svetu, prinaša novice iz naših krajev, nudi zdravstvene in strokovne nasvete, v posebnih prilogah pa svetuje kmetijskim pridelovalcem in gospodinjam na podeželju, pri čemer sodelujejo številni kmetijski, živilski in drugi strokovnjaki.
V posebni literarni prilogi najdejo v njem branje tudi bralci, ki iščejo v časopisu razvedrilo.
Pravna služba »Kmečkega glasa« redno odgovarja na vprašanje bralcev brezplačno, bodisi v lista, bodisi pismeno.
Letna naročnina 35 Ndin.
Revija »sodobno kmetijstvo«, ki bo začela izhajati januarja 1968, pa bo obravnavala strokovna vprašanja, ki so pomembna za sodobno pridelovanje v poljedelstvu, živinoreji, sadjarstvu, vinograd* ništvu, hmeljarstvu, vrtnarstvu in za delo v gozdu. Poleg tega bo zajela tudi vprašanja iz veterinar* stva, vzreje malih živali, kmečkega turizma in drugih gospodarskih dejavnosti v našem prostoru. Namenjena je kmetijskim in drugim strokovnjakom ter delavcem v kmetijskih, živilskih in gozdarskih organizacijah, kakor tudi kmetom, ki se ukvarjajo s pridelovanjem za trg, in vsem tistim, ki želijo izpopolnjevati znanje pri pridelovanju zase, prav tako pa tudi vrtičkarjem.
Letna naročnina 45 Ndin.
»Kmetijski priročnik 1968« je lična knjižica, ki ima poleg koledarskega dela bogato gradivo iz različnih kmetijskih strok in gozdarstva. Je dober svetovalec vsem, ki želijo spoznati novosti v kmetijstvu, zlasti še sedaj, ko občutimo močno pomanjkanje kmetijske strokovne literature.
Cena izvodu 12 Ndin.
Časopisno podjetje »Kmečki glas« pripravi vsako leto za svoje naročnike nagradno žrebanje. Pogoj je vplačana naročnina za časopis ali strokovno revijo.
VABIMO VAS MED NASE REDNE NAROČNIKE!
NAROČILNICA DL
Naročam:	Časopisno podjetje
1- časopis »Kmečki	glas«	»KMEČKI GLAS«
2- revijo »Sodobno	kmetijstvo«	Ljubljana,
3- Kmetijski priročnik 1968	Miklošičeva 4
(ustrezno otikrožiti)
Priimek in ime:
Naslov:
Pošta:
Podpis
ODRE2ITE IN POŠLJITE V KUVERTI!
VSAK DAN: poročila ob 5.15 6.00, 7.00, 8.00, 12.00. 15.00, 18.00,
19.30 in 22.00. Pisan glasbeni spo red od 4.30 do 8.00
PETEK. 12. JANUARJA:	8.08
Glasbena matineja. 9.20 Slovenske narodne ob spremljavi harmonike
9.40	Iz glasbenih šol 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Ludvik Strcoi: Priporočila odbora za semenarstvo pri Gospodarski zbornici. 12.40 Na kmečki peči
13.30 Priporočajo vam 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Turistični napot ki 15.45 Kulturni globus. 17.05 Človek in zdravje 17.15 Koncert po željah poslušalcev 18.45 Na mednarodnih križpotjih 19.00 Lahko noč. otroci! 19.15 Minute s pev. cem Nlnon Robičem. 20.00 Glas beni cocktail. 21.15 Oddaja o mor Ju in pomorščakih
SOBOTA, 13. JANUARJA: 8.08 Glasbena matineja 9.45 Iz albuma skladb za mladino 11.00 Poročila
—	Turistični napotki za tuje goste
12.10	Med novimi posnetki ansam bla »Zagrebških solistov« 12.30 Kmetijski nasveti — dr Prane Ko. vač: Strokovna pomoč pri porodu goveda 13.30 Priporočajo vam
15.20	Glasbeni tntermezzo 17.05 Gremo v kino 17.35 Igramo beat!
18	15 Pravkar prispelo 18.50 S knjižnega trga 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Revijski in zabavni orkester RTV Ljubljana. 20.30 Za bttvna radijska igra — Wolfgang Ecke: Detektivi — na plan! 22.10 Oddaja za naše izseljence
NEDELJA. 14. JANUARJA: 6.00 do 8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska
igra za otroke Franc Puntar: »Pravljica v modrem« 9.05 Naši po-slušalci čestitajo in pozdravljajo —
I. 10.00 Se pomnite, tovariši Vid Jerič: Reševali smo ranjenca
II.00—11.15 Poročila — Turistični napotki za tuje goste 12 10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
— II. 13.40 Nedeljska reportaža
15.05 Nedeljsko športno popoldne
17.05 Opemi koncert 17.30 Radij-ska igra — H Ch Andersen-Hel-muth von Cu»je: »Cesarjev slavček« 19.00 Lahko noč otroci! 19.15 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.15 Serenadni večer
l*ONEDEUEK, 15. JANUARJA: 8.08 Glasbena matineja 9.10 Iz ju-goslovanskih studiov 10.15 Pri vas doma 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste 12.10 »Januar« P I. Čajkovskega 12.30 Kmetijski nasveti — inž France Malešič: Nove možnosti sodelovanja med agrokombinatom in poljedelci 12.40 Slovenske narodne pesmi v raznih izvedbah 13.30 Priporočajo vam 14.35 Naši poslu šald čestitajo in pozdravljajo
15.40	Ljubljanski mešani zbori
18.15	»Signali« 19.00 Lahko noč, otroci! 19 15 Minute s pevko Gaby Novak 20 00 Skupni program JRT
— studio Zagreb 22.10 Radi ste Jih poslušali
TOREK, 16. JANUARJA:	8.08
Operna matineja 9.25 15 minut s priredbami Tončke Maroltove. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti
— inž Milan Novak: Gardova linija mehanizacije za vinogradništvo. 12.40 Pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam 14.05 Pet mi-
nut za novo pesmico. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 V torek na svidenje! 17 05 Igra Simfonični or kester RTV - Ljubljana 18.45 Družba in čas — dr Bojan Zabel: Poslovna morala na tržišču. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Marjano Deržaj. 20.00 Radij-ska igra Andrzej Szypulski: »Agent is Vaduza«
SREDA 17. JANUARJA:	8.08
Glasbena matineja. 9.10 Slovenski pevci in ansambli zabavne glasbe
9.45 Glasbena pravljica — Metka in Danilo Bučar: Kužek Belček. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste 12.30 Kmetijski nasveti — inž Dolfe Cizej:	Švicarske izkušnje s povečevanjem pridelka po travnikih in pašnikih. 13.30 Pri. poročajo vam 14.35 Naši poslu šalci čestitajo in pozdravljajo
15.45 Naš podlistek — W Faulk ner: Epizoda in ljubosumnost. 17.05 Mladina sebi in vam. 19.00 Lahko noč. otroci! 19.15 Glasbene razgled nice 20.00 Vrhovi operne poustvarjalnosti
ČETRTEK, 18. JANUARJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.25 Narodne pesmi iz Istre 11.00 Poročila -Turistični napotki za tuje goste
12.30	Kmetijski nasveti — inž. Ju lija Smole: Razmišljanje ob odlič ni sadni letini. 12.40 Igrajo pihal ne godbe. 14.05 Izbrali smo vam
16.00	Vsak dan za vas 17.05 Četrt kov simfonični koncert. 18.15 Turi stična oddaja 18.45 Jezikovni pogovori .	19.00 Lahko noč, otroci!
19	15 Minute s pevcem Ninom Robičem 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.40 Glas beni nokturno
Konfekcija
»JUTRANJKA«, Sevnica
sporoča, da bo žrebanje nagradnih kuponov .Jutranjke’ iz Sevnice
objavljeno v časopisu »Dolenjski list« 15. II. 1968 in ne 11. I. 1968, kot je na kuponu natiskano.
Nakup izdelkov na nagradne kupone podaljšujemo do 1. februarja 1968. Žrebanje bo 5. februarja 1968.
UPRAVA »JUTRANJKE« SEVNICA
NEDELJA 14. JANUARJA
9.10 MADŽARSKI TV PREGLED (Za Pohorje in Plešivec) — (Beograd)
9.25	POROČILA (Ljubljana)
9.30	NARODNO ZABAVNA GLAS-BA (Ljubljana)
9.55	KMETIJSKA ODDAJA (Za, greb)
10.40 MOKEDAJEVA MATINEJA -(Ljubljana)
11.55	Vengen: SLALOM ZA MOŠKE
—	prenos (EVR)
13.00 NEDELJSKA TV KONFERENCA (Zagreb)
16.00 PRENOS ŠPORTNEGA DOGODKA (Beograd)
18.45 TV KAŽIPOT - ponovitev — (Ljubljana)
19.10 BONANZA — serijski film — (Ljiftljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.45 CIK CAK (Ljubljana)
20.50 ZABAVNA GLASBENA ODDAJA »ATELJE 212« (Beograd)
21.50 ŠPORTNI PREGLED (JRT)
22.30 ZADNJA POROČILA (Ljub-ijana)
PONEDELJEK 15 JANUARJA
16.10 ANGLEŠČINA (do 16.40) -(Beograd)
16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (za Pohorje in Plešivec) — f Beograd)
17.00 POROČILA (Zagreb)
17.05 MALI SVET - oddaja za otroke (Zagreb)
17.30 POPOTOVANJE PO AZIJI — (Zagreb)
18.00 TV OBZORNIK (Ljubljana)
18.30 EPILEESIJA V OTROŠKEM OBDOBJU (Ljubljana)
18.50 MODNA REVIJA (Ljubljana)
19.15	KUHARSKI NASVETI (Ljub.
Ijana)
19.45 VOKALNO INSTRUMENTALNI SOLISTI: Lado Leskovar (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.30 CIK CAK (Ljubljana)
20.35 Danilo Hiš: »NOC IN MEGLA« — TV drama (Zagreb)
21.35 PO IZBIRI — glasbena oddaja (Zagreb)
22.05 TV DNEVNIK (Beograd)
TOREK. 16. JANUARJA 2
16.40 FRANCOSCINA (do 17.10) — (Beograd)
17.30 POROČILA (Ljubljana)
17.35 MODNA REVIJA (Ljubljana)
17.40 POROČILA (Ljubljana)
17.45 RISANKE (Zagreb)
18.00 OBREŽJE — oddaja za Italijansko narodnostno manjšino v Jugoslaviji (Ljubljana)
18.25	TORKOV VEČER (narodni) (Ljubljana)
18.50 Svet na zaslonu — NASI DELAVCI V TUJINI - (Ljub-Ijana)
19.30 TV OBZORNIK (Ljubljana)
20.00 CIK CAK (Ljubljana)
20.10 VELIKI MCQUIRTI — ameriški celovečerni film (Ljubljana)
21.40 BERA SLOVENSKE KUL TURNE TVORNOSTI V LETU 1967 (Ljubljana)
22.10 ZADNJA POROČILA (Ljubljana)
SREDA 17. JANUARJA
17.05 MADŽARSKI TV PREGLED (za Pohorje ta Plešivec) — (Beograd)
Nesreča čakala na ovinku
8.	januarja popoldne sta se v Stranski vasi pri Črnomlju srečala Cmomaljčan Franc Moljk z osebnim in Grosupeljčan Marjan Vidic s poltovomim avtom. Na ovinku sta trčila, pri čemer je nastalo za 2.000 Ndin škode.
Zavozil je v škarje
3.	januarja ponoči se je pripetila prometna nesreča na avtocesti v Ribnici. Voznik tovornega avtomobila Renato Tumpič iz Padine Murtlinske je vozil od Čateža proti Zagrebu. V Ribnici se je srečaval z drugim tovornjakom. Tedaj pa ga je prehiteval voznik av-
17.20 POROČILA (Skopje)
17.25 LUTKOVNA IGRA (Skopje)
17.45 KJE JE, KAJ JE (Beograd>
18.00 TV OBZORNIK (Ljubljana)
18.20 ZDRUŽENJE RADOVEDNE-ZEV (Zagreb)
19.05 PREGLED SKOZI ČAS -(Ljubljana)
19.45 CIK CAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.30 (NE)ZNANA TALIJA - dni. ga oddaja (Ljubljana)
21.30 ZADNJI DAN. PRVI DAN -serijski film (Ljii>ljana)
22.00 ZADNJA POROČILA (Ljub Ijana)
ČETRTEK 18. JANEARJA
11.40 ANGLEŠČINA (Beograd)
17.10	POROČILA (Ljubljana)
17.15	HRESTAČ — mladinski balet
(Ljubljana)
18.00 TV OBZORNIK (Ljubljana)
18.20 NARODNA GLASBA (Beograd)
18.35 MODNA REVIJA (Ljubljana)
18.45 PO SLEDEH NAPREDKA -(Ljubljana)
19.05 SPLET — glasbena dokumentarna oddaja (Beograd)
19.45 ZOO (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.30 CIK CAK (Ljubljana)
20.35 NA POTI OD KAMNIKA DO RADOVLJICE (Ljubljana)
21.20 MEDNARODNI JAZZ FESTI-VAL V LJUBLJANI (Ljub-Ijana)
21.50 ZADNJA POROČILA (Ljub Ijana)
PETEK, 19. JANUARJA
11.30 FRANCOSCINA (Beograd)
17.25 POROČILA (Ljubljana)
17.30 MOJ PRIJATELJ FRICKA -serijski film za otroke (Ljubljana)
18.00 TV OBZORNIK (Ljubljana;
18.20 MLADINSKI KONCERT -(Beograd)
19.05 NA SEDMI STEZI - (LjUJ Ijana)
19.35 SREČANJE Z LIDIJO VIZI-JAKOVO (Ljubljana)
19.55 CIK CAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.30 CIK CAK (Ljubljana)
20.35 PAISA - Italijanski celovečerni film (Ljubljana)
22.05 M. Bravničar:	KRALJ	MA-
TJAŽ — Čajkovski: koncert za klavir in orkester v B-molu (Ljubljana)
23.05 ZADNJA POROČILA (Ljub-Ijana)
SOBOTA 20. JANUARJA
12.55 Kitzbiihel: SMUK ZA MOŠKE — prenos do 14.00 — (EVR)
16.25 MODNA REVUA (Ljubljana)
16.35 TV KAŽIPOT (Ljubljana)
17.00 OTROŠKI CIRKUS:	BILLY SMART (Zagreb)
18.00 Vaterpolo: DINAMO (B) : MLADOST (B) (Zagreb)
19.00 TV OBZORNIK (Ljubljana)
19.20 SPREHOD SKOZI CAS -(Ljubljana)
19.45 ZOO (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.30 CIK CAK (Ljubljana)
20.35 POKLICI — humoristična oddaja (Beograd)
21.55 VIDEOFON — glasbena oddala (Zagreb)
21.50 GIDEON — serijski film — (Ljtftljana)
22.40 ZADNJA ODDAJA (Ljubljana)
tobusa »Croatiatrans« Ivan Va-lidžič in zavozil v škarje. Da se je izognil trčenju, je voznik Tumpič zavozil v desni jarek in cljstal nagnjen na desno stran. Pri tem so se naložene stružnice na tovornjaku premaknile naprej in poškodovale kabino. Skupna škoda znaša okrog 4.000 Ndin
Zavirala na zasneženi cesti
Pri odcepu avtomobilske ceste na Čatežu ob Savi sta se 7. januarja zvečer srečala z osebnima avtomobiloma Ljubljančan Vinko Turk in Zagrebčan Drago Budin-sld. Pred srečanjem sta zavrta, na zasneženi cesti pa ju je zaneslo, da sta trčila. Škode je bilo n 800 Ndin.
Renault zadel v fiat
Benjamin Miklavčič s Trebelnega se je 7. januarja peljal z osebnim avtom renault iz Novega mesta v Karteljevo. V Mali Bučni vasi je dohitel osebni aivto NM 14-96 in ga na ovinku prehitel. Naproti se je s fiatom pripeljal Novome-ščan Slavko Drab. Vozili sta trčili, škodo pa so ocenili na 900 Ndin.
Trčil v avtobus in se odpeljal
7.	januarja je vozil Mario Sino-žič SLAVNTKOV avtobus iz Novega mesta proti Kartel je vemu. V gozdu nad Bučno vasjo je prišel naproti osebni avto LJ 657-34. Voznik tega avtomobila je na ovinka peljal naravnost proti avtobusu, se vanj zaletel in po nesreči odpeljal. škodo 90 ocenili na 200 Ndin, potnikom pa ni bilo ndč.
Nesreča na metliškem ledu
Martin Konda iz Trnovca se je
7.	januarja zjutraj pripeljal v Metliko z nemškim avtom. Ko je poskušal prehiteti tri pešce, se je naproti pripeljal z osebnim avtom Metličan Rudi Kočevar. Konda je zavrl, na poledeneli cesti pa ga je zaneslo v Kočevarja. Škode je bilo za 2.800 Ndin.
Avtobus ga je zadel
Roman Kavčič iz Dolenjskih Toplic se je 6. januarja dopoldne pripeljal z osebnim avtom do Srebrnič, ko ga je z avtobusom GORENJSKA dohitel voznik Zvone Turšnik. Turšnik je Kavčiča tudi prehitel, ker pa je naproti pripeljal neki osebni avto, je zavil na desno in poškodoval Kavčičevo vozilo. Škode je bilo za 400 Ndin.
Zadel ga je pred AVTO DELI
Ermenegiido Mauri iz Gorice je 6. januarja dopoldne na novomeškem Glavnem trgu pred trgovino AVTO DELI s tovornjakom zadel fiat Martina Košmrla s Potoveja vrha. Škodo so ocenili na 400 Ndin.
Osebni avto v dostav* nega
D. januarja popoldne je Stanko Lipovec z dostavnim avtom novomeške pekarije zavil s kandlj-skega mostu proti delavski restavraciji. Ko le čakal, da bo cesta prosta, je vanj trčil z osebnim avtom Božo Korenič iz Gor. Gomile Škode -p bilo za 300 Ndin.
V	tovornjak na ŠmiheU ski cesti
Novomeščanka Milena Popovič se je 5. januarja peljala z osebnim avtom po š mihelski cesti. Ko je srečala tovornjak CP, ki ga Je vozil Franc Kranjc, Je zavirala. Osebni avto je zaneslo v tovornjak, ki ga je voznik Kranjc medtem že ustavil. Voznica si Je prebila ustnico, škodo pa so ocenili na 2.000 Ndin.
Cikcak z avtomobilom
Rudolf Stopar iz Brestanice se Je 25. decembra dopoldne peljal a osebnim avtom po Brestanici ter se v bližini gostilne Marije Pahle zaletel v obcestni zid, od tam pa ga Jo odbilo v parkiran osebni avtomobil. Poškodovan ni bil nihče, na osebnem avtomobilu pa Je m okrog 8.000 Ndin škode.
TELEVIZIJSKI
SPORED
NE POZABITE!
OBIŠČITE 9. GOSTOVANJE DUNAJSKE REVIJE NA LEDU
z novim programom
Revija bo od 8. do 12. februarja 1968 v sejemski dvorani v Celovcu.
Začetek revije — vsak dan ob 14.30 in 19.30
Vstopnice pri potovalnih uradih ATLAS — Zagreb, KOMPAS — Ljubljana, LJUBLJANA — TRANSPORT, PUTNIK, SAP LJUBLJANA, TRANSTURIST TT LJUBLJANA.
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
tedensK6ledap
Petek, 12. januarja — Tatjana Sobota, 13. januarja — Veronik* Nedelja, 14. januarja — Srečko Ponedeljek, 15. januarja — Pavel Torek, 16. januarja — Marcel Sreda, 17. januarja — Anton Četrtek, 18. januarja — Marjeta
■MEH3
Antonu Povšelu, ki služi vojaški rok v Kavadarcih, želijo za njegov god vse naj lepše ter arečno vrnitev mama Slavka in sosedovi.
Dragemu sinu in bratu Vinka Robeku, ki služi vojaški rok v Nišu, iskreno čestitajo za njegov dvojni praznik ata, mama, brat, sestra in drugo sorodstvo.
Strajnarjevi mami iz Dečje vasi pri Trebnjem žele za 70-letnico še mnogo srečnih in zdravih let otroci: Nace, Malka in Ani; Milena, Janez, Ludvik, Jože, Mirko in Polde z družinami. Vseh 14 vnučkov pa pošilja stari mami še prav posebne čestitke.
Ob bridki izgubi naše drage hčerke in sestrice
REZIKE JANC
iz Velikih Brusnic 51
se zahvaljujemo vsem. ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo darovalcem cvetja in vencev, učiteljskemu kolektivu. pevcem, gospodu župniku in vsem. ki so nam v težkih trenutkih izrekli sožalje in z nami sočustvovali.
Žalujoči: družine Janc, Lukše. Kmet. Zupaučič, Franko in sosedje
Ob izgubi našega dragega očeta in brata
FRANCA SREBRNJAKA
iz Dol. Suliadola
se iskreno zahvaljujemo dr. Vodniku za lajšanje bolečin v času njegove bolezni. Vsem, ki so mu darovali cvetje in vence, ga spre-
mili na njegovi zadnji poti, n*m izrekli sožalje, prav lepa hvala! Posebno se zahvaljujemo družini Šinkovec in gospodu župniku za spremstvo in govor. Vsem prisrčna hvala!
Žalujoči: sinova Tone in France z družinama, brata Alojz m Martin z družinama ter drugo sorodstvo
C(> prerani in bridki izgubi ljubljenega in dobrega moža, očeta, sina, brata in strica
FRANCA FRANKA
iz Ločne 17
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so z nami sočustvovali, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, mu poklonili vence in cvetje in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Prisrčno zahvalo smo dolžni tovarni zdravil KRKA za denarno pomoč, vence in številno udeležbo na zadnji poti ter mehaničnemu obratu PIONIR in servisu IMV za podarjene vence. Prav lepa hvala gospodu kanoniku Kvasu za spremstvo. Žalujoči: žena Frančiška, hčer. ki Marica in Slavka, mama Fani, bratje Jože in Stanko * družinama ter Tone
Ob bridki in nepozabni izgubi dobrega moža in očeta
JANEZA LUKŠIČA
iz Vinje vasi 14
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti in nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Najlepša hvala kolektivu IMV za podarjene vence in cvetje. Posebna hvala dr. Bogomira Vodniku za zdravljenje. Zahvaljujemo se tudi vsem sosedom za pomoč, posebno gospodu župniku za tolažilne besede cf> odprtem grobu.
Žalujoči:	žena Marija, sin
Lojze, Franci ter Jože z družino
Ob izgubi našega dragega moža in očka
KARLA LEŠNJAKA
se iskreno zahvaljujem za denarno pomoč podjetju PIONIR in ESŠ Novo mesto ter sorodnikom in so. sedom, ki so mi prihiteli na pomoč, darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti.
Žalujoča žena z otrokoma
SLUŽBO DOBI
GOSPODINJSKO POMOCNICO —
vajeno kuhe, iščem takoj k 4-članski družini. Lastna soba, plača dobra — Jenčič, Ljubljana, Crtomirova 17.
HIŠNA POMOCNICA dobi službo takoj. Gostilna Lakner, Kokrica 108. Kranj.
SPREJMEMO gospodinjsko pomoč-nioo, ki ima voljo do gospodinj; skih del. Plača po dogovoru, hrana in stanovanje zagotovljena. Nastop službe možen takoj. Franc Kraus, p. Stara cerkev 4 pri Kočevju.
VEČ KMEČKIH DELAVCEV in
delavk sprejmem s 1. marcem. Hrana in stanovanje preskrbljena. Kmetija in vrtarija. Janko Aljančič, Križe 16 pri Tržiču.
STANOVANJA
OPREMLJENO SOBO oddam dvema moškima. Anton Kralj, Smi-helska c., n. h.. Novo mesto.
prodam, Bulc, Jurčkova pot 73, Ljubljana.
RAZNO
PRODAM
PRODAM rabljeno kuhinjsko pohištvo. Vlado Mali, Paderšičeva 18, Novo mesto.
13-, 14- in 15-cotski nov gumi voz in prikolico za traktor ugodno
STE V ZADREGI ZA DAltILO?
Šopek nageljčkov Je primerno darilo za vsako priložnost! Naša dnevna proizvodnja je več tisoč cvetov v 6 barvah. Zahtevajte v vaši najbližji cvetličarni
nageljčke iz vrtnarije Čatež
03
Ob tragični izgubi naše ljube, dobre mame, stare mame, sestre in tete
MARIJE GRIVEC
iz Vrhovca pri Dobrniču
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so z nami sočustvovali, nam pomagali v težkem trenutku in spremili pokojnico na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivu »Iskra«, Žužemberk. Prisrčna hvala tudi gospodu dekanu, ki jo je spremil na zadnji poti.
Žalujoči: hčerka Malči, Marija z družino ter sinovi Ivan, Lojze, France, Jože z družino in ostalo sorodstvo
Namesto venca na grob sodelav. kinega očeta pok. Jožeta Komata iz Klanca, Gabrovka pri Litiji, poklanja sindikalna podružnica OPREMALES Novo mesto 100 Ndin Zvezi slepih v Novem mestu. Za poklonjeni znesek iskrena hvala!
Namesto venca na grob sodelav. čevi materi pok. Katarini Jakše iz Vojne vasi pri Črnomlju poklanja, jo delavci iz skupnih služb tekstilne tovarne NOVOTEKS. Novo mesto. 245,50 Ndin Zvezi slepih v Novem mestu. Za poklonjeni znesek iskrena hvala!
Metlika: 13. in 14. 1. francosko-italijanski barvni film »Vitez Par-dajan«. 17 in 18. 1. ameriški film »Dogodek, ki je vznemiril svet« (Umor predsednika Kennedyja).
Novo mesto — »Krka«: 12. do 15. 1. francoski barvni film »Razkošna restavracija«. 16. do 18. 1. angleški film »Življenje na vrhuncu«.
Ribnica: 13. in 14. 1. ameriški barvni film »Sinovi Katie Elder«.
17.	in 18. 1. češki film »Angel blažene smrti«.
Sevnica: 13. in 14. 1. angleški film »Lev«. tl7. 1. ameriški film »Ljubezen z neznancem«.
Sodražica: 13. in 14. 1. ameriški barvni film »Polnočna čipka«.
Trebnje: 13. in 14. 1. ameriški barvni zabavni film »Najlepša na svetu«.
i< ^	E	
		
Brežice: 12. in 13. 1. angleški barvni film »Sherlock Holmes proti Jacku Razparaču«. 14. in 15. 1. ameriško-španski barvni film »Neustrašeni maščevalec«. 16. in 17. 1. jugoslovanski film »Hasa-naginica«.
Črnomelj: 12. in 14. 1. ameriški barvni film »človek z Zapada«.
16.	in 17. 1. francoski film »Grom in pekel«. tl7. in 18. 1. ameriški •film »Vse o Daisy Clover«.
Kočevje — »Jadran«: 12. do 14* 1. špansko-mehiški film »Zlati naboj«. 15. 1. francoski film »Na stranpoti«. 7. 1. italijanski film »Julijeta in duhovi«.
Kostanjevica:	14.	1. francoski
barvni film »Črna Lala«.
9.	12. 1967 'sem na avtobusu Novo mesto—Dol. Težka voda izgubil žensko zapestno uro. 29. 12. 1967 pa sem izgubil v Gotnl vasi moško kolo, rjavo aktovko in nov klobuk. Poštenega najditelja prosim, naj izgubljene stvari vrne proti nagradi v IMV. Novo mesto, pri vratarju.
HIPNOZA JE LAHKA, če pri svo jih poskusih uporabljate Hypno. starter! Pripravo lahko sestavite sami in deluje na lastni pogon. Tošilaamo po pošti (povzetje 15 Ndinarjev), če sfimo sporočite svoj točni naslov na: IAN-IAN, Ljubljana 1. poštni predal 22.
ŽELIM SPOZNATI moškega od 35 do 40 let. Ponudbe pod: »Dom na gričku« (1917/68).
ZAKAJ OBUPUJETE pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca, jeter ali žolča ali morda drugih prebavil? Uporabljajte vendar rogaško DONAT vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava.
V	Novem mestu ga drMte pri HMELJNIKU in STANDARDU (MERCATORJU).
POROČNE PRSTANE po naj novejši modi izdeluje in vsa zlatarska dela opravlja zlatar, Gosposka 5, Ljubljana (poleg univerze).
DOBRO cementno strešno opeko po 1 Ndin dostavim takoj. Ljub ljana, Milana Majcna 47.
SUPERAVTOMATIČNI PRALNI STROJI
/seh znamk in
KMETIJSKI STROJI IZREDNO NIZKE CENE!
VSE INFORMACIJE DOBITE:
SOVO MESTO: MOČNIK, Sokolska 3, št. telefona (068)21-639 SEVNICA: TOTER,
Heroja Maroka 3
PEROTTI-EXPORT
S.	FRANCESCO 41, TRST
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Martina Selak iz Dobrave — Janeza, Marija Hrastar z Vrha pri Pahi — Darinko, Marija Ivanšek iz Kloštra — Avguština, Vida Bregant iz Gorenje vasi — Ivana, Terezija Lavrin iz Nove Lipe — Francija, Amalija Knavs iz Sevnice — Ines, Francka Kuhelj iz Preske — Štefana, Marija Legan iz Korita — Jožeta, Frančiška Habjan iz Grosupljega — Lidijo, Slavka Kozmus iz Sevnice — Roberta, Štefanija Gričar iz Straže — Marka, Ana Barberič iz Črnomlja — Matejko, Ana Černe iz Nove Gore — Andreja, Ana Pelich iz Kočevja — Miljenka, Jožica Hudal z Gradišča — Janeza, Marija Colarič iz Dolnjega Maharovca — deklico, Anica Pucelj iz Cešnjic — dečka, Jelena Skukon iz Črnomlja — dečka, Marija Rožman z Velikega Kala — dečka, Olga Brili iz Dovškega
—	dečka, Julijana Marolt iz Bistrice — deklico in Dragica Pe'jric iz Črešnjevca — deklico.
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Terezija Jalovec iz Sobenje vasi — dečka, Emilija Sečen iz Gor. Lenarta — Metko, Marica Francekovič iz Strmca — deklico, Eva Teraž iz Sevnice — Marjana, Mihaela Budič iz Dol. Pirošice — dečka, Nada Pavlič iz črnca — dečka, Ljudmila Vovk iz Sevnice — deklico, Terezija Hervol iz Vrhnja — dečka, Emilija Marinček iz Cerkelj — deklico, Emilijana J on tez iz Kamence — Vido, Marija Grpič iz Male doline — deklico, Jožefa Demjač iz Šmarja — Genko, Marija Travni-kar iz Brezine — Tatjano, Ivana Kozinc iz Šmarja — dečka, Ivanka Galič iz Ponikve — dečka, inž. Olga Lupšina iz Brežic — Tomaža, Ana Skrbinek iz Dol. Leskovca — Bojana, Antonija Kodrič iz Skopic
—	Martina.
Tudi Ribnica in Brežice!
■ 30. decembra lani nam je nakazala ObS Ribnica 4.700 N din, 5. januarja pa smo dobili od ObS Brežice 8.000 Ndin; tako sta tudi ti dve občini, solastnici našega pokrajinskega tednika, za lansko leto izpolnili pogodbeno obveznost za svoji komunski prilogi v listu. Obe občini imata sicer odprta še dva manjša zneska na račun lanskih pogodb, vendar pričakujemo te dni še njuni nakazili za dokončno poravnavo. — Občina Brežice nam je 5. januarja poslala tudi že podpisano pogodbo o sofinanciranje komunske strani v našem tedniku za 1968.
■ žalostna »novoletna« novica: prve dni januarja se vsako leto ponovi množično odpovedovanje našega lista. Nekateri naročniki že oktobra in novembra, nekateri pa zadnje dni decembra odpovedo list »z novoletno številko«. Ta in prejšnji teden smo morali odpisati iz naših vrst kar 583 starih naročnikov! Zanimivo je, da se mnogi med njimi čez nekaj tednov spet vrnejo k »svojemu časopisu«, kot pravijo. Za toliko starih naročnikov smo torej danes revnejši; nekaj tednov bodo novi naročniki
. komaj pokrivali to neljubo izgubo.
■ V občini Črnomelj, Brežice, Krško in Sevnica pripravljajo vodstva političnih organizacij skupaj z upravo našega tednika še posebne akcije za razširitev Dolenjskega lista. Več bomo o tem še poročali.
DOLENJSKI LIST
nninniiiiii!ii!iiiiii!ii>iiiiiiiin!|
Papir za 12 odstotkov dražji, poštna odprema časnikov za 50 odstotkov dražja!
Te dni smo zvedeli, da se je navadni rotacijski	jj
papir s 1. januarjem 1968 podražil za 12 S din pri	i
kilogramu, z 10. januarjem pa je začela veljati tutfi	g
nova tarifa za odpremo časnikov, ki se je tudi za	1
naš list podražila kar za 50 odstotkov. — Oba izdat-	|
ka pomenita krepko obremenitev za uprave naših	J
časnikov in bomo morali napeti vse sile, da najde-	j
mo nove vire dohodkov, zlasti v reklamni in oglasni	1
službi.
Kljub navedeni podražitvi papirja in poštne od- g} premne oz. dostavne tarife pa
m
Dolenjski list naročnine ne bo povečal 1
ker smo naš domači tednik podražili že lani v sep-	j
tembru oz. v decembru. Nove stroške, ki jih terja	m
od nas uporaba boljšega roto papirja in zdaj še višja	J
poštnina, bomo pokrili iz povečane oglasne dejav-	jj
nosti v Dolenjskem listu. Naročnike in bralce pro-	j
simo za razumevanje, saj dandanes skoraj že ni več	J
časnika na svetu, ki bi lahko živel brez reklam!	|
Potrudili se bomo, da bodo tudi reklame dobro ob-	1
vesti lo za kupce v vrstah naših bralcev in naroč-	§j
nikov. Razen tega pa si sproti prizadevamo, da bi	jj
bila vsebina našega pokrajinskega tednika kar naj-	J
bolj pestra in za vsakogar zanimiva.
Vsem naročnikom in bralcem lep pozdrav!
UREDNIŠTVO IN UPRAVA	|
DOLENJSKEGA LISTA	1
111 si* zaloge
so mrtev kapital v skladiščih. Pot do likvidnosti v gospodarstvu je v tem, da sprostite zamrznjeni kapital, ki je v zalogah. Razprodajte zaloge - pomagajte si s krediti, ki jih boste dobili na ta način!
Obvestite javnost in kupce, koliko odstotkov popušta ste namenili za blago iz zalog! Pri tem vam lahko uspešno pomaga DOLENJSKI LIST: vsak teden ga prebere nad 130.000 ljudi med Ljubljano in Zagrebom ter med Kolpo in Savo. Vsak četrtek: 28.500 DOLENJSKIH LISTOV, glasnikov o razprodaji vaših zalog!
Ob boleči izgubi naše drage žene, sestre in mame
ALBINE JELEN roj. Korbar
je toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem <n znancem, ki so nam izrazili sožalje, sočustvovali z nami, darovali cvetje in številne vence ter spremili pokojnico na njeni zadnji poti. Iskrena hvala častiti duhovščini za spremstvo in tople besede slovesa. Hvala dobrim sosedom za nesebično pomoč v teh težkih dneh.
Posebno zahvalo izrekamo dr. Tatjani Hvala-Andrijaševič ter dr. Jožetu Pircu za vso požrtvovalnost, s katero sta podaljševala nam dragoceno ženino, sestrino oziroma mamino življenje. Hvala vsem, ki so čutili z nami!
Krško, 3. januarja 1968
Žalujoči mož, sestri in sta
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica In Trebnje.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR:	Tone	Gošnik
(glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Ja-kopec, Marjan Legan, Jože Primc, Jožica Teppey in Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Moškon.
IZHAJA: vsak četrtek — Posamezna številka 70 par (70 starih din) — Letna naročnina: 33 novih dinarjev (3200 Sdin), polletna naročnina: 16 novih dinarjev (1600 Sdin); plačljiva Je vnaprej — Za inozemstvo: 50 novih dinarjev (5000 Sdin) oz. 4 ameriške dolarje ali ustrezna druga valuta v vrednosti 4 amer. dolarjev — Tekoči račun pri podr. SDK v Novem mestu: 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal: 33 — Telefon: (068)21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska: CP »Delo« v Ljubljani.