PROLETAREC iTEV,—NO. 829. Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze CHICAGO, ILL., 2. AVGUSTA (August 2nd), 1923. LETO—VOL. XVIII. Upravništvo (Office) 3639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2364. Prehajanje iz kapitalizma v novo dobo. Svarila in nasveti ter bojazni pred revolucijo. Mednaroden položaj je zapleten kakor že pes čas tekom zadnjih let; stara diplomacija rešuje razne probleme na način, da jih še bolj zamotava. Vsaka pogodba, sklenjena med razami državami, ustvarja nove vojne nevarnosti. VVersaillesu je bil storjen začetek; na konferencah, ki so se vršile po versaillski, se je na-. Miru ni in ga še dolgo ne bo. Iz Nemčije prihajajo ves čas po "miru" poročila o grozeči revoluciji; izbruhniti bi imela zopet v nedeljo 29. julija, toda dogodile so se le demonstracije, pri katerih je bilo pol ducata o-seb ubitih in precej ranjenih, f Francija se ne zmeni za svarila. Njej-bi prišla revolucija v Nemčiji prav, ker bi dobila priliko "rešiti" zapadno Evropo "pred boljševi-jlo nevarnostjo" in si ob enem vreči Nemčijo popolnoma pod noge. Povsod vidijo razni dobri ali pa slabi ljudje revolucije in revolucionarne strahove. Jugo-je baje na pragu revolucije, istotako Gr-Pred par leti so pisali isto o Italiji, Nemčiji. Avstriji in nekaterih drugih deželah. Italija je imela revolucijo, toda drugačno, kakor so vsevedeži prvotno prerokovali. Mussolini je rezultat. Bolgarska je imela svoj "puč", Grška se je otresla kralja, katerega je pred par leti povabila nazaj in ga sprejela z glorijoznim pompom. Turčija se je otresla sultana in sedaj se v Turčiji pojavlja stranka, ki trdi, da Turčija ne bo mogla eksistirati in se razvijati brez sultana. Na Kitajskem so revolucije na dnevnem redu, vsaka kasta, vsaka militaristična skupina ima že svojo vlado. Stari imperij, ki je sedaj po imenu republika, je v anarhiji, i Ampak večina teh revolucij niso ničesar novega; gre se zato, kdo bo na vladi. Revoluciji, ki rušijo temelje starih uredb in ustvarjajo podlage za nove, se ne dogajajo tako kakor tiste, s katerimi se vrže eno vlado in se postavi Ldrugo na krmilo. Kljub temu, človeštvo gre skozi ogromno revolucijo, ki traja že nekaj let in ho trajala še precej desetletij. To je revolucija iz kapitalizma v socializem. Povprečnemu človeku v Zedinjenih državah je težko, takorekoč nemogoče pojmiti težave, skozi katere morajo iti evropski narodi "po vojni za odpravo vojen" in take reči. Gospodarsko življenje Evrope je v razsulu, med državami vlada divja ljubosumnost in nezaupnost, druga drugi izpodkopujejo tla. Svetovno klanje se je vršilo na evropskem teritoriju, evropske in druge armade so uničevale evropska bogastva. Destrukcija je ložja kakor konstrukcija. To, kar vzame leta, da se zgradi, se lahko razbije v nekaj momentih, v par urah, v nekaj dneh ali mesecih. Ko so si zrušili to, kar so s težavo gradili skozi dolgo vrsto let, jih je minilo veselje za konstruktivno delo. Manija razdira-nja se jih drži kakor klošč in ne bo izginila preje, dokler ne izgine generacija, ki je vodila svetovno vojno. Obračajmo reči kakor koli, Evropa kakor je danes je v stadiju razpadanja. Ampak za obupati ni. V svetovni zgodovini smo imeli krize, ki so bile v primeri s sedanjo še hujše, četudi je bila zadnja vojna ena največjih v zgodovini človeštva. * Ameriški progresivci in liberalci, ki si prizadevajo zapopasti sedanji svetovni položaj, svare ameriške kapitalistične mogotce pred nevarnostjo revolucije. Magnus Johnson, ki je bil izvoljen zadnji mesec v zvezni senat, pravi, da utegne priti v tej republiki do revolucije, ako se položaj farmarjev in delavcev kmalo ne izboljša. Ampak senator Magnus Johnson je pokazal v svojem govoru, v katerem je govoril o možnostih revolucije, kako malo pozna družabni razvoj. Woodrow Wilson, bivši ameriški predsednik, tudi apelira na razsodnost ameriških in drugih državnikov, ako hočejo odvrniti nevarnost revolucije. Senator James Couzens iz Mich., bivši detroitski župan, pravi, da bo prohibicija, ako se jo bo tiralo naprej, najbrž povzročila revolucijo v Zed. drž. Senator Hiram Johnson pravi, da za to deželo ne obstoji nevarnost revolucije, ako se stara garda v republikanski stranki umakne v ozadje in prepusti vodstvo "progresivcem". Hiram ne misli, da je revolucija v tej deželi mogoča, pač pa utegne "zavladati radikalizeni, ako ne bodo sedanji voditelji republikanske stranke izročili vodstva progresivceni". Hiram se prišteva k slednjim, dasi je navaden propagator male buržvazije in strasten zagovornik politike izolacije za Zedi-njene države. * Farmarji v tej deželi niso prvič nezadovoljni. Amerika je že imela svoje revolucije in radikalna gibanja, kakor so jih imele vse ostale dežele. Delavstvo ni šele danes prišlo do spoznanja, da ni zadovoljno z obstoječimi razmerami. Razlika med prošlostjo in sedanjo dobo je v tem, da sfe nahajamo na pragu periode, ki pomeni vrhunec in od tega pot navzdol enega družabnega sistema, kapitalizma, in prehajanje v drugega, socializem. Kjer je rojstvo, tam je kri, kar umira, se brani umreti. Do revolucij pride; ampak revolucija sama na sebi ni preobrat. Preobrat se mora dogoditi v masah, in ta se dogaja. Tak preobrat pa zahteva časa. Za človeštvo je veliko boljše, da posveti več časa in truda revoluciji v glavah in manj časa strahovom krvavih prekucij. — Novi in stari preroki, ki vidijo za vsakim vogalom revolucijo, škodujejo, ne pa koristiju človeštvu. S svojim načinom govorjenja begajo mase in jih odvračajo o treznega mišljenja, ali pa jih delajo indiferentne za prevdarno, konstruktivno, toda dolgotrajno delo, ki ne more biti drugačno kakor dolgotrajno. Apeli na kapitaliste, na imperialistične vlade in mogotce sploh ne izdajo ničesar. Le tisti, ki uče mase in jih vsposobljajo za popolnejšo družabno uredbo, delajo za resničen, trajen preobrat. Dokler bodo mase ljudstva nevedne, bomo sedeli na vulkanu, pa naj vlada kdorkoli. , S5 jt Jt Vzajemna pomoč je duša človeške družbe. Ako hočemo, da bo družba dobro urejena, in da bo v njej vladala najvčeja mogoča pravičnost, moramo skrbeti, da se vzajemna pomoč čim popolneje in na čim boljši podlagi uredi. Operatorji zavrgli pogoje premogarskegunije. /50,000 premogarjev prizadetih ALI VAMI JE S TO ŠTEVILKO NAROČNINA POTEKLA? Tekoča številka "Proletarca" je Če je številka poleg vašega nas-lova manjša kakor je tu ozna- ** cena, je to znamenje, da vam je naročnina potekla. Pazite torej na številko v oklepaju poleg vašega naslova na prvi strani platnic. Obnovite naročnino takoj, ko vam poteče. Ne čakajte opomina! S tem prihranite upravništvu delo in stroške. Ce mogoče, pošljite poleg svoje še kako novo naročnino. Širite "PROLETARCA"! V Atlantic City se je vršila konferenca/ stopnikov premogarske unije antracitnih pol z operatorji, na kateri bi se imel napraviti spo razum, ki bi stopil v veljavo 1. septembra, ki poteče sedanja pogodba. Kot pogoje za nadalje vanje konference so stavili premogarji: 1.) Pri znanje unije; 2.) zaprta delavnica; 3.) upeljavi odtegovalnega (check-off) sistema v vsi antra citni industriji. Operatorji so izjavili, da bi to pomenili brezpogojno priznanje unije, temu pa so uprli in izjavili, da je na tej podlagi konferenci nemogoča. John L. Lewis, predsednik premogarske 1 nije, je dejal, da se unija od teh zahtev ne mi re umakniti, pripravljena pa je v interesu spi razuma popustiti v kakih drugih zahtevah. 1 peratorji se niso hoteli pogajati na tej podiai in tako se je konferenca razbila. Ako ne pride do sporazuma do 1. septe: bra, bodo šli premogarji iz polj trdega prem ga na stavko. Operatorji se nanjo že pripra1 Ijajo, istotako premogarji. Vlada v Washingtonu ne gleda na ta poti razmer z brezbrižnimi očmi. Bližajo se predsedniške volitve, stavk je bilo v zadnjih letih precej, izmed katerih so imele nekatei splošen obseg (n. pr. stavka premogarjev). ni v prilog mašini republikanske stranke posi 110 v teh politično vzrujenih časih. Kar se tiče operatorjev, žele da pride stavke, ker upajo letos poraziti premogarje, delajo v rovih trdega premoga, in drugo lel ostale premogarje. Odprta delavnica jim je cilj, in zanjo se navdušuje poleg operatorjev še mogočen krog drugih kapitalistov in njihovih marijonet. Toda delavci imajo glasove. Ako izgube stavke, če pride do njih, jim glasov ostanejo. Podobna nezadovoljnost, kakor vlada med farmarji po osrednjem zapadu in seveiozapa-du, se zna naseliti med delavce in obrniti njihove glasove proti starim strankam. To so razlogi, da iz Washingtona namigujejo, da bodo posegli v kritično situacijo, ki je nastala po neuspešni konferenci premogarjev in operatorjev v mestu Atlantic. Če bi bila vlada v Washingtonu sigurna zmage prihodnje leto, bi se postavila popolnoma odprto na stran operatorjev. Ampak za premogarje obstoji še večja nevarnost, da se jih bo poskušalo poraziti s triki še predno pride do stavke. Kajti vlado kakršna je kontrolirajo prav tisti interesi, proti katerim se bore delavci. V pisarnah zveze premogarskih baronov se kujejo načrti, kako zlomiti stavko premolar- jev to jesen in kako potem poraziti še premo-arje, ki delajo v rovih mehkega premoga. O-peratorji so pričeli s sistematičnim pridobivanjem "javnega mnenja" sebi v prilog. Založiti nameravajo tvrdke, ki prodajajo trd premog nadrobno in pozneje, če pride do stavke, jih mislijo zalagati z mehkim premogom. To pomeni, da bo stavka dolgotrajna. V interesu premogarjev in vsega ostalega delavstva je, da izvojujejo priznanje svojih zahtev, ako mogoče, brez stavke. Ako to ni mogo-če. je treba, da gredo v boj kot ena mogočna, solidarna celota. Operatorji računajo na neslogo med premogarji. Provokatorji so na delu. Pre-mogarji pa imajo za seboj dovolj izkušenj in kakor so v preteklosti, četudi z velikimi žrtvami, dobivali zmage, bodo zmagali tudi v prihodnjih bojih. ^ ^ Progoni proti socialistom na Japonskem. To, kar se je dogajalo socialistom v evrop-iih državah pred desetletji, se dogaja sedaj la Japonskem. O svobodi govora, tiska in zbo-ovanja ne vedo na Japonskem ničesar in celo lussolini bi se lahko česa naučil od japonskih policijskih oblasti. Meseca maja, junija in julija se je japon-ika policija zavzela popolnoma zatreti socialistično gibanje. Razdejala je glavni stan socialistične stranke in voditelje pometala v ječe. Sedaj se je vrgla še na unijsko gibanje; unije zatira z isto vztrajnostjo kakor socialistično gibanje japonskega delavstva. Kakor v Evropi pred nekaj desetletji, tako sesedaj japonsko delavstvo bori za volilno pravico in državlj anske svobodščine. Ampak vlada koče podanike, ne državljane. [ Japonska vlada je priznana od vseh civiliziranih dežel, neglede na diktaturo japonske policije. Tudi sovjetska Rusija vodi z japonsko vlado uradne in neuradne pregovore. Ako države zapadne civilizacije lahko priznajo japonsko vlado in njen diktatorski, reakcionaren re-iim, zakaj se te vlade branijo priznati sovjetiko vlado, ki je napram stanovnikom Rusije vendar pravičnejša kakor japonska vlada napram svojim podanikom? Ako je ameriški vladi mogoče živeti v prijateljstvu z mikadovo in Miissolinijevo vlado in imeti v Tokiju in Rimu svoje zastopnike, zakaj bi jih ne imela v Moskvi'Da se razumemo: kar dela japonska vlada, je proti ljudstvu in za privilegirance; isto [velja za Mussolinijevo vlado. Ruska vlada dela za interese ljudstva, torej zasluži veliko bolj da jo priznamo kakor pa kaka vlada policijskega režima kot je japonska, vlado fašističnega terorja, kakor je italijanska, ali beli "krščanski" terorizem na Ogrskem. Gibanje za neodvisno politično akcijo ameriškega delavstva. Poročali smo že ,da se je Zapadnovirginska delavska federacija izrekla za neodvisno politično akcijo in je v ta namen sklicala konferenco, ki se je vršila 16. julija v Clarksburgu. Navzočih je bilo nad 300 delegatov, večinoma zastopniki unij, toda zastopani so bili tudi farmarji in nekatere druge organizacije. Konferenca se je po daljšem razpravljanju izrekla za ustanovitev farmarske-delavske stranke, toda se ni pridružila nobeni narodni skupini. Za tajnika nove stranke je izvoljen Vance Palmer, za predsednika pa C. J. Nassau. Zapadnovirginska delavska federacija je bila zastopana na čikaški konferenci dne 3. julija, na kateri so komunisti ustanovili, oziroma se prelevili v "federativno farmarsko-delavsko stranko". Dasi je dala čikaška konferenca en mandat v eksekutivi nove federativne stranke zapadnovirginski delavski federaciji, se je slednja na svoji konvenciji 16. julija izrekla proti pridruženju omenjeni stranki. Fred Hewitt, u-rednik lista "Machinist Journal", in John Baer, znani karikaturist in bivši kongresnik, sta si prizadevala, da bi se Zapadnovirginska federacija pridružila Konferenci za progresivno politično akcijo, toda nista uspela. Nekateri dele1 gatje so predlagali, naj bi se unijsko delavstvo W. Virginije pridružilo narodni farmarski-de-lavski stranki, ki je sklicalo znano čikaško konferenco in potem obsodila okupacijsko taktiko komunistov, ki so se polastili konference in vzeli farmarski-delavski stranki ime, kateremu so dodali še "federativna". Tudi ta predlog je bil poražen. Končno je konvencija v Clarksburgu zaključila, da bo farmarska-delavska stranka W. Virginije samostojna organizacija, da pa se skliče konvencijo 15. marca prihodnje leto, na kateri naj se odloči, kam se stranka pridruži. V Bostonu, Mass., se je vršila konferenca za progresivno politično akcijo, katere so se u-deležili unije, socialisti, progresivci in zastopniki Workers Party. Navzočih je bilo 63 delegatov. -Vprašanje ustanovitve delavske stranke v Massachusettsu je odloženo za prihodnjo konferenco, ki se vrši enkrat meseca oktobra. Nekateri delegatje so priporočali, da naj se z ustanovitvijo take stranke počaka dotlej, da bo sentiment članstva velikih unij goden za politično akcijo delavstva v svoji stranki. Zbor je z 52 glasovi proti 11. odklonil zastopnikom W. P. delegatske pravice, češ, da se ne udeležujejo takih zborov z namenom pomagati pri delu za delavsko stvar, ampak da intrigirajo in sejajo še večji razdor. Kampanja socialistične stranke za zbiranje agi-tacijskega fonda $40.000, iz katerega se ima financirati kampanjo za reorgani- j • ziranje socialistične stranke. 1 Tajništvo J. S. Z. Kot predpriprava kampanji za pridobivanje novih članov stranki, ki se odpre s 1. septembrom t. 1. je eksekutiva Socialistične stranke odprla kampanjo za zbiranje fonda $40,000, ki naj omogoči uspeh kampanji za pomnožitev članstva soc. stranke. V ta namen so že organizirani v vseh večjih in manjših mestih, kakor tudi po naselbinah posebni odbori, ki bodo sodelovali z gl. stanom v Chicagi. Nastopnih šest tednov je torej namenjenih izključno kampanji za zbiranje agitacijskega fonda do omenjene vsote. \ V posebnem članku "Zakaj moramo imeti kampanjo za organizacijski fond?" piše sodruginja Bertha Hale White, sledeče: "Predsedniške volitve leta 1920 so našle Socialistično stranko finančno popolnoma izčrpano. Vzroki temu so bili v prvi vrsti dolgotrajni legalni boji za obrambo svojih članov, ki so bili pod tedanjimi vojnimi zakoni obtoženi špijonaže; poleg tega se bile strankine vrste radi nesoglasja in, skoraj neverjetnih bojev izdatno zredčene. Strankin stroj, ki je potreben za upravljanje političnih kampanj, je bil v mnogih državah skoraj popolnoma uničen, radi česar na tisoče in tisoče voli-lcev ni moglo glasovati za socialistične kandidate. Država Washington, s svojimi 40,000 socialističnimi volilci, Texas, s svojimi 25,000 volil-ci, ste bili med državami, kjer leta 1920 ni bilo mogoče glasovati za sodruga E. V. Debsa. Ob času kongresnih volitev leta 1922 se je število držav, kjer ni bilo socialistične glasovnice, povečalo iz 8 na 24 držav. Med temi je bila država Ohio, kjer se je oddalo za socialističnega predsedniškega kandidata nad 60,000 glasov. Vpoštevši dejstvo, da je bila država Ohio radi "patriotizma" najbolj razvpita, ker je bil v njej obsojen sodrug Debs, so dobili socialistični kandidati v okrajih, kjer je prišla socialistična glasovnica vpoštev, izredno visoko število glasov. Vzlic teu ne dovolj visoko število, da bi se bila pridržala stranka pravico do drž. glasovnice. S četo prostovoljcev in nekaj denarjem, bi so dobilo brez posebne težave tistih 5000 podpisov, ki so potrebni za priznanje drž. glasovnice. Država Ohio je danes na poti reorganiziranja. Toda država Ohio je le ena od tistih 24tih držav, ki jih je treba spraviti na politično mapo, predino se odpre kampanja predsedniških volitev 1924. To se mora zgoditi brez odlašanja. Ali predno, je mogoče to izvršiti, mora vsak klub, vsaka drž. organizacija spoznati, da se ije njeno delo razširilo preko dosedanje meje ali delokroga in postati z ozirom na te naloge splošni delavci. Če se vrnejo v naše vrste države Washington, Texas, Severna in Južna Dakota in vse druge, ki tvorijo število neorganiziranih držav, bo to izvršeno radi tega, ako bodo državo Wisconsin, New York, Pennsylvania ali mesta Chicago, Milwaukee, Philadelphia in New York, kakor člani stranke kjerkoli — vsak posameznik — spoznali skupno odgovornost, njihovo skupno delo in naloge za bodočo predsedniško kaM panjo! Proč torej s svojimi starimi mejami in malimi delokrogi 1 Če imate neorganiziran okraj, wardo in kongresni distriikt, boste gotovo poslali svoje organizatorje tjekaj. Za sedaj so naši neorganizirani kraji i žava Washington, Texas itd. V te kraje je treba to: naše organizatorje. V teh krajih je treba postaviti 1 kalne zastopnike, reorganizirati stare klube in orj nizirate nove, kajti glasovi iz teh krajev ob času prt sedniških volitev bodo vaši — naši glasovi. Za temi glasovi bodo ljudje, ki jih bomo potrebovali pozneje za različna agitator,ična dela, ki jih in vršiti stranka v bodoče. In način, kako pridobiti i ne, kako reorganizirati socialistične klube in drža ne organizacije je eden: delati, da se to uresniči.! Atlantika do Pacifika,- od kanadskih meja do mehiš ga zaliva, mora biti opravljeno to delo. To ni majhn naloga, ali s trdno voljo bo ta naloga opravljena! 1 ko se je opravi in mora se jo opraviti pred pri niškimi volitvami. Vi ste delavci — graditelji; material za grajenje — literatura, organizatorji in gov ki pa morajo biti preskrbljeni. Vse to se pa ne preskrbeti brez fondov. Pridobivanje fonda za nal vo tega materiala je sedaj najvažnejša naloga. Na i gem mestu se nahaja pismo, ki ga piše predsedn strankine eksekutive sodrug E. V. Debs, osebno mu posameznemu članu Socialistične stranke. Pre tajte ga pazno in se ravnajte po njem, kakor želi i drug Debs." Nekaj podrobnosti kampanji. Narodna eksekutiva se je sešla dne 30. juniji Chicagi. Navzoči .so bili vsi člani razun sodruga D sa, ki se je nameraval udeležiti seje tretji dan. Rai naporne turneje po Ohiju, in. pa pripravljanje za -ji shod v Davenportu, ki se je vršil dne 4. julija, s moral sodr. Debs nekaj dni odpočili, radi česar] mogel biti navzoč prva dva dni. Najvažnejše vprašanje, ki ga je morala rešiti i kutiva, je bilo vprašanje organizacije. Pododbor za» delanje načrta o tem vprašanju se je bil sešel že prt je in je bil koj prvi dan podal svoje poročilo. To bilo možno največ radi tega, ker so bih v odboru i izdelanje tega načrta sodrugi Birch Wilson, L. M. Har kins in T. Melms, vsi izkušeni organizatorji. Naravno da je bilo delo eksekutive vsled tega olajšano, in da bilo delo dokončano v dveh namesto v treh dneh. Ko je prišel tretji dan sodrug Debs na sejo in jtl prečital zapisnik, kjer so stali zaključki in načrti zal organiziranje fonda, namenjen za pokritje stroškov va zvezi s pridobivanjem novih članov, se je sodr. Debs z vsem strinjal in z veseljem naznanil svoje sodelovanje. Prvi sklep je, da se zbere potom splošne kampanje tozadevni fond, ki bo trajala do 1. septembra t. L; od tedaj naprej se odpre Debsova tura za re ziranje stranke, iki bo trajala do sredi decembra t. Govoreč o tem fondu, je dejal sodr. Debs, da se irinja z vsem, kar je bilo sklenjeno, le svata $40,000 mu je videla prenizka. Z žalostnimi spomini iz preteklih kampanj za fankine fonde pred očmi, so mu pričujoči člani ekse-«iTe pojasnjevali, da je to mnogo denarja. Ali on se strinjal s temi dokazovanji. "Ni dovolj! Niti polovico ni dovolj! Postaviti bi I morali $100,000!" je dejal sodrug Debs. Prigovarjali smo mu, da zahteva zbiranje denarja logo truda in dela in da padejo pri tem žrtve vedno na ene in iste osebe; dalje da je toliko vrst kolet "To je ravno tisto!" je odvrnil sodr. Debs. Za vse samo ne za organiziranje Socialistične stranke!!" "Dajmo jim pisati" — je nadaljeval sodr. Debs "naj denejo za enkrat vse druge nastran, Dobro bo Ha vsak klub in za vsako državno organizacijo. So tajniki klubov in drž. organizacij, ki delajo na vse pre-ije njihov uspeh majhen; ali vsaj tako mislijo da je. V tej kampanji za zbiranje fonda bo imel vsak svoj del in. ničesar jim pri tem delu ne bo toliko koristilo kakor stalni porast članov stranke. Potem je tukaj načrt, potoni katerega se bo porabilo- člane lokalnih klubov vsepovsod, kjerkoli je to mogoče. To bo pomagalo zmožnim, a politično nepoznanim organizatorjem in govornikom razširiti polje dela in prizedevanje za razvitje novih moči, ki jih potrebujemo." "In kar se dobave gmotnih sredstev tiče" — je nadaljeval Debs — "pišite vsem kliibom in okrožnim organizacijam. Povejte jim, kaj nameravate. Apelirajte nanje naj dajo, in vprašajo naj tudi druge, da bodo dali. Pišem jim kar sam. Razodenem jim, da sem pripravljen dati vse, kar imam. Povabim jih, naj gredo na delo z menoj. To ni majhno delo —- veliko je; ali delo je, ki mora biti opravljeno, in mi, člani Socialistične stranke smo tisti, ki ga moramo opraviti. In opravili ga bomo, ne bojte se!" Nato je vzel v roke pero in napisal sledeči apel, katerega prevod sledi temu originalu: S? clffEi. Ot V slovenščini se pismo glasi: Chicago, III., 5. julija 1923. Moji dragi sodrugi: — Tem potom vas vprašam, da storite za Socialistično stranko nekaj, za kar vas ne bi mogel vprašati, da storite za me. Vi veste — in tega sem gotov — , da meni ni za denar, da radi denarja ne bi obrnil moje roke za ves denar na sve,tu. Toda nahajam se na glavnem stanu Socialistične stranke, kjer je vladal vihar. Mi jo moramo reorganizirati. Pri tem delu mi morate pomagati. Zato potrebujemo stotisoč dolarjev. Kar se mene tiče, bom dal vso svojo energijo, vsak atom življenja in zadnjo kapljo moje krvi. Kaj boste dali vi? Vi in jaz ne moremo biti zvesti, če ne damo vse. Pošljite takoj svoj ček in to bo zame porok, da ste moji kot sem jaz Vaš Eugene V. Debs." K temu apelu, ki ga je poslala strankina ekseku-tiva vsem njej priključenim federacijam in njenim glasilom, je vsak nadaljni komentar nepotreben. Naši sodrugi vedo, kaj imajo storiti. Vse svote, ki se zberejo v ta namen, je poslati na naslov J. S. Z. ali pa na naslov: Bertha Hale White, 2il8 W. Madison Street, Chicago, III., ki je tajnica Socialistične* stranke, med tem ko je sodr. Branstetter zaposljen s prireditvijo Debsove turneje. Kakor rečeno, se pošlje zbrane vsote lahko tudi tajništvu J. S. Z. z izrecno pripombo, da je svota za kampanjski fond Socialistične stranke. Vsote poslane skozi urad J. S. Z. bodo izkazane v Prole-tarcu in poslane stranki. (i?® Politične stranke v ogrski kraljevini. Ogrska je dežela, ki ne more pozabiti lepih dni kraljevskega pompa in absolutizma. Veli-kaši so bili Ogrska; ljudstvo ni štelo ničesar; plačevati pa je moralo seveda davke, delati in služiti v armadi. To je več ali manj naloga ljudstva v vsaki drugi deželi. Ko je prišla Ogrska pod komunistično vlado, ne potom revolucije ampak potom predaje od strani prejšnje vlade, so prišli magnatje ob svoja posestva in vladne službe. Rumunska armada jih je rešila. Horty je uvedel svoj beli teror in Donava je pridno požirala socialiste in komuniste. Veliko glavnih komunističnih vodij je pravočasno pobegnilo, med njimi Bela Kun, vodja komunistične vlade. Hortijevo maščevanje je zadelo torej tiste, ki niso imeli prilike pobegniti. Nato se je Ogrska proglasila za monarhijo. Kari in Žita sta skušala parkrat priti na ogrski prestol in si posaditi na slavo Štefanovo krono, toda sreča jima ni bila mila. Ampak vlada v Budapešti drži monarhistično zastavo kviško in čaka, kedaj bo iztaknila kakega pripravnega kandidata za kraljevsko službo. Največja ovira ji je mala ententa, ki ni prav nič naklonjena ogrski monarhiji. Najmanj ji je še po godu po-vratak Habsburžanov, zato pazi na vsak korak ogrske vlade. Ministri ogrske vlade imajo naslov "kra- ljevski" ministri, njeni poslaniki se imenujejo "kraljevski" poslaniki, njena pošta je "kraljevska" pošta, njena armada je "kraljeva" armada. Horty je sedanji governor, oziroma regent ogrske kraljevine. On ima moč razpustiti pan lament, imenovati ministre, je poveljnik arm* de in vrši druge posle, ki spadajo v področje kralja. Ker ga dežela še nima, izvršuje njegove "funkcije" regent. Ogrska zakonodaja ima sedaj samo eno zbornico. Do razpada Avstro-Ogrske je imela dve, zbornico poslancev in zbornico magnatov, Kadar si dežela najde kralja, se bo zbornici magnatov (velikašev) zopet uvedla. Sedanji parlament ima 245 poslancev. Na Ogrskem je sedaj nad dvajset političnih strank; ene izmed njih nimajo nikakega zastopstva v državnem zboru. Ker je politična zrelost ljudstva nizka, se imenuje večina strank po imenih voditeljev, kakor je bilo to v navad tudi na Hrvatskem, kjer so nosile stranke ime voditelja, kakor naprimer staričevičanci, fran-kovci itd. Poslanci sedanjega ogrskega državnega zbora, ki so bili izvoljeni 1. 1922., pripadajo sledečim političnim skupinam: Vladne stranke. Klerikalci (znani tudi kot krščanska stran- j ka belega terorja) ....................11 Wolfovci................................... I Erust-Hussarjeva skupina, ki nosi ime kr- ščanska socialne stranka ......... Heinricheva skupina.....................J Skupno število vladnih poslancev..........11 Opozicionalne stranke. Andrassy-Friedridhova skupina..........M Hallerjeva skupina................. Vassonijeva skupina...................... 1 Rassayjeva skupina.......................■ Mali kmečki posestniki—Košutova stranka iz j leta 1848 ........................A. M Neodvisni ......................... Narodna delavska stranka....... .......... 1 Agrarni .socialisti...................|..... J Socialni demokratje.................j..... Skupaj ..... ........................ ■ Divjaki (poslanci, ki ne pripadajo nobeni stranki) ................................ En sedež je nezaseden. Skupaj vseh po-slancev.....................J|......211 Opozicionalne stranke so enotne samo v nasprotovanju proti sedanji vladi, toda še to vsaka na svoj način. Med socialisti in drugimi vladi nasprotnimi strankami je ravno tako na-sprotstvo kakor med vlado in socialisti. Hortijeva "krščanska" stranka ima dovolj ] poslancev za kontroliranje parlamenta. Pri« dajo ji aristokrati, večji posestniki in nezaveB L masa. Wolfova skupina vodi boj proti ži-dom. Krščanski socialisti so katoliška skupina. Heinrichova stranka reprezentira interese vele industrije. Socialdemokratična stranka je vprogonih izgubila veliko svojega radikalizma in je v delavskem svetu danes smatrana za konservativno delavsko stranko. Kot radikalna delavska stranka, kakor so n. pr. v nekaterih ;deželah, ne bi mogla eksistirati, ker bi jo Hor-Sjev teror hitro zatrl. Komunistične stranke ni več, razun kolikor sestoji iz beguncev, ki žive nDunaju in drugih mestih Evrope. Njen prejšnji vodja Bela Kun je nekje v Rusiji. e&f Gibanje socialistične omla-dine. Pod avspicijo socialistične mladinske in-ternacionale se je vršilo v tem poletju ogromno zborovanje socialistične omladine v Lundu na Švedskem, katerega se je udeležilo nad 10,0,00 I oseb. Zastopana je bila socialistična delavska mladina iz Nemčije, Norveške, Nizozemske, Danske in Švedske. Zborovanje je nagovoril med drugim Hjalmar Branting, vodja švedske socialne demokratične stranke. Meseca maja se je vršila v Gorlitzu redna konvencija Nemške socialistične mladinske iveze (Arbeiter Jugend), ki ima 105,000 članov v 1,600 podružnicah v raznih krajih Nemčije.'Toliko je imela članov ob koncu leta 1922; urad nemške delavske mladinske zveze poroča iz Berlina, da se je število njenega članstva v tem letu zelo pomnožilo. | Nemška socialistična mladinska zveza ima za članstvo socialistično mladino, ki spada v veliki večini tudi k unijam svoje stroke, medtem ko spadajo k nemški socialistični mladinski ligi člani, ki niso pri strokovnih organizacij ah; t slednji pripada dijaštvo, kmečka mladina in razni mladi delavci, za katere ni strokovnih organizacij. Na konvenciji prvo imenovane zveze meseca maja je bilo zaključeno, da se bo uvedlo več kooperacije z zadnje imenovano ligo. Ameriška Socialistična mladinska liga (Y. P, S. L.) je obdržavala v tem letu po vzhodnih državah več zborovanj in ustanovile so se razne nove postojanke, druge so se reorganizirale. Po razdorih 1. 19}9 je tudi YPSL zelo trpela in I sedaj je treba težkega dela, da se soc. madin-j ska liga reorganizira. Podružnico ima tudi v Chicagi. Za socialista morajo vedni biti merodajni interesi socializma. Ce jih prav razume, se vjemajo z interesi človeštva, kajti socializem preobrazuje družabni sl-[ steni v interesu človeštva. Debsovi shodi v Californiji. Po shodu dne 2. septembra v Chicagi v parku Riverview, na katerem bo govoril so-drug E. V. Debs, se bo podal v Californijo, kjer bo nastopil v sledečih mestih: Sacramento, v nedeljo 16. septembra; San Francisco, v torek, 18. septembra; Los Angeles, v četrtek 20. septembra; Fresno, v soboto 22. septembra. To so dosedaj aranžirani shodi, drugi, ki se bodo vršili v Californiji in drugje v zapad-nih mestih, bodo objavljeni pozneje. Shod v San Franciscu se bo vršil v Exposition Auditoriumu, ki ima 15,000 sedežev. Socialistična stranka v Californiji ima težave dobiti primerne, dovolj prostorne dvorane za Debso-ve shode. Skoro vse boljše, velike dvorane, kontrolirajo ali pa lastujejo kapitalistični elementi, ki jih ne dajo v najčm za socialistične shode. Enake izkušnje smo imeli v nekaterih illinoi-skih mestih in v vzhodnih mestih. V velikih mestih se še najde izhod, v manjših pa so težkoče, ker je v največ slučajih v vsem mestu samo ena primerna dvorana za take shode, in če odrečejo to, se shod sploh ne more vršiti. Vera v čudeže. V bližini Quebeca, Kanada, se nahaja sloveča katoliška božja pot Sv. Ane ali nekaj podobnega. Zlobna roka je svoječasno zažgala to cerkev ,kakor trdijo patri, ali pa je zgorela radi kakega drugega vzroka, kakor trdijo nekateri. Patri so apelirali na vernike za prispevke in tako so koncem meseca julija blagoslavili vogelni kamen nove bazilike svetnici Anne de Baupre. Petnajst tisoč vernikov, večinoma kanadski Francozi, je bilo navzočih. Kardinal Begin, štirje nadškofje, osem škofov in na stotine duhovnikov so vršili ceremonije. Cerkev bo stala več miljonov dolarjev. Popoldne 16. julija, ko se je vršila blagoslovitev, se je vršila procesija pohabljencev in bolnikov k svetinjam Anne de Baupre. Naenkrat so se začuli kriki: "Čudež! Čudež! —" Neka Američanka je odložila berglje in jih položila na tla v začasni cerkvi. Nekaj drugih bolnikov je bilo čudežno ozdravljenih. Vse je govorilo samo o čudežih. Patri bodo nabrali potrebne miljone, da zgra-de nov tempelj mogočni svetnici. Neki delegat je dejal na konvenciji farmarstke-de-lavske stranke dne 4. julija t. 1. v Chicagi, da tisti, ki najbolj kriče za enotno fronto, so včeraj največ storili za razbijanje enotne fronte. In ker so jo razbijali včeraj, jim je težko verjeti, ako jo ne bodo razbijali jutri še z večjo energijo. Zgodovina socializma v Srbiji. Spisal Fran Erjavec. (Nadaljevanje.) Ves ta nagli razvoj sindikalnih organizacij v začetku tekočega stoletja je bil, kakor smo povdarjali, v prvi vrsti v zvezi s težkim pritiskom mladega kapitalizma na delavski razred ter s tem, da sta z nastopom vlade po kralju Petru I. vendarle precej popustila strašni politični terorizem in reakcijonarnost vladajočih absolutistov, poleg tega je pa država v tej dobi tudi sama naglo napredovala ter se razvijala kulturno in politično. Izvoz, ki je bil še koncem preteklega stoletja skoro brezpomemben, se je dvignil leta 1911. že na 117 milijonov dinarjev in število denarnih zavodov se je dvignilo (leta 1908.) na 146 (v Sloveniji istočasno okroglo 500) in ti so radi investirali svoj denar v dobič-kanosna industrijska podjetja. Na eni strani se je zbiral in z najbrezobzirnejšimi sredstvi uveljavljal kapital, na drugi strani je pa hitro napredovala proletarizacija širokih mas v zapad-nem smislu besedu. Vse to je delavstvo budilo, družilo in ga tiralo k odporu in samopomoči in s tem so bili položeni tudi vsi materijalni pogoji za sistematično in smotreno delavsko gibanje po zapadnem vzoru. Ko se je razvil srbski delavski pokret do te stopnje, je tudi jasno, da se ni mogel zadovoljiti več s samo ekonomsko borbo, temveč je dobro spoznal, da je potrebna v dosego ekonomskih ciljev tudi primerna politična moč, ki daje ekonomskemu boju potreben povdarek in mu ustvarja v socialno politični zakonodaji potrebne pogoje. Sicer so imeli že prvi pojavi socializma in delavskega gibanja v Srbiji izrazito politično obeležje, vendar je trajalo, kakor smo videli, dolga desetletja, preden so mogle roditi politične tendence posameznih delavskih in socialističnih prvoboriteljev tudi v širših delavskih masah potrebno razumevanje in odmev. In baš pogoje za to razumevanje in ta odmev sta ustvarila med srbskim delavstvom hitri napredek kapitalizma in z njim združene pro-letarizacije delavskih mas ter hitri razvoj sindikalnih organizacij. Ko so bili ustvarjeni tako vsi potrebni predpogoji in se je z državnim prevratom leta 1903. zrušil tudi tedanji absolutizem, je bil teren popolnoma pripravljen in na belgrajskem delavskem kongresu dne 20. julija 1903. so po tolikih izjalovljenih poizkusih ustanovili tako zvano "Srbsko socialno demokratično partijo", ki je imela takoj od vsega početka izraziti značaj delavske stranke. Ustanovitvi srbske socialno demokratične stranke so kumovali vsi prvoboritelji srbskega delavskega gibanja iz novejše dobe, kakor dr. Mihajlo Ilič, Dimitrija Tucovič, Dragiša Lap-čevič, Dušan Popovič ter Radovan Dragovič, ki je referiral na ustanovnem kongresu tudi o strankinem programu. Že ta referat je pokazal, da so duše tega socialističnega gibanja pa:-no spremljale idejni in organizatorični ran nemških socialističnih strank, kajti program.ki ga je sprejel ta kongres za temelj srbske socia no demokratične stranke je veren odmev, deloma celo dobeseden prepis erfurtskega programa, katerega so se držale do vojne nemška in avstrijska socialna demokracija ter do neke dt ločene meje sploh vse socialistične stranke nekdanje druge internacionale. Že na ustanovnem kongresu je povdarjal R. Dragovič, damo ra imeti socialistična stranka svoj teoreti ni in praktični program, ker ne zahteva zgolj določenih reform v okviru današnjega družabnega reda, temveč se bori sploh za p« polnoma nov družabni red. Socialistična stran-1 ka mora torej izoblikovati praktičen borbeni I program za svoj dnevni politični boj ter tuli teoretične smernice in temelje bodočega dml žabnega reda, ki ga hoče postaviti na mesto da-■ našnjega kapitalističnega, ki (je krivičen. ¥1 tem pogledu mora biti delavska socialistic!« stranka strogo razredna, bojna in revolucionar-1 na, ki more imeti samo en cilj, to je — sociaS-1 stični družabni red. Glede na to je sprejel konl gres v celoti program, ki pravi, da se proizvajalna sredstva vedno bolj koncentrirajo v ni kah posameznih kapitalistov, kar povzroči propadanje malomeščanstva in proletarizacijt širokih narodnih mas. Neurejeno kapitalistična proizvajanje pa povzroča opetovane gospodarske krize. Zasebna last proizvajalnih sredstev povzroča nepravično eksploatacijo delavskih sil in le popolno podružabljenje proizvajalnih sredstev more smotreno urediti gospodarsko* življenje ter utrditi nov, pravičnejši družabni red. Tega pa more izbojevati samo delavstvo! političnim bojem, kakor se brez političnih pravic tudi ekonomsko ne more osvoboditi. In voditi te politične boje sistematično, to je naloga socialno demokratične stranke. Interesi delavskega razreda so pa isti po vseh državah, kakor I je tudi njihova usoda v najožji medsebojni od-1 visnosti, zato mora biti delavsko gibanje nujno I internacionalno. Glede na vse to zahteva srbska socialna de-1 mokracija pred vsem: 1. splošno, tajno, enako in neposredno vo- I lilno pravico za vse državljane brez razlike spo-1 la, ki so dopolnili 20. leto. V&lilni sistem mora I biti proporcionalen, mandati ne smejo trajati I nad 2 leti in odpraviti se mora vsako omojeva- J nje političnih pravic; 2. neposredno ljudsko zakonodajo, široki avtonomijo posameznih upravnih enot in let« dovoljevanje davkov; 3. splošno vojaško dolžnost in uvedbo mM LEONID ANDREJEV: te,odločevan,je o vojni in miru po parlamen-bter internacionalno razsodišče; 4. popolno svobodo misli, zborovanja in idraževanja; ; 5.popolno enakopravnost žene; iv6. proglasitev religije za zasebno zadevo lir popolno ločitev cerkve od države in šole; 7. posvetnost, obveznost in brezplačnost ilskcga pouka; 8. brezplačnost pravosodja in pravne ponoči. volitev sodnikov, odpravo smrtne kazni in odškodnino za nedolžne obsojence; 9. brezplačnost zdravniške pomoči in polipa. 10. Progresivno obdavčenje, odpravo indi-rektnih davkov in carine. ! Glede na delavsko varstvo zahteva srbska socialna demokracija: 1. stvarno nacionalno in internacionalno varstveno delavsko zakonodajo po sledečih o-siovah: ' a) določitev normalnega delavnika, največ isemurnega; I b) prepoved otroškega dela; c) prepoved nočnega dela za vse one pano? p,kjer to ni neobhodno potrebno; F i) najmanj 36 uren neprekinjen počitek tedensko za vsakega delavca; in h d) prepoved plačevanja delavcev s čimerkoli razen z denarjem. [ 2. nadzorstvo nad vsemi industrijami in obrtnimi podjetji, preiskovanje in regulacijo delovnih odnošajev v mestu in na selu preko državnikov in delavske zbornice. Za higijeno mora biti povsod dobro preskrbljeno; : 3. pravno izenačenje poljedelskih delavcev k poslov z obrtnim in industrijskim delavstvom; odpravo naredbe o poslih; | 4. vse delavsko zavarovanje mora prevzeti država, v upravi tega pa prepustiti delavcem odločujoč vpliv. Poleg tega programa, ki je, kakor smo že poudarili, zgolj okrajšan izpisek erfurtskega programa, je sprejel kongres še štatut za stran-karsko organizacijo in na teh osnovah je delovala in se razvijala potem stranka prav do svetovne vojne. (Dalje prihodnjič.) [ Svet, kjer je polna mošnja s prazno glavo več irrfna od polne glave razuma s prazno mošinjo, ne ure biti razumen svet. I Potreb ne določa le množina živil, ki jih zahteva teto, da ostane živo, zdravo in krepko, ampak višina sočasne kulture. Človek ima pravico do vseh užitkov, :li so v njegovi družbi mogoči. Ako se je razvila zna-lost in umetnost, mora biti tudi to dostopno vsako-»ar. Človek je lahko sit in oblečen in pod streho, pa i vendar nesrečen, ker si ne more nabaviti knjig, ki ii jih rad čital, ali pa ker ne more študirati, za kar Hali v sebi nagnenje in poklic. TEMA. Poslovenil Jos. Vidmar. (Nadaljevanje.) — Ne? — Na-ak mili, — je zategnila: — nisi na pravo naletel. Takih trgovcev sem se dosti na-gledala: naropa milijone, potem da rubelj za cerkev, pa misli, da prav dela. Ne, mili, ti mi postavi celo cerkev. Ti mi daj najdražje, kar imaš, ne pa nedolžnosti! Mogoče pa daješ nedolžnost samo zato, ker je sam ne rabiš več, ker je postala plesniva. Imaš nevesto? — Ne. Pa če bi imel nevesto in če bi te ona jutri pričakovala s cvetjem in s poljubi in z ljubeznijo — ali bi ji dal nedolžnost, ali ne? — Ne vem, — je dejal zamišljeno. — A, vidiš! Rekel bi: rajši vzemi moje življenje, samo poštenje mi pusti. Kar je bolj poceni, tisto pa daješ. Ne, ti mi daj najdražjo stvar, tako, brez katere sam živeti ne moreš, tako! — Ampak, zakaj naj jo dam? Zakaj? — Kako, zakaj? Ravno zaradi tega, da te ne bi moralo biti sram. — Ljuba, — je vzkliknil začuden: — poslušaj, saj ti si vendar sama . . . — Dobra, hočeš reči? Tudi to sem že slišala. Od svojega pisateljčka sem slišala to ne enkrat. Samo, mili, da to ni res. Čisto prava prostitutka sem. Saj boš videl, ko ostaneš. — Ampak, jaz ne ostanem! — je kriknil skozi zobe. * — Ne vpij, mili! Z vpitjem ne dosežeš ničesar proti resnici. Resnica je kakor smrt, — ko pride, jo sprejmi, pa naj že bo kakršnakoli. Težko se je srečati z resnico, mili, sama po sebi vem, — gledala ga je naravnost v oči in je šepe-taje pristavila: — saj Bog je tudi dober. — No in? — Nič drugega . . . Sam razumi, jaz ne rečem ničesar. Samo, da že pet let nisem bila v cerkvi. Vidiš, tako je z resnico. Resnica, kakšna resnica? Kakšna nova, neznana groza je to, ki je ni poznal ne pred obličjem smrti, ne pred obličjem življenja? Resnica! Sedel je, oprl svojo krepko, koščeno glavo, ki je poznala samo "da" in "ne", na roke in polagoma obračal oči, kakor da jih vodi od e-nega kraja življenja do drugega njegovega kraja. In življenje je razpadalo, kakor slabo sklenjen, zaprt zabojček na jesenskem dežju, in v njegovih ubožnih razvalinah ni bilo več mogoče spoznati nedavne prelepe celote, čistega templja njegove duše. Spominjal se je dragih, rodnih ljudi, s katerimi je živel in delal v čudovitem soglasju veselja in gorja vse življenje, — in zdeli so se mu tuji in njih življenje nerazumljivo in njih delo brezsmiselno. Kakor da je nekdo nenadoma vzel njegovo dušo z močnimi rokami in jo prelomil liki palico na trdem kolenu in daleč razmetal konce. Nekoliko ur je šele tukaj, samo nekaj ur je šele stran od tam, — in že se mu zdi, da posluša vse življenje tukaj, ti polgoli ženski nasproti, daljno muziko in žvenkljanje ostrog in ne gre nikamor. In ne ve, ali je višje ali nižje, ve samo, da je proti, mučno proti vsemu temu, kar je ravnokar, še danes podnevi tvorilo njegovo življenje in njegovo dušo. Sramotno je biti dober. Spomnil se je knjig, po katerih se je učil živeti, in se grenko nasmehnil. Knjige! To je knjiga — z golimi rokami, z zaprtimi očmi, z izrazom blaženosti na bledem, izmučenem obrazu, sedi in potrpežljivo čaka. Sramotno je biti dober ... In naenkrat je z gorjem, grozo, z neznosno bolečino začutil, da je ono življenje zanj končano za vedno — da že ne more več biti dober. Samo zavest, da je dober, mu je dajala življensko silo, samo to ga je veselilo, samo to je zoperstavil i življenju i smrti — in tega ni, in ni ničesar. Tema. In če ostane tukaj, ali pa če se vrne k svojim — svojih nima več. Zakaj je bil prišel v to prokleto hišo? Raje naj bi bil ostal na cesti, se vdal detektivom v roke, šel v ječo — kaj je ječa, kjer je človeku še vedno mogoče, kjer še ni sramotno zanj biti dober? Sedaj pa je tudi v ječo prepozno. — Ti jočeš? — je vprašalo dekle vznemirjeno. — Ne! — je odgovoril rezko. — Jaz ne jočem nikdar. — Prav je, da ne, mili. Samo me ženske smemo jokati, vi pa ne smete. Če se razjočete še vi, kdo bo potem Bogu odgovor dajal? Da, njegova; ta tukaj je njegova. — Ljuba, — je vzkliknil žalostno: — kaj naj torej storim? Kaj naj torej storim? — Ostani pri meni. Pri meni ostani — saj sedaj si moj. — A oni? Dekle se je namršilo: — Kakšni oni zopet? — Ljudje, vendar, ljudje! — je vzkliknil besno: — ljudje, za katere sem delal. Saj vendar nisem zaradi samega sebe, sebi v zabavo nosil vsega tega — na umor sem se pripravljal. — Ne govori mi o ljudeh! — je strogo dejalo dekle in njene ustnice so zatrepetale. — Raje mi ne govori o ljudeh — če ne te zopet udarim ! Slišiš! # — Kaj ti je? — se je začudil. — Kaj sem jaz — pes? In vse me — psi? Pazi se, mili! Skril se je za ljudi, pa misli, da je rešen. Ne skrivaj se resnici, mili, nikamor se. ji ne skriješ! Če pa ljubiš ljudi, pomiluješ vse nas ubožice — tedaj, vzemi me! A jaz tebe vzamem, mili moj. Sedela je, zvila roke za tilnik, vsa v blaži nem vshičenju, vsa brezumno srečna — pol-blazna. Majala jez glavo in polagoma govorili ne da bi odpirala blaženo sanjajočih oči, ska pela je: — Mili moj! Pila bova skupaj, jokala bova — oh, kako sladko bova jokala, mili ti moj. Z vse življenje se najočem. Pri meni je ostal, n odšel. Ko sem te danes zagledala v zrcalu, ml je takoj prešinilo: to je on, ki mi "je usojenJ je on, moj mili. In ne vem, kdo si, ali moj brat, ali ženin, toda ves si mi roden, blizeR, ves za željen ... \ Tudi on se je spomnil te črne, neme žaloi ne dvojice v zlatem okvirju zrcala in svoje« takratnega čustva: kakor pri pogrebu, - i mahoma mu je postalo tako neznosno huckj vse se mu je zazdelo taka divja pošastnost, a je od žalosti celo zaškrtal z zobmi. Šel je dalj s svojo mislijo, spomnil se je milega revolverji v žepu — dvodnevne gonje, gladkih vrat brt kljuke, in kako je iskal zvonec in kako je pri« zaripli lakaj, ki še ni utegnil natakniti fraka, sami platneni umazani srajci in kako je vstop z gospodinjo v beli salon in zagledal ona ti tuja dekleta. Postajalo mu je vedno prostejše — in konj no mu je postalo jasno, da je ravno tak, kot ji bil, in da je popolnoma svoboden, popolnomj svoboden in lahko gre, kamor hoče. Strogo je obvel sobo z očmi in je sirovo,i prepričanostjo človeka, ki se je za trenutek osva stil iz težke pijanosti in se zagleaal v tuji okni lici, obsodil vse, kar je videl: — Kaj je to? Kakšna neumnost! Kakšni grde sanje! Toda muzika je igrala. Toda ženska je se dela —- roke zvite za tilnik — brezsilna, dal jnogla govoriti, omagujoča pod bremenom bres umne, nečuvene sreče. Toda to niso bile sanje — Kaj je to vendar? Torej je to resnic« — Resnica, mili! Nerazdružljiva sva s te boj. To je resnica. Resnica so tale zmečkanaii stlačena krila, ki vise na steni v svoji «oli ne sramnosti. Resnica je tale posfelja, na kalei je na tisoče pijanih moških drgetalo v k gnusnega sladostrastja. Resnica je ta d stari, vlažni duh, ki se prijema obraza in ki la življenje zoprno. Resnica je ta muzika stroge. Resnica je ona, ta ženska z bledim mučenim obrazom in ubožnosrečnim smehl jem. Zopet je položil težko glavo na roke, gl izpod čela kakor volk, ki ga ubijajo in ki nem sam hoče ubiti, in je mislil brez v zveze: (Dalje prih.) GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA. DOPISI. Kolobocija zmot in prevar. [ LL0YDELL, PA. — Že dolgo let zasledujem delfsko gibanje, za katerega sem se zanimal še v stara kraju. Od mojih mladih dni do precejšnje starosti, »kateri sem sedaj, pazim na potek razmer in na raz-toj razuma v masah delavcev. s Zdi se nam, da gremo naprej preveč polževo. Težjo je nam zapopasti, kako je mogoče, da delavske lase ne izpregledajo in ne napravijo konec kaotične-111 stanju, ki vlada na svetu. Saj je vendar pot iz teme M svetlo precej jasna, samo misliti je treba, učiti se, rabiti razum. Tukaj pa so vzroki naiši počasnosti: delavstvo premalo misli. ; Ko otrok nekoliko doraste, ga prično zastrupljati s strahov" in z versko vzgojo; negujejo mu instinkte pohlepa, sebičnosti, mržnije in druge slabe lastnosti, to doraste, je ali zakrknjenec, ali pohlepnež, na lovu »dolarji, ne glede, če jih kedaj pridobi ali ne. Kako uj socialistično gibanje s svojimi malimi sredstvi rti te instinkte iz ljudskih mas? | Učiti moramo ženske. Te se sedaj preveč zane-narja. Sodrugi sami — premnogo je takih — mislijo, ia ženski ni treba razredne vzgoje, da ona n.e potre-boje socialnega znanja. To je stvar moških. Ampak ženit so matere, one so prve učiteljice svojih otrok. Me-ito, da bi jih strašile z bavbavi, jim napolnjevale rana z verskimi pravljicami, jim dajale potuho, bi jih -če bi bile razumne v socialističnem pomenu bese-le, nudile tako izobrazbo, ki je za otroke potrebna, te hočemo, da bodo v poznejših letih ložje razumeli socializem in potrebo preosnovati gospodarski ustroj dražbe. [ Vsaka socialistično vzgojena ženska je kot mati ia socializem več vredna kakor deset moških. To je noje mnenje in mislim, da se ne motim. I Radi pomanjkanja znanja je delavstvo silno raztopljeno; imamo na stotine unij in vsaka se hvali, da je najboljša; imamo n.a ducate reformističnih gibanj tonijah, in vsako izmed teh trdi o sebi, da je najbolj-ie. Imamo delavske politične organizacije, ki vse na-, (lašajo, da so najboljše. F Unije take kot so, so večinoma vse nazadnjaške, (po svoji strukturi vse ovira napredku in vse poma-jtjo, četudi indirektno in nenamenoma, kapitalizmu. Članstvo si v svoji nevednosti ne zna pomagati in če |kga sili na pravo pot, se jo brani in se drži zastarelih Idej in taktik. Te mase so naklonjene religijam in podpirajo cerkve. Na svoje zbore vabijo duhovnike, ti pripovedujejo o potrebi krščanske vzgoje in pokr-iianjenju krščanskega sveta . . . ■ Kako si človek predstavlja delavsko gibanje v A-fceriki, ne kakor je, ampak kakor bi moralo biti? V vsaki industriji bi morala biti samo ena unija, in vse le združene v eni sami politični stranki. Kako eno-ttavno se glasi to, pa je vendar tako težko dopovedati htsi to priprosto enostavnost. V unijah opažamo velike notranje boje. Veliko rov raznih unij je skozinskoz nazadnjaških; v mogarski uniji ni nič boljše. Predsednik naše unije is je zagazil zadnja leta na popolnoma nazadnja- ška pota, zato bi ga bilo treba odstraniti in izvoliti o-sebo, ki bi razumela sedanje razmere in položaj ter delovala, da postane ta po članstvu mogočna unija mogočna tudi v praksi za interese premogarjev in ostalega delavstva. Čemu nam je treba toliko strank in unij, ako je naš sovražnik le eden — kapitalistični sistem, čemu medsebojni spori, ako vemo, da to slabi našo moč? Miljone delavcev je po svetu, ki vedo kaj je socializem in ga hočejo. Pa se kregajo, po kateri poti bomo hitreje prišli do njega in kako bomo preuredili ekonomski sistem — nagloma ali razvojno? Zdi se mi, da delavstvo nima pravih učiteljev, ali pa so učitelji ravno tako zmotljivi kakor njihovi učenci. Kar je razumnih učiteljev, jih delavstvo težko razume. Kar je slabih, ki navdušujejo, veliko obljubljajo in napadajo tiste, ki niso do pike enakega mnenja, ti imajo več uspeha, toda posledice so razdori, neza-upnost in nesloga. Vsi priznamo: današnje ljudstvo še ni učeno. Treba mu je tolmačiti naše nauke v poljudni, lahko razumljivi besedi. Dobri socialistični listi so dobri agitatorji in dobro vzgojevalno sredstvo. Toda že to, da je list res vizgojevalen zadostuje, da se ga ljudstvo brani, širša masa namreč. Čudno se mi zdi, da ravno tak list, kakor je "Proletarec", n,e najde pri masi tistega odziva, kakor ga je vreden. Vsakdo bi si moral šteti v čast, da je njegov naročnik in čitaUlj. Vprašal sem po raznih krajih že precej ljudi ako čitajo Prole-tarca. "Kaj mi hoče tak list, ki ga ne razumem." U-rednik Proletarca naj mi oprosti, ampak veliko sem dobil takib in podobnih odgovorov. Res je, da mnogi izmed teb niti niso poskušali citati ta list in ga razumeti, ampak so čuli od drugih, da piše "previsoko", pa so ponovili, izgovor, kakršnega so slišali od drugih. Laži in pravljice rimske hierarhije, ki je otopela možgane našim ljudem v avstrijskih šolah, so mnogo krive, da je napredek tudi med našim narodom počasen. Hlapčevski duh, verska vzgoja, praznoverstvo in brezbrižnost, to so stvari, ki so ljudem ubile željo po več izobrazbi. Član unije ne more biti dober član, če ne razume, kaj je unija, kaj unijsko gibanje pomeni, kakšno je bilo v preteklosti, kakšno je danes in kakšno bo na podlagi sedanjih razvojnih smeri v bodoče. Tisti, ki misli, da je unija tukaj samo zato, da mu drugo leto pribori dime več na uro, je po svojem duhu ravno tak sebičnež kakor kapitalist, ki mislil drugo leto napraviti nekaj miljonov več dobička zase. Član socialistične stranke, ki ne pozna vsaj osno-vih n.avkov socializma, ne more biti dober agitator za socializem. Vsake stvari se moraš učiti. Iz slabih članov v organizacijah nastajajo slabi odbori in logično slabi voditelji. Kakor vidiš ti samo svoje koristi, tako vidi tudi tak izprijen voditelj tudi le svoje interese. Po svoji naturi so si enaki s kapitalisti, ki vidijo le sebe, druge pa naj vzame vrag. Kapitalizem je dobro organiziran, za svoje interese. Cerkve mu služijo in v javnih institucijah imajo vedno več vpliva, četudi pravi ustava, da je versko kakor politično prepričanje v tej republiki svobodno. Cerkev nima po ustavi te dežele ničesar skupnega z državo. Pa vendar ima. V zbornicah, občinah, v šolah itd. je prodrl vpliv ver zelo visoko. Delavsko ljudstvo pa je element, na katerega se vere opirajo, kajti brez mase bi bile vere brez moči in brezpomembne. Kapitalistične večine v zbornicah so izvolili delavci in kmetje. Nazadnjaški odbori unij so prišli na krmilo z glasovi delavcev. Vse to je bilo mogoče dosedaj in, bo mogoče v bodoče, ker je delavstvo v temi, ker se BRANI prave vzgoje. Masa ni kriva svoje nevednosti. Tisti, ki jo vladajo, so krivi. Ampak elementi,, ki hočejo, da bo masa zmerom nevedna, jo ne bodo učili. Toda vsakdo ima oči, da gleda, in razum, da misli. Gnilobo in korupcijo je lahko opaziti, krivice čutimo vsi, ki se preživljamo s produktivnim delom, dostop do socialistične literature in organizacije je vsem delavcem odprt. Či-tajte, in pridružite se socialistični organizaciji. Jaz za svojo osebo ne morem biti aktiven, ker mi starost ne dopušča. Ampak moj duh ostane s socialističnim gibanjem in njegoveini nauki, dokler ne pridemo do kaj boljšega, kajti znanost gre neprekidno naprej. Uičimo se, mislimo in razmotrivajmo ter delajmo v interesu sebe in v interesu nam enakih. V tem je ključ rešitve družabnih vprašanj. — JOSEPH SVPAN. Sodrug Frank Modic umrl. GIENCOE, O. — Dne 18. julija je nam poslal Frank Žvanut, predsednik tamošnjega društva SNPJ. brzojavno sporočilo, da Franka Modica ni več med živimi. Iz Glencoe je odpotoval dne .26. maja t. 1. Bil je večletni član tukajšnjega socialističnega kluba št. 2, JSZ. in nekaj časa pred izselitvijo tudi tajnik kluba in zastopnik Proletarca. Bil je član tukajšnjega društva Jutranja Zora, št. 54, SNPJ. Bil je vesten član lokala premogarske unije št. 2386 in zaupnik unije; ta kakor vse druge posle je vestno opravljal. Pokojni Frank Modic je bil doma iz Iga pri Ljubljani. V Minnesoti zapušča sestro in sestričn.0, druge sorodnike ima v domovini. v Sodrug Modic je bil mehke, zelo mirne narave. Zanimal se je za potek svetovnih dogodkov in posebno za delavske gibanije. V politiki se je nagibal na eks-tremno stran, ker je bil mnenja, da je sedanja taktika socialistične stranke vse prepočasna. Toda bil je dober sodrug in vnet delavec v bojih za delavske interese. — Zadnje čase je bil zelo melanholičen, znamenje duševnega pešanja. Prijela se ga je manija, da ga ljudje obrekujejo. Izgubil je vero v človeštvo. Dne 16. julija se je v hotelu v St. Louisu ustrelil. Živel je še dve uri po tem činu, toda zavedel se ni več. V njegovem žepu so našli naslov predsednika in tajnika dr. št. 107. SNPJ. v St. Louisu, katere je policija obvestila o činu pokojnika. V njegovem žepu so našli tudi pismo naslovljeno name in vsoto $10. V pismu mi je sporočil, naj plačem zanj članarino za društvo in. klub ter omenil, da je truden življenja. "Življenje postaja zame neznosno. Vsi lažejo čez mene. Ves svet je prevara .... To je moja zadnja beseda." Dva pisma sem dobil od njega poprej. V enem mi je pisal, da bi bilo zanj bolje če bi me poslušal in ostal tukaj. Naslova mi ni dal v pismu. Predno je šel od tukaj, je dejal, da gre zato, ker čez njega lažejo. Eno pismo sem dobil v njegovem kovčeku, kjer mu piše mati, da je ves svet prevara, ves v lažeh in da je poštenemu človeku težko živeti. Tako vidimo, da je v teh razburkanih časih veliko ljudi razočaranih do obupa, ki v nekaterih slučajih privede do takega skrajnega koraka. Pokojni Frank Modic je bil v resnici pošten in tu v Glencoe brez sovražnikov. Jaz sem ga imeli in poznal sem ga dobro. Delala sva skupaj v ] govniku, kjer sem ga imel priliko spoznati, ravno t pri delu za naše akcije, pri katerih je z veseljem deloval. Meni in drugim, ki smo ga od bližje poznali, resnično žal, da se je ločil od nas. Škoda je takega i brega inteligentnega delavca, ki je še toliko Ampak, kakor sem dejal, njegova dobra naturanil dovolj močna prenesti pogleda na vse to gorje, ki i leguje človeštvo, in tako je sam utonil v njemu. 1 mu bo lahka ameriška gruda. NACE ŽLEMBERGER. O shodu na Pursglove. MORGANTOWN, W. VA. — Kot je bilo že porod no v Proletarcu, smo imeli dne 4. julija na Pursglove shod, na katerega je bil povabljen za govornika! Chais. Pogorelec. Govoril je o potrebi socialistične ganiizacije in o potrebi spremeniti sedanji gospodu sistem v socialističnega. Udeležba je bila obilna in vzoči so pazno sledili izvajanju govornika. Dobili smo precej novih naročnikov ter m podpore Proletarcu. Četudi naselbine po W. niji do zadnjih časov v slovenski javnosti niso I posebno znane, so take priredbe vendar dokaz, da gibljemo v pravi smeri; izvršujemo svoje dolžni napram delavskemu gibaniju in širimo naše liste. lim, da bi vse naselbine sledile vzgledu tukajšnjeji okrožja. Po shodu se je vršila veselica društva št. i SNPJ v prid društvene blagajne. Shod in zabava dobro izpadla, kar je zasluga članov in članic, ki vestno izvršili svoje naloge. Gmoten uspeh veselice bil dober. Upam, da se bodo tukajšnji delavci v bodoče bolj zanimali za stvar socializma, kajti v sociali stranki je prostor za vsakega delavca in, vsaki bi moral pripadati. Pripeljite nove kandidate na priti nijo klubovo sejo, da bomo rasli v članstvu. Sodrug skrbite, da tudi vaše soproge postanejo članice 1 ba, da skupno z vami v skupni organizaciji dehji in, se bore za pravičnejši družabni red. — Ena ia navzočih. — Aktivnosti socialistične stranke v Chii CHICAGO, ILL. — Socialistična stranka Cook priredi velik piknik v nedeljo 12. avgusta White City parku, vogal E. 63rd St. in Park| Vstopnina za v park in na piknik je samo 10c. Govoril li bodo sodrugi Edmund T. Melms iz Milwaukee stranike eksekutive), Ross Brown, zamorski orator i Indiane in drugi govorniki iz Chicage in od dri Ta piknik je namenjen za pojačanje socialistične i ganizacije na South Side (južni strani Chicage). | V nedeljo 2. septembra bo imela čakaška zacija socialistične stranke velik piknik v parku 1 verview na No. Western Ave. Na tem pikniku bo j voril sodrug E. V. Debs. Piknik 2. septembra bo ( enem otvoritev socialistične kampanje za novi ske volitve v tem letu. Volilci okraja Cook imajo i voliti v novembru triindvajset sodnikov, ki bodo prihodnjem terminu odločali, dali naj se dela posebno kadar je na stavkah, izroča milosti puškarjJ ali ne. Ako bodo volilci glasovali kakor navadno« sedaj, bomo imeli sodn.ijske prepovedi proti delava tudi v bodoče. Ako bodo izvoljeni socialistični 1 za sodnike, bodo imeli kapitalisti priliko obču-kaj pomenijo "indžunkšni". Chicago je industri-velemesto in delavstvo je v ogromni večini. Ako glasovalo proti svojim interesom, bo za posledice varno. Sodrug Ross Brown, po plemenu črnec, je obdr-v Chicagu zadnje čase deset shodov, ki so bili ' ddbro obiskani. Nastopal je večinoma na uličnih h. Koncem julija se je mudil na agitaciji za soc. ko v Indiani, začetkom tega meseca je pa zopet I v Chicago, kjer bo' imel do 15. avgusta novo se-odov. Za tajnika okrajne organizacije je bil izvoljen W. Snow, član strankine eksekutive in tajnik illinoi-socialistične stranke. Prejšnji tajnik Robert H. we je bil izvoljen samo začasno; svoje delo je ""vljal ob večernih s pomočjo drugih sodrugov in ginj, ki so hoteli žrtvovati nekaj ur časa na teza opravljanje dela, ki spada temu uradu. Ena krojaška unija v Chicagi je pristopila k soc. ' v celoti. Dobila je čarter kakor vsaka druga ina organizacija ali naši klubi. Italijanski sodrugi obdržujejo v svoji čikaški ko-"' ulične shode. Tednik "Chicago Socialist" je v zadnjih mesecih ojil svojo cirkulacijo. Naši sodrugi lahko precej e, da po svojih močeh pomagajo razširiti omenjeni ameriške delavce. Naročnina je za dobo par cev znižana, in stane za celo leto $1.50; osem cev si; štiri mesece 50c; dva meseca 25c; Naslo-"The Chicago Socialist", 1501 Warren Ave., :o, 111. Seja kluba št. 1, JSZ., se vrši v petek dne 17. av-Udeležite se je polnoštevilno. — c. O zapisniku zbora J. S. Z. CLEVELAND, O. — Zapisnik zbora JSZ., priob-v Proletarcu z dne 12. julija, mi je jako ugajal, in pregledoval sem že precej zapisnikov konj raznih slovenskih organizacij, pa mi ni še no-ntako ugajal kakor ta, ker prikazuje jasno sliko poteku zboru. Tu ni običajnega skrivanja imen de-tov; ta in ta delegat je to in to govoril, predlagal, al, kritiziral, ne pa "neki" delegat. Nekateri referati so naravnost dovršeni. Vsa čast ntom, ki so jih sestavili, ker so se tako temeljito ili v predmete, katere so imeli obdelati. Ta ik je vreden več za agitacijo med našim delavni, kakor pa marsikakšna socialistična brošura : obsega. Zapisnikarji zbora zaslužijo priznanje želeti je, da bomo imeli tudi na prihodnjih končali J. S. Z. in naših podpornih enot sposobne nikarje, da bo članstvo vedelo, kako in o čem razpravlja, Sodrugi in somišljeniki, ako še niste prečrtali za-"a konvencije J. S. Z., vam priporočam, da ga pazno prečitate, neglede, če se s tem ali onim jate ali ne. — S—. Tekma za razširjenje "Proletarca". Izkaz naročnin poslanih do 28. julija v tekmi za razši-rjenje "Proletarca". Število Celoletne naroč. naroč. Soc. klub št. 1, Chicago, 111..............130 108% Soc. klub št. 27, Cleveland, 0..........91 73 Anton Žagar, Sheboygan, Wis..........90 69 J. R. Sprohar, Pursglove, W. Va. 22 21 Jernej Kokelj, Penna ........................30 18% Louis Bartol, Reynoldsville, W. Va. 27 17 Soc. klub št. 47, Springfield, 111 19 14 Anton Zornik, Herminie, Pa..............16 12% Lukas Butya, Moon Run, Pa..............12 12 John Ban, Pittsgurgh, Pa..................12 12 Louis Gorsich, Renton, Pa................12 -11 W. J. Lazar, Homer City, Pa..........12 11 John Terčelj, Hendersonville, Pa. . . 11 11 Andy Bertl, Harwick, Pa..................16 10% Max Martz, Buhl, Minn. .................12 9% Joseph Ule, Chisholm, Min,n. ..... 10 9% Louis Krasna, Conemaugh, Pa..........13 9 Joseph Korsich, Carlinville, 111. ... 9 9 Rosie Selak, Star City, W. Va. ... 12 8% Peter Bukovec, Johnstown, Pa..........9 8% Valentin Laharnar, Delmont, Pa. . . 12 6% Frank Ludvik, Pittsburgh, Pa..........8 6% Frank Ravnikar, Lorain, 0..............8 6 Anton Pečnik, Barberton, 0..............6 6 Anton Mravlje, Clinton, In d..............8 4 Joseph Sterle, Chisholm, Minn..........6 3% Frank Klun, Chisholm, Minn..............4 3% Rudolf Potočnik, Detroit, Mich. ... 4 3% Jack Kotar, Warren, O...........5 3 Joseph Kocjan, Brooklyn,, N. Y. . . 4 2% Paul Les, Spangler, Pa......................2 2 Anton Grden, Clencoe, 0..................2 2 Martin Kaucich, Avella, Pa..............3 1% Frank Merchak, La Salle, 111..............2 1 y2 Paul Šubic, Stockett, Mont..............2 iy2 Louis Sterle, Dunlo, Pa......................1 1 Skupaj .................... 642 508% (Klub št. 1. — Chas. Pogorelec, 49—40 y2; Frances A. Tauchar, 29—22; Frank Ben,china, 25—22%; Mary Oven, 10—8%; F. Z., 7—6; Frank Florjancich, 4—4; John Vogrich, 1—%.) (Klub št. 27. — John Krebelj, 45—37%; L. Go-rjup, 26—23%; Aug. Komar, 13—9%; Jos. Volk, 3—2; PROLETAREC JULY 28. Š— John Bradač, 2—1; Vin. Jurman, 1—1; Fr. Mulej, 1—1.) — (Klub št. 47. — Jos. Ovca, 12—9%; Jos. Shum, 7—4%. Opomba: Druga številka v seznamu znači celoletne naročnine.) SLOVENSKEMU DELAVSTVU V HERMINIE, PA. Socialistični klub št. 69, JSZ., zboruje vsako tretjo o v mesecu ob 6. popoldne v dvorani društva tomisleci, št. 87, SNPJ. — Rojaki, pristopajte v vrste! — Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pa. Slovenski delavci, jačatje klube JSZ. v naših nasel-', Kjer kluba še nimate, ga ustanovite. Za pojasni-pišite tajništvu JSZ. AGITATORJI NA DELU. Naročnin na "Proletarca" so poslali (izven kon-testa): Frances A Tauchar, na agitaciji v Colo, in Kansas ......................................................................121 Frank Rataic, Forest City, Pa..................................2 John Kustelj, Gross, Kan,s. ........................................2 Andrew Vidriqh, Johnstown, Pa..............................1 Naša kampanja. V izkazu naročnin, pridobljenih v tekmi za razširjenje Proletarca, imamo skupno število 642 naročnin. Tekma traja do 25. septembra. Ali se boste potrudili, da bomo imeli do takrat v skupnem številu naročnin vsaj številko tisoč? Na prvem mestu je klub št. 1 s 130 naročninami, ki jih je pridobilo 6 sodrugov in sodmginj; na dru-dem mestu