GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZI 'ELOVNEGA LJUDSTVA V O MESTO' LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek — Posamezna številka 15 din - LETNA NAROČNINA 600 din, polletna 300 din, četrtletna 150 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 1200 din oziroma ^ amer. dolarje - TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24 Štev. 44 (502) NOVO MESTO, 5. i LETO X. I0VEMBRA 1959 UREJUJE uredniški odbor - odgovorni urednik Tone Gošnlk - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg št. 3 (vhod iz Dilančeve ulice) Poštni predal Novo mesto 33 - TELEFON uredništva in uprave 6t. 127 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje ♦Delo« v Ljubljani Pred novimi najemninami V soboto dopoldne je bilo v Novem mestu posvetovanje, ki ga je sklical Okrajni odbor SZDL za predstavnike občinskih političnih forumov In ObLO. Na posvetovanju, katerega se je udeležil tudi Tomo Brejc, član CK ZKS. in ki ga je vodil sekretar okrajnega odbora SZDL Roman Ogrin, Je poročal Štefan Simončič o stanovanjskih najemninah, Viktor Zupančič pa o spremembah v finansiranju stanovanjske izgradnje. Po referatu se je razvila živahna razprava, ki je pokazala veliko zanimanje predstavnikov ObLO in občinskih političnih organizacij za uveljavljanje stanovanjske reforme. — V ponedeljek pa je bila v Ljubljani razširjena seja Glavnega odbora SZDL Slovenije. Na nje.f je poročal tovariš Stane Kavčič o političnih ■ nalogah SZDL pri uresničevanju novega načina finansiranja, uporabe in graditve stanovanj. Tudi te seje so se udeležili predstavniki vseh občinskih in okrajnih odborov SZDL. Napak bi bilo, če bi skušali tolmačiti stanovanjske reforme tako, da bi vsakemu posamezniku pojasnjevali, koliko bo oziroma koliko ne bo prizadet pri povišanju najemnin. Tako bi sicer dosegli, da bi bil večji del zadovoljen, ker ne bo prizadet, manjši del pa nezadovoljen, ker bo prizadet, z drugo besedo, dati bo moral za najemnino več, kot bo dobil s predlaganim 6 in pol odstotnim povečanjem prejemkov. Jasno je namreč, da tako prakticistično računanje, kjer bi ocenjevali le posameznike, lahko zabriše smisel vseh predvidenih stanovanjskih sprememb. O pomenu teh sprememb kot celote smo že pisali. Z novimi najemninami hočemo urediti sistem finansiranja stanovanjske izgradnje. Cena stanovanja je bila doslej neverjetno nizka v primeri z drugim potrošnim blagom. Stanovanja se niso amortizirala, kot pravimo. Z najemnino namreč nismo zbrali toliko sredstev, da bi lahko po določeni dobi zastarelo stanovanje opustili in s prej zbranimi sredstvi zgradili novega. Nizke najemnine so imele še celo vrsto drugih negativnih posledic. Ni malo primerov, ko ugotavljamo, da so stanovanja premalo zasedena, skratka, ekonomske cene za stanovanja naj bi uravnale tudi smotrno potrošnjo dobrine, kot je stanovanje. To je le nekaj posebnosti, na katere smo, kot rečeno, že opozarjali. Bistvo sprememb pa je v tem, da Je predvidena stanovanjska reforma sestavni del našega ekonomskega razvoja In družbene koncepcije, ki se je uveljavila v zadnjih letih. Stanovanjska reforma torej ni nek poseben ukrep, ki bi hotel nekoga prizadeti, ampak je samo sestavni del prizadevanj, s katerimi skušamo normalizirati ekonomski razvoj. normalizirati jih po tisti poti. ki nam je že sedaj prinesla zelo velike uspehe. Nemogoče je, da bi obdržali na področju gospodarjenja s stanovanji še naprej administrativne odnose, saj predstavljajo stanovanja skoraj četrtino nacionalnega bogastva. Zato Je politično in ekonomsko nujno, da te administrativne odnose čimprej odpravimo in tudi tu ustvarimo takšne odnose, kakršne smo že uvedli na ostalih gospodarskih in družbenih področjih. Glede stanovanj si moramo biti sedaj na jasnem, da bo lahko dobil večje in boljše stanovanje tisti, ki bo pripravljen in sposoben plačati zanj večjo ceno. Večjo ceno pa bo lahko plačal tisti, ki bo na delovnem mestu več ustvarjal in zato tudi več zaslužil. To pomeni, da ho tudi to spodbuda za uvajanje nagrajevanja, ki daje tistim, ki delajo več, tudi večje priznanje. Prav tako bo vpeljano načelo, da bo imel prednosti pri dodeljevanju stanovanja tisti, ki bo hranil svoja sredstva in ponudil za novo stanovanje tudi večje lastne prihranke ter. na ta način z materialnimi sredstvi podprl individualno gradnjo. To pa so seveda precej drugačni kriteriji, kot pa so veljali pri dodeljevanju stanovanj doslej, ko ni bilo važno, koliko delaš in koliko zaslužiš, niti ni bilo važno, če si bil pripravljen z lastnimi sredstvi sodelovati pri gradnji,stanovanj. Nekateri bodo zato menili, da je to krivično. Pa ni tako. Počasi se bo moralo uveljaviti, da je stanovanje potrošna dobrina, prav tako kakor obleka, kruh in radioaparat. Vsi si ne moremo privoščiti vsega In najboljšega, podobna merila veljajo oziroma bodo veljala tudi za stanovanja. Skratka, tudi na tem področju se bo začelo uveljavljati načelo, ki velja sicer za nagrajevanje: zaslužek bo odvisen od vloženega dela In kdor bo storil za družbo več, bo imel večje dohodke ter si bo lahko s tem v zvezi privoščil boljše stanovanje. Družba torej ne bo več dodeljevala stanovanj, saj se Je nekako ustalilo mnenje, da je "država* dolžna dati vsakemu zaposlenemu tudi stanovanje. To nI res. Vsak se bo moral tudi sam potruditi, da pride do te dobrine. In kako bo posredovala družba? Družba je dolžna posredovati samo zato, da prepreči, da bi stanovanjska posest postala osnova za pridobivanje dodatnih sredstev. Družba mora preprečiti, da bt stanovanja nudila komu rento. Z nacionalizacijo stanovanj smo to preprečili. Ostane torej, da bo Imel pri stanovanju prednost tisti, ki bo družbi največ dal, ki bo bolj produktiven in ustvarjalen ter bo imel na osnovi takega svojega dela tudi večje materialne možnosti. Gostje ob otvoritvi novega Centra za medicinsko rehabilitacijo invalidov, ki so ga slovesno odprli v četrtek, 29. oktobra, na občinski praznik Novega mesta. V prvi vrsti stoj*: predsednik ObLO Maks Vale, novi komandant garnizije J L A podpolkovnik Vid Jerič, zvezni ljudski poslanec Jože Borštnar, predsednik republiškega Sveta za zdravstvo Niko Šilih, direktor Kremena Niko Križanec, novi tajnik ObLO Tone Valentlnčič in drugi. 350ha nove plodne zemlje Steljniki pri Krasincu začenjajo spreminjati svojo podobo — Novi hievi za 400 krav in 2000 telet — Obširni, a uresničljivi načrti Belokranjske poslovne zveze Pred kratkim je začela Belokranjska poslovna zveza z agromelioracijskimi deli na 350 ha steljnikov pri Krasincu. Težki buldožeri že podirajo grmovje in breze. Nad 15 cm debele breze bodo prodali tovarni čevljev »Peko« iz Tržiča, Poslovna zveza je naje]a v Krasincu za Priprave za spomladansko setev že v teku V novomeškem sindikalnem domu ]e bila v soboto konferenca upravnikov kmetijskih zadrug. Pregledali so uspehe in neuspehe jesenske setve ln «e pogovorili o pripravah za »pomladansko setev. Do 20 oktobra smo v okraju posejali 2035 ha z italijanskimi vrstami pšenice ali 67% od predvidenih 3065 ha. Najbolje so nacrte pogodbene prol/.vodnje uresničile kmetijske zadruge na področju Bele kraJLne, Spodnjega Posavja ln deloma Suhe krajin'1, medtem ko zadruge v novomeški trebanjski jn sevniSkl obdnl niso uresničile niti polovico predvidenega načrta. Uspeh je viden predvsem v tistih zadrugah, kjer so ■e upravniki in zadružaj sveti kot družbeni organi resno zavzeli za Izvajanje družbenega načrta, tu le opaziti tudi sodelovanje družbenih in poMtičnlh organizacij na terenu. Nasprotno pa je v zadrugah, kjer tega nI bilo. Tu je trpela tudi kvaliteta sklenjenih pogodb. v nekaterih zadrugah se Je primerilo cel0 to, da vtklađl-ščena umetna gnojila In semena niti za polovično realizacijo družbenega načrta niso zadostovala! Da bi v spomladanski setvi odpravili vse napake in slabosti, ki »o se pojavile zdaj ob Jesenski sfttvi, so se že na sobotni konferenci pogovorili o potrebnih ukrepih. Predvsem bodo morale KZ čimprej naročlbj potrebne količine .sem.cn In umetnih gnojil za krompir in koruzo. Na bližnjih sejah zadružnih'svetov pa se bodo nadrobno pogovorili o planih |n načinu kako začeti akcijo, đa bo uspeh čim večji. R. S. Tov. Marinko na Bučki Krajevnega praznika prebivalci Bučke letos ne bodo hitro pozabili. Ostal jim bo dolgo v spominu, saj je nedeljsko dopoldne preživel z njimi dragi gost — predsednik Ljudske skupščine LRS tovariš Mihu Marinko. Odzval se je povabilu krajevnih organizacij in 1. novembra ob devetih dopoldne so ga pred šolo na Bučki pozdravili: predsednik okr. odbora Socialistične zveze Franc Pirkovič, predsednik ObLO Sevnica Karel Kolinan, predsednik krajevnega odboru Jože Bukovi«, sekretar osnovne organizacije ZKS Frane Ujaž, predsednik odbora ZB Jože Gorenc. v imenu šole in šolskega odbora pa upravitelj Franc Mola it. Oiroci so pozdravili tovariša predsednika v lepi vrsti pred šolo, eden izmed pionirjev pa mu je izročil šopek cvetja. Po zakuski v šoli se je prav tam začela slovnostna seja predstavnikov vseli organizacij, na kateri je lov. Marinko obudil nekaj spominov na prvi partizanski na- VREME ZA CAS OD 6. NOVEMBRA DO 15. NOVEMBRA: Okrog 8. novembra poslabšanje s krajevnimi padavinami, sicer bo suho vreme prevladovalo približno do 10. novembra, V nadaljnem poteku bo prevladovalo deževno vreme. Vmesno izboljšanje ne bo trajalo več kot en dan. — Sredi novembra ohladitev. Bt« V. M. pad na Bučko v noči od 1. na 2, november 1941. Povedal je, da je takrat hotela Partija s tem napadom preprečiti izseljevanje Iz Spod. Posavja, vendar napad ni v celoti uspel. iN L bilo namreč mogoče /brati večjih partizanskih enot, ki se razen tega niso mogle dolgo zadrževati na enem kraju. Ob napadu na fašistično postojanko Tta Bučki je padel IS-letni skojevec Ji/ško Sašek iz Ljubljane. Tovariš Marinko je gOVofil nato tudi o sodelovanju kmetov z zadrugo. Dejal je, da je treba povsod prekiniti z zaostalostjo in skrbeti, da se /.boljša ljudem življenje. Zaželel je prebivalcem celotnega okoliša Bučke veliko uspehov; preusmerijo naj se v tako kmečko pridelovanje, ki tod najbolje uspeva in ki bo dalo večji kos kruha ljudem. Po krajšem govoru tovariša predsednika so vsi navzoči, katerim so se pred šolo pridružili še ostnli ljudje, odšli k spomeniku Joška Saška, kjer je organizacija Zve/.e borcev položila venec, mladina pa je sodelovala z recitacijo Sjtre-vod se je nato razvil do zadružnega domu, kjer je pred spominsko ploščo položila svoj venec krajevna organizacija SZDL. Pevski zbor pionirjev je zapel nekaj pesmi, bilo je tudi več recitacij, nakar je tov. Marinko v dvorani zadružnega doma opisal aktivistom položaj partizanstva in njegov razvoj v začetku; govoril je o težavah in ukanah. delavce eno hišo m gasilski dom. Prve krmne rastline bodo posejali že prihodnjo spomlad, računajo na kakih 100 ha, na ostalih 250 ha pa do jeseni. Tu bodo postavili tudi hleve za 400 krav in 2000 telet. Gradili jih bodo, kakor bo pritekel denar, kakor pričakujejo, pa bo v njih predpisano število krav in telet do konca; let* 1961. Od krmnih rastlin bodo sejati koruzo za zrnje in silažo, westervoldsk0 ljulko, sojo za zelen0 krmo ln silažo ter pšenico. ki so bile potrebne v boju z razvoja Bučke. Ljudje poz- Za začetna dela so dobili okupatorjem. Znova je želel dravljajo skorajšnjo otvoritev predujem iz republiških sred-prebivalcem Bučke novih nove ceste Impoljca—Bučka, stev: z& nakup zemlje 3,5 mill-uspehov in se okoli 11.45 po- ki ho skrajšala pot do Sevni- Jona din, za agromelioracijo 9 slovil od prebivalsivn, ki ga ce kar za 12 km, omogočila bo milijonov in za stavbe 10 milije snet toplo in prisrčno poz- pa tudi večji in hitrejši pre- Jonov dinarjev. Tega bodo Crve* kmečkih pridelkov nn trg v Novo mesto in v Sevnico. Mogoč bo tudi boljši avtobusni prevoz. — Krajevni praznik Bučke je tako potekel in bo ostal vsem "v lepem spo- dravljalo. Aktiv predstavnikov ljudske oblasti, organizacij, prosvetnih delavcev in komunistov se je nato posvetoval še s predsednikom ObLO tov. Kol manom o načrtih mulo I j njega m inu. F. M. pali, dokler ne bo odobren re-den kredit iz zveznih sredstev, k0 bodo dobili za agromelioracije 63 milijonov, za hleve 77 milijonov, za živino 40 milijonov ln za stroje 40 milijonov dinarjev, Urediti bodo morali še vodovod, ki jih bo stal 6 milijonov din, električno napeljavo, ki bo stala 1 milijon. Skladišče ln sušilnica za 100 vagonov žita bosta stala 15 miljonov dinarjev, remiza 10 milijonov in 6tanovanja 20 milijonov din. Tovariša Ivan Maček in Janez Vipotnik v našem okraju V sredo 28. oktobra sta obiskala sedež OLO Novo mesto in okrajni komite ZKS tovariša Ivan MaČek-Matija, organizacijski sekretar CK ZKS, in Janez Vipotnik, član Izvršnega sveta LS LRS, Po krajšem po-menku v Novem mestu sta si ogledala gradbišče novega kombinata tovarne NOVOLES v Straži, nato pa tudi gradbišče novega proizvodnega oddelka tovarne zdravi i k K K A. Spremljal ju je organizacijski sekretar OK ZKS ing. Jože Legan. Nobenega odstopanja od pravilno postavljenih načel novega tarifnega pravilnika — Morebitne pomanjkljivosti in napake bomo odpravili samo s prakso, katere se moramo pogumno lotevati Pred kratkim je tovariš Stane Kavčič, predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije obiskal Tovarno celuloze in papirja Djuro Sala j v Vidmu-Krškem, kjer se je podrobno seznanil z uresničevanjem načel letos sprejetega novega tarifnega pravilnika tega podjetja. 15. oktobra sta ga v Ljubljani obiskala odgovorna urednika »Dolenjskega lista in »Vidcmskega ee-lulozarja« ter ga prosila, da jima je odgovoril na več vprašanj s področja nove tarifne politike, konkretno sa tovarno celuloze in papirja. Hkrati sta ga prosila, da je ponovil za bralce obeh listov nekaj svojih misli, ki jih je ob svojem nedavnem obisku v tovarni razložil vodstvu podjetja ter predstavnikom političnih in družbenih organizacij v kolektivu. Med drugim je tovariš Stane Kavčič v razgovoru z obema urednikoma dejal: ln je njegova storilnost pod povprečjem, je normalno, da bo dobi] po novem tarifnem pravilniku manj plače, v tem je ravno osnovno bistvo novega tarifnega pravilnika. Predpostavljam, da so lahko zaradi napačnih izračunov tudi določene skupine napačno dobile zaslužek; to pa se lahko da zelo hitro v praksi popraviti. Praksa bo tudi pokazala, te je v nekem oddelku ali skupini preveč ljudi, če so rezerve; če je sestava oddel- Minull četrtek se je množica Novomeščanov ln gostov lz Ljubljane ter drugih zbrala ob 1130 pred novo Vajensko šolo; v drugem nadstropju Ima prostore tudi Okrajni zavod za izobraževanj 0dr»*Ujj» »Ce primerjamo nov tarifni pravilnik s prejšnjim starim tarifnim pravilnikom, nam že površna primerjava pokaže kvalitetno razliko. Ta kvaliteta obstaja v tem, da je imel stari tarifni pravilnik v bistvu zelo močne težnje mezdnega odnosa oziroma plačevanja po delovnem času in po formalnih kvalifikacijah, v njem hi bilo neposredne materialne stimulacije ln pritiska, ki je pa hkrati tudi nagrajen, da namreč dobro dela, da bi se na vsakem delovnem mestu čimveč napravilo in čim bolj ekonomično gospodarilo. Nov tarifni pravilnik take osnove zapušča in gre na nagrajevanje po delovnem učinku, povezuje razne obrate in v njih tudi razna delovna mesta. Preko različnih oblik nagrajevanja v enl enoti stimulira ekonomski sistem nagrajevanja po učinku celotnega kolektiva. To je vsekakor zel0 velik napredek, ki mora dati zelo dobre materialne rezultate tako za kolektiv, za plačo delavca in za vso skupnost. Ne jamčim, da «° v tem novem tarifnem pravilniku ?aj*ti že vsi količinski pokazatelji (koliko ima Mliko po*aime*en obrat zaposlena delovne sile, fc^fiftD* J« labtaa polu* lattaa cena, koliko se lahko prizna na eno enoto denarja, kolikšen procent je lahko popolnoma pravilno izračunan oziroma participira n med neposredno proizvodnjo, ln postranskimi režijskimi obrati itd.). To je stvar dolgotrajne prakse in uresničevanja tarifnega pravilnika, ki naj pokale, ali so vsi ti odnosi pravilno postavljeni. Trdim pa, da so v osnovi principi novega tarifnega pravilnika absolutno pravilni. Ne vidim razloga, zakaj bi morali odstopati od tega in se bati morebitndh raznih pomanjkljivosti in napak v takem kvalitetno novem tarifnem pravilniku. Normalno je, da so. lahko pomanjkljivosti in nekateri napačni izračuni. To bo popravila praksa. Nesmiselno pa je, da bi se tega vnaprej bali. Prav tako je nesmiselno Imeti idejo, da Je mogoče vse to razčistiti v pisarnah. To bi pomenilo zahtevati od človeka, naj se nauči na suhem plavati, kar pa ne gre. Tudi argument, da morajo pri prehodu na nov sistem nagrajevanja, ki ga zdaj uvajamo na široki fronti, vsi več zaslužiti, je nevzdržljiv z dosledno uresničitvijo načel nagrajevanja po učinku. Ce en delavec, skupina delavcev ali *n obrat #!flho ded* Stane Kavčič, predsednik republiškega sveta Zvez« sindikatov Jugoslavije: »Nesmiselno Je, da bi se napak vnaprej bali. Ce je kaj narobe, bo to popravila praksa.« ka ali skupine nepravilna ali pomanjkljiva, se bodo sami odločili ali naj sprejemajo nižje plače aH pa stvari uredijo. Nagrajevanju Po delovnem učinku je zlasti v začetni dobi treba podrediti tudi v'o ostalo politiko v podjetju, predvsem investicijsko politiko, vzdrže- vanje tudi delitev skladov na del, ki je odrejen za osebni dohodek in del za splošno uporabo. Ce je razmerje med dosedanjimi Investicijskimi deli in delitvijo na sklad za splošno uporabo in sklad za osebne prejemke tako napeto, da onemogoča izplačilo zaslužkov, ki so evidentni in upravičeni na 'osnovi nagrajevanja p0 delovnem učinku, potem je treba to ustrezno spremeniti. To končno ni nič drugega kot bogatQ naložen kapital, kj se bo vsekakor lahko hitro obrestoval in pokazal, da je sistem pravilno postavljen in da bo prav zato kmalu dal tudi širše možnosti za popravila, razširitve in investicije. Mislim, da ne bi smeli pozabiti tudi tega, da imamo pri novem načinu nagrajevanja po delovnem učinku, več meril nagrajevanja; norme, premije, neposredno stimulacijo, periodičen obračun na enoto proizvoda ali na celoten proizvodni uspeh. Nekatera delovna mesta bodo bolj nagrajevana p0 normah, druga spet Po drugih oblikah. So oddelki, ki dobivajo stalno več na račun premij in norm, in so spet drugi — režijski — ki lz tega naslova ne dobijo nič. Ce na koncu polletja aH » drugo obračunsko obdobje ia-plačamo tem oddelkom njihovo stimulacijo, potem dobijo režijske službe seveda takrat več kot one druge. To Pa je normalno in v redu in je nemogoče delati is tega političen problem. Vsakomur mora biti jasno, da Je sistem dela zaradi narave proizvodnje tak, da dobivajo nekateri oddelki na osnovi premij in norm vsak mesec dohodke, ob koncu poletja pa dobijo spet režijske službe več kot one. To p« je tudi docela naravno in pravilno.« Pomembn* ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Novu tržnica, Center za medicinsko rehabilitacijo invalidov in Vajenska šola V znamenju novih gospodarskih in ztiravstveno-prosvetn.h pridobitev Je potekel letoSnji 29. oktober — praznik partizanskega Novega mesta. Po sprejemu na sedežu ObLO so si gostje, odborniki in predstavniki kolektivov, ustanov in zavodov skupno ogledali novo tržnico pr,jetno presenečenje in lepo pridobitev mesta. Napačna predstava, da Je dovolj prostora le pod sedanjimi kostanji na živilskem trgu, se le pod streho nove tržnice hitro razblinila tudi števlnim domačinom, ki so »i novo tržnico z zanimanjem' ogledovali. Ob 10.30 so v veži heroje^ predstavniki ObLO položili venec, velika množica ljudstva in mladine pa je počastila spomin junakov padlih v letdh NOB. Do 11, ure se je tudi pred novo stavbo Centra za medicinsko rehabilitacijo invalidov za Materinskim domom zbrala množica domačinov ln gostov; med slednjimi smn opazili predsednika Sveta za zdravstvo LRS NUka Silina, zveznega ljudskega poslanca Jožeta BorStnarja. predsednika okr. odbora SZDL . Franca Pirkoviča. predsednika OLO Nika Belopavlo-v ca, več ljudskih poslancev, predstavnikov političnega, kulturnega ln gospodarskega življenja m veliko števtlo zdravstvenih delavcev. Slavje je začel predsednik Sveta za Zdravstvo pri OLO dr. Ivo Smrecnik, ki je toplo pozdravil zbrane goste, za njim pa Je o pomenu novega zdravstvenega zavoda govoril tov. Rolih, predsednik skupščine ' Okr. zavoda za eoc. zavarovanje. Skrb za Invalide dela prehaja a novim zdravstvenim domom na višjo stopnjo, saj bo rehabilitacija vrnila tem ljudem zaupanje vase ,i lahko dejali t Galilejem za sedanji mednarodni položaj. Stari astronom je sicer mislil na vrtenje Zemlje okrog sonca, mi pa na proces zbliževanja med narodi obeh blokov, ki mu je dal pospešek obisk sovjetskega premiera Hruščeva v ZDA. Ne smemo pa pozabiti na besedo »ep-pur*. ki pomeni -kljub vsemu«. Kljub vsemu je danes zmagalo prepričanje, da je treba sklicati konferenco predsednikov vlad velesil, da se je treba začeti razoroževati, da je treba prenehati z atomskimi poskusi, da je treba tekmovati v tem, kdo bo dosegel večje gospodarske uspehe ln ne kdo bo izdelal več in učinkovitejšega orožja itd. To prepričanje je zmagalo — kljub vsemu. Toda pot do uresničenja teh lepih ciljev nI ne asfaltirana ne tlakovana, temveč je polna lukenj in nevarnih ovinkov, ki skrivajo če neznane nevarnosti. Na Zahodu so se zdaj sporazumeli, da se bodo decembra sestali predsedniki vlad ZDA, Velike Britanije, Francije in Zahodne Nemčije. Toda kancler Ade-nauer bo menda navzoč samo takrat, ko bodo govorili o nemških zadevah. Pravijo, da na zahtevo predsednika ZDA Eisenhowerja, ki je zadnje čase menda vedno bolj jezen na obstrukcijo zahodno-nemškega kanclerja. Prvotno je prevladovalo mnenje, da bo sestanek na najvišji ravni že letos, in nekaj časa se Pariz temu ni upiral. Nenadoma pa je prišla iz Pariza uradna novica, da hoče de Gaulle imeti sestanek na najvišji ravni spomladi, hkrati z njo pa sporočilo oziroma najprej govorice, da bo ...j prJjkcji < ica.ru sam predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev. »Zakaj naj bi bil privilegij samo Anglosaksoncev, da bi se sestajali s Hruščevim.« se je vprašal neki francoski komentator. Zdaj je tudi določen datum obiska za-hodnonemškega kanclerja Adenauerja v Londonu — 17. novembra. Adenauer je bil povabljen že lani, toda ohladitev odnosov med Bonnom in Londonom je doslej preprečevala ta obisk. Med Veliko Britanijo in Zahodno Nemčijo nc leži samo senca Macrrillanovega prizadevanja po čimprejšnjem sestanku na najvišji ravni, ni nad dogodki na indi.jsko-kitajskl meji. Sovjetski premier ni sicer Izrecno napadel he LR Kitajske ne Indije, toda to ni bilo niti potrebno. Gre za napetost med obema največjima azijskima državama, ki ovira splošno pomirjevanje na svetu in jc potrmtakem tudi v nasprotju s sedanjo politiko sovjetske vlade. Generalna skupščina Združenih narodov jc z redko soglasnostjo odobrila resolucijo, naj bi vse predloge glede razorožitve poslali v razorožitveni odbor desetih držav, ki bi o njih naprej razpravljal. Osnovo za razpravo v tem od- Kljub vsemu ampak tudi različna pojmovanja glede integracije Evrope. Ce bo torej Adenauer odšel v London, to še ne pomeni, da bo z njegovim obiskom vse urejeno. Za to so nasprotja prevelika. Tdda Adenauer je naposled spoznal, da se nima pomena jeziti samo na Macmillana zaradi politike do vzhodnega bloka, ko jc danes celo predsednik Elscnhower praktično na istih pozicijah. Potemtakem je treba storiti! vse za razbitjo politične osame-losti, v kateri se je znašla zahodnonem-fika vlada. Zadnji govor predsednika sovjetske vlade Hruščeva v Moskvi je značilen za sedanje razdobje zbliževanja. Tudi v zahodnih glavnin mestih so govor ocenili kot zelo zmeren In pomirljiv. Vsi pa so postali pozorni na njegovo izjavo, v kateri je dejal, da so (v ZSSR) zelo ogorče- boru bo tvoril britanski in sovjetski raz-crožitveni p-edlog. Po mnenju nekaterih zahodnih opazovalcev si zahodna in vzhodna stališča glede razorožitve še nikoli niso bila tako blizu kot sedaj. To seveda ne pomeni, da bodo razorožitvena pogajanja lahka in da bo mogoče doseči sporazum čez noč. Saj celo sovjetski predlog govori o razdobju štirih let, v katerem naj bi prišlo do splošne razorožitve. Pa tudi to obdobje je zelo kratko. Kljub raznim oviram se svetovni odnosi le gibajo proč od vojne. Posamezni bloki in države se seveda niso odrekli svojim posebnim interesom in jih bodo skušali uveljaviti na vse mogoče načine. Toda Če rečemo, da jih ne bodo več skušali uveljavljati z vojno, smo morda še najbolje označili dosedanji napredek v svetu. »Za ta denar ne bom delal...« 4*-letnl Vinko Simončlč lz Leskove«, ki Je brez stalnega bivališča ln zaposlitve, je 21, oktobra ukradel Francu Malaaku lz Novega meeta nekaj koko*i. Jd so bile vredne 1S00 (Nadaljevanje sledi) gtev. U (502) DOLENJSKI LIST Stran 3 S POSVETOVANJA KOMUNISTOV V TOVARNI CELULOZE IN PAPIRJA VIDEM-KRŠKO BREZ IZOBRAZBE NI NAPREDKA V tovarni DJURO SALAJ na Vidmu so ustanovili izobraževalni center — Nagrajevanje po enoti proizvoda bodo še poglobili, saj so dali že prvi obračuni velike rezultate, ki jih bodo lahko še znatno povečali Ne postavt/a/mo kolektivov prea izvršena dejstva! Pred kratkim je bilo v tovarni celuloze in papirja »Djuro Salaj« v Vidmu-Krškem skupno posvetovanje članov ZK in vodilnega osebja. Posvetovanju so prisostvovali tudi sekretar okr. komiteja ZKS Franc Pirkovič, sekrelar občinskega komiteja Milan Ravbar in predsednik občinskega ljudskega odbora tov. Stane Nunčič. Po razpravi so sprejeli niz sklepov, ki jih bodo v kratkem tudi rešili. Posvetovanje je bilo doslej najuspešnejše v tem podjetju. Tovarna Celuloze in papirja >Djuro Salaj« Vidcm-Kr-fiko se je v zadnjih letih močno razširila in modernizirala. Vse kaže, da se bo v kratkem še razširila. Za uspešno delo v tem podjetju bo treba razen ideološke izobrazbe skrbeti tudi za strokovni dvig in splošno izobrazbo. Ker je tovarna nova in mehanizirana, potrebuje strokovni kader, ki ga pa že sedaj primanjkuje. Ugotovili so, da bi moralo biti v podjetju nekaj nad 100 tehnikov in inženirjev, kar predvideva sistematizacija delovnih mest, v resnici pa jih je le nekaj nad 20. Zato bo treba posvetiti vso skrb štipendiranju. Nikakor ne sme biti škoda sredstev, ki so vložena v štipendije, ker se bo to čez leta bogato obrestovalo. Prišli so do zaključka, da je nesmiselno misliti na dolžino študijske dobe, kajti leta tečejo, strokovnega kadra pa ni. Iz analize je razvidno, da je splošna izobrazba v tovarni celuloze in papirja zelo nizka. 70 odstotkov članov kolektiva nima popolne osnovnošolske izobrazbe. Jasa je, da ne morejo taki ljudje v celoti dobro opravljati dela, ki ga jim zaupa družba. Pred dvoma mesecema je delavska univerza Videm-K rs k o odprla dva od- delka večerne osnovne šole. Kljub temu, da so bila vsa podjetja o tem obveščena, je bil ponekod odziv na vpis slab, drugje pa spet zelo dober. Zanimivo je, da so med 75 slušatelji te šole, le 4 iz Tovarne celuloze in papirja. To slabo stanje bodo v podjetju i vso resnostjo odpravljali. Zato so ustanovili izo- braževalni center, ki bo skrbel za kulturni, strokovni in ideološki dvig članov kolektiva. Vsem tistim, ki nimajo osnovnošolske izobrazbe, bo s pomočjo izobraževalnega centra nudila delavska univerza Videm-Krško tečaje, tako da IkhIo lahko potem opravljali tudi izpite. Potem ne bo več pojavov, da delavci nc bi razumeli svojega dela, problemov družbenega upravljanja, zakonov in predpisov ter komunalnega sistema. Nagrajevanje po enoti proizvoda je pokazalo /e velike in pozitivne rezultate, nastopile so pa tudi težave, medtem ko vsi rezultati plačeva- nja po enoti še niso vidni za vse. Treba bo pouovno proučiti razdelitev ekonomskih enot. Da bo delo boljše potekalo, bodo izvolili obratne delavske svete in temu primerno reorganizirali tudi sindikalno podružnico in osnovne organizacije ZK. Na posvetovanju pa tudi, že prej so izključili nekaj članov, ki nimujo moralnih kvalifikacij. Na ta način bodo preprečili intrigantstvo in dvignili disciplino v organizaciji. Ob' zaključku so sprejeli več sklepov, ki >jih sedaj že uresničujejo. M. Belokranjska jesen PREHRANA, LJUBLJANA VELETRGOVINA uvoz izvoz SE PRIPOROČA Čimbolj se približuješ Beli krajini, tembolj se slvočrne jesenske barve spreminjajo v rumeno — najprej zelenorumeno, potem svetlorumeno in končno zlatorumeno. Jesenske barve belih brez. Kostanji so rdeči. Slučajni potnik, ki ni še nikoli zašel v Belo krajino, je presenečen in začuden ponavljal: — Prekrasno . .. čudovito ... * Sestav prebivalstva se menja hitreje kot se razvija kmetijstvo. Vedno več ljudi se zaposluje v mestu, v industriji. Večina pa jih še nadalje stanuje doma na kmetijah, delajo na poljih, najbolj seveda takrat, ko imajo dopust in naj bi počivali. Ti pol delavci ali uslužbenci, pol kmetje prepisujejo posetva na sorodnike - kmete. Ze vedo zakaj. Kaj več primerov pa je takih, da delajo otroci, seveda odrasli, v tovarnah in doma na posestvu. Kmetje in pol delavci - pol kmetje porabijo v glavnem vse pridelke doma, zadrugi pa jih prodajo le malo ali nič. Tako bo zadruga le b težavo oskrbovala tiste delavce, ki so pravi proletarci, J0LENJSKI UST — v vsako hišo Spod. F c sav jo. Bele krajine in Dolenjske! ki žive le od tistega, kar zaslužijo v tovarni. Pol 'delavci - pol kmetje nimajo nobene delavske razredne zavesti, ker je ne morejo imeti, in tudi nobene sindikalne ostrine, da bi zahtevali od kmetov: »Mi vam dajemo industrijske izdelke, vi pa nam dajte poljedelske pridelke!« Razvoj bo terjal svoje . . . Plan pitanja prašičev bo KZ Črnomelj presegla. Na teden da zadruga 5 prašičev za lokalne potrebe, dva kamiona pa jih vsak mesec proda predelovalni industriji. Kmetje jih pitajo tudi s krompirjem, zadruga pa Pet posestev združenih s KGP Kmetijstvo na seji Občinskega ljudskega odbora V torek, 27. v domu JLA oktobra, je bila 4. skupna seja obeh zborov občinskega ljudskega odbora Novo mesto. V prvi točki dnevnega reda so odborniki poslušali poročilo sveta za kmetijstvo in gozdarstvo o stanju in problematiki kmetijstva v občini. Iz poročila je bilo razvidno, da je razvoj kmetijstva možen le v tesnem sodelovanju med zasebnimi proizvajalci in zadrugo. Družba bo svoja sredstva vlagala v zasebno proizvodnjo le prek zadrug, ki s0 že usposobljene, da lahko nastopajo kot organizator proizvodnje na svojem področju. V proizvodnji zasebnih kmetovalcev se kaže po-manjklijvost predvsem v mali uporabi umetnih, gnojil — na ha obdelovalne zemlje, saj porabijo le-ti šestkrat manj umetnih gnojil kot družbena posestva. Razumljivo je, da s tako nizko uporabo umetnih gnojil — na en hektar obdelovalne zemlje pride v novomeški občini le 72 kg! — ne moremo pričakovati obilnih pridelkov. Pa tudi podatki 0 izvršitvi načrta pogodbenega sodelovanja v jesensk setvi niso najbolj razveseljivi, saj je bilo od predvidenih 880 ha posejanih v pogodbeni proizvodnji le 426 ha ali 48 odstotkov. Posledica tega bodo nižji hektarski donosi kot bi sicer lahko bili. V razpravi je bilo opaziti nekaj teženj, ki dajo slutiti, da nekateri odborniki še niso povsem seznanjeni s socialističnimi načeli v razvoju kmetijstva. Predsednik OZZ tovariš Tone Pire je odločno obračunal s trditvijo posameznih odbornikov, da sodelovanje s kmetijsko zadrugo ni rentabilno, češ da so gnojila in semena predraga, da je akumulacija previsoka in s podobnim. Res pa J«. da imaj0 kooperanti letos 100 do 150 <7a cenejša gnojila. cenejše strojne usluge, medtem ko akumulacije sploh ni. Ce tega niti občinski odborniki ne vedo, potem se nizki realizac ji po-vpflbene proizvodnje ne moremo čuditi. VENDARLE SMO DOČAKALI ZDRUŽITEV POSESTEV Analiza dela družbenih pose-»tev je pokazala, da posamezna posestva v sedanjem sestavu *tti strokovno niti organizacij- sko finančno niso več kos nalogam. Zato so na seji sprejeli sklep © združitvi kmetijskih posestev Trška gora, Šentjernej, Klevevž, Družinska vas in Struga s KGP Novo mesto. Združitev bo pripomogla predvsem k boljšemu strokovnemu in finančnemu vodstvu posestev, k izdelavi ureditvenih načrtov, smotrnejšemu investiranju in večji možnosti za gradnjo stanovanj za strokovne in druge delavce na družbenih posestvih. Za strokovno in drugo delovno silo na družbenih posestvih manjka namreč okrog 50 družinskih stanovanj. Teh posestva v sedanjem sestavu ne bi mogla zgraditi. Razen tega bo združitev omogočila Se postopno specializacijo in mehanizacijo, učinkovitejše nagrajevanje in družbenopolitično dejavnost, Na seji So sprejeli načrt pogodbene proizvodnje in investicijskih naložb v kmetijstvo za prihodnje leto. Predračun' investicij znaša 328 milijonov dinarjev, porabljene bodo pa predvsem za živinorejo, gradnjo hlevov in pitallšč, agromelioracije in mehanizacijo. S tem in z upoštevanjem vseh agrotehničnih ukrepov ter pogodbene proizvodnje je predvideno, da se bo proizvodnja prihodnje leto v živinoreji povečala za 6 v poljedelstvu in travništvu za 24 odstotkov, v sadjarstvu In vino. gradništvu pa %z» 50 v primerjavi z letošnjim letom. V nadaljevanju seje so z nekaterimi popravki m dopolnitvami sprejeli Se odloke o usmerjanju gradnje in uporabi družbenih sredstev za gradnjo stanovanjskih hiš, o omejitvi pravice odpovedi najemne pogodbe najemnikom poslovnih prostorov, o začasnem komunalnem prispevku na območju novomeške občine in odločbi o posebnem dodatku učnemu in vzgojnemu osebju na težkih delovnih mestih ter o ustanovitvi občinske delavske univerze v Novem mestu. Razen tega so rešili še nekaj gospodarskih vprašanj in sprejeli odlok o raizpisu nadomestnih volitev v 15. in 33. volilni tnoti. Nadomestne volitve bodo 13. decembra R. S. ga letos ni odkupila še nič. Nekateri mesarji še vse^ preradi kupujejo prašiče mimo KZ in bi jim morala tržna inšpekcija stopiti na prste. Po mišljenju upravnika zadrug© bi bilo treba ukiniti sejme za klavne prašiče, ker Je ta stvar Že toliko zrela, da nakup in prodajo prašičev lahko prevzamejo kmetijske zadruge. * S strokovnim kadrom KZ Črnomelj nekako rine. Kmalu bodo dobili tehnika, ki je šolo že končal, a je trenutno na praksi v Švici. Enega pa štipendirajo na gnmski kmetijski šoli. J. p. V gospodarskih organizacijah pripravljajo te dni podatke za družbeni plan za leto 1960. Iz pripravljalnega postopka za sestavo tarifnih pravilnikov v začetku tega leta je bilo razvidno, da je veliko število gospodarskih organizacij dalo drugačne podatke za sestavo družbenega plana za leto 1959, kakor so jih potem pokazale v pripravljalnem postopku. Seveda je bil v pripravljalnem postopku prikazan inšji dohodek; na ta način s6 lahko zvišali tudi tarifno postavko Pri realizaciji plana za letošnje leto pa se nam nekje spet pojavljajo dvojni podatki: eni o realizaciji plana oziroma podatkov, ki so bili dani za družbeni plan, in drugi, ki. so bili poslani t pripravljalnem pnstonku! V večini primerov pa so prišli podatki za sestavo družbenega plana mini o organov voravljanja oziroma je DS ali VO razpravljal potem, ko so ie bili poslani občinskim ljudskim odborom. Dolžnost voditeljev podjetij je. da z upravljavci, z DS ali UO pregledajo zbrani material in ga s nripom-bami tega organa oziroma delovneqa kolektiva dostavijo občinskim ljudskim odborom. Kupujte srečke denarne loterije Okrajnega odbora LT Novo mesto! Ce bodo v gospodarskih organizacijah tako delali, potem organi upravljanja ne bodo postavljeni pred gotova dejstva. Proizvajalcu oziroma izvrševalcu plana ne bomo odvzeli praince o odločanju. Na taki osnovi bo kolektiv kot celota vedel za svoj plan in se boril za njegovo ures-nil'fpu Pri analizah mesečnih, tromesečnih in polletnih planov ter ob zaključku leta bo.Ufdel vsak član kolektiva, kakšen je bil njegov delež pri izpolnitvi družbene naloge. Včasih pravimo, da ni razprav v kolektivih. Seveda jih ne more biti, ker z nepravilnim delom izoliramo kolektiv od odločanja in potem res ne Gradnje stanovanj na vseh koncih V Novem mestu in bližnji okolici je bilo leto* dograjenih 27 privatnih hlS, na ostalem ozemlju stare novomeške občine pa 12. V gradnji je v Novem mestu in bližnji oKolici 00 hiš, na ostalem ozemlju bivšo novomeške občine pa 33. Od hiš v gradnji je že okoli polovico pod streho in bod0 dograjene še letos. V to števii0 nis0 vštete tiste hiše, ki s0 zgrajene zato, ker so stare podrli in zgradili nove, in tiste, k, s0 jih sam0 prenavljali. Prav tako nismo šteli za hiše v gradnji tiste, ki imajo že gradbeno dovoljenje,, a šele pripravljajo material in ostalo za gradnjo. more razpravljati. Ne čuti se dolžnega, saj ni imel pravice pri odločanju, in zato raje posluša in o problemih, ki ga tet% razpravlja v ožjem krogu. Ena izmed dolžnosti sindt-kalne organizacije je, da skrbi za pravilno funkcioniranje organov upravljanja in da o problemih razpravlja s kolektivom, posebno pa še zdaj, ko se odloča o tako važni nalogi, iz katere nastane zakonska ob?'eza kolektiva kot celote. Gre za družbeni plan za leto 1960. Ludvik Kebe Plan za pšenico v črnomaljski občini izpolnjen Jesenska setev pšenice Je že za nami prav tako sklepanje pogodb za pridelovanje vlsokorodnih rta-Mjanskiih vrat pšenice. Ob pregledovanju uspehov lahko trdimo, da Je izpolnitev plana plod prizadevnost, kmetijskih zadrug. Izmed sedmih zadmg v občini so stlrl plan presegle, tri pa plana niso dosegle, čeravno so imele vse enake pogoje. Zadrugo Adlesičl navajamo kot piimer uspešnega poslovanja. Ta zadruga Ima na svojem območju kraško zemljo z najbolj razdrobljenimi parcelami in je presegla plan za 38% zadruga Crešnjevec pa je dosegla le 46% plana, dasi ima mnog« boljše pogoje. Iz tega lahko m.>, da so nekatere zadruge vložile v akcijo mnogo več truda kot druge. Ko so zadruge sklepale pogodbe za pšenico, so hkrati pridobival« kmetovalce tudrt za pogodbeno pridelovanje drugih kultur. Tako Je najboljša v izpolnjevanju plana do sedaj Kmetijska zadruga Črnomelj. Dosegla je lin ha pšenice, s Čemer Je plan presegla za 2 ha. Tak uspeh je zadruga dosegla s pomočjo zadružnega sveta: člani »veta so po vaseh organizirali sestanke, kjer so se pogovorili o tem kakšne koristi imata v pogodbeni proizvodnji oba pogodbenika. K uspehu je precej pripomogel tudi kmetijski Vendarle sušilnica na Mirni Kmetijska zadruga Mirna ima pripravljene načrte za gradnjo sušilnice za sadje in vrtnine. Stala bo 52 milijonov dinarjev. Gradnja prve etape, ki bo predvidoma gotova do jeseni prihodnjega leta, bo stala okoli 28 milijonov din. Graditi bodo začeli spomladi. Se vedno Pa ni rešeno vprašanje vodovoda do sušilnice. Odkup v KZ crešnjevec KZ Crešnjevec je do predkrat-kim odkupila 30.000 kg krompirja in prav toliko jabolk. Krompir je odkupovala po 11 do 18 dinarjev, jabolka pa po 15 do 20 dinarjev za kilogram. tehnik, ki ga je zadruga uspela dobili. Za uresničitev teh nalog se Je zavzel tudi ob6«nakl ljudski odbor. Na osnovi tedenskih poročil, kt jih je dobival od zadrug. Je ukrepal m tako je bil dosežen zadovoljiv in lep uspeh. J. 8. Trgovsko in predelovalno podjetje »2 I T0«f LJUBLJANA, Cuforjeva 2 žita mlevskt izdelki testenine SKLADIŠČE ŽITO, Novo mesto — Trubarjeva 2, tel. 196 DOSTAVA Z LASTNIMI KAMIONI Razgibano sindikalno delo V sindikalnem domu v N. mestu je Mlo predprejšnjl teden kar dvakrat aivahno. V sredo je bil plenum občinskega sindikalnega sv«tf Novo mesto, v petek pa Je bilo posvetovanje predstavnikov obč. slnd, sveta s predsedniki delavskih in zadružnih «\ &ysr' \rr predsedniki sindikalnih podružnic podjetij ln družbenih posestev novomeške občine. Najprej se ustavimo pr; plenumu, katerega se Je udeležil tudi član predsedstva republišikega sindikalnega sveta Vlado Marlnič. — Obravnavali so realizacijo družbenega načrta novomeške občine v prvem polletju in ugotovili, da je bil le-ta izpolnjen s 47»/a. V primerjavi z minulim letom se je družbeni bruto produkt povečal za IVU, število zaposlenih pa je p% raslo le ^za 3*/». Se bolj razveseljivo je dejstvo, da se ]e le-ta v industriji povečal kar za 41*/i v primerjavi s prvim polletjem mltui-lega leta. Nepopolni podatki realizacije družbenega načrta za tretje četrtletje kažejo zelo lepo sliko, zato lahko računamo, da bo letošnji družbeni načrt uresničen in celo presežen V drugi točki so razpravljali o nagrajevanju po učinku. Nov sistem nagrajevanja se je v neka- Hoteli so preko meje 15. avgusta so vlomili v stanovanje Milana Mllanoviča v Brš-ljinu pr,i Novem mestu. Oškodovančev brat Dušan Milanovlč lz Beograda Je prišel v Novo mesto skupno s Petrom Stojanovlčem in Božidarom Predragovičem, prav tako lz Beograda. Po vlomu so odpotovali na Primorsko z namenom, da pobegnejo preko meje v Italijo. V bližini meje so bili aretirani. Med potjo so iz objestnosti napadli neko žensko ln Ji povzročili težjo telesno poškodbo. Kdor namerava preko meje, naj prej vpraša, kako Je »tam zunaj«, nekoga, ki Je že iam bil. Upamo, da bo potem vsak ostal "raje doda. terlh industrijskih podjetjih le lepo uveljavil. Tako na primer v Novoteksu, Kremenu in še ponekod Ugotovili pa so, da So se podjetja zelo različno lotila , uvajanja plačevanja oo delu, kar Je. seveda posledica notranje organizacije dela, ki Je v posameznih podjetjih dokaj različna. Pri tem so se podjetda posluževal« najrazličnejših meril, Zelo pogosto so uporabljala za merilo osebno ocenjevanje posameznika, kar oa nI najboljše. Na splošno je tudi 8e v dobrem načinu nagrajevanja opaziti vrsto pomanjkljivosti, ki Jih bo treba z nadaljnjim Izpopolnjevanjem odpraviti. Pri tem imajo zelo pomembno vlogo prav s.ndi-kalne podružnice v podjetjih. Te so doslej na tem področju še razmeroma malo naredile, zato bi bilo prav, da bi na osnovi konkretnih analiz in dosedanjih izkušenj podrobno proučile stanje in tako pomagale odpraviti vse slabosti, ki se tu al i tam še pojavljajo. — Marsikje, kjer tega še niso storili, bo treba stopiti tudi pred d«lavce in Jim konkretno prikazati, od česa Je odvisen njihov zaslužek. — Pred delavce Je treba z odprtimi kartBmi. — To velja predvsem za one. ki so se lotile osebnega ocenjevanja delavcev. To so glavni povzetki iz nazpra-ve o nagrajevanju na plenumu ln kasneje na posvetovanju. Ker Je celoten sistem nagrajevanja šele v razvojiu, so sklenili pri ObLO sestaviti komisijo, ki bo pri nadaljnjem Izpopolnjevanju nagrajevanja po učinku podjetjem v pomoč Na petkovem posvetovanju so razen nagrajevanja obravnavali se problematiko delavskega samoupravljanja ln organizacijska vprašanja. V zvezi s tem je občinski sindikalni svet v 7 podjetjih izvedel anketo. Le-ta je poka- zala, da Je vse najlepše uicjem vendar pa v praksi stanje ni tako rožnato, k»t ga kaže anketa Ena osnovnih oulcuii je sia.;u »u v »šetnje Irnlnlili i ii o vseh ^ooiembich dogodkih v podjetju. — Marsikaj gre mimo sindikalne podružn'Cf. Zgodi se tudi, da celo predsednik delavskega sveta s.aoo pozna svoje podjetje. Običaj Je sicer, da zapisnike sej delavskih svetov razobesijo na vidnem mestu v podjetju. To pa je tudi vse. Je dovolj? Jih delavci bero? Res je. da bi delavci iz teh lahko marsikaj razbrali, toda vprašajmo se, če Jih tudi razumejo? V večin; primerov so le-tl skopi jn suhi, tako /da );h preprosti delavci ne razumejo. Iz grmade Številk ln podatkov pa tudi najrazličnejših učenih besed, ki Jih delavcj ne razumejo, si res ni mogoče ustvariti asne -l ' prlstojn' organi delavskega upravljanja. — Odločajo o odpustih delavcev, izrekajo d:sc: plinske kj.»ni brez vednosti sindikata, k. bi uora) 6 tem razpravljati. To sta samo dye izmed mnogih slabosti, ki se pojavljajo v podjetjih in je prav da Jih odkrijemo in skušamo odpraviti, zato se bomo nanje še povrnili. Ob koncu naj omenimo samo se to, da so taksna posvetovanja koristna, saj ljudje v prostem Dogovoru marsikaj povedo, kar verjetno na strogo uradnem sestanku ne bi. Pa ne samo to, tudi izmenjava misli Je nadv?e koristna, zqto so v prihodnje zaželeni tudi predstavniki vec|ih ooi11eti.i, predvsem Industrije motornih vozil. Novo-lesa, Pionirja in drugih, ki se s n-dlkalnih posvetov ne .udeležujejo. Rihard S->per 0 V vseh občinah našega okraja bodo te dni seje predsedstev občinskih odborov SZDL, na katerih se bodo pogovorili o pripravah na občne zbore osnovnih organizacij SZDL. Poleg tega je bila v torek v Žužemberku tudi seča občinskega odbora SZDL. Na seji so obravnavali realizacijo družbenega načrta, probleme šolstva in osnove družbenega načrta prihodnje leto. # V sredo, 28. oktobra, je bila na Senovem seja občinskega sindikalnega sveta. Udeleženci so poslušali poročilo komisije za potrjevanje tarifnih pravilnikov, razpravljali o problem.h šolstva v občini in ustanovili novo sindikalno podružnico v Mizarski delavnici v Brestanici. 9 Danes je v Sevnici plenum občinskega odbora SZDL, na katerem razpravljajo v pripravah na V. kongres SZDLJ in nekaterih stanovanjskih vprašanjih. Ista vprašanja bodo obravnavali tudi v soboto na občinskem plenumu SZDL v Brežicah. © Na senovskem rudniku je bila v torek popoldne skupna seja tarifne itomi^ije, sindikalne podružnice in rudniškega komiteja ZKS. Razpravljali so o analizi plač delavcev in uslužbencev pri režijskih delih. 0 Okrajna zadružna zveza bo v Mali Loki organizirala trme-sečni traktorski tečaj, ki ga bo lahko obiskovalo 25 tečajnikov-Kdaj se bo tečaj pričel še ne vedo, ker manjkata še dva predavatelja. t V času od 8. novembra do 10. decembra bodo prt vseh kmetijskih zadrugah v okraju r.eie zadružnih »vetov, Na stjah bodo obravnavali tromesečne periodične obračune, se pogovorili o akcijskih programih za prihodnje leto, sprejeli proizvodne ln investic;jske »programe ter načrte pogodbene proizvodnje za spomladansko setev. © Na področju občin Videm-Krško, Sevnica jn Senovo bodo še ta mesec zbori zavarovancev. Zbore pripravlja podružnica socialnega zavarovanja v Vidmu-Krškem. Na zborih se bodo pogovorili o problematiki socialnega zavarovanja. Udeležencem pa bodo tudi odgovarjali na postavljena vprašanja. 0 V 2užemberku bo v soboto dopoldne seja ObLO. na kateri bodo razpravljali o realizaciji družbenega načrta občine. Sprejeli pa bod0 tudi nekaj odlokov in rešil; nekatera gospodarska vprašanja. Trgačiso klopotce prevpili Zadnjih štirinajst dni je bilo na zadružnem posestvu Sremič nad Vidmom še vse bolj živo kot ponavadi. 12 hektarov vinogradov je letos še dokaj dobro obrodijo in napočil je čas trgatve. Prejšnja leta le to posestvo imelo velike težave s trga. či, letos pa je imel upravnik po-sestava Emil TI a kočar srečnejšo roko. Na pomoč so prišli dijaki tehniške srednje šole iz Vidma-Krškega ter učenci višjih razredov osemletne šole iz Brestanice. Razen tega so Jim pomagale še žene, tako da je delo hitrd potekalo. Razdeljeni so bili po skupinah, mladi zase, starejši skupaj. Ko nas je lepo popoldansko vreme pritegnilo predzadnji petek popoldne proti sremiške-mu posestvu, smo že od daleč slišali pionirske glasove: »Brenta, brenta, brenta!« Ubogi bren_ taci, ki s0 bili tudi pionirj-i, Jim niso mogli sproti ustreči. Mladi vinograd je kar dobro obrodil, saj pravijo, da bo na hektar okrog 50 hI vina. pionirji in pionirke so se m*d seboj kosali, kajti po dva in dva sta bila v eni vrsti, in kar se da hiteli, kdo b0 prvi obral. Ker &o bili škaf-ci hitro polni, so zopet na vso moč klicali utrujene brentače. Brentači so grozdje stresali kar v kadi, ki jih je z volmi prevažal voznik na posestvo. Prav tako, morda še nekoliko bolj, 5o bili pridni pionirji, ki s0 mleli grozdjV. Delo jim je šlo tako od rok, da si lahk0 hitro uganil, da nls0 bili prvič pri tem opravilu. V starem vinogradu so obirale črnino ženice. Brentač se jih je težko otepal, saj je moral biti ves čas na nogah. Bile so precej zgovorne, ob slovesu pa so nam naročile, predvsem Lojzka, dg naj ne pozabimo povedat; upravniku, da so z*lo, zelo žejne! Kar čudno se jim je zdelo, da ne bi imele dovolj vina na voljo v teh dneh, ko ga »delajo*. Njihovo željo smo jim rade volje izpolnili; poslali so jim pijače, tako da se jim je duša lahko privezala. CEZ OAMAT GA NI Tovariš upravnik nam je zatrjeval, da bo nekoč Sremič po dročje slovitega gamava. Zt .sedaj gojijo to specialno sorto, ki Jo pod vodstvom Vinarskega inštituta selekcionirajo. Izbirajo namreč tiste trte, ki dosežejo najkvalitetnejši pridelek. Za to področje že Imajo ureditveni načrt v postopku. Skupno s kooperanti nameravajo urediti 25 hektarov vinogradov, Potem bodo postavili tudi moderno klet za 50 do 100 vagonov vina. V toj kleti bodo skupno predelovali in »šolali« vino. Na tem po. dročju je kvaliteta vina zelo dobra, kar dokazujejo mnoga priznanja in agrade ter odlikovanja na raznih razstavah. In brenta bo spet polna . TEŽNJA PO MODERNIZACIJI (Foto: Milenko Koš) Letos je bij nastavek grozdja 3elo lep in obilen. Ker Je pa na posestvu primanjkovalo strojne mehanizacije, je^ bil pridelek le polovičen. Posestvo gospodari še Po starem načinu, zelo jih ovira razdrobljenost. Ukvarjajo se ! vinogradništvom, poljedelstvom ln živinorejo. Ugotavljajo, da je ta sistem za njm nedonoien, z«to te nameravajo »peclaUura- t: in se razdeliti na tri sektorje: vinogradniški na Sremiču, sadjarski na Polici ter živinorejski v Stari vasi. Sremič je znan tudi kot" zelo privlačna izletniška točka. Ker Je vsak dan precej gostov, so se odločili, da bodo uredili lep0 turistično gostišče za izletnike. Občinski ljudski odbor bo poskrbel za cesto, ki bo omogočila obisk tudi avtomobilistom. M* LRC NEPOTRJENI BREGOVI P\$3}7Mmfotibi& RISE' TiUM, &Um/ 21. Res se je začelo. Po mirni deželici ob Krki so počile prve puške. Nekaj se je zganilo t ljudeh. Dvignili bo glave in posti. Na obrazih jim Je spet zaiarelo upanje. V morečo temo je po-blisnil svetal žarek upora. Ni bilo dolgo In vsa Dolenjska je bila v vrtinca strašnega bojt>, neenakega ln neizprosnega. me 22. Vrste partizanov so se množile. V zrak so leteli mostovi, vlaki in bunkerji. Na cestah so se vsak hip pojavljale zasede In barikade. Ponoči so uporniki oblegali postojanke. Ob zldovje In ▼ line so treskale bombe, da je v tihih nočeh strahotno odmevalo po dolini. Nebo je često žarelo od požarov. 23. MIha, ki Je Imel tlsted nI veliko opraviti v gozdovih, J« nekega jutra privlekel puško s skednja, se opasal, si navezal bombe, stlačil v nahrbtnik nekaj perila in hrane, nato pa stopil t hišo. »Oče, čas je, tudi jaz grem, v gozdovih me potrebujejo. Zdaj bo spregovorila tudi moja puška!« 24. »Srečno!« Oče mu je krepko stisnil roko. Mati ga Je objela in solze so se ji ulile iz dobrih oči. »Pazi nase, MIha!« — V hišo je od nekod priropotal Jože. »No, Miha — srečno! Jaz bom tudi žel za teboj, samo da letino spravimo!« najlepši novomeški par Koristna in poučna delovna akcija novomeških tabornikov ritko je približal Ragov lug Novomeščanom. Pogoji v Rago-vem logu so taki, da bi ga lahko brez večjih investicij spremenili v enega najiepSJh parkov Nali T-ipomnim da taborni- ška organizacija pričakuje vso pomoč ljudske oblasti pri urejevanju Ragovega loga ter predlagam, da bi Ragov ]og pre-imenovali v »Taborniški log«, S, J. Redni obiskovalci Ragovega toga izkoriščajo lepe jesenska dneve 'in v vsakodnevnih sprehodih uživajo v opazovanju pestrih barv, ki se iz dneva v dan spreminjajo na odmlrato-čem Listju. To jesen doživlja Ragov log š« posebno spremembo. — V življenje gozda so posegle mlade človečke roke — a ne tako kot se Je dogajalo pri nevfigo-jenih otrocih, ki so trgali Jn lomili veje in uničevali pticam gnezda, temveč da urejujelo park, Ze sedemkrat se Je zbralo *J do 35 mladih tabornikov in tabornic (dvakrat so se jim prik 1]učili tudi letošnji maturanu l gimnazije) na delovno akcijo Opravili so že preko 400 pro stovoljnih ur in prvi učinki do la se že kažejo. O&iečen je del • gozda in v izkopane jame je zasajenih preko 100 mladih dreves in grmičev, ki bodo v bodočnosti poživljali enoličnost gozda. Ragov log bo postal za obiskovalce se bolj zamimiv K'H doslej. Bojazen nekaterih, da 00 gozd g tem izgubil na privlačnosti, je neutemeljena. Pri čiščenju gozda zaznamujejo gozdarji vsa drevesa, ki'morai\, ostati. Ko je odstranjena slabo raščena gošča, tedaj šele pride jo do veljave čudovite oblike starih gabrov in skale, porasle z bršljanom in mahom. Na mestih, kjer ni lepo laščenega podmladka, pa v izkopane jame zasadijo taborniki pod vodstvom gozdarja mlade mecesne, breze, Javorje, razne vrste ekjo-tfčnega drevja in okrasno grmičevje. Taborniki so začeli z velikopoteznim delom, ki bo trajalo dalj časa. Dalo bo Novomeščanom lepo darilo-urejen naraven park. Pobudniku te akcijo Inž, Slo-bod&nu Rajicu sem zastavil v zvezi s to akcijo nekaj vprašanj: — Kako si prliel na misel, urediti Ragov log * sodelovanjem tabornikov? — Ko sem letošnjo pomlad prevzel funkcijo staroste v Partizanskem odredu gorjanskih tabornikov, sem bil kmalu presenečen nad razgibanim delom v tej organizaciji. Drugod -mnogo pohvalnih pripomb pd raznih strani. Seveda pa nska terim tudi ni všeč. Tak0 sem pred nekaj dnevi doživel naslednje; Na poti skozi Ragov log 3em opazil, kako so trije predšolski otroci vpričo svojih mater *ek-movall med seboj, kdo bo z zamahom palice odbil vejico o3 borovcu, vsajenem pri naši delovni akciji. Ker jih matere, k' so ooazova'e uničevalni", d*"**1 luž. Slobodan Rajlć, starosta Partizanskega odreda gorjan-skih tabornikov in velik prijatelj mladine. svojih otrok niso opozoril-: sem jih opozoril jaz. In za prav gotovo vsaj delno rešila t« plat skrbi. Zato Je dolžnost vn% kuga dr zavljana v okraju, da ij kuni vsaj eno siečko, kch-kt'vi n.s bodo gotovo segli po večjem številu, da na ta način na>im pionirjem — mladim tehnikom oskrbe ve* orodja in delavnice — tehnične kotičke. Tudi tu se bo pokazala državljanska zavesti —natr— otrok, žal nočejo priznati, da so naučile same otroka kletvic in zmerjanja. Res mnoge grde razvade, pa tudi ta, odpadejo takrat, ko otrok dorasle in spozna, da trpi njegov ugled, če je njegovo govorjenje prostaško. Toda pomagajmo mu do takrat, da ne bo vsak zmajeval nad njim z glavo: »Kako grdo ta otrok preklinja! Kako slabo je vzgojen!« Bodimo mu resnično dober zgled. z. g. DROBNI NASVETI Slamnate tekače samo izte. pemo in skrtačimo; vlažnih čistil ne prenesejo. Vogali preprog se ne vihajo, če jih na narobnl strani tank0 namažemo z mizarskim klejem. Gozdni zrak, ki je zdrav in prijeten, je čutiy v sobi, če v vrelo vodo nakapljamo malo terpentlna. Smrad v jedilni shrambi Izgine, če postavimo tja skodelico oglja. Bencin postane nevnetljiv, če raztopimo v njem nekaj amoniakovega mila. Blago, ki je trdo in debelo, laže šivamo, če spodnji del šiva namažemo z milom. Nerabno britvico zataknemo v sredo zamaška in nam tako služi kot nožič za paranje Šivov pri oblekah. Čebelni in osji pik prenehata boleti, ako privežemo nanj strok strtega česna. Pridružite se tudi vi rednim naročnikom pokrajinskega časnika — glasila SZDL okraja Novo mesto! Prvenstvo Novega mesta v tenisu NOVI PRVAKI; MEDIC (PUI ČLANIH). SPLIHAL (PRI PIONIRJIH) IN HREN-MIK EC (PK1 MOŠKIH DVOJICAH) Po skoraj dveh mesecih borb na teniških igriščih T K. »Elan« na L*»kt je bilo pred kratkim zaključeno letošnje prvenstvo Novega mesta v tenisu za posameznike in dvojice. Letos je bula konkurenca v tekmovanju članov močnejša kot lani, pozdraviti pa je treba uspešen start najmlajših igralcev tenisa — pionirjev, ki so letos pričeli z rednimi trenigi in so že precej napredovali. Tudij v njihovi konkurenci je bilo izvedeno prvenstvo mesta in tu smo videli, da je med osmimi udeleženci tur-nLnla nekaj jzraaltih talentov, ki obetajo da se bodo razvili v prav dobre igralce tenisa, seveda če bodo tudi v bodoče pridno vadili in če bi v Novo mesto vsaj za nekaj dml uspeli povabiti teniškega strokovnjaka, ki bi jim pomagal izpiliti tehniko udarcev Itd. V glavnem pa je razveseljivo že to da je novomeški tenis dobil obetajoč naraščaj, kar daje upanje da bomo kmalu tudii v Novem mestu imeli kvaliteten tenis. Skoda je, da se po loža i ni izboljšal tudi pri pionirkah. V tekmovanju članov Je letos v dveh ljgah tekmovalo 10 igralcev tenisa. Čeprav ni redno treniral, le prvenstvo znova osvojil Samo Medic, kl je v A Hgi brez poraza zasedel prvo inesto. V odločilnem srečanju za prvo mesto .ie premagal Mikca z 2:0 (8:6, 6:0). Od ostalih Je z enakim rezulta-tdm premagal še Bergerja jn Do-kla medtem ko so bile zmage nad Hrenom in Dolencem precej tesne (2:1). Drugo mesto je kot lani osvojil Mikec, tretji je bil Hren, četrti Dolenc. V B ligi dva tekmovalca turnirja nista dokončala. Tu je zanesljivo zasedel prvo mesto Jure Pi-cek. ki je trikrat zmagal z 2:0. Drugi je bil Kozina, tretji Sila in četirti Wl«idiišer. Za tekmovanje moških parov so se prijavile le dvojice Hren—Mikec. Dolenc—Berger ln Plcek — Doki. Tu je prvenstvo osvojila dvojica Hren—Mikec, ki je dvakrat zmagala z 2:0. Dvoboj za drugo mesto nI bil odigran. Na prvenstvu pionirjev je nastopilo 8 mladih igralcev tenisa. Prvi trije — Splihal, Berger ln Gunde so bili najboljši in med seboj zelo izenačeni. Prvo mesto Je osvojil Jože Splihal s sedmimi zmagami, drugi je bil Mirko Berger J.n tretji Rok Gunde. Sledili so še Uhan. M. Picek. Smo-del itd. V konkurenci članic in pionirk ter mešanih dvojic prvenstva ni bilo, ker je bilo premalo prijav. Mi Klegantna obleka za zelo vitke postave. Najbolj primerno blago za tako obleko pa bo jersev — S prvim prihodnjega meseca bo moj mož upokojen in vam zato odpovedujem službo ... Partizansko-tabomiški pohod na Bučko Okrajno starešinstvo ZTS Novo mesto bo.organiziralo v soboto zjutraj partizansko-tabomiški pohod na Bučko. Sodelovale bodo vse <■■.■■ nn.stojne čete in dva odreda; iz Novega mesta bodo 'šli na pot vsi vodniki, načelniki in glavarji enot iz Metlike Črnomlja, Žužemberka, Straže in ovega mesta, iz Sevnice pa pravtako vodilni taborniški kader iz Trebnjega, Mokronoga, Senovega, Vidma-Krškega, Brežic m Sevnice". Taborniški vodniki iz Šentjerneja in Kostanjevice bodo ^zavili na Bučko kar čez Krško polje. V soboto popojdne bodo taborniki postavili na Bučki manjši propagandni tabor, za šolsko mladino pa bodo priredili več- športnih iger z nagradami. Zvečer ob 18. uri bodo v dvoiv.mi zadružnega doma pripravili kulturno-zabavni večer, na hribu vrh Bučke pa kres. V nedeljo zjutraj bodo udeleženci pohoda podoživeli prvi napad partizanov, ki je bil v noči od 1. na 2. november 1941 pod vodstvom tov. Mihe Marinka in tov. Aleša Beblerja; za razlago so prosili enega izmed dolenjskih prvoborcev. Sledilo bo posvetovanje vseh vodnikov, načelnikov, glavarjev in starost taborniških enot, kjer bodo pregledali uspehe letošnjega dela, se pomenili o dosedanjih izkušnjah in postavili smernice za nove naloge v letu 1959-fiO. Popoldne bo razhod s prijazne Bučke. ŠPORT IN TELESNA VZGOJA # ŠPORT IN TELESNA VZGOJA # ŠPORT IN TELESNA VZGOJA Težave in uspehi sevniškega Partizana ŠAH Zadnja seja TVD Partizana Sevnica je trajala dolgo v noč. Obsežna razprava je dala priložnostnemu poslušalcu vtis, da je to resnično delavno in uspešno društvo. Medtem ko smo sedeli v sejni sobi so v sosednji telovadnici odmevali koraki pionirjev, njihova pesem in smeh. Za njimi so se zvrstili še mladinci in ni in ni hotelo bjti konca pokanja odskočne deske ln veselih vzklikov. Sele pozno v noč so se pogasnilo luči in je v dvorani zavladal mir. V sejni sobj pa smo poslušali poročila. Dve z.la• Mavrlenu. Po- Jesenska razglednica i/, belokranjske metropole leta, če bodo le dobili prostor, slovna zveza je tu že silirala Zdaj imajo namreč tečaj v sta- zeleno krrrto za teleta, ki jih ri sodniji, ki jo prenavljajo. bo imela v tem pitališču 100. * Prvenstveno bodo tu pitali te- Prezadnjo nedeljo je igralv lice in bo to pitališče tudi Semiču s tamkajšnjimi šahisti, vzrejni hlev za Krasinec. Hlev ki so precej aktivni, simultan- bodo napolnili že letos. Tako ko na 13 deskah Tone Malna- ne bodo več pošiljali telet v pitališča na Kočevsko in drugam. Konec septembra je dobila Bela krajina 7 novih traktorjev: Belokranjska poslovna zveza 4, kmetijske zadruge Vinica, Črnomelj m Metlika pa po enega. Traktorje so dobili še po nižji ceni. Kmetijska zadruga Črnomelj tjradi poslovno im stanovanjsko zgradbo, ki bo predvidoma pod streho še letos, dograjena pa bo sredi prihodnjega leta. Veljala jih bo 15 milijonov dinarjev. * V soboto, 24. oktobra je bila dokončana v Črnomlju kanalizacija od stanovanjskih blokov mimo »Belokranjke* v Dobllčico. Graditi so jo začeli 25. junija. Glavni kanal Je dolg 600 m priključki pa 1600 metrov. Gradil jo je občinski ljudski odbor v lastni režiji in s tem znižal predvidene stroške približno za polovico. Kanaliizaci ja je stala 4,5 milijona dinarjev. Uredili so tudi ulico pri »BelokranjkU v dolžini 200 m. Gradbena dela je močno oviralo pomanjkanje cementa. Kratke iz Brežic V soboto, 24. oktobra, se je začela v Brežicah baletna šola-Obiskuje jo mladina od 4- do 15. leta starosti, ki je po letih razdeljena v oddelke. Največ je mestne mladine. Sola je v Domu armije, vzdržuje se iz šolnine, vodi pa jo tovarišica Lac-kovtćeva lz Zagreba, učiteljica baleta. Prosvetno društvo Stanko Cernelč iz Brežic bo Igralo v drugi polovici novembra igro Vlada Novaka »Dobrodošla miss Agata«. Režira prof. Bogo Ja-vornik. Težnja brežiške Izposojevalnice odrskih dal je, da bi igralske skupine uprizarjale novejše Igre, seveda pa ne bodo zavrgli tudi 'stih starih, ki v kulturno-umetniškem merilu kaj pomenijo. Stare Igre brez umetniških vrednot bodo morale v pozaba. Za režiserje bodo v tem smislu režiserski posveti. Skupščina Svobod in prosvetnih društev brežiške občine bo ta mesec. Dala bo nove smernice za kulturnoprosvetno delo v občini. Novi odbor Društva prijateljev mladine je že sredi priprav za novoletno jelko. Prispevke podjetij bo zbral občinski odbor §g Vprašanje prodaje mleka presen«. Novomeška mlekarna je aa občinski praznik začela prodajati mleko v steklenicah in sicer v prodajalnah kruha na Cesti herojev, na Glavnem trgu in v Kandiai. Tako fi0 ustregli novomeškim gospodinjam, ki jim ne bo treba več hoditi v Žabjo vas po mleko. Uvedli ao tudi novost: mleko bodo stranke plačevale vnaprej za ves mesec. Za denar bodo dobile bloke, z njimi pa bodo kupovale dnevne količine mleka- Organizirana je tudi dostava na dom g pribitkom 3 din za liter. gg Denar nazaj so dali v novomeški prodajalni »Peko« starejši zenički Mariji Rodičevi [z Šentjerneja, ki je pred tednom dni pomotoma plačala 1000 din preveč za čevlje. Q| Goleževa hiša dobi arkade. Na glavnem trgu bodo še letos preuredili Goleževo hišo, ki bo na Cesti komandanta Staneta dobila arkade, na Glavnem trgu pa bodo lokal, kjer je Pila prodajalna, najsodobnaje opremili za prodajalno čevljev. Podjetje Astra i? Zagreba b0 tudi Novomeščankam zagotovilo veliko izbiro modernih čevljev, jjflj v soboto, 31. oktobra, so gostovali v Do'mu JLA člani zabavnega ansambla »Dalmacija« in člani Radlo-televizije Zagreb. Izvedli so spored najnovejših zabavnih melodijr ter dalmatinskih in drugih narodnih pesmi. £Q Slušatelji Višje upravne Sole LRS v Ljubljani so v drugi polovici ok.obia obiskali naše mesto hi predsiavniške organe OLO. Sprejel jih je podpredsednik OLO Viktor Zupančič, na sprejemu pa 3la blia navzoča |e Tone Pire predsednik OZZ Novo mesto in Ivo. Novšak, načel nik tajništva za gospodarstvo OLO. Slušatelji io se zan mali za vprnšania s področja gospo-darstva, komunalnega življenja, kadrovske politike ter kulture, prosvete m šolstva. Okrajnemu ljudskemu odboru se zahvaljujejo za topel sprejem ln vse znanje, ki so si ga pridobili v razgovoru z njegovimi predstavniki. -. Slušatelji Višje upravne šole LRS g Narodno gledališče h Osijeka je v sredo, 4, novembra, priredilo baletni večer v Domu ljudske prosvete. Za Ndvome-ščane'je bilo to redko doživetje ln so z užitkom sledLu umetniškemu programu. Domačin Štefan Suhi, ki je koreograf in režiser oslješkega gledališča, je s tem večerom rojakom posredoval jubilejno predstavo ob 25-letnici delovanja kot baletni plesalec. Qj Slabo spričevalo kulture in srčne omike so si zapisali številni Novomeščan!, ki si v ponedeljek zvečer niso ogledali ponovitve španske romance »Mariana Pineda«, prireditev gledališke družine PD DU&AN JEREB. Premiera je bila res nabito polna, ponovitev pa si je ogledalo le 80—100 ljudi. Skoda, biserov ne znamo ceniti ... fl| Se vedno pod kostanji »o v ponedeljek prodajale ženice na živilskem trgu. Tokrat je bi. trg slabo založen in obiskan Prodajali e,0 solato po 20 din glavica, motovileč po 25 din merica, ,peteršilj v šopkih po 10 din, smetana v skodelicah po 60—70 din. grozdje po 120 din kg, jabolka p0 40—50 din kg jajca po 28 din. kostanj po 50 din firkl ter semena in rože. Ce bule v vencih je vedno dobit" na novomeškem trgu n čudlm( se, da io ženske tako rade kupujejo, saj je dosti dražja ko v trgovini. BR Gibanje prebivalstva; roj *tva: Marija Glmpelj ;z Šmihelske ulice je rodila dečka. Porok 'n smrti ni bilo- Nesreče: Ivan Petančlč, uslužbenec iz Novega mesta, je padel s stola in si pri tem no razbitem steklu porezal desno roko. SZDL ln občinska zveza DPM, ki jih bosta porazdelila posameznim društvom. Novi odbor DPM je na prvi seji pregledal socialno stanje mladine in se zavzel za nekatere primere socialno ogroženih otrok. Brežiško Turistično društvo je dozidalo škarpo pri kopališču en dan preden je narasla voda. Kakor vidimo, so imeli srečo, pa tudi pridni so bili, saj je bila poleti voda zaradi deževja stalno visoka, ko pa je malo upadla, so takoj začeli z gradnjo. Od 28. do 30. oktobra je bila v Brežicah odprta gospodinjska razstava. Ogledalo si jo je precej Brežičanov ln okoličanov. Razstava je bila bolj skromna, vendar je v propagandnem smislu odigrala svojo vlogo. O Pečicah in Pečičanih smo pisafl nekaj že v predzadnji številki. Priznati moramo, da skuša tudi ta gorska vasica iti v korak s časom. Pred tremi leti vaščani še n'!s,0 poznali umetnih gnojil, lani so jih porabili eno in pol tone, letos pa že 6 ton. V kooperacijo nI šel lani noben kmet, letos pa 5. Kmetijska zadruga Brežice ima pripravljenega 2e dva vagona krompirja in nekaj koruze za spomladansko setev oziroma sajenje. Za krompir bo imela zadruga 2 ceni: jesensko, ki bo nižja, in spomladansko, višjo. Vrste semenskega krompirja, ki ga ima KlZ, pa s0; merkur, bintje, vegeragir, frimele, cvet-nik m tolmlnec. Jesenska cena bo okoil 38 din za kg. Kmetijska zadruga bo začeia v kratkem sklepati kooperacijske pogodbe. VTEM TEDNU VAS ZANIMA CtjU'tttft. j n^vciuLfii, aav n« Petek. 6. novembra — Lenart Sobota. 7. novembra — Zdenka Nedelja, 8. novembra . Bogomil Ponedeljek, 9. nov. — Teodor Torek, 10. novembra — Andrej Sreda. 11, novembra — MarUn ČESTITKA Dragemu očku Francu Falkner-ju čestitamo za 9S-l»tnico žena Rezka, hčerko Metka in sin JoS-ko liK! ✓ n ».. od 3- UO / ivi. jujjOai film »VLAK BUEZ VOiSNfcGA REDA«. 8. ln 9. Xi. amer. barv. film »OBRAČUN NA ATLANTIKU«. 10. in 11 XI. ital. film »BELI yDOVEC«. ČRNOMELJ: b. ln 8. XI. amer. barvni film »AFRIŠKI LEVI«, li. XI. amer. barvni film »VELIKAN« — I del. KOSTANJEVICA: 8. XI. amenski barvni film »MOZ IZ COLORA-DA«. MOKRONOG; 7. m U. XI. ameriški film »PADLI ANGEL«. NOVO MESTO »KRKA«; Od «. do 9. XI. ameriška barvni film -»HELENA TROJANSKA«, Od 1« do 12- XI. jugoslovanski film — »CRNI BISERI«. NOVO MESTO OOM JLA; 5. ln 6. »uje XI. sovjetski film »MALVA«. — Od 7. do 9. XI. sovjetski film »V ROVJH STALINGRADA«. — U. ln 12. XI. ameriški barvni film (otro&kl) »Nenavadna pripovedka«. SEVNICA: 7. m 8. XI. francoski film »JULIETTE«. SEMIČ; 8. XI. ameriški film — ►LJUDJE IZ ARANA« ..j,u ►iOLneuujeu. ;a>Koj oprem «uit>o.;«[.ske ornanizacje (podjet- it-no aH polopremljeno sobo do ja), urada aH ustanove z navedbo i-conca leta 1960. Pismene ponud- delovnega staža. Izid razpisa bo oe prosim na prednji naslov, objavljen 18. novembra 198» ob 18. ustne na telefon 186 url v simnazili v Brežicah. , USLUŽBENKA z viSjo Solo nujno išče opremljeno ali prazno sobo RAZPIS v Novem mestu od 1- dec«mbra Ra/pisna komisija pri Okrajnem do konca prihodnjega leta - sodi$c„ v Novem mestu razpisu- Ponudbp na upravo pod šifro: 1e mpsta •Skromno ležišče« (991-59) 3 STROJEPISK KMETIJSKA 90LA GRM - No- „ ...... . _, vo mesto razpolaga s prvovrst- Pogoji: dovršena osemletka nim m kvalitetnim sadnim ma- (nižja gimnazija) obvadanje »tro-tenalom, ki ga b0 pričela pro- leplsja m,po možnost: ^m^lstre-dalatl takolpo 10. novembru. «vna šola. Kandidati, ki se bodo interesenti naj takoj pošljejo prijavili, pa mmalo itrojep.sneg* naročilnice, da Jim bo uprava "P'ta. bodo morali ooraviu M lahko rezervirala potreben sad- sprejem v službo preizkusni izpit, ni material. p,aca Po Zakonu o lavnih ualuž-V NOVEM MESTU PRODAM sta- bencih novanjsko hišico v Cvelbaijevl Prošnje. kolkovane s kolekortt ulici 6 prodajaln) »Peko«. čevalom o strokovni izobrazbi, j« (ZGUBILI SMO STAMPILJKO vložiti najkasneje do 1 decembra Društva za telesno vzgojo »Par- 1959 lizan« Novo mesto Prosimo najditelja naj 1o odda v pisarni RAZPIS TVD Partizan, sorodnemu dru- Rllrtntk rjavega premoga Kani-štvu ali v upravi Dolenjskega tarlca sfclicu1(, 7 novembre 198» MLIN* NA KRKI OB GLAVNI ee- <* > "^VNO^DRAZBO sti ln B minut od železniške po- JAVNO DRAŽBO staje Straža - Toplice ugodno ZR prodajo naslednjih osnovnih prodam Franja Dular. Vavta sredstev; l bencinski motor Sachs 6.5 KS vas 41 Straža RAZPIS Ljudska univerza Brežice razpi- VPIS v prvi semester Ekonomske srednje šole — oddelek za odrasle 1. Sprejemni pogoji: a) uspešno dovršena osemletna osnovna šola oz. rnžia gimnazija b) starost 18 let. S. Prijave tu vpla (na obrazu.h DZS št 1,50) kolkovane s 50 din — dvotaktni, stoječe konstrukcl-1e. — - 2500—3000 min na zračno hlajenje, leto izdelave 1924; 1 bencinski motor Robot 4.8 K3, na vodno hlajenje, leto izdelav« 1927; 1 batno Črpalko toa Wortington Q 120 I/min H - 150 m. — - 80* 0 min. leto izdelave 120. Interesenti naj se javijo ome-nlenega dne v komercialnem oddelku rudnika i «,Sh«i PJ™v,.2°K. ten.' v2 »ljudje iz, A«*««« državne ln 2« din občinske takse m0rfie^» n"^a^ »SSlllK Si- TREBNJE; 7. in 8. XI. nngle*ki ObLO Brežice, sprejema Ljudska ra saiehar iz doi. Topne s*, a*- film »MADLENA«. univerza Brežice do vključno 14 lehar J*n« novembra I»a9. popki ir Prijavi morajo biti predložene rnnurtv naslednje listine: rojstni list. zsd- Preklicujemo veljavnost okroflt nI* šolsko spričevalo kratek živ- Stamplljke Društva z« telesn«) Uenjepis. mnenje oz Driporočllo vzgojo »Partizan« Novo mesto. NOVO MESTO MOTORNO KOLO »GUZZI« 500 cem $ prikolico, dobro ohranjen, ugorlno prodam Magnik Gubčeva 17, Brežice. 21 CELIH VALOVITIH SALONITNIH PLOSC (96x122 cm) In 10 polovičnih plošč za pokrivanje streh, ugodno prodam v Novem mestu. Naslov v upravi lista (992-59). raki .JEN KUHINJSKI ŠTEDILNIK na 2 plošči Ln s pečnja- oktobra roistev nI bilo. Porokom, ugodno prodam v Novem fl„ s0 Franc gušterSlč, trgov-mestu. Naslov v upravi Usta sk[ podočnik lz Blatnega. In _.<••£**>•. r..nn.rn& ftFVT Amalija Kante uslužbenka lz Bu-KMETUSKA ZADRUGA 8ent- k j Martin Halozar, rudar lz VID Dri Stični goji in prodaja AvstraliJe< ,n Jožefa Cernelč po-plemenske rodovniške merjasce ,1edelka l7 Cr0,r Lenarta, bele nsmSke požlahtnjene pa- uinrla sta- Franc Novak, kme- Suhadola dečka. Rezal j a GoloH V Čas« od 26. oktobra do 2. no- g Gline.ka ~ d«*"«' ~.v.h,-.. Kii« >«t«*iih 7 rieAlcov Zupančič iz Dol Nemške vasi -* ,v5rn.?ra,leli„bll° r0jenh deklico. Ana Tu* lz Brezovice- in 11 deklic BREZICE V lastno skledo... Uslužbenec je sklenil s kmetom ustno pogodbo zta nakup 6 kubikov drv po 2300 dinarjev meter. Kmet jih je neki dan naložil na voz in cijazil proti mestu. Med potjo ga ustavi gosvndinja: — Kamo čiko? — Drva peljem naročniku. — Koliko če vam platiti za metar? — 2300 din! — Ja vam vlatim odmah 2600 din. Naš kmet je bil toliko pošten, da je prve tri metre drv Se zapeljal naročniku. Potem ga uslužbenec ni videl nikoli več. Tako si pametni Novome-ščani sami podražufemo drva. Saj kmet ni neumen, da jih ne bi prodal tistemu, ki več plača. Toda tudi tu bi morala imeti svojo besedo tržna i" špekcija in takim preplačeval cem naložiti precejšnjo de narno kazen, saj jo lahk-plačajo, če s tako lahkote preplačujejo drva. sme po ugodnih cenah VUJNO PRODAM ZARADI selitve rabljeno spalnico in kuhinjsko opremo. Cena zelo ugodna Naslov v -upravi lista (939-59). PRODAM SADIKE MALIN, k rode vse leto. Viršček Milka -Paderšlčeva 1. IlOBRO OHRANJEN FIAT — 600 prodam. Naslov v upravi Usta (993 -5»). tovalec Iz Gor. Lenarta. 89 let. in Barbara LeslnŠek. kmetovalka Iz Zakota. 76 let deklico. Jožefa Grm z Vrha — dečka. Marija Prelogar lz LJubljane — deklico, Marija Stukelj Iz Črnomlja - dečka. Marija Golobic iz Vavpče vasi — dečka. Cvetka Košak lz Družinske vas* — dečka JustJ Grmovšek Iz Dolg« nlive — dečka Ana Hudak Is Sečlega sela — deklico. Pepca Dular lz Cegelnioe — deklico. .T". "TU Preteklr teden so porodnišnici rodile: Pretekli teden so se ponesrečili n iskali pomoči v novomeški bolno vomeški nisnicl- Vlado Mihelči«, šolski Milena Po- upravitelj z Malega Slatmka. je sprejmem PHJDNO VS' P°BTE- Smlhefa"- de*kirčo. Ma- pidel"z "motorja ln »t poškodoval ?Z*nt!udf uo^So ^nua- rlJ^Jonian iz Ostroga - deklico, levo nogo Marjeta Pečntk, ,obs- Lhri\i-fcT' 'Pn^«iov.^ dr PrtJa- Nada Brajdič iz Prečne - dečka, rlca z Otočca, je padla ln se uda- ?.H^fiB«ič An Ljubi ana - Kristina Jesih lz Loke - dečka, rila v levo koleno. Jože Bradač. c,V;.Jrn«verieva 4-1 Kristina Hribar iz Telč - dečka, upokojenec z Dvora. Je bil ntpa- •iipiom rani[SOCIALNI DELA- Martina Juvan lz Vel. Clkave - den s polenom Dobil 1e ooskodbe ve c! lisi u žbe ni»c ObLO Novo dečka Marija Hudoklln lz Dol na glavi ln levi roki Sevničane bo zanimalo ... Mlinsko podjetje »Veleži.tar«-s sedežem V Celju, je te dni pricejo obnavljati valjčni mlin v Sevnici. Ne bodo samo dvignili sedanjo zmogljivost mlina, ampak gti tudi preuredili tako, da bo delal avtomatsko. Zgradili bodo tudi večji silos im mehanizirali razkladanje žita. 2ito bodo vskladiSclli ele-vatoarji naravnost iz vagonov razpravljajo o važnih tekočih nalogah, ki stojijo pred organizacijami. Osnovna obravnava je bila posvečena volitvam v osnovne organizacije SZDL, ki bodo vse na en dan v decembru. O zborih volivcev in predvolilnih sestankih so imeti široko razpravo, Imenovali so pa tudi nekaj komisij. Danes bo o vseh teh vprašanjih razpravljal tudi plenum SZDL. Zakaj postajališče Pijavice še vedno čaka? Kar čudno se potniku zdi, ko izstopi v Pljavicah Pri Krme-Iju in zapazi le napisno desko ln poleg nje svetilko — petio lejko. Zadaj je Se točno vUteti, kje je stalo nekoč postajališče, ki je bilo med r-adnjo vojno P°-žgano. Ce človek gleda vse ostale postaje in postajice ob tej progi od Trebnjega do Sevnice, ki so bile po večini vse obnovljene In nanovo 'postavljene, nas ta zapuščina v Pljavicah res začudi. £e nekoč pred !etl ;'e bilo zapisano v tem listu, da so domačini in okoličani zbirali Kupujte srečke denarne loterije Okrajnega odbora LT Novo mesto* les za novo stavbo ln bili tudi pripravljeni drugače pomagati, vendar pa takrat železniška u-prava nI videla te pripravljenosti. Ko opazujemo, da ravno v neposredni bližini Mirenska vodna skupnost urejuje mt:en-sko strugo, bi bilo prav, da bi tudi odločujoči krogi prt železnici našli kredit za postavitev prepotrebnega postajališča, ki v neposredni bližini rudnika Kr-melja kaže potrebo, da »• ]f letih popravi In uredi tudi prostor okoli postaje. Zlmu, slabo vreme in mraz so prej vrati in kaže, da bodo morali tako delavci kot dijaki Se eno leto zmrzovati na prostem in čakati da se jih bo kdo usmilil. —mt~— čez cesto Več o tej zanimivi o organizaciji družabnega ve- gradnji bomo še poročali. čera, ki ga bodo organizirali * enkrat v novembru. * Pretekli teden so se zbrali v Sevnlcl s0 se zbrali člani na posvet uslužbenci sindikata UQ planskega društva Lisca, javnih delavcev. Načeli so p^v^jj so se o načrtih za vprašanje obrata za družbeno investicije. Po daljši razpravi prehrano tudi za sebe. Med- so skienill zaprositi kredit za tem ko ima večina delovnih vpeljavo vodovoda, za naba- koletotivov v Sevnici že or«a- va hladilnika in televizorja, nizirano toplo malico, so j a v- prejsnj,i televizor Je bil nam- ni uslužbenci (ObLO, KB, ^ \e izposojen od Kolodvor- Okrojno sodišče, Po&ta ln dru- sk€ restavracije. Te tri inve- gi) ostali nekje zadaj. Priča- g,ticije dosežejo številko mili- kujejo, da bodo v kratkem iQn dinarjev. Se o gospodarje- času rešili lo vprašanje skup- nju v postojanki so se pogo- no z obema trgovskimi podjet- varil naito pa so malce po- rezultate ankete o ideološkem jema in konfekcijo »Ltseo«. ra&maH še promet. Ta je delu< Aniketa J* dala »M**™ Poraja se tudi že misel, da bi 1 pripeljali so vsem turističnim, bo potrebno še več elektrike, zato je nujno treba misliti na postavitev novega transformatorja. jih štirje avtobusi in 157 osebnih avtomobilov. Bilo J« tudi precej hrvatskih izletnikov. TopllškJ odbor DruStva pri- zboru volivcev v Dolenj- jateljev mladine je na zadnji skl» Toplicah, ki pa Je bij sla- icjl razpravljal 0 sklepih repu- bo j obiskan, so razpravljali bliske skupščine ln na podlagi Povsem o nemogočih Šolskih tega sprejel tudi sam več skle- razmerah, saj ima osemletka pov o delu in skrbi za mladino, raztresene razrede, ki so tudi Tako je društvo sklenilo, da b0 Prenatrpani s učenci, po vseh Domu ljudske prosvete opremi- Toplicah. Izvodil so poravnalni ,' četrtek, 2!\ oktobra, so bila v glavnem zaključena tudi dela v novo urejeni novomeški tržnici. Kazen vel;kega, pokritega prostora vzbnjut;* posebno zanimanje gospodinj 7.astekleni ln naprti prodajalni. Kaj bo v njih, bodo lahko videle fe prihodnje dni... Vsekakor pa je zdaj za nami Čas, ko smo se — hudobno ali pa le nagajivo — ponorčevali iz obeh gobanov, okoli katerih Jc zda f zrasla prava, sodobna mestna tržnica. lo sobo, v kateri naj bi se zbirala šolska ln predšolska mla dina, v večernih urah pa naj bi bil ta prostor dostopen tudi ostali mladini. Tu naj bi btfl na razpolago lišču na pregled, morajo čakati mladini časopisi, knjige in rt- v odprti vežii, pogosto na prepl-vije pa tudi šah in druge mla- hu, cementnih tleh ln nezakur- svet, kasneje bodo pa Se pokopališko upravo. Razpravljali so tudi o prometu z živino. « Bolniki, ki čakajo v zdravi- v poslopju, kjer sta pošta in krajevni urad. S prezidavo ambulante so začeli že lansko Jesen, a so z delom prenehali, potem pa spet nadaljevali. Jasen je in bliža se zima, zato je čas, da se ambulanta ursdl in bo s tem prihranjeno bolnim zmrzovanje v veži. D, Gregor« Krajše življenje alkoholikov Uradno poročilo ameriške zdravstvene služb* pravi, d« število alkoholikov v ZDA naraste na leto za 500 tisoč. Sedaj je osem in pol milijona Američanov, ki s« morajo nt en ali drug način zdraviti zaradi alkoholizma. Najmanj 850 tisoč jih umrje na leto zaradi prevelikega uživanja alkoholni* pijač. Poročilo pravi, da alkoholiki žive povprečno 12 dO li let manj kot abstinenti. SLAVKO DOKL: Franca aka ni več V petek 25 septembra je v Ljubljani umri prebivalcem Novega mesta in okolice dobro znani upokojeni pismonoša in godec-klarinetist 82-letni Franc Mišja k. Z njim je odšel od nas svojevrsten ljudski muzikant, kakršrl so bili značilni za polpreteklo dobo. Letošnjo pomlad sem ga neko nedeljo dohitel pred Smi-helom. Kljub letom je bil še zmeraj duševno izredno svež. zravnan, ogorel od vetra in sonca. Pač pa je tožil, da z nogo nekaj ni v redu in da saim ne ve, kaj pravzaprav je. Malo zatem sem ga iskal doma, da bi se pomenila to in ono in bi ga uvrstil v svojo zbirko dolenjskih grč in originalov, n-, s^m zvedel, da se je zaradi arterioskleroze zatekel k hčeri v Ljubljano. In ko so po Trški gori trte razkazovale svoje nabrekle grozde in Je poletje začelo komaj opazno jemati slovo, je prišla vest, da se je FRANC MISJAK poslovil za zmeraj. Njegova slo-ka postava ne bo več merila novomeških cest, njegove bistre oči ne bodo več zrle naših polj, gozdov, vod in vinskih goric, ne bo gft več k Drenlkiu, Kalčiču in Peru, da bi posedel za mizo in 06 kozarcu razdrl duhovito šalo ali zapel o jegerbataljonu, ki so ga 1876. leta, ko je odhajal iz zine. Rodil se je v Regerči vasi 1878. Njegov oče je bil muzikant in njegovi predniki daleč nazaj tudi. Vrag vedi, od kod so jemali to elementarno veselje do glasbe. Men-dia jim je bilo prirojeno tako. kakor je nam ostalim zemljanom, da se naučimo piti, jesti, govoriti in hoditi. Svoje čase MED DOLENJSKIMI KORENINAMI Novega mesta, ljubezni željna dekleta objokana spremljala do Mirne peči. Višnje eore in celo ---do Šiške, katere so ble bolj ta friške ... Da, z M is jakom je zatonila resnična priča stare dolenjske bistrine, iznajdljivosti in neugnanosti, kakor zatone vse, kor je živo, da se umakne mlademu, novemu ... Misjak — tako se je imenoval sam, čeprav so se njegovi predniki podpisovali Mišjak — je izšel iz stare godčevske dru- Max C on rad je bil v svojih zrelejših letih znan kot neutruden pilot za čezoceinsUi' polete ln so mu zato rekli kar »Leteči dedek«. 2e v tistih poznih letih se je tudi poročil ln Imel po devebih s.novlh Rc hčerko Kernsten. Zdaj Je ta stara 18 let m Je svojemu očetu enaka po temperamentu in pogumu. Na sliki Jo vidimo, ko se v New Yorku vkrcava na ladjo za Pariz, kjer namerava Studirati. Izjavila pa Je, da se bo naučila čimprej pilotirati i'1 00 tudi sama vozila letalo kot njen oče, ki Je zdaj te v resnici večkrat dedek. Neki ameriški Izumitelj Je po-tuhtal električni aparat, ki bo gospodinjam zelo olajšal delo pri čiščenju rib. Slrojček, ki ga Je na sliki videti pri delu, Je nekakšen brivski aparat, ki ribam brez težave posname vse luskine in z vstavljanjem drugih priključkov opravi tudi vse ostalo delo, dokler nI riba povsem pripravljena za v ponev. Te Oni Je bil medicinski kongres v MOnehenu. kt so se ga udeležili najbolj znani zdravniki iz vsega sveta. Ob tej priložnosti so sovjetski zdravniki praktično demonstrirali operacijo s novoizumljenlmi spenjalnJmi kleščami za spenjanje pretrga-olli žil. Izumil Jih Je prof. dr. Pavel Androsov, prlmarlj kirur-ike klinike v Moskvi, Že pred nekako devetimi leti, zdaj pa so •oliko izpopolnjene, da Jih lahko rabijo Že pri vseh potrebnih •peracljah. Vsekakor bo to povzročilo precejšnjo revolucijo v ■riravnlškem svetu in skoraj odstranilo nevarnost ohromelosti saradl pretrganih arterij, zlasti nevarnost Izkrvavitve, čL> bodo T bodoče s takimi Instrumenti opremljeni že rešilni avtomobili. V češkoslovaški republiki Izredno upoštevajo vodni promet. Kor nimajo morja, razvijajo te promet predvsem po Donavi. Na »liki Je videti Izletniško motorno ladjo, ki lz Bratislave prevaža turiste v bližnje izletniške kraje; staro ln slavno trdnjavo Devin, v Rusovies In Komamo. Češkoslovaške ladje »o v Jlavnem plovni objekti, zgrajeni po načelih najsodobnejše lad-edelske tehnike, upoštevajo vse udobje za posadko in potnike. E mogočno optično aparaturo na gornji sliki spremljajo sovjetski učenjaki izstrelitve Sputnikov In Minlkov. Z njeno pomočjo so tudi fotografirali natrijev oblak, ki ga Je Lunik IT. spustil med svojim letom po nekaj sto tisoč kilometrih oddaljen Od Zemlje. V Sovjetski /vezi so kontrolne postaje letenja ve- Sljsklh raket, veliko bolje organizirane ln gosteje naseljene st >V ZDA, Čeprav morda njsn tehnično vse tako opremljene kakor v ZDA. je bilo pri novomeški godbi — tako mi je sam pravil — kar 12 Mišjakov in vsi so bili iz Regerče vasi. O enem izmed njih je nekdo — morebiti Može — Rupnik zapel šaljivko: Drug je bil Mit-Mišjak, ta je bil velk graščak: Luknja ino Mehov, to je vse njegov. Ko je Franc dovršil osnovno šolo, je stopil v gimnazijo. Kljub izbornemu spominu in bistrosti ni uspel, kajti profesor Sega mu je dal iz slovenskega jezika nezadostno. Ves objokan se je vračal proti domu. Med potjo ga je srečal mvnalelj Rrmske kmetijske šole Rihard Dolenc in vprašal, zakaj joka. Fant je povedal, da ne bo mogel več v šolo, ker mati ne bo zmogla 15 goldinarjev za šolnino. Dolenc ga je potolažil: »Ne jokaj! Jeseni pridi k nam na kmetijsko šolo in bomo vse uredili.* Tnko se je tudi zgodilo in potem je bil na Grmu do odhoda k vojakom. Potem se je oženil. Z ženo sta pri-neslti v zakon tri otroke. Oče ga je svaril: »Kako boš pa živel?« Sin pa je odgovoril: »Bo že kako!« in res je šlo. Kot muzikant je na ohcetih in veselicah zaslužil dvakrat več, kakor - je znašala poštarska plača. Kadar se je pozneje spominjal tistih časov, je navadno pripomnil: »-Deset otrok sera imel, pa sem vendar vse izšolal. Vsi so napravili gimnazijsko maturo, nekateri ce- 16 univerzo. Ga ima Kranjsku dežela takega očeta, kaj pravite?« Rad sem mu priznal, da ga najbrž res nima takega. Toda Misjak je bil tudi sam resnično nadarjen. Kakšen izboren spomin je imel za ljudi, dogodke, anekdote, šale in pesmi. Ko brstoam zdaj po zapiskih, narejenih po pogovorih z njim, lahko samo obžalujem, da mu ni bilo dano šolati se in razviti svoje nedvomne nadpovprečne nadarjenosti. Iz te njegove naravnost neizčrpne zakladnice naj navedem samo nekaj drobtin: Stari poganski Langer je bil znan kot velik bab jek. Pravijo, da je Imel 99 nezakonskih otrok. Nekoč je prišel na Dunaj k cesarju in zahteval za to svojo zaslugo nagrado. Cesar ga je zapodil z besedami: »Samo še enega takega prasca imam v državi.« Ta prasec pa je bil Franc Jožef sam ... Nekoč sem Misjaka vprašal, kdo je bil Marko s Pogane, o katerem poje pesem, da OBVESTILO vsem naročnikom in bralcem Dolenjskega lista Zapadlo in zaostalo naročnino za drugo polletje 195» bodo pobrali pismonoše te dni pri vseh naročnikih v Sloveniji. Naročnike izven Slovenije prosimo, da zapadlo naročnino takoj sami nakažejo na naš naslov, če želijo list še naprej v redu prejemati. Uprava DOLENJSKEGA LISTA je velik osu bil, k je svojo ženo spridu. Brž ml je pojasnil: »Marka sicer jaz nisem poznal, vem pa, da je bil Langerjev valpet in je krčmaril v hiši, ki stoji za poganskim mlinom. Tu je kasneje M za gostilničarja Jankelj." Misjak !e od mladih let igral na razne instrumente, najrajši pa na klarinet Tudi vse sinove — eden med njimi je mornariški polkovnik JLA — je naučil igrati. Spadal je v vrsto najbolj znanih klarinetistov, kakor so bili svoje čase Rupnik, ćJmon in Mi.šic. Od tod tudi, da je znal toliko pesmi In šal na pamet, kajti med godci je moral biti vedno nekdo, ki je znal ljudi zabavati, kadar so ostali muzikanti počivali. Njegova je tudi zasluga, da je prišel zadnja leta v evidenco poleg doslej znanih dolenjskih ljudskih pesnikov tudi Ivan Može-Rup-nik, o katerem smo vedeli poprej tako malo. (Prim. Slovenski etnogiflf, 1956, 215-2.15). * MisjakoV oče! Zdaj vas ni več. Vaš klarinet, ki je desetletja pel in zabaval, vnemal srca im vzdigoval ljudem pe- te, je utihnil pred leti, zdaj ste utihnili tudi Vi. Toda ostali boste še dolgo v spominu Dolenjcev kot prava dolenjska grča, ki jj vse življenjske težave in tegobe niso mogle vzeti vedrine, šale in pesmi. Naj Vam bo lahka ta naša zemlja, po kateri ste tako radi hodili s svojo godčevsko neugnanostjo in odprtim srcem, ki ste ga razdajali vsem znanim in neznanim na ohcetih, veselicah in povsod, kjer so se zbirali zabave, godbe in pesmi željni ljudje! ELER Martinovo Martinovo je danes pri polje-delsko-živinoiejskih ljudstvih pretežnega deia Evrope zaključek gospodarskega leta. To je vsekakor pomembnejši mejnik kot zaključek gospodarskega leta. Gospod arako 1 eto so ljudstva posameznih kultur začenjala v različnem času. Ko je bila živinoreja odločilnega pomena za srednjo Evropo, fio začenjali leto z odgonom. živine na pašo, končavali pa so ga s povratkom s paše. Razvitejše poljedelstvo je- premaknilo časovne mejnike in danes čuti kmet konec l«eta tedaj, ko pospravi pridelke s polja. Prične £e doba mirovanja in praznovanja. Jesenske in zimske koline pomenijo konec letnega dela, slavljenje pridelkov in družinsko praznovanje. Tak praznik je tudi Martinovo. Martinovo ima na slovenskem tri različne poudarke: pastirski praznik, zaključek gospodarskega Beta in pa Martinovo—praznik vinskih krajev. V nekaterih krajih »o se ob tem datumu menjavali posli, drugod s0 na ta dan prvič zabrneli kolov.-ati Itd. — Martin je tudi vremenski prerok. Na Martinovo so pri nas v preteklosti uradno zaključili pašo. Na Gorenjskem so pastirji na ta dan kurili ogenj na travniku (Martinov kres) in kuhali »Martinovo kašo«, k[ bo jo smeli jesti samo tisti, ki so vse leto pasli. Edinstven je maiti-fiovski pastirski običaj, ki so ga Izvajali v Poljanski dol'.nl na Gorenjskem sredi preteklega stoletja. Pastirji so zakurili ogenj, prižgali ob nJem bak'.o in z njimi nekajkrat obkrožili grmado. Namen tega sprevoda je bil apotropejski — z njim so skušali odvrniti mrtve demone. Na vzhodnem Štajerskem Je ob Martinovem konec gospodarskega leta. Kmetje jn najemniki so na ta dan Urejali svoje re-čune. Zbor kmetov pod vodstvom zemljiškega gospoda, kakor tudi posvet podložnikov, so Imenovali »saja«. Od tega izraza izhaja tudi Ime za Martinovo pojedino v Halozah »Martinov nasad«. V Slovenskih goricah ji pravijo »pašnik«, ker pomeni Martinova gostija zaključek paše; pretežni del najemnlških odnosov pa je zadeval pašo. Poseben značaj ima Martinovo v vinskih krajih. Pravijo, da Martin krSčuje vino — mošt tedaj zavre in se lzčlsti, postane vino. Za ta dan ljudje poskrbe za dobre in obilne jedi. Koljejo kokoši, purane in zajce, marsikje zakolje jo ob tem času prvega prašiča, Martinova gos je postala tradicionalna jed. Gospodinje napečejo orehovih petič, ker je tudi pri orehih novina. Vse te dobrote odnesejo v zidanice, kamor povabijo sosede in prijatelje in z njimi proslave rojstvo mladega vina. Obredni elementi krščevanja so se danes že Izgubili, ostal je le še del zunanje oblike tega običaja — gostija. Fran Levstik je v Popotovanju od Litije do Čateža popisal, kako so Dolenjci na teh vinorodnih gričih pred sto leti obhajali Martinovo. D. Z. Junija je odpotovala m> Poljsko mladinska delegacija iz Slovenije, ki je bila dva tedna gpst Zveze socialistične mladine Poljske. D legacijo so sestavljali mladinski funkcionarji iz vse Slovenije, med njimi tudi štirje iz novomeškega okraja. Namen obiska je bil, da se naša mladina spozna z delom poljskih mladinskih organizacij, v tovarnah, na šoli in na vasi ter z življenjem, ki ga živi poljski narod 15 let po osvoboditvi. PRVI STIKI Z VZHODNIM BLOKOM Smo že toliko let po svetovnem viharju, ki ga je zanetila druga svetovna vojna, da je človeštvo pozabilo, da še kje obstaja bodeča žica, ki krati človeku svobodo. Takšno srečanje z bodečo žico smo doživeli na avstrijsko-češki meji. Prehod preko jugoslovansko-avstrijske meje človek skorajda ne občuti, zato pa toliko bolj na drugih mejah. Naš vlak je zapeljal med bodečo žico, ki je bila močno zastražena s češkimi vojaki. Razen pobiranja potnih listov, so precej temeljito pregledali tudi vagone. Po dolgem čakanju smo naposled prispeli na p'rvo češko postajo Breclaw. Bodeča žica na meji me je kasneje spomnila na enako v zloglasnem taborišču Auschvvitz. V Breclawu so obmejni organi hoteli nekako popraviti prvi vtis, s tem da so prijazno ponujali vodo, ker je na vlaku bila peklenska vročina, izhod pa ni bil zaželen. POTOVANJE SKOZI CESKO Vlak je brzel mimo žitnih polj, za katera so nam zatrjevali, da so izključno zadružna. Trpeli smo od žeje, ki je oči niso mogle skriti. To je opazila tudi sprevodnica. ki se je rada pogovarjala z nami in se zanimala za naše življenje. Na neki postaji nas je celo povabila na pivo in, ker smo se bali, da bi vlak odpeljal, nam ga je sama prinesla k vlaku. Bili smo namreč brez čehoslovaških kron. Hoteli smo se ji nekako oddolžili za pozornost, zato smo ji podarili skromno darilo za spomin na srečanje z jugoslovanskimi mladinci. Mičen, poslikan, lesen krožnik jo bo še dolgo spominjal na vesele in razigrane fante z juga. Zvečer smo prispeli na poljsko mejo, kjer nas je čakal naš vodnik, poljski študent, ki nas poslej ni zapustil do vrnitve v Jugoslavijo. Medtem ko sem na potovanju skozi Češko imel občutek, da so ljudje nekam zadržani, boječi, kot da bi čutili v sebi strah pred tujci, smo na Poljskem naleteli že na bolj sproščene ljudi. Živahno so se oomenkovali z nami in se zanimali za vse, kar imamo pri nas. pripovedovali 90 nam o Titu, ki ga visoko cenijo kol borca za mir in revolucionarja. Prvo srečanje s Poljaki nas je presenetilo. Opazili smo, da nam izkazujejo veliko pozornost, takšno kot nikomur drugemu. Ko so zvedeli, da smo Jugoslovani, so se zgrnili okrog nas in nas spraševali o naši stvarnosti. KATOVVICE - RUDARSKO MESTO Katowice so bile prvo mesto, kjer smo se ustavili. Tiste dni je obiskal Poljsko Nikita Hruščev. tako da smo imeli priložnost prisostvovati njegovemu sprejemu na železniški postaji v Katowicah, kjer so na mitingu govorili razen gosta še drugi poljski voditelji. Naša skupina je stala med delavci in uslužbenci, ki so nas sprva imeli za Bolgare, ko pa smo jim povedali, da smo Jugoslovani, so bili močno presenečeni in niso mogli verjeti, da je to res. Pričeli smo se z njimi razgo-varjati, tako da smo skoraj pozabili, da smo na zborovanju in so nas morali čuvarji reda opominjati. Opazili smo, da smo bili za njih nekaj posebnega in zato niso hoteli zamuditi pri-' ložnosti, da bi se razgovarjali z nami.. Nad svečano tribuno je visela velika slika Lenina. Neka uradnica me je vprašala: »Ali poznate Lenina? AH tudi v Jugoslaviji na podobnih proslavah IzObeSate njegovo sliko?« Nato je smeje se dodala: »Pri vas tudi ne poznate Internacionalen Nazadnje pa je zamahnila z roko: »Tako pravijo pri nas, mi pa vemo, da ni res.* PRVO SREČANJE Z DELAVSKO MLADINO Prvi vtis z delavsko mladino smo imeli v tovarni železnih konstrukcij v Chorzowu (Hožuf), kjer izdelujejo tramvaje vseh vrst za vso Poljsko. Mladinski voditelji so nam najprej razkazal! tovarno in nas seznanili z delavskim samouprav-lajnjem. Le-to je podobno našemu, ki so ga v marsičem posneli. Pravili so nam, da jim naše delavsko samoupravljanje zelo ugaja, zato ga posnemajo, vanj pa vnašajo tudi nekaj posebnosti, ki ustrezajo razmeram na Poljskem, Pristojnosti delavskega sveta pa niso tako velike kot pri nas. Pri njih imajo namreč še višji organ — konferenco. Sestavljajo jo: delavski" svet, politične organizacije, vodstvo tovarne itd. Konferenca je najvišji organ, preko njegovih odločitev ne more nihče v podjetju. (Nadaljevanje sledi) Na pašnikih Primorskega rajona Arhangelske oblasti v Sovjetski zvezi so z uspehom preizkusili zanimivo metodo: s pomočjo letaila-Itortclje AN i brizgajo po travnikih, kjer se pase več sto glav živine, blago raztopino soli. Sprva so se živali ie nekoliko bale čudnega ptiča, zdaj pa kar pritečejo kadar se pojavi, ker so že ugotovile, da od nJega Izhaja dobra posoljena paša. Vse sile za kultnrno-prosvetno izobrazbo 25. oktobra ziutraj so «e v Sevnici zbrali delegati vseh Svobod In prosvetnih društev, v svoji sredi so pozdravili tovariša Janeza Gartnarja tajnika Okrajne zveze, predsednika ObLO tov. Kolmana in predstavnike družbenih organizacij. Izčrpen dnevni red Je zajel v«a bistvena vprašanja Iz poročil in razprave povzemamo najvažnejše ugotovitve, čeprav bi ta skupščina zaslužila mnogo širšo obravnavo. Po uvodnih točkah dnevnega reda so prisotni z velikim zanimati |em poslušali poročilo predsednika Jožeta Bogovlča ter poročila tajnika, blagajnika in nadzornega odbora. Poročila so v glavnem pokazala dosežene uspe. he ln veliko truda, ki je bil za prosvetljevanje najširših slojev ljudstva vložen v 2 Svobodah in 0 prosvetnih drštvlh v občini. Nekaj številk bo to delovanje lahko najbolj nazorno prikazalo. V kul-turnoprosvetnlh organizacijah Je v občini vključenih 73fl članov aH nekaj nad 3% prebivalcev To Je sicer še vedno premajhna številka, vendar Je ta ravno v zadnjem letu zadovoljivo porasla. Od tega števila Je 48% delavcev, 7% kmetov. 3fi% uslužbencev, &% dijakov ln študentov ter ;r : ostalih. Po starosti je 60% članov mlajših od 36 let, kar kata tu mlad ln dslfvcn *tiflg)| I tej občinski zvezi. 21 odrskih del * pevski koncerti, 6 zabavnih večerov, 14 predavanj. 2H gostovanj ter udeležba na 37 prireditvah, kjer so društva sodelovala ali pa celo sama Izvajala spored so le osnovni podatki, ki kažejo na razgibano delo Verjetno pa le Se veliko večje število prostovoljnih delovnih vadbenih ln drugih ur. ki niso zabeležene ln ki bi gotovo pokazale, kako ogromno delo |e bilo opravljeno v preteklem obdobju Ne smemo pozabiti tudi zelo uspešnega kul turnega tedna, ko so se vse de. lavnostl medsebojno predstavile ljudem v raznih krajih v občini ln izven nje. Referati, poročil« in razpravi so odkrili eelo vrsto novih mož nostl 7» uveljavljanje kulturnih društev na raznih področjih. Na podlagi vseh teh dognanj se Je froluUl dfilift'ili MtoiMiMM 4*f flii" hodnje leto, ki so ga navzoči z navdušenjem sprejeli kot praktično napotilo za delo. Glavne misli tega programa zaslužijo, da |lh navedemo RAZŠIRITEV ČLANSKIH VRST lun nuvlli rlanov Itodo prtdolilli. Vso podporo bodo nudili novi Delavski univerzi, ki bo prevzela načrtno delo pri izvenšolskem izobraževanju odraslih S tem bodo kulturnim društvom sproščene sile za nove dejavnosti Občinsko knjižnico bodo razširili in jo usposobili za potujočo, da bo tudi odročnim krajem na razpoalgo sodobna in lepa knjiga Pri treh društvih bodo organizirali klube S potujočim kinom bor o ljudem posredovali še več sodobnih filmov. Pomagali bodo manjšim društvom pri širjenju 1.1 uveljav l.tanju. Razširili bodo družbeno dejavnost med člani poživili pe bodo predvsem panoije. ki bolj vlečejo Za glasbeno vzgojo bodo vključili it vsake šole eneg* učitelja v UPZ ki bo postal Iz obraževalnl zbor V povezavi z občino bodo zastavili vse sile za zgraditev ustreznih domov v okviru perspektivnega plana. Or-gdiUAiraU bodo ponovno kulturni A—c« teden kot prikaz uspehov na vseh področjih V Sevnici bodo delali še naprei za ustanovitev glasbene šole Čimveč pevovodij bodo Izšolali tudi na tečajih doma Pionirske zbore oodo okrepili Delo Sveta In sosvetov bodo poživili in Jim tako dali še bolj kot se-daj pravo mesto kot pomočnikom vseh društev Utrjevali bodo vezi in stike z ostalimi družbenimi in političnimi organizaollami Veliko skrbi bodo posvetili organizaciji diružbenega m zasebnega živ-Menja po društvih SKROMNE MATER I Al.NI? ZAHTEVE Skromne zahteve posamezno društev znesejo, seštete za vso ibčino, potrebo po l,651.70o dlnar-iev dotacij Nad 700 tisoč dinarjev bodo /brala društva sama. Upajo da jim bn ObLO ob razpravi* c proračunu /s leto 1960 dal neka; vpč kol pretekla leta. saj so v polni meri upravičili svol obstoj In uspešno Izvršili s