Gospodarski in političen list za^KprošKe Slovence.
Izhaja vsak petek
v Kranju.
Velja za celo leto 4 K in se plačujejo naročnina in in-serati naprej. Vsi rokopisi, pisma in druge pošiljatve naj se pošiljajo na uredništvo in upravništvo «Korošca» v Celovcu. Rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačuje za eno-stopno petit-vrsto za enkrat 12 v, za dvakrat 18 v, za trikrat 24 v, za večkrat po dogovoru.
Posamezne številke stanejo 10 vin.
Štev. 3.	V Celovcu, v petek, dne 6. decembra 1907.	Leto 1.
Vabilo na naročbo.
V 4000 izvodih roma vsak petek vrli „Korošec“ po vsem Slovenskem. Ker moramo določiti Stalno naklado, treba vsekakor, da vsi oni, ki se mislijo naročiti na list, pošljejo čimpreje naročnino na upravništvo „Korošca“ v Celovcu. Mnogo spoštovanih posestnikov s Koroškega se je že prijavilo kot naročniki, vendar pogrešamo še tega ali onega. Pa tudi izvenkoroškim, zlasti kranjskim in štajerskim rodoljubom toplo priporočamo, da nas tudi iz teh dežel kar naj-izdatnejše podpirate. Zatorej najuljudneje vabimo vse narodnočuteče Slovence, naj bodisi z naročnino, bodisi z oglasi podpirajo naš list, saj je naš list eden izmed najpotrebnejših in najpriporočljivejših že z ozirom na vzvišene cilje, katere zastopa. Na meji živimo in ako mi pademo, pride potem vrsta na Vas. Naročnina Usta — 4 krone na leto — je tako malenkostna, da jo lahko zmore vsak, komur je mar narodni in gospodarski napredek koroških Slovencev. Tedaj, dragi čitatelj, če se šteješ kot Slovenca in imaš iskrico narodnega čuta v sebi, naroči se na „Korošca“ 1
Uredništvo in upravništvo „Korošca“.
PODLISTEK.
Pod humberškim grofom.
Zgodovinska povest iz prejšnih stoletij.
I.
Komu ni znan humberški grad! Tam, kjer sedaj pelje nova državna železnica čez Dravo od postaje Svetna vas in se počasi vzdiguje na hrib proti postaji Žihpolje, kraljuje na najvišjem delu tega gorovja humberški grad kakor gospodar cele spodnje rožne doline. Leta 1870., ko se začenja naša povest, so bili humberški grofje, s katerimi se bomo v povesti sčasoma natančneje seznanili, tudi res gospodarji skoro cele spodnje rožne doline. Ne samo, da so bile vse kmetije gradu podložne in da so hodili v grad na roboto celo ljudje iz Podljubelja, iz Šmarjete in Sveč, so imeli humberški grofje tudi pravico sodnije (Landrecht) čez Spodnji Rož in okolico gradu — še čez Kotma-rovo vas in do Vetrinja.
Toda tudi sicer so imeli v deželi velik vpliv, ker so bili v žlahti z drugimi grofi in knezi po deželi, tako da bomo imeli priliko med povestjo priti tudi v razne druge kraje in gradove, posebno v podjunski dolini; — nekateri člani te rodbine so pa služili tudi v avstrijski armadi in zato nas bo peljala povest tudi v sredino francoske vojske, ki je napravila koroški deželi precej škode in
Česa nam je najprej treba?
(Dalje in konec.)
Toda tudi v narodnem oziru ni vse tako lepo — kakor se na zunaj vidi. Ako izvzamemo narodno gibanje, tedaj ko se je sklepalo o novem volilnem redu in pa volitev v slovenskem volilnem okraju, — reči moramo — da v narodnem oziru zadnjih deset let nismo napredovali. Slavnih taborov — kjer je bilo na tisoče in tisoče slovenskega ljudstva zbranega, seveda že davno ni več. Toda tudi drugih zborovanj — na katerih bi ljudstvo slišalo nove govornike, zanimiva predavanja — in se potem veselilo pri petju in lepi zabavi, jc bilo vedno manj in manj.
V prejšnih časih se je skrbelo za to, da so poleg znanih domačih govornikov — prišli gospodje s Štajerskega in drugih dežel in nam povedali tudi kaj koristnega in zanimivega, gledalo se je na to, da so zapeli poleg domačih pevcev tudi drugi, tako da je bilo tako zborovanje za dotični kraj pravi narodni praznik. Posebno so se odlikovale veselice družbe sv. Cirila in Metoda. V zadnjih letih pa se na tako probujo naroda ni polagala več nobena vrednost.
če se je tudi tualitam ustanovilo kako izobraževalno društvo — se s tem ni bogvekaj storilo. Nekateri gospodje so bili mnenja, da morajo služiti ta društva najprej veri; zato se imenujejo navadno „katoliško izobraževalno dru-
nesreče. Sploh je bil čas od 1. 1870. naprej do 1. 1860. za našo deželo poln najrazličnelših in važnih dogodkov, katere Koroška mnogo stoletij nazaj ni videla in doživela.
Leta 1780. je prevzel namreč vlado sin cesarice Marije Terezije, cesar Jožef II., v zgodovini znan kot „ljudski prijatelj“. Splošno se prizna, da je ljudstvu le dobro želel, ko je hotel tako-rekoč naenkrat vse prenarediti: oslabiti plemstvo, oprostiti kmete robote in preurediti vse sodnijske in politične razmere svojih dežel. V namenu, da zboljša bogoslužje, pa je posegel tudi v verske zadeve, prepovedal razne pobožnosti in odpravil tiste samostane, kjer se menihi niso več mogli sami vzdrževati in tudi niso opravljali kak poklic. Da so te in druge reforme zbudile v raznih krajih države nezadovoljnost, je sainoobsebi umevno, tembolj, ko se je tudi na Francoskem v tej dobi začela krvava revolucija. K tej nezadovoljnosti in razburjenosti so prišle še vojske s Turki in kmalu potem s Francozi ter razne nesreče, kakor lakota in kuga. Skratka: bili so burni časi povsod v državi, posebno pa tudi na Koroškem in ti časi so zgodovinska podlaga naše povesti.
* * *
Iz rdečega zvonika kapeljske cerkve je bila enajsto uro ponoči. To stran mostu pri Hauzarju pod humberškim gradom je zapirala kravarica hlev, iz katerega so to noč krave nekako nemirno mukale. Vendar ni bilo slišati nobenega
štvo“ in zato se predava na teh shodih mnogo o veri -— tudi o judih — o kakem potovanju po Palestini — toda premalo takega, kar bi vleklo in navduševalo; ne glede na to, da govorijo mnogokrat domači gg. župniki, o katerih pravijo ljudje, da jih itak slišijo v cerkvi! Za narodno zavest in gibanje in samo to hočemo na tem mestu povdarjati — se na ta način malo ali nič ne stori. Tudi Ciril in Metodove podružnice so začele spati, menda tudi samo radi tega, ker se za zanimiva zborovanja ni nihče več brigal. Kmetje sami seveda nimajo časa, da bi govornike in pevce iskali — drugi pa — ki so za to poklicani — pa ali niso marali — morda v bojazni, da ne pride odkod kak novi „voditelj“ — ali pa niso smatrali take shode sploh za potrebne. Zato pa se je tudi v političnem oziru pokazalo, — da nič ne pridobimo in marsikaj zgubimo. Prišli so časi volilne preosnove in takrat se je narod res zdramil. Na vseh mnogoštevilnih shodih so zborovalci glasno izrekli — da se dela koroškim Slovencem huda krivica in enoglasno obsojali dr. Šušteršiča, o katerem so trdili dr. Brejc, Grafenauer in drugi, da je izdal in prodal koroške Slovence.
Toda sedaj so te krivice pozabljene, pozabljena obsodba dr. Šušteršiča, gospod poslanec Grafenauer je vstopil v njegov klub in s tem — je tudi celo tisto narodno gibanje pozabljeno in preklicano.
In navdušenje pri volitvi? — Ali gre vsaj to na račun narodne zavednosti? V tem
drugega glasu in le valovi visoko naraščajoče Drave so se z glasnim šumom zaganjale v bližnji most. V tem poznem jesenskem času je menda tudi že vse spalo; — le pri „muti“ in v Hauzar-jevi hiši je brlela še luč. Ko je dekla zaprla hlev, je hitro zbežala v razsvetljeno sobo in vstopila z besedami: „Že zopet seje prikazala iz oblakov ta strašna zvezda z repom, moj Bog, kaj bo, kaj bol“ Dasiravno je bilo v sobi več žensk in par moških, ni dobila odgovora. Ženske so samo pokimale in le še bolj hitro vrtile kolovrat, med tem ko so moški delali Špane in obrezovali topore. Tudi kravarica Mojca se je vsedla k praznemu kolovratu pri peči, okoli katere so sedele tudi druge ženske.
Okoli te peči je bilo pač zadosti prostora, saj so vsadili pri Hauzarju daleč okoli največ kruha posebno za popotnike, ki so tukaj „vedrili“. Sicer pa ta peč ni bila nič kaj nenavadnega; ravne kahle so menjale z na znotraj obrnjenimi in le zgoraj na „skrilu“*) so bile na zunaj kuglaste. Tudi zgoraj na „čališnjaku“**) so se sušile po navadi zunaj okoli nogavice — nad pečjo pa je spal otrok navzlic vrtenju koles.
„Franc, prižgi vendar svečo — ,Špane' danes tako slabo gorijo“, se oglasi mlada Hauzarca proti svojemu možu.
*) skril — zgoranji rob pri peči.
**) čališnjak “* lesena ograja in dllja nad pečjo.
Naročajte pravi domači koroški list „Korošec“!
oziru pa trdi marsikateri, da je mnogo ali največ volilcev šlo na volišče zaradi klica »vera je v nevarnosti“ in da so volilci hoteli v prvi vrsti dokazati, da so proti „prosti šoli* in „razdružitvi zakona“! Res je, na shodih se je o tem precej govorilo! Zdaj pa vprašamo: kaj pa potem, če ljudstvo pride enkrat do spoznanja, da vera ni v nevarnosti in če med tem pozabi na važnost narodnega vprašanja? Mi si v verskih zadeveh ne lastimo nobene sodbe, toda v političnem oziru pripomnimo, da imamo sedaj 3 ali 4 ministre, ki so strogo verski, in so gotovo proti prosti šoli in razdružitvi zakona. Sicer si pa pri sedanjih razmerah sploh ne moremo misliti uresničenja proste šole in reforme zakona, tako da je ta strah precej prazen. Če so toraj volilci samo za vero šli na volišče, ali ni nevarnosti — da prihodnjič ostanejo doma, če enkrat izprevidijo, da te nevarnosti ni!?
Na tak način bi toraj zadnja volitev ne bila sad narodnega prepričanja, in potem volitev tudi ne pomeni narodnega vstajenja!
Če bi pa tudi tisti, ki po vsej sili hočejo dokazati, da so se Grafenauerjevi volilci v prvi vrsti udali klicu „za vero“, ne imeli popolnoma prav, vendar ta volitev sama na sebi še ni vse! Poslanec se voli samo na 6 let in potem vnovič! Priznamo, da je ljudstvo za te volitve bilo nekako pripravljeno po tistih shodih, na katerih se je izreklo zoper krivico tega volilnega reda in zoper postopanje g. dr. Šušteršiča; gotovo je razburjanje še tlelo naprej, in imelo tem večji uspeh, ker so nasprotniki — kakor sami priznajo — v nekaterih krajih nastopali preveč nasilno in ker niso imeli pravih kandidatov. Če pa pogledamo sedaj, ko so se ti valovi polegli, v deželo, mora vsak trezen človek reči, da v narodnem oziru čisto nič ne napredujemo! To potrjujejo kmetje iz raznih krajev in pripovedujejo tudi, kako čudno se širi socialna demokracija celo med kmeti in kako prestopajo ljudje v tabor „Štajerca“! En čas so ga čitali samo kot nasprotniki „Mira“ in „Mirove“ pisave — recimo samo v opoziciji proti dosedanjim zastopnikom kat. pol. društva v Celovcu, sčasoma so se ga privadili in kmalu bo popolnoma ugasnil njih narodni čut. In takih občin — da, celih okrajev — imamo že mnogo! Le spominjajmo se, s kakim navdušenjem so volili naši kmetje v beljaškem okraju poslanca Rieseja in koliko so oddali glasov tudi v celovškem okraju za g. poslanca Lukasa! Tudi v stari trdnjavi Št. Jakob marsikaj ni tako kakor bi moralo biti in ne vemo, če bo narodna šola še zdatno pomagala! V Podjunski dolini pa vlada na mnogih krajih neka brezbrižna zaspanost, tembolj ker se odbijajo vsi, ki bi še hoteli delati, ki pa ne trobijo slepo v rog gospode okoli „Mira“. Na tak način kakor sedaj se po sili delajo „Štajerčijanci“ in socialni demokrati in vendar se nam in vsakemu grozno
„Zakaj nam bo toliko loja, ko bo tako konec sveta!“
Toda tudi te napol v šali povedane besede niso spravile ženske v razgovor. Le tam v kotu se oglasi belolasa, s toplimi velikimi rutami ovita ženica — stara mati Barba — ki je dosedaj le tiho migala s čeljustmi in dremaje prebirala rožni venec.
„Le norčuj se, Šalej, nekaj strašnega bo gotovo prišlo — zastonj se ta zvezda ne pokaže I“
„Ja, ja,“ pravi stari pastir Juri z Grada, ki je rad hodil k Hauzarju v vas, „saj to so stari ljudje že davno prorokovali. Prišel bo čas, ko bo za vsakim hlebom kruha stal vojak, da ga bo zapisal, ko bo čez in čez tak „rabel“*), da bodo ljudje kar bežali, dokler ne bodo padli.*
„Samo tisti,“ odgovori mu Barba, „ki ima navado malo ostati pri kakem križu — tisti bo rešen.“
„Ce bo od Celovca do Beljaka dobiti kaka krava, bo zlatega zvonca vredna; za hleb kruha in „pčov uva“ (sodček piva) bo dal kmet kar največjo njivo, taka lakota bo. Kar lakota in rabel ne bo pomoril ljudi — bo pa vojska storila. Od
*) rabel =*= rabelion >— revolucija.
zameri in podtikuje najslabše namene, ako kličemo na narodno delo, ako hočemo rešiti vsaj tiste, ki so še naši! Napadati tiste, ki so po pravici nezadovoljni, to je zdaj jedino narodno delo gospode okoli „Mira“; sicer se pa tolažijo s tem, da bode pri novih volitvah že pomafeal zopet klic „za vero“! Mi smo toraj mnenja, da naši „voditelji“ sami ne vedo, kake so narodne razmere med nami in zato je najprej treba, da spregledamo in spoznamo sami svoje neveselo stanje v gospodarskem in narodnem oziru. Počasi sicer, a gotovo se krha in slabi naša narodna in gospodarska moč; če le to enkrat spoznamo, potem nam rešitev še ne more biti prepozna. Saj imamo še zdravilo zato — namreč odločno delo — za naš napredek pozdrav in roko vsakemu ki nam hoče pomagati, in pest tistemu, kinaszavira!	M.
Dopisi.
Koroška.
Št. Jakob v Rožu. Dne 26. novembra zvečer je v gostilni g. Schusterja „na pošti“ v Št. Jakobu nastal ogenj. Domača požarna bramba je bila takoj na mestu in s pridnim gašenjem ogenj takoj zadušila. Tudi sosedne požarne brambe izpod Rožčice, Rožeka in Podgorjan so prihitele, tako da se je posrečilo obvarovati posestnika večje škode.
Dobrava pri Borovljah. Dobrovčani hodijo navadno na bližnjo postajo Podgoro na železnico. Ker pa nikoder ni primerne poti, da bi se prišlo na postajo, je šel dosedaj vsakdo kar čez tir in tudi nekoliko po tistem. Zato pa je bil v zadnjem času nekdo prav občutno kaznovan. Toliko Do-brovčanom v pozori Naše mnenje pa je, da bi naj rajši železnica napravila! pošteno pot, mesto da bi se s kaznimi razburjalo nepotrebno ljudi.
iz Pliberka. Lepega srnjaka so pred kratkim ustrelili v tukajšnji bližini. Zanimiv je bil lov raditega, ker se je srnjak še v vodi boril s psi ter nekatere tudi poškodoval.
Vrba na Vrbskem jezeru. Že dalje časa so opazovali nekateri posestniki v naši okolici, ki imajo bučele, da zmanjkujejo panji. Dolgo se ni moglo izvedeti, komu strd tako dobro diši. Sedaj se je menda vendar posrečilo vjeti tistega medveda-sladkolizca, kateremu bodo dali gotovo v veliki hiši v Celovcu priložnost, da bo tudi tam iskal strd. Če le ne bo tam sam ričet dobil!
Od štajerske meje. Z veseljem smo pozdravili novi slovenski koroški list, kateremu ste nadejali ime „Korošec“. Dal Bog, da bi bil „Korošec“ trden in vztrajen branitelj naše zemlje in bi nikdar ne prepustil, da postane naša zemlja kedaj tujčeva last. Upamo nadalje, da bo „Korošec“ tudi nesebičen in odkrit prijatelj našega ljudstva, posebno pa našega kmečkega stanu, da se bo bojeval neustrašeno za naše pravice in da nam bo stal kot zvest prijatelj ob strani v vseh težavah in križih vsakdanjega življenja. „Korošec“ pa tudi v resnici obeta biti nam pravi voditelj v našem narodnem življenju, odločen branitelj naših pravic in v gospodarstvu dober naš svetovalec. In tak list mi hočemo. Zatorej, predragi
gore do gore si bodo dali ljudje znamenje, da so še ostali pri življenju,“ meni Juri.
„Kdaj pa pride kralj Matjaž?* vpraša gospodinja.
„Šele tedaj, ko bo naša vojska tako majhna, da se bodo vsi „Žolnirji“ našega cesarja v eni lipovi senci hladili in . . .“
V tem se zasliši peket konjskih kopit in nato obupen glas: „Hoiho, odprite, odprite!“
Dasi je gospodar ukazal hlapcu Janezu, naj hitro odpre, se je ta pod utisom teh govorov prav počasi vlekel iz sobe in skozi vežo; čulo se je tudi kakor bi vzel neko orodje seboj in kako je počasi odpiral zapah in vrata. Od zunaj se je zopet začul isti obupni glas: „Ali je žena pri vas ? me ne poznaš, Pekove sem?“
Šele sedaj so se vrata popolnoma odprla in kmalu nato je stopil v sobo še bolj mlad, toda velik in čvrst mož.
„Odkod pa Ti? ali nisi bil z grofovimi v Št. Vidu?“ tako se ga je vpraševalo od vseh strani, samo njegova žena je prestrašena molčala.
„O ne — v Celovcu smo se obrnili, ker je grofov polbrat Henrik že bil v Celovcu, med tem ko smo ga mislili pričakovati — v Št. Vidu/
možje in mladeniči, sezite z veseljem po listu, ki bo zastopal naše kmečke in narodne koristi in pokažite, da tudi mi Slovenci ob štajerski meji še živimo. Tebi pa, dragi „Korošec“, želimo mnogo uspeha.
Gozdanje. (Nesreča.) Dne 27. novembra, ob kakih osmih zvečer jc gosp. Rol, gostilničar, po domače Tischler na Bistrici, peljal seno iz Gozdanj. V Srejah pa se je tako nesrečno zvrnil, da je pri tem zlomil nogo. Peljati so ga morali v beljaško bolnišnico. Želimo, da bi v kratkem zopet, okreval.
Št. Ilj pri Rožeku. (Nesreča.) Janezu Pi-čeku, po domače Hauptmannu na Otožu, se je splašil konj in je Hauptmann tako nesrečno padel z voza, da se je močno poškodoval na glavi. Da bi g. Hauptmann prav kmalu ozdravel!
Borovlje. Tukaj se je ustanovila javna ljudska knjižnica (po slov. akad. fer. društvu „Gorotan“), katera obsega mnogo pripovednih, poučnih in pesniških spisov. Ker je sedaj najprimernejši čas za čitanje in samoizobrazbo, vabijo se vsi uka-željni Slovenci naše občine, naj se oglasijo pri knjižničarju g. Janku Mišicu na Dobravi, kateri izposojuje knjige v nedeljah, dopoldne od 10. do 11. ure, in v četrtkih zvečer od 7. do 8. ure. Torej, Slovenci, ki si želite prijetno in koristno okrajšati dolge zimske večere, oglašajte se prav pridno!
Prevalje. Gosp. J. Zimmerl, trgovec in gostilničar na Prevaljah, je prodal svoje posestvo g. Henriku Filipovskemu za 32.000 kron. — Grof Henkel je kupil Tominčevo hišo, pridobiti je hotel tudi kmetijo p. d. Jušelovo na Lešah, a prehitel ga je domačin g. Ravnjak, ker je ponudil višjo svoto.
Podravlje. Naše izobraževalno društvo „Sloga“ živi, kolikor more in deluje, kakor mu razmere dopuščajo. V načelstvu tega društva so namreč rodoljubi iz kmečkega stanu, ki pa nimajo časa, pa tudi ne novcev, da bi toliko in toliko zborovanj napravili. Odločno pa zavračamo ono brezmiselno pisavo, kakor da bi se pri nas le brezpogojno popivalo in nič ne storilo. Kolikor je udov v načelstvu društva in zavednih Slovencev sploh pri nas in v okolici, ni noben pijanec, in veseli se le, ako je poštena družba. — Okoli našega društva so pa tudi možje, ki so stanovitni in nevstrašeni, ki znajo prijeti tudi pero v roko in slovensko pisati, dasi so iz kmečkih hiš in imajo le ljudsko (nemško) šolo. Bog daj nam Slovencem na Koroškem več takih mož, kajti taki ljudje imajo dandanes med narodom več upliva in zamorejo tu včasi več koristiti, kakor kak duhovnik ali pa kak drug študiran gospod. Bodi nam torej predočmi le naša sveta stvar!
Skočidol. V občini „Wernberg“, ki obsega cele tri in še kos četrte župnije, bodo med prazniki nove volitve. Ker volijo s Slovenci tudi pristni Nemci in ker je pri nas, kakor drugod veliko odpadnikov in nezavednežev, je zmirom velika — a skoraj brezuspešna vojska. Pred tremi leti so si priborili Slovenci, oziroma krščanski socialci — tako so nas namreč naši tedanji voditelji krstili — razen enega odbornika cel drugi razred, v katerem smo volili tudi dva Nemca — krščanska socialca. Ker sta pa slednja dva hitro odpadla, smo imeli le tri naše odbornike, ki pa tudi niso mogli ali znali kaj storiti. Bog daj, da bi bilo letos bolje. Ko. Ukor je pri nas in v naši občini zavednih Slovencev,
„No, in kaj pa se je zgodilo —- povej vendar!*
„Veseli, da je prišel zdrav z Ruskega, kamor je potoval s samim cesarjem Jožefom, smo se ponoči vračali na Humberk. Strašno lepe reči je pripeljal seboj in veseli ter dobre volje smo jezdili poleg voza. Kar naenkrat...“
„Moj Bog, kaj pa Ti je!?“ zakriči njegova žena.“
„Nič, bo že minilo — naenkrat se navali iz gozda na Čercah na nas kakih 10 črnih postav. Nekateri padejo konjem v vajeti, drugi potegnejo grofove z voza — in že so imeli grofa Henrika na tleh; samo naš grof je še stal. Konji so se splašili — bilo je vpitje, klanje in to vse v strašni temi; samo trem se je posrečilo ubegniti — grofoma in meni. Za nami pa zopet tisto grozno tuljenje!“ —
„Ja, ja, zopet črni Jurij in sam Bog nas varuj pred njim/ pravi gospodar. „Molimo Očenaš za duše umrlih — potem pa pojdimo spat, danes je zopet nevarna noč. Ti, Janez, pa spremiš Petkovca in ženo domovi“
Se nadaljuje.
so povsod, kjer je kako zborovanje ali kaka narodna veselica. Vsakomur so te zvezde naše občine znane in se svetijo v celi beljaški okolici. Saj ravno naši slavni tamburaši in diletanje po celem okraju sodelujejo, četudi potrosijo dosti denarja in časa. Sicer pa nam Bogdaj — če možno — še več Hribernikov, Štrukelnov, Spicerjev in Šusterčev.
fte zabite Ciril-jVietodoVe družbe!
Narodne zadeve.
Pozor, rodoljubi! Izvedeli smo, da se agitira od neke strani po deželi proti našemu listu in tistim, ki izdajajo list, s hudobnimi in lažnivimi trditvami. Prosimo naše zaupnike in prijatelje, da nam na naslov našega uredništva v Celovcu takoj naznanijo naše obrekovalce, da jih bomo pravočasno prijeli za hudobne jezike 1
Izseljevanje Korošcev v Ameriko. Znano je, da se posebno v Ziljski dolini in beljaški okolici kmetski ljudje trumoma selijo v Ameriko. Tudi iz Plajberga, Sel in celo iz gospodarsko trdne Podjunske doline že hodijo nekateri iskat boljšega kruha v Ameriko. V prejšnjih časih se je to tudi marsikateremu dobro obneslo, tako da je sebi in družini pomagal iz dolgov. Delati je moral sicer vsak — mogoče trikrat toliko, kakor doma, toda dela je bilo dovolj in tudi zaslužek dober. Sedaj so se pa razmere v Ameriki popolnoma izpremenile. Denarni „kräh“, ki je sedaj uničil neštevilno mnogo tovarn, gospodarskih podjetij, bank i. t. d., je industrijo tako oslabel, da so celo tiste tovarne, ki niso falirale — zmanjšale delo. Na tisoče in tisoče delavcev odpuščajo iz služb, tako da vlada med izseljenci največja beda in pomanjkanje, tembolj, ker so zgubili trdo prislužen denar, katerega so imeli naloženega pri zdaj faliranih denarnih zavodih. Kdor le more, se vrača v domovino — četudi praznih rok — in takih bo kmalu okoli pol milijona. TudinaKoroško se jih je ženekaj vrnilo in ti nas opozarjajo, naj svoje rojake kar najbolj svarimo, da se ne selijo v Ameriko!
„Mirov" pozdrav našemu listu. Vedeli smol „Mir“ se ne bo spremenil tako, kakor so želeli razni zborovalci na zadnjem zborovanju političnega društva; pričakovali smo tudi, danas bo „Mir“ napadel. Da nas bo pa napadel še bolj surovo kakor ljubljanski klerikalni „Slovenec“, tega vkljub njegovi znani pisavi nismo pričakovali. Očita nam v prvi vrsti, da se „slinimo“ (kako lepo povedano!) Nemcem! In to samo radi tega, ker smo rekli, da spoštujemo tudi Nemca, ako je le pošten! Ne zavijajte vendar, gospoda okoli „Mira“, in spominjajte se na lastne besede gosp. monsign. Bodgorca, ki je Korošcem svetoval, „naj ne dražimo krščanske Nemce z neko radikalnostjo“, in pojasnjeval, kako dobro je za nas, da je on (Podgorc) v „ožji stiki“ in v „dobrih odnošajih“ z nemškim knezoškofom! Kdo se torej „slini“ Nemcem? Tudi nesramno laž nam očita, ker smo zapisali doslovno besede gosp. poslanca Grafenauerja, da je potrebno na Koroškem več slovenskih listov. Tudi „Mir“ je to sam poročal. Sedaj pa to zopet taji in nam očita laž! Kdo je torej „nesramni lažnik“? Na tak način hoče „Mir“ slepiti koroške kmete in jih nahujskati zoper koroški kmetski list, da ga naj pošiljajo nazaj. Mi vemo, da so tisti, ki naš list radi in s pridom berejo, že sami toliko razsodni, da vedo, kje je laž in kje resnica, kje pleve in kje zrno! „Miru“ pa odpuščamo, ker vemo, da ga od vseh strani pošiljajo nazaj in ker nam s svojo surovostjo itak ne more škodovati.
Kdo je privandral? V zadnjem „Miru“ se trdi, da sta velikih uspehov pri zadnjih volitvah dosegla samo dva moža, dr. Brejc in Grafenauer. Mi se v tem oziru z „Mirom“ čisto nič ne bomo prepirali, ker je škoda za čas in za papir. Mi obžalujemo samo tiste kmete, ki so opravili toliko podrobne agitacije in žrtvovali pri volitvah čas in denar, da imajo sedaj to v zahvalo za svoje delovanje. Toda v istem članku se očita našemu listu, „da je privandran tujec“ in da je na Kranjskem rojen. Tisti, ki je pisal to predrznost, sam najbolj ve, da so tak list, kakor je „Korošec“, že dlje časa zahtevali koroški kmetje in da je nastal sredi iz naših razmer. Če „Mir“, kakor pravi, ve, kdo je za našim listom, potem mu je pa tudi znano, da so to v prvi vrsti koroški kmetje, potem pa tudi drugi koroški rodoljubi. Zato je tudi čisto nepotrebno izročati jih „Miru“ še posebej, da jih potem lahko napada, kakor na primer g. prof. Scheinigga, g. advokata dr. Müllerja in druge. Ali pa so mar tudi ti gospodje „privan-drani tujci“'? Odkod pa je prišel g. dr. Brejc, ki stoji za „Mirom“! Sicer pa na take in druge nesramnosti „Mira* sploh ne bomo več odgovarjali!
Za družbo sv. Cirila in Metoda. Sv. Miklavž je tukaj. Kako koprne naši mali v upanju in strahu, kaj bo prinesel sv. Miklavž. Rodoljubi, sto in sto otrok ob obmejnih krajih čaka na dar narodne prosvete iz vaših rok. Nastopite ob tej priliki vlogo sv. Miklavža ter prinesite tem otročičem najlepši dar, dar narodne prosvete! — Dalje naznanja družba, da so vsled zadnjega poziva v časopisih začeli zopet misliti razni za-stopi in privatniki na narodni kolek. — Narodni kolek pošilja zunanjim odjemalcem sedaj le druž-bina pisarna v Ljubljani, in sicer poštnine prosto. — Plača se lahko po poštni nakaznici naprej, ali pa po čekovni položnici, ko je blago prodano. Prosi se novih naročnikov. — Računskih, ozir. gostilničarskih listkov se je dosedaj prodalo 35.000 komadov. Dohodkov od prodanih listkov je 700 K; po odbitku 10°/# je 70 K, ostane skupaj 630 K- Slovenci, zahtevajte povsod računske listke in to tembolj, ker so tiskarniški stroški za 500.000 komadov že popolnoma pokriti. Vse, kar se bo sedaj prodalo, bode družbi že v korist. Na delo torej, Slovenci in Slovenke! — Naročila za božične in novoletne razglednice sprejema družbina pisarna v Ljubljani. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je že dolgo časa pri poštno-čekovnem prometu. Vsi nabrani zneski in prispevki naj se pošiljajo po položnicah, da se prihrani poštnina. Kdo želi čekovnih položnic, naj se obrne na družbino pisarno v Ljubljani.
jih sosedne sprejmejo brez ovire. Tudi drugod se zberačijo v panj.
Pri tem delu pazimo tudi, da ne dobi plemenjak preveč satov s trotovimi piskrčki, posebno pa ne v sredino panja. Matica začne v topli spomladi v sredini jajca leči in če je tam mnogo teh celic, zvali se mnogo trotov. Zakaj teh ne sme preveč biti, zvedeli smo že zgoraj.
To združevanje je velike vrednosti za čebelarja. Nevednež vzame žveplo ali smodnik ter svoje toliko pridne čebelice v jeseni pomori.
Umni čebelar pa ve, da so jesenske čebelice same mlade, ki so določene preživeti zimo ter jih bo vesela pomlad zbudila in klicala na delo. Ko bodo pa spomladi začele delati, bo jih še enkrat toliko ter bodo skrbnemu čebelarju tudi nanosile dvojno mero medu.	Konec prih.
Gospodarska vprašanja.
Kako se mora ravnati s čebelami po
zimi ?	Iz kmečkega koledarja.
Vzimovanje čebel je najvažnejše delo, katero mora vsak čebelar vestno opraviti in ga nikakor ne zanemariti, ker je včasi huda in dolga zima vzrok, da nam počepa ne samo mnogo čebel v panju, ampak cela ljudstva čebel zaporedoma. Že lanska zima nas je izučila, ko je počepalo vsled gladu v mrzlih mesecih sušca in aprila toliko ljudstev. Škoda je bila velikanska, ker se je potem v lepem maju in juniju med takorekoč v naravi cedil ter ga čebele h koncu drugega tega meseca v panju že niso imele kam odlagati. Vzi-movati začnemo koj po kvaternem tednu, koncem meseca septembra. Takrat čebela ne najde ničesar več v naravi, mi pa začnemo z dobavo medu. Predno se umni čebelar loti tega dela, napravi si nek proračun za prihodnje leto. Določi si panje - plemenjake. Vedeti tudi mora, kakšne matice se nahajajo pri njegovih ljudstvih. Kmet lahko oskrbuje pri svojem delu kakšnih 10 panjev čez leto. Uradnik, učitelj, duhovnik lahko opravljajo poleg svojih stanovskih poslov tudi 15 panjev. Kdor ima pa čez 25 panjev, mora že veliko se pečati s čebelami o gotovem času.
Ko je tedaj vse to določeno, začne se z vzi-movanjem, ki se konča, ko nastopi mraz ali ko toplomer kaže pod ničlo, bodisi tudi ponoči. Čebelar se mora ravnati po sledečih načelih:
1.	mora vzimiti ljudstva z mlado matico,
2.	mora vzimiti krepka ljudstva in
3.	morajo ljudstva imeti dovolj medu za zimo.
Matica ne sme biti čez 3 leta stara, ker lahko
izgubi svojo plodnost, to je ona ne more več leči jajc delavk, ampak leže trotove. Prihodnjo pomlad in poletje primanjkuje potem delavk, trotov je pa mnogo in ti le žrejo, a nič ne nabirajo. En trot porabi na dan toliko, kolikor tri čebele nanosijo. Umevno je torej, da tak panj ne roji, zmiraj slabi, ima v jeseni le malo medu, če že prej ni kot slabič zapadel roparicam.
Ljudstva morajo biti krepka, imeti morajo dosti čebel. Čim več jih je v panju, tembolj se grejejo druga od druge in tem manj porabijo hrane. Čebele, ki čutijo mraz,,morajo več medu použiti, da jih hrana zagreja. Čebelica je živalica solnca in toplote ter čuti mraz prej ko druge živali; sicer pa gladnega človeka tudi prej in hujše zebe, kot nasičenega. Hrana tedaj greje tudi čebelo.
Da so ljudstva krepka, združimo jih po navadi dvoje skupaj stoječih. Iz onega panja, ki ima staro matico, to odstranimo. Potem osmra dimo oba panja, da imajo oboje čebele en duh ter se ne grizejo, ali one pridjane ne lotijo matice. Za osmrajenje vzamemo zrel, suh bovist (pezdec), katerega dobimo v naših krajih povsod. Tega damo na ogenj ter pihamo dim skozi žrelo med ljudstvo. Smemo tudi skledico z ognjem in bovistom vred postaviti od zadaj v panj, vendar le 3 minute. Skledico pokrijemo z žičnato mrežo, da čebele ne popadajo v ogenj. V novem panju s premakljivimi sati je to delo lahko. Čebele se z enega panja v drugega zmetejo in stresejo. Prazen panj, v katerem je še nekaj stotin čebelic, se postavi na solnce. Ostale čebele so pplne medu, napile so se ga pri tem vznemirjanju ter
Kaj imaš delati na sadnem vrtu v pozni jeseni in pozimi?	(Konec.)
3.	Gosenice. Na golem drevju vidiš pozimi pajčevini podobna goseničja gnezda, v katera je vpleteno nekaj listja. Ako veter popiha, se zibljejo gnezda kakor nihalo pri stenski uri sem-intja. V teh gnezdih prezimujejo gosenic^ metulja
glogovega belina“ (Kohlweißling), ali pa gosenice vešče zlatoritke. Vsa ta gnezda oberi in zažgi, da ti pomladi gosenice listja ne objedo. Za obiranje goseničjih gnezd nam služijo primerne škarje, ki se same odpirajo, stisnejo se pa s tem, da se potegne na neki privezani vrvici. Ker se take škarje lahko pritrdijo na vsaki drog, ž njimi tudi lahko dosežemo visoko viseča gnezda.
4.	Ptičji lim. Ko se je listje osipalo, opaziš že od daleč na golih vejah žoltkasto-zelene grmiče. To je ptičji lim. Teh grmičev pač nikar ne trpi na drevju, ker ti drevje grdo podjedajo in močno slabe. Ako sedi ptičji lim na drobni veji, odreži vejo s škodljivcem vred, če se je pa naselil na debelejši, izreži mu korenine, ki se-zajo 1—2 cm v les, popolnoma, rano pa namaži s kravjekom in ilovico.
5.	Različnebolezni na 1 ist j u. Na listju češpelj in sliv se opazi kako leto mnogo rijastih blazinic, t. j. rjavih mehirjev. To bolezen je povzročila glivica „Polystigma rubrum“, ki se je bila na teh mestih naselila. To listje v jeseni pograbi in ga zažgi, drevje pa poškropi spomladi z 2% raztopino bakrene galice (Kupfervitriol).
6.	Podobne blazine se včasi nahajajo tudi na listju hrušek. Napravila jih je glivica „Roe-stelia cancellata“. Ta škodljiva glivica se spomladi zaplodi na znanem, po vrtih nasajenem iglovcu
žegenpaj“ (Juniperus sabina) in preide pozneje od tam na listje hrušek. Da glivico nekoliko za-tereš, potrgaj obolelo listje in ga zažgi, žegenpaj pa iztrebi iz sadnega vrta ali iz njegove bližine, da hruškam ne bo več mogla škodovati imenovana glivica.
7.	Na hruškah se pojavi nekatero leto v prav velikem obsegu druga bolezen in sicer na ta način, da nastajajo na plodovih (hruškah) rjave lise, pod katerimi plodovi začnejo gniti. Pozneje se naredijo na teh mestih bledosive bradavičice. Polagoma se plod (hruška) zgrbanči ter popolnoma posuši. V jeseni ne pade z listjem vred z drevesa, ampak obvisi na vejah. Bolezen je povzročila glivica „Monilia frutigena“. Vse po tej glivici ugonobljene hruške potrgaj in jih zažgi, da se ti prihodnje leto škodljivka preveč ne zaredi. Monilia frutigena napada tudi jabolka, kutine, marelice, češplje, vinske jagode in celo buče.
Bilo bi opozoriti še na marsikatero jesensko in zimsko delo pri sadnem drevju, toda kar smo povedali dosedaj, bodi za danes zadosti. Ako storiš, dragi bralec, vse to pravilno, kar smo ti svetovali, bodeš koristil sadnemu drevju in — samemu sebi!
Raznoterosti«
K roparskemu napadu pri Beljaku se poroča : Ko je šel dne 20. m. m. popoldne ob 3. akordant Ivan Righetti po neki stezi v beljaškem okolišu, skočijo k njemu trije neznani delavci, ga začnejo tepsti in daviti in mu pri tem oropajo vsoto 13.400 K in zlato verižico, vredno 200 K* Denar je obstojal iz 2 bankovcev po 1000 K, 60 po 50 K in 8 po 100 K. Nadalje so mu vzeli denarnico, v kateri je imel 300—400 K, 3 vrečice, v katerih je bilo za 6000 bankovcev po 20 K in eno vrečico, v kateri je imel 1000 K v srebru. Po ropu so neznanci zopet izginili v gozd. Eden lopov je velike, močne postave, ima temne brke in nabradek, je zelo antipatičnega, nekoliko kozavega obraza, ter je bil star 35—40 let. Oblečen je bil v sivkasto, umazano, delavsko obleko. Navedenca je napadenec videl lansko leto v družbi z nekim Miletom Brbičem iz Senjat kateri je go-
voril tudi nekoliko laški. — Drugi je bil nekoliko mlajši in manjši, je imel črne brke ter je bil oblečen v skoraj še novo, zeleno rumenkasto črtano baržunasto obleko. Oseben popis tretjega je sličen onemu drugega, le da je bil oblečen v zamazano, delavsko obleko. Kjer bi se pojavil kak tak sumljiv element, naj se ga takoj naznani pri varnostni oblasti.
Štrajk učencev. Še ni par let od tega, kar smo prvič slišali o takem štrajku. Vsakdo ve, kako kruto nastopa Nemčija proti Poljakom. Milijone in milijone žrtvuje za to, da bi Nemcem pomagala nakupiti domačije Poljakov in spraviti jih iz domače zemlje. Na drugi strani pa skuša Poljakom usiliti nemški jezik s tem, da prepoveduje rabo poljskega jezika po šolah in strogo kaznuje tiste, ki se upirajo. Ker se poljski duhovniki temu protivijo, skušajo zato nastavljeni nemški učitelji učiti tudi ve.onauk v nemškem jeziku; in je prišlo tako daleč, da so otroci po navodilu starišev, ali nehali hoditi v šolo, ali pa v šoli molčali. Poljaki so žalibog podlegli v tem boju. Zastonj so upali, da se bo papež odločno zanje potegnil pri nemškem cesarju; poljski stariši so dobili tako visoke kazni, da so se udali tudi — otroci. — Večjo srečo pa imajo učiteljiš-niki v Mariboru. Na tamošnjem učiteljišču poučuje že dolgo vrsto let v 111. razredu učitelj Majcen. Že vedno so se pritoževali nemški in slovenski učenci, da ne zna razlagati, da jih prehudo kaznuje i. t. d. Pritoževali so se na ravnateljstvo in šolsko nadzorništvo, a vse je bilo zastonj. Letos pa so naenkrat učenci njegovega razreda iz njegove ure izostali. Posrečilo se je sicer predpostavljenim z obljubo, da se bo zadeva preiskala, zopet spraviti v šolo; ko pa je prišel zopet učitelj Majcen — so učenci postali mutasti in niso odgovarjali. Njim so se pridružili tudi učenci IV. razreda in od vseh strani so se oglašali razni, tudi že starejši učitelji z novimi pritožbami. Konečno so že toliko dosegli, da bodo drugi profesorji poučevali te predmete. Če to le ne bo na škodo slovenskim učencem 1
Premije za pridne ljudi na Francoskem.
Mnogo pridnih ljudij je na svetu, vendar se menda nikjer pridnost še posebej ne plačuje, kakor se to godi na Francoskem. Na Francoskem je leta 1780. neki Mantion ustanovil 4 premije oziroma nekake štipendije, vsaka po 19.000 fran.,
ki se razdele vsako leto med 4 najpridnejše državljane v francoski državi. Seveda pride na tisoče prošenj za te štipendije in vsak prosilec hoče hiti najpridnejši človek, kar jih je pod solncem. 19.000 frankov je toliko kakor približno 19.000 K in to ni mala reči Zato se ni čuditi, da je konkurenca med temi prosilci velikanska.
Olje kot zdravilo. Da je olje zdravilno, to so že vedeli stan Grki in Rimljani. Posebno so ga uporabljali kot mazilo, ker so bili prepričam, ua da olje telesu moč m gibčnost. Posebno slabotne ljudi so ž njim drgnili in ga tudi pili. No, danes ga tudi razni pijančki spoštujejo kot zdravilo zoper mačka, pa tudi zoper opico. Pravijo, da te kmalu pijanost mine, ako napraviš par požirkov olja. Zdaj ga tudi zdravniki zapisujejo kot medicino pri želodčnih boleznih, zlasti zoper ture v želodcu (Magengeschwüre). Vsekako pa je olje, ako imajo zdravniki prav, jako ceno in priporočljivo zdravilo.
Svetovna politika.
Zunanja.
Mirovna konfenca v Haagu, pri kateri je bilo zastopanih 45 držav, se je preu kratkim končala, 'i rajala je 4 tedne, govorilo se je mnogo in poslanci so se ločili z najlepšimi besedami, če so se tudi prej malo kregali. Hujše nesreče ni bilo in tudi za svetovni mir še ni bolj preskrbljeno kakor prej. — Na Ruskem se je sicer tretja duma (parlament) zopet sklicala, toua pomena nima posebnega, ker je vlada znala volitve tako voditi, da ima večino njej udamh poslancev. Če pa carju ne bo slepo pokorna, jo pa pošlje zopet domu m komedija se prične znova. Zato pa tudi revolucijonarji tam se vedno ne mirujejo. Zdaj so na Nemškem prišli na sled raznim zalogam pušk in drugega orodja, katero se je nameravalo utihotapiti cez mejo. Tudi na tisoče komadov papnja, pripravljenega že popolnoma za ruske bankovce, so našli, loda kaj pomaga, če se ruski vladi kak lov posreči, ako so revolucijonarji vedno bolj iznajdljivi. — V Maroku so razna afnkanska plemena zopet začela razburjati Francoze in vršijo se majhni spopadi. — V nemškem državnem zboru premislju-
j jejo, kako bi z državno pomočjo Poljake ponemčili in pokupili njih zemljišča. Zabili so za ta namen že milijone in nemška vlada zahteva od državnega zbora, da ji ta privoli v ta namen nove milijone. U tem nasilstvu poročajo vsi večji listi in kakor sedaj stojijo razmere, menda vlada s tem predlogom ne bo imela posebne sreče. Nekatere večje stranke v državnem zboru so namreč temu nasprotne, ah pa zahtevajo poroštva zato, da ti milijoni ne koristijo samo nekaterim spekulantom. Na drugi strani pa finančne razmere v nemški državi tudi niso tako zdrave, da bi he potrebovali milijonov za druge namene. Naspiomo nemška država krvavo potrebuje novih dohodkov in misli se nato, da bi napravili žganje za državni monopol, tako kakor n. pr. pri nas tabak.
Znotranja.
Na Avstrijskem se vršijo demonstracije po večjih mestih, posebno na Češkem radi neznosne draginje. 1 udi na Dunaju se pripravlja ljudstvo nato, da en čas mesa sploh ne bodo kupovali, ker so cene že previsoke. Žalibog, da od teh visokih cen naš kmet nič nima in ua je pri nas cena živine padla. Na Poljskem se vršijo nude demonstracije zoper Nemce radi zatiranja Poljakov v Nemčiji in se je zaiaditega od strani slovanskih poslancev tudi interpehraio v našem državnem zooru. bicer pa ni misliti, da bo mogoče nagodbo se pred novim letom spraviti pod streho, ce se ne zgodi kaj posebnega in je vlada rad.lega v hudih sitrbeh. ludi v ogrskem parlamentu Hrvati ne odnehajo, čeravno Mažari nastopajo proti njun in urugim narodnostim jako nasitno, iicer pa je važno tudi delovanje uskov-nega odseka, kajti skrajni čas bi že bil, da bi se zastarela uskovna postava vendar že enkrat zboljšala. Dne ž. decembra se je začelo 5U. leto, odkar je prevzel avstrijsko vlado eden najbolj priljubljenih vladarjev, ki je imel za časa svojega vladanja pretrpeti mnogo nudega.
Listnica uredništva.
Uospod K. Lepa hvala za lepi članek in srčen pozdrav. Ü čebelah sicer ze uanes nekaj prinašamo — loda veselilo nas bo, Ce dobimo tudi kaj ou vas, ker ste pnziian strokovnjak. — Oiospod K. v P. Pozdravljamo! Pride prihodnjič z nadaljevanjem; lake medicine se dajejo polagoma, bolj upliva! Prosimo kaj iz druge stroke.
Podružnica
„Ijubljansl;* kreditne banke“
V (eloVn, Kolodvorske nlice 5t. 27.
Centrala v Ljubljani.
Obrestnje denarne vloge do daljnega po 5]u/0 v
tekočem računu ali čekovnem prometu, po 4Vj% Pa na vložne knjižice in plača rentni davek sama.
Kupnje In prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke, devize in valute.
Eskomptlra In vnovčnje menice, kuponi e in izžrebane vrednostne papirje.
Preskrbuje nakazila in inkasso na vsa tu- in inozemska bančna mesta.
Daje posojila (predujme) na vrednostno papirje proti zmernim obrestim.	i 3-2
1
.

' i
Podružnica v Spljetu.
Zavaruje srečke in druge vrednostne papirje proti kurzni izgubi in revidira številke brezplačno.
Prodaja srečke na mesečno odplačevanje.
Izvršuje borzna naročila najkulantneje.
Konventira in posreduje hipotekarna in komunalna posojila.
Dovoljuje stavbene kredite.
Daje brezplačno pismene in ustmene nasvete pri vseh bančnih, oziroma denarnih kupčijah.
Izdajatelj in lastnik konzorcij »Korošca* /ra Koroškem. — Odgovorni urednik L. Mikuš. — Tisk Iv, Pr, Lampreta v Kranju,