! 'lila TRST, torek 24. marca 1959 Leto XV. . Št. 71 (4225) PMHORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Hit 37\V°- Uu MONTECCHI K. C, h. nad. — TELEFON »MO* IN »MM — Poštni predat 55» — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2» — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 Ur. polletna 4500 Ur, celoletna 1^u0^ 1 p Jtn, tekočl raCun; Zaiožniitvo '■'Ušovl ~ pPisnika> Kvoru on*3', T Po krat' k aa„ odvetr>ika Turi j a, % 2.U0Vi Člena 151 ka' ^'nca tv°nilca zahteval za 4zJvCa *«colo opro-^ *li k- °’,ker dejanja ni je p *f ?ei.an3= ni kaz-a.-^i sna-*- tukajsnjim po-i '% F,em spregovoril *Frane Tončič. ^Sh,be8edah 3e odv' Hlegij “■ da je odvetni- S£tPergo11 že ? ^tevo Procesa posta. « '• tiena P° uveljavljenju s le tud,lr°Vne Pogodbe in iavni tozllec - “tl taK.da Je takrat od-l»čle0a uveljavljenje izjava ,našem Primeru — i i Iienjč t! 00 zahteval u ' rav„ člena, če se Nku nr ? v dokaznem pt , epričal, da gre v «^0. dejansko za H neme °Stl Droti fažiz-“■ okupatorju. *•' it v at° SVuJ0 oblju-‘i^je t! n° odklonil uve- ' Pošto« ,Člena* dasi 3e H ij . Pek nesporno po. ^biih a, pr' benečanskib K»-» c acet • Je tudi javni * 0 krito in pošte-sipJ endar pa Je kljub K*1 °btn».,' more za ne- tj osnnC<: zabtevati ob-‘6Si <»1 ^3- Člena Yca-‘ za J***, ne da bi ***’ Hakri-° budo obtožbo Rafije. 1»;°?.kod konkret-8a kdor koli izvršil s takim Hi je dr. Ton-^»4 Potrebo, da se 'tin-^diti - Ce hoče pra' < ,>iete preselUi v ta- ^•afiS-rS12 IP Se ,'kliVi!a.PotSrVe da danes g°dbe !estfalske mi-Wrega ko« nejskega ali t Ju c,Pil, ai Eresa> ko so letni;1 Ustvarjali ali . HjeplSne karte s |ttšatyi svetnlm kl'iterijem. V 4oHVni V0Jnt je V avli»i n°stnih manj- _i( ^čarort V#Žno P°stav' tak^m življenju 4°bstajaTeK Družtvu abjšin Kongres na- J tudi sfterem *° t k)iia 4 Itall °Venci ln i * Ki6 80 tak J°' Karodne 8^arodna _P0Stale pred- rtak' *» l< Sd, vSe M .postala ob-bi aniCe društva ljudi ,ltalijan.ki '»lata kakega politič-' ko‘ so bih na Ma; t -*u > ■ Zzini ali tuli, ga vi’i-Kl- bi razumeli ji tist8 , bl mo- i M? «?vabskimi na. B 1Jl prihranil Pa .r#iŠ0 bridko Sr-v Politih sa rai' °d- sue m raz-je imelo ^ brvats-ie med sl°' _ V na,. .. o narodno V. \ pora , 1J1 razplamtel 4i’fi J* zajel tpdi ske Slov ie ‘ na t menije. javni to-Pt>znal2art0nlt°St' 'isV.Sbru ’ da *e jc 194.3 zrušil i*\ ' je t0A i pravni ieov,a° Povsem fiS ij,- členrZal PH ŽiV' m kazenskega teza je nntijuridič- !^rfcie 2ato-ker k 'is Dr »6 “reditve t<«lV*aradi0tePraVna P“ V*, .brodar ga> ker i- }n notranje \ ta8a (la jajo ve- k: na v jS* a»io . ^ d> barod°Vno ll8ti- Sjbi01^, _d“d0V- katere katere 1,1 in bjlhn, 0 stvar za- R \S ,)ala ^.u- T“di Ita-A.Sta ‘ «o * H*cdnarod-^ ^0 Pra postale tSk*4 bl^kr5Vrl' norme. 4 > ‘“o igračka. A 40til>acLnzačela za' SS* tu^r koa“- bt riHrn-i na<5el° ^Sis ^dene V, ki je V*ie odppT0’edice: biej« vprH-na ozem- ljih, kjer prebivajo narodnostne manjšine. Priklicati k življenju 241. člen kazenskega zakonika in obtožiti ljudi, ki so se v takih razmerah borili proti okupatorju, veleizdaje, je očitan pravni nesmisel —• je poudaril odvetnik Tončič. V pogojih nemške okupacije, ko je vsa oblast bila v rokah nemškega gauleiterja Reinerja, ko se je tudi pomilostitev izvrševala v imenu Fuehrerja; ko so Nemci ustrelili vsakega partizana, ki jim je padel v roke — je italijansko vrhovnost nad tem področjem zamenjala nemška vrhovnost. Kdo je mogel v takih razmerah še misliti, da se bo Italija še kdaj vrnila v te kraje? Nato je odv. Tončič prešel na analizo notranjih pogodb, na temelju katerih je prav tako nesmiselno uveljavljanje 241. člena kazenskega zakonika za naš primer. Tu imamo sporazum med brigado Gari-baldi-Friuli in Hriško-beneškim odredom, manifest CLNAI in druge sporazume med italijan. skim in slovenskim osvobodilnim gibanjem, v katerih se Slovencem priznava pravica do narodne osvoboditve in združitve; zagovarja se rešitev narodnega vprašanja na etničnem načelu; priznava se, da kdor se bori za narodno osvoboditev, se hkrati bori za skupno stvar vseh narodov, itd. S temi sporazumi je bila legalizirana borba slovenskega in hrvatskega naroda ter njunih manjšin v Italiji za njihovo narodno osvoboditev in združitev. In kdor se je boril za te cilje, ne more biti obsojen na osnovi 241. Člena kazenskega zakonika, V nadaljevanju se je odv. Tončič dotaknil 16. člena mirovne pogodbe in dejal, da je ta člen postal italijanski notranji zakon. Javni tožilec je pri zavrnitvi uveljavljenja 16. člena mirovne pogodbe dejal, da so načela tega člena odvečna, ker so že vsebovana v italijanski pravni ureditvi. Zakaj pa je torej uporabil le dekret o amnestiji, ki le uniči kaznivo dejanje, medtem ko na osnovi 16. Člena mirovne pogodbe isto dejanje sploh ni kaznivo? Ni hotel uporabiti dekreta št. 194 z dne 12. aprila 1945 z izgovorom, da velja le za pripadnike italijanskih par. tizanskih formacij «Corpo dei Volontari della Liberta* in da ne velja za Slovence. To smo predvidevali — je dejal odv. Tončič — in smo zato vztrajali na uveljavljenju 16, člena mirovne pogodbe. Težtco je razumeti bistvo narodnoosvobodilne vojne — je nadaljeval odvetnik Tončič; toda če ga razumemo, si bomo na jasnem, da so vsa gibanja odpora proti okupatorju enotno in nerazdružljivo gibanje. In če smo to razumeli, potem moremo uveljaviti tudi dekret 194, če že nočemo uveljaviti 16. člena mirovne pogodbe. Končno se je odv. Tončič dotaknil še tožilčeve svojevoljne ločitve med civilno in vojaško platjo jugoslovanske »okupacije«, — kakor jo je i-menoval. Ze izraz »okupacija« je zgodovinski nesmisel, ker gre za upor vseh jugoslovanskih narodov proti fašistični in nacistični okupaci- ji Jugoslavije. Do tega upora je prišlo vudi v Julijski krajini. Tu so se iz krajevnih elementov formirali prvi partizanski odredi, nato brigade, nato divizije in končno v decembru 1943 IX. Korpus, ki naj bi — po tožilčevi tezi — takoj po 8. septembru 1943 okupiral Julijsko krajino in Beneško Slovenijo. Prav tako je ločitev med civilno in vojaško oblastjo neupravičena in netočna, kakor je nesmisel trditi, da bi bili smotri vojaških formacij eno, smotri političnih organizmov pa nekaj povsem drugega. S to ločitvijo si je javni tožilec ustvaril osnovo za obdolžitev nekaterih obtožencev veleizdaje samo zato, ker naj bi sodelovali v nevojaških formacijah. Ta teza javnega tožilca je nevzdržna, ker proti obtožencem ne navaja nobenih novih dejanj, razen onih, zara-d' katerih jih tudi po njegovem mnenju ni moč obsoditi. Proces je zgodovinskega pomena in tudi razsodba bo zgo- je na policiji zglasila omenjena Vogrig Sofija. In iz te o-vadbe kriminalnega značaja se je obtožnica v desetih letih napihnila do veleizdaje. Obramba je mnogo prispevala, da se je položaj pojasnil in da so inkriminirana dejanja našla svoje pravo mesto. Nato se je odvetnik Kukanja dotaknil nemške okupacije po kapitulaciji Italije. Pa še neka druga okoliščina je zelo zanimiva. V obtožnici se ne govori o Julijski krajini, ampak izključno le o Jugoslaviji. Kar ni v sedanjih mejah, je za obtožnico Jugoslavija, kljub temu da takrat, ko so zasliševali obremenilne priče, to je leta 1946, to ozemlje še ni bilo priključeno. Tako bi mogli reči, da so te priče Zagrešile mentalno izdajo. V nadaljevanju je odvetnik Kukanja omenil, da je javni tožilec sicer opustil vseh 56 obtožb, obdržal pa le obtožbo na osnovi 241. člena kazenskega zakonika, uveljavljanje Ib. člena mirovne pogodbe pa je odklonil, češ da so načela, ki jih ta člen vsebuje, že vsebovana v italijanski pravni ureditvi. Toda zakaj ni v tem primeru zahteval oprostilne dovinskega pomena; pri tem i razsodbe za vse obtožence na pa se moramo zavedati, da se j temelju teh načel in ustreznih zgodovina maščuje. Ali ima zakonskih predpisov, če je tu- Italija potrebo po takih pro- di sam priznal, da so v ob- cesih? — se je vprašal odvetnik Tončič in zaključil z zahtevo, da sodišče uveljavi 16. člen mirovne pogodbe ali kateri koli drugi dekret z izjavo, da dejanja niso kazniva in oprosti obtožence z motivacijo, da niso zakrivili dejanja ali da dejanje ni kaznivo. Nato je spregovoril odvetnik Kukanja in v začetku poudaril, da je obtožnica povsem pozabila na zgodovinsko ozadje in dejanski položaj, v katerem so se razvijali dogodki, ki so v njej navedeni, tako da se zdi, kakor da bi obtoženci živeli v brezz*učnem prostoru. Obtožnica navaja sedeminpet-dt katerih jih tudi po njego-njimi najrazličnejša kriminalna dejanja in celo uboje, niti z besedico pa ne omenja vsega tega, kar je počenjal okupator. To plat pa je posvetila in dokumentirala o-bramba. Javnemu tožilcu je izrekel priznanje za to, da je zavrgel večino obtožb in tako tudi s svoje strani priznal, da spadajo v obtožnici navedena dejanja v sklop borbe proti fašizmu in okupatorju. Pri tem da se je javni tožilec kljub temu skliceval na peko zakonitost, pozabil pa je, da je ta abstraktna zakonitost privedla neko drugo državo do mnogo hujših posledic Ijakor Italijo. Po zmagi nad nacifa-šizmom so se v Nemčiji vsi sklicevali na zakonitost, nihče še pa tej zakonitosti med vojno pi uprl in tako še danes nimajo mirovne pogodbe. Mi pa poznamo drugo zakonitost — zakonitost partizanskega in odporniškega gibanja in borbe. Italija je sprejela to novo zakonitost osvobodilne borbe in se rešila. V nadaljevanju se je odvetnik Kukanja dotaknil vprašanja, kdo so tožitelji v tej razpravi. Zelo zanimiva je pri tem okoliščina, da se je stroj italijanske ju-stice sprožil in napolnil osem zvezkov na pobudo tiste Vogrig Sofije poročene Martinig in njene družine, ki jo je tudi dokazni postopek tako neusmiljeno o-svellil. Zdravljič in Podreka sta bila aretirana 31. julija 1945 ob 17.30. V zapisniku stoji, da so ju aretirali zaradi preiskave. Ob 18. uri istega dne, to je komaj pol ure nato, pa se tožnici navedena dejanja primeri nujnosti v borbi proti lašizmu in nemškemu okupatorju? Ta trditev javnega tožilca pa ni točna, ker je 16. člen mirovne pogodbe mnogo bolj obsežen od obeh dekretov o amnestiji, ki zajemata ie razdobje nemške okupacije, 16. člen mirovne pogodbe p'a zajema vsa dejanja od 10. junija 1940 (ko še ni bilo italijanskega odporniškega gibanja) do 15. septembra 1947, ko je italijanska mirovna pogodba stopila v veljavo. Ze na začetku je obramba postavila tezo, da je treba ta proces likvidirati in uveljaviti 16,: člen mirovne pogodbe. Toko jaVni tožilec kakor sodišče so odločili, da bodo o uveljavljenju 16. člena mirovne pogodbe sklepali le v primeru, da bi dokazni postopek dokazal, da gre za politično naravo inkriminiranih dejanj. Kljub temu da je bilo v teku med razpravo to dokazano, je javni tožilec zavrnil uveljavljenje tega člena z motivacijo, da gre pri njem za dejanja, ki so bila izvršena v korist skupne zavezniške stvari, ne pa le v korist nekega posameznega zaveznika. Spričo tega stališča javnega tožilca se je odvetnik Kukanja spustil v analizo 16. člena mirovne pogodbe in z vrsto dokumentov dokazal, da skupna zavezniška stvar nikakor ne izključuje stvari poedinega zaveznika. Tako se na primer v sporazumih med slovenskimi in italijanskimi partizanskimi formacijami in med CLNAI in slovenskim osvobodilnim gibanjem govori o skupni borbi in o skupnih ciljih, med katerimi je tudi borba za nacionalno osvoboditev in združitev. Pa tudi sicer in ne glede na razlike v tolmačenju 16. člena: Ali so obtoženci prispevali k skupni stvari zaveznikov? Tudi glede tega imamo vrsto dokumentov, ki so bili predloženi sodišču, in na osnovi katerih ne more biti o tem nobenega dvoma. Med temi dokumenti imamo nemški vojaški bilten, v katerem se govori o slovenskih partizanih, ki Sovjetski zvezi, Veliki Britaniji in ZDA pomagajo v borbi za uničenje nemškega naroda. Potem imamo akte «Corpo dei volontari della Liberta« in sporazume, na podlagi katerih so bili tudi italijanski partizani sprejeti v slovenske ofi' cirske šole. I,„1,11,1,1111.1 MM tl, III,11,11,M,Hill I....II. Illlllllll.il 0 «RIMSKI ŽELJI« Podpis kulturne konvencije med Jugoslavijo in Irakom (Od našega dopisnika) B0OGRAD, 23. — Pod naslovom «Rimska želja« komentira nocojšnja «Borba» potovanje Segnija in Pelle :n ugotavlja. da sta italijanska državnika odpotovala na turnejo po Evropi, da bi obrnila pozornost na Rim kot činitelj, ki se ne bi smel zapostavljati v pripravah za pogajanja in v samih pogajanjih z Vzhodom. »Kaže. ugotavlja «Borba», da je njun glavni cilj poudarjanje italijanske zainteresiranosti za vse možne razgovore in da se atlantski zavezniki obvestijo o želji Rima, da se na neki način vključi v Dogajanja r. Vzhodom«. Po mnenju «Borbe» predpostavke nekaterih, da bi Segni in ,Pe}la mogla posredovati v ocenjevanju nesoglasja med posameznimi zahodnimi partnerji, tudi zaradi tega niso osnovane, ker Italija nima takšnega položaja v zahodnem svetu, ki bi dovoljeval, da se uspešno lot: vloge posredovanja. Po mnenju «Borbe» je na ugodnejši sprejem naletela že- v pogajanjih z Vzhodom. Angleži baje s simpatijami gledajo na udeležbo Italijanov v razgovorih z Vzhodom, toda proučevanje te zahteve so odložili na kasneje, medtem ko sta baje Bonn in Pariz dala nekatera zagotovila na osnovi «usluga za protiuslugo«, kar praktično pomen:, da bi se morala rimska koncepcija bolj približati stališču novo ustvarjene osi Pariz-Bonn. »Vprašanje je, komu bi to bolj koristilo, poudarja »Borba«, ker bi se s tem Segni in Pella trdneje vezala za «togo os«, ki ni odločilna, in hkrati oslabila vezo z «elastično osjo« London-Washington, ki je odločilnega pomena za skladnejše delovanje zahodnega mehanizma«. Italijanska državnika sta se po mnenju »Borbe«, poleg tega na turneji informirala o aktualnem položaju v zvezi s pripravami za razgovore z Moskvo. AH je tu šlo »bolj za prijateljsko kramljanje oziroma za resnejšo politično diskusijo« in ali bo ta informativna lja Rima o predhodnem po-, misija imela tudi praktičen •vetovaniu kot pa o udeležbi 1 učinek, bodo pokazale pr.hod- Končno se je odvetnik Kukanja dotaknil še tožilčeve teze o dvojnem obličju jugoslovanskega osvobodilnega gibanja. hkrati pa pobil trditev, da bi Jugoslavija, po kapitulaciji .Italije, vojaško okupirala Julijsko krajino in Beneško Slovenijo. Jugoslavije takrat sploh ni bilo: bila je razkosana in vojaško okupirana. Obstajalo pa je osvobodilno gibanje jugoslovanskih narodov, ki so se borili proti okupatorju, za svoj obstoj in neodvisnost. Ko je analiziral tezo javnega tožilca v zvezi z njegovo zahtevo po obsodbi nekaterih obtožencev na osnovi 241. člena kazenskega zakonika, je odv. Kukanja opozoril na protislovja med to tezo in obtožnico, ki zatrjuje, da so Zdravljic in soobtoženci ustanovili vojaško formacijo pod imenom «beneška četa«, z namenom, da bi odtrgali del itali- Po zaključenem potovanju Segnija in Pelle Pella poroča Gronchiju Danes bo važna seja vodstva KD - Santi o kongresu (4SL Kongres socialdemokratske U1L (Od naše*« dopisnika) RIM, 23. — Po svojem prihodu z važnega potovanja po inozemstvu je Segni izjavil, da »sedaj Italija sodeluje pri pripravah za sestanek med Vzhodom m Zahodom«. Pella je takoj obiskal predsednika republike Gronchija, da bi mu o rezultatih potovanja podrobno poročal. Ti rezultati pa verjetno ključili k Jugoslaviji. V dokaznem postopku se je ta četa razblinila. Ce ni več «beneške čete«, kako je sedaj z obtožnico, ki temelji le na tej postavki? Ali je obtožnica še veljavna? Ob zaključku je odvetnik Kukanja na kratko analiziral položaj obtožencev, za katere je javni tožilec zahteval obsodbo na osnovi 241. člena kazenskega zakonika in pribil, da ta tožilčeva zahteva ni podprta z nobenim dokazom; dejal je, da mora sodišče pravično razsoditi, ker bo njegova razsodba odjeknila tudi izven sodne dvoranč. Zahteval je uveljavljenje 16. člena mirovne pogodbe za vse obtožence, ker je na osnovi nespornih dokumentov dokazano, dg so se borili za skupno zavezniško stvar. Razprava je bila preložena na 7. april, ko bosta govorila še odvetnik Filasto in Della . CISL končal in znane so že Pergola. 1 nekatere izjave političnih pr- DUSAN HREŠČAK I vafcov o njem. Tako je pomoč. niso taki, da bi jih mogli označiti za pozitivne. Verjetno je — kot trdijo bolj kritični opazovalci — da Italija ne bo v mednarodnem okviru sodelovala v večji meri, razen kolikor jo bodo stalno obveščali o poteku priprav za razgovore med obema blokoma. Segnijev »sedaj« pa se tolmači tako, da je pri tem izrazu verjetno mislil na Fan-fanija — češ šele njegova in Pellova desničarska vlada brez avanturistične politike bo lahko sodelovala pri omenjenih pripravah. Medtem pa se je kongres demokristjanskega sindikata nik tajnika CGIL Santi izjavil, da kongres ni znal izraziti dosledno in v odgovarjajoči meri enotne borbe, ki jo zahteva baza CISL, čeprav po drugi strani ni manjkalo zanimivih posegov v razpravo, ki pa so pokazali, da obstaja protislovje med potekom diskusije m sklepi kongresa. Ne glede na to pa je gotovo, da je kongres dokazal obstoj borbene Želje po enotnosti na bazi CISL in nezadovoljstvo z dosedanjo po. litiko. Odpor voditeljev proti tej želji in volji pa potrjuje težave in protislovja vse dosedanje politike CISL. Vseka-kof pa je znak slabosti, če se proglašajo ambiciozni programi, po drugi strani pa se vprašanje enotnosti zanemarja. Za novega tajnika CISL je bil izvoljen ponovno poslanec Storti, iz novega vodstva pa je Janškega ozemlja in ga pri- «,„,,,,i,,ii,iiiiiii,ii,*i,iiiii,mii,iiiiiiiiiiiii,,*iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,i#i,ii,i,ii,,,il»|ii|*l|ii,l,i,#,,,,,i|ii,,l,l,,,,,i,i,,i,ii|,l,,|i,1,,,,il,iii,l,,,,,,,,,t,t*,,l,l,,,,#,,,,,,,,,,l,,,,,,,IBI Končani razgovori Eisenhowerja in Mac Millana Možnost periodičnih če bi prva napovedana konferenca uspeta Prva konferenca najvišjih verjetno avgusta v ZDA Še pred koncem tedna odgovor Moskvi WASHINGTON, 23. — Predstavnik državnega departmaja je izjavil, da bodo ameriški odgovor na zadnjo sovjetsko noto o Berlinu in Nemčiji poslali v Moskvo še pred koncem tega tedna istočasno z odgovorom britanske in francoske vlade, rrit , Mulanom. V sredo bo imel nje poteze rimske vlade«, za ključuje »Borba«. V Beogradu so danes podpisali konvencijo o sodelovanju na področju prosvete, znanosti in kulture med Jugoslavijo in Irakom. Po podpisu ko-nvencije je vodja jugoslovanske delegacije Dušan Popovič izrazil prepričanje, da bo konvencija prispevala k utrditvi medsebojnih stikov in vlade, da se prijateljstvo med Jugoslavijo in Irakom in njegovo vlado čim bolj utrdili, in je dodal, da je Jugoslavija vedno podpirala osvobodilna gibanja arabskega sveta in vsake arabske države posobej. Vodja iraške delegacije je ob podpisu konvencije izrazil zadovoljstvo in ugotovil, da je Iraku potrebna vsaka poštena podpora za vzpostavljanje pogojev medsebojne enakopravnosti. Sodelovanje na kulturnem in znanstvenem področju bo utrdilo prijateljske odnose med Jugoslavijo in Irakom v interesu miru in poštenega sodelovanja vseh narodov ne glfede na ideološke in politične sistema. B. B. Predstavnik je dal razumeti, da v Washingtonu niso . še dobili odgovora na skupno sporočilo francoski in zahodnonemški vladi, s katerim so ju obvestili' o sporazumu med Eisenho-■vverjem in Mac Millanom, kako naj Zahod ponudi Sovjetski zvezi sestanek zunanjih ministrov, kateremu bi sledila konferenca na najvišji stopnji. Predstavnik je tudi izjavil, da ni nikoli slisal govoriti o osnutku, po katerem naj bi kot prilogo k zahodnemu odgovoru dodali osnutek mirovne pogodbe z Nemčijo. Kar se tiče uvodnega sestanka, ki ga bodo imeli zunanji ministri Velike Britanije, Francije, ZDA in Zahodne Nemčije 31. marca in 1. aprila v Wa-shingtonu, je predstavnik izjavil, da bodo ministri govorili predvsem o Nemčiji, tpda dnevni red se bo lahko razširil na zahtevo udeleženih držav. V diplomatskih krogih menijo, da je sedaj skoraj gotovo, da bo prišlo do konference najvišjih s Sovjetsko zvezo. V ameriških poučenih krogih menijo, da se mora Zahod pripraviti na to konferenco z voljo do pogajanj ter da prinese nove ideje in išče rešitve vprašanj, ki sedaj ločijo Vzhod m Zahod. Kar se tiče ideje, ki jo pripisujejo Mac Millanu in o kateri se je razgovarjal z Ei-senhowerjem, da bi sestankom predsednikov vlad dali značaj periodičnosti, če bi pričakovana konferenca najvišjih dala zadovoljive rezultate, zatrjujejo, da je Mac Millan res prepričan, da bo samo «med najvišjimi« mogoče res pogajati se s SZ. Mac Millan meni, da je bila zadnja konferenca najvišjih v Ženevi, kar se tiče postopka, polom, ker je bil en sam dan, ko so lahko imeli resna pogajanja. Mac Millan bi želel sestanek v kakem evropskem mestu, kjer bi lahko bila tajna pogajanja. Želel bi, da bi taki sestanki bili v presledkih šestih mesecev. Baje tudi ameriška vlada resno proučuje ta predlog in Hruščev ga bo zelo verjetno sprejel. Washingtonski dopisnik londonskega »Dailv Mail« piše. da namerava Eisenhotver povabiti Hruščeva v ZDA na konferenco najvišjih, ki bo baje prve dni avgusta. Eisenho-wer bi baje želel, da bi konferenca bila v New Yorku ali Washingtonu. Tako bi lahko istočasno uradno sprejel tudi De Gaulla. Omenjeni dopisnik pa dodaja, da se številne osebnosti državnega departmaja upirajo tej izbiri in se pridružujejo britanskemu stališču, , naj bi konferenca bila v Ženevi. Kakor javljajo iz Ottawe, je predsednik kanadske vlade Diefenbaker' iljavil, da je predlagal Mac Millanu. naj bi konferenca najvišjih bila v Quebecu. Eisenhovver in Mac Millan sta končala včeraj svoje razgovore v Camp David in sta se vrnila v Washington. Predstavnik ameriške delegacije je včeraj izjavil, da je možno, da bo Eisenhotver povabil De Gaulla in Adenauerja v Washington takoj po sedanjih razgovorih z Mac Eisenhotver običajno tedensko tiskovno konferenco v Beli hiši in pričakujejo, da bo ob tej priložnosti mogoče zvedeti kaj. več. Danes popoldne se je Mac ,Millan ponovno sestal z £i-senhowerjem in se z njim razgovarjal pol ure. S tem so bili razgovori obeh državnikov zaključeni. Po razgovoru je Mac Millan izjavil: «Prišel sem pozdraviti predsednika in se mu zahvaliti za gostoljubje«. t Po tem sestanku je M,ac Millan odšel v britansko poslaništvo, kjer je bil sprejem na čast diplomatskim predstavnikom držav Commontvealtha, ki so akreditirani v Washing-tonu, Popoldne se je Mac Millan udeležil v britanskem poslaništvu tudi gospodarskih pogajanj z ameriškimi predstavniki. Domnevajo, da je Mac Millan pozval ametišjce predstavnike, naj zrahljajo omejitve za britanski izvoz v ZDA. Moskovska «Pravda» objavlja brez komentarja vest, da sta se Eisenhovver in Mac Millan sporazumela glede sklicanja konference najvišjih o Nemčiji, ki naj bi bila po- leti. «Pravda» objavlja komentar ameriškega tiska, v katerem je rečeno, da »je bil Eisenhovver prisiljen odpovedati se pogoju, da se konferenca najvišjih lahko skliče šele tedaj, ko bi konferenca zunanjih ministrov bistveno napredovala«. V poljskih vladnih krogih pa nasprotujejo težnji, ki se je pokazala med razgovori Eisenhovverja in Mac Millana, da bi Poljska in CSR bili udeleženi pri pogajanjih med Vzhodom in Zahodom samo kot opazovalki. Agencija PAP pravi, da, «če bi taka tendenca res obstajala, je povsem negativna in bo povzročila presenečenje in zgražanje vsega poljskega ljudstva«. V Bagdadu proces proti upornikom BAGDAD, 23- — Uradno javljajo, da se bo jutri začela razprava proti voditeljem zadnjega upora v Mosulu. Obtožujejo jih veleizdaje. Do sedaj niso objavili imen in števila obtožencev. V soboto so po bagdadskem radiu oddajali uradno izjavo vlade, ki pravi, da ima iraška vlada «jasne dokaze o sodelovanju voditelja mosulskih u-pornikov polk. Šavafa z ZAR in z imperialističnimi elementi v tujini ter z vplivnimi elementi V državi«. iiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiitiniiiiiiiKiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiitifiHiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiitiiiiiiii Nehru da so je v zbornici potrdil v Tibetu bili spopadi Boje spopadi ie trajajo - Nobenih vesti o delaj lami Prekinjene telegrafske zveze med Laso in Delhijem Nekaj zanimivosti o „bogu kralju" NOVI DELHI, 23. — Indijski ministrski predsednik Nehru je danes poročal v parlamentu o dogodkih v Tibetu. Izjavil je, da je pred približno dvema tednoma prišlo veliko število Tibetancev na indijski konzulat. Poročali so o govoricah, da nameravajo Kitajci aretirati dalaj lamo. Osem dni pozneje je več Tibetancev ponovno prišlo k indijskemu konzulu in so ga prosili, naj jih spremlja h kitajskim oblastem. Indijski diplomat je zahtevo zavrnil, ker bi to pomenilo vmešavanje v kitajske notranje zadeve. Nenadoma je 20. marca prišlo do spopadov med Tibetan-vi in Kitajci. Več strelov je zadelo tudi indijski konzulat, c Ta izbruh nasilja, je poudaril Nehru, je nov razvoj položaja v Tibetu, ker do sedaj je bilo večje protestno giba i.je samo na jugovzhodnem delu dežele med plemeni Ham-pa.a Nehru je zatem izjavil, da je položaj zelo kočljiv in da Indija ne misli nič storiti in reči, kar bi položaj lahko še poslabšalo. »Nimamo nobenega namena vmešavati se v notranje zadeve Kitajske, s katero imamo prijateljske odnose,« je dodal Nehru. Poročal je zatem o položaju v Lasi. Zdi se, da je tu spet mirno. Povedal je, da je indijski konzul v Lasi takoj v začetku neredov zahteval od kitajskih oblasti zaščito Indijcev in indijskega imetja in je glede tega dobil formalne obljube. Na vprašanje, kakšna je usoda dalaj lame, je Nehru izjavil, da ne ve, kje je sedaj, ter je izrekel upanje, da je dalaj lama živ in zdrav. »Upamo, je zaključil Nehru, da bo tibetsko vprašanje mirno rešeno.« Predsednik skupščine je zatem zavrnil zahtevo, naj bi se začela debata o položaju v Tibetu, in je poudaril, da gre za položaj v neki tuji državi. Nehru je tudi povedal, da je kitajska vlada predlagala med neredi, naj bi se osebje indijskega konzulata premestilo v sedež kitajskega predstavništva v Lasi, toda ta predlog je indijska vlada zavrnila in je zahtevala zaščito v skladu z mednarodnim pravom. V Novem Delhiju zatrjujejo v poučenih krogih, da je kitajska vlada poslala indijski vladi noto. s katero protestira »proti delovanju indijskega generalnega konzula v Lasi«. GlaVni ravnatelj indijske pošte je nocoj potrdil, da so telegrafske zveze med Indijo in Tibetom prekinjene. Do nadaljnjega ukaza ne bodo sprejemali nobene brzojavke za Laso. Edina telegrafska proga med Laso in ostalim svetom (še se izvzame zveza s Pekingom) je bila proga La-sa-Delhi. Sedaj je edina zveza Lase z zunanjim svetom radio indijskega generalnega konzulata v Lasi. V Was*iingtonu je uradni predstavnik ameriškega državnega denartmaja izjavil, da so dobili take vesti, ki kažejo, da je v Tibetu odkrit upor proti Kitajcem. Izjavil je tudi, da informacije, ki jih je dobila ameriška vlada, potrjujejo, da so sedaj v Lasi in v obmejnih krajih v teku boji. Ni pa znano, ali je dalaj lama v prisilnem bivališču ali ne. ZDA nimajo diplomatskega predstavništva v Lasi. Zato vzdržujejo svoje odnose , s tibet-skimi oblastmi s pomočjo indijskega konzulata v Lasi. Sedanji dalaj lama, ki je štirinajsta »reinkarnacija Bude« in edini »živi bog-človek« na svetu, je 24-Ietni mladenič ki je zasedel prestol, ko mu je bilo pet let. Tibetanci obožujejo dalaj lamo kot verski simbol patriotizma in narodne neodvisnosti. Obred izvolitve lame je poln sijaja. Ko umre dalaj lama, morajo bonci (budistični duhovniki) pečakati, da se najde kraj, kjer je »nova reinkarna cija Bude«, ki bo njihov novi »bog-kralj«. Prejšnji dalaj lama je umrl leta. 1937. Bonci so nato odšli na obalo svetega jezera blizu Lase in čakali, da se odkrije reinkarnacija Bude. Čakanje je trajalo dve leti. Nekega jutra so imeli privid revne kmečke hiše, katere slog je kazal, da je na Kitajskem, verjetno v pokrajini Amdo. Bonci so odšli na pot in se razdelili na več skupin. Vsakdo od njih je vzel s seboj nekaj stvari, ki so pripadale bivšemu dalaj lami. Oblečeni so bili kot berači. To odposlanstvo je moralo ostati tajno. Nazadnje je nekega dne skupina boncev prišla pred revno hišo, ki je bila popolnoma enaka hiši, ki se jim je prikazala ob svetem jezeru. Takoj so stopili v hišo in naproti jim je pritekel otrok petih let, ki je imel okoli vratu molek bivšega dalaj lame. Otrok je zakričal Lama, lama!« Nato so otroka tajno podvrgli nekaterim poizkusom, ki so morali dokazati, ali je dejansko naslednik dalaj lame: eden od teh poizkusov je bil v tem, da so pred otroka postavili razne predmete, od katerih so samo nekateri pripadali bivšemu dalaj lami. Otrok je moral najti te predmete. Ker so se prepričali, da so pred svoiim novim bogom, so bonci odšli na pot v Laso skupno z otrokom. V Lasi je bil uradno priznan in je zasedel prestol leta 1940. Ta »bog-kralj« stanuje sedaj v svojem dvorcu v Potali, o-gromni trdnjavi nad Laso. Ko so Kitajci leta 1950 zasedli Tibet, so mu priznali delno avtonomijo. izpadel poslanec in mtmstei Pastore. Danes se je začel kongres socialdemokratskega sindikata UIL s poročilom njegovega 'glavnega tajnika Viglianesiia. Zlasti je bilo opazno, da se ni dotaknil vprašanja vloge UIL v zvezi z združitvijo MUIS s PSI, čeprav je pri tem prav vloga UIL najvažnejša. S tem v zvezi pa je levičarski prvak v PSI Lizzadri napadel Zagarijeve izjave, ki da vsebujejo neke nove formule sindikalnega zavezništva, češ da so dvoumne in nevarne. Rekel je, da se s CGIL lahko pogaja samo v celoti m ne le z enim njenirn delom, ker da je potrebno preprečiti vsak najmanjši razdor med socialisti in komunisti. Vodstvo PSI pa se bo verjetno sestalo že v sredo, da bi imenovalo komisijo, ki bo imela nalogo začeti poganja z MUIS za spojitev s PSI. Na sestanku bo poročal Pieraccini o svojem nedavnem obisku v Jugoslaviji. Demokristjansko vodstvo bo jutri imenovalo tajnikovega namestnika, ki je bil doslej Rumor. Najresnejši kandidat je Salizzoni. V sredo ali četrtek pa bo zopet seja vlade. Segni in Pella bosta poročala o svojem potovanju. Načeli bodo kon^’ no tudi vprašanje javnih nameščencev. O tem se bo Segni pogovarjal že jutri z nekaterimi sindikalnimi predstavniki. Na vrsti bo verjetno že zopet vprašanje amnestije, o kateri bo pravosodni minister prebral pripravljeni načrt. A. P. Cavalletti obiskal tovarno v Kragujevcu BEOGRAD, 23. — Italijanski velepos'anik v Beogradu Cavalletti je obiskal danes veliki industrijski kompleks »Crvena zastava« v Kragujevcu, kjer izdelpjejo avtomobile po licenci tiat. J^oslanika so spremljali predsednik italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice v Milanu prof. Renato Teani, voditelj italijanske delegacije, ki sedaj vodi gospodarska pogajanja v Beogradu, minister Notarangeli, in voditelj jugoslovanske delegacije dr. Tomič. Nevi trgovinski in gospodarski sporazum bodo sigli-rali jutri v Beogradu. —«»---- Castro o kampanji proti Kubi HAVANA, 23. — V govoru, ki ga je imel sinoči pred sto tisoč delavci, je Fide. Castro pozval prebivalstvo na splošno mobilizacijo, da stre morebitno kontrarevolucionarno invazijo s Floride ali :z Dominikanske republike. Castro je izjavil, da ameriški reakcionarji in mednarodne informacijske agencije vodijo kampanjo, da bi zrušili Castrov režim in spet pripeljali na oblast Batisto. «Tiskovne agencije, je dejal Castro, so bolj govorile o usmrčenih vojnih zločincih kakor pa o dvajset tisoč u*io-rih, ki so jih izvršili Batirio-ui ljudje. Iz kakšnega vzroka? Zato da ly nas izolirali in zatem napadli. Zato da bi nam odvzeli simpatijo narodov in nas zatem napadli z oporišč v San Domingu ali na Floridi. Vsi se morajo vežbati, tudi ženske in otroci, da se bomo lahko branili, če bi nas skušali napasti«. Stavka rudarjev na Japonskem TOKIO, 23. — Skoraj dve sto tisoč rudarjev je začelo danes stavko za nedoločen čas po vsej Japonski z zahtevo za zvišanje mezd. To je ena naj'-večjih stavk na Japonskem v zadnjih sedmih letih. Prizadetih je 14 glavnih rudarskih družb na Japonskem. Rudarji stavkajo v 66 rudnikih in zahtevajo zvišanje mezd za dva tisoč jenov mesečno. anja v sporu Irak-ZAR KAIRO, 23. — Predstavnik Arabske lige je sporočil, da je svet lige pripravljen razpravljati o sporu med Irakom in ZAR na konferenci ministrov, ki naj bi bila v neki nevtralni državi. Opazovalci v Kairu menijo, da je bil sudanski predlog u-godno sprejet. Kot morebitni kraj konference se omenja Bejrut. «»------- RIM, 23. — Podkancler Zahodne Nemčije in minister za gospodarstvo Ludwig Erhard je prispel danes dopoldne v Rim. Erhard je izjavil, da je njegov obisk privaten. Nocoj je predaval v centru za mednarodno spravo o glav., h aktualnih gospodarskih vprašanjih. Vreme včeraj: Najvišja tempe- ratura 14.8, najnižja 7.8, zračni tlak 1027.4 stalen, veter 4 km se- v er or a h od n Ik, vlaga 82 odst., nebo poobiačeno, morje mirno, tem. peratura morja 12.2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, M. 'nirU Sonce vzide ob 6.03 In 18.21. Dolžina dneva iu°vi-vzide ot> 18.11 in zatont Jutri, SREDA, 25. aXa Minka i Ilt/odnHvni ubisk ministra .lervolina r Trsta Medle ministrove obljube za rešitev gospodarskih težav Predavanje D. Dolciia danes v Trstu Predstavniki trgovinske zbornice in gospodarskih ustanov so mn predočili najbolj pereča gospodarska vprašanja Dvodnevni obisk ministra za trgovinsko mornarico Jervbli-na ni privedel do ničesar bistveno novega, kar bi lahko pomenilo kolikor toliko utemeljeno upanje, da bo vlada poskrbela za rešitev nekaterih sedaj izredno perečih tržaških gospodarskih vprašanj. Tudi vse izjave ministra so bile splošne in tako tudi uradna izjava, ki jo je dal tržaškemu radiu. V tej kratki izjavi minister uvodoma ugotavlja posebni tržaški politični položaj in nato priznava, da obstajajo težka gospodarska vprašanja, ki jih je treba proučiti in nato sprejeti pravočasni in energični ukrep, ki bo zvezan s finančnimi žrtvami. Izjava se zaključuje z o-bičajno ugotovitvijo o ljubezni Italije do Trsta. Konkretna vprašanja pa so bila na dnevnem redu šele včeraj zvečer na zasedanju, ki je trajalo dobro uro, v prostorih trgovinske zbornice. Med tem zasedanjem je najprej predsednik trgovinske zbornice orisal okvirna pereča vprašanja tržaškega gospodarstva. Nato pa je govoril predsednik Javnih skladišč odv. Tanasco o težavah pristanišča (ki je med drugim izgubilo letos v prvih dveh mesecih 170.758 ton prometa). Odvetnik Forti je govoril o vprašanjih industrije in med drugim podčrtal pomen ustanovitve industrijskih prostih con.1 Končno je govoril še predstav, nik špediterjev Malazzi o specifičnih vprašanjih te kategorije. O tem sestanku ni bilo izdano nikako uradno poročilo, vendar se je izvedelo, da je minister načelno zagotovil in se obvezal v imenu vlade, da bodo nekatera vprašanja rešili, čeprav ni govoril o podrobnostih. Kljub temu pa ni bil obisk ministra povsem zaman, saj^je nudil možnost, da so tržaški gospodarski in sindikalni pred. stavmki ponovno obrazložili visokemu vladnemu predstavniku vse težave in vsa pereča vprašanja, ki jih v Trstu res ne manjka. Minister je v nedeljo prisostvoval splavitvi v ladjedelnici CHDA v Tržiču in se nato popoldne sestal s tržaškim županom. V ponedeljek je obiskal pristaniško poveljstvo, kjer se je zadržal v razgovoru tudi s sindikalnimi predstavniki pristaniških delavcev. Nato si je ogledal ladjedelnico Sv. Marka in Tržaški arzenal. Potem je podrobneje pregledal naprave Javnih skladišč, in sicer pomol V, VI in pričetek pomola VII, ki ga grade. Končno je prisostvoval svečanemu kosilu na krovu ladje «Stelvio», ki bo danes odplula iz Trsta na otvoritveno vožnjo na progi proti Bližnjemu in Srednjemu vzhodu. Popoldne je minister obiskal Tržaški Lloyd, kjer je dal daljšo zanimivo izjavo, med katero je podčrtal pomen te državne subvencionirane po. morske družbe in polemiziral s krogi, ki bi hoteli v pomorstvu izvesti dosledno liberalizacijo. Zvečer pa je odpotoval v Rim. -'if: - Sprejem na postaji ministra Jervolina Danes ob 13. uri bo v kulturnem krožku v Ulici sv. Karla 2 predaval znani tržaški pisatelj Danilo Dolci. Pisatelj, ki se je rodil v Sežani in je potem živel v Lombardiji, živi že mnogo let na Siciliji, kjer se je vključil v borbo tamkajšnjega revnega prebivalstva, ki se bori proti bedi in zaostalosti. Danilo je leta 1954 dobil eNagrado za dobroto*, leta 1957 »Leninovo nagrado za mir* in isto leto pa še literarno nagrado »Viareggio*. Zdrahe v FN V »Fronti za neodvisnost« je prišlo do ostrih notranjih sporov in končno do krize, ki je privedla, da, je generalni tajnik Valerio Boighese, ki je i-stočasno tudi svetovalec fronte v občinskem svetu, dal o-stavko, ko je centralni odbor sklenil razpustiti izvršni odbor in ga zamenjati z začasnim odborom. Borghese je izjavil, da s tem novim odborom noče imeti nobenega o- Zmaga naprednih na volitvah tržaš V nedeljo so volili akademiki iz Gorice, Vidma, Tržiča in Čedada - Ponoven neuspeh fašistov, da bi onemogočiti volitve Sele okoli 7. ure zjutraj je volilna komisija zaključila štetje glasov pri volitvah v reprezentativni organ tržaških akademikov. Rezultati so naslednji: Intesa universitaria (katoličani) 357 glasov in 13 svetovalcev, Adria (slovenska lista) 74 glasov in dva odbornika, Liberi goliardi (liberalci in desnica) 190 glasov in 6 odbornikov, Goliardia Isonti-na-Friulana 129 glasov in 4 svetovalci, Universita libera (laična napredna skupina) 324 glasov in 11 svetovalcev. Skupno je glasovalo 1147 akademikov, medtem ko je na lanskih volitvah glasovalo 1180 akademikov. Volilni izidi pomenijo- pomembno zmago vseh resnično demokratično nastrojenih akademikov, ki so bili prisiljeni sprejeti -težavno bitko, da je lahko na volitvah nastopila slovenska akademska lista A-aria. V tej zvezi je značilen pravka in da bo pojasnil svoj . ugoden volilni rezultat liste odstop skupščini, ki naj bi bi- I Universita libera, katerega si cer ne moremo podrobneje pri. merjati z izidi preteklih let, ker so takrat nastopile razne skupine v okviru drugačnih list, vendar pa pomeni dejstvo, da je za nedvomno dokaj dosledno napredno usmerjeno listo glasovala dobra četrtina akademikov, pomemben uspeh. Po drugi plati je tudi rezultat katoliško usmerjene liste zadovoljiv, čeprav so izgubili 30 glasov v primerjavi s preteklim letom. Zlasti pa je razveseljivo, da so bili tudi na tej listi s preferenčnimi glasovi izvoljeni predvsem na-predneje usmerjeni akademiki, ki so ves čas predvolilnega boja zagovarjali sodelovanje z Universita libera in demokratično pravico liste Adria do nastopa na volitvah. Glede slovenskih akademikov pa lahko ugotovimo, da jih je 74 glasovalo za listo Adria in 58 dalo preferenčni glas za Petra Sancina, ki je kandidiral in bil izvoljen na listi Universita libera. Ta skupni izid je v določeni meri zadovoljiv, saj je bil rezultat la maja. ■IIIBIIIII kil 11 ■■ IIIIIIIIIIIBIIIIIII lllllllltllllt II IICilt»«tf tl Bit lllff I lili tllVIBItlllUIIIII I lllllll tlll ■tlllllftlllSIIIIIIIIIIIIVM tlllll ttlllll III ■ lili III llllf ■llllllllllll II ■■ II ■IIIIIIBVtll Kil lf lili • S sinočnje seje pokrajinskega sveta Razgibana sindikalna dejavnost Zaostrena borba pekovskih trgovinskih in tekstilnih delavcev Zborovanje tajnika FIOM pred Tovarno strojev - Protestno zborovanje v Miljah zaradi odpustov v Felszegy Na uradu za delo je bil vče- raj sestanek med delodajalci in sindikalnimi predstavniki trgovskih uslužbencev, da bi splošno stavko te stroke. Obe Tovarno strojev sindikalno stranki sta najprej vztrajali na svojih stališčih, zaradi česar je urad za delo- sklenil, da bi bili razgovori ločeno, t. j. najprej z delodajalci, potem pa s sindikalnimi predstavniki. Po teh razgovorih je urad za delo sporočil sindikalnim predstavnikom, da šo delodajalci obljubili, da bodo ponov* no proučili zadevo in prišli z novimi predlogi. Zaradi tega bo danes ponovni skupni sestanek na uradu za delo. Ce medtem delodajalci ne bodo temeljito spremenili svojega stališča in pristali na zahteve sindikatov, bo prihodnje dni prav gotovo dvodnevna stavka vseh trgovskih uslužbencev. Izvršni odbor sindikata teks. tilnih delavcev CGIL je izdal včeraj obvestilo, da se bodo tudi tržaSsi tekstilni delavci in delavke udelfežili splošne stavke te stroke, ki bo 2. a-prila po vsej državi in bo trajala 24 ur. Pri tem omenjeni odbor izraža pohvalo vsem tržaškim tekstilnim delavcem in delavkam, ki so se tako enotno in strnjeno udeležili stavke, ki je bila 12. t. m. Kakor je bilo napovedano, so bila včeraj na uradu za delo pogajanja med delodajalci in sindikamimi predstavniki pekovskih delavceV; nato pa je bilo na sindikalnem sedežu v Ul. Pondares enotno zborovanje pekovskih delavcev. Sindikalni predstavniki so . jim sporočili, da so bila pogajanja bniz uspeha, ker so deloma-, jafci vztraja ii na svojem sl lišfu. ZaraOi ‘ tega so zbr; delavci sklenili, da se bodo ju- tri ponovno sestali in sklepali o nadaljnji sindikalni borbi Včeraj pozno popoldne na katerem je zborovanje, zbranim delavcem govoril vse. državni tajnik Zveze kovinarjev FIQM Renato Cappelli o sindikalnem položaju te stroke ter zahtevah, ki jih je predložil FIOM za sklenitev nove vsedržavne delovne pogodbe. Danes ob 17,30 pa v Miljah na Trgu Marconi protestno zborovanje, ki ga priredi sekcija KP proti odpustom v ladjedelnici Felszegy. Kakor smo te dni poročali, je bil zad. nji sestanek na uradu za delo glede odpustov v omenjeni ladjedelnici brez uspeha. Vod- stvo ladjedelnice pa je spreje. d lo kompromisni predlog urada za delo za ponovni sestanek, da bi rešili to vprašanje. Zaradi odpustov v ladjedelnici Felszegy bi bili zelo prizadeti ne samo odpuščeni delavci, ampak splošno gospodarstvo tega mesteca, ki je že prizadeto zaradi stalne krize ladjedelnice Sv. Roka. Zaradi tega je popolnoma naravno, da se ne samo delavci, ampak vse prebivalstvo, odločno u-prejo proti odpustom. Predložen nov pravilnik za pokrajinsko osebje Sinoči to svetovalci odobrili le 13 od 170 členov pravilnika - Dodelitev podpor raznim ustanovam Na sinočnji redni seji pokrajinskega sveta se je začela razprava o novem organičnem pravilniku za osebje, ki je zaposleno v okviru pokrajine. Nov pravilnik je zelo obsežen, saj ima 170 členov na 85 straneh, ima pa še 9 prilog, ki v podrobnostih določajo oziroma cbrazložujejo posamezne člene. Kljub obsežnosti novega pravilnika, pa so svetovalci na sinočnji seji odobrili komaj prvih 13 členov, kajti pri štirinajstem se je začela razprava, ki pa je bila bolj juridič-nega značaja. Razprava se bo nadaljevala prihodnji torek, ko bo spet redna seja pokrajinskega sveta. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitnnmiiiiiiiiiitiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Poskus samomora ali nesreča ženske, ki je padla z balkona? Hčerka je slišala udarec ob padcu materinega trupla na dvo-tlak • Sreča šoferja, ki je izgubil oblast nad vozilom nscni Ura je bila 7 in 20 let »tara Ada Turra z Drevoreda XX. septembra št. 9 se je odpravljala z doma. Nepričakovano pa ji je prišel na uho nenavaden in čuden ropot kot bi nekaj težkega padlo na notranje dvorišče. Radovednost jo je gnala do okna in tu je presenečeno obstala. Na dvoriščnem tlaku j« ležalo truplo ženske. Turrovi se je zdelo, da je njena mati in je hitro stekla po stopnišču na dvorišče. Tu ni bilo nobenega dvoma več: na tleh je negibno ležala njena mati v rplaki krvi, ki se je vedno bolj šibila, i Med tAn šo tud! bstali- pre- iiiiiiiiiimiMiitiiimiiii«ii*mininiMiiiiitiiiiinlll|ii............................................................... Krivično obsojeni partizani pred porotnim priz Videmski sodniki so jih leta 1905 obsodili zaradi ustrelitve skupine fašističnih zločincev Danes sc bo pred tržaškim porotnim prizivnim sodiščem začela razprava proti petim bivšim furlanskim partizanom, od katerih so bili trije odlikovani za zasluge v odpornišicem gibanju. Na zatožni klopi bodo sedeli bivši komandant divizije «Mario Modotti« Ardito Fornasir (Ario), namestnik komandanta Bruno Travani (Zambo), namestnik komisarja Leo Manias (Mirko), načelnik glavnega štaba Bruno Pagotto (Boris) in komandant brigade Stanislav Badalič (Stanko). Vsi so obtoženi, da so 30. aprila 1945 vdrli v jet-nišnico v Pordenonu, iz nje odvlekli 15 fašistov, od katerih so jih 11 ustrelili pred poslopjem jetnišnice. Zaradi te obtožbe so se morali omenjeni bivši partizani prvič zagovarjati na razpravi, ki se je začela 29. novembra 1955. leta na videmskem porotnem »odišču in je trajala do 15. decembra istega leta. Zanjo je vladalo izredno zanimanje, bodisi zaradi tega, ker je šlo za očitno političen proces, in pa tudi zaradi tega, ker j« bil v obrambnem kolegiju znani odvetnik in poslanec KPI Gianquinto, medtem ko je zasebno stranko predstavljal odvetnik Piero Pisen-ti, bivši fašistični pravosodni minister republike Sald, škva-drist in udeleženec »Pohoda na Rim*, ki je bil tudi idea-lizator in podpisnik znanega fašističnega razglasa s katerim »o bili naborniki klicani k vojakom pod pretnjo takojšnje smrtne obsodbe, če se ▼poklicu ne bi odzvali. Proces pred videmskim porotnim sodiščem je dejansko izzvenel v obtožbo fažizma, saj so številne priče in odvetniki nedvoumno dokazali, da je bila ustrelitev omenjenih fa- šistov dejanje, ki ga je zahteval trenutni vojaški položaj v Pordenonu. Zasebna stranka je na procesu namreč trdila, da je bilo 30. aprila 1945 v Por denonu vse mirno, da so bili Nemci na begu in da zato ni bilo razloga za ustrelitev o-menjenih fašistov. Odvetnik Fortuna je v svojem takratnem govoru med drugim poudaril, da je bil vojaški položaj 30. aprila negotov, kar dokazuje tudi to, da je omenjenega dne popoldne prišla v Pordenone angleška izvrdnica. ki pa se je prav zaradi negotovega položaja takoj umaknila in so zavezniške čete vkorakale v mesto šele naslednjega dne zjutraj. Fašisti, ki so jih partizani ustrelili, so bili kriminalci, ki so sodelovali z nemškim okupatorjem v borbah proti partizanom in izvajali represalije nad domačim prebivalstvom. Ce so bili u-streljeni, se je to zgodilo zato, da ne bi ob morebitnem ponovnem vdoru nemških čet v mesto bili osvobojeni in bi lahko potem izvajali represalije nad antifašističnim prebivalstvom. Odvetnik Gianquinto, ki je govoril prav na dan obsodbe, je predvsem poudaril, da sodišče ne bi smelo soditi poveljnikov vojaške edinice, ki niso storili nič drugega kot izvršili ukaz svojega nadrejenega komandanta. Do sodnega postopka potemtakem sploh ne bi smelo priti, posebno še, ker tudi zavezniške oblasti, ki so po osvoboditvi uvedle preiskavo, niso storile ničesar, kar bi lahko omadeževalo osebnost partizanskih komandantov. Zagovornik je poudaril, da je bilo 30. aprila 1945 v pordenonskih zaporih zaprtih skupaj okoli 80 fašistov, od katerih pa so izbrali le 15 naj. nevarnejših in se od teli so tri na intervencijo župnika izpustili, dva sta pa ušla. Zato je jasno, da je treba justifi-kacijo omenjenih fašis*ov i-meti samo kot izvršitev ukaza komandanta določene vojaške edinice, ki je svoj ukaz izdal na osnovi ocenitve vojaškega položaja in da je treba zaradi tega ta dogodek smatrati za vojno dejanje. Na osnovi neovrgljivih dokazov je obramba zahtevala za vse obtožence oprostitev, ker je v vojni storjeno dejanje nekaznivo. Kljub temu pa je sodišče obsodilo partizanskega komandanta Bruna Travana (Zam-pa) in Stanislava Badaliča (Stanka) na dvajset let ječe z olajšavami, ki jih predvideva zakon z dne 19. 12. 1953, Aldo Zuccato (Garibaldi) je bil popolnoma oproščen, ostali trije pa oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov. Po obsodbi je občinstvo, ki je skozi deset razprav v velikem številu spremljalo potek procesa, priredilo na ulici demonstracijo, med katero je o-gorčeno protestiralo proti nezaslišani razsodbi. Obsojenci so seveda vložili priziv in bo danes razprava, kot smo že omenili, pred tržaškim porotnim prizivnim sodiščem. Omenimo naj, da bo obramba zahtevala ponovno zaslišanje dveh prič, in sicer Maria Lizzera, poveljnika divizije »Garibaldi«, in Silvana Silvanija, poveljnika divizije «Osoppo», katerih pričevanje naj bi pripomoglo rekonstruirati dogodke dne 30, aprila 1945, kar naj bi predstavljalo osnovo za pravično sodbo. Končno naj še omenimo, da bo tudi na tem procesu predstavljal zasebno stranko bivši skvadrist in pravosodni minister republike Salo odvetnik Pietro Pisenti, bivalci stavbe opazili nesrečo in nekdo je takoj telefonsko obvestil Rdeči križ in poklical bolničarje, ki so prišli takoj, in žensko, 47-letno Marijo Furlani, por. Turra, nemudoma odpeljali v bolnišnico. Že po bežnem pregledu so ji zdravniki ugotovili več resnih poškodb po glavi, kjer ima tudi prebito čelo, in po nogah. Zato so jo sprejeli na ortopedskem oddelku, kjer so si pridržali prognozo. Policija, ki je uvedla preiskavo, ni mogla ugotoviti če gr« ža negredo ali pa za poskus samomora. Ve se »arao, da jf Turrova padla z balkona stanovanja, ki je v drugem nadstropju. ' f **# Kljub nevarni vožnji z av-tom, »e je 23-letni Antigone Frangipane iz Ul. Giulia. rešil le z lažjimi poškodbami, ki bi morale izginiti že v 10 dneh. Mladenič, katerega so agenti cestne policije, odpeljali v bolnišnico, je po nudeni zdravniški pomoči odšel domov, kjer se bo moral sam zdraviti in predvsem počivati. Frangipane se je ponesrečil okoli 6. ure zjutraj, ko se je s fiatom «600» vozil po Mira-marskem drevoredu proti domu. Nasproti bara «Pippolo» je iznenada in iz neznanih razlogov izgubil oblast nad vozilom, ki je začelp drveti sem in tja. Najprej je zašlo na desno in podrlo dva kola s prometnimi znaki, nato je zlomilo mlado drevesce in se končno prevrnilo na grmičevje ob robu pločnika. Pri tem je Frangipana v notranjosti vozila premetavalo sem in tja in ga lažje ranilo. Avto je utrpel ogromno škodo in so ga morali odpeljati z mehaničnim vozom. Prijave «& dd >, Nov variete Zad« - ^ Grattacielo. Ifi-^- hnli# j, gitte Bardot. T*" « mascope, i@ Hi mascope. Kier « Cristallo. 16.00: »bJ če«, G. Cooper, -- m. nemascope. Zadat Ilt-IIIiKlCUVC. . iviijij Capitol. 15.30: »b3 " fl* da«, A. Gardner, • „ Zadnji dan. »j. «5* )j Astra Roiano i ■ S. Fischer. M color. Samo še » gt * Aiabarda. 16.00. « te«. T. Samojlova^ Aldebarafl. l60U;1, M* jak«. Po romanu reliji«. £ Ariston. 16.00: *' - R. Scott in D-nicolor. MnicH1 Aurora. 15.30: »NdgJ Susan Haywa-rd. » „ vedano. -Titiodr j Garibaldi. 16 30.«, . M-itchum, G. B«« p?!, Ideale. 16.00: -^^ 3 C Walker, V. M ^ i), Im pero. 16 30. S-m »Bolshoj Balle“-Italia. 16.00: ««u°j„ ?Z -Tavlor, Moderno. 16.00. * Ir(da, Armendariz, 3. Cordova. ^giM S. Marco. 16.00. Al Hedison, K ■ vedano mlad:[ uutrtVll Savona. 16.00: <«,» in smola«, /.k,, Foje Modugnd „ mW Viale. 16.00: »P gg# j. c. Pascal, o. ^ scope. 16.OO: VIttorio Venelo. , zid«. «peKr Belvedere. 15-30- j teor«. »izpri^S. Marconi. ’6°0: o’Brlf !i D. S- Masslmo. 16.tw- brizi, M. Lamar. ^ b; Novo cine. l6-^- jjtr «jj severni P10'*' ! ii d j lit Od^nmS16.00: «zorr°'a^l J” bara Britton. -t W l( adio. 16.00: Koščina, M. v„„ 'SSl> V V««« r*$\' VEDNO P*1 LIMONA O ZA ZAČIMBO u ,111 'ik ZAMORKE 1I8E-cvrtje I | MAJONEZE* |TORTE 1 SOLATE ZA ČAJ IN PIJAČE SP patent iaSTU i s. CATANIA M POSKUS ZAOSTRITVE ODNOSOV ? est o ustvaritvi «bomb ekiplozi->e ^eh '■iio. u‘». ki jih. w briški fiziki naj bi odkrili mož-*0st Izdelovanja protiizstrelkov, ki to uničevali sovražnikove izstrelke iwrvkim ie ameriški i * J?*™** P«»l: lmbra' tik pred *»*ov tr.K , nce Pred-W nuklearnih sil ^ ljWmm Pl?*Ar8vUe ZDA ezi* l> ni nihf Poskus '• ^ !re?a so &e °Pa*ilt a na as« »Hi. iiL mer^čani lahko ^'i?a.Za- drU^ a° 1"'l V vihketarni nad atmos- •.CL? km- R—1- dav 80 drago-* * "" 'o t 'lnosfžni-» Takoj irt ^odne S to vest tu’ i, *»»cije in drugi :vl!l 'lo j, . mesecev kas-,18 • eni vro+-Javn0st zvedela p' •« ,eksPerimeniov, j»i'* Rast J ustvarjena % S « mrtonosnih radio-S i. Lnad Zemli°- Se-1 t vtraiS ° log’Jno takoj fzakaj so o *lcali- Zakaj .ie fr* -a s, e*a *a polreb-Jtjajo „ av sedaj, ko raz- jgiJ V '"«iie J!atusu Berlina ije tajnost o *»tih ,30. » . Ja vPfaš; tajnost o v mesecu sep- rii'L!ami am. „P!a “dgovarja- , J Times« l- ‘ listl- *New hi i tiSe meri jJe odkril taj-* Jtljnh, v- ugtm tudi o 1 1 “koli v„ 80 8e dolgo jii«f vest ^ Prašanja, ali naj J !*il> obiavrrs(enih eksperi-M, iT tak°3 ali ne. Cfl za tQS°j bil' ^enjaki > j »ojašk, ;_da se vest ob- • ™tem,POlitidni vo' A ten! uasprotova-?'0> 'a *>“ bili p'’znava list, ®SUs« 7n„Pac®ti operaci- so učennii,Že lani’ to" vlade "Jakl. ki inS' LVe*ti. k„nlSprotovali ob- 4! j. Ulegniij - ‘v tem pri- V Sati i »oziii korali * do tega, > obetafi. katere so si f?Sunib da bi ravn° r ta ' da' krize iikji lovori Se s skupni- if' '« k ^ naiHPredstavnikov S>o 4* kak izhod, i^Ni .k9t bi ^*ri v rokah ‘iaiK* ‘irugo1*!!’16”'10 v °d-ŽD^tiČen anko vaien A d SSa*^’ ie J'a- k j,1 8a ,0i? *New York to ~J>H t kri]e tajnost«, v * «P»«1. da C v«ine -aru tretje ? km LUstvarij0 v v,. »• -trden šiit, ,kozi hranitev ravnovesja. . Nihče namreč ne prikriva, da morajo ZDA napraviti še celo vrsto . poskusov, da spopolnijo protiizptrelek srednjega dometa V zvezi s tem je skupina učenjakov ZDA po prvih eksperimentih v septembru baje sporočila, Eisenhovverju, da i-ma upe v skorajšen uspeh, toda da je za to potrebno nadaljevanje poskusov v velikih višinah. Ce gledamo is tega zornega kota na stvar, nam postaja stališče delegacije ZDA na konferenci o ustavitvi poskusov v Ženevi še bolj jasno, kakor tudi na m postaja jasno zavlačevanje in zapletanje razgovorov na vse mogoče načine, pa tudi s trditvijo, da ni mogoče izvesti učinkovitega mednarodnega nadzorstva nad ustavitvijo poskusov. Te trditve, so strokovnjaki ovrgli. Toda tudi sedaj, ko je «New York Times* zapisal, da ni eksperimentov v septembru nihče opazil, so'francoski strokovnjaki sporočili, da sp v sgptembru 1956 opazili značilen zelen sij v zgornjih slojih atmosfere nad Južnim Pacifikom. >i •*! i Kljub fežk'očam, ki ‘ so spremljale ženevske razgovore o . ustavitvi poskusov, »o doslej dosegli na njih določen uspeh. Ob popuščanju obeh strani so v štirih mesecih in pol razgovorov sprejeli sedem važnih členov skupnega dogovora o ustavitvi eksperimentov in vzpostavitvi sistema mednarodnega nadzorstva. Zahod je sicer vztrajal na tem, da se eksperimenti ustavijo samo za leto dni, toda kasneje je pristal na to, da se ustavijo za nedoločen čas. SZ pa je s svoje strani mnogo popustila, da bi se nasprotni stališči zbližali. Poleg tega pa niso v zadnjih šestih mesecih r.e na eni ne na drugi strani napravili nobenih poskusov. Vprav v tem ozračju, ko je svetovna javnost pričakovala pospešenje razgovorov v Ženevi in sklenitev skupnega sporazuma o ustavitvi škodljivih poskusov, utegne tendenciozno in namerno objavljena vest o protiizstrelkih samo otežkočiti razgovore in povzročiti nove težkoče in komplikacije v odnosih med Vzhodom in Zahodom in pri reševanju mednarodnih vprašani, fickov! j??g11 Prodre- vN* Ltrelki-ZDA >m *n zaščitene z obla- kar v svo-' PosT °ru > I svo' San^ilt „K *rji °nald p. rarr>bnega "»rali Vs' veHk Pn SV0je ' . °skus; b 1 llst' "a J* C"* ^DA v '»L p0(,atki .'bovi »dalj- kS Vtrditv, 80 Postali o- °dnos,b Za''etku n°-Zah- 11 fa' sv&fcti AaKo so sve- 1» ]r‘u ves‘. ki M ?ia^°- Š h*' ziane)*»teri pa m a Cdv Sti kar 11 tl*di U k m 'te r »e tiče bl- 't-i oh^Posti». Dolo. "7fCV*®is °dkriH 1 a" -j K« Ji v%i('0vražnikn °ziroma S ^a'en ,V k>alistični f, at°misti *fa naj bi te’ ko iedr w pr®dvi-'i,>m*SrSka vojna ,j;hov® d^p:inega ES, k at>arato~ar)u' c><*k- V 1 »^5?. 'n detek. kSlS ■ ?>; .. ^ ;St: v- •• %. 4 ........ ■ >\ ' ■ ./š »i ? > .-A V, - POLEMIKA V ZVEZI Z BURŽ Bodo kitajski filmski ljudje morali „na predvzgojo44 v plavže ? Občinstvo bo morda hvaležno, toda prispevkov bo malo, ali nič. Pevec »ljudskih zgodba Paolo Garofalo na glavnem trgu nekega mesteca v južni Italiji Kaže, da se bo v letošnjem letu proizvodnja jekla na Kitajskem še povečala. Toda ne le na račun povečanja kitajske jeklarske industrije, pač pa na račun svojevrstne nove delovne sile. Znano je, da pošiljajo kitajske oblasti svoje znanstvenike in razum nike «na prevzgojo« na podeželje ali v tovarne, kjer naj se otresejo malomeščanstva in «buržoazne miselnosti«. Ce bi hoteli dosledno izvajati to že tako staro prakso, bo moralo «na prevzgojo« kar čedno šte vilo kitajskih filmskih ljudi. Tako bi bilo logično in tako bo tudi verjetno, če upoštevamo polemiko, ki je nastala v glasilu kitajske KP med načelnikom biroja za film na kitajskem ministrstvu prosvete Cen Huang Majem in znanim filmskim režiserjem Joa-nom Van CJajem. Polemika se je začela že pred tremi meseci, pred nekaj dnevi pa se je za čas končala, ne pa še zaključila. Sicer pa je ta polemika svojevrstna, ker ni neposredna, pač pa v obliki pisem. V ob- liki pisem sta omenjena Kitajca obdelala kitajsko filmsko proizvodnjo iz leta 1957. Ze pred tremi meseci je Cen Huang Maj objavil v «Zen Min Zi Bau» ostro politično-ideološko kritiko, v kateri za trjuje, da «veliko večino« kitajskih filmskih delavcev še vedno preveva buržoazna miselnost in da njihova »ideologija in pogledi na svet' ter umetnost še niso dokončno spremenjeni«, iz česar se nujno izraža «manifestacija in propagiranje buržoaznih idej m načina življenja v njihovih filmskih delih«. «To prevladovanje buržoazije v najbolj skritih globinah njihove dušeni bilo še nikoli do temelja porušeno in zato so pod vplivom revizionistične ideologije — od znotraj in od zu-nai — ti skriti ostanki ponovno začeli prodirati na površje.« In Cen Huang Maj ni ostal le pri šablonskih »ugotovitvah«, ampak je tudi konkretno navedel dela, v katerih so ti »skriti ostanki« in v katerih filmih se ti »interesi, ideo- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMU I,Ul,lllllll, ......................................................................................................................................................... DVE POMEMBNI OBLETNICI LJUBLJANSKE UNIVERZE Štirideset let rudarskega in 20 metalurškega odseka Od Marmontove «francoske univerze» do danes je bila pot dolga, toda ne brez uspeha: 368 rudarskih in 218 metalurških inženirjev Težnje Slovencev, da bi u-stanovrli lastno vseučilišče, lahko zasledimo že v davili preteklosti. Iz zgodovinskih zapiskov, ki jih navaja prof-dr. inž. Viktor Kersnič, je razvidno, da 60 predstavniki slovenskega ljudstva že leta 1786 javno iznašali, da vodilno osebje živosrebrnega rudnika v Idriji potrebuje tehnično znanje v jamomerstvu, mehaniki in kemiji in da je to osebje treba vzgajati na Kranjskem. Za časa francoske okupacije 1. 1910 pod poveljstvom maršala Marmonta je tudi že izšla uredba, naj se se na novi centralni šoli v Ljubljani poučuje razen jezikov, prava in morale tudi risanje, arhitektura, matematika, mehanika, hidravlika, -eksperimentalna fizika, splošna kemija in farmacevtska kemija, naravoslovje in botanika, bogoslovje ter predmeti s področja medicine. Potemtakem naj bi absolventi te šole dobili pravico opravljati poklice pravnikov, zdravnikov, kirurgov, lekarnarjev in inženirjev na vsem ozemlju ta kratnih ilirskih pokrajin. Študij inženirjev in arhitektov je bil določen na 4 leta, toda ves pouk reorganizira in naj | na žalost je ta «francoska u- niverza«, na kateri je predavalo tudi pet ožjih rojakov, z odhodom Francozov z Gorenjske prenehala delovati predvsem na področju tehničnih ved. Ponovne zahteve Slovencev za ustanovitev vseučilišča, še dolga leta niso našle pravega odmeva in celo po osvoboditvi izpod avstroogrskega jarma je bilo treba prebroditi še mnogo težav, da je bila u-sli|ana njihova, davna želja, da bi na lastnih tleh ter brez Gradca in Dunaja dosegli najvišjo izobrazbo. Marca meseca 1919. leta je sicer dospela iz Beograda novica, da je ministrski svet sklenil, da bi se že jeseni i-stega leta v Ljubljani odprlo slovensko vseučilišče, za kar so celo odobrili začetni znesek v višini 1.5 milijona kron, toda že v začetku naslednjega meseca ie narodna vlada v Hubljani od takratnega ministra za prosveto v Beogradu prejela sporočilo, da je u-stanovitev vseučilišča ponovno odložena na čas po podpisu definitivnega miru na pariški konferenci. Ne glede na žalostno novico, je takratna vseučiliščna komisija, ki je i-mela nalogo izdelati program bodočega vseučilišča, izposlovala ustanovitev tehniško visokošolskih tečajev, ki so bili otvorjerii in začeli s svojim delom že 19. maje 1919, z oddelki za gradbeništvo, strojno-elektrotehniko, rudarstvo in zemljemerstvo, ki bi naj hkra- ;.e k'i /i relek S5*S J&4. b3 ,S' a,'®««. .«* G * preiekl®h) *Nj*w bi iknobeno Ker bn°. us,»-r “ 22* 'Jelkov. i i r'šč es)e Sil Z ks a'9r0 ;redt*a dq- V'®i >. v bkotievale l M v,st 0 'ahoa ra'!mu, SNSda 5*.V*«« VH? **>* r fl*ik' k ai k 'ešili vnra- mn,- Nova *Fiat-1100» toda s karoserijo, ki jo je izdelalo podjetje «Bertone» I....................................................... »i;.ih.. Začetek koncertne sezone v «\/erdiju» / m°tnje S v > 0dk^avnovesiu, k S« l , ostrah,: ,■ KMt*ein*no*tio S .W» mr re5itev S*" V irJh i»«t.p e!>trezi od- zstrelka ie V«i *-0oc keV.‘*v* ve{,1aov- ki le- 1 Vm^o ^Jti ; Povzro-itv9,s‘ lo nllh ‘ahko 4 Danes se bo v gledališču eVerdi« pričela koncertna sezona Tržaškega filharmoničnega orkestra. Na sporedu bo Haydnovo »Stvarjenje« v izvedbi dunajskega komornega zbora jgla*-bene akademije (IVtener A' kademie-Kamrnerchor), ki ga vodi profesor s te akademije Thomas .Chtistiam David. Ta je pričel svojo koncertno kariero kot flav-tist-solist, nato se je Uveljavil kot komponist, lani pa je postal profesor dunajske glasbene akademije. Zbor, ki bo nastopil, P« Je bil ustanovljen 1. 1948 in ga sestavljajo študentje in bivši študentje akademije. O-p ra vil Je že mnogo koncertnih turnej, tudi v Ameriki. (Samo mimogrede omenjamo, da je Ljubljanska filharmonija v jeseni z istim delom gostovala v številnih italijanskih 'mestih). Med imeni dirigentov n*-slednjih' devetih koncertov srečamo tudi prav *anin»i kestpa v Muenchenu, medtem ko je Pietro Argento eden izmed dirigentov RAI-TV. Švicar Peter Maag deluje večinoma v Nemčiji, kjer je stalni operni dirigent v Bonnu. Heitor Villa-Lobos, Brazilijanec, ki ima Že 72 let. se bo predstavil zlasti kot interpret lastnih kompozicij. Dirigent svetovnega slovesa je Poljak Paul Klecki. Mladi Bruno Barto-letti se je letos že predstavil v Trstu kot operni dirigent. Predzadnji koncert bo dirigiral stalni dirigent neapeljskega Scarlattijevega orkestra Franco Caracciolo. Izvedba Verdijevega Re-quiema, za katero pripravlja zbor gledališča «Verdi» Adolfo Fanfanl, pa je poverjena mlademu Američanu Thomasu Shippersu. Med sedmimi solisti, ki bodo igrali na koncertih, bo mogoče največ zanimanja za Tržačana Franca Gullija, ki bo igral Viozzi-jev Koncert za violino in Siri BH1U l.tlUI h 1 ‘ T * T »e,'*'1 v.' . , n — — va imena, te drugi koncert orkester ter PaSaninijev bo dirigiral «»kora.l Jugoslovan« Antonio Jonigro. Milančan, ki pa deluje že od lata 1939 v Zagrebu. Ansambel »Zagrebških solistov« pod njegovim vol-stvom uživa svetovno slavo. Štiridesetletni Nem#o Rudolf Albert je dirigent radijskega simfoničnega or- Koncert št. 2, s katerim je dosegel ogromen uspeh v preteklem oktobru v Parizu. (Obe deli bosta doživeli prvo tržaško izvedbo). Na koncertu, ki ga bo dirigiral Janigro, pa bo igrala violinski part Madžarka Johanna Martzy, in sicer v Mozartovem Koncertu za violino in orkester op. 218, Kot' tretji violinist pa bo nastopil 30-letni Brenton Langbein iz Avstralije, ki živi od 1950 v Evropi. Med tremi pianisti-solisti je gotovo najbolj znano i-me Nikite Magalova, ki bo igral 9. maja Mozartov Koncert Kv. 467. Ostala dva pianista pa bosta Tito A-prea, profesor na rimskem konservatoriju, ki bo igral v Brahmsovem Koncertu št. 1 op. 15, ter njegov učenec Pietro Spada. Čelist Maksim Amfitheatrof pa bo v prvi tržaški izvedbi igral v Fugovem Koncertu za čelo in orkester pod vodstvom Kleckega. Ob pregledu programa u-gotovimo lahko »e precej novosti ali prvih tržaških izvedb; nekaj je del, ki se bolj redko pojavljajo, nekatera so pa tudi taka, za katera se nam zdi, da smo jih pravkar slišali. Gotovo fco najbolj «nov« koncert, ki ga bo pripravil Heitor Vil* la-Lobos. Razen Beethovnove uverture #Kralj Stefan« bodo na sporedu same novosti za Trst; dirigentove kompozicije in priredbe ter Challanova n. simfonija. Prvič pri nas bo Franco Gulli igral že omenjeni deli Viozzija in Paganinija. Nadaljnje prve izvedbe bodo; Debu»sy, gest antičnih epigrafov; Honegger, II. simfonija za godala; Fuga, Koncert za čelo in orkester; Levi, »Večer je«, simfonični stavek; Hindemith, Harmonija sveta. Ostali avtorji pa so; Beethoven z že omenjeno uverturo ter V. m VIII. simfonijo; Brahms z omenjenim koncertom; Cajkov-sky, IV. simfonija in Koncert št. 1 op. 23 za klavir in orkester; Haydn, Stvarjenje; Mozart, Koncert za violino in orkester št. 218, Koncert Kv. 467 za klavir in orkester ter uvertura Imprezarij; Musorgski, Slike z razstave; Respighi, Rimske fontane; Rossini, I-talijanka v Alžiru; Schubert, I. simfonija; Sibelius, Koncert za violino in orkester; J. Strauss, Till Eulen-spiegel; Soštakovič, I. simfonija; Vivaldi, Koncert »za praznik sv. Lovrenca« ter Verdi, Requiem. Lahko še tudi omenimo, da je uprava razpisala a-bonma za vseh deset koncertov. Cene ab inmaja so: 18.006 (sedež v loži, pri čemer ni vštet še »vstop«), 11.000 (parter), 8000 (I. galerija), 7000 (II- galerija) in 4.500 (»loggione«); za člane Koncertnega društva je abonma še nekoliko cenejši. ti predstavljali tudi osnovno jedro bodočih petih tehniških fakultet. Ob nenehnem prizadevanju vseučiliščne komisije je narodno predstavništvo že 19. julija 1919 vendarle sprejelo zakon o ustanovitvi ljubljanskega vseučilišča, tako da je izvedbo te naloge prevzel že univerzitetni svet, ki je 12. novembra istega leta izvolil prof. dr. Plemlja za prvega rektorja ljubljanskega vseučilišča. Dne 17. marca 1921 je ministrski svet izdal odlok da se bivši deželni dvorec v celoti in brezplačno prepušča vseučilišču, pol le la kasneje pa je bila iz prispevkov bančnih in industrijskih institucij dograjena tudi nova zgradba tehniške fakultete, sedanja »stara tehnika«. Rudarski oddelek, ki je že jeseni 1919 postal iz tečajnega redni oddelek tehniške fakultete v Ljubljani, je bil vse do leta 1939 edini visokošolski rudarski oddelek na Balkanu, Ze v razdobju med o-bema vojnama se je na ta oddelek poleg domačih študentov vpisalo tudi veliko število bolgarskih študentov, ki so prej študirali v Leobnu in Freiburgu. Od skromnega začetka pred 40 leti in vse do danes je na tem oddelku diplomiralo skupno že 368 rudarskih inženirjev. Za razliko od predvojnega časa, ko je ta oddelek stalno bil gost izredno tesnih in skromnih prostorov, danes rudarski odsek razpolaga z moderno opremljeno stavbo, kar je prvi pogoj kva-]'letnega študija in vzgoje kadrov. Vsestranska materialna pomoč, ki jo je nudila jugoslovanska družbena skupnost po osvoboditvi poleg drugib tudi tej instituciji, je znatno prispevala, da se je rudarski oddelek razvil do stopnje, ki mu dopušča uspešno tekmovanje z ostalimi rudarskimi visokošolskimi ustanovami v bližnjem in daljneišem zamejstvu. To vse so narekovale tudi same potrebe socialistične graditve nove Jugoslavije. Razvoj energetskih potencialov, industrializacija dežele in nagel razvoj splošnega gospodarstva so narekovale tudi skrb za razvoj znanstvenih in tehniških kadrov, nr, katere se dandanes oslanja ves bodeči napredek človeštva in še tem bolj napredek delovnih ljudi v državah s socialistično družbeno uerditvijo. Zato niti n- slučaj, da je metalurgija šele v novi Jugoslaviji našla svoje pravo mesto in da je Jele po osvoboditvi prišlo do pravega razmaha metalurškega oddelka, katerega prvi zarodki so bili s prizadevnostjo deja današnjih renomiranih metalurških strokovnjakov podani že pred 20 leti odnosno leta 1939. Čeravno je metalurški oddelek v okviru ljubljanske univerze ena mlajših visokošolskih institucij, je vendarle v teh pičlih dveh desetletjih svojega obstoja dal Že 218 metalurških inženirjev, od katerih se je danes velika večina izredno uveljavila tako doma kot tudi v svetu. MILOŠ MACAROL legje in občujja buržoazijg« kažejo. In to še ni vse. V nekaterih filmih se «direktno napadajo partija in nova družbena ureditev«, pravi Cen Huang Maj. Med najbolj «buržoazne» je Cen Huang Maj uvrstil vrsto filmskih satir in komedij, za katere pravi, da so ustvarjal-c' v njih zlorabili satiro in pod izgovorom «odražanja dejanskega stanja« v bistvu napadli partijo in novo družbeno ureditev. Filmi, ki jim visoki funkcionar očita to. so: »Nedokončana komedija«, »Nevšečnosti na igrišču«, «Tekma za ljubezen«, «Trije vojni tovariši«, «Sreča» ter še sarkastični komediji «Kdo je odvržena osebnost« in «Obisk pri sorodniku«. Cen Huang Maj pravi, naj bi- sarkastična komedija služila kot učinkovito orožje za kritiko pomanjkljivosti in napak, ki prihajajo do izraza v življenju ljudskih množic, toda filmi, kot so na pr. »Nedokončana komedija« in drugi, niso nič drugega kot »neposreden napad na partijo in novo družbo«. V drugo kategorijo slabih filmov Cen Huang Maj prišteva one filme, ki »omalovažujejo vodilno vlogo partije, i-gnorirajo ali izkvarjajo like m osebnosti iz partijskih krogov, ignorirajo ali izkvarjajo način življenja in dela partije«. Kot tipičnega predstavnika tovrstnih filmov je visoki kitajski funkcionar navedel film «Pot mladosti«. V isto vrsto, pa čeprav nekoliko blaže, je Cen Huang Maj ocenil filme »Sreča«, (-Dnevnik dojilje«, »Sin pastirja« in še štiri druge. V vseh teh filmih, pravi Cen Huang Maj, je ena izmed o-snovnih šibkosti ta, da ti filmi sploh ne povedo niti ne nakažejo, koliko sta partijska organizacija in partijsko vodstvo pomagala glavnim Junakom teh filmov, »da rešijo spore in težkoče, katerih nosilci so«. V zvezi s to kategorijo slabo ocenjenih filmov kritik in funkcionar Cen Huang Maj prikazuje svoje mnenje in svoje poglede na probleme, pred katerimi se je kitajska filmska umetnost znašla. To so predvsem problemi ((uvajanja na platno« partijskih sekretarjev. ., in ^partijskih komitejev, problemi,” ali naj bosta partijski sekretar in partijski komite nujno prisotna v vsakem filmu ali ne. Posebno ko se ustvarjajo filmi s sodobno zgodovinsko temo. Cen Huang Maj sicer ((velikodušno« pristaja na to, da bi partijski sekretar ne .moral biti nujno personificiran v vsakem filmu, vendar meni, da bi bilo to potrebno, «če kitajska filmska umetnost želi resnično odražati življenjsko stvarnost«. Sicer pa se ne more in ne sme izključevati s filmskega platna članov partije in partijskih voditeljev, «ker bi sicer življenje ne bilo resnično prikazano«. Filmi in filmski delavci, ki bi se ne držali tega, ne bodo mogli pravilno prikazati vloge in moči partije in velike tradicije ter vlo. ge KP Kitajske. Ko je še z vrsto filmov ((prikazal«, kako kitajski filmski ljudje »propagirajo buržoazne ideje in buržoazni način življenja », je Cen Huang Maj v končni sodbi dal oceno, da je 7j celotno kitajsko filmsko njega vidimo, da ni bilo tako, je bila filmska proizvodnja »odkrit napad na partijo in partijsko vodstvo in to pod znakom bele zastave«. Da bi se ta «bela zastava« uničila in da bi se ponovno razvila na kitajskem filmskem platnu »rdeča zastava«, je bilo treba filmsko proizvodnjo iz leta 1957 podvreči ostri kritiki — zaključuje svojo tezo Cen Huang Maj. Tri mesece po tej take o-stri kritiki se je pojavilo pismo filmskega režiserja Juana Van Cua. Juan očita kritiku, da je vse filme strpal V en koš, ker da vsi omenjeni filmi zares niso tako slabi ab vsaj vsi ne enako slabi. Režiser hoče zaščititi filmske ljudi, ker da jih ne smemo smatrati vse za politične krivce in jih obtoževati 7 namernim napadanjem partije in partijskega vodstva. Da bi bil Juan Van Cu kolikor toliko »v liniji«, priznava, da Je nekaj filmskih ljudi zares desničarjev, toda za večino se lahko reče, da »se bori s problemi, predvsem ideološke, ne pa politične narave«. Iz tega izvaja, da če je bil kak napad. je to bil nenameren in da «bele zastave« filmski proizvodnji ni moč očitati. Iz tega sledi, da si je filmski režiser, ki je odgovarjal v imenu vseh ostalih filmskih ljudi in je bil zato še najbolj pogumen, natresel precej pepela na glavo v znak spokor-nosti, toda s tem odgovorom «na vrhu« niso bili zadovoljni in je Juanu Van Cuju odgovoril Cen Huang Majev pomočnik iz biroja za filn, na ministrstvu prosvete. Potemtakem smemo sklepati, da bo moral marsikateri kitajski filmski umetnik «na prevzgojo« v plavže in proizvodnja jekla sbe bo torej ponovno povečala. Konkreten u-speh v industriji jekla sicer ne bo kdo ve kolikšen, toda filmi bodo pozneje boljši, ker bodo režiserji v vsak film «vključili» kakega sekretarja. proizvodnjo iz leta 1957 značilno «kolebanje in izdajstvo partijske linije)?, Ker iz gor- "... NAD1A TILLEH, ki je igrala vlogo Rosemarie v istoimenskem nemškem filmu, je trenutno v Londonu, kjer bo igrala v nekem angleškem filmu 11111111111111111111111111111 f 11111111 li HOROSKOP ZA DANES- (Nadaljevanje na 5. strani) OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Vaši poslovni odnosi vam bodo preskrbeli nove rešitve vaših problemov. Slabo zdravje. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Dokončali boste neko delo, s katerim se že dolgo časa u-kvarjate. DVOJČKA (od 21. 5, do 22. 6.) Preživeli boste dan v druž-b' ' svojih najljubših prijateljev. Zdravje popolno. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ne trošite preveč denarja, kajti nepotrebni stroški bi zelo škodili vašemu gospodinjstvu. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ne vztrajajte na svojih trditvah v okolju, ki jih ne bi razumelo. Zdravje dobro. DEVICA (od 23. 8. do 22. S.) Nezaželen obisk vam bo pokvaril vse načrte. Zdravje izvrstno. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Večer prebijte s svojimi prijatelji, preživeli boste čas popolnega duševnega miru ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Ugotovili boste, da nekoliko diplomacije več velja kakor zaletelost in nepopustljivost. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Čuvajte družinsko harmonijo in bodite nkoliko popustljivi. Šibko zdravje. KOZOROG (od 21. 12. do 120. 1.) Dan je ugoden za razna manjša opravila, ki ste jih prejšnji teden zanemarili. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Obrekovanje ljubosumne osebe naj vas ne spravi iz ravnotežja. Precej dobro zdrsvje. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne bodite prehitro prepričani o svoji zmagi ter nadzorujte zato potek nekega posla. Jadro leto II, štev. 1 Pred nedavnim te je P*" javila prva številka drug*" ga letnika revije eJadro». K» je v preteklem letu izšlo nekaj številk, se je zdelo, da jm življenje revije ie preneham lo. Zato se nam zdi do je izid nove številke,, ki uvaja drugi letnik, to mnenje ovrgel. Želeli bili, da- bi prvi številki dovolj pogosto sledile nadaljnje. Pri tej prvi številki se v*e-kakor pozna, da je pri sestavljanju prevladala volja^ da pride številka na dan, četudi ni bilo na razpolago dovolj materiala, takega namreč, ki zares v mladinsko revijo spada. Literarni del so v glavnem izpolnili mladi sodelavci revije, ki so nastopili na glasbeno - literarnem večeru 21 februarja v Gregorčičevi dvorani. Tako je v številki objavljen Samogovor med štirimi belimi stenami Ev*li. ne Umek, dve pesmi Filiber-ta Benedetiča in tri Miroslava Košute. Kolikor se spominjamo na omenjenem večeru branih pesmi, se nam zdij da so v reviji tudi nekatere, ki jih tam nismo slišali. Revija predstavlja mladega slo. uenskega knjižen« ka Vladi" mira Kavčiča, za katerega je Josip Vidmar dejal, da ga smatra za presenečenje u zadnjih dveh letih. Njegova črtic a Slovo na postaji razo-d?.va dobrega opazovalca in opisovalca človeških občutij. Humbert Kalc objavlja v tej številki četrto dejanje drame Svet ob bergli, ki pa tu še ni končana. Nekaj besed o abstraktni in neorealistični struji v u-metnosti je napisal Avgust Černigoj, ki je za številko prispeval nekaj grafik. Revija omenja izid novih knjig v Trstu: poleg Jadranskega koledarja še knjigo Mare Samse Trst je klical ter V. Bartolovega Alamuta. Našla bi se še kaka knjiga, ki bi jo mladinska revija morala omeniti. V kratkih besedah je prikazano novo delo Borisa Pahorja Onkraj pekla so ljudje. (Kdaj bo lahko ta pisatelj kako svoje delo izdal v Trstu?) Nekaj misli je zapisanih tudi ob glasbeno - literarnem večeru, ki so ga priredili sodelavci revije. V vsaki številki bi lahko bil kak tak koristen članek kot je Ne prezgodaj. Članek se loteva nekaterih problemov mladostnika odkrito, pri čemer pa svari tudi pred neprevidnostmi in napačnimi, dostikrat zelo razširjenimi nazori. Sestavek Mladim v prčmislek se samo dotika ne. katerih vprašanj, ki tarejo študirajočo in delavsko mladino. Posrečena je zamisel objavljati v reviji intervjuje * našimi mladimi ljudmi, ki se kakorkoli uveljavljajo. To pot je na vrsti Elvira Pi.ščanče-va, znana pevka, ki jo poznamo po njenih nastopih v radiu, kol v Planinski roži, » Souppejevem Boccacciu itd. Prav gotovo je tudi v redu, če revija kaže, kako živi mladina drugod. Seveda ne bo smelo ostati samo pri prikazovanju negativnih pojavov, ket je n. pr. članek Ameriška panorama v tej številki. V mladinsko revijo spada tudi rubrika Tehnika v službi človeka. Kolikor se nanaša na Trst, je gotovo vreden objave zapisek Večni dolgov i. Nekaj člankov pa nič kaj prav ne sodi v mladinsko revijo, bodisi da so zgolj dnev. niško - informativnega znača. j ja bodisi da ni v njih ničesar takega, kar bi opravičevalo, (la jih objavi prav mladinska revija. (In še tem manj, če isto stvar istega avtorja s skoraj istimi besedami beremo že najmanj tretjič). Revija si bo morala prizadeti, da bo lahko izhajala brez na hitro pobranih kompi-l acij. Prav bi bilo, da se revija razširi med samo mladino. Obenem pa bi želeli, da bi ta mladinski list naletel tudi drugod na potrebno podporo. Uredništvo pa naj naredi vse; kar more, da bo kmalu iršla druga številka. — Ker b ti bilo morda nerodno, da imaš takega tjua, sem učitelju rekel, da sem »N N»... Goriško-benešhi dnevnik V nedeljo dopoldne v prostorih županstva Ob veliki udeležbi občanov občni zbor posojilnice v Sovodnjah V lanskem letu so imeli za 28 milijonov lir vlog in 17,5 milijona Ur posojil - Člani potrdili dosedanje odbornike za dobo treh let V nedeljo dopoldne je bil v prostorih županstva redni * letni občni zbor Kmečko-de-lavske posojilnice v Sovod-njah, katerega so se poleg voditeljev denarnega zavoda udeležili tudi številni člani iz vseh vasi. Občni zbor je otvoril pred-s sednik Pipan, ki je pozdravil vse navzoče in prečital 14 tcčk obsegajoči dnevni red. Predsednik je nato prebral poročilo načelstva o lanskoletnem prometu, ki ga označujejo naslednji podatki. V goriški hranilnici so imeli naloženih nekaj nad 3 mi- lijone lir, v vrednostnih pa- pirjih skoraj 8,5 milijona, v meničnih posojilih pa kar 17,5 milijona lir, skupno s premičninami in stroji 29,6 milijona lir. V lanskem letu so imeli tudi naslednje izdatke: zadružni deleži 41.000 lir, rezervni sklad 1,4 milijona lir, hranilne vloge 28 milijonov; čistega dobička je bilo 61.000 lir. V letu 1958 je bilo 63.212.974 lir prometa. V naslednjem je predsednik podal tudi kratek pregled vlog in investicij v nekaterih letih od leta 1948 do danes: 25-letnico svojega predsedova- Leto 1948 195(3 1956 1957 1958 Bezerve 19.487 109.869 1.254.024 1.402.767 1.455.212 Vloge 1.769.682 9.089.159 19.629.323 23.582.826 28.029.917 Posojila 1.225.200 4.911.500 9.345.000 12.897.000 17.589.934 Predsednik je na koncu re- zane vloge po 4, za nevezane kel, da je upravni odbor o-dobril računski zaključek za leto 1958 na svoji seji od 8. marca letos in priporočil članstvu, da ga potrdi. Sledilo je poročilo nadzorstva. Predsednik nadzorstva Ludvik Lukežič je v svojem poročilu naglasil, da se je v celoti izpolnila naslednja želja, ki je bila izrečena na lanskem občnem zboru: Naša posojilnica naj v jubilejnem letu pokaže še boljše denarno stanje v korist članov, naj cvete in se širi, v ponos vsega prebivalstva v sovodenjski občini in vseh tistih, ki se zatekajo pod njeno okrilje. Nadzorstvo je nadalje z veseljem ugotovilo, da je bila proslava 50-letnice delovanja denarnega zavoda primerna za tako velik dogodek ter o-dobrilo obdaritev revnih družin, invalidov in revnih učencev. Po čitanju računskega zaključka za preteklo leto (poročevalec Stanko Medve-šček) so odobrili računski zaključek ter pričeli razpravlja-t; o uporabi dobička; sklenili so, da ga bodo dali v rezervni sklad. Prisotni so se sporazumeli, da bodo izdajali posojila še vedno po 7 odstotkov, za ve- vloge pa po 2 odstotka. Na koncu so bile volitve. Na splošno željo članov bodo vsi dosedanji voditelji posojilnice ohranili svoja mesta še za nadaljnja tri leta, kot določa zakon. Za predsednika je bil potrjen Andrej Pipan, kateremu so vsi želeli, da bi čez tri leta srečno praznoval nja. Predsednik se je zahvalil za zaupanje in povedal navzočim zanimiv dogodek iz časov svojega predsedovanja. Leta 1936 je na Vrhu ljudi nagovarjal, naj se vpišejo v posojilnico. Neki Vrhovec sprva ni imel zaupanja, ko pa je izvedel, da številni So-vodenjci, med njimi tudi g. Lukežič jamčijo z neomejeno zavezo, je takoj prinesel 13 tisoč lir, ki so rešile hranilnico pred krizo. Za podpredsednika je bil znova izvoljen Jožef Ceščut, ali kakor mu po domače rečejo «Pepi županu. Odborniki so naslednji: A-lojz Butkovič, Karlo Batistič, Janko Cotič, Albin Tomšič (vsi iz Sovodenj) in Stefan Cernic z Vrha. Za nadzornike so bili izvoljeni Franjo Rojec, Andrej Cotič in Ivan Felicon. Pred zaključkom je g. Lukežič predlagal, naj bi tudi sovodenjska posojilnica prišla po toliko letih pod svojo streho. Predlagal je, da bi si zgradila primerno poslopje. Prisotni so se s predlogom strinjali, pripomnili pa so, da bodo o tem razpravljali drugič. Poslanec Marangonc na obisku pri prefektu Poslanec PSI prof. Vittorio Marangone je bil včeraj do poldne v družbi pokrajinskega tajnika Semole pri goriškem prefektu dr. Nitriju. Predstav nika stranke sta prefektu pri; kazala razmere v CRDA, SA FOG, tržiški bolnišnici in razmere na Martinščini, kjer primanjkuje voda kot dugje na Krasu. io>-------- Konkurz učiteljiščnikov Imena kandidatov za ustni izpit Goriško šolsko skrbništvo nam je sporočilo, da so na oglasni deski imena kandidatov, ki so uspešno opravili pis meno nalogo in so pripuščeni k ustnemu izpitu v skladu s konkurzom. ki je bil razpisan 16. 11. 1958. Shod prometnih sredstev na Trgu C. Battisti V nedeljo dopoldne se je vršil na Trgu C. Battisti tradicionalni shod vespistov, avtomobilistov ter traktoristov Prisotni so bili tudi gasilci in razna prevozna sredstva cestne policije. Shod je organiziral * goriški avtomobilski klub. ——«»----- TEMPERATURA VČERAJ Najvišja 17,4 stopinje ob 16. uri, najnižja 2,6 stopinje ob 6.30. Vlage 80 ostotkov. iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii m »mi ................................................................................ iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Sporočilo Intersinda iz Trsta POGAJANJA. V TRSTU zaradi livarne SAFOG Delavci so se na poziv sindikalnih organizacij odrekli stavki Sindikalni organizaciji Delavska zbornica UIL in CI'S-NAL sta v nedeljo izdali tiskovno sporočilo, v katerem pravita, da sta Intersind v Trstu pismeno in po telefonu ob vestili, da bi se v ponedeljek 23. marca sestali sindikalni predstavniki s predstavniki Intersinda v zvezi s položajem y livarni SAFOG. zlasti pa še zaradi izplačila proizvodne nagrade pred velikonoč- ni IIIIIIIII111111IIIIII11111 tl I >111IIIIIIM I IM MII IIII IM Ml IIIIIIIIIIIII Milili l>l IIII MUK t.lllll III Seja števerjanskega občinskega sveta 1,8 milijona lir za opremo šol v Števerjanu in na Valeriščn Gradnja otroškega vrtca se je podražila za 300.000 lir Na seji občinskega sveta v Števerjanu, ki je bila v soboto zvečer, so razpravljali o opremi osnovnih šol v Stever-janu in na Valerišču. Država je dala na razpolago en milijon lir za šolo v Števerjanu in 800.000 lir za šolo na Valerišču.. Za števerjansko šol« so sklenili nakupit: 70 modernih klopi -za učence iz kromanih cevi in plastične mase, 5 tabel, 5 omar. kateder in dva projekcijska aparata, ki bosta služila učnemu osebju pri pričevanju. Za šolo na Valerišču pa bodo kupili 50 klopi, dve tabli ;n dva projekcijska aparata. Ce bi bilo preveč klopi, jih oodo nekaj poslali v šolo na Jazbine. Živahna diskusija se je razvita o dražbi za oddajo gradnje otroškega vrtca v Stever-janu. Županstvo je svoj čas razpisalo tri dražbe, na katere ni prišel noben ponudnik, ker je bila cena prenizka. Z dovoljenjem prefekture so lahko razpisali dražbo z višjo ceno. Priglasili sta se dve podjetji, od katerih je eno ponudilo 1175 odstotkov povišanja, podjetje Luigi Milanesi pa 5 odstotkov in si s tem zagotovilo delo. Zaradi tega poviška se je strošek za gradnjo povišal za okoli 300.000 lir. Občinski svetovalci so sprejeli sklep, da bo občinska u-prava plačala razliko, če vodna skupnost v Benetkah dodatnega stroška ne bi odobrila, kar pa je zelo malo verjetno. Sprejeli so predlog podjetja, da se oprosti plačila kavcije v znesku 331.000, vendar pa mu po zakonu ostane plačilo obresti na kavcijo (okoli 27.000 lir). S temi obrestmi se bo podražitev 5 odstotkov znižala na 4,50 odstotka. Na koncu so odobrili poviške uradnici Mariji Pintar in strdške za tajništvo v preteklem leti^. Pri slučajnostih so se svetovalci pogovorili, kako bi na najbolj^; način uporabili državni pHspevek 400.000 lir. ki ga je občinska uprava dobila za poprav#© cest v Števerjanu in na Jazbinah. Ceste že popravljajo. ; «» ------- Ženska postala žrtev prometne nesreče V nedeljo opoldne je podlegla hudim poškodbam 67-letna Marija Pertoul, vdova Kersevani, bivajoča na Trgu pred županstvom št. 7. Umrla je v bolnišnici, kamor so jo pripeljali z avtomobilom Zelenega križa. Pertoutova se je v soboto zvečer vračala domov, ko jo je v Ulici Mazzini povozil 21-letni financar Ubaldo Gaspari Zena je namreč nepričakovano stopila s pločnika, da se ji vespist ni mogel izogniti. Zaletel se je vanjo in jo podrl. Pri padcu si je žena zlomila lobanjo in se potolkla p,- raznih delih telesa. Osebe, k: so bile na kraju nesreče, so poklicale rešilni avtomobil Zelenega križa, ki je Pertou-tovo odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia. Kljub zdravniški pomoči je ž^na v nedeljo opoldne podlegla poškodbam, medtem ko jt vespist ostal nepoškodovan. Ugotovili so, da je 15 m od-kraja nesreče z belimi črtami označen prostor za prehod pešcev, vendar so črte tako obledele, da jih ni videti. Smrtna nesreča motociklista iz Frate Na cesti med Marjanom in Zagrajem se je v nedeljo zvečer pripetila prometna nesreča. Skuterista Alfredo Pi-cotti ter Saverio Mezzorana sta trčila v avtomobil, katerega je vozil Renzo Petronio iz Trsta. Motorista so prepeljali v tržiško bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima Picotti zlomljeno lobanjo, zlomljeno stegnenico ter razne druge poškodbe, zaradi katerih je včeraj dopoldne umrl. Zdravniško pomoč so nudili tudi sotovarišu Mezzoraniju, kateremu so ugotovili pretres možganov. Menični protesti v mesecu februarju nimi prazniki. Ker so z Intersinda po telefonu sporočili, da bo sestanek v ponedeljek 23. marca ob 16. uri in ker je tudi CISL v svojem tiskovnem sporočilu od 22. marca objavila, da ji je Intersind zagotovil sklicanje sestanka za ponedeljek 23. marca, so zgoraj navedene tri sindikalne organizacije na sestanku, ki so ga imele v nedeljo, sporočile delavcem položaj in jih pozvale, naj se odrečejo kakršni koli obliki stavkovnega gibanja. Intersind- )e- včeraj ob 11. uri poslal fonogram vsem sindikalnim organizacijam, v katerem jih obvešča, da je sklicala sindikalne predstavnike na sestanek v ponedeljek 23. marca ob 17.30. O izidu sestanka bomo poročali prihodnjič. Darilni paketi za brezposelne Prefektura je poslala občinskim upravam darilne pakete, ki jih bodo občine razdelile brezposelnim delavcem in pomoči potrebnim. ftomans porazil Juventino s 3:1 Juventina je -mela v nedeljo v gosteh ekipo iz Ro-mansa. Gostje niso bili kdo ve kako nevaren tekmec, saj so na lestvici le malo na boljšem kot Juventina. V prvem delu tekme ni prišlo do večjih napadov. Romans je i-gial previdno, Juventina je nekajkrat napadla, toda brez uspeha. V drugem polčasu so Imeli gostje veliko več od igre, kot domačini. Zabili so tri gole, medtem ko je Juventina zabila enega s kazenskim strelom. Juventina ima še vedno 14 točk in je na zadnjem mestu. Prihodnjo nedeljo igra proti Sguerzi, ki je na predzadnjem mestu. Tekma bo velike važnosti, ker bo dokončno odločila o usodi štandre-ške ekipe v letošnjem prvenstvu. Vozni red vlakov na postaji v Gorici ODHODI Proti TRSTU: 0.15 (D), 5.54 (A), 6.50 (A), 7.48 (D), 8.07 (A), 8.49 (D), 10.52 (D), 14.03 (A), 15.41 (A), 16.15 (DD), 18 in 41 (A), 20.04.(A), 21.16 (D). Proti VIDMU: 4.50 (A), 6.31 (A), 7.51 (A), 9.04 (DD), 9.37 (D), 10.53 (A), 13.03 (D), 13.44 (A), 15.39 (A), 17.30 (A). 18.57 (A), 20.05 (D), 21.31 (A), 22.56 (A). PRIHODI Iz TRSTA; 4.49 (A). 6.29 (A), 7.45 (A), 9.02 (DD), 9.35 (D), 10.49 (A). 13.02 (D), 13.42 (A), 15.37 (A), 17.28 (A), 18.55 (A), 20.01 (D), 21.29 (A), 22.55 (A). Iz VIDMA: 00.14 (D), 5.52 'A), 6.48 (A), 7.46 (D), 8.05 (A), 8.47 (D), 10.50 (D). 14.01 (A), 15.36 (A), 16.14 (DD), 18.39 (A), 20.02 (A), 21.14 (D). Na pobudo kmetijskega nadzorništva Priprave za razstavo goveda v Boljuneu Skupščina aktivistov Delavske zbornice Strokovnjaki nadzorništva že obiskujejo živinorejce in pregledujejo živino - Tr-žaški vinogradniki na razstavi vin v Butriu Prvo nedeljo v maju bo v I co, kjer so ga morali pridrža-Boljuncu druga razstava go- ti na I. kirurškem oddelku, veje živine sivorjave pasme, I Po mnenju zdravnikov bo pri-ki jo priredi kmetijsko nad- letni delavec okreval najkas- zorništvo. V teh dneh obiskujejo strokovnjaki kmetijskega nadzorništva živinorejce po vaseh dolinske občine in pregledujejo živino, ki bi prišla v poštev za razstavo. Kot je znano, bodo na razstavi prikazali selekcionirano in navadno živino, pod pogojem, da ima vse značilnosti sivorjave alpske pasme. Kot se kmetovalci še dobro spomnijo, je prva razstava goveje živine lani v Bazovici izredno dobro uspela in prav zaradi tega prireditelji pričakujejo, da ne bo letošnja, ki ho zajela področje dolinske občine, nič slabša. Za prihodnje leto pa napovedujejo razstavo v nabrežinskem predelu, potem pa bo razstava zopet v Bazovici, Boljuneu, Nabrežini itd. Namen teh razstav je predvsem ta, da se u-gotovi, kaj je bilo storjenega za napredek živinoreje na našem področju, saj predstavlja živinoreja eno glavnih panog kmetijskega gospodarstva. Na teh razstavah bodo kmetje in strokovnjaki ugotavljali, če je bil njihov trud kronan z uspehom in če so se stroški in napori splačali. Jasno je, da bodo živinorejci, ki bodo razstavili najboljšo živino, nagrajeni, saj je na razpolago precej denarnih nagrad, vsi pa bodo dobili plačano kilometražo. Omenimo naj še, da bo 2., 3. in 4. maja v Butriu velika vinska razstava, na kateri bodo sodelovali vinogradniki iz Julijske krajine in iz Furlanije. Razstava bo pod okriljem pokrajinskih kmetijskih nadzorništev, trgovinskih zbornic in pokrajinskih uprav videmske, goriške in tržaške pokrajine. Namen te razstave je valorizirati značilna vina tega področja, kar bo nemajhnega pomena za razvoj vinogradništva v naših krajih. Tržaška pokrajina bo na razstavi dostojno zastopana z najboljšimi vrstami vina. Tako predvidevajo, da bodo razstavili številni vinogradniki iz Miljskih hribov, ki se ponašajo z merlotom, sivim pinotom, malvazijo in refoškom. Ta vina bodo seveda primerjali z enakimi vrstami iz Furlanije in goriške pokrajine, vendar so strokovnjaki mnenja, da bodo naša vina prav gotovo ocenjena kot ena najboljših. Razstavljeni bodo tudi vzorci nekaterih drugih vin iz Brega in s Krasa, predvsem navadna vina, in pa seveda naš kraški teran, ki ne bo imel konkurence. Butrio je od našega mesta oddaljen skoraj 60 kilometrov in bo zato marsikakšnemu vinogradniku, ki bi si želel razstavo ogledati, to o-nemogočeno. Zato bi že danes radi opozorili naše kmečke organizacije ali pa morda celo kmetijsko nadzorništvo, da bi poskrbelo oziroma organiziralo skupinski izlet v Butrio, tako da bi se naši vinogradniki spoznali tudi z življenjem, delom in uspehi inogradr.ikov iz goriške in videmske pokrajine. «»---- neje v teku enega tedna. V kopalnici se je ponesrečil Po končanem delu v «Esso Standard« pri Sv. Soboti se je 38-letni Lino Punis iz Ul. Pa-nebianco odpravil v kopalnico. Tu se je začel umivati a je nepričakovano zdrsnil na spolzkem tlaku in padel na tla. Pri tem se je udaril v levo stran obraza in si zlomil zapestje desne roke. Zato so ga v bolnišnici, kamor se je zatekel nekaj minut po 17. uri, poslali na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral mesec dni. Ponesrečil se je z motornim kolesom Med vožnjo v motornim kolesom navzdol po Ul. D. Chie-sa je 22-letni Giorgio Cattaruz-za iz Videmske ulice nerodno padel, pri čemer se je ranil po glavi in se odrgnil po kolenih in levi rami. Z rešilnim avtom so ga, odpeljali v bolnišnico, kjer so ga iz previdnosti sprejeli na opazovalnem oddelku. Te dni je bila skupščina sindikalnih aktivistov Delavske zbornice CGIL, ki so razpravljali o splošnem sindikalnem položaju ter organizacijskih vprašanjih, zlasti pa o razdeljevanju izkaznic in pridobivanju novih članov ter pripravah na prvomajsko proslavo. Pridobivanje novih članov naj se po navodilih izvršnega odbora CGIL izvede pod geslom: «Močnejša CGIL, bliž- nja sindikalna enotnost, vedno večje pridobitve delavcev.« Sindikalne organizacije, aktivisti in vsi zavedni člani CGIL naj vložijo vse sile, da pridobijo nove člane, zlasti med delavkami in mladino. Delavska zbornica CGIL pa obenem vabi vse tržaške delavce, da se pripravijo na proslavo 1. maja, da se proslave udeležijo, da dajo svoj delež pri nabiranju prispevkov za nov sedež CGIL in tako podprejo borbo vseh strok za izboljšanje delovnih pogojev ter uveljavitev pravic delavskega razreda. Izžrebane nagrade umetniške galerije Pretekli ponedeljek so bili izžrebani listki loterije Občinske umetniške galerije. Listek štev. 13389 je dobil kiip, delo kiparja Dequela listek št. 13472 pa sliko slikarja Titza, Lastniki izžrebanih listkov lahko dobijo nagrad: v sobi št. 121 občinske palače. Če nagra- Kaj se dogaja v Delavskih zadrugjjj Spletke komisarjev i>^ demokratizaciji npn" Z jalovimi izgovori je komis**8 _ uprava odbila sporazum s s'n^‘ kati, ki je bil dosežen 17. februar)* Glede vesti, ki so bile te dni objavljene v krajevnem tisku o Delavskih zadrugah in rešitvi vprašanj te ustanove, je pokrajinsko tajništvo sindika ta FILCEA - CGIL izdalo po ročilo, v katerem pojasnjuje nekatere zadeve. Omenjeno tajništvo predvsem poudarja, da po podpisu sporazuma 17. februarja na uradu za delo glede sindikal nih zadev, ni še dobilo nobenega uradnega sporočila od vodstva DZ niti od urada za delo glede pridržkov članov upravnega odbora DZ Zadnje dni preteklega meseca je tajništvo FILCEA zaprosilo urad za delo za prepis pisma komisarske uprave DZ o odklonitvi doseženega sporazuma 17. februarja. Urad za delo je sicer odgovoril, da je dobil tako pismo od DZ, ni pa hotel poslati prepisa, češ da bo še poskušal posredovati za čimprejšnjo rešitev zadeve na ponovnem sestanku, ki naj bi bil čimprej. Od tedaj pa tajništvo FILCEA ni dobilo še nobenega uradnega sporočila o sklicanju sestanka. Omenjeno tajništvo pravi, da je iz zanesljivih virov izvedelo, da je komisarska uprava DZ odbila navedeni sporazum, češ da FILCEA ni hotela spre- di ne bi bili prevzeti v roku j jeti posredovanja vsedržavne-enega meseca, jih bodo dode-lga odbora za produktivnost, lili Občinski podporni usta-j Pri tem FILCEA poudarja, da novi. J na pogajanjih ni izrazila no- Zakon o vajencih je treba uveljaviti in izpopolniti Z zakonom je treba določiti minimalno plačo in druge socialne pravice vajencev - Delodajalci izkoriščajo vajence kot ceneno delovno silo V nedeljo je bila na sindikalnem sedežu v Ul. Pondares javna konferenca, na kateri je govoril član osrednjega izvršnega odbora CGIL o vpra-anju vajencev in zaposlitvi mlade delovne sile. Konferenca spada v okvir «Dneva va-jenstva«. Grška ladja nasedla pri Pulju A — potniški vlak D — hitri vlak DD — brzi vlak iiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V nedeljo dopoldne v Tržiču Svečana splavitev v ladjedelnici CRDA Splavili so v morje 36.120-ton-sko turbocisterno cEsso Romaš V drugi polovici februarja je bilo v naši pokrajini 477 meničnih protestov. Seznam je objavljen v mesečniku zbornice za trgovino, industrijo in poljedelstvo z dne 13. marca 1958. V občini Gorica je bilo 188 meničnih protestov, Tržiču 104, Kaprivi 1, Krminu 9, Doberdobu 3, Far-r 2, Foglianu - Redipugli 1, Gradiški 26, Gradežu 17, Marjanu 2, Ronkah 26, Zagraju 1, Škocjanu 6, Moši 3, St. Lovrencu 1, Starancanu 8, V nedeljo dopoldne so v ladjedelnici CRDA na novem velikem splavišču na katerem lahko grade ladje do 100.000 ton, splavili 36.120-tonsko turbinsko cisterno «Esso Roma«. Gre za ladjo zelo velike to-naže, vendar se je zdela na tem orjaškem splavišču majhna. Točno ob 10.30 se je ob ladijskem boku razbila steklenica šampanjca, nakar je ladja vedno hitreje zdrsela v morje. Na splavitvi so bili prisotni najvišji predstavniki o-blasti in med njimi minister za trgovinsko mornarico Jer-volino, vladni generalni komisar Palamara in druge o-sebnosti ter številni predstavniki raznih družb, ki so povezane s skupino «Esso». bEsso Roma« je deseta v vrsti dvanajstih podobnih ladij, ki jih grade, odnosno so jih že zgradili, v ladjedelnicah CRDA v Trstu in Tržiču Gredelj te ladje so postavili na sani v splavišču 28. junija 1958 in predvidevajo, da jo bodo končali januarja 1960. Ladja ima naslednjo zna Čilnosti; največja dolžina 210,31 metra, največja širina 27,43 metra in lahko sprejme 48.800 kubičnih metrov tekočega tovora. Opremljena je s pegonsko turbino, ki razvija 16 tisoč konjskih sil in ji bo omogočala brzino 17 milj na uro. Kino v Gorici CORSO. 17.00: aNevihta«, italijansko - jugoslovanski koprodukcijski film, Silvana Mangano, Van Keflin, v barvah. Zadnja predstava ob 22. uri. VERDI. 17.00: «Brez družine«, G. Cervi in P. Brazeu, v barvah. VITTORIA. 17.15: »Divjak in veter«, Anna Magnani in Anton)) Quinn; mladini pod 16. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 17.30: aMalezija«. James Stewart in V. Cortese. MODERNO. 17.00: »Pesem srca«. M. Vitale in A. Far- DEZURNA LEKAHNA Danes posluje ves dan in I onoči lekarna D’Udine v Ul. Rabatta 18, tel. 21-24. Grška tovorna ladja »Ana-stasia«, ki je včeraj nasedlo na podvodnem grebenu pri svetilniku Porer, 12 milj jugovzhodno od Pulja, se je danes zjutraj ob nastopu plime sama osvobodila z grebena. Ladja je nadaljevala pot proti Benetkam. Nezgodi na delu 25-letm Josip Placer z Lo-njerske ceste 176 se je včeraj med delom v mizarski delav- Kakor smo te dni že omenili, prireja Vsedržavna zveza dela OGIL »Dan vajencev« po vsej državi, z namenom, da opozori javnost in oblasti na vprašanje strokovne izobrazbe vajencev in zaposlitve mlade delovne sile. Lahko razumemo, kako je važno to vprašanje, če pomislimo, da je v Italiji nad 600.000 vajencev in da je med brezposelnimi velik odstotek mlade delovne sile, tako v moških kot v ženskih vrstah. Glede tega imamo v Trstu zgovoren primer, saj je veliko število mladincev in deklet, ki niso dobili še prve zaposlitve, živijo še vedno v breme staršev in nimajo perspektive za prihodnost. Zaradi tega se jih je mnogo izselilo v Avstralijo. Vprašanje novih kadrov in nove strokovne delovne sile je najbolj pereče prav v največjih industrijskih obratih. Starejši delavci v Tovarni strojev in v ladjedelnicah so zaradi tega upravičeno zaskrbljeni, še bolj pa so seveda zaskrbljeni starši, k’ jim je pri srcu prihodnost svojih otrok. tečaje. Skoraj po vseh obratih [žilo 9 avtorjev s 26 fotografi- se je razpasla navada, da jih j jami. Lanskega januarja je Krščanska demokracija organizirala po vsej državi «Dan vajencev«. Strankini prvaki in ministri so na široko govorili o tem vprašanju in obljubljali razne u-krepe ter izpopolnitev zakona o vajencih,' toda preteklo je že dobro leto dni, in vse je ostalo le pri obljubah. Čeprav je bil zakon o vajen- nici v Ul. Pascoli ranil z elek-1 e • slcer m popoln, odo-tričnim vrtalnim strojem, za- hren že pred 4 leti, «Confin-radi česar je moral delo pre- j dustria« še vedno najde razna krniti in se odpraviti v bol- [ opravičila in možnosti, da pre-nišnico. , preči razpravo in ureditev po- Zaradi rane z verjetnimi mi-! g0dbe za vajence. Vajencev še rr-biU vedno ne marajo sprejemati v velike zasebne obrate in v leve roke so ga sprejeli s prognozo okrevanja v 8 ali 10 dneh na I. kirurškem oddelku. Med prenašanjem debele deske po lesnem pristanišču pod Skednjem je 63-letni Antonio Brajkovič iz Ul. Baiamonti 11 nerodno padel. Pri padcu si ni nič naredil, deska pa ga je tako oplazila po ušesu, da mu je povzročila precejšnjo rano. Brajkovič je šel v bolnišni- podržavljena industrijska podjetja, Vajenci še nimajo vseh pravde in ugodnosti glede nagrad. družinske doklade m dopustov, nimajo pravice do bolniške doklade in podpore za brezposelne. Leta 1957 je bilo samo 27 odstotkov zaposlenim vajencem omogočeno, da so obiskali strokovne dopolnilne po končani dobi vajenstva odpustijo z dela. V mnogih podjetjih, kakor na primer na našem področju, pa morajo vajenci opravljati delo odraslih delavcev in delati več ur, kakor je predpisano. Delavska zbornica CGIL zahteva, da se v zakonu o vajencih določi, da se vprašanje odpustov vajencev uredi na podlagi splošnih dogovorov o odpustih; da minimalna plača vajencev do 16. leta starosti ne sme biti nižja od 50 odst. plače kvalificiranega delavca, od 16. leta naprej pa ne sme biti nižja od 60 odst., ob koncu vajenske dobe pa plača mora doseči 100 odst. plače kvalificiranega delavca. Strokovni dopolnilni pouk vajencev ne bi smel biti nižji kot 6 ur tedensko. Vsa podjetja bi morala imeti v svojem staležu primerno število vajencev, v sorazmerju s številom zaposlenih delavcev. Ustanoviti bi morali pokrajinske komisije za vajence, v katerih bi bili predstavniki sindikatov in delodajalcev. Te komisije bi določale odstotek vajencev za vsako podjetje in bi skrbele, da se izvajajo vse določbe zakona o vajencih. V primeru bolezni in brezposelnosti bi vajenci morali imeti pravico do vseh doklad in podpor, ki jih uživajo delavci. S šolsko reformo pa bi morali zagotoviti vsem državljanom od 6. do 14. leta starosti splošno izobrazbo; s tehničnimi šolami in tečaji bi morali omogočiti strokovno izobrazbo mlade delovne sile; za vajence od 14. do 16. leta bi morali znižati delovni urnik z enako plačo, da bi lahko obiskovali strokovne tečaje. Mladim brez. poselnim in tistim, ki še iščejo prvo zaposlitev ter obiskujejo strokovne tečaje, bi morali dati podporo za brezposelne. In končno delodajalci morajo sprejeti vajence v službo le po uradu za delo. ——a«------ Ob petletnem delovanja rodu »Modrega vala« Razsodišče, v katerem so sodelovali tudi člani Slovenskega fotokluba v Trstu, je nagrade podelilo takole: 1. nagrado je dobila Nuška Kos, Za fotografijo »Zimski motiv*; 2. nagrado je dobil Biber Dimitrij, za sliko »Ob Rabeljskem jezeru«; 3. nagrado je dobila Majda Smuc, za »Zaton«. Razstavo fotografij, ki so bile na natečaju, si lahko o-gledate na taborniški razstavi v Ul. Roma 15-11. Na razstavi si lahko ogledate tudi prelepe fotografije slovenske-ga fotokluba, ki pa niso bile v natečaju. Člani slovenskega foto-kluba niso dali svojih del na natečaj, ker so hoteli s tem dati pobudo mladim tabornikom, da bi v njih vzbudili zanimanje in ljubezen za fotografsko umetnost. Za sodelovanje se jim tabor niki najlepše zahvaljujejo. benega predsodka^ ^ bitnega Posrel? se ji nega odbora, k ^ posredovanje . je) odbora ne m®r* . no niti odločilno a logov. Predvsem razmere ust.-vanjem usluzbenc c> ciranih članov m ^ kratičen način, ;em bi ustanov« * j. • tesno"5 tržne razmere ® bo članov pn z,VIis^ zadrug- ._;l„ # voiu začuti- ...________ tehnikov bi P?® sko obremenite - bi še bolj odJ°^ev. mokratično ure tret". vsem je namreč članom zauPa"Ftij, novo z demokra vami novega PPraat's|:i t ra. Vsak .birotajgk zem, ki bi pf dosegel uspeha. r ^ pomanjkanja teg q Vesti, da komisarska upr. pogajanjih spr J ^ o posredovanju omenjenega odbor" hod prepričanja, da dogled odložiti J}^. ja te - ustanove *» ^ rebitne napake IZ KOPRSKE°A Huda nesreči dveh Tržaca^ V nedeljo. ^ pr Škocjanu pn Jljioi1-' huda prometna re žrtev sta bii tor Fonda iz je Z osebni V PreCKJarlo"MiU°J zacan n-auv - , proti Trstu. \ v0n^-zil na meto«11. itetj, r ga je hotel p torist*' pa je zadel v sg hudo ranil. 0,jj. jfjip v bolnišnici v Ir®* zelo resno, nje je žene Gme. Avtomobilistu vjjo1 da z analiZ°tan1o- • vo vinjeno sti se O in Nekaj laze sti la Anton neP^, iz Trsta. Zaradi^ vožnje na P0^ vs|a V'^ J --------- I . glP ,er, v trenutku, * corfv) viti k gostilni ^ cestni rob in Samomor v Ivan Kavčič lZ . ? « nujoč v P>V^0M napravil sam ^ t ? gozdu se ie u'l'a ni®0 Vzroki samomor ^ ni, vendar se -jvjiii korak storil v nosti. Jane na Nagrajene fotografije mladih tabornikov Taborniki rodu »Modrega vala« so razpisali ob svojem jubilejnem letu fotografski natečaj, katerega se je udele- Z otvoritve razstave tržaških tabornikov prispevaj(V DIJAŠKO IS predvaja danes 24. t.m. z začetkom ob 1* . uri JEZDECI , IZ SEVEROVZHOD Igrajo: JOHN WAYNE, JOANNE DRUl MAC LAGLEN ;I0> VOZNI RED VLAKj' ODHODI 0.20 B Opčin« - Ljubljana • Beograd - Reka 4.00 P Videm 6.18 P Portogruaro 5.28 P Videm 5.37 P Opčine 6.00 R Benetke • Milan 6.20 B Benetke • Rim - Mi- lan • Turin • Zue-rich 6.35 P Videm 6.58 P Opčin« (£.15 P Tržič (samo ob delavnikih ) 8.10 B Benetk« • Rim • Milan 8.20 B Videm - Trbiž 8.43 B Videm . Trbiž - Du- naj - Pariz • Amsterdam 8.48 B Opčin« • Ljubljana 9.43 P Videm 10.15 P Benetk« 12.20 B Videm 12.30 P Videm 12.53 R Benetk« 13.30 P Benetk« 13.45 P Opčin« 14.25 P Videm 14.41 B Benetke • Milan • Pariz . Calais 16-10 B Opčin« - Reka - Ljubljana - Beograd • A-tene • Istanbul 1650 P Videm 16.50 B Benetke • Bari 17.00 P Benetke 17.37 P Videm 17.53 P Opčine 18.30 P Portogruaro 10.10 B Videm - Trbiž - Du- naj • Muenchen 19-30 p Cervignano 20.07 P Opčin« 20.17 P Videm 21.10 B Benetk« • Milan • O e n o r a - Turin • Ventimiglia . Mar selile 21.50 P Videm 22.15 B Rim pn 1.05 B Vid«® A Liu 6.24 P Cerv>*° 7-05 P 7.30 p P”'*:*: »> n -jo r Turin 8$ P Vid*® 8.25 B Bi® j 8.32 B Vid*® q 17 P Vide®,..- . , . 938 B glia Mil*» rin 9-50 B 1139 S Vide® 11-50 ? V® t*«,, Vid e® ROŠ B Bene*V 13.30 P B*r M Be°* pek* 15.12 P Aliojs ’ -gi 15.32 B Cu® geP KB? Ukv Vide® , p»fe 18.11 P lavni*:1;;,® 18.50 P Z°net*‘ „1 20.32 BP^V Vide® . P 21 08 Z „7 i 1» 21.44 p tr* 1958) 23.50 B Zf.V ' l !g°ttn DNEVNIK 24. marca 1959 a na za neodvisnost i it tazISirila tudi v Niaso ly»va* Nkrumah, mini-t- P*»d»»dnik Gane, kjer fjn , v Akri ▼ decembru *8.kon«rM’ <* podprl geslo’v«e-iTr*** kongresa: K i^J001*™0 “««hiti, k»-* ”** verige., Čeprav je ^ Ir? od*v»tov»i upore-J« Kongres sklenil. Hi k'k *°n8ree sklenil, protl impori«-kakor jo zahte- T«io .rr"- vpiii*,, v kttt,rih H¥lj0 itan? ***°*- Tako sa sedaj (Kiti pr,T* borba '•'Hm#. in kolo- aile »inskega *» *irijc kakor biU Lata ifl57 jt do- i “»odvisnost Gana, k.7**S*«a let. francoska HbaT , - /t®*1- ~ - - - * Gano v federacijo. j« j* doseglo kakšnih i*> »vto ®nco*kih teritori- r tvtonom kilti u^“ni *utu* v i’r8n' bit h* *|bani» »a neodvis- iiii a . vtonomijo bi n»Pi::'rual‘J0 80 prebu-‘riikih n?st* “« drugih a-2o5iih in sprožili * Ia politične gu. ^iks velikan se V u Nacionalizem raste ». V „'~wo“auzem raste "Ho Zn ,nekal letih bo do-‘3|iov n, Vlsnost še 40 milir !< doganf Va^cev- V Afriki bji . Vplilrndo Ua. . se i-n*ltai velikega. Se-isso . . v*har razširil na °i ki razširil na V!Hk0 Posedujejo belci ^JCJU ucici ^0 dežrie ‘n domiBirajo A‘hka '2ele-J1*1 »ei»J* Slcer celina takš-ost; riertlih razlik in ve- Jseittu t !vet težko sledi S'pov?vSe tam d0«aJa->\ kakor a ni nič manj* r^A, tnrii. s*upna površina S EvrJe’ KltaJske in Za-4,611 ia ,.°pe' Njenih ple-"> s«oro ?*■ ie toliko, da ,eildar Dr-,1 m°č prešteti. In J*4 iz iai° skoraj vsak 'Uji, Afnke - ■ , 11 m s„ novice o na-&reidiniaClalni revoluciji, ki ,a avli..;.,-- slik0 h 0p°2ari3 )enJsko cHibe . “a resne izpre V šli, • k! - • i''iaii"a j6 bodo dogodile Z»hJ' D°dočnosti. J?**', k>le7iCf prihajaj0 iz Vii 21an« a , ePe> toda ma- 1 v severni polo- ii jS lii °!t*l» 7 "aja- d® dežela sfirita«i iVm del-Ve' rli n. ’ so njeni pobi foSO(lbnPraVlii Prostovolj-■ b0 Z* kraljico Vikto-r tou ‘a 195:2 SO H O Ikk 9« klrali vlado nianjši-- Nia._ *o Britanci zdru- »Ort ia5o s v nta ‘l./tijo v neverno in Južno p0 fcraeii0 ,'r!ltralno Afriško ,Vlciii rir,L Jul) glasovni o- tNtS8* i in so prebival- «a ln z njo u- W, Ob tei . dosegli svo- hel Priliki 30 i7gubili l“J ’ d“ bodo *i Pril.... t>rtenoVOditelj dr. Ban- Sltašni ^ prHiki je njihov n»“ lOV‘no kot drža- ,naseljencev ter” ne- bitev 'n^ Predpisov gle- 111 j* disk kakor Južna A- r>minacija bar-Posebno močna. tega ’«rav rase 0°. d SŠ^r.V: 2aradi - Jtija2 Niase Up,ra doma 'lij anske ■ S ° 2adrža1u 'jraL’Uske obla-k i«V 'Pestu ^ando dva bal!abury. '60 ‘etalrv^ ^ongvesa " in Severne S etaior ■ -a* V.OC* v \ii ^a vsa V sv°j° sodno S °vih n vPrašanja u- !( šJ*1 '>dkrHV"lariev i* od blf Več kard°- Poveri»1 lin- V,‘V; sSe Povedal jim i1 0li7,°r 80 *a vpra-iver Cromvvell je Ja W*^*nweii je i1® l4. žaPordli Sem Priprav-je . kadarkoli, vse-.0,a e„ le to celica b4 . ** na e 1 10 celica ^*Pol Oto- |Skh'* Na *°nov» na Sv. °nova na Sv. s' H» le dei»it'asovnem sc- S« t °,u pr0ti le' Ht^itt »?*pore Z men°J? % A\ Si,,vabod*' T° je 9dlnH v milijonih K vragu s Nk:; V>> °dpo, Zavzem“l (Arj ?°Fočal nf’ k» ga je !-? f, ei>eca ^a konferenci Sli., bi obl mbra. Sa- ti’ *>i k° Polhu prePrccMla & > A en° kampa- N. ^rs^ani upravi- k Y DUi !-kS> druga sred- i, «»H pfetewi dno- ! ,Cl» st\^ t in ozad- .k.4'1 od.Afri«ane v dt’sci. itSC?0^ iSt V?‘‘6l»ta vBanda ,e kom agojon je H 'C ■ k«w1n*ntih' ki jih H J ' Zani 4 “epozna-Vsi trije, ko v hein hi starosti dvanajstih let z« pot v svet, kwr mu Njasa ni mogla nuditi nadaljnjega šolanja. Odpotoval j« brez denarja, prtljage ali tovariša in je prišel peš akozi prostrana gozdnata in puščava«* področja do velikih mast v Južni Afriki. Prehodil je poldrug tisoč Iki-lometrov in je bil . na poti sikoro eno leto. To potovanje bi bilo nesmiselno, če ga n« bi motivirala inspiracija, ki je premagala vse težkoče. Dokazalo je njegovo izredno življenjsko silo, ki se odraža iz njegove osebnosti še danes, ko se bori s političnimi problemi, kakor se je svoj čas z intelektualnima problemi in s prirodni-mi silami. Ze v prvem delu svojih 40 let trajajočih potovanj »e je odločil, da bo postal zdravnik. Ta namera se mu je porodila, ko je v neki bolnišnici, kjer je našel začasno zaposlitev kot čistilec, gledal a-friške paciente. Zaradi predavanja slavnega ameriškega črnskega vzgojitelja dr. Aggreya je v njem dozorel sklep, da se napoti v ZDA. Dr. Aggrey je bil filantrop od nog do glave, smrtnik z lastnostmi, ki jih je težko presojati z navadnimi merili. Na vsakogar je napravil neizbrisen vtis, kot človekoljub brez primere... Mladi Kumuzu je pod vplivom predavanja, ki ga je poslušal, odpotoval v Ameriko, kjer so mu velikodušni ljudje omogočili, da je študiral filozofijo in medicino. Diplomiral je v medicini v mestu Nashville. Od 1941. do 1965. leta je vršil cvetočo zdravniško pra kso v Kilburnu pri Londonu, kjer je imel več kot 4000 evropskih pacientov. Njegov skromni dom v Kilburnu je kmalu postal shajališče inteligentnih afriških študentov, kakor so bili Nkru-mah, Kenyatta, Nkumbulu, Botsio in drugi, ki so pozneje postali zelo poznani. Dr. Banda je bil uspešen, a soliden meščan, ki ni pil in tudi ne kadil. Drugi so hodili domov v Afriko, a on je vztrajal. Odločil se je, da bi se povrnil le v primeru, če bi lahko upal, da bi imel gospodarsko in politično neodvisnost. Njegova pisma, ki jih je pošiljal v JNjaso, so dala pobudo za ustanovitev Afriškega kongresa. V Londonu se je boril proti nameravani federaciji, zato so somišljeniki sprejeli njegovo vodstvo. Nato se je pričel pojavljati na shodih. Ko so Britanci ustanovili federacijo kljub opoziciji s Stranj vseh domačinov v Njasi in beverni Rodeziji, je Pr.r Banda skoraj obupal. L. 1965 se je preselil v Gano. Politično mu je dalo to priložnost, da je proučeval alrlt ško državo, ki se bori z novimi težavami, čeprav ,-je ne-ouvisna. Gospodarsko si je opomogel, ker je zdravil petične Ašiinti farmerje, ki do-SežSjo- s pridelovanjem--kakava izredne dpjlouke, Lani je postal Airišiu kongres Njaše nezmozen oupora zaradi notranjih nesoglasij. Dr. Banda je prispel iz Gane v London, no se Je odločil, da bo prevzel voustvo Kongresa. uolgo caAanje 111 prav nič zmanjšalo njegove temperamentne osebnosti. Ostal je dinamičen in eksploziven. Ko je odpotoval v iSjaso, ni pustil nobenih dvomov o svojih namerah. Ves svet, je izjavil, je pravilno obsodh Kuse, ker so vsilili madžarskemu narouu obliho vlade, ki je ni želel. Prav tako ni nobenega opravičila, da se nam vsiljuje federacija, ker jo želijo evropski naseljenci. «V Njasi hočemo biti go-spouarji in če Je to izdujstvo, si sami najbolje pomagajte.« «Mi hočemo biti svoji lastni gospodarji v svoji lastni hiši, v naši lastni deželi in na našem lastnem kontinentu.« Ali ne kažejo navedene izjave v tem članku, da prezira osebno nevarnost in trpljenje? Vedno se je zavedal, da mu grozi zapor in izgnanstvo preden bo mogoče v Centralni Afriki doseči sporazum, ki se bo skladal z njegovimi težnjami. Nedavno so ga res poslali v zapor nekje v Južni Rodeziji. Kam ga bodo poslali od tam, se še ne ve. Toda njegova politična bodočnost in bodočnost Njase bosta vedno neločljivo združeni. Pod pretvezo, da pripravlja Kongres pokol Evropejcev, so Britanci samo v štirih dneh ubili 39 in zaprli 249 črncev. Pred dnevi je število zapornikov prekoračilo številko 700. Vendar med belci ni bilo nobenih žrtev. Domačini so zaprli le ceste in poškodovali mostove. Seveda pa zaradi neodgovornega ravnanja oblasti katastrofa najbrž ne bo izostala. »Zakaj je vse to potrebno?« vprašuje dr. Banda. »Vaše vojaštvo in policija ne bosta nikdar rešili političnega problema, za kar ste ju mobilizirali. Mi ne nameravamo vreči belcev iz dežele. Trdimo pa, da mora vladati večina.« Dr. Aleksander l>en..Ji Z velikega protestnega zborovanja koroških Slovencev v Celovcu. Na zborovanju, ki Je bilo danes teden, so protestirali proti zakonskemu osnutku o manjšinskem šolstvu. Avstrijski parlament pa je zakon sprejel, ne da bi se niti najmanj zmenil za proteste Slovencev. sne so težnje oeoeme ia Podatke je pri posebnem znanstvenem poizkusu zbral inštitut za psihologijo na univerzi v Bariju BARI, 23. — V Bariju so napravili znanstveni poizkus, s katerim so hoteli ugotoviti «raven teženj« nove generacije, to se pravi mladine med 18. in 26. letom. Poizkus je lansko leto izvedel inštitut za psihologijo vseučilišča v Bariju. podatki, ki so bili zbrani dokazujejo, da si mladina obeh spolov želi ustanoviti družino, uspeti v svojem poklicu in priboriti nekako u-godje, toda s pomočjo dela. Potemtakem so težnje mladine v duhu «uspeha v življenju«, toda uspeha, ki temelji na trdnih temeljih sposobnosti vsakogar. Podatke, ki jih objavljajo, je izvedla neka raziskovalna skupina omenjenega zavoda, ki jo je vodil prof. Giorgio Zunini. Za poizkus so vzeli kot osnovo test ameriških psihologov Gillespiea in All-porta iz leta 1949-50. V bistvu lliiiiliiiliiiiuiiilimnliTiiiiiiiiitiiiilifiiiiiiiiiitMiiniiiniiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiliHiMiiiiiiniiiiiiiiiiliiliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiilltlllliliiiiiiiuiiiiiiliuuiuiuiiiiiHHniMHiiiiiiiliiiiHiiiiiiiiiiiiNiHii Zapletena zadeva okrog umora neke lahkoživke Inženir Dalla Ver de se toda sodišču še ni jasno, če mož ni blazen JI"?‘ t T ■ ■; s ■ ' ■ ■> -1 3 • Inženir je podvržen čudni reakciji, da se razvname, če vidi ali otipava ženska oblačila - Pri preiskavi v njegovem stanovanju so našli oporoko, v kateri že omenja svoje dejanje, o katerem pa policija še ni dokončno prepričana, da ga je res on napravil Dalla Verde priznal odgovornost za smrt Paole Del Bonof ki je utonila so mladeniči zadnjega razreda višjih srednjih šol, visoko-šolci in komaj diplomirani vi-sckošolci morali napraviti »lasten življenjepis za bodočnost«, in sicer v odgovorih na 55 vprašanj. Pri «komisiji» so sodelovali dr. Pino Sabatelli, Renzo Catalano, Anna Maria Regina in Nicola Portoghese. T’ so uporabili sistem, ki ga sicer ne uporabljajo pri preizkušanju javnega mnenja, pač pa so izbrali za preizkušnjo le posamezne mladeniče oziroma dekleta, ki so potencialni kandidati bodočega vodstvenega osebja. Po podatkih, ki 50 bili zbrani, se kaže tudi odločna «evropei-stična težnja« mladine, nadalje izrazita vera v izkoriščanje atomske energije v mirne namene, kar je nujni pogoj za izboljšanje gospodarskih razmer in za blagostanje družbe in posameznikov. Iz podatkov izhaja tudi, da mladina odklanja emigracijo kot možnost za izboljšanje lastnih življenjskih pogojev. Končno podatki govore o uravnovešenem optimizmu in zaupanju vase in v poštenost in v popolnem zaupanju v lastne sile. Hkrati pa mladina — po teh podatkih seveda — odklanja »strice« in razne druge načine, ki naj bi ji pripomogli k uveljavitvi v žlivljenju. «»------- Sacco in Vanzetti bosta rehabilitirana? V Massachusettsu bo 2. aprila sodna komisija parlamenta razpravljala - o zakonskem načrtu za “ rehabilitacijo — »icer posmrtno — Sacca in Vanzettija, ki sta bila pred več kot 30 leti usmrčena po zloglasni sodni razpravi. Zakonski načrt je predložil v januarju demokratični poslanec Alexander Cella. Na razpravi bodo govorile številne znane osebnosti. Zajet v jami 330 m globoko MILAN, 23. — Zadeva inženirja Dalla Verdeja, ki se je sam obtožil, da je umoril lah-koživko Paolo Del Bono, do sedaj še ni pojasnjena, ker policija še nima v rokah materialnih dokazov o inženirjevem srečanju z žensko. Zato Je državno pravdništvo podaljšalo inženirjev pripor do srede. Državni pravdnik pa je začel proučevati možnost, da bi inženirja spravil za sedaj v norišnico. Inženir ,jp namreč pokazal simptome blaznosti. V začetku je bil vsaj navidezno zelo miren in krotek, toda že v soboto je začel brez vsakega razloga pljuvati v obraz nekemu policijskemu podoficirju, ki mu je prinesel skledo, kave- Kasneje je nekemu agentu zalučal v obraz celo čašo kave in opraskal roko nekemu karabinjerskemu polkovniku. tV, nedeljo pa je za-' lučal proti preiskovalnemu sodniku dr. Pasquinelliju piv-iftk 1» zafcriial: «Kriminafna norišnica. Zadušil bom vse!« qje vsekakor za patološki tip in stvar bodo morali skupno s- sodniki pojasniti zdravni-kL-Njihova naloga pa ne bo lahka. Tudi če je inženir res kriv, bo težko ugotoviti, ali gre za nameren ali nenameren umor. Policija je ugotovila le, da je inženir fetišist, to je, da se razvname, če vidi ali otipava ženska oblačila. Policisti so mu med nekim zasliševanjem pokazali par starih žen-skilj nogavic in mož je kot ponorel. Sele čez nekaj minut se je zopet ovedel. Danes ob 7.30 je policija napravila V inženirjevem stanovanju preiskavo, ki je trajala kar tri ure. Pregledali so vse predale, inženirjeve papirje, oblačila in osebne predmete Preiskavi je prisostvoval tudi inženirjev zagovornik odv. Bo-Vio. Med preiskavo so našli inženirjev dnevnik in oporoko, ki so ju zaplenili. V dnevniku je več zapiskov v dneh po umoru Paole Del Bono. Oporoko pa je Dalla Verde sestavil, tiik preden se je šel prijavit na kvesturo. V njej piše, da se je zavedal posledice tega svojega koraka ter da bo to spravilo družino v resen položaj. Morda utegnejo izsledki preiskave razčistiti inženirjev položaj. Oporoka naj bi dokazala, da inženir ni blazen. Sef letečega oddelka dr. Nardone je ob 22,45 uradno izjavil, da je ing. Dalla Verde priznal odgovornost za smrt Paole Del Bono. Inženir je to priznal državnemu pravdniku dr. Spagnolu. Takoj po tem njegovem priznanju so ga odvedli v zapore San Vittore. Dalla Verde je podrobno pripovedoval o sestanku z žensko. Ta mu Je v nekem trenutku ie napol oblečena zbežala od avtomobila. V temi pa je padla v neki kanal in utonila. Inženir je slišal zamolkel padec, toda pri tem je izgubil glavo, zlasti ko se Je ustrašil posledic. Drugi dan je iz časopisov zvedel, da so žensko našli mrtvo. «»—— Najbolj zatemnjena l>o luna od 21,11. ■ «»------ Poročena na vrvi PARIZ, 23. — Francine Pa-ry in Roland Schmidt' sta stara 19 let in po poklicu vrvohodca. Pred mesecem dni sta potolkla dosedanji svetovni rekord v času neprestanega «bivanja» na vrvi. Včeraj pa sta se poročila in po cerkvenem obredu, ki je Sledil civilni poroki, sta si mlada zakonca izmenjala poročne prstane na vrvi, ki je bila pripeta med dvema stebroma v pristanišču, na višini 25 metrov. To svojevrstno prisego zvestobe je spremljalo na tisoče opazovalcev in «koncert» siren vseh ladij, ki so bile trenutno v pristanišču. ■--«»—— Namesto enega so umorili dva Danes lunin mrk RIM, 23. — Jutri bo delni lunin mrk, ki bo viden v Rimu in Italiji od 19. do 23,30. PALERMO, 23. — Ko se je delavec Cosenza iz naselja Borghetto odpravljal na delo na polju, ga je ustavila skupina oseb, verjetno trije moški, ki so bili oboroženi s kratkocevnimi puškami. Cosenza je videl, da mu slaba prede, zato je začel bežati, vendar ga je neki strel zadel in ranil. Na begu je Cosenza obrnil z glavne ulice po neki stranski ulici, kjer je v zadetku ulice stal kmečki voz in ob njem Stefano Rizzo in njegov brat Salvatore, ki sta se odorav-Ijala na polje. Ne glede na prisotnost teh dveh so napadalci streljali za ubežnikom, ki si je kljun ran: iiiiiiiiiiminiHiHiuiiniiiiHHiHMiiiimuititiiiiiiimiimiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiitmuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMU Romy Schneider se je zaročila z igralcem Alainom Delonom Popularna a%duhe' vtaknili posebne kavlje, s katerimi bo mogoče nekoliko ga dvigniti. Mladenič je ves čas nezavesten. Pri reševanju sodelujejo tudi oddelki letalstva, policjje in gasilcev. Reševalci se moraje neprestano silno mučiti, da lahko napredujejo po rovih, ki vodijo do razpoke, in morajo vlakom «Skandinavian Ex-press« prispel v Milan iz Ko-' se skoraj 200 m plaziti po ne-penhagena, je obiskal sredi- kem zelo ozkem rovu. šče mesta z avtomobilom danskega generalnega konzula, ki RIM, 23. — Letalo Lufthanse, s katerim se je princesa Soraya pripeljala v Rim, je dospelo na letališče Ciampino ob 16.38. Nad 200 časnikarjev in fotografov je čakalo princeso, vendar je bilo njihovemu čakanju slabo ustreženo. Iz letala je najprej izstopila mati princese Eva Karl, nato pa princesa, ki je odšla k nekemu črnemu diplomatskemu avtomobilu. ju je prišel čakati na kolodvor. Ob 13.05 pa je danski kraljevski par odpotoval v Rim, kjer se bo za teden dni zadržal na turističnem obisku Srednje in Južne Italije, minulimi.....minili mm ROBBINS (Tennessee), 23. — V nekem majhnem premogovniku blizu Robbinsa je prišlo do eksplozije, pri čemer je v rudniku ostalo devet rudarjev. Vsi so izgubili življenje. Nekega dne je Alaina neki prijatelj seznanil z neko črnko, ki je hotela postati filmska umetnica, pa ji je otroška paraliza zaprla pot. Vendar je bila že toliko znana v umetniških krogih, da je A-laina spoznala z nekimi igralci, ki so 8a vzeli s seboj v Cannes. Tu je srečal ameriškega filmskega producenta Enryja Wilsona, ki ga je povabil v Rim na poskušnjo. Stvar je stekla in Alflin je odpotoval v Pariz, da bi se r a hitro naučil nekaj angleščine. Toda preden je podpisal pogodbo, je Alain srečal itžiserja Yvesa Allegreta, ki mu je svetoval, naj gre čez ocean, in mu je takoj ponudi! vlogo v filmu «Qland les femmes s’en melent«. To je til prvi uspeh, kateremu so sledili uspehi v filmih «Sois belle et tais-toi«, «Faibles ffmmes« in končno »Christi-ne«. Časnikarji niso smeli preko pregraje, ki loči pravo letališče od prostora za čakanje. Prvotni npčrt je bil priti z avtomobilom do samega letala, potem pa je vendar prišlo do kompromisa, da je namreč Sora.va morala kakih 200 metrov daleč do avtomobila. Pot jo je vodila blizu omenjene pregraje in tako so vsaj fotografi lahko opravili svoj posel. Delna priložnost se jim je nudila pozneje, ko se je avtomobil iranskega veleposlaništva, s katerim se je Soraya peljala, moral ustaviti pri nekem cemaforu. Pred hotelom Excelsior, kjer se je princesa nastanila, je čakalo mnogo radovednežev, ki pa spet niso prišli na račun, ker je Soraya izstopila v neki u-ici pri stranskem vhodu v hctel. Megla v Londonu in Parizu LONDON, 23. — Preteklo noč je vso jugovzhodno Anglijo ovila izredno gosta megla, ki je onemogočila letalski promet londonskega leta-l.šča. Tudi Pariz je v megli iu vsa letala, ki bi morala pristati na letališčih Le Bour-get in OrIy, so do 11. ure dopoldne preusmerili na letališče v Marseillu. Dve pomembni obletnici ljubljanske univerze (Nadaljevanje s 3. strani) V Milanu danski kraljevski par MILAN, 23. — Danski kraljevski par, ki je ob 12.10 z Tudi sam Metalurški inštitut, k; je kot edina tovrstna institucija v Jugoslaviji začel ivoje delo šde 1* 1950, danes uživa v mnogočem svetovni sloves. Njegovo znanstveno delo. nenehno povezano z življenjem in realnimi potrebami, je domači metalurgiji doprineslo že toliko koristi, da ga je lani v celoti prevzelo pod svoje okrilje Združenje jugoslovanskih železarn, katerega člani so tudi druga metalurška podjetja, kajti v njem vidijo največji napredek in bodočnost metalurgije v celotnem gospodarstvu. Tega se danes zavedajo vsi, šf posebej pa sami rudarski in metalurški strokovnjaki, skupno s študenti, ki imajo pred seboj široko perspektivo za delo in življenje. Zato ni "Vučaj, da se rudarski in metalurški strokovnjaki že sed-irič zaporedoma vsako leto zbero na svoji matični fakulteti in izmenjajo svoje misli v številnih strokovnih referatih, ki ne pomenijo le aplikacije teorije na prakso, temveč vre pogosteje segajo na področja, ki neposredno bogate tudi samo sodobno znanost in njena nova odkritja. $e več, eni niso le strokovnjaki za svije ožje področje temveč široko načenjajo vprašanja, ki so tesno povezana z jugoslovanskim socialističnim razvojem, zato lahko rečemo, da ie to nov lik inženirjev, ki jim je socializem cilj in deli, ne pa neka dogmatična parola. Sicer pa ti strokovnjaki ne glede na to, gli delajo na področju rudarstva ali na pod-rečju topilničarstva, ne kažejo nekih razlik. Stiske in nevarnosti pri' opravljanju svojega težkega dela so jih povezale v eno celoto skupno s samimi rudarji-kopači in pre- prostimi metalurškimi delavci od plavžarjev do valjavcev. Od njih se je ohranil celo tradicionalni «Skok čez kožo«, ki so ga letos priredili ljubljanski študentje za svoje «bruce» že šestnajstič. Po izpovedih še živečega leoben-skega rudarskega inženirja gospoda Franza Kirnbauerja je bil običaj skoka čez kožo vpeljan že v 16. stoletju in povzet verjetno od rudarjev slovaških rudarskih revirjev v Semnicu in Kremnicu. Danes se praznuje »Skok čez ko žo» le v Češki, Avstriji in Jugoslaviji in to ob rudarskin praznikih, ko se zbero rudarji novinci oziroma študentje, vsi oblečeni v rudarske obleke, k sprejemu v rudarski stan. Pri sprejemu odgovarjajo na postavljena vprašanja m skačejo s sodčka piva preko »kože«. Rudarska koža je tila nekoč sestavni del rudarske obleke, saj je ščitila rudarja proti mokroti in mrazu, ko je vihteč bat in pri ročnem vrtanju z dletom sedel na mokrih tleh ali pa se je na njej sedeč spuščal po drčah v jamo. In še en lep običaj, ki sr ga bodoči »rudarji« in »metalurgi« prevzeli od pravih rudarjev in metalurgov je tudi njihov pozdrav »Srečno!«. Čeprav je vsakdanjemu človeku, vajenemu običajnih pozdravov od «dobrega jutra« in «lahke noči« ter laskavih in klanjajočih se ter poniževalnih poklonov «Srečno!» nekam nenavaden pozdrav, se kaj hitro zave, da t‘l mladeniči m možje v sočutju do številnih sovrstnikov, ki sn postali žrtve svojega težkega dela ter ob stalni misli na nevarnost svojega poklica izkazujejo v pozdravu mnogo več iskrenosti, tovarištva in spoštovanja kot mi povprečni ljudje. MILOŠ MACAROL Pod De Gaullom spijejo Francozi manj vina De Gaullova Francija postaja vsestransko «šted-ljiva«. Pravzaprav morajo štediti francoski državljani na račun novih dajatev in višjih življenjskih stroškov. Odkar je prišel na oblast De Gaul-le, so v Franciji spili za 5 milijonov manj hi vina kot v istem obdobju prejšnjih let. Ker ljudje pijejo manj vina, se je cena znižala za .5 do 7 frankov pri litru in vse kaže, da bo morala cena še bolj navzdol, kajti vino ne gre v promet in cene pri proizvajalcu so kar čez noč močno padle. Nagrade za filme in filmske delavce Samo tri dni je bil na sporedu britanski film «Room at the Top«, ki pa je dobil tri nagrade Britanske filmske akademije: kot najboljši film leta, kot najboljši angleški film leta in za najboljšo igralko (Simone Signoret). Tudi film »Ukaz za umor« je prejel tri nagrade: za najboljšo angleško igralko (Irene Wcrth), za najboljšega scenarista (Paul Dehn) in za največ obetajočega mladega igralca (Paul Massie). Kot iržjboljši tuji igralec leta je prejel nagrado črnski igralec Sidney Poi-tier za vlogo v filmu «Blatna stena«, kot najboljši angleški igralec pa je bil nagrajen Trevor Hnward za vlogo v filmu «Ključ». Film »Blatna stena« je bil ocenjen kot film, ki najbolje prikazuje nekatere naj-bqlj, značilne plati ameriškega življenja. V Parizu pa je žirija časnikarjev izročila nagrado «Oranža», ki jo dobe igralci, ki so do časnikarjev najbolj vljudni, Gini Lolloorigidi, Gilber-tu Becaudu in Henriju Verneuilu. Nagrade »Limone« — za najbolj neprijazne igralce — pa so preidi Pascale Pejit, Darry Cowl in Louis Malle. «Gli zitelloni* se bodo prikazovali še naprej Film «Gli zitelloni« se bo lahko vrtel in procesa proti producentu, režiserju in scenaristu ne bo. Tako je odločil pravosodni • minister, ki se je. zadovoljil s pismom producenta, v katerem se poudarja, da ni bilo nikake volje žaliti sodstvo. Film je bil namreč zjiplenien prav zaradi t*ga, kšr se je nekaterim zdelo, da se v neki sčfeni žali soffstvo. Sedaj bodo filmu še dodali napis, po katerem Tio * jasno razvidno, da film ne namigava na sodne ustanove. Angleški turisti naj se dobro oblačijo »Oblecite se dobro, če hočete pomagati Angliji«, to je minister za trgovino David Eccles priporočil vsem Angležem. Sir David, ki se oblači vedno v dovršenem slogu, je dejal, da bodo tisti angleški turisti, ki pojdejo slabo oblečeni v inozemstvo, oškodovali britansko oblačilno industrijo. Dodal je tudi, da tuji turisti ne bodo kupovali v Angliji oblek, če bodo videli, da ao Angleži sami slabo in neokusno oblečeni. k. Fiorentina Lestvica 24 1] 7 2 7« 24 37 Milan snu 24 15 7 2 i* 25 37 24 14 1 5 34 3* 33 24 13 7 4 33 32 33 Sampdoria 24 1* 7 7 34 3* 27 Lanerossi 24 11 S 1 3« 31 27 Bologna 24 1 9 7 34 31 23 Napoti 24 6 13 3 26 3« 25 Padova 24 » ( * 31 36 24 Homa 24 7 t 9 33 33 22 Lazio M i < 1* 31 41 22 Genoa 24 7 7 1* 31 43 21 Bari 24 5 t U 2* 41 11 Spal 24 5 t 11 21 33 1* Alessandr. 24 4 9 U 22 46 17 Triestina 24 4 1 12 25 41 16 Udinese 24 3 9 12 2* 47 13 T. Torino 24 3 9 12 23 33 15 A LIGA Rezultati ‘Alessandna-Udinese 1-1 *Bologna-Tal. Torino 6-6 *lnter-Milae 1-6 "Juventus-Piorentina 3-2 'Lanerossi-Roma 4-1 •Lazio-Bari 3-2 •Padova-Napoll *Sampdorla-Spal 1-1 *Tnestlna-Genoa 2-1 TEKME 29. 1. 59 Bari - Aiessandria, Fiorentina. Padova, Genoa-Sampdoria, La-nerossi - Inter,, Milan-Juventus, Roma-Napoli, Spal-Udinese, Tal, mone Torino-Lazio, Triestina. Botogna. B LIGA Rezultati Atalanta-*Brescta 2-1 (v Cremoni) •Cagliari-Taranto M »lecco-Prato 2-* *Novara-Simmenifea4 2-2 •Palermo-Catania 1-1 •Reggiana-Marzotto (-1 'SambenedettMe-Veroaa 1-1 »Venezia-Mesjina 2-1 Como-*Vigevano 2-* Lestvica Atalanta 27 11 16 4 47 22 36 Palermo 27 14 8 5 33 2* 36 Lecco 27 12 1* 9 37 29 34 Reggiana 27 13 * 1 35 23 32 Cagliari 27 U 19 6 38 38 32 Nov ara 27 11 S S 37 34 3« 'S. Monza 27 19 t 8 21 22 29 Maraotto 27 1« * 8 11 1* 29 Messina 27 19 8 9 38 29 28 Como 27 12 4 11 35 31 28 Venezia 27 11 6 19 14 32 28 Verona 27 19 7 19 34 19 27 Taranto 27 1 11 8 29 29 27 Brescia 27 8 U 8 19 28 27 Z. Modena 27 * 9 19 22 19 25 Parma 27 7 9 U 19 46 23 Catania 27 5 12 19 2* 29 22 Samhened. 27 2 17 8 21 34 21 Vigevano 27 3 * 1* 1* 2» 1* Prato 27 2 6 19 19 44 19 TEKME 29. 3. M Atalamta - Venezia, Cagliari. Messina, Como-Lecco, Marzot. to-Vigevano, Novara-Zenit Mo. lem, Parma - Catania, Prato _ Sambenedeitese, Simment. Mon. ir.. Brescia, Tararvto - Reggiana, '/erona-Palermo. , ▼ Športne stave TOTOCALCIO Alessandria-Udinese X Bologna-Tal. Torino X luter-Milan 1 Juventus-Fiorentina 1 Lanerossi-Roma 1 Lazio-Bari 1 Padova-Napoli X Sampdoria-Spal X Triestina-Genoa 1 Brescia-Atalanta 2 Palermo-Catanta 1 l.ivorno-Siena 2 Chleti-Pescara 1 KVOTR 1) fočk, 4.994 994 lir, 12 točk, 319.999 lir. V Trstu je • dobitnikov z 12 točkami. T O T 1 P 12 IX X 2 XX 2 1 KVOTE: 12 totk — 4,591.1*9 Itr, 11 točk — 172.974 Mr, 19 točk — 9747 lir. 24. kolo italijanskega nogometnega prvenstva Fiorentina in Milan premagana Na dnn vedno večja negotovost In ter in Juventus lahko še vedno upata. Pomembna interna zmaga Triestine V 24. kolu A lige italijanskega nogometnega prvenstva so imela glavno besedo domača igrišča, ki so o petih srečanjih bila naklonjena do. mačirn enajstoricam, v štirih pa dopustila gostujočim, da so odnesla domov po eno točko. Razen v enem primeru so bile vse zmage tesne m Altafini v zaključnih fazah premalo odločni in premalo srečni. Se večjo negotovost kot na vrhu pa je povzročilo 24. kolo za razvoj na dnu lestvice, kjer se je položaj nevarno zgostil in kjer se je ožji krog kandidatov za izpad razširil od štirih na 6 enajstoric, v ko- tudi neodločeni rezultati niso | likor sta se Torinu, Udineseju, presegali najskromnejiih šte-1 Triestini in Alessandriji pri-vilk tako da je bilo vseh j družila tudi Spal in Bari. Med golov v devetih srečanjih ko-1 zadnjim Torinom in trinajstim maj 2S. I Barijem je samo tri točke Takšna «umirjenost» se od- razlike kar pomeni, da lahko raža tud, na posledicah za vsak° k-°l° bistveno vpliva na vrstni red na lestvici, ki je praktično ostal nespremenjen, čeprav je odprl popolnoma nove perspektive tako na vrhu kot na dnu. Začnimo z vrhom. Derbi tekmi vodilnih sta se zaulju-čili z zmagama Juventusa in lnterja na škodo Fioren tine in Milana, katerih naskok se je zaradi tega zmanjšal na štiri točke. Ta prednost je praktično še vedno precejšnja, toda teoretični izgledi lnterja in Juventusa so se namah povečali in v preostalih desetih kolih bosta imela še dovolj priložnosti, da teoretične modnosti uveljavita tudi v praksi. Borba za prvenstvo obeta biti zaradi tega še zelo zanimiva in je trenutno še vse prej kot zdključeha oz. omejena samo na Fiorentina in Milan, kot se je zdelo da bo še po rezultatih prejšnje nedelje. Od obeh zmagovalcev je ugajal in do neke mere tudi presenetil Juventus, od katerega si tolikšnega podviga po klavrnem domačem derbiju s Torinom skoraj nihče ni pričakoval. Juventus je bil morda manj klasičen in manj eleganten kot Fiorentina, toda zmago si je v celoti zaslužil zaradi večje praktičnosti napadalcev, posebno Sivorija, ki je bil — v Charlesovi odsotnosti — strelec vseh treh golov. Nasprotno pa je bila lnterjeva zmaga nad Milanom bolj posledica srečnega naključja kot pa kakšnih posebnih zaslug domačih. Dejansko je bil Milan skoraj ves čas v terenski premoči, le da so bili njegovi napadalci in še posebno STRELCI: v prvem polčasu v 27’ Massei; v drufem polčasu v 6’ Dal Monte (11-me-trovka), v 23’ Santelli. TRIESTINA: Rumich; Tuliš, si, Brach; Szoke, Bernardin. Rimbaldo; Bresolin, Massei. elemente, Del Negro, Santelli. GENOA: Ghezzi; Magnini, Becattini; Leopardi, De Ange-lis, Delfino; Abbadie, Robotti, Dal Monte, Leoni, Frignani. SODNIK. Grignani (Rim); koti 7:7, gledalcev 12.009. » » « Po dolgem času je Triestina spet zadovoljila svoje gledalce. V igro so njeni igralci vložili toliko borbenosti in požrtvovalnosti kot na vseh preostalih tekmah skupaj, razen tega pa so se nekateri med njimi dvignili nad njihov last. m najvišji standard. To velja v celoti za vso krilsko vrsto, napadu pa za Masseija in Del Negra, čeprav bi ne bilo prav, če ne bi posebej imeno- trenutni vrstni red. Vendar pa je treba tudi tokrat dati poslednjim z lestvice vse priznanje, saj so se borili kot levi za poslednje rešilne bilke. To velja tako ža Torino, ki je prinesel točko in Bologne, kot za Udinese in Alessandrijo, ki sta si razdelili plen v medsebojnem sre- čanju v Alessandriji. Predvsem pa velja to za Triestino, ki je na svojem igrišču premagala Genoo. Zmaga Triestine je bila zaslužena in je celo prenizko izražena, toda žal nima tiste praktične vred nosti kot bi jo lahko imela, ce bi Udinese in Torino proti pričakovanju ne izvojevala vsak po eno točko na tujem terenu. Vendar pa je Triestina s svojo igro pokazala, da je tako moralno kot fizično sposobna vzdržati ostro in dramatično borbo s svojimi direktnimi tekmeci in da je njen položaj med vsemi člani spodnjega doma morda še najbolj ugoden. Sicer pa bo za razvoj na dnu že prihodnje kolo marsikaj razčistilo. V direktnih derbijih se bodo pomerili Bari in Aiessandria ter Spal in Udinese, medtem ko bosta Triestina in Torino imela na lastnih igriščih za nasprotnika Bologno oz. Lazio. Od prebivalcev »srednjih nadstropij» se je v 24. kolu odlikoval Lanerossi, fci je na svojem igrišču pregazil Komo z najvišjim rezultatom dneva in se pridružil Sampdoriji, ki se je morala na svojem terenu zadovoljiti z delitvijo plena z borbenim Spalom. Padova in Napoli sta si razdelila točki, čeprav je Padova prevladovala, Lazio pa je že v prvem polčasu obračunal z Barijem kateremu je le v drugem polčasu goloma uspelo omejiti poraz z dvema. V ostalem so bilo za to tekmo značilne 11-metrovke, od katerih dve realizirani in ena ubranjena. Na splošno pa lahko tudi po tem kolu ugotovimo, da je letos težko biti prerok, kar je vsekakor znak vitalnosti prvenstva in borbenosti skoraj vseh enajstoric. Južnoameriško nog. prvenstvo Argentina - Paragvaj 3:1 Argentina praktično že prvak BUENOS AIRES, 23. — Z zmago nad Paragvajem je Argentina prevalila še eno o-viro na svojem zmagoslavnem pohodu v okviru južnoameriškega nogometnega prvenstva. V prvem polčasu je bila i-gra precej izenačena in se je tudi zaključila neodločeno 1:1. V drugem polčasu pa je Argentina prevzela pobudo in z boljšo tehnično igro premagala svojega nasprotnika s 3:1. Predi koncem tekme so Argentinci prikazali pravo ekshi. biciijo lepe igre. Gole so dosegli v prvem polčasu v 14’ Corbatta (Arg.), v 36’ Sanabria I. (P.); v drugem polčasu v 18’ Sosa (Arg.) in v 23’ Cap (Arg.). Lestvica po tej tekmi je naslednja: 4 4 0 0 3 2 10 3 2 0 1 4 2 0 2 4 12 1 4 0 13 4 0 0 4 14:3 S 9:4 5 13:6 4 9:7 4 9:9 4 3:12 1 2:18 0 Tekmi 25. marca: Čile — Bo. livija in Brazilija — Urugvaj. Argentina Brazilija Urugvaj Paragvaj Peru Cile Bolivija KAISERLAUTERN, 23. — Znani nemški nogometaš Fritz Walter je izjavil, da se bo po zaključku sedanje sezone u-maknil iz aktivnega udejstvovanja. Walter igra sedaj za FC Kaiserlautern Club. Star je 39 let, odigral pa 60 mednarodnih srečanj. Velika igra in skromen rezultat na tržaškem stadion« Borbena in požrtvovalna Triestina zasluženo premagala Genoo 2^ Izvrstna igra krilske vrste Szoke-Bemardin. Rimbaldo in Masseia ter Del Negra v napadu. Sodnik - dvanajsti nasprotnik domačih šli nezasluženo s pomočjo nika, ki je popolna®". lož® len start Rumicha P ejeer kaznoval z 11-mejrovfco. # pa je sodnik Grigna®1. .jsj, ma predstavljal |e i končno v 24’ jjija, sl]vl stvo z golom .Sante,BjU $ pa po izključni pieiT Nc-gra, ki je izvrf‘ilc0v. efe celo vrsto nasprotn tiia J je Genoa je nato °Puslv 2» ’ vidnostno taktiko > - izvedel Rumich kraf do, za katero Je •? nel P. o) žen aplavz. V 40’ Ja preJ ,j. Streljal v drog, ®a d (Jr je Bresolin sam P rat. jem streljal preko ge je vu praktično •—»»"TT- i GB® ŠTUDENTOVSKE j 35 držav za «Univerziado ? TURIN, 23. - U3*Jf|Jjr doslej prijavilo sv J V na «Univerziadi l 0 p meznih panogan v iec danjih prijavah s vale: . Atletika: halija- ft> r Poljska, Luksemburg’ ^ , ja, Španija, Nigerigjg, 1* j( ska, Portugalska, pjnsk*’ jjs> Anglija, Nemčija. jndon (>p. ponska, Libanon, ?tV> , Nizozemska, ®v®j’ Gva $i' Irska, Iran, Avstri)*' ’ Brazilija N>kara« # AVTOMOBILI/EM Dve ' rji*0* - Italijanski noČ® .ati , olimpijski Kafl RIM, 23. Ig uradni P, (verjetnih olimpiB igr® 0 0* ur.) za olimpij* .et»ši mu. Izbrani n oi. .ju''?!, slednji: »ellib0 £?«■ Do 18 let: BefcCjgo), tus), Cassani (Lfver<>,,80 ( i), (Torino), Uera lFerrat‘ ntba chetti (Inter). ^ tiiK lan), Galeone (» )eS Magazzu to (Inter), Ma^>,!, $ Nolti (Milan). , Ren^) ^ Pianta (Padova). flen0*' ventus), Spt-sno Jt pi (SimmentbaU- jdi < r(u i Nad 18 let: pUP, Barnucci < CasSi3etti2‘ ,yefV (Finali Ligure), B Tržič), Carnmnrmo < , Palermo), Cianci*" ^ F* rese), Giubert« Ore (Pro T,V0l>)'c)0dit<. C’f gianus), Penso .M8nC*, ' j, gia), Recrhia (MV' tavecch.), Sme--“_|U; tud), Strulli (Mo"* rig.^ u. 'to omuvorni |((o , TUka tiskarski