CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCiALiSTlCNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJE, 1. MAJA 1965 — LETO XV. - ŠT. 17 — CENA 30 DIN OB PRAZNIKI DELA Praznik dela je praznik človeka. Ne vera, ne barva kože, ne jezik, temveč delo oblikuje človeka. Ni de- žele, kjer ne bi bilo potrebno delati. Tisti, ki niso hoteli delati, ne bi mogli živeti, če drugi zanje ne bi delali. Življenjska logika je brez domisli je in brez pravljičnosti: trda, neizpros- na, terja svojo vzročnost in rodi po- sledice. Delavec je prvi majski dan dvignil na podij mednarodne prazničnosti. Še niso daleč časi, ko so delo prezi- rali in sramotili; čeprav so tudi go- spodje morali živeti od dela. Danes je brezdelje sramotno, čeprav še ne povsod. Tekla je kri. Rdeč je delavski pra- por. Z rdečimi nageljni v gumbnicah so hiteli delavci na prvomajske shode, zasledovali so jih orožniki z nasajenimi bajoneti. Bilo je tako. Dvajset let v svobodni socialistič- ni deželi! Delo je rodilo uspehe, pred katerimi nihče ne more zatisniti oči. Nova stanovanja, mogočne tovarne, nove šole ... Veliko tega imamo. Vsi imamo to. Samoupravljalcl! Kako globok, širok je to pojem. Delati, upravljati, gospodariti z vsem, kar je moje in tvoje, kar ni niti moje niti tvoje. Mislite, da je to enostavno! Kožuh imam, čistim ga, zlagani, pa- zim nanj, to je enostavno. Tovarno imamo, veliko strojev, še več izdel- kov, blagajna je velika, da komaj ve- mo, koliko denarja steče skozi njo. In vse to je moje in tvoje in naše in vaše! Da, samoupravljanje je velika svoboda in velika odgovornost. Delo daje čast in oblast in delo zahteva svoj red, spoštovanje, ekonomiko. Prvi maj je praznik dela, praznik delovnega človeka! Prvi maj je praz- nik človekovega dostojanstva. Delo daje človeku najvišje dostojanstvo! Dvajset let svobode ... Poznali smo samo pot naprej. Po krvavi bitki smo nadaljevali delovni boj, ki še ne pozna konca. Samoupravljanje: naj- večja zmaga in največja odgovor- nost posameznika, skupnosti, mene in tebe, nas in vas. »Proletarci vseh dežel, združite se!« je misel, ki preobrazuje svet, ro- jeva nove ljudi in vodi samo naprej! RUDI LEŠNIK OB MEDNARODNEM PRAZNIKU DELA ŽELIMO VSEM DELOVNIM LJUDEM MNOGO ZADOVOLJSTVA, USPEHOV IN OSEBNE SREČE! Kolektiv CP »Celjski tisk«, uredništvo in uprava Celjskega tednika VSEM OBČANOM IN DELOVNIM ORGANIZACIJAM ČESTITAMO K PRAZNIKU DELA PRVEM MAJU TER JIM ŽELIMO VELIKO DELOVNIH USPEHOV, PRI NADALJNJEM UTRJEVANJU SOCIALISTIČNIH ODNOSOV! Skupščine občin, ustanoviteljic CT in družbenopolitične organizacije: Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec >MONTANA« IN ZABUKOVŠKI RUDNIK BODO ŽIVELI POJEMAJOČA PESEl KRAMPOV Premog, pravimo, da je črno zlato. Crni zlatokopi ponekod še danes služijo črn kruh. Kot krti rijejo za njim, ga s svojim potom napajajo in tanko reže- jo. Nekateri odnehajo, drugi ostajajo, ker je to njihovo živ- ljenje. Zvonec, ki je oznanjal prihod dvigala in rudarjev iz jame, je za trenutek prekinil razgovor. Sveži obrazi z lučmi, ki so vise- le preko ramen, so se pogrezali v tem.o zabukovškcga rudnika. Eni gor, dr;Ligi dol. Krepkih ra- men in besedi so se na kratko pozdravljali, kopači izmenjali nekaj informacij, eni so\ hiteli v kopalnice, drugi se pogrezali v temo, ki jo je razsvetljevala lučka ter jim s svojo svetlobo odmerjala življenski prostor. »Ali si prišel, da bi videl, če rudarji po »dolgem« sedijo?« mi je zabrusil grčav rudar, pri tem so se mu ob smehu zasve- tili beli zobje, vse ostalo je bilo črno, od črnega zlata. Dnig za drugim so se izgubljali v kopal- nico in nato z majhno torbo,; ki fe plahutala na hrbtu po po- teh, ki so vodile proti domu. Rudar, ki je več kot deset let kopal premog v Zabukovških rudnikih, mi je v. pomenku za- upal, da je letos malo boljše. Pri tem je mislil na osebne do- hodke, ti so letos porasli, »si- lovito«, kar je bila prej redkost, je dejal. Takoj za tem je potiho dejal: vendar premoga ni. Po združitvi zabukovških rud- nikov z obrati in eksploatacijo nekovin se je nebo tudi v Ža- bukovci nekoliko zjasnilo. Sku- pina njihovih rudarjev odkriva v Zaloški gorici pucelin in zalo- ge ^bentonitov. Kamnolom pu- celina, ki zaposluje okrog pet- deset ljudi, eksploatira z ustrez- no mehanizacijo že po 500 t dnevno. V razgovoru s poslovodjem OTOM ARNŠKOM, z rudarjem, ki je v podjetju že 19 let, nam je povedal, da so perspek- tive v Zaloški gorici, saj so že dosedaj raziskani predeli bogati na rudnini bentonilov in puce- lina. Obiskali smo rudarje, ki kopljejo v Zaloški gorici rov, ki bi naj pokazal kako globoko hi kako bogate so zaloge teh rud- nin. I Premog so v Zabukovci in njeni okolici začeli kopati že v prejšnjem stoletju. Nekatere jaške so med tem opustili, dru- ge znova odprli. Danes so od- krite bogate zaloge v Podkam- niku in Kurji vasi, ali kot oni pravijo, na področju Ana polja. »Nekaj rudarjev nas je zapu- stilo, zaposlili so se v Velenj- skem rudniku. Veliko • jih, je prišlo nazaj...«, nam je dejal Leopold Virand. »Nekoč je bilo še težje, pa smo ostali in osta- jamo.« Spodaj, v jami so zaprašeni obrazi Stanka Pihlerja, Jakoba Klinca, Maksa Leskovarja in Papeža odsevali v delu. Virand je z vrtalnim strojem vrtal cen- timeter za centimetrom v rudo, ki mu je padala k nogam ... Letošnjo zimo so dokončno pogasili ogenj v lokomotivah, ki so desetletja prevažale za- bukovško črno zlato v Žalec. Njih piskanje je zamenjalo trobljenje avtomobilov, ki nene- horna prevažajo premog. To je velika pridobitev, pravijo. Rudarji se v Zabukovici ne shajajo več po šihtu v gostilnah, ker gostiln ni. Imajo bufet, ki je dnevno odprt šest ur. Ob teh urah spijejo tu in tam kakšno pivo in odrinejo naprej, po hri- bih raztresenih domačijah. Za mlade, samske rudarje je na razpolago Samski dom. V njem stanujejo rudarji brez družin. V razgovoru z njimi smo izve- deli, da Je življenje v Zabukovici pusto. Kraj poživljajo edino iz- mene rudarjev in avtomobili, ki prevažajo premog. Po delu v ja- mi ostajajo v sobah, ker v Za- bukovici ni klubskega prostora, niti televizorja, ob katerem bi si lahko krajšali večere. V povojnih letih so v Zabu- kovici malo gradili. Nekaj ru- darslcih družin še danes stanuje V barakah, v katerih so pred več, desetletji stanovali italijan- ski rudarji. Vsaka ima sobo, kuhinjo in shrambo, po pet dru- žin eno stranišče in skupno upo- rabo stranišča. Med njimi je vdova FANI ZAGORICNIK, ki stanuje v baraki že od 1925. le- ta. Sedeč- pred vhodom smo se pogovarjali o življenju v Za- bukovici. Okrog nas so se igrali otroci, gospodinje so čistile sta- novanja. JVled razgovorom se nam je pridužil še ŠTEFAN ZA- GORICNIK, upokojen rudar, ki je preživel v jami več kot 40 delovnih let. »Saj bi mogoče lahko imel svojo hišo, če ne bi šolal fan- tov. Tako sem pa poskrbel za fante in ostal v baraki. V teh letih sem se nanjo navadil,« je dejal Zagoričnik. »Prej nismo tako živeli. Kruha res nismo stradali — drugo pa. Sedaj se mi ne splača, da bi za hišo sku- paj spravljal.« Pri delu na vrtu smo zmotili upokojenca FRANCA RIBICA, nekdanjega kurirja TVS 24. Franca Ribiča so po izdaji ne- kega domačina 1942 leta zaprli, v Starem piskru obsodili na smrt, vendar je k sreči ostal še s tremi obsojenci od 96 živ. Po prihodu iz Mathausna je odrinil v partizane. Lani je bil upoko- jen. »Vsak obrat v življenju je te- žak,« je dejal Franc Ribič. Šele po nekaj mesecih sem se zna- šel. Od daleč gledam, kako ru- darji hodijo v jamo, včasih me zamika, da bi se jim pridružil.« Na Zabukovico se je spuščal mrak, ko smo se še vedno po- menkovali z zabukovškimi ru- darji. Niti eden izmed njih ni zatrjeval, da premoga ni. Vsi so trdili, da bomo v Zabukovci in njihovih rudarjih pisali še po desetih letih. Najbolje to doka- zuje tudi dejstvo, da se tisti, ki so pred meseci odšli kopat v Velenje, vračajo. Nek3) rudarskih družin še danes stanuje v barakah PO DVAJSETIH LETIH POŽIGA V PLANINSKI V^8l mMvulVE um Po rovtah, ici'se raztezajo tostran šentviških hribov in Bohorja, so hiio raztresene kot ozare. Zato domaćini pravijo, da je Planinska vas, vas — rovt, in dobrih, delovnih ljudi. Olcoliški hribi so se izgubljali v ob- lakih, ki so to nedeljo venomer sol- zili. Kolovoz, ki vodi iz Šentvida v Planinsko vas, je odzvanjal od brnenja avtomobila, ki je razvažal krvodajal-' ce. Spodaj v vasi so se ljudje zbirali pri Jazbinšku. Tega popoldneva so imeli organizacijski sestanek za pri- pravo PARTIZANSKEGA SLAVJA, ki bo v počastitev 20-obletnice osvobo- ditve. Sedeč okrog široke kmečke mi- ze so si razdeljevali delo za priprave in organizacijo slavja. Malo med vasjo stojita dve doma- čiji, v hiši, ki je nekoliko odmak- njena proti gozdu, živi JULIJAN.A ROMIH ali po domače NASA MAMA. Ta vzdevek so ji dali domačini pred več kot dvajsetimi leti, v času, ko so bili izpostavljeni preganjanju in trp- ljenju. Takrat je bila hiša mame Jul- ije dom vseh, ki so iskali pomoči, dobre besede in nasvetov. NAŠA MA«- MA je pred tedni praz.iovala devet- desetletnico rojstva. Ob obisku smo jo našli vedro razpoloženo s hčerko, ko sta sedeč v izbi preživljali nede- ljsko popoldne. Naš obisk je vnesel v prostor nemir, ki se je po nekaj trenutkih prelil v pripovedovanje o dogodkih pred več kot dvajsetimi le- ti. O tragediji in trpljenju družine, ki je kot mnogo podobnih kropila svojo kri po rovtah in gozdovih tam okrog, ki je s svojim znojem pojilo večno žejno zemljo. ; Julijana Romih Skupina zapornikov v Starem piskru uro pred prevozom v Maribor, kjpr so jih ustrelili. Od desne proti levi so: TOVORNIK iz Šentvida, JOŽE MAČEK Iz Doropolja, ANTON NOVAK iz Mange ter STANKO ROMIH, ostali tovariši so neznani. »Človek spozna človeka v trpljenju«,, je dejala NASA MAMA. »Meni se pa zdi, da se ljudje rojevajo v trpljenju.- Kmalu za tem, ko sem bila rojena,, sem spoznala, da je življenje trpi jer nje. Kljub temu sem bila ravno v njem srečna, ker zame trpljenje ni nesreča, temveč trenutek, ko spozna- vaš, kako si v resnici močan. Danes se včasih na tihem vprašam, kje sem jemala moč? Prepričana sem, da se* je rodila « mano, kot sem se jaz ro- dila s temi hribi in gozdovi. Ko so mi Nemci ustrelili sina v Mariboru, sem stisnila zobe in za- molčala možu. Bil je bolehen in bi ga to strlo. Se naprej sem prala ob- leke in perilo fantov, ki so se bori- li po okoliških gozdovih. Naša doma- čja je na zunaj samotna, tiste dni je bila ravno taka, vendar samo na zu- naj, kajti v njo so prihajali ljudje, za katere pogosto nisem vedela niti od kod so. Včasih sem vprašala. Ko sem prala, so oni sedeli v izbi in ča- kali, da se perilo posuši. Zgodilo se je, da je oprano perilo čakalo na bor- ca, ki je med tem padel. Prišli so drugi. Iz Savinjske. Rimskih Toplic, s Kozjanskega. Nato so pridrveli ustaši in Svabi. Njihov prihod je oznanjal dim gore- čiii vasi. Pridružili smo se kolo.ii preganjanih ljudi. Hčerka Vida je ostala sama v snegu; med iskartjeiA, ko je tavala po meter visokem snegu, ko ji je bil za vodiča edino domač pes, je doživela vso strahoto, zaradi katere je ostala rekonvalescent. Do- živeli smo vso strahoto mučenih ljudi in ostali zmagovalci. Najboljši dokaz za to so nekdanji bunkerji pri KO- PRI VCU, PRIJATELJICI in drugod, na novo postavljene domačije iz nek- danjih pogorišč, ostali so težki spo- mini, spomini na drage, ki so s svojo krvjo prepojili to zemljo.« Na^ji BREZI Komaj ustanovljena brežiška če- ta, katere komandir je bil Dušan Kveder-Tomaž. komisar pa Rudi Janhuba, oba španska borca, je v mesecu novembru 1941 taborila v zapuščeni zidanici blizu Stromelj. od koder je bodila v akcije. Oblač- nega jesenskega jutra je prejela vest. da so 8, novembra 1941 ge- stapovci v Rajhenburgu zaprli kra- javne aktiviste Draška in Joška Hlebec ter Mirka Žener in jih od- peljali v sodnijske zapore v Sev- nico. Ker je bilo pričakovali, da jih bodo kmalu poslali naprej v celjske zapore, od koder ni bilo več vrnitve, se je komandir Du- šan Kveder posvetoval s svojimi borci, kako bi rešili zapornike. Sporazumeli .so se, da je treba na- praviti načrt v samem Rajhenbur- gu. Komandir se je odločil, da vza- me s seboj zanesljivega in pogum- nega partizana Ivana Milavca iz Brežic. Še isto jutro sta se napotila iz Stromelj prek hribov v Rajhen- btjrg in šla naravnost k zaupniku Fran/ciju Sinkoviču. Ta jima je po- vedal, kako so potekala aritacije in jima orisal tudi njih nosledice na <{M-enu, Odlofili so se kmalu. Dušan Kve- der in Milan Milavec sla čakala na Sinkovičevem kozolcu, ko se je Franci odpeljal z vlakom v Sev- nico, da lam poizve, kaj namerava- jo "Nemci z ujetniki. S seboj je vzel paketič hrane, češ da ga prinaša za svoja dva zaprla sorodnika. Paznik Žiberl ga je nahrulil, da niso dovoljene z zaporniki nobe- ne zveze in naj se zato čimprej po- bere iz Sevnice, Franciju je la kra- tek a osoi-en razgovor zadoščal, da si je ogledal vrata, hodnik, stop- nice in zvonec. Vrnil se je vRajheu- burg, kjer sla ga že nestrpno pri- čakovala Kveder, in Milavec. Brž so napravili načrt. Že naslednjo noč 12. novembra 1941 so bili zaprti fantje osvoboje- ni. Dušan Kveder je v družbi Fran- cija Sinkoviča in Milana Milavca na gestapovski način premolil takratnega sodnega služilelja, da jim je odkb'nil vrata. Namesto s lireščečim prnskim »»Heil Hitler« je bil služilelj takrat pozdravljen z mrzlo revolversko cevjo, ki se mu je lesno pritisnila k čelu. Zapa- hi sevniških zaporov so bili na mah odprli — prvi posavski borci so bi- li rešeni! Med njimi sta bila ob« brata Hlebčeva — Joško in Draško — in Ženerjev Mirko. Hlebčevega Draška so morali pri begu od Sevnice do Brestanice to- variši nositi čez hribe. Nemški fa- šistične zveri so ga v /.aporu pre- tepale do nezavesti. Njegovo telo je kazalo nešteto gnusnih znakor nemških »kulturonoscev«. Prispeli so do Hlajeve družine, ki stanuje izven trga Brestanice na parobkii malega gozdiča. Tu so dobili naj- nujnejše za na pot, nakar so se po- dali v vas Lokve, kamor so prispe- li še isti dan ponoči. Zadržali so se nekaj dni pri kmetu Bračunu, ki je bil kasneje ustreljen kot talec V Lokvah so se jim pridružili št Jovo Vezovišek in Roman Kornhef iz Brestanice ter Jože Omerzu iz Senovega. Združili so se še z osta- limi tovariši že ustanovljene prve brežiške partizanske čete. Dne 26. novembra 1941 se je prT« brežiška partizanska četa preselil« iz Lokev v Gorjane pri Podsredi. Na kleli vinogradnika aktivista Jo- žeta kuaeja si je izbrala «v<»je d«*- MAJ, MESEC VOLITEV V DELAVSKE SVETE Vove volitve so pred nami Čeprav nas od volitev v občinske, republiško in zvezno skupščino loči šele kratko obdobje, že so pred nami nove volitve. Tokrat so to volitve v organe delavskega samoupravljanja, volitve, ki bodo omogočile, da bo realizirano načelo, naj se v organih samouprave izmenja čimveč uprav- IJalcev. v teh dneh smo v večini indu- strijskih -delovnih organizacijah vo^ litvc že razpisali, nekoliko v zamudi pa so ostale panoge gospodarstva. iCljub temu pa bodo volitve v glav- nem končane že okrog 25. maja. Za priprave na ta pomembni dogodek torej ni ostalo dosti časa. V večini delovnih.Jiolektivov zato v teh dneh že resno razpravljajo o izbiri kandi- datov, ki naj bi ob volitvah kandi- idir.4lLž^Jž2£ažSi£Pa mesta v .delav- skih svetih. Zbori proizvajalcev, kjer delovni kolektivi o tem odločajo, so dobro obiskani. Ponekod so to pri- ložnost izkoristili tudi za obširnejše razprave o proizvodnih rezultatih in problemih, drugod pa so se spet omejili samo na izbiro kandidatov. V celjski občini bo največ volitev v delavske svete okrog 15. maja. To je namreč rok, za katerega je občin- ski sindikalni svet menil, da je iSkrajni, dO katerega naj bi delovni kolektivi izvedli volitve. Vendar bo- do nekatere delovne organizacije ta datum prekoračile. Obdobje od raz- pisa pa do voUtev, je bilo namreč tako kratko, da v njem niso mogli povsod pripraviti vsega, kar je za uspešno izvedbo volitev potrebno. Po prvih razpisih sodeč, bodo prvi volili v Aeru in to 6. maja. Dva dni za tem bodo volitve tudi v 2ični in Klimi, desetega maja pa bodo voUli proizvajalci tovarne volnenih odej škofja vas, Etola in Libele. Enajste- ga maja pa bodo na vrsti LIK Sa- vinja, Metka in Celjski tisk, trinaj- stega Aurea in Gozdno gospodar- stvo, štirinajstega Železarna Štore, Cinkarna in Ifa, petnajstega Tovar- na emajlirane posode, sedemnajste- ga Elektro in Zlatarna ter dvajsete- ga maja Toper. V mesecu maju bodo volitve iz- vedli tudi v ostalih občinah našega območja. Bogat spored prireditev v POČASTITEV DVAJSETLETNICE OSVOBODITVE Okvirni program prireditev in, proslav v,ro7 tasthev dvajsete'oblethice Osvoboditve'je"Vskj v celjski občini že znan. Tu ne gre samo za eno prireditev, ali morda samo za prireditve, ki se bodo zvrstile v mesecu maju, temveč za dolgo vrsto manifestacij, ki jih pripravlja-, jo (mftoge so jih že izvedle) najrazličnejše družbene in politične organizacije. Lahko re- čemo, da dobi\ajo vse letošnje proslave in vse večje.ter pomembnejše prireditve obelež- je dvajsetJetnicc dela v svobodni domovini. Na pripidročila občinskega odbora za pro-- slavo dvajsetletnice osvoboditve v Celju naj bi zlasti v. pripravljanju krajevnih proslav so- delovale vse politične in ^lužbenc organizaci je na določenem "obmučju. In še več — prav bi bilo, da bi organizacije z. ožjega mestnega^ področja sodelovale v * pripravljanju prii-edi-'!' tev in proslav zlasti s krajevnimi organizacija-* mi Zveze borcev, v obrobnih predelih celjske občine. ; Program prireditev in proslav, ki jih je za- beležil' občinski odbor za proslavđ" 20-letnict osvoboditve v Celju, je želo obširen. Zato povzemarpo iz njega samo nekatere ugotovit- ve, zlasti pa bi vas radi opozorili na tiste, ki bodo v bližnji prihodnosti. Tako bo 8. maja .slavnoštrva. seja celjske občinske skupščine. Ka pobudo krajevnih organizacij Zveze biar- cev in ob sodelovanju ostalih krajevnih druž- beno političnih organizacij bo v tem času več proslav krajevnih praznikov pa tudi dru- gih prireditev. Ob tej priložnosti bodo člani Zveze borcev obiskali' partizanske kraje m družine, matere padlih -borcev ter jih obda- rili s primernimi darili. Razen tega so v teku priprave na proslavo Dneva borca, praznika celjske občine, cjneva vstaje itd. Zelo bogat program so pripravile kulturno prosvetne organizacije. Mnoge od njih pa so se 'že- predstavile s prikazom svojega dela (France Prešeren, Svoboda, Ivan Cankar, pev- ski zbor gimnazije itd.). Sicer pa Delavski oder •'pripravi ja »Dogodek v tramvaju«. Skup- no delo Slovenskega ljudskega gledališča in Delavskega odra bo letos rodilo letne igre na Starem gradu. V načrtu so še letne igre v Dobrni, občinska dramska revija v Vojniku, Štorah in Dobrni, pevsko srečanje odraslih zborov, zvezni festival mladinskega petja itd. Dramska sekcija na Ekonomski šoli pa pri- pravlja igro Mire Pucove »Svet brez sovra- štva«. Občinski odbor Društva prijateljev mladine bo v počastitev obletnice osvoboditve izvedel med šolsko mladino kurirčkovo pošto, zatem tekmovanje pionirskih odredov v poznavanju pionirske in mladinske organizacije pa tudi tekmovanje pod naslovom »Moj kraj v bor- bi«. Pester spored prireditev pripravlja tudi ob- činska mladinska organizacija v Celju. V nje- ni skrbi je sprejem štafete mladosti, zatem akademija, telovadni nastop šolske mladine, okrajno in republiško prvenstvo mladincev v atletiki, pohod tabornikov na Resevno itd. Poleg ostalih športnih prireditev priprav- Ijata gabrsko in celjsko društvo za telesno vzgojo akademijo. Velik razmah bodo zavzele sindikalne športne igre itd. Svet za kulturo in znanost pri skupščini ob- čine Celje je napovedal v počastitev pomemb- nega praznika srečanje kulturno prosvetnih aktivistov. Za dan mladosti pa bodo v Celju odkrili tudi spohienik partizanskemu pesniku Karlu Destovniku-Kajuhu. Okvirni program prireditev obsega še sre- čanje z interniranci na Svetini, zatem občin- sko tekmovanje v streljanju itd. Kot organizatorji številnih prireditev in proslav bodo nastopali tudi delovni kolektivi oziroma njihove sindikalne organizacije. Po- leg tega bo občinski sindikalni svet v Celju pripravil v maju slavnostno sejo s primernim programom. • Tak je okvirni spored prireditev v prvem obdobju. Gotovo pa je, da se bo sčasoma še izpopolnil in obogatil. Morda ob tej priložno- sti samo še to — posamezne organizacije bo- do skušale v tem času zbrati določena finanč- na sredstva, deloma za kritje prireditev, ki jih pripravljajo v proslavo 20-letnice osvobo- ditve, deloma pa tudi za druge namene. Da bi na ta način zbrana sredstva v resnici upo- rabili za določen namen, bi bilo prav, če bi jih delovne organizacije nakazovale edinole organizacijam Zveze borcev. KaiuhoT spomenik : Ejje^, 4Q^f>ni letom in pol smo na tem mesti} že poročali o pripravah za postavi- tev, spomenika partizanskemu pesniku Karlu Destovniku — Kajuhu. Odbor, ki iriu predseduje bivši tajnik okraja Fran Svetina, zaključuje te dni svoje večletno delo. Tako je od akad. kiparja Marjana Keršiča, pri katerem je naročil izdelavo spomenika, že prevzel pesnikov kip in dal odliti v bron. Spomenik bo postavljen pod zelenje na obodu škarpe IcVo od glavnega vhoda v ,-gimnazijsko poslopje. V ta namen bo po 'zamisli arhitekta ing. Branka Rebeka ves ulični prostor pred poslopjem prenovljen in razširjen v prostorno ploščad. Arhitek- tonska ureditev mora biti opravljena v ' najkrajšem času, ker je odkritje predvi- deno kot počastitev bližnjega dneva mla- dosti oziroma kot ena izmed svečanosti v programu lokalne proslave 20-letnice osvoboditve. Pri odkritju bo z ustreznim kulturnim programom sodelovala gimnazijska mladi- na. Na sliki: Akad. slikar Marjan Ker- šič pri delu na spomeniku. OBISK V OTROŠKEM DISPANZERJU »Ciciban se cmeri za dve mili j eri« Gledam otroke, ki z nekoliko zbeganim pogledom opazujejo dogajanje v veliki čakalnici otro- škega dispanzerja v Celju, navdu- šujem se nad njihovimi zalitimi ročicami, polnimi ustki in goUmi glavicami, poslušam njihov smeh in jok ter znova ugotavljam, da so otroci najčudovitejša bitja na svetu. Vidini punčko, ki zviška vleče za palec svojega mlajšega soseda in se zasmejem dečku na njeni desni, ki stegne ročico in mali zmakne dudico iz ust. Juna- ško jo vtakne v svoja, plašno po- gleda očka — ki mi je nekaj mi- nut prej zaupal, da njegov sinek sploh ne mara dude — in zajoka, ko ta dudico vrne deklici. Iz ene od obeh ordinacij zasli- ;šimo jok. Ko se odpro vrata in se v čakalnico vrneta mamica in ob- jokano malo bitje, iz solidarnosti zajočejo še ostali. Nekateri nam- reč že vedo, da so prišli po injek- cijo, drugi pa zaihtijo zaradi ne- česa tujega, nečesa, kar čutijo, pa še ne vedo, kaj je to. Bil je namreč dan, ko so na otroškem dispanzerju cepiU proti otroški paralizi in davici. Mamica s hčerkico v naročju' vstopi v ordinacijo. Izroči punč- ko prijaznim sestram in zdravni- ci. Mala mora najprej spiti Sal- kovo cepivo, nato pa jo obrnejo na trebušček. In ko najbolj na- vdušeno »pase kravice«, ji zabo- dejo injekcijsko iglo. Mamica se obrne proč in šele, ko ji sestra izroči objokano deklico, se zbere. »Pepljenje imamo vsako leto«, mi pove doktor Mehletova. »Cepi- mo pa vse tisto leto rojene otro- ke, ki so stari že več kot tri me- sece. V drugem letu cepljenje po- novimo in tako se v naših ordi- nacijah vsako leto zvrsti na stoti- ne otrok. Male cepimo proti čr- nim kozam, otroški paralizi, da- vici, oslovskemu kašlju in teta- nusu. Matere otroke pridno nosi- jo k cepljenju. Le redki so pri- meri, ko se starši še ne zavedo velikega pomena cepljenja, ki otroka lahko zaščiti pred bolez- nijo.« Na otroškem dispanzerju v Ce- lju opravljajo preventivno in ku- rativno delo. Preventiva poteka pravzaprav v okviru otroške po- svetovalnice, ki deluje ob pone- deljkih, sredah in petkih popol- dne. »V te sistematske preglede za- jamemo več kot tri četrt vseh ti- sto leto rojenih otrok. Nekoliko neredne je prihajajo v posvetoval- nico matere in otroci z dežele. To pa velja tudi za tiste matere, ki nimajo več skrajšanega delovne- ga časa in ne čutijo več potrebe, da bi^ otroka prinesle na dispan- zer vsak mesec. Vendar to ni prav. Otrok je tudi v tem času potreben rednih pregledov in kontrol,« nadaljuje doktor Me- hletova. »In kakšni so rezultati teh pre- gledov?« . »Različni — uspeh pa je v glav- nem odvisen od mater, ki pa se ne ravnajo vedno po nasvetu zdravnikov,« se pritoži zdravnica. »Otrokom predpišemo na primer vitamine, matere pa jim kapljic ne dajejo redno. Posledice tega so lahko hude. Opazimo jih pri ponovnih pregledih, ko so otroci že rahitični. Nekatere matere pa otrok tudi ne hranijo tako kot bi morale. Pravilna prehrana je bi- stveni pogoj za pravilen razvoj otroka.« »Kaj torej svetujete?« »Da bi nas mame bolj uboga- le,« se zasmeje skupaj z obema sestrama, ki prisostvujeta deba- ti. Vem, da me bodo ^unaj grdo pogledali, ko zdravnici takole kradem čas ob polni čakalhici ljudi. Pa vendar trmasto vztra- jam. »Kojiko otrok pregledate na /dan?« »Dopoldan pregledamo fiidl po*^ osemdeset do devetdeset otrok. V- tem času je največ prehladnih obolenj, vnetij ušes itd.« Začudim se nad številko. Dr. Mehletova mi pove, da na otro- škem dispanzerju delata samo dva zdravnici. Pomanjkanje zdravstvenega kadra je sploh eden največjih problemov otro- škega dispanzerja^ Hudo pa je tu- di to, da je otroški oddelek v celjski bolnišnici prenapo,lnjen in da morajo zato na dispanzer ho- diti tudi bolni otroci. ' V prvih letih življenja in dela otroškega dispafizerja so se uve- ljavile tudi otroške posvetovalni- ce, ki so bile takrat tudi v Gaber- ju, na Polulah, v Šmartnem in še v nekaterih okoliških krajih. Ne- primerni prostori pa so nadalj- nje delo posvetovalnic v teh na- seljih onemogočili — tako da po- svetovalnica deluje zdaj samo v Celju, vendar trikrat tedensko, kar materam omogoča, da pripe- ljejo otroka tja takrat, ko najde- jo za obisk v dispanzerju dovolj časa. Najhitreje se je otroški di- spanzer razvijal po letu 1956 in tako je danes nase prevzel sko- rajda celotno zdravstveno var- stvo predšolskega otroka. Verjet- no pa bi kazalo razmisliti tudi o tem, da bi v dispanzer vključili še ostale zdravstvene dejavnosti — na primer zobozdravniško službo — tako da bi otroci v di- spanzerju našli vse, kar potrebu- jejo za zavarovanje svojega zdravja. Ko izvem še, da je prva otro- ška posvetovalnica v Celju delala že 1928. leta, se pošteno začudim, i Premišljujem, kako .je bilo ta- krat. Verjetno ni bilo mnogo ta- kih, ki so doumeli pomen zdrav- stvene zaščite malega otroka. Zal jih je tudi danes še nekaj! Skozi čakalnico se vračam po- tuhnjeno. Nadenem si nedolžen nasmešek, ki pa čakajočih mater ne prepriča. Grdo me pogledajo, ena od njih nekaj zagodrnja o^vr- sti, času in otrocih, jaz pa smuk- nem skozi vrata. Kasneje se spomnim, da bi jim bila vsaj ve- sele prvomajske praznike lahko zaželela. Pa naj to zdaj storim: vsem srečen prvi maj! Tudi di- spanzerju! / I. Bumik ŠKA ČETA movališče. Kune j jo je oskrboval s potrebno hrano. Njen prvotni na- men je bil, napadati kraje, od ko- der je okupator izseljeval naš ži- velj in tako pripravljal življenjski prostor »Herreuvolku«. Novakofvi, najbližji sosedi vinske kleti, so jih opazili ter se prestrašili. Nič hu- dega misleč so povedali sosedom. Toda izdajalec Grzina je že napisal listek in ga poslal po Novakovi de- klici v Podsredo na občino: na Ku- nejeVem hramu Se najbrž skrivajo partizani. Župan Štalekar poročila ni vzel resno. Ko pa je o tem zve- del, njegov namestnik Jercelj, je brž'poklical nemško žandarmerijo iz Kozjega. Bilo je 28. novembra 1941, dan je bil zavit v gosto meglo. Žandar- •nerija sc je pripeljala s tremi to- yoniimi avtomobili prav na dvori- šče posestnika in aktivista Jožeta Knneja. V Kunojevi hiši so se ta ^as nnhajali Dušan Kveder, Rudi Janliuha in Mirko Žener. (Slednji je bil kot talec kasneje ustreljen V Zagorju). Skrili so se in se srečnem naključju rešili. Nemška policija je izkoristila gosto meglo ter se okoli sedme ure zvečer v strelcih napotila proti Kunejevemu vinskemu hramu, ki stoji na hribu nasproti Kunejeve domačije. Pot jim je kazal izdajalec Jercelj. Na vinskem hramu so bili v senu zbra- ni vsi ml^di partizani razen enega, ki je stal na. straži. Nemcem se je v temi in megli posrečilo tako pri- bližati hramu, da stražar onih na hramu ni mogel več opozoriti na nevarnost. Nemci so okoli hiama stisnili obroč in na beg ni bilo več misliti. Rafali so padali od vseh strani. Zaradi večkratne nemške premoči je bila partizanska četa v nadčloveški borbi, ko Ji je pošla vsa municija, poražena. Draško Hlebec iz Brestanice, Marjan Cvet- jak iii Brežic, Milan Milavec iz Brezine pri Brežicah in Milan Ko- vnčič iz Krške vasi so obležali mrtvi. Ujeti pa so bili Joško Hle- bec, Jovo Vezovišek, Franc^ Sinko- vič. Roman Kornher — vsi iz Bre- stanice, Jože Omerzu iz Senovega,^ Srečko Cerjak iz Brežic, Srečko Smrekar iz Čateža, Albin Milavec in Marjan iz Bre.zine ter Jože Šav- rič iz Vel. Obreza. Ujete so pove- zali med seboj z žico ter jih vodili v Kozje. Na kozjanskem pokopališču so morali ujeti partizani najprej po- kopati svoje mrtve tovariše. S koz- janskega pokopališča je poslal Hlebcev Joško svojemu osivelemu očetu v Brestanico listek s sporo- čilom: »Tu v Kozjem moram poko- pati brata Draškota, kdo in kje bo pokopal mene, ne vem... Tvoj Jo- ško.« Ujete partizane, stare 17 do 24 let so gestapovci odpeljali v Mari- bor kjer so jih grozovito mučili. Ko smo po enem mesecu čitali na velikih rdečih plakatih imena v Mariboru in Celju ustreljenih mladih partizanov, so se naša srca v nemi in grozi zdrznila, pesti pa so se stisnile k maščevanju. . 27. decembra 1941 so bili mladi fantje ustreljeni, nato prepeljani v Gra,7. in tam 30. decembra 1941 upepeljeni. Okupator je začel srdito gonjo za svojci posavskih borcev. Gonil jih je v Auschwitz in druga tabo- rišča in le redki od njih so se vrni- li. Miško 2mavc TURIZEM-PERSPERTIVA ZGOMJE SAVINJSKE DOLINE PRVI POMLADNI DNEVI PRIPELJEJO V ZGORNJO SAVINJSKO DOLINO MNOŽICO TURISTOV. POKRAJINA, KJER LEŽI MOZIRSKA OBČINA, JE NAMREČ KOT NA- LAŠČ ZA PRIJETEN KONEC TEDNA - TAKO ZA ONE, KI SE BOLJ KOT NA SVO- JE NOGE ZANESEJO NA MOTORIZACIJO. KOT ZA NAVDUŠENE PLANINCE IN ARIBOLAZCE. TODA — ALI STE ŽE KDAJ POMISLILI NA TO — KO STE HITELI PROTI LOGARSKI DOLINI, KAKŠEN RAZVOJ JE MOZIRSKA OBČINA STORILA v LETIH PO VOJNI? TEMELJ GOSPODARSTVA TE DOLINE NAMREČ NI SAMO V TURIZMU, TEMVEČ PRAV TAKO V GOZDOVIH Z LESNO INDUSTRIJO, V OB- SEŽNIH POVRŠINAH OBDELOVALNE ZEMUE IN TRAVNIKIH Z IDEALNIMI POGOJI ZA ŽIVINOREJSKO PROIZVODNJO, TRGOVINI ITD. Dolina je bila pred dvajsetimi leti močno opustošena in izmuče- na od težkih ran, ki jih ji je zadal okupator. Požgane so bile številne vasi, domačije in šole. Domačini so vse to kmalu obnovili in če- prav v mozirski občini po vojni niso zrasle nove tovarne kot po- nekod drugod, lahko vendarle tr- dimo, da se je v tej dolini v dvaj- setih letih po osvoboditvi marsi- kaj spremenilo. LESNA INDUSTRIJA - TEMELJ GOSPODARSTVA čudoviti razsežni gozdovi so bili temelj, da se je v mozirski občini močno razvila lesna industrija. Z združitvijo dveh podjetij v lesno industrijo Nazarje so bih dani vsi pogoji za še hitrejši razvoj te pa- noge gospodarstva, hkrati pa tudi za enotnejše planiranje lesne pro- izvodnje in perspektive za uskla- jevanje lesne industrijske zmoglji- vosti z ustrezno gozdno proizvod- njo. Kolektiv LIN-a je v zadnjih letih opravil več rekonstrukcij in popra- vil. Leta 1960 so zgradili obrat Stavbnega pohištva, leto dni kasne- je pa še obrat za izdelavo sekane embalaže. Tudi letos imajo obsež- ne načrte. Tako bodo zgradili no- vo moderno žago s popolno trans- portno mehanizacijo in ostalimi pomožnimi napravam(i. Njena zrnogljivost bo 70 tisoč kubičnih metrov iglavcev in listavcev. In še zanimiv podatek: gozdovi pokrivajo nad dve tretjini površin vse mozirske občine. V povojnih letih so v mozirskih občini zgra- dili lepo število gozdnih cest. Leta 1952 je bilo na območju gozdnih površin, ki so v oskrbi gozdnega gospodarstva Nazarje, le nekaj nad 24 kilometrov gozdnih cest, leta 1962 pa se je dolžina gozdnih cest povečala na 72 kilometrov. Do leta 1970 predvidevajo še nadalj- njih 72 kilometrov gozdnih cest. Poleg gradnje cest posvečajo veli- ko skrb tudi negi, varstvu gojenju, urejanju in izkoriščanju gozdov. Sicer pa so gozdne ceste pomemb- ne tudi s turističnega vidika. Tu- ristom odpirajo namreč nove, ču- dovite predele, do katerih še pred nedavnim niso mogli. Turistično pridobivajo torej Menina, Matkov kot, sRogački graben in drugi kra- ji. Nadaljnja gradnja gozdnih cest je torej pomembna ne samo za- voljo eksploatacije, temveč ima tudi turistični pomen. USPEŠNO SODELOVANJE S PROIZVAJALCI V mozirski občini je tudi kme- tijstvo ena: pomembnih panog go- spodarstva. V družbeni obdelavi je zdaj okrog 600 ha obdeloval- nih površiri. Koncept kmetijske zadruge pa je poljedelska proiz- vodnja za potrebe živinoreje, pri- delovanje krompirja, hmelja in čr- nega ribeza. Popolna uresničitev tega načrta bo seveda terjala znat- ne investicije, predvsem za pove- čanje hmeljskih zmogljivosti, za nakup zemljišč, za obnovo kme- tijske opreme in urejanje novih hmeljskih nasadov. Tudi proizvodnemu sodelovanju z zadružniki-živinorejci posvečajo v mozirski občini precej pozor^ nosti. Že nekaj let v zadrugi odku- pijo od proizvajalcev okoli 600 ton govedi in prašičev letno, od tega pa gre precej tudi v izvoz. TURIZEM NA PRVEM MESTU Bilo bi odveč, če bi poskušali utemeljevati pomen turizma za razvoj mozirske občine. Res je si- cer, da si >e začel utirati pot šele v zadnjih letih. Povečujejo nočit- vene in r^ostinske kapacitete, kajti število nočitev se je v zadnjih le- tih povzpelo že na okrog 50 tisoč, od tc,ga je bilo nočitev tujih go- stov -nad 10 tisoč. Velik porast no- či tv|cnih kapacitet so zabeležili tu- di . pri zasebnikih, saj posvečajo. tej dejavnosti veliko pozornost. Za.^ voljo večjega turističnega prometai so v zadnjih letih na novo uredili^ tudi nekaj gostinskih Ic/kalov, pre-j cej pa jih je našlo prostore tudi v; po vojni zgrajenih zadružnih do-. movih. V zadnjih dveh letih so pri-^ vatoi gostinci vložili v urediteid skoraj 17 milijonov dinarjev, letos . pa bodo za modernizacijo svojih lokalov porabili celo 44 milijonov. Mozirsko območje ima vse pogo- je tudi za razvoj zimskošportnega turizma. Postavili so tudi že tri smučarske vlečnice, ki bodo v bo- doče k razvoju zimskošportnega turizma prav gotovo veliko pri- spevale. Čeprav je kar težko verjeti, pa vendarle drži, da se Logarska doli- na od predvojnih let ni kaj dosti spremenila. Precej krivde za to nosijo prav urbanisti in nedvom- no bo zamujeno težko nadoknaditi. ZASVETILA JE LUC Po vojni je velik del naselij v mozirski občini svetil še s petro- lejkami, kajti elektrike še ni bilo. Elektrificirani so bili samo večji kraji, danes pa gorijo električne žarnice tudi v najbplj oddaljenih hribovskih vaseh. Prebivalcem ni žal, da so skoraj vsa ta dela opra- vili s svojimi sredstvi in močmi. Da ta delež ni bjl ravno majhen pove tudi podatek, da so po vojni v elektrifikacijo vložili več kot mi- lijardo dinarjev. V tem času so uredili tudi se- dem večjih in manjših vodovodov. S tem, ko bodo vodovod dogradili tudi v Kokarju, bodo vodovod ime- li vsi večji kraji v občini. Glavna cesta, ki pelje proti Lo- garski dolini, je za razvoj turizma prav gotovo zelo pomembna. As- faltiranje sicer ne poteka tako hit- ro kot bi turisti radi, vendar mo- ramo upoštevati pičlo odmerjena sredstva. Večina prosvetnih delavcev sta- nuje v novih blokih, ki jih je zgra- dila občina; v povojnih letih so zrasle štiri nove šole, obnovljenih je bilo pet; več prosvetnih delav- cev štipendirajo na višjih in viso- kih šolah — to in še mnogokaj bi morali povedati, če bi hoteli v ce- loti opisati povojni razvoj mozir- ske občine. V Kolektiv ,Cevljarstvo' Celje Trg Svobode 3 čestita svojim cenjenim strankam k PRAZNIKU DELA 1. MAJU in Dnevu osvoboditve 9. maju. K 1. maju čestita FRANJO DOLŽAN Kleparstvo in vodovodno inštalater- stvo Celje, Linhartova ulica 6. Kolektiv podjetja »Ključavničar« Celje Aškerčeva ulica 7, želi prijetno praznovanje prvomajskih praznikov in še nadaljnjih delovnih uspehov. ,4 Finomehanična delavnica Dominik Grobelnik Celje, MarUborska cesta 54 se pridružuje čestitkam ob največjem delavskem prazniku 1. maju. KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA »SIOVEMJALES« LJUBLJANA POSLOVALNICA V CEUU, ZIDANŠKOVA ULICA 15, NUDI VSE VRSTE SODOBNEGA POHIŠTVA PO ZMERNIH CENAH, OBENEM ČESTITA K MEDNARODNEMU DELAVSKEMU PRAZNIKU 1. MAJU Z 2EUO ZA C1MXE£iiMHiStEm. „IFA" INDUSTRIJA FINOMEBANlCiMH APARATOV CELJE izdeluje: • opremo za projektivne biroje risalne aparate v treh velikostili za formate A/O, A/l in A/2 • opremo za varilno teliniko suhe varovalke, vodne varovalke, keramične vložke • avtomatski gorilec IFA - G 25 PRIPOROČA SE IFA INDUSTRIJA FINOMEHANICNIH APARATOV CELJE INFORMACIJE TELEFON 25-96 JAKA SLOKAN Oče savinjskega hmeljarstva nemški duhovnik Peter Hornes? K akor so 100-hektarske žičnice iz prednapetega betona, ki prav v teh dneh prvih hmeljskih mladic tako silno bodejo v oči domala slehernega tujca — turista v Savi- njski dolini, nekak gospodar- ski čudež, tako so naši pred- niki pred 50 in (kot ponovitev) pred 30 leti bili priča kulturne- mu č u d e ž u , ko so nekateri na vsak način hoteli izsiliti javno priznanje očetovstva za savinjsko hmeljarstvo nemškemu duhovniku Petru Hornesu. Šalo na stran! Spor je obravna- valo pred prvo svetovno vojno celj- sko sodišče, konec leta 1934 pa sta se zategadelj »zlasala« SLOr VENSKI HMEUAR in HMELJAR- SKI VESTNIK, oba lista — taistih hmeljarjev. Tudi o tem 4-letnem časniškem dvotirništvu kdaj po- zneje kaj več, zdaj pa — k stvari! Salmovi, lastniki novoceljske graščine, so imeli med drugimi tu- di grad in veleposestvo Hersch- berg na Wiirtenberškem, kjer je bil dvorni kaplan PETER HOR- NES in obenem nadzornik knežjih veleposestev. V tistih časih še ni bilo special- nih, izšolanih kmetijskih strokov- njakov, marveč so se pripadniki drugih stanov ne le zanimali za kme- tijstvo, ampak celo na moč v tej stroki izpopolnjevali. Med te je treba šteti mnoge duhovnike, med njimi pa še najbolj — menihe. Tako se naj bi tudi Peter HOR- NES razvil v kmetijskega strokov- njaka, gospodarstvenika in trgov- ca. Knez Salm ga je imenoval za svojega gospodarskega svetovalca in nadzornika vseh svojih velepo- sestev. Mimogrede naj omenim, da je enakega gospodarskega svetovalca imel TURJAK na Kranjskem in ADMONT na Štajerskem, zavoljo tega je razumljivo, da so se tudi tod preizkušali v hmeljarstvu. No, o tem za zdaj — zapik! Iz poprejšnjih »zanohtnic« ve- mo, da je bilo novoceljsko velepo- sestvo pred 100 leti gospodarsko povsem zavoženo. Zavoljo tega je treba ne le verjeti, marveč potrdi- ti nove poskuse — s takrat pač še malo znanim hmeljem. Tu navajam SLOVENSKEGA HMELJAR-ja z dne 2. nov. 1934: »... Peter HORNES je res pri- šel okoli 1860 v Novo Celje, si po- sestvo ogledal ter z ozirom na tal- ne, klimatične in krajevne razme- re predlagal, naj se začne saditi hmelj. Salm se je s predlogom strinjal in naročil Hornesu, naj to- zadevno vse potrebno ukrene. Hor- nes se je vrnil v Herschberg, tam- kajšnjega grajskega vrtnarja Josi- pa Bilgerja temeljito priučil hme- ljarstva (podčrtal J. Slokan) in ga nato s potrebnimi hmeljskimi sa- deži poslal v Novo Celje, kjer ga je na Hornesovo priporočilo kf^ez Salm imenoval za oskrbnika tega posestva. Bilger je, kakor mu je naročil in ga poučil Homes, v No- vem Celju nasadil vviirtenberški hmelj, ki se je v novem kraju prav dobro obnesel. Zgledu kneza Sal- ma so sledili tudi drugi graščaki in veleposestniki v okolici, pred- vsem baron Warsberg in pl. Ha- ckelberg, si preskrbeli v Novem Celju potrebne sadeže in začeli tu- di saditi hmelj. Prav tako so se okoliški kmetje po nasvetu kneza Salma začeli pe- čati s hmeljarstvom. (Poudarjam, da navajam besedilo, hkrati pa prav na tem mestu prepuščam verjetnost vaši svobodni presoji. — Opomba J. Slokan). Tudi ti so' potrebne sadeže dobili v Novem Celju in sicer delno zastonj kot po- sebno nagrado pri košnji; za vsak dan košnje je namreč prejel vsak kosec poleg običajne plače še do- ločeno število hmeljskih sadežev kot posebno nagrado... Peter Hornes je kot nadzornik Salmovih posestev tudi pozneje še ponovno prišel v Novo Celje nad- zorovat gospodarstvo in je pri tem z zadovoljstvom ugotovil, da se v Savinjski dolini razvija polagoma nov, samostojen hmeljarski okoliš, kateremu je položil temelj vprav on sam. Hornes je bil zadnjič v Novem Celju leta 1886, leta 1889 pa je v mestu Radolfzell v Nem- čiji umrl...« No, v naslednji 23. številki dne 16. novembra 1934 — je izsiljeva- lec za javno priznanje »očetovstva savinjskega hmeljarstva« — če- prav več kot 40 let po njegovi smr- ti—v celjskem SLOVENSKEM HMELJARJU celo tako-le grmel: »... Nerazumljivo je, zakaj se ta nesporna zgodovinska resnica skuša nekako prikriti in potvoriti. Saj si je brez dvoma Bilger prav tako kakor tudi Hausenbichler pri- dobil mnogo zaslug za pospeševa- nje in širjenje našega hmeljarstva, toda zibelka savinjskega hmeljar- stva je tekla v Novem Celju, oče pa mu je bil Peter Hornes. To je treba enkrat za vselej In odločno pribiti, da se preprečijo tozadevne zmote in se zgodovinska resnica otme pozabljenju.« (Opomba J. Slokana: V tem odstavku je pod- črtal vse že pisec v SLOVEN- SKEM HMELJARJU). Ni še dolgo tega, ko me je pova- bil v avto nek žalski meščan in me že prvo minuto »nabodel«: Ti piši, kar hočeš, oče savinjskega hme- ljarstva je in ostane — Janez Ha- usenbichler!«- , Čeprav gost, sem se zoperstavil, češ da je takšno zatrjevanje naj- manj abotnost v naših dneh, ko nenehno iščemo splošne razvojne temelje. Danes se nam ni več moč zadovoljiti z »nekakšnimi očetov- stvi«, kot takrat —denimo — pred 50 ali znova pozneje pred 30 leti. No, da bomo lahko zares nekaj no- vega zaključili, ne moremo mimo tistega »nekoč«, »takrat« ... Torej? Najmanj: Stran s čudeži! Sicer pa ... 2e takrat so dvignili glas proti nemškemu duhovniku-hme- Ijarju, Petru HORNESU. O tem — prihodnjič! NEKAJ MISLI K PROBLEMOM FINANCIRANJA ŠOLSTVA SAMOUPRAVNI DINAR Dejstvo, da je materialna plat šolstva v višini odstotka in pol prepuščena tako rekoč volji sa- moupravnih organov delovnih or- ganizacij, ni vzpodbudno. Praksa namreč kaže, da samoupravni orga- ni te postavke niso sprejeli kot svojo obveznost do šolstva, mar- več marsikje kot miloščino ali vsaj davek, ki ga lahko dado ali pa tudi ne. Vsekakor pa ne v celoti, kajti kot je vsepovsod slišati, toliko sredstev enostavno ni; spremenjeni pogoji poslovanja, ki omogočajo delovnim organizacijam zlasti po- polno samostojnost, jih namreč po- stavljajo pred dilemo takšnega ali drugačnega razvoja. Čeprav je to sicer res in materialne obveznosti na vse strani niso majhne, pa se zdi, da so pri vsem tem dokaj za- postavljeni osnovni temelji, iz ka- terih navsezadnje lahko zrase ta ali ona tovarna ali podjetje. Gre torej za kadrovsko plat problema, za šolstvo, za neke vrste nevral-' gično točko našega družbenega si- stema. Odnos do vprašanja financiranja šolstva nasploh, kakor se je poka- zal vsaj na zasedanjih delavskih svetov nekaterih delovnih orga- nizacij, je po vsej priliki izitfiz šibke samoupravne zavesti, zapo- padene v smislu njene širše druž- bene funkcije, v razumevanju ne- kih splošnih interesov. Šolstvo brez dvoma pomeni tak interes, toda, čudno, samo dotlej, dokler ga ne postavimo v materialna razmerja. Tu mu splošno veljavo sicer še priznavamo, vendar pa nas skrb zanj ne zanima preveč. V mnogih delovnih organizacijah so se glede tega izoblikovala dokaj enostran- ska gledišča. Uveljavilo se je namreč mnenje, po katerem delov- ne organizacije niso dolžne prispe- vati sredstev za šolstvo v višini odstotka in pol od bruto osebnih dohodkov, saj na primer sploh ne potrebujejo kadrov z vseh sred- njih šol, pač pa samo določene strok^. Ker imajo torej svoje šti- pendiste ( ali pa jih tudi nimajo), ker bodo bržkone trenutno zapo- sleni kadri drugih smeri ostali na delovnih mestih itd., pač ni potre- be, ne dolžnosti, di bi svoj dejan- ski dolg poravnale v celoti. Posle- dica takšne in podobne logike je v tem, da je (vsaj trenutno) šolstvo prikrajšano za pol odstotka, kajti delovne organizacije svoj celotni prispevek za toliko avtomatično znižujejo. To praktično pomeni de- lež, ki bi ga naj dobilo osnovno šolstvo. Ce upoštevamo, da je prav osnovno šolstvo zagotovljeno z našo Ustavo, je položaj, v kakrš- nem se je znašlo, absurden in v nasprotju z načeli! Pri načrtovanju ozke, enostran- ske kadrovske politike v delovnih organizacijah (potreba po kadrih samo izjemnih profilov) ne bi sme- li pozabljati, dp smo dejansko dolžni omogočiti šolanje tudi ostali mladini, ne glede na to, kje se bo zaposlila. Navsezadnje še nobena delovna organizacija ni organizem zase, ločen od neke teritorialne skupnosti. Kje je pravzaprav izhod? Zdi se, da bi morali tako ža blagor osnov- nega šolstva kot šolstva druge stopnje uveljaviti določene repub- liške ali zvezne administrativne akte, ki bi urejali materialne od- nose med njima in družbo, in to seveda v smislu predpisane obvez- nosti. Kajti kot vse kaže, s samo- upravnim dinarjem« in samo- upravno zavestjo kritičnega polo- žaja ne bo mogoče^ reševati in re- šiti. Proslava ustanovitve OF v počastitev obletnice ustanovitve Osvobo- dilne fronte Slovenije ter dvajsetletnice osvo- boditve je bila v ponedeljek v veliki dvorani Narodnega doma v Celju proslava, ki jo je pripravil občinski odbor SZDL v Celju. Po- leg najvidnejših predstavnikov javnega in po- litičnega življenja celjske občine so se pro- slave udeležili tudi mnogi aktivisti iz prvih dni vstaje. Slavnost je začel sekretar občinskega odbo- ra SZDL Janez Kovačič, za njim pa je pred- sednik? občinske organizacije SZDL v Celju, Zdravico Trogar govoril o pomenu praznika ter zlasti še o razvoju, ki ga je celjska občina dosegla v dvajsetih letih.' Ob zaključku je še čestital občanom celjske občine k prazniku ustanovitve Osvobodilne fronte Slovenije ter v tej zvezi poudaril pomen in vlogo Sociali- stične zveze kot skupne fronte vseh naših delovnih ljudi in njihovih mnenj, ki se zdru- žujejo v skupni težnji — v gradftvi sociali- stičnih družbenih odnosov. Socialistična zve- za je postala osrednja politična organizacija, vodilna in ustvarjalna sila politike v komuni. Drugi^ del slavnostne proslave je izpolnil mešani' pevski zbor celjske gimnazije, ki je pod vodstvom dirigenta, prof. .Egona Kuneja zapel .i^kaj pesmi iz bogati! zakladnice vo- kalne glasbe jugoslovahskih pa tudi drugih narodov. —m NOV.ICE IZ 1 SIG CELJE Poljski časopisi so objavili te dni zanimive vesti o kulturnem sodelo- vanju med Celjem in Poljsko. Tako piše Žycze Warsawy med drugim, da je Držičeva komedija »Dundo Maroje« v režiji Branka Gombača na repertoarju že vse od premiere v lanski sezoni, zdaj pa so jo vzeli tudi na televizijo. O televizijskem prenosu poroča, da je bilo delo v izvedbi Poljskega teatra iz Poznanja odigrano simpatično, polno, humor- no in stilistično sijajno, bilo je pra- vo odkritje zunaj Varšave. Gazeta ^oznanska piše, da je bila televizijska predstava ubrana v od- ličen tempo, ansambel je bil docela i:|enačen, graja (spet priznanje!) pa tehniko: kameri — imeli so samo dve — nista zmogli takšnega tempa in temperamenta. Žycze Warsawy piše, da postaja Celje center za izmenjavanje kul- ture s Poljsko. Tako omenja Zbyg- nevva Hubnerja in Branka Gomba- ča, ki sta dramatizirala »Zločin in kazen« za celjsko uprizoritev, sce- no zanjo pa je napravil Zbyszek Bednarowicz. Med drugimi vestmi iz Slovenske- ga ljudskega gledališča še tole: na 3-tedensko študijsko bivanje v Poz- nanju je povabljen akad. slikar in scenograf Avgust Lavrenčič. Konec aiprila pride v Celje kot gost SLG Celje direktor poznanjskega teatra Marek Okopinski. Slovensko ljudsko gledališče Celje je na svoji seji celotnega kolektiva razpravljalo o finančnem položaju spričo katerega s6 ogro- žene celo celjske grajske igre v letošnjem poletju. Kolektiv je potem na referendumu enoglasno zahteval, da morajo biti grajske igre, pa čeprav na lastni riziko. , Dramski krožek IIL osnovne šole v Celju, ki dela pod okriljem delavskega odra, nas je tudi letos presenetil s celovečerno dramsko uprizoritvijo. Tokrat je pod vodstvom Mire Zclinke pripravil pravljično igro Samuela Maršaka »Mucin Bom«. Režiserji ki se odločajo za režijo dramskega dela, se običajno ustavijo pri številu sodelujočih. V tem primeru tega ni bilo. Pri igri sojdeluje preko trideset pionirjev, ciciban(jv in mladincev. Ljubezen do dela z otroki in za otroke je premagala vse kritič.ne trenutke, ki ponavadi spremljajo vsako amatersko predstavo, posebno še mladinsko. Delo je povsem uspelo in zasluži večjo pozornost, kot jo običajno nudimo takim uprizoritvam, v okvir sodelavcev še vedno spadajo: Scenarist Jaro Zelinka, komponist Albin Wiengerl, šminker Vinko Tanjšek, lučni mojster Franc Dolinšek, odrski mojster Ivo Poličnik in ostali. Posebej je omeniti izredno simpatične maske živali, ki so uspelo delo Ivana Jcrama. Ob tej predstavi ne gre, kot bo rriorda kdo nehote pomislil, samo za hvaljenje. Ne. Takšno delo delavskega odra — vključevanje mladih — je izredno hvalevredno, dramski krožek III. osnovne šole nam je lahko dokaz in primer izvenšolske dramske vzgoje. Ob tem primeru se lahko vsa šolska vodstva zamislijo. 2vižej Štefan GOSTI MLADINSKEGA FESTIVALA »MMCHNER CHORIBUBEN« i Eden izmed tujih zborov, ki se je prijavil za nastop na celjskem mla- dinskem festivalu, je Miinchen Chor- buben, ki ga vodi Fritz Rotschuh. ;Zbor, ki obstaja od leta 1952, je kon- [certiraf v Italiji, Švici, Avstriji, špa- fniji, Luksemburgu, Holandiji, Turči- iji. Mnogi znani dirigenti (Eugen Jochum, Erich Kleibcr i. dr.) so zbor večkrat pritegnil k sodelova- nju v operah in oratorijih. Izvajal je tudi praizvedbe del velikih kom- ponistov (Carl Orff, Heinrich Schu- termeister itd.) Miinchner Chorbuben neguje zlas- ti sodobno glasbo, pri čemer je važ- no, da je pesem notranje bogata in vsakemu poslušalcu dojemljiva. V zbor sprejemajo dečke od 9. do 13. leta, ostajajo pa v njem do 21. Ict-a. Zbor vadi trikrat, tedensko, kljub temu, da mnogi pevci stanu- jejo zelo daleč. Tako zahteva sodelo- vanje poleg muzikalnosti tudi mno- go požrtvovalnosti in vztrajnosti. Na festivalu v Celju bo sodeloval tudi zbor osnovne šole »Toneta Okrogarja« iz Zagorja ob Savi, ki je na republiškem tekmovanju zasedel prvo mesto v A kategoriji. Nastope .mladinskega zbora na tej šoli ome- nja šolska kronika že leta 1871, med zborovodji pa Adamiča, Mihelčiča in Korošca. Sedanji zbor vodi Ri- hard Beuerman. Od 1959 zbor vidno napreduje in mnogo nastopa doma kakor v drugih krajih Slovenije. Pri- liv novih pevcev je zelo velik, če- prav jc sodelovanje v zboru poveza- no z učnim uspehom vsakega učen- ca. Takšen režim ugodno vpliva na delo zbora in se učenci kljub tri- urnim tedenskim vajam še z večjo vnemo lotevajo šolskega dela. Di- sciplina zbora je spontana in dobro vpliva na vso šolo. Medsebojna po- vezanost učencev je tako velika, da ostajajo pevci v zboru tudi po iz- stopu iz osnovne šole in verjetno bodo kmalu prav iz teh pevcev usta- novili pomutacijski zbor. Na festivalu bo prav tako nasto- pil zbor učiteljišča iz Murske Sobo- te, ki jc na republiškem tekmova- jaju dosegel izreden uspeh. Zbor de- luje že od 1950. leta in je pomem- ben kulturni činitelj tega področja. Zbor, ki ga vodi prof. Vlado Mo- čan, dirigent^ izrednih kvalitet, jc v zadnjih letih' nastopil kar 50 krat doma, večkrat pa tudi drugod po Sloveniji. • V. Jče Miinchner Chorbuben .z dirigentom, skladateljem Fritzem Rotschuhom. »BUDILKA« V CeiJU Celjska delavska univcT/.a bo priredila 3. maja troje perdstav »Budilke« Vl:idimir;/Bii- latovića-Viba. Satirično delo bodo Celjanom predstavili člani Komorne pozornice iz Zag- reba. Skupina je. bila v Sarajevu nagrajena z Zlatim vencem za najbolje podano pred- stavo šestega festivala malih odrov, te dni pa jc uspešno nastopila na Sterijincm^ pozor- ju, sicer izven konkurence, a jc kljub temu požela najboljše ocene. Med gosti bodo .la- stopili Relja Bašić Ivan Serdar, Djurdja Ivc- zić, Helena Buljan in Sanda Langerholz. Prireditelj pričakuje tudi obisk avtorja Bu- latoviča, ki naj bi v uvodu spregovoril o naši satiri. Za predstave, ki bodo v Narodnem domu, vlada med Celjani veliko zanimanje. Bč KUD »TINE ROŽANC« GOSTUJE V SAVINJSKI DOLINI V nedeljo, 2. maja bo folklorna skupina KUD »Tine Rožanc'< iz Ljiil)ljane priredila dva samostojna nastopa v Savinjski dolini. Mladi plesalci se bodo v okviru prvomaj- skih proslav predstavili občinstvu v Šoštanju in Polzeli. S profjramom, ki obsej^a narodne plese Slovenijo (Gorenjske, Bt^la Krajina), Hrvatsko in Makedonije, bo folklorna skupina ob praznikih nastopila po vsoj Sloveniji. Z istim programom bo skupina nekaj tednov gostovala v Avstriji in Franciji. M. V. Iz celjskega muzeja Schiitzova keramika v času prve industrializacije lončarske obrti je bilo v Savinjski dolini več kera- mičnih tovarn — v- Nemškem dolu (od leta 1815), v Kasazah (od leta 1870) in Gotov- Ijah. Takrat so bile to edine tovarne kera- mike v naši državi: Okrog leta 1922 so bile vse tri priključene Keramični i.idustriji v Zagrebu. Zdaj obratuje le še znana tovarna v Libojah. Tovarno v Kasazah je ustanovil- L. ,R. Schiitz. Za izdelke te tovarne so značilne raz;abane dblike, bogat rastlinski, figuralni in geometrijvski okras in uporaba najraz- ličnejših barv ter svetlikajočih se glažur. Izdelovali so razkošne vaze, uporabne in okrasne krožnike, vrče, školjkaste posode in celo vrsto drugih predmetov, pol.iih oblikovne domišljije, ki je bila tipična za tedanjo, zlasti pa še za Schiiutzovo indu- strijsko oblikovno estetiko. To estetiko jc usmerjal industrijalec s pomočjo likovne- ga oblikovalca, ki je izdeloval osnutke in kalupe ter določal barve. Povpraševanje po Schiitzovi keramiki jc bilo veliko, tako na domačem kot tudi lia tujem tržišču (v Evropi in Ameriki) — tb je dokaz, da je bila kvalitetna in da je vsestransko ustrezala potrebam potiošnika. Od številnih ohranjenih izdelkov SchLit- zove tovarne so najlepši primeri zbrani v dveh večjih kolekcijah — e.ia je v To- varni keramične industrije v Libojah, dru- ga pa v celjskem muzeju. Namen obeh zbirk je: še naprej zbirati, očuvati iti pfe^^entirati industfijškb' izdelke'i*rvih kd- rarriičnih tovarn pri nas. Spomeniško varstvena služba je vso Schutzovo keramiko vključila med zaščite- ne kiilturno-zgodovinskc objekte in s tem že ohranila neštete primere te keramike, ki je pomembna za našo preteklo umetnor obrtno ter industrijsko dejavnost, posebno pa še za domače celjsko področje. M. U.t Okrasni vrči IVAN CANKAR; KRALJ NA BETAJNOVl STARI KRALJ v iNOVEM OBLAČILU (PREDSTAVA V POČASTITEV 2()-LETNICE OSVOBODITVE) Predstava, ki smo si jo imeli pri- ložnost ogledati u celjskem gledali- šču, nam ponovno potrjuje možnost in rrujnost, da vsaka doba oblikuje klasična dramska dela po svoje. Po Kotlovi moderni interpretaciji Sha- kespeara, ki'je vplivala tudi na celj- sko uprizoritev Viharja, smo dobili še moderniziranega Cankarja v reži- ji Jura Kislingerja. Postavitev delu- je mestoma presenetljivo, čeprav ne pušča izenačenega vtisa. Poudariti je treba režiserjevo bistveno drugač- no zamisel od dosedanjih zlasti v dveh likih: Kantorjii in župniku. Kantorji so bili doslej trdni, brez- obzirni kmečki veljaki, ki se jih je komaj rahlo dotaknila mešČariska uglajenost. Taki so bili npr. Cesar Kovic, Sever, če omenim nekaj upo- dobitev te vloge po vojni. To pot se pa srečamo z meščanskim Kantor- jem, človekom, ki sodi nedvomno v vrh meščanske politike, človekom, ki se s svojim bistvom zliva s podo- bo salona, ne pa z okoljem trške krčme. Spretni politik Kantor je lahko seveda v novi podobi dobil še poudarjene črte svojega družbenega položaja, a se je nedvomno preveč ločil od svoj'ega socialnega izhodi- šča. Skratka; poudarek je na uve- ljavljenosti in dosegi Kantorjeve iz- koriščevalske pozicije in ne na poti do nje. Župnik je doslej stal naspro- ti Kantorju v podrejenem položaju, včasih je bil celo rahlo karikiran, v novi celjski uprizoritvi pa je postal enakopraven politični partner v de- litvi interesnih sfer med posestno in cerkveno gosposko. Vsekakor je t^ razlaga, ki je sprejemljiva in jo še potrjuje zaključno nazdravljanje ' med župnikom in Kantorjem. Predstava raste proti koncu, .medtem ko so začetni prizori premalo učinkoviti. Omenim naj le prehitri tempo in s tem medlost v Ma- ksovem prvem nastijpu, nato pogovor med Kanloijem in župnikom, ki pusti vtis nepri- zadetosti. Prizor s hipnozo je boljši, čeprav ne dokončno prepričljiv. Najbolj uspel je pri- zor, ko Kantor pregovarja Maksa k razum- nosti tik pred katastrofo. Režiser Kislinger nam je sicer prikazal novo podobo Kralja na Betajnovi.-a je prepričal bolj mozaično kot pa celostno. Med igralci je bil KrošI suveren, odigral je samozavestnega in premočrtnega človeka, katerega trenutki slabosti so le do- polnilo k človeški polnosti lika, sicer pa osta- ja močan in stvarcui človek brez nietzsche- janske privzdignjenosti. Prav dober je bil škof kot župnik, čeprav je predstavljal manj osebo, bolj pa predstavnika cerkve oziroma njene politike. Bermež kot Maks je bil pre- mehak in je predstavljal prešibko protiigro močnemu Kantorju. Ustrezali sta Me.icejeva kot Francka z zastrto zaskrbljenostjo in omahljivo negotovostjo, pa tudi Kjudrova kot Nina z naivno otroškostjo in bolezensko za- strašenostjo, ki pa ni prešla v histerijo. Ome- nili je treba kot pozitivne dosežke še vloge starega Krbeca (Dolinar), Lužarice (Šmido- va) in liane (Goršičeva). Kastelic pa je kot Bernot neposrečeno zašel v pozo in melodra- mo. Kot scenarist se je po.iovno uveljavil Av- gust Lavrenčič. Čeprav predstave ne moremo sprejeti brez kakršnihkoli pridržkov, nam je vendar ponu- dila dovolj svojsko novo podobo Kralja na Betajnovi, o katerk smo prisiljeni razmišljati, pa najsi jo povsem privzamemo ali ne. ANDRIJAN LAH svet pod^spbkom v DOLINI JE KRUH »STAGORSA IN ŠTADOVSA!« V PEŠCNATO ALI MOČVIRNATO REBER, V TEMNE GRABNE, KI SE GRIZEJO PRAV V PODNOŽJE ŠTEVILNIH VRHOV; NA OSAMLJE- NIH GOLICAVAH KRALJI NA BETAJNOVI, KI PA NIKOLI NISO BILI KRALJI IN JIM JE KOS BELEGA KRUHA OB VELIKIH PRAZNIKIH POMENIL NAJVEČJI DAN. IN TEH VELIKIH DNI NITI NI TAKO MALO V ŽIVLJENJU HRIBOVCEV MED DO- BRNO IN VELENJEM, MED VITANJEM IN DOLICEM — NA RAZVEJANEM HRI- BOVSKEM PREDELU, KI GA POZNAMO POD IMENOM PASKI KOZJAK, »K sreči sem zdrava!« pravi Herlahova mama Koliko manj bi trpeli, če bi ime- li elektriko«, pravijo vsi. Le redke kgzjaške predele je zajela, zimske noči so dolge kot zima, ki še sedaj gospodari in ne prizanaša rži. Ta- ko kot pred dvajsetimi leti, ko so tu domovalc številne brigade, ko so se po teh osamljenih, a toplih domovih zadrževali partizani, iz noči o noč hiteli terenci, tako še danes v izbah gospodari petrolej- ka ali karhidovka. In spomini. »Toliko jih je bilo, da kar ne vem, od kod so se jemali,« pravi Špeg- lova mama. »Najraje sem imela Milenka, ta ti je bil dober kot kruh, zarobantil pa tudi tako, da te je kar srh spreletel. Po vojni jih nisem več videla. Obljubljali so, da bodo pHšli in še marsikaj dru- gega, lepega so nam obljubljali, in če bi danes kdo prišel naokrog, po dvajsetih letih, bi mu jih jaz natrenkala.« Življenje hribovcev je svojevrst- no. V dolino jo mahnejo le, če pač drugače res ne gre. Preveč je ga- ranja. Pred svitom že pokladajo živini, dan jih zateče v razgonih in odorih, hrbet se krivi pod polnimi koši, ki neusmiljeno režejo v ra- mena, v poldnevu odmeva v tem- nih gozdovih sekača ali motorna žaga (če jo kdo ima!), voli stopi- coma vlačijo hlode in ko še sonce samo z rožnato lučjo poslednjič ozari Spik ali Ojstrico, se vračajo domov na kratek počitek. " Toda tudi v to navidezno nespre- menjeno podobo vsakdanjega živ- ljenja je posegla sodobnost in jo razmajala. Danes še delajo, gara- jo in z lastnim znojem gnojijo močvirnate lehe ali peščnate raz- gone, toda vnjihovi otroci silijo v dolino. Nihče noče ostati v hribih. Šola v dolini jim kaže drugo stran življenja. »V dolini je življenje, v dolini je oblast, mi pa samujemo in red- ki pridejo k nam. Naši gostje so logarji, ki odmerjajo in pazijo, da ne sekamo preveč, tu in tam kdaj zavije kak dimnikar k nam ali rur bežniki, kajti navidezno nizki dav- ki so za nas le previsoki,« to je od- mevv ki se vleče skozi leta, med- tem ko v dolino potujejo skromni kubiki lesa, tu in tam kakšna spi- tana goved, nekaj jajčk ali ore- hov. Tu še cenijo dinar in se jim ob pogledu na tisočak zasvetijo oči. Ure in ure se pogovarjaj z nji- mi, pa ne bodo uporabili naših vsakodnevnih pojmov: občan, člo veški odnosi, socializem in še in še. Delajo in drug drugemu poma- gajo. Beseda solidarnost jim je tuja, toda včeraj je zbolel sosed Herlah (dobil je pljučnico) in že so sosedje pomagali, da so ga spra- vili v dolino in na rešilni avto, ure- dili pri zdravniku vse potrebno, kajti njegova žena ne utegne, živi- na terja svoje. In ko je nekaj dni zatem zbolela še njegova sestra, so zopet sosedje uredili vse. Nik- jer ni zapisano, da morajo, samo vedo, da bodo jutri najbrž sami potrebni te pomoči. No, k Špeglo- , vim je pred leti prišel 40-leten Loj- zek, zapuščen, bolan, osamljen. Sprejeli so ga, pozdravili, danes živi pri njih in pomaga kolikor 'more. KAKO BOM ZMOGLA? je potarnala Angela Herlah. Mož in njegova sestra sta pred dnevi zbolela in sta v slovenjgraški bol- nici. Kaže, da bo mož moral še v Topolšico in res ne vem, kako bom sama vse zmogla. Imam troje otrok — deklice, dve še hodita v osnovno šolo v Mislinje, ena pa je v kovinarski šoli v Velenju. In ta- ko sem sama za vse. Imam 5 glav živine in vode nam primanjkuje. Mož pravi, da jo bo poiskal, ko bo ozdravel. Kako čudno je to, pri nas je ni in ni, pri sosedu pa plavajo v vodi in jim celo ogroža hišo. tn elektrika? Naša dolgoletna želja, imeli smo že odbor in bili priprav- ljeni pomagati, a 8,7 milijonov je le preveč za nekaj kmetij. Letos so nam v dolini precej oškodovali! naše travnike — po njih so spe-' Ijali vodovod za Velenje; dobili pa smo le 30 tisoč odškodnine. K sre- či sem vsaj jaz zdrava. Kako pa bo, če bom dolgo sama za vse, pa ne vem. Otroci si želijo v dolino in najbrž jim ne bom branila. In VODA NAS BO NESLA! pravi Špeglova mama. Vse njive, vsi travniki so močvirnati. Koder stopiš, se ti udre, zažmuka in s te- žavo rineš v močvirnat breg. Se- daj na pomlad se kar zlivajo po- nirki, vsepovsod brbota in kloko- če in bojimo se, da se nam ne boj hiša podrla. Denarja pa nimamo; in nimamo. R^di bi »puvali«, todaJ travniki dajejo premalo in z živi-i no ni kaj zaslužka. Les nam pravi tako maio vrže. Pred leti sva s' soprogom podrla tri smreke kar na »švarc«, ker sva rabila steljo. 2ivina je v hlevu skoraj tonila in sva jim gokladala kar svežo steljo. To pa naju je stalo. Tri leta nisva dobila sečnega dovoljenja in šele ko sem zagrozila, da bom odšla v dolino po pravico smo znova do- bili dovoljenje. Časi se pač spreminjajo. Pri nas je bilo 16 otrok. Jaz sem bila sed- ma in sem prevzela domačijo. Pred dvajsetimi leti je bilo v naših domovih veselo in živo, čeprav Lojzek ni nikoli slabe volje smo nosili glave vsak dan v rokah, Z mrakom in svitom so priheijali naši fantje in kadar je bilo v do- lini le preveč hudo, sem jaz nesla pošto na dogovorjen kraj. In mar- sikateremu ranjencu smo lajšali bolečino. Enkrat sem štirinajst dni skrivala na skednju ranjenca in prepričema sem, če bi še živel, da bi prišel naokrog, čeprav so me drugi razočarali. »Prišli bomo, pri- šli, tu nam je bilo tako lepo,« a že dvajset let čakamo pa jih ni od nikoder. Pozabili so nas kot se pač pozabljivjo številne obljube. Elektrike nimamo, čeprav bi jo Speglov Justek drži jagnje, ki se hrani pri kravi »Zgaran sem«, pravi Ivan Abcršek, otroci pa me še bodo dolgo rabili krvavo rabil. In kakšni krediti bi' nam prišli prav, da bi odvodnja- vali naše travnike, kajti potem bi imeli kakšno kravico več v hle- vu.« VLEČE NAS V DOLINO . Karlinco Dobovičnik sem srečal na poti. »18 let imam. S šolo ni šlo naj- bolje, končala sem v 5, razredu. Želela sem si službo in na jesen sem odšla v Ravne na Koroškem, Zaposlila sem se pri gozdnem go- spodarstvu, kjer sem čistila ko- ševje. Sedaj jih ne potrebujejo več, želim pa, da si najdem stal- no službo. Veste, za kruh je težka tu gor pri nas.« Med razgovorom se nama je pri- družila še Karlinčina prijateljica Angela Kotnik. Njena zgodba je še bolj boleča. »Imam 17 let. Z mamo živiva pri Špeglovih, Zemlje nimamo. Prc^življamo se z delom na polju. Danes tu, jutri tam. K sreči so ljudje tulštam- Špeglova pred vrati gorsa« pa je trpljenje: trpko, vsak- danje, prežeto v krvi, da ga pač nosiš, kakor je. Prazniki so tukaj redkejši kot milijonski loterijski zadetki. Toda tudi tu se zberejo ob godovih ali rojstnih dnevih in takrat oživijo spomini: na tiste dni, ko kmetije niso bile tako osamljene, ko je dim pomenil slasten kruh ali vro- če mleko ali morda gost močnik, iz katerega so otepali družno vsi in sanjali o pomladi, ki bo prišla in o lepšem življenju. Toda v živ- ljenju je tako, da eni prehitevajo druge — in mi smo pač danes obi- skali tiste, ki se še spreminjajo obljub. Tekst in foto: J. Klančnik TV PROGRAM OD 1. DO 8. MAJA • TV PROGRAM OD 1. DO 8. MAJA % TV PROGRAM OD 1. DO 8. MAJA % TV PROGRAM OD 1. DO 8. MAJA % TV PROGRAM OD 1. SOBOTA — 1. maj 9.00 čestitke in množične pesmi (Beograd); 9.30 Pozdravi prijateljskih dežel (Beograd); 10.00 Boj za igrišče — poljski film za otroke (Ljubljana); 10.30 Na Robleku - spored kvin- teta bratov Avsenik (Ljubljana); 12.00 Prvo- majske čestitke (Ljubljana); 12.15 prvomaj- ska parada v Moskvi — reportaža (Beograd); 13.30 glasbena mcdigra (Beograd); 14.00 »Mu-' sic hali« — odlomki glasbene oddaje (Beo- grad); 14.30 .športna reportaža (Beograd); 14.55 nogometni finale za P9kal evr. prvakov — prenos iz VVembleva do 16. 45 (Evroviži- ja); 17.15 motorne dirke v Crikvenici (Zag- reb); 18.25 napoved in TV obzornik (Ljub- ljana); 18.45 »Piknik« lutkovna igra o Kljuk- cu (Ljubljana); 19.10 Poje Miroslav Ca.igalo- vič (Beograd); 19.30 Vsako soboto (Ljublja- na); 19:45 Cik-cak (Ljubljana); 20.00 TV dnevTiJk (Beograd); 20.45 glasbena oddaja studia Skopje-(Beograd); 20.55 sprehod skozi čas (Ljubljana); 21.25 »Druga plat medalje« — humoristična oddaja (B«»grad); 22.25 pr- vomajske čestitke (Ljubljana); 22.40 »Golo mesto« serijski film (Ljubljana); 23.30 po- zdravi prijateljskih dežel — ponovitev (Be- ograd); 24.00 poročila (Ljubljana). NEDELJA — 2. maj 10.00 kmetijska oddaja (Beograd); 10.45 mendov spored — ponovitev (Zagreb); 11.30 gozdi čuvaji — ser. film (Ljubljana); 15.00 športno popoldne; 18.00 mladinski TV klub (Ljubljana); 19.00 dr. Kildare — serijski film (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.45 Satelitski prenos programa raznih de- žel (Ljubljana); 21.45 da ali ne — ugankarska oddaja (Beograd); 23.15 Žrebanje za vabilo na quiz (Zagreb); 23.20 Igor Stravinski: Lisi- ca Zvitorepka — balet (Ljubljana); 23.40 Mo- torne dirke v Crikvenici — reportaža (Zag- reb); 0.10 poročila (Ljubljana). PONEDELJEK — 3. maj 10.30 Janez Vrhunc: Sonček, sonček zlati — predstava mlad. gledališča (Ljubljana); 16.30 Trnjulčica — baletna predstava gleda- li.šča iz Moskve (Beograd); 18.10 Zajec Os- uaid vara predstavlja — risanke (Zagreb); W.25 Delfini — angleški poljudno znanstveni film (Ljubljana); 18.50 Močvirska ptica — ba- let (Ljubljana); 19.15 Tedenski športni pre- gled (Beograd); 19.45 Glasbena medigra (Be- ograd); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 biseri glasbene litcraturue — J. S. Bach — preludij in fuga (Beograd); 20.40 Peter Kočič: Sudanija — TV drama (Beograd); 21.40 .20 let osvoboditve Reke — dokumentarni film (Zagreb); 22.20 Poročila (Beograd); SREDA — 5, maj 14.55 Wembley: nogometno srečanje .med Anglijo in Madžarsko (Evrovizija); 16.50 go- vorimo* rusko (Zagreb); 17.10 Učimo se an- gleščine (Zagreb); 17.40 »Zgodba o ■ psu in muci, ki sta poribala„ hišo« — iz serije Tik- tak (Ljubljana); 17.55 Pionirski TV studio (Ljubljana); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 reportaža studia Skopje (Ljubljana); 19.00 Kolejdoskop (Ljubljana); 19.45 Cik-cak (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20-30 Lirika Petra Petroviča Njegoša (Beog- rad); 20.40 Crno na belem — zabavno glasbe- na oddaja (Zagreb); 21.40 Kulturna panora- ma (Ljubljana); 22.20 Proslava ob obletnici prve slovenske vlade v Ajdovščini (Ljublja- na); 22.35 TV obzornik (Ljubljana); 18,25 In- formativna oddaja (Zagreb); 19.45 Propagand- na oddaja (Beograd); 2L40 Informativna od- daja (Zagreb); ČETRTEK —'6. maj 10.00 TV v šoli (Zagreb); 11.00 Tečaj fran- coščine (Beograd); 16.40 Ruščina na TV (Ljubljana); 17.10 Govorimo angleško (Ljub- ljana); 17.40 Na črko, na črko — oddaja za otroke (Beograd); 18.25 TV obzornik (Ljub- ljana); 18.45 Po Jugoslaviji — reportaža (Be- ograd); 19.15 Glasbena porota (Ljubljana); 19.45 V kinu bomo videli (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Narodna glasba (Zagreb); 20.45 Igor Torkar »Ralada o tašči- ci« — TV igra (Ljubljana;) 21.30 koncert v studiu (Ljubljana); 22.00 TV obzornik (Ljub- ljana); PETEK — 7. maj 16.50 govorimo rusko (Zagreb); 17.10 Uči- mo se aigleščme (Zagreb); 17.40 TV v šoli (Zagreb); 18.10 TV slikanica — prvi del Pike Nogavičke (Ljubljana); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Rdeči signal — oddaja o prometu (Beograd); 19.15 Sami so izbrali — spored narodne glasbe (Beograd); 19.45 TV akcija (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beog- rad); 20.30 »Družinski dnevnik« — film iz serije o retrospektivi slovenskega filma (LJub- ljana); 22.15 Montreux: Peti festival »Zlate vrtnice« (Evrovizija); 22.45 TV obzornik (Ljubljana); SOBOTA — 8. maj 10.00 Zbor samoupravljalcev Slovenije (Ljubljana); 17.40 »Kljukčev kvintet« — igiti za otroke (Ljubljana); 18.05 glasbeni odmevi (Zagreb); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Ivo Stivičič: Mesto v katerem živimo (Zagreb); 19.30 Vsako soboto (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Orglice »5 + 1« — glasbeni trenutek (Beograd); 20.45 Sprehod skozi čas (Ljubljana); 21.10 »Druga plat medalje« — humoristična oddaja (Be- ograd); 22.00 Golo mesto — serijski film (Ljubljana;) 22.50 TV obzornik (Ljubljana). . VABIMO VAS NA IZLETE: AVSTRIJA IN CSSR - 7dnevai KOMPAS |tULLY t osebnimi avtomoblU. Prijave do II. Buia. BUDIMPEŠTA - PRAGA - DUNAJ - po- letno potovanje z ogledom 3 svetovno zna- idh prestolnic držav srednje Evrope. Prijave do 3«. mala 1963. DOLOMITI — Edinstveno potovanje z avto- busom v naJlepSe predele Dolomitov. Prijave do 9. maja 1969. 6-đid po ALFAH. Za ljubitelje gorskih le- pot #-4nevno potovanj« v Juniju v najlcpte •offkc predele Avstrije. Svfec In Italije. Pri- jav« do 20. maja 1963. PARIŠ — 8-dneTno avtobusno potovanje z •rtobusom In vlakom. Prijave do 20. maja. SADJARJI IN VRTNARJI — 10-dnevno stro- kovno potovanje v BOLGARIJO IN ROMU- NIJO. Prijave do zaključenega .števila. PO SREDOZEMLJU — Zanimivo In privlač- ne potovanje po Sredozemlju v oktobru. Pri- javite se pravočasno. Potne liste, vozovnice za tu in inozemstvo ter vse turistične informacije vam najhitreje posreduje KOMPAS CEUE. KOMPAS CELJE i ; TomSIčev trg 1 Telefon 23-50 RAZNO Zamenjam Fiat 508 za rabljeno kosilnico. Na- slov v upravi lista. Veliko kletno stanovanje dam kot skladišče ali mirnemu obrtniku, v .najem. Naslov v upravi lista. Nujno iščem lokal ali primerno sobo za kro- jaško obrt v Celju. Plačam dobro. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Obrtnik«. # K U P1M Malo mlatilnico kupim. Pfoder Jože, Goriči- ca, Šentjur pri Celju. Kotel za žganjekuho do 120 1 kupi: Jura Stip- lovšek, Košnički Hum p. Desinič. Dvoje trodelnih oken z rolojem kupim. Na- slov v upravi lista. # STANOVANJE Enosobno stanovanje v centru zamenjam za slično tudi v ce.ntru. Naslov v upravi lista. Mlajša njirna uslužbenka išče nujno sobo v \ Celju ali bližnji okolici. Plača najboljše. ' Naslov v upravi lista. Solidnemu moškemu oddam opremljeno so- bo. Naslov v upravi lista. Sostanovalca sprejmem. Informacije: Rebeu- šek, Celje, Aškerčeva 4. Sostanovalca k mlajšemu moškemu sprej- mem. Naslov v upravi lista. Upoko^nka išče prazno sobo. Pomaga v go- spodinjstvu. Naslov v upravi lista. Zamenjam lepo sončno stanovanje na Mari- borski cesti (37 m'), za večje v mestu. Na- slov v upravi lista. PoStena, mirna Šivilja, želi nujno, opremljeno ali prazno sobo v centru mesta. Plača vna- prej. Naslov v upravi lista. Starejša in mirna zakonca iščeta ali kupita v Celju enosobno stanovanje. Cena 1,500.000 din. Naslov v upravi lista. • PRODAM Vhodna macesnova vrata 120x190, v dobrem stanju primerna zd adaptacijo proda: Šte- fan Grabar, Smarjeta 24, Rimske Toplice. Pse čuvaje, nemške pasme, stare 8 mesecev, prodam, Leopold Kolenc, Gornja Dobrova (baraka) Celje. »DKVV HOBI ROLLER« ugodno prodam. Alojz . Zaje, Šempeter 115. Telico, staro 8 mesecev proda: Smid, Zagrad 123, Celie. Motorno kosilnico RAPID prodam po ugodni ceni. Anton Tacen, Zadobrova 89, Skofja vas. Trosobno stanovanje s pritiklinami v Celju prodam. Pismene ponudbe -la upravo lista pod šifro »LEPA LEGA«. Družinsko vilo in lepo parcelo v Celju pro- dam. Pismene ponudbe na upravo lista pod šifro »Vseljiva in gotovina«. Dvoje dobro ohranjenih sobnih vrat in pod- boje./ugodno prodam. Naslov v upravi lista. Dobro ohranjen globok italijanski otroški vo- ziček prodam. Naslov v upravi lista. Nemške ovčarje 6 ted.iov stare in hlevski gnoj prodam. Celje — Cret barake — desno pred mizarstvom Štuklek. Zaradi selitve prodam ugodno kuhinjsko po- hištvo: dve omari in dva divana. Vprašati pri Drole, Stanetova ulica 8. Motorno kolo »Horex-Rcgina« z novimi guma- mi, rezervni ležaji, registriran, prodam po nizki ceni. Ogled v nedglrjo. Štefan Plevnik, Celje, Cankarjeva 13. Trodelno omaro, raztegljivo mizo, železno zložljivo posteljo prodam. Vprašati dopol- dne pri: Kušar, Celje, Malgajeva 14. Odlično ohranjejio PRIMO 175 prodam. Herič; Celje, Titov trg 7. ♦ GLEDALIŠČE SLOVENSKO UUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 30. aprila 1965 ob 19.30 uri: Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI. Go- stovanje v Grižah. Torek, 4. maja 1965 ob 13.30 uri: Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI. Za- ključna predstava za osnovno šolo 2alec. Torek, 4. maja 1965 ob 19.30 uri: Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI. Tor- kov abonma in izven. Vstopnice so še na razpolago. Sreda, 5. maja 1965 ob 19. uri: Spevvack: NAŠI TRIJE ANGELI. IV. šolski abonma in Izven. Nekaj vstopnic je še na razpolago. Četrtek, 6. maja 1965 ob 20. uri: Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI. Go- stovanje v Kostanjevici. Sobota, 8. maja 1965 ob 19. uri: Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI. Abonma za delovne organizacije in izven. Vstopnice so še na razpolago. Nedelja, 9. maja 1965 ob 10. uri: Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI. HI. nedeljski dopoldanski abonma in izven. Nedelja, 9. maja 1965 ob 19.30 uri: Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI. Ne- deljski večerni abonma in izven. OBVESTILO Cenjene naročnike in bralce našega lista prosimo, da nam za odgovore naslovov iz naše oglasne strani, prilagajo znamko za din 40, ker nam je sicer nemogoče pošiljati pismene odgovore. Obenem obveščamo, da s sprejemanjem oglasov zaključimo vsako sredo ob 11. uri. Prosimo za razumevanje in upoštevanje gornjega obvestila. ■ -■ 1- Uprava Celjskega tednika ZAHVALA Ob izgubi našega ljubega moža, ata, starega ateka, brata, strica in tasta ALOJZA VELENŠKA tesarja v pokoju se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala vsem tistim, ki so darovali vence, pevskemu zboru upokojencev in č. duhovščini. 2alujoči: žena Neža, hčerka Marija, sin Mihael, _v vnukinji Nevenka in Brigitka, zet Franci, snaha '"^f^ Štefi, brata in sestra ter ostalo sorodstvo. Celje, dne 30. aprila 1965. Komisija za delovna razmerja pri obrtno gradbenem podjetju „Remont" Celje razpisuje naslednji prosti delovni mesti:, 1. TEHNIČNEGA VODJE ^ 2. GRADBENEGA TEHNIKA ^ Pogoj: 1. Gradbeni inženir s 5-letno prakso v gradbeni operativi in pooblastilom, ali gradbeni tehnik z 10-letno prakso in j)ooblastilom. 2. Gradbeni tehnik z nekaj let prakse. Prejemki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. Podjetje ne razpolaga s stanovanji! Komisija za sprejem in odpust delavcev »DINOS« * poslovna enota Celje razpisuje prosta delovna mesta za: AVTOMEHANIKA in več NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV za skladiščno-transportna dela. Interesenti naj se javijo v upravi poslovne enote Celje, Resi jeva 8. Časopisno podjietje »Celjski tisk« Celje zaposli v svojem počitniškem domu v Velem Lošinju dve tovarišici za pomoč pri delu v kuhinji, pri strežbi gostov in čiščenju pro- storov. Delovno razmerje se sklene za določen čas in sicer za dobo štirih mesecev. Ponudbe sprejema tajništvo podjetja, Celje, Trg V. kongresa, št. 5. OBVESTILO Vse prodajalne kruha Trgovskega in proizvodnega podjetja »Veležitar« bodo odprte med prvomajskimi prazniki le v pone- deljek dne 5. maja 1965 od 7. do 11. ure. Obenem želi podjetje »Veležitar« vsem odjemalcem in doba- viteljem prijetne prvomajske praznike, pri poslovanju pa mnogo delovnih uspehov. Kovinsko podjetje KLIMA Celje * sprejme v delovno razmerje VK ELEKTRIKARJA KV ELEKTRIKARJA Ponudbe je poslati kadrovskemu sektorju podjetja. Osebni do- hodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. Oglas velja do zasedbe delovnih mest. Razpisna komisija pri podjetju MIZARSTVO IN KOLARSTVO, Celje, Aškerčeva ul. 19 razpisuje prosto delovno mesto tehničnega risarja mizarske stroke Pogoj: končana tehnična šolrf s 5-letno prakso v mizarski proizvodnji ali pa 10 let mizarske prakse na vodilnem delovnem mestu z znanjem tehniškega risanja. Razpis velja do zasedbe .delovnega mesta. AVTOTURISTICNO PODJETJE izletnik celje PUTNIK Nudimo vam vse turistične usluge. Sprejemamo rezervacije za letni oddih, od- ločite se pravočasno in zahtevajte podrobnej- še Informacije. Organiziramo izlete )n potovanja po Jugo- slaviji 1 v Inozemstvo s turističnimi avto- busi. — Celje — Zagreb — Karlovac — Plitvice — Senj — Rijeka — Pula — Koper. — Celje — Rakov Škocjan — Cerknica — Lož — Grad Snežnik. — Celje — Kostanjevica — Pleterje — N. mesto — Metlika — Črnomelj — Vinica. — Celje — Ljubljana — 2užembcrg — Dol. Toplice — Baza 20 — Kočevje — Turjak. — Celje — Pohorje — Maribor. SI. Radenci — M. Sobota — Lendava — Ptuj. — Tridnevna potovanja z avtobusi po AV- STRIJI in ITALIJI — Celovec — Beljak — Grossglockner — Cortina d' Ampezzo — Bol- zana — Lago di Garda — Verona — Padova — Benetke — Trst. Prijave sprejemamo za ko- lektivp. — TRST — MIRAMARE, obisk cvetlične razstave v času od 22. 5. do 6 . 6. 1965, vabi- mo kolektive in posameznike. — .MUNCHEN — prometna razstava »AV- TOSALON« v času od 25. junija do 3. okto- bra 1965 — štiridnevno avtobusno potovanje po naročilu društev in za posameznike, zahte- vajte podrobne informacije. — TRST — BENETKE, stalni avtobusni iz- leti, prijave sprejemamo za kolektive in po- sameznike. — SOFIJA ^ PLOVDIV — ISTAMBUL — ANKARA — BEJRUT — BALBEK — DA- MASK — A.MAN — JERUZALEM — dvanajst dnevno potovanje z avtobusom in avionom dne 10. in 21. 6. 1965. Prijave sprejemamo do 10. oziroma do 20. 5. 1965. — DUNAJ — ZtJRICH — BERN — LUGA- NO — MILANO, 8-dnevno potovanje z avto- busom dne 7. 6. 1965. Prijave sprejemamo do 7. 5. 1965. — ATENE — DELFI — LARISA — SOLUN, 7-dnevno potovanje z avtobusom dne \26. 6. 1965. Prijave sprejemamo do 25. 5. 1965. — BUKAREŠTA — MAMAJU — VARNA — SOFIJA, 6-dncvno potovanje z avtobusom 9. 6. 1965. Prijave sprejemamo do 9. 5. 1965. — DUNAJ — PRAGA — VROCLAV — VAR- ŠAVA — KRAKOV — BUDIMPEŠTA, lO-dneir- no potovanje z avtobusom 29. 6. 1965. Prijave sprejemamo do 25. 6: 1965. — FIRENCE — RIM — NEAPELJ — BE- NETKE — TRST, 9-dnevno potovanje z vla- kom 18. 6. 1965. Prijave sprejemamo do 18. 5. 1965. Vse informacije' in prijave pri IZLETNIK-u Celje, Titov trg 3 ter poslovalnicah v Velenju in Krškem. Za cenjeni obisk se priporoča IZLETNIK CELJE Titov trg 3 — tel. 28-41 nasproti avtobusne postaj., Podjetje Javne naprave Celje sprejme takoj v službo: 2 ČISTILCA ULIC za nočno službo 1 ČUVAJA za shranjevalnico koles Delo po učfiikii. VEČ UPOKOJENCEV za čuvanje avtomobilov. Pod 3. se dela po pogodbi o iz- vršitvi dela. POSTRANSKI ZASLUŽEK nudimo upokojencem in upokojenkam, trgov- skim usužbencem, trafikantom in dru- gim po vsej Sloveniji. Prijavite se pismeno na »ED-1«, poštni predali 401 LJUBUANA. ' IŠČEMO 6 raznašalcev za LJUBLJANSKI NEDELJSKI DNEVNIK na dom naročnikov v .sobotah dopoldne na terenu mesta Celje. Osebne informacije do 1. maja pri Podruž- nici Ljubljanskega dnevnika Titov trg 3. ZAHVALI Namesto cvetja na grob pokojne Kristine Kozole so poklonile tovarišice: Pavla Puc, Sonja Fink in Uta Krušič vsaka po 1000 din Zvezi slepih v Celju. Namestb venca na grob pokojnega profe- sorja Adolfa Pečovnika, so poklonili njegovi hvaležni učenci — Mariborski maturanti iz leta 1921 znesek 5.000 din Zvezi slepih v Celju. Vsem darovalcem prisrčna hvala. ZAHVALA Zdrav.stvenemu osebju kirurgičnega od- delka splošne bolnice v Celju se najlepše zahvaljujem za skrbno in požrtvovalno nego, ki sem je bil deležen v času mojega zdravljenja po težkih in nevarnih opera- cijah. Posebno zahvalo dolgujem primariju dr. Rojcu in dr. Pipanu za uspešno opravljene operacije kakor tudi za izredno skrb in pomoč v najtežjih trenutkih, saj sta me otela gotove smrti, v katere objemu sem ležal več dni. Prav tako se iskreno zahvaljujem tudi sestram, bolničarkam in strežpicam za njihovo potrpežljivost in za nesebično in požrtvovalno delo. IVAN SiERMECKl RAZGOVOR Z JANKOM WAGNERJEM Premalo reda na igriščih PRAV GOTOVO JE TOVARIŠ JANKO VVAGNER EDEN REDKIH LAHKO BI REKLI ŽIVIH LEKSIKONOV CELJSKEGA ŠPORTA, SAJ SE 2E VEC KOT POL STOLETJA UKVARJA S ŠPORTOM. SEVEDA V ZADNJIH LETIH NE VEC KOT TEKMOVALEC, AMPAK KOT FUNKCIONAR NOGOMETNEGA ŠPORTA. BIL JE ATLET, STRELEC, TELOVADEC, KEGLJAC, NOGOMETAŠ OD 1919. LETA, PA TUDI NOGOMETNI SOD- NIK. SEDAJ JE PREDSEDNIK NOGOMETNE PODZVEZE CEUE IN ČLAN NAD- ZORNEGA ODBORA NZS. NAPROSILI SMO GA ZA RAZGOVOR O STANJU NOGO- META v CELJU IN BLIŽNJI OKOLICI. Kaj mislite o stanju nogometa v Celju? , »Nogomet je v Celju v upada- nju. Posebno pri Kladivarju za- to, ker ni na vodilnih mestih spo- sobnih strokovnih voditeljev. Lah- ko pa rečem, da ima Celje odlič- no vodstvo. Nogomet je kolektiv- ni šport in v klubih mora vladati zato kolektivni duh med igralci kot tudi med vodstvom. V vsem celjskem nogometu sem opazil tu- di pomanjkljivo vzgojo mladine. Kladivar jc na primer nekatere svoje jnlade igralce odslovil, na- mesto da bi jih obdržal in vzgajal. Moti pa me tudi to, da trenerji ni- so samostojni, in so pravzaprav preveč pod vplivom skorajda no- gometnih laikov, ki so v strokov- nem vodstvu konkretno ravno pri Kladivarju. Zato pa trpi tudi disci- plina, ki bi morala biti pri profe- sionalnem moštvu sploh na višini. Sicer mi je pa žal Kladivarja — vloženega je bilo namreč precej denarja. Velike težave imajo pri Olimpu, kjer ni kadra pa menda tudi ne interesa za trening.« Kaj pa nogomet na podeželju? »To je naša rak rana. Tu ni di- scipline, ni vzgoje mladega kadra, ker tudi ni strokovnjakov. Podzve- za je sicer že priredila trenerski tečaj, ki se ga je udeležilo 11 kan- didatov. Toda ti so povečini še mladi in v svojih ekipah tudi ak- tivno nastopajo. Motijo me tudi stalne pritožbe in nemiri na igriš- čih, žalostno je tudi, da pri ne- mirih pomagajo celo funkcionarji. V zadnjem času forsiramo tudi mladinska moštva na podeželju.« Kaj pa sodniški kader? »Ta je premaloštevilen in kva- litetno šibek. Vzrok za to je pred- vsem v tem, ker premalo študira- jo. Ni dovolj le to, da se opravi izpit. Treba je nenehnega izpopol- njevanja. Seveda pa je nekaj tudi kvahtetnih in celo kandidatov za zveznega sodnika.« ■Tovariš Wagner hvala lepa za ta- le razgovor! »Ob koncu naj še enkrat apeU- ram na vse nogonietne funkcionar- je v mestu in na podeželju naj bolj poskrbijo za red na igriščih!« E. G. KOMENTAR ' SITUACIJA NIČ BOLJŠA Po pričakovanju nov poraz Kladivarja tokrat v Zenici s Čelikom ni presenetil. Brez poškodovanih Fermeta in Dev- čiča so bili Celjani oslabljeni posebno v napadu, ki tokrat sploh ni znal zadeti v črno. Zaradi tega je levji delež ležal na obrambi, ki se je v prvem polčasu dobro upirala, nato pa popustila in dovolila na- sprotniku, da je štirikrat po- tresel mrežo sicer požrtvoval- nih celjskih nogometašev. Kladivar se je tako učvrstil na predzadnjem mestu v le- stvici, Istra, ki je pred njimi ima 2 točki več. Težko jih bo dohiteti, kaj šele prehiteti. Vsekakor bo borba za obstoj težka, po našem mnenju pa imajo Celjani možnost ostati v ligi le zaradi povečanja lige. Kot je znano, bodo drugo zvezno ligo povečali na 18 čla- nov, vendar je še vseeno vpra- šanje, kakšen bo sistem izpo- polnjevanja lige. Da je Celje v SNL mlada ekipa smo konstatirali že v naših prejšnjih komentarjih. Spričo te mladosti ni nič čud- nega, če Celjani iz Skalne kle- ti zdaj razočarajo pa spet pre- senetijo. Tako je malokdo pri- čakoval, da bodo po nes av- nem porazu s Slovanom v ne- deljo skorajda pregazili ostre in borbene Kranjčane kar s 5:1. Najvažnejše pri tem pa je, da si bodo Celjani s tako igro, kot so jo prikazali v ne- deljo prav gotovo pridobili simpatije vedno novih navija^ čev. Vendar morajo biti pri vsem tem zelo pozljivi, saj iz- padejo iz SNL kar 4 moštva, v slučaju pa, da se vrne tudi Kladivar pa izpade 5 moštev. SPORT NA DROBNO Pričelo se je tekmovanje v drugi republiški košarkarski ligi. Trije rezultati: Celje:Konjice 56:54, Žalec:Litija 55:46, Rudar (Trb.): Pre- bold 116:36 V prijateljski rokometni tekmi so mladinci C'elj|a premagali mladince trboveljskega Ru- dar> 9:7. Zaradi novozapadlega snega bo tradicional- no smučarsko tekmovanje na Okrešlju v po- častitev 1. maja preložencJ'na 9. maj. Nfl zaključnem republiškem tekmovanju za »zlato puščico« je član strelske ekipe Tempo Mlakar zasedel 4. mesto s 520 krogi. V mladinski republiški nogometni ligi so mladinci Celja premagali Triglav s' 3:2. TEKMOVANJE SINDIKALNIH PODRUŽNIC v počastitev 20. letnice osvoboditve in praz- novanja 1. maja organizira Občinski sindi kalni svet skupno z ObZTK sidikalne šport- ne igre. Poleg počastitve pomembne obletni- ce pa imajo igre namen tudi organizirano in sistematično vključiti v športno aktivnost na- še delovne ljudi. Te igre naj predstavljajo ko- rak naprej v razširjanju sindikalne športne dejavnosti. Moški bodo lahko tekmovali v malefn no- gometu, odbojki, rokometu, namiznem te- nisu, kegljanju, streljanju, ter atletiki, žeft- ske ekipe pa v od43ojki, namiznem tenisu, streljanju, in atletiki. Športne igre se bodo predvidoma pričele 15. maja. OBISK PRI PARTIZANU ŽALEC Problem telovadnica športna dejavnost, ki jo je pred vojno v Žalcu vodil Sokol, ima že staro tradicijo. Že prve dni po osvo- boditvi je skrb za telesno vzgojo mladine prevzelo današnje TVD Partizan, V tem času je društvo vzgojilo več članov, ki so oblekli tu in tam celo dres z državnim grbom in tudi na mednarodnih športnih področjih dosegali uspehe. Društvo nima lastne telovadnice in se treningi vršijo v šolski telo- vadnici, ki pa je za šolske in društ- vene potrebe premajhna, odnosno preobremenjena. Z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom svojih čla- nov so si zgradili športna igrišča za nogomet, košarko, rokomet in odbojko. Z dograditvijo športnega parka pod vodstvom posebnega od- bora pa bo društvo poleg teh igrišč dobilo še sodobne atletske naprave. Gojijo atletiko, košarko, rokomet, namizni tenis, odbojko, smučanje in splošno vadbo. Košarkarska sek- cija že več let uspešno tekmuje v re- publiški ligi, medtem ko so atleti v minulih dveh letih osvojili prvo mesto v tekmovanju za republiški pokal. Nogometna sekcija se je lani preimenovala v Nogometni klub. Po- leg neštetih pohval, priznanj in dip- lom, si je društvo v tem času pribo- rilo še 16 pokalov v raznih discipli- nah. V (;lruštvo je včlanjenih 370 aktiv- nih in 480 podpornih članov, finanč- na sredstva pa društvo črpa delno iz samo financiranja delno pa iz do- tacij občinske zveze. Finančno sta- nje v društvu je večkrat kritično in se je že zgodilo, da so se morah kakšnemu tekmovanju ravno zaradi tega odreči. Za letošnje leto so si zastavili obširen program, ki ga bo- do ob skrjjnem delu novoizvoljene- ga upravnega in tehničnega odbora ter vsega članstva prav gotovo iz- polnili. T. Tavčar OBČINSKO PRVENSTVO V KROSU NEMNOZICNO! v soboto je bilo na stadionu občinsko pr- venstvo v krosu srednjih šol. Na žalost na tekmovanju ni bilo opaziti množičnosti, kar naj bi bilo značilno za vse krose.. v konkurenci starejših mladincev je zma- gal Breznik (gimn.) pred Romihom (cent. za blag. prom.) in Cokanom. Med ekipami je bila najboljša ekipa gimnazije. Pri mlajših mladincih je prvo mesto z lahkoto osvojil Bizjak (SikC-Store). pred Anderličem (&C BK in Čabrom (gost.). Najboljša je bila eki- P4 SIKC-Store. Pri pionirjih je zmagal Bra- tina (os. š. F. V.) pred Kaučičem (Polule) in Kastelicem (I. os. š.). Pri starejših mla- dinkah je med ekipami zmagala administra- tivna šola, med posamezniki pa je bila prva Podmiljščakova (adm.), druga je bila Gačni- kova (trg.) tretja pa zopet tekmovalka iz administrativne šole Razpotnikova. Pri pio- nirkah je bila najboljša Koštomajeva (IV. os. š.) pred Goriškovo in Suraarčnikovo. Ekipni zmagovalec je bila ekipa IV. osnovne šole. Ekipni zmagovalci so dobili praktična dari- la in diplome. Na tem krosu se je zopet po- kazala neresnost nekaterih dijakov, saj mar- sikatera šola ni imela popolne ekipe, čeprav so jo prvotno sestavili. Krame r Cel|e:Kran| 18:12 Rokometaši Celja nadaljujejo s serijo zmag v SRL. Vendar je bila zmaga proti ekipi Kra- nja v nedeljo v prvem polčasu resno ogrože- na. Tako slabo kot v tem delu igre Celjani že dolgo niso igrali. Gostje so že vodili z 8:3. Tedaj pa so domačini zaigrali v obrambi in napadu mnogo bolje in dosegli zapovrstjo 9 golov ter si v nadaljevanju zagotovili zma- go. Najboljši v celjski ekipi so bili: Marko- vič II, Telič in Krelj. Rokometaši Celja so še vedno na tretjem mestu v lestvici, v naslednjem kolu pa se bodo v Ljubljani sestali z zadnjeplasirano Olimpijo. -ed Derbi neodločen v nadaljevanju tekmovanja v okrajni nogo- metni ligi je bila v središču pozornosti tek- ma I. razreda med Žalcem in Šoštanjem. Končala se je neodločeno 3:3. Ostali rezultati: Steklar:Savinja 8:3, Brežice:Senovo 3:5, Smartno:Vojnik 3:0. II. razred: Ponikva:Store 1:5, Zreče:Gotov- Ije 6:1, Salek:Rogatec 1:6, Vransko:Polzela 1:3. ŠAHOVSKE VESTI Celje premagalo Movinarja v Ljubljani je bilo zaključno tekmovanje šahovskega prvenstva Slovenije za pokal mar- šala Tita. v četrlfinalu so Celjani premaga- li Lesce 4:0, v poltinalu pa so naleteli na pr- vo ekipo favoriziranega Novinarja. Pripravili pa so največje presenečenje ter zmagali. Ber- var je že v 15. potezi premagal mojstra Kr- žišnika, Ojstrež pa slovenskega prvaka An- kersta. V finalnem dvoboju pa so nastopili okrnjeni in podlegli drugi ekipi Novinarja. v počastitev praznika dela je bil prijatelj- ski šahovski dvoboj med Cinkarno in Ingra- dom. Zmagala je ekipa Cinkarne s 37,5:26,5. v nedeljo je bilo v Celju ekipno okrajno pionirsko prvenstvo prvenstvo. Nastopilo pa je preko 170 pionirjev in pionirk. Zmagoval- ci — mladinci: Os S. Senovo; mladinke: Os š. Brežice; št. pionirji: Os. š. Krško; St. pi- onirke: Ravne nad Šoštanjem; Mlajši pionirji: Krško; IVCajše pionirke: II. os. š. Celje. CELJSKI TRG Jajca spet po 32 Celjska tržnica je bila v dneh pred prazniki lepo zalo/ena. Kupili ste lahko vse vrste solate — berivko po SOO, glav- nato solato po 350, motovileč po 8(10 in regrat po 350 — pa tudi ostalo zelenjavo. Primanjkovalo je samo sadja, ki ga je v teh pomladnih dneh že težko dobiti. Jajc je bilo precej, pa tudi cena je spet nekoliko padla. Tako so bili le še redki tisti prodajalci, ki so za jajček zahtevali 40 dinarjev. Bila so namreč tudi že po 32 dinarjev eno. Vse torej kaže, da bo tržnica v redu preskrbljena tudi v praz- ničnih dneh. Novi predsednik ZPM Od občinske Zveze prijateljev mladine v Celju se je poslovil dosedanji predsed- nik Maks Sorn, ki je odšel v Slov. Ko- njice. Predsedstvo je poverilo Milanu Gombaču predsedniške dolžnosti. |OZTK zaključila svoje delo Konec prejšnjega tedna je bil zaključni plenum članov Okrajne zveze za telesno kulturo v Celju, na katerem so sprejeli sklep o ukinitvi okrajnega toruma za te- lesno kulturo. Ko je predsednik Okrajne zveze za telesno kulturo, Franc Vitanc govoril o delu okrajne zveze in zlasti še o prihodnjih nalogah občinskih organi- zacij za telesno kulturo, je poudaril važ- nost medobčinskega sodelovanja v tekmo- valnih skupnostih. Razen tega je opozo- ril na delo prizadevnih telesnovzgojnih delavcev in zaželel, da bi ti tovariši in tovarišice, ki že dolgo vrsto let delajo v telesnovzgojnih organizacijah, vsaj letos, ob proslavi dvajsete obletnice osvobodit- ve, dobili ustrezna družbena priznanja. Po ukinitvi okrajne zveze sprejemajo občinske organizacije za telesno kulturo pomembne naloge. Zlasti se bodo morale kadrovsko in materialno (^krepiti. Sicer pa lahko od nadaljnje decentralizacije in uveljavitve telesne kult^ire v komunalnem sistemu pričakujemo le še večji razmah telesne vzgoje. NAMIZNOTENIŠKI TURNIR V SPOMIN DR. FRANCA ^ REBEUŠK A — FRENK A ^ Turnir bo v nedeljo, 16. maja 1965 v. telovadnici Partizana Gaberje^ — Celje s"^ pričetkom ob devetih. ' ., ■i Tekmovanje obsega samo disciplino' flmoški posamezno. Pravico udeležbe ima-, 'jo samo starejši, danes ne več aktivni ig- 'ralci. Posebej pa vabimo vse tiste, ki so ; ob istem času kot pokojni Frenk aktivno nastopali v namiznem tenisu. 1 Žrebanje bo eno uro pred pričetkom [ liurnirja — ob osmi uri v pisarni prire- j ditelja. ! Zmagovalec prejme pokal v trajno last, \ vsi udeleženci pa spominska priznanja. I Prijave pošljite do 12. maja 1965 na J naslov: TVD Partizan Gaberje — Celje,^ Mariborska 42. Čestitkam delovnih kolek- tivov se ob prazniku dela 1. maju pridružuje z najlep- šimi željami ^ Tobačna tovarna Ljubljana, skladišče v Celju FORMULAR A KRAT KVADRATNI KOREN IZ B SKOZI 17 Iskal sem uradno potrdilo o tem, da število mojih rdečih krvnih telesc ne presega dolo- čenega maksimuma. Potrdilo sem potreboval, da bi v FOR- MULARJU A KRAT KVAD- RATNI KOREN IZ B SKO- ZI 17 (izdan v cirilici) izpolnil ustrezne rubrike, da bi lahko kasneje z izpolnjenim formu- larjem vložil prošnjo za do- delitev obrazcev A-1, A-2 in A-3, ki sem jih zopet potrebo- val za pridobitev potrdila o stanju hipokrizije moje po- kojne babice, kar vse mi je bilo, naravrto, potrebno, da bi mogel doseči zamenjavo okvi- ra službenih naočnikov osem- najst dni pred določenim ro- kom. Izpolnjujem torej XIX. ko- lono FORMULARJA A KRAT KVADRATNI KOREN IZ B SKOZI 17 in prehajam na XIX. a kolono: »Kolikokrat je socialni zavarovanec kihnil in s kakšno intenziteto, s šte- vilko in besedami«. Nenado- ma zažarim, ko me prešine ge- nialna ideja. Genialna ideja, da takoj pre- idem h konkretnosti, je zelo enostavna: izmislil sem edin- stven univerzalni formular,\ki bo zamenjal vse obstoječe ve- soljne formularje. Da je to revolucionarni/podvig na pod- ročju našega domačega for- mularstva — v to ni treba dvomiti. Preidemo najprej k materi- alno finančni obrazložitvi ko- risti, ki jih prinaša moj uni- verzalni formular. a) Namesto vseh dosedanjih natisnemo en sam formular. Zatorej: odlijemo tiskarsko ploščo in poženemo tiskarno. b) Ker je univerzalni for- mular zelo enostaven, zanj ne potrebujemo veliko črnila, kar pomeni prihranek. c) S tem efektno skrajšamo tudi čas izpolnjevanja. Prepričan sem, da bi univer- zalni formular prinesel tudi druge koristi, toda govorim samo o tistih, v katere sem 100 odstotno prepričan: Kako si torej zamišljam univerzalni formular? Zamišljam si ga zelo prepro- sto. Formular ima samo^tri rub- rike: dve zunanji in eno no- tranjo. Zunanji rubriki sta »redna številka« in »pripom- ba«, se pravi rubriki, brez ka- terih noben formular sploh ne bi bil formular. Notranja, največja rubrika nosi naslov »Za kaj pravza- prav sploh gre?«, v katero ti- sti, ki jo izpolnjuje, vnese kaj hoče, koliko hoče in zakaj ho- če. Kako bi na primer jaz rešil vprašanje okvira mojih služ- benih očal s pomočjo univer- zalnega formularja? Zelo le- . po: vzamem pero in napišem: redna številka — 1; za kaj pravzaprav sploh gre? — za- menjajte mi, tovariši, ok^ir, ker bom čez osemnajst dm na potovanju in nima smisla, da se samo zategadelj vračarn; pripomba: že dobro, tovariši iz socialnega, tudi vi se boste znašli pred šalterjem za kre- dite, a tapi je zaposlen moj rodni brat. Torej kot vidimo, je stvar zelo preprosta, mar ne? To pravzaprav ni nič čudno, genialne misli so vselej pre- proste in enostavne. ILIJA POPOVSKI Mimogrede povedano, uteg- ne se zgoditi, da bo kdo vpra- šal: kaj pa, če bi prosilec ho- tel kaj dati? Prosilec, ki administraciji kaj da, je tudi zdaj osvobojen formularjev, potrdil in pro- šenj. Prošnja — formularska procedura, kot znano, velja samo v primerih, kadar držav- ljan kaj hoče. RADIVOJ REHA^i ZLATA ORHIDEJA DOSEDANJA VSEBINA Knez je oba Landecova tik pred odhodom iz sta- rega samostana rešil podzemlja in ju zaprl v celico. Jeanne je hotela govoriti z Vinkom. 65 »Naključje vam je račun prekrižalo. Če torej res še želite govoriti z menoj, mi ne govorite kakor nepopravljivemu lahko- vernežu. Bodiva stvarna, gospodična!« »Pričakovala sem natanko take besede,« je rekla Jeanne še vedno mirna. »Ne presenečajo me.« »Bi mogel sploh drugače govoriti z žensko vaše vrste?« je vprašal. »Razumem,« je odgovorila. »Vendar hočem govoriti resnico kakor je morda nisem govorila vse od svojih najbolj ranih otroških let.« »Zelo sem radoveden,« je dejal. »Da,« je nadaljevala. »Ko sem te v Port Saidu spoznala, ko som ti pozneje na ladji govorila o ljubezni in ko sem se še po- zneje s teboj zaročila, sem — lagala. Vsaka moja beseda je bila laž in vsaka moja nežnost namerno in zavestno hlinjenje. Ni- kar pa ne misli, da sem vse to počela iz lastnega nagiba. Iz- polnjevati sem morala le ukaze tistega, v čigar službi sem potovala. On je hotel tako. Mi verjameš?« »Da,« je pritrdil. »Toda počasi se je pričelo v meni dramiti nekaj povsem nenavadnejga, česar ne bi bila nikoli več pričakovala,« je na- daljevala. »Spočetka sem si govorila, da je vse le utvara in sku- šala odgnati vsako vero v resničnost. Morda tudi zaradi tega, ker sem se takega čustva bala z neko podzavestno slutnjo, da bi me mogla privesti v nesrečo. Tako je bilo od tistega dne, ko si me rešil pred krokodilom. Tedaj tega novega čustva nisem mogla še dalje dušiti. Preraslo je moje ženske moči. Vzljubila sem te z ljubeznijo, ki me je vso prevzela. In pričela sem pre- mišljevati, kako bi se iztrgala iz dosedanjega življenja in se osvobodila trdih Paulovih rok. Skratka, kako bi postala vredna te svoje ljubezni do tebe. Vedela sem tudi, da si ti edina moja še mogoča rešitev. Ne misli, da sem do zadnjega dna pokvar- jeno človeško bitje. Zdi se, ko da sta v meni dve naravi, da sta bili v meni že od vsega začetka. Prva hrepeni po čistosti in lepoti, poštenju in koristnosti, celo po nežnosti in materinstvu, druga po pustolovščinah, pretvarjanju in nevarnem tveganju. Tako sem se čedalje bolj pogrezala v razdvojenost' in se nisem mogla domisliti nič takega, kar bi bilo utegnilo voditi do ure- sničenja mojih sanj. Premišljevala sem, kako bi se iznebila Paula...« ^ »Zakaj mi nisi tega zaupala?« jo je prekinil. »Stokrat, ne enkrat, sem mislila na to,« je rekla, »pa se mi je postavilo nasproti tisoč ovir. Prvič me je obhajal strah, kaj bi dejal in storil, ko bi ti izdala resnico, da nisem Paulova sestra, da sem zločinka, da sem se ti spočetka približala z laž- jo ... Potem kaj bi počel Paul, ko bi zaslutil moje namere in verjel, da niso le ženske muhe. Potem... Pa kaj bi ti dalje naštevala. Dvakrat sem se bila kljub vsemu že odločila, da stopim predte in ti odkrijem resnico, pa naj se zgodi karkoli že. Prvič mi je to preprečil Paul, drugič strah, da te spravim v nevarnost in verjetno tudi v smrt. Menda ne dvomiš, da bi te Landec v takem primeru spravil s poti, ko rrtu ne bi bil več potreben. Po vsem tem moreš razumeti, kako težaven je bil rnoj položaj te zadnje dni.« 66 »Landeca bi se bili mogli brez težav znebiti, če bi mi izdali / kar sem moral šele tako izvedeti.« je dejal Vinko. »Morala, morala, morala...« je živčno rekla Jeanne. »Mor- da bi bila kljub vsemu storila tudi to, da se ni nazadnje zaplet- la v položaj še knežna. Pričel me je mučiti strah, da te mi pre- vzame. Nič m^nj tudi ni bila huda bojazen, da izgubiš življenje.| Samo zato sem sklenila pomagati Paulu, da pride do knezovih] dragocenosti in z njimi sam izgine. Na ta način bi se ga najlaže- in za vselej iznebila. Sama nisem hotela od te tatvine nič. Za. vse na svetu se ne bi dotaknila najmanjše malenkosti, le da bi si tebe pridobila. Odšla bi s teboj kamor koli že. Pozabila bi na vse, kar je bilo. Živela kot žive drugi ljudje.« / »Kakor ti težko, ti vendarle moram verjeti,« je dejal Vinko po premolku. »Le to bi rad vedel, kako si si mogla misliti, da te bom še ljubil in še dalje ostal tvoj zaročenec, ko bom izve- del, da nisi Paulova sestra, marveč njegova ljubica in da si | sodelovala pri tatvinah knezovih dragocenosti? Ne razumi me j Igrivo! Nisem zakrknjeno zakoreninjen v predsodl^ih, kakor bi se ti zdelo in v meni je tudi dovolj sočutja in pripravljenosti ^ na odpuščanje, so pa stvari, prek katerih ni mogoče. To so za- pletljaji-oisode iznad nas, kakor so bili v starih tragedijah, ko so ji^ zapletali in razpletali bogovi brez človeškega soodlo čanja, strašni, kruti olimpijski bogovi.« »Kdor močno in iskreno ljubi, ne mor^ trezno misliti na vse in se tudi ne more razumsko odpovedati upanju v uresni- čenje svojih nrepenenj,« je odgovorila. »Bilo je strašno in ven- dar lepo, neizmerno lepše kakor življenje brez čustev in upanja na nekaj, o čemer smo sanjali v svojih lepih urah.« »In si vendar živela dalje s svojim ljubimcem!« je vzklik- nil. »Že dolgo ne več,« je odgovorila. »Odkar sem te vzljubila, sem se mu izrfiikala. Ni bilo lahko, zakaj ne poznaš ga. Ne veš kako je nasilen in vsega sposoben. Resnično ga nisem nikoli ^ljubila. Vdajala sem se mu, ker sem se mu morala, ker je bilo potrebno zaradi pomoči, ki mi jo je nudil pri ustvarjanju brez- delnega življenja na račun (Ukradenih ali osleparjenih bogata- šev po razkošnih letoviščih, na popotovanjih in koder koli je bilo mogoče. Zdaj ga sovražim, sovražim z vso svojo divjo strastjo...« Naslonila se je na roke in hlipajoče zaihtela. Potem je po- kleknila predenj in ga s sklenjenima rokama prosila: »Ne za- vrzi me! Reši me! Ti edini na vsem svetu me moreš odrešiti, dvigniti, očistiti. Ali pa me ubij! Če mi ne moreš pomagati, me ubij, ubij, ubij...« Njeno kričanje je postalo histerično. Vinku se je zasmilila. Zdaj, ko je klečala pred njim v kr- čih obupa, bi ji bil pripravljen vse odpustiti in kakor koli po- magati, nikoli pa ne na način, ki ga je terjala. »Jeanne, spametuj se! Dvigni se!« ji je govoril in ji skušal pomagati kvišku. »Poskrbel bom, da se rešiš in odideš prosta v novo življenje. Mlada si še in če imaš resnično željo pozabiti na preteklost, ti to ne bo težko.« »Brez tebe?« je vprašala. »Brez mene,« je odgovoril mirno. »Brez tebe nočem ničesar,« je zakričala. »Ne, ničesar, še 67 globlje' bom padla, še bolj nepoštena bom postala. Ves svet, vse ljudi bom sovražila in jim pila kri kakor zver. Kakor krvo- ločna zver, razumeš?« »Obžaluiem,« je dejal. »Tudi če 'bi bilo mogoče, se ne bi moglo zgoditi. Nisem več prost.« »Nisi več prost?« je vprašala pozorno začudeno. »Kaj naj to pomeni? »Da sem se medtem zaročil, pravzaprav že poročil s knežno Ranoo,« je priznal. »Torej vendar!« je kriknila. »Izdajalec! Omamilo te je kne- zovo bogastvo. V čem si boljši od Paula? On se je hotel pola- stiti dragocenosti s tavino, ne da bi pri tem komu hlinil lju- bezen in ne da bi ga otpesrečil za vse življenje, ti pa-si si izbral tako nepošteno pot. Fej!« »Motiš se,« je ugovarjal. »Ranoo sem resnično vzljubil. Vzljubil zaradi njene čistosti in plemenitosti, kakršne še nikoli in nikjer nisem doživel in nisem verjel, da je sploh kdaj in kje nipgoča.« ' »Ha-ha-ha...« se je divje histerično zakrohotala Jeanne. »Vzljubil si jo. V enem dnevu, v eni noči... Ha-ha-ha ...« »Jeanne!« je kriknil, »Jeanne ne žali me! Dobro veš, da se zaradi vseh zakladov tega sveta ne bi odločil za drugo, če ti ne bi bila to, kar si.« »Zločinka, vlačuga... Reci mi to naravnost! Reci mi kar misliš!« je zakričala in si ruvala lase. »Pojdi! Izgini, pd'dlež! *. Zakoplji se v Ranoine zaklade, zaduši se v njih!« Knez Iron Ravaevalo je imel polne roke dela. Moral je ure- diti svoje zadeve, preden zapusti kraj, v katerem je preživel toliko samotnih let in svojo rodno domovino. Izbiral je spise, ki jih je nameraval odnesti s seboj; urejal svetišče in napisal več pisem, v katerih je nakazal bodočo usodo samostanskega selišča v pragozdovih Caratanane,-ki naj postane narodni mu- zej. Mimo tega se je želel oddolžiti tudi služinčadi, ki je tako zvesto delila z njim samoto. Njena bodočnost mora biti oskrb- ljena. Pomagali so mu pri tem tudi Ranoa, Vinko in vsi. Ko pa je knez urejal neke stvari v zakladnici in je hotel ostati tam sam, sta odšla Vinko in RanOa na pristavo. Zraven goveda je bilo tam tudi nekaj gorskih konj, katere je želel knez uporabiti za prenos tovorov in za popotovanje do morja. Sedla sta vsak na svojega in oddirjala okoli nasadov. Vinko je jahal spredaj, ko pa je prispel do skupine velikih bananovcev, se mu je ne- nadoma zazdelo, da je zagledal daleč pred seboj človeka, ki je, z naglim skokom izginil v pragozdni goščavi. Z levico je zadr- žal konja, z desnico segel po pištoli in se hotel pognati v^ tisto stran, pa ga je prav tisti trenutek dohitela Ranoa, močno za- čudena nad njegovim početjem. »Cemu ti bo pištola?« je vprašala. »Nisi opazija človeka, ki je izginil v pragozdu?« je dejal vznemirjeno. »Človeka?« se je začudila. »Od kod bi se mogel vzeti? 0,'Jkrbrtik in oskrbnica sta doma, njuni trije sinovi so na pri- stavi — sam si jih videl — drugega ni tu nikogar.« »Prav to je tisto,« je vzkliknil. ^......»Oajovo-^iv's^. .zffiotil,,« je jn£Qi]iW>iBila Je ^akšria žival,, pa 68 se ti je zazdelo, da je človek.« »Nisem se zmotil,« je vztrajal Vinko. »Natanko sem ga videl stati tamle in nato izginiti v goščavi. Pojdiva tja!« Oddirjala sta do drevja, j3od katerim je izginil človek in pričela. preiskovati okolico. Vinko je brž opazil, da je trava pohojena. »Vidiš,« je vzkliknil, »nisem se zmotil. Tod je hodil nekdo.« »Pohojena trava še ni dokaz, da je po njej hodil človek. Prav tako bi jo mogla poteptati žival,« je menila Ranoa. »Samo kakš^na žival? JVIorala bi biti velika in divja, zakaj . domače tu ni, take divje živali pa na Madagaskarju ne žive,« je ugovarjal. »Utegnil bi biti samo lerbur, ti pa podnevi ne hodijo okoli.« »Ne vznemirjaj se!« je nežno rekla Ranoa. »človek ni mo- gel biti, če pa je bila žival, je vse v redu. Vrniva se!« In sta se vrnila. Vendar ni Vinko nehal misliti na svoj »privid«. \ . , I »Kaj, če je bil Portugalec?« mu je šinilo v misel. Jeanne je dejala, da ne bi mogla nič reči o tem, kje je. In ga ni morda tudi svarila pred nevarnostjo še od nekod drugod? Da je Joao Landecov .pomočnik in ne uslužbenec, je zdaj dobro vedel. ' »Da,« si je dejal naposled, »nisem se zmotil, videl sem človeka in ta človek ni mogel biti nihče drug kakor Brazgotinec. Ni dvoma, da sta ga Paul in Jea^ine pridržala in ni odpotoval iz , Diega Suareza v Tamatave. Sledil nam je in živi zdaj nekje tod in opreza. Prav gotovo se Landec z njim tudi sestaja. Nemara bi prav danes moral priti na sestanek, pa je v zaporu in je zato Portugalec bil nepreviden.« Ves dan je Vinko previdno oprezoval okoli samostana, pa ni opazil nič več sumljivega. In pričelo se mu je dozdevati, da bi bilo več ko nesmiselno misliti na možnost Portugalčeve na- vzočnosti. Le kako naj bi jim bil sledil, ne da bi ga opazili ali da ne bi bil zgrešil sledu_za njim? Še sami so kljub zemljevidu in vsemu ponovno zašli in le s skrajnimi napori spet izsledili pravo smer. Tako je razvozlal svoje misli in se nazadnje po- vsem pomiril v prepričanju, da Brazgotinec ne more biti kje okoli samostana. Tako pomirjen je legel zvečer k počitku, da prespi še predzadnjo noč pred odhodom iz kraja, kjer je doži- vel toliko neverjetnih in razburljivih dogodkov. Naslednji dan je bil določen za zadnje priprave za odhod. Vsi so imeli z njimi dela čez glavo, pa sta Vinko in Ranoa le še našla trenutek časa, da sta odšla po gozdni stezici do stu- denca, kjer sta se bila pred dnevi tako nepričakovano srečala in prvič pogovorila. Rdečih, lilijam podobnih cvetlic ni bilo več, razcvetele pa so se na deblu starega drevesa spet zlate orhideje. Roko v roki sta se vrnila k svetišču, kjer ju je že pričako- val knez s sporočilom, da je vse pripravljeno in bo mogoče naslednjega jutra odpotovati. Sklenili so, da puste Jeanne in Paula v zaporu. Oskrbnik naj bi ju osvobodil šele tedaj, ko bi bil knez, Ranoa in Vinko že na morju. Odideta naj kamor se jima zahoče. Knez ni želel poslov z varnostnimi oblastmi in sodišči. FRAN ROŠ: NOČ V PODGORJU o večji družbi smo se pogovar- jali o zadnjem boju Pohorskega bataljona. Pri tem smo omenili tu- di človeka, ki je vodil obkolitev junaških borcev 8. januarja 1943 na Osankarici. Bil je to Franz Steindl, velik nacist in bundes- fiihrer Štajerskega heimatbuiida. Med nami je bila tudi tovaiišica Anica, žena kapetana JLA v Ćup- riji, Slovenka. Pazljivo je poslu- šala in pripomnila: »Ali mi boste mogli verjeti? S tem krvavim Steindlom sem šla nekoč z roko podo roko! In to celo kot skojevka!« Začudili smo se, potem pa smo zvesto poslušali Anico: Doma je bila v vasi Podgorje pri Slovenjem Gradcu. Hiši se je rek- lo »pri Globočnikovih« in je stala tik gozda. Naši borci so med voj- no imeli tu varno zavetišče, v hiši so jim pogosto kuhali. Dva Aniči- na brata sta odšla v partizane. Tret- jega so Nemci mobilizirali v svo- jo vojsko in je bil na vzhodni fronti dvakrat ranjen (enkrat se je ranil sam). Le iz obzirnosti do tega sina Nemci še niso izselili dru- žine, vendar so hišo nadzorovali, kolikor je to bilo mogoče na tere- nu, ki so ga pretežno obvladali partizani. \\ Globočnikovim so pošiljali policijo in »raztrgance«, delali hišne preiskave in prešte- vali živino v hlevih. Več noči so pri njih v zasedi čakali, da bi za- lotili koga od obeh domačih sinov in druge borce. Niso pa vedeli, da je Anica tedaj kot »Branka« vne- to opravljala kurirsko in obve- ščevalno službo v domačem okoli- šu in da je kom^j trinajstletna^ postala že članica SKOJ. ' Bilo |e neko mokro, hladno noč jeseni leta 1944. Podgorje je že spalo, ko je pri Globočnikovih to- žeče zalajal pes čuvaj. Nekdo jim je potrkal na okno in osorno za- klical »Aufmachen!«. V temi so se premikale človeške postave. , Spet so prišli Nemci! Ali bode tu znova postavili zasedo ali pa so prišli, da družino polove in izsele?/ Oče Globočnik jim je zaskrbljen odprl. Nekdo mu je v obraz posve- til z žepno svetilko, za njim pa je stala temna množica samih oboro- žencev. Še nikoli ni bilo toliko teh poli- cistov, žandar jev in vermanov! Okrog hiše in gospodarskih poslo- pij so razvrstili močne straže, njih večji del pa je napolnil prostore v hiši. Pregledali so okna ali so do- volj skprbno zasenčena, da se svet. loba iz hiše ne bi videla venkaj. Nekaj jih je stopilo tudi na pod- strešje in v gornji dve kamri, kjer so spali štirje mlajši otroci. V hiši so odložili orožje in po- sedli tudi po tleh in okrog tople peči, ki je od nje še dišalo po sve- že pečenem kruhu. Zahtevali so pi- jače, kruha in mesa. Med njimi je bil tudi človek, ki so mu vsi ostali izkazovali poniž- no pozornost. Bi je mož prožne po- stave, ozkega obraza in temnih, ostrih oči. Odet je bil v zelen dež- ni plašč, glavo mu je pokrivala vo- jaška kapa s širokim ščitnikom. Na skrinjo ob steni je položil svoj avtomat. Ko si je odpel vrh plašča, se je izza njega zasvetil srebrn oficirski našiv na ovratniku. Z mrzlim glasom je velel v nemšči- ni: »Nihče od domačih ljudi ne sme oditi iz hiše, dokler smo mi tukaj!« Mati Globočnica je na mizo po- stavila košaro s kosi svežega, na pol koruznega kruha. Oče je iz kle- ti prinesel pletenko jabolčnika. Oficri je domačim zdaj postav- ljal vprašanja: Kaj je ,z njihovi- mi sinovi? Kdaj so se tukaj zadnji- krat pojavili partizani? Po kaj so nrišli? Kje imajo svoja taborišča? Kako so oboroženi? Oče ni smel vsega tajiti, kajti Nemci so to in ono že sami vedeli. Vendar je priznal samo to, kar par- tizanom ni moglo škodovat*!. Pove- dal je, da so mu odvedli vola ter vzeli nekaj zalitele in krompirja ( v resnici jim je to sam dal). Tudi so si pri njem skuhali večerjo. Takšne obiske pa je potem vselej javil žandarmeriji ( seveda pozno, da to Nemcem ni moglo koristiti). Mati je na mizo postavila kozar- ce. Nemci so jedli in pili. S stropa viseča petrolejka jim je medlo razsvetljevala nieljoče čeljusti. Zu- naj je vladala tišina. Čez uro so se straže izmenjale. Kakih dvaj- set Nemcev je odšlo venkaj. vsto- pilo pa jih je prav toliko in treba je bilo postreči še tem. ' Komandir je nekajkrat stopil iz hiše, da prisluhne v noč in pregle«. da straže. Medtem so nekateri Nemci pod toplo streho zadreniali. V miru jim je tu potekal čas in postali so brezskrbnejši. Domača hči Anica se ni odmak- nila od svoje matere. Sedela je v kuhinji na leseni pručici in je le redkodaj pogledala v hišo, kjer se je nagnetlo toliko tujih, sovraž- nih vojakov.Opazil jo je oficir in jo poklical k sebi. Bala se je nje- gove bližine, zato jo je oče pospre- mil do njega, ki je sedel ob mizi. »Kako ti je ime, deklica?« je vprašal. »Anica,« je plaho odvrnila. »Koliko si stara?« »Trinajst let in pol.« »Dobro nemško govoriš,« jo je pohvalil. »V šol sem se naučila.« Drobec nasmeška mu je sprele- tel sicer hladna lica, ko je zrl va- njo. Bila je dokaj majhna, temno- lasa, iz mehkih modrih oči in z nežnega obraza pa ji je odsevala nezaupljivost. »Ali se me bojiš?« je še vprašal. »Saj se ne,« je rekla in se zatek- la nazaj k materi v kuhinjo. Tekle so ure. Že trikrat so se straže zunaj izmenjale in J>olnoč je že davno minila. Iz goste temel okoli hiše je pričel rositi dež. Zdaji so Nemci uvideli, da to noč ne bo-S do dočakali partizanov in- so se pričeli odpravljati. Globočnikovj; sO^ si oddmahnili. »Nekdo od domačih nam hO mo-- ral kazati pot' nazaj do Turiške^ vasi,« je dejal komanidr. »Vaša Anica nas bo spremila!« ] »Raje pojdem jaz z vami,« se je^ ponudil oče v strahu .za svojo hčer,^ Tudi mati se je zgrozila in je pro- seče dvignila roke. \ »Kakor sem rekel!« je vztrajal; mrki oficir. »Anica!« . »Oba naj vas spremiva!« je pred-,' lagal Globočnik. »Nam ne^ zaupate hčerke? Sama- bo morala z nami!« ; Nič ni pomagalo. Anica je mo- rala sama z Nemci v pozno noč. Sprva je pomislila, da bi jim po- begnila, toda s tem bi domačim lah- ko nakopala nevščečhosti. Kar ne- nadoma pa se je bojazen v njej polegla. Začutila je v sebi nekaj kakor pogum, ki bo z njim mogla dokazati, kako velika in odrasl^i je že. Saj je skojevka, ali ne? Hrabra mora biti, da se ne osramo- ti! Če bo to noč morala Nemcem storiti majhno uslugo, bo zato v pjiihodnjih dneh toliko bolj požrt- vovalno delala za pravično parti- zansko in domovinsko stvar! Čepa spotoma naleti na partizane, bo ta- koj stopila na niihovo stran! Oba- la je težke čeVlje in se zavila v pelerino. • V t/emi in rahlem dežju so se Nemci zvrstili po dva in dva. Bilo jih je več kakor sedemdeset. Na- tovorili so si tudi mitraljeza, ki so ju bili postavili za hišo. Na čelo kolone je stopil sam komandir z deklico ob svoji levi strani in z avtomatko pred seboj. Hodili so po razmočeni cesti, ob niivah in gozdovih. Nihče ni smel glasno izpregovoriti niti si prižga- ti cigarete. Spotoma je oficir Ani- co poltiho vpraševal o partizanih in tudi o njenih bratih. Previdno ie odgovarjla približno, tako ka- Vor je malo prej slišala pripove- dovat očeta. »Stisni se k meni. Anica, da ti ne bo mraz in te dež ne bo preveč namočil!« ji je velel. Hotela se mu ie odtegniti, a že ji je čez glavo in telo razprostrl svoj ohlapni dež- ni plašč. Segel je po njeni desni roki in si jo potegnil pod levico tako trdno, da se ni mogla več osvoboditi njegovega plrijema. Ne- kajkrat sta se spotaknila na ko- fanjasti cesti skozi samotno pokra- jino z redkim, spečimi hišami. »Ali rada obiskuješ nemško šo- lo?« jo je vprašal. »Zdaj že dolgo nimamo pouka. Partizani so že večkrat prišli v šo- lo in učiteljice so zbežale ...« '»Nemške učiteljice se bodo vrni- le! Zopomni si, Anica: Nemčija' je premočna, da bi mogla to vojno izgubiti! Hitler ne bo nikdar kapi- tuliral! Zmagal bo, ali pa bomo izkrvaveli mi in vi in vsi in bo vsa Evropa eno samo pokopališče. Evropa bo nemška ali pa je sploh ne bo več ...« Zavili .so mimo velike stare gra- ščine. Nemci so jo v .zadnjem času vse pogosteje uporabljali kot vo- jaško postojanko, zato so jo parti- zani pred nekaj dnevi požgali. Iž nienih osmojenih zidov se je širil zdaj smrad pogorišča. Na tem me- stu je komandir svoji koloni uka- zal poostreno previdnost. Po enourni hoji so prispeli do širše, trdnejše ceste, ki je vezala Šaleško in Mislinjsko dolino ter vodila v Slovenj Gradec. Onkraj uje je tekla železniška proga ob robu Turiške vasi^ Na trati ob ce- sti so čakali štirje pokriti, zastra- ženi kamioni, ki so se na njih bili pripeljali Nemci in se bodo zdaj z njimi vrnili. »Vzeli te bomo s seboj v Slovenj Gradec. Tam boš prenočila, zjutraj pa pojdeš domov,« je oficir dejal Anici, potem ko je njeno roko iz- pustil izpod svoje levice. »Ne, ne!« se je branila. »Tukaj v Turiški vasi imam znance! Rada bi pri njih prespala noč.« »Pokaži mi hišo, da vidim tvo- je .znance!« ji je ukazal. Vodila ga je do vasi, k eni prvih hiš, ki jo je našla tudi v temi. Potrkala je na njena vrata, on pa je zaklical, naj takoj odpro. Skozi ^pranjo v oknu se je rahlo zasvetliKala luč. Starejši človek, ograjen s plaščem in s svečo v ro- ki, je s strahom odklenil. Koman- dir je z avtomatom pred seboj stopil v hišo in pokazal na dekli- »Ali jo poznate?« »Globočnikova Atiica iz Podgor- ja je. Že večkrat je bila pri nas,« je v zlomljeni nemščrni neodloč- no odvrnil mož. »Bi mogla prenočiti pri vas?« ■ »Seveda.« je za nuuevim hrbtom privolila njegova žena. »Ostani torej tu!« je Nemec po- kimal deklici in ji ponudil roko »Ali veš, kdo sem?« »Nemški oficir ste,« je odgovo- rila. »Jaa sem bundesfiihrer Steindl. Morda si že kaj slišala o meni?« »Da, v šoli,« je ostrmela. »Bodi torej pametna in pridna, Anica! Heilllitler!« Bežno je z resiiim pogledom ošinil vse tri, oblite z medlo sve- čavo. In že se je hitro oki-enil čez prag v noč. Anica pa se je zgro- zila nad človekom, ki je o njem vedela, da je ubijalec junaških Pohorcev in premnogih naših tal- cev. .. Deklica je bila zdaj pod varno streho. Bila je v hiši, ki se ji je reklo »pri Ćberšu«. Njen gospodar je bil tapetnik in torbar. Mnogo usnja, opasačev in torbic je poslal partizanom. Nekaj te robe je zanje prevzela Anica, Zato sta se je bila mož in žena sprva ustrašila, ko ji- ma je ponovno pripeljala Nemca v hišo. najbolj pa seveda tega same- ga. Pomirila sta se "sicer ^Iiitro, še bolj pa, ko se je s ceste začul hrup odhaiajočih kamionov. Dež je pre- nehal. Zda i Anica ni hotela prenočiti pri Ćberševih. čeprav sta jo oba prijazno povabila. Koga naj bi se deklica bala? Bila je sicer mlada, toda bila je skojevka! Dan ali noč — bilo je vseeno. Samo partizan^ bi utegnila na poti domov srečati, pred temi pa je vendar ni bilo strah! Hitela je v temi po cesti, ne da bi bila naletela na človeka. Ko je že čez tri četrt ure podtrkala na domače okno, sta njena mati in oče še bedela. Zdaj sta si oddah- nila ... Tako je tovarišica Anica opisala sveje nočno srečanje z bundes- fiihrerjem, ki je tudi v Podgorju nameraval krvavo obračunati z našimi borci, a mu nakana ni uspe- la. Pripomnila je še: »^Vsi moji Bratje so živi tudi da- nes... Včasih pa še premišljujem: Ali me je Steindl vzel s seboj kot talko, ali pa je morda v svoji praznovernosti menil, da mu bo nočna pot skozi sovražno ozem- lje varnejša z otrokom ob strani? Morda je sam imel doma hčerko mojih let in sem ga spominjala nanjo. Gotovo pa še malo ni slu- til, da je k sebi stiskal roko mlade skojevke.-.. Prav nič ne vem. kaj se je z njim kasneje zgodilo. Ali ie prejel zasluženo k*V'en /a sorje. ki ga je slovenska Štaierska mo- r.'>la pretrpeti tudi po njegovi kriv- di?« /Tovarišici Anici smo povedali: Bundesfiihrer Franz Steindl se je prve dni mf>ja 194^ s skupino naj- zagrizeuejših načisto^ pognal v spopad z neko enoto Rdeče arma- de, ki je iz Madžarske prodirala proti Gradzu, Sam si je tako po- iskal neizogibno smrt, da se je iz- maknil sodbi pred sodiščem pra- vice ... OB MEDNARODNEM PRAZNIKU DELA 1. MAJU ISKRENO ČESTITA KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE CELJE Celjsko krojaško podjetje „elegant" Celje, Titov trg 3 s svojimi obrtnimi obrati in servisom Čistilnice, čestita k praznovanju 1. maja, mednarodnega praznika^delovnih ljudi. Nagradna križanka Trg. podjetja »MODA« lelje Rešitve pošljite do 15. maja na naslov: Trg. pod- jetje »Moda« Celje (nagradna križanka). Pravilno rešene križanke bomo izžrebali in na- gradili z lepimi nagradami. ITALIJANSKA KRIŽANKA Pri italijanski križanki mora črna polja razporediti reševalec sam. Pri opisih besed je na koncu vsake vodoravne in navpične vrste nave- deno, koliko črnih polj je v tisti vrsti. \ Od o r a v no: i. gospodarska organizacija — (O), 2. zvitek — igra za denar — pi- jača starih Slovanov — otok na Ja- dranu — (3), 5. instrument — oficir- ska menza (množ.) — (2), 4. star (angl.) — reka v Sloveniji — za- imek — (5), 5. avtomobilski znak kaljeva — reka v Severni Italiji — 'namka Tomosovega avtomobila — ^'hsko moško ime — (4), 6. slepilo znak za aluminij — medmet — 7. reka (špansko) — osebni za- ^ek — tuje žensko ime — (4X 8. zdravo (lat.) — živalski izrastek na glavi — naropano blago — (4), 9. radiopostaja v Berlinu — egipčan- ski faraon — (4), 10. heseda nasprot- nega pomena (grško) — pristanišče v Costarici — (2), U spodnji del ro- ke — reka v Siamu — reka v Etio- piji — ("5), 12. kmetija — darilo — (6), ll. medmet — južni Sovan — domača pritrdilnica — (7), 14. rezilo — pomoč — kretnja — (2), 15. naš pevec zabavne glasbe —- svetniška podoba — (1), 16. prikuha — naša južna republika —r (1). Navpično: A — dejavnost trgovine — (0), B — mesto v Missouriju (ZDA) — avtomobilska kratica Nizazemske paraliziran — (4), C — lakota — kraj v Peruju — vrba — (3), D — francoska teroristična organizacija — organizacija — naelektren delec — tul za puščice — (7). E — domača žival — letoviški kraj ob slovenski obali — (3). F fotografirati — moč — osebni .zaimek — (5), G — železni- ška postaja koračnica — okrajšava za ljudsko milico — (2), H — z mor- jem obdan kos zemlje — reka v Si- biriji — znamka italijanskih tež- kih avtomobilov — (5), I — reka v severni Italiji — morski rak — hladetina — (3), J — pokrajina v Aziji — avtomobilski znak Karlov- ca — del telesa (množ.) — (5), K — ladjenica — spevoigra — večji čoln — (3), L — kratica naše armade — kraj v Južni Avstraliji — del imena mesta na otoku Krfu — (4), M — geografija — nemški predlog — (4), N — števnik — kraj v Zapadni Virginiji (ZDA) — (4), O — turški vojak iz dob vojskovanja po naši zemlji — kraj v Nigeriji — (3), P — trd črn les — kraj v severni Italiji severno od vrha Marmolata — (1), Vsem svojim cenjenim strankam čestita ob 1. maju, prazniku delovnih ljudi Mihael Velenšek Elektroinštalaterstvo, Elektro- industrija servis Goraft - Mariborska cesta 48 -- Celje K mednarodnemu prazniku delovnih ljudi 1. maju . in k prazniku osvoboditve 9. maju čestita kolektiv Celjske opekarne Celje Koštomaj Kari - VDOVA kleparstvo Celje, Tovarniška želi vsem občunoni posebno pa svojim strankam prijetno |)raznovunje prazniki! (U-la 1. maju IŠtok Avgust KLEPAR IN VODOVODNI INSTALATER, Celje, Ulica 29. novembra 7 čestita svojim odjemalcem in vsem delovnim ljudem k prazniku dela, 1, maju G, FERSTER: VELIKA NAGRADA (HUMORESKA) Povsod po svetu, prav tako tudi v Holandiji, je v kupe jih za nekadilce prepovedano kaditi. Kdor se pregre- ši, ga kaznujejo z globo 30 forintov, razen tega pa mu kazen odmeri tudi poticija. G. Henderlink, ki je kot lastnik velike plantaže skoraj vse svoje življenje preživel na Sumatri med divjaki, verjetno ni poznal teh predpisov, ali pa je spregledal napis »Za nekadilce«. Na poti med Utrech- tom in Amsterdamom je namreč od- prl veliko škatlo za cigare in si vtak- nil v usta debelo »brazilko«. Sopotnika sta brž segla v žep po vžigalice in mu jo ljubeznivo prižga- la. G. Henderlink se je zahvalil in nadaljeval svojo zgodbo o pustolov- ščinah na divji Sumatri. Bolj ko je bila zgodba o lovih na slone in lju- dožerce vznemirljiva, bolj se je iz ci- gare kadilo. Nenadoma je v kupe stopil kon- trolor. — To je strašno! je rekel in z ro- kami razganjal oblake dima. — Kaj takega se mi še ni zgodilo! — Verjamem, gospod, je rekel Henderlink. — To je zato, ker še ni- koli niste bili na Sumatri. To so pra- vi divjaki, ljudožerci... — Kaj pa še! Ne imejte me za norca in takoj odvrzite cigaro! je re- kel kontrolor. — Ker je tu kajenje prepovedano, zahtevam, da takoj plačate 30 forintov kazni! Žalitev uradnika v službeni dolžnosti pa vas bo stala najmanj 500 forintov. Henderlink si je pomel oči, ko pa je videl, da je stvar resna, je z vzdi- hom izvlekel listnico in plačal globo. — Tako, je rekel kontrolor, ko je vzel denar. — Zdaj pa vas prosim še za vaše ime in naslov! — K hudiču! se je razjezil Hen- derlink. — Za kaj vam bo pa še to? — Po 136. paragrafu zakona o že- lezniškem prometu sem po uradnem položaju dolžan zadevo prijaviti po- liciji. Tudi policijsko boste kaznova- ni s 300 do 400 forinti, odvisno od vašega imovinskega stanja. Celo oba sopotnika sta bila prese- nečena nad izrazi, s katerimi je Hen- derlink obkladal železniško upravo, njene uradnike in predpise. Kontro- lor si jih je povsem mirno zapisoval v modro beležnico. Nazadnje je vendarle moral Hen- derlink izdati svoje ime in naslov v Antwerpnu. Kontrolor je zahteval še vozni listek, spustil svojo uradno be- ležnico v žep in odšel. — Zakaj me nista opozorila na to neumno ptepoved? gospoda, je oči- tajoče vprašal Henderlink svoja so- potnika. — Mislila sva, da vam je prepoved znana in da vam je vseeno, je rekel prvi. — Sq ljudje, ki kadijo v kupeju, da bi kljubovali, ker jim to pomeni Zadovoljstvo, je dodal drugi. Potem sta ga z zanimanjem vpra- šala, kaj je bilo dalje s sloni in lju- dožerci na Sumatri; toda Hender- link ni bil več tako navdušen za pri- povedovanje kot poprej. V Amsterdamu se je poslovil od njiju. — Nič ne skrbite, gospod, je rekel eden izmed obeh. — Gotovo vas ne bodo klicali na odgovornost. — Toda kontrolor me je zapisal! — V svojo uradno beležnico, kaj ne? Tu, podarim vam jo za spomin na prijetno potovanje. Mož je potegnil iz žepa modro be- ležnico in jo dal Henderlinku. — Neverjetno! se je ta začudil. — Od kod pa jo imate? Tedaj je drugi mož naredil spret- no kretnjo z roko in se zasmejal. Henderlink ga je razumel in se tudi zasmejal. — Neverjeten podvig, bravo! Tu imata 5 forintov nagrade! — Nikar, gospod, midva sva že dobila veliko nagrado... Eden izmed njiju je potegnil iz že- pa listnico. Presenečen Henderlink je prepoznal v njej kontrolorjevo listnico, v katero je spravil ta 30 fo- rintov globe. S prijaznim pozdravom sta se oba sopotnika izgubila v množici. Ko je Henderlink ugotovil, da je tudi njćmu izginila listnica z 2.000 forinti in povrhu še zlata ura, je bilo že prepozno. Ni mu preostalo druge- ga, kot da z gnusom razmišlja & »lažni evropski civilizaciji« in da se čimprej vrne k častitljivim divja- kom na Sumatro. Njegov delovni dan je dolg iNa II. osnovni šoli, kjer domuje tudi naša šola. Pedagoška gimna- zija, je slu žitelj. Kadarkoli ga v šolskem poslopju srečujemo, je zaposlen z delom in skrbmi, ki mu jih prizadanemo na|i. večkrat prav mi — dijaki. *. Imamo ga radi, saj nam vsako sre- čanje z njim na šolskih hodnikih, Miaaš delček! zunanjega sveta, del- ček (Spro.ščenosti. Zato se radi zaple- temo.z njim v kratke razgovore — in prav tako je nastal tudi najin po- nienck, iz katerega bom posredoval nekaj njegovih misli in želja. Na moje vprašanje, kako dolgo je že v tem poklicu, mi je zaupal, da je ■I pred štirimi leti, predno je pri- šel na našo šolo, v službi v otroškem vrtcu, da mu je prihod na našo šolo rešil stanovanjsko vprašanje, da so tudi prejemki na šoli boljši, da je zaposlena kot snažilka pri nas tudi njegova žena itd. Zanimalo me je, kaj misli o nas mladih ljudeh. »Veš, nikjer ne raste samo žito, povsod je nekaj plevela vmes, tudi pri nas odraslih, zato bi bilo napak soditi vse mlade ljudi po tisti pešči- ci, ki se jim zdi, da so v svoji vlogi huliganov imenitni. S tem le poka- žejo kako plitki so, kako so potreb- ni pomoči od starejših. V glavnem — jaz imam mladino rad<. Na moja vprašanja, kaj je pri njegovem delu največja ovira, mi je jjotožil, da je to napeljava za ogrevanje, saj se ponaša že s 50-let- nico svojega življenjskega obstoja. Jn kaj je še želel'!* ' Da bi dijaki čutili več ljubezni do šolskega inventarja, da bi ga zna- li čuvati, da ne bi razbijali oken- skega stekla, da bi znali lepo, mirno zapirati vrata, da jim ne bi smolo biti vseeno, kakšno je šolsko dvori- šče in okolje šolskega poslopja na- sploh, da ne bi ob od odhodu iz šole kričali, se obnašali nedostojno, saj to daje videz, kot da so v šoli sami divjaki itd. Ob koncu pa še to, du bi se vsemu učiteljskemu in pro- fesorskemu zboru zvišali prejemki, saj takrat ima lahko upanje tudi ria zboljšanje svojih osebnih prejem- kov. Zmago Frece ŽKNA • DOM • DRUŽIN4 • ŽENA • DOM • DRUŽINA • ŽENA O DOM ® DRUŽINA • ŽENA • DOM • DRUŽINA • ŽENA • DOM < VZGAJAJTE OKUS SVOJIH OTROK Vzgajanje okusa zahteva mnogo časa. Lahko prinaša zadovoljstvo, veselje in lahko pomeni celo igro — če je pravilno usmerjeno. Hkra- ti fi tem, ko vzgaja ino oku.s svojih otrok, vzgajamo tudi sami sebe. Eden osnovnih pogojev za temelji- to in dobro vzgojo okusa je nuj- nost, da ločimo med osebnim oku- som in objektivno dobrim okusom. Kajti ni namreč nujno, da je naš osebni okus tudi dx)ber. Predvsem se moramo izogniti kategoričnih stališč — kot na primer: sovražim Wagnerja. mrzim Van Cogha itd. To so subjektivne, neutemeljene ocene, ki ])i kaj lahko napak usme- rile dober okus, ki ga želimo v otroku v/gojiti. Tudi to bi bilo na- ])ak. če bi brez potrebne utemeljit- \ty in prepričanosti sprejeli dolo- čeno umetniško.strujo. Ni namreč vse, kar vidimo, tudi najboljše. Pri otroku moramo razvijati kri- tičen duh, otrok naj o zadevi, ki jo gleda, premišljuje, jo primerja in poskuša o njej povedati svoje mnenje. Vrt na primer je kraj, kjer lah- ko otroku že zelo zgodaj bistrimo in izpopolnjujemo okus. Povabimo malega, da bo sodeloval pri ure- jevanju rožnih gredic, pri sajenju trave, nameščanju okrasnih, kam- nov itd. Omogoča j mo otroku, da se čimprej seznani z umetnostjo. Dejstvo je namreč, da se otroci pri obiskih muzejev, razstav, gledališč, filmskih predstav in nazadnje tu- di pri branju dobrih knjig ne sa- mo zabavajo, temveč po malem formirajo tudi svoje mnenje o do- ločeni ,stvari in vzgajajo svoj oktis. Zelo važno je, da starši ne zane- marijo dekorja otrokovega življe- nja. Če-^imajo otroci svojo sobo, jo skrbno uredite. Za izbiro har- moničnih in preprostih predmetov verjetno ne bo treba vel'ikodenarja. Pri tem upoštevajte tudi otrokove želje, razvijajte njegovo umetni- ško angažiranost, kajti to ^ežba tudi njegov kritični duh in preci- ziran je vrednosti lestvice tistega, kar je lepo. In takrat, ko bo vaš otrok prvič spontano od navdušenja vzkliknd pred JU'ko sliko, zgradbo ali pokra- jino, bodite ponosni nanj in nase. PREDSTAVLJAMO VAM PRIKUPEN, MLADOSTEN KOSTIM, KI GA PO- ŽIVLJA PIKČASTA NA VELIKO PENTLJO ZAVEZANA BLUZA. KLJUB TEM DETAJLOM PA MODEL NI NAMENJEN SAMO NAJMLAJŠIM MED NAMI. PRIČESKE, KAKRŠNE SO VISOKI MODNI USTVARJALCI LETOS PREDLA- GALI ZA POMLADNE DNI, JE MENDA VES ŽENSKI SVET Z NAVDUŠENJEM POZDRAVIL. TO SO TISTE ČUDOVITE, MLADOSTNE, LAHiMO KODRASTE LINI- JE, KI DAJEJO ŽENSKEMU OBRAZU, T.V KO SVEŽ, ŽIVAHEN, NAGAJIV IZRAZ! POLDOLGI LASJE, KI SO ZDAJ KAR PRECEJ ČASA VLADALI, SO SE NA POM- LAD UMAKNILI KRAJŠIM, ZATO NIC ' STR.AHU PRED ŠKARJAMI — TODA SA- MO v PRIMERU, CE JIH IMA V ROKAH STROKOVNJAK! TO JE NAMREČ POGOJ ZA LEPO, LETOS MODERNO PRIČESKO. ZDAJ PA ŠE KRATKO PREDAVANJE O ŠMINJKANJU OCI. NO, K TEMU SE VER- JETNO ZATEČEMO SAMO ZVEČER, S.\J LAHKO OBARVANE VEKE IN OBROB- LJENE OCI CEZ DAN PREJ SMEŠNO KOT PA LEPO UČINKUJEJO. CA PA STE SE ŽE ODLOČILI DA SI ZVEČER OLEPŠA- TE OCI, SI VZEMITE CAS. OBRVI DIS- KRETNO POTEMNITE Z RJAVIM ALI TEMNO SIVIM SVINČNIKOM, TREPAL- NICE POCRNITE IN JIH OBRODITE, VE- KE PA SI OBARVAJTE S ŠMINKO, KI SE NAJBOLJE PODA BARVI VAŠIH OCI. USPEH PRAV GOTOVO NE BO IZOSTAL! HMM-kako diši... Pogovorimo se malo o parfumu, ki ga tako rade uporabljamo; uporabljamo pa ga često napak — preveč diši za nami. Ne bomo vam svetovali, kakšen parfum si kupite, to Je seveda stvar okusa. Lahko vam povemo le to, da povdarljo šarm temnolask sveži in lahki rožni vonji, med- tem ko so za svetlolaske topli In težji. Ko boste kupovale parfem, bodite bolj lačne kot site, ker boste tako občutljivej- še za vonjave; nikoli pa ga ne kupujte na hitro. PregovorUe prodajalca da si ga lah- ko kanček vdrete v dlan, pomencajte ga — parfem bo izparel, ter vam tako omogočil, da boste laže občutile kakšen bo po upo- rabi. Ce vam ni všeč, pridite v trgovino naslednji dan in izbirajte med drugimi vonjavami. In kako ga bomo uporabljale? Parfem, ki je skoncentrirana dišava, je zelo močan in ga zato nikoli ne dajajte na lase ali ve- liko količino na kožo. Najlaže bi bilo, če bi imele razpršilec in bi parfem po celotni površini enakomerno porazdelile, pa tudi prihranile bi ga. Običajno parfumirajo žeske lase ali vrat za ušesi, kar pa ni prav. Parfumirati moramo tiste dele kože, kjer imamo žile, ki razvijajo toploto, torej vrat, pregib kolena ali lahta in dlani. Parfumiramo lahko tudi obleko, samo škoda je je, ker prav vsi parfemi puščajo sledove. Dosti boljše je če obleko odišavi- te indirektno — obesite jo na obešalnik obložen z vato, ki ste jo prej nadišavili s parfemom. Tudi prazne stekleničke od parfuma lahko uporabite; v predale, kjer imate perilo jih lahko naložite cel kup in imele boste diskreten in prijeten vonj. Parfum je zelo drag in ^a moramo čuva- li. Najbolje je da ga shranjujemo na sve- žem, pa vendar suhem in temnem mestu — inorda v omari ali toaletni mizici. ZA PRVI MAJ Č'esa se pionirji najbolj veselijo? Počitnic vendar, boste odgovorili! No, pred vami so prvomajski praz- niki — počitnice v malem — in ver- jetno se jih že pošteno veselite. Kaj vse bomo lahko v tem času doži- veli, si mislite! Mi vam želimo res- nično prijetne prvomajske pra,znike — veliko sonca, nič snega (!) in kar največ dobre volje. Uredništvo USPEL ŠPORTNI DAN Zjutraj smo se zbrali v šoli. Kmalu smo odšli proti Drešinji vasi. Od tam smo se na- potili proti Levcu. Pot ki nas je vodila pre- ko polj, je bila prašna, vendar prijetna in zanimiva. Malo pred Levcem smo krenili za železnico. Tam v bližini smo si ogledali spomenik padlega borca Matije Mirnika. To- variš nam je marsikaj povedal o njem. Po- tem smo nadaljevali pot proti gramoznici. Tam smo zavili na levo. Kmalu za tem smo prečkali cesto prvega reda. Nadaljevali smo pot proti Joštovemu mlinu. Tam smo si ogle- dali spominsko ploščo. Nato smo obiskali še aerodrom in se končno utrujeni vrnili pro- ti Petrovčam. Želim si Se več-takih športnih dni. ■ Zlalko Špacapan, III. razred osn. šole Petrovce 64. Radovedna malha TETKINA POŠTA Draga tetka! Pred vrati je pomlad in od zime smo se že poslovili. Da pa ne bi nanjo čisto pozabili, vam pošiljam fotografijo zim- skega motiva, ki je slikan ponoči. Kot po navadi, je časa zelo malo, zato nisem mogel izdelati fotografije prej, pač pa vam jo pošiljam sedaj, kot spominček na zimo. Prijateljski pozdrav Rajko Kompan, ul. 29. nov. 29, Celje Dragi Rajko! Tvojo ljubeznivo »pošilj- ko« smo dobili že prej, ko je spet za- padel sneg In nas tako temeljito spomnil "a zimo. Tvoja slika je torej še zmeraj aktualna, objaviti pa je žal nismo mogli, l'er je nekoliko pretemna. Shranili smo jo torej kot dragocen spomin nate — za- lo — hvala ti zanjo. Tetka. Tovariš urednik, zelo rada prebiram Celjski tednik, zla- pisma pionirjev. Pošiljam ti svoj pri- spevek -— pesmico, ki sem jo sama sesta- vila. Cc ti je všeč, jo objavi v časopisu. Zlatka Fecc iz Vele.nia Draga Zlatka, tvoja pesmica mi je bila ^^eč, objaviti pa je nismo mogli, ker ima- "'o v tokratni Radovedni Malhi premalo prostora. Prihodnjič pa bomo to prav go- •ovo storili. Piši nam še! Pozdravlja te •t'tka urednica. piagi urednik! Zelo rada pišem pesmi, zato sem se od- 'očila, da Vam jih nekaj pošljem. Upam, Vam bodo všeč. Najlepše vas pozdrav- 'Ja Danica Podpcčan iz Lesične. Danica, tvojega pisma smo bili veseli, endar — oprosti —• prav zares nismo jnogli objaviti pesmic. Prihranili pa jih "onio za prihodnjič — če bo takrat kaj Olje. XI pa zaradi tega nikar ne izgubi "'le in pi!5i nam še. Pozdravlja te Tetka "•■ednica. Naš dramski krožek j^Na naši Soli — to je šola Jožeta Letonjc- J^meta v Šmartnem ob Paki — deluje več J'^kov. Med njimi je tudi dramski, v kale- ,V'd hodim tudi jaz. Vsak teden komaj ča- ^ četrtka, kajti takrat imamo ta krožek. ; vsako prireditev sc naučimo nekaj igric vjj.P'^smic. Tudi za osmi marec smo pripra- bji' P'^'^tc^r program in prepričani smo, da so vća "lamice zadovoljne. Čeprav moramo ostajati v krožku tudi pozno po pou- in 'J^^"^ tega časa ni Skoda. Pridno pišemo nast ^^'"lo razne prizore, kajti bližajočega ston, ^ se vsi veselimo. Včasih se na na- nann .zaradi treme tudi zmotimo, vendar gledalci tega .ne zamerijo, "ragica Janžovnik, osn. šola Jožeta Letonje — Kmeta Šmartno ob Paki. PIŠE DR. RUDOLF ČIK, PREDSTOJNIK GINEKOLOŠKO PORODNIŠKEGA ODDELKA CELJSKE BOLNIŠNICE Rakasta obolenja pri ženskah Rak ali karcinom ženskih genita- lij in dojk ima kot karcinom ostalih organov razdiralno dejstvo in se lahko z zasevki širi naprej po vsem organizmu. Razlike med posamezni- mi vrstami karcinoma so številne, pri čemer je najbolj značilno, da se rakasta obolenja zlasti rada kažejo na posameznih organih. Pri ženskah naletimo največkrat na karcinom na maternici, in to v 90",). Samo v 10% se pojavlja na drugih delih rodil in spolovil, to je na jajčnikih, jajcevo- dih in nožnici. Razmerje med karcinomom ženskih spolnih organov in dojk je približno 2:1. Leta 1960 smo v Sloveniji zabeležili okrog 700 primerov karcinoma ženskih spolnih or- ganov in dojk. Po pogostnosti posameznih bolezni zavzema karcinom v Sloveniji nekako 6. ali 7. mesto. Po številu smrtnih primerov pa se približuje drugemu mestu. Zaostaja le še za smrtnostjo srčnih ali žilnih bolezni, v svetovnem merilu umre vsak 6. človek za- radi karcinoma. Tak bo ostal statistični re- zultat karcinoma ženskih spolovil in dojk za tiste ženske, ki iz nevednosti, malomar- nosti ali neupravičenega straha nočejo na gi- nekološki pregled. Z ekonomskega stališča pomeni karcinom velikansko izgubo, ker umre 65 »/o na karci- nomu obolelih žensk v starosti od 40. do 60. leta. Karcinom maternice se javlja najbolj pogosto na začetku mene, to je klimakteri- ja; naletimo pa nanj tudi v kasnejši dobi. Karcinom nožnice in nožničnega dela ma- ternice nastane predvsem zaradi zunanjih vplivov. Vzroki so lahko vnetja, nezdravlje- ne zatrganine in rane nožničnega .dela ma- ternice po številnih in hitrih zaporednih po- rodih, po abortusih, po grobih in energičnih kiretažah. Karcinom na telesu maternice, jajčnikih in jajcevodih nastane večinoma iz notranjih vzrokov, kot so posebna sprejemljivost, pod- vrženost, prirojenost in starostna doba. Opi- sani razlogi za nastanek karcinoma ženskih genitalij so zelo verjetni, vcdar še ne povsem pojasnjeni. Karcinom nožničnega dela maternice se javlja vedno s povečanim gnojnim izcedkom in neredno krvavitvijo. Žene si teh dveh zna- kov, to je gnojničnega izcedka in neredne krvavitve, ne znajo pojasniti ali pa nočejo o tem nič vedeti. Razgovor i.i ginekološki pre- gled s sodobnimi tehničnimi, fizičnimi in la- boratorijski pripomočki nam lahko potrdi sum na karcinom nožničnega dela materni- ce. Izcedek in neredna krvavitev oziroma bo- lečina v spodnjem delu trebuha v meni je skoraj zanesljivo znamenje za hudo bo'lezen, za rakasto obolenje na maternici ali jajčni- kih. Rak na dojkah je drugi najpogostejši rak pri ženskah. Boleča zatrdlina ali tumor, po- sebno še vsaka rana na dojki, pomeni za žensko hudo nevarnost. Vsaka ženska, ^i doj- ke lahko sama pregleda v ogledalu, vidi razli- ko med levo in desno dojko, si jo lahko otipa in tako ugotovi, da je dojka obolela. Dojka, ki jo je napadel rak, je potegnjena navzgor, bradavica bolne dojke pa leži višje od bra- davice zdrave dojke. Koža obolelega mesta je nagubana in uvlečena. Bolečina kot začet- ni znak raka na dojki je reden pojav ali pa ga sploh ni. v Sloveniji imamo letno približno 700 na novo obolelih žensk na karcinomu ženskih genitalij in dojk. Veliko žensk hodi redno na preglede. S temi zdravstvena služba ni- ma nobenih težav. Težko pa je z ženskami, ki pridejo na ginekološki pregled poredko-' ma ali pa pridejo na pregled, ko je karci- nom že napredoval. Strah pred rakom, pred ginekološkim pregledom, nevednost, nepoz- nanje dejanskega zdravstvenega stanja so najhujša nadloga in nevarnost za vsako žen- sko. Nevarnost in strah spravlja vse ljudi v neprijetno stanje, zdravnike pa jezi in jih spravlja v neugoden, včasih celo neprijeten položaj. Ženske, ki trpijo pred kancerofobi- jo, to je strah pred rakom, pridejo na gine- kološki pregled ponavadi prepozno, kar je pač njim v škodo. ^g- Kakšen naj bo odnos do žensk, obolelih za karcinomom? Odnos mo- ra biti strogo individualen, odkrit in resen. Kako jc z ozdravljenjem raka? Danes ozdravimo mnogo več žensk, obolelih za rakom, če se je zdravljenje začelo že na začetku ob izbruhu bolezni. Za zdravljenje raka nimamo vse- splošnega zdravila in hkrati ne po- znamo enotnega načina zdravljenja. S kombiniranimi metodami in pra- voč?csno začetiKi '.."tdravljenjem ^ zdravimo v naši republiki zdaj žć čez 60"o za rakom obolelih žensk. V kolikor bodo ženske bolj redno hodile na ginekološke preglede, tem večji bo tudi odstotek ozdravljenih žensk. Glavni načini zdravljenja so: ope- rativno zdravljenje, obsevanje z ra- dijem in rentgenom in zdravljenje s kemičnimi sredstvi, to je z zdravi- li, s tabletami, z injekcijami ali s hormoni. Uspehi ozdravljenja bodo ne- dvomno čedalje večji in boljši. Pri- čakujemo še velike raziskovalne us- pehe v raznih laboratorijih in klini- kah, poleg tega si želimo večjo kul- turno raven in prosvetljenost žensk. Začetni rak ženskih genitalij ozi- roma dojk je ozdravljiv, toda žen- ska mora priti pravočasno na gine- kološki pregled in se zdraviti. Us- peh, to jc ozdravljenje, gotovo ne bo izostalo. Ponavljam: začetni rak ženskih genitalij oziroma dojk je ozdravljiv, samo nobene panike, zmedenosti in obupa. Pred poldnem je Plesnikov oče prispel v Lu- če. S stražami ni bilo sitnosti. Pri Matijcu sta ga postregli Angelca in Lizika. Angelca mu je mi- mogrede stisnila v roko majhen listič. Prikimal je in si stlačil za trak od klobuka. Nakupil je celo grmado moke, sladkorja, margarine in tobaka. Samo da noloži in se od-^ makne iz Luč, pa bo lažje, ga je prešinjalo. Ko je začel nalagati, so se okrog voza zbrali štirje policisti. Imel so čas in so postopali. Plesnik se je naježil. In ko je Angelca videla njegovo ne- učakanost, je s prikupnim nasmehom poprosila policiste, naj mu pomagajo naložiti vreče. Slu- čajno so bili dobre volje in so poprijeli. Ko pa Plesnik ze prekril voz s plahta, se je naokrog primajal še peti policist, ki je na vsak način ho- tel vedeti, kaj ima na vozu. ^ Plesnik je mencal. Angelca pa je radoved- neža ostro zavrnila: »Mačkov žakelj!« Plesalka je pogrelo. Toda posmeh policistov, ki so nala- gali, je petega odvrnil od uadaljuega stikania. IZ ALBUMA SVETOVNEGA POPOTNIKA »Cista roka« Indijci ne poznajo jedilnega pribora. Jedo z roko. Leva roka je zanje »umazana«, namenjena za delo, desna pa »čista«; skrbno jb umivajo in pazijo, da bi se z njo dotaknili čimmanj predmetov. Spretno znajo umiti desnico, ne da bi se je dotaknili z levico. Pri njih torej ne velja pregovor: Roka roko umije. Celo juho jedo z roko, seveda na poseben način. Pijejo tako, da se rob kozarca nikoli ne dotakne ust. Na neki gostiji sem vprašal indijskega novinarja: »Kako, da Indijci niste prevzeli od Angležev tehnike prehranjevanja?« Odgovoril mi je: »Zakaj Angleži niso sprejeli naše? Naš način je mnogo bolj higieničen. V evropskih restavracijah nosite v usta pribor, ki ga je imelo pred vami v ustih že kdo ve koliko ljudi, medtem ko jaz jem samo s svojo roko.« TI BOR SEKELJ Tragedija na premieri Sladka zora svobode je naslov gle- dališkega dela. ki so ga igrali v grškem mestu Katu Platikantosu v bližini Larise ob praznovanju na- rodnega praznika. Predstavo so upri- zorili učenci mestnih šol. Glavno vlogo je igral enajstletni Vasilis Ki- nikiroulis. Med igro je moral stre- ljati s puško, kar je bilo usodno. V dvoxiini je ranil šest gledalcev. Deklica Milica Bakali je bila ranje- na v ])rsi in se bori s smrtjo. Poli- cija je priprla Apostola Fapfalisa, ki je fantu posodil puško, a jo je po- zabil izprazniti. Supernebotičnik Ameriški arhitekti, člani »Produ- cers Councila« iz Washingtona na- meravajo zgraditi nebotičnik, ki bo imel štiristo nadstropij. Stanovalci tega kolosa bodo v zgradbi dobili vse, kar bodo želeli. Če bo komu uspelo dobiti tudi službo v nebotič- niku, mu ne bo od rojstva do smr- ti treba zapustiti zgradbe, saj bo v njej šola, bolnišnica in ambulante, trgovine, banke ter drugi lokali — torej 'vse razen pokopališča. 1. 5. 1965 — Št. 17 \ Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL. Izšel je 2. 6. 1945 kot »Nova pot«, do 1955 kot »Savinjski vestnik« in dalje kot »Celjski tednik«. s 1. ja- nuarjem 1965 ga soustanalvljajo obči-* ne: Mozirje, Laško, Celje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, 2alec in 00 SZDL Celje. — Urejujejo: Rudi Lešnik, glavni ured- nik; Drago Hribar, odgovorni ured- nik; Borivoj Wudler, tehnični ured- nik; Ivica Burnik, Jože Klančnik in Janez Sever. — Tednik izhaja ob pet- kih. Izdaja in tiska CP »Celjski tisk«. Uredništvo in uprava: Ceije, Trg V. kongresa 5, poštni predal 152. Tele- fon: 23-72. Tekoči račun 603-11-1-656 Cena posamezne številke 30 din. Let- na naročnina 1.200 din; polletna 600 din; mesečna 100 din. Inozemstvo 2.400 din. Čestitamo vsem delovnim ljudem k delavskemu prazniku 1. maju Skupščina občine Laško Občinski komite ZKS Laško Občinski odbor SZDL Laško Občinski sindikalni svet Laško Občinski odbor ZB Laško Občinski komite ZMS Laško in ostale družbene organizacije Brez besed len kot polž, dolgočasen kot polž, počasen kot polž . . . človek se pac tudi moti, ka.iti polž je vse prej kot to (hitrost je relativen pojm). biologi štejejo polža med razgibane živali — posebno v času parjenja. ce bi kdo o casanovi rekel, da je snubil tako silovito in strastno kot — polž bi se mu pac smejali. pa bi se zmotili. »polž«, pravi wendt, »de- luje v ljubezenski igri kot super moški, kot utelešena moškost«. naša slika prikazuje polža pri snubljenju, pred pouubom. polži se namreč tudi poljubuajo. M:P0PULAREN, zato pa tembolj perec PROBLEM: KAM z ljudmi? Atentat na naravo šele v zadnjem času se je človek zavedel, da tisto, čemur pravimo narava, ni neizčrpno sklac išče, iz katerega je mogoče brez prestanka jemati, in da se utegne brezglavo ropanje hudo maščevati. Toda samo zavede! .Krčenje gozda je imelo, na primer v Ameriki, v kratkem času skoro neverjetne posledice. Pred prihodonT Evropejcev so polovico dežele po- krivali gozdovi z obiljem živali. V nekaj desetletjih se je podoba no- vega sveta popolnoma spremenila. iSaseljenci so izkrčili ogromne kom- plekse površine in oropali zemljo zaščitne odeje. Nalivi so začeli od- našati rodovitni humus, živalstvo se je skrčilo na desetino in več. Pokol l>rerijskih psov je prepustil kulture })odganam. Intenzivne kulture so iz- sesale >pridobljenov zemljo, sledila je erozija. Danes izgubijo ZDA 44-5.000 ha rodovitne zemlje na leto. Dnevnik >Xe\v York |lerald Tribu- ne< je pošast, ki požre 6.5 ha gozdu na teden. Tudi drugod ni človek boljši gospodur. Pet milijonov ha'' gozdu na leto posekajo ljudje na svetu. V ZDA je samo še 40 "o.orne zemlje. Francija izgubi letno 162.000 hektarov, Sahara je vsako leto za nekaj kilometrov obsežnejša. Danes zavzemajo mesta, ceste, tovarne itd. 1.500.000 km^ se pravi površino Špa- nije, Francije, Belgije, Švice, in Italije skupaj! Pri tem pa se rodi vsak dan 120.000 novih Zemljanov. Zmanjkuje nam zraka. Dim, saje, radioaktivni pepel ob skrčeni rast- linski odeji, ki je edini »čistilec« zraku, se količinsko vsak dan veča. Parizu, na primer, se je količina ogljikovega monoksida povečala v nekaj desetletjih za 40",). Kadar za- radi posebnih atmosferskih pogojev |)ritisne tak oblak okuženega zruka na mesto, ljudje u-mirajo. Tako je v Londonu pred trinajstimi leti umr- lo v štirih dneh zaradi okuženega zraka 4000 ljudi. Zaradi takšnih »atentatov« na na- ravo je človeštvo od pričetka na- šega štetja do druge svetovne vojne pretrpelo 421 katastrofalnih lakot; tako pride na vsakih sto let povpreč- no 21.5 leta lakote. Razumno, objek- tivno bitje, ki bi opazovalo početje ljudi, bi imelo vtis, da smo biološka vrsta, ki je sama sebe obsodila na smrt in izvaja svoj namen z dosled- no natančnostjo. Pitne vode zmanj- kuje, rodovitna zemlja se krči. kisi- ku je vedno munj — porabnikov pa vedno več! Blizu viška civilizacije, ko ima človek ogromno tehnično moč, mu grozi — zaradi njegove lastne brezumne požrešnosti —. da bo izgu- bil osnovne vire za svojo eksistenco in da bo spremenil zemljo v pušča- vo. Prihodnjič: ATOMlSXA ENiERCrl- J A — začetek ali konec? Izvirna zabava ljudje živijo na različne načine in se tudi vsak po svoje zabavajo. v kakšni indijski vasi je pest riza praznik, kje v londonu pa kak milijonarski sinček ne ve, kako bi zapra- vil »očetov« denar. ob svojem enaindvajsetem rojstnem dnevu je bogat teanager napel možgane in si končno izmi- slil originalno »partv«, ki je stala 10 milijonov in pol di- narjev. julian .moulton — tako se piše nadebudni mladenič — •je najel celo nadstropje v enem najdražjih londonskih hotelov. stene je okrasil z brzostrelkami, gostom pa je streglo pol ducata polnagih manekenk, namočenih v zlato barvo. na sliki, ki so jo objavili londonski časopisi, so ovekovecili avtorja in njegovo idejo . . . zlata dekleta in brzostrelka.