Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo la pošiljajo uredništvu lista »Mire v Celovec, Pavličeva ulica St. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. are predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo pe eni strani Usta napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vraCajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. VelJ& za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravništvn lista »Mir* ▼ Celovca, Vetrinjsko obmestje št 26. Glasilo koroških Slooenceo Naročnina naj se plačuje naprej. Za Inserate se plačuje po 20 vin. od gami on d-vrste vsakokrat Leto XXXII. Celovec, 12. malega travna 1913. St. 15. v VABILO k veliki ljudski igri KMET IN «HISCNK drama v treh dejanjih ki jo uprizori .Jramati» fciltu® ¥ Maritali" prihodnjo nedeljo, 13. aprila 1913 ob 4. uri popoldne ¥ veiifci fiverai hotela Traìieslngery ùlera. Po igri poje pevski zbor iz Maribora. Vstopnina: Sedeži I. vrste K 2‘50, II. vrste K 1'80, III. vrste K 1'—, IV. vrste K —•80. Stojišča K —•40. Sedeži v ložah K 2-50. Rimski jubilej in cesar Konstantin Veliki. V Rimu se vršijo velike slovesnosti v spomin na zlato prostost, katero je dal 1. 313. cesar Konstantin Veliki katoliški cerkvi, da je mogla odslej brez vsakih ovir opravljati trojno po Zveličarju ji izročeno službo. Te slovesnosti odmevajo po vseh krščanskih deželah — tisočerih srcih in se bodejo v različnih oblikah ponavljale po celem svetu do 8. decembra t. 1. Da bi navdušenje za takoimenovani milanski razglas verske strpljivosti — ki zdaj valovi po žilah rimskih vernikov — našlo tudi pri nas primeren odmev — je treba omeniti nekaj iz predzgodovinske dobe Konstantinovega razglasa. Okoli leta 300 je nehalo preganjanje kristjanov. Krvoločnemu rimskemu cesarju Dioklecianu je sledil kmalu Konstantin, ki je bil krščanstvu naklonjen. Konstantinov oče. Rimsko kraljestvo je postalo tako obsežno, da ga Dioklecian ni mogel vladati sam. Izročil je vladne posle trem možem, jim izročil vladarske pravice in jih imenoval za sovladarje. On pa je ostal nadvladar in je razdelil svoje obširno kraljestvo v dva dela, v vzhodno in zapadno rimsko kraljestvo. Vsako teh kraljestev je razdelil zopet v dva dela: v severno in južno. Sam je yladal del vzhodnorimskega kraljestva in iniel za drugi del sovladarja. Za zapadno-fimsko kraljestvo je bil sovladar v Rimu in drugi vladar v Galiji — sedanji Španiji Franciji in Angliji. Gališki sovladar je bil Konstantinov oče. Bil je blag, kristjanom Prijazen in pravičen mož. Ni dal izvesti Dioklecianovih ukazov, da se naj kristjani zatirajo in mučijo, ker je bil prepričan, da biso državi sovražni in nevarni. Vedel je, na so zvesti podaniki in pošteni ljudje, ki s^e med seboj ljubijo in celo sovražnikom p e la j o dobro. Cesar je tirjal natančno izvršitev svojih postav. Da mu Konštanti-Pov oče vsaj nekoliko ustreže, je zaprl nekatere krščanske cerkve, drugače pa ni '.°ril kristjanom ničesar žalega. Konštan-se je naučil pravičnosti nasproti krščan-rivu od svojega dobrega očeta. Po očetovi ‘dirti je postal on gališki sovladar, ostal mstjanom naklonjen, jim dovolil prosto ogoslužje in bil jako priljubljen tako pri isijanih kakor pri paganih. V Galiji je bil mir, med tem ko so drugod kristjane morili in jim rušili cerkve. Čudovita prikazen. Rimljani so izvedeli o blagem, pravičnem in ljubeznjivem vladarju Konštantinu in zahrepeneli po njem, ker je bil rimski sovladar Maksencij nepriljubljen in grozovit človek. Maksencij se je bal, da ga Rimljani ne odstavijo in si namesto njega izvolijo Konštantina. Da to prepreči, je napovedal Konštantinu vojsko. Gališki sovladar ni pričakoval sovražnika doma, ampak mu je hitel s svojo vojsko nasproti. Potoma pa je izvedel, da je njegova armada napol manjša od rimske. Tesno mu je bilo pri srcu in uverjen je bil, da brez »višje« pomoči s svojimi vojaki ne premaga Maksencij a. Kot pogan je častil paganske bogove, o katerih pa je po kristjanih izvedel, da niso božja bitja in so le mrtvi kipi, ki ne slišijo molitve in ne morejo pomagati. Bog pa, v katerega verujejo kristjani, je vseveden in vsemogočen, ter more in hoče pomagati in je večkrat že pomagal v sili na čudežen način. Zamišljeno je strmel pred se v veliki skrbi ali naj prosi paganske bogove ali krščanskega Boga potrebne pomoči. V svoji neodločnosti se ozre k nebu in zagleda nekaj čudovitega. Nad solncem vihra križ — iz solnčnih žarkov sestavljen — z napisom: V tem znamenju boš zmagal. Tudi vojaki vidijo prikazen in se čudijo. Konstantin ne razume niti križa niti napisa in premišljuje in se trudi do pozne noči, da bi spoznal pomen čudovite prikazni. Ponoči se mu prikaže v spanju postava z bli-ščečim obličjem — v beli obleki in s križem v roki. Konštantin spozna v postavi Kristusa, ki mu zapove, da se naj nosi odslej pred vojsko znamenje svetega križa. Zmaga in zahvala. V zaupanju v božjo pomoč koraka Konštantin s svojo vojsko po Italiji. Blizu Rima naleti na sovražno armado laškega sovladarja Maksencija. S križem v ospredju napravi Konštantin naskok na sovražnika. Sovražnik se začne umikati in kmalu nato bežati. Ustavi ga most čez Tibero. Gnetejo se vojaki in konji po mostu v obupni naglici. Most se podere pod neznosno težo in vojaki in konji se potapljajo v globoki reki in utonejo. Potopil se je tudi Maksencij — zaklet sovražnik kristjanov in krščanstva. Konštantin je postal zdaj rimski sovladar in je bil vladar celega zapadno - rimskega kraljestva. V svojem veselju Konštantin ni zabil, kdo da mu je pomogel k zmagi. Bil je hvaležen Zveličarju za čudovito pomoč in iz hvaležnosti izdal četrt leta pozneje — leta 313. — torej pred 1600 leti, v Milanu na Laškem postavo, vsled katere je bilo vsakemu dovoljeno pristopiti h krščanski cerkvi in živeti po krščanski veri. Od-zdaj se ni smelo več v zapadno - rimski državi nobenega kristjana preganjati zaradi njegove vere. Milanski razglas je postal merodajen in odločilen za vso bodočnost in trajnega pomena za krščanstvo. Katoličani se hvaležno in z veseljem spominjamo velevažnega milanskega razglasa verske strpljivosti in se v duhu udeležujemo rimskih slovesnosti, prirejenih v proslavo tega spomina. Ta razglas in cola Konstantinova doba sta bila odločilne veljave za katoliško cerkev. Zdaj se je začela razvijati in razširjati, oznanjevati svoje nauke v določeni obliki in roditi bogato slov- | stvo cerkvenih očetov. Samostani se ustanavljajo po sv. Antoniju in Pachomiju in ! misijonarji odhajajo v paganske pokrajine zapadno-rimskega kraljestva. Konštantin sam se je zanimal vedno bolj za krščansko vero, se dal krstiti in je kot kristjan živel in umrl. Leta 313. je štela sveta Cerkev okoli 300 let, in ta leta so bila leta najgrozovitejšega preganjanja. Najprej so jo preganjali judje, premagani so se razpršili po širnem svetu. Peter in Pavel sta prinesla evangelij v rimsko glavno mesto; paganstvo se čuti ogroženo in se novi veri upira in najde pomoč pri rimskih cesarjih, ki kujejo najkrivičnejše postave zoper kristjane. Milijoni kristjanov izkrvavijo, a cerkev ostane in preživi paganstvo. Križ zmaguje nad mečem. Boj je cerkvi Gospod sam prerokoval, ni ji pa prerokoval pogina, ker je pod njim ustanovljena in prava cerkev. Ona je nepremagljiva, kakor skala v morju, v katero se valovi zaganjajo in je ne razbijejo. Z ognjem in mečem so jo preganjali pred milanskim razglasom in je niso uničili. Bodoča usoda naše cerkve nam je sicer neznana. Znano pa nam je, da nik-do ni nekaznovano kratil njene prostosti, katero ji je Bog določil in katero si je skušala ohraniti izza časa Konštantina Velikega. Mi pa si štejemo v čast, da smo udje nepremagljive — od Boga ustanovljene cerkve. Njene zmage so naše zmage, njeno veselje je naše veselje. Vojna na Balkanu. Za Sbatter. Skader je vozel mednarodne politike. Tako smo pisali že v prvi polovici sušca, in to potrjujejo sedaj tudi dejstva sama. Usoda mesta Skadra je ključ — vsaj začasno — za mir in za svetovno vojsko. Avstrijski diplomati so napeli vse sile, da bi pripadel Skader Albaniji. Druge države so Avstriji pritrdile, bodisi da so jej naklonjene, bodisi da so se bale, da naša država z vojaško silo izvede svojo voljo. Razven Rusije so poslale del svojih bojnih ladij k črnogorskemu obrežju, da tako pokažejo Čr-nigori, da mora odnehati in pustiti Skader, in da ji s tem zagrozijo. Toda Črnagora, čeravno vsled vojske obubožena, se za ladje velesil ni zmenila. Pripoveduje se šaljivo, da je črnogorski kralj Nikolaj spal, ko so mu poročali, da so se prikazale prve ladje velesil in ko so mu to naznanili, da se je obrnil na drugo stran rekoč: Pustite me spati! Šalo na stran! Kralj Nikolaj je eden najboljših živečih diplomatov in ve, kaj dela. Velesilam je odgovoril, da se ne umakne; 10.000 Črnogorcev je padlo pred Ska-drom, 40 milijonov frankov ga stane obleganje Skadra, zato ga ne izpusti, zlasti zato ne, ker je bil Skader, predno so ga ugrabili Turki, črnogorski. V času, ko so demonstrirale ladje velesil, so izkrcale grške ladje na suho zemljo pri Sv. Ivanu zadnje topove, municijo, 40 000 vojaških plaščev in srbske vojake, ki so namenjeni za pomoč pred Skader. Ko je imel Nikolaj že vse v redu, so se šele spomnile velesile, da bi bilo dobro zasesti vso obal ob Črnigori in Albaniji, da ne bi Črnogorci dobivali pomoči po morju. Nikolaj se jim je lahko smejal v pest, ko je imel že vse, kar je potreboval. Na novo zahtevo velesil, da naj se črnogorska armada umakne izpred Skadra, je Nikolaj odgovoril, kakor poroča ugledni angleški list »Temps«, da se ne bo umaknil, ampak da se raje odpove prestolu, če ga v to prisilijo, in se Črnagora priklopi Srbiji. To je moral biti naravnost mrzel curek za naše diplomate, s tem niso računali, čeravno je vsak drug človek, ki je zasledoval razvoj skadrskega vprašanja, moral nato misliti. To bi Srbijo šele okrepilo! Če bi hoteli naši diplomati uspešno! nastopati proti Srbiji, bi morali Črnogorcem naravnost iz-vojevati Skader in jim dati še denarja, tako da bi se obvarovali velike, močnejše, s Čr-nogoro združene Srbije. Nikolaj pa gotovo ve, kaj bo dosegel; četudi bi bil prisiljen opustiti Skader, je prepričan, da bo dobil drugo in ne! malo odškodnino, tem večjo, čim dalje drži. Zdi pa se, da Skadra Črnogorci ne bodo pustili. Saj so pripravljeni na silo. Najbrž računajo s tem, da si bodo velesile in med njimi Avstrija premislile zaradi Skadra začeti vojsko in tako izzvati svetovno, strašno vojsko. Kdo ve, ali računajo prav ali ne. Medtem pa črnogorsko-srbska armada oblega Skader, zavzema počasi eno trdnjavo za drugo, dokler ne zavzame tudi Skadra, ki se ne bo mogel dolgo držati. Bolgari čakajo na mir. Bolgari ne prodirajo več pri Čataldži in tudi pri Bulairju mirujejo. Vedo, zakaj. To, kar morejo dobiti s privoljenjem velevlasti, že imajo, in Turki jim bodo radi dali, kar zahtevajo, samo da sklenejo mir. Čemu brez potrebe prelivati še kri, ko je sovražnik užugan ? Domači pogovori pred Skadrom. Črnogorski vojak Vukanovič poroča med drugim »Srbobranu« o tem, kako se godi oblegovalni armadi pred Skadrom, sledeče: Daši je položaj težak, vendar naša vojska stalno napreduje. S puško v roki izganjamo sovražnika iz teh okopov. Naše predstraže dohajajo v neposredno bližino bodečih žic in se skoro vsak večer razgovarjajo s turškimi stražami. Čim se zmrači, že čujemo, kako eden izmed vojakov, stoječih na straži, kliče: »O Mujo, dober večer!« Iz turških okopov se nato sliši: »Dobra ti sreča, a boga ti, kako ti je ime?« Naš vojak odgovarja: »Ilija mi je ime.« In zopet se oglasi Turek: »Ali si ti, kume Ilija?« »Da, jaz sem, kume Mujo!« — »Kako ti ide, kume?« — »Dobro, a kako> tebi?« — »Dobro!« — »A kaj delaš tu, kume, v teh okopih, hajdi semkaj, da si skupaj prižgeva tobak in se malo porazgovoriva.« Mujo: »Pridi ti semkaj, bova skupaj pila kavo!« Ilija: Hvala ti, kume, pridi ti raje semkaj!« V tem trenotku počijo turške puške. Za pet minut nastane tišina, potem pa se zopet oglasi Mujo: »Kume Ilija! Ali mi veš kaj povedati o mojem bratu, ki je bil v Tu-ziju?« Ilija: »Vem, kume Mujo! Brat je zdrav in živ in se nahaja v ujetništvu!« Mujo: »Hvala bratu in tebi, kume, a boga ti, ali veš, kaj je z Odrinom, kaj je z Bolgari in Srbi?« Ilija: »Odrin je padel in skoro bo tudi Carigrad naš, tako ti pravim, kume Mujo. Mujo: »O boga ti, kume Ilija, ali se ti lažeš, ali pa se lažejo naši glavarji1« Tako se navadno razgovarjajo naši in turški vojaki, dokler se ne spro in ne prično streljati drug na drugega. Politične vesti. Tržaški Nemci za Lahe. Trst dobiva vedno bolj slovensko lice. Pri zadnjem ljudskem štetju so uradno našteli v Trstu 118.353 Lahov in 56.071 Slovencev. Tržaški Slovenci sami pa pravijo, da jih je 70.000. Pri občinskih volitvah leta 1909 so dobili v vsi tržaški občini (mesto in okolica) Lahi 11.763 glasov, Slovenci 9109 glasov. S slovenskimi socialno demokratič- Predrznost je, preveč se zanašati na srečo zdravja in misliti: „Meni se ničesar ne more zgoditi, saj sem korenjak.44 Nobenemu človeku se ob zibeli ne poje, da bi ga nekoč ne mogel nimi glasovi vred pa so dobili Slovenci 11 tisoč 475 glasov, Lahi pa z laškimi socialno demokraškimi glasovi vred 17.523. Te številke pričajo, da imajo Slovenci v Trstu veliko moč in da imajo v Trstu še veliko bodočnost. To pa Nemcem, ki so privandrali v Trst, ne da miru. Zato sedaj nemški voditelji v Trstu navajajo svoje ljudi, da pri občinskih volitvah v Trstu meseca junija naj oddajo svoje glasove Lahom. Če pa že kdo tega noče, pa se naj volitev vzdrži, le Slovencem nobenega glasu. Iz tega je pač razvidno, da Nemci Slovence povsod sovražijo. Državni zbor. Državni zbor bo sklican dne 5. majnika in bo imel rešiti tri večje predloge: mali finančni načrt, začasni proračun in vladno predlogo glede izpremembe poslovnika. Dnevne novice in dopisi. »Siidmarka« zoper Slovence. V nedeljo, 6. t. m., je prišel na občni zbor celovške podružnice »Sudmarke« iz Ptuja na Spod. Štajerskem znani nemškonacionalni advokat dr. pl. Plachki. Govoril je proti trializ-mu. Slavil je Ogre, da so udušili na Ogrskem druge narode in obžaloval, da se to v Avstriji ni posrečilo tudi Nemcem. Rekel je, da se Nemci ne morejo spraviti z Jugoslovani, ampak jih morajo s silo v boju premagati. Trdil je, da se jim bo to najmanj v desetih letih posrečilo, kar kaže ljudsko štetje; saj krepko delujejo za Nemce njihovi »Volksrati«, »Štajerc« in nemška obrambna društva. Seveda so govorniku »miroljubni« navzoči Nemci ploskali. Pa še pravijo nacionalci, da so miroljubni, »Štajerc« pa farba, da se trudi za — Slovence. In vendar je še med Slovenci mnogo slepcev, ki sami sebi kopljejo grob. Nabor. Od 166 nabornikov iz krajev nemški Plajberk, Šmartin pri Beljaku in Vernberg je bilo 5. t. m. odbranih 38. Vojaška vest. Dne 23. t. m. gredo zopet vojaki 2. bataljona domobranskega polka 4 iz Celovca na svoje poletne postojanke na Zgornje Koroško. Korakali bodo pet dni. Spremlja jih bataljonska godba in oddelek za strojne puške. Kakor nalašč za celovškega Metnica! »Grazer Tagblatt« piše v svoji prilogi »Deutsche Stimmen« z dne 3. aprila 1913 med drugim o podržavljenju ljubljanske policije: »Zadnjih 30 let uči, kako nevarno je, če je policija v rokah župana, ki misli, da je njegova glavna dolžnost v tem, da hujska meščane v nacionalnem oziru in ki ni poznal ne postave in ne pravice, kadar se je šlo za panslavistična stremljenja.« Tako, kdo pa je uganjal v Ljubljani take svinjarije s policijo, kakor se je to godilo in se še godi v Celovcu? Kdaj pa so zapirali v Ljubljani ljudi in še morda le spoštovane župane zaradi tega, če so zahtevali ti na kolodvoru vozni listek v nemškem jeziku? Kdaj pa so v Ljubljani pod varstvom policije pljuvali na mirne goste in dame, ki niso črhnili ne besedice in šli lepo mirno na veselico? Pač pa veljajo zgorajšnje besede prav do pičice za Metnica in za celovško policijo, in država bo menda vedela, kaj bi imela tu storiti! Umrla je v Volšpergu gospa Ana Vun-ček, soproga tamošnjega c. kr. okrajnega tajnika, g. Jožefa Vunček. N. v m. p.! Požar. V torek, 8. t. m., zvečer je nastal v Celovcu pri trgovcu Prosenu v kuhinji požar. Vnela se je mast, ki so jo spuščali. Ogenj so takoj pogasili. Za nabavo avstrijskega zračnega bro-dovja. Minolo soboto se je vršilo pri »Sand-wirtu« predavanje s skioptičnimi slikami o zgodovini in pomenu zrakoplovov in letalnih strojev. Ker je dobil tudi naš list vabilo in je imela prireditev patriotičen namen, se je predavanja udeležilo tudi lepo število celovških Slovencev. O uporabi letalnih strojev v vojski in o potrebi nabave avstrijskega zračnega brodovja je govoril gospod mučiti protin. Rahel prepih včasi zadostuj e, da nas seznani z neprijetnostmi skrnine, da povzroči trganje in vbadanje. Pametni ljudje imajo vedno Kellerjev bolečine lajšajoči zeliščni esenc-fluid z znamko „Elza-fluid44 doma in so tako zoper nezgode zavarovani. Tudi našim čitateljem priporočamo, da na- dr. Konštantin baron pi. Economo, ski-optične slike je razlagal gosp. baron Berle p s c h. Zborovanje je otvoril predsednik koroškega avtomobilnega kluba g. Feliks vitez pl. Gutmannsthal. K društvu se je priglasilo lepo število članov, ki so na nabiralni poli vpisali lepe vsote. Družba sv. Mohorja je vpisala 100 K, celovška posojilnica 50 K, Katol. politično društvo 50 K itd. Slovenci smo pač patriot j e in se tudi kot take povsod pokažemo, če se nas namenoma ne izključuje od patriotičnih prireditev. Hotel Zajzera v Kanalski dolini, katerega posestnik Andrej Keil je naredil kon-kurz, je kupila potom eksekucije »Stidmar-ka« za 32.000 K. Zato hotel uradna »Klagen-furter Zeitung« toplo priporoča. Sploh prinaša Celovčanka zadnji čas vsa strankarska poročila nemškonacionalnih organizacij in nemških bojnih društev. Postala je v pravem pomenu besede nemškonacionalen, liberale^, zmerno urejevan strankarsk list, ki se ga poslužujejo tudi »koroške« oblasti. Zadruga celovških hotelirjev, gostilničarjev in kavarnarjev ima smolo. Večni prepiri v zadrugi so napotili predsednika Kajžnika in njegovega namestnika Kolmana, da sta odstopila. Pri novi volitvi 4. t. m. je bil izvoljen za predsednika Martin Tref-fer in za njegovega namestnika kavamar Ivafa Kofler (kavarna Žibert). Ker pa je oblast dognala, da Kofler ni posestnik Ži-bertove kavarne, ampak je posestnica le, njegova žena, je volitev zopet razveljavila. C. kr. tobačna tovarna v Celovcu leta 1912. V začetku leta 1912 je bilo v tovarni 121 delavcev in 858 delavk, skupaj torej 979. Med letom jih je prostovoljno zapustilo službo 9, iz drugih vzrokov jih je odšlo 32, na novo je bilo sprejetih 9. Ob koncu leta je bilo 124 delavcev in 823 delavk, skupno torej 947. Od teh je poročenih 505, udovljenih 203, neporočenih 239; v tovarni jih stanuje 396, izven tovarne 551. Zaslužka se je izplačalo 778.862 K, starostnih doklad (časovni avanzma) 54.504 K, za bolniško oskrbo in dobrodelne naprave 20.582 K; skupaj torej 853.768 K. V tovarni uporabljajo elektriko od mestne elektrarne. V uporabi je 14 elektromotorjev, ki gonijo 90 strojev. Poleg tega je v uporabi še 927 strojev in razne naprave z ročnim obratom. V letu 1912 so izdelali 31,521.000 smodk, 350.487.000 cigaret, 41,140.000 zavitkov in pisem tobaka, 7672 kil zavojev tobaka, 39.067 kil drugega tobaka (za kajenje in žvečenje), šnofovca 79.562 kil. Skupna vrednost prodanih izdelkov je znašala 6,498.445 K. Avstrijski kolesarski športni odbor Dunaj priredi v nedeljo, 4. majnika 1913, ob 10. uri dopoldne ob vsakem vremenu veliko cestno kolesarsko dirko okrog goriške-ga Krasa, daljava 140 km. — Start: Podgora pri Gorici, gostilna Štefan Bregant. Proga: Podgora — Kormin — Medeja — Zagraj — Tržič !— Prosek ■— Opčina — Sežana — Štorje — Senožeče (glavna kontrola) — Razdrto — Vipava — Ajdovščina — Černiče — Šempas — Gorica (cilj : Rožna dolina gostilna »Tivoli« pri mitnici. — Dirka je odprta za vse v avstro-ogrski monarhiji stalno bivajoče kolesarje z dovoljenjem avstrijskega kolesarskega športnega odbora Dunaj IV. Teresianum. Prijave sprejema športni odbor Dunaj, IV., Teresianum, ter izključno kolesarsko društvo »Gorica« v roke g. tajnika Joško Kuštrin, Gorica, Gosposka ulica 25, I. — Vloga 4 K. — Daril bode deset v vrednosti 120, 100, 80, 60, 50, 50, 40, 40, 30 in 20 kron. Vsi tekom ene ure po prvaku došli dirkači na cilj dobe srebrne svetinje. — Zaključek prijav v sredo, 30. aprila t. L, ob 1. uri zvečer. — Po tem dnevu se ne sprejemajo prijave. — Vsa pojasnila daje nadporočnik Karol Christian, poveljnik kolesarske stotnije lovskega bataljona št. 20, Kormin. V čemur grešiš, s tem boš kaznovan. Tržaški »Edinosti« poroča neki dopisnik iz Trsta o sledečem dogodku, ki ga je doživel v hiši, kjer dopisnik stanuje: V hiši — je pa to nekje v ulici Madonnina — stanuje roče 12 steklenic za 5-— kron franko od lekarnarja E. V. Kellerja, Stubica, Elza trg 67, Hrvatsko, najbolje skupaj s Keller j evirai odvajalnimi, krče lajšajočimi in prebavo pospešujočimi rabarbara-kroglicami z zn. Elza-kroglice, katerih stane 6 škatlic franko 4’— krone. n — — — vdova po nekem glasbeniku s svojimi otroci, od katerih sta starejša sin ih hči že od-raštla. Pristni slojvenski vdovih priimek kaže, da je bil njen soprog slovenskega ali sploh slovanskega pokoljenja, a ona sama je rodom Slovenka iz vipavske doline. Otroci pa so seveda vsi oidgojeni v italijanskem duhu in najbrž ne znajo niti besedice jezika svoje matere. Znajo pa nekaj drugega, kar so pokazali predsinočnjim. Sin je s pestjo bil po glavi svojo lastno mater in jo psoval s — ščavo, da se je razlegalo po celi hiši! Hči pa mu je pomagala! (»Ščava« je laška psovka za Slovence, kakor kličejo Nemci Slovence »bindišarje«, kadar nas hočejo psovati. Op. ured.) Da, ničvrednež, podel nesramnež je tak sin, in prav taka je tudi hči, toda če iščemo pravega vzroka za vse to, ga najdemo v stariših samih, v očetu, ki se je izneveril svojemu rodu in jeziku, v materi, ki se je sramovala svojega slovenskega rodu in vzgojila otroke v sovraštvu do svo(-jega lastnega naroda. Pljuvala sta oba v svojo lastno skledo, a sedaj pljujejo otroci materi v lice, jo bijejo s pestjo in jo psujejo s »ščavo«. Tako se maščuje narodno izdajstvo na izdajalcih samih po njihovih lastnih otrocih! Posebnost leta 1913 so majnikova žrebanja srečk v korist »Slovenski Straži«, pri katerih se v srečnem slučaju že po vplačilu prvega mesečnega obroka petih kron zamere zadeti 90.000, 40.000, 30.000 in dvakrat po 20.000 kron, oziroma frankov in lir. — Či-tajte današnji oglas »Srečke v korist Slovenski Straži«! Samoumor. Dne 4. aprila dopoldne je skočil leta 1882. rojeni Gagi, posestnikov sin iz Jerberga, blizu Vrbe v Vrbsko jezero in utonil. Dninar Franc Napečnik ga je videl, pa na rešitev ni bilo mogoče; misliti. Samoumori v deželi »Fortschritta«. Dne 1. aprila se je v Stockenboju na Zgor. Koroškem s strihninom zastrupila kmečka hči Rozina Pebal, stara 20 let. — V Milštatskem jezeru so našli pri Dolah dne 2. t. m. kakih 60 let starega utopljenca. V žepu je imel 120 K. Sumijo, da je šel sam v vodo. Kdo da je, še niso dognali. — V soboto, 5. t. m., je v Celovcu skočila v Lendkanal neka Zo-i fija Ludwig, ,17 let staro dekle, doma iz Zgor. Štajerskega. Prej se je nastanila v hotelu »Sandwirt«. Iz vode jo je potegnil neki vojak in so jo prepeljali v bolnišnico. — V Vrbi ob jezeru je 2. t. m. pila lizol Jožefa Fùrpafì, nadsprevodnikova žena in gostilničarka v Spodnjih Vogličah. V najemu je imela Krofičevo gostilno. Še isti dan je umrla, stara šele 40 let. šukrl paša pod streho Slovenca. Šukri paša in dvanajst vjetih turških odrinskih generalov stanuje v Sofiji v hotelu slovenskega rojaka Kende. Nove orgle dobi cerkev v Skočidolu. Tako poroča »Karntner Tagblatt«. Orgle bodo stale 3800 K in so delo mojstra Milavca v Ljubljani. Vlom. Pri lesnem trgovcu Valentinu Leitgebu v Sinčivasi je pred kratkim neznan tat (ukradel izi zaprte verthajmovke enkrat 2000 K, potem 1000 K. Gorence. (Nova šola.) Kakor se govori, je kupil tukajšnji šolski svet Cankl-novo kmetijo za vsoto 1200 K za novo šolo in bo kupčijo predložil višji šolski oblasti, da jo potrdi ali zavrže. Kmetje na Ledu in v št. Radigundi in Nemci so zadovoljni, da bi bila šola ina Ledu; Šmiklavčani, Srednjo-vaščani so zoper to, ker bi bila za njih otroke vendar 4 do 5 km oddaljena. Ne da bi hoteli g. posestniku Stadlhoberju kaj škodovati (za ta denar se namreč Canklnova hiša še vedno lahko proda), opozarjamo, da bi bilo pozimi za kateheta silno odročno 5 km daleč v trirazredno šolo hoditi. Sicer bo pa itak še šolska komisija določila, ali je poslopje ročno ali ne. Pliberk. (Tudi kultura.) Nemšku-tarska kultura gre pri nas v »dišeči cvet«. Izprva se je kazala s tem, da je presajala »dišeče cvetke« pred hišna vrata Slovencev, sedaj je pa že toliko napredovala, da prihaja na kljuke vežnih vrat. Seveda tako počenjanje ne bo zmanjšalo števila pliberških Slovencev, ker ljudje vidijo, da nemškutar-ska kultura še toliko ni vredna, kakor turska v Albaniji. Namesto da pobirajo v Pliberku po šolah slovenske katekizme, naj bi 0tro]ie učili olike, da ne bi imeli otroci veselja, nagajati mirnim Slovencem. Škocijan. (Blaž V u n č e k f.) Tukaj smo pokopali Blaža Vunčka, železniškega čuvaja v Škocijanu. Bolehal je že dalje časa in je bil v celovški deželni bolnišnici na vratu operiran. Po 14dnevnem bivanju v bolnišnici je blagi mož zatisnil oči za vedno. Truplo so iz Celovca prepeljali v Škocijan, kjer se je pogreba udeležila zelo velika množica, posebno od strani železničarjev vseh šarž; zastopana je bila tudi železniška sekcija v Celovcu. G. župnik so se rajnega spominjali ob grobu v toplih besedah. Rajni je bil v svoji težavni službi znan kot vesten in natančen služabnik. Njegovo versko in narodno prepričanje je bilo vzgledno. Domači pevci so ob grobu zapeli žalostinko »Nad zvezdami«. Zelo rad bi se bil rajni udeležil rimskega romanja, kakor se je večkrat izrazil nasproti svojemu edinemu sinu gosp. Peregrinu, črkostavcu pri družbi sv. Mohorja, toda Všegamogočni ga je prej poklical v večni Rim, da sprejme zasluženo plačilo. N. p. v m.! Slov.Plajberg. (Nekoliko odgovora.) »Štajerc« se v eni zadnjih številk spod-tika nad našim bivšim občinskim odborom radi lova in lovske najemnine. Nikdar bi nam ne bilo prišlo na misel, tako staro zadevo radi nekdanjega nemčurskega občinskega predstojništva na dan vlačiti, ko bi se »Štajerc« takonesramno ne lagal; tako pa hočemo celo stvar nekoliko opisati. Do leta 1896 se je lovska najemščina vsako leto sproti za občinske potrebe porabila, 'tako da je prišla vsem davkoplačevalcem enako v prid, brez ozira na to, da samo tistim pripada, ki imajo taka zemljišča, kjer je lov. Imenovanega leta sta bila prvič izvoljena dva našinca, namreč Bošte in Klošternjak, ki sta pri takratnem nemčurskem občinskem odboru toliko dosegla, da se je začel denar nalagati in vsakih pet let razdeljevati tistim, ki jim v resnici pripada. Leta 1901 se je oddajal lov dražbenim potom pri okr. glavarstvu. Takrat so šli trije naši kmetje sami k dražbi v Celovec ter s tem nagnali ceno občinskega lova na 201 krono. Takratnega nemčurskega župana dolžnost bi bila, da bi bil poskrbel, da bi se bila dobila temu znesku primerna vsota za enklave, katerih je okrog 1700 ha. A on tega 'naravnost ni hotel in tako več stotakov takorekoč podaril grajščakom. In tako je ostalo do leta 1906, ko se je prvič potrudil — slovenski župan U ž n i k , da je morala grajščina plačati tudi enklave, seveda še ne dosti visoko. Ko je postal župan Bošte, se je zavzel z vso vnemo za to, da je iz več enklavo v v Podnu napravil skupaj se držeč teren v velikosti 128 ha, tako da je to zase občinski lov, kateri je veliko boljši kot prvi v Plaj-bergu, in tako mu je bilo potem mogoče, oddati ga za sedanjo ceno, namreč od 18 h na 53 h za hektar. Ko bi se bil nekdanji nemčurski župan hotel tako potruditi kot se je Bošte, bi bilo to našim kmetom najmanj 600 kron več neslo na leto, kot je tako. Županski stol pa je on zasedel leta 1893, torej ravno pred dvajsetimi leti; torej bi bili mi lahko z a 12.000 K brez obresti na bolje m. Tako je pa rajši pustil to vsoto grajščakom, da so ga njihovi forštnarji pomagali na županskem stolu obdržati. Zdaj se pa hočete po »Štajercu« še hvaliti, kako ste za kmete skrbeli. Dopisnik »Štajerca« in nekdanji nemčurski župan, ki sta si precej v sorodu, povejta vendar, zakaj sta skrbela nekdaj rajši za forštnarje, kot za nas kmete? Saj se tako rada s svojo modrostjo pobahata! »štajerc« se spodtika tudi nad tem, ker si je Bošte za ves ta nemajhen trud za-računil 20 kron. Zakaj pa tega ne poveš, da je vaš sedanji nemškutarski županski kandidat računal občini, ker je pol dneva vozil les za občinsko pot, celih 12 kron, in katere mu je morala občina plačati, ker se prej ni pogodila ž njim, čeravno je polovico preveč. Ako se bi vam posrečilo, spraviti ga na županski stolec, tako si bo dobro znal zaračunati vsako pot. Taki prijatelji kmetov ste »Štajercijanci«. Apače. Dne 3. t. m. so se pripeljali k nam novi gospod provizor. Čeravno je bilo na delavnik in čeravno je šlo vse v naglici, vendar se je zbralo precej ljudi s šolsko mladino vred, da sprejmejo novega dušnega pastirja. To veselje so oznanjevali tudi topiči. Naj bi se čutili novi gospod prav srečne pri nas! — Obenem moramo izreči zahvalo tudi čast. gospodu župniku K. Hr a bi iz Šmarjete v R., ki so oskrbovali dosedaj našo župnijo. Čeravno so imeli veliko opravka, so opravljali vendar tudi v Apačah vse natanko. Tako na primer je bila o velikonočnih praznikih tudi vsak dan v Apačah sveta maša. Velikovec. (Zdaj bo pa šlo.) Možje so menda premalo delali ali žrtvovali za protestantsko podružnico »Sudmarke«. Zato so ustanovili zadnjo nedeljo žensko podružnico. Naročena sta bila celo dva govornika, med tema seveda verski odpadnik Lackner iz Celovca. Protestanti govorijo katoliškim Velikovčanom! Ko bodo pa prišle volitve, takrat pa bodo nemškonacional-ni Velikovčani hujši katoličani kakor sv. Peter sam. Da je bilo veselje popolno, se jei prireditev samoobsebi umljivo končala s plesom. Tako se zabavajo v naši »Turn-halle« razni »turnarji in turnarce«. Potrpežljiva Drava je pa nesla bratske pozdrave daleč doli v globoko in poraženo Turčijo. Druzega se ni ničesar pripetilo. Železna Kapla. Bleda žena, bela smrt vzela nam je v zadnjih letih prav veliko starih mož in žen. V soboto ponoči se je oglasila v Lobniku pri Stoparju. V nedeljo so naznanili zvonovi naših cerkev po župniji, da so Stoparjev oče umrli. V torek, dne 8. t. m., zjutraj smo jih pokopali pri D. Mariji v Trnji.. Oče Stopar so si želeli lep pogreb, pa so ga tudi imeli. Več duhovnikov, veliko pogrebcev iz velike domače župnije in sosednih krajev in polnoštevilen pevski zbor je spremilo Stoparjevega očeta, prav po njihovi želji do groba. Kot so gosp. župnik ob grobu, tako ponovimo besede i mi: Stoparjev oče so preskrbeli svojim lepo domačijo in pravo krščansko družino, skrbna žena, dobra hči in zvesti zet ter vsi znanci lep krščanski pogreb in ob grobu bodo postavili spomenik, v srce pa hvaležen spomin na dobrega očeta Stoparja. Žalujoči rodbini naše sožalje! Ukve. (Občinske volitve.) Naše druge občinske volitve so za krščansko slovensko stranko v obeh razredih slabo izpadle; a kljub temu se naši nasprotniki ne morejo v resnici veseliti svoje »sijajne« zmage vsled svoje »poštene« agitacije in radi že drugič od slovenske stranke vloženega rekurza. Najbolj na potu je našim nem-čurjem naš gospod župnik, ki bi ga najraj-še videli zaprtega v cerkvi ali v župnišču; ker pa tega še ne morejo, zato se trudijo v svoji ljubosumnosti ga na vse mogoče načine pri predstojnikih očrniti, le da bi se tega češkega trdoglavca znebili, ker le ta kali v občini mir; bržkone je on nevaren volk in mirna ovca obenem. Akoravno imajo nasprotniki bistre oči in vedno tuhtajo, vendar ne morejo najti pri njem nobene druge ovčje napake, kakor te, da se meša v politiko; to bi imel biti papežev rezervat. Ljubi naš »Mir«! Novega bi bilo pri nas veliko, da bi iz tega nekaterim slabo postalo, a za danes bodi že dovolj. Kadar bo sadje dozorelo, potem se more dati vsem pokusiti. Velikovec. (Pravi t i č) je prišel sedaj v Velikovec kot odvetnik, četudi je samo za luksus. Toda naši nemškutarji morajo imeti razne može za parado. Ta novi mož se namreč piše popolnoma po slovenskem pravopisu: Zmagoslav Pravditsch. Torej mora biti pravdar, sicer bi bil nezvest svojemu imenu. Zopet en..ič več v Velikovcu. Zato je pa bila potrebna nova podružnica nemške »Sudmarke«. Kazaze. (Sveta vojsk a), ki se je ustanovila na velikonočni ponedeljek, šteje do sedaj 10 članov I. stopinje ter 28 članov II. stopinje. Med otroki je dosedaj 17 abstinentov. Drugi so skoraj vsi člani druge stopinje. Na ustanovnem shodu je bilo okoli 70 žensk ter 84 moških in pri otroškem zborovanju 77 otrok, skupaj približno 230 oseb, za naš mali kraj gotovo razveseljivo število. Da je bila udeležba tako dobra, je povzročilo skioptično predavanje gospoda L. Puhar j a, ki je zelo spretno predaval v proti-alkaholnem smislu skupaj do 5 ur. Hvala mu! Govorila sta tudi še gospoda Pavlin in S u š a k iz Ljubljane. Prvi o pomenu orlovske organizacije, drugi o hrvaški vzajemnosti med Slovenci in Hrvati na polju protialkoholnega gibanja. Na koncu sta še dve članici M. D. prednašali v občno zadovoljnost dve lepi deklamaciji: »Družbam treznosti« in »Sovražniku človeštva«. Zbo- rovanji sta se vršili z dovoljenjem merodajnih činiteljev v šoli. Kazaze. (R a z n o.) Če greš sedaj po naših gozdovih, vidiš, koliko škode je napravil zadnji sneg pred Veliko nočjo. Povsod nebrojno debel podrtih, zlomljenih ali močno nagnjenih. Mnogo potov je na ta način zastavljenih, dokler se debla ne odstranijo. Trpel je posebno bor, ki raste v velikih množinah v Dobrovi med Pliberkom in Sinčovasjo. — Na veliko soboto je bilo tudi letos videti mnogo velikonočnih ognjev po okoliških hribih in poljih. — Mohorjanov šteje naša župnija letos 47. — Za romanje na Sv. goro se je oglasilo 5 oseb. — Po 18 letih bomo imeli pri nas dne 24. t. m. zopet enkrat sv. birmo. Stecksiipferd- liiijjiionaSeói&fg milo Tombola S. K. S. Z. Slovenska k r š č. - s o c. zveza priredi dne 4. majnika v Celovcu (hotel »Trabesinger«, velika dvorana) veliko tombolo! — Že zdaj opozarjamo vse prijatelje zveze, da naj zvezo podpirajo pri tem podjetju. — Čisti dobiček bo v prid zvezi. Pripravljajo se zopet veliki in koristni dobitki. Karte se bodo prodajale v trgovini hotela »Trabesinger«. Sna karta velja 40 vin. V zvezi s tombolo priredi podporno društvo slovenskih organistov pevski koncert, pri katerem bodo sodelovali vsi slovenski pevski zbori na Koroškem. Že lani je krasni pevski zbor žel splošno pohvalo. — Slovenci! Dne 4. majnika bodo nastopile naše najboljše pevske' moči ter pokazale, da se tudi med Slovenci na Koroškem goji narodna in umetna pesem! Vsi rodoljubi bodo pač razumeli, kolikega pomena za ves narod so take izredne prireditve! Zato vabimo k obilni udeležbi. Natančnejši spored pozneje. — Odbora zveze in podpornega društva za organiste. Blasnik Slov. kršo. socialne zveze. Prireditve. Kazaze. »Sveta vojska.« Imamo jo! Dolgo se ni upala k nam, pa zdaj je tu! Res, vojska je, ker se bori, in sveta je, ker se bori proti grehu, proti zlu nezmernosti. Zato pozdravljena med nami! Namen tvoj je treznost, tvoj sovražnik alkohol, tvoji vojaki zdržniki in zmerniki, tvoje bojno polje sreča. našega ljudstva, tvoje geslo ljubezen in potrpežljivost, tvoj bojni klic: »naprej do zmage!«, tvoj znak rdeča solza. In kako si prišla? Natihoma, skrito? Ne! Tvoj vhod k nam je bil očiten, pogumen, slovesen. Z jasnim licem si prišla kakor se spodobi neustrašeni junakinji. Tako si prišla, da smo te vsi lahko spoznali, kakšna si, in kakšne hočeš, da bi bili tudi mi. Zato pa smo te vsi tudi slavnostno sprejeli. Na Veliko noč si vstopila! Zakaj? Zato, ker želiš, da vstanemo že enkrat od mrtvila alkoholizma. Govornik iz Ljubljane te je uvedel. Zakaj? Zato, ker si od tam doma ter od tam obiskuješ druge slovenske kraje. Mlado in staro ti je šlo nasproti ter z očaranim srcem gledalo tvoje krasne slike in zvesto poslušalo tvoje osrečujoče nauke. Ko je tvoja sestra, sveta vojska na Balkanu, zajemala Odrin, si ti tukaj pri nas zbirala prve organizirane čete na boj za svoje vzvišene ideale. Bulgari niso odnehali, dokler niso vzeli Odrina, »Sveta vojska«, tudi ti se nikdar več ne umakni s pozicij, ki si jih zavzela že pri prvem svojem naskoku. Stoj in ostani pri nas! Delaj in zbiraj dalje! Mi tvoji pristaši smo s teboj ! Sveče. Ženski shod, prirejen od Krščanske Soc. Zveze dne 6. t. m., se je vršil ob prav obilni udeležbi naših slovenskih krščanskih žen in deklet. Zveza nam je poslala tri govornike. č. gospod dr. Rožman nam je razložil, kaj pomeni za človeški rod prava krščanska mati ter opozoril na nevarnosti, ki prete družini od strani socialne demokracije. Č. gospod župnik Ulbing nam je predstavil sovraga alkohola ter nam nari- sal načrt za vojsko zoper njega. Brž so se zborovalke navdušile za njegov bojni klic ter obljubile, da se pridružijo »Sveti vojski«. Tretji govornik pa nas je peljal iz vrta krščanske družine na zeliščni vrt in nas tako seznanil z nekaterimi poglavitnejšimi napakami na polju vrtnarstva. Na svidenje še drugikrat! Globasnica. Dne 30. sušca je imelo naše slov. katol. izobraževalno' društvo svoj letni občni zbor, ki je bil nad vse pričakovanje dobro obiskan. Po pozdravu je č. g. Ulbing, župnik v Kazazah, govoril o alkoholu in njegovih zleh posledicah in nas navduševal za boj proti njemu. Iz poročil odbora je bilo posneti, da društvo ni spalo, pa preveč živahno tudi ni bilo, in sicer je imel odbor tri seje, na katerih se je razpravljalo o društvenih stvareh. Priredilo je tri mesečne shode in tri igre. Govorili so takrat domači g. župnik in enkrat g. dr. Rožman. Igre so se priredile sledeče: »Sokratov god«, »Miklova Zala« in »Junaške Blejke«. Članov je bilo v preteklem letu 45. Društvo ima v zalogi 273 različnih knjig. »Slovenska Straža« v Ljubljani nam jih je darovala 40. V preteklem letu se je prebralo 267 knjig. Časopisov je naročenih za Šteben en iztis »Slovenca«, dnevnik, deset iztisov »Mira«, pet iztisov »Domoljuba« in en iztis »Slov. Gospodarja«. Za Globasnico en iztis »Slovenca«, dnevnik, deset iztisov »Mira«, trije iztisi »Domoljuba« in en iztis »Straže«. Dohodkov je imelo 323 K 37 h, stroškov 311 K 22 h, tako da še ostane v blagajni 12 K 15 h. Stari odbor se je z živahnim ploskanjem izvolil na novo. — H koncu so uprizorila dekleta Marijine družbe prekrasno igro »Raz Marijino srce«. z nedosegljivim funkcioniranjem. Neobvezne ponudbe pošilja brezplačno aurin u. lemeniH Zastopnik : Ivan Laure, Celovec. Društvena naznanila. Jugoslovanska Strokovna Zveza sklicuje svoj III. glavni občni zbor na nedeljo dne 4. majnika 1913 v Ljubljano. Spored: Ob 8. uri zjutraj sveta maša s cerkveno prepovedjo v kapelici Alojzevišča, Poljanska cesta. Ob 9. uri občni zbor v »Ljudskem domu«. Od 2. do 3. ure popoldne zborovanja okrožij. Ustanovi se štajersko - koroško okrožje, ki mu je načelstvo določilo sedež v Mariboru, Ob 3. uri popoldne praktična predavanja. Gorence. Naša dekleta vprizorijo drugo nedeljo, dne 20. aprila, pri Buhbauru po blagoslovu igro »Mater Dolorosa«. Vstopnina 20 vin. En poučen govor. Sosedje poi-vabljeni! Dva ženska shoda. Dne 20. aprila priredi S. K. S. Z., in sicer v Vog,rčah dopoldne po službi božji v župnišču in v Ž v a b e k u popoldne po blagoslovu. Žene in dekleta, pridite vse na velevažna shoda! Velikovec. (Občni zbor) priredi društvo »Lipa« prihodnjo nedeljo ob 3. uri popoldne v »Narodnem domu«. Na sporedu je: Govor (govornik pride iz Celovca), šaljiva igra »Županova Micka«, poročilo tajnika in blagajnika, volitev novega odbora, tam-buranje in nastop (prvokrat) novega društvenega pevskega zbora. — Odbor. Št. Jakob v Rožu. Naše izobraževalno društvo priredi v nedeljo, 20. aprila, popoldne po blagoslovu v »Narodnem domu« zborovanje z gospodarskim govorom. Govori g. Krištof, živinorejski inštruktor v Ljubljani. Po govoru se vrši razgovor in vsak lahko vpraša g. inštruktorja to in ono. Nato se vrši občni zbor šentjakobske mlekarne. Kmetje, gospodinje, mladeniči in dekleta, pridite v obilnem številu, ker bodete slišali marsikaj koristnega. — Odbor. . Guštanj. V nedeljo, dne 13. t. m., priredi izobraževalno društvo v Petračevi gostilni shod. Krščanskosocialno zvezo smo prosili, da bi poslala govornika. Pozor! 30 — 50 kron ceneje kakor v vsaki tovarni ali zalogi kupite pri meni izvrstno kolo ali šivalni stroj. Popravila in pnevmatike po nizki ceni. Matija Planko, Celovec, Šolska ulica št. 5-6-7. Cerkfene vesti Sodalitas ss. Cordis Jesu ima v četrtek, to je 17. t. m., sestanek ob pol 2. uri v Celovcu. Sodaliteta za dekanije Pliberk-Spodnji Dravberg ima svoj sestanek v sredo, dne 16. t. m., v prevaljskem župnišču. Radi ju-žine se prosi za pravočasno naznanitev. Gospodarske stvari. Kostanje. (Občni zbor posojilnic e.) Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Kostanjih«, ki se je vršil v nedeljo, dne 30. marca, je bil od zadružnikov in gostov povoljno obiskan. Hranilnica in posojilnica je bila ustanovljena leta 1912 in je bil prvi uradni dan 26.junija ter je imela v teku polletnega obstoja nad 18 tisoč kron prometa ter so vloge precej presegale posojila, tako da ima že lepo vsoto pri Zadružni zvezi v Ljubljani naloženega denarja in je končala svoje polletno delovanje s 7 kronami čistega dobička. Članov je bilo koncem leta 23, sedaj jih je 33, kar kaže, da kljub slabim razmeram, ko vlada povsod velika denarna kriza, vživa popolno zaupanje ljudstva. Ker je itak okoli in okoli več posojilnic, je navezana takorekoč skoraj samo na domačo župnijo, ki šteje komaj 800 duš. Načelnik se spominja rajnega č. gospoda župnika Dragasnika, na kar se vsi navzoči v znak sožalja dvignejo s sedežev, in odda besedo č. gospodu provizoriju K. Menteju, ki izpregovori nekaj toplih besed v spomin rajnemu ustanovitelju in priporoča, naj Dragasnikov duh in spomin ostane vedno v zadrugi. Nato je govoril zelo spretno in z navdušenjem gospod Rajhman iz Lipe, ki je obiskoval 5. zadružni tečaj v Ljubljani, o zadružništvu in je dokazoval, da edino v domačem našem zadružništvu je rešitev našega kmeta in naroda našega. Bog nam daj več takih mladih mož in pri-hodnjosti se ne bo treba bati. XXX Slovenski gospodarji, poprimite se sadjarstva! A. Fritz. (Dalje.) Nadaljna oskrba sadnega drevja. Kdor hoče, da mu bo sadjarstvo res kaj dobička neslo, se mora za drevesa tudi še po sajenju brigati. Mnogo novih sadnih nasadov ne uspeva zaradi tega, ker posestnik misli, da je s tem, ko je drevesa vsadil, storil že dovolj in se za nadaljno vzgojo ne briga več. Naslednjim trem^ točkam je pri vzgoji sadnega drevja obračati glavno pozornost: a) Korenine. Sadno drevo se hrani kakor vsaka druga rastlina na ta način, da vsrkava s koreninami vase hrano (redilne snovi) iz zemlje in iste s pomočjo listja pre- bavlja. Treba je torej skrbeti, da je v zemlji dosti takih snovi, ki so potrebne za prehrano drevesa — treba je gnojiti — na drugi strani pa se mora skrbeti, da je zemlja zrahljana in imajo zrak, gorkota ter vlaga dostop h koreninam, in sicer to potom drevesnih nasipov, kakor je že v prejšnjem poglavju omenjeno. Drevesni nasipi (Baum-scheibe) se morajo vsako leto obnoviti, to je prekopati in osnažiti plevela; to delo se opravi v jeseni. b) D e b 1 o. V prvih letih po sajenju je paziti na to, da ima drevo kol; ako je se-gnil in se odlomil, se mora dodati drugi, tudi mora biti deblo vedno privezano. Na pašnikih itd. se deblo zavaruje proti poškodbam živine s trikotno ograjo iz kolov in desk, s trnjem ali žično mrežo; tako zavarovanih debel tudi zajci ne morejo oglodati. Ako se pokaže na deblih mah ali lišaj, je treba deblo osnažiti s krtačo in tista mesta pomazati z apnenim beležem. Mah in lišaji so znak, da drevo ne vspeva dobro, v takih slučajih navadno primanjkuje v zemlji redilnih snovi ali je pa prevlažno. Ako je deblo v primeri s krono prešibko, ga je treba pokrepčati z zarezami v lubad in sicer najbolje meseca majnika. Zareza se napravi podolgem in naravnost od krone navzdol. Ne sme biti pregloboka — v les ne sme segati — treba jei imeti oster nož. V nekaterih tednih se ta zareza razširi od 5 do 10 mm torej je deblo toliko močneje. Takšnih zarez se napravi po potrebi lahko več in vedno na severozapadni strani, ker bi se na solnčni strani zareza začela sušiti. c) Krona. Najvažnejše delo je vsakoletno obrezovanje. S pravilnim obrezovanjem se zadržuje, da drevo ne rodi prezgodaj in da se doseže pravilno zraščeno krepko krono. Velika napaka je, če drevo prezgodaj rodi; marsikateri posestnik s ponosom kaže na mlado drevo, če v par letih po sajenju že rodi, češ kako je »pridno«, pa ne ve, da je to le njemu v škodo, ker tako drevo zgodaj slabi in je v poznejših letih nerodovitno. Krona mora imeti pravilen vrh ali glavno voditeljico. Pravila za umno obrezovanje. 1. Pred sajenjem je treba drevo vedno obrezati. 2. Glavno voditeljico se pusti za 10 do 15 cm daljšo kot stranske, ki se režejo na 5 do 6 popkov. 3. Močne pokončne mladike se kratko obrežejo, slabe poševne, vodoravne se pusti daljše. 4. Konkurenčni pognanki se popolnoma odstranijo ali pa vsaj močno skrajšajo. 5. Ako manjka glavna voditeljica, se najbližja stranska voditeljica navpično priveže. 6. Veje' morajo imeti svoj začetek v deblu ali vrhu, ne da bi se cepile. 7. Popki, na katere se reže, morajo biti zdravi in v isto smer obrnjeni, kjer se vejo rabi. 8. Zaostale voditeljice se dolge puščajo in se krepčajo tudi z zarezami v lubad. 9. Veje, ki preveč pokonci rastejo se podprejo, voditeljice, ki vstran visijo, se kvišku privežejo. 10. Če so drevesa slabo odgnala po saditvi, se prvo leto nič ne obreže. Ta pravila veljajo do prvega vejnega kroga. Obrezovanje se izvrši po sajenju dva do trikrat in sicer do tretjega vejnega kroga, obrezuje se spomladi, ko se sok še ne pretaka. Po tretjem vejnem krogu se z rednim obrezovanjem polagoma preneha in se dre-vesu odvzamejo zgolj veje, ki delajo kro-ho pregosto, ki rastejo mesto ven v krono in one, ki se križajo. (Dalje sledi.) Književnost. V tem znamenju boš zmagal. Zgodovinski igrokaz v petih dejanjih. Priredil Fr. R. vesoljni katoliški svet dela priprave, da dostojno proslavi letošnji Konstantinov jubilej 0I3 —1913. Tudi Slovenci bomo praznovali ta spomin zmagoslavja svete katoliške cerkve.^ V ta namen bo kaj prav prišla našim društvom petdejanska zgodovinska igra »V eni znamenju boš zmagal!«, ki jo je ravno-^a:T izdalo katol. slov. izobraževalno društvo Mekinjah. Krasna igra nam predočuje hiaigo križa ;had paganstAojm ter najdbo Kristusovega križa. Kot uvod ima knjižica lep opis te veličastne zmage; služil bo ta opis kaj dobro za predavanja. Naroča se pri slov. katol. izobraževalnem društvu v Mekinjah, p. Kamnik (Kranjsko), ali pa pri A. Slatnar, tiskarna v Kamniku, ter stane šest izvodov 4 K 30 h, s poštnino 4 K 50 h, en izvod 80 h, s poštnino 85 h. Pošilja se le proti predplači ali na povzetje. Na naročila brez vposlanega zneska se ne more ozirati. Loterifske številke. Brno, 2. aprila : 2 54 87 31 79 Gradec, 2. aprila : 23 64 21 41 11 Line, 5. aprila: 81 51 4 10 39 Tržne cene v Celovcu 7. mal. travna 1913 po uradnem razglasu: Blago 100 kg 80 litrov (biren) od do K V K v K V Pšenica.... 23 14 49 Rž 21 — 22 65 12 66 Ječmen .... — Ajda — — Oves 21 — 22 50 7 71 Proso .... Pšeno .... — 32 16 20 Turščica . . . — Leča _ __ Kižola rdeča . . 26 Repica (krompir) . . . 6 — 7 20 3 Detelj no seme . . . . 140 — 160 Seno, sladko . . . . . 9 — 11 50 „ kislo . . 6 50 9 20 Slama .... 3 80 5 Zelnate glave po 100 kos. Repa, ena vreča Mleko, 1 liter . . 24 _ 28 Smetana, 1 „ . 90 1 20 Maslo (goveje) . • 1 kg 2 80 3 20 Sur. maslo (putar), 1 2 40 3 60 Slanina (Špeh), po v. 1 2 10 2 30 „ „ sur. 1 2 2 20 Svinjska mast . . 1 2 20 2 40 Jajca, 1 par . — 14 26 Piščeta, 1 par . . 2 80 3 60 Race _ Kopuni, 1 par . • . — 30 cm drva, trda, 1 mL 2 80 3 60 30 „ „ mehka, 1 „ . 2 50 3 — Počrez 100 kilogr. O Živina živa zaklana r—H a a od do od do od do Ti o v kronah CM cm' Konji 600 700 130 30 Biki Voli, pitani . . 580 600 86 90 — — 20 12 „ za vožnjo . 384 520 — — — — 70 44 Junci 260 420 — 40 20 Krave . . , 280 600 70 76 — __ 130 62 Telice . . , 210 320 74 24 15 Svinje, pitane . Praseta, plemena 14 54 — — — — 230 170 Koze 30 46 — — — — 10 6 Nihče ne misli, dokler je zdrav, na to, da pride kdaj lahko v prepih, ki mu lahko povzroči bolestno skrnino na rokah, nogah in trd vrat. Misliti pa bi morali na to od časa do časa in za take slučaje imeti doma, kakor tudi za opekline, obtiske, otekline i. t. d. Kellerjev bolečine lajšajoči zeliščni esenc-fluid z znamko „Elza-fluid“. Iz lastne izkušnje to čitateljem najtopleje priporočamo. Naročiti je od lekarnarja E. V. Kellerja, Stubica, Elza trg št.67, Hrvatsko. 12 steklenic za poizkušnjo za 5 kron franko. Ravnotako naj bi imeli Kellerjeve odvajalne „Elza-kroglice“ 6 škatlic za 4 krone franko vedno doma. Hiša z inventarjem, živino in stavbnim lesom je skupno ali pa vsako posebej naprodaj. Se da tudi v najem od 15 do 34 birnjev. — Janez Reichmann, pd. Lesjak v Bilčovsu, p. Bistrica v Rožu. (zajce) čiste, belgijske orjaške pasme, dva samca in eno samico ter več mladičev te pasme za pleme ima naprodaj Franc Šušteršič, Vrhnika št. 350, Kranjsko. Cena po dogovoru. (Znamka za odgovor.) Najboljše in najmodernejše sukno za moške In volneno za ženske obleke razpošilja najceneje WmA milil R. Sloneli, Celje m ^VzO£ci^in_cenik^čez tisoč stvuri^slikami poštnine prosto. ^ iniilas P^“ o prosfoDolfEii dražbi posestna in premičnin. C. kr. okrajno sodišče Pliberk s tem naznanja, da se na prošnjo varuhov midi. Jožefa Ambroscha vsled privoljenja c. kr. deželnega sodišča Celovec dovoljuje prostovoljna sodna dražba Lužnikovega posestva v Libeličah hiš. št. 26, vi. št. 1, kat. obč. Libeliče, skupno s posetvijo, ki je posebej poravnati, toda brez premičnin, in se za to določa rok na 23. apriia *913 dopoldne ob 9. nri na licu mesta v Libeličah, nadalje prostovoljna dražba premičnin (kakor živina, gospodarsko orodje in pohištvo) in se je za to določil rok takoj po dražbi posestva. Pod izklicno ceno 9538 K 92 vin. se prodaja ne izvrši. Zastavne pravice na posestvu zavarovanih upnikov ostanejo nedotaknjene. Vsak dražbitelj mora položiti vadij 954 K. Prodajalcem je pridržan 14 dnevni rok za privoljenje. Po privoljenju mora zdražitelj položiti 25% najvišje ponudbe, polovico ostanka do 1. junija, drugo polovico do 1. avgusta t. L, medtem pa s 5 % obrestovati. Drugi pogoji pri dražbi se lahko tu-sodno upogledajo. C. kr. okrajno sodišče Pliberk, odd. I., dne 4. aprila 1913. Appelman 1. r. IKIofa žena in vsaka umna in štedljiva gospodinja uporablja namesto dragega kravjega surovega masla za kuho ali za na mizo boljši, bolj zdravi, tečni, izdatnejši in skoro za polovico cenejši „EJnikEim“ - nrargarm. Dobiva se povsod ali naročuje direktno. Združene 'ovarne margarina in surovega masla, Dunaj, XIV., Tiefenbachgasse 59. Srečke v korist »Slovenski Straži" 1 5 glavnih dobitkov 90.000, 40.000, 30.000, 20.000 in 20.000 kron, oziroma frankov in lir za&esie iekmn messca malsiika v srečnem slučaju že z vplačilom samo 5 kron, kdor naroči izborno skupino 5 srečk na 70 mesečnih obrokov po K 5’—. 95 žrebali! esulto leto 9 Zahtevajte obširno majnikovo poročilo o srečkah! Iz njegove vsebine: Za eno krono 100.000 frankov! — Poročilo razpošilja in naročila sprejema za „Slovensko Stražo“ g. Valentin Urbančič, Ljubljana. Na kašelj, hripavost to nahod dobro vpliva in jih odstranja uporaba zdravniško toplo priporočenega, celo krčeviti kašelj odstranjujočega THYMOftEL SCELLAE dragocen in gotovo učinkujoč izdelek. Besedna znamka zavarovana. Lajša krčeviti kašelj, zmanjšuje njegovo ponavljanje, pospešuje njegovo razslizanje in pomirjuje kašelj ter odstranjuje težko dihanje. 1 steklenica 2-20 K. Po pošti proti predplačilu 2-90 K pošilja franko 1 steklenico, 7'— K 3 steklenice, 20'— K 10 steklenic. Ne dajte si usi-ijevati nadomestnih sredstev. Povprašajte pri svojem zdravniku. Izdelovanje in glavna zaloga v B. FRA@NER-jevi lekarni, c. kr. dvornega dobavitelja, . PRAGA-iU., St. 293. —------- Pozor na ime izdelka, izdelovatelja in varstveno znamko. Dobiva se v Celovcu v lekarnah: »Pri angelu«, Pavel Hauser, Viktor Hauser, H. Outt. Hranilno in posojilno društvo v Celovcu [ uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne. Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike. Iranica in posojilnica ? Uìà pri Flicrkn registroTana zadruga z neomejenim porožtrom vabi na stoj XXIV. redni občni zbor ki se Trši v nedeljo dne 20. aprila 1913 popoldne ob pol 3. uri v pisarni hranilnice in posojilnice v Šmihelu. Dnevni red: 1. Poročilo letnega računa 1012 in odobritev istega. 2. Poročilo izvršene revizije. 3. Izprememba pravil. 4. Volitev odbora. 5. Slučajnosti. Ako občni zbor ob navedenem času ne bi bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Odbor. Ne sigle pezaBiii, da dobro in pri-stnobarvno blago vsakdo direktno pri izdelovatelju najbolje in poceni kupi. Kdor rabi lanene in bombažaste kanafase, cefire, rjuho, damaste, batiste, svilo, atlase, blag’o za dame in gospode, platno, brisače in^ druge tkanine, naj se obrne na znano krščansko tvrdko ročna tkalnica štev. 39 JAROSLAV MAREK v Bistrem pri Novem mestu ob Met. češko. Vzorci se pošiljajo zastonj in poštnine prosto. V zalogi imam tudi veliko množino ostankov ceflra, de-lena, kanafasa itd. in razpošiljam v zavojih po 40 m za Itt kron, prve vrste za 20 kron, najfinejše vrste za 25 kron franko po povzetju. — Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. Srajce za gospode iz cefira in oksforda 1 komad po K 1*80, 2*20, 2'60, 3*-, 4*— in 4‘50. Odjemalcem najmanj 6 srajc pošljem poštnino prosto. — Pri naročilih zadošča navedba širino vratu. — Dopisuje se slovensko. — V enem letu nad 300 priznalnic od Slovencev. Mdiosktfvao zMlifte :: Toplice m KranMei, postaja Sirafa-Toplice m Potenj, železnici. Toplice z indiferentnimi snovmi z 38 o C, zdravljenje s pitjem in kopelmi. Posebno učinkujejo pri protinu in skrnini, ischias, nevralgiji, kožnih in ženskih boleznih. Veliki kopalni bazeni, ločene kopeli in močvirnate kopeli. Zložno urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Dobro pogozdena okolica. Dobra in poceni restavracija. — Sezona od 1. majnika do 1. oktobra. Prospekti in pojasnila brezplačno pri apravi kopališča. Hranllalca In psoiilnica ? Gilnjab registrovana zadruga z neomejeno zavezo odda v najem gostilno in šfocuno na Trati. Oferti naj se pošljejo do 15. aprila 1913 na imenovano zadrugo. Pogoji se izvedo pri načelstvu ob navadnih uradnih dneh, to je vsako nedeljo. Gostilna v Velikovcu, s celo realno koncesijo, je po zmerni ceni naprodaj. Ima sobe za tujce, gostilniški, sadni in zelenjadni vrt ter travnik s sadnim drevjem. Naslov pove upravništvo „Mira“ št. 14. f OHfflf PllllSšill j® Pametno iz učinkujočih frSJmaBa&miiaii snovi izdelano sredstvo. Csìfiffhpumjì!? uporablW° zdravniki v togostih slučajih z najboljšimi uspehi. [»irtrtaraan rrrS slss lečine, odstranjuje boleče srbenj e ozeblin in oteklino na členih. fHHfFf!PHM3tiiUP0rab1^0 zaradi Sigur-nega UčiDka vedno bolj. Ne dajte si usiliti nadomestnih sredstev. 1 škatlica K !■—. Proti predplačilu K1-50 se pošlje 1 škatlica 1 ° » 5-— .. „ 5 škatlic „ 10 škatlic j & . 9-— Izdelovanje in glavna zaloga v lš. £F^i!C§š^^°!@yi i&karrsi o. kr. dobavitelja, 1ÌS., St. Pozor na ime izdelka in izdelovatelja. Dobiva se v Celovcu v lekarnah »Pri angelu®, Pavel Hauser, Viktor Hauser, H. Gutt. Za prodajo moforieD in fsmeiifsiiih stroje» se sprejemajo sposobni in solidni zastopniki. Ponudbe pod „Kmetijski stroji 84130=' na anončno pisarno Henrik Schalek, Dunaj I., Wollzeile št 11. j H*« ► S S * ^ je poceni naprodaj. Posetve je 40 birnjev, pri hiši sta lepa sadna vrta, voda je napeljana za namakanje travnikov, lesa je za domačo rabo. Se tudi zamenja za manjše posestvo. Več pove Katarina Paeher, „Fischwirt“, Velikovec. Edino sloDensho narodno trgoosho-obrinopodletje Hotel Trabesinger H £ll!lll§Qi!f lleliftouška c&sia ii. 5. Podpisani voditeljici hotela Trabe-sing er se vljudno priporočata vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom-potnikom, ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric. Na razpolago je tudi kegljišče poleg senčnatega vrta, pozimi toplo zakurjeno. V hotela Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa ob sredah zvečer, prijetno slovensko družbo. V poletnem času pričakuje na kolodvoru gostov domači omnibus. Slovenski potniki in rodoljubi, ustavljajte se samo v edini slovenski gostilni »Hotel Trabesinger« v Celovcu, kjer boste vedno dobro postreženi. Za mnogobrojen obisk se priporočata voditeljici hotela Mofzlfa in Josipina Leon. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Delniška glavnica H 8,008.080. Rezervni fondi okroglo E 1,080.000'—. M sriie Hess na iziee se elp-stnieie pg ci! dneva vìnse do dneva vzdioa. Roiitni davek piada banka sama. Kolodforska cesta 27, v lastil! Sliši. Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadla kupone. Baje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuiuje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompi in incasso menic. Borzna naročila. Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljetu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in ekspozitura v Gradežn. Denarne vlose v teiioGem računu obrestujejo se: proti ss tei soj prali so tei sij c| oteli po d |2 jp Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Mihael Mcškers v Ljubljani, — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.