LETO XVIII. — Številka 34 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, skof ja Loka in TržiC. — Izdaja Časopisno podjetja »Gorenjski tisk« — Glavni in odgovora« urednik SLAVKO BEZNIK KRANJ, četrtek, 28. 4. 1956 Cena 40 pai ali 4U starih dtnai iev GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Ust Izli Ja oc oktobre 947 kot tednik. Od 1. Januaija 1958 kot pol tednik. Od 1. Januail? 1960 trikrat tedensko. Od 1 Januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah LETOŠNJI IZVOZ V LOŠKI OBČINI i , V SEŠIRJU SKORAJ ZA 200 ODSTOTKOV BOLJE KOT LANI PRAV TAKO, KOT SO SE PRED 25. LETI VSI DELOVNI LJUDJE, VSI NASPROTNIKI MRAČNJAŠTVA IN TIRANIJE ZDRUŽILI V ENOTNO ORGANIZACIJO ODPORA — OF, PRAV TAKO SMO DANES ENOTNI V NAŠIH CILJIH PO NAPREDKU, PO OSEBNI IN SKUPNI SREČI. V TEH SKUPNIH STREMLJENJIH ČESTITAMO VSEM NAŠIM BRALCEM, VSEM LJUDEM OB LETOŠNJEM JUBILEJNEM PRAZNIKU — 1. MAJU. Tovarna Šešir v Skofji Loki je letos dosegla že lepe rezultate v izvozu svojih izdelkov. V prvem tromesečju so izvozili za 82.563 dolarjev (v marcu za 31.438 dolarjev), kar je za 195,2% več kot v prvem tromesečju lani, ko so izvozili le za 27.962 dolarjev izdelkov. Tudi celotna tromesečna proizvodnja v Seširju je za 116,3% večja kot lanska. Nasploh pa so loška industrijska podjetja izvozila v letošnjih treh mesecih za 3,2% manj kot v lanskih, medtem ko so marca izvozila za 7% več kot marca lani. Lanskoletnega izvoza v prvem tromesečju niso dosegli v podjetjih Iskra, Marmor Hotavlje in Gorenjska predilnica, močno pa so ga presegli razen v Seširju še v Elri, LIP Cešnjica in v Jelovici, pa tudi v LTH je večji. Skupno so v prvih treh mesecih letos izvozili za 763.022 dolarjev izdelkov. Pri SLOVESNOST V KRANJU Kranj, 27. aprila — V počastitev 25- letnice ustanovitve Osvobodilne fronte Slovenije — 27. aprila, je bila včeraj popoldne v veliki dvorani občinske skupščine Kranj slovesna seja vseh upravnih in družbeno političnih organizacij. Udeležili so se je nosilci partizanske spomenice, poslanci in drugi javni in kulturni delavci. O pomenu tega dogodka pred 25 leti je govoril namestnik zveznega sekretarja za industrijo. Na tej slovesnosti so sprejeli predlog, naj bi Vsi ustanovitelji postali dosmrtni člani republiških odborov 20 let Niko Železniki Železniki, 27. aprila — Danes je preteklo dvajset let od ustanovitve Niko — produktivne zadruge Železniki. Delavski svet obrtnega podjetja Niko je imel ob tej priliki slavnostno sejo, na kateri so prikazali razvoj podjetja od ustanovitve do da- VELETRGOVINA ŠKOFJA LOKA nes. Iz produktivne zadruge Niko so se v letih 1946 do 1966 razvila nova podjetja v Železnikih in sicer: tovarna elektromotorjev Iskra in Tehtnica. V vseh treh delovnih skupnosti!! je danes zaposlenih okrog 800 delavcev. T. S. SZDL. Udeležence te slovesnosti je pozdravil tudi župan angleškega pobratenega mesta Oldham g. VVilfred CIo-ver. Sledil je kulturni program in sprejem v avli občinske skupščine. K. M. IZVOZ V »PEKO« 9 V prvem tromesečju so • v tržiškem »Peku« izvozili • na zahodni trg 77% ce- • lotnega lanskega izvoza. • S tem so dosegli že 58% • celoletnega planiranega iz- • voza. Zaključene imajo • že pogodbe, ki presegajo 9 lanskoletni letni izvoz za • 2%, kar predstavlja 79% • letošnjega planiranega iz- • voza. (2 oka Obvešča potrošnike Medvod in okolice, da je odprla dne 27. aprila 1966 novo trgovino s tekstilom in konfekcijo v prejšnji trgovini »Pri pošti« Medvode. Vabimo vas, da si ogledate bogato izbiro najnovejših vzorcev; ženskega in moškega blaga in konfekcije vseh vrst. Pridite in se boste prepričali o veliki izbiri in dobri postrežbi! VABI VAS KOLEKTIV TRGOVINE ocenjevanju tako ugodnih letošnjih izvoznih rezultatov pa moramo upoštevati, da je bil izvoz v lanskih prvih trebi mesecih sorazmerno zelo nizek. -1 BO V PRIHODNJE BOLJŠE ? Kljub temu, da so kranjska podjebja v prvem četrtletju letos proizvedla za 12,2% več kot v enakem obdobju lani, miso dosegala planirane proizvodnje, saj so izpolnila letni plan le za 22,9 %. V prvih štirih mesecih so izpolnila oz. prekoračila plan Pri nakupu ne pozabite na kavo KRANJ NAJVEČJI ODLITEK Obratovodja v livarni Železarne Jesenice, tovariš Torkar, mi je ob slučajnem srečanju dejal: »Vsega vraga pišete, samo to, da smo v livarni od-lili največji in izredno komplicirani odlitek za hidrocentralo srednja Drava ne, čeprav je to do sedaj največji odlitek v Jugoslaviji!« Zatorej posredujemo nekaj podatkov. Jeklo je teklo v priprtavljon kalup polnih 22 minut in to s curkom, ki je imel 70 mm premera. Priprava kalupnih okvirjev, izdelava kalupa, jeder, okrepitev in armatur ter liv-nega sistema je trajala dva meseca. Za kalup je porabljeno 40 m' kalupar-skega peska, za njegovo Izdelavo pa je bilo po- podjetja Kovinar (28,6 %), Exoterm (27,3%), Tefcstilin-dus (26,4%), Iskra (25,7%) im Gorenj siki tisk (25,7%). Tudi plan izvoza v prvih mesecih leta ni izpolnjen, vendar lahko upamo, da so bo ta v prihodnjih mesecih izboljšal. Zagotovljen izvoz # Tovarna Elan v Begu- # njah, ki se že vsa leta # močno uveljavlja na ino~ # zemskih tržiščih s svoji-* # mi kvalitetnimi izdelki, % ima tudi za letos že za- # gotovljen izvoz. Čeprav ja fj) njihov letošnji načrt ša # večji od lanskega, so ga f že v popolnosti zagotovili 9 s podpisanimi pogodba- # mi. Glavni izdelek za i* # voz so še vedno smuči, 0 močno pa se uveljavljajo # tudi plastični čolni. trebno 2487 ur poleg potrebnega časa za ostala dela. Odlitek, ki ga vidite na sliki, tehta 63 ton. Dokončno obdelana glava, kakršno so v začetku aprila poslali v Litostroj pa je bila težka 47 ton in so morali trikrat menjati vagone, ker se je pod težo vsak vagon kar krivil. J. V. Zaključna dela na cesti L maja Kot kaže bo del ceste 1. maja, in sicer na odseku od šole Staneta Žagarja proti Mlekarni za prvomajske praznike že asfaltiran, medtem ko dela na odseku proti blokom na Planini še ne bodo končana. Dela izvaja Cestno podjetje Kranj, njihova vrednost pa Je 29,500.000 starih dinarjev. S tem bo končno ta, že dalj časa sporni, del ceste urejen. PRIPOROČILO OBČINSKE SKUPŠČINE Na zadnji seji so odborniki občinske skupščine v Radovljici soglasno sprejeli priporočilo vsem delovnim organizacijam, naj omogočijo svojim članom, ki se prijavijo kot prostovoljna krvodajalci, dela prost in plačan dan. V priporočilu skupščina razen tega predlaga, naj delovne organizacije to določilo vnesejo v svoje statute, da ne bi bilo treba vsako teto ponovno apelirati in dokazovati pomembnost te humane- akcije. Na seji skupščine so poudarili, da ne gre zgolj za humano akcijo, ampak je Prvo mesto gasilci Bohinja Lepa sončna nedelja je privabila veliko Število gorenjskih gasilcev v Podljubelj, kjer je bilo medobčinsko gasilsko tekmovanje občinskih Evez z vse Gorenjske. Od sedem nastopajočih društev si je priborilo prvo mesto gasilsko društvo Tomaž Godec iz Bohinja, drugo mesto gasilsko društvo Bled, tretje Begunje itd. Prvak Gorenjske se je plasiral za republiško tekmovanje. POPRAVEK Pod naslovom Prvi delegati v poročilu o izredni konferenci SZDL v Kranju, ki je bilo objavljeno v zadnji številki , je tiskarski škrat izpustil eno izmed treh imen izvoljenih delegatov za. zvezni kongres SZDL Jugoslavije. Zato ponavljamo znova vsa tri imena: Mencinger — Vu-Jovič Majda, dr. Boris Paternu in Janez Boiičevič. Pred štafeto mladosti Vsa Gorenjska se intenzivno pripravlja na letošnjo tradicionalno štafeto mladosti, ki jo bodo izvedli mladi planinci v sodelovanju z mladinskimi organizacijami. Letošnja štafeta mladosti, ki sovpada s 25-letnico ustanovitve OF in vstaje naših narodov, bo še posebno svečano in množič- no pripravljena. Kot prejšnja, leta se bo tudi letos začela na Triglavu in šla preko Mojstrane, Jesenic, Stola, Radovljice, Tržiča, Krope, Železnikov in Črnega vrha v Cerkno, kjer| se bo priključila zvezni štafeti. S Triglava bo krenila 12. maja, v Cerkno pa bo prispela 17. maja. PRILOŽNOST ZA ZAPOSLITEV CP GORENJSKI TISK — EE GLAS kaposli več honorarnih akviziterjev za tu In inozemstvo, za kar Je pogoj znanje nemškega ali italijanskega jezika. Zaslu-iek po pravilniku. Interesenti naj se zglasijo 7. maja 1966 v uredništvu Glasa — Cesta Staneta Žagarja 27, Kranj. Ml rn (D m m m m EIIIEIIIElflEUiEIHEIISEIIIEIIIEIII m JELOVICA lesna industrija ŠKOFJA LOKA zaposli za določen čas s polnim delovnim časom i 6 NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV starih nad 18. let za opravljanje del na skladišču hlodovine in žaganega lesa. Nastop dela Je možen takoj. Podjetje nudi delavcem za čas dela brezplačno stanovanje. Kandidati za zaposlitev naj se zglasijo v splošnem sektorju podjetja. III Eill=lll=lli=lll=lll=lll=lll=lli=lll III HI m iii pri tem treba upoštevati tudi visok odstotek nesreč pri delu, izgubljene delovne dni zaradi tega in velike potrebe po krvi v bolnišnicah za transfuzijo. Občinski odfbor rdečega križa v Radovljici predvideva, da bo letos v občini okrog 1250 prostovoljnih krvodajalcev. Akcija je organizirana po terenu, ne več po delovnih or- ganizacijah, s tem pa se bo odsotnost delavcev zmanjšala le na posameznike in ne na cele delovne enote, zato proizvodnja ne bo toliko prizadeta. — a Skupni interesi V Kranju je l? dnd na uradnem obisku župan pobratenega angleškega mesta Oldham g VVilfred Clover ter tajnik ^Edvard Haines, oba s soprogama. Na sprejemu, ki so ga gostom priredili v ponedeljek v občinski skupščini je g. Clover dejal, da so ljudje Oldhama in Kranja istih teženj k medsebojnemu spoznavanju, prenašanju izkušenj in napredku, kar Je v obojestransko korist. Predsednik občinske skupščine Kranj Martin Košir, ki je goste pozdravil, pa je povedal, da je sodelovanje s tem mestom od 1959. leta dokazalo velike možnosti ko- ristnega medsebojnega sodelovanja. Od prvih uradnejših obiskov z obeh strani, se je v zadnjih letih razvilo sodelovanje med tekstilci, usba-nisti, zdravniki, p*edagogi, sindikati, zlasti pa to velja za mladino. Med sedanjim obiskom angleških gostov v Kranju so predvideni novi pogovori za razvoj tega sodelovanja. EIII=IIIEIII=III=III=III=III=III=III=II|=|||=|=||I=IIIEII ZAKAJ JE PRIŠLO DO MINIRANJA NA GODEŠIČU Res konec s črno gradnjo? V ponedeljek so napravili konec prerekanju okoli črnih gradenj na Godešiču — Organi občinske skupščine Škofja Loka so porušili hišo Joža Omana Vsa stvar Je zelo razburkala prebivalce vse okolice. Pri sami rušitvi je prišlo do incidentov, o katerih pa na žalost ne moremo poročati, ker so nam onemogočili opravljanje poklicne dolžnosti. Zaradi tega lahko obvestimo bralce le o razvoju dogodkov, ki se vlečejo že od leta 1958 in katere so nam predstavniki skupščine posredovali na tiskovni konferenci ,pretekli torek. Posredujemo postopek glede lokacije za Joža Omana. t # Leta 1958 je vložil pri ustrezni komisiji prošnjo za odobritev gradnje na parceli št. 111/2 izven naselja na Gpdešiču. Ker je parcela izven zazidalnega okoliša, je (komisija prošnjo zavrnila. Leto dni kasneje se je vsa stvar ponovila. % Leta 1961 ^pride na občinski ljudski odbor ponovno prošnja, katero le-tta odstopi OLO Kranj, ki prošnjo po komisijskem pregledu zavrne. ff Od 30. 3. 1962 zavračajo prošnje oziroma pritožbe še naslednji organi: sekretariat Izvršnega sveta za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo m komunalne zadeve, OLO Kranj, občinski oddelek za upravno-pravne zadeve, republiški sekretariat zd! urbanizem. # Jože Oman prosi za izjemno gradbeno dovoljenje, ki ga republiški sekretariat ne odobri. Po tožbi na Vrhovno sodišče $RS tudi sodišče zavrača tožbo. Sekretariat piše občinski skupščini: »O tem vas obveščamo z opozorilom, da je treba stalno nadzorovati, da se kljub omenjeni sodbi in našim odločbam ne bi protizakonito pričela gradnja.« • 28 . 4. 1965 Oman prosi za izjemno gradbeno dovoljenje skupščino škofja Loka. Občina pošlje vlogo republiškemu sekretariatu za urbanizem, ki ponovno odreka izdajo izjemnega gradbenega dovoljenja. • 8. 10. 1965 je Zveza bor» cev škofja Loka z dopisom obvestila Omana, da ga bo pri gradnji podpirala, nakar je Oman izkopal gradbeno jamo. Urbanistični inšpektor je izdal zaradi tega 20. 10. 1965 odločbo o zasutju jame. • Po vseh teh dogodkih je končno le prišlo do poizkusa, da bi problem mirneje rešili. Na sestanku pri predsedniku skupščine so se dogovorili, da z gradnjo,Oman preneha, da jamo zasujejo, predsednik skupščine pa poskrbi za izjemno gradbeno % dovoljenje v strnjenem naselju ob ' novih stanovanjskih dvojčkih na Godešiču. Ta predlog sprejme skupščina na 14. skupni 'seji obeh zborov. • Oman se s sklepom ni strinjal in z dopisom 27. II. 1965 zahteval, da se ne ruši začeta zgradba in odklanja lokacijo. 5. januarja sprejme občina sklep o rušenju (na r Gospodarske novice IZVOZ UGODEN Po popolnih statističnih podatkih je bil obseg zunanjetrgovinskega prometa Jugoslavije v prvem tromesečju letos 7.933 milijonov novih dinarjev. V primerjavi z Istim obdobjem lani smo izvozili za 1.7 milijarde novih dinarjev več blaga. Predvsem je narasel izvoz v zahodno Evropo. V dežele evropske gospodarske skupnosti smo izvozili 44.5 s/» več blaga •kot lani v istem času, na področje evropskega združenja svobodne trgovine- (EFTA) pa kar 572 % več. CENE GOR — CENE DOL V marcu smo povprečno zabeležili isti indeks cen kot v februarju. O tem smo že poročali. Vendar vse cene niso ostale enake. Medtem ko so se pocenili nekateri gumijevi proizvodi in premog, so se p*rav toliko podražili nekateri proizvodi industrije gradbenega materiala, nadalje industrije papirja in tekstil. V večrrri so se zvišale cene tistih proizvodov, ki nis© pod kontrolo. Pričelek del V prihodnjih dneh bodo delavci Cestnega podjetja v Kranju začeli asfaltirati cesto Cerklje—Grad. Za izvedbo del je namenjenih 30 milijonov starih dinarjev, zagotovila pa jih je občinska skupščina v svojem proračunu. Izvajalec Cestno podjetje Kranj se je obvezal, da bodo dela na cesti zaključena do 31. julija 1966. Brez dvoma bodo novice najbolj veseli prebivalci tega okoliša, saj sedanja makadamska cesta ne ustreza več potrebam tega kraja. Upamo, da bodo kmalu na razpolago tudi sredstva za asfaltiranje ceste od vasi Grad do spodnje postaje žičnice, kajti z ureditvijo vzpenjač na Krvavcu se bo prav gotovo promet na tem | področju še boli povečal. ZDRUŽITEV DVEH PODJETIJ Veletrgovina »Živila« Kranj in trgovsko podjetje »Kolonialen Bled sta se združila v enotno podjetje. V referendumu, ki je potrdil to odločitev, je v blejskem podjetju glasovalo za združitev 35 zaposlenih in le eden je bil proti (od 49 zaposlenih z vajenci vred jih je glasovalo 36), v kranjski veletrgovini pa jih je 348 zaposlenih (z vajenci) glasovalo 304, od teh 248 za združitev. -t 24 LET TRAGEDIJE NA OKROGLEM V senci borovcev v gozdičku na Okroglem so se v nedeljo (24. aprila) zbrali številni domačini in okoličani, da počastijo spomin na tragedijo trinajstih padlih partizanov, med katerimi je bil tudi Stane Žagar mlajši. Na proslavi ob 24-Ietnlci je govoril politični sekretar občinskega komiteja ZKS Kranj Franc Puhar, sodelovali pa so še učenci osnovne šole Naklo in osnovne šole »Stane Žagar« iz Kranja, godba na pihala iz Kranja in pevci iz Nakla. Med obiskovalci je bila tudi Smukova mama iz Kranja^-mama Slavka in Lada Smuka, ki eta padla na Okroglem v aprilu leta 1942. — a. foto Perdan TURIZMU VSO POZORNOS Na zadnjo sejo skupščine občine Radovljica, ki je bila v petek prejšnji teden (22. aprila) in na kateri so govorili predvsem o turizmu in gostinstvu v občini, so povabili tudi predstavnike gostinskih in trgovskih gospodarskih organizacij in turističnih društev. Prav ti so povedali, da pričakujejo letos dobro sezono, da je povpraševanje že zdaj zelo veliko, da so na Bledu letos pozimi končno vendarle zabeležili tudi nekaj uspehov z zimsko sezono itd. Predstavnik trgovskega podjetja Koloniale je pove-da si trgovina zelo pri- da zadeva turizmu. polni saj je meri služiti znano. da E!l!EHSE9ilEfl!EII!EHSE$!3EUSEI9SEIHEH!E!l!E!nEII!E osnovi sklepa 14. seje skupščine). f» # 17. januarja letos domači preprečijo rušenje, še isti dan predsednik skupščine na razgovoru ponudi lokacijo v strnjenem delu naselja in ponudi, da občina povrne dosedanje stroške, ki so nastali pri gradnji. Oman se s predlogom ni strinjal. # 31. januarja lastniki ponovno preprečijo rušenje. Jože Oman in Pavle Porenta pismeno izjavljata, da bosta če ne bosta dobila v 3 -mesecih gradbenega dovoljenja, sama porušila črni gradnji na svoje stroške. # Kaže, da sta po tem gradi tel ja sklenila, da bosta poizkusila srečo 'najprej z eno hišo. Namesto, da bi čakala na gradbeno dovoljenje do 3. maja, kot sta napisala, sta pričela z intenzivno gradnjo hiše, kar je privedlo do rušenja, ki je bilo izvedeno v ponedeljek. ^ # Ostanimo pri bistvu: čr- # ni gradnji na Godešiču so # naredili konec, s tem je # skupščina prevzela obvez-4) nost, da v bodoče tudi o # vseh eventualnih novih 9 primerih postopa na enak # način, kajti le tako bo # imelo rušenje tudi moral- # no opravičilo. Zadeva je potekala zakonito, tako rekoč brez prigovora. Rahlo moti samo trmo- glavo stališče obeh graditeljev, ki sta kljub sprejemljivim predlogom skupščine In upravnih organov skušala uveljaviti svoj\ Moti predvsem zato, ker sta za to svojo trmoglavost nesporno imela določene razloge. Predvsem nobeden ni predvideval, da se bo »urbanistično kopje« zlomilo prav na njunem primeru, ko je vendar že poprej bilo v občini — in menda še danes je — več črnih gradenj, pa še nobeden zoper te graditelje nI uporabil tako ostrih ukrepov. Mnenja med prebivalstvom se krešejo prav zavoljo tega. Nobeden ne odobrava črnih gradenj na Godešiču. Toda normalno je, da kakor v tem primeru, tudi v ostalih primerih uveljavimo zakonitost. Zakon mora veljati za vse enako. Dokler tega ne bo, dotlej ne bo reda. Niti kar zadeva gradnje, niti pri drugih stvareh. Vse dotlej bomo tudi krivični do tistih, zoper katere ukrepamo. Opredeliti se namreč moramo: ali bomo branili zakonitost aH pa uveljavljali zakon džungle. Drug razlog za trmoglavost pa so nedvomno notranji spori v občini. Ob tem primeru (kot ob mnogih drugih) sta se formirali v občini dve grupi, ki sta Iz na videz preprostega pravnega prob- lema napravili prestižno vprašanje, žal, sta žrtvi tega »merjenja sil« dva delavca, ki verjetno ne bosta mogla kar tako utrpeti prizadejane škode. Tudi postopek sam nI bil brezhiben. Pri tem ne mislimo na postopke organov LM. Prav tako, kot smo pripravljeni verjeti občanom, moramo namreč verjeti tudi uradnim predstavnikom LM, da so ukrepali le, če so bili izzvani. Gre bolj za drugo stvar. Mar je bilo res potrebno minirati objekt? Se ni dalo drugače onesposobiti gradnje? Mislimo tako, da bi bilo manj škode na stavbi-šču in na sosednji (normalno zgrajeni) hiši. Predstavniki skupščine so zagotovili, da so — tako kot so ponujali Omanu in Po-rentl že svoj čas — tudi sedaj pripravljeni delno povrniti stroške, ki sta jih z gradnjo imela. Težko je sicer v trenutku, ko zaostritev doseže vrhunec, oznanjati pomiritev. Toda, mar je, razen spoznanja, da s trmo ni moč doseči cilja, in dokončnega ter zavzetega prepričanja, da je stari praksi odzvonilo povsod In v vsem — sploh mogoče drugače ravnati, ne da bi se izpostavljali nevarnosti, da postanemo ceneni demagogi! C.B. tujci potrošijo več v trgovinah kot v gostilnah. Na Bledu od celotnega prometa z živili odpadev40% na gostinstvo, prodanega bencina pa gre okrog 60% za turizem. Eden izmed bistvenih vzrokov, ki zavira hitrejši razvoj turističnih kapacitet in s tem turističnega prometa, pa je miselnost ljudi, ki jo bo reba spremeniti. To je bila soglasna ugotovitev na seji. Ing. Jože Mikež, direktor Turist-progresa, poslovnega združenja za turizem in gostinstvo, je takole povedal: »Naš nadaljnji razvoj je izključno odvisen od novih kapacitet; brez tega bo turizem stagniral, to pa pomeni nazadovanje. Osnovna naloga vseh gostinskih in drugih prizadetih gospodarskih organizacij bi bila, da bi združevala prosta sredstva za nove kapacitete; nobena organizacija namreč ni sposobna sama realizirati obsežnejše investicije. Ce bi združili vsa prosta sredstva, bi komaj spravili skupaj za lastrto udeležbo za kredit za gradnjo modernega novega objekta. S tem smo že poskusili, uspehov pa ni, vsak sam izvaja manjše investicije, ki bistveno ne prispevajo k povečanju kapacitet. Denarja potem ni, pozna se pa tudi nikjer nič. Iz tega pa izhaja še nekaj: vsak novozgrajeni objekt bi moral biti za nekaj let oproščen družbenih dajatev, drugače ni mogoče; tudi povsod v razvitih turistič-' nlh dražavah na svetu z drugačno družbeno ureditvijo tako prakticirajo.« O olajšavah in združevanja sredstev za razširjeno repro-« dukcijo so bila različna mne-» nja, vendar kaže, da bo to res edina pot, če hočemo iti naprej, če hočemo nadome-« stitl stare objekte, ki vsak dan slabše služijo vse večjirn zahtevam tujih gostov in ki so vsak dan manj konkurenč-« ni. V razpravi o tem pa je predstavnik republiške gospodarske zbornice opozoril odbornike, da se olajšave ne bi smele spremeniti v politi-« ko popuščanja za vsako ce-< no, ki bi zavajala gospodar* ske organizacije v nerentabil-« ne nove investicije. »Trgovsko podjetje KRANJ s svojimi poslovalnicami v Kranju, na Jesenicah, Bledu in Jezerskem čestita vsem svojim odjemalcem k prazniku 1. maj.« TURIZEM 23. APRIL 1966 * CLAS TURISTIČNO PODJETJE KOMPAS IN NJEGOVI NAČRTI Za Zelenico tudi Podkorensko sedlo Mejna prehoda na Zelenici ln Podkorenu sta Izredno zanimiva za vsako turistično podjetje. Tega so se že dalj časa vsi zavedali, vendar je šele pred kratkim uspelo Kompasu, da je lahko, s sicer precejšnjimi sredstvi, to spoznanje tudi potrdil x zgraditvijo modernega zimsko^športnega centra na Zelenici. Začetek je bil dober. Vsaj pri Kompasu misilijo tako, da je to začetek, v načrtih imajo namreč še velike zamisli- V letošnjem letu nameravajo nabaviti zopet novo smučarsko vlečnico na Ljubelju, reševalno opremo Za žičnico »Zelenica«. Že dosedanje »delo« objektov na Zelenici je pokazalo, da so zmogljivosti področja premajhne. Nujno je treba misliti na izgradnjo zadostnega števila prenočitvenih zmogljivosti. Kompas ima v načrtu adaptacijo Doma v Podljubelju, gradnjo Garny hotela na Ljubelju. Seveda ne smemo misliti, da dela podjetje vse to zaradi nekega idealizma. Zanimiva je njegova koncepcija »obdelave« inozemskih turistov. Pravijo, da bodo sprejeli vsakega tujca že na mejnih prehodih, ga zadržali, mu S posebnimi diapozitivi razkazal! kje se lahko zadrži na svoji poti proti morju (takšnih tranzitnih gostov je največ; po neuradnih podatkih vstopa 90% inozemskih turistov v Sloveniji) in mu že na prehodu prodali prenočišče, da se bo potem brez- krbneje zadrževal tudi na drugih zanimivih objektih. Pred nekaj dnevi sem slišal mnenje, da je Kompasu ze žal denarja, ki ga je vložil v Zelenico. Na te besede sem se spomnil v ponedeljek na Kompasov! tiskovni konfe- jo že izdelane načrte tudi za kompleksno izgradnjo Pod-korenskega sedla. Kapital se lepo obrestuje in vspodbuja k novim podobnim investicijam- S 1. majem bo Kompas prevzel v upravljanje motel v Kranskl gori. Naredili bodo potrebne adaptacije in to bo začetek njihove kompleksne obdelave področja. Prepričani smo lahko» da bodo uspeli. Vsaj Ljubelj nam daje takšno zagotovilo. P. Čolnar Rekorden obisk Zelenice Vsakotedenski semenj na Ljubelju \ in Zelenici Že kar mala tradicija je postalo dejstvo, da naletiš vsako soboto in nedeljo na Ljubelju in Zelenici na veliko množico avtomobilov, domačinov, Avstrijcev ... V zadnjem času prihaja sem tudi vse več Italijanov. Med njimi prevladujejo predvsem Tržačani in Goričani. Zelenica se tako proti koncu tedna spremeni v pravi Babilon in seveda tudi »zlato jamo« za turistično podjetje Kompas. V začetku leta je pričela obratovati na Zelenici tudi druga sekcija žičnice- Prav od takrat se je obisk go- renci, ko so povedali, da Ima KOLIKO SMO POPILI V RADOVLJIŠKI OBČINI ivo na prvem mes Tudi v popiti pijači presegli lanskoletni nivo _ v letu 1965 popili za 2,994.286.000 S din V preteklem letu se ie dvignila vrednost popitih pijač v radovljiški občini za 28 % v primerjavi z letom 1964, vendar to ne odraža prave količine, ker so se cene pijačam v zadnjem letu zelo dvignile. Zaradi .tega je zanimivejše pogledati, koliko litrov smo popili: nič manj kot 1,582.536. Najbolj se je povečala potrošnja vina, in sicer za 10 odstotkov (od 471.605 na 519.147 litrov). Največji potrošniki vina so bili hoteli (209.489), zasebna gostišča (147.578) in gostišča v družbeni lastnini (128.594). Največ smo popili piva — 596.477 litrov ali 3 % več kot leto prej. V hotelih so ga popili 235.520, zasebnih gostiščih 180.339 in v družbenih gostiščih 158.822 litrov. Litrski količinski promet žganih pijač je padel za 1 %, ■ i ■• od tega v hotelih za 4, gostiščih 8, počitniških domovih za 24 %, narasel pa je v zasebnih gostiščih za 28, planinskih, domovih 6 in klimatskih zdraviliščih za 17 %. Brezalkoholnih pijač smo popili 370.416 litrov, od tega mineralne vode 195.020 1., kar je izredno malo v primerjavi z alkoholnimi (1,212.120 1. pijačami). Pro-. centualno največji porast je bil dosežen v zasebnih gostiščih (brezalkoholne pijače 30, mineralna voda 33%). Skupaj smo popili za 7% brezalkoholnih pijač in 2 % mineralne vode več kot leta 1964. —c stov izredno povečal. Od 1. januarja do 10. aprila je prepeljala žičnica 158.108 potnikov, vlečnica na Zelenici pa je opravila 19716 prevozov. V tem času so predstavniki Kompasa evidentirali vsako nedeljo vsa motorna vozila. Prišli so do naslednjih številk: 3.213 osebnih avtomobilov z domačo registracijo, 579 s tujo in 59 avtobusov. Zelenica počasi postaja premajhna. Postala je izredno lepo rekreacijsko središče, vendar pa se že kaže potreba tudi po graditvi odnosno povečavi prenočišč. Pri Kompasu imajo že nove načrte ... Še zanimivost za navdušene pomladanske smučarje: na Zelenici je še vedno dovolj snega in velik vrvež navdušenih športnikov prav nič ne kaže, da je že nastopila pomlad. — pc PRED TURISTIČNO SEZONO NA BLEDU Težave z vzdrževanjem ko Premalo denarja iz občinskega proračuna — Kompas bo gradil nov hotel — V Toplicah povečujejo restavracijo — Do sezone nova streha iz skodel na Park hotelu če Ie ne bo kakšnih nepredvidenih objektivnih težav, so mi povedali zadnjič na Bledu, bo letošnja sezona dobra. Doslej namreč vse tako kaže, da bomo imeli dovolj gostov, da bodo kapacitete povsem zasedene, da jih • bo celo primanjkovalo, posebno jeseni, ko bo na Bledu svetovno prvenstvo v veslanju. Priprave so dobre, intenzivne. , Upajmo, da bo res tako (in pozabimo, da tako obljubljajo blejski gostinci in turistični delavci pred vsako sezono). Na Turističnem društvu sem namreč zvedel, da so priprave v vseh hotelih res intenzivne, da so povsod v teku manjša popravila ali celo manjše nove investicije aH pa imajo te v planu še do sezone. V Park hotelu preurejajo zdaj kuhinjo kazinske restavracije. Generalna modernizacija jih bo veljala 40 do 50 milijonov din, dnevna kapaciteta pa bo potem 400 do 500 obrokov. Tu bodo pripravili predvsem kosila za turiste (tudi tuje, zlasti s Koroške predvidevajo, da jih bo precej, ker so ukinjene vize), ki prihajajo na Bled za en dan. Na Park hotelu bodo do sezone tudi obnovili leseno streho, ponovno jo bodo pre- krili s skodlami, potem pa bodo uredili tudi sobe v drugem nadstropju hotela (36 ležišč); doslej teh sob namreč niso mogli uporabljati, ker je bila streha že slaba in je skoznjo zamakalo. Razen tega Park hotel gradi tudi butan-sko postajo za hotelsko kuhinjo. V hotelu Toplice povečujejo restavracijo; pomaknili jo bodo za 3 m ven proti jezeru, ker imajo ob slabem vremenu in pozimi premalo pokritih sedežev za svoje goste. V vsej restavraciji bodo uredili tudi centralno kurjavo. Nov, povečani del restavracije bodo poleti lahko uporabljali kot odprto pokrito letno restavracijo. Razen tega hotel gradi dodatne parkirne prostore v smeri proti Benediku in prav tako nove parkirne prostore (za 150 avtomobilov) pri depandansi Jadran. Hotel Toplice je vložil tudi več kot 20 milijonov din za nov jedilni pribor in za nove preproge po vsem hotelu (ki jih je menda skoraj 6 km). V Jelovici dokončujejo teraso in bar v kleti. Hotel Krim je pozimi v celoti moderniziral vse prostore in tudi šolsko kuhinjo. Hotel Lovec je nabavil novo opremo za celotni hotel, tudi za gostilniške in restavracijske prostore in za vrtno teraso. V hiši, kjer imajo- svoje prostore Ljubljanske mlekarne, so uredili moderno skladišče za mlečne izdelke in ekspresni bife s toplo in mrzlo hrano, seveda s poudarkom na mlečnih izdelkih. Aktivna je na Bledu tudi dejavnost v zvezi s priprava- mi na svetovno prvenstvo v veslanju. Organizacijski komite gradi v veslaškem centru v Zaki regatni dom — restavracijo s 120 sedeži in dodatne tribune, razen tega pa skrbi še za urejanje vrste komunalnih vprašanj, ki so v zvezi s prvenstvom. Turistično in avtobusno podjetje Kompas namerava ob Cankarjevi cesti (nad hotelom Lovec) še letos pričeti z gradnjo novega garni hotela (hotel, kjer nudijo le prenočišče in zajtrk, ne pa ostale hrane) s 120 posteljami. V teku so tudi že razgovori za gradnjo samopostrežne restavracije, ki jo Bled nedvomno zelo potrebuje; občina Radovljica išče najboljšega ponudnika za gradnjo, s katero pa letos verjetno še ne bodo začeli. Zaradi vse večjega obiska predvsem tujih gostov na Bledu in ker je pred nami svetovno prvenstva v veslanju, bo treba urediti tudi nekatera pereča komunalna vprašanja, med katerimi je na prvem mestu nedvomno javna razsvetljava. Turistično društvo izboljšuje javno razsvetljavo s svojimi sredstvi; objektov nova razsvetljava je s 1. januarjem letos zagorela po celotni Prešernovi cesti, zdaj pa jo nameravajo obnoviti še na promenadi od Kazine do Blegaša in od Blegaša do Prešernovega spomenika pod gradom, svetlobno pa bodo izboljšali tudi križišče ob Kazini, ki je zdaj šc zelo slabo razsvetljeno. • Prav z vzdrževanjem ko- • munalnih objektov (javna • razsvetljava, urejanje par- # kov, vzdrževanje cest, či- • ščenje cest in pločnikov # itd.) pa imajo na Bledu # največ težav, ker je za vse # to premalo denarja, poseb- # no še zato, ker se je po-9 dražila elektrika in ker • svetovno prvenstvo v ve- • slanju aahteva še dodatna # sredstva. Letos so iz ob- # činskega proračuna dobili • toliko kot lani (32 milijo- • nov S din), samo stroški # za tokovino na se bodo • povečali od 2.800.000 din # lani na približno 8 milijo-9 nov din letos. Na turistič- • nem društvu so zaskrbljeni ni in Iščejo način, kako O rešiti ta pro^m, vendar # ga še niso našli. — at 5 vprašanj - 5 odgovorov RAZVOJ KRANJSKE INDUSTRIJE NAJ BO NAČRTEN Jože KUZNIK je predsednik delavskega sveta v tovarni gumijevih izdelkov SAVA v Kranju, za našo rubriko pa nam je postavil naslednje VPRAŠANJE: Za kranjsko občino je značilno da ima sicer zelo pestro, vendar razdrobljeno industrijo, dvomim pa, da ima vsako podjetje tudi svoj perspektivni program razvoja. Zanima me, ali bo občinska skupščina kdaj o tem razpravljala in če so v občinskem merilu že izdelani koncepti bodočega razvoja posameznih panog industrije. Ce so, bi rad vedel, kako se bodo panoge razvijale, katera ima prioriteto in zakaj? Razvoj industrije, posebno že se ta načrtno ureja, je odvisen od sredstev, ki bodo zagotavljala njeno razširjenje. Domnevam, da kranjska industrija ustvari letno precej narodnega dohodka, vendar me zanima struktura njegove potrošnje glede na to, koliko sredstev se prelije na druga področja in koliko čini so znašale v letu 1965 11.892,938.000 dinarjev. Družbena sredstva, porabljena za investicije so znašala 30,9 % narodnega dohodka. Od vseh investicij v razširjeno reprodukcijo je bilo porabljenih 74,9 % v industriji, kar pomeni da je bilo le 25.1 % investicij porabljenih v ostalih osmih panogah gospodarstva. V industriji je bilo porabljenih v letu 1965 nad 6 milijard dinarjev za investicije v razširjeno reprodukcijo, kar predstavlja 26,4 % narodnega dohodka ustvarjenega v industriji. Od tepa je bilo 1,3 milijarde lastnih sredstev podjetij, 4,7 milijard pa kreditov. O HOTELU V KRANJU Predsednik delavskega sveta gostinskega podjetja'Central, tovariš MATE BOGIČ, nam je postavil naslednje vprašanje: VPRAŠANJE: Kot najmočnejše gostinsko podjetje v Kranju se zanimamo za razvoj turistične in gostinske dejavnosti. Ze več let slišimo o izdelovanju načrtov za nov hotel. 2c trije so bili izdelani. Kdo bo plačal to de- bilo to od podjetja Central, kot najmočnejše gostinske organizacije. Lahko pa se pojavijo tudi drugi. Ni važna hitrost, marveč pametna rešitev. KAKO BO S POPRAVILI STANOVANJSKIH HIŠ NA JESENICAH? Občani z Jesenic bodo prav gotovo z zanimanjem prebrali odgovor na postavljeno, vprašanje Mitja VE-ROVŠKA. varnostnega tehnika iz Železarne, ki ga je postavil javno na seji stanovanjske skupščine. VPRAŠANJE: V jeseniški občini je toliko starih in novih zgradb v družbeni lastnini, ki so potrebne takojšnjega popravila, da tudi če bo dovolj denarja, dvomim v uspešno intervencijo, ker so gradbena podjetja s takšnimi popravili prepočasna in nimajo za to ustreznega oz. specializiranega kadra. ODGOVOR: Diraktor Stanovanjskega podjetja v ustanavljanju z Jesenic ing. VI-C AR JEVA nam je posredovala naslednji odgovor: Ni bojazni, da bi gradbena podjetja ne sodelovala pri PRORAČUNSKE TEŽAVE ZDRAVSTVENIH ZAVODOV Predsednik strokovnega sveta medobčinskega zdravstvenega centra dr. VLADIMIR PREMROV nam je v zvezi s proračunskimi težavami, ki jih imajo zdravstvene ustanove po vsej Gorenjski, postavil naslednje: VPRAŠANJE: Mnogi zdravstveni zavodi so letos računali, da bodo imeli precej več sredstev kot jim jih je sposoben zagotoviti sklad komunalne skupnosti socialnega zavarovanja in rednega prispevka. Razen tega so občinske skupščine zaradi znanih proračunskih težav znižale ali povsem opustile financiranje pireventive. Kako si zamišljate vsklajevanje naraščajočih potreb z dejanskimi možnostmi? ODGOVOR: Pomočnik direktorja Komunalnega zavoda za socialno zavarovnje v Kranju Boris ŽUŽEK nam je dal naslednji odgovor: Sklad za zdravstveno zavarovanje v okviru komunalne skupnosti za vseh pet gorenjskih občin predvideva letos po V drugi hali tovarne Sava na Gašteju so že pričeli z montiranjem strojev, kjer bodo izdelovali pnevmatike sredstev od drugod se investira pri nas. Zanima me tudi kakšna je struktura potrošnje teh sredstev na našem področju? ODGOVOR: Načelnik oddelka za gospodarstvo SO Kranj Marijan ROPRET nam je posredoval naslednji odgovor: Vsa industrijska podjetja imajo svoje perspektivne programe razvoja, ki jih je obravnaval svet za industrijo, vendar jih bodo morala podjetja popraviti in vskladiti s pogoji, ki so nastali po reformi. Taki bodo potem upoštevani pri sestavi perspektivnega plana za razvoj občine, ki ga bo predvidoma še letos obravnavala občinska skupščina. V kranjski občini je bilo v letu 1965 ustvarjenega 34.332,479.000 din narodnega dohodka, od tega v industriji 22.778,495.000 din ali 52,56%. Po ustvarjenem narodnem dohodku je na prvem mestu tekstilna industrija, po številu zaposlenih pa elektrotehnična industrija. Skupne investicije v ob- lo, kako mislijo o investitorju? ODGOVOR: Stane ISTE-NIČ, predsednik sveta za turizem in gostinstvo pri SO Kranj in direktor Projektivnega podjetja Kranj nam je odgovoril: Res imamo že tri načrte o tem hotelu. Vsak je po svoje odraz takratnega časa in pogojev. Dva nista niti dokončna z izdelanimi gradbenimi načrti. Stroški za to niso zavrženi. Povsod v svetu naročijo več načrtov z različnih pogledov in virov, da Šele tako lahko povzame-jo najboljše ideje za končno odločitev. Tako bo verjetno tudi pri nas vse to koristilo, za najboljšo rešitev. K mnogim urbanističnim neznankam se je sedaj pridružila še reforma z iskanjem novih oblik financiranja takih objektov. .Zato je trenutno težko reči, kje in kakšen hotel naj bi gradili, čeprav je vsem jasno, da Kranj potrebuje tak objekt. Kdo bo investitor je tudi stvar časa. Pričakovati bi popravilu stanovanjskih hiš s svojimi prostimi ali novoustanovljenimi kapacitetami, ker so svojo pripravljenost že izrazila. Seveda pa letos obstaja dvom, da bo delo opravljeno tako kot je zamišljeno, ker so pretekli že skoraj štirje meseci, vendar izvajalcem še nismo javili svojih potreb in jih verjetno tudi še v maju ne bomo mogli. Zato bodo gradbena podjetja težko pripravila vse potrebne materiale (strešno opeko, salonitno kritino, in podobno) in še pred zimo opravila vsa nujna dela na stanovanjskih hišah. Naše podjetje bo takoj po konstituiranju začelo pri--pravljaiti in zbirati vso finančno in tehnično dokumentacijo ter pripravljati program investicijskega vzdrževanja. * S komunalnimi, gradbenimi in obrtnimi podjetji bomo sklepali pogodbe za tista dela, ki jih bomo po programu moraili izvesti v letošnjem letu. Upamo, da bomo pri naših izvajalcih uspeli dobiti kvalitetne in časovno ugodne ponudbe. predračunu 15,5% več dohodkov kakor v letu 1965. To pomeni, da bodo letos znašali vsi pričakovani dohodki, če bodo dotekali po predvidenem proračunu, približno 8,5 milijard starih dinarjev, kar pa je za milijardo manj kot v letu 1965. Pri tem pa so programi zdravstvenih zavodov na Gorenjskem ostali v glavnem isti oz. predvidevajo celo na nekaterih področjih določene razširitve, kar bo zahtevalo seveda več sredstev. Razumljivo pa je, da ob omenjenih dohodkih ne bo mogoče ugoditi zahtevam zdravstvenih zavodov v celoti in bodo slednji morali svoje poslovanje prilagoditi sredstvom, ki so na razpolago. V skrajnem primeru bo seveda potrebno tudi oženje delovnih programov, kar pa bodo vsekakor morali izvesti zdravstveni zavodi Wmi s sodelovainjem zdravstvenega centra. LIPNIŠKA ŠOLA TERJA REŠITEV Vprašanje, ki bo zanimalo vse prebivalce desnega brega Save od Lancovega do Pcdnarta, nam je postavil predsednik zbora delovna skupnosti osnovne šole Stana Žagar v Lipnici Milan POLJ ANŠEK. VPRAŠANJE: Osnovna šola Stane Žagar v Lipnici je bila zgrajena v prvi etapi leta 1957 in je Ie za silo lišila problem šolstva na tem območju. Nujno bi bilo takoj pristopiti k gradnji telovadnice in povečati kapacitet« šolskega učnega prostora vsaj za dve učilnici. Zanima me, v katerem obdobju perspektivnega razvoja šolstva bo rešeno vprašanje Upniške šole in kako? Zaradi nedokončane regulacije Lipnice ob sotočju s Kroparico so jesenske poplave septembra lani razrušila most, ki vodi do šolskega poslopja. Tako sedaj do šole ni mogoč dostop z nobenim vozilom. Zanima me, kdij bo zgrajen novi most do šole in dokončno izvršena regulacija Lipnice? ODGOVOR: Na prvo vprašanje nam je odgovoril načelnik oddelka za družbena službe SO Radovljica: »Perspektivni plan razvoja šolstva v občini je šele v izdelavi. Zaradi predvidena gradnje novih šol je bil ustanovljen poseben sklad zflt investicije v šolstvu, ki zbi -a sredstva gospodarskih or"a-nizacij na osnovi pripore"'^ občinske skupščino Radov!ii-ca, da namenijo 3,5 % sredstev od bruto osebnih dohodkov zaposlenih za gradnjo šolskih objektov v občini. Upravni odbor sklada bo na osnovi izdelanega programa razvoja šolstva v okviru razpoložljivih finančnih sredstev določil vrstni red gradenj. V programu bodo zn;e-te tudi potrebe , Upniškega bazena. Predvideno je, da bi v prvi fazi rešili problem šolskega učnega prostora, v drugem planu pa je izgradnja telovadnice. Kdaj bomo lahko pristopili k ' realizaciji lega ni mogoče točno predvideti.« Morda pa bo vprašanje Upniške šole, kljub doslej slabim izgledom, le kmalu rešeno. Delavski svet tovarne Plamen v Kropi, ki je močno zainteresiran za rešitev njihovih problemov, je na zadnji seji sprejel sklep, da je tovarna pripravljena na osnovi priporočila občinske skupščine prispevati sredstva za potrebe šolstva, vendarle le pod pogojem, da se namensko uporabljajo za šolo v Lipnici. Glede nedokončane regulacije Lipnice in izgradnje mostu, ki vodi do šole, sta nam predsednik OS Radovljica in predstavnik Vodne skupnosti zagotovila, da bodo ponovno začeli z deli pri regulaciji Lipnice okoli 15. maja in v okviru teh del zgradili tudi potrebni most do š<->Te. Priredila: SONJA ŠOLAR O JUNAKIH UKANE Vojni roman Toneta Svetine, ki je bil nagrajen s prvo Kajunovo nagrado in ga je založba Borec izdala leta 1965, je bil deležen izrednega zanimanja naše javnosti. Zelo redko se zgodi, da je kakšna knjiga tako hitro razprodana, kot je bila Ukana. Ni še minilo leto dni od prve Izdaje, že smo obveščeni, da bo založba Borec knjigo ponatisnila. Zato smo se obrnili na pisatelja, da nam o junakih, ki »marširajo« skozi vse tri dele tega vojnega romana, pove nekaj več. Za tiste bralce, ki tega zanimivega romana še niso prečitali, bom v kratkem povedal vsebino romana. V Ukani Svetina opisuje dogodke minule vojne po italijanski kapitulaciji, na področju od Triglava do Trsta. Pred nami se razgrinja pretresljiva podoba bojev brigad 31. divizije z nemškimi okupatorskimi silami, posebno štabom za uničevanje band, ki^ga je vodil SS general Rossener in poveljstvom GESTAPA na Bledu. Posebna vloga je namenjena tudi' varnostno obveščevalni službi (VOS), ki je v vrstah partizanskih borcev moral iskati ljudi, izdajalce, ki jih je (pošiljal gestapo. To je zgodba o šefu gestapa majorju Wolfu in njegovi agentki Ani, ki jo je s posebno nalogo* poslal v partizane. V tem romanu nam Svetina s precej točno tgodovinsko resnico odkriva vzroke porazov 3. bataljona Prešernove brigade na Pokljuki, poboj partijske šole v Cerknem in neuspeh dtvizijskega napada na Selško dolino. Na zanimiv način pa nam opisuje mnogo uspešnih" zmag n. pr. zmago Prešernove brigade v bitki na Mohorju, najuspešnejšo diverzantsko akcijo: miniranje rudnika živega srebra v Idriji in organizirane boje IX. Korpusa na Idrijskem področju. Tone Svetina je za bralce Glasa odgovoril na naslednja vprašanja: »Kdaj se je rodila ideja o Ukani in kako dolgo si zbiral gradivo?« »Ideja, da bi napisal vojni roman se me je polastila 7,6 prva leta po vojni. Želel sem opisati doživetja generacije, ki je revolucijo doživela na svojstven način. Snov se mi je zdela ogromna in delikatna, vendar sem kljub temu pričel sistematično zbirati in zapisovati vse, kar sem izvedel od svojih prijateljev in znancev, od borcev do komandantov. Proučil pa sem tudi vso dostopno doku- IZREDNA PRILIKA - IG0DE\ NAKUP od četrtka 28. t. m. naprej prodajamo za prvomajske praznike konzerve DELAMARIS PO TOVARNIŠKIH CENAH • TUNINA Z ZELENJAVO • PIKNIK • PEPELINE V OLJU Ndin 1,50.— Ndin 1,40.— N din 1,55.— v P-SUPERMARKET-u in v vseh P-MARKET-ih v Ljubljani in ostalih krajih Slovenije. Vse naše trgovine so bogato založene z živili, delikatesami, specialitetami, pijačami vseh vrst in ostalim blagom. Delovni čas trgovin za prvomajske praznike: 30. aprila: odprte so vse trgovine: P-Marketi, samopostrežbe in klasične trgovine neprekinjeno do 20. ure v Ljubljani in ostalih krajih Slovenije. Isto velja za P-SUPERMARKET in P-MARKET, Titova 25 v Ljubljani. 1. maja vse trgovine zaprte 2. maja odprt P-MARKET, Titova 25 v Ljubljani od 7.30 do 12. ure. 3. maja odprti P-MARKETI: od 7.30 do 12. ure — Ljubljana: Cigaletova, Šentvid, Hubadova, Savsko naselje in Prule — Jesenice, Škofja Loka, Kamnik, Stražišče, Kranj — poleg tega sta v Ljubljani odprta tudi kioska v Cigaletovi ulici in pri glavni železniški postaji od 7.30 do 12. ure. REHRANA export — import LJUBLJANA men taci jo o delu okupatorske policije, posebno Gestapa, čeprav sem bil osebno sam borec Prešernove brigade in jurišnega bataljona 31. divizije, sem po vojni še nekajkrat prehodil partizansko pot, da bi obiskal vse kraje in ljudi z namenom, da bi zbral čim več podatkov in osvežil lastna doživetja. »Opiši nam junake tega romana. Ali so oni plod umetniške domišljije, ali pa so to borci, ki so ali pa še živijo?« »Že ko sem se odločil, da bom pisal roman in sem. bil v dilemi ali naj bo resnica okvir za zgodbo, ali pa naj se poslužim domišljije, sem se odločil za resnico. Resnica je v svojem končnem smislu vedno služila ideji življenja, razvoja in napredka. Zato so zgodbe junakov Ukane, zgodbe o živih in mrtvih, resnično živečih ljudeh. Med junaki Ukane imajo nekateri resnična imena, nekatera pa so izmišljena. Z resničnimi imeni v romanu nastopajo: Svarun je gencralpodpolkov-nik Rudolf Hribernik, Lazar je goneralpodpolkovnik Stane Potočar, Dule je general-major Dušan Švara, Pemc je narodni heroj Evgen Matej-ka, ki je padel dva dni po svobodi kot komandant divizije. Srečko Tušar je maior JLA v Skofji Loki, Poljak Tomo je Tadik Sadowsy, ki ie pokopan ob mostu pri Praorotnem v Selški dolini in je ob napadu umrl meni v naročju. Pod literarnimi imeni pa nastopajo mitraljezec Primož, ostrostrelec Vojko, po-litkomisar Pajk, komandir Orlov in ostali. Vsi ti junaki imajo nekatere lastnosti bodisi živih ali mrtvih borcev Prešernove brigade. Na nemški strani sem kot resnične osebe vzel za podlago višjega SS generala R6-ssenerja, major VVolf je Helmut' Rosumek, literarne osebe pa so: stotnik Knioke, poročnik Bonke in drugi. Ana ima nekatere poteze ene od Gestapa vrinjenih agentk, ki smo jo odkrili v Prešernovi brigadi, vendar njenega imena iz posebnih razlogov ne morem navajati«. »Zaupaj nam skrivnost, kaj se bo zgodilo s temi junaki v naslednjih dveh knjigah?« »Ali misliš, da se to da povedati v nekaj stavkih. Pruga knjiga bo "obsegala 700 strani in boji se bodo nadaljevali do novembra 1944. Tretja knjiga pa bo obravnavala zadnjo nemško ofenzivo na IX. korpus, osvoboditev Trsta in se bo zaključila z letom 1946. S tem se bo ta trilogija zaključila. Druga knjiga je že napisana, sedaj jo pilim. Predvidoma bo prišla na knjižni trg v začetku naslednjega leta. Tudi za tretjo knjigo imam že zbrano celotno gradivo«. « JOŽE VIDIC Tone Svetina ob lovski trofeji — Foto: France Perdan »Aplavz za pet« na Bledu V Festivalni dvorani na Bledu je v soboto (24. aprila) aktiv ZMS »Elan« iz Begunj pruVdil javno mladinsko oddajo »Aplavz za pet«. Nastopili so pevci popevk, instrumentalisti, ansambli in recitator j i iz Krope, Kranja, Tržiča in Begunj. Ekipe tovarne Plamen Kropa, IBI Kranj, BPT Tržič, Sava Kranj in Elan Begunje so odgovarjala na vprašanja Zanimivi predavanji V vaseh Davča pod Poreznom in Potok pod Blegašem je bilo preteklo nedeljo dvoje zanimivih predavanj »Po avstrijskih gorah in italijanskih Dolomitih«, ki sta bili spremljani z 200 barvnimi diapozitivi. Organiziralo jih je planinsko društvo iz škofje Loke in sta bili dobro obiskani. Poslušalci so bili zadovoljni, saj so prvikrat videli tako predavanje v domačem kraju. — R. č. • DEŽURNI VETERINARJI v maju 1966 Od 30. 4. do 7. 5. (prvomajski prazniki) Bedina, Kranj, Ješetova 29, telefon 21631; od 7. do 14. 5. Rus, Cerklje, telefon 73115; od 14. do 21. 5. Vehovec, Stošičeva 3, telefon 21070. in od 21. do 28. 5 dr. Rutar, Planina 4, telefon 21605 o razvoju Elana in o Begunjah med NOV.. Prvo mesto je pripadlo ekipi tovarne Sava Kranj pred Elanom Begunje, Plamenom iz Krope, BPT Tržič in IBI Kranj. Šestčlanska strokovna komisija je ocenjevala pevce popevk, instrumentaliste, re-citatorje in ansamble. Med pevci popevk je prvo mesto osvojil Nejč Slapar pred Tonetom Hladnikom oba iz BPT Tržič). V konkurenci duetov je že četrtič premočno zmagal duet Kastlcr (Zlata Karo, MLja Fister) iz Tržiča. Med ansambli je bil najboljši ansambel Vilija Perka (BPT Tržič), medtem ko je Jože Župančič zmagal pred Mileno Ribnikar med recitatorji (oba BPT Tržič). Razstava v Kamniku Kamnik, 27. aprila — Tu so danes v dvorani nad Kavarno odprli zanimivo raa-stavo »Kamnik v stari podobi in fotografiji«, ki jo je pripravil kamniški muzej v počastitev 25-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte in praznika dela. Razstava bo odprta do 8. maja. —a Leščanska godba Godba na pihala v Lescah, ki ima že 35. letno tradicijo, se je, dobro pripravila tudi za letošnje prvomajske praznike. V Lescah in v Radovljici bodo v nedeljo zbudili lhj,-di k praznovanju z izbranimi koračnicami- V KROPI NAJBOLJ PRIZADEVNI PEVCI V Kropi je bila že od nekdaj kulturna dejavnost zelo živahna. Dolgoletni predsednik društva Svobode Janez REŠEK nam je ko smo ga vprašali kako zdaj dela njihovo društvo povedal, da tudi v Kropi mladina ne kaže pravega zanimanja za delo v sekcijah. Tako danes uspešno dela v Kropi le moški pevski zbor, ki je z vztrajnim delom dosegel zavidljiv umetniški nivo. Zbor vadi dvakrat tedensko in zelo pogosto javno nastopa. Vsako leto gostuje tudi pri koro- Korošci na Jezerskem Petdeset pevcev iz železne Kaple in šent Vida na Koroškem je v nedeljo uprizorilo na Jezerskem koncert narodnih in zborovskih pesmi. Dvorana je bila nabito polna. Prireditve sta se udeležila tudi župan iz Železne Kaple g. Lubes in tajnik Pavle Kurnik ter predsednik sveta za kulturo te občine Valentin Poljanšek. Prav tako so bili na prireditvi, ki Je bila v okviru medobčinskega sodelovanja, tudi predstavniki občine Kranj. K. M. ških Slovencih. Da bi povečali zanimanje za domačo pesem med mladino se je društvo skupaj s predstavniki šol odločilo, da njihov zbor obišče nekaj šol v radovljiški občini. V okviru takega obiska bo kratko predavanje o razvoju slovenske narodne pesmi, hkrati pa bo zbor zapel nekaj pesmi. Ostale sekcije so dosti manj delavne. Tako je dramska sekcija že nekajkrat začela z delom, vendar ni pravega zanimanja. Kot v večini kultumo-prosvotnih društev tudi v Kropi vedno bolj primanjkuje ljudi, ki bi zgolj iz idealizma vodili ali nastopali v posameznih dejavnostih kulturnega življenja — S.š. Dvorana v Begunjah V Begunjah so se že odlo-j čili, da uredijo ustrezno dvorano za prosvetne in družbene namerne. Ta bo v nekdanji Razingerjevi vili. Krajevna skupnost z domačo Svobodo ima že nekaj sredstev za to, nekaj pa upajo da bodo še zbrali, na ustrezen prispevek pa" računajo tudi iz občinskih virov. LOŠKIH POLETNIH IGER LETOS NE BO »Ravbarski cesar« v Poljanah ? Po motivih dr. Ivana Tavčarja, zlasti po več krajših delih iz knjige »Med gorami,« je Igor Torkar »svobodno skupaj zložil« igro, ki ji je dal dva naslova: »Ravbarski cesar« ali »Vse to ljubezen stri«; režiser, ki bi delo pripravil za oder, naj bi se tudi odločil za enega od naslovov. Vodja dramske sekcije pri KUD Poljane Vd Škofjo Loko Jože Trpin \pii je povedal, da bodo to delo pripravili za oder v Poljanah za letošnje poletje, če se bo le dalo. »Zdaj prepisujemo igro in razmišljamo, kako bi razdelili vloge. Težko bo za ljudi, treba jih je približno 30, in sicer skoraj samo moške, ženskih vlog je Ie 5. Upamo, da bo šlo.« Režijo bo verjetno prevzel Trpin sam, igrali pa bodo v dvorani kulturnega doma, ne na prostem, čeprav tudi o tem nekoliko razmišljajo, vendar ne najdejo nikjer najbolj primernega rfrostora. Jože Trpin bo sam tudi igral, avtor Igor Torkar je obljubil, da bo sam prišel včasih pogledat in da bo delno pomagal pri režiji, scena pa bo pripravil akademski slikar Ive Subic. »Poletnih iger v Loki letos ne bo!« mi je povedal ravnatelj Loškega muzeja Andrej Pavlovec! »Ni denarja. Najprej je treba poravnati dolg za. lanske igre, ki ga je okrog 2,700.000 din. Ce pa bo ostalo kaj denarja, ki je za to namenjen iz občinskega proračuna — mislim, da bo PRED NOVO LIKOVNO RAZSTAVO V ŠKOFJI LOKI Šubiceve bele pokrajine Pavlovec: »Njegovo delo lahko imenujemo Šubicev realizem s pridihi surrealizma« — Šubic: »Ko se lotim partizanske teme, so to partizani v zimi« Predmost pri Poljanah, sredi aprila — V ateljeju Ive šubica, znanega slovenskega slikarja mlajše generacije, je pravo delovno vzdušje. Ive pripravlja 15 platen v tempera tehniki za razstavo v galeriji Loškega muzeja, ki jo bodo v počastitev 25-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte odprli 29. aprila. Skupaj z njim bo razstavljal 18 del v različnih tehnikah (slike na steklo, olja, batik tehnika) tudi Janez Vidic. »To bo ena izmed najbolj kvalitetnih razstav v zadnjem času pri nas!« pove ravnatelj Loškega muzeja Andrej Pavlovec. »Vidic, Ljubljančan, ki živi v Mariboru, med vojno pa je kot slikar delal v partizanski tehniki TRILOF v Davči, že od leta 1962 ni razstavljal v Ljubljani, šubic pripravlja ciklus zimskih motivov, ki predstavljajo izključno pokrajino v okolici Poljan. To je nova faza izrazito šubiče-vega realizma s pridihi surrealizma, lahko bi rekel poljanska faza; trditev, da kaj takega v Ljubljani ne bi ustvaril, se mi ne zdi prav nič pretirana.« Zaradi teh novih, nastajajočih belih pokrajin je Su-bicev atelje ves v belem. »Rad imam zimo,« pravi Ive, »toliko motivov se je nabralo; da sem jih moral spraviti na platno. Sicer pa me to spominja na partizanske zime, zlasti na dražgoško zimo januarja 1942* na bitko, v kateri sem tudi sam sodeloval. Kadar sem se doslej — tudi v drugih tehnikah — lotil slikanja'partizanske teme, so bili to partizani v zimi, zato ta sedanja, če ho-četenova faza s tega stališča niti ni nekaj novega.« Subic se je rodil 22. aprila 1922 v Hotovlji pri Poljanah. Najprej je študiral na kiparskem oddelku Obrtne šole v Ljubljani,, slikarstvo na akademiji v Zagrebu in Ljubljani, leta 1950 je končal specialno šolo pri profesorju G. Stupici, grallko pa je štu- diral ptri prof. B. Jakcu. Med vojno je bil kot mlad partizan najprej^ v Cankarjevem bataljonu na Gorenjskem, potem v Tomšičevi brigadi na Dolenjskem, od leta 1943 pa do osvoboditve pa v grafičnem ateljeju pri Črmošnjicah, kjer je delal v glavnom za potrebe partizanskoga tiska. Prvič je razstavljal na razstavi partizanske grafike leta 1945 v Ljubljana, samostojno pa je razstavljal potem v Ljubljani, Beogradu, Novem Sadu, Skofji Loki, Kranju, Ajdovščini, Postojni in Tržiču, sodeloval je na III. in IV. mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani, na številnih mednarodnih razstavah slovenske in jugoslovanske grafike in slikarstva po vsem svetu, od Tokia, Pekinga in Moskve do Berlina, Pariza, Mexica, Rio de Joneira. Na prvi razstavi »NOB v delih likovnih umetnikov Jugoslavije«, ki je bila leta 1961 v Beogradu, je tega morda še kakih 300 do 400.000 din — predlagam, da damo KUD »Ivan Tavčar« v Poljanah, da pripravi to no.;o dramatizacijo Tavčarjevih" krajših del. To bi bilo nekakšno nadaljevanje loških iger; vseeno je namreč, če niso v Loki, če so v Polja-nah, glavno je, da jih ne prekinemo, da je kontinuiteta. Da pa bi jih pripravili v Loki, je povsem iluzorno misliti, denarja namreč ni.« Dramska dejavnost v Poljanah ni najbolj živa. »Mladih ni, režiserjev ni, starejši pa smo se že malo naveličali!« pravi Jože Trpin. »Letošnjo in lansko sezono nismo še nič igrali, prej pa smo pripravili dramatizacijo Tavčarjevega Cvetja v jese-ni, s katerim smo nastopili doma in v Loki na poletnih igrah; še prej pa smo igrali Cankarjeve Hlapce, ki jih je režiral Jože Kovačič iz Kranja.« Tudi z ostalo dejavnostjo se KUD v Poljanah ne more ravno pohvali t L Imajo knjižnico, ki je pozimi še kar dobro obiskovana, manj pa berejo ljudje poleti, razen tega pa imajo v kulturnem domu pozimi dvakrat na teden (sobota in nedelja), poleti pa trikrat (ša sreda) kino. To pa je tudi vse. Prav bi bilo, če bi za letošnje poletje pripravili Tor-karjevega Ravbarskega ce-» sarja, kajti to je — tako kaže — zares edina možnost, da se ne prekinejo že tradicionalne loške poletne prireditve. — at Ive šubic pri delu v ateljeju — Foto Triler dobil tretjo nagrado za grafiko »Utrujeni«, razen tega je prejel drugo Kajuhovo nagrado za sliko »Vojna« leta 1963 in drugo nagrado na natečaju ob 20-letnici revolucije za sliko »Pod vasjo«. »Grafika je še vedno ena od osnovnih mojih delovnih tem«, pripoveduje; »ko bom pripravil razstavo v Loki, se bom spet lotil grafike. Sodeloval bom na drugi razstavi »NOB v delih likovnih umetnikov«, ki bo v galeriji Doma JNA v Beogradu, in sicer z delom v oljnati tehniki. Zelo veliko pa se ukvarjam tudi z ilustracijami, te so moj osnovni kruh, z njimi sem se brez štipendije (razen na specialki zadnji dve leti) prebil tudi skozi študij. Sem stalni ilustrator pri mladinskih listih Cicibanu, Ponirju in Pionirskem listu; za ilustracije sem dobil tudi že dve Kajuhovi nagradi leta 1949 in 1951 in nagrado Novo pokolenje leta 1964.« »Kako pa ocenjujejte svoje delo, v katero lilkovno smer se prištevate? In kako združujete tako različne tehnike in teme?« ga vprašam. »Likovno smer je težko opredeliti, v to se kot avtor nerad spuščam. Mislim, da v mojih delih prevladuje realizem, nekaj surrealizma je zraven, precej simbolike. Pravijo mi, da vsebinsko nekje nadaljujem tradicijo bratov Kraljev, vendar le vsebinsko, oblikovno pa sem šel naprej. Sicer pa ogromno delam, včasih mi tudi ni kaj po volji, raje bi delal kaj drugega, toda treba je, kaj hočeš!« - Kar težko se ločim od šubicevih belih pokrajin, od njegove lepe Poljanske doline, ki jo človek znova in znova odkriva; spet Jo imam košček več, videl sem jo takšno, kot jo gleda Ive bz svojega ateljeja, vso belo in čisto. Njegove poljanske zim« ske balade bodo v galeriji na Loškem gradu doživetja svoje vrste za vsakega obiskovalca. A. Triler \ KAJ VSE MI JE PRAVIL IN RAZKAZOVAL MOJ PRIJATELJ am ika »Vsak berač svojo malho hvali.« Vendar je res, da je Kamnik vabljiv in obetajoč v gospodarskem, kulturnem in še posebno v turističnem razvoju. Arborctum v Volčjem potoku, z gondolo na Veliko planino, divji kanjon v Kamniški Bistrici, posebnosti v Kamniškem muzeju, pogled iz Starega gradu, čašico dobrega pri... Vse to je obljubljal prijatelj iz "Kamnika. V glavnem, nisem bil razočaran. VZROKI BELIH LAS Ob vseh obetih Kamnika pa je njegova nesreča, da je Utesnjen med hribi. Svojeas Be je razvil okrog malega gradu kot dete ob materinem krilu. Tu je ostal skozi stoletja stisnjen med obzidanimi rebri Bistrice. To je delalo sive la.se marsikomu izmed županov tega mesta skozi 6toletja. Prvi, kot dokazuje dolgi spisek teh mož, Je bil Jakob, in sicer od leta 1301 do leta 1303 — samo dve leti. Kratka doba njegove vladavine in tudi mnogih drugih njegovih naslednikov dokazuje^ da rotacija ni pravzaprav naš izum. Najhujšo zaskrbljenost zaradi utesnjenega mesta pa so verjetno doživljali zadnji, čeprav se v novem času moderne delitve dela prenaša teža odgovornosti In sivih Uus od župana na urbaniste, od tu na sveto in komisije in ee končna odgovornost razprši brez sledu in posledic pri samih volilcih kot tovarniški dim pod neskončnim nebom. Toda nekaj je narejenega. Industrijo so začeli usmerjati na spodnji del mesta ob Bistrico. Največ hišic in blokov pa rasle navzgor proti Btranju in Stahovici. Smrtno obsodbo so izrekli industrijskim delavnicam in obratom med kranjsko in ljubljansko cesto. Umakniti se morajo že letos in odstopili mesto zelenicam in otroškim igriščem »a ljudi iz tamkajšnjih sta- novanjskih blokov, ki so tu -►zrasli« drug ob drugem. MILIJARDE OB , KISTRICI Toda prijatelj je kazal bolj na drugo stran proti Domžalam, kjer se tik nad strmo skalo Malega gradu začenjajo strehe tovarniških hal. Kazal je kje je Svilanit, TiUun, Tovarna kovanega orodja, Tovarna u-nja , kar vse se je zgubljalo pred očmi tam daleč ob Stolu. Levo ob Bistrici, ob kopališču pa bodo, kot se je hvalil, razširili park, uredili avtobusno postajo, ki zdaj do'a največ preglavic v središču mesta. Tudi cesto bodo premaknili tja tako, da bo srednjeveški trg starega meo ta ostal mirnejši. Vse, vse novo ob Bistrici. Samo lani so odšteli domala tri milijarde dinarjev za nove obrate, stroje, lokaJe. Vrednost dela vseh 6 tisoč zaposlenih pa je presegla 31 milijard dinarjev. Seveda starih. In od tega si je vsak prisvojil le 59 tisočakov v povprečju mesečnih dohodkov kar ni pretirano, še preskromno. OBČUDOVANI GOST Do postaje žičnice za Veliko planino smo si morali pomagati s tabletami proti morski bolezni, kajti cesta iz Stahovce naprej do Kopi-šča, kakih pet kilometrov, je tako luknjasta, da je tudi za veleslalomaše prezahtevna. Kljub vsemu pa Je Kamniška Bistrica še vedno najbolj znano gostišče tega območja In tam? Po razobešenih napisih smo zvedeli, da žičnica vozi vsako uro, da stane do gornje postaje in nazaj samo 6 dinarjev (seveda novih!), da nas popelje 8.r>3 metrov višje v »avtobusu« pripetem na 1666 metrov dolgi žici. Ko je zvonec opozoril na odhod je bil za vožnjo pripravljen en sam potnik. Ta je bil, razumljivo, lahko deležen občudovanja in tudi ustrezne pozornosti tamkajšnjih uslužbencev — delavcev podjetja Ljubljana Transport. Kot je pravil prijatelj ves v zadregi, je to višek mrtve sezone, čeprav je ozelenela in ocvetela dolina dihala v vzponu največjega življenja. Bo'.j podzavestno, iz vljudnosti kot razsodno sem prikimal trditvam, da je pač žičnica ob zimskem in ob poletnem 6a*U stalno zaisedona, da ima Velika planina obetajočo prihodnost kot osrednji up kamniškega turizma. OBLJUBA V PLANINKI Po turški kavi v Kamniški Bistrici, kjer se je prijatelj opravičeval, da- navadno kuhajo boljšo, smo pogledali kanjon ob transformatorski postaji. Komaj sem opazil za kaj gre, kajti preko ravnega gozda je le črn, globok jarek preko katerega lahko skoči srna. Cas je potekal. Odrekli smo se Volčjemu potoku z vsemi japonskimi smrekami in jezeri z obljubo, da ostane to za prihodnjič ter se odločili za zadnjo obljubo v Planinki, najznanejšemu gostišču v Kamniku. Ne bom ocenjeval »dobre kapljice«, cene itd., ker poklonjenemu konju se ne gleda na zobe. Zlasti ne, ker sem kot gustator nehote zašel med družbo razpoloženih in šegavih gostov tistega sobotnega popoldneva. Dvigali so kozarce v čast nekomu in Tuhinjske, češ da je vzorno prodal gozd. Pri drugi mizi so se smejali »pi-ščancologu«, češ da je postal pravi ameriški farmar, naslednji so pravili hudomušne na račun Agrokombinata in neobdelane zemlje ... Toda ob vsem tem razpoloženju se nisem čudil, če so go-:tje lani potrošili po kamniških gostiščih več kot 722 milijonov, več kot pol milijarde samo za pijačo. Seveda niso bili to samo domačini. To dokazuje 32' tisoč nočitev* ki so že s tem dala 12 milijonov dohodka. Poslovili smo se z obljubo, da gremo drugič v Volčji potok, na Veliko planino. Prijatelj pa me je rotil, da ne smem objaviti njegovega imena. Ce je to zaradi njegove žene ali zaradi službe — ne vem. Končno pa ni niti važno! K. Makuc ADOLF VOGRIN ZBIRALEC UMETNIN Adolf Vogrin pred Pengovovlm oljem: Ustoličenje. To je zadnje večje delo znanega sloven-»kega slikarja in že zato posebej vredno — Ker je slika zelo velika (široka 2 m, visoka pa poldrug meter), Jo je moral Vogrin namestiti kar v hodniku, ker spričo mnogih slik j sobah nima več prostora 43-letnega Adolfa Vogrina sem spoznal povsem slučajno. Janez Kosmač, zastopnik zavarovalnice me je zaprosil, naj mu na pisalni stroj pretipkam spisek umetniških slik, ki jih ima zavarovane pri zavarovalnici neki Vogrin iz Lesc. Umetniške slike so zavarovane v višini osem milijonov S dinarjev. Potem pa mi je pripovedoval o njem toliko zanimivih stvari, da sem se odločil, da ga obiščem na domu. Njegov dom je galerija slik, umetniškega okovja, knjig, kraškega terana in gostoljubnosti. »S pokojnim akademskim slikarjem Slavkom Pen-govom sva bila dobra prijatelja. Večkrat me je obiskal na domu,« je začel pripovedovati Vogrin o svoji kolekciji umetniških slik. Pred dobrim letom sta sc dogovorila, da mu Pengov naredi sliko — olje na platnu — velikost 200 X 150 cm, ki naj bi predstavljala neki dogodek iz slovenske zgodovine. Takrat je profesor Jože Kranjc, književnik, predlagal, naj bi naslikal ustoličenje po starem slovenskem 1 običaju. »Ustoličenje«, ki ga ima Vogrin, je zadnje delo nedavno preminulega akademskega slikarja Pengova, kar je tudi razvidno iz pisma, ki ga je v času njegove bolezni napisala njegova hčerka, akadem- ska slikarka. V pismu je na* pisala: •j »Spoštovani Vogrin, Za mene bi ne bilo večje sreče na svetu kot to, da bi se moj ati še kdaj lahko pogovarjal z Vami... lahko imate lepo zadoščenje ob dejstvu, da imate prav Vi njegovo poslednje delo ...« Pengovih del na platnu je izredno malo in jih ima sumo najožji krog prijetaljev in sorodniko . Vogrin ima še naslednje Pengove slike: »Portret žene«, »Vrtnice v košari«. »Koruza« in še štiri druge. Tud: z akademskim slikarjem Dore Klemcnčičcm sta že dolgoletna prijatelja. Od njega ima 11 slik, med njimi znano »Partizansko kolono«, »Ranjenci na Kozari«, »Fašistični zločin«. ^ Med znanci Vogrina je tudi pokojni Ivan f argo, od katerega ima štiri slike, med ni mi »Mati z otrokom« in »Delo na progi šamac—Sarajevo«. Pokojni slikar Dušan Pctrič je bil redni gost družina Vogrin in se je v hiši zadrževal ter slikal po 14 dni ^^0136120916926402100^^31073510110994334159^549371731^^7267^71795199019^45011567^^9951071^ / NEPRAZNIČNA RAZMIŠLJANJA O TONETIH Marko je bil direktor z visoko plesno šolo. Kvalifikacija, čeprav* nezadostna, mu je kljub vsemu nudila toliko uglajenosti in upoglji-vosti, da je kar dobro shajal. Bil je tipični biciklist: navzdol je pritiskal, navzgor se' je klanjal. Od našega družbenega sistema je dojel le toliko^, da brez svojih ljudi ne moreš. Galanten, kakršen je bil, si je svoj krog hitro ustvaril. Ustvaril si ga je po svoji podobi. Najprej je poklical Toneta. To je bil tršat, molčeč, skorajda malce potuhnjen preddelavec. Vsi v tovarni — ta pa ni bila velika — so vedeli, da se ima za kvalifikacijo, položaj in morda .še kaj, zahvaliti direktorju. •Tone«, ga je nagovoril direktor, »še mesec dni je do volitev novega upravnega odbora. Prav bi bilo, da enkrat ti kandidiraš za predsednika. Saj veš, sposobne ljudi potrebujemo, take, ki razumejo, kaj Hočemo...« »Že, le,« je bil Tone nekoliko zbegan, »toda res ne vem, kako se taki stvari streže.. .« »Nc boj se,« ga tolaži Mar- IZ LESC JE ko, »bova ie skupaj kakšno uganila. Učen še nobeden ni padel z neba. Poglej mene... potem se je premislil, da bi Tonetu razlagal svoj primer. »Toda, kako naj pridem na kandidatno listo,« se je še vedno branil Tone. »To je moja skrb,« ga je potolažil direktor in s tem je bil razgovor zaključen. Potem je Marko poklical k sebi še dotedanjega predsednika upravnega odbora, sekretarja in še tri, štiri svoje ljudi — in zadeva je bila opravljena. Prišel je dan volitev in Tone je bil izvoljen za predsednika upravnega odbora, še poprej pa je prišlo v delavski svet pet direktorjevih ljudi, dosedanji predsednik upravnega odbora pa je bil izvoljen za predsednika delavskega sveta. Ko si je tako Marko ustvaril ustrezno samoupravno bazo, je začel delovati. Ko si je primerno uredil osebne dohodke, ustrezno nagrado in izposloval, da so povišali kilometrino za prevoz z lastnimi osebnimi vozili (v podjetju pa je imel lastni avtomobil le on) ter podvojili dnevnice, je na seji upravnega odbora načel »vpraša- i!l!li!gii3!liil!l!BieiI!ilI!aS!!lliI!i! nje ureditve upravnih prostorov«. »Tovariši,« je povzdignil glas, »sramotno je, da imamo tako zanemarjeno upravo. Morali bi jo dostojno urediti. Predlagam, da nabavimo novo pohištvo za tajništvo (malo pred tem je »menjal« tudi tajnico), nadalje, da uredimo poseben kotiček za kuhanje turške kave. Potem moramo vse prostore preheliti, v nekaterih pisarnah bi bilo potrebno zamenjati tudi parket. Prav tako moramo preple-skati vsa okna in nabaviti nekaj umetniških slik.« Se preden je direktor dobro končal z naštevanjem, je Tone ie ugotovil, da je vse to res prepotrebno in predlaga, da kar glasujejo (kaj bi zgubljali čas s pretehtanimi predlogi). Vsi prisotni so malomarno dvignili roke. Že naslednii dan je direktor naročil 500 m- parketa, 100 kg oljnate barve, 50 vrečk svnkolit barve, ter kupil tri umetniške slike. Ceneje bo, če nabivimo sami. potem pa najdemo le izvajalce,« je pojasnil svoje početje. Potem so vse po spisku nabavili in res našli izvajal- NOVATOR IN GOBAR skupaj. Zapustil mu je tri dela: »Dolina Trente«, »Skalnata obala« in »šopek polj skih cvetk«. Po stenah visijo še slike Maksima Gasparija, Maksima S ''ej a in Gvida Birole. Vogrin ima v svoji zbirki tudi molitveno preprogo neke muslimanske verske sekte, 1905. leta je bila na mednarodni razstavi n.a Dunaju prodana nekemu ruskemu knezu, ki je po Oktobrski revoluciji pribežal v Jugoslavijo. jatelj Andrej Smole, »Divi-ca Orleanska«, tragedija, prevod Jovana Koscskega-Ve-sela (1848. L), prve izdaje Levstika, Gregorčiča in Jurčiča. Poleg tega ima tudi veliko število knjig še živečih ali nedavno umrlih pisateljev s posvetilom in podpisom. Ima pa tudi originalne rokopise nekaterih del Jožeta Kranjca, Ksaver Meška in še nekaterih drugih. Zanimivo je tudi, da ima zbrane vse letnike kmetijskih motornega vozila, zato je njegov konjiček zbiranje umetnin in starin ter lepo urejen dom. Po poklicu je strojni tehnik in ima lastno delavnico, v kateri izdeluje varilne aparature in usmerniške naprave za galvanizacijo. Po lastnih načrtih izdeluje verjetno najmanjše in izredno kvalitetne varilne aparature s priključkom na 220 V. Aparat, ki ga sam izdela, je težak približno 23 kg in vari 2 do 3,25 mm elektrode. Trenutno VOGRIN IMA PRI ZAVAROVALNICI SVOJO UMETNIŠKO ZBIRKO SLIK ZAVAROVANO ZA 8 MILIJONOV DINARJEV — V SVOJEM ANTIKVARIATU IMA KNJIGE, IZDANE '1770. LETA — NA KNJIŽNI POLICI KNJIGE IZ ČASA ČRKOVNE PRAVDE, NAPISANE V METELČICI IN DANČICI — ROKOPISI PISATELJEV — MOLITVENA PREPROGA MUSLIMANSKE VERSKE SEKTE Vcgrin pravi antikvar in na njegovi knjižni polici so razne stare knjige, med njimi tudi Valvasorjeve. »Sveti post chrstusovimu terplenju« je bila izdana 1770. leta. V zbirki najdemo knjige iz časa črk.rvne pravde, napisane v metelčici in d^nčici, drugo izdajo pesmi Valentina Vodniku (izd. 1840. leta), komedija »Varh«,Jci jo je iz angleščine prevedel Prešernov pri- in rokodelskih novic od 1843. do 1875. leta. Vogrin je Brežičan ter je bil minulo vojno kot vsi drugi izseljen v Nemčijo, nato pa še interniran v taborišču Koln-Deutz (podružnica Buchemvalda) in je bil v taborišču večkrat tako pretepen, da ima še danes vidne ožiljke na glavi. Sam pravi, da se zaveda, da zaradi teh posledic ni sposoben voziti si prizadeva, da bi izboljšal aparature za varjenje vseh kovin. DrugI Vogrlnov konjiček so gobe. Pozna okrog sto vrst gob, kolikor jih raste v okolici, od tega razločuje več kot deset vrst golobic, ki rastejo pri nas. »če bi bilo tako malo ljudi hudobnih, kot je gob strupenih, potem bi bil raj na svetu!« pravi Vogrin. Strinjam se z njim. ce. Nato so izvajalci prišli in dela kolikortoliko strokovno izvedli. Vse je bilo v redu, samo tisti, ki jim vedno ni kaj všeč, saj veste, tisti godrnjali v podjetju, so začeli ugotavljati, da je kar čez noč zmanjkalo 80 m1 parketa, 20 kilogramov oljnate barve in najlepša umetniška m slika. Bili so celo tako nesramni, da so šušljali, da so taisti izvajalci, v taistem času (samo po urah) »izvajali dela« te vrste tudi v direktorjevem stanovanju. Vsa zadeva je dobila dramatičen prizvok, tako, da je bil direktor prisiljen sklicati upravni odbor. Kaj so modrovali tam, nihče ne ve. Vemo le, da je v zapisniku s te seje napisano: »Upravni odbor sklene, da se preostao H slikopleskarski material, prenese v Medvedovo ulico 26b in tam tudi ostane.« S tem je bilo skriv-noti o izginulem »slikoples-karskem materialu« in ostalih »malenkostih« konec, če* prav so o zapisniku modro zamolčali, da je v tisti ulici in natanko v hiši, ki nosi imenovano številko — direktorjevo stanovanje . Sklep je sklep! In Tone misli, da je celo v redu in zakonit. Takih sklepov je še več. Zlasti v tistih podjetjih, kjer so Toneti prijatelji direktorjev ... Morda resda vsi skici niso povsem taki kot ta^e, ki smo ga opisali. Morda se tudi ta ni dogodil ravo takole. Približno pa. In še res je! ABC iiiiiiii Vogrin me je opozoril, da so točno pred 100 leti v Ljubljani začeli z akcijo za novo otroško bolnišnico. »NOVICE gospodarske obrtniške in narodne« so takrat zapisale (str. 146): »Vabilo za otroško bolnišnico. častiti Ljubljančan je! Skušnje skoro devetih let, ko sem imel z bolj ubozimi ljudmi opraviti, so me učile siromaštvo ljubljanskih delavcev spoznavati... Mnogi, ktere taka nesreča ginila, bi utegnili tedaj vprašati: »Kako bi se dalo bolnim otrokom pomagati?« Na to odgovorim in z mano skušnja v druzih mestih: »Naj se napravi otroška bolnišnica v Ljubljani v kteri v začetku odločeno število, pozneje pa vsaki zares bolni otrok postrežbe in pomoči najde ... Dovolite mi tedaj častiti ljubljanski prebivavci, da vas v blagi namen prosim za vte-mljenje v začetku prav male otroške bolnišnice za 10 postelj ... Vsak še tako majhen znesek se sprejema z veliko hvalo, kakor tudi vsako darilo otroškega perila, perila za postelje, posteljnaki, mizice itd. Jaz sam pa obljubim, da vse svoje žive dni brez plačila zdravnik hočem biti mladi napravi in revnim otrokom in da v prvem letu tudi brez plačila potrebna zdravila v. ljubljanskih lekarnah dobimo ... Dr. Vil. Kovač* Pred sto leti je torej Dr. Vil. Kovač javno obljubil, da bo v novi bolnici vse življenje brezplačno delal. Ne pozabimo. To je bilo napisano točno pred sto leti 3. maja 1865. 1. Obisk pri družini Vogrin je končan. Na svidenje! Drugič pa bomo govorili nekaj več o vašem-' novatorskera delu. JOŽE VIDIC 9999999 37739419 XF 43 2539 r Pozabljene« vasi pod Storžcem Ne smete me razumeti napak: niso vasi, po katerih sva z Jožem vandraia v sončnem nedeljskem dopoldnevu, pozabljene nasploh, pozabljene od vseh ljudi. To bi bilo povsem nemogoče že zato, ker so preveč lepi ti kraji, preveč vitkih brez zeleni v teh dneh tam pod mogočnim Storžcem, preveč spomladansko mladi so ozeleneli macesni tam okoli. Le naš časopis je pozabil na te vasice; prihaja sicer skoraj v sleherno hišo, le redko pa se spomni, da tudi tam žive ljudje, ki radi preberejo kaj o sebi. Zato sva sc v nedeljo potepala z Jožem po teh vasicah: v Zabije sva šla najprej s Spodnje Bele, od tam v čadovlje in naprej na Trstenik, potem pa proti Baši ju in spotoma še na Babni vrt. »Boš videl, prijazni so ljudje v teh krajih, bolj kot spodaj, v ravnini!« mi je rekel Jože. Ne, prav nič ni lagal ali pretiraval. »Lopo je, pravite. Je, ja, posebno za tistega, ki pride takole pogledat, življenje pa je trdo tu, zemlja je težka, ilovnata, močvirnata, zato je s kmetijstvom bolj slabo. Preveč smo na mokrem; če bi hoteli pridelati kaj več, bi morali najprej temeljito izsušiti večji del kmetijskih površin. Krompir tu le slabo rodi; lani ga nihče ni pridelal za trg, preveč je bilo dežja. Ce je suho leto, ga še pridelamo kaj, a to je malokrat. Zato se ukvarjamo največ z živinorejo.« © • • • Tako sva začela pogovor s Francem Rogljrm, po domače Krcguljevim iz Zabelj. Lepo je, res, če prideš pogledat v eno izmed najmanjših vasic na Gorenjskem, ki ima le štiri hišo. štiri kmetije (razen pri Kregulju še pri Fendetu, Kerhanu in Pavlicu), sicer pa zares ne more biti tako prijetno v kraju , brez šole, brez trgovine ali gostilne, brez avtobusnih zvez. Sppmnil sem se na zlagano kmečko idiliko, na zlagano podobo vasi sredi prazničnega sončnega nedeljskega dopoldneva, ko prišlek iz mosta vidi le srečo sredi raja, ne pa žuljev in znoja... Ceuc je osamel, z drevjem . poraščen hrib nad Kregulje-vo domačijo. Ob poti z Bele W 2ablje sta še dva taka osamelca: Voušič v Svagolu in Voušič pod vasjo. Rogelj mi je povedal, da ime pride verjetno od tega, ker sta bila hriba, ki ležita sredi močvirnih travnikov z domačimi imeni Doline in v Svagohi,, poraščena z jelšami (voušami po domače). Na Ceucu je bil po pripovedovanju domačinov včasih grad, ki so ga menda porušili Turki. Arheolog Andrej Valič je prod leti tam poskusno izkopaval in res dobil nekaj keramike in delov peči, kaj posebnega t pa ni odkril. »Tudi zidovi se še vidijo!« pravijo Zabijani. Stari ljudje pa so pripovedovali, da je v tem porušenem gradu skrit mogočen zaklad. Nekoč so se vaščnni odločili, da ga bodo poiskali. Dogovorili so se, da ga bodo pol namenili za cerkev, če ga bodo r'obni. Kop-ili so in pa našli globoko v zemlji, vlekli j so ga že ven in takrat jih je menda premagal pohlep po denarju, rekli so, da si ga bodo kar sami razdelili med seboj, da za cerkev ne bodo nič dali. To pa je bilo menda usodno, s tem so se pregrešili, pravijo; zemlja se je začela poripati v izkopano jamo, zaklad je pogoltnila globina. Tako pravi stara pravljica; zaklad je še vedno zakopan globoko pod razvalinami gradu.na Ceucu. Zabljanske (žabuske po domače) kmetije so precej velike, od 13 do 20 ha zemlje ima vsaka, približno pol cd tega je gozda, četrtina orne zemlje, ostalo eo travniki. Vsa zemlja je blizu vasi, vsa okoli nje. V zadnjih letih ljudje opuščajo orno zemljo, Franc Rogelj več imajo travnikov, ker ee ukvarjajo v glavnem z živinorejo. Mleka ne oddajajo v mlekarno, ker je predaleč, da bi ga vozili kam v zbiralnico, zato pri vseh hišah doma dtlajo sir in ma^lo in ga I prodajajo v Kranj ali Tržič. Včasih je bila v Zabijah še ena kmetija, po domače se je reklo pri Ropretu, a jo ni več. »Jaz jo ne pomnim«, pravi Franc Rogelj, »spominjam pa 6e še starega sadnega drevja tam okoli, kjer je bilo poslopje. Stari ljudje so govorili, da so bili pijanci pri tej hiši, zemljo so razprodali, nekaj so jo pokupili domačini, nekaj tujci, hišo pa da so požgali.« Potok Svagol, ki izvira na planini Javornik sredi Storž-ca, povezuje med seboj tri »pozabljene« vasi. ki sva jih z Jožem obiskala v nedeljo: Babni vrt, Čadovlje in Zabije. Navadno je majhen, njegova struga pa je globoka, posebno nad Cadovljami kar majhen kanjon; včasih prestopi bregove in poplavlja že sicer močvirno zemljo. »S pitno vodo nismo imeli nikoli težav«, spet pripoveduje Rogelj, »imeli pa so jih v Ca-dovljah. kjer ni tekoče vode. Svagol teče precej stran in nižje. Cadovliani so bili včasih vezani izključno na vodnjake: ko ie bila suša, je vode zmanikalo in prišli so ponjo v Zabije, zase in za živino. Zdaj pa teh težav ni več. vsi imaimo tekočo vedo V hišah iz zajetja" nad Povijanu.« Imeli pa so v Cudovljah včasih še eno težavo; navzgor, proti Trsteniku, ni bilo ceste, skoraj ni bilo povezave med tema dvema krajema, le steza skozi gozd je bila. Ce so hoteli iti z vozom na primer na Trstenik. kjer je bila in je še fara, so morali najprej v Zabije, od tam pa po cesti, ki gre na sever proti B^bnemu vrtu do križišča s cesto Bašelj—Trstenik. frovo ee^to proti Trsteniku so delali po vojni, pred kakimi desetimi leti. v glavnem s prostovoljnim čfclom. • • • • V Cadovljaih je 8 hiš, od teh 5 kmetij. Poslopja so velika In lepa, pa jih bodo. tako kaže, še obnavljali ali pa gradili nove hiše, -kajti videl som lepo število izdelanih ,,v«!ikih zidakov iz žlindre, ki so se sušili na soncu ob kozolcu. No gre za nadaljevanje tradicije v izdelovanju opeke iz ilovice, ki je bilo včasih in je delno še razširjeno v vseh teh krajih od Golnika in Preddvora pa dol do Kokrico. ampak za hitro in cenejše izdelovanje večjih zidakov,/ ki se je v zadnjih letih zelo razširilo po vsej širši kranjski okolici in ki se pa poslužujejo predvsem individualni f»rprlit°lii. Na dvorišču VeJSfce Mar-kutove kmetije (Cadmdie ?>) se je 7P-letni Janez Mrtrkata grel na soncu in z zanima-niem ogledoval čisto nov stroj za obračanje sena. ki pa ?e kunil njegov na^ed^'k. Te novotarije, si je verjetno mislil, česa vsega se ljudje ne omislijo, da si olajšajo delo! »Za ta starega sem pri hiši, slab sem.« Vprašal sem ga, kako je bilo včasih in kako je danes. »Za denar je Janez Marku t a bilo bolj hudo, danes se laže dobi. Jaz sem skozi delal, veliko delal; nikoli nisem imel hlapca pri hiši, vse sem sam naredil.« Na kmetiji s približno 23 ha zemlje, od te okrog 13 ha gozda, je bilo res treba delati. Tudi na Cadov-ljah, mi je povedali, se kmetje največ ukvarjajo z živinorejo, tudi tu delajo sir in maslo iz mleka .in hodijo s tem na tržnico v Tržič ali v Kranj. »Vedno sem imel po tri krave molznice, včasih tudi štiri, zraven pa še vola in Jalovca.' Oženil pa sem se trikrat!« je še pristavil. Na Babnem vrtu (ime je nastalo menda cd tega, ker je bil kraj včasih last neke koroške grofice) je doma kostanj. »Veliko ga je«, mi je pripovedovala Zofija Cu-derman, Skokova gospodinja. ►►Tudi v Kranj na trg ga nosimo prodajat, a bolj malo, nimamo ga časa pobirati, največ ga pridejo ljudje kar sami iskat. Težko je za delo, devet nas je sicer pri hiši, vendar kar pet otrok. Vse zemlje imamo približno 32 ha, obdelovalne devet hektarov in pol, orne okrog 4 ha, ostalo je gozd, vondar največ v Storžcu, spodaj, v nižini le okrog 4 ha. Z lesom se veliko trpi, veliko je dela, prav tako s travniki, ker. mšo na ravnem: veliko imamo takih, na katerih le enkrat letno kosimo. Včasih sta razen gospodarja in gospodinje na vsaki kmetiji delal« Še pod dva hla'pca in po dve dekli pa še pastirja so imeli, danes pa to ni mogoče, Iona ne moreš dati poslom.« Kmetije na Babnem vrtu se od kmetij v Zabijah in Cadovljah ločijo v glavnem po tem, da imajo več gozda, ki je v pretežni večini v Storžcevih strminah, tja do zgornje gozdne meje. Pozimi vedno napravi j a jo drva, vča-Pih pa so tudi oglje kuhali in imeli apnenice, zadnjo še leta 1942. Stari ljudje pripovedujejo, da so bila pobočja Storžca gola. vse sproti so menda posekali za oglje, kar je zraslo; to je bilo takrat, ko gozd še ni bil razdeljen. Pri eni hiši se reče pri Vogarju, del gozda pa imenujejo na Voganc. Deset hiš ima Babni vrt, po vojni ni bilo nobene nove, pred vojno, pred kakimi 30 leti, pa ena. 'Vse so bile kmetije (menda je bilo 8 kmetij včasih in dve gostilni), v zgornjem koncu pa so bili kajžarji (pri štularju in pri Kajžu). Danes nimajo ne gostilne ne trgovine. Včasih so imeli tudi tri mline (Krniear. Cuderman in Spane) z velikimi lopatastimi kolesi, na katere je bila napeljana po rakah voda iz potoka Svagol. Danes melje le Še Cudermanov mlin, če je dovolj vode. Krničarjcve-ga pa preurejajo muzealci v muzejski objekt na prostem. •►Vse kmetije so imele včasih baito«, mi ie pripovedovala Zofija Cuderman; »naredili so jo za posle. 84-letni stric Anton pa mi je povedal, da so baito naredili kmetje, če so imeli več sinov. Ce je sin namreč imel bajto, mu ni bilo treba iti k vojakom. Našo bajto smo podrli leta 1938; bila je lesena, iz ostenkov narejena, z maihnimi okenci, ki so se znotrai zapirali z zapahi. Pri podiranju smo v ostenkih v voglu našli star denar in svečo.« • • • a Zabije. Čadovlje in Bahnl vrt so vasi. ki gospodarsko ne nnpredu jejo. Predaleč so od prometnih poti in veclih kraiev. da bi ljucHe ostrriali v n:ih, da bi se tisti, ki ne nslajnio na kmHi'^.h, naseljevali tli, tla bi tu gradiM nove hiše. Kmeti'sivo se boli ali mani vzdržnie v nekflnniem obsegu, liudie pa. ki doma niso potrebni, se izseliuieio. k c^sii teži'o in k industriji. Od W* JW8 se je Število Uiffll v Znh'iah 7»n?nišalo ort 30 na 19. v Cartovliah od 52 na 43 in na Rabnem vrlu od 72 n* Vendar fo«s1cnih fimr-ip J7 ^^•''j-eli 22 in z Babnega vrta 13. A. Triler APRIL 1966 * GLAS PRVOMAJSKO CTIVO 11 TURIZEM V DOLINI ZAVRŠNICE Nekoč: skrivališče pred Turki Včeraj: zbirališče revolucionarjev Danes: svet v tišini Jutri: rekreacijski center? Jutri...? asa i i m Vsa pota vodijo v dolino reke Završnice. V svet ne-omadeževane narave, ki je delo ljudskih rok (umetnega jezera) sprejela kot okras in akvarij. Od gostilne »Pod Stolom« Je do jezera vsega 15 minut hoda. Velika skrivna votlina na Gozdašnici nas opozarja na dejstvo, da so v tej votlini ljudje nekoč našli zatočišče pred turškimi handžarjl. Iz revolucionarnih središč Beograda, Zagreba In Ljubljane so po Obznani in Zakonu o zaščiti države 1921. leta vodila skozi dolino Završnice čez Karavanke ilegalna pota kurirjev in voditeljev naprednega delavskega gibanja. Tako se je na tej poti pred 45 letismrtno ponesrečil prvi sekretar SKOJ Dragoljub Milovanovič, ki je pokopan na Breznici in so mu odkrili v Završnici na skali spominsko ploščo. čudoviti prirodi ob potoku Po 6. januarski diktaturi 1929. leta, ko so bila prepovedana vsa politična gibanja, je bilo tudi jeseniškemu pro-letariatu prepovedano shajati se v delavskem domu »Pri Jelenu«. Zato je Završnica postala zbirališče revolucionarjev, ki so se tukaj pod pretvezo raznih izletov in zborovanj neovirano shajali. Na te shode so prihajali tudi voditelji KPJ Edvard Kardelj, Franc Leskovšek-Luka, Boris Kraiger in drugi. Završnica se je turistično uveljavila že pred vojno. Prihajali so taborniki iz raznih krajev domovine in iz tujine. Nekaj množičnih izletov delavcev železarne Jesenice-Ja-vornika je privlačnost Završnice samo še povečalo. Tudi v prvih povojnih letih vrvež v dolini Završnice ni ZAVRŠNICA NEKOČ, včeraj, danes, jutri... zamrl. Letno je prihajalo po več tisoč tabornikov, ki so v in jezeru, na tratah in v gozdovih, v planini in dolini našli dovolj prostora za sprostitev svoje mladostne energije. Danes je Završnica svet" tišine. Skozi njo vodijo pota do Valvasorjevega doma, koče na žirovniški in Zabreški planini, Prešernove koče na vrhu Stola, .lovske koče pod Črtenam, do Doslovške planine in Smokuške planine tja do Zelenice. Gozdna cesta od Most pri Žirovnici pelje skozi Završnico do Smokuške planine. Ce bomo našli smisla in moči za turizem, bomo morali z gradnjo te ceste nadaljevati vse do žičnice na Zelenici, kajti to bi bila edinstvena gorska cesta. Završnica danes spi. Pred vojno so v žingarici našli svoj dom ljubljanski študentje. Žingarica je bila med vojno požgana, temelji pa čakajo obnove oz. »odrešenl-ka«. Pred vojno je gostilničar, sedaj že pokojni, Franc Mežek, zgradil v Završnici tako imenovani »Starčkov bazen« z okrepčevalnico in bazenom za kopanje. V tej stavbi so vse do nedavna prebivali cigani, šele letos je na predlog turističnega društva prevzel privatno iniciativo za obnovitev tega bazena Srečko Legat iz Sela pri Žirovnici, ki predvideva, da bo še letos / obnovljen »Starčkov bazen« lahko sprejel prve goste. V dolini Završnice zemljišče omogoča igranje nogometa, odbojke, ribolov, smučanje, plavanje, veslanje, alpinizem in razne kolektivne rekreacijske izlete. Pred vojno smo imeli tabornike, po vojni pa tabornike in' cigane. Pred leti je or- ganizacija francoskih tabornikov zaprosila za dovoljenje, da uredi stalni center za svoje tabornike. Bili smo tako ošabni, da jim nismo niti odgovorili. Verjeli smo, da bomo sami zgradili velik rekreacijski center. V Železarni Jesenice so o tem ža večkrat razmišljali, vendar nas je čas prehitel in Završnica bo morala še malo počakati. V lepih poletnih dneh je v ,-Završnici veliko turistov, ki ob ognju sami pečejo meso in si iz las* •'a »shrambe« strežejo jedačo "n pijačo. Pred 30 leti si se v Završnici lahko okrepčal, da-nes pa je potrebno popotno torbo j krepko napolniti ko greš tja. Završnica je danes podobna goli ženski, ki bo veliko bolj izzivalno delovala na turiste, če bo oblekla vsaj bl-kini. JOŽE VIDIC »Tisti, ki želi spraviti človeka izpod nog s tem, da ukinja njegovo delovno mesto, je zame pravi amater,« je dejal omalovažujoče in malomarno srebnil turško. Napeto sem prisluhnil. Moram priznati, da sem se čutil kar malce majhnega v senci tega »velikega kombi-natorja«. »To je stara šola, razumeš. Pokličeš človeka in mu rečeš: »Oprostite, prosim toda prisiljeni smo, da ukinemo vaše delovno mesto. Saj veste... reforma, pomanjkanje dela, naročil itd.' Lepo te prosim, kdo pa tej pesmici še verjame. Nazadnje si nakoplješ na vrat še delovno inšpekcijo, sodišče in podobne nevšečnosti. Mar ni preprosteje takole: Recimo, želeli smo se znebiti Franceta. Saj ga poznaš, tistega domišljavca, ki misli, da vse zna?! Da, tistega, ki je bil pri nas finančni knjigovodja in se je prejšnji ^ teden odselil nekam na štajersko. Povem ti, neznosen je bil. Povsod je vtikal svoj nos. Kontroliral je — lepo te prosim — celo, če smo pravilno obračunavali potne naloge in se uprl izplačilu nadur, češ da vodilni nimamo pravice do'njih. Sitna reč skupaj češnje zobati s takim škricem. Zato ti. bratec, s sekretarjem poklicev a — četrt leta bo tega — na pogovor Marico, tisto biedo, skuštrano bitje, ki čepi v naši centrali. Ona je najboljša Franckina prijateljica, ta pa dela v računovodstvu. Tako rekoč skupaj s Francetom. »Kako pa se kaj Francka počuti v računovodstvu,« je začel otipavati sekretar. »Mislim, da kar dobro,« je bila Marica vsa zbegana, kajti ni vedela, zakaj sva jo klicala in zakaj jo zdaj tole sprašujeva. »Pa s Francetom, se razumeta?« siliva vanjo. »Ja, mislim da, pravzaprav, ne tako...« ni zaključila misli Marica. »Som si kar mislil,« je pomembno ugotovil sekretar. »Je mar kaj narobe?« se je zbala Marica za prijateljico. »O nič, nič posebnega,« je drobil sekretar, »no ja, pravzaprav je, sicer vas 'ne bi klicala na razgovor. Vi ste najboljša Franckina prijateljica, pa sva mislila, da morda veste ...« »Kaj naj bi vedela?« »Vse skupaj je pravzaprav smešno in nrfma nič mar. Samo mislila sva, da je med Francko in Francetom prišlo kaj navzkriž ... No, morda ne tisto ... ) Samo čudno se nama zdi, da je France, ki poprej Francke prehvaliti ni mogel, že nekajkrat omenil, da bi bilo prav, če bi Francki odpovedali ali pa bi jo prestavili na kako manj odgovorno mesto, ker pač ni sposobna ...« Marica ni upala ugovarjati. Na moč se je trudila, da bi si zapomnila vse kar sva ji pripovedovala. In lahko si misliš, da je še sveže nesla Francki na nos. Od tedaj se je v računovodstvu začelo ... Francka je povedala Silvi, ta Pavli in Pavla Mariji. Vsaka je po lepem ljudskem običaju še nekaj dodala in nazadnje so se spletle okrog nič hudega slutečega Franceta čudne zgodbice. Silva je že vedela povedati, da je France pre- ambiciozen in da vsem streže po službi ter jih hodi tožit na upravo. Pavla je vedela cfllo, da tudi glede sindikalnega denarja niso povsem čisti računi, medtem ko je Marija svečano zagotavljala vsakomur, da tudi v osebnem življenju France nima čisto čistih računov. France je medtem delal za dva. CutU je, da mu delo zaostaja. V sodelavkah ni dobil več prave pomoči. Najprej je mislil, da je temu kriva pomlad. Potem pa je le nekega dne prišel k meni in mi potožil. »Že sam sem vas hotel poklicati na razgovor,« sem ga prekinil. »Čudne novice iz oddelka prihajajo do mene. Vaše sodelavke vas odklanjajo kot sodelavca. Vem, vem, da močno pretiravajo. Toda, saj veste, proti večini boste težko zdržali. Najbolje bi bilo, če bi se zmenila za kako drugo delo v drugem oddelku. Ali pa še boljše, vi ste sijajen knjigovodja pa boste — z našo pomočjo, se razume — našli ustrezno delo v kakem drugem pod- jetju. Ne bi sicer rad, da to vzamete kot da vas v to silim, toda ...« še preden sem dokončal stavek se je France zahvalil za odkrite besede in odšel. Potem. je menda »razčiščeval« s svojimi dekleti, pa nobena ni hotela preklicati tistega kar je rekla. Prijatelj je umolknil, jaz pa sem molčal. V mislih sera bil s Francetom tam nekje na Štajerskem ... Ubogi tepček, zakaj se je vendar praskal, če ga ni srbelo in zakaj je toliko delal. Mar bi po »šihtu« »svoje« ženska na torte vozil in pohlevn3 živel, pa bi še danes hlače pri nas po Kranjskem trgal. No, pa nič zato, če je odšal. Saj je menda dobij dobro službo. Kako je ne bi, saj je bil pameten in delaven, kar prapameten za nas .. KOS NA ROB ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH NEVSAKDANJA ZGODBA 28. APRIL 1966 •* GLAS REPORTAŽA 12 GORENJSKA PRED NOVO TURISTIČNO SEZONO čaka ta doča (samo, če je res?) Hokej 66 — Veslanje 66.— Kravji bal 66 -Nagrada Loke 66 — Kmečka ohcet 66 — (seveda tudi 66 ) Od prireditev »66« sta za nami šele hokej in Planica. Hotelirji na Gorenjskem bodo morda zlobno pripomnili: »še tega je bilo preveč.« No, ni ga bilo ravno preveč, vsaj na Gorenjskem ne. Najrazličnejši organizatorji pripravljajo cel spisek »velikih« in »malih« turističnih prireditev, ki naj bi privabile in zadržale goste iz vseh krajev in sveta. Ker v letošnjem letu poteka še vedno vse v znaku »66« (tega ne more nih- če zanikati, če ne verjame naj pogleda samo stare reklamne panoje na cestah), pričakujemo tudi uspešno turistično sezono 66. KONČANA JE ZIMSKA SEZONA Da ne bodo najbolj, vneti smučarji zamerili recimo raje, da bo kmalu končana. Torej: kmalu bo končana zimska sezona, razpolagamo • s statističnimi podatki prometa V prvih treh mesecih in jih lahko primerjamo z istim obdobjem izpred enega leta. čakali smo na boljše pogoje v našem zimskem turizmu in( vsaj upamo, da smo jih dočakali. Kranjski gori m španovem vrhu (oj, ta presneta prenočišča!) sta se priključila še Vogel in Zelenica (kot španov vrh imajo tudi tu načrte, vendar kaže, da so le nekoliko bližji našemu času, glede prenočišč). Dejstvo je, da smo le dočakali zanimiva in pri-gostov se je povečalo za jela 167.547 (lani 161.062) gostov, ostale štiri občine 1.394 (od 180.769 >na 182.163), tujih pa za 8.236 (od 95.026 na 103.262). število prenočitev je poraslo kar za 6%. Morda to pomeni, da so se za naše kraje le pričeli zanimati tudi »premožnejši« turisti? Še do večraj smo namreč tarnali, da inozemski turisti preveč gledajo na vsak dinar (malokdaj smo pomislili ma to, da jim premalo nudimo), število prenočitev se je povečalo za 61.676 (od 1.014.288 na 1.075.964). Za večje število prenočišč pa so poskrbeli v prvi vrsti domači turisti. Ustvarili so povečanje za 34.788 (od 661.809 na 696.597) v primerjavi s tujimi, ki so povečali število za ' 26.888 (od 352.479 na 379.367) prenočišč ta presneta reforma! - Mesec narcis 66 — Ovčarski bal 66 itd. pa 117.878 gostov (Jesenice 69.036 — lani 66.057, Kranj 37.739 _ lani 33.557, škofja Loka 5002 — lani 6.825, Tržič 6.101 — lani 8.294). Seveda so to le evidentirani gostje t. j. tisti, ki so najmanj enkrat prespali. Predvsem v Tržiču bi bila drugače številka precej višja, saj Zelenica slovi po izrednem obisku, pa na žalost nima prenočišč. Podobna slika se pokaže tudi pri prenočitvah. Radovljica je beležila 619.179 prenočišč (lani 607.491), »ostali« pa le 456.785 (Jesenice 318.583 — lani 252.512, Kranj 102.483 — lani 98.781, Škofja Loka 15.259 — lani 31.760, Tržič 20.460 — lani 23.744). Pri obeh primerjavah pade v oči stagnacija turizma v škof j i Loki in Tržiču. Podobno sliko bi dale tudi ostale primerjave. Pri obisku tujih gostov igrata pomembnejšo vlogo predvsem Radovljica (68.951 gostov z 298.649 prenočitvami) in Jesenice (21.659 gostov s 56.339 prenočitvami). 9 Splošna ocena pregleda Q turističnega prometa v 9 prvih treh mesecih nika-Q kor ne more biti slaba. 0 Leta in leta smo čakali, 0 da bi turizem le pokazal 9 vspodbudnejše rezultate # in končno smo le (vsaj 9 delno) to tudi dočakali, t Smo pred pričetkolR po- j ( v«-'/ I Predlog za opremo tujega turista, če pride med sezono v Kranj, iia Zelenico, na španov vrh in še kam ... vlačna zimska središča. Število gostov se je v prvih treh jnesecih povečalo za 3,4 %• To je majhen procent, vendar le pomeni 9.630 gostov več (od lanskih 275.795 letos 285.425 gostov). Drugo dejstvo je, da hitreje raste število ' tujih kot. domačih gostov (ta presneta fclorma!). število domačih — saj je ona vedno vsega kriva). RADOVLJICA: OSTALI = mnogo:malo Pravijo, da je v slogi moč. Združimo torej štiri gorenjske občine (Kranj, Jesenice, Tržič in Škofjo Loko) in jih p ri m er j a jm o z radov 1 j i ško. Radovljiška občina je spre- £ letne turistične sezone. 0 Pripravljenih imamo celo 9 vrsto (Ffriraditev, ki naj 0 bi privabile in čimdalj 0 zadržale kar največ tu-9 ristov. NA GORENJSKEM BO FLETNO 15. junija je vsako leto uradno odprta poletna turi- stična sezona. Prav v tem mesecu pa ne bomo imeli na Gorenjskem nobene večje prireditve. Morda zaradi spoštovanja uradnega pričetka turistične sezone. Bled je še vedno (in še dolgo bo ostal) biser našega turizma, čez celo sezono bodo tu prireditve kot na tekočem traku, Blejske poletne prireditve se bodo pri- _ V začetku avgusta bodo imeli tudi v letošnjem letu v Že-" leznikih »čipkarski dan«. To bo sploh mesec največjih prireditev. V Kranju bo od 5. do 16. že tradicionalni Gorenjski sejem. Pred samim zaključkom sejma (14. avgusta) bo marsikatera vesela druščina odhitela tudi v Rateče na »Pastirski rej«. Uradno je poletna turistič- Domači turizem 1966 čele v maju-in končale septembra. Kljub tej živahnosti pa še vedno očitamo Bledu monotomijo in ga imamo (morda po krivici) za preveč minen turistični kraj. V zadnjem letu se je močno razvil turizem v — Naklem. Naj zaradi tega vsaj omenimo, da bodo do 15. maja odprli nov turistični biro. TD je dobilo 7 milijonov starih dinarjev posojila in bo uredilo recepcijo, manjši bife in morda tudi že camping. Glavna prireditev v maju bo športna. 29. maja bodo že zopet na sporedu cestne hitrostne dirke »Nagrada Loke«. Po dosedanjih obiskih lahko sklepamo, da bo pravzaprav to začetek turistične sezone, vsaj za nas domačine. Planina pod, Golico nam letos obljublja cel »mesec narcis«. Vreme se je tako pnjatno poigralo, da kaže, da bodo narcise uspevale ves ma*j. Prireditve ob tem praznovanju bodo zanimive za staro in mlado, za mlade verjetno še najbolj izvolitev miss (brez zamere: važno je kdo se počuti mlad). 17. julija bo v Bohinju slovita »kmečka ohcet«, prireditev, ki razveseli goste predvsem zaradi svoje pristnosti in domače folklore. Konec meseca (24. julij) pa bodo poskrbeli k roparski kovači za svoj »žcbljarski dan«. na sezona zaključena t. septembra. Nekje okoli tega datuma bodo imeli v Tržiču svoj moto-čros, na Bledu pa od 8. do 11. nič več in nič manj kot svetovno prvea* stvo v veslanju. Ta prireditev pomeni za Bled podaljšanje poletne sezone in sezonskih cen (hoteli so vsaj obljubili, da cen ne bodo dvignili iznad sezonskih). Bohinj bo 25. septembra poskrbel za zadnjo večjo prireditev: »Kravji bal« je zopet drobec iz našega folklornega* življenja. Našteli smo le nekaj najpomembnejših prireditev, seveda pa to niso vse. Vsi pomembnejši turistični kraji pripravljajo najrazličnejše zabave za svoje goste. Nekateri jim žele prizanesti z velikim turističnm hrupom ter jim nuditi v prvi vrsti mir in počitek. Tudi to je prav. Turisti so različni in imajo najrazličnejše želje. Če bomo ustregli večjemu številu, jut bomo naslednje leto tudi Več pričakovali. Napovedi so torej lepe, seveda ne moremo jamčiti, da se bodo uresničile. Poča-kajmo na vse prireditve, na množico, ki naj bi preplavila naše kraje, na športnike in gledalce ob Blejskem je^ zeru, na konec poletne sezone in, upamo, dočakali bomo zadovoljstvo ob ugotovitvi, da ie turizem zopet naredil velik korak naprej. P. Čolnar 28. APRIL 1966 * GLAS PANORAMA 13 IV dni Po odstopu grškega podpredsednika vlade in zunanjega ministra Cirimoka, je prišlo v grškem parlamentu do glasovanja o zaupnici vladi. V zelo razgretem ozračju, v katerem prišlo celo do pretepa, je dobila vlada zaupnico z enim glasom večine. 54 britanskih intelektualcev je odkupilo celo stran v londonskem »Timesu«, kjer so javnosti sporočili, da se ne strinjajo z izjavo predsednika ZDA Johnsona. ki je dejal, da je zadovoljen z Wil-sonovo zmago na nedavnih volitvah, ker naj bi to potrjevalo pravilnost britanske vietnamske politike. Intelektualci obveščajo, da so glasovali za Wilsona in da je Wilson zmagal«kljub svoji vietnamski politiki in ne zaradi nje. 12. maja se bo začeTo v Bandungu zasedanje indonezijskega začasnega posvetovalnega kongresa. Posamezne organizacije vsak dan postavljajo pred člane kongresa svoje zahteve. Večina jih zahteva predvsem to, da se politično življenje vrne k indonezijski ustavi. Kupei postajajo iz dneva v dan vse bolj zahtevni, zato je razstava pohištva, ki jo v času od 29. aprila do 18. maja organizira trgovsko podjetje MURKA Lesce, popolnoma v skladu z duhom časa in trgovskega čuta za poslovnost. Skladišča so zaradi majhne prostornine cesto tako založena, da je težko pokazati kupcu široko izbjro blaga, posebno pa novitete na trgu. Trgovsko podjetje MURKA ima dolgoletne izkušnje z Gorenjskega sejma in ve, da je pohištvo izredno konjukturno blago. V letu 1960 so v MURKI prodali pohištva za 1-10 milijonov S dinarjev, promet pa je iz le- Pomoč VIETNAMU Po vseh krajih kranjske občine bodo v mesecu maju zbirali denarne prispevke za pomoč vietnamskemu ljudstvu v njegovem boju in trpljenju. Akcijo vodijo vse krajevne organizacije ZB. Tako je sklenil sekretariat občinskega odbora ZB. Pričakujejo, da bo zbiranje pomoči tudi v konkretni obliki dokazalo naše velike simpatije do vietnamskega ljudstva v njegovem boju za pravico in svobodo. IZ SLOVENSKIH ZAMEJSKIH ČASOPISOV MATAJUR Te dni bodo na pobudo čedadske občine ustanovili Industrijski konzorcij Nadiž-ke doline. Ta novica je zelo razveseljiva predvsem za prebivalce Beneške Slovenije. V Nadižki dolini je namreč treba z ozirom na njeno ekonomsko in socialno zaostalost rešiti problem industrializacije. V Čedadu bodo kmalu zaključili z gradnjo nove stavne za srednje šole, ker je sedanja mnogo pretesna za sprejem vseh učencev. Ljudje in dogodki Vlada še ni padla Po petdnevni parlamentarni razpravi v grškem parlamentu je bila Stefanopulo-sovi vladi izglasovana zaupnica z enim samim glasom večine. Do razprave je prišlo na zahtevo opozicijskih stran, ki so po odstopu podpredsednika vlade in zunanjega ministra Cirimo-kosa, nastavile vladi najtežjo past v zadnjem času. Znano je, da politični položaj v Grčiji ni trden po str-moglavljenju vlade Papan-dreua. Kot že velikokrat v zadnjem obdobju so se grški poslanci tudi tokrat sredi razprave fizično spoprijeli. Parlamentarne razprave pa se je po dolgem odmoru udeležil tudi sam Papandreu, ki že nekaj mesecev ni prestopil praga grškega parlamenta, čeprav je poslanec in voditelj največje opozicijske stranke, ki ima v grškem parlamentu največ glasov. ' Povod za sedanjo razpravo so dala politična na- sprotja o Cipru. Trojanski konj je postal Ciper. Položaj na Cipru je ogrozil obstoj sedanje Stefanopulo-sove vlade, če hočemo priti »trojanskemu konju« do uzd, moramo nujno pogledati nekoliko v zgodovino grških političnih nesoglasij glede Cipra. Že na samem začetku političnega upora ciprskega prebivalstva nad britansko kolonialno oblastjo, sta se na otoku izoblikovali dve stališči. Vodja upora general Grivas je privrženec političnega gibanja za priključitev Cipra k Grčiji, duhovni in politični vodja Ciprčanov nadškof Makarios pa je privrženec samostojnosti Cipra. Po samostojnosti Cipra leta 1959 je Grivas zapustil Ciper in se vrnil v Grčijo, leta 1964 pa se je zaradi vojaškega spora md ciprskimi Grki in Turki zopet vrnil na ftok, da bi popravil vojaški položaj grške večine. Na ti- hem so govorili, da so soglasja med Makariosom in Grivasom naraščala. Posebno se je to potrdilo z glasovi v zadnjem času, da ni-kozijska vlada zahteva od Aten odpoklic generala Gri-vasa. Ciprska nacionalna garda naj bi prišla pod poveljstvo nikozijskega obrambnega ministra. Pred kratkim naj bi Grivas sporočil grški vladi, da lahko problem Makariosa reši takoj. Za pismo generala, pa je prišlo v roke nadškofa Makariosa. Grški vladi je postavil kratek ultimat: »Atene naj takoj odpokličejo Grivasa.« Da bi vlada prikrila tihe dogovore so za grešnega kozla napravili zunanjega ministra Cirimo-kosa, ki je prijatelj ciprskega nadškofa. Ta je na vso jezo izstopil iz vlade. Grška vlada je bila v hudih škripcih. Grivasu ni smela skriviti las, ker je od glasov njegove desničarske stranke odvisna usoda sedanje grške vlade. Osam glasov Grivasove skupine je vladi potrebnih, zato je rajši žrtvovala Cirimokosa. S tem si je podaljšala življenje. Vlada sicer ob zadnjem glasovanju še ni padla, lahko pa vsak dan pade. OD 29. APRILA DO 18. MAJA V FESTIVALNI DVORANI razstava pohištva na BLEDU Na razstavi sodelujejo MEBLO Nova Gorica, STOL Kamnik in trgovsko podjetje MURKA Lesce — Razstava praktične, ekonomične in sodobne opreme — Vsi razstavljeni predmeti se lahko takoj kupijo pri organizatorju razstave — MURKA je lani prodala pohištva za 500 milijonov S din ta v leto naraščal tako, da so lansko leto prodali samo pohištva za 520 milijonov S dinarjev. MEBLO Nova Gorica razstavlja svoje renomirane in kvalitetne proizvode, sodobno ter ceneno pohištvo, ki je plod natančnih tehnoloških studij in stoletne tradicije solkanskih mizarjev. MEBLO spalnice so izdelane iz najboljših materialov s sodobnim okovjem, ki omogoča lahko in hitro montažo. Visoke ormare »AR« se lahko izoblikujejo iz več različnih ali enakih ormar v estetsko in funkcionalno celoto, odvisno od velikosti stanovanjskega prostora. Ker pa so visoke, se z njimi izkoristi tudi prostor v višino. Poleg tega MEBLO še razstavlja kavče, fotelje, mizice in ležišča v skladnih garniturah in posameznih kosih. Tapet-| niško blago je v dveh kvalitetah z dvajsetimi vzorci in v sodobnih barvah. Vse Meb-lo pohištvo je razstavljeno na elemente, montaža pa je enostavna. Vsi elementi so pakirani v kartonski embalaži, kar omogoča lahek prenos In dobro zaščito pred poškodbami. STOL Kamnik razstavlja pisarniško opremo in raznovrstno sedežno pohištvo, od klubskih In restavracijskih garnitur, kino-foteljev In podobno. Tudi STOL ima dolgoletno tradicijo. Industrija pohištva STOL Kamnik Je bila ustanovljena Feta 1904. Ze od vspga začetka Ima v proiz- vodnem programu sedežna pohištvo in pisarniško opremo. Iz takratnega majhnega obrata se je razvila v sedanjo veliko serijsko industrijo s 1101) zaposlenimi. Industrija se je uspešno uveljavila v mednarodni konkurenci in pretežni del svoje proizvodnje izvaža v evropske dežele in tudi v Ameriko. Uspeh v izvoza je dosegla predvsem z odlično kvaliteto in z nekaterimi doma projektirani-« mi modeli. V izdelavi pisarniške opreme jo štejemo med pionirje, saj jo proizvaja že od leta 1925. Velika prednost te proizvodnje pa je, da jo je možno dokupovatl, ker jo izdelujejo v standardnih di-menzijah in furnirjih ter Jo prilagojena sodobnemu načinu pisarniškega poslovanja. V sedežnem pohištvu pa predvsem izstopajo stoli in fotelji, grajeni na sistemu lupine, katere lahko uporabljam© v najrazličnejše namene. Eden od najbolj znanih artiklov industrije STOL je tudi «REX« fotelj, ki Je zelo udoben in cenen. Poleg pohištva bodo na razstavi tudi dekorativne tkanine, preproge tekači in zavese. % Ogled razstave priporoča-« 0 m o vsem, posebno lastni« # kom stanovanj, kakor tuki di tistim, ki bodo te dni • kot turisti obiskali BLED. SfiB PANORAMA 28. APRTL 1966 * GLAS Po Prešernovih stopinjah V prejšnjem sestavku smo bežno omenjali tudi pričevanja Jalnovih potomk o nekaterih dogodkih iz pesnikovih kranjskih let. Ker pa naša kramljanja o Prešernu ne bi bila dovolj barvita, če ne bi kaj več povedali tudi o času in sodobnikih, ki so imeli to srečo, da so se smeli šteti med znance in prijatelje njegovih zadnjih let, bi radi pripovedovali o ljudeh, ki so še zrli v pesnikove mile oči. Kran'ski prijatelji Res je, da Prešeren v Kranju ni našel prijateljev takega formata, kot sta bila, n. pr., Matija čop in Andrej Smole ali pa Blaž Crobath in Emil Korvtko — toda tako osamljen, kot se rado govori, pa pesnik v našem mestu spet ni bil. Med kli-enti svoje advokatske pisarnice je spoznal tudi nekaj vrlih in izobraženih mož, nekatere med njimi je celo krasila prava bojevitost za napredne, in rodoljubne ideje. Bil je tu predvsem hrabri Karel Florian, resni Konrad Pleivveiss in modri njegov oče Valentin; do konca življenjske poti je pesnika spremljal Viljem Killcr; v vrsto več kot le znancev smemo šteti tudi Hieronima Ullricha, Viktorja Vesta, Franca Potočnika, Kajetana Huebra pa še družabnega nakelskega župnika Blaža Blaznika in filantropsko mislečega Viktorja Ruarda, brdskega graščaka Antona Zoisa in še vrsto za tedanje razmere dovolj razgledanih mož, ki so vsaj mogli biti pesniku primerni partnerji, vsekakor več kot le kram-ljavci v gostilniški prijateljski družbi. Toda poleg teh, rekli bi političnih in literarnih sogo-vorcev, je imel pesnik v Kranju vrsto preprostih ljudi, s katerimi je prijateljeval, se šalil in pil... Iskal je, včasih tudi našel, pri njih toplih človeških čustev. Najmarkantnejši med temi je bil vsekakor zakonski par Jakob in Ana Jalen. Veljala sta za iskrena pesnikova prijatelja v vseh njegovih kranjskih letih. Zato velja njunima imenoma tudi naša ljubezen in priznanje. Prijazno naključje je zdaj hotelo, da nam je prav v teh dneh prišla v roke cela vrsta Jalenoviti listin in rodovniških zapiskov. Tako zdaj lahko sledimo živjenj-sko pot le imenitne gorenjske rodovi ne od I. 1726 pa vse do današnjih dni. vRod izvira iz Lesc pri Bledu. Od tam je prišel prvi Jalen v Kranj. Bil je to Jakob Jalen, sin Jožefa, rojenega 1. 1726 v Lescah. Jakob Jalen st. (23. 7. 1753 — 26. 11. 1817) je bil prvi gostilničar na klancu »Pri Jelenu«. Nanj spominja še dvoriščna zgradba za hleve in skladišča. Zgradil jo je leta 1777. Prislonjena je na bivše mestno obzidje in še dandanašnji kaže približno isto podobo, kakršno je imela v Prešernovih kranjskih dneh. Na hiši je danes številka Ljubljanska cesta la. Jakob Jalen st. je bil, dvakrat poročen. S prvo ženo Katarino Fargarjevo (1752— 1769. je imej 9 otrok, tri fante in šest deklet. V drugem zakonu, s Katarino Ter-pinČevo (1769—1854), sestro prvega slovenskega industri-alca Blaža Terpinca, so se rodili le štirje otroci. Predzadnji Jakobov otrok je bil sin Jakob Jalen ml. (28. 10. 1808—11. 11. 1878); staremu Jakobu je bilo tedaj že 56 let .. . šestdesetletnemu korenjaku sc je naposled 1. 1812 rodila še hčerka Josipi-na, trinajsti otrok zapovrstjo. Kaže, da je bila rodovitnost že v rodu: Jakob Jalen ml. je v zakonu z Ano Prohinar (rojeno v Celovcu 8. 3. 1808, umrla v Trnovem 13. 10. 1859) imel kar 16 otrok! Bilo je šest sinov in deset deklet! (Morda je prav tu, ko je bilo tolikokrat'treba dati doto iskati vzroke za upad Jalenove gospodarske moči-in ne le v zgraditvi gorenjske železnice, ki je zavrla furmanstvo?) — \ Jakob J a I on Jakob Jalen ml. je podedoval očetovo gostilno in go-spodastvo. Premoženje pa si je še povečal s prevozništvom, z oddajanjem svojih hiš v najem in s prevzemanjem raznih gradbenih del za občino in deželno oblast. Bil je vsekakor ugleden meščan, bržčas eden najuglednejših, saj je bil dalj časa član občinskega predstavništva, od 1. 1857 do 1861 pa celo župan kranjski! Tudi v revolucijskem letu 1848 je Jakob Jalen mL odigral pomembno vlogo: bil je stotnik prve kompanije kranjske Narodne straže, pri volitvah v frankfurtski državni zbor je nastopal kot eden volilnih mož. Morda ne bo napak, kar zdajle kaj povedati o dogodkih, ki so sledili dunajski marčni revoluciji. Tedaj so iskali rešitve teh vprašanj, i narodnih i gospodarskih i političnih, v ustanovitvi velike Nemčije. Tudi v avstrijskih deželah so razpisali vo- litve v vsenemški državni parlament v Frankfurtu. Prav nič si v čast ne bomo šteli zadržanja tedanjih kranjskih meščanov in uradnikov. Celo tožarili so dunajske slovenske visokošolce, ki so prihiteli v domovino, da bi ljudi svarili pred ve-lenemškimi naklepi. Nasproti tem so postavljali idejo Zedinjene Slovenije, ki so o njej sanjarili že od začetka 19. stoletja -naši najboljši velmožje. (In ki o njej, če le pomislimo na koroške, po-labske, beneške, goriške, in lipniške Slovence, smemo misliti še dandanašnji!) No, nasproti klavrnemu zadržanju meščanov, so se gorenjski kmetje in podeželska duhovščina izkazali za dosti bolj zavedne narodnjake. Prav posebno se je postavil šmartinski kaplan Luka Stanovnik. Bilo je 5. maja 1848, ko bi 121 gorenjskih volilnih mož začelo voliti. Narodnostno zavedni Stanovnik je tedaj nagovoril zbrane volilne može in opozoril na nevarnost, ki grozi vsem Slovencem, če bi se priključila tudi naša dežela Nemčiji. Kranjski dekan Jožef Dagarin je hotel preprečiti Stanovnikovo govorjenje, a so se prisotni kmetje neki tako odločno zanj zavzeli, da je Dagarin odnehal. Uspeh tega Slanovnikovc-ga nastopa je bil takoj očiten: na nobenem od treh za-povrstnih glasovanj ni noben kandidat dobil absolutne večine! Spet se je izkazala trdna, neodvisnr. kmečka zavednost: volilni možje iz mesta so vsi volili, od kmetov pa jih je volilo le osem. Kar 65 pa jih je odstopilo v protest proti vključitvi k Veliki Nemčiji. Velika pravda Od 1. 1827 je bila davkarija, sodnija in sedež okrajnega komisarja v hiši, ki je last Jakoba Jalcna. To je bilo poslopje, ki še dandanašnji stoji in sicer na vogalu Titovega trga in podaljška Jen^" kovc ulice. Prej je nosila hiša številko Mesto 130, zdaj pa nosi tablico Titov trg 25. Iznemada pač s prihodom novega komisarja Ivana Pajka v Kranj, pa se je sprožila misel, da so dotedanji prostori pretesni za vse te urade. V Jalenovcm interesu je bilo, da b\ še nadalje oddajal erarju svojo hišo v najem in se je celo ponujal, da bi tudi sosedni svoji hiši (danes Titov trg 24 in Jenkova ulica 2) preuredil v uradne prostore. Pa tudi v interesu meščanov je bilo, da bi uradi ostali v osrčju mesta in ne na tedanji periferiji, kamor jih je vabil v svojo hišo, predelano iz kapucinskega samostana, poštar Josip škar-ja. Izgleda, da je bilo tudi v Prešernovem interesu, tako blizu imeti urade, v katerih je imel vsakodnevno posla. Tjakaj je hodil iz svoje pisarne v današnji Tavčarjevi ulici 8 skozi ozek prehod — »mačjo stezo« — med hišama, ki sta nekdaj nosili številki Mesto 181 in Mesto 182, danes pa nosita tablici Prešernova ulica 7 in 9. Proti selitvi uradov iz mesta so nenavadno vehementno nastopili vsi meščani. Bilo je pač pogumno revolucij-sko leto! V imenu 90 Kranjčanov je dr. Prešeren dne 14. maja 1848 vložil na deželni prezidij plamteč protest, poln vere v zmago revo-lucijskih idej. Ker pa na prvi protest ni bilo nobenega odziva, je dr. Prešeren dne 7. junija 1848 napisal ostro spomenico, naslovljeno na ministra za notranjo politiko Avstrije. Ta znamenita listina, ki izpričuje vso veličino pesnikovega naprednega duha, je k sreči ohranjena v Državnem arhivu Slovenije. Sopodpisn-lo jo je 80 kranjskih meščanov. Kako ogorčeno zvene Prešernove besede v tej spomenici, kjer prikazuje vso zahrbtnost, nesposobnost in podkupljivost birokracije! Objektivno vzeto, pa je res morala biti stiska za vedno bolj množečo se birokratsko aparaturo. Sprva so se v uradnih prostorih nahajali celo zapori! Sele pozneje so za lažje delikvente uredili prostore v sednnji Tavčarjevi ulici št. 23, za hujše zločince pa je bil v ječe preurejen star mestni obrambni stolp na Pungratu. Ne moremo pa tudi zanikati, da se je Prešeren tako odločrto zavzel za Jalenove interese iz prijateljskih razlogov. roke Da, prijateljskih! V gostilno Jakoba in Ane Jalenove pesnik ni zahajal le kot običajni pivski gost, pač pa bolj kot družinski prijatelj. Prijateljstvo Jalcnovih s Prešernom je posredoval Jakobov polbrat Simon Jalen, ki je veljal ze pesnikovega znanca še v njegovih ljubljanskih letih, čeravno je bil 24 let starejši od njega. Za Ano Ja'rnovo po so vedeli sodobniki povedati, da je bila dobra, ugledna in načitana žena. Edina v Kranju; s katero se je mogel Prešeren pogovarjati še o čem drugem, kot o vsakdanjostih. Bila pa je neki prav religiozna. Prešeren je menda večkrat prišel v njeno gost. z ljudskim pevcem »slepim Jurijem«, brundajoč z njim Marijine pesmi — da bi udobiovoljil pobožno krčma-rico. Kako skrbna in zvesta prijateljica je bila Prešernu mati Jalenovka, nam izpričuje pripoved pesnikove sestre Lenke: »Prav o svetem Frančišku Ksavcriju, na dan 3. decembra 1. 1848, ob njegovem godu, sem bila dva ali tri dni v Kranju pri doktorju. Napravili smo mu malo ofreh-ta pred godom zvečer. Takrat ie prišla Jalenovka. Pa ni nič mogel vstati. Ponujala mu je: »Vsake sorte pečenko imam,« je rekla, «kar hočete pa izberite«. Začetkoma ni hotel slišati. Potem si je pa puranove izbral. Pa je ni spravil dol. Menda je bila prav Jalenovka tista oseba, ki je pripravila Prešerna, da se je spravil s cerkvijo. Ohranila nam je tudi zadnje pesnikove besede: »Vzdignite me, zadušiti me hoče!« Zažgala pa je, po družinskem izročilu, tudi nekaj Prešernovih rokopisov, iz strahu pred pohujšanjem. Ana Jalenova je bila tudi poslednja ženska, ki je z blago materinsko roko brisala potne srage in močila izsušene ustnice na smrt bolnemu pesniku. Zato ji postavljamo ta spomenik hvaležnosti! — Hkrati naj še omenimo Anine otroke, ki jih je Prešeren tako rad imel in jim nosil v globokem žepu svojega plašča »kvekerja« bonbončke in sladice. Hotel pa je, da so bili prav mirni, kadar je bil pri njih doma. — Jalenovi otroci, ki jih je ujčkal stric doktor so bili tile: Josipina, France, Ana, Marija, Viktorija, Jakob, Albina, Amalija* Simon, Ivan, Henrik in Kristina. Pavlina, Elizabeta in Jožef so bili rojeni že po Prešernovi smrti, prva Albina, pa je umrla še kot novorojenček. Zadnja lastnica gostilne Jalen, je bila Anina hči Marija poročena z Valentinom šušteršičem. Gostilno je 1. 1876 prodala Francu Kuraltu iz Zabnice, ta pa 1. 1925 Ivanu Zabretu. vSin Marije Jalen por. Suštcršič je bil znani politik dr. Ivan Sušteršič, deželni glavar kranjski. Potomci Kristine Jalen poročene Rooss, ki je bila ob Prešernovi smrti stara komaj eno leto, še žive v Kranju. Tako Jalenov rod v Kranju še ni povsem izumrl. Po-slednM praprapravnuk je Miloš Rooss, komaj pol leta mlad ... ČRTOMIR ZOREČ DOMAČA HUMORESKA Samouprava v družini Pred nami je bila prva spomladanska nedelja, ki je obetala lep dan in možnost prvega izleta. Kot stari zagovornik, borec za demokracijo in samoupravljanje sem se odločil, da tokrat začnem uveljavljati tudi doma soodločanje vseh članov te osnovne celice organizirane družbe. Sklital sem sestanek. Trinajstletni sin je prišel med prvimi, čeprav s stripom v roki, osemletna hčerka je spoštljivo pustila medvedka, le žena je godrnjala, ko si je brisala roke pd pomivanja posode. Z vso resnostjo sem prebral dnevni red: nedeljski izlet in razno. Po mojih uvodnih besedah o pomenu samouprave in nekaterih predlogih za izlet, se je začela ži-vahna razprava. Jaz sem zagovarjal izlet na Jošta (seveda vse peš, ker nimamo fičota) z malico v krušnjaku, sin je bil vnet za Krvavec, kjer se vozi od začetka do konca, žena je bila zato, da smo doma, ker je imela žehto, hčerka je pa skrajno neodločno in nenačelno kle--petala. Končno smo glasovali. »Kdo je za Jošta?« Bil sem sam. »Kdo je za Krvavec!« Oba otroka sta dvignila roki, žena pa se je vzdržala glasovanja za ali proti. Sklenjeno, izvršeno. Naslednje jutro smo šli na Krvavec. Bila je megla in udiralo se je v južni sneg. Ob dolgočasju ob mizi v domu sta se otroka spomnila na televizijo doma in vožnjo z žičnico. Brez glasovanja smo odrinili nazaj. Ko sem zvečer napravil obračun stroškov, avtobus, žičnica in postrežbo v Domu, sem na žalost seštel 6.735 dinarjev. Se sreča, da so to bili stari dinarji, ki jih ni tako škoda. Še huje pa je bilo, da me je žena tisti večer hudo ozmerjala z zaletavim aktivistom, me naslednji dan, brž ko sem prišel iz službe dobesedno zaprla k neoprani žehti v pralnico, češ da sem jaz kriv tega zastoja in tako sva imela tihi teden že pred veliko nočjo. Tisto popoldne v pralnici sem sklenil, da preklicem vsako uveljavljanje samouprave v družinskem krogu. Držal se bom samo teorije, ki nikogar ne prizadene.- Marel — Tovariš, počakajte. Ne 50 ampak 500 dinarjev mi boste dali. Saj nismo dobrodelna, ampak rentabilna ustanova. Očka ne sme umreti 13-letna Brenda napisala prošnjo za pomilostitev svojega očeta Na električnem stolu državne kaznilnice v Oklahoml so doslej usmrtili 81 zločincev. Dvainosemdeseti bi moral biti 34-letni obiralec bombaža Dallas Sharp. cul, da je storil zločin, ne da bi se tega zavedal, saj je Umoril je svojo ženo, mater petih otrok. Sharp je tr- Čudna dediščina Skromna šivilja je čez noč postala milijarderka Ko so šivilji Aimee Guittav iz Cannesa povedali, da je podedovala 30 milijonov frankov je mislila da je šala. Končno so jo prepričali in ji pokazali oporoko. Sledilo pa je drugo presenečenje-Aimee ni podedovala 30 milijonov starih, ampak 30 milijonov novih frankov (približno 8 milijard dinarjev).-Tako je neznana, skromna, šivilja nepričakovano postala milijarderka. Sedaj bo svojemu sinu 15-letnemu Danielu lahko kupila kolo, 18-letne-mu Georgesu pa motor, kar sta oba že dolgo želela. Aimee je denar zapustila egiptovska princesa Kemal El Dine, vdova enega najbogatejših paš iz družine Mehameta Alija, ki je bil vicekralj Egipta v dobi otomanskega carstva. Princesa se je s šiviljo spoznala slučajno, kasneje pa ji je ta več let urejevala garderobo, njen mož pa je bil princesin šofer. Večkrat ji je govorila, da jo pri oporoki ne bo pozabila, šivilja je pričakovala le kakfno malen- kost. Lani je princesa v 84. letu življenja umrla. Seveda pa bo oporoka veljavna samo v primeru, če kdo od sorodnikov ne prične sodni proces z motivacijo, da je bila stara princesa v —... in prosim vas, tovari-šica, da pravilno uporabljate tujke hi mi rečete direktor in ne diktator. času sestavljanja oporoke neprištevna- Nekaj tednov potem, ko je šivilja Aimee živela v prepričanju, da je miljarderka, pa je dobila sporočilo naj se zglasi v kabinetu advokata J. Kcllerja v Lyonu. Ko Je prišla, advokat nI našel pravih besed. »Bodite močni gospa, prosim sedite... je začel. Moj nameščenec, ki vam je sporočil, da ste podedovali 30 milijonov starih frankov nI več v službi. Spodil sem ga, ker se je z vam grdo pošalil Namesto da bi vam rekel da se zglasite pri meni zaradi izterjave dolga, ki ste ga napravili pred leti, ko ste kupili knjige za svoja sinova, se je izmislil, da ste podedovali veliko vsoto po egiptovski prncesi, katero ste slučajno omenili v telefonskem razgovoru. Vem, da vam je moja pisarna prinesla velike nevšečnosti, zato pa sem vam pripravljen plačati odškodnino.« £ Aimee je »poročilo advo- # kata Kellerja zelo priza-% delo. Njena zgodba pa ne # bo brez uspeha. Posneli • bodo film in Aimee je # dobila celo ponudbo, da • igra glavno vlogo, saj je • kljub svojim štiridesetim 15 '-š! O bog, zakaj si dopustil, da so mi ubili Emilia! Kam naj gr^1 Urokoma, nesrečhica!« In prav tako jočejo in molijo d^ italijanske žene, ki so jim davi zaprli može, a ni nikogar, d* >e zavzel zanje in jih rešil. ■Sihče v Penzbergu se javno fl^burja zaradi tega zločina. ♦Zakaj neki bi se razburjali? Iflf^so! Sovražniki!« Tako meni celo socialist Jung. J -i drugi menijo, da bi bilo prenevarno javno -obsoditi nasilje italijanskimi delavci ali se celo zavzeti zanje, kakor je predlagala mlada socialistka Stiirova Irmgard. Za njen predlog so glasovale samo Marekova, Saškova in Štefi. Tretje poglavje 1 Anna-Marie in unterleutnant Euringer sta bila res na Binkošti skupaj na izletu. Tudi včeraj, zadnjo majsko nedeljo, se je Anna-Marie napravila, da bi šla na izlet, a se je že čez uro vrnila in se zaprla v svojo sobo. Unterleutnanta Euringer ja je namreč obiskala njegova zaročenka iz lngolstadta. Tako je že sinoči zvečer stari Federlovi pripovedovala Kunigunde, ki je to novico zvedela od Euringerjeve hčerke Elise. Kakor je ta novica obetajoča, da se bo razmerje med Anno- Maric in unlcrleutnantom Euringerjem že v samem začetku končalo, se stara Federlova ne more do kraja pomiriti. Vprašanje jc, ali se bodo misli razočarane Annc-Marie oklenile zopet Franca ali pa se bo začela ozirati za kakimi drugimi oficirji. In vsega tega je kriva šlavina, ki je njen sin ne more pozabiti. Pismo, ki ga mu je pisala, da ga je žena zapustila in izginila neznano kam, ga je še bolj priklenilo na šlavino. Včeraj ji je pisal in jo rotil, naj na vsak način najde sled za njo. Rad bi popravil krivico, ki jo je Vsa ta leta delal ženi in otroku. »Norec! Ali je ob pamet?« Nikoli mu ne bo piisala, da je šlavina še tu, marveč bo storila vse, da ji bo življenje v Penzbergu pristudilo in da ga bo slednjič zares zapustila in se umaknila iz Francovega življenja. Zato ne sme čakati, saj se drugače lahko zgodi, da bo Franc prišel prej na dopust, čeprav ga pred božičem prav gotovo ne bo dobil. Do takrat pa mora šlavina izginiti iz Penzberga. Danes je zadnji maj. Torej ima samo pol leta časa. »Umazana šlavinarska kri. Zakaj ti je toliko do nje? Ni te vredna! Ko bi verel, kaj vse je počela pred svojim izginotjem. Videvali so jo celo z ruskimi ujetniki. Tudi otroka je silila, da jim je nosil kruh. Zalotili so ga in v šoli je bil zaradi tega kaznovan. Sploh je otrok postal navaden divjak, odkar te ni. S svojim pro-tinemškim duhom, ki mu ga je vcepila šlavina, je povzročil v šoli že vrsto pretepov s sošolci. Ni čuda! Otrok je bil vse dneve prepuščen samemu sebi! Meni se je smilil. Rekla sem ji, da bi skrbela zanj, a šlavina mi je pokazala vrata. In pokazala jih je tudi očetu. Tudi oče jo preklinja in se čudi, da si tako nor in da si zaradi nezveste žene delaš življenje- še bolj nesrečno, kakor si ga živel pri njej.« Bog ji ne bo zameril teh laži, ki jih je. danes pisala Francu. Odtrgati ga mora od šlavine. Ugonobiti jo mora. Ljudje ji ne smejo dati nobenega dela več. Zasovražiti jo morajo. Tudi kmetica Seebacherjeva, pri kateri zdaj šiva. Prav zaradi tega stara Federlova ni sedaj na koru in ne prepeva petih šmarnić, zadnjih šmarnic v tem letu, marveč stoji v bližini zadnjih klopi v cerkvi, kjer sedita obe Seebacherjevi, in čaka, da bi se ji po šmarnicah ne izmuznili. »Hiša zlata,« poje župnik. »Prosi za nas!« odpevajo na koru. Dolge so pete lavretanske litanije. Za vsakim tretjim stavkom pojo Marijine pesmi in tako zadnjo Marijino pobožnost v tem letu podaljšujejo. »Tako mi bog pomagaj!« prosi ob koncu litanij še za božjo pomoč, da bi kmetica zapodila Stefi (za vse drugo bodo že poskrbele njene tretjerednice, ki širijo po Penzbergu govorice, da šlavina ni samo šlavina, marveč tudi Italijanka) in pobožno strmi v zlato sonce monstrance, naravnost v belo hostijo, v kateri se skriva živo poveličano Gospodovo telo. Ne zaveda se greha, ki ga dela. Ko cerkovnik pogasi sveče, se drenja skupaj s Seebacherjevo iz cerkve in se je na pragu dotakne. »Rada bi govorila z vami,« pravi. Ko bi bil pekel, bi bil satan .vesel Federlovkinih besed. Čeprav so zvonovi že utihnili, Stefi še sloni na oknu. Zahodno nebo še ni ugasnilo, z vrta se širi omamen vonj španskega bezga, v njeni duši pa se prepleta otožnost z upanjem, ki ga ji je prižgalo bratovo pismo. Ko se je pred dobro uro vrnila z Seebacherjeve kmetije, ji je Slavko pritekel naproti in ga ji izročil: »Stric Anton je pisal.« Borjano so baje zasedli že Italijani. Kaj je s starši, sestrama in s staro materjo, tudi Anton ne ve, toda časopisi poročajo, da so oblasti že evakuirale prebivalstvo iz obmejnih krajev in da se zato ni bati žrtev med civilnim prebivalstvom. Antonov korporal, ki je doma iz Goriških Brd, je že prejel pismo, ki so mu ga njegovi pisali s transporta. Baje bodo evakuirance začasno naselili v gor-nještajerskih krajih, dokler ne bodo Italijanov vrgli nazaj in jih potisnili globoko v Italijo. Tako ji piše Anton in jo prosi, naj mu pošlje novi naslov domačih, če so ji morda že pisali. Tudi bratu Jakobu naj ga sporoči,' ker je bržkone tudi Jakob v hudih skrbeh, kaj je z domačimi.' Borjana je najbrž že v ruševinah, kakor so vsi kraji, ki jih je doletela nesreča, da so se znašli v frontnem peklu. »Čeprav je to hudo, še ni najhuje. Glavno ja, da so se lahko pravočasno umaknili ljudje. Borjano bomo že še lahko pozidali nanovo, če bomo živi.« Tudi Stefi je Antonovih misli: glavno je, da so se domači pravočasno umaknili. Prihodnje dni bo prav gotovo prejela njihovo pismo in mu takoj sporočila naslov. A tudi sam naj ji piše, če' bo prejel njihovo pismo prej kakor ona. 1 7 Zdravo zobovje - pravilna na Zobovje očistimo po vsakem večjem obroku, posebno pozorno pa zvečer. Ni nujno, da uporabljamo zobno kremo, priporočljivo pa je. Kako si očistimo zobe brez krtačke? Na pireprost način, če žvečimo trd kruh ali jemo trdo jabolko. Gnitja ne moremo preprečiti, Se zdi tudi tebi, da postaja deska venomer težja? tudi če si še tako pogosto čistimo zobe. Mlečne bakterije razkrajajo škrob in sladkor v ustih, pri tem se tvorijo kisline in zob začne gniti. Kisline na nekaterih mestih prizadenejo sklenino. V poškodovana mesta se naselijo kužne kali, ki jih je v ustih dovolj, in povzročajo gnitje. Vsi vemo, da nekaterim ljudem bolj gnijejo zobje kot drugim. Raziskovanja so pokazala vzrok, tisti ljudje, ki imajo v ustih večjo količino mlečnih bakterij, so močneje podvrženi zobni gnilobi. Kajenje ustvarja zelo dobre pogoje za razvoj mlečnih bakterij, torej tudi pospešuje gnitje zob. Precej pomembna je tudi slina. Ce je slina lepljiva, pospešuje tvorbo zobnih oblog. Te se tesneje prilegajo zobu, raz- KAJENJE Kajenje je zelo razširjena navada in je pognala že globoke korenine. Prvotno je bilo kajenje skoraj izključno le razvada moških. Pozneje, ko si je žena priborila v družbi iste pravice kot jih Ima moški, je pogumno segla tudi po cigaretah. Družba ne gleda odklonilno na ta pojav. Vendar, moramo se zavedati, da so med moškim in žensko fiziološke razlike. 2ena podi otroke. V ■času nosečnosti vpliva kajenje neugodno na plod, ker prepušča posteljica nikotin. Verjetno se kadilke v dobi nosečnosti težko odpovejo nasladi — kajenju. Po porodu sledi dojenje, raziskovanja so pokazala, da prehaja nikotin tudi v materino mleko ln s tem v otroka. Zato Nasveti 9 Prismojeno Jed takoj prelijemo v drugo posodo ln Jo postavimo v lonec z mrzlo vodo in primešamo ščep sladkorja. Jed počasi kuhamo. ■ O Presladko jed popravimo, če jo malo osollmo. O Zanemarjeno usnjeno pohištvo zdrgnemo z dobro ožeto jelenovo kožo ali sintetično krpo, ovlaženo v mlačni vodi, ki JI dodamo na 21 še 1/8l'terpentina. Suho premažemo z Wixom ali mešanico dveh delov lanenega olja ln enega dela kisa, ki smo jo prekuhali in ohladili; ko se dobro osuši — čez dobro uro, zgladimo usnje z mehko krpo. 9 Vrata pri omarah skrbno zapirajmo. če juh samo površno zapiramo ali puščamo odprta, se vrata zvijejo in povesijo, tako da jih po- naj bodo mlade žene do kajenja bolj kritične. vijajo se kisline, ki okvarijo sklenino. Fluor zmanjšuje občutljivost zobovja za gnitje. Zato so v Ameriki in tudi v nekaterih deželah Evrope uvedli umetno fluorizacijo vode. Prehrana matere v pričakovanju tudi vpliva na prirojeno odpornost. Prehrana otroka v najnežnejši dobi je zelo važna. Pomanjkanje apna, fosfora, vitamina A, D, C v hrani kvaft zobne' zametke, kar ima za posledico manj krepko zobovje. Otrok naj ne uživa v prevelikih količinah sladkarije, karamele, močno pecivo. Skrbno naj čisti zobe in redno ga penimo k zobozdravniku. Športno, elegantno, moderno Bluze so v ženski garderobi vedno dobrodošle. Tudi letos M žene ogrevajo zanje. Pa naj bodo to bluze s preprostega po-plina, dražjega jerseva ali dragocenih čipk. Seveda, bomo pa oblekle vsako ob pravem času. Zelo čedna in mladostna je bluza narejena iz karirastega blaga. Karo je predvsem primeren za vitkejše žene. Svež in moderen je črno bel vzorec. Tudi rjavo-bela kombinacija je prav čedna. Seveda bomo pazile, da bomo nosile zraven primerno krilo. Ženske in lepe so srajce izdelane iz jerseva. Lopo se prilegajo telesu, tople so in udobne. Rokavi naj bodo ozki, ovratniki dolgi in zašiljeni. Moderni so pastelni toni. Za večer in svečane prireditve so imenitne čipkaste bluze. Samo, ne kupite tistih najcenejših čipk, ki hudo spominjajo na čipke pri spodnjem perilu. Čipka naj bo precej bogata. Popolnoma nevidna očala Nekaj spoznanj ameriških očesnih zdravnikov — če si hotela moža, ki ti bo vse verjel, bi morala poiskati večjega kretena! — Iskala sem ga, pa ga nisem našla! tem ne moremo več tesno zapreti. • Na odprta vrata in na ključe v vratih ne obešajmo oblačil, zlasti me mokrih. Z mokrimi oblačili lahko poškodujemo tudi površino lesa, zlasti polituro. • Gumijaste talne obloge pomivamo z milnico ali z de-tergentovo raztopino. Lahko uporabljamo tudi emulzijo za gumo, vendar to ni potrebno, ker guma postane sčasoma dovolj gladka. • Kupljene testenine kuhamo v veliki količini vrele vode, v katero smo dodali nekaj kapljic olja. Ker so testenine suhe, vpijejo dosti vode in jo zato tudi dosti potrebujejo, sicer se ne skuhajo enakomerno. Kuhamo pokrite, da bolj narastejo. Kuhane odcedkno in oblije-mo z vodo, da niso sluzaste. • Površina sladic se v pečici ne ožge, če jo namažemo z mešanico jajca in limoninega soka. Na svetu je vedno več ljudi, ki nosijo očesne leče namesto očal. Majcene leče iz umetne snovi nadomeščajo očala. Seveda, pa mora očesni zdravnik določiti in pomeriti lečo, sicer lahko poškodujemo oko. Če ne bi bila prava očala in ta pravilno vstavljena, bi bila lahko kot kak prisesek in ne bi dopuščala dovolj kisika roženici. Posledica bi bila; rožen ica ne Imore več dihati, prišlo bi do vnetij in infekcij očesa in veznice. V Ameriki so pregledali 50.000 ljudi, ki nosijo nevidna očala — leče. Zelo zanimiv je rezultat: — 14 ljudi je popolnoma oslepelo, Da. krompir v kleti ne bo pričel odganjati, naj bo klet temna. Recepta MLADA ŠPINACA V SOLATI Ker je v špinači dosti vitamina A, uživajmo tudi surovo. 40 dkg mladih špinačmik listov, sol, 3 žlice olja, 3 žlice razredčenega kisa, češenj ali drobnjak. JETRA S SLANINO 35 dkg jeter (svinjskih ali telečjih), 10 dkg prekajene slanine, poper, žlica olja, sol. Jetra pa hitro operemo, telečjim odstranimo kožico. Zrežemo jih v tanke rezine, slanino na tanj še liste. Oboje hitro prepražimo na olju, potresemo malo popra in soli. Takoj ponudimo. — 157 ljudem se je vid poslabšal, — 7.607 ljudem so se pokazale bolezenske spremembe očesa, ki so se z zdravniškim nasvetom in pomočjo odpravile. Te komplikacije pa so se pojavile predvsem pri starejših ljudeh in pri ljudeh, ki so predolgo nosili leče. Očesni zdravniki zahtevajo, da' vsakdo, ki nosi leče ve naslednje: 1. preden se odločimo za leče mora zdravnik skrbno pregledati oči 2. samo specialist lahko določi očesu primerno lečo, 3. vsakdo, ki nosi leče, si mora biti na jasnem, kako se lečo vstavi, odstrani, očisti in spravi. Najvažnejše pa je, da gre vsaj trikrat letno k očesnemu zdravniku. Francoske konfekcijske hiše svojim ženam nudijo mnogo poletnih kostumov in to predvsem enobarvnih. Zelo priljubljena je umazano-bela in tudi rumena. Ker jo kombinacija rumena-bela zelo modna, zato si lahko k enobarvnemu kostimu privoščimo drugabarvno nitko ali veliko zapestnico. Zelo pogosto bomo letos videli mlada dekleta v hlačah, ki so proti spodnjemu delu razširjene. Prikupno bo» če bo mlado dekle nosilo zraven bluzo iz istega materiala kot so hlače. Klepet O Carlo Ponti je pred novinarjem dejal, da filmska umetnost ne cvete več, da film umira. V isti sapi je dodal, da želi televiziji dolgo življenje. Kje bi iskali vzrok? Zlobni novinarji so našli takoj odgovor: Zadnji filmi Sophie Loren »Judita« in »La-dy L« niso privabili toliko gledalcev in blagajne se niso napolnile. 9 Svlvie Vartan in Joh-nny Hallyday — francoski zvezdi popevk, sta ie slavila prvo obletnico zakona. Zakon je proti pričakovnju zelo srečen. Oba mlada zvezdnika zatrjujeta, da sta se poročila za vse iivljenje. Ko so novinarji vprašali Johnnvja, kakšno je njegovo življenjsko načeto, je odgovoril: V Amo-ur, V amour — tourjours V amour! (Ljubezen, ljubezen — vedno ljubezen). • Bob Hope — znani anie-riški komik je z grupo privlačnih filmskih igralk obiskal Južni Vietnam. Humorist in lepe deklice naj bi lajšale težke ure ameriškim vojakom. PRVOMAJSKA NAGRADNA KRIŽANKA Za reševalce prvomajske nagradne križanke razpisujemo 10 nagrad, in sicer: 1. nagrada 2. in 3. nagrada 4. do 10. nagrada 100 novih dinarjev 50 novih dinarjev 20 novih dinarjev Rešitve pošljite na naslov: Uredništvo Glasa, Kranj, Staneta Žagarja 27, do torka, 10. maja. Vsako rešitev pošljite v posebni kuverti, na kateri boste razen naslova napisali še: ZA NAGRADNO ŽREBANJE. Javno žrebanje bo v četrtek, 12. maja ob 16. uri v prostorih redakcije. Upamo, da vsi naši bralci znajo reševati priljubljene skandinavske križanke (vprašanja so vpisana kar v križanki, bodisi z besedami ali s sliko). Želimo vsem dosti razvedrila pri reševanju in tudi na sploh veselo praznovanje! PRVOMAJSKA NAGRADNA KRIŽANKA • PRVOMAJSKA NAGRADNA KRIŽANKA • PRVOMAJSKA NAGRA RIH&OD 7M0P/C PRiTttOlL D£Ž£LA V Ali Ji ZVfZ- V£ZWk 0BS0BB[ SKLADBA ZA K7AV//? 20 PANORAMA 28. APRIL 1%5 * GLAS GLAS PREVARALI SO GA Bila je vojna. Tale dogodek se je zgodil kmalu potem, ko je bil na Mačah ustanovljen NOO. Predsednik odbora je bil Fendetov oče, kateremu je veliko pomagal tudi njegov sin. Izdajalci niso nikoli počivali in tako je bila Fendetova družina izdana. Nekega dopoldneva, ko sta Fendetov oče in sin sedela v izbi in pisala lepake, sta zaslišala brnenje avtomobila. Takoj sta vedela, za kaj gre. Oče je dejal sinu, naj se skrije za obcestni jarek blizu hiše, sam pa je zmečkal letake in jih vrgel v peč. Komaj je to storil, se je že oglasilo trkanje po vratih. Oče jim je pogumno odprl. Takoj so ga pričeli zasliševati. Spraševali so ga o partizanih, o odboru in drugem. Ker jim je vse zatajil in zamolčal, so ga hoteli odpeljati. Zahtevali so tudi sina. Dejali so, da ju bodo samo zaslišali in nato izpustili. Oče je poklical sina. Ker tudi on ni niti odprl ust, so se sovražniki zelo razjezili. Obema so zvezali roke in ju odgnali na dvorišče. Ko jih je oče spomnil na njihovo obljubo, so se mu le zasmejali: _ »Ha-ha! Sedaj vaju imamo m gresta z nami! Pa brž, mudi se nam!« Oče je žalostno povesil glavo. Vedel je, da je prevaran. Prav tedaj so se vrnili s polja domačini in so obstali kot prikovani. Nepričakovan do godek jih je tako presenetil, da niso mogli spregovoriti. Nemci so pričeli jetnika pri- ganjati. Tedaj se je mati opogumila in padla očetu v objem. Začela je jokati. Mlajši brat se je tudi oklenil svojega starejšega brata. Nemci so nemo gledali prizor in odločno zapovedali: »Gremo! Sedaj je že tega dovolj!« S kamionom so odpeljali oba zavedna Slovenca v Begunje in ju tam ustrelili. Oba počivata v objemu prelepih gora v Dragi. Svobode, za katero sta se borila, nista dočakala. Marija Ekar, 7. r osn. šola Preddvor Zgodilo se je v tistih dneh... Moja stara mama je bila partizanska mati. V težkih dneh vojne je našel v njeni hiši zavetje vsak partizan. Vsakemu je postregla, četudi samo z močnikom. Tako je neke noči prispela k hiši skupina partizanov, vseh premočenih in trudnih. Ko so prišli k stari mami, so kar popadali po tleh in zaspali. Zjutraj jih je zbudilo žvenketanje loncev. Čeprav je mama delala kar se da 'tiho, se ji je vseeno ponesrečilo in tako so bile palačinke, s katerimi je hotela presenetiti partizane, izdane. Toda glejte čudo! Partizani se še zmenili nisoxzanje. Nič čudnega, njihova prva misel je 25. obletnica ustanovitve OF Pred 25. leti je bila v Ljubljani v Vidrarjeti hiši v noči od 26. na 27. april ustanovljena OF, v kateri so se združile vse napredne slo-vu:>;ke organizacije. K združitvi j'h je vodila ena sama velika misel: osvoboditev slovenskega naroda izpod jarma nemškega okupatorja. že takrat so se po gozdovih- zbirale skupine zavednih Slovencev, ki so že^s prvimi akcijami in sabotažami škodovale sovražnikom. Skupine so naraščale in se krepile. Rasle so v bataljone in brigade. Sovražnik jim ie sprva zadajal težke izgube, saj niso imeli dobrega orožja. Kasneje, ko so v borbah s sovražnikom dobili orožje, so jim svoje izgube večkraTio povrnili. V enotah so bili tudi takšni, ki se niso še nikoli borili, bili so še skoraj otroci, ki bi morali preživljati svojo mladost ob potoku na travniku ... Prišla je vojna in je vzela vse: mladost, starše, dom. Ljudje so zelo radi pomagali partizanom, ti pa so jim utrjevali vero v zmago. Na terenih so delovali terenci, ki so zbirali hrano, zdravila in orožje. Partizanom so zelo radi priskočili na pomoč tudi pionirji. Kadar so bili partizani v vasi, so stali na straži. Prenašali so pošto, ker Nemci na »tako majhne otroke« niso tako pazili. Kljub temu, da je bila večina slovenskega naroda s partizani, so bili med nami tudi taki, ki so Slovencem Sestanek uredništev pionrskih glasil Mrzlega dne, ko je sneg ponovno pobelil pokrajino, smo imeli uredniki in poverjeniki pionirskih glasil iz Gorenjske sestanek. V Delavskem domu v Kranju so se zbrali pionirji iz Kranja, Cer-kelj, Žirovnice, Šenčurja, Jesenic in ostalih šol; skupaj okoli trideset. V svoji sredi smo imeii tudi goste: urednico »Pionirja«, urednika »Glasa«, direktorja Zavoda za pedagoško službo in druge. Na majhni mizi v nekem kotu so bila razstavljena razna glasila. Lahko smo si ogledali liste kot so »Prešernov rod«, »Zares«, »Odmevi izpod Krvavca«, »Matijev rod« in druge iz različnih šol. Takoj smo opazili, da so »Odmevi i/pod Krvavca« precej kvaliteten list. Mnogo za njimi ne zaostaja tudi glasilo osn. šole Toneta čufarja z Jesenic. O listih je utn'cđala nekaj besed Branka Jurca. Za njo smo dobili besedo pionirji, ki pa smo vztrajno molčali, dokler nas ni rešila prof. Go-lobova in potožila, s kakšnimi težavami se srečujemo preddvorski pionirji. S tem pa še ni bilo vse končano. Urednik »Glasa« nas je popeljal v tiskarno, kjer smo lahko spremljali, kako nastane časopis. Prijazni fantje so nam ob stroju za vlivanje črk radi vlili nekakšne, svinčene žige z našimi imeni. Vlite vrstice nato stavci vstavijo v lesen okvir, ki je enak velikosti »Glasa«. Nato odtisnejo na karton. Po dve strani vlijejo v nekake svinčene valje, na katerih so pripravljene črke. Te valje dajo v tiskarski stroj, iz katerega pada lepo tiskan časnpis. Bojan Mehle, 7. a osn. šola Preddvor prizadejali veliko trpljenja ln izgub. OF ima zasluge za osvoboditev lepe slovenske dežele. S svojim bojem je mnogo pomagala ljudem in jim v težkih štirih letih vlivala vedno in vedno novih moči, da so mogli vzdržati. 27. aprila se je bomo ob 25. obletnici njene ustanovitve spomnili na neštetih proslavah po vsej Sloveniji. Tatjana Vidmar, Kranj osn. šola »Simon Jenko« bila posvečena pošti, ki je bila namenjena partizanom v škofjeloških gozdovih. Kako naj odnesejo pošto, ko so izvedeli od mame, da je nekdo izdal okupatorju, da je v vasi videl partizane. Okupator je postavil okoli vasi straže in iz vasi so smele le ženske, katere pa so preiskali. Nemci so mislili takole: »Tisti partizančki bodo sedaj izročili pošto prav gotovo kakšni Ženski, mi pa bomo vse lepo aretirali in ptički bodo naši, poleg tega pa nam bo znana tudi tista pasja zalega, ki pomaga tem banditom. Haha, kar dve muhi na en mah.« Stari mami je v mislih kij uvalo, kajti vedela je, da je sedaj njena . "dega prenesti partizansko pismo. Vzela je suknjič in prerezala nekoliko njegovo podlogo, pod katero je spravila pismo. Luknjico je spretno zašila in tako prenesla pismo varno mimo straž. Nemci so ostali praznih rok in so z dolgim nosom odšli v svojo postojanko. Vida Gartnar. 6. a osn. šola Preddvor V. D; rina konc: Imeti zvestega prijatelja Včeraj je bil športni dan. Topel prvomajski dan, kakor bi ga bili naročili. Otroci yečje podeželske šole so se razleteli po bližnjih hribih in vrtovih. Če si vesel, si želiš, da se veseli s teboj tudi tvoj prijatelj. In tako so imeli svoj športni dan tudi razni kužki. Urška je privlekla svojega Murija, Janez Liska, Branko Lum-pija. Pa kaj bi naštevali. Kužki so zvesto vdano spremljali svoje male gospodarje, ti pa so se zavedali svoje veljave in vzgojiteljskih sposobnosti. Kužki so morali kar naprej prositi, stati na dveh nogah, prinesti palico in sploh ubogati na prvo besedo. Tonček in Marko jih zavidljivo opazujeta, te male gospodarje ni lastnike zvestih in vdanih psov. Dgmov grede se pogovarjata. Tonček: »Kupil bom čisto majhnega, da ga bom sam zdresiral.« Marko: »Kje ga boš pa dobil?« Tonček: »Pri Kovačevih, kadar bodo imeli majhtie kužke.« Marko: »Koliko pa stane tak kužek?« Tonček: »Takole, okoli tisoč starih dinarjev.« Marko: »Jaz ga bom tudi kupil, samo kje bo stanoval?« Tonček: »Mala skrb. Hišico mu bova naredila.« Marko: »Kaj pa potem?« Tonček: »Potem bova lepo skrbela zanj in ga zdresirala.« Marko: »Ali si-doma že kaj vprašal.« Tonček: »Bom zvečer vprašal.« Marko: »Kaj pa, če ne \bodo dovolili?« Tonček: »Saj do takrat, ko bodo imeli pri Kovačevih male kužke, je še dovolj časa. Saj kužek ne bo samo za igranje, ampak bo hišni čuvaj.« Marko: »In domača žival. Pri vsaki hiši morajo imeti kakšno domačo žival.« Tonček in Marko le v mislih in razgovorih dresi-rata svoja kulka in si izmišljujeta primerna imena zanje. Čudno, da oba atija nimata za psa nobenega razumevanja, obe mamici pa še stokrat manj. Kako naj potem pride takle fantič do zvestega prijatelja, kakor je bil pes Lasi. Pletenje kit in izdelovanje cekarjev v Mostah V Mostah in okolici je včasih živela hi delno še živi domača obrt — pletenje slamnatih kit in izdelovanje cekarjev iz njih. Za kite se uporablja pšenična slama, ki jo je bilo seveda treba rtajprej pripraviti. Slamo za kite je bilo treba izbrati prej, preden se je začela mlate v. Tisti, ki je izbiral slamo, je vzel snop iz kozolca, ga dal med noge tako, da je bilo klasje zgoraj, nato pa vlekel iz snopa slamnate bilke, ki so bile ravne in neobtolčene. Te je nato zvezal z rženo slamo v snopiče, ki so imeli približno debelino roke. Snopiče je bilo treba nato na soncu posušiti, da so se lažje zmla-tili. Temu sušenju so rekli, da slamo poostrijo. Teh sno-pičev niso mlatili na običajen način, ampak so jih na tistem koncu, kjer ni bilo klasov, prijeli v roke in jih obtolkli ob steno poda, da je zrno izpadlo iz klasja. Dejali bo, da so snopiče kosali. Poznali pa so še drug način mlatve snopičev: položili so jih po tleh enega zraven drugega, nanje so položili lestev, in sicer tako, da je lestev ležala na snopičih nekoliko stran od klasja; potem 6e je klasje lahko omlatilo, ne da bi se slama zmečkala. Ko so bili omlačeni. so jih na tistem koncu, kjer ni bilo klasja, nekoliko skrajšali; to so naredili z ostro sekiro. Snopiče so nato povezali v večje otepe, okoli 80 snopičev so zavezali v en otep. Otepe so nato spravili na gank poda, to je prostor pod podstrešjem. Vse to delo so opravili še pred mlatvijo. V pozni jeseni, ko je zmanjkalo dela na polju, so otepe prinesli v sobo, kjer je bila peč. Razvezali so jih in snopiče postavili okoli peči, da so se spet dobro posušili. Ko je bila slama dovolj suha, jo je bilo treba skolenca-ti. Vsak je vzel po en snopič v roke, prijel z eno roko za prazno klasje, pogledal, kje je prvo kolence od klasja navzdol, in tam z drugo roko odlomil slamo, ki se je rada lomila, saj je bila temeljito presušena. Na obeh koncih so slamo nato priravnali s sekiro, tako da je tudi prazno klasje odpadlo, nato pa so jo povezali v štiri večje ki so bile široke kakih 10 cm, dolge pa en komolec. Kito so navili po dolžini na deščico, zato so dolžino kit merili v komolcih. Kita je bila navadno dolga 46 komolcev ali 23 parov, kot so pravili. Se preden so jo navili na deščico, so kito obdrgnili ob rob mize, da se je nekoliko zlikala. Da se kita ne bi Friprata ra lik&nje kU; na zgornji sliVi Ivan Kcbentar — Foto Triler snope. Slama je bila pripravljena. Izkušenejše ženske so nato začele izbirati slamo na tri vrste po debelini: debelo, srednjo in drobno. To je bilo pomembno delo, saj je bilo od debeline slame odvisno, kako bodo kite izgledale. Slamo so nato poparili z vročo vodo in hkrati tudi žveplali; v škaf z vročo vodo so dali nekaj žvepla, položili vanj slamo, škaf pa nato pokrili. Tako je postala slama bolj bela in lepša. Pred pletenjem je bilo treba slamo namočiti. To so 6torili v škafih z vodo pol ure pred pletenjem. Ce jo ne bi namočili, bi se slama pri pletenju lomila. Kita se plete s sedmimi slamicami. Tisto slamico, ki je skrajna, je treba povijati navznoter. To se je ponavljalo toliko časa, kolikor je bila slamiea dolga, nato pa so jo podaljšali z drugo. To »štukanje« so naredili na sredi kite, torej takrat, ko slamiea ni bila pri strani. Ker slamice niso bile enako dolge, so podaljšali enkrat eno in drugič drugo. Z debelejšo slamo so pletle starejše ženske, ki so imele bolj okorne roke, s srednje debelo šoloobvezni otroci, z drobno pa sprelnejše mlajše ženske. Kito so približno merili že med pletenjem, potem pa so jo navili na posebne deščice, slučajno razvila, so jo na enem koncu zvezali z vrvico. Kito z deščico so nato postavili na peč, kjer se je spet dobro posušila, šele taka je bila dobra za prodajo. Posebno vrsto kit so pletli za ročaje cekarjev. Taka kita se je navadno pletla iz 15 slam, da je bila močnejša. Kite so v zimskih večerih in popoldnevih pletli otroci, ves dan pa ženske, posebno dninarice. Tudi nekateri moški so jim pomagali. Otroci pa tudi starejši so se navadno zbrali v eni hiši, da ni bilo treba povsod kuriti petroleja. Za drug večer so se zmenili za drugo hišo. Zaslužek pri pletenju kit ni bil najboljši. Za eno kito so dobili 1 groš — 5 krajcarjev še pred prvo svetovno vojno. Takrat se je za en krajcar dobil zavitek vžigalic. Zelo priden je moral plesti ves dan, če je hotel narediti tri kite; marsikdo pa niti ene ni naredil, saj je bila kita dolga okrog 23 m. Kite so prodajali iz Most v Mengeš ali Domžale, kjer je bila razvita ta obrt v posebnih zadrugah. Tu so izdelovali cekarje in slamnike in jih nato prodajali naprej. Nekateri domačini pa so kar sami izdelovali cekarje doma. Prvi med njimi je bil Ivan Korbar, po domače pri Ivanu v Mostah. Izdeloval je cekarje vse od mladosti in do danes, to mu je bil postranski zaslužek, saj se 6 tem ne da veliko zaslužiti. Izdelovalca cekarjev, ki še sedaj, ko je že v pokoju, ni opustil svojega dela, sem obiskal in povedal mi je marsikaj zanimivega. Pokazal mi je, kako se cekar naredi. Najprej se na lesen model (katerega velikost je odvisna od velikosti cekarja, ki ga želimo imeli) ovije zgornji rob cekarjaJ Rob se naredi iz posebne vrste kit, ki jih imenuje parice. Nato se na model navir je okrog in okrog od zgornjega roba do spodnjega de-; la kita, ki je navadno bela.' Potem se šele prične s po-dolžnim pletenjem; prečno kito daje izmenoma podi podolžno in enkrat nad njo.' To ponavlja toliko časa, da je cekar izpolnjen s podolž-nimi in prečnimi kitami. Ročaji se naredijo iz posebnih' močnejših kit. Na cekarje naredi Ivan Korbar tudi napise po želji naročnikov ali pa kakšen drug okrasek. Povedal mi je, da sedaj malo dela. Letošnjo zimo jih je naredil 11, vse po naročilu. Včasih, ko je več delal, pa je naredil v enem dnevu tudi 3. Pri dolu uporablja škarjej posebno šivanko in cvek, za likanje kit pa še posebno pripravo, ki je narejena iz dveh valjev, na enem od njih pa je pritrjena ročica za vrtenje. Valja sta tesno skupaj} če jih želimo še bolj stisniti,' je treba priviti vijak nad valjem. Med ta dva valja se vstavi slamnata kita in ker jo valja stisneta, se nekoliko zlika. Včasih, mi je povedal Korbar, smo delali pozno v noč, tudi čez polnoč. Prišla je večja druščina skupaj, pa ni bilo konca šal in zgodb, resničnih in neresničnih, posebno so vžigale take o strahovih. Pa še ena zanimivost: Korbar je izdelal tudi že tako majhen cekar, da je šla vanj le škatla cigaret. Ivan Sivec, Moste STARI PETRCA S PRTOVCA Prtovč je mala gorska vasica ob vznožju Ratitovca v Selški dolini, ki šteje skupaj 5 hiš; ena od teh prijaznih domačij je od Petrcovega Johana. Stari Petrca, kakor mu pravijo, je še danes zdrav in žilav človek in £3 let mu ne bi nihče prisodil. Johan^se razen domačih kmečkih del ukvarja z rezbarjenjem (drak-slanjem); pri tem delu ima kot samouk že dolgoletno prakso. Prebivalci Selške doline ga dobro poznajo, posebno pa vaščani Podlonka, Raven, Sorice in Zabrda, za katere izdeluje vsakovrstne izdelke iz lesa, npr. ročaje za pile, dleta, lesene kalupe, ki so različnih oblik in s katerimi se oblikuje čajno maslo, itd. Povedal mi je, da najraje oblikuje javorjev in orehov les. Ko sem ga obiskal na domu, je delal lesene klekelj-ne za čipkarice iz Železnikov. Pri obdelovanju lesa uporablja majhno leseno stružnico (draksl), ki jo je sam napravil. Pravi, da je delo na nje- govi leseni stružnici prijetno, saj mu jo zdaj poganja elektromotor, včasih pa jc bila na nožni pogon. Na beli javorjevi mizi v kuhinji je bilo polno časopisov; mož je razgledan, zanima se za novice v svetu. Povedal pa je, da sc v politiko ne vmešava rad, pač pa bere vse domače zanimivosti. Iz hiše je prinesel tudi staro harmoniko, ki mu je ob vseh skrbeh v največje "veselje. Potegnil je meh in uglajeno ubral staro domačo vižo. Že 65 let igra harmoniko, igral je že na številnih prireditvah, ohcetih itd. Harmonika je že stara in obrabljena, zato je žc naročil novo. Tudi gramofon si je kupil pred dnevi, uporabljal pa ga bo kot pripomoček za nadaljnje vaje s harmoniko. Pravi, da igra samo narodne viže, popevk Johan sploh ne mara. Najljubši so mu Slak; in fantje s Praprotna. Veseli obraz na mali Joha-novi kmetiji na Prtovču je tudi njegova boljša polovica Francka, po rodu iz Bohinja, podpira pa tri vogale v hiši. Obema tudi mi želimo še dolgo let trdno zdravje, staremu Pctrci pa še, da bi z novo harmoniko še naprej skrbel za prijetno razpoloženje vaščanov. Tone Sedej, Železniki 22 SPORT 28. APRIL 1966 * GLAS UVOD V SEZONO Atletska sezona na stadionih se je pričela V Celju in Ljubljani Organizatorji nedeljskih otvoritvenih republiških mitingov v Celju in Ljubljani se niso najbolj potrudili za čim boljšo izvdebo tekmovanj. Zato pa smo lahko bolj zadovoljni z nekaterimi drugimi dosežki, ki so izstopali iz sicer povprečnih rezultatov. Zanimajo nas predvsem gorenjski atleti, zastopniki AK Triglav, ki so v nedeljo na obeh frontah kar zadovoljili (še posebno z nastopom v Ljubljani). Srednjeprogaša, mladinca Hafner in Sraj sta ponovno dokazala, da sta med mladimi srednjeprogaši ne-prekosljwa. Tudi v mladinskem sprintu gre končno na bolje. Daljina pa je bila tokrat, kot skoraj vedno doslej, za Kranjčane najslabša točka. Nekaj rezultatov; Celje — mladinci — 400 m: 1. Pan-gerc (Tr) 55,1, disk (2 kg): 1. Bizjak (KI) 38,42, 2. Satler (Tr) 37,23; krogla (7 kg): 1. Satler (Tr) 13.25. 2. Bizjak (KI) 13,00; višina: 1. Medve-šek (KI) 190, 2. Milek (Tr) 190; kladivo (7 kg): 1. Dajč-man (KI) 47,87. 2. Satler (Ti) 37,20; 3000 m člani: 1. Sitar (Tr) 9:07,0, kopje (800 g): 1. .Fister M. (Tr) 56,17, 2. Pan-gerc (Tr) 45,22. Ljubljana — člani — 4x100 m: 1. Zak Ljubljana 43.5, 2. Triglav 44,4, 100 m: L Pungeršič (lj) 10,8, 4. Fister F. (Tr) 11,3, 7. Kaštivnik (Tr) 11.6, 400 m: 4. Kaštivnik (Tr) 52,9, 8. Fister F. (Tij 55,5; mladinci — 60 m: 2. Strojan (Tr) 7,1; 300 m: 3. Florjančic (Tr) 38,4; 2.000 m: 1. Hafner (Tr) 5:48,4 (gorenjski rekord za člane in starejše mladince); 2. Sraj (Tr) 5:48,5; mladinke — 60 m: 2. Habjanič (Tr) 8.2, 100 m: 2. Habjanič (Tr) 13,2; višina: 3. Franko (Tr) 13,5. V petek, 29. aprila ob 16. uri bo na stadionu v Kranju klubski mnogoboj za člane in starejše mladince in pionirje (troboj) ter članice, mladinke in pionirke (troboj). Med mnogoboji bo na spo-re-lr, tokrat prvič v Kranju, tudi hoja na 5 km za moške. Hodači bodo tekmovali na stezi in bo moral vsak izrned njih prehoditi 12 krogov in pol. Tekmovanje v hoji je zelo zanimivo, vendar naporna panoga. M. KURALT Po izbirnih tekmovanjih 10.000 strelcev v Sloveniji Republiška »Zlata puščica« za H. Peternelja Najboljši strelec v Škof ji Loki — Med prvimi desetimi štirje Kranjčani Končano je tekmovanje z zračno puško za »Zlato puščico.« Preko 10.000 strelcev je bilo letos vključenih v to množično prireditev, ki se je začela že v januarju z družinskimi prvenstvi. Ko so bila prejšnji mesec zaključena še občinska prvenstva, se je pokazalo, da je le 47 strelcev doseglo predpisanih 525 krogov od 600 možnih in si s tem zagotovilo nastop v finalu. Pozneje je SZS sklenila, da poleg teh lahko nastopijo še vsi občinski prvaki, čeprav niso dosegli norme. Tako se je zbralo v nedeljo na ljubljanskem strelišču ob Dolenjski cesti 61 tekmovalcev, ki so se potegovali za naslov najboljšega strelca z zračno puško in osvojitev ■»Zlate puščice«. Tekmovanje je prineslo pravo presenečenje. Nihče ni pričakoval, da bo postal zmagovalec Henrik Peternelj, ki je na občin- SINDIKALNO PRVENSTVO TRŽIČA tekmovalcev na Zelenici V okviru praznovanja L maja je bilo v nedeljo na Zelenici občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu, na katerem je nastopilo 50 tekmovalcev. Na progi, dolgi 700 m in 250 m višinske razlike, je postavil Janko Krmelj 30 vratic. REZULTATI — St. člani: 1. Krmelj (tov. kos in srpov) 39,6, 2. Kališnik (Peko) 42,2, 3. Lukanc (KZ Križe) 44,5, 4. Štefe (Runo) 45,9; Ml. člani: 1. Križaj (trg. pod. Runo) 40 0, 2. Soklič (tov. kos in srpov) 42,6, 3. Sušnik (BPT) 42/; mladinci: 1. Klemenčič (obrtno podjetje) 39,0, 2. Ko-mac 45,1, 3. Sajpfer (45,3; članice: 1. Cufar (BPT) 55,3, 2. Radon (BPT) 56,2. D. H. ROKOMET Brez presenečenj Dvanaj:.o kolo gorenjske rokometne lige se je končalo brez presenečenj. Presenča le katastrofalni poraz solidne ekipeiz Radovljice proti vode- NOGOMET Nogometaši Svobode so vzor Tri kola pred zaključkom Gorenjske nogometne lige so si nogometaši Svobode iz Šenčurja že zagotovili naslov gorenjskega prvaka za leto 1966. Z njihovim marljivim trenerjem Mitjem Rakarjem smo, se pogovarjali med tekmo Svobode s Triglavom B. »Plasma naše ekipe ni presenetil poznavalce nogometa na Gorenjski. Lanskoletni občni zbor je pomenil prelomnico za naš klub. V vodstvo smo izvolili mlade ljudi na čelu s predsednikom Martinom Balašičem. Vsi ti ljudje zelo ljubijo svoj klub. Dotacija občinske zveze za telesno kulturo, ki znaša 600.000 S din ne zadostuje za normalno delo društva. Poleg nogometašev imamo tudi odbojkarsko ekipo, ki tekmuje v I. slovenski ligi — zahod. Prostovoljne akcije odbornikov in igralcev nam v precejšnji meri olajšujejo finančne pjrobleme. Odziv vseh naših igralcev in odbornikov občinskemu odboru RK v krvodajalski akciji je vreden pozornosti. Ob koncu bi rad povedal še imena naših vzornih nogometašev: Jože Perdan, Jovan Radojkovič, Franc Cot-mah, Franc Svetel, Stane Tepina, Franc Rogelj, Stane Kalan,' Rafko Erzin, Vlado škerjanc, Tine Stare, Franc žlindra in Mladen Midenko-# vić.« P. Didič čim Capljam. Srečanje med Krvavcem in Selcami je po; tekalo v grobi in umazani igri in je moral Zaradi tega sodnik izključiti po :ga igralca v vsaki ekipi d j konca tekme, čeprav bi to kazen zaslužilo še nekaj igralcev v domači ekipi. REZULTATI — Šk. Loka : Zabnica 17:24 (11:11), Krvavec : Salca 9:15 (5:8), Kr. gora : Storžič 14:18 (7:7), Kranj B : Savica 26:11 (MS), Duplje : Radovljica 27:8 (T( LESTVICA: Duplje 12 12 0 0 258:133 12 9 0 3 176:133 12 8 0 4 211:148 8 0 4 194:150 7 0 5 212:198 5 1 6 189:193 (-D 3 1 8 169:213 7 2 1 9 158:231 5 1 2 9 154:248 5 1 2 9 130:201 4 P. Didič Storžič Selca Kranj B žabnioa Radovi j. Kr. gora Savica šk. Loka Krvavec 12 12 12 12 12 12 12 16:3) 24 18 16 16 14 n Na novem igrišču Na novo urejenem košarkarskem igrišču Stanka Mlakarja v Kranju sta se v soboto pomerili dve izmed najmočnejših slovenskih košarkaških ženskih ekip. Triglav je premagal Jesenice s 74:40 (28:24). Ekipi sta nastopili v naslednjih postavah: TRIGLAV — Kodek 35, Bal- dennan 3, Prezelj 23, sinko« vec 2, Komac 5, Betehar 4, Močnik 2. JESENICE — Pavlic 29, Vu-drič 2, Musič 2, Radočej 7, Koren, Oblak, Ajster, Drob-nič. V srečanju moške republiške lige so Kranjčani izgubili z Elektro z 80:60. skem prvenstvu v Skofji Loki sicer zmagal, vendar ni pristreljal zadostnega števila krogov. Toda nedeljski rezultati so pokazali, da je bil s 547 krogi najboljši strelec finalnega tekmovanja. Tako je trofejo spet odnesel na Gorenjsko, kar je doslej uspelo že Nagliču in Fre-lihu. Prvenstva se je udeležilo tudi 5 kranjskih strelcev. Od njih so se kar štirje uvrstili med desetorico najboljših, kar je vsekakor velik uspeh, čeprav je bilo pričakovati, da bo Vinko Frelih odločneje posegal v borbo za prvo mesto. REZULTATI: 1. Henrik Peternelj (Sk. Loka) 547, 2. Dušan Paravinja (Lj. Vič) 545, 3. Vinko Frelih (Kranj) 535, 4. Franc Brglez (Hrastnik) 534, 5. Mile Curčič (Maribor) 533, 6. Stane Vršaj (Lj. Mo- ste) 531, 7. Božo Malovrh (Kranj) 530, 8. Vili Defman (Celje) 529, 9. Tone Prestor (Kranj) 527, 10. Franc NagiH (Kranj) 526. -* BOZO MALOVRH Pionirji in mladinci za naslove Na občinskem prvenstvu v Kranju so se za pionirkami in mladinkami pomerili za naslove občinskih prvakov tudi pionirji in mladinci. REZULTATI — EKIPNO -Pionirji — nižji razred: 1. TVD Partizan I 221,8, 2. TVO Kranj 209,0, 3. TVD Partizan II 198,2; Pionirji — višji ra* red: 1. TVD Kranj 257,8; MI* dinci — začetniškl razred: 1. TVD Partizan 268,2; POSAMEZNO — Pionirji nižji razred (21 tekmovalcev); 1. Jenko '46,5, 2. Predrag 45,1, 3. Kevec (Kranj) 44,4; Pio-nirji — višji razred (7): 1. Stekar (K) 53,7, 2. Benedik (K) 53.3, 3. Lanc (K) 52.1; Mladinci — začetniškl razred (9): 1. Kiissel (P) 56,3, 2. J a* (P) 55,0, 3. Vidmar (P) 532; Mladinci III. razred (2): 1. Bešter (K) 53,6, 2. Ster (K) 45,0. Občinsko prvenstvo v krosn Podnart. Občinskega prvenstva Radovljice v spomladanskem krosu se je udeležilo okoli 100 tekmovalcev iz 6 klubov. Tek. movanje, ki ga je organiziral TVD Partizan Podnart je pot* kalo ob zelo dobrem vremenu. Najštevilnejša udeležba je bila pri pionirjih, razveseljivo pa je, da so tekmovale tudi »članice, kar je bilo na prejšnjih tovrstnih tekmovanjih prava redkost (!). Omeniti velja tudi. najboljšega tekmovalca tega krosa mladinca Hanžiča, ki je takoj po teku mladincev startal tudi med člani — pri tem pa je najpomembnejše, da je bil obakrat prvi. REZULTATI - Pionirke (17 udeleženk — 500 m): 1. Lubar (rad.) 1:22.8, 2. Poklu-kar 1:24,4, 3. Stoje (obe Gor je) 1:25,2; Pionirji (38 — 2.800 m; 1. Simnic (Gor.) 2:23,2, 2. Košir 2:24,4, 3. Rešek (oba Kamna gorica) 2:28,2; Mla- dinke (7 — 800 m): 1. Ferjan 2:38,4, 2. Luznar (obe Radovljica) 2:49,6, 3. Šolar (Kamna gorica) 2:57,1; Mladinci (25 — 1200 m): L Kržišnik 4:50.8 2. Šolar (oba Kamna ^gorica) 4:52,8, 3. Prime (Podnart) 4:56,4 (izven konkurent Hanžič — Radovljica 4:49.0); Članice 4 — 800 m): 1. Tolar (Podnart) 2:37,4, 2. OčkO 2c46,2, 3. Vari (obe Kan::u gorica") 2:53,8; Člani (7 -~ 1600 m); T. Hanžič 5:53,2. t Pretnar (oba Radovljica) 5:56.4, 3. Slibar (Begunje) 5:59,0. Med ekipami je po nearad* nih podatkih prva Kanin* gorica. J. Justin Tovarna prešitih odej in tapetništvo »ODEJA« Škofja Loka obvešča cenjene stranke, da sprejema v izdelavo vse vrste prešitih odej, plimoje s puhom, posteljna pregrinjala, posteljno perilo, spalne vreče in podobno, v svojem obratu »ODEJA« Ljubljana, KOMENSKEGA UL. št. 3 V svojem centralnem obratu v škof j i Loki pa individualnih naročil, razen tapetniških del ne sprejemamo več, ker je za izdelavo uslug privatnim osebam prilagojen le obrat v Ljubljani. 23 OGLASI — OBJAVE Gospodinje, pozor! Popravila vseh električnih aparatov in pralnih strojev znamk: CANDY, NADNIS, ZOPPAS in vseh vrst drugih — vam hitro in solidno opravi RAJKO KNIFIC, Kranj, Nartnikova 7 (Labore) Prosta mesta za letovanje \ POČITNIŠKI DOM PODJETJA { TEKSTILINDUS ima še nekaj prostih mest v domu pri Novigradu (Umag) in v Fiesi pri Piranu. V Novigradu: junija in od 18. avgusta j do 10. septembra — vveekend hišice s 4 posteljami, V Fiesi: julija, avgusta in septembra — 5 nekaj sob s 4 ali 3 posteljami. PENZION velja 25 novih dinarjev, polovični obrok pa 14 novih dinarjev! Prevoz s tovarniškim avtobusom. V obe smeri za Fieso 24 novih dinarjev, za Novigrad 30 novih dinarjev. Otroci od 4 do 10 let plačajo polovično vožnjo, do 4. leta pa je prevoz brezplačen. Rezervacije: Tekstilindus Kranj, pisarna počitniškega doma. Telefon 22481, interna 47. s SO &t rž* 3 (A a I a j*, m i II as o »H mM "O a* b| ti > "C s s T >n .g s 1.8 , za vezane vloge pa so obresti višje! Kmetijska zadruga Cerklje |SII1=lll=lll=lll=lll=ltlž rs Planinsko gostinsko podjetje Krvavec Kranj z obrati na šmarjetni gori in Krvavcu se priporoča za cenjeni obisk in čestita za praznik dela. Gradbeno podjetje »PROJEKT« KRANJ želi vsem delovnim ljudem širom po domovini prijetno prvomajsko praznovanje in jim želi čimveč delovnih uspehov. DELOVNI KOLlKTIV PODJETJA pošilja vsem delovnim kolektivom in drugim delovnim ljudem prvomajske pozdrave in jim želi veliko delovnih uspehov. CM M < M. O s <3: H 3 3 c ° t—. N< »3 CA TO S 9? 3? N< O -4 3 •TJ C/) O SJ TO 93 i31 S. t—i. p TO O o a >3 •1 N P> W O O 5^o tj* N LJ 0) O < (D 8 d P H 3 0 N O a 0 9 APRIL 1966 * GLAS ČESTITKE DELOVNIH KOLEKTIVOV 25 AUTO UNION Najboljši avtomobil srednjega razreda v Evropi s taktnim Mercedes-Benz motorjem 170 ccm — 72 KM Pospešek od 0 do 80 km 9 sek., od 0 do 100 km 14.8 sek. Trajna hitrost 150 km/h — poraba 8.4 litrov na 100 km Kvalitetno izdelana karoserija konstrukcije MERCEDES-BENZ Eksportna cena z 2 vrati DM 6.000.— in ND 13.230.— Eksportna cena s 4 vrati DM 6.315.— in ND 13.840.— Dalje imamo na zalogi po ZNIŽANIH CENAH: F 11 enobarven DM 3.944.— in ND 7.630.— F 12 dvobarven s pomično streho DM 4.242.— in ND 8.120.— F 12/45 KM enobarven DM 4.477.— in ND 8.470.— F 102 2 vrata enobarven DM 5.097.— in ND 8.900.— VSE INFORMACIJE IN HITRO DOBAVO VAM DAJE PREDSTAVNIŠTVA: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skopje, Novi Sad, Rijeka, Split. 0000 A V T 0 C 0 M E R C E Generalno zastopstvo Ljubljana, Trdinova 4. m SMS m m | I I m m m m m r < Kemična tovarna EX0TERM KRANJ čestita vsem ljudem za delavski praznik , 1. maj R A N i Zapornice v križišču ceste z železniško progo so (uprte. Rdeča utripajoča luč ali nepretrgana rdeča luč |s puščico navzgor opozarja vozila, ki vozijo naravnost, Ida čakajo pred križiščem, medtem ko tovornjak, ki J tavi j« v desno, lahko pelje ne glede na rdečo utripajočo jlač ali nepretrgano rdečo luč saj ne pelje čez železniški prelaz. j — Upoštevajmo prometno signalizacijo na železni-^ rkih prehodih in bodimo pozorni pri prečkanju čez že-| Jlezniško progo! Kranj Koroška nI. 2 uvaja s 15. aprilom 1966 T A XI - službo Naročila sprejemamo: od 7. do 19.ure (dnevna 3lužba) na tel, 21-431, od 19. do 7.ure (nočna služba) na tel. 21-472. Cene konkurenčne! O n-•t O V>< 3 • P? O n V) n 3 •»» o 1» 3- c< o V) O M« O ja 3 S s: n ~ pr 3 p N< Gorenjska kreditna banka Kranj s podružnicami na Jesenicah, v Radovljici, Škof ji Loki in Tržiču razpisuje Novo nagradno žrebanje vezanih hranilnih vlog za vse varčevalce, ki bodo v letu 1966, vključno od 1.1. do 31. 12. 1966 vezali pri njej najmanj 2.000.— novih dinarjev svojih prihrankov vsaj za leto dni. Na .acie so: av'.o zastava 750, pralni stroj, moped, Šivalni stroj, hladilnik, pisalni stroj, dva kolesa Vloge sp.eje.najo v»e njene podružnice. — Vezane v'.opc sc obrestovane po višjih' obrestnih merah, III Z 4 m m \ M B p m 61 zrn m zrn i asa ščina občine Kranj z vsemi Družbeno - političnimi organizacijami česlita vsem občanom dekvski I s m p i te Wi II S i 1 m M m U i i i m m m i Ljubljana obvešča vse imetnike potrdil o oddani svinjski koži, da je bilo dne 20. aprila 1966 žrebanje GLAVNIH DOBITKOV Izžrebana so bila potrdila, izdana v času od 1. novembra 1965 do_ vključno 20. aprila 1966 z naslednjimi številkami: Televizor številka 164317 Dvokolesa znamke »Rog« — številke: 7743, 22959, 28182, 30851, 34773, 46364, 48206, 62950, 85891, 91201, 93253, 99943, 127883, 129850, 140307, 149716, 158490, 170584, 177695, 189694, 194441, 196880, 209040. Tranzistorski sprejemniki — številke: 1217, 3435, 6253, 9260, 12680, 26872, 33037, 36080, 39687, 52439, 61373, 64781. 70160, 78741, 691)3, 97133, 103380, 108580, 111046, 119197, 132687, 136039, 147232, 153700, 156096, 162479, 168484, 186631, 192912, 201303, 203960, 207143, 212266, 219533. Nadalje so bili izžrebani tudi dobitki na potrdila, izdana v času od 21. januarja do vključno 20. aprila 1966, s končno številko 26 Srečni dobitniki, dvignite dobitke od 10. maja 1966 dalje na najbližji odkupni postaji / Ob tej priliki čestitamo poslovnim prijateljem in vsemu delovnemu ljudstvu k prazniku L maju. KOTEKS TOBUS. ;illElll=IIIEIIlElll=lll=lll=lll=lll=tll=lll=l £2 rt vam nudi usluge v naslednjih servisih: Mizarska dela, vodovodne instalacije, kleparska dela, pleskarska dela, zidarska dela, krovska dela, pečar ska dela, ključavničarska dela, električarska dela, prevoze, pralnica in gospodinjski biro in želi veliko delovnih uspehov ter čestita za 1. maj CO W ■H K POŠILJA PRISRČNE POZDRAVE OB DELAVSKEM PRAZNIKU 1. MAjtf VSEM LJUDEM GORENJSKE R J 28. APRIL 1966 # GLAS ČESTITKE DELOVNIHtKOLEKTIVOV 27 S n s3 rt BB o GOZDNO GOSPODARSTVO Kranj čestita ob praznovanju delavskega praznika vsem Iju-* dem širom po domovini Člani kolektiva izdeluje med drugim tudi: avto in velo pnevma- » tiko, gumijaste cevi, proizvode za široko potroš- ' njo, športne artikle, transportne trakove z volnenim, rayon, perlon, nylon vložki, klinasta jermena itd. PODJETJA TRŽIČ čestitajo vsem bralcem Glasa za praznik dela 1. MAJ in priporočajo svoje usluge MESARSKO PODJETJE TRŽIČ člani delovne skupnosti čestitajo ob prazniku dela vsem delovnim ljudem in jim želijo v njihovem delu mnogo uspehov! Delovna skupnost želi tudi v bodoče s kvalitetnimi izdelki ter svežim mesom ustreči potrošnikom! Hotel Lovec na Bledu l u j? 0 SGP SAVA !! JESENICE želi vsem poslovnim partnerjem in ostalim ljudem prijetno prvomajsko praznovanje »e priporoča za cenjeni obisk in čestita k prazniku dela =lli=lll=ll!=lll=lll=lli=lll==IIIEi:iEIII=lll=lll=lllEllt^ GOZDNO GOSPODARSTVO BLED Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela 1. maj in se priporočamo za obisk v naših poslovalnicah v Lescah, Radovljici, Kropi in na Bledu. Nudimo vam bogato izbiro moškega, ženskega in otroškega perila, moške, ženske in otroške konfekcije, posteljnega perila, dekorativnega blaga, gradbenega materiala, stekla, posode, keramike, gospodinjskih strojev, radioaparatov in televizorjev, vse vrste pohištva tako kosovnega kot tudi garniture. Kolektiv trgovskega podjetja TBaofrD LESCE Tjjfcoka Za praznik dela 1. maj vsem delovnim ljudem čestita in želi prijetno praznovanje GOSTILNA NA VIDMU (Anica Dolenc) VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITA ZA PRAZNIK DELA IN SE PRIPOROČA ZA CENJENI OBISK m GOSTILNA HAJDM LESCE ff, m lil ifi se priporoča za cenjeni obisk in čestita k prazniku - Wi' I I »IIW——8 I PEKARNA KRANJ HI Hi ZARNA JESENICE ŽELI VSEM SVOJIM DOBAVITELJEM IN ODJEMALCEM ŠIROM PO JUGOSLAVIJI PRIJETNO PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE IN ŠE VELIKO DELOVNIH USPEHOV zagotavlja še nadalje kvalitetni kruh in ostale izdelke ter želi vsem svojim odjemalcem prijetno prvomajsko praznovanje JlW^|tiPiiPiiHlliBi i TRGOVSKO I. PODJETJE »ZARJA« JESENICE nudi v vseh svojih specializiranih trgovinah tekstil, konfekcijo, par-fumerijo, galanterijo in pohištvo. Nadalje TV in radio aparate in prehrambeno blago. Vsem potrošnikom čestita k delavskemu prazniku 1. maju. :_________...... / 28 OGLASI — OBJAVE Dobro ohranjen levi štedilnik »Goran« po solidni ceni prodam Klobučar Ve-šter 25, šk. Loka — 1973 Prodam prašiča, 200 kg težkega, Cerklje 33 — 1936 NSU prima 150 ccm dobro ohranjeno prodam. Kranj, Dijaški dom — 1987 Prodam plemenskega vola 500 kg težkega, Sp. Brnik 66, Cerklje — 1938 Poceni prodam klavirsko harmoniko. Kocjanova 3/1 levo Kranj — 1989 Prodam motor NSU primo, Visoko 62, Šenčur — 1990 Prodam vzidljiv štedilnik. Prebačevo 51, Kranj — 1991. Prodam rabljen kavč in radioaparat »Savica«. Jože Štular, Kranj Valjavčeva 3/III - 1992 Prodam kravo, 7 mesecev brejo. Lahovče 52, Cerklje — 1993 Novo primo 175 in staro 150 zaradi bolezni zelo poceni prodam. Vprašati K. A. Medvode, novi bloki 116/1. — 2000 Prodam kravo, bohinjko, dobro mlekarico, v 9 mesecu brejosti. Brezovica 3, pri Kropi 1994 Ugodno prodam avto opel rekord, 55 letnik. Hafner Janez, Sr. Bitnje 45, Zabnica 1995 Prodam kravo, Sp. Brnik 37, Cerklje 1996 Prodam vprežni kultivator v dobrem stanju (Wasel) Šenčur 1997 Prodam nov ope!, barva po izbiri. Naslov v oglasnem oddelku 1998 Prodam prašičke, 6 tednov stare. Požemk*9 Cerklje 1999 Pralni stroj Castor — su-peravtomatik, tovarniško nov, prodam. Vprašati na naslov Stara c. 12 Kranj — 2001 Prodam kokoši nosnice in dva okna 80x100. Sp. Brnik 54 — 2002 400 kg sena zamenjam za krompir ali peso ali pa prodam. Pangeršica 6 Golnik — 2003 Prodam dobro ohranjeno mlatilnico s čistilnikom, motorno slamoreznico, motor 5 KM in dvobrazdni plug. Lahovče 42, Cerklje — 2004 Prodam obračalnik (janeža), Poženk 3 Cerklje — 2005 Prodam 300 butar, Gorenj esavska 51, Kranj — 2006 Prodam skoraj nove vprež-ne grabi je »Lanz«, Breg ob Savi 3, Kranj — 2007 \ Poceni prodam primo 175 j ccm. Hudobivnik, Gor. tisk, Kranj — 2008 Prodam seno. Naslov v oglasnem oddelku. — 2009 Prodam motorno kosilnico. Tupaliče 25, Preddvor — 2020 Prodam dva prašiča po 100 kg težka. Prebačevo 11, Kranj — 2021 VIST-STYL usnje za oblačilno industrijo »STANDARD« - KRANJ Prodani hladilnik znamke EKA, 70-literski. Debevec Marija, Grenc 3 Škofja Loka — 2022 Prodam vseljivo hišo s sadnim vrtom. Sr. 'Gameljne 7 pri Šentvidu. — 2023 Prodam čevljarske stroje. Perne, Kranj Koroška 33. Ogled torek, č»trtek dopoldne, druge dneve od 14.— 17. ure — 2024 Ugodno prodam travnik blizu Cerkelj. Nasl. v ogl. od d. — 2025 Prodam rabljeno strešno opeko (kramp ar), Smledni-ška 23, Kranj — 2026 Prodam malo rabljeno slamoreznico in levi narn/izn-i štedilnik. Letence 15, Golnik Prodam avto DKVV 1000 S, C. Kokrškcga odreda 6, Kranj 2045 Prodam fiat 1.300' s 30.000 km. Informacije na telefon 21493 od 6-14. ure 2046 Prodam salonitne plošče 60 x 60 cm. Kokrica 157, Kranj 2047 Prodam kravo v devetem mesecu brejosti. Nasl. v ogl. odd. 2048 Prodam svinjo za zakol. Moše 13, Smlednik — 2034 Dobro ohranjen televizor poceni prodam. Reševa 7, Kranj — Primskovo — 2035 Prodam skoraj novo ročno kosilnico znamke »Alpina«, Lapajnc, Jazne 32 Cerkno — 2036 Prodam kombinirano omaro. Medved, Valjavčeva 14, Kranj — 2037 Ugodno prodam odlično ohranjen avto Llovd 600, majhna poraba goriva, zračno hlajenje in rezervne gume. Ponudbe oddati v podružnico Glasa Jesenice ood »ugodno« — 2038 Prodam dobro ohranjen motor NSU maksi. Krani, Tavčarjeva 22 - 2039 Prodam trodelno omaro in kavč (rabljeno). Kosi Milan Jenkova 10, Kranj — 2040 Prodam moped T 12 in klavirsko harmoniko. Nasl. v ogl. odd. — 2041 Prodam dobro ohranjen globok otroški voziček. Kranj — Stražišče, Seljakova 8 — 2042 Prodam 6 tednov stare prašičke. Ferlan Angela, Te-netiše 5 Kupim dve izpušni cevi (auspuh) za motor panomii-ja. Hasanica Hajrudin, Zg. Kokra 48, Jezersko — 2010 Kupim rabljene deske za betonske opaže 2m5. Rckar Hrasti e 21 — 2011 KMETOVALCI! v Zadružnem domu ina Primskovem dobite razne kmetijske slro-je in orodje, gozdarsko orodje in motorne žage, motorne in ročne drobilce za žito, ročne in motorne črpalke, vsa zaščitna sredstva, semena in umetna gnojila. Po želji preskrbimo tudi ostale stvari, ki jih nimamo na zalogi. Z nakupom boste zadovoljni! Se priporoča Kmetijska zadruga Sloga Kranj — 1535 »Splošno mizarstvo« v Radovljici rabi za takojšnji nastop 1 kval. mizarskega pomočnika. Osebni dohodek po pravilniku. — 2012 VINOTOC zopet odprt v Prodosljah. Točijo pristna dalmatinska vina. Cene zmerne, solidna postrežba. Se priporoča DROBUN — 2013 Iščem sobo v Kranju ali okolici. Pomagala bi v gospodinjstvu ali dobro plačam. Nasl. v ogl. odd. — 2014 Nudim hrano in stanovanje upokojenki ali tovarniški delavki za pomoč na mali kmetiji. Gorice 7, Golnik — 2015 Brivsko-frizersko pomočnico sprejmeta takoj ali po dogovoru. Frizerski salon Šk.Loka, Sp. trg 16 — 2016 Starejša ženska išče pošteno mlajšo upokojenko kot sostanovalko. Ostalo po dogovoru. Hraše 12, Smlednik — 2017 Iščem žensko, ki ima veselje za varstvo dveh Otrok. Jeiam šercerjeva 2, Radovljica - 2018 Mirna starejša upokojenca iščeta enosobno stanovanje, lahko tudi samo sobo v okolici Kranja. Dam tudi nagrado. Naslov v ogl. odd. — 2019 Preklicujem avtobusno vozovnico in izkaznico št. 8915 Besnica—Kranj. Papler Franc, Sp. Besnica 15 — 2028 Starejšo hišo s sadnim vrtom poleg avtobusne postaje v Trbejah 31 prodam. Informacije pri Nadižar, Hafnerjeva 9, Kranj — Stražišče — 2029 Našla sem dekliško kolo rdeče bane. Dobi se pri Močnik, Zupančičeva 2, Kran j — 2030 Našel sem moped 23.4,1966. Nasl. v ogl. odd. — 2031 Enosobnd stanovanje v Mariboru zamenjam za enakega v Kranju ali okolic;. Informacije: Kocjanova 8, Krani — Stražišče — 2032 Slu/bo dobi parketa*. Cla-ri Aldo Stošičeva 6, Kranj — 2043 Več šivilj takoj zaposli podjetje Almira Radovljica. Interesenti raj se javijo v upravi podjetja — 2044 Iščem žensko za varstvo otroka 16 mesecev starega od 13.-21. ure. Romih Marija, Stošičeva 4, Kranj, pritličje 2049 Oddam garažo na Planini Nasl. v ogl. odd- 2050 Iščem upokojenko za varstvo otroka. Dobra nagrada, soba, hrana. Naklo 59 2051 Mladinski aktiv Trstenik Vas vabi na oddajo »POKAŽI KAJ ZNAŠ«. Oddaja bo v nedeljo 1. 5. 1966 v osnovni šoli na Trsteniku ob 15. uri. Vsem delovnim ljudem čestita Mladinski aktiv Trstenik za praznik dela! 2052 DEKLE 20/168, bi rada spoznala poštenega fanta do 35 let. Samo resne ponudbe poslali pod »Resno* 2053 Z® mi i S m I 1T1 m ni m m iii Kompas KOMPASA KRANJ želi vsem ljudem širom po Gorenjski prijetno prvomajsko praznovanje in še nadalje priporoča svoje cenene usluge. Tobačna tovarna Ljubljana p. e. GORENJSKA KRANJ čestita vsem svojim odjemalcem za delavski praznik l.maj Kranjske opekarne Kranj , Kolektiv Kranjskih opekarn želi vsem ljudem prijetno prvomajsko praznovanje in še nadalje priporoča svoje izdelke EHIEIIlEliJEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIS! 8. APRIL 1966 * GLAS OGLASI - OBJAVE 29 lir I LESNO INDUSTRIJSKO | i PODJETJE BLED I Cestno podjetje K R A N J Proizvaja: žagani les smreke-jelke, resonančni-avionski les, vezane plošče za gradbeništvo, vezani les, ladijski pod, opaži vseh vrst, stropne in stenske obloge, GARAŽNA VRATA, la-melirarta gladka vrata, VHODNA VRATA, strešne konstrukcije, lesna moka, lesna embalaža vseh vrst Gradbena podjetja, individualni graditelji, kupujte naše proizvode, koristite naše usluge in konkurenčnost naših cen! Se priporočamo! Vsem ljudem čestitamo za 1. maj TEKSTIL INDUS KRANJ OB i'RAXXMK V BELA čestita rsem delovnim ljudem t t čestita vsem \ občanom za delavski praznik 1. maj in jim želi čimveč delovnih uspehov. Obratovalni čas trgovskih in ostal podjetij za prvomajske praznike Poslovna enota Dne 30. aprila 1966 — sobota — Dne 1. maja 1966 — nedelja — Dne 2. maja 1966 — ponedeljek — Dne 3. maja 1966 — torek — 1. Trg. podj. CENTRAL DELIKATESA Kranj vse dni normalni delovni čas normalni delovni čas 2. PEKARNA — prodajalne kruha normalni delovni čas odprta samo prod. pri Kokrškem mostu od 6. do 11. ure zaprto — odprte vse prodajalne od 7. do 12. ure 3. MLEKARNA — prodajalne mleka vse prod. bodo odprte dopoldan kot običajno, popoldan pa od 14. do 17. ure zaprto bodo odprte vse prodajalne od 6. do 9. ure zaprto — mlečna rtstav. normalni del. čas zaprto odprto samo dopoldan odprto samo dopoldan 4. KŽK — prod. mesa normalni del. čas zaprto zaprto nedeljski poslovni čas 5. Trg. podj. AGRARI A normalni del. čas odprti: poslov. I Prešernova ulica, posl. IV — Zlato polje Poslov. III — Maistrov trg poslov. II. — Prešernova, poslov. V. — pri mostu — Partizanska cesta 6. Samopostrežna restavracija normalni del. čas zaprto zaprto normalni delovni čas 7, Brivsko-frizerski salon normalni del. čas zaprto zaprto obratuje * od 7. do 11. ure 8. Trg. podjetie ŽIVILA Kranj * normalni del. čas zaprte vse prodajalne zaprte vse prodajalne odprte bodo naslednje prodajalne od 8. do 11. ure: — samopostrežba Peterček — samopostrežba nebotičnik — samopostrežba Vodovodni stolp — samopostrežba »Pri mostu« — samopostrežba Planina — samopostrežba Primskovo — prodajalna Kočna Cerklje J. Prehrana-Ljubljana: — samopotrežna trgovina Kranj normalni del. čas zaprto zaprto odprto 8.—12. ure — samopostrežna Stražišče normalni del. čas zaprto •> zaprto odprto 8.—-12 ure OGLAŠUJTE V »GLASI«! AVTOMOBILISTI POZOR! Obnavljamo, popravljamo in polnimo vse vrste akomula-torjev AKOMULATOR SERVIS Konkurenčne cene! Vlado Lepen Ljubljana—Šentvid št. 42 Var čuj pri ckb VIST-STELLA podloge za čevljarsko industrijo »STANDARD« - KRANJ vse turistične usluge KRANJ I N O Kranj »CENTER« 28. aprila danski barvni film KOZEL V RAJU ob 16., 18. in 20. uri 29. aprila danski barvni film KOZEL V RAJU ob 16., 18. in 20. uri 30. aprila danski barvni film KOZEL V RAJU ob 16., 18. in 20. uri, premiera aracr. barvni filma NEDELJA V N£W YORKU ob 22. uri 1. maja danski barvni film KOZEL V RAJU ob 15., 17. in 19. uri, amer. barvni film NEDELJA V NEW YORKU ob 21. uri 2. maia ameriški barvni film NEDELJA V NEW YORKU ob 15., 17. 19. in 21. uri 3. maja ameriški barvni film NEDELJA V NEVV YORKU ob 15., 17. 19. in 21. uri, premiera amer. barvnega CS filma GOLI IN MRTVI ob 21. uri 4. maja ameriški barvni film NEDELJA V NEVV YORKU ob 16., 18. in 20. uri 5. maja ameriški barvni CS film GOLI IN MRTVI ob 15.30, 18. 20.30 Kranj »STORŽIČ« 28. aprila španski barvni VV film LEPA LOLA ob 16., 18. in 20. uri 29. aprila francoski CS film ZLATO ZMAGOSLAVJE ob 16., 18. in 20. uri 30 aprila francoski CS film ZLATO ZMAGOSLAVJE ob 16., 18. in 20. uri 1. maja francoski CS film ZLATO ZMAGOSLAVJE ob 14. uri, jugoslovanski film PRITI IN OSTATI ob 16., 18. in 20. uri 2. maja jugoslovanski film PRITI IN OSTATI ob 18. uri, franc. CS film ZLATO ZMAGOSLAVJE ob 20. uri 4. maja danski barvni film KOZEL RAJU ob 18. uri 5. maja francoski barvni CS film MEČ MAŠČEVANJA ob 16., 18. in 20. uri Stražišče »SVOBODA« 28. aprila ameriški barvni CS film VRNITEV V MESTECE PEYTON ob 20. uri 1 maja francoski' CS film ZLATO ZMAGOSLAVJE ob 16., 18. in 20. uri 2. maja danski barvni film KOZEL V RAJU ob 16., 18. in 20. uri 3. maja jugoslovanski film PRITI IN OSTATI ob 20. uri Cerklje »KRVAVEC« 30. aprila angleški film KRIK STRAHU ob 20. uri 1. maja ameriški barvni CS film POTOVANJE V SREDIŠČE ZEMLJE ob 15., in 19.30, angl. film KRIK STRAHU ob 17. uri 2. maja ameriški barvni CS film ENAJST VETERANOV ob 17. in 19.30 Kropa 2 maja zap. nemški film TOLPA GROZE ob 17. in 20. uri 3. maja italijanski barvni CS film MARATONSKA BITKA ob 17. uri, jugoslovanski barvni film POT OKROG SVETA ob 20. uri Naklo 1. maja ameriški barvni film NEDELJA V NEW YORKU ob 16. in 18. uri 2. maja premiera amer. barv. CS filma GOLI IN MRTVI ob 17. in 19.30 3. maja danski barvni film KOZEL V RAJU ob 17. in 19.30 Jesenice »RADIO« 28. aprila francoski barv. CS film GROF MONTE CRI-STO — II. DEL 29. aprila jugoslovanski film GRENKA TRAVA 30. aprila — L maja franc. barvni CS film OROŽNIK IZ SAN TROPEA 2. maja ameriški CS film OSAMUENI SO HRABRI 3. do 4. maja angl. jug. film KRI\A POT 5 maja italijanski barvni CS' film TROJANSKA VOJNA 6 maja danski barvni VV film KOZEL V RAJU Jesenice »PLAVŽ« 28. do 29. aprila jugoslovanski film RANI POLET ORLOV 30. aprila — L maja^ angl. jugoslovanski film KRIVA POT 2 do 3. maja franc. barv. CS' film OROŽNIK IZ SAN TROPEA 4. maja italijanski barvni CS film TROJANSKA VOJNA 5. do 6. maja jugoslovanski film GRENKA TRAVA Žirovnica 30. aprila ameriški barvni CS film GOLI IN MRTVI 1 maja jugoslovanski tilm RANI POLET ORLOV 4 maja francoski barvni CS film OROŽNIK IZ SAN TROPEA Dovje-Mojstrana 28. aprila ameriški barvni CS film KAKO JE OSVOIEN DIVJI ZAPAD — L DEL 30. aprila jugoslovanski film RANI POLET ORLOV 1 maia ameriški film OSAMLJENI SO HRABRI 5. maja francoski barvn; CS film OROŽNIK IZ SAN TROPEA Koroška Bela 30 aprila jugoslovanski film GRENKA TRAVA 1. maia ameriški barvni CS film KAKO JE OSVOJEN DIVJI ZAHOD — I. DEL 2. maja angleški jugoslo- vanski film KRIVA POT Kranjska gora 28. aprila ameriški barvni CS fi'lm GOLI IN MRTVI 29. do 30. aprila ameriški barvni CS film KAKO JE OSVOJEN DIVJI ZAHOD — I. DEL 1. maja jugoslovanski film GRENKA' TRAVA 5. maja angl. jug. film KRIVA POT Kamnik »DOM« 28. aprila ameriški barvni film PRIGODE TOMA IN JERYJA ob 17.15 30. aprila ameriški barvni film DRUGI ČLOVEK ob 20. uri GLEDALIŠČE PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V KRANJU PETEK — 29. aprila ob 19.30 uri za red KOLEKTIVI — PETEK Linhart-Be-lina: ŽUPANOVA MICKA V ZAČARANEM KROGU PETEK — 6. maja ob 16. uri za red DIJAŠKI IT. Linhart-Belina: ZUPANOVA MICKA V ZAČARANEM KROGU GOZDNO GOSPODARSTVO BLED razpisuje na podlagi Zakona o sredstvih gospodarskih organizacij dražbo naslednjih osnovnih sredstev: 1. Konj »Cveto« II. star 8 let, lisjak, mešane pasme, v merilu 154 165 izklicna cena 3.500 N din 2. Konj /Jadran«, star 8 let, kostanjeve barve — cvetast, v merilu 156 191* izklicna cena 4.000 N din 3. Konj »Fuks«, star 10 let, lisec — zvezdast, sivo-rjav, grivast, v me rilu 160 186 izklicna cena 4.000 N din Licitacija pod točko 1. bo na Gozdnem obratu v Bohinjski Bistrici v petek, 6. maja 1966 ob 8. uri zjutraj. Pod točko 2. in 3. pa bo dražba na Rovtarici v petek, 6. maja 1966 ob 11. uri (pred konjušnico). Interesenti dobe vse potrebne informacije za dražbo pri prodajni službi Gozdnega gospodarstva Bled med uradnimi urami do dneva licitacije Prednost ima socialistični sektor; če teh interesentov ob določenem času ne bo, se dražba vrši takoj z zasebniki. , Bled, 25. aprila 1966 RADIJSKI SPORED Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 7., 8. 10. 12. 13., 15., 17., 22., 23. In 24 url tei radijski dnevnik ob 19.30 uri Ob nedeljah pa ob 6.03., 7., 9., 121, 13. 15. 17., 22., 23 in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. ČETRTEK — 28. aprila 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Glasbena pravljica — 9.40*Lahka orkestralna glasba — 10.15 Koncert ansambla beograjske opere — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Razpoloženjske skladbe v raznih zasedbah — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Čez hrib in dol — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja — 14.35 Otroci so pripravili koncert — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Koračnice igra pihalna godba JLA iz Ljubljane — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Odskočna deska — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Novi posnetki z mladimi izvajalci — 23.05 Plesna glasba PETEK —29. aprila 8.05 Operna matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Domače viže — domači ansambli — 9.35 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Dudaš in druge solistične skladbe hrvatskih skladateljev — 10.35 Novost na knjižni polici 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Iz oper — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pe- smi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Poje francoski zbor Jean Paul Kreder 15.25 Zabavni intermezzo — 15.30 Od vasi do vasi — 15.45 V svetu znanosti — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkov simfonični koncert. — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Domače melodije igar Zabavni orkester RTV Ljubljana — 18.45 Kulturni globus — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lepe melodije — 20.20 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Iz sodobne češke glasbe — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Za ljubitelje jazza — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Iz opusa Paula Hinde-mitha "SOBOTA — 30. aprila 8.05 /Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Mladi glasbeniki glasbenih šol pred mikrofonom — 9.45 četrt ure z Zabavnim orkestrom RTV Beograd — 10.15 Odlomki iz manj znanih oper — 11.00 Turistični napotki za tuje go ste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Med novitetami našega arhiva — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Ansambel Miška Hočevarja in trio Do>r-ka škobernota — 13.30 Priporočajo vam — 14 05 S slovenskimi pevci v operah — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Prenos nogometne tekme Olimpija : Sarajevo — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših relejnih postaj — 18.45 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Delavske pesmi raznih narodov — 20.15 »Pesem in stvarnost« — 21.00 Za ples in dobro. voljo — 22.10 Oddaia ?a naše izseljence — 23.05 Veseli zvoki — 00.05 Zaplešite z nami NEDELJA — 1. maja 6.00 Prvomajsko jutro — 6.30 Napotki za turiste — 8.05 Glasbena matineja — 9.05 Mladinska radijska igra — 9.50 Mladi pevci o 1. maju — 10.10 Zabavni zvoki za prvomajsko dopoldne — 11.00 Slovenske narodne in umetne pesmi — 11.25 Za prijatelje lahke glasbe — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.30 »Popotovanja« — 14.00 Iz dveh opernih gledališč — Ljubljana in Maribor — 15.05 V svetu zabavnih melodij — 16.00 »V pomladi prvi je bilo« — 17.05 Radijska igra — 18.08 Glasbeni intermezzo — 18.15 šport in praznik — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Naš nedeljski sestanek — 21.00 »Maj — ljubezni čas« — 21.30 Iz dveh novih slovenskih filmov — 22.10 Kita novih posnetkov — 23.05 Ples v majski noči PONEDELJEK — 2. maja 8.05 Praznična matineja — 9.05 Mladinska radijska igra — 9.50 Orkester RTV Ljubljana poslušalcem za prvomajske praznike — 11.00 Turistični napotki za tuje* goste — 11.15 četrt ure z ansamb- 28. APRIL 1966 * GLAS SPOREDI 31 ČETRTEK — 28. aprila RTV Zagreb 10.00 TV v šoli RTV Beograd 11.00 Angleščina RTV Ljubljana 16.10 TV v šoli RTV Beograd 17.05 Poročila 17.10 Rdeči signal RTV Zagreb 17.40 Združenje radovednežev 18.00 Petnajst minut z... RTV Ljubljana 1825 TV obzornik RTV Skopje 18.45 Reportaža^ RTV Beograd 19.10 Uvertura za diskoteko RTV Ljubljana 19.40 TV pošta RTV Beograd ► 20.00 T V dnevnik 20.20 Aktualni razgovori RTV Zagreb 21.10 Narodna glasba 21.20 Ekran na ekranu 21.30 Poezija Tina Ujevica RTV Beograd 22.40 Poročila " PETEK — 29. aprila RTV Zagreb 10.00 TV v šoli 16.35 Poročila 16.40 TV v šoli 17.00 Angleščina RTV Ljubljana 17.30 Pogovori o slovenščini RTV Zagreb 18.00 Mali svet RTV Ljubljana 1825 TV obzornik 18.45 Slepi — žrtve vojne RTV Skopje 19.15 Narodna glasba RTV Ljubljana 19.40 črna tabla RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Popoldanski sestanek TELEVIZIJA — fiim Evrovizija 22.15 Zlata vrtnica — zabavno glasbena oddaja RTV Ljubljana 22.45 Zadnja poročila SOBOTA j- 30. aprila 10.00 16.10 16.15 17.00 17.15 18.25 18.45 19.10 19.25 19.40 20.00 20.30 21.00 22.00 22.50 RTV Zagreb TV v šoli «. RTV Ljubljana Poročila Prenos športnega dogodka Ciik cak Prenos športnega do- TV obzornik RTV Skopje Srečno pot, Zoki RTV Ljubljana Vsako soboto RTV Beograd Poje Dragan Stojnic* RTV Ljubljana Prvomajske čestitke RTV Beograd TV dnevnik RTV Ljubljana Sprehod skozi čas RTV Beograd Zabavno-glasbena oddaja Beograd- Budimpešta RTV Ljubljana Hitchcock vam predstavlja Zadnja poročila NEDELJA — 1. maja RTV Ljubljana 8.55 Poročila 9.00 Nedeljska promenada RTV Beograd 9.30 Pozdrav 1. maju RTV Ljubljana 10.00 Regata na Bledu RTV Beograd 12.00 Otroška prireditev v Titovem Užicu 13.00 Posnetek prvomajske parade v Moskvi RTV Zagreb 14.00 Združenje radovednežev 14.45 15.15 15.20 18.25 18.35 19.05 19.55 20.00 20.45 22.10 23.00 RTV Ljubljana Lassie — film RTV Zagreb Poročila Speedvvav v Crikvenici RTV Ljubljana Delu čast in oblast Mestece, ki je svetilnik RTV Zagreb Operetna ocena RTV Ljubljana Cik cak RTV Beograd TV dnevnik Mladinska olimpiada RTV Ljubljana Veliki podvigi — film Zadnja poročila PONEDELJEK — 2. maja RTV Beograd 10.40 Poročila 10.45 Solisti narodne glasbe 11.00 Kmetijska oddaja - RTV Ljubljana 11.45 Lolek in Bobek — poljska risanka RTV Zagreb 14.55 Poročila 14.55 Spcedway v Crikvenici RTV Beograd 17.15 Boksarska finalna tekmovanja RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik 18.45 če bi videla — mladinska oddaja RTV Beograd 19.15 Tedenski športni pregled RTV Ljubljana 19.54 Cik cak RTV Beograd 20.00, TV dnevnik 20.30 Lirika posvečena Kosti Abraševiču 20.45 Šoja — TV igra 22.15 Poje Miroslav čangalović RTV Zagreb 22.30 Šahovski komentar RTV Beograd 22.40 Poročila TOREK — 3. maja_ RTV Zagreb 18.20 Poročila 18.25 Ameriška filmska komedija — Stanlio, in Olio RTV Ljubljana 19.40 Cik cak RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.30 Tako kot je — film 22.00 Poročila SREDA — 4. maja RTV Zagreb 10.00 Televizija v šoli 16.35 Poročila 16.40 Tečaj ruskega jezika 17.00 Tečaj angleškega jezika * RTV Ljubljana 17.40 Tik tak 17.55 Pionirski TV studio 18.25 TV obzornik RTV Beograd 18.45 Planetarium — glasbena oddaja ' RTV Ljubljana 19.15 Filmski pregled Evrovizija 19.40 Nogometno srečanje Anglija: Jugoslavija RTV Beograd 20.30 TV dnevnik Evrovizija 20.45 Nadaljevanje prenosa iz Londona RTV Ljubljana 21.30 Casanova na dopustu — igra s petjem 22.35 Zadnja poročila ČETRTEK — 5. nmja RTV Zagreb 10.00 Televizija v šc i RTV Beograd 11.00 Tečaj angieškf zjj jezika RTV Ljubljana 16.10 Televizija v š