GLASILO OBČINE DOMŽALE
3. julij 2009 - letnik XLIX, št. 9
Osrednja občinska prireditev ob dnevu državnosti
v
Še na mnoga leta, Slovenija!
Osrednja občinska prireditev ob dnevu državnosti, katere organizatorja sta bila Občina Domžale in Krajevna skupnost Dob, je k pomniku državnosti v Dob in kasneje
v letno gledališče privabila številne občane in občanke.
V uvodni slovesnosti ob pomniku je po slovenski himni v izvedbi Dom-
žalske godbe, ki je pripravila tudi pro-menadni koncert, dobrodošlico vsem zaželel predsednik Sveta KS Dob Robert Hrovat.
(nadaljevanje na 5. strani)
Uredništvo Slamnika želi vsem bralcem in bralkam
VESELE POČITNICE
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 11. septembra 2009, rok za oddajo je četrtek, 3. septembra 2009 do 12. ure. Prispevke oddate v Kulturnem domu Franca Bernika, Ljubljanska 61 oz. na naslov slamnik.urednica@gmail.com
36. Srečanje slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov
Lovski pevski zbori in rogisti pomemben del slovenske kulture
Nadaljevanje 27. in 28. seje Občinskega sveta Občine Domžale
stran Tradicionalni županov 4 sprejem
Tudi letos je župan občine Domžale sprejel najbolje učence, dijake in športnike v naši občini
stran
Objavljamo, kam vse se lahko v Domžalah v stiski obrnete po pomoč
^tran Nov Dom starejših 13 Domžale
Obravnava odloka o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta za območje D20 nad športnim parkom
Na 9. poletnem kulturnem festivalu Studenec 2009
Festival Gorenjskih komedijantov
Kljub nekulturnemu vremenu prijeten gledališki vikend v Dobu
stran
22 I
Športni intervju
Pogovor z Rudijem Križaničem, organizatorjem 3. rekreativnega teka v Domžalah
stran
27 I
Predstavitev
Pogovor z direktorjem domžalskega podjetja Protechnik
Pod pokroviteljstvom Lovske zveze Slovenije in Zveze lovskih družin Ljubljana, občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin je v soboto, 13. junija 2009, na območju navedenih občin potekalo 36. Srečanje slovenskih pevskih zborov in rogistov.
Organiziralo ga je Kulturno društvo Domžalski rogisti, ki je ob tej priložnosti izdalo tudi knjižico s predstavitvijo vseh 17 lovskih pevskih zborov in 24 skupin rogistov, v katerih je približno 450 pevcev in glasbenikov. Dobrodošlico nastopajočim so s svojimi prispevki zaželeli tudi župani sodelujočih občin.
(nadaljevanje na strani 16)
premiera
Petek
24. julij 2009
ob 21. uri
DOMAČA GLEDALIŠKA PREDSTAVA - KOMEDIJA
V Lj ubljano jo dajmo
Josip Ogrin - Roman Končar
Igrajo: Jože Vunšek, Pija Brodnik, Tadeja Capuder, Jure Sešek, Kondi Pižorn, Brigita Hrovat, Rajko Majdič, Janez Hafner, Urša Sešek, Eva Majdič, Marjeta Žabnikar, Milan Capuder, Jože Prašnikar, Florjan Zabret, Mešani pevski zbor Šutna.
Nastopilo bo več kot 60 igralcev, plesalcev in pevcev.
_V0D0TERM
Varčujmo z energijoI
STIEBEL ELTRON	De Dietrich^ Xlff"
Vodoterm Radomlje d.o.o., Škrjančevo 8, Radomlje, 01 722 89 20,041 659 591 vodoterm.radomlje@siol.net, www.vodoterm.si
PEKARNA DOBROT
iz krušne peči
v centru Domžal (poleg Mladinske knjige)
odprto
pon - pet: 6.30 - 19. ure sob:	7. - 13. ure
ponovitve: 25., 26., 31. julij
ter
1.,2. avgust 7., 8., 9. avgust
in
13.,14.,15. avgust 2009
ob 21. uri
Studenec
IZ URADA ZUPANA
stran
2
Dragi bralci, drage bralke,
pred vami je zadnja predpoči-tniška številka Slamnika v letu 2009. Nekateri ste se na počitnice že odpravili, druge to še čaka, vsekakor pa je ob tem potrebno poskrbeti za številne stvari. Kot sem pisala v uvodniku nekaj številk nazaj, med prvomajskimi prazniki, tudi v času poletnih počitnic ne pozabite poskrbeti za varnost svojih domov. Za varnost pa je potrebno poskrbeti tudi v trenutkih, ko naj ne bi imeli skrbi - na plaži. Tako sebe kot vaše najmlajše ustrezno zaščitite pred nevarnimi sončnimi žarki - kako, pišemo v tokratni številki Slamnika.
Sicer pa je osrednja tema zadnje, poletne številke Slamnika, proslava ob Dnevu državnosti; nismo pozabili niti na najbolj pridne učence, učenke, športnike in športnice, ki so ob koncu šolskega leta svoj prostor dobili tudi v domžalskem glasilu. V tokratni številki vam na 10. strani nudimo še informacije o pomoči v času krize, kam se lahko v našem mestu obrnete, ko se znajdete v takšni ali drugačni zagati. Naj vam ne bo težko poiskati pomoč, sodelavci v zavodih in organizacijah so tam za to, da priskočijo na pomoč, vam svetujejo in vas ustrezno napotijo.
Da pa vam med počitnicami ne bo dolgčas, si boste tudi letos zagotovo privoščili nekaj dobrih knjig - o pravih za letošnje poletje vam svetujejo v knjižnici Domžale - tudi v našem glasilu.
Slamnik torej odhaja na počitnice, čez poletje bomo tako člani uredništva kot naši dopisniki nabirali novo energijo, nove ideje in nova gradiva, ki vam jih bomo predstavili v septembrski številki. Vsem vam želimo breskrbne počitnice, novih, pozitivnih energij in obilo lepih sončnih dni!
Mateja A. Kegel
Šolska telovadnica in gradnja novega doma za starostnike
Spremembe in dopolnitve prostorskega načrta za območje D20
Na zadnji, 28. seji, je Občinski svet Občine Domžale sprejel sklep o spremembah in dopolnitvah prostorskega načrta za območje D20 v prvi obravnavi, kjer se predvideva gradnja doma starejših občanov in telovadnica ob Srednji šoli Domžale. Za pridobitev podrobnejših informacij v zvezi z načrti in realizacijo projekta izgradnje doma starejših občanov smo se pogovarjali s podžupanjo Andrejo Jarc Pogačnik. Občina Domžale je ocenila, da naj
bi bila poleg oskrbovanih stanovanj, ki jih je predvidel investitor, v novem Domu upokojencev tudi potreba po dodatnih mestih za posteljno oskrbo. Kako je občina ocenila število postelj in ali bodo v sedanjem obsegu zadovoljile trenutne potrebe?
Potrebe po dodatnih mestih za posteljno oskrbo v novem Domu upokojencev izhajajo iz števila starostnikov v naši občini. Ugotovljeno število novih mest izhaja iz števila
starostnikov, ki bivajo v domovih izven občine po vsej Sloveniji, ki niso dobili prostora v domžalskem domu (teh je okoli 50) ter vseh starostnikov, ki sedaj sicer bivajo v domžalskem domu, ampak je v celo triposteljnih sobah njihov bivalni standard zelo nizek. Tako bi prva skupina starostnikov ponovno dobila stik z domačin okoljem, druga skupina pa izboljšane pogoje za bivanje.
Poleg institucionalnega doma, za katerega si občina zelo prizadeva,
Strokovno srečanje v Občini Tolmin
Tolmin, 6. maj 2009 - V začetku meseca maja se je župan Toni Dragar s člani štaba Civilne zaščite Občine Domžale odzval povabilu tolminske občine in se udeležil strokovnega srečanja na
Upravna enota Domžale
obvešča kandidate,
ki bodo opravljali vozniški izpit, in ostale uporabnike Izpitnega centra Domžale,
da bo Izpitni center Domžale od 20.07.2009 do 31.07.2009 zaprt zaradi kolektivnega dopusta.
Hvala za razumevanje!
temo zaščite, reševanja in pomoči v primeru potresa. Povabilo je bilo nadvse dobrodošlo, še zlasti, ker nam primanjkuje izkušenj pri tovrstni naravni nesreči.
Ker je območje občine Tolmin potresno zelo ogroženo - mesto Tolmin sodi med osem potresno najbolj ogroženih slovenskih mest - imajo tamkajšnji občani, žal, kar nekaj izkušenj s potresom in nje-
UPRAVNA ENOTA DOMŽALE
www.upravneenote.gov.si/domzale/, e: ue.domzale@gov.si Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale t: 01 722 01 00, f: 01 724 21 04
OBVESTILO
V	prejšnjih številkah občinskega glasila je bil objavljen poziv občanom, v katerem smo prosili, da preverite veljavnost vaših osebnih dokumentov.
Ker večjega odziva oz. povečanja števila strank nismo zaznali in se bliža čas poletnih dopustov, vas ponovno pozivamo, da pravočasno preverite veljavnost vaših osebnih dokumentov.
V	primeru, da vam je že ali vam bo veljavnost osebne izkaznice, potnega lista ali vozniškega dovoljenja, potekla, vam priporočamo, da čimprej stopite do najbližje upravne enote v Republiki Sloveniji in vložite vlogo za zamenjavo oz. podaljšanje ustreznega dokumenta. Da bi se izognili gneči, do katere prihaja pri urejanju teh zadev v poletnih mesecih, vam priporočamo, da to storite čimprej.
Uradne ure Upravne enote Domžale: ponedeljek in torek, od 8. do 15. ure sreda, od 8. do 12. in od 13. do 18. ure petek, od 8. do 13. ure
Upravna enota Domžale
govimi posledicami. V zadnjih 30 letih so to območje prizadeli štirje močnejši potresi. Župan Občine Tolmin Uroš Brežan je predstavil njihov sistem zaščite, reševanja in pomoči, ki je zelo dobro organiziran. Velik poudarek je na preventivnem delovanju, ki obsega vzpostavitev in vzdrževanje pripravljenosti sil za zaščito, reševanje in pomoč.
V nadaljevanju srečanja je župan Toni Dragar predstavil sistem zaščite, reševanja in pomoči naše občine, ki se sooča z drugimi vrstami naravnih nesreč. Območje občine je ogroženo zaradi poplavljanja večjih vodotokov. Tudi naš sistem je učinkovit, kar se je izkazalo v septembru 2007, ko so sile za zaščito in reševanje s hitrim posredovanjem preprečile poplave večjih razsežnosti. Župana in člani štabov obeh občin so bili zadovoljni s strokovnim srečanjem in z izmenjavo izkušenj. Vsi so si bili enotni, da je bistvenega pomena, da je sistem zaščite, reševanja in pomoči dobro organiziran, ker le tako lahko deluje hitro in učinkovito - nesreča namreč nikoli ne počiva in vedno udari takrat, ko jo najmanj pričakujemo.
R.K.
Slamnik je glasilo Občine Domžale, izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno.
•	Odgovorna urednica TINA ŽELEZNIK tel.: 051 684 404, e-naslov: slamnik.urednica@ gmail.com
•	Pomočnica odgovorne urednice
MATEJA A. KEGEL ■ Člani uredništva JANEZ STIBRIČ, ROMANA KARNER, JANEZ ERŽEN, TINA ZAJC, MARIJA PUKL, VERA VOJSKA in DOMINIK JANEZ HERLE
Tehnični urednik JANEZ DEMŠAR Lektorica
NATAŠA VRHOVNIK JERIČ • Uredništvo glasila SLAMNIK je na
Ljubljanski cesti 61 v Domžalah
•	Uredništvo
HELENA URŠIČ tel.:722 5050, fax. 722 5055, slamnik@kd-domzale.si
•	URADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure.
Priprava za tisk: IR image d.o.o., Medvedova 25, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d.,
Vevška c. 52, 1260 Ljubljana - Polje.
PRIPRAVA PRISPEVKOV Prispevke v digitalni obliki je potrebno oddati v DOC zapisih, digitalne fotografije pa ločeno v JPG formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. To je posebej pomembno zaradi kvalitete tiska fotografij. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt.
pa bodo v stavbi tudi oskrbovana stanovanja; prvotni namen investitorja je bil pravzaprav graditi oskrbovana stanovanja. Občina si prizadeva tudi zagotoviti prostore za dnevno varstvo in druge aktivnosti starostnikov. Tako bo del sredstev, ki jih bo iztržila iz komunalnega prispevka - prizadevala si bo pridobiti tudi sredstva republiškega stanovanjskega sklada in druge vire - namenila za odkup oskrbovanih stanovanj. Tako oskrbovana stanovanja ne bodo zgolj tržna, ampak tudi najemna. V najem si želimo ponuditi vsaj 15 oskrbovanih stanovanj.
Takšna oblika doma pa lahko funkcionira le, če bomo imel koncesijo, ali pa se na nov dom starostnikov razširi poslovanje obstoječega doma upokojencev.
Na občini si želimo, da bi načrtovani dom starostnikov postal medge-neracijsko regijsko središče.
Kako komentirate pomisleke glede izbrane lokacije za nov dom starostnikov?
Kljub pomislekom o primernosti lokacije se je skozi javno razpravo, ki jo je v mesecu marcu organizirala Svetniška skupina Desus, pa tudi skozi razpravo na Občinskem svetu Občine Domžale, izkazalo, da ima lokacija nekatere prednosti, ki jih mora glede na pogoje izpolnjevati lokacija, kjer se gradi Dom starostnikov - npr., da morata biti v neposredni bližini zdravstveni dom
in kulturna institucija - Knjižnica Domžale.
Ne nazadnje imamo v neposredni bližini lepo urejeno zeleno os - Kamniško Bistrico, urejeno pešpot, ki bo služila kot sprehajališče. Pričakujemo, da v ta dom ne bodo vključeni le tisti, ki so vezani na sobo in posteljo, ampak aktivni starostniki, ki bodo lahko uživali bližino zelene osi - Kamniške Bistrice in Šumber-ka - naših domžalskih pljuč.
Kako ste na občini načrtovali že prej omenjeno medgeneracijsko povezovanje?
V novem Domu starostnikov naj bi bila predvidoma tudi kuhinja za potrebe Srednje šole Domžale. Lokacija bo spodbujala medgeneracij-sko druženje, ki bo v prihodnosti še kako pomembno. Nedavno so objavili raziskavo o odnosu mlajše generacije do starostnikov, ki kaže žalostno sliko. Mladi niso naklonjenosti generaciji starejših, zato se moramo vsi še posebej potruditi, da bo mlajša generacija sprejela starostnike.
(Nadaljevanje na strani 13)
Na Občini Domžale smo v mesecu juniju gostili diplomante Evropskih spričeval poslovnih kompetenc (EBC*L)
Spoštovani!
Obvestila o poteku potnih listin, osebnih izkaznic in vozniških dovoljenj
Upravna enota Domžale bo prenehala s pošiljanjem obvestil o poteku osebnih dokumentov osebam, ki imajo stalno prebivališče na območju Upravne enote Domžale in ki jim bodo dokumenti potekli v naslednjih mesecih. Upravna enota se je za ta varčevalni ukrep odločila zaradi racionalizacije in zmanjševanja stroškov delovanja.
Vsem občanom predlagamo, da preverijo datum poteka svojih osebnih dokumentov in v primeru, da jim poteče veljavnost, pravočasno vložijo vlogo za izdajo novega potnega lista, osebne izkaznice ali vozniškega dovoljenja ter se tako izognejo gneči v poletnih mesecih. Občani lahko vloge vložijo na katerikoli upravni enoti v Republiki Sloveniji.
Upravna enota Domžale
Občina Domžale in Sklad dela Ljubljana sta tudi v letu 2009 organizirala dodatno izobraževanje za brezposelne osebe, ki z opravljenim izobraževanjem pridobijo dodatna znanja in tako lažje konkurirajo na trgu dela. V letu 2009 je Občina Domžale še povečala število udeležencev in tako omogočila pridobitev strokovnih in splošnih znanj, saj se z razmahom terciarnega sektorja zahtevajo vse bolj kompleksna znanja.
Diplomante je uvodoma pozdravil predstavnik Sklada dela Ljubljana, Janez Zavrl, sicer predavatelj s področja prava: »V preteklosti smo se srečevali v manj prijetnih okoliščinah pri nabiranju in kasneje pri preverjanju znanja. Danes pa se na Občini Domžale srečujemo v bolj prijetnih okoliščinah. Tu se moramo zahvaliti Občini Domžale in Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije za sredstva, izpitnemu centru pa za korektno izvedene postopke. Lahko se tudi že pohvalimo, da sta tako kolega kot kolegica, ki sta obiskovala predavanja in jih uspešno zaključila, že pridobila zaposlitev. Želim tudi vsem drugim udeležencem in vam čestitam za dobro dosežen rezultat. Kar tako naprej.«
Udeležence podelitve diplom je pozdravil tudi Toni Dragar, župan: »Na Občini Domžale smo se odločili, da bomo z dobro prakso nadaljevali in tudi v letu 2009 omogočili dodatno izobraževanje na različnih področjih, eno izmed njih je tudi Evropsko spričevalo poslovnih kompetenc. Tako vsem vam želim, da bi ga znali čim bolje izkoristiti in da boste vsi našli delo oziroma zaposlitev. To izobraževanje bomo izvajali tudi v prihodnjem letu.« Na Občini Domžale področje družbenih dejavnostih, ki so skrbniki nad področjem izobraževanj, usmerja Andreja Jarc Pogačnik, podžupanja, ki je vsem zbranim zaželela veliko uspeha pri iskanju zaposlitve oziroma da bi se opogumili in začeli s svojo dejavnostjo: »Občina Domžale je bila že v preteklosti znana kot občina obrtnikov, podjetnikov in tudi s takimi izobraževanji se trudimo, da bi se ta trend nadaljeval.« Nato je podžupanja Andreja Jarc Pogačnik razdelila pridobljene diplome. Po prejemu diplome pa je Sašo Kovačič Ivanjko povedal, da je uspel pridobiti zaposlitev prav na osnovi pridobljenega znanja na tem izobraževanju.
Urad župana
17. junij 2009
Nadaljevanje 27. in 28. seje Občinskega sveta Občine Domžale
Po pozdravu predsedujočega, podžupana Vinka Juharta, so 27. sejo Občinskega sveta Občine Domžale svetniki in svetnice nadaljevali z obravnavo in sprejemom Informacije o poslovanju podjetja ICJ d.o.o. v letu 2008. Brez razprave sta bila sprejeta naslednja sklepa:
1.	Občinski svet Občine Domžale sprejme Informacijo o poslovanju podjetja ICJ d.o.o. v letu 2008 ter okvirni program aktivnosti podjetja ICJ d.o.o. v letu 2009. (za sklep glasovalo 14 prisotnih)
2.	Projektna skupina za spremljanje Investicije gradnje cone Želodnik v roku 60 dni pripravi informacijo o nadaljevanju del za gradnjo infrastrukture v Poslovni coni Želodnik in jo predloži v obravnavo in sprejem občinskemu svetu. (sklep predlagal Odbor za gospodarstvo - 15 ZA)
1. Poslovanje Podjetniškega centra
Uvodno informacijo k naslednji točki: Obravnava in sprejem Informacije o poslovanju Podjetniškega centra Domžale sta podala Vinko Juhart, podžupan Občine Domžale, in mag. Iztok Lesjak, direktor Tehnološkega parka Ljubljana. V razpravi so sodelovali: Franci Gerbec v imenu Odbora za gospodarstvo, Robert Hrovat, SDS, Katarina Karlovšek, SLS, Pavel Cerar, LDS, Roman Kurmanšek, SDS, Franc Gerbec, SD, Franc Černagoj, Zelena stranka, mag. Marko Vresk, LDS in Rok Ravnikar, SLS. Na vprašanja sta odgovarjala Vinko Juhart, podžupan Občine Domžale, ter Iztok Lesjak, direktor Tehnološkega parka Ljubljana. Sprejeta sta bila naslednja sklepa:
1.	Občinski svet Občine Domžale sprejme Informacijo o delovanju Podjetniškega centra Domžale. (s 24 glasovi
ZA)
2.	Občinski svet Občine Domžale zadolži Podjetniški center Domžale oziroma Tehnološki park Ljubljana, da do konca meseca septembra pripravi koncept razvoja centra, do konca meseca novembra pa analizo in presek stanja podjetništva in obrti na območju Občine Domžale ter ju predloži v obravnavo in sprejem občinskemu svetu. (na predlog Odbora za gospodarstvo - s 23 glasovi ZA)
2.	O poslovanju podjetja JKP Prodnik d.o.o. v letu 2008
Gradivo so svetniki in svetnice prejeli z vabilom. V razpravi so sodelovali Roman Kurmanšek, predsednik Odbora za komunalne zadeve, Anton Preskar, LDS, Franci Gerbec, SD, Rok Ravnikar, SLS in mag. Milan Pirman, LDS. Po odgovorih župana Tonija Dragarja in Marka Faturja, direktorja Javnega komunalnega podjetja Prodnik, je bil sprejet s 16 glasovi ZA naslednji sklep:
Občinski svet Občine Domžale sprejme Informacijo o poslovanju Javnega komunalnega podjetja Prodnik d.o.o. za leto 2008.
3.	O poslovanju podjetja CČN Domžale - Kamnik d.o.o. v letu 2008
Predsedujoči je prisotne svetnike obvestil, da je predlagatelj točko umaknil, Anton Preskar, LDS, pa je v razpravi opozoril na nekrivdno razrešitev direktorice, dr. Olge Burica in potrebo po informaciji o dogajanju na Centralni čistilni napravi Domžale - Kamnik.
4.	Pogoji za prodajo blaga zunaj prodajaln Brez uvodne informacije in po razpravi Janeza Limbka, N.Si, je bil s14 glasovi ZA sprejet naslednji sklep:
Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o določitvi pogojev za prodajo blaga zunaj prodajaln v Občini Domžale v prvi obravnavi in ugotavlja, da je primeren za nadaljnjo obravnavo.
S tem je bila 27. seja Občinskega sveta Občine Domžale zaključena in svetniki ter svetnice so se takoj lotili gradiva 28. seje Občinskega sveta Občine Domžale.
28. seja Občinskega sveta Občine Domžale
28. seja se je začela s sprejemom zapisnikov 26. in opravljenega dela 27. seje Občinskega sveta Občine Domžale. Brez razprave sta bila zapisnika sprejeta s 16 glasovi ZA. Brez razprave je bil s 17
glasovi ZA TER 1 glasom PROTI sprejet dnevni red 28. seje z osmimi točkami.
5. Vprašanja, predlogi in pobude
Saša Kos, LDS, je vprašala, ali novi predvideni dom upokojencev sodi v območje Srednje šole Domžale - po njenem mnenju to ni najboljša rešitev; Anton Preskar, LDS, je vztrajal, da se sredstva za urejanje Kamniške Bistrice zagotovijo v eni postavki, hkrati pa zahteval, da občinska uprava pripravi pregled vlaganj v ureditev in vzdrževanje Kamniške Bistrice po posameznih letih; da se opredeli pravno formalni status poti ob vodotoku, hkrati pa želi tudi informacijo o vlaganjih v vzdrževanje in urejanje v letu 2009 ter finančni plan vzdrževanja in urejanja Kamniške Bistrice v letu 2010; hkrati je predlagal, da se v rebalansu zagotovijo sredstva za pridobitev potrebne dokumentacije za gradnjo hodnika za pešce na območju Dragomlja; Gregor Rovanšek, SD, je predlagal čim prejšnji začetek gradnje 2. faze pločnika med Dobom in Podre-čjem, predvsem pa zagotovitev varnosti v križišču Vir - Dob - Podrečje, zlasti za šolarje; pričakuje tudi , da bodo krajani Podrečja čim prej prejeli odgovor na dopis s to tematiko; Robert Hrovat, SDS, je postavil vprašanje v zvezi s številom odklonjenih, sprejetih in zavrženih otrok v vrtcih; predlagal je, da se v Spodnji Krtini, zlasti zaradi šolske poti, čim prej uredi prehod za pešce; opozoril je na problematiko podjetja Forbiz, predlagal ureditev jaškov v cestah po Dobu, ki ropotajo; zanimala ga je odzivnost konce-sionarja za javno razsvetljavo, opozoril je na nujno celovito ureditev muld na cestah v višje ležečem delu KS Dob -zaradi morebitnih neurij; opozoril je na problematiko neurejenega odvodnjava-nja (opozorilo Igorja Lampeta) ter zaprosil za seznanitev z aktivnostmi Občine Domžale pri reševanju ureditve ceste Domžale - Rodica - Kamnik; informacijo o tej tematiki je podal župan Toni Dra-gar; Janeza Limbka, N.Si, je v zvezi z odgovorom o lokaciji otroškega igrišča v KS Rovah zanimalo, katero mnenje KS Rova se upošteva; Rok Ravnikar, SLS, je ponovno zahteval odgovor na vprašanje štev. 725 - povezano z ureditvijo cest do meje vseh treh občin Moravče, Dol pri Ljubljani in Domžale; na vprašanje je odgovoril župan Toni Dragar; Pavla Ce-rarja, LDS, pa je zanimalo, kdaj se bo po že pripravljenih projektih začelo urejanje in gradnja OŠ Dob - predlagal je, da se začne pred gradnjo vrtca, kjer je glavni problem pridobitev zemljišč; opozoril je tudi na nezadovoljstvo ljudi v zvezi z lokacijo STN in že podpisanimi pogodbami; glede na predvideno širitev je zahteval, da se z njo predhodno seznani Občinski svet; mag. Lovro Lončar, SDS, je opozoril na potreben odvoz vej, ki so posledica čiščenja sotočja rek na Podre-čju, ter zahteval, da občinska uprava do jesenske seje Občinskega sveta pripravi pregled nerealiziranih sklepov in vprašanj; mag. Florjan Zabret, Peter Verbič - Lista za Domžale, je podprl predlog, da se v Sp. Krtini za večjo varnost otrok uredi prehod za pešce, enako naj se uredi prehod za pešce na območju, kjer se gradi stanovanjsko-poslovni objekt; mag. Majda Pučnik Rudl, SDS, je postavila vprašanje v zvezi s počasnim urejanjem pločnika ob Prešernovi cesti v Radomljah, na vprašanje je odgovoril župan Toni Dragar; zanimale so jo nove kapacitete domskega varstva in višina najemnin varovanih stanovanj v novem objektu v Domžalah; Roman Kurmanšek, SDS, je opozoril na neprimeren čas sestanka za pripravo strategije, predstavil je pobudo krajanov Želodnika za primernejšo ureditev odvoda meteornih vod v tem naselju; predlagal je, da se preuči možnost avtobusnega prevoza iz Ljubljane v Domžale tudi po 23. uri, od občinske uprave je zahteval, da se končno uredi in doreče upravljanje s protipoplavnimi zapornicami na Gorjuši; predlagal je, da občinska uprava naroči meritve vplivov podjetja STN na naselje Dob; Sonjo Heine, N.Si, je zanimalo, kdaj bo Občinski svet vendarle celovito obravnaval dejavnost in problematiko Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik - predlagala je, da se točka obravnava na seji v septembru.
6.	Koncesije za program predšolske vzgoje in varstva
Uvodno informacijo in amandma je posredovala Kristina Slapar, vodja Oddelka za družbene dejavnosti. Brez razprave je bil sprejet amandma (z 18 glasovi ZA) ter osnovni sklep (s 23 glasovi ZA) v naslednjem besedilu:
Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o predmetu, pogojih in postopkih za podeljevanje in prenehanje koncesije za izvajanje programa predšolske vzgoje in varstva.
7.	Predlagane spremembe na področju ravnanja s komunalnimi odpadki
Uvodno informacijo so podali Toni Dragar, župan Občine Domžale, Andrej Bokan, vodja Oddelka za komunalne dejavnosti, ter Marko Fatur, direktor JKP Prodnik. V razpravi so sodelovali: mag. Milan Pirman, LDS, ki je predlagal dva dodatna sklepa; mag. Marko Vresk, predsednik Statutarno pravne komisije, je predlagal dodatni sklep komisije; Rok Ravnikar, SLS, Anton Preskar, LDS, Pavel Cerar, LDS, mag. Majda Pučnik Rudl, SDS, Franc Gerbec, SD, Franc Černagoj, Zelena Stranka, ki je predlagal dodatni sklep, in Sonja Heine, N.Si. Po odgovorih župana Tonija Dragarja ter direktorja JKP Prodnik, Marka Faturja, so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v prvi obravnavi in ga posreduje v 30-dnevno javno razpravo. (z 18 glasovi ZA)
2.	Župan Občine Domžale naj preko skupščine Javnega podjetja Prodnik zahteva sprejem odločitev, da podjetje že v letu 2009 izvede potrebne investicije v opremo za identifikacijo zabojnikov. (z 18 glasovi ZA)
3.	Javno komunalno podjetje Prodnik naj izvede vse potrebne postopke nabave in razdelitve zabojnikov za ločeno zbiranje embalaže pri uporabnikih, da bo mogoče najkasneje v roku 60 dni od dneva veljavnosti odloka pričeti z izvajanjem odloka. (z 18 glasovi ZA)
4.	Župan predloži predlog Pravilnika o zbiranju in odvozu komunalnih odpadkov v Občini Domžale za sočasno obravnavo ob sprejemu Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Domžale. (z 18 glasovi ZA)
5.	Občinski svet Občine Domžale naslovi na Vlado RS zahtevo, da glede na različne interpretacije vsebine uredb pojasni:
-	Ali so zavezanci za uporabo obvezne gospodarske javne službe ravnanja z biološko razgradljivimi odpadki - tudi tisti povzročitelji kuhinjskih odpadkov, ki imajo hišne kompostnike?
-	Ali je dovoljeno kuhinjske odpadke, ki nastajajo pri povzročiteljih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev mešati in odlagati skupaj z drugimi odpadki na hišni kom-postnik? (na predlog Statutarno pravne komisije z 18 glasovi ZA)
6.	V javnem Glasilu Slamnik se objavi popolna Informacija o dosedanjih ukrepih v zvezi z ravnanjem s komunalnimi odpadki (na predlog Odbora za komunalne zadeve z 19 glasovi ZA)
7.	Občinska uprava v pripravi odloka za drugo obravnavo dopolni tekst odloka z določbami, ki bodo do 01. 01. 2010 omogočile uvedbo elektronske identifikacije zabojnika kot novo obliko oz. način obračuna ravnanja s komunalnimi odpadki, tako da se bo občina Domžale pri obračunu storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v čim večji meri približala merilu dejanske uporabe (porabe oz. obremenitve) storitev ravnanja s komunalnimi odpadki pri posameznih uporabnikih. (na predlog mag. Milana Pirmana, LDS s 15 glasovi ZA. 3 PROTI)
8.	Občinska uprava v predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Domžale za drugo obravnavo doda določbo, ki bo uporabnikom, ki biološke odpadke
kompostirajo v hišnem kompostni-ku, omogočala, da teh odpadkov ne bodo dolžni prepuščati izvajalcu javne službe. (na predlog Franca Čer-nagoja, Zelena stranka s 17 glasovi ZA, 3 PROTI)
Ker je bila ura že 21, je delovni predsednik sejo prekinil.
Nadaljevanje 28. seje - 18. junij 2009
Spremembe Ureditvenega načrta za območje D20 nad Športnim parkom (prva obravnava)
Uvodno informacijo sta podala Andreja Sever, pomočnica vodje Oddelka za prostor in varstvo okolja ter Iztok Perpar, predstavnik projektanta Locus. V razpravi so sodelovali: Saša Kos, LDS, Metka Zupanek, DeSUS, Franc Gerbec, SD, Robert Hrovat, SDS, Katarina Kar-lovšek, SLS, Franc Černagoj, Zelena stranka, mag. Majda Pučnik Rudl, podžupanja Andreja Pogačnik Jarc.
Na zastavljena vprašanja in pobude so odgovarjali: Andreja Sever, pomočnica vodje Oddelka za prostor in varstvo okolja; Iztok Perpar, predstavnik projektanta Locus, predstavnika IMP, ki je investitor bodočega doma upokojencev in varovanih stanovanj Anica Rovanšek in Srečko Koritnik ter župan Toni Dragar. Svetniki in svetnice so poleg vsebine sprememb nekaterih členov odloka sprejeli tudi naslednji sklep, za katerega je glasovalo 14 prisotnih: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta za območje D20 - Nad športnim parkom (Srednja šola Domžale in Dom starejših Domžale) v prvi obravnavi skupaj z dopolnitvami in ga posreduje v 30-dnevno javno razgrnitev in javno obravnavo. Dopolnjeni osnutek sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta se uskladi z dopolnitvami in javno razgrne v prostorih Občine Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja, Savska 2, Domžale in v prostorih Krajevne skupnosti Slavko Slander, Slamnikarska 14, Domžale.
Javna razgrnitev bo potekala 30 dni. Začetek razgrnitve bo deset dni po ob-
javi sklepa v Uradnem vestniku Občine Domžale. Javna obravnava bo v sejni sobi Občine Domžale, Ljubljanska 69, I. nadstropje, dne 1. julija 2009 ob 17. uri, vodil jo bo pristojni oddelek Občinske uprave.
V	času javne razgrnitve bo mogoče predloge in pripombe v zvezi s spremembami in dopolnitvami ureditvenega načrta za območje D20 - Nad športnim parkom (Srednja šola Domžale in Dom starejših Domžale) vpisati v knjigo pripomb, ki bo na mestih javne razgrnitve ali jih posredovati pisno na naslov Občine Domžale, Oddelek za urejanje prostora, Ljubljanska 69, 1230 Domžale.
O spremembah načina izvajanja lokalne gospodarske službe - zemeljski plin
Brez razprave so svetniki in svetnice s 16 glasovi ZA sprejeli naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina na območju Občine Domžale.
Spremenjen Odlok o štipendiranju
V	razpravi je Franc Gerbec, SD, predlagal, da se pripravi nov odlok.
Po razpravi je bil s 16 glasovi ZA in 1 PROTI sprejet naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o štipendiranju v Občini Domžale.
Obravnava dokončnih poročil Nadzornega odbora
Predsednik Nadzornega odbora Občine Domžale Tomaž Deželak je predstavil dokončni poročili o pregledu poslovanj OŠ Domžale in KS Dob v letu 2009.
V	razpravi so sodelovali mag. Jožic Polanc, DeSUS, Pavle Cerar, LDS, Anton Preskar, LDS, Robert Hrovat, SDS, Franc Gerbec, ki je predlagal dodatne sklepe, po odgovorih Tomaža Deželaka, predsednika Nadzornega odbora Občine Domžale, pa je za zaključek 28. seje zmanjkalo časa. Predsedujoči jo je prekinil, svetniki in svetnice pa jo bodo nadaljevali jeseni.
U. Ž.
Predstavljamo svetnike Občinskega sveta Občine Domžale
Liberalna demokracija Slovenije
Saša Kos
Saša Kos je svetnica v Občinskem svetu Občine Domžale že tretje mandatno obdobje. Vselej je bila izvoljena na listi Liberalne demokracije Slovenije. Po poklicu je profesorica zgodovine, zaposlena pa je kot bibliotekarski specialist v Splošni izobraževalni knjižnici Kamnik, kjer so ji zaupali tudi opravljanje funkcije predsednice sindikata zaposlenih v knjižnici. Stanuje v Domžalah, ima dva sinova in vnukinjo ter vnuka. Rada obiskuje različne kulturne prireditve, o katerih večkrat piše tudi v Slamniku, del prostega časa pa nameni rekreaciji, predvsem kolesarjenju, plavanju, smučanju in hoji.
Katero področje iz vašega volilnega programa bi posebej izpostavili?
Glede na izobrazbo pa tudi zaposlitev so mi blizu družbene dejavnosti, v njihovem okviru pa posebej področje kulture. Zato sem dva mandata opravljala funkcijo predsednice Odbora za kulturo, šport in dejavnosti društev. V tem mandatnem obdobju sem podpredsednica odbora, sprejela pa sem tudi funkcijo predsednice Odbora za občinska priznanja in prireditve občinskega pomena ter funkcijo podpredsednice Odbora za vloge in pritožbe. Lahko rečem, da področja skrbno spremljam ter aktivno sodelujem na sestankih omenjenih odborov in občinskega sveta, ob tem pa sem tudi članica sveta Vrtca Domžale in podpredsednica sveta Osnovne šole Venclja Perka.
Kaj ste na tem področju s svojim delovanjem v občinskem svetu dosegli?
Svoja mnenja in predloge sem najprej skušala posredovati preko omenjenih odborov, katerih stališča sem kot predsednica in kot podpredsednica predstavljala na sejah občinskega sveta. Zavzemala sem se za čim kvalitetnejši program na področju kulture - tako na področju profesionalnih institucij kot tudi ljubiteljskih. Povsod sem prisluhnila njihovim potrebam in jim pomagala po svojih močeh, tudi s predlogi za povečanje posameznih postavk v proračunu - predvsem na področju kulture. Nikoli pa nisem pozabila na malega človeka, ki se težko prebija skozi življenje, zato sem vselej podprla odločitve, ki so pomenile boljši položaj socialno ogroženih.
Ali je vaše delovanje in delovanje občinskega sveta takšno kot ste pričakovali?
Vsak problem oz. nestrinjanje skušam reševati z dialogom in dogovarjanjem, pa naj bo to v svetniški skupini LDS, v posameznem odboru ali na
Občinskem svetu Občine Domžale. Nisem kon-fliktna osebnost, zato mi navadno uspe, saj sem vedno pripravljena prisluhniti tudi nasprotnim mnenjem in argumentom. Jasno mi je namreč, da več ljudi več ve in da usklajevanje mnenj pripelje do napredka in najboljših rešitev - tako za posameznika, občinsko upravo, kot za ljudi, ki so me na listi LDS izvolili za svetnico. Vsekakor sem prepričana, da Občinski svet Občine Domžale dela v okviru svojih pristojnosti, da ima posluh za reševanje problematike občine, pa tudi, da skuša vsak svetnik oz. svetnica v okviru svetniških skupin poiskati najboljše rešitve v dobro občanov.
Ob tem pa bi rada poudarila - to sem povedala že na občinskem svetu - da pričakujem, da se bodo svetniki in svetnice ob aktivnem delu v odborih in občinskem svetu ne glede na politično pripadnost udeleževali različnih prireditev, posebej osrednjih občinskih ob posameznih državnih praznikih, pa tudi prireditev ob različnih jubilejih naših društev. Opažam namreč, da udeležba ni najboljša, enako na prireditvah pogrešam tudi občinsko upravo.
Kakšna je vaša odločitev za prihodnost, boste ponovno kandidirali?
Vedno sem pripravljena s svojim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami iz Občinskega sveta Občine Domžale prispevati k razvoju občine, ki naj bi bila po mojem mnenju prijazna vsem občanom in naj bi sproti reševala njihove probleme in težave. Zato bom tudi v prihodnje podpirala vse odločitve, ki bodo pomenile napredek in boljše življenje za posameznika in občino kot celoto. Če mi bodo volivci zaupali, tudi v Občinskem svetu Občine Domžale.
Ob tem bi rada povedala, da sem bila v prejšnjem mandatnem obdobju tudi koordinatorka za enake možnosti. Žal je žensk v politiki še vedno premalo, čeprav vsi ugotavljajo, da njihova intuicija velikokrat pripomore k pozitivni naravnanosti političnih odločitev, zato pričakujem tudi večje število kandidatk.
DOMŽALE
stran
4
Tradicionalni sprejem za najboljše učence in dijake
Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca . . .
Letošnji tradicionalni sprejem župana Občine Domžale Tonija Dragarja, na katerega je povabil najboljše učence in dijake, je bil malo drugačen kot dosedanji. Na sprejem so bili namreč povabljeni učenci in učenke, ki so se na osnovnih šolah posebej odlikovali vseh osem oz. devet let, najboljši glasbeniki iz Glasbene šole Domžale v letošnjem letu, knjigo pesmi Toneta Pavčka pa so, skupaj z letno vstopnico za domžalski bazen, prejeli najboljši dijaki in dijakinje posameznih letnikov naše srednje strokovne šole in gimnazije.
Prijetna slovesnost z 81 nagrajenci in nagrajenkami se je pričela z nastopom rock ansambla iz OŠ Dragomelj, od koder sta prišli tudi Orfova glasbena skupina ter glasbena skupina flavt, ter čestitkami in dobrimi željami župana Tonija Dragarja. Med drugim je poudaril: »...da so prisotni najboljši, pa ne le v učnem in šolskem uspehu, čeprav je ta tudi pomemben, temveč najboljši tudi v različnih tekmovanjih iz znanja in spretnosti, mladi s priznanji iz različnih mednarodnih projektov, raziskovalnih tekmovanj, z uspehi na kulturnih,
glasbenih in športnih področjih, pa tudi mladi, ki ste zmogli in znali s svojim prostovoljnim delom pomagati sošolcem ali delati v različnih društvih in organizacijah. Ponosni smo na vas, vaši učitelji, ravnatelji, vaši starši pa tudi občina Domžale, ki se veseli vaših uspehov in pričakuje, da boste tudi v prihodnje uspešni. Pomembno pa je, da ste tudi sami ponosni na svoje uspehe, ker ste jih dosegli s prizadevnim delom, s pridnostjo in delavnostjo, ker ste, ko ste naleteli na ovire, pred katerimi se mnogi ustavijo, vi te preskočili, ali pa so vam predstavljale le izziv, da ste jih premagali ter z novimi izkušnjami odhiteli novim uspehom naproti.« Zaželel jim je, da postanejo uspešni mladi ljudje, ki ob iskanju življenjskih in delovnih poti ne bi pozabili, da so mladi ter da si zaslužijo prijetno otroštvo in mladost.
Med prijetnim kulturnim programom, v katerem so z besedo, glasbo in plesom nastopili predstavniki prav vseh osnovnih šol, glasbene ter srednje šole, vodila pa ga je Draga Jeretina Anžin, ki je na kratko predstavljala uspehe najboljših, je župan Toni Dragar podelil knjižne nagrade naslednjim najboljšim učencem in učenkam:
OŠ Dob: Tina JASENC, Ana ŽAGAR, Nastja SIMON in Žan TESTEN;
OŠ Domžale: Luka FLEGAR. Aljaž SIMONIČ, Andraž VAR-ŠEK, Petra KREČ, Leja ZAJC, Katja GORENC, Katja GROŠELJ, Katja MARINŠEK, Jure ALJANČIČ, Anja HRIBAR, Matic ERDANI in Andraž NOVAK;
OŠ Dragomelj: Jaka AŽMAN, Špela CERAR, Teja DUŠAK Nina GUBINA, Taja KOVIČ in Katarina PAVOVEC; OŠ Preserje pri Radomljah: Denis MAUKO, Jakob NOVAK,
Matevž PODOBNIK, Špela BAJC, Sabina MEŠIČ, Miha POGAČ AR, Tadeja POLJANŠEK, Nina ŠPEGEL, Izadora VERLIČ,
Uroš HRIBAR, Anže ZIDAR, Žan RODE in Ana ZUPAN; OŠ Rodica: Miha HROVAT, Tomaž KASTELIC, Maša MAZI, Gregor PIRNAT, Tomaž PIRMAN, Klara PREDNIK, Tadeja SKOK in Manca UREK; OŠ Roje: Barbara LAVRIČ; OŠ Venclja Perka: Tanja KOV-JENIČ, Urban VAMBERGER, Jan MAKOVECKI, Špela MI-KELN, Klara ROVTAR, Matjaž ZGONC, Blaž MIKI, Špela CERAR, Meta DRČA, Sara LOŽAR in Manca ROŽMAN; Glasbena šola Domžale: Luka PAPEŽ, Neža KOLAR in Nejc PIRNAT;
Srednja šola Domžale: Gašper ZAMLJEN, Simon KOŽELJ, Lejla MEMIC, Eva IVANŠEK, Urban BRNOT, Anže MLAKAR, Luka MALIK, Sara NJIVAR, Boštjan PESTOTNIK, Primož URANKAR, Danijela PANIC, Miha ANŽIČ, Katja BALANTIČ,
Špela JERETINA, Samo PISKAČ in Petra BRAJCAR. Srednja šola Domžale — Gimnazija: Katarina BAŠKOVIČ, Uroš KLOPČIČ, Tina HRIBAR, Samo ZABRET, Maja MASELJ, Edia BAJRAMIČ, Lea RUPERT in Marko BERK ZUPANC.
Vsem najboljšim, za katere smo tudi slišali, da so osebe, ki si jih učitelji želijo učiti, vsak učenec pa imeti za sošolca oz. sošolko, iskrene čestitke, veliko uspehov v prihodnje, prijetne letošnje in vse ostale počitnice, za popotnico pa verzi Toneta Pavčka iz njegove knjige, ki jih bo spominjala na prijeten dogodek ob koncu njihovega šolanja:
Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca./ A če ne prideš ne prvič ne drugič/ do krova in pravega kova,/posku-si/vnovič/in zopet/ in znova.
Vera Vojska
Zavod za šport in rekreacijo Domžale
Najboljši športniki in športnice osnovnih šol domžalske regije
Zavod za šport in rekreacijo Domžale je ob koncu šolskega leta, ki pomeni tudi zaključek šolskih športnih tekmovanj, pripravil prijetno slovesnost, na kateri so najboljši športniki in športnice osnovnih šol Domžalske regije prejeli zaslužena priznanja.
Slovesnosti so se ob najboljših športnikih udeležili tudi nekateri starši, mentorji športne vzgoje, predstavniki vodstev šol, pa tudi župan Občine Domžale Toni Dragar, podžupan Milan Karče in ga. Kočar iz Občine Trzin ter mag. Janez Zupančič. Najboljšim so podelili spominska darila. Tekmovanj na nivoju osnovnih šol Domžalske regije se je udeležilo 2813 mladih športnikov, od tega 1644 učencev in 1169 učenk. Največ se jih je udeležilo jesenskega in spomladanskega krosa - več kot 1200 tekačev, atletike posamezno skoraj 500, košarke 324, odbojko pa je igralo 261 tekmovalcev.
Najboljši športniki in športnice posameznih osnovnih šol v šolskem letu 2008/2009 so:
OŠ Domžale: Eva Aljančič, Gregor Zabret
OŠ Preserje pri Radomljah: Nadja Wicher, Lan Tirc
OŠ Venclja Perka : Vita Osolin, Luka Pavli
OŠ Rodica: Tjaša Andrejka, Gašper Pajer
OŠ Dob: Petra Keržan, Rok Limoni
OŠ Dragomelj: Nika Babič, Gregor Lazar
OŠ Jurija Vege, Moravče: Tamara Cerar, Miha Hrovat
OŠ Mengeš: Doris Kličič, Matic Janežič
OŠ Janka Kersnika, Brdo: Nika Kašnik, Jure Močnik
OŠ Trzin: Urša Matičič, Vito Novak
OŠ Roje: Barbara Mramor, Tomaž Šum
Vsem najboljšim športnikom in športnicam iskrene čestitke, prijetne počitnice ter tudi v prihodnje veliko uspehov na športnem področju.
Osrednja občinska prireditev ob dnevu državnosti
Se na mnoga leta, Slovenija!
(nadaljevanje iz 1. strani)
Med drugim je poudaril, da je dan državnosti predvsem priložnost za spomin na dni, ko smo Slovenci in Slovenke izkazali pogum, solidarnost in pomoč ter dokazali, kako lahko visoke cilje uresničimo, če smo enotni, ponosni na svojo domovino in jo imamo radi. Prisotni smo se z minuto molka spomnili padlih v vojni za Slovenijo, podžupan Vinko Juhart, predsednik Območnega združevanj a veteranov vojne za Slovenijo Domžale Janez Gregorič ter predsednik Policijskega združenja Sever Domžale Maksimiljan Karba pa so k pomniku položili venec.
Sledila je slovesnost v letnem gledališču. Slavnostni govornik, Janez Gregorič, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Domžale, je po pozdravu spomnil, da je Slovenija 25. junija 2009 postala polnoletna ter na kratko predstavil čas, v katerem smo uresničili svoje sanje ŽIVETI V LASTNI DRŽAVI. Med drugim je dejal: » Prav je, da se na današnji dan spomnimo vseh tistih, na katerih je bilo največje breme osamosvojitvenega dejanja: veteranov vojne za Slovenijo in Policij ske-ga združenja SEVER, pripadnikov narodne in civilne zaščite ter mnogih, ki so s svojim pogumom zavarovali našo državnost. Nekateri so v bojih izgubili svoja življenja - spomnimo se spopada v bližnjem Trzinu, kjer je padel naš pripadnik teritorialne obrambe Edvard Peperko, Aleš Kodra pa postal invalid, ki mu ni dano, da z nami občuduje lepote tega sveta, vendar vem, da v sebi čuti ponos in pripadnost današnji sla-vljenki - Sloveniji!« V nadaljevanju nas je spomnil na že 17. maja 1990 ustanovljeno manevrsko strukturo narodne zaščite, skrivna skladišča orožja v občini, kjer so orožje v popolni tajnosti čuvali zavedni posamezniki; na desetdnevno vojno
ter modro, odločno in strateško ukrepanje političnih ter diplomatskih vodij, ki so takrat stali na čelu naše mlade države; pa tudi na odločnost in veliko enotnost slovenskega naroda, ki sta prepričali nasprotnika JLA in svet, da volje ljudi, ki že stoletja živijo na teh tleh, ni mogoče zlomiti z vojaško silo.
Dotaknil se je tudi sedanjosti, novega gospodarskega sistema ter socialnih razlik in poudaril, da ra-stemo tudi s tem, če stalno skrbimo za tiste, ki so v stiski ali živijo v revščini ter ohranjamo okolje, zemljo, zrak in vodo za prihodnje rodove. Govornik je tudi poudaril, kako pomembno je, da smo pozitivno naravnani do sebe in drugih ljudi, kajti različnost ni le drugačnost, temveč dobrina, ki nas plemeniti, če le upoštevamo načelo strpnosti, odprtosti in medsebojnega spoštovanja ter nadaljeval: »Polnoletnost doka-žimo s sprejemanjem polpretekle zgodovine, takšne kot je bila v resnici, brez ideoloških predznakov. Bodimo prijatelji, odvrzimo negativno miselnost in se osredotočimo na prihodnost. Tudi pri reševanju sosedskih nesoglasij se bomo lažje razumeli, če bomo vsi doumeli, da ni ne zmagovalcev in ne poražencev, če želimo živeti v sožitju. Leta 1991 smo izkazali svoje domoljubje, pa ga še vedno? Začnimo pri mladih, ne manjka jim samozavesti in znanja, ki ga pridobivajo v izobraževalnem procesu, manjka jim ponosa, da živijo v tej naši lepi državi; ponosa, da so Slovenci. Na nas je, da jim s svojim zgledom pokažemo, da smo vredni svoje države. Kako ponosni smo bili junija 1991, ko smo na nekdanjo tovarno TOKO, kjer je bivala ena izmed naših enot TO, obesili veliko SLOVENSKO ZASTAVO, eno prvih v naši občini. Pa danes, plapola na vsaki hiši zastava? Zastava v pozdrav naši državi, ki smo si jo tako želeli, zdaj jo imamo! Spoštujmo jo, pomagajmo jo narediti
čim bolj prijazno za bivanje! Saj v tem je njen namen. Za praznik naše domovine vam želim, da bi se še dolgo prijetno počutili v njej!«
Kulturni program, v katerem so sodelovali Godba Domžale, Mešani pevski zbor iz Doba, Folklorna skupina Kamnik ter ansambel orglic Kosci, je pripravilo Kulturno društvo Jožef Virk Dob, od koder sta bila tudi recitatorja Bogdan Osolin in Marta Starbek Potočan, ki je prireditev povezovala. Režiser prireditve, ki je navdušila vse prisotne, je bil Miloš Starbek. Prij eten dan državnosti se je v Dobu končal z druženjem.
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Domžale je tudi letos pred osrednjo občinsko slovesnostjo ob dnevu državnosti ob pomniku braniteljev slovenske samostojnosti v parku ob občini Domžale 25. junija 2009 dvignilo slovensko zastavo. Slavnostni govornik je bil predsednik združenja Janez Gregorič, v programu pa je sodelovala Godba Domžale.
ObčinaTrzin razpisuje
JAVNO DRAŽBO
za oddajo v najem poslovnega prostora
Občina Trzin, Mengeška 22, 1236 Trzin, oddaja v najem opremljen poslovni prostor v PT na Ljubljanski 85, Domžale za dobo 5 let in sicer poslovni prostor, vpisan v k.o. Domžale, nepremičnina 3.E z oznako preje E12/B4 št. 33 v pritličju v izmeri 80,50 m2.
Izklicna cena za poslovni prostor znaša 1.450,00 EUR/mesec (DDV ni vključen). Najnižji znesek višanja izklicne cene za poslovni prostorje 50,00 €.
Pred javno dražbo morajo zainteresirani dražitelji do 28. 7. 2009 do 13.ure položiti varščino v višini 1.450,00 EUR + DDV naračunšt.: 01386-0100001846, spripisom »zadražbo«.
Dražba bo potekala v sredo, 29.7.2009, ob 9.00 uri. Sodelovanje na dražbi je možno po predhodni prijavi. Prijave morajo biti popolne in morajo prispeti na Občino Trzin, Mengeška cesta 22, 1236 Trzin, s pripisom »za dražbo« najkasneje do 28.7.2009 do 13. ure.
Razpis in razpisno dokumentacijo lahko vsi zainteresirani najemniki dobijo na vložišču in spletni strani Občine Trzin www.trzin.si od 1.7.2009. Dokumentacija je brezplačna. Interesenti lahko dobijo dodatne informacije pri Bojani Lenaršič, po telefonu 01/564-45-44 ali 041-960-392.
Nova Toyota Verso.
Today
Tomorrow
Toyota
Še več stila z brezplačno panoramsko streho!*
Prepoznavnost nove generacije modela Verso temelji na dinamičnem dizajnu in izboljšani funkcionalnosti. Poleg nadgrajenega sistema za enostavno podiranje sedežev skriva v sebi vrsto novih izvirnih prostorskih rešitev, še posebej prilagojenih zadaj sedečim sopotnikom. Novo dimenzijo udobja opredeljujejo
brezplačna panoramska streha*, zložljive mizice na hrbtiščih sedežev, senčila, osrediščena konzola z merilniki in vzvratna kamera za lažje parkiranje. Verso ostaja pregovorno zanesljiv, varen, po novem pa je še poln prijetnih presenečenj. Na vas in vaših bližnjihje, da jih odkrijete. Vabljeni v salone Toyota.
* Ponudba vejja za omejeno serjjo vozil. Emisije CO2: 140 g/km - 178 g/km; poraba goriva: 5,4 - 6,9 l/100 km
Miniaii» It HuimitB
AC LOVŠE	AC LOVŠE
Jarška cesta 11	Cesta Staneta Žagarja 65b
Domžale	Kranj
(01) 729 9000	(04) 280 9000
www.toyota.si
DRUŠTVA
stran
6
Strokovna ekskurzija upokojenih prosvetnih delavcev
Največ nam pomenita obujanje spominov na skupno delo in druženje
Tudi v današnjem času veliko govorimo o vzgoji in izobraževanju v vrtcih, osnovnih in glasbenih šolah ter pogosto poudarjamo, kako pomembna je vloga prosvetnih delavcev, ki svoja življenja posvečajo našim učencem in dijakom. Vodstvene delavce, učitelje in strokovne delavce, med njimi tudi kuharice in čistilke, ki so se upokojili kot prosvetni delavci v vrtcih, šolah in glasbeni šoli v občini Domžale, občina vsako leto povabi na strokovno ekskurzijo. Ta jih je letos popeljala spoznavat Tržaški zaliv ter njegove zanimivosti in znamenitosti.
Jutranja srečanja in prijeten klepet na avtobusni postaji so bila polna čustev, spominov na skupno delo, sodelovanje, pa tudi kramljanja o tem, zakaj nekaterih nekdanjih sodelavcev ni. Vmes je kanila kakšna kaplja pelina, saj tudi leto 2008 ni minilo brez zadnjega slo-
vesa od katerega od sodelavcev. Zanimiva pripovedovanja vseh treh vodičev so nas kaj hitro popeljala na pot mimo Sežane v Oglej, mesto, ki je cvetelo že v rimskih časih in v četrtem stoletju našega štetja postalo središče krščanske vere in sedež škofije, pod katero so spadali tudi številni naši kraji. Mogočna bazilika, ogled staro-krščanskih mozaikov ter sprehod po stari rimski cesti so pomenili za večino številne nove informacije, za nekdanje zgodovinarje pa predvsem osvežitev znanja - tudi o Gradežu, prijetnem obmorskem mestecu, ki je bil naša naslednja postaja. A le za kratko, saj nas je ladjica popeljala na bližnji otok Barbana z romarskim Marijinim svetiščem. Po ogledu in kratkem sprehodu smo se odpeljali nazaj v Gradež, po krajšem postanku pa pot nadaljevali do gradu Devin. Grad stoji na pečini obale Jadranskega morja. Ogledali smo si njegovo notranjost ter prisluhnili
Krajevna organizacija in Občinski odbor borcev za vrednote NOB Domžale
Vabita na
spominsko slovesnost ob obletnici odhoda radomeljske bojne skupine na oborožene akcije
proti okupatorju
v ponedeljek, 27. julija 2009, ob 20. uri pri spominskem obeležju v Križkarjevih smrekcah ob cesti Preserje - Radomlje.
Vabljeni!
Odbor skupnosti borcev VI. SNOUB Slavka Šlandra
Vabimo vas na
slovesnost ob 66-letnici ustanovitve VI. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade Slavka Šlandra,
ki bo v nedeljo, 9. avgusta 2009, ob 11. uri pri spomeniku na Šipku nad Blagovico oz. Špitaličem.
Slavnostna govornica bo Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja Občine Domžale, v kulturnem programu pa bodo sodelovali moški pevski zbor Solidarnost iz Kamnika, recitatorji in harmonikarji.
Dobrodošli!
Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja občine Domžale
in
Krajevna organizacija ZB za vrednote NOB Radomlje
vabita vse občane na
spominsko slovesnost ob 68. obletnici odhoda prvih borcev v partizane,
ki bo v ponedeljek, 27. julija 2009, ob 20.uri v Preserjah pri spomeniku v Križkarjevih smrekicah
Slavnostni govornik bo
Toni Dragar, župan Občine Domžale
V kulturnem programu sodelujejo:
Moški pevski zbor Radomlje, recitatorke Lipe, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale, pevka in kitaristka Silva Kosec,
Vabljeni in dobrodošli!
pripovedi o njegovem začetku, ki sega v leto 1363. V začetku so bili njegovi lastniki oglejski patriarhi, nato avstrijski grofje, vsi z zelo burno zgodovino, danes pa je grad v lasti družine Turn und Taxis. Njihova zgodovina je povezana z začetkom in razvojem pošte, zadnji del priimka pa naj bi bil povezan tudi s taxiji. Sprehod po gradu in čudovito urejenih vrtovih ter s pogledom na Jadransko morje smo obogatili z informacijami o številnih zelo znanih obiskovalcih tega gradu, med katerimi je bil tudi pesnik Rilke, ki mu je namenil pesnitev Devinske elegije. Zadnji postanek je bil namenjen ogledu mogočne cerkve Monte Grisa, tudi z zelo znano, sicer novejšo zgodovino. Cerkev, ki ima zelo neznačilno zunanjo obliko, so Tržačani namenili devici, kraljici Mariji, ki jih je obvarovala, da je bil Trst v drugi svetovni vojni mnogo manj prizadet kot druga večja mesta. Glavni gradbeni material sta steklo in beton, posebej znamenita pa je lega, saj se od tod odpirajo panoramski pogledi na Tržaški zaliv in mesto Trst, v daljavi pa smo videli naša obmorska mesta in viadukt.
Strokovno ekskurzijo smo zaključili s prijetno večerjo, pri kateri sta 129 upokojenih prosvetnih delav-
cev pozdravila župan Toni Dragar in podžupanja Občine Domžale Andreja Pogačnik Jarc ter jim zaželela tudi v prihodnje veliko zdravja in dobrega počutja. Ekskurzija, ki jo je odlično pripravil Oddelek za družbene dejavnosti Občine Domžale, izvedla pa Potovalna agencija Alpetour, je znova pokazala, kako malo je potrebno, da so ljudje zadovoljni, da čutijo, da v jeseni življenja niso sami, da niso pozabljeni. Udeleženci so našli veliko lepih in prijaznih besed za organizatorje, hkrati pa so si vsi želeli, da bi Občina Domžale tudi v prihodnje znala ceniti prispevek svojih občanov in občank na vseh področjih. Občini in njenemu vodstvu so ob zahvali, kljub kritičnim časom, zaželeli veliko uspeha.
V.
Redni letni občni zbor upokojencev na Viru
Kot vsako leto je imelo DU Vir svoj redni letni občni zbor. Zaradi prostorske stiske smo prešli na delegatski sistem. Udeležilo se ga je prek 60 delegatov in povabljenih gostov iz sosednjih upokojeniških društev, delegat PZDG, delegat KS Toma Brejca Vir in GD Vir, žal pa ni bilo predstavnika Občine Domžale.
Na občnem zboru so podelili tri priznanja. Prvo je na pobudo DU Vir dobila gospa Betka Potočnik in sicer
ZDUS-ovo priznanje za uspešno vodenje društva, pomoč starejšim pomoči potrebnim in različnim sekcijam v društvu.
Drugo priznanje je dobila gospa Marija Nahtigal. Bila je med ustanovnimi člani društva in ves čas vzorno skrbi za finančno, pozitivno stanje računa društva.
Tretje priznanje pa je prejel gospod Franci Belcijan, ki je vrsto let s svojo harmoniko razveseljeval članice in člane na vseh srečanjih in izletih ter svojo dobro voljo trosil med nas. Zato še enkrat hvala vam za vašo pomoč v društvu ter obilo trdnega zdravja. Ob tej priliki pa se zahvaljujem tudi gospodinjam (upokojenkam DU Vir) za njihove dobrote na srečanjih in izletih.
Marija Skok
Na 1. evropskem kongresu izgnancev in beguncev
Ni večje krivice, kot je pozna ali prepozna pravica!
»Med šestletno drugo svetovno vojno je vsako uro izgubilo življenje 1045 ljudi, vsako minuto 17. Skupaj 55 milijonov: kot vojaki, žrtve zračnih napadov, kot begunci, pregnanci, izgnanci, prisilni delavci ali žrtve nasilnežev,« so podatki, ki so pretresli več tisoč udeležencev 1. evropskega kongresa izgnancev in beguncev, žrtev fašizma in nacizma v letih 1920-1945, ki je bil 6. junija 2009 v Ljubljani. Med udeleženci je bilo tudi nekaj več kot 100 članov Krajevne organizacije Društva izgnancev Domžale, ki smo se na kongres odpeljali z dvema avtobusoma, več deset pa se jih je v halo Tivoli pripeljalo tudi z osebnimi avtomobili.
Po slovenski in evropski himni - izvedel ju je Orkester Slovenske vojske, ki je imel pred začetkom kongresa promenadni koncert - smo prisluhnili pozdravnemu govoru predsednika RS dr. Danila Türka, ki je govoril o poti Slovenije med evropske narode. Spomnil se je tudi trpljenja med drugo svetovno vojno ter zaželel uspešno delo v dnevu spomina, solidarnosti in prijateljstva med narodi. Predsednica Društva izgnancev Slovenije, prof. Ivica Žnidaršič, je vse prisotne pozdravila v imenu društva. Predstavila je prehojeno pot sloven-
skih žrtev ter spomnila na pričakovanja civilnih žrtev vojnega nasilja, da bodo kmalu po koncu druge svetovne vojne uveljavile status in pravice ter osebno in gmotno odškodnino. Na kratko je predstavila dosedanje delo in prizadevanja društva, pobude za povezovanje evropskih društev, predstavila predlagane sklepe ter ob koncu dejala:
»Dovolj imamo vojnih dogodkov in spominov na naše trpljenje, veselimo se sedanjosti in dni, kolikor nam jih je še ostalo!« Sledili so referati številnih slovenskih in predstavnikov Avstrije, Bosne in Hercegovine, Češke, Francije, Hrvaške, Nemčije, Poljske, Rusije, Slovaške, Srbije in Ukrajine. Med pozdravnimi nagovori so lahko številni prisotni prisluhnili tudi izbranemu kulturnemu programu. 1. Evropski kongres izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma v letih 1920-1946 v Ljubljani pa je bil predvsem priložnost za številna srečanja nekdanjih izgnancev, ki so ob tem obujali spomine na prestano trpljenje v različnih taboriščih ter skupaj ugotavljali: Ni večje krivice, kot je pozna ali prepozna pravica, zato pričakujejo, da se bo to področje končno v celoti uredilo.
D. I.
Krajevna organizacija borcev za vrednote NOB Dob - Krtina
Obiskali Žužemberk, Kočevski Rog in Turjak
Ena izmed najpomembnejših nalog Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Dob — Krtina je seznanjanje mladih z vrednotami narodnoosvobodilnega boja, hkrati obujati spomine ter se spominjati dogodkov in posameznikov, zaslužnih za današnjo svobodo in samostojnost. Tak namen je imel tudi majski obisk koncentracijskega taborišča Mauthausen.
V skladu s programom, v katerem ima vsako leto mesto tudi obisk ene od pokrajin naše lepe Slovenije, smo člani Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Dob - Krtina v začetku junija obiskali Suho Krajino, posebej spominsko obeležje, namenjeno 1144 borcem in borkam, padlim med drugo svetovno vojno na tem območju. Zazvenela je partizanska pesem in obudili smo spomine na drugo svetovno vojno, ki je bila za prebivalce teh krajev še posebej kru-
ta. Po kratkem postanku pri cerkvi sv. Mohorja in Fortunata smo si ogledali značilne slapove Krke v Žužemberku in spoznali zgodovino gradu ter številne obrti, po katerih je mesto še posebej znano.
Sledil je obisk Kočevskega Roga, ogled filma ter poslušanje vodiča Jožeta, ki odlično pozna zgodovino tega območja. Posebej pa smo si ogledali Bazo 20 ter imeli pravo zgodovinsko uro, ki smo jo nadaljevali z obiskom grobišča pobitih po vojni Pod Kre-
nom. Največje presenečenje smo doživeli, ko smo si lahko kar z avtobusa ogledali pravega, »divjega« rjavega kočevskega medveda, po katerem je to območje še posebej znano. Zadnji del prijetnega zgodovinskega dne smo namenili obisku gradu Turjak, se seznanili z njegovo zgodovino ter se polni novih informacij o preteklosti in sedanjosti obiskanih krajev napotili domov.
Vera
Društvo upokojencev Naš dom Dob
Od Cerkniškega jezera do Sodražice in naprej
V programu dejavnosti Društva upokojencev Naš dom Dob je vsako leto tudi spomladanski izlet, na katerem člani in članice navadno spoznavamo Slovenijo in njene lepote.
Letos smo se odločili, da obiščemo Notranjsko. Kar z dvema avtobusoma in prijaznima vodičkama smo se najprej odpravili do Cerkniškega jezera. Največje slovensko kraško polje nas je presenetilo s svojo raznolikostjo in velikostjo, saj obsega presihajoče jezero kar 26 kvadratnih kilometrov. Vožnja s konjsko vprego na lojtrnem vozu je v marsikomu obudila spomine na otroštvo in mladost, ko so poznali le tak način prevoza. Po malici smo se odpeljali na grad Snežnik, ki obnovljen ponuja veliko spominov na čase, ko so v njem živeli grajski gospodje. Grad Snežnik se v arhivskih virih prvič omenja leta 1269 z navedbo Majnharda Snežiškega. Nastal pa je v letu 1461, ko se omenja kot dvor
Sneberk. Najprej je bil last oglejskih patriarhov, pozneje pa drugih gospodov. Trinadstropno stavbo obdaja renesančno obzidje. V drugi polovici 19. stoletja sta bili njegova notranjost in zunanjost močno predelani. Iz tega obdobja je večina grajskega pohištva, prav tako grajski park z obliko vani-mi prvinami krajinskega sloga, ki se je tedaj začel uveljavljati tudi na Slovenskem. Sprehodili smo se po grajskih sobanah in med vodenim ogledom izvedeli marsikaj novega o gradu in njegovi okolici. Grad je bil do leta 1983 dostopen javnosti, kasneje pa zaradi obnove precej časa zaprt.
Z gradu Snežnik smo se zapeljali v Loški Potok, kjer nas je pričakal župnik ter nam predstavil zgodovino kraja in cerkve. Po prijetni večerji v Loškem Potoku smo se napotili domov, polni novih informacij o tem lepem delu Slovenije.
Mojca
V spomin na 2.7.1991
Tradicionalno srečanje
Vsako leto se zberejo leta 1991 zaposleni na RTV oddajnikih Krvavec in Domžale. Tokrat smo se zbrali na Krvavcu in s predstavnikom takratne enote Teritorialne obrambe, razporejene na RTV oddajniku Domžale, obudili še vedno svež spomin na 2.julij 1991 - dan, ki ga ni moč izbrisati iz spomina - dan letalskega napada JLA, naše nek-
danje armade. Raketiranje obeh RTV oddajnikov je, kljub veliki materialni škodi na objektih, minilo brez človeških žrtev, a vendar je to SPOMIN in OPOMIN na neumnost človeštva, ki si z zaslepljenostjo posameznih vodij narodov ustvari toliko gorja.
Janez Gregorič
Prostovoljno gasilsko društvo Pšata Dragomelj
v
Evakuacija otrok OS Dragomelj
Gasilska vaja, ki po uspelosti odmeva tudi zunaj Občine Domžale, je potekala petnajstega maja. Začela se je ob 15.50 uri v OŠ Dragomelj in sicer v sklopu PGD Pšata Dragomelj in OGZ Domžale ter treh sosednjih društev. Motiv vaje je bil preverjanje možnosti evakuacije in reševanja učencev ter zaposlenih na šoli ob morebitni elementarni nesreči, ali nesreči, ki jo povzroči človek (npr. uhajanje plina, požig ipd.). Tokrat je šlo za možnost nastanka požiga. Naj že kar v uvodu zapišem, da je vaja uspela po zaslugi velikega sodelovanja učencev in učiteljev osnovne šole ter nenazadnje gospe ravnateljice Metke Murn in seveda zaradi visoke pripravljenosti in angažiranosti gasilcev. Posebej želim izpostaviti predsednika PGD Pšata Dragomelj Luka Mivška ml., poveljnika društva Mirka Nemca ter bivšega poveljnika Lojzeta Podobnika, vodjo veteranov, ki se udeležujejo večine tekmovanj v bližnji in širši okolici ter skrbijo za redarsko službo na različnih sektorskih vajah, prireditvah, veselicah ter varstvo malčkov ob vstopu v šolo. Ker so vsi imenovani popolnoma predani gasilstvu, sem bil nad pogovorom z njimi posebej navdušen in sem jim postavil nekaj vprašanj. Ker smo domačini iz Dra-gomlja in Pšate, kjer se gasilski dom nahaja, se tikamo.
Luka, najprej me zanima, kam spadate po oceni požarne ogroženosti in s koliko operativci razpolagate?
Po oceni požarne ogroženosti smo razvrščeni v prvo kategorijo. Razpolagamo pa z 20 operativnimi člani, dvema voziloma in vso pripadajočo opremo za reševanje ljudi in njihovih življenj ter njihovega premoženja.
Ali imate ustrezne manipulativne površine za pristop gasilske tehnike? V objekt je vgrajena elektroinstalacija 220 in 380 voltov napetosti. Izklaplja
V Sloveniji obnovljen 60. vodnjak
V občini Ivančna Gorica, v vasi Gabrovčec, tudi uradno odprtje obnovljenega vodnjaka Gabrov-ški studenec - Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda je do sedaj podprl obnovo 60 vodnih virov v 54 slovenskih občinah - Ob obnovi obujena tudi zanimiva zgodovina redkega vodnjaka na mehanizem s korčasto verigo iz leta 1930 - Urejena okolica vodnjaka s čisto izvirsko vodo nova izletniška točka in prostor za spoznavanje naravne in kulturne dediščine občine Ivančna Gorica in Dolenjske
HELIOS
Včerajšnje uradno odprtje obnovljenega vodnjaka v vasi Gabrovčec v občini Ivančna Gorica je zaznamovala številka šestdeset. Vodnjak je namreč 60. vodni vir, ki ga je finančno podprl Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda. Sklad v Sloveniji deluje že od leta 1998, njegovo ustanovitev sta omogočila Helios iz Domžal in Ministrstvo za okolje in prostor, ki nudi projektu strokovno podporo. V minulem 10-letnem obdobju je akcija obnove vodnih virov potekala po vsej Sloveniji, saj je 54 slovenskih občin uspelo pridobiti finančno podporo sklada za obnovo svojih, največkrat zapuščenih in pred propadom rešenih krajevnih vodnjak-
ov. Z nastankom javnih vodovodov so vaške in krajevne vodnjake marsikje prepustili zobu časa, oz. so jih uporabljali le še na obrobjih naselij in odmaknjenih zaselkov. V občini Ivančna Gorica so se v letu 2007 prijavili na razpis za sredstva in s svojim projektom obnove uspeli. Gabrovški studenec, kot ga imenujejo domačini, je sestavni del porečja Krke. Odlikuje ga izjemno čista izvirska voda. Vaščani so leta 1930 na izviru kratkega potoka postavili vodnjak iz betona, šestero-kotne oblike. Globina vodnjaka je okoli 4 metre. Nad ploščo premera 160 cm z vzidanimi vratci se dviga 110 cm visoka kovinska konstrukcija. Vodnjak je eden izmed petih takšnih v Sloveniji, njegova črpalna naprava je »paternosterskega tipa;« svoj čas je imela krožno verigo z nizom zajemalk, imenovanih korci, kasneje pa so jih zamenjale enostavnejše tlačne črpalke. Zaradi zahtevnosti izdelave verižnega mehanizma so k sodelovanju povabili strojnega inženirja Iztoka Pečavarja, ki mu je ta izdelava predstavljala izziv leta 2008. Voda priteče v korito skozi pipo, ki ima obliko zmaja. Včasih sta bila ob iztoku še struga - perišče s perilno ploščo ter struga za napajanje živine. Danes je iztočna struga očiščena, ob njej je lepo vidna napajalna struga. Vodnjak so uporabljali vse do sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je vas dobila vodovodno omrežje.
Po besedah župana občine Ivančna Gorica Jerneja Lampreta je bila obnova vodnjaka zelo zahteven
projekt. Očistili so okolico in strugo, rekonstruirali črpalko in uredili bližnjo okolico. Občina in kraj sta s tem dobila zanimivo in urejeno izletniško točko, z vodo iz vodnjaka pa se bodo lahko odžejali tudi mimoidoči sprehajalci ter kolesarji. V spomin na ponovno odprtje so ob vodnjaku posadili tri breze ter postavili mizo in klopi. Obnovljen vodnjak bo sedaj še bolj zanimiv, tudi kot del učne poti, ki jo bodo pripravili šolarji v okviru svojih projektov zgodovinsko - geografske predstavitve tega območja. Že na otvoritvi je svoj program s pesmimi in igrico na temo voda predstavilo 45 šolarjev PŠ Krka. Pri obnovi vodnjaka in ureditvi okolice so ob pobudniku in koordinatorju, Turističnemu društvu Krka, sodelovali številni domačini in Jamarski klub Krka. Pri načrtu obnove je sodeloval tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine iz Ljubljane. Finančna vrednost obnove je znašala 12.000 evrov, od tega je Heliosov sklad prispeval 2.000 evrov, 5.500 evrov občina Ivančna Gorica, ostalo pa TD Krka preko svojih podpornikov.
Obnove vodnjakov se financirajo iz sredstev Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda. Ta jih pridobiva iz deleža prodaje okolju prijaznih Heliosovih premazov.
Več informacij o obnovi Gabrov-škega vodnjaka: TD Krka, Nataša Lukman, 041/691-800, natasa.luk-man@mobitel.si
se v omarici z glavnim stikalom - ta je na hodniku, ki z zahodne smeri vodi v jedilnico. Na južni strani se nahaja travnik, na vzhodni strani šole, ob potoku Pšata, pa je makadamska cesta, namenjena za gasilska in intervencijska vozila širine približno tri metre. Na severni strani se razprostira veliko dvorišče in avtobusna postaja za namen šole, na SZ strani je asfaltirano parkirišče za 40 vozil in na drugi strani šole asfaltirano igrišče s tekaško progo. Kaj pa gradbene in tehnične značilnosti objekta?
Objekt je v celoti grajen iz armiranega betona. Strešna konstrukcija je kombinacija armiranega betona z izolacijo in zemlje s travo, debeline 50 cm. Vse okenske in vratne odprtine na objektu so izdelane v skladu s tehničnimi normativi in standardi. V primeru intervencije je odvod dima in toplote mogoč preko okenskih in vratnih odprtin. Vsa električna napelj ava se nahaj a pod ometom. V vseh skupnih prostorih so ročni gasilni aparati 6 kg ABC, na glavnih hodnikih pa tudi hidranti pod stalnim tlakom. V neposredni okolici osnovne šole so štirje nadzemni hidranti in na vzhodu vodni vir potoka Pšata. Hvala Luka, si pa živi leksikon! Mir-
ko, ali bi ti sedaj spregovoril o operativnem delu, oziroma, kako bi opisal požar, ki mu je sledila gasilska vaja?
Do požara naj bi prišlo v dopoldanskem času ob 10.50. Ta čas se v objektu nahaja 297 oseb. Izbruh ognja iz električnih vtičnic na računalniku povzroči vnetje razstavljenega papirja v kabinetu ob učilnici prvega razreda. Požar se razširi na pohištvo in ostale stvari v kabinetu. Celotni prostor je v zelo kratkem času popolnoma zadimljen, možnost razširitve požara v ostale prostore je velika. Kako pa alarmirate in aktivirate gasilske vrste?
Takoj naj povem, da se vaja izvaja na suhi način, torej brez vode in pazimo na tujo lastnino. Alarmiranje poteka preko regijskega centra za obveščanje (v nadaljevanju RE - CO), ki po prejemu poziva na pomoč aktivira preko CPV. Alarmirano društvo javi RE - CO, da je dobilo poziv o požaru. Vodja intervencije po prihodu na mestu dogodka oceni situacijo in zaprosi za aktiviranje vseh društev sektorja Domžale, Reševalno postajo Domžale ter policijsko patruljo PP Domžale. Vodja intervencije komunicira z RE - CO po kanalu 17 repetitor Janče in z vodji posameznih enot ali skupin po kanalu 38.
Hvala Mirko, občudujem tvojo ve-ščost in zagnanost! Res je, da se je vsakega dela, in gasilskega še prav posebej, treba lotiti z voljo in intenzivno. Lojze, sedaj pa še tebe sprašujem glede nastopa gasilskih enot. Vodja intervencije po prihodu na kraj dogodka izvrši ogled in oceni situacijo ter poda taktično zasnovo in naloge glede na oceno situacije. Glede splošnih določb naj povem, da je vožnja na intervencijo s svetlobnimi in zvočnimi znaki, da prvo pomoč zagotovi ZD Domžale. Redarstvo nudi PGD Pšata Dragomelj s pomočjo enot in postaje Policije Domžale. Luka, Mirko, Lojze, zahvaljujem se vam za konstruktiven pogovor v želji za nadaljnje uspešno delo, čeprav naj bi ga bilo čim manj!
NA POMOČ!
PGD Pšata Dragomelj se učiteljskemu zboru in ravnateljici, gospe Metki Murn ter vsem učencem lepo zahvaljuje, da so omogočili izvedbo vaje v Osnovni šoli Dragomelj in ob tej priložnosti z odprtimi rokami vabi šolsko mladino v svoje vrste.
Ivan Kepic
Vi

* *
PGD Domžale - mesto
15. gasilsko tekmovanje
za pokal Domžal
V soboto, 13. junija 2009, smo člani PGD Domžale - mesto organizirali že 15. gasilsko tekmovanje za Pokal Domžal. Vreme nam je tokrat dobro služilo in vse je močno grelo vroče sonce. Tudi letos smo imeli mednarodno udeležbo, saj se je našega tekmovanja udeležila moška dese-
tina iz DVD Koprivnica. Skupno je tekmovalo 19 ženskih in moških desetin. V ženski konkurenci je slavila desetina PGD Dob, pri moških pa PGD Sinkov turn.
Gasilsko tekmovanje je potekalo v prijetnem vzdušju in tudi poškodb
med tekmovalci ni bilo. Zmagovalne desetine so se veselile ob prejemu kolajn in pokalov, popoldne pa se je ob prijetnem klepetu in negovanju med-društvenih odnosov počasi prevesilo v večer.
Ob tej priložnosti se vsi člani PGD Domžale - mesto zahvaljujemo za pomoč donatorjem: Občini Domžale, KS Slavka Šlandra ter Zavodu za šport in GZ Domžale, saj nam je tudi z njihovo pomočjo uspelo tako dobro organizirati in izpeljati naše gasilsko tekmovanje. Seveda pa gre zahvala tudi vsem sodnikom, redarjem in kurirkama za pomoč pri izvedbi tekmovanja. Posebna zahvala gre nenazadnje tudi vsem našim članom, ki so kot vedno priskočili na pomoč pri delu in organizaciji tekmovanja, saj dela ni bilo malo (posebej pohvaljena » šank » ekipa za njeno neumorno delo). Še enkrat hvala vsakemu posebej! V upanju, da se naslednje leto zopet snidemo, gasilski pozdrav NA POMOČ !
Sonja Pavlišič PGD Domžale - mesto
Območno združenje Rdečega križa Domžale
se iskreno zahvaljuje vsem krvodajalcem in krvodajalkam, ki so se udeležili zadnje krvodajalske akcije v Domžalah in tako z dragoceno tekočino pomagali tistim, ki jo potrebujejo.
Iskrena hvala za plemenito dejanje! Vsem želimo prijetne in varne počitnice!
IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK
stran
8
Volitve so za nami ...
Volitve so za nami. Domžalski člani LDS smo pripravili kar nekaj aktivnosti, povezanih s predvolilno kampanjo. Vabili smo na okrogle mize, pogovore in na srečanje na ploščad pred Vele. Naše »boksarske rokavice« so pripomogle, da naš predstavnik Jelko Kacin ponovno potuje v Bruselj. Želimo mu obilo uspehov in dosti rešenih vprašanj na področjih, kjer bo deloval.
i«
Ko sem nekaj časa opazovala pred vrati šole, kjer so potekale volitve, sem ugotavljala, da na volišča prihaja predvsem starejša generacija, nekaj srednje in skoraj nihče od mladih. Kje je ta generacija? Kako smo jih mi - kot starši in vzgojitelji pripravili na njihovo dolžnost in pravico, da se izrečejo o svojem prepričanju? Porajalo se mi je tudi vprašanje, kako do njih in kako spremeniti njihovo prepričanje, da so volitve nekaj, kar jih ne zanima in na kar ne morejo vplivati? Ker je to generacija računalnikov in interneta, bi še največ na tem področju naredili tako, da bi lahko volili prek spleta. Sama se sicer ne spoznam na to, kakšne so možnosti za izvedbo, ampak dejstvo je, da povprečen mlad človek živi z računalnikom. Prepričana sem, da bi bil odstotek tistih, ki bi volili,
v tem primeru precej večji. LDS je z rezultati volitev zadovoljen, a na pragu so že nove volitve in ne bo časa stati križem rok. Tega se zavedamo tudi člani izvršnega odbora, ki se vsak mesec pridno srečujemo. Debate teh srečanj so različne, predvsem pa se zavedamo, da je v naši občini kar nekaj perečih vprašanj, ki čakajo na rešitve. Res, da je našo stranko župan Toni Dragar v tem času zapustil, a cilji, tako njegovi kot naši, ostajajo enaki ali podobni! Poskrbeti za kakovostno bivanje vseh naših občanov! Mlade družine komaj čakajo, da odpre vrata novi vrtec. V njem bo našlo svoj drugi dom okrog 130 otrok. Veliko, a še vedno premalo, saj bo kar nekaj staršev, ki varstvo tudi še potrebujejo, ostalo pred zaprtimi vrati vrtcev. Iskali bodo varstvo zasebnih varuhinj, ki največ delajo »na črno«.Otrok pa potrebuje organizirano, vodeno in načrtno vzgojo in varstvo. Takšen način življenja in dela je gotovo v vrtcu.
Po ocenah bi za dodatnih šest oddelkov takoj potrebovali še najmanj vrtec. Otroci pa rastejo in čez nekaj let bo ob izgradnji še enega večjega vrtca mest v vrtcih dovolj. A takrat bo nastajal že drug problem - premajhne bodo postale šole! Morda je ena od rešitev ta, da novi vrtci nekaj igralnic uredijo tako, da se jih bo dalo z malo stroškov preurediti v učilnice prvih razredov. Seveda se je potrebno načrtno ozreti tudi po šolah, ki jih imamo! Preurediti, dograditi, ali sezidati novo, če je to potrebno. Da se nam ne bo takrat »zgodilo« tako, kot se nam je sedaj, ko je mest v vrtcih premalo!
Darka Bitenc
Mag. Radovan Žerjav:
Pripravljeni na novo zaupanje
9. junija se je novoizvoljeno vodstvo SLS sestalo na konstitutivni seji, ki je bila namenjena oblikovanju načina in organizacije dela; med drugim so pričeli postopek oblikovanja 10 programskih odborov SLS. Predsednik SLS, mag. Radovan Žerjav, je ob tem poudaril, da je ključni namen ustanovitve novih programskih odborov SLS okrepiti strokovno delo na prednostnih programskih usmeritvah stranke kot so regionalni razvoj in lokalna samouprava, gospodarstvo, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrana, delo, družina in sociala, okolje itd.
SLS obžaluje, da na volitvah v Evropski parlament nismo dobili svojega predsstavnika. Po oceni predsednika SLS, mag. Radovan Žerjava, je za nizko volilno udeležbo kriva tudi slovenska politika, ki s svojim delovanjem ne krepi zaupa-
nja v ljudeh: »Še posebej v zadnjih dneh pred volitvami so se ponovno zgodila presenetljiva dejanja v visoki politiki, ki kažejo na nemoralnost in neobstoj etike v odnosu najvišjih političnih oz. vladnih funkcionarjev do javnosti. V prihodnjih tednih bomo na osnovi tradicionalnih programskih vrednot SLS pripravili tudi smernice oz. vizijo novega in posodobljenega sistema delovanja SLS, ki bo uvajal nov pristop oz. sistemski način političnega dela SLS,« je še predstavil prihodnje korake vodstva SLS predsednik stranke Radovan Žerjav.
Dolgo pričakovana odločitev - nov dom za starejše občane
Občinski svetniki smo na zadnji seji, 18. junija, končno sprejeli dolgo odlagano in težko pričakovano odločitev: v 30-dnevno javno obravnavo smo dali osnutek sprememb ureditvenega načrta D 20 Nad športnim parkom, s katerim bomo omogočili gradnjo dveh prepotrebnih novih objektov:
-	telovadnice pri srednješolskem centru Domžale,
-	novega doma za starejše občane na lokaciji dosedanjega dijaškega doma v bližini stadiona, ki že dolga leta ne služi več prvotnemu namenu in je že leta skoraj prazen.
Seveda je prvi objekt - telovadnica - za vse nesporen in bi bilo zelo koristno, če bi bil že zdavnaj zgrajen. Gre pravzaprav za državno investicijo. Drugi objekt - nov dom za varstvo starejših občanov s predvidenimi prostori za domsko oskrbo in varovanimi stanovanji ter dnevnim centrom je že v obdobju priprave spremembe prostorskega akta zaradi lokacije doživljal različne, deloma tudi nasprotujoče si odzive v zainteresirani javnosti v Domžalah. Nekateri menijo, da bi bilo potrebno območje starega dijaškega doma ohraniti kot možnost za razvoj srednješolskega centra, druge moti bližina nogometnega stadiona in možen konflikt zaradi občasnega hrupa. Med projektanti in večino svetnikov je prevladala ocena, da lokacija za nov dom ni idealna, vendar izpolnjuje številna merila za takšen objekt:
-	dom bo stal neposredno ob rekreacijski osi Kamniške Bistrice, preko brvi je v bližini Šumberk s trim stezo,
-	športni park omogoča uporabo tudi za starejše občane,
-	v bližini so trgovina, knjižnica in banka.
Soseščina srednješolskega centra

in predvidenega doma omogoča nastanek medgeneracijskega sodelovanja med mladimi iz šole, ki bi se lahko na različne načine neposredno vključevali v delovanje novega doma. Dom naj bi na drugi strani zagotavljal tudi oskrbo srednješolskega centra s toplo hrano. Enako pomembno je, da bo nov dom zagotovil tudi dobre možnosti za delovanje zelo razvite dejavnosti Lipe, društva, oz. kot popularno rečemo, univerze za tretje življenjsko obdobje, torej za srečevanje velikega števila udeležencev različnih oblik delovanja te univerze. Na seji sveta je dokončno zmagala ugotovitev, da želijo starejši občani večinoma ostati sredi življenja, ne pa dislocirani nekam na obrobje. Zato daje odločitev na zadnji seji občinskega sveta nujno potreben pogum in zagon tako investitorju kot tudi Občini Domžale za pospešeno nadaljevanje vseh priprav za gradnjo doma, ki naj bi zagotovil 200 novih mest, deloma v klasični domski oskrbi, pretežno pa v varovanih stanovanjih. Potrebe imamo že sedaj bistveno večje, kot pa so sedanje zmogljivosti, kaj šele v bodoče. Tako se bo, upam, končala več kot 15 let trajajoča zgodba - jara kača - o novem domu za starejše občane v Domžalah in o dosedanjih 27 potencialnih investitorjih za njegovo gradnjo. Upam, da smo to Pepelko končno ''odčarali''.
Franci Gerbec
Mladi forum SD vabi na
Festival Lolipop 2009
Mednarodni festival, ki ga organizira Mladi forum SD, bo letos mlade usmerjal v razmislek o eni najbolj perečih aktualnih tem: Ustavimo nacionalizem! Zato smo povabili tudi sorodne organizacije s področja nekdanje Jugoslavije, mlade iz ostalih članic Ecosy-ja, visoke goste iz slovenske državne politike ter goste iz Evropskega parlamenta. Sodelovali boste lahko na zabavnih tematskih delavnicah, se preizkusili v različnih športnih aktivnostih ter predvsem pomagali širiti strpnost, pozitivno razliko in se naučili SPO-STOVATI RAZLIKE. V večernih urah pa se boste lahko prepustili melodijam znanih slovenskih glasbenih skupin. Podajmo si roke in (p)ostanimo prijatelji!
Festival bo potekal od 20. - 23. avgusta 2009 ob Ivarčkem jezeru pri Ravnah na Koroškem, več informacij pa
LOLiPDP
Spoštujemo razlike
lahko dobite tudi v domačem lokalnem klubu - MF Domžale, na elektronskem naslovu mf.domzale@gmail.com, saj se bo tudi lepo število domžalskih predstavnikov udeležilo letošnjega festivala. Ne zamudite!
Mateja A. Kegel Predsednica MF SD Domžale
SDS z naskokom najmočnejša politična stranka
Tudi na z adnjih volitvah, te so 7. junija 2009 potekale v Evropski parlament, se je pokazalo, da je SDS vodilna politična stranka v občini. Vse kaže na zanesljivo in močno zmago SDS-a tudi na lokalnih volitvah, ki bodo jeseni prihodnje leto.
Na seji vodstva SDS Domžale je bila opravljena temeljita analiza junijskih volitev v Evropski parlament. Pokazalo se je, da so volivci in volivke na voliščih v občini Domžale izrazito naklonjeni SDS, saj je SDS premočno zmagala praktično na vseh voliščih in močno porazila tako SD kot tudi Zares, LDS itd. To vse kaže na dobro delo SDS-a ter že sedaj tudi neke vrste zavezo, da se pripravi vse potrebno za zmago na lokalnih volitvah. S tem bi vsekakor prišlo do sprememb na političnem področju v občini. V SDS Domžale smo prepričani, da so te spremembe že nujno potrebne, če želimo, da se občina začne razvijati v smeri, ki si jo želijo njeni prebivalci in ne več tako, kot se to dogaja vrsto mandatov. V SDS Domžale smo prejeli veliko konkretnih predlogov in pobud, ki
SDS
bodo potrebni za uveljavljanje sprememb pri vodenju občinske politike - za tovrstne predloge in pobude smo odprti tudi v bodoče, zato nam jih lahko posredujete na naš naslov (SDS Domžale, Ljubljanska 58, p.p. 95, 1230 Domžale, ali preko elektronske pošte: info@domzale .sds. si ). Ker so pred nami dopustniški dnevi in počitnice, vam želimo, da dopust preživite kar se da prijetno, vsem šolarjem, dijakom in študentom pa, da prosti počitniški čas izkoristijo v najboljši možni meri, da se bodo jeseni lahko zdravi in polni upov v boljšo prihodnost vrnili v šolske klopi.
Robert Hrovat, predsednik SDS Domžale www.domzale.sds.si
r 11
Kam z otrokom po končanem porodniškem dopustu?
To je vprašanje, ki ga je moč slišati že skoraj na vsakem koraku v naši občini. Tudi na sedež SDS v Domžalah prihajajo številna pisma mladih mamic in staršev, ki nimajo kam s svojim otrokom - več kot očitno zaradi zgrešene občinske politike v preteklih mandatih (tudi) na tem področju.
V Zakonu o vrtcih v 10. členu jasno piše, da mora lokalna skupnost v 30 dneh začeti postopek za zagotovitev dodatnih prostih mest ali razpisati koncesijo, kadar v vrtcih ni prostih mest, starši pa izrazijo interes za vključitev... Ta zakon o vrtcih je bil sprejet že precej let nazaj in če bi občinska politika sledila
temu, danes ne bi bilo toliko težav. Ker pa ni in so ji bili pomembnejši drugi, po mnenju ljudi povsem neustrezni projekti, je stanje danes takšno, kot je. To kar kliče po spremembi politike na lokalnem nivoju. Zato bomo v Ženskem odboru SDS postale bolj glasne in se borile za sleherno prosto mesto v naših, že obstoječih vrtcih ter pritiskale na gradnjo novih. Verjamemo, da bodo naš glas morali upoštevati. Zato, ker Domžale (lahko) zmorejo VEČ.
Urška Kabaj Pleterski, predsednica Ženskega odbora SDS Domžale www.domzale.sds.si
Vl, Vir! i J. j iiUj>,jL,
PdorVtHil!
lim a za domZali:
ZA DOMŽALE
Komunalni odpadki
V sredini lanskega leta se je ponovno začelo govoriti o ločenem zbiranju komunalnih odpadkov in njihovem odvozu. To je bilo za nas še bolj aktualno, ker je obstoječa deponija v Dobu postajala polna, zato smo se na ločeno zbiranje komunalnih odpadkov dobro pripravili in ga pri njihovem začetku dosledno izvajali.
Odpadke smo dosledno ločevali, predvsem pa upoštevali, da so odpadki tudi strošek, zato se je količina odpadkov bistveno zmanjšala. Glede na novo stanje sem na pobudo krajanov in naše krajevne skupnosti na seji Občinskega sveta podal svetniško vprašanje, ki se je glasilo takole: Predlagam, da se skupine ljudi (kmete) oprosti plačila
biloških komunalnih odpadkov, ker jih ne odlagajo v zabojnike (jih dajo živini) oziroma se zaračuna za dejansko količino oddanih komunalnih odpadkov. Na moje vprašanje sem dobil birokratski odgovor direktorja komunalnega podjetja Prodnik. Ker se glas posameznika ali skupine ljudi slabo sliši, prosimo strokovne službe Občine Domžale in Prodnika za odgovor, kdaj bodo naredili naslednje korake glede zbiranja, ločevanja, odvoza in obračunavanja komunalnih odpadkov. Osebno menim, da je potrebno prizadevanje naših krajank in krajanov pri njihovem doslednem ločevanju, predvem pa zmanjševanju komunalnih odpadkov, stimulirati in v okviru danih možnosti tudi nagraditi.
Florjan Zabret KS Krtina
IÄ
Svetniška skupina SLS
Občina naj prispeva za varstvo predšolskih otrok tistim,
ki niso v vrtcu
Na seji Občinskega sveta sem predlagala, naj občina sofinancira varstvo otrok, ki niso vklju-
Rok Ravnikar
čeni v programe vrtca v višini, kolikor povprečno namenja
za posameznega otroka, ki je vključen v vrtec. Starši, ki niso dobili prostora za svojega malčka v vrtcu, so sedaj dvakrat na slabšem - nimajo varstva, če pa si ga poiščejo po drugi poti, ga morajo v celoti plačati, medtem ko občina namenja za posameznega otroka povprečno polovico celotne oskrbnine.
Tokrat sem na 28. seji Občinskega sveta Občine Domžale, ki je
bila 17. junija, predlagala, da bi bili starši predšolskih otrok, ki niso vključeni v vrtec, upravičeni do prejemanja nadomestila v višini, kakršno sicer Občina Domžale namenja oziroma plačuje za posameznega malčka, ki je vključen v vzgojno varstveni zavod. O tem predlogu sem se že pred časom pogovarjala z razočaranim gospodom, katerega vnuk ni bil sprejet v vrtec zaradi pomanjkanja prostih mest.
Pregledala sem, kakšne so prakse v naši državi po drugih občinah in ugotovila, da kar nekaj občin to nadomestilo izplačuje; prvi konkreten primer je Občina Komenda, ki je tak odlok sprejela že pred leti.
Zavedati se je potrebno, da je v naši občni približno 130 predšolskih otrok, ki niso bili sprejeti v vrtec. Razumem stisko staršev.
Mlade družine, še zlasti tiste, ki so priseljene v našo občino, kar pomeni, da starša v bližini nimata sorodnikov, ki bi jima lahko čuvali otroka, se resnično znajdejo v veliki stiski. Težko je iskati alternativo vrtcu, še zlasti v okolju, ki ga slabše poznaš. Kot mati vem, kako pomembno je, da starši zjutraj, preden odidejo na delo, oddajo svojega otroka v varno in zanesljivo varstvo, kar vrtci prav zagotovo so. Prav je, da, kolikor se le da, pomagamo tudi staršem, ki so se znašli v resnični stiski zaradi varstva otrok.
Katarina Karlovšek, občinska svetnica e-posta: katarina@rta.si
stran
9
IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK
Fenomen Golobič
Zadnje tedne, še posebej pa v času evropskih volitev, je bil slovenski politični, zlasti pa medijski prostor, popolnoma zapolnjen z Gregorjem Golo-bičem in medijskim prikrivanjem solastniškega deleža v Ultri. To je v času lanskoletne volilne kampanje prikril v nekaterih anketah (Finance, GV), pri čemer je zanimivo, da nas velika večina na te ankete sploh ni odgovorila (meni so se zdele bedne in bedaste), mnogi pa na to konkretno vprašanje niso odgovorili. Tega nihče ne pro-blematizira, zanimivo. A, da bo jasno: sama sem pripravljena javno razkriti vse premoženje in menim, da bi to morali storiti vsi politiki. Za to imam konkretne razloge. S tem bi zaprla usta vsem, ki so si, na primer, v preteklosti izmišljali in lansi-rali v javnost vse mogoče o mojem bajnem premoženju (se še spomnite: zemljišča v coni Že-lodnik, mlin na Homcu...).
Golobič je torej za časopise odgovoril nikalno, ker je menil, da bi drugače povzročil vihar in usmerjanje pozornosti na podjetje, s čimer bi škodil vsem: sebi, stranki in firmi. Napaka! Napačna predpostavka, ki je pri njem doslej nismo bili vajeni. A očitno nezmotljivih ni. Seveda pa je potrebno pogledati vzroke za to dejanje, hkrati pa tudi širši kontekst in vse posledice. Sledil je čas za premislek. Prav gotovo bi bilo zanj najbolj smiselno in primerno odstopiti ter se umakniti, pri čemer je vseskozi razmišljal,
da ministri in stranka ostanejo v koaliciji. A številni, s katerimi se je posvetoval, so mu predlagali, da stori drugače. Da ostane. Da je v nevarnosti celotna koalicija, saj bi z njim najbrž odšli tudi ostali Zaresovi ministri, da si v času težke gospodarske krize in nujnosti aktivnega in učinkovitega dela vlade njenega razpada in predčasnih volitev ne moremo privoščiti. In da takšnega medijskega pogroma in linča doslej ni bil deležen v Sloveniji še noben politik od Staneta Kavčiča dalje. Res je naredil napako, res je prikril solastništvo - a, dragi moji, ali je kdo med vami, ki misli, da politiki vedno govorijo resnico? Sama sem v zadnjih 15 letih v politiki videla in slišala toliko laži - pa tudi marsikaj hujšega -kraje, poneverbe, prikrivanja, goljufije, oškodovanje, korupcijo... In v primeri s tem je Golobičev »greh« prava malenkost. Pa se kljub temu mnogi politiki, ki so počeli takšna dejanja, še vedno sprehajajo po političnem parketu, še več, bili so med najbolj glasnimi tožniki in obtoževalci GG. Hipokrizija in lažna morala! Pretiravanje. Saj je vendar korektno prijavil premoženje tam, kjer je to zakonsko določeno (Kosova komisija), s tem ni povzročil nobene škode, država ni bila oškodovana, kot minister ni sklepal poslov z Ultro, ni goljufal in ni se okoristil. In kaj bi imela javnost, če bi vedela za njegov delež
v Ultri? Bi bilo kaj manj nezaposlenih, stečajev, tajkunskih prevzemov?
Vse je bilo načrtovano in dobro premišljeno. V javnost se je poslalo anonimke, lažne in ne-verodostojne (za kar se RTV ni nikoli opravičila; nikoli tudi ne bomo izvedeli, kako so ponarejeni dokumenti prišli iz NLB) o nezavarovanih kreditih Ultri (in to štirikrat večjih kot so bili v resnici). Ali je res tako nenavadno, da ima firma z 240 zaposlenimi in s tehnološko najsodobnejšim programom nekaj več kot pet milijonov kredita? Odgovor NLB, da so ustrezno zavarovani, se je preslišalo. Potem pa še natolcevanja s poštnimi predalniki - ti so po dosedanjih interpretacijah služili namenu menedžer-skih prevzemov, pri čemer se v primeru Ultre ve, da je zasebno podjetje. Natolcevanje! Neverjetno maščevalnost in potenciranje si je dovolila nacionalna televizija in se s tem očitno maščevala kritikam in opozorilom Zaresa o nevestnem in problematičnem poslovanju, zaradi katerega bi moralo vodstvo že zdavnaj odstopiti.
Kaj pa drugi? GG je bil trn v peti vsem po vrsti: koalicijskim partnerjem, saj je bil premočan in v vzponu, opoziciji, ki želi državi čim slabše, da bo prišla nazaj na oblast kot velika rešiteljica, taj-kunom, saj je spopad z njimi v odločilni fazi, medijem in užaljenim novinarjem, ki se tresejo za svoje stolčke. In stranka Zares je na evropskih volitvah malenkostno celo izboljšala rezultat, kar je ob vseh napadih, pogromih in medijskem linču pravi čudež. Vo-lilke in volilci so nam vsem dali jasno sporočilo. Vztrajali bomo in delali po najboljših močeh naprej!
Cveta Zalokar - Oražem
Evrobus
Nove
Slovenije
obiskal
Domžale
V sklopu obiska regije Ljubljana vzhod se je dne 30. maja 2009 v Domžalah (pred Mercator centrom) ustavil Evrobus Nove Slovenije, na katerem sta bila kandidata za evropskega poslanca Lojze Peterle in Anton Kokalj.
Kandidata so ob spremljavi glasbenikov pozdravili predsednik OO N.Si Domžale Peregrin Stegnar, podpredsednik OO N.Si Domžale Janez Limbek, tajnik OO N.Si Domžale Roman Lenassi, drugi člani OO N.Si Domžale
ter simpatizerji Nove Slovenije. Kandidata sta mimoidočim prisluhnila, se z njimi pogovorila ter navezala stik. Dodati je potrebno, da se je kandidatoma kasneje pridružila tudi predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak. Po končanem obisku v Domžalah se je Evrobus Nove Slovenije odpeljal v Ihan. Naj omenim, da je tistega dne
Pri izvedbi projekta velja posebno pohvaliti člane OO N.Si Domžale, ki so po svojih močeh pomagali
podmladku.
mag. Dominik Janez Herle, sekretar OO MSi Domžale
OO MSi Domžale sodeloval v volilni kampanji
V tednu pred evropskimi volitvami je OO MSi Domžale pokazal svojo aktivnost tako, da je na ploščadi pred bivšo Veleblagovnico navzočim delil promocijski material. Kar nekaj mimoidočih se je namreč ustavilo pri 'mizici', ki je bila obložena z publikacijo Nove Slovenije, z vodo v plastenkah ter kemičnimi svinčniki. Nekateri izmed njih so z nami delili tudi svoja razmišljanja ter nas tako obogatili z novimi spoznanji. Naš trud pri promociji liste N.Si ter njenih kandidatov za evropske volitve je bil poplačan že 7. junija, saj je Lojze Peterle ponovno postal evropski poslanec, stranka pa je dosegla presenetljivo dober rezultat.
Mlada^ Slovenija
Evrobus Nove Slovenije obiskal še Trzin, Mengeš, Komendo, Kamnik, Dolsko, Vače, Moravče ter Lukovico.
mag. Dominik Janez Herle, tiskovni predstavnik OO N.SI Domžale
Zahvala
OO N.Si Domžale se zahvaljuje vsakemu volivcu posebej za podporo naši stranki na teh evropskih volitvah. Zavedamo se, da nam je z vašo pomočjo uspelo dobiti dober rezultat. Z vašo pomočjo je gospod Lojze Peterle ponovno postal evropski poslanec, stranka pa je zasedla visoko tretje mesto. Hvala vam, da smemo računati na vaš glas ter na vašo podporo tudi v prihodnje!
OO N.Si Domžale
Laž postaja vrednota -Zares!
Slovensko javnost je ponovno razburila informacija o politično povsem neprimernem obnašanju predsednika stranke Zares Gregorja Golobiča. Kot je že znano, se je ob nastopu mandata javno zlagal in prikril informacijo o svojem finančnem vložku v podjetju Ultra. Takšno dejanje bi že z moralnega, če ne tudi kakšnega drugega vidika moralo pomeniti odstop Gregorja Golobiča; vemo pa, kako se je odločil - dejal je, da je to napaka (!!!) in ni odstopil. Predsednik vlade Borut Pahor pa se je s tem kar strinjal, namesto da bi posegel po ukrepu, ki je samoumeven - predlagati bi moral zamenjavo ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregorja Golobiča. Iz vseh javnomnenjskih anket, ki so obravnavale to problematiko, je jasno razvidno, da so ljudje večinskega mnenja, da Golobičevo dejanje ni napaka, ampak je bilo zavestno laganje, kar pomeni, da bi moral Golo-bič odstopiti.
Komisija Državnega zbora RS za nadzor javnih financ je v zadevi Ultra na nujni seji sprejela sklep o naznanitvi suma kaznivega dejanja glede zavarovanj posojil skupine Ultra državnemu tožilstvu in policiji. Podlaga za sklep komisije je med drugim sum, da je uprava NLB zlorabila svoj položaj in pri odobritvi kreditov skupini Ultra ni poskrbela za njihovo ustrezno zavarovanje.
Komisija tako s sklepom pristojnim državnim organom naznanja sum storitve kaznivega dejanja po 240. členu kazenskega zakonika v povezavi z zakonom o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja in predlaga, naj na podlagi zakona o kazenskem postopku pristojni organi ukrenejo, kar je potrebno, v zvezi z odkrivanjem kaznivih dejanj in njihovih storilcev.
Gregor Golobič je z dejanjem, ko je priznal, da je zavestno lagal o svojem deležu v podjetju Ultra, povzročil stranki Zares neprecenljivo škodo in verjetno bi bilo
bolje, ko bi takoj odstopil. Seveda so dogajanja znotraj stranke Zares povsem njihova stvar, se pa sedaj v javnosti že odraža jasno mnenje, kakšni ljudje vodijo in sestavljajo to stranko, za kakšne interese se zavzemajo. In če bo laž res postala vrednota, kot se za to zavzema stranka Zares, potem gre naša družba zares v povsem napačno smer. Vsekakor pa bo dogajanje v zvezi s podjetjem Ultra ter Gregorjem Golobičem odmevalo še dolgo, dokler se ne bodo razjasnile vse podrobnosti o tem, zakaj je predsednik stranke Zares in minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v vladi Boruta Pahorja Gregor Golobič zavestno lagal. Samo vprašamo se lahko, kaj takšno dejanje pomeni za vse, ki tako ali drugače sodijo v njegov resor - torej za mlade, ki se šolajo na visokih šolah, za znanstvenike, za tehnološki razvoj Slovenije... In za zaključek - sedanja vlada, namesto da bi kaznovala ministre, ki lažejo, te še dodatno nagrajuje. Le tako si namreč lahko razlagamo njeno odločitev, ki pomeni tudi grob poseg v javno infrastrukturo, saj si je Golobič dovolil na sejo vlade priti z idejo, da bi področji pošte in telekomunikacij z Ministrstva za gospodarstvo "prestavili" v njegov resor, kar se je tudi zgodilo. Lahko se samo vprašamo, zakaj.
Robert Hrovat, poslanec SDS v Državnem zboru RS www.roberthrovat.sds.si
V nov mandat z več zaupanja
V nedeljo, 7. junija, smo izvolili novo ekipo, ki bo zastopala Slovenijo v Evropskem parlamentu (EP). Zahvaljujem se vsem, ki ste se volitev udeležili. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste na glasovnicah obkrožili številko 8 in tako prispevali k zmagi »z veliko razliko« Slovenske demokratske stranke. Še posebej hvala vsem vam, ki ste prefe-renčni glas namenili prav meni.
Zakaj posebna zahvala za udeležbo na volitvah?
Pred volitvami je bilo obdobje enomesečne kampanje, v kateri bi volivke in volivci morali dobiti informacije, zakaj naj sploh gremo na volitve in koga obkrožiti na glasovnici. Morali bi biti seznanjeni s tem, kakšno moč in politično težo ima Evropski parlament in kaj so bili njegovi glavni dosežki v preteklih in predvsem v zadnjem mandatu. Morali bi izvedeti, na katerih področjih smo delovali slovenski poslanci v EP, katera stališča smo zagovarjali, kje smo se v mnenjih razlikovali. In nenazadnje, morali bi se pogovarjati o evropski politiki prihodnosti ter o tem, kako posamezne kandidatke in kandidati vidijo skupno evropsko sodelovanje ter katere vredno-
te, kakšno ukrepanje in zakonodajo bodo zagovarjali. Res je, da se tega, da se v preteklih petih letih o našem delu skorajda ni poročalo, ne da nadomestiti, pa vendarle bi lahko vsebinsko močna kampanja v medijih vsaj delno nadomestila primanjkljaj v poročanju iz preteklih let. Pa se to žal ni zgodilo. Na alarmanten in pomanjkljiv način, mnogokrat celo napačno, ste bili obveščeni o naših življenjih in naših prihodkih. Že zaradi tako usmerjene kampanje ni prav nič čudno, da je bila volilna udeležba spet zelo nizka.
Zato naj ob začetku novega mandata zapišem, da v Bruselj in Strasbourg nisem in tudi v prihodnje ne bom odhajala na počitnice. Moj namen ni, da bi v tujini odkrivala sprostitvene in masažne centre, ali raziskovala, kako je mogoče obiti zapisana pravila ter si pridobiti osebne koristi. V Evropskem parlamentu si bom še naprej prizadevala kar najbolje zastopati vse nas in se zavzemala za ukrepe, ki pomenijo boljšo kakovost življenja. Da mi bo to uspelo, bom morala
prisostvovati številnim formalnim in neformalnim sestankom. Ne bojim se poštenega demokratičnega nadzora. Vedno sem pripravljena o svojem delu tudi poročati. Želim si namreč, da bi ljudje v Sloveniji razumeli, kako lahko sooblikujejo tudi evropsko politiko, kajti le s povečanjem tovrstnega znanja lahko odpravimo demokratični deficit. Na tem mestu lahko tudi zapišem, da bom delo opravljala za tretjino plače sodnika evropske skupnosti. In še, da bom imela v svoji pisarni več asistentov in stažistov ter da bomo vsi skupaj zaslužili le nekoliko več kot en sam slovenski komisar. Jasno je, da naša motivacija za delo ne more biti zaslužek, tudi doslej ni bila; naša motivacija je dobro opravljeno delo. Ob koncu naj zapišem, da sem lahko ves čas svojega mandata o svojem delu poročala v občinskem glasilu Slamnik. Uredniškemu odboru se za to priložnost zahvaljujem. Bralkam in bralcem pa obljubljam, da bom v našem občinskem glasilu tudi v naslednjih letih poskušala zapisati kar največ pomembnih novic iz dela Evropskega parlamenta. Če vas kakšna tema še posebej zanima, mi to sporočite na spodnji naslov in o njej boste lahko kaj več kmalu prebrali tudi v Slamniku:
Dr. Romana Jordan Cizelj Ljubljanska 67 Domžale
info@rjordancizelj.si
DeSUS ne bo odstopil od svojih stališč
Demokratična stranka upokojencev Slovenije je na 7. kongresu sprejela program, ki zelo odločno opredeljuje odnos do pokojnin, zdravstvenega varstva in socialne varnosti upokojencev, invalidov, delavstva in mladih.
Kljub krizi in pritiskov zaradi nje ne bomo dovolili, da se pretežni del bremena prenese na že tako najbolj prizadete, na tiste, ki so doslej vedno najmanj dobili za svoje delo in imeli malo možnosti, da participirajo na skupno ustvarjeni materialni osnovi, ki so jo gradil ves čas svojega aktivnega obdobja. Zato ne bomo dovolili sprememb pokojninskega sistema,
ki bi še nadalje siromašil upokojeno generacijo, ki je pošteno garala in zgradila mnogo tistega, kar se je v nekaj letih zapravilo, olastni-nilo na ne transparenten način, v nekaterih primerih pa enostavno pokradlo.
Nesprejemljivo je, da le okoli 20-odstotkov oskrbovancev v domu lahko plačuje oskrbo brez pomoči svojcev, pretežni del je takih, za katere del plačila pokrijejo svojci, za nekatere pa mora prispevati finančna sredstva tudi občina. V zvezi s tem se postavlja samo
eno vprašanje: Ali je cena oskrbe previsoka ali pa so pokojnine prenizke?
Pokojnina je ekonomska kategorija in mora to tudi ostati. Ne
moremo pristati na to, da delavec, ki je dosegel polno delovno dobo, z upokojitvijo postane socialni podpiranec. Gre predvsem za problem poštene delitve ustvarjenega družbenega produkta. Prav v popolnoma podrtih načelih delitve ustvarjenega in upoštevanja vloženega prispevka vsakega delavca, je izvorni problem. Danes gre za delitev, ko delavec dobi toliko, da ne more preživeti, peščica pa pobere preveč.
V DeSUS menimo, da so socialnega dodatka potrebni delavci in upokojenci, ki so pod mejo socialne varnosti, zato smo predlagali vladi socialni dodatek za vse. Pričakujemo, da bo izplačan v jesenskih mesecih.
Predsednica OO DeSUS Mija Pukl
OBČINA DOMŽALE
Ljubljanska 69, 1230 Domžale Telefon: 01 724 13 05 Telefaks: 01 724 13 05 E-pošta: druzbene.dejavnosti@domzale.si Splet: www.domzale.si
CENTER ZA MLADE DOMŽALE
Ljubljanska 58 (prostori Domžalskega doma), 1230 Domžale Kontakt: Lili Jazbec, Mateja Absec Telefon: 01 722 66 00 E-pošta: info@czm-domzale.si Splet: www.czm-domzale.si
POMOČ
v času krize
Kdor je pripravljen dati, ne da bi dobil, je vreden, da dobi, četudi nima, da bi dal. (d. mrak)
CENTER ZA SOCIALNO DELO DOMŽALE
Ljubljanska 70, 1230 Domžale Telefon: 01 724 63 70 Telefaks: 01 721 56 80 E-pošta: gpscsd.domzale@gov.si Splet: www.csd-domzale.com
URADNE URE: vložišče	oddelek	URADNE URE:
ponedeljek:	od 8. do 14. ure od 8. do 12. ure	ponedeljek: od 8. do 14. ure
torek:	od 8. do 14. ure	/	torek: od 8. do 14. ure
"sreda:..........................öd 8."do 12. urein^ od 13! do lš. ure............sreda: od 8. do 12. ure in od 13. do 18. ure
"četrtek;.....................öd 8. do 14. ure.........................7........................................četrtek: od 8. do 14. ure
petek:..........................öd 8. dö 14. ure...........öd s'. dö li ure............PETEK: od 8" do 14' ««
VRSTE POMOČI:
•	občinska enkratna denarna pomoč (sofinanciranje plačil najnujnejših položnic, šolskih kosil, šole v naravi idr.)
•	plačilo obveznega zavarovanja za občane, ki nimajo materialnih in drugih možnosti zavarovanja
•	sofinanciranje oskrbe za osebe v institucionalnem varstvu, upoštevaje socialni položaj uporabnika storitve in zavezancev
•	financiranje družinskega pomočnika na podlagi odločbe Centra za socialno delo
•	sofinanciranje pomoči na domu
•	plačilo razlike med ceno programa in plačilom staršev za programe v vrtcih, ki opravljajo javno službo
•	sofinanciranje delovanja humanitarnih organizacij
(RK Domžale, Župnijska Karitas Domžale, Zveza prijateljev mladine Domžale idr.) in invalidskih organizacij
POSTOPEK PRIDOBITVE POMOČI: Do enkratne denarne pomoči so upravičeni socialno in materialno ogroženi posamezniki s stalnim bivališčem v Občini Domžale, ki so izkoristili zakonske možnosti in izpolnjujejo pogoje, ki jih določa Pravilnik o kriterijih za ugotavljanje upravičenosti do občinske socialne pomoči. Postopek vodi Center za socialno delo Domžale, ki tudi sprejema vloge.
Plačilo obveznega zavarovanja za občane, ki nimajo drugih možnosti zavarovanja in jim socialni položaj plačila le-tega ne omogoča. Ker je plačilo vezano tudi na osebno izjavo, se vloge izpolnijo na vložišču občine ali pristojnem oddelku.
Sofinanciranje institucionalnega varstva in pomoči na domu se uveljavlja z vlogo na Centru za socialno delo Domžale.
Sofinanciranje razlike med ceno programa in plačilom staršev za programe v vrtcih se uveljavlja na predpisani vlogi, ki jo je izdal Minister za šolstvo in šport, ki se odda pristojnemu oddelku na Občini Domžale ali v vrtcu.
VRSTE POMOČI:
•	svetovalnainterapevtskadejavnostnamenjenaotrokom, mladim in njihovim staršem v stiski (učne težave, nerazumevanja v družini, srečevanje z nasiljem, motnje hranjenja, težave z drogami in alkoholom ter drugimi težavami, ki se porajajo v obdobju odraščanja)
•	pomoč pri učenju
•	delavnice učinkovitega učenja
•	individualna in družinska obravnava po realitetni terapiji (teorija izbire)
•	skupina za pomoč v stiski
•	družinska mediacija - reševanje sporov po mirni poti
•	zagovorn i štvo otrok - Glas otroka
•	aktivno preživljanje prostega časa (programi ustvarjalnih delavnic, igralne urice, počitniški programi, izleti, poletni tabori itd.)
POSTOPEK PRIDOBITVE POMOČI:
•	klic na 722 66 00
•	e-pošta: info@czm-domzale.si
•	neposreden obisk v CZM-ju
•	pomoč je brezplačna
KDO LAHKO DOBI POMOČ:
•	vsi mladi do 30. leta
•	starši
•	drugi v stiski
URADNE URE:
center
prva socialna pomoč
ponedeljek:	od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure	od 8. do 15. ure
torek:	/	od 8. do 15. ure
sreda:	od 8. do 12. ure in	od 13. do 17. ure
četrtek:	/	od 8. do 15. ure
od 8. do 12. ure
od 8. do 12. ure
VRSTE POMOČI:
•	enkratna socialna pomoč - vlogo oddate na CSD Domžale
•	denarna socialna pomoč - dodeli posamezniku ali družini za določeno obdobje
•	izredna denarna socialna pomoč - dodeli posamezniku ali družini v trenutni materialni stiski (lahko izplača v enkratnem znesku ali za določeno obdobje)
•	trajna denarna socialna pomoč - dodeli osebam, ki živijo same in so brez premoženja ter so trajno nezmožne za delo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju; dodeli osebam starejšim od 60 let pri katerih ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja
•	pravico do otroškega dodatka, starševskega dodatka, pomoč ob rojstvu otroka, dodatek za veliko družino, dodatek za nego otroka, očetovski dopust... - skladno z Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih
•	državne štipendije - CSD Domžale vodi postopke za dodelitev državne štipendije kadarkoli med šolskim letom.
Kdor si preživetja ne more zagotoviti sam z delom ali s
pravicami iz dela in zavarovanja z dohodki iz premoženja
ali iz drugih virov oziroma s pomočjo tistih, ki so ga dolžni
preživljati, ima pravico do denarne socialne pomoči.
POSTOPEK PRIDOBITVE POMOČI:
•	Denarno socialno pomoč - z predpisanim obrazcem dvignete na CSD ali na spletni strani http://www.mddsz.gov.si- obrazci
•	Enkratna denarna pomoč iz občinskih sredstev - osebno na CSD Domžale v času uradnih ur
•	Pravico do otroškega dodatka, starševskega dodatka, pomoč ob rojstvu otroka, dodatek za veliko družino, dodatek za nego otroka, očetovski dopust... - vlogo podate na CSD Domžale
•	Državne štipendije - vlogo podate na CSD Domžale
ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE
Mestni trg 2, 1230 Domžale Telefon:
Patronažna služba 01 724 52 19 in 01 724 52 95 Socialna delavka 01 724 51 20
URADNE URE:
ponedeljek: patronažna služba - od 7. do 8 ure socialna delavka - od 13. do 14.ure torek:	patronažna služba - od 7. do 8.ure
socialna delavka - od 8. do 9.ure sreda:	patronažna služba - od 7. do 8.ure
socialna delavka - od 8. do 9.ure četrtek: patronažna služba - od 7. do 8 .ure
socialna delavka - od 8. do 9.ure petek:	patronažna služba - od 7. do 8. ure
socialna delavka - od 8. do 9. ure
VRSTE POMOČI:
•	univ. dipl. soc. delavka Anica Tomic - nudi pomoč pri prepoznavanju težav in usmerjanju na področja ustreznih rešitev
•	patronažna služba - diplomirane medicinske sestre skrbijo za zdravstveno prosveto in zdravstveno nego vseh občanov (od najmlajšega do najstarejšega); le-te najbolje poznajo situacije in dogajanja v družinah, ki jih vsakodnevno obiskujejo. Njihova podpora in pomoč se tako izvaja v življenjskem okolju posameznika.
•	lečeči zdravniki - vsak posameznik lahko izrazi svojo stisko tudi pri svojem izbranem zdravniku, ki ga bo usmeril na/v ustrezno službo. Kontakt lahko vzpostavite tudi s patronažno sestro, ki deluje na vašem terenu (vsaka izmed njih pokriva določeno področje s cca. 2.500 -2.700 oseb). Usmerile vas bodo na pravi naslov reševanja vašiK.stisk.
OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA DOMŽALE
Ljubljanska ulica 34, p.p. 39, 1230 Domžale Kontakt: Brane Kosmač Telefon: 01 729 23 33 Telefaks: 729 23 34 E-pošta: domzale.ozrk@rks.si Splet: www.domzale.ozrk.si
URADNE URE ZA IZDAJANJE POMOČI OBČANOM: ponedeljek: javna kuhinja 13. do 14. ure torek:	javna kuhinja 13. do 14. ure
sreda:	skladišče od 10. do 12. ure in od 14. do 16. ure
javna kuhinja 13. do 14. ure četrtek: javna kuhinja 13. do 14. ure petek:	javna kuhinja 13. do 14. ure
VRSTE POMOČI:
•	skladišče - rabljenih oblačil, obutve, posteljnine in drugo
•	javna kuhinja - topli obrok
•	materialna pomoč - prehrambni paketi, pralni prašek in hrana posameznih izdelkov Evropske skupnosti in drugo
•	finančna pomoč - plačilo življenjsko važnih položnic v višini do 180 eurov na leto
•	pomoč pri nakupu šolskih potrebščin - v mesecu juliju in avgustu
•	letovanje na Debelem rtiču - v mesecu juliju in avgustu
•	druge pomoči ob izrednih nesrečah - poplave, požar, potres itd.
POSTOPEK PRIDOBITVE POMOČI:
•	finančna pomoč - cenzus za dodeljevanje je 300 eur na člana družine - ugotavlja komisija pri Rdečem križu Domžale (oddati morajo prošnje z dokazili in originalnimi
Karitas &
ŽUPNIJSKA KARITAS DOMŽALE
Ljubljanska cesta 34, 1230 Domžale Telefon: 01 724 35 77
URADNE URE: torek: od 17. do 19. ure
VRSTE POMOČI:
•	družine in posamezniki - pomoč v hrani (osnovna živila), obleki in obutvi, občasno plačila položnic za gospodinjstvo, pogovor in svetovanje
•	otroci - občasno plačila položnic za šolsko prehrano, pomoč pri nakupu šolskih potrebščin
•	brezdomci - pomoč v hrani (osnovna živila), obleki in obutvi, namestitev v sobi za brezdomce
•	starejši, bolni in invalidni - obiski na domovih in v domu ostarelih, materialna pomoč v hrani, obleki in občasnem plačilu položnic, srečanja
•	v večjih nesrečah sodelovanje v projektih in akcijah pomoči pri Škofijski karitas Ljubljana in Slovenski Karitas
POSTOPEK PRIDOBITVE POMOČI:
V vsaki župniji občine Domžale se lahko obrnete na voditelja župnijske Karitas ali na župnika župnije, kjer prebivate, ki vas bo napotil na voditelja ŽK. Pri voditelju ali sodelavcu ŽK, ki je dežuren v pisarni, prosilec dobi informacije, kakšno pomoč nudi ŽK in kam se lahko obrne za dodatne informacije.
Ifilll
IIllHIfll
i mM
Pravljični palček in sreča v Knjižnici Domžale
Knjižnica Domžale že dvanajsto leto organizira projekt družinskega branja Pravljični palček. Namenjen je predšolskim otrokom in učencem prvih razredov osnovnih šol. Ker ti otroci še ne znajo brati, si starši vzamejo čas za svojega otroka, mu prebirajo pravljice, se z njim pogovarjajo in obiskujejo knjižnico. Zelo pomembno je, da starši otroka že v predbralnem obdobju navajajo na knjižnico. Pri branju se med otroki in starši tkejo medsebojne čustvene vezi.
Prvo leto je v projektu sodelovalo 345 otrok, v letošnjem letu pa kar 1047 otrok iz občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Otroci pripovedujejo vsebino pravljic, ob tem naredijo skupinske izdelke, ki jih razstavimo na oddelku
za otroke in mladino. Ob zaključku projekta jih je s svojo gledališko-glasbeno-animacijsko predstavo v Kulturnem domu v Grobljah razveselil in zabaval Sten Vilar. Sobotno popoldne, 23. maja, pa smo se v domžalski knjižnici »predajali« SREČI. V skupini je sodelovalo 13 otrok, starih od 8 do 13 let. Brali, pisali in prepevali smo pesmice o sreči, pisali pisma svojim staršem, prijateljem, uprizorili dramatizacijo prebrane pravljice, si pobarvali simbole sreče.
V goste smo povabili pisateljico Aksinjo Kermauner, ki se ji je pridružila tudi študentka Aleksandra s psi-co vodnico Ateno. Aleksandra nam je pomagala spoznati nam neznani svet slepih in slabovidnih ljudi, ki je njena vsakdanja realnost. Pisateljica Aksinja pa nas je seznanjala z metodami dela za slepe in slabovidne, pokazala knjige v Braillovi pisavi, pripomočke za slepe... Otroci so se učili pisati na Braillov stroj. Ker smo bili že malo lačni, smo se osvežili s sadjem in posladkali z rolado sreče. Odšli smo na travnik, kjer smo iskali srečo - štiriperesno deteljico. Otroci so komaj čakali, da se vrnemo v knjižnico, kajti čakal jih je še zanimiv zaključek popoldneva. Vsak otrok si je moral poiskati svoj zaklad sreče.
Malce utrujeni, vendar srečni in polni novih doživetij smo se poslovili in sklenili, da nas bo sreča spremljala še naprej na vseh naših poteh.
Nives Podmiljšak
CENTER ZA MLADE Domžalski dom Ljubljanska 58
vabi na
VESELE POLETNE POČITNICE
od 29. 6. do 17. 7. in od 17. 8. do 28. 8., od 10. do 15. ure.
Naš čas bomo preživeli igrivo ob družabnih igrah, sproščujoče ob filmih in glasbi, kreativno, raziskovalno, izletniško, sladko ob peki palačink ...
Prispevek je 4 evre na dan in vključuje stroške prevozov, vstopnin, sladke priboljške in kreativni material. Malico otroci prinesejo s seboj.
Program je namenjen otrokom od 7. leta starosti dalje.
Informacije in obvezne prijave po tel. 722-66-00, na info@czm-domzale.si ali osebno v Centru, ker je število mest omejeno!
_äe_
PRIJAVNICA ZA VESELE POLETNE POČITNICE
(OD 29.6. DO 17.7. IN OD 17.8. DO 28.8.)
IME IN PRIIMEK:_
NASLOV:_
TELEFON STARŠEV:_
Morebitne posebnosti otroka, za katere menite, da je potrebno seznaniti animatorja_
Termin:
Št. dni:
Strinjam se, da so lahko fotografije mojega otroka uporabljene za promocijo aktivnosti CZM-ja.
Podpis staršev:_
Iskrene čestitke
Zlatoporočenca Zofija in Avgust Kramberger
6. junija 2009, prav na soboto, ko sta pred petimi desetletji stopila na novo življenjsko pot, sta Zofija in Avgust Kramberger z Vira, Robova ulica štev. 12, v poročni dvorani Kulturnega doma Franca Bernika v Domžalah v prisotnosti domačih, pred županom Občine Domžale Tonijem Dragarjem, obljubo, dano leta 1959, ponovila ter si obljubila, da bosta tudi kot zlatoporočenca hodila z roko v roki, se veselila
Zlatoporočenka Zofija Kramberger je bila rojena 15. maja 1935 v vasi Njiverce pri Kidričevem v delavski družini kot Zofija Drevenšek. V družini je bilo sedem otrok in Zofija je po končani osnovni šoli, tako kot mnogo mladih deklet, odšla po svetu za boljšim kruhom in boljšim življenjem. Življenjska pot jo je zanesla na naš konec in leta 1957 se je zaposlila v Leku.
Zlatoporočenec Avgust Kramber-ger je rojen 22. julija 1936 v Negovi in je sorodnik zelo znanega, žal že pokojnega politika Ivana Kramber-gerja. Enako kot njegova bodoča žena je tudi on iskal boljšega kruha in leta 1954 ga je pot zanesla v naše kraje. Tudi on se je zaposlil v Leku. Tako sta se mlada Zofija in Avgust spoznala in našli sta se dve sorodni
duši, ki sta želeli zase in za svojo družino najboljše. Poročila sta se 6. junija 1959 na skromni poroki, kamor sta se pripeljala kar s kolesi. Vsak zase sta v srcih nosila pravo bogastvo ljubezni in željo, da si jo podelita, da jo dajeta drug drugemu, kot radi rečemo, v dobrem in slabem. Z lastnim delom, pa tudi ob pomoči prijateljev, sta si že leto po poroki na Viru zgradila prijeten dom, ki je postal toplo gnezdo za hčerko Dušanko in sina Romana. Rada se spominjata skupnih let in pravita, da je bilo »fajn«, ker sta bila lahko brez skrbi, ko sta za otroka dobila vrtec, da ni bilo skrbi, kam z njima, ko sta bila v službi. Na svoja pridna otroka sta zelo ponosna in jima namenjata vso ljubezen, skrb in pomoč. Del ljubezni pa poklanjata tudi vnuku Mihi. Živijo skupaj, sin Roman si je ustvaril družino in zanjo zgradil prizidek, hčerka Dušanka opravlja pomembno delo medicinske sestre v Domu upokojencev. Veliko so skupaj in starša rada povesta, da sta otroka poslušala njune besede, upoštevala njune nasvete in tako ni bilo nobenih težav. Zadovoljna sta s svojim življenjem, življenjskimi potmi otrok in srečna. Jesen življenja je do naših zlatopo-ročencev, ki sta oba upokojitev dočakala v Leku, kar prijazna. Svojo
pridnost in delavnost, ki ju spremljata vse življenje, sta ohranila tudi na starost, ko sta se včasih tudi z Lekovimi upokojenci namenila raziskovat našo leto Slovenijo. Povedala sta, da sta najraje doma, kjer nikoli ne zmanjka dela. Na njuno pridnost kaže lepo urejen vrt, pa številni spominki iz lesa, ki jih izdeluje zlatoporočenec Avgust v svojem prostem času, pomaga pa mu tudi Zofija. Videti je potrebno vse tiste kozolčke, preše, klopotce in ostale spominke izpod pridnih rok. Največkrat jih naredi kot darilo, z njimi je razveselil tudi župana in njegovo svetovalko. Ob obujanju spominov na otroštvo in mladost se zelo rada spominjata svojih staršev, ki so dočakali zelo visoko starost. Kako dočakati tako čil in zdrav, zadovoljen in srečen zlato poroko, je bilo moje vprašanje. Ko odgovarjata, se jima oči
bleščijo: s skupnim razumevanjem, včasih tudi malce potrpljenja ne škodi; prav potrpeti danes ne zna skoraj nihče, pravita in še: če ne bi bila srečna skupaj, če si ne bi pomagala, če se ne bi razumela v krogu domačih, potem ne veva, če bi bila danes skupaj.
Župan Občine Domžale je zlatopo-ročencema iskreno čestital in zaželel vse dobro. Poudaril je, da je občina ponosna na njuno prehojeno pot ter na vse drobne stvari, ki sta jih prispevala v skupno dobo. Zaželel jima je predvsem veliko zdravja ter da uživata jesen življenja in na biserni poroki ponovita vse tisto, kar sta povedala ob zlati poroki, predvsem pa: lepo nama je, rada sva skupaj in rada živiva med najinimi domačimi.
Iskrene čestitke!
Vera Vojska
Iskreno čestitamo!
Gospod Valentin Janežič in njegovih 80 uspešnih let
29. maja 2009 je svoj 80. rojstni dan praznoval gospod Valentin Janežič s Pšate, dolgoletni gostilničar, dober poznavalec zgodovine tega območja, v kateri je aktivno sodeloval. Neznana mu ni niti občina, bil je delegat Skupščine Občine Domžale, aktiven član Obrtne zbornica, društev in še kaj bi našli. Številnim čestitkam ob življenjskem jubileju se je pridružil tudi župan Toni Dragar, ki mu je zaželel veliko zdravja.
Jubilant Valentin Janežič je bil rojen na Pšati, kjer je danes uspešna Janežičeva gostilna. Oče je bil sprva žnidar, nato se je odločil za žganjekuho in vinotoč. Čeprav šele štiri leta star, se jubilant spominja novogradnje in prijetnega otroštva v številni družini. Obiskoval je Osnovno šolo Šentjakob in gimnazijo za Bežigradom. Ob žga-njekuhi, kuhali so tudi znamenite likerje, so imeli trgovino z mešanim blagom. Po veliki noči 1941 je bilo vse drugače. Druga svetovna vojna je prekinila šolanje. Po njej je obiskoval meščansko šolo v Domžalah, nato gostinsko šolo. Dve leti po poroki, leta 1954, sta z Vido, rojeno Burica, odprla gostilno Janežič. Žena je bila gostin-ka, sam se je po očetovem zgledu ukvarjal z žganjekuho. Posebej ponosen je bil na brinovec, za katerega so mu vagone brinja pošiljali kar iz Sarajeva, hkrati je bil tudi vinski trgovec. Zaradi neprijaznih razmer je svojo obrt vrnil in se z ženo povsem posvetil gostinstvu. »Nisem si mislil, da bom gostinec, bolj mi je ležala žganjekuha, pa je življenje tako naneslo. Ni mi žal,« pripoveduje. Prvo obnovo gostilne so opravili leta 1970, dvajset let kasneje še eno. Danes je Gostilna Janežič ena od najbolj znanih gostiln s prenočišči.
»Sam se kot gostilničar nisem ukvarjal z gosti, pa tudi kuhal ni-
sem, bil pa sem mesar,« pripoveduje Valentin. »In je delal tako dobre klobase, da nobeden takih in ni bilo gosta, ki jih ne bi pohvalil!« ga dopolni sin Tine, ki nadaljuje družinsko tradicijo. »Gostinstvo se ne izplača, če bi upošteval vse opravljeno delo. . . Če pa delaš z ljubeznijo, za zadovoljstvo gostov, ki se radi vračajo, potem pa je poplačano,« pravi in pripoveduje, kako so vse prisluženo vlagali v obnovo in razširitev gostilne. »Včasih so bili gostje v gostilni vse večere, radi so se pogovarjali, se srečevali, danes gre vse bolj hitro, pojedo in gredo,« pripoveduje in smo že pri pravcatih znamenitostih Janežičeve gostilne: piščanci, pečenke, koline. . . vse, kot je bilo nekoč. Poleg tega pa danes dobiš skoraj vse, kar ti srce poželi. In spet spomini... Prvi gostje so bili prijatelji iz Nogometnega kluba Olimpija, kateremu je gospod Valentin zvest vse življenje; skoraj ni tekme, ki bi jo zamudil. In po tekmah je bilo v gostilni pri Janežič posebej prijetno, saj je bila drugi dom navijačev Olimpije, ki so praznovali vse do-
sežene uspehe in neuspehe ter bili zvesti klubu do danes. Olimpija je način njegovega življenja, z nogometom so povezani številni obiski znamenitih ljudi. Del te ljubezni je prenesel na sina Tineta, kuharja slovenske nogometne reprezentance. In kaj pravi o njem: »Vesel sem! Kaj ne bom vesel, imam naslednike, saj vsak dela za to, da se nadaljuje njegovo delo!« Pohvali sina in družino, so pridni, enako kot hči Milena in njena družina. Posebej mu starost lepšajo pridni vnuki, o katerih bi govoril še in še . . . Rad se spominja dela v Obrtni zbornici. Dva mandata v občinski skupščini sta pustila veliko prijetnih spominov. Vodil je gostinsko sekcijo ter skupaj z drugimi reševal probleme zamrznjenih cen. Pričeli so z ocenjevanjem gostiln, kar je omogočilo oblikovanje višjih cen, bil pa je tudi pobudnik odločitve, da imajo gostinci pravico do dveh prostih dni. Za prizadevno in uspešno večdesetletno delo v zbornici je prejel številna priznanja. Rad ima gasilstvo, kar pravzaprav ni čudno, saj je več kot 30 let vodil
Prostovoljno gasilsko društvo Pša-ta-Dragomelj in ve o zgodovini, o gradnji domov, nakupu opreme in še česa povedati zelo veliko. Tudi o zbiranju finančnih sredstev, kar ni bilo lahko. Sodeloval je pri razvoju KS, pri gradnji vodovoda in transformatorja, telefonskih priključkov in drugih pridobitev. Ob tem pa je bilo vedno potrebno prepričevati ljudi, da so to pridobitve, brez katerih ne bo šlo, da so odstopili zemljo. Pa vse je bilo treba sofinancirati. Dinar na dinar; kolikor smo zbrali mi, toliko je dala občina, se spominja pravih borb. Ampak, ko jim je uspelo, so znali praznovati in se veseliti.
Tudi kulturno življenje na tem koncu jubilant dobro pozna in našteva, kaj vse so igrali v nekdanjem Prosvetnem društvu Oton Župančič - od Revčka Andrej čka, ko je bil star 18 let, do Velike puntarije in Naše krvi, v kateri je po prihodu iz vojske nadomestil enega od igralcev. Pa na harmoniko ne smemo pozabiti. Še danes jo rad vzame in zaigra. Samouk je, čeprav bi se igranja rad učil. Pa ni bilo možnosti, so pa spomini na glasbenika Toneta Semeja. Prelepa Gorenjska je njegova najljubša pesem. Še vedno igra in z igranjem je razveselil tudi ženo ob njenem jubileju. Z ženo sta že pred sedmimi leti praznovala zlato poroko, bolj na tiho, v družinskem krogu. »Politike ne spremljam, me ne zanima, časopise pa rad pogledam, navadno jih začnem brati od zadnje strani,« se prijazno nasmeje in pove, da z ženo rada zaideta v Šmarješke toplice, še raje sta doma, kjer je najbolj prijetno. Ob jubileju, ki ga je praznoval tako z družino kot s prijatelji, si želi predvsem zdravja in zadovoljstva - skupaj z domačimi. Privoščim mu ga! Iskrene čestitke, spoštovani Valentin Janežič!
Vera Vojska
KLA/VEd.o.o.
Notranja in vhodna vrata Strešna in vertikalna okna Parketi, kljuke, police
Klimatske naprave »strokovna montaža«
KLANE d.o.o.
Kajuhova 15 1235 Radomlje
051/313-098 www.klane.si
Zlata poroka Maksimiljana in Marije Kovač
Kljub obilici dela, ki ga imajo upokojenci, sta si vseeno vzela čas in po petdesetih letih ponovno stopila pred oltar cerkve sv. Martina
v Dobu. Skupaj s sorodniki, prijatelji in znanci sta za naslednjih 50 let Bogu obljubila zvestobo drug drugemu v dobrem in hudem. Njuno življenjsko pot je orisala v narodno nošo oblečena in nasmejana Marija Juhant in ob tem nanizala kar nekaj zanimivih podatkov: o tem, kako je Gašprnkov ata iz Krtine sinu Maksimiljanu podaril žago, ki ga je zaznamovala za vse življenje, kako je znanje sprejemal pri Vrečarju, ki je bil zelo dober „majster", kakor je Maks, tako ga kličejo prijatelji, izjavil kasneje. Pa koliko cerkev krasijo njegova dela in o njuni skupni ljubezni, poleg otrok in vnukov.
Že več kot 55 let olepšujeta oblečena v narodno nošo različne prireditve in slovesnosti in obljubila sta, da še nekaj naslednjih desetletij zagotovo. V svojem nagovoru je župnik Slavko Judež slavljencema povedal: „Pred 50 leti je bilo marsikaj drugače, tudi ni bilo drugače, saj vaju je, tako kakor danes, ljubezen pripeljala pred tabernakelj, da obnovita obljube, izrečene na tem mestu pred 50 leti. Mladostna ljubezen do drugega in do Boga tudi po 50 letih ni minila, lahko bi rekli, da se je iz leta v leto krepila in rasla." Svoj nagovor, v katerem je najti besede hvaležnosti za podarjeno zakonsko zvezo, je zaključil z besedami modrejšega sv. Pavla, katerega leto končujemo: »Če je Bog za nas, kdo je zoper nas.« In Bog je zagotovo z njima, saj je tistega davnega 6. junija 1959 pred oltar cerkve sv. Martina stopilo pet parov, obletnico zlate poroke pa sta dočakala samo onadva. In kakor sta se vrtela, mislim, da bosta dočakala še marsikatero obletnico, le kako bo z nami je vprašanje. Kako se ne bi, saj je bila za njuno poroko usodna Božja pot na Skaručno in to s kolesom, ki je takrat ko ni bilo treba,
imelo defekt, ali pa je bila to usoda. In tako je Maks popeljal Mici-ko pred oltar in v gvantu, ki ga je imel na sebi takrat, jo je popeljal še na zlato poroko. So bili pa tisto leto sila veliki problemi s prevozom, saj je bilo takrat v Domžalah bore malo avtomobilov. Takole iz spomina jih je naštel, seveda skupaj z lastniki, le šest in glede na poznavanje zgodovine bi bilo dobro še kaj zapisati, da se ohrani našim zanamcem. Sicer pa bomo že sedaj s šestimi avtomobili v Domžalah izzvali obilico smeha, vendar, časi so bili takrat drugačni. Že 55 let sta zvesta tudi narodni noši in kar oči se jima orosijo, ko pričneta pripovedovati o tem, da mlade oblačila naših dedkov in babic ne zanimajo preveč, a mogoče bo pa le kdaj boljše. Še marsikaj izvemo med pogovorom, za katerega se moram kar malce potruditi - saj veste, kako je z upokojenci, nikoli ni pravega časa - o njuni zvestobi verskemu tedniku Družini in o tem, kaj počne sedaj, ko so sinovi prevzeli njegovo delo. Pa ga takoj žena popravi, ja, tako je, če 50 let živiš skupaj, vse ve o tebi, da ne more biti niti malo na miru, da ustvarja skupaj z vnuki in še in še. Se pa v njunem domu na Viru pozna, da imajo mizarja pri hiši in rek o tem, da je kovačeva kobila vedno bosa, tu ne velja. S posebnim spoštovanjem pa Maks govori o svojem mojstru Vrečarju, pri katerem se je učil in mnogo naučil ter seveda znanje prenesel tudi na naslednike; in o tem, kako je k mojstru zahajal tudi Plečnik, vendar o tem kdaj drugič, pri kakšni novi okrogli obletnici, saj bo hitro čas okoli, le naj ju Bog tako, kakor do sedaj, spremlja še naprej. Vsem, ki zahajate v cerkve v bližnji in daljni okolici, pa le nasvet: ozrite se malce naokoli, na oltarje, spo-vednice, klopi in mogoče zasledite delo, ki izžareva ljubezen in spoštovanje do Boga, lesa in dela samega, delček življenjske poti Maksa in Mici Kovač... Saj veste, za uspešnim moškim vedno stoji ženska, kaj hočemo, kar je res, je res!
djd
RAČUNOVODSKE STORITVE
za družbe, s.p. in društva
PRVI MESEC BREZPLAČNO
MIBOS d.o.o.
«»■tli aH: mlhDsfl volja.nOt
tel: 01/83 14 SIS, GSM: 031 305 4SI
OPTIKA BRIGITA
Nudimo kompletno oskrbo vida:
•	pregled oči
•	peslra Ivtbira okvirjev
•	najnovejša generacija VARI LUX PHYSIO Stekel.
•	stekla ANTI-FATIQUE osvežitev za vaše oči
•	sončna očala
Delovni čas od pon. do pet. od 10. do 18. urc.^-*^
Bukovceva 30, Vir pri Domžalah, 0V7211-890
STAREJSI V DOMŽALAH
Dober dan, gospod Drago Mrdjenovič!
Več kot pet desetletij prijateljstva s čebelami
stran
12
6. junija 2009 je praznoval svoj 80. rojstni dan Drago Mrdjenovič, ki ga je življenjska pot tesno povezala s čebelarstvom. Z ženo Cilko, ki je njegova zvesta pomočnica tudi v čebelarstvu, že pet desetletij živita v prijetnem domu na Količevem. Ob domačiji so lepo urejen vrt, sadovnjak in manjši vinograd ter prijetna utica, v kateri zlasti poleti preživita veliko prijetnih trenutkov s prijatelji, predvsem pa z dvema uspešnima sinovoma ter štirimi vnuki, ki so vsi že dosegli fakultetno izobrazbo in radi obiščejo svoja stara starša.
Jubilanta sem obiskala skupaj s predsednikom Čebelarske družine Krtina Marjanom Kodermanom in blagajnikom Jankom Kokalj em, ki sta prišla slavljencu zaželet vse najboljše. Ob obletnici pa so se člana spomnili tudi v Čebelarskem društvu Domžale. Jubilantova mama je bila doma iz Rafolč ter je šla s trebuhom za boljšim kruhom in v Beogradu srečala bodočega moža, ki je tako v avstrij ski voj ski kot pod kraljem Aleksandrom služil v mornarici kot strojnik. Pri urejanju dokumentov se je pred leti zapletlo. Po rojstnem listu je bil namreč rojen 6. 6. 1929, po krstnem pa 24. 05. 1929. Kriv je bil julijanski koledar. Štiri razrede OŠ je opravil v Karlovcu, peti in šesti razred »pod Nemci« na Količevem, kjer je mama že v letu 1929 kupila parcelo in na njej kasneje zgradila hišo. Oče je kot strojnik delal v Papirnici, nato do upokojitve v Heliosu. Drago se je šel leta 1943 učit za ključavničarja v Induplati, kjer je bil vso svojo delovno dobo - kot mojster vzdrževalec strojev v predilnici.
Veliko ima spominov na JLA, v kateri je preživel tri leta; sprva v podoficirski šoli, nato je bil kot
eden najboljših poslan v Beograd v korpus KNOJA. Od tod ga je pot vodila v Novi Knježevac v Bana-tu, kjer je bil med drugim tudi predavatelj za protikemijsko zaščito, v Staro Kanižo v Bački, JLA pa je končal na karavli pri Subotici. Spominja se, kako se je domov vrnil prav pred znamenitim govorom predsednika nekdanje skupne domovine Tita v Dolenjskih Toplicah. V Induplati, kjer je bil tudi sindikalni aktivist in udeleženec tretjega kongresa samoupravljav-cev, ga je čakalo delo in dovolili so mu le kratek dopust, preden se je vrnil v službo. V podjetju In-duplati, kamor je bila napotena z dekretom s Srednje tekstilne šole v Kranju, je spoznal tudi ženo Cilko, s katero sta pred petimi leti v krogu domačih praznovala zlato poroko.
Upokojil se je leta 1990 in od tedaj največ prostega časa namenja svojim prijateljicam čebelam, s katerimi se je začel ukvarjati že med letoma 1954 - 1955 na pobudo sodelavca v Induplati, pokojnega Janeza Krušnika. Začetnemu prvemu panju čebel so se pridružili številni drugi in v letu 1955 tudi čebelnjak, ki ga je naredil sam. Največ je imel 45 gospodarskih panjev ter 30 rezervnih družin, danes pa se pri štetju ustaviva pri 25 gospodarskih družinah in enakem številu rezervnih družin. Še dobro se spominja, kako so mu v šestdesetih letih čebele umirale zaradi strupov z bližnjega državnega posestva. Zato sta se z ženo odločila in na Račnem vrhu kupila parcelo, kjer sta zgradila pravo zavetje za svoje prijateljice, pa tudi prijetno hišico zase. Ob njej sta lepo obdelana zelenjavni in sadni vrt, parcela ter čebelnjak. »Čebelarstvo zahteva celega človeka in delo ni nikoli poplačano, razen z veseljem ob pogledu na zdrave in pridne čebele,« pravi
jubilant, ki poleti tri mesece s čebelicami dela od jutra do večera, saj se prav vsak dan z ženo zapeljeta do Račnega vrha. Včasih pa je bil med najbolj pridnimi pri prevažanju čebel po celi Sloveniji in delu Hrvaške. Pozimi je čas za pripravo na čebelarsko sezono, za hranjenje čebel, narediti je treba romčke, urediti satnice in drugo. Največ pridela cvetličnega in gozdnega mešanega medu. Med je zdrav in moj sogovornik je ponosen na svoje delo, ki izvira tudi iz ljubezni in prijateljstva, zato je kar malce žalosten, ker prve letošnje ocene kažjsjo, da bera ne bo najboljša. V Čebelarski družini Krtina in Čebelarskem društvu Domžale je opravljal vrsto funkcij, vse prostovoljno in prizadevno. Bil je večkrat predsednik tako družine kot društva, še posebej rad pa se spominja, kako so v Komendi pregledovali Glavarjevo knjižnico in knjige odlagali glede na vsebino na kupčke, posebej skrbno pa brali knjige o čebelarjenju. Rad se spominja, kako so sestankovali kar pri njem doma, pa sodelovanja z mladimi, katerim je rad posredoval svoje izkušnje, predvsem pa svoj zgled. Tudi sam se vse življenje uči na različnih predavanjih. Pa ni gospod Drago Mrdjenovič samo odličen čebelar, je tudi spreten vrtnar, za večja dela, za drugo je zadolžena pridna žena Cilka. Je
tudi strokovnjak za cepljenje in obrezovanje sadnega drevja, vinogradnik z zelo dobrim vinom, ki smo ga poizkusili ob mojem obisku; jeseni preša tudi drugim, pa kuha satnice za čebelarje in še kaj bi se našlo.
Slavljenec je bil tudi dolgoletni član gasilskega društva v Indu-plati, kamor ga je že v letu 1944 vključil mojster ključavničar Pirc. Že pred upokojitvijo pa se je vključil v Prostovoljno gasilsko društvo Vir, ki mu je ostal zvest vse do danes, ko je vodja veteranske desetine. Dve mandatni obdobji je bil njegov predsednik in v tistem obdobju se je naredilo zelo veliko.
Vse, kar je jubilantu Dragu Mrd-jenoviču prineslo in po svoje »naredilo življenje«, kot sam pravi, je v vseh obdobjih sprejel za svoje in nikoli mu ni bilo žal prav ničesar, kar se mu je zgodilo, kar je delal, zato je njegova jesen polna lepih spominov in prijetna. Večji del jo z ženo Cilko preživita v Račnem vrhu, kjer jima nikoli ne zmanjka dela, kot tudi doma, kjer sta še posebej vesela sinov in njunih družin.
Iskrene čestitke ob 80. rojstnem dnevu, g. Mrdjenovič, obema z ženo pa še veliko prijetnih trenutkov med domačimi in prijateljicami čebelicami, ki naj vama tudi v prihodnje lepšajo življenje!
Vera Vojska
Spomini na skupno trpljenje v Begunjah in Aichachu
Grenki spomini, ki ne bodo nikoli pozabljeni
Z majskim soncem za nekdanje sotrpinke zapora Begunje na Gorenjskem, ki so jih Nemci med drugo svetovno vojno odpeljali v taborišče Aichach, spomini še posebej oživijo. Tedaj namreč že vrsto let nekdanji taboriščnici Jelka in Milena organizirata srečanje, na katerem nikoli ne manjka nobena od sotr-pink.
»Tudi letos smo se zbrale,« mi pripoveduje Angelca Vodnik z Vira in mi kaže posamezne nekdanje taboriščnice na spominski fotografiji. Pove, da so bile ta-boriščnice, ki so jih 15. avgusta odpeljali v kaznilnico Aichach, iz številnih slovenskih krajev: iz Moravške doline, Gorjuše, Bišč, Domžal, Trzina, Mengša, Kamnika, Črnuč, Šentvida pri Ljubljani, Mednega, Predoselj, Kranja, Škofje Loke, Jesenic, Bleda in Bohinja. Čeprav je bilo trpljenje v Begunjah in taborišču Aichach zelo hudo, se ga zaradi tovarištva in pomoči
druge drugi rade spominjajo. Veselijo se prijetnega bivanja med svojimi domačimi ter si
f=KOVIT
SVETOVANJE NAČRTOVANJE PRODAJA IZVEDBA SUBVENCIJE
041/460-380 www.ekovit.si
^ TOPLOTNE ČRPALKE f
►	PEČI IN KOTLI NA BIOMASO
►	SOLARNI SISTEMI IN FOTOVOLTAIKA
►	PREZRAČEVALNI SISTEMI NIZKOENERGIJSKE (N PASIVNE HIŠE
►	ENERGETSKA SANACIJ A OBJEKTOV
privoščijo zdravje in srečo. Hkrati si želijo, da ne bi bilo nikoli več trpljenja, kot so ga same preživele med drugo svetovno vojno.
Ob vsakoletnem srečanju se spomnijo vseh, ki svobode niso doživele, pa tudi tovarišic, ki so umrle po vojni. Na letošnjem srečanju so se tako z minuto molka in rdečim nageljč-
kom posebej spomnile svoje prijateljice in sotrpinke Hele Hribernik, roj. Pirš, ki je umrla le nekaj dni pred srečanjem. »Malo nas je še živih,« pravi gospa Angelca in se zahvali prijateljicama Jelki in Mileni za organizacijo srečanja ter vsem preživelim pošilja tople pozdrave.
Vera
GEODET z najkrajšim odzivnim časom!
ABCC^EO
NOVO v KAMNIKU
geodetske Storitve f n inženiring Informacije; 051 818 6 7 8
(nadaljevanje z 2. strani)
V	omenjeni raziskavi so starostniki mar-ginalna skupina, ki po mnenju mlajše generacije samo obremenjuje delovno aktivno generacijo.
Seveda pa je pri tej usmeritvi pomembna tudi vizija, kam želimo usmeriti našo občino. Vsi si prizadevamo, da bi jo pripeljali na visoko raven, v družbo znanja, ki bo pomembnejše od pridnih rok. V naslednjem desetletju pa bo naš cilj priti v družbo modrosti, kjer pa bo poleg delovnih rok in visokega znanja dragocena tudi izkušnja, ki jo starostniki imajo.
Govorili sva še o zagotavljanju mest za dnevno varstvo. Komu je to namenjeno in kakšna je praksa v drugih okoljih, kjer se dnevno varstvo že izvaja?
Dnevno varstvo je namenjeno starostnikom, ki stežka sami doma preživijo ves delovni dan, medtem ko so njihovi otroci ali pa drugi skrbniki v službah. To pomeni, da jih skrbniki tako kot otroke vsak dan pripeljejo v vrtec, lahko pridejo tudi sami. V tem okolju v domu pa nato zadovoljijo nekatere svoje potrebe po aktivnostih ali druženju. V dnevnem varstvu potekajo izobraževanja, delavnice ročnih del, ... - vse, kar se zelo kakovostno odvija že znotraj naše Lipe - univerze za tretje življenjsko obdobje, zato bi se del njihovega programa lahko odvijal tudi na ta način. Po drugi strani pa je dnevno varstvo namenjeno tudi tistim, ki zaradi različnih pojavov demence in podobnega, oziroma razlogov za manjše možnosti za samostojno življenje potrebujejo določeno obliko nadzora, varstva čez dan, medtem ko čez noč za njih poskrbijo otroci, drugi sorodniki oziroma skrbniki. Za te starostnike bomo imeli posebno oskrbo v prostorih, ki bodo zadostili potrebam teh ljudi, bodisi v novem ali v starem domu.
Tretja oblika dnevnega varstva so počitnice v domu za starostnike. Moderni domovi, ki imajo na razpolago dovolj prostora, že zdaj omogočajo to obliko varstva. Tako svojci za teden dni, dva tedna ali pa daljše obdobje, medtem ko so npr. na dopustu, starostnike, ki ne morejo bivati sami, dajo na počitnice v dom za starostnike. V sedanjih skromnih kapacitetah, ko je vse prenatrpano, si v domžalskem domu tega skoraj ne moremo privoščiti.
Kako pa je s pomočjo na domu, ki so je velikokrat deležni tudi starostniki? Ali bo obstala sedanja oblika organiziranosti, ali predvidevate kakšne spremembe?
V	Občini Domžale se pomoč na domu izvaja v obliki koncesije. S to koncesijo smo zadovoljni, ni posebnih pritožb ali težav. Izvaja jo zasebni koncesionar. Vprašanje pa je, če bo zmogel čedalje večje povpraševanje po tej storitvi. V primeru, da ne bo zmogel vsega, bi novi dom lahko ponudil tudi te storitve.
Kakšna je sestava, oziroma katere vsebine so predvidene v novem domu starejših občanov?
Pritličje naj bi bilo namenjeno prehrani, druženju, fizioterapiji, zdravniški oskrbi, s cvetličarno, kavarno ter prostori za medgeneracijsko druženje in prostori za delavniški del.
Parkirišča naj bi bila locirana v glavnem v garaži, in sicer naj bi bilo 115 parkirnih mest, 15 parkirišč pa je predvidenih v nivoju. Parkirišča v garažah so namenjena predvsem zaposlenim in lastnikom/najemnikov oskrbovanih stanovanj, medtem ko so zunanja parkirišča namenjena predvsem obiskovalcem. Dom je zgrajen tako, da ima tri lamele, ki so glede na prvotno idejo nekoliko znižane. Tako je lamela A, kjer bo predvsem institucionalni del, visoka tri nadstropja.
V	lameli B, ki bo potekala v smeri S-J, bo samo pritličje z enim nadstropjem.
V	lameli C, kjer bo poleg pritličja še šest nadstropij, pa bo na vrhu terasa s servisnimi prostori, npr. frizer, masaža, pediker, ...
V	prvi obravnavi sprejeti predlog je prinesel nekaj sprememb. Zakaj? Celoten prostor smo omejili na 200 prebivalcev, ker smo prepričani, da ne bo prenesel večje gostote. Pomisleke zaradi prevelikega hrupa in osvetljenosti, ki bi prihajali s stadiona, pa bomo odpravili z ustreznimi gradbenimi materiali, npr. pripravo protihrupnih zaščit, posebnih rulet, oziroma naprav, ki bodo preprečevale dostop svetlobe v sobe, ko bodo na stadionu prižgani reflektorji.
Kako pa je s časovno realizacijo?
Na Občini Domžale smo do napovedi o realizaciji projekta zadržani, saj je to v domeni investitorja. V primeru, da bo uspel pridobiti vsa potrebna dovoljenja, pa lahko rečemo, da bi spremembe in dopolnitev načrta lahko sprejeli na seji Občinskega sveta v oktobru 2009. Nato sledi zahtevna faza, projektiranja projekta, ki pa je absolutno v domeni investitorju in je ne moremo napovedati. Seveda pa si na občini želimo, da se z gradnjo prične čimprej.
Tina Železnik
Pogled na Dom starejših s križišča
Pogled na Dom starejših z zahodne strani, s Ceste talcev
Srednja šola Domžale in Dom starejših Domžale - prva obravnava
Obravnava odloka o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta za območje D20 nad športnim parkom
I.	UTEMELJITEV OBRAVNAVE
Obravnavani prostorski akt temelji na predpisih s področja prostorskega načrtovanja in planskih dokumentih Občine Domžale. Skladno z 20. členom Statuta Občine Domžale - uradno prečiščeno besedilo (Ur. Vestnik Občine Domžale, št. 16/04) in 96.in 98. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. list RS, št. 33/07 in 70/2008 -spremembe ZVO-1B) je Občinski svet pristojen obravnavati prostorski akt. Namen obravnave je seznanitev članov Občinskega sveta s predlaganimi rešitvami ter posredovanje v javno razgrnitev in obravnavo. Za plansko območje D20 je bil v letu 1996 sprejet ureditveni načrt za območje D20 - Nad športnim parkom (Uradni vestnik Občine Domžale 11/96) in spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta za območje D20 - Nad športnim parkom, sprejete v letu 2003 (Uradni vestnik Občine Domžale 05/03).
II.	DOSEDANJE OBRAVNAVE IN AKTIVNOSTI
Pobudo za pripravo obravnavanega prostorskega akta je podalo podjetje IMP d.d.
Na podlagi pobude je bil pripravljen Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta za območje D20 - Nad športnim parkom, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku Občine Domžale št. 11/2008. Sklep določa območje načrta (v nadaljevanju: SD UN), program in seznam pristojnih nosilcev urejanja, ki sodelujejo v postopku načrtovanja predvidene prostorske ureditve, nosilce upravno - strokovnih aktivnosti in obveznosti v zvezi s financiranjem prostorskega akta. Dopolnjen osnutek SD UN je pripravljen v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju (Ur. list RS, št. 33/2007) in Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Ur. list RS, št. 99/2007). Za pripravo dopolnjenega osnutka SD UN so bili za smernice zaprošeni nosilci urejanja prostora, navedeni v Sklepu o začetku priprave SD UN.
III.	VSEBINA PROSTORSKEGA AKTA
Območje obravnave je skladno s prostorskimi sestavinami planskih aktov Občine Domžale namenjeno mešanim dejavnostim. Ureditveno območje SD UN obsega del plansko določenega območja D20 med lokalno zbirno cesto LZ071291 (Cesta talcev) na severni strani, desnim bregom Kamniške Bistrice na vzhodni strani, nogometnim stadionom na južni strani in trgovskim centrom Mercator ter poslovnim objektom Cesta talcev 8 na zahodni strani in je veliko 1,85 ha. Območje je natančno določeno v grafičnih sestavinah SD UN. Na
območju so objekti in ureditve Srednje šole Domžale in veterinarskega doma.
1.	Opis prostorskih ureditev
Glavne prostorske ureditve so:
-	Izgradnja nove telovadnice Srednje šole Domžale in ureditev funkcionalnih površin šole (cesta, parkirišča, zunanje športno igrišče);
-	Izgradnja novega Doma za starejše in oskrbovanih stanovanj Domžale (v nadaljevanju Dom starejših) na lokaciji sedanjega Veterinarskega doma, ki se predhodno poruši;
-	Izgradnja nove ceste med Cesto talcev in novo tribuno stadiona s priključevanjem na omrežje javnih cest;
-	Izgradnja potrebne komunalne opreme za opremljanje območja;
-	Ureditev robnih območij SD UN (športni park, območje ob Kamniški Bistrici, priključevanje na Cesto talcev)
2.	Nova cesta (Ue1)
V območju se zgradi nova javna cesta širine 5,0 m, z enostranskim pločnikom minimalne širine 1,2m. Hitrost se omeji na 30 km/h, kar omogoča kolesarski promet po vozišču. Priključek ceste na javno cestno omrežje ni opremljen s semaforjem.
Cesta služi dostopu do Srednje šole Domžale, Doma starejših, Športnega parka in ureditev ob Kamniški Bistrici.
3.	Srednja šola Domžale (Ue2)
K objektu Srednje šole Domžale se na zahodni strani prizida telovadnica. Na vzhodnem delu se dovoz, od priključka na Cesto talcev do južnega stanovanjskega objekta (Cesta talcev 18) uredi kot asfalti-
rano dvosmerno cesto širine 5,0 m in hodnikom za pešce v širini 1,6 m. Cesta se v nadaljevanju izvede kot enosmerna, širine 3,5 m, z enostranskim hodnikom za pešce v širini 1,6. Cesta se zaključi s priključkom na novo cesto v Ue1. Obstoječa asfaltna ploščad v vzhodnem delu urejevalne enote se poruši in nadomesti z novo, do katere se uredi utrjena pot.
V	urejevalni enoti se zagotovi minimalno 50 parkirnih mest.
4. Dom starejših (Ue3)
Pobudnik SD UN je izvedel interni natečaj ter izbral rešitev, ki jo je pripravila družba AG BIRO 55. Izbrana rešitev je podlaga za pripravo SD UN. Objekt predstavlja prostorsko dominanto območja. Sestavljen je iz treh lamel različnih višin, od P+2 do P+7.
V	urejevalni enoti se zgradi Dom starejših. Stanovanjski prostori so razdeljeni na etaže domskega varstva in etaže oskrbovanih stanovanj. Okvirna kapaciteta objekta je 34 oskrbovanih stanovanj z 52 posteljami in 163 domskih sob z 235 posteljami. Poleg stanovanjskih prostorov so v stavbi načrtovani tudi prostori za upravo doma, servisni prostori in prostori za dopolnilne dejavnosti kot so slaščičarna, kavarna in podobno. V urejevalni enoti je v kleti zagotovljenih največ 115 parkirnih mest, dodatnih 15 parkirnih mest je zagotovljenih na nivoju terena.
V	parterju objekta je predvidena ureditev zelenih površin, opremljenih s tlakovanimi in peščenimi potmi, povezanimi z območjem ob Kamniški Bistrici ter prostori za bivanje na prostem. V območju se zagotovijo tudi utrjeni dostopi, površine za komunalne ureditve in ustrezne zelene in druge spre-
mljajoče površine za bivanje na prostem.
5.	Omrežja in objekti gospodarske infrastrukture
Poleg nove ceste je v območju SD UN predvidena gradnja objektov in omrežij komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, potrebne za opremljanje zemljišč za gradnjo.
6.	Rešitve in ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Stavbe Srednje šole in Doma starejših sodijo med požarno zahtevne objekte, zato je pri pripravi projektne dokumentacije obvezna izdelava študije požarne varnosti. Zaradi varstva pred poplavami je med brvjo čez Kamniško Bistrico in stadionom potrebno zgraditi vi-sokovodni nasip in prilagoditi pritličja novogradenj.
IV. NADALJEVANJE POSTOPKA
Predloženi dopolnjeni osnutek Sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta za območje D20 Nad športnim parkom (Srednja šola Domžale in Dom starejših Domžale) pošlje Občinski svet v 30-dnevno javno razgrnitev in javno obravnavo. Predlogi in pripombe, ki se bodo zbrali v času razgrnitve in obravnave, bodo analizirani in do njih sprejeta stališča. Dopolnjen osnutek bo na podlagi stališč preoblikovan v predlog in posredovan v mnenja nosilcem urejanja prostora. Po pridobitvi mnenj bo usklajen predlog posredovan v sprejem Občinskemu svetu.
Občinski svet bo s stališči seznanjen pri obravnavi usklajenega predloga.
PREDLOG SKLEPA
Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta za območje D20 - Nad športnim parkom (Srednja šola Domžale in Dom starej ših Domžale) v prvi obravnavi in ga posreduje v 30-dnevno javno razgrnitev in javno obravnavo. Dopolnjeni osnutek sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta se javno razgrne v prostorih Občine Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja, Savska 2, Domžale in prostorih Krajevne skupnosti Slavko Šlander, Slamnikarska 14, Domžale.
Javna razgrnitev bo potekala 30 dni. Začetek razgrnitve bo deset dni po objavi sklepa v Uradnem vestniku Občine Domžale. Javna obravnava bo v sejni sobi Občine Domžale, Ljubljanska 69, I. nadstropje, dne 10. junija 2009 ob 17. uri, vodil jo bo pristojni oddelek Občinske upra-
V času javne razgrnitve bo možno predloge in pripombe v zvezi z dopolnjenim osnutkom sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta za območje D20 - Nad športnim parkom (Srednja šola Domžale in Dom starejših Domžale) vpisati v knjigo pripomb, ki bo na mestih javne razgrnitve ali jih posredovati pisno na naslov Občine Domžale, Oddelek za urejanje prostora, Ljubljanska 69, 1230 Domžale.
Toni Dragar Župan
Pogled na Dom starejših s severne strani, s Ceste talcev
KOLEDAR PRIREDITEV	stran 14
Nedelja, 5. julij 2009
KDAJ: ob 15. uri
KJE: Gostilna Repanšek Homec
Vabljeni na 25. tekmovanje harmonikarjev občin Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, ki bo v nedeljo, 5. julija ob 15. uri na dvorišču gostilne Repanšek v Homcu. Prijave harmonikarjev 2 uri pred začetkom.
Petek, 10. julij 2009
KDAJ: ob 20. uri
KJE: Pred gasilskim domom v Ihanu
Vabljeni na veliko vrtno veselico z ansambolom Leteči muzikanti, gost večera Vlado Kalember.
Sobota, 11. julij 2009
KDAJ: ob 13. uri
KJE: Pred gasilskim domom PGD Ihan v Ihanu
Vabljeni na 7. prireditev Žar mojster, ob 19.30 uri se obeta še koncert Godbe na pihala Domžale in od 20. ure dalje zabava z ansamblom Tonija Verderberja. Program bo povezoval Boris Kopitar. Vabijo ihanski gasilci!
Nedelja, 9. avgust 2009
KDAJ: ob 11. uri
KJE: Spomenik na Šipku nad Blagovico oz. Špitaličem
Odbor skupnosti borcev VI. SNOUB Slavka Šlandra vabi na slovesnost ob 66-letnici ustanovitve VI. Slovenske narodno osvobodilne udarne brigade Slavka Šlandra. Slavnostna govornica bo Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja Občine Domžale, v kulturnem programu pa bodo sodelovali moški pevski zbor Solidarnost iz Kamnika, recitatorji in harmonikarji.
Poletno branje s Knjižnico Domžale
Slovenska proza:
1.	Cankar, Ivan: Knjiga za lahkomiselne ljudi
2.	Jančar, Drago: Drevo brez imena
3.	Gazvoda, Nejc: Vevericam nič ne uide
4.	Hudeček, Jože: Gluhota
5.	Hudolin, Jurij: Objestnost
6.	Kavčič, Vladimir: Prihodnost, ki je ni bilo
7.	Marinčič, Katarina: O treh
8.	Pahor, Boris: Moje suhote in njihovi ljudje
9.	Skubic, Andrej E.: Norišnica
10.	Stepančič, Lucija: Prasec pa tak
11.	Svetek, Irena: Sedmi val
12.	Šarotar, Dušan: Biljard v Dobrayu
13.	Šeligo, Rudi: Uslišani spomin
14.	Švigelj-Merat, Brina: Odveč srce
15.	Tomšič, Marjan: Uroki polne lune
16.	Zupan, Vitomil: Komedija človeškega tkiva
17.	Žiberna, Marjan: Beznica v Kitalah
Tuja proza:
1.	Baretic, Renato: Osmi poverjenik
2.	Bataille, Georges: Nebesna modrina
3.	Coetze, John Maxwell: Sramota
4.	Čehov, Anton Pavlovič: Dama s psičkom
5.	Dovlatov, Sergej: Nacionalni park, Kompromis, Naši
6.	Doyle, Roddy: Paddy Clarke, ha ha ha
7.	Duranti, Francesca: Canaria na zadnji plovbi
8.	Feric, Zoran: Smrt deklice z vžigalicami
9.	Garcia, Marquez G.: Ljubezen v času kolere
10.	Geiger, Arno: Dobro se imamo
11.	Jelinek, Elfriede: Naslada
12.	Jergovic, Miljenko: Dvorci iz orehovine
13.	Klima, Ivan: Ljubimčeve klopotače in druge ženske grozljivke
14.	Malouf, David: Umišljeno življenje
15.	Nooteboom, Cees: Vsi sveti
16.	Pamuk, Orhan: Ime mi je rdeča
17.	Pilnjak, Boris: Celo življenje
18.	Sanchez, P. A.: Pandora v Kongu
19.	Svevo, Italo: Senilnost
20.	Tribuson, Goran: Če ne bo hujšega
21.	Tutuola, Amos: Pivec palmovega vina
22.	Viewegh, Michel: Igra na izločanje
23.	Vonnegut, Kurt: Mati noč
Nova knjiga Franceta Cerarja
Predstavljena preteklost v verzih . . .
vse - tako stvari iz predmetnega sveta, kot o tistem, kar je avtorja v tiskarstvu duhovno obogatilo. Spoznamo mnoge njegove sodelavce, njihove jubileje, tehnologijo, vse o črki, sliki in tisku, besedi in jeziku.
V	razdelku »politične« se avtor odziva na mnoga dogajanja v politični preteklosti in sedanjosti, loti pa se tudi najrazličnejših področij, kjer ima kaj povedati.
V	naslednji razdelkih prinaša še druge odzive, kot jih je ustvaril, in vzgibe življenja. Avtor se je na predstavitvi predstavil tudi sam, večer pa je minil tudi ob recitacijah Emilije Kržičnik in prepevanju pesmi Janeza Majcenoviča.
Z izdelkom Dogodnice pridobivamo zanimiv izdelek, ki nas s svojo pripovedjo usmerja v svet Franceta Cerarja in vrača v čase, ki smo jih preživeli in jim je avtor podstavil kritično ogledalo.
Si mlad/a in te zanima slikanje, kiparjenje, ustvarjanje?
Si želite, da bi vaš otrok to poletje preživel drugače - bolj ustvarjalno?
Društvo za promoviranje nedovoljenega trgovanja z idejami -D.P.N.T.I. tudi letos pripravlja ustvarjalne delavnice za otroke in mlade od 4 - 26 let. Delavnice bodo potekale v dveh skupinah in sicer od 10. - 14. avgusta 2009 vsak dan v prostorih Domžalskega doma, Ljubljanska c. 58, Domžale. Na delavnicah bomo ustvarjali z glino, risali na majice, slikali v naravi, na steklo in še marsikaj. Več informacij na drustvo.dpnti@gmail.com.
Vabimo vse otroke in mladostnike, da se nam v času počitnic pridružite, če:
ste stari od 6 - 18 let, če ste iz Ljubljane, Domžal ali bližnje okolice imate željo aktivno preživeti prosti čas in se družiti z vrstniki se želite sproščeno pogovarjati o svetu in različnih deželah, ljudeh in kulturah, imeti tematske pogovore o pojavih v sodobni družbi (»Mala šola družboslovja«)
želite z nami oditi na krajši izlet ali se drugače rekreirati in družiti Vabimo tudi starše:
da se na nas obrnete, če ste se znašli v stiski in potrebujete socialno svetovanje ali psihoterapevtski pogovor da nas pokličete ter prijavite svoje otroke
Teme, metode in oblike dela so prilagojene starosti in predznanju udeležencev.
Za Informacije in prijave smo dosegljivi na drustvoodnos@gmail.com oziroma na mobilni telefon: 041 384 900
Program v letu 2009 je v okviru javnega razpisa PODPORA DRUŽINI podprlo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Program podpira tudi občina Domžale
PRIJAVNICA V PROGRAM NAVDIH
IME IN PRIIMEK :_
LETO ROJSTVA:_
NASLOV:___
KONTAKTNI TELEFON STARŠA ALI SKRBNIKA:
V	soboto, 13. junija 2009, je bila v dvorani Antona Kodra v Radomljah predstavitev novega knjižnega stvarjenja Franceta Cerarja s Škrjančevega pri Radomljah, knjige DOGODNICE. Avtor je v preteklosti že presenetil s knjigo o Radomeljski mlinščici, tokrat pa je v Dogodnicah strnil vtise o preteklosti - vtise o vsem, kar se mu je dogodilo, kar je preživel, srečal, opazil in zaslutil.
Na predstavitvi je avtorja in njegovo delo uvodoma predstavil Matjaž Brojan, ki je poslušalce opozoril
Naj ne mine dan brez knjige!
Prisluhnila sem predstavitvi del Slovenske matice, ki je na knjižne police postavila izbir izjemnih knjig. O njih sem prebrala mnogo zanimivih podatkov, čas je, da stopite z menoj v knjižnico in si jih izposodite.
Tone Pavček je izdal knjigo ČAS DUŠE, ČAS TELESA, ki jo lahko štejemo za zbirko esejev, premišljevanj ali lirično prozo. Knjiga odpira besede o jeziku, vinu, zgodovini, govori o praznovanju, veri, strahu. Besedila so polna, izčiščena, jasna, ljuba, pesnik govori skozi svoje srce in se bralca zato zelo dotakne, odkriva mu svetove, o katerih začne razmišljati in se o njih pogovarjati. Besedila so pristna, globoka, včasih duhovita pa tudi čisto Pavčkovo ironična. Knjiga pesnika in akademika Toneta Pavčka je hkrati zrela in modra, a tudi razigrana in navihana. KRANJSKA KNJIGA je še ena knjiga iz zdaj že znamenite serije
" literarnih in pričevanjskih besedil o slovenskih mestih. Pred njo so izšle že Ljubljanska, Mariborska, Celjska,
■	Tržaška, Celovška, Ptujska, Novomeška knjiga. Predstava o starejši slovenski književnosti, ki naj bi bila
■	tradicionalno navezana na kmečko okolje, se je s to zbirko Slovenske matice temeljito spremenila. To po-
■	trjuje tudi knjiga o Kranju, za katero je besedila izbral France Pibernik.
V	njej najdemo številna pričevanja
a in literarne tekste, ki so navezani na
urbano okolje »gorenjske prestolnice«, od najstarejših zapisov do moderne literature Rudija Šeliga,«
■	beremo o knjigi.
Zgodovinar Branko Reisp v knjigi ZGODBE IN PODOBE IZ NAŠE
na dejstvo, da gre z Dogodnicami za stvaritev človeka, ki je zmogel, znal, hotel in se v določenih razmerah preteklih časih tudi upal s kritično mislijo tudi na literarno ubeseden način v verzih odzval na vse tisto, kar se je dogodilo in bilo vredno odziva.
Njegovo verzificirano delo se v dobršni meri v prvem delu loteva njegova najljubšega področja - tiskarstva, ki mu je izpolnilo večino življenja. Prav o tiskarstvu - tem čudovitem za kulturo še kako pomembnem področju, v Cerarjevih verzih izvemo pravzaprav skoraj
PRETEKLOSTI predstavlja »šest zanimivih zgodb iz slovenske preteklosti, ki z znanstveno natančnostjo, a hkrati bralcu prijazno poljubnostjo pripovedujejo o pomembnih dogodkih, v katerih se je formiral slovenski narod. Nekateri, kakor kmečki punti ali bitka pri Sisku, so bolj znani, drugi manj, recimo poglavje o višjih šolah na Slovenskem v 17. ali 18. stoletju. Tudi besedilo o Napoleonu in Slovencih je zanimivo za marsikaterega bralca. V današnjem splošnem pomanjkanju vedenja o preteklih časih in dogodkih, bo morda ta privlačno napisana knjiga marsikoga pritegnila k razmisleku o naši zgodovini, pa tudi o ljudeh, ki so jo živeli in ustvarjali,« sem prebrala v predstavitvi knjige.
V	knjigi Iva Goldsteina HRVAŠKA ZGODOVINA spoznamo »celovito in sodobno zasnovan oris hrvaške preteklosti od antike do danes: začenja se s kritičnim pretresom različnih teorij o izvoru Hrvatov in poglavjem o hrvaških deželah v antiki, končuje pa s prikazom razvoja Hrvaške po smrti predsednika Franja Tudjmana.
V	ospredju avtorjeve pozornosti je politično in vojno dogajanje, ki je, kot pravi avtor, svojevrstna »hrbtenica« zgodovinskega toka, toda v knjigi so v isti sapi predstavljeni tudi globlji družbeni, gospodarski in kulturni procesi, ki so vplivali na hrvaški razvoj in nacionalno oblikovanje,« je zapisano o knjigi. Jernej Pavšič, ki je uredil monografijo LJUBLJANSKO BARJE, s podnaslovom Neživi svet, rastlinstvo, živalstvo, zgodovina in naravovar-stvo, je zbral strokovna besedila različnih avtorjev, ki z vseh vidikov obravnavajo ta prelepi košček zemlje. »Vrsta strokovnjakov je obdelala vse njegove naravne značilnosti - od geologije, podzemnih voda, flore in vegetacije, vretenčarjev, rib, sesalcev in ptic do kmetijstva in sodobne urbanizacije. Obravnavani so tudi nekateri kulturni vidiki njegovega razvoja,« beremo v predstavitvi knjige. Knjiga je opremljena z
J. T. Ambrož
velikim številom barvnih fotografij in bo navdušila tako študente in strokovnjake kot široko javnost. Obsežno delo zgodovinark Milice Kacin Wohinz in Marte Verginella PRIMORSKI UPORI FAŠIZMU 1920-1941 »pomeni doslej najbolj celovito obravnavo in sistematičen pregled znanih, a tudi manj znanih in delno zamolčanih strani novejše primorske zgodovine. Pomembna novost te knjige je v tem, da sta se avtorici opirali tudi na doslej malo ali povsem neznane italijanske vire, denimo na dokumentacijo represivnih organov fašistične države, na
V soboto, 20. junija, je bil na Viru pri Domžalah žonglerski praznik. Ta dan je bil namreč Svetovni dan žongliranja in ob tej priložnosti smo že drugič po vrsti organizirali prireditev, namenjeno vsem žonglerjem in simpatizerjem žongliranja.
Kljub slabemu vremenu je bil uspeh prireditve neverjeten. Pred dežjem nas je rešila Dvorana delavskega doma, v kateri se je zbralo precej udeležencev, ki so se lahko naučili žongliranja z žogicami ali keglji; lahko so se preizkusili v hoji po vrvi z Jakom in Iris iz Slac-kLina, ali v statičnih akrobacijah s skupino Cirkokrog; prišel je tudi Niko Fric s svojo ekipo, ki nas je naučil, kako se iz balona naredi figurico. Udeleženci so se v vsem popoldnevu lahko ogromno naučili od najboljših mojstrov. Ve černi zaključek pa je bil pika na i fantastičnemu dnevu. Na 1. državnem prvenstvu so se pomerili
slovensko in italijansko časopisje, memoarje in biografska pričevanja. Prvi evropski upor proti fašizmu je opisan v vsej svoji ideološki raznovrstnosti, dvoumjih in dilemah tedanjih slovenskih akterjev, pa tudi mednarodnih povezavah, reakcijah italijanskih oblasti in javnega mnenja. V času, ko ponovno narašča zanimanje za ta del slovenske zgodovine, bo knjiga zagotovo odgovorila na mnoga odprta vprašanja, za marsikaterega bralca pa bo njena vsebina veliko odkritje,« beremo v predstavitvi knjige.
Tatjana Kokalj
slovenski žonglerji in žonglerke. Po trdem boju in brezhibnem nastopu je državni prvak postal Blaž Slanič s Ptuja, na drugo mesto se je zavihtel Jakob Bergant iz Ljubljane, tretje mesto pa je osvojil še en Ptujčan in sicer Matjaž Kekec.
Med mlajšimi tekmovalci je slavil zmago Matic Morgan iz Kopra, drugo mesto je osvojil Juš Pavlo-vski z Bleda, tretje mesto pa si je priborila Nina Malej iz Bohinjske Bistrice.
Žonglerji so se pomerili tudi v dvojicah, kjer sta zasluženo in s precejšnjo prednostjo zmagala Blaž Slanič in Matjaž Kekec s Ptuja, drugo mesto sta si prižon-glirala Rožle Bregar in Jernej Žnidar iz Lesc, tretje mesto pa sta zasedla Tjaž Juvan in Nejc Re-celj iz Ljubljane. Državno prvenstvo pa so popestrili še nastopi ostalih gostov. Za popestritev sta se nam tako pridružila plesalca Andraž in Dejan, Blaž
PODPIS IN DATUM
Slanič in Matjaž Kekec sta demonstrirala tudi akrobatsko žonglira-nje, pridružil se nam je še odličen mladi monokolesar Vid Ponikvar, za vrhunec pa sta poskrbela gosta iz tujine: svetovna podprvakinja v žongliranju Cecilia Zucchetti in mladi žonglerski virtuoz, učenec
italijanske cirkuške šole v Torinu, Francesco Gondino. Polna dvorana v delavskem domu na Viru je pričala o vrhunski žon-glerski predstavi.
Matjaž Gerčar Predsednik Društva Žongler
Svetovni dan žongliranja
1. državno prvenstvo
s/	1 •	•
v žongliranju
Ocena predstave z gostovanja v Kulturnem domu Franca Bernika
Galceranova metoda
Jordi Galceran: Grönholmova metoda (El Metode Grönholm) Režija: Nenni Delmestre Mestno gledališče Ptuj
Z Grönholmovo metodo se je zaključil gledališki ciklus predstav sezone 2008/2009 Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, ki je začel svojo abonmajsko ponudbo s katalonskim avtorjem (Sergi Belbel: Mobilec) in jo prav tako končal z igro sodobnega katalonskega avtorja Jordija Gal-cerana.
Če je Mobilec raven tematiziranja medsebojnih odnosov (s pomočjo mobilnih telefonov), zastavil kot vsesplošni problem medsebojne komunikacije, se Grönholmova metoda (poimenovana po znamenitem avtomobilističnem prvaku v reliju) odmika od splošnega v introvertiran svet službenega kadrovanja, ki ga Galceran skozi prizmo satire predimenzionira in izrabi za poigravanje z identitetami likov. Izhodiščna ideja za dramo so bili dokumenti postopka »castinga« za delovna mesta v nekem supermarketu, ki jih je Galceran našel v smeteh. Ti so (skupaj z ameriškim priročnikom o podjetništvu) bili podlaga za igro, ki se v osnovi poigrava z odnosom moči med delodajalcem in možnimi kandidati. Nosilci igre so štirje liki (trije moški in ženska), ki se potegujejo za delovno mesto, pri
čemer je metoda izbire kandidatov privedena do skrajnosti, odnosi med kandidati pa postajajo skozi igri vse bolj neusmiljeni in hladnokrvni. Predimenzionirane smernice delovanja moderne družbe na podlagi dialoške-ga principa prehajajo med enakostjo in podrejenostjo, s čimer Galceran
ustvarja komični učinek, hkrati pa ustvarja nepredvidljivost situacij, ki se razrešijo šele v samem koncu igre. V konceptu uprizoritve se bolj kot na intenziteto, ki se nanaša tako na razkrivanje identitete posameznika kot na odločitev kdo bo dobil vodilni položaj, Nenni Delmestre osredotoči
9. poletni kulturni festival Studenec 2009
Uspešnice Slovenskega okteta
Vladimir Čadež in Andrej Ropas (prvi tenor), Rajko Meserko in Janez Triler (drugi tenor), Jože Vidic in Primož Dekleva (bariton) ter Janko Volčanšek in Matej Voje (bas) so pevci Slovenskega okteta, ki se je s svojimi uspešnicami predstavil tudi na samostojnem koncertu v okviru 9. poletnega kulturnega festivala Studenec 2009.
Po platneni strehi je sicer škrebljal dež, vreme je obetalo hude nevihte, vendar občudovalcev Slovenskega okteta to ni motilo, da ne bi zapolnili skoraj vseh 1000 sedežev v Poletnem gledališču na Studencu. Toplo dobrodošlico nam je v kar precej mrzlem večeru zaželel moderator Jure Sešek, ki je ves večer kar iz rokava vlekel vrsto prisrčnih anekdot, največkrat povezanih z glasbeniki. Res je, kar je zapisano v letošnjem programu poletnega festivala: Desetletja prepevanja zasedbe, ki se je s svojim zvenom vtisnila v spomin slehernega ljubitelja vokalne glasbe na Slovenskem (in pogosto tudi preko meja), so pustila sledi, po katerih smo hodili prijeten večer, ki se je začel s slovensko rezijansko Je sama voda in gromkim aplavzom, ki je spremljal prav vsako zapeto pesem Slovenskega okteta. Ta večer glasba ni poznala meja, vodila nas je po stezicah in poteh, ki jih je oktet prehodil v žlahtnih desetletjih in, kot je rekel napovedovalec, občudovali seme lepega, ki se je razcvetelo v prekrasen cvet. Bili so spomini, povezani z Mojcej in Katrco, ki je zaplesala na Polka je ukazana, s pevci
smo se ustavili v Rutah, Večerni zvon je prinesel mirnost ljudskega, Madžarski ples lepoto klasičnega, Barkarola je iskala čarobno moč mesečne noči, Magister Bumbo pa prinese rumbo. Res je bilo za vsakogar nekaj v enem samem večeru! Žlahtnost železnega repertoarja in svežina a la Comedian Harmonists po oktetovsko. Poslušali smo glasbo, pa prisluhnili tudi žlahtnim ter duhovitim besedilom Jožeta Ku-mra, ki je, skupaj z nekaterim nekdanjimi pevci Slovenskega okteta,
sedel med razigranim občinstvom in ploskal in ploskal. . ., občudoval virtuoznost pianistke Urške Vidic in ubranost, uglašenost in razigranost okteta, ki bi ga poslušali še in še, se ob kateri od njihovih navihanih in humornih pesmih glasno zasmejali, morda celo zaplesali. . . Pa nismo, saj so nas narodne in umetne, pesmi o pomladnih sanjah, pesmi, s katerimi smo se skupaj s pevci za hip preselili tudi na druge celine, očarale, tiho kot miške smo jim prisluhnili ter uživali in uživali . . . ploskali
Fotografska razstava v Radomljah
Pomlad Janeza Kosmača in Petra Pangeršiča
Silva Kosec je spet raznežila občinstvo z občutenim interpretiranjem ljudskih pesmi. (Foto: Albinca Kosmač)
Foto kino in video klub Mavrica nadaljuje z bogato razstavno dejavnostjo, ki je bila v zadnjem obdobju zaradi praznovanja 40-le-tnice še posebej pestra. 1. junija sta razstavo fotografij pripravila fotografa Janez Kosmač in Peter Pangeršič. Še dobro, da sta v radomeljskem kulturnem domu dve razstavišči -Galerija Dom v pritličju in Kodrova dvorana v prvem nadstropju - saj je bilo kakovostnih fotografij obeh ljubiteljskih umetnikov okoli 60. Poleg njih pa sta na dveh panojih predstavila tudi reportaži. Ena je ponudila cvetober dejavnosti ob 125-letnici domžalske in mengeške godbe, druga odprtje razstave o kulturnih društvih občine Domžale.
Peter Pangeršič je razstavil fotografije naravne in kulturne pokrajine. Star je petdeset let in se je Mavrici pridružil pred sedmimi leti. Doma je iz Suhadol pri Komendi. Poleg pomladne narave, ki mu je motivno najljubša, fotografira tudi domače dogodke, obletnice in praznovanja. Od
na medsebojno komunikacijo likov, ki jih odigrajo: Alenka Tetičkovič, Vladimir Jurc, Kristjan Ostanek in Aljoša Ternovšek. To je razvidno predvsem v nalogah, ki jih opravljajo kandidati. Te bi lahko igro prevesile v absurdno situacijo, vendar igralci tega vidika nikoli ne potencirajo temveč ves čas poudarjajo komični učinek kot posledico realistično zasnovane situacije. Skupaj s sceno-grafinjo (Lina Vengoechea) Delme-strovi uspe ustvariti atmosfero, ki z
vseskozi prisotnim občutkom Velikega brata (Galceran), delno aludira na Orwellovo utopijo, posledično pa tudi na nekakšno avdicijo, »casting« za »reality show«. S tem ko je celotno prizorišče zaprto med tri skoraj brezbarvne stene, pri čemer gledalci oz. avditorij predstavlja četrto steno (t.i. namišljeno steno, ki ustvarja videz zaprtega odrskega prostora), je celota dogajanja postavljeno v neoseben, hladen prostor, kar dodatno identificira prizorišče z naravo nadaljnjega dogajanja. Uprizoritev poleg diskurzivne vitalnosti kandidatov v ospredje postavlja temelj gledališke igre, torej igro samo in vlogo, ki jo igrajo oz. pod katero se skrivajo kandidati.
S tem ideja o krutosti t.i. mobinga oz. psiholoških metod kadrovanja ostane neproblematizirana, saj ravno ta metoda posledično kaznuje Fernanda (Kristijan Ostanek), ki ne izpolnjuje ključnega kriterija: »Ne iščemo dobrega človeka, za katerega se zdi, da je živ prasec. Potrebujemo živega prasca, za katerega se zdi, da je dober človek!« Čeprav predstava sledi kavzalni težnji, ji kvaliteto zagotavlja predvsem dramaturgija, ki sloni na velikem število preobratov, posledično pa ji uspe na oder prenesi nekaj aktualnih problematik s čimer je ptujskemu gledališču uspela premišljena uprizoritev.
Matjaž Marinič
in uživali . . . Do konca in naprej, dokler čudovitega pevskega večera s še bolj čudovitimi dodatki kot je bila Kresna noč, kot je bil venček koroških Pavla Kernjaka in kot je bila ena najbolj znanih, ki jo Slovenski oktet poje že od leta 1952, Nocoj pa oh nocoj. . . ni bilo konec. Vikend je . . . so med drugim zapeli pevci Slovenskega okteta in čeprav ni bilo jasnega dne, saj se z njega ni smejalo sonce, je bilo jasno, da so pevci Slovenskega okteta v petek, 5. junija 2009, na Studencu ogreli vsa srca in še enkrat več dokazali, da pesem zmore marsikaj, zmore vse, prav vse.
Vera Vojska
GLEDALIŠKI ABONMA
šest izbranih predstav slovenskih gledališč
♦	Dragica Potočnjak: Za naše mlade dame (MGL) drama
♦	Thomas Bernhard: Moč navade (SNG Drama Lj.) drama
♦	Žanina Mirčevska: Art export (SSG Trst) komedija
♦	Ingvar Ambj0rnsen: Elling (SLG Celje) komedija
♦	Neda Rusjan Bric: Eda - zgodba bratov Rusjan (Slovensko mladinsko gledališče) drama
♦	Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Revizor (PG Kranj) komedija
KONCERTNI ABONMA
šest vrhunskih koncertov klasične glasbe
♦	Trobilni ansambel Slovenske filharmonije
♦	Sabina Cvilak (sopran) in Mojca Zlobko Vajgl (harfa)
♦	Marko Hatlak (harmonika)
♦	Godalni kvartet Apollon Musagete: Pawel Zalejski (violina), Bartost Zachlod (violina), Piotr Szumiel (viola), Piotr Skweres (violončelo)
♦	Trio Parsifal: Barbara Castelli (violina), Laura Pierazzuoli (violončelo), Anna Paola Milea (klavir)
♦	Duo Claripiano: Dušan Sodja (klarinet), Tatjana Kaučič (klavir)
H JK**'
nagrad mu je najljubša bronasta medalja na mednarodni razstavi Podeželje 2003. Janez Kosmač je razstavil pomladne fotografije iz domačega okolja. Motivi so znani, a v objektiv ujeti s svojskim pogledom, bogatimi barvami in domiselno kompozicijo. Doma je s Hudega in član Mavrice od njenega rojstva ter enako časa tudi njen predsednik.
V kulturnem programu je nastopila Silva Kosec, ki je ob spremljavi kitare,zapela pesmi iz svojega bogatega repertoarja. Razstavo je odprl Metod Marčun, predsednik Sveta KS Radomlje, ki je čestital fotografoma in se ustvarjalno navezal na fotografije. Še posebno dobra iztočnica pa mu je bila reportaža o godbenem dogajanju, saj je slovenska godba iz zamej stva nastopila v Radomljah pod »vaško lipo«, ki bo verjetno novo zbirališče krajanov, saj se bodo prireditve pod njo še nadaljevale. Tisti dan so se prav med nastopom godbe ob njej ustavili tudi starodobni avtomobili na poti iz Kamnika v Volčji Potok.
Igor Lipovšek
GLASBENO - SCENSKI ABONMA !NOVO! nekje med šansonom, gospelom, bluesom, flamenkom, popularnimi popevkami in teatrom
♦	Branko Završan: Solistika (Familija / MGL) predstava za dva solista in neskončno število instrumentov
♦	Javier Rodriguez & CHEnsamble Argentino,
gost: Juan Vasle (basbariton), glasbe južne amerike
♦	Robin Brown and The triumphant delegation
Robin Brown (vokal, klavir), Bryson Harlan, Brian Long, Kimberly Edwards, Juanita Craft (vsi vokal), koncert gospela in črnske duhovne glasbe
♦	Iztok Mlakar: Duohtar pod mus (SNG Nova Gorica / Gledališče Koper) komedija
♦	Svetlana Makarovič: Krizantema na klavirju (Slovensko mladinsko gledališče) šanson
♦	Kiko Ruiz flamenco group: Antonio »Kiko« Ruiz (kitara), Vincent Peirani (harmonika), Alberto Garcia (vokal), Jacky Grandjean (bas), Antonio Gomez »Kadu« (cajon), flamenko
FILMSKI ABONMA !NOVO!
osem izbranih filmov v ponovno obujenem
"starem" domžalskem kinu
VPIS OD 10. DO 22. SEPTEMBRA 2009
informacije: T 722 50 50, I www.kd-domzale.si
KULTURA
stran
16
Odkritje kipa Jožeta Karlovška pred Karlovškovo hišo v Šmarjeti na Dolenjskem
V Šmarjeti so ob občinskem prazniku na njegovi rojstni hiši slavnostno odkrili bronasti kip Jožeta Karlovška. Karlovška štejemo med pomembne proučevalce slovenske ljudske ornamentike, narodopisce, stavbenike in likovne ustvarjalce. Umrl je leta 1963 v Domžalah.
Minuli teden so v Občini Šmarješke toplice v okviru občinskega praznika skozi ves teden potekale številne kulturne, športne in družabne prireditve. Osrednji dogodek je bila slavnostna seja občinskega sveta v Kr-kinih Termah Šmarješke toplice ter odkritje bronastega kipa Jožeta Kar-lovška na Karlovškovi rojstni hiši v Šmarjeti. Kip je izdelal akademski kipar Boris Prokofjev z Muljave. Na slavnosti ob odkritju kipa je nekaj besed o življenju Jožeta Karlovška in o njem povedal njegov sin Matjaž Karlovšek.
V preteklem letu je minilo točno 45 let od smrti umetnika, raziskovalca stare slovenske ljudske umetnosti, pisca strokovnih knjig in učbenikov ter inovatorja, ki si je svojo družino ustvaril v Domžalah, kjer je živel do smrti. V poklon temu velikemu umetniku je bilo leto 2006 v Občini Domžale posvečeno njemu, poimenovano kot Karlovškovo leto. Izdana je bila tudi knjiga »Jože Karlovšek, poklic in poklicanost.« Izdalo jo je Muzejsko društvo Domžale, avtor knjige je bil dr. Nace Šumi. Izdajo knjige sta spremljala komplet 16 razglednic in zloženka, Karlovškovo leto pa je bilo pospremljeno s številnimi razstavami njegovih del. Slav-nosti v Šmarjeti se je udeležil tudi podžupan občine Domžale Vinko Juhart.
Katarina Karlovšek
9. kulturni poletni festival Studenec 2009
Moje pesmi, moje sanje
Najbrž je med bralci Slamnika zelo malo takih, ki si doslej še niso ogledali že skoraj znamenitega filma MOJE PESMI, MOJE SANJE. Junaki knjige so v izvedbi Delavnice muzike in Prešernovega gledališča Kranj prišli tudi na Studenec ter se 12. in 13. junija 2009 predstavili v okviru letošnjega kulturnega poletnega festivala.
Ob večeru je bilo poletno gledališče na Studencu zasedeno do zadnjega stola in več kot 1000 obiskovalcev
je vsak večer z velikim zanimanjem prisluhnilo muziklu, ki ga je po prevodu Andreja Rozmana Roze režiral Matjaž Pograjc ter izvajalce ob koncu obeh večerov nagradilo z glasnim aplavzom. Muzikal je bil všeč tudi obiskovalcem poletnega gledališča Studenec. Bil je še en zelo lep kamenček v mozaiku letošnjega 9. kulturnega poletnega festivala Studenec 2009 in jubilejnega leta za Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan.
V.
36. srečanje slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov
Lovski pevski zbori in rogisti pomemben del slovenske kulture
(nadaljevanje s strani 1)
Organiziralo ga je Kulturno društvo Domžalski rogisti, ki je ob tej priložnosti izdalo tudi knjižico s predstavitvijo vseh 17 lovskih pevskih zborov in 24 skupin rogistov, v katerih je približno 450 pevcev in glasbenikov. Dobrodošlico nastopajočim so s svojimi prispevki zaželeli tudi župani sodelujočih občin. Pevci in rogisti so sobotno popoldne prepevali oz. igrali na koncertih v posameznih občinah, kjer so jih domačini tudi pogostili, zvečer pa skupaj nastopili na zaključnem koncertu v hali Komunalnega centra v Domžalah. Vse aktivnosti je koordiniral organizacijski odbor, ki ga je vodi Otmar Gregor Rettinger, v njem pa so sodelovali predstavniki vseh občin, Lovske zveze in Zveze lovskih družin ter Lovske družine Domžale.
Občina Mengeš
Njen predstavnik v organizacijskem odboru je bil podžupan in hkrati starešina LD Mengeš Jože Vahtar, tudi slavnostni govornik na prijetnem koncertu v gradu Jable, ki je bil del prireditev ob prazniku Občine Mengeš. Nastopili so: KUD Štajerski rogisti, Pevsko društvo prekmurskih lovcev, KUD Šentjernej ski rogisti, LPZ Globoko, Rogisti lovačkog saveza medimurske županije, KUD Prekmurski rogisti, DK LPZ Dekani, Rogisti lovačkog društva Fazan Krapinske Toplice, LPZ Medvode ter KD Domžalski rogisti. Nastopil je tudi domači Komorni pevski zbor Zvon, koncert pa je vodila Urška Vahtar.
Občina Trzin
Koncert je bil del Trzinske pomladi, voditelj in hkrati član Organizacijskega odbora Andrej Zupanc pa je pred centrom Ivana Hribarja v Trzinu napovedal naslednje nastopajoče skupine: Rogisti LD Muta, LPZ LD Krško, KUD Hoče - Pohorski rogisti, Lovski oktet LD Peca - Mežica, Dobovski rogisti, Rogisti LD Zeleni vrh Vuzenica, LPZ LD Škale, KUD Žužemberški rogisti, KD LPZ Bele krajine ter Zbor lovačkih rogista Kraljevec na Sutli. Pevce in glasbenike je pozdravil Anton Peršak, župan Občine Trzin, ki je ob dobrodošlici opozoril, da je tovrstni koncert v Trzinu za občino nekaj novega.
Občina Lukovica
Na prijaznem Veidrovem trgu v Šentvidu pri Lukovici so ob koncertu, ki je bil del 36. srečanja, odkrili spominsko obeležje lovcu in dolgoletnemu uredniku Lovca, Stanku Bevku, pa tudi komplet novih igral, ki so se jih razveselili zlasti najmlajši. Prisotne je v imenu Občine Lukovica pozdravil svetnik Franci Bernot, ki je skupaj z urednikom revije Lovec, dr. Tošem, tudi odkril spominsko obeležje. V programu, ki ga je vodila Petra Hlebec, so sodelovali: Prleški rogisti, SLPZ Doberdob iz Furlanije Julijske Krajine, Rogisti ZLD Novo mesto iz Ško-cjana, Mješoviti lovački pjevački zbor Matko Laginja, Lovski oktet LD Prežihovo Kotlje, Lovski klub Celjski rogisti, Notranjski rogisti,
LZP Zasavje - Trbovlje, Revirski rogisti, Lovski oktet Javorniki, Ro-gisti ZLD Ptuj Ormož. Nastopili so tudi pevci Moškega pevskega zbora Janko Kersnik. V organizacijskem odboru je iz Občine Lukovica prizadevno sodeloval Tomaž Cerar.
Občina Moravče
Milan Kokalj je uspešno koordiniral vse aktivnosti, povezane s koncertom v Kulturnem domu v Moravčah, ki ga je vodila Tina Žnidar. Moravškemu občinstvu so se predstavile naslednje skupine: Savinjsi rogisti SKZLD Celje, LPZ Martin Krpan Bloke, Moravški lovski ro-gisti, Lovska pevska družina Prijatelji, Lovski rogisti Bohinj, LPZ Zlatorog Vipava, Rogisti LD Selca, KUD Rogisti Trdinov vrh, LPZ Škofja Loka in Rogisti LD Križev-ci. Nastopajoče je pozdravil župan Občine Moravče, Martin Rebolj, gostitelji pa so poskrbeli tudi za priložnostna darila.
Zaključni koncert 36. srečanja v Domžalah
Hala Komunalnega centra Domžale je bila ves dan gostitelj vseh sodelujočih pevcev in rogistov, saj so v njej pred odhodom na posamezne občinske koncerte opravili tudi generalko, na kateri so uspešno sodelovali tudi letošnji jubilanti -Domžalska godba. Prejeli so tudi propagandno gradivo, ki so ga prispevale vse sodelujoče občine. Zaključnega koncerta so se poleg domžalskega župana Tonija Dragarja ter župana Občine Moravče Martina Rebolja udeležili tudi podžupani Andreja Pogačnik Jarc in Vinko Juhart iz Občine Domžale, Jože Vahtar, podžupan Občine Mengeš, Tomaž Cerar je predstavljal Občino Lukovica, toplo so bili pozdravljeni predsednik Lovske zveze Slovenije, mag. Srečko Felix Krope, predsednik Komisije za lovsko kulturo Marjan Fortin ter predsednik Organizacijskega odbora za pripravo srečanja Gregor Otmar Retinger; glasen aplavz je bil namenjen tudi vodstvu Lovske zveze Hrvatske.
Že pred začetkom zaključne slovesnosti je Godba Domžale skupaj z
dirigentom Damjanom Tomažinom ustvarila prijetno vzdušje, k čemur so pripomogli tudi pevci - ki so s petjem in ploskanjem, pri katerem so sodelovali tudi rogisti, ustvarili praznično atmosfero; o tem je po pozdravu Gregorja Otmarja Rettingerja govoril tudi domžalski župan Toni Dragar. Enako je o pomenu lovske kulture za celotno slovensko kulturo govoril tudi mag. Srečko Felix Krope, predsednik Lovske zveze Slovenije. Voditeljica Draga Jeretina Anžin nas je skozi prijetne lovske zgodbe po slovenski himni vodila od pesmi do pesmi. Tako smo posebej prisluhnili pevcem, ki jih je vodil Franc Kene, rogiste sta vodila Franc Gornik in Gregor Otmar Retinger, medtem ko je domžalsko godbo, ki se je s posebnimi pozdravi pridružila 450 pevcem in rogistom, vodil Damjan Tomažin. Posebej glasnega aplavza sta bili deležni zadnji dve pesmi: Mi smo lovci v izvedbi lovskih pevskih zborov in rogistov ter Lovska, ki so jo za konec zapeli pevci ob spremljavi godbe. Ob koncu so vsem občinam ter nekaterim članom Organizacijskega odbora podelili še priznanja, sledilo pa je prijetno druženje z mladimi muzikanti iz Moravč. 13. junija 2009 je bilo tako daleč okoli našega mesta slišati lovsko pesem in zvoke lovskih rogistov, kar je bila predstavitev dela lovske kulture naših lovcev. Pevci in glasbeniki so zaigrali in še enkrat več pokazali, da je lovska glasbena kultura nekaj posebnega in da blagodejno vpliva na dušo vseh, ki ji prisluhnejo. Tako sodelujočim kot organizatorjem iskrene čestitke.
Vera Vojska
Organizacijski odbor za pripravo in izvedbo 36. srečanja lovskih pevskih zborov in ro-gistov se iskreno zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri omenjenem projektu, še posebej pa: Lovski zvezi Slovenije, Zvezi lovskih družin Ljubljana, občinam Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin; Pivovarni in pivnici Adam Ravbar Domžale, krajevnim skupnostim Venclja Perka, Simona Jenka in Slavka Šlandra; lovskim družinam Lukovica, Mengeš in Domžale ter lovskim družinam v okviru ZLD Ljubljana; Plastenka d.o.o. Radomlje, Mercator, Pekarni-ca - Pekarna Šiška, Ljubljana, KD Domžalski rogisti, Nimrod, d.o.o. Škofja Loka, Zveza kulturnih društev Domžale, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Domžale, Azur trade d.o.o. Kamnik ter Radiu HIT.
Mešani pevski zbor Slamnik - prvič
Regijsko srečanje odraslih folklornih skupin Gorenjske, Trzin 2009
Zasuči in zapoj!
V skupni organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale, in Turističnega društva Trzin je v nedeljo, 10. maja 2009, na prizorišču pred Gasilskim domom v Trzinu potekalo Regijsko srečanje odraslih folklornih skupin Gorenjske 2009. Na njem se je zvrstilo osem skupin plesalcev z gorenjskega območja.
Regijskega srečanja, katerega program je izbrala Neva Trampuš, se je udeležilo preko dvesto udeležencev. Kot gostje srečanja so na odru prvi nastopili plesalci Folklorne skupine KD Groblje pod vodstvom Nevenke Unk-Hribovšek, nato pa še sedem
skupin, ki so bile izbrane na območnih srečanjih folklornih skupin
v različnih gorenjskih krajih: Folklorna skupina Društva upokojencev Naklo, Folklorna skupina KD Triglav Srednja vas, Akademska folklorna skupina Ozara Kranj, Folklorna skupina KD Bled, Folklorna skupina Strmol pod Krvavcem Društva upokojencev Cerklje, Folklorna skupina KD FS Karavanke in Fol-
klorna skupina KUD Triglav Slovenski Javornik/Jesenice. Regijsko srečanje odraslih folklornih skupin Gorenjske v Trzinu sta strokovno spremljala Branka Mo-škon in Bojan Knific, program pa je povezovala Marta Starbek Potočan.
JSKD OI DOMŽALE
Plesalke in plesalci folklorne skupine KD Groblje
Na prečudovit, pa čeprav deževen junijski večer, 5. junija 2009, so pevci pevskega zbora Slamnik zapeli na svojem prvem zaključnem koncertu v kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah.
Prvič se je peščica pevcev zbrala 10. novembra 2008 v prostorih kulturnega doma Ihan, že po dveh vajah pa imela prvi nastop in tako postala »pravi zbor«. Skozi vse leto so se zboru pridruževali novi pevci in tako jih je na zaključnem koncertu pod vodstvom mlade, toda zavzete zborovodkinje Ane Černe, zapelo kar 33.
V	prvem delu koncerta so do zadnjega kotička polni dvorani postregli z izbranimi slovenskimi ljudskimi in umetnimi pesmimi - zapeli so Ihansko himno, Stoji mi polje, Gularja sem tjela imjet, Slovenija, od kod lepote tvoje, Planinsko in Dajte, dajte.
Na koncertu je zbor Slamnik gostil tudi odlično žensko vokalno zasedbo Vox Tronica.
V	drugem delu koncerta je zbor spremljal še band, ki so ga sestavljali Rok Capuder na bobnih, Uršula Jašovec na klaviaturah in Samo Kajišnik na bas kitari; da se je vse lepo slišalo, je poskrbel tonski mojster Rado Černe. Po neustavljivem ploskanju pa so navdušeni pevci zaključili z glasbo prežet večer s pesmijo Z roko v roki za mir.
Ob tej priložnosti se zahvaljujejo tudi svojim sponzorjem, brez katerih tega in še mnogih drugih koncertov ne bi bilo: Občini Domžale in g. Toniju Dra-garju, JSKD Domžale in g. Pavlu Pevcu, Krajevni skupnosti Ihan, Trta d.o.o., družini Gregorič, Ars musica Rado Černe s.p., hotelu Krona, Cvetličarstvu Slovnik, pekarni Rogljič in vsem, ki so tako ali drugače pomagali pri prvih korakih novega zbora. Kdor glasbo ima rad, je srečen in bogat!
Ana P. & Urška G.
?
<#;)
Gorenjski komedijanti
12. festival gorenjskih komedijantov - medobmočno srečanje gledaliških skupin Gorenjske, katerega selektor je bil dr. Goran Schmidt, je ponudilo vrsto zelo različnih predstav. Njihova izvedba je bila nenazadnje odvisna tudi od vremena, saj smo obiskovalci poletnega gledališča in
		
	■ i	p^pr^——m
r i		1-----M
		Ml
	Wm\ H t-v \	■ ^B
	H ^	J
kulturnega doma v Dobu več kot polovico napovedanih predstav spremljali v dvorani.
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je z izpostavama Domžale in Radovljica v izvedbi Kulturnega društva Jožef Virk Dob pripravilo prijeten gledališki vikend, ki se je
19. junija ob 21. uri v poletni vročini pričel z nagovorom predsednika Sveta KS Dob, Roberta Hrovata. Kulturno društvo Bohinjska Bela - Gledališče Belansko, ki je pogost gost na Festivalu gorenjskih komedijantov, nas je tokrat z režiserko Bernardo Gašperčič povabil na predstavo Poroka Štefana Vampiča. »Klasična« komedija z vrsto zapletov, ki so bili posledica birokratskih napak, je povzročila prijetno razpo-
loženje v poletnem gledališču, od koder smo se za drugo komedijo, ki nam je pričarala volilni dan v Združenih državah Amerike, preselili v dvorano. Komedija režiserja Gregorja Čušina v izvedbi Ta bol' teatra Kulturno prosvetnega društva Josip Lavtižar Kranjska Gora je poleg sočnega besedišča in številnih preobratov, ki so dali predstavi strast in energijo, postregla z vrsto volilnih presenečenj, ki jih nismo
vajeni, jih bomo pa morda doživeli na katerih od naslednjih lokalnih volitev. Glasnega aplavza so bili deležni vsi igralci, še posebej pa Marko Koder - letošnji nagrajenec za glavno moško vlogo prav v tej predstavi.
V soboto, 20. junija, smo se zaradi napovedanega slabega vremena preselili v dvorano, kar je pomenilo, da smo žal ostali brez predstave Disput v izvedbi Gledališča Bohinjska Bistrica in režiji Klemna Langusa ter Darka Čudna. Tako smo se nasmejali ob gledanju predstave Jaz sem Branko Skupine Smeh, ki deluje v okviru Mladinskega gledališča Tržič. Predstavo je režiral Boris Kuburič, igralca Janez Kikel in Marina Bohinc, oba z bogatimi zakonskimi izkušnjami, pa sta nam povedala, kaj se nam lahko zgodi v starosti. Drugo petkovo predstavo Na klopci brez gat (Prikrita opolzkost vsakdana) v izvedbi Kulturnega društva Kruh Križe, je režiral Klemen Božnik, ki je tudi sam odigral eno od vlog. V drugi je blestel David Ahačič, ki je letos prejel posebno priznanje selektorja za kontinuiteto in razvoj igralske izraznosti v zadnjih predstavah.
Kljub ne preveč toplemu večeru so nas v nedeljo, 21. junija 2009, po podelitvi priznanj, kjer smo med drugim zaploskali Anji Gantar, ki je prejela priznanje za glavno žensko vlogo, ogreli igralci in igralke Loškega odra iz Škofje Loke s Co-prniško krvavo rihto v Loki, ki jo je režiral Matija Milčinski. Posebej je ugajal »ženski zbor«, občudovali pa smo tudi Iztoka Drabika, ki je za vlogo Izidorja Hkallana prejel priznanje za stransko moško vlogo. 12. gorenjski festival je s prijetno komedijo Žena mojega moža v režiji Francija Tušarja, tudi avtorja, zaključila Skupina AKSA, DPD Svoboda France Mencinger Javor-nik - Koroška Bela. Med igralkami naj posebej omenim Jasno Koron, nagrajenko za stransko žensko vlogo.
Čestitke organizatorjem za, kljub neprijaznemu vremenu, dobro izpeljan 12. festival gorenjskih komedijantov. Tudi zato, ker so se trije prijetni kulturni dnevi s proslavo ob dnevu državnosti ter Primorskimi zdrahami 26. junija 2009 spremenili v pravi kulturni teden.
Vera Vojska
Glasbena družina Kozjek iz Domžal
Ob zaključku šolskega leta 2008/09 je GŠ Domžale pripravila več koncertov z najboljšimi
učenci in ansambli na matični
šoli v Domžalah in njenih podružnicah. Med zvestimi obiskovalci teh prireditev so starši mladih glasbenikov, ki pozorno spremljajo njihov razvoj na tem področju. Za nekaj zanimivih opisov in mnenj smo zaprosili gospo Ksenijo in gospoda Janeza, starša številne družine Kozjek iz Domžal.
Najprej vaju prosimo za kratko predstavitev (vajin poklic, od kod prihajata, ime in starost otrok)
Minilo je ravno dvajseto leto, kar sem se ob najini poroki iz Podbrezij na Gorenjskem priselil v Domžale, kjer sva z ženo Ksenijo, domačinko, obnovila staro hišo njene družine. Po poklicu strojni tehnik sem zaposlen v podjetju Horjak Precise, žena pa kot delovna terapevtka dela v Domu starejših občanov v Kamniku. Spoznala sva se na Tednu duhovne obnove za mlade organiste in zborovodje v vasi Soča v dolini Trente. Poleg ljubezni do glasbe nama je bilo skupno tudi veselje do otrok, zato ni slučajno, da so se nama na skupni poti pridružili še Miha-19 let, Dominik-18 let, Anže-16 let, Katarina-14 let, Kristina-12 let, Martin-9 let in Blaž-5 let.
Od kod izvira vajina ljubezen do glasbe, da tudi potomcem omogočata tovrstno izobrazbo?
Katere inštrumente igrajo vajini otroci in do katere stopnje so prišli? (Naštejta tudi ansamble, v katerih sodelujejo.) Najina mladost je bila zaznamovana predvsem s cerkveno glasbo, katere narodni melos in preprosta lepota prevzameta človeka za vse življenje, če mu je le nekaj mu-zike položeno v zibel. Moj stari oče je bil 56 let organist v Podb-rezjah, tako sem skupaj z družino rastel ob glasbi, žena pa je bila že od rane mladosti glasbeno dejavna v župniji Domžale, ki je konec sedemdesetih doživela razcvet mladinske dejavnosti. Kar nekako samoumevno se nama je zdelo (čeprav zaradi financ, ki dandanes pritiskajo na številne družine, nelogično), da izkoristiva bližino in številne možnosti, ki jih nudi domžalska glasbena šola. Pri tem nama ni bilo vodilo samo golo glasbeno znanje, pač pa tudi duševni razvoj, ki ga glasba ponuja, in konec koncev odnos do dela. Tako smo pričeli (nekoliko tudi na nagovarjanje ravnatelja, ki je »promoviral« bolj proste oddelke) z rogom, ki ga je z vso resnostjo »napadel« naš Miha, z njim uspešno zaključil nižjo in srednjo glasbeno šolo in je danes študent muzikologije v Ljubljani. Ker je mehki, v dušo segajoči zvok francoskega roga delal reklamo po domači hiši, so se za trobila odločili tudi ostali fantje. Tako je Dominik zaključil nižjo in srednjo glasbeno šolo s tenorsko tubo, zraven pa se je poizkusil še na oddelku orgel
v Domžalah. Anže po trobenti na nižji glasbeni šoli obiskuje srednjo gradbeno šolo, dodatno glasbeno znanje pa nabira na Škofijski orgelski šoli v Ljubljani. Dekleti Katarina in Kristina pa sta se odločili za bolj »ženska« godala. Katarina se je vpisala na srednjo glasbeno šolo za instrument violončelo, mlajša Kristina pa se uči violino na nižji glasbeni šoli v Domžalah. Šesti po vrsti, Martin, gre po sledeh bratov in mu po treh razredih trobenta kar lepo zapoje. Vsi sodelujejo tudi pri različnih orkestrih, ki delujejo v naši okolici. Fantje (razen Martina, ki bo še »malo župe pojedel«) igrajo pri domžalski godbi, Miha, Anže in Katarina pa tudi pri simfoničnem orkestru Domžale-Kamnik. Obe dekleti igrata pri v zadnjem času zelo dejavnem in obetavnem orkestru Anastasija Strings, Katarina pa tudi pri istoimenskem kvartetu. Miha, Dominik in Anže skupaj s prijateljem Ivom Kovičem občasno zaigrajo v trobilnem kvartetu, ki deluje predvsem v okviru župnije Domžale. Anže in Dominik pa se v zadnjem času preizkušata tudi v vodah narodno-zabavne glasbe v sestavu »Jure Svetlin s prijatelji«.
To šolsko leto je bilo za čelistko Katarino in violinistko Kristino še posebno uspešno in seveda tudi delovno (tekmovanje, sprejemni izpit na SGŠ, dodatne vaje, nastopi)...
Letošnje leto je bilo prav posebej pestro za dekleti, Kristina se je udeležila regijskega in po uspešnem nastopu še državnega tekmovanja, Katarina pa je s sprejemnim izpitom na srednji glasbeni šoli prav tako morala opraviti svojevrstno »tekmovanje.« Lahko si mislite, da to pomeni vaje v »petek in svetek.« Na koncu, po dostojno opravljenem delu, si človek vendarle reče, bilo je vredno, otrok si je ob obilici zabave, ki mu je danes na voljo, vzel čas za delo in dosegel nekaj, kar ni merljivo v denarju, to vrednoto bo nosil s sabo vse življenje.
Vajin najmlajši sin Blaž je še majhen. Sta že določila instrument zanj, ali bosta izbiro prepustila njemu? Kako so se odločali starejši otroci?
Našega najmlajšega, Blaža, nagovarjamo, ali morda bolje rečeno, seznanjamo z več instrumenti ter opazujemo, kaj bi ga pritegnilo. Z ženo imava v mislih harmoniko, ki je tako rekoč nacionalni instrument, pa nam še manjka. Zanimivo je, da ga je ob letošnji prvomajski budnici godbe Domžale neverjetno navdušil veliki helikon in zaenkrat neomajno stoji za svojo odločitvijo, čeprav je za glavo manjši od instrumenta.
Kako vsa leta usklajujeta prevoze za popoldanske ure v glasbeni šoli za vsakega otroka posebej, saj ne stanujete blizu? Kako organizirate domače vaje, da otroci ne motijo drug drugega z različnimi inštrumenti? Kako vidva prenašata vsakodnevno mešanico zvokov?
Seveda so nekateri instrumenti veliki, kovčki težki, manjši so pa tudi dragi in ni, da bi pustil otroka, da bi z njim »prah brisal« po celi Savski cesti. Tako je kar pogost vzklik »kdo me bo peljal« ali po telefonu »pridite pome.« Prišlo mi je že kar v navado, da po opravkih v mestu naredim še ovinek mimo glasbene šole, če se slučajno kakšna »naša flika valja tam po pločniku.« Vaje niso moteče, je bolj prijeten občutek, da čim bolj pogosto primejo za svoje medeninaste in lesene »ljubimce.« V nekem obdobju sta starejša prihajala iz Ljubljane ravno v času odhoda mlajše ekipe v posteljo. Seveda takoj instrument v roke, no, ta uspavanka ni bila najboljša. Je pa prav prijetno delo na vrtu ali okrog hiše, če ti skozi okno zvenijo lepe melodije.
Starše bo najbolj zanimalo, kako prepričata in vzpodbujata svoje otroke, da tako dolgo vztrajajo v glasbenem šolanju. Nam lahko zaupata kakšen praktičen nasvet, kako ravnata, ko nastopi »kriza?«
Zgodba o domačem delu je verjetno znana vsem staršem. Tudi od naših ni bil nihče čudežni otrok, po začetnem navdušenju je bilo treba pri vsakem nekaj bolj ali manj ostrih besed, da je spravil ven tistih par not na dan. V višjih razredih nižje šole pa je vsak poprijel kar
sam; menim, da pomembno vlogo pri tem igrajo orkestri, v katerih otrok bolj kompleksno doživlja glasbo in svojo vlogo v njej.
Spoznala sta veliko učiteljev v GŠ Domžale in SGŠ Ljubljana. Kakšne izkušnje imata z njimi?
Izkoristila bi to priložnost in bi se oba prav iz srca rada zahvalila vsem učiteljicam in učiteljem, ki so oz. še vedno poučujejo najine otroke: gospe Almiri Hamidulini, gospe Anastaziji Juvan, gospe Mili Živulovič, gospe Veroniki Šarec, gospe Boži Čotar, gospodu Miranu Juvanu, gospodu Igorju Krivoka-piču in gospodu Metodu Tomacu. Najinih otrok so se lotevali na zelo različne načine, pri vseh pa je bilo zaznati, da so jih sprejeli, da so skušali vanje vsaditi del sebe, da so jih na nek način posvojili. Včasih sem imel kar nekoliko nelagoden, morda ljubosumen občutek, da jim bolje uspeva prodreti v otroke kot meni. Vsekakor sva jim z ženo hvaležna, da sva imela priložnost pri njih šolati in vzgajati svoje otroke.
Vajini sinovi in hčerki igrajo klasične inštrumente - vam kakšen narodnoz abavni ansambel ni prišel na misel?
Verjetno imate v mislih družinski ansambel. Žal se pri nas potrjuje pregovor o kovačevi kobili. Najbrž je vzrok v precejšnji angažiranosti vseh povsod, tako da za doma zmanjka časa. Morda pa bo ob malo večji zrelosti prišla pobuda
od otrok samih, preden ptički dokončno odletijo iz gnezda.
Na nastopih GŠ Domžale sta vedno med poslušalci. Kateri koncert vama je v tem šolskem letu ostal najbolj v spominu? Kako doživljata trenutke, ko je na odru kot solist ali član ansambla vajin otrok?
Z ženo imava nepisano pravilo, da kadar nastopa najin otrok, je najino mesto med poslušalci. Zavedava se, kaj vse doživlja otrok ob tem, ko mu je učitelj zaupal in mu omogočil javni nastop in najmanj, kar lahko storiva, je to, da ga poslušava in ne glede na vse nagradiva z aplavzom. Seveda je poseben občutek ponosa že, ko vidiš ime svojega otroka v koncertnem listu, ob skladbi pa podoživljava vse trenutke trdih vaj od prvega stika z instrumentom. Morda se starši premalo zavedamo, kaj vse je otrok vložil, da je prišel do javnega nastopa in kakšno psihično obremenitev to predstavlja zanj. Vedno mi je žal za nekoga (na srečo to ni pogosto, se pa dogaja), ki uspešno nastopi, požanje aplavz, na koncu pa odide pred šolo počakat, da kdo pride ponj.
Za glasbene uspehe vajinih otrok iskreno čestitamo! Zahvaljujemo se za iskrene odgovore in želimo vsem v družini tudi v bodoče veliko novih glasbenih spoznanj in užitkov!
M.Ž.
Stari voz - novo doživetje
Za vse tiste, ki si želite prijetnega in domačega vzdušja, smo v neposredni bližini Arboretuma odprli vrata gostilne STARI VOZ.
Prostor je primeren za večje in manjše zaključene družbe, poroke, poslovna kosila in možnosti različnih promocij. Uživate lahko v slastnih okusih balkanske kuhinje z odprtega žara, vegetarijanskih in gotovih jedi. Zadovoljni ne boste samo odrasli, saj imamo tudi poseben prostor za najmlajše, kjer ponujamo možnost praznovanja rojstnih dnevov, družinskih kosil, večerij...
Prijazno osebje gostilne in čudovit letni vrt vam omogočata, da vsaj malo pozabite na vsakodnevni vrvež, zato se nam ob odlični hrani in prijetnih zvokih glazbe prepustite razvajati.
In še dodatna ugodnost za naše goste - ob predhodni rezervaciji vam ponujamo 10% popust.
Za vse informacije lahko pokličete na telefon 059 953 820 in 051 414 515 ali pošljete elektronsko sporočilo na rezervacije@starivoz.si. Ne odlašajte, pokličite in se prepričajte!
www.starivoz.si
IZ NAŠIH VRCEV IN SOL
stran
18
Veterani Mengeške godbe ob koncu šolskega leta v Vrtcu Urša
Konec šolskega leta je v našem vrtcu prav posebno doživetje. Že tretje leto zapored so nas s svojim obiskom navdušili Veterani Mengeške godbe. Program ob zaključku šolskega leta se je pričel z nastopom najmlajših pevcev skupaj z zborovodkinjo Valentino Vočanec, ki deluje pod okriljem Glasbene matice.
Potem pa se je naše igrišče spremenilo v pravo plesišče. V slavnostni po-vorki se je predstavilo vseh 25 skupin našega vrtca. Ob dobri glasbi smo korakali, plesali in se veselili. Sladkali smo se s sladkorno peno, ki nam jo je kot vedno pripravil g. Topolovec (Citron s.p.), da nismo bili žejni, sta poskrbeli dekleti iz domžalskega McDonaldsa. Godbeniki so nas tako kot vedno prevzeli s svojo pozitivno energijo in dobro voljo. Poslovili smo se z željo, da se naše tradicionalno medgeneracijsko druženje ponovi tudi naslednje leto.
Tina Pančur
Dobili smo diplome
Zaključili smo z republiškim projektom Knjigobube in se razveselili diplom, ki smo jih dobili za naš trud.
Vse leto smo pridno ustvarjali, spoznavali svet pravljic in zgodb, se pogovarjali, igrali, ter uživali pri delu s Knjigobubino pobarvanko.
Tako je Pobarvana pravljica postala naša prava Knjigobubina spominska knjiga, v kateri so shranjena nepozabna doživetja, smeh in lepi trenutki, ki nas bodo spominjali na čas brezskrbnega otroštva.
Metuljčki Marta in Sonja, vrtec Urša
Prvo leto Cici varstva
Septembra bo eno leto našega CICI varstva. Bili smo zelo pridni. Mnogo smo se igrali, spoznavali prijatelje, z različnimi materiali ustvarjali izdelke, raziskovali peskovnik, spoznavali živali, praznovali rojstne dneve in še in še.
Zdaj dopoldneve preživljamo na svežem zraku, čakamo pa že na vodne dogodivščine.Leto je bilo naporno, a smo vsi uživali.
Kolektiv CICI varstva z otroki
Punčke iz cunj za Unicef
Vrtec Urša je sodeloval v projektu PUNČKE IZ CUNJ za Unicef. Skupaj s starši smo ustvarili 33 punčk - »ena punčka eno cepivo.« Zaključek projekta in otvoritev razstave je potekal v ponedeljek ob 17. uri v Knjigarni Konzorcij in se nadaljeval v galeriji Kresija. Na otvoritev v Konzorcij smo bili povabljeni tudi skupina Žogice.
Otvoritev smo pričeli s pesmico Pod lipco, nato sta dekleti iz OŠ Bežigrad predstavili dnevnike Punčk iz cunj, ki bodo skupaj s punčkami vsako leto po teden ali dva krasili police te knjigarne. Govor je imel Andrej Bergant, direktor maloprodaje pri Mladinski knjigi, naš Kristjan Latinčič pa je pred kamero povedal, kako je potekal projekt pri nas v vrtcu in med starši; zapeli smo še pesmico Rija reja raj. Povezovalki sta povedali, da bodo punčke potovale po njihovih knjigarnah po vsej Sloveniji. Zapeli smo pesmico Nikoli slabe volje, nato pa je imela govor še predsednica Društva UNICEF, Zora Tomič. Vse navzoče so povabili v Galerijo Kresija, kjer so na svoje nove lastnike čakale še vse ostale punčke. Zaključili smo s pesmico VRTEC in se veselili njihove pogostitve s češnjami.
Vrtec URŠA, skupina ŽOGICE z Lojzko Resnik in Lidijo Gergek
MEPI - ko sije sonce in ko dežuje
Mladi MEPI-jevci OŠ Venclja Perka so vse leto trdo delali in se pripravljali na to, kar jih je čakalo na koncu - končno odpravo. Zato ta podvig so pridno trenirali različne veščine, se ukvarjali s športom in se pod budnim očesom Slovenske vojske učili osnov preživetja v naravi. Kajti vsak član družine MEPI mora svoj ognjeni krst prestati z dvodnevnim pohodom, težkim nahrbtnikom in spanjem pod milim nebom. Priti do končne odprave ni uspelo vsem, saj so bili veščine, šport ali dobrodelno delovanje za marsikoga prehuda obremenitev; vse naštete dejavnosti je namreč potrebno opravljati redno in vestno.
Mladih pa samih na teren ne spustimo kar tako, ampak se morajo najprej kaliti pod nadzorom svojih mentorjev. Zato smo se 7. in 8. maja za začetek skupaj podali na poskusno odpravo, v škofjeloške hribe, na 24 kilometrov dolgo pot od Škofje Loke do Dražgoš, kjer je kar 23 junakov naše šole dokazovalo, da niso od muh. Zabavali so se, se na poti malo izgubili, prespali pod kozolcem in se celo naučili, kako speči kruh kar sredi gozda. Pot je bila težka, naporna in žuljev je bilo precej. Nekaj se jih je po tej naporni preizkušnji odločilo, da odstopijo in da mogoče niso iz pravega testa za tovrstne akcije. Nič hudega, poskušali bodo lahko v prihodnjih letih in mogoče program kdaj tudi dokončali, saj imajo možnost za to do 25. leta starosti. Najbolj vztrajni pa so svoje znanje o orientaciji, hoji in preživetju v naravi brez oklevanja krepili naprej, dokler ni napočil čas končne odprave - vikend, 6. in 7. junij.
Ves teden so otroci trdo delali, izračunavali kilometre ter čas, ki bo za to potreben in dodobra preučili zemljevide. Še nekaj jih je med tem odnehalo, pritisk in napor sta naredila svoje, pa tudi vremenska napoved za ta vikend ni bila ravno rožnata. Sedem neustrašnih se je 6. junija podalo na pot od Lovske koče pod Nanosom do končnega cilja - Koče Antona Bavčerja pod Čavnom. In .. uspeh je bil popoln, kljub 18 uram hoje, 15- in večkilogramskim nahrbtnikom ter nenehnim strahom, da bo mogoče le deževalo (čeprav ni padla niti ena dežna kaplja), so nasmejano nabirali kilometre in na koncu z navdušenjem zatrdili: »Še bomo kdaj šli, MEPI je zakon!«
Tina Preglau, OŠ Venclja Perka
Na svidenje v jeseni
Čeprav nas do začetka novega šolskega leta ločijo skoraj trije meseci, se tudi na OŠ Dob že pripravljamo na novo šolsko leto.
Posebna pozornost je namenjena učencem, ki bodo v jeseni prvič prestopili šolski prag s torbicami na ramah. Da bi bila njihova prva pot v šolo lažja, smo jih skupaj s starši povabili na spoznavno popoldne.
Učenci prvega in drugega razreda so se prav za ta namen naučili igro Na svidenje v jeseni. Po igri so bodoči prvošolci skupaj z učiteljicami v razredu peli pesmice, ki pripovedujejo o živalih iz igre. Izdelali so rekvizite, s katerimi so predstavljali izbrano žival. Potem smo plesali in ob glasbi posnemali gibanje živali. Pri delu so jim poleg učiteljic pomagale učenke iz drugega razreda. Naše druženje je kar prehitro minilo. Ob slovesu smo si nasmejani obljubili: Na svidenje v jeseni!
Veronika L. in Maja L., OŠ Dob
Projekt o čebelah in čebelarstvu
V letošnjem šolskem letu, predvsem v mesecu maju, smo imeli projekt o čebelah. Že novembra smo odšli na Čebelarsko razstavo v Menačni-kovo domačijo. Obiskal nas je tudi čebelar, ki nam je natančneje povedal nekaj stvari o čebelah in nam prikazal, kako se čebelarji oblečejo in kako pridobivajo med. Maja smo iz odpadnega materiala izdelovali čebele, prebirali pravljice o čebelah, odšli na travnik in opazovali čebele pri njihovem napornem delu. Obiskali smo tudi Čebelarski center Lukovica, kjer so nas z veseljem pričakali in nam povedali veliko zanimivih informacij o marljivih
čebelicah. Kar nekaj informacij je bilo otrokom že znanih, saj smo se veliko pogovarjali o čebelah že v vrtcu. Vsak otrok je lahko poskusil različne vrste medu in izdelal svečko. Otrokom je bil najbolj všeč aka-cijev med, ki je po okusu zelo sladek. Ogledali smo si tudi čebelnjak in na koncu še laboratorij, kjer preizkušajo, kakšne kakovosti je med. Za zaključek smo imeli v vrtcu kviz med skupinama Želvice in Žogice na temo čebel. Izid je bil izenačen.
Vrtec Urša, Vesna Jankovec in Marija Cerar
Pustolovski izlet Radomeljskih srčkov
Zopet se javljajo Radomeljski srčki ... 3.a se je tokrat odpravil na pravi pustolovski končni izlet. Prav lepo dolga kolonica avtomobilov se je sicer med potjo malo izgubljala, a uspešno pristala v Pustolovskem parku Betnava -deželi nižjih in višjih plezalnih naprav ter drevesno adrenalin-
skih spretnosti. Otroci so osvojili višinske postojanke pred starši in nas m alo poučili o uporabi z atičev, vlečnic, varnostnih pasov... Čas je, seveda, vsem prehitro tekel in kar potruditi se je bilo treba, da smo z dreves »pobrali« nadebudne otroke in nič manj plezalno navdušene starše.
Lačni in navdušeni smo odvihrali v Indijansko vas, si sami pripravili kosilo ob indijanskem ognju, plesali indijanske plese, streljali z lokom. Otroci so uživali v družbi Indijank, iskanju zaklada in podelitvi indijanskega imena.
Še posebej pa smo se Indijankam zahvalili, ker so prejšnji dan za nas
odplesale »sončni ples,« saj nas je kljub zelo slabi napovedi (a pogum velja!) ves dan spremljalo sonce. Skratka - zopet smo v razposajeni družbi preživeli prekrasen dan! V imenu staršev in Otrok 3.a OŠ Preserje pri Radomljah
Dagmar Šalamun
Uprizoritev muzikala dijakov ŠCRMKamnik
v
Das ist die krönung - Življenje na robu
Tako se glasi naslov muzikala, s katerim nas je navdušila naša nemško-angleška gledališka skupina dijakov šole in s tem dokazala, da je tudi na Šolskem centru Rudolfa Maistra veliko igralskega, plesnega in glasbenega talenta ter predvsem ogromno dobre volje. Mentorici Claudia Gebhard- Gaberšek in Katja Balantič sta v začetku januarja začeli zbirati dijake, ki bi bili pripravljeni sodelovati v drznem projektu. Zbrali sta skupino igralcev, ki se je z navdušenjem lotila težkega dela in uspela ustvariti resničen spektakel.
Muzikal nas je presenetil že z izbiro zanimive zgodbe, ki je predelava več kot 250 let starega originala, angleškega dramatika Johna Gaya. Slednji je tako kot mnogi rahločutni umetniki,
čutil predvsem s preprostim ljudstvom, vzvišena aristokracija pa se mu je zdela nepravična in kruta. Nadarjeni mladi igralci so dokazali, da so kos ne le jezikovni raznolikosti besedila, pač pa tudi petju in plesu. Z izvrstno predstavo jim je uspelo, da je bila dvorana v Kulturnem domu v Kamniku nabita do zadnjega kotička. Igralcem je uspelo publiko popeljati v velemesto London, ki mu vlada tolpa Macheatha, znanega tudi pod imenom Mackie Messer. V vlogi Mackia blesti Jan Kovačič, ki je odlično odigral vlogo krutega tolpaša in ženskarja, najbolj pa nas je presenetil s svojim plesnim znanjem. Tudi člani njegove tolpe in njegovi najbližji prijatelji so bili odlično zaigrani s strani Jureta Gubanca, Jerneja Bezjaka, Sare Mermar in Nike Boršič, ki so s svojim humorjem muzikalu dali prav poseben šarm. Skrivnosten lik
agentke Charlize je odigrala vsestranska Martina Šraj ter s tem pokazala ne le odličen pevski, ampak tudi igralski talent. Tipično družino velemesta London pa predstavlja družina Peachum. Poslovneža Jonathana Peachuma je uprizoril Domen Kavka, njegovo ženo Celio Peachum Petja Jarm, njuno romantično hčer pa Monika Kraševec. V vlogi policijskega načelnika in Mackievega starega tovariša se je dobro znašel Domen Virant, ko-ruptivni policistki pa sta odigrali Sara Trontelj in Špela Janežič. Potem pa so tu še Nika Radelj, Eva Močnik Pečevnik, Patricija Mušič, Anita Turšič, Nadja Kraševec, Pia Anžel in Nataša Pangeršič, ki se skozi muzikal pojavljajo v različnih preoblekah - kot plesalke, beračice in Mackieve prostitutke. Med navdušenimi obiskovalci muzikala smo lahko opazili tudi kar nekaj visokih gostov, med njimi tudi predstavnico Referata za kulturo nemškega veleposlaništva gospo Matt in predstavnika DSD programa gospoda Prokscha, ki je ob koncu povedal, da mu je bila predstava zelo všeč in da občuduje vse udeležene dijake in profesorje ter izrazil upanje, da si bo predstavo z gosti iz Nemčije lahko še enkrat ogledal že jeseni. Podobno navdušenje so izrazili tudi kamniški župan gospod Smolnikar ter obe ravnateljici ŠCRM Kamnik. Vse pohvale in iskrene čestitke gredo tako igralcem, mentoricama Claudii Gebhard-Gaberšek in Katji Balantič, ansamblu ter vsej ekipi pred in za odrom. Muzikal Das ist die Krönung je resnično vreden ogleda, zato so v četrtek v Kulturnem domu za vse tiste, ki so zamudili ali se niso mogli udeležiti premiere, uprizorili še ponovitev. Upamo, da to seveda ne bo tudi zadnja uprizoritev in da bo takšnih predstav, s strani odlične gledališke skupin, v prihodnje še več.
Tanja Ropas, ŠCRM Kamnik
Osnovna šola Domžale
Varovanje okolja in zdravo življenje
Od leta 2003 je naša šola vključena v nacionalni program ekošol. Naši učenci se neprestano spoznavajo z novimi načini varovanja okolja in aktivnostmi, ki vplivajo na bolj zdrav način življenja.
V okviru projektov ekošole smo letošnje šolsko leto namenili temi Zdravo življenje. Učenci so spoznavali zdrav način pridelave in predelave hrane. Spoznali so kmetijsko pridelavo, ki poudarja gospodarjenje v sožitju z naravo. Spoznali so način trajnostne-ga kmetovanja, ki upošteva kmetijo kot celosten, enovit sistem, v smislu tla-rastline-živali-človek in skrbi za ravnovesje vseh ključnih elementov. Obiskali so eko kmetijo Ravnikar
na Sv. Trojici in kmetijo Kokalj na Brdu nad Ihanom. Navdušeni so bili tako otroci kot učitelji. Že navdušenje kmetov nad takšnim načinom kmetovanja je vplivalo na drugačno razmišljanje obiskovalcev. Tudi najmlajši so pokazali zavedanje, da je sobivanje z naravo zelo pomembno za zdravje človeka in ohranjanje narave.
Konec marca so nas je obiskali člani Zavoda moja soseska. So okolje koristnih informacij, nasvetov, navodil in predstavitev, ki postavlja okoljevar-stveno problematiko v ospredje in v vsakodnevni premislek posameznika. Učenci so preko multimedijske predstavitve in v različnih delavnicah spoznavali načine preudarnega ravnanja
z naravo in njenimi viri. Predstavili so svoje akcije kot so Moja reka, Top 10 ekozločincev, Manj je več, Ugasnite luči, Pitni vodnjak, Moja vrečka, Rabljeno je uporabno... Spoznali so, kako je pomembno, da s takim načinom začne posameznik, potem družina, skupine in družba. Učenci predmetne stopnje so imeli delavnice na temo Množična proizvodnja in potrošnja nekvalitetnih izdelkov. Otroci so s poočjo delavnice spoznali, da se je smiselno odpovedati nakupom predmetov za enkratno rabo in jo preusmeriti v predmete, ki jih je moč vzdrževati in popravljati ter so trajnejši. Z različnimi aktivnostmi so se usmerjali k temu, da v papirju uzrejo drevesa in v plastiki nafto.
Dan Zemlje smo obeležili kot eko dan ter vse aktivnosti usmerili v svoj prispevek k bolj zdravemu načinu življenja in skrbi za okolje. Učenci so pripravljali jedilnike, v katere so vključili ekološko pridelana živila, pripravili so zdravo malico in spoznavali pomen raznovrstne prehrane z vključevanjem sadja in zelenjave. Petošolci so se lotili očiščevalne akcije. Očistili so trim stezo in desni breg Kamniške Bistrice. Učenci tretjega razreda so očistili učno gozdno po Šumberku.
Zavod moja soseska je dvakrat obiskal učence podaljšanega bivanja. Tudi najmlajši so bili aktivni v več delavnicah. Preko delavnic so uresničevali del svojega projekta Mali ekologi. Ta projekt poteka v oddelkih podaljšanega bivanja od samega začetka šolskega leta. Učenci so delali na temo zdrave prehrane, energetike, kemijske varnosti in vode. Najmlajši in tudi večji otroci so zelo dovzetni za aktivnosti, ki vodijo v boljšo prihodnost, v tako, ki se je ne bomo bali. Morda bi se na tem področju odrasli lahko vsaj malo zgledovali po otrocih.
Z vsemi temi aktivnostmi, v katere so bili vključeni vsi učenci, učitelji, ostali delavci šole, vodstvo šole in tudi starši, nam je uspelo ohraniti eko zastavo. Na to smo ponosni. Hvala vsem, ki ste sodelovali!
Koordinatorka ekošole Mojca Kanduscher
Zaščitite pred soncem sebe in še posebej otroke
Poletje 2009 je tudi uradno potrkalo na naša vrata, ob tem pa smo že začutili prve močnejše sončne žarke; marsikateri se je že »opekel« na letošnjem soncu. Da bi bilo tega v letošnjem poletju čim manj, so s številnimi nasveti poskrbele tudi naše lekarne in druge organizacije. Nekaj vam jih ponujamo v tokratni številki Slamnika.
Prijetno sonce, lahen vetrič - kaj je lepšega za naše malčke, kot igra v takem vremenu. A pozor, to je čas, ko je izpostavljenost sončnim žarkom zelo velika, zato moramo naše malčke, tako večje, kot manjše, ustrezno zaščititi pred nevarnimi sončnimi žarki. Otroci so namreč bolj občutljivi na škodljive učinke sončnih žarkov, ker je njihova koža tanjša in imajo manj kožnega pigmenta, ki naravno ščiti kožo pred sončnimi žarki.
Raziskave dokazujejo, da je prekomerna izpostavljenost kože sončnim žarkom v mladosti in pogostost sončnih opeklin pri otrocih in mladostnikih močno povezana s tveganjem za nastanek kožnega raka tako v mladosti kot tudi v kasnejših letih. Če se igrate z otroki na vrtu ali svoj prosti čas preživljate z njimi na pro-
stem, je za prijetno preživljanje sončnih dni potrebna ustrezna zaščita pred sončnimi žarki. Za zaščito otrok pred soncem veljajo splošna priporočila, ki sicer veljajo tudi za odrasle. Pri otrocih je potrebno upoštevati, da imajo slabšo zaščitno funkcijo kože kot odrasli in so bolj izpostavljeni sončnim žarkom.
Kaj lahko sami storimo za zaščito otrok pred soncem?
Otroci se ne zavedajo nevarnosti sonca, prav tako se sami ne znajo zavarovati, zato se kot starši držite naslednjih osnovnih pravil: Dojenčkov in otrok, ki se še ne gibljejo samostojno, ne izpostavljajmo soncu! Otrok nikoli ne izpostavljajmo direktnemu soncu! Še posebej pazimo na to med 10.00 in 16.00 uro, ko je moč sončnih žarkov največja. Aktivnosti otrok na prostem načrtujemo v jutranjih in poznih popoldanskih urah. Skupaj z otrokom upoštevajmo pravilo sence: Kadar je naša senca krajša od telesa, poiščimo senco! Otroka oblečemo v lahka, a gosto tkana oblačila (lan, bombaž, ipd.), z dolgimi rokavi in hlačnicami. Zaščitimo otroka s kapo s ščitnikom, širokokrajnim slamnikom ali drugim pokrivalom. Po 6 mesecu starosti lahko uporabimo varen in ustrezen pripravek za zaščito pred
soncem, ki vsebuje UVA in UVB zaščitne filtre in ga nanesemo vsaj 30 minut pred izpostavljanju soncu. Kljub uporabi zaščitnega pripravka je potrebno nadzirati čas, ki ga otrok preživi na soncu! Uporaba zaščitnih sredstev ni namenjena podaljševanju izpostavljenosti direktnemu soncu, zato poiščimo senco, v kolikor je to mogoče in zaščitimo otroka z obleko in pokrivali. Zaščitimo oči otrok z uporabo ustreznih sončnih očal s 100% UV filtrom. Otrok naj pije dovolj tekočine! Če otrok jemlje zdravila, se o izpostavljanju sončnim žarkom posvetujte s farmacevtom ali zdravnikom!
Zavedati se moramo, da lahko otrok dobi sončne opekline in druge poškodbe kože tudi na oblačen in vetroven dan. UV žarki prehajajo skozi oblake in se odbijajo od peska, vode, snega, ipd. Otroka lahko sonce opeče tudi v senci ob obali, če ga ne zaščitimo s prej naštetimi ukrepi. Zaščitite ga tudi, če se odpravljate v gore. Pri smučanju in planinarjenju je potrebno uporabiti zaščitna sredstva z visokimi zaščitnimi faktorji, zlasti za zaščito nosu, uhljev in ustnic. Starši, bodite zgled svojim otrokom pri upoštevanju nasvetov za zaščito pred soncem! Če boste svoje otroke naučili varovanja pred soncem že v mladosti, vam bodo za to večno hvaležni.
(mak)
Hura, čisti zobje!
Letos se je zaključilo že 26. Tekmovanje za čiste zobe ob zdravi prehrani. Bili smo res uspešni, saj se lahko ponašamo tudi z REGIJSKIM ZMAGOVALCEM ŠIRŠE LJUBLJANSKE REGIJE, to so otroci oddelka za vzgojo in izobraževanje (OVI I.B) iz OŠ Roje. Pri čiščenju zob sta jih spodbujali, nadzorovali in aktivno pomagali Martina Volčini, defektologinja in Lea Leskovšek, varuhinja.
Tekmovanje je množična oblika vzgoje šolskih otrok k rednem čiščenju zob. Tako otroke kot njihove starše/skrbnike opominja, kako pomembno je ustno zdravje. Vse preveč je namreč še otrok, ki doma nimajo ne prave spodbude, ne nadzora in ne pomoči pri čiščenju zob.
Janezek vpraša Marka:
»Kdaj si si nazadnje umil zobe?«
Marko mu odgovori:
»Raje me vprašaj kaj drugega.
Zgodovina mi ne gre.«
Smo podobni Marku? Kakšen zgled sem svojemu otroku? Otroke imamo radi, želimo jim najboljše, pa nam kljub temu velikokrat na področju zobozdravstvene preventive zmanjka energije, da bi vse skupaj speljali po poti za katero vemo, da je najboljša. Morda nas zaslepi to, da če zjutraj ne umijemo zob, da nas zvečer še ne boli. Morda, ne vem. A ko boli, vem da je hudo. Takrat bi čas najraje zavrteli nazaj, umivali zobe da je kar kaj, pili vodo, jedli jabolka, obiskali prej zobozdravnika.
Za pozitivno spremembo ni nikoli prepozno. Potrudimo se, zberimo vse znanje, moč in energijo in pojdimo po pravi poti. Niso pomembne štampiljke, čeprav tudi te razveselijo vašega otroka, pomembno je zdravje.
Z željo po čim večjem številu otrok z veselimi nasmehi vas prav lepo pozdravljava iz Zdravstvenega doma Domžale, zobne preventive,
Nataša Jeras, dipl.med.sestra Tina Šircelj-Kosec, dipl.med.sestra
O prometni varnosti na OŠ Preserje pri Radomljah in v občini Domžale
Red je vedno pas pripet
V sodelovanju z občinskim Svetom za preventivo občine Domžale so v Osnovni šoli Preserje pri Radomljah organizirali občinsko tekmovanje »Kaj veš o prometu,« na katerem sta letos, žal, sodelovali le OŠ Preserje pri Radomljah (mentor Uroš Križanič) ter OŠ Dob (mentor Vinko Cedilnik). Prvouvrščena tekmovalca Matej Kristan (OŠ Preser-je pri Radomljah) ter Gregor Burja (OŠ Dob) sta občino zastopala na državnem tekmovanju »Kaj veš o prometu« v Leskovcu pri Krškem.
Med 89 najboljšimi osnovnošolci in srednješolci iz vse Slovenije, ki so se pomerili v znanju prometnih predpisov, sta tako pri preizkusu teoretičnega znanja o obnašanju v prometu kot tudi pri preizkusu praktičnega znanja na spretnostnem poligonu in ulicah Leskovca oziroma Krškega odlično zastopala našo občino. Ob tej priložnosti sem mentorja prometne vzgoje na OŠ Preserje pri Radomljah, Uroša Križaniča, zaprosila, da nekaj več pove o prometni varnosti na tej OŠ.
»V letošnjem šolskem letu smo se v
naši občini in na OŠ Preserje pri Radomljah še bolj kot doslej posvetili prometni vzgoji, prometni kulturi ter nevarnostim, ki nastanejo kot posledica slabšega psihofizičnega stanja otrok in odraslih. Učenci razredne stopnje so se pogovarjali o prometu kot udeleženci (pešci, kolesarji, sopotniki) ter nabirali izkušnje s svojimi razredniki, učenci predmetne stopnje
Končni izlet razposajenih radomeljskih Metuljčkov
1.B - Radomeljski metuljčki - smo se odpravili na manjši pohod; saj ne, da smo starši povsem brez kon-dicije, a malo neprijetno smo se le počutili, ko so nas naši prvčki pustili zadaj in nas že vsi nestrpni čakali na vrhu pri Mengeški koči.
Pripravili so nam krasen nastop in kar težko je bilo verjeti, da so se vse to naučili v enem letu; še posebej, ker je bil nastop delno tudi v angleščini! Že dejstvo, da smo bili na pohodu VSI, (prav nihče ni manjkal), je pripomoglo k vedremu razpoloženju med starši. Otroci pa so bili popolnoma zaposleni s konji, kozami, igrali, da smo jih na koncu komaj našli. Kot vsaka druga lepa stvar je tudi naše druženje prehitro minilo!
Dagmar Šalamun
pa so se o svojih prometnih izkušnjah in o vedenju v prometu poglobljeno pogovarjali z moderatorji z Zavoda Varna pot. Sodelovali smo tudi z go. Heleno Božič s Policijske postaje Domžale, Francem Kozincem iz SPV - občine Domžale ter o vseh naših akcijah obveščali g. Oberčkala s Policijske postaje Domžale. Učenci 5. razreda so imeli možnost pokazati svoje prometno znanje pri kolesarskem izpitu, na katerega so se pripravljali dalj časa. Učiteljice 5. razredov so pripravile prenovljen prometno varnostni načrt šole za razredno stopnjo, ki vsebuje vertikalno nadgrajevanje prometnih vsebin. Skupaj pa smo dopolnili tudi načrtovanje za predmetno stopnjo. Tako se bodo prometno varnostne vsebine vsako leto dopolnjevale do zadnjega, 9. razreda. Cilj prometne vzgoje na naši šoli je, da se vizija »JUNIOR NIČ« v našem kraju ne prelomi in da se učenci odgovorno vključujejo v promet kot pešci, kolesarji, vozniki motornih koles in sopotniki v vozilih. V letošnjem letu ste izpeljali še dve lokalno usmerjeni akciji v kraju Preserje.
Prva je bila akcija »VARNOSTNI PAS«, v kateri smo opazovali, ali starši in podjetje Slapar pripeljejo učence v šolo Preserje pri Radomljah pripete z varnostnim pasom. Prvič smo akcijo izvedli v mesecu januarju,
nato smo za učence in učitelje predmetne stopnje organizirali delavnice, ki so jih vodili študentje psihologije (izobraženi na Zavodu Varna pot). V mesecu maju smo nato akcijo z učenci prometnega krožka na OŠ Preserje pri Radomljah ponovili in prišli do boljših statističnih podatkov kot januarja.
V	istem času sta učenki prometnega krožka (Izidora Verlič in Maruša Uhan) izvajali akcijo »HITROST V ŠOLSKEM OKOLIŠU.« Na našo pobudo, da se interaktivne table merjenja hitrosti postavijo na Pelechovo ulico, sta se odzvala in to omogočila Svet za preventivo občine Domžale in Policija Domžale. Interaktivna tabla je »radar«, ki izmeri in izpiše, s kakšno hitrostjo peljete mimo šole. Podatke beleži računalnik ter jih pregleduje in uporablja prometna policija.
V	okolici šole je zaradi varnosti otrok hitrost omejena na 40 km/h. Že razlika 5 km/h pomeni daljša reakcijski čas in pot zaviranja. Učenki sta tako beležili hitrost vožnje avtomobilov po Pelechovi ulici in pripravili analizo. Morda nekaj več o rezultatih projekta, v katerem ste analizirali uporabo varnostnega pasu pri prihodu v šolo? Rezultati so pokazali, da v januarju od 76 vozil 46 odstotkov potnikov ni bilo pripetih z varnostnim pasom. Maja, ko sta opazovali prihod 116 vozil v šolo, pa z varnostnim pasom ni bilo pripetih 28 odstotkov potnikov. Ob tem bi še povedal, da se vsi zavedamo, da je najučinkovitejše učenje pravi zgled ljudi, s katerimi otrok v prometu preživi največ časa, zato je toliko bolj pomembno, da učitelji in starši vedno znova za pasavčkom ponavljamo:
»Red je vedno pas pripet!« Hvala.
Vera Vojska
DOMŽALE
stran
20
Vabimo vas k sodelovanju
Javna obravnava o spremembah Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki
Na 28. seji Občinskega sveta Občine Domžale, ki je bila 17. junija 2009, je Občinski svet Občine Domžale obravnaval in sprejel Odlok o spremembah Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Domžale v prvi obravnavi, kar pomeni, da so svetniki in svetnice Odlok obravnavali in ga posredovali v 30-dnevno javno razpravo. Občani in občanke imate možnost in priložnost, da v njej posredujete svoje pripombe, predloge in pobude na naslov Oddelek za komunalne zadeve Občine Domžale, Savska 2, 1230 Domžale, lahko pa tudi na elektronski naslov komunalne.za-deve@domzale.si .
Sedanja ureditev
Javna gospodarska služba ravnanja z odpadki v občini Domžale se izvaja na podlagi Zakona o varstvu okolja, Zakona o gospodarskih javnih službah ter Zakonom o lokalni samoupravi in ostalimi podzakonskimi predpisi z navedenega področja, v skladu z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Domžale ter Pravilnikom o zbiranju in odvozu komunalnih odpadkov v naši občini. Tako javna služba ravnanja z odpadki v naši občini obsega:
-	enkrat tedensko odvoz mešanih komunalnih odpadkov z odje-mnih mest pri uporabnikih
-	predelavo in odlaganje ostankov mešanih komunalnih odpadkov na deponijo v Celju
-	enkrat tedensko odvoz bioloških odpadkov z odjemnih mest pri uporabnikih
-	predelavo bioloških odpadkov pri izvajalcu
-	zbiranje ločenih frakcij v skladu z Odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na 115 ekoloških otokih s praznjenjem po potrebi;
-	zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov - 2 x letno pri uporabnikih
-	zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev na v naprej določenih zbirnih mestih - dvakrat letno
-	obratovanje zbirnega centra za odpadke Dob.
Delo posebne komisije Občinskega sveta
Posebna komisija Občinskega sveta Občine Domžale za spremembo sistema zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov je bila imenovana v nadaljevanju 25. seje (01. 04. 2009), njena naloga pa je obravnava in določitev izhodišč za pripravo tarifnega sistema, splošnih aktov in drugih spremljajočih aktivnosti. Komisija je obravnavala vrsto dokumentov s tega področja ter na osnovi dosedanje dokumentacije pripravila gradivo za sejo Občinskega sveta Občine Domžale, ki ga je ta obravnaval na 28. seji.
Predlagane so naslednje spremembe in dopolnitve Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki bodo omogočile:
-	uvedbo tretje posode za uvedbo
spremenjenega urnika odvoza organskih odpadkov (od aprila do septembra naj bi te odvažali enkrat na teden, v obdobju od oktobra do marca enkrat na štirinajst dni), posledično bi to pomenilo zmanjšanje stroškov za uporabnike javne službe ravnanja z organskimi odpadki za 25 odstotkov na letni ravni; ločeno zbiranje embalaže pri uporabnikih (uvedba rumene posode) in ne več na ekoloških otokih;
izmenično pobiranje mešanih komunalnih odpadkov in embalaže pri uporabnikih - na 14 dni;
nespremenjeno ceno za ravnanje z odpadki za uporabnike ne glede na uvedbo spremenjenega načina zbiranja embalaže - cena se bo spremenila le na področju ravnanja z organskimi odpadki;
izločitev kmetijskih gospodarstev iz sistema ločenega zbira-
nja organskih odpadkov
-	določitev meril za vzpostavljanje skupnih zabojnikov za uporabnike
-	določitev podlag za vzpostavitev sistema evidentiranja praznjenja zabojnikov;
hkrati pa predlog sprememb Odloka, v kolikor bi bile te po končani javni obravnavi sprejete, omogoča še:
-	spremembe lastništva zabojnikov (lastnik novih zabojnikov je izvajalec javne službe, doslej smo bili lastniki uporabniki),
-	vzpostavitev zbirnega centra na lokaciji deponije Dob - v skladu s predpisi,
-	predlagane spremembe pa omogočajo tudi uskladitev terminologije denarnih kazni in valute z novimi predpisi.
V primeru, če bodo predlagane spremembe Odloka po javni
obravnavi sprejete na seji Občin-
skega sveta Občine Domžale, se največ sprememb obeta pri urniku odvoza, predvideni nižji ceni - vendar le na področju ravnanja z organskimi odpadki, ter novi -rumeni posodi za embalažo.
Pomembno pa je tudi, da je Občinski svet Občine Domžale od Javnega komunalnega podjetja zahteval, da sprejme odločitev, da podjetje že v letu 2009 izvede potrebne investicije v opremo za identifikacijo zabojnikov.
Vabimo torej vse občane in občanke, da sodelujete v javni obravnavi, celotno gradivo boste našli na spletni strani Občine Domžale www.domzale.si (http://www. domz ale.si/index. php?S=1&Article=3167) - pod rubriko Občinski svet, 28. seja Občinskega svet, sklepe pa v Uradnem vestniku 9/2009.
Urad župana
F ločevanji;!
I BIOLOŠKIH 1 I ODPADKOV I L V OBČIM i
DOMŽALE

Zakaj ločeno zbiranje Bioloških odpadkov?
Biološki odpadki sestavljajo do štirideset odstotkov vseh gospodinjskih
odpadkov. Biološki se imenujejo zato, ker vsebujejo organske snovi, ki se na
zraku ali tudi brez zraka razkrajajo oziroma razgradijo.
Med biološke odpadke spadajo predvsem hrana oziroma odpadki, ki nastanejo
pri pripravi hrane in kuhanju. Prav tako mednje sodijo odpadki z vrtov in iz
parkov, kot so listje, odmrle rastline, pokošena trava, plevel.
Cilj ločenega zbiranja bioloških odpadkov je, da NE končajo na odlagališču,
temveč da jih po predelavi vrnemo v nadaljnjo uporabo.
ČE SE NAMREČ BIOLOŠKI ODPADKI ODLAGAJO NA ODLAGALIŠČE SKUPAJ Z DRUGIMI KOMUNALNIMI ODPADKI, SO VIR NASTAJANJA T0PL0GREDNIH PLINOV IN UMAZANIH IZCEDNIH VOD.
Za predelavo biorazgradljivih odpadkov obstaja več tehnoloških procesov. Tako kot so različni postopki predelave organskih odpadkov, so različni tudi končni produkti (energija, kompost...).
Ločujemo jih torej od drugih odpadkov in jih oddajamo v posebne zabojnike za biološke odpadke. Tako omogočamo njihovo predelavo in ponovno snovno uporabo. Na ta način pomembno pripomoremo k zmanjševanju negativnih vplivov bioloških odpadkov na okolje in k ohranjanju narave.
KAJ SODI V RJAV ZABOJNIK
:) zelenjavni odpadki (čebulni in krompirjevi olupki, odpadki solate, zelja, korenja, redkve, zelene itd.), :) olupki in ostanki sadja, :) kavna gošča ter kavni filtri, :) čaj in čajne vrečke, :) ostanki hrane, :) jajčne lupine,
:) pokvarjeni prehrambeni izdelki
(brez tekočin in embalaže), :) papirnate vrečke za sadje in
zelenjavo, papirnati robčki itd. :) rože,
:) pokošena trava, :) listje,
:) rezano grmičevje in veje, :) plevel,
:) stara zemlja lončnic in podobno.
Več informacij v zvezi z odvozi in ravnanjem z biološkimi odpadki si lahko ogledate na spletnih straneh www.jkp-prodnik.si in www.domzale.si ali povprašajte na telefonski številki: 72 95 430 in po e-pošti: info@jkp-prodnik.si.
KAJ NE SODI MED BIO ODPADKE
:( plastične in kovinske embalaže živil
:( papirnate plenice :( olja in maščobe :( cigaretni ogorki :( kosovni odpadki :( papir :( steklo :( pepel
Mokrišče Blata-Mlake
Kaj izraz mokrišče sploh pomeni? V literaturi najdemo več definicij mokrišč, na splošno pa velja, da beseda mokrišče izvira iz pojma »mokro« in je povezana z vodo. Označuje različna življenjska okolja na prehodu med vodnimi in kopenskimi ekosistemi. 2. februarja leta 1971 je bila v iranskem mestu Ramsar sprejeta Konvencija o močvirjih mednarodnega pomena, Slovenija jo je podpisala leta 1992. Od takrat na ta dan tudi praznujemo svetovni dan mokrišč. Ramsar-ska konvencija podaja za mokrišče naslednjo definicijo: »Mokrišča so območja močvirij, nizkih barij, šotišč ali vode, naravnega ali umetnega nastanka, stalna ali občasna, s stoječo ali tekočo vodo. Voda je sladka, polslana ali slana, vključno z območji obalnega morja, kjer voda ob osekah ne presega globine šest metrov«. V Sloveniji imamo trenutno tri »ramsarska mokri-šča«: Cerkniško jezero, Sečoveljske soline in Park Škocjanske jame. Po podatkih Vodnogospodarskega inštituta je v Sloveniji okoli 3500 mo-krišč (Inventar mokrišč, 2000), ki zavzemajo 1,74 % državnega ozemlja. Ob upoštevanju še vseh poplavnih površin pokrivajo po strokovnih ocenah mokrišča skoraj 5 % Slovenije. Žal statistični podatki kažejo, da je v naši državi v preteklosti izginilo vsaj 40 % mokrišč, predvsem zaradi načrtnega izsuše-vanja zemljišč za kmetijsko rabo, uničuje pa jih tudi nagla urbanizacija in gradnja infrastrukturnih objektov. V letih med 1973 in 1991 je bilo melioriranih - izsušenih več kot 70.000 ha zamočvirjenih površin, kar predstavlja skoraj 3,5 % slovenskega ozemlja.
Kljub napakam, ki smo jih pri varovanju mokrišč naredili v preteklosti, ali pa ravno zaradi njih, bi se danes morali zavedati, da je njihova vrednost neprecenljiva. V zadnjih letih so jo strokovnjaki poskušali ekonomsko ovrednotiti, vendar številnih funkcij ni mogoče ovrednotiti s številkami. Naj jih naštejemo le nekaj, ki govorijo o velikem pomenu mokrišč za človeka in živa bitja nasploh:
-	Z izhlapevanjem vode s površin blažijo sušo in poleti hladijo okolico;
-	Poleg tega, da napajajo podtalnico, napajajo tudi vodonosnike, reke, potoke, jezera in obratno -mokrišča se napajajo iz potokov, rek in jezer;
-	Zadržujejo vodo, s čimer pripomorejo k preprečevanju poplav. So kot velike naravne spužve, ki ujamejo površinsko odtekajoče vode in jih počasi oddajajo, s čimer preprečujejo velika nihanja nivoja vode;
-	V sušnem obdobju vodo počasi oddajajo in s tem blažijo sušna obdobja;
-	Delujejo kot naravne čistilne naprave, vendar z omejenimi zmogljivostmi. Ta proces je podoben tistemu, ki ga v človekovem telesu opravljajo ledvice, ki imajo sposobnost razstrupljanja;
-	So idealen prostor za raziskave in izobraževanje, ozaveščanje o pomenu ohranjanja narave in širšega okolja,v katerem živimo;
-	Primerna so za opazovanje narave in sprostitev (opazovanje ptic, fotografiranje, slikanje v naravi, izlete);
-	So izrednega pomena za ptice v času gnezditve, spomladanskega in jesenskega preleta ter v pre-
zimovalnem obdobju. Tu ptice počivajo, si opomorejo, se nahranijo ob preletih in gnezdijo. Nekaterim vrstam sesalcev mokrišča nudijo zavetje, hrano in prostor za razmnoževanje, skratka primerno življenjsko okolje. Druge živali, med njimi nekatere žuželke, dvoživke, nujno potrebujejo vodno okolje, da zaključijo svoj razmnoževalni cikel. Skratka, mokrišča so zibelka biotske raznovrstnosti. Upadanje biotske raznovrstnosti je eden izmed sodobnih problemov človeštva, pred katerim si ne bi smeli zatiskati oči. Evropska unija se ga je že pred več kot desetletjem lotila z vzpostavitvijo mreže posebej varovanih območij Natura 2000. Ta območja niso zavarovana s strogimi varstvenimi režimi, ki bi zavirala razvoj, temveč je z njimi mišljeno trajnostno upravljanje, ki upošteva razvoj območij, varovanje narave in okolja ter socialno komponento. Natura 2000 je neke vrste evropski pokazatelj kakovosti okolja. Slovenija je z vstopom v Evropsko unijo 35 % nacionalnega ozemlja razglasila kot območja Natura 2000. Tako velik delež ozemlja, varovanega z Naturo 2000, nas postavlja na prvo mesto med državami EU, kar govori v prid ohranjenosti narave v Sloveniji. Vendar to ne pomeni, da pritiskov na naravo ni. Urbanizacija, gradnja infrastrukture in razvoj turizma, intenziviranje kmetijstva
itd. se v zadnjem desetletju še vedno krepijo. Upajmo, da bo sicer negativen pojav recesije gospodarstva imel na naravo pozitiven učinek... Kompleksnost značilnosti in pojavljanja mokrišč se kaže tudi pri njihovi delitvi. Poznamo različne tipe mokrišč, med njimi: močvirja, barja, poplavna območja rek, izlive rek, kraška polja, nizka in visoka barja, poplavne gozdove, mokro-tne travnike, mlake, ribnike, kale, z vodo zalite gramoznice, peskokope, glinokope pa tudi območja obalnega morja, soline in t.i. polslana mo-krišča. So lahko naravnega ali an-tropogenega nastanka. V Sloveniji jih najdemo predvsem v nižinskih predelih.
V naši neposredni bližini, sredi urbanizirane krajine, kjer se poplavni gozd črne jelše prepleta z mokrotni-mi travniki, se razprostira mokrišče Blata - Mlake.
Območje leži, glede na obkrožajoče ga okolje, v nekajmetrski depresiji. Po njem se pretaka potok Rovščica z nekaj manjšimi pritoki in rokavi. Vse leto vlažno območje je v nekaterih letnih obdobjih poplavljeno. Posledično prihaja v zemlji do kopičenja ogljikovega dioksida in v vodi raztopljene ogljikove kisline - rezultat so močno zakisana tla. Na takih, za večino rastlin negostoljubnih tleh, se dobro počuti črna jelša, ki tod med drevesi prevladuje. Za zeliščni sloj so značilni spomladanski zvon-
ček, šmarnica, peruša, čemaž idr., ki v času cvetenja dajejo mokrišču značilno podobo. Na območju Bla-ta-Mlake so bile najdene tudi nekatere redke in ogrožene rastline, ki so uvrščene na Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije, med njimi praprot močvirska krpača. Na močvirnih travnikih, ki so v spomladanskem in jesenskem času pogosto poplavljeni, so zastopane nekatere zanimive vrste iz družine kuka-vičnic. V preteklosti so te travnike kosili, danes se jih precej zarašča s pionirsko grmovno in drevesno vegetacijo, zaradi česar prihaja tudi do zmanjševanja krajinske pestrosti ter števila rastlinskih in živalskih vrst. Na mokrišču najdejo svoj prostor za gnezdenje, zavetje pred zimo, ali pa kraj za počitek med preletom številne vrste ptic -ornitologi so jih našteli več kot šestdeset, mnoge med njimi so ogrožene. Tudi nekateri sesalci: srna, divja svinja, lisica in kuna, od manjših pa zajec, rovka in miš iščejo tod svoj življenjski prostor. Mokri-šče se lahko pohvali z nekaj vrstami dvoživk in plazilcev, ki so v Sloveniji zavarovani kot naravna znamenitost in vključeni v Rdeče sezname ogroženih vrst. Vsekakor ne smemo pozabiti na predstavnike iz sveta žuželk: metulje, hrošče, kačje pastirje,... pa mikroskopsko majhna bitja, ki skupaj z vsemi naštetimi tvorijo neizmerno barvitost živalskega in rastlinskega sveta.
Naj poudarimo, da je omenjeno mo-krišče del varovalnih gozdov, ki so bili razglašeni leta 2005 z Uredbo Vlade RS. Prav tako je del območja Natura 2000 z imenom Prevoje, zavarovano kot naravna vrednota na lokalnem nivoju ter ekološko pomembno območje. A kljub vsem naštetim varovalom na papirju morajo biti predvsem lokalni prebivalci tisti, ki bodo znali ceniti ter ohraniti, kar narava zastonj ponuja. Za zaključek lahko rečemo le še to, da imamo v svoji neposredni okolici naravni biser, katerega vrednost se veča z njegovim boljšim poznavanjem. Marsikdo si tam že poišče svoj mir ali ohladi od vsakdanjih skrbi pregreto glavo. Verjetno bi v prihodnosti kazalo sonaravno urediti učno stezo skozi mokrišče Blata-Mlake, da bi si to edinstveno stvaritev narave lahko ogledal vsak oddiha željan prijatelj narave. Učenci bližnjih osnovnih šol bi znanje o naravi, ki so ga pridobili iz knjig, lahko preverili na domačem praktičnem primeru. Prijetno s koristnim, kot radi rečemo.
Bogdan Bartol
• pisma V bralcev
Objav Ijiimu frfi^ivv 1« avtorjev,
katerih isL-nlitL'Utje pih/iiiinJ. urodiHitli u in ho njihm i [Kwcvki Vr.ii^i i:d .itXHi /njitm- H ftrcsktlki
H kruti nbictCamO Erahn, Ja sialiiisT /jpisatu v ('ismih hralüqr. niso slaliJia utttlniSl\ a.
Dom starejših občanov
Gradnja novega doma za starejše občane je v Domžalah že več kot nujna, saj so potrebe po nastanitvenih zmogljivostih vedno večje. Odgovorni v občinski upravi že nekaj let izbirajo primerno lokacijo, vendar je vsak naslednji predlog slabši od predhodnega. Zadnji, ki ga kot osnutek obravnava občinski svet, predvideva lokacijo doma na mestu sedanje veterinarske klinike, v trikotniku med srednjo šolo, nogometnim stadionom in Kamniško Bistrico. Lokacija je iz več razlogov prostorsko neustrezna in strokovno vprašljiva: - razpoložljivo zemljišče je premajhno za načrtovano velikost objekta ter ne zagotavlja zadostnih zunanjih funkcionalnih površin
-	obstoječi srednji šoli, ki že sedaj nima dovolj površin, onemogoča kakršno koli nadaljnjo širitev in razvoj
-	lokacija je v relativno hrupnem območju, kar je v nasprotju z določbami Uredbe o hrupu v naravnem in bivalnem okolju
-	stroškovno je gradnja na mestu obstoječe večnadstropne novejše zgradbe veterinarske klinike, ki jo bo potrebno v celoti porušiti in jo drugje zgraditi, nesprejemljiva, pri tem pa bo poleg stroškov rušitvenih del in cene za nadomestni objekt potrebno všteti tudi stroške ravnanja z gradbenimi odpadki, ki predstavljajo nezanemarljiv del celotne investicije.
Vsekakor bi se našle boljše lokacije za gradnjo doma starejših občanov, na primer v bližini bodoče klinike ali v Češminovem parku. Preveriti bi bilo treba vse možne rešitve.
V času, ko primanjkuje denarja za nujne socialne potrebe prebivalstva, je načrtovani predlog lokacije neodgovorno dejanje občinske prostorske politike. Razen, če ni v ozadju nam nepoznana nepremičninska špekulacija, ki bo posamezniku koristila, občinski proračun pa dodatno obremenila.
Jože Nemec
Nagrajuje KD Franca Bernika
Nagrajenci nagradne križanke številka 8. v glasilu Slamnik so prejeli nagrade, ki jih podarja Car line Honda Ambrož Radomlje.
Brezplačni vikend najem vozil HONDA CIVIC dobi ZVONKA SLAPAR, Rafolče 31, 1225 Lukovica. Plastično ročko 4 l olja Castrol TXT prejme HELENA JUVAN, Karlovškova 4, 1230 Domžale. Plastično ročko 4 l olja Castrol GRX prejme SIMON MOČNIK, Savska c. 40b, 1230 Domžale. Preventivni pregled vozila z meritvami pa prejme ANTONIJA BALOH, Potočnikova 16, 1230 Domžale.
Najsrečnejšim nagrajencem tokratne križanke pa bo nagrade zagotovil Kulturni dom Franca Bernika Domžale in sicer bodo trije srečni izžrebanci prejeli po dve vstopnici za ogled katerekoli prireditve v organizaciji Kulturnega doma Franca Bernika v sezoni 2009/2010.
Pravilne rešitve pričakujemo do 3. septembra 2009. Do takrat pa lep pozdrav in veliko sreče!
Ko čustva privrejo na dan
Kako kompleksna je naša bit, ko spletamo niti svojega življenja, se srečujemo in razhajamo. A smisel je v tem, da se niti ne zavedamo, da to niso naključja, ampak nas k temu pripeljejo astralna bitja, ki nas zbližujejo in oddaljujejo. V prostranem vesolju krožimo kot naš planet Zemlja in lebdimo tudi mi z njim vred. Naše duše se ob minljivosti vsakega selijo iz teles in ustvarjajo nova bitja, česar se niti ne zavedamo, kaj šele o svetlečih kozmičnih telesih, ki krožijo okoli nas kot angeli varuhi in jih le redko opazimo. Preveč smo zaskrbljeni in zaslepljeni z različnimi smisli in nesmisli, saj so naša pota prepletena s številnimi težavami, ki si jih ustvarjamo sami ali nam jih nastavljajo drugi. A ko se utrne naša zvezda sreče, privrejo na dan čustva in nas ponesejo v globalni nemir, poln presenečenj: radosti, ljubezni, žalosti, razočaranja in še marsikaj, kar se odgaja v nas in okoli nas. Napravijo nas tako majhne in nebogljene posameznike in skupine, ki se porajajo v tem kozmosu vsega živega in neživega. Še posebno močne sile energije so se začele sproščati spomladi, v maju, mesecu ljubezni. Narava nas bogato obdari, naša čustva so še močnejša in bolj izrazito doživljamo vzpone in padce, odvisno od naše pozitivne energije, kar nas napravi močnejše in odločnejše pri naši preobrazbi ter samopodobi. Sprostimo naša čustva, ne sramuj-mo se jih, ne zatirajmo jih v sebi, ampak jih izlijmo iz sebe, položimo na papir, oblikujmo v besedo, vple-tajmo v pogovor in se veselimo ter doživljajmo vsako našo spremembo kot izziv za ta ali novi svet, ki nas obdaja. Ne vznemirjajmo se, bodimo krepki in polni pričakovanj po lepem, dobrem, plemenitem, a vso nesnago - napuh, sebičnost, prepirlj i vost in kar je še slabega -pa vrzimo v koš preteklosti, ki naj se razblini v nič. Tudi mi smo del niča in hkrati vsega, kar nas obdaja. Ne zapirajmo se v školjko svojih sanj, ampak se spustimo v vrti-
nec, kjer nikdar ne veš, ne kod, ne kam nas bo zanesla pot in življenje bo polno novih izkušenj pri našem zbliževanju in oddaljevanju. To naj bo kaos z nadzorom, saj zato nam je dan razum, da na situ presejemo in ločimo dobro in lepo od slabega in zla. Bodimo vedri, spravljivi, dobrohotni in ljubeznivi, lažje nam bo. Pojdimo na svež zrak, v naravo, zapojmo si veselo pesem, poveselimo se ob vsaki lepi priliki že za majhne radosti, a najlepše je to početi v dvoje, s pravo, nam najljubšo osebo, če nam je dano, da se najdemo. Iščimo vedno z vso energijo v pozitivni smeri! To leto je še posebej prelomno in polno neznank, naša usoda nam je položena že v zibelko, a bodimo vedno optimistično prepojeni s svežo energijo iz domačega okolja. Zbližuje naj nas čustvena pomlad, nenadna, a prijetna srečanja, hre-penjenje in nepozabna doživetja, romantični nemir, nova spoznanja ter usojene ljubezni. Srečni so tisti, ki srečo res doja-
mejo!
Stane Benkovič
Csflotfao wi i'/Jrfi o
tfuimie/i
■	ilupnjc žrtiiLih nhliiril rn miri
- [Ill[ll'lllilll
■	i^lIh-IlIh;! in^lurjlltl^kilir
(lorunith in inri'Piih ublfk
■	üt-jhiJj1 |il<-nili
in iiliiLili^kih liii-MHiMi
hiiriltru IIrr<£iTi{
Dwfalwi nliu !A Vir |iti I taug^ili
ww h, m i "Im i *! h Üjjil 111-1 nt N h'ii ." u 111
Tel.: 01/7210 5801 (iSM 031/658 717
NAGRADNA	
KRIŽANKA	Kulturni dom
9	Franca Bernika, p. p. 2,
	1230 Domžale.
Ljubljanska 87
Domžale 01/721-40-06
Delovni čas: pon. - petek: 8-12 in 16-18 sobota: 9-12
Samostan sester Sv. križa na Mali Loki
Sestri Lea (Kristina) Kastelic in Greta (Adela) Šmirmaul sta obhajali 50-letnico redovnih zaobljub
Pred nedavnim je samostan sester Sv. Križa na Mali Loki v globoki hvaležnosti Bogu slavil zlati jubilej redovnih zaobljub sester Lee in Grete. Bogoslužno slovesnost je vodil hišni duhovnik, msgr. Jože Hauptman, pridružila sta se tudi dr. Bogdan Dolenc in ihanski župnik Andrej Marko Poznič, navzoče pa je bilo tudi visoko zastopstvo sester Sv. Križa iz Evrope.
Pri vsej stvari me preseneča, da začne človek v svojem razvoju uporabljati besedo hvala kot neke vrste pogojni refleks. Vendar je beseda hvala eden od sestavnih delov naše človeškosti in pomembno je, da je ne izgubimo iz svojega repertoarja. Pomembno je začutiti hvaležnost v sebi, tudi posebej ob praznovanju sester Grete in Lee in samostana nasploh, saj je le-ta v naših krajih živa priča Božje ljubezni do človeka, živa priča, da človek še ni obupal nad človekom in da Bog še ni obupal nad njim. Za vso ljubezen in naklonjenost se obema jubilantka-ma in vsemu samostanu, ki ga skrbno vodi predstojnica s. Terezija Žardin z dobrotno roko, iskreno zahvaljujemo.
s. Lea Kristina Kastelic
Rojena je bila leta 1935 v Ljubljani, v bolnici. Izhaja iz številne in verne kmečke družine, ki je redno sodelovala z domačo župnijsko cerkvijo Struge na Dolenjskem. Ker mlajši otroci niso mogli hoditi v šolo in ne k verouku, j ih je mama sama pripravljala na prejem zakramentov, tako, da se je uresničilo, da je družina prva šola za življenje iz vere in cerkev v malem. Do sedemnajstega leta je doma staršem pomagala pri kmečkih opravilih, hkrati pa je v njej dozoreval redovni poklic. Vtis so nanjo naredile tudi njene tri sestre, ki so se že odločile za Bogu posvečeno življenje in brat Tone, ki je vstopil k jezuitom. Leta 1954 je bila sprejeta v postulat v samostan Bako-
vo na Hrvaškem, 15. maj 1959 pa je bil zanjo, kakor sama pravi, najlepši dan v življenju, saj se je tega dne s prvimi redovnimi zaobljubami popolnoma podarila Bogu. Službovala je v Pakracu, potem na Sušku pri Zagrebu in končno na Mali Loki. Tu je našla svoje mesto pri delu na vrtu in travniku, ki ga tudi sedaj kot redovnica z veseljem in predanostjo opravlja.
s. Greta Adela Šmirmaul
Rojena je bila na praznik Brezmadežne Marije leta 1934 v številni verni družini, ki je živela pod okriljem župnijske cerkve Device Marije na Brezju pri Mariboru. V župniji so takrat delovali jezuiti in tudi v njej je rasla želja, da bi sama hodila za Jezusom. Po končani osnovni in strokovni šiviljski šoli se je že zaposlila, v srcu pa nosila tiho željo po redovnem poklicu, tako da je 24. maja 1955 prestopila samostanski prag v Bakovem. Službovala je na župniji Lipik pri Pa-kracu, leta 1962 je prišla v Ljubljano, čez dve leti pa v sestrsko skupnost na Malo Loko. Področja njenega dela so skrb v zakristiji, še prej v šivalnici, potem skrb za hišnega duhovnika in obiskovalce. Občasno je varovala tudi sosedove otroke, ker starši niso imeli varstva zanje. Dr. France Perko je v samostanu uvedel miklavževanje, vsako leto napisal tudi novo igrico za to priložnost, sestre, vključno z Greto, pa so mu pri tem pomagale s pripravo primernih kostumov za igralce. Kot usmiljena sestra sv. Križa ohranja neomajno zaupanje v Gospoda, ki je zvest in jo vodi v svoji veliki ljubezni po svoji poti.
Vama, dragi sestri Greta in Lea, pa tudi po tej poti v svojem imenu in v imenu somišljenikov pošiljam iskrene čestitke in Bog vaju blagoslovi po pri-prošnji božje matere Marije.
Ivan Kepic
Tf 1
n i
1 I M
JVKUSKI 1L«I51C. fgitovmcif.i«- kjcm Tirnim BGlARB CARINIŠ v ps* Ul tremo		1.1 I.H.Vjlll ELASflJLB JArfAJTi BBUKt	HHBLjSKA mebsrr BIKIMA	utauu IGEMH KBSlRJC	u.BEirrc T0ME1			■ UDtlNt V J.LMl	«•[VC IKDPSKL AFfcIHE UHHSI	J1ITBANJA paSAHTRA	MSREJTALhl YRNUClK Ii CILICI	A^TÜR 5«ECA B1RTAE	m>ELß-VH.«A KIPOT	AHAPEEV	motu	JtriRÜ NA nupiRiktM »TOKU UIIENU		SAtA PAYlClII	uem WllU LTUDfRl UüflJ Ja wnijn			EltiKE s^nitE, TEMPELJ	HE>.DARJI SSI IC Hl AVSTRAASRI PLAVIL LC 1HERP1		pstim TAEEiMA	LATINSKI URAEfA UMfnirsT	GSBAFUE fO^BiFU
AMERtfJCI runiHi ltEIU.EC {UDU. SBN>					RBATRO «EPH tPltl KJPtJEI]«A							HEVi*: riL(i)r (IMMANUEL)					ANfRliKI -.1 IX.1H 1. tRAFIK (JllHhl						nw.EC				
Ml AU1H5S1 (FRAMEI1					kiH.n inrr PELM IM (EEBRfil Hilm. «EL]							HATBV AIFTEMEBIL					INUUSKB MEiTE » r.AKM'.u PISALNA SLiRt						inc^MR				
												5ESTAHHA »(NEIN«											iÜESZ				
PESNIK UJC					rimwt ZA HP1D 1HWU» BUH.h et <JIH!IJU<J									IttlKAVT RA/H« incOLlC				UlSTPKtT wocot HEU									
EVA RAS			VELIK* ■i/umi Mil 1 V«1|1W KÜETIU«					PESEM KNHCM !SLRAt[Y VHT* BRESTA										HAÜt JORANA IL PALM,						TANiA "IHK	tLEl. LI [VA JApflNjftA PAHLJAČA	IhUJANEC VPtTVJIJ	HDUHl LANSS4CA l'AUCA
M ^L-IIK-J WVUE UJ PflEnb-TA'.'AHJL PRiTl										»INI SRCA IRENE EPfLE						NFMilll BAKLIAS <WE*HHEB ■Olli «ERMUU						I'fltUH. ÜREE STEIC UhJA Vilm» EiLAK					
ITJU.L WW NAFTUJ üiXim				Mihi iEnikO iMt					«SUH «Kl KHJl. KYHlI SAN OK». uw					1LVAMA					HflllOVITA PDKRAJ1RA V »LVI'HtN								
UTA* V »VAU >ERjll				nihum- SRSWESTE JMAHC PH 1ST II					BELUUÜÜ UtHJlHI* BA HCHiH					iwwi UADRIDSHI OPRTNI KLUB					(CNTRJt- R LEI MASIVA V FflANCUI	"AI LEU- PBEH WA-TERlALhl SELEC				UnvAtE FD OPATIJI			
FOMDt: AU VE RG NE-hrlbovila pokrajina v Franciji, A2DBE-dreva trapskE alnke, banja; i. fl ARK A R QL A-pESEin beneikih £ Dinarjev, CURZON-nEfcdaaji brtanskl politik {C c ari o NathaniEl), INKRUST-mintralni vkljuČEkv celici, PATNA-indijsko mEsta ab GangEsu
SPORT
stran
22
Rekreativni tek 2009
Vabljeni tudi prihodnje leto
Tudi letos je bil v Domžalah organiziran rekreativni tek prijateljstva in sodelovanja za zeleno os Kamniške Bistrice. Tretjič zapored se je zbrala množica rekreativnih navdušencev, ki so med tekom ali nordijsko hojo preživeli nedeljsko dopoldne, tokrat 24. maja. Ob koncu smo se obrnili na glavnega organizatorja in idejnega vodjo projekta Rudija Križaniča, ki je za Slamnik povedal naslednje.
Letošnji rekreativni tek je bil 3. zapored, postaja prijetna tradicija. Kakšni so občutki ob tem?
Ob zaključku prireditve, ko vidiš, da so sodelujoči, odrasli in otroci, odhajali s polno mero pozitivne energije, da je organizacija tako na stadionu kot ob progi potekala brezhibno, da se nihče od sodelujočih ni poškodoval, te kot vodjo organizacijskega odbora preveva ena sama misel: Zopet nam je uspelo izpeljati prijazen tek, na katerem so se ljudje sprostili, družili, se okrepčali in razbremenili za napore, ki jih čakajo v vsakdanjem življenju. Pa še nekaj - tek ima tudi poslanstvo za projekt z imenom ZA ZELENO OS KAMNIŠKE BISTRICE, ki naj bi v doglednem času povezoval občine Dolsko, Domžale in Kamnik.
Program je vsako leto bolj pester. Kaj vse se je dogajalo letos?
Začeli smo z osrednjim rekreativnim tekom. Udeležilo se ga je 187 tekačev in tekačic, ki so tekli od osrednjega stadiona do Količevega ob Kamniški Bistrici in nazaj. Proga je dolga 9,2 km. Istočasno se je v drugo smer pro-
ti Študi začela nordijska hoja, ki se je je udeležilo približno 40 pohodnikov. Ko so se tekači in pohodniki vrnili na stadion, smo startali prisrčen LUMPI TEK, na katerem otroci do 4. razreda osnovne šole sami ali v spremstvu staršev tečejo en krog po stadionu. Kot smo videli, nekatere mamice in očki startajo kar z vozičkom, tako da se za prihodnost teka ni bati. Seveda pa otroci ne startajo vsi hkrati, ampak jih razdelimo po skupinah glede na starost. In ker so vsi zmagovalci, dobijo na cilju Lumpi diplomico in Lumpi slaščice ter sok. Zelo smo veseli, da se z vsakim letom število sodelujočih otrok povečuje. Letos jih je sodelovalo že 146.
Je tudi obiskovalcev vsako leto več?
Seveda. Na tribunah je večje število gledalcev, ki sicer ne tekmujejo, jim
pa očitno dogajanje na stadionu polepša dan.
Koliko društev, organizacij se vključuje v pripravo in koliko časa potekajo priprave na uspešno izvedeno prireditev, kar je tudi letos zagotovo bila?
Glede na to, da sloni vsa prireditev na prostovoljcih, moramo najprej omeniti motor teka - člane organizacijskega odbora. Brez Tomaža Jarca, Saša Kozlevčarja, Vitomirja Rupnika, Janija Giacomellija, Aleša Sazonova in Primoža Košaka teka ne bi bilo. Organizacjiski odbor začne delo že februarja tekočega leta, ko si porazdelimo naloge. Vse pa logistično podpirajo Socialni demokrati, Mladi forum SD, Atletski klub, TVD Partizan, Društvo mladih tabornikov - Rod skalnih taborov in Gasilsko društvo Ihan. Medijski sponzor sta
Radio Hit in portal www.tvojemesto. si, Slamnik, za Lumpi tek pa poskrbi Mercator Domžale. Za topel obrok za vse sodelujoče poskrbi Profundis d.o.o. Domžale. Seveda imamo še nekaj manjših donatorjev, ki poskrbijo, da lahko žrebamo startne številke.
Čeprav smo že večkrat omenüi, pa vendarle - kaj je bil razlog za pobudo za rekreativni tek v Domžalah?
Neskromno moram priznati, da sem pobudnik za organizacijo tovrstne prireditve v Domžalah prav jaz. Motilo me je, da politične organizacije svoje delo opravljajo preveč forumovsko -mimo ljudi. Pa sem si dejal „Beseda ni konj," povezal prej omenjene organizacije in društva in zadeva je stekla - za ljudi. Vesel sem, da se je tek Prijateljstva in sodelovanja - Za zeleno os Kamniške Bistrice »prijel.« Ko bo zelena os potegnjena do Kamnika, bomo
3. Rekreativni tek prijateljstva in sodelovanja 2009
ŽENSKE
1.	Klopčič Metka, Moravče 41.46
2.	Kloboves Neža 42.30
3.	Svetek Urša, SŠ Domžale 45.10
4.	Zalezina Anja, Domžale 45.31
5.	Hribar Anka, Domžale 46.24
MOŠKI
1.	Kovič Bojan, Domžale 34.10
2.	Miškovič Dragan, SŠ Domžale 34.28
3.	Strohmaier Mark, STV GLOBAL-FABER TEAM 34.35
4.	Sojer Branko, ŠS PGD Ihan 34.49
5.	Bregar Drago, ŠD Sokol 34.56
lahko razširili ponudbo in pripravili domžalsko - kamniški maraton.
Še morda sporočilo za konec?
Dragi tekači, tekačice, pohodniki, star-
ši in otroci! Pridite maja leta 2010 v še večjem številu! Mi smo pripravljeni!
Mateja A. Kegel
Novice iz Atletskega kluba Domžale
Na najmlajše nismo pozabili -VUČKO memorial II. del
V	prejšnji številki smo pisali o uspehih starejših pionirjev 23. maja na mitingu mladih v Kranju. Uspehi mlajših in najmlajših niso bili nič manjši...
V	kategoriji U14 so nastopili v več disciplinah, a odličje prejeli v naslednjih: zlata je bila Gabrijela Kumek (vortex: 45,91m), srebrna sta bila Grega Cotaan (3 kg krogla: 9,72m) in Lovro Šlibar (vortex: 51,83m) ter bronast Rok Kveder (300 m: 44,97s). Nastopili so še Petra Strahinič, ki je medalja v vortexu ušla le za eno mesto, šesti v krogli je bil Rok Balantič, osma v daljini Petra Kržan, svojo hitrost in spretnosti so pokazali še: Kristjan Rojs, Tina Vaupot in Ana Šumah. V kategoriji U12 je srebrno medaljo pritekel Anže Farkaš v teku na 60 m (8,93s), svoj bron si je v daljino z rezultatom 427 cm priskočila Tea Podbevšek. Četrti sta bili Tej a Vidic v teku na 600 m in Eva Novak v krogli, s treningom pa se bodo morda na naslednjem mitingu Vuč-ko med nosilce medalj vpisali še: Klemen Ribaš, Jaka Vaupot, Manca Šlibar, Neža Hren, Nina Pavlič Hren, Zala Šenet in Sofia Kokot. Med še-ne-desetletniki je bil Tim Pirc odličen tretji v teku na 60 m (9,84s) in še mesto boljši na 150 m (24,20s), Vid Svetlin je bil v šprintu sedmi, nastopila pa je še Aleksandra Kokot. Enako navdušeno kot starejši so nastopili tudi najmlajši: Matjaž Arnuš je bil srebrn na 60 m, Žiga Farkež pa osmi v daljino.
Hitrejših deklet v Domžalah še nismo imeli!
Osebni rekordi domžalskih šprin-terk padajo kot za stavo. Sezono je odlično začela Alja Sitar, ki ima poleg številnih zmag in rekordov že tudi normo za nastop na svetovnem prvenstvu za mlajše mladinke, evropskem prvenstvu za mladinke in evropskem olimpijskem festivalu mladih. Svoj rezultat je občutno izboljšala Klara Hribar, ki je znamko na 100 m prestavila z lanskih 12,87 na 12,44 s, hitra kot blisk pa je tudi Hana Gorza, ki je na 60 metrov tekla pod 8 sekundami (7,95 s)! Pravšnja priložnost za prikaz forme je bil finale Atletskega pokala Slovenije 6. in 7. junija v Velenju. Odlično pripravljenost na 100 m je z bronastim odličjem potrdila Alja Sitar (11,97 s), odličju je dodala še šesto
Metalka kopja Petra Pavlič
mesto na 200-metrski razdalji. V najkrajših preizkušnjah je nastopila tudi dvakrat dvanjsta Klara Hribar. Ajda Sitar je bila šesta na 1500 m, tretje stopničke pa se je po teku na 3000 metrov z zaprekami veselila Cita Cvirn (11:44,40 min). Metalkam je še posebej drugi dan zelo nagajalo vreme, ki zaradi občasnih hudih nalivov in nič kaj prijazne temperature ni bilo naklonjeno izjemnim rezultatom. Po eno peto, šesto, sedmo in deseto mesto sta dosegli Erika Pirnat in Petra Pavlič; prva se je najbolj izkazala v disku, slednja pa v kopju. Tjaša Rajh je bila sedma v kopju in deseta v krogli, Bernarda Letnar pa je zaradi slabih razmer (ki so kar klicale po poškodbah...) opravila le »met kopja za točke za klub« in bila enajsta.
Med najboljšimi člani...
... je imel pravico nastopiti le Peter Kastelic. V teku na 1500 metrov, kjer je po počasnem začetku odločal podaljšan finiš, je čez ciljno črto prvi pritekel član AK Domžale (3:59,05 min), le dve desetinki pred drugim in dobro sekundo pred tretjeuvrščenim. Podobno je bilo na 3000 metrov, le da je Petru tam zmaga ušla za pičle 4 stotinke...
Darilo za rojstni dan
Da za najboljše tudi dolga vožnja ni ovira, je dokazalo 11 najmlajših mnogobojcev in mnogobojk iz AK Domžale, ki so 13. junija 2009 po medalje odšli na Mikov mnogoboj-ček v Mursko Soboto. Kristjan Rojs, Gabrijela Kumek ter Tina Vaupot so nastopili med »najstarejšimi«, to je starimi do 14 let. V številni konkurenci, kjer ni manjkalo hrvaških konkurentov, so se pomerili v teku na 60 ter 600 metrov in skoku
v daljino. Gabrijela, ki se je najvišje uvrstila v šprintu (5. mesto) je bila končno deveta, Tina je bila 12., na 14. mesto pa se je uvrstil Kristjan. V kategoriji U12 (starih do 12 let) so nastopila štiri dekleta in trije fantje. Med dekleti je bila po tekih na 60 in
300 metrov ter daljini najboljša Tea, ki je bila s skokom 430 tretja v daljini, 13. je bila Neža Hren, 15. Nina Pavlič Hren in 20. Evita Rojs. Med fanti smo Domžalčani dobili zmagovalca - Anže Farkaš je bil po seštevku točk z naskokom končno najboljši; najhitrejši je bil v teku na 300 m, drugi v daljini in tretji v šprintu na 60 m (47,60 s, 437 cm, 9,01 s). Klemen Ribaš je bil med 28 tekmovalci deveti, 16. pa je bil Jaka Vaupot. Med še mlajšimi U10 je po treh disciplinah na tretjo stopničko stopil Tim Pirc, ki je bil drugi v obeh tekih in četrti v daljini. Vid Svetlin je bil med 24 tekmovalci dvanajsti. Trenerka mnogobojcev in mnogo-bojk Alenka Zavadlav je tekmovanje in odlične uvrstitve povzela takole: »Domžalski atleti in atletinje so dosegli solidne rezultate, kar kaže na njihovo resnost pri treningih in veliko željo po dobrih nastopih. Poleg tretjeuvrščenega Tima, ki se je skupini pridružil v letošnji sezoni, sta bila najvišje uvrščena Anže in Tea, ki v teh dneh praznujeta tudi rojstni dan
- vse najboljše ter veliko uspehov v šoli in na atletskih stezah!«
Kladivaško - dolgoprogaška zasedba mlajših članic
Novo mesto je bilo 13. in 14. junija prizorišče Prvenstva Slovenije za mlajše člane in članice (stare od 20 do 23 let), ki pa so se jim zaradi zanimivejšega tekmovanja, ki ga prinese množičnost, lahko pridružili še do dve leti mlajši starejši mladinci in mladinke.
Cita Cvirn in Ajda Sitar sta bili edini udeleženki v domžalskih barvah. Na preizkušnji 3000 metrov z zaprekami je bila Cita srebrna, na stopničko nižje je stopila po najdaljši preizkušnji, teku na 5000 m. Ajda je po odstopu na 1500 metrov nastopila še v metu kladiva in osvojila tretje mesto.
Še ena izjemno težka tekma za gorske tekače
Ko v poročilih slišite: »Zaradi vročine priporočamo zadrževanje v senci, izogibanje velikim naporom in pitje
veliko vode...« si je malo težko predstavljati, da so se 14.6.2009 natančno opoldne (temperature nismo merili, je pa bila visoka...) na pot zagnali gorski tekači in tekačice! Pot jih je po kamniti in travnati (strmi) progi vodila na 1667 metrov visoki Ratitovec, na katerega je kot najhitrejši med mladinci pritekel Domen Zupan. Domen je za 7,1 km dolgo progo z 870 vzponi in 40 metri spusta porabil 47,04 min, prvo mesto pa mu je prineslo tudi uvrstitev v reprezentanco za nastop na Evropskem prvenstvu v gorskem teku. Z rezultatom 1:02,52 ure je bila najboljša tudi Jana Strahinič, Eva Aljančič je bila med starejšimi deklicami na 3,2 km preizkušnji druga. Med mladinkami sta nastopili Ajda Sitar in Cita Cvirn, ki sta se tudi pomerili za uvrstitev v reprezentanco. Kot tretja je bila za mesto boljša Ajda, ki julija potuje v avstrij ski Telfes. Čestitke!
Bojana
Zaključek »atletskih uric« za šolsko leto 2008/09
Najmlajši iz AK Domžale so svoje starše že tretjič v šolskem letu 2008/09 povabili k skupnemu druženju v siju kraljice športov atletike.
Naše prvo srečanje je bilo obdano s čarobnostjo, ko smo iskali darila v telovadnici, drugo srečanje smo začinili s pohodom na grad Krumperk, kjer smo si ogledali konjušnico in se preizkusili v sedlu, naše tretje srečanje pa je imelo rdeči pridih tartana ki smo ga pričeli s krogom ogrevanja.
Po aerobnem ogrevanju smo se razdelili v nam že znane ekipe »Mišice,« »Rakete« in »Atlete« ter se podali na preizkus v metu vortexa, skoku v daljino in teku na 60 m.
Nekateri od staršev so pogumno zasedli svoja mesta in se komaj še borili s svojim hitrim, spretnim in pogumnim atletom-injo.
Povabljeni so nam priskrbeli sladka presenečanja, AK
pa je poskrbel, da nihče ni odšel domov žejen, brez priznanj za sodelovanje v programu Atletske urice, DVD posnetka naših pestrih treningov in leksikona živali. Prijetni otroci kot tudi njihovi starši si zaslužijo iskrene čestitke za pridno obiskovanje treningov, za potrpežljivost pri vaditeljih in za res prijetno sodelovanje z AK Domžale.
Vse vas prav z veseljem pričakujemo 3. septembra, ko se zopet snidemo.
Tisti, ki bi junija želeli več, pa se lahko pridružite tridnevnim atletsko raziskovalnim počitnicam, za katere lahko več informacij najdete na spletni strani AK Domžale.
S srcem v atletiki Vaditeljica Mojca Grojzdek
©
Sankukai karate klub Domžale
Polletni izpiti
Dvakrat letno potekajo izpiti za višje pasove. Na njih člani pokažejo svoje znanje in napredek v okviru predpisane izpitne tehnike. Tokrat so izpiti potekali na treh lokacijah in sicer za člane od 3.kyu dalje v Ljubljani v Karate centru Savlje, za dečke in deklice
od 2.kyu dalje v gimnaziji Šentvid in v Domžalah na OŠ Venclja Perka.
Izpiti oz. »polaganje za višji pas«, kot radi rečejo karateisti, so potekali 13.06.2009 za dečke in deklice ter člane v Domžalah, v Ljubljani pa
07.06.2009 za člane in 14.06.2009 za dečke in deklice. Tudi tokrat so se »Domžalčani« izkazali v dobri luči, kajti število uspešno opravljenih izpitov je zelo visoko. Da so izpiti zahtevni, dokazuje že dejstvo, da je potrebno zadostiti strogim izpitnim kriterijem:
izvajanje tehnike (kvalitativno in kvantitativno);
resnost pri usposabljanju (treningi, seminarji);
psihofizična borbena pripravljenost;
udeležba na tekmovanjih in prikazih;
aktivnost pri popularizaciji in razširjanju borilnih veščin. Uspešno opravljeni izpiti za višji pas:
Vsem čestitamo in želimo še uspešno pot v karateju! Se vidimo na 32. Poletni karate šoli v Umagu!
Gašper J.
8.kyu	Alen Mesič, Patrik Kuhar, Nik Sajovic, Aleksander Jože Podpečan, Iztok Podpečan, Ana Grüner Mihelič, Žiga Majcen, Jan Keržič,Nik Čelan, Maks Vertnik, Jan Čirič, Tina Tič, Lana Stanič, Gal Pirš, Anže Gregorič Kralj, Domen Tisaj, Nika Mali, Miha Klemen, Luka Šimat, Nejc Balaban, Nik Fortuna, Domen Cvar, Etian Milenovič, Mark Maj Puc.
7.kyu	David Depoli, Klemen Justin, Miha Kralj, Luka Sokler, Matija Peterlin.
6.kyu	Ana Županič, Žan Sajovic, Vladan Stojičič, Aljaž Banko, Matic Burja, Jan Simon, Martin Pavkovič, Sebastjan Trdin, Urša Koželj, Žan Loboda, Gregor Vojsk, Klara Korošec, Kristina Krajnc, Samantha Depoli, Andraž Grčar, Karmen Schwarzbartl, Amar Ličina, Vid Čerin, Jošt Kovač, Ana Zamljen, Urban Kladnik, Uroš Marn, Jure Draksler, Nika Slavec, Gal Banko, Jaka Vavpetič, Erazem Brodar, Maks Musar, Erik Zajc, Žan Učakar, Maks Turk, Uroš Ujc, Brina Jeretina, Tim Gonza, Ema Čeman, Anže Skok.
5.kyu	Miha Rajnovac, Gašper Bizjak, Tjaša Šinkovec, Marko Lenček, Martin Štepic, Tim Lampret, Žiga Keržan, Marcel Kogovšek, Patrik Štor Hlebec, Žiga Erjavec, Iza Kotnik, Gašper Golja, Bibiana Kepic, Vanja Stojnič, Jan Jeretina, Anja Herič, Jean-Luc Leben, Klemen Vuga, Urban Hren, Jure Mušič.
4.kyu	Nik Jerkič, Miha Zupančič Tiringer, Maj Stanič, Jan Kotnik, Petra Schwarzbartl, Andrej Fatur, Jan Gajšek, Matic Zidar, Žiga Šraj, Domen Koncilija.
3.kyu	Klavdija Resnik, Sara Humar, Luka Trojanšek, Petra Prašnikar, Matevž Rovanšek, Alja Valenčič, Mirjam Starin, Romana Vodlan.
2.kyu	Gašper Žankar, Jure Gubanc, Rok Kveder, Blaž Mikl.
1.kyu	Kristjan Bernot.
Karate društvo ATOM Shotokan-Do Domžale
Devetkrat najboljši na dobrodelnem turnirju
13. 6. 2009 je Karate Klub Poljčane organiziral dobrodelni turnir za SKIF Karate reprezentanco za nastop na SP. Lovro Kokalj je turnir na kratko komentiral takole: "Na okrnjenem turnirju, kar je bilo zaradi dobrodelnosti pričakovati, so nastopali tudi vsi domžalski borci in borke, člani SKIF reprezentance. Domžalski Atom je na tekmovanju dosegel 9 prvih mest: v katah je bil dvakrat najboljši Žan Podboršek, po enkrat Iva Perger, Hana Keric, Timotej Kokalj med mladinci in Tamara Kokalj med članicami, v kumite borbah pa Rok Kurent, Grega Teršek in spet Tamara Kokalj. 11 medalj je bilo srebrnih: v katah Mitja Hofer, Grega Teršek, Simon Planko, Timotej Kokalj, Roman Kepec in Saša Štiglic ter v borbah Žan
Guček, Hana Keric, Simon Planko, David Kar-dum in še enkrat Timotej Kokalj. Čestitke tudi trem z bronastimi odličji: Žanu Gučku, Roku Kurentu in Klemnu Kastelicu!
Pred Atenami še v srbsko Kikindo
10. svetovno S.K.I.F. prvenstvo v karateju od 20. do 26. julija v grških Atenah se približuje in slovenski reprezentanti ter reprezentantke so z nastopi na močnejših turnirjih že začeli dvigati formo. V srbski Kikindi so 6. in 7. junija med 9 slovenskimi reprezentanti nastopili tudi trije ATOMovci: Tamara Kokalj, Tadej Trinko in Timotej Kokalj.
In kateri ATOMovci potujejo na SP v Atene?
Lovrenc Kokalj, Tamara Kokalj, Tadej Trinko, Ti-
motej Kokalj, Rok Kurent, Simon Planko, Grega Teršek, David Kardum. Veliko uspeha!
Bojana
Klub borilnih veščin Domžale
Uspešni na svetovnem pokalu kickboxing fighter
V začetku junija je v mestu Rimini v Italiji v okviru svetovne kickboxing organizacije WAKO potekal 14. svetovni pokal BEST FIGHTER. Na njem je sodelovalo 1830 tekmovalcev iz 25 držav in 141 klubov.
Tekmovanje je potekalo v disciplinah semi, light in full contact, v vseh starostnih kategorijah kot tudi v vseh zvrsteh form ter prvič v novi disciplini light low kick. Slovenska ekipa je letos dosegla zgodovinski uspeh, saj so naši tekmovalci in tekmovalke osvojili šest zlatih, osem srebrnih in trinajst bronastih kolajn ter bili ena najuspešnejših reprezentanc na letošnjem svetovnem pokalu. Slovensko reprezentanco so vodili
selektor Vladimir Sitar, pomočnik Bojan Korošec in Tomaž Barada. Ponosni smo lahko tudi Domžalčani, saj je David Nagode, pripadnik športne enote Slovenske vojske, v članski konkurenci v kategoriji - 89 kg osvojil prvo mesto, članica Kluba borilnih veščin Domžale Tamara Radkovič pa je v članski konkurenci v kategoriji - 60 kg osvojila peto mesto. V slovensko reprezentanco je bi izbran tudi Marjan Bolhar, ki naj bi nastopil med člani v kategoriji - 79 kg, vendar se svetovnega pokala zaradi šolanja ni udeležil.
Iskrene čestitke!
Na fotografiji: Čazim Kurtic, Karmen Sušnik, Luka Mljač, Martin Pleš, Domen Tekavec, Peter Lederer in Nejc Pungerčar.
Člani Savate kluba Domžale navdušili

Atletske počitnice
Atletski tabor
za vse, ki atletiko že poznate
in tudi za tiste,
ki si jo želite spoznati
TERMINI:
29.6.-3.7.09 (5 DNI) 7-15 let
*6.7.-8.7.09 (3 DNI) 4-7 let (atletsko raziskovalne počitnice) 17.8.09- 21.08.09 (5 DNI) 7-15 let
Od 8h-15.30h
Vabljeni na pestre poletne počitnice v spoznavanju atletike in njenih disciplin
PROGRAM
1.	dan; atletski stadion Domžale (meti in skoki), bazen-Domžale
2.	dan; atletski stadion Ljubljana - skok s palico, vadba na gimnastičnih orodjih,vožnja z vlakom
3.	dan; Šumberk, orientacijski tek, bazen-Domžale
4.	dan; kolesarjenje, železna jama, konji, tek v hrib
5.	dan; piknik, olimpijski skriti zaklad, teki(ovire, bloki..) (Dnevi se lahko menjajo glede na vremenske razmere)
*atletsko raziskovalne počitnice - olimpijada, bazen, raziskovanje gozda, skriti zaklad, ogled konj, jame, piknik.
V pester vadbeno raziskovalni program bomo vključili tudi hrano in plačilo vseh stroškov (bazen, vlak, jama.)
CENA : (atletske počitnice) 98 EUR/osebo
(atletsko raziskovalne počitnice) 70 eur
članarina (če še niste član kluba) je 10 eur za leto 2009
Info.: m.grojzdek@gmail.com,
spletna stran AK Domžale http://www.ak-domzale.si ali
tel. Mojca Grojzdek 031/314-870 oz. Tomaž Jarc( 040/795-795)
Društvo Joga v vsakdanjem
življenju
Zaključni izlet
V našem društvu vsako leto ob zaključku sezone za vse naše člane pripravimo zaključno srečanje. Letošnje je bilo res nekaj posebnega.
Pohodništvu se tudi letos nismo povsem odrekli, zato smo organizirali pohod iz Domžal v park Arboretum v Volčji Potok, nato pa vadbo joge na prostem, na mehkih travnih površinah parka ter svežem zraku.
Našemu navdušenju se niso pridružili samo člani domžalskega društva, pač pa tudi številni drugi, ki vadijo jogo v različnih društvih po Sloveniji. Pohod v Domžalah je tako pričelo približno 160 pohodnikov, mnogi pa so se nam pridružili na vadbi v parku. Vsi, ki so 6. junija svoje dopoldne preživeli v parku, so bili priča, kako pod toplim poletnim soncem več kot 160 ljudi ob nežni glasbi, v zavetju kamniških planin vadi asane (fizične vaje), pranajamo (tehnike dihanja), se sprošča in meditira. Vadbo, ki je trajala dobro uro in pol, je vodil predsednik domžalskega Društva Joga v vsakdanjem življenju Darko Kotar. Vzdušje je bilo res
enkratno, tako da se nam je pridružilo še nekaj naključnih obiskovalcev. Za varstvo otrok smo tudi poskrbeli. Mamice in očki so lahko brezskrbno vadili, saj smo za otroke pripravili svoj otroški joga program. Čeprav so bili dnevi deževni, pa nam je bilo ravno to dopoldne naklonjeno lepo, toplo in sončno vreme. Po vadbi smo vsem udeležencem ponudili tudi okusno vegetarijansko kosilo na prostem, ki so ga pripravili v OŠ Preserje pri Radomljah. Čeprav je bil izlet 'zaključen' del sezone, pa je hkrati uvod v našo poletno vadbo: v poletnem času se nam lahko v Arboretumu pridružite vsako nedeljo od 17:00 do 18:30. Od 28. junija do 6. septembra ste vabljeni vsi, ki želite vaditi jogo. Vadba bo organizirana tako, da se nam lahko pridružijo tudi začetniki. V prostorih društva bo v poletnem času organizirana brezplačna vadba vsak torek od 19:00 do 20:30 od 7. julija do 11. avgusta.
Veselimo se srečanja z vami. Vabljeni!
Moramo tudi omeniti, da je letos maja minila prva obletnica sajenja drevesa miru v Češminovem parku, ki sta ga lansko leto posadila Njegova svetost Paramhans Swa-mi Maheshwarananda in župan Občine Domžale Toni Dragar.
DJVŽ Domžale
V ljubljanskem ŠCR Triglav je 23. maja potekal 2. pokal Športne zveze Ljubljane v borilnih
veščinah za mlajše člane do 18. leta starosti.
Tudi letos so Savate klub Domžale uspešno predstavljali mladi talenti: Karmen Sušnik, Domen Tekavec, Peter Lederer, Čazim Kurtic, Nejc Pungerčar ter Martin Pleš. Mlada ekipa se je odlično odrezala in z dobrimi predstavami navduševala zbrane ljubitelje borilnih veščin. Karmen Sušnik je v kategoriji pionirk v izjemno izenačeni borbi pred finalom z dvema dodatnima rundama v polfinalu za las izgubila proti kasnejši prvakinji. Prikrajšana za finalni nastop je osvojila »žal le« 3. mesto ter z odliko opravila svoj prvi nastop. V kategoriji pionirjev sta odlično nastopala Domen Teka-vec in Peter Lederer. V izenačenem medsebojnem polfinalnem nastopu si je po dodatni rudni finalni nastop priboril Peter. V finalu se mu nastop žal ni posrečil in moral je priznati poraz. Tako je Peter osvojil 2. mesto, Domen pa je bil 3. V kadetski kategoriji sta Čazim Kurtic in Martin Pleš žal obstala v kvalifikacijah. Nejc Pungerčar pa je v isti kategoriji na poti do finala pometel z nasprotniki. V pohodu do finala je navduševal iz borbe v borbo. V zadnji borbi večera pa je žal moral priznati premoč hrvaškemu tekmecu. V pravi poslastici, kjer ni manjkalo atraktivnih potez, sta tekmeca pokazala veliko znanja in volje. Po še eni izenačeni borbi je Nejc osvojil 2. mesto. Mlado ekipo je na tekmovanju spremljal trener Luka Mljač.
Za podporo se zahvaljujemo tudi podjetju Bolton -Adriatic.
SKD
Nepozabni plesni dnevi
Meseca maj in junij bi lahko člani Plesnega kluba in Plesne šole Miki poimenovali kar meseca nepozabnih plesnih dni. Nepozabna plesna meseca, polna energije na eni strani in nostalgije na drugi, sta vrhunec doživela v nabito polni dvorani Hale komunalnega centra, kjer se je 11. junija zgodil letošnji Domžalski plesni dan.
Pa pojdimo lepo po vrsti. Plesni vikend, ki je 30. in 31. maja potekal v Krškem in Ljubljani pod kupolo Gospodarskega razstavišča, se je za plesalce Plesnega kluba Miki uspešno zaključil. Najbolje se je odrezala mlajša mladinska skupina, ki je s točko Mali princ koreografinje Maje Lavrinc prvič tekmovala med mladinci, se uvrstila na 3. mesto in si s tem prislužila udeležbo na Svetovnem prvenstvu v Riesi, v Nemčiji. Koreografinji Maji Lavrinc je s točko Mali princ uspelo v štirih minutah pokazati pravo malo predstavo, ki so jo plesalci z užitkom in zato zelo dobro odplesali. Uspeh je s 3. mestom dopolnila pionirska
starejše mladinske formacije Ple-salnica št. 3 (koreografija: Romana Pahor), ki so zasedle 7. mesto. Naslednji vikend, 7. junija so si prav tako na Gospodarskem razstavišču 3. mesto med jazz formacijami pri-plesali članski plesalci PK Miki in se s tem uvrstili na Svetovno prvenstvo v jazz plesih, ki bo decembra na Poljskem.
Plesalci Plesne šole Miki so si 28. maja privoščili Piškotkov piknik, na katerem so zaplesali plese, ki so se jih naučili na mini tečaju v vrtcu. Vreme jim je bilo naklonjeno, zato so v svojo družbo povabili plesne pare Plesnega kluba Miki, obiskal pa jih je tudi Čarodej Jole Cole, ki s svojimi čarovnijami zna zabavati tako otroke kot odrasle. Polna dvorana Hale komunalnega centra je ob zaključnem nastopu Plesne šole in Plesnega kluba Miki združila plesalce PŠ in PK Miki, njihove zveste navijače in druge nastopajoče. Na velikem žuru so nastopili tudi člani Žonglerskega društva iz Vira pri Domžalah in člani akrobatske skupine Dunking Devils iz Ljubljane. Vzpodbuda občinstva, bučni aplavzi in vzkliki ter spremljevalne besede plesalcev o svojih plesnih pedagogih in koreografih so marsikomu še naslednji dan odzvanjali v ušesih.
Nekateri plesalci se bodo čez poletje potili na poletnih plesnih kampih, kamor s pedagogoma Andražem Mrakom, ki bo na Allthat kampu poučeval electric boogie, in
mala skupina s točko Pismonoše in pionirska formacija s koreografijo Nedeljsko popoldne (obe koreografiji: Maja Lavrinc), ki se je uvrstila na 4. mesto. V finale sta se uvrstili tudi solistka Špela Brkič (koreografija: Martina Mrak Tekavc), ki si je v močni konkurenci hip hop mladink priplesala 5. mesto in Petra Pe-ček (koreografija: Romana Pahor), ki je prav tako s 5. mestom zaključila tekmovanje med jazz solo mladinkami. V finalu so zaplesale tudi plesalke pionirske formacije Mačji lov (koreografija: Maja Lavrinc) in se uvrstile na 6. mesto ter plesalke
Martino Mrak Tekavc odhajajo hip hop plesalci Plesnega kluba Miki. Drugi bodo sanjali o novih plesnih dogodivščinah, se, med poletjem zgolj v sanjah, podali na veliko tekmovanje v Riesi, gledali plesne oddaje, se učili novih plesnih gibov s pomočjo videospotov znanih zvezd. Spet tretji, sploh starejši, bodo plesne novosti preizkušali v diskotekah doma in po svetu in se septembra z novo energijo vrnili v prostore Ple-salnice.
Romana Pahor www.mikiples.com
Išijas Boysi ponovno v akciji
Po enoletnem prisilnem premoru smo se člani plesne skupine Išijas Boys ponovno udeležili državnega prvenstva v Modernih tekmovalnih plesih. Tekmovanje se je v organizaciji Plesne šole Urška odvijalo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani 6.junija 2009. Konkurenca v posameznih disciplinah je bila močna, saj so se vsi udeleženci zelo dobro pripravili na tekmovanje. Še posebej smo to občutili v naši disciplini HIP HOP člani 2 male skupine, ki je iz leta v leto bolj številčna. Osvojili smo 3. mesto in si s tem zagotovili udeležbo na Evropskem prvenstvu, ki bo letos v Sloveniji in sicer v Kopru v začetku julija. Pričakujemo dobro tekmo in še boljše rezultate!
Sicer smo skupina šestih moških, starejših od 35 let, in imamo veselje do plesa. Ime Išijas Boys smo si nadeli ravno zaradi naših let - saj veste, ko je človek star okrog 40, ga prične boleti marsikaj in je iši-jas zelo pogost pojav. Skupaj plešemo že tretje leto in smo člani TVD Partizan Domžale ter člani plesnega kluba Titty dance iz Izole. Naš koreograf Andraž Mrak je izredno dober poznavalec plesnih trendov in je trener, ki se redno izobražuje ter spremlja vse novosti na področju plesa; je tudi naš dober prijatelj.
Veselimo se že novih tekmovanj, se pa odzovemo tudi na povabilo za nastop na različnih prireditvah.
Jože Korošec
SPORT
NK Domžale
V pripravah na novo sezono
stran
24
Minule dni je bil opravljen žreb parov za 19. sezono nogometnega državnega prvenstva 1. slovenske nogometne lige. V bobnu je bila tudi ekipa iz športnega parka ob Kamniški Bistrici, ki bo prihajajočo sezono začela na domačem terenu - gostili bodo Labod Dravo.
Sicer pa se ekipa ta trenutek nahaja v pripravljalnem obdobju, v okviru katerega so že odšli na nekajdnevne priprave v Kranjsko Goro, trener Vlado Badžim, ki bo tudi v prihodnji sezoni vodil prvo moštvo, pa je s seboj popeljal 24 nogometašev. Nogometni klub Domžale ima v svojih vrstah tudi dva nova obraza. To sta Dalibor Teinovic in Blaž Brezovački, oba sta se klubu zave-
zala za naslednji dve leti. Nasprotno pa je na drugi strani precej odhodov, saj so, kot smo že zapisali, Domžale zapustili Brezič, Benko, Aljančič in tudi Knezovic. Pogodba pa se je iztekla še Novaku, Božiču in Barriosi, medtem ko so v klubu dali proste roke še vratarju Dejanu Nemcu, ki ima sicer še enoletno pogodbo, a v klubu bodo v bodoče gradili na mladih upih v vratnicah kot so Darko Brljak, Nejc Vidmar, Izidor Balažič in Franci Biček. Domžalčani bodo v naslednjih dneh najprej v soboto, 4. julija gostili Hajduk iz Splita, nato pa 10. julija ali odšli v Zagreb ali gostili zagrebško moštvo v Domžalah. Več bo znano kaj kmalu.
Začetni spored sezone 2009/10:		
18.07.2009	1. krog	Domžale - Labod Drava
25.07.2009	2. krog	Interblock - Domžale
01.08.2009	3. krog	Domžale - HiT Gorica
08.08.2009	4. krog	Rudar Velenje - Domžale
15.08.2009	5. krog	Domžale - Maribor
22.08.2009	6. krog	Olimpija - Domžale
29.08.2009	7. krog	Domžale - Nafta
12.09.2009	8. krog	Domžale - Luka Koper
19.09.2009	9. krog	CM Celje - Domžale
(mak) Foto: peter Koprivnikar
Starejši dečki prvaki 3. lige MNZ
Čestitamo starejšim dečkom NK Domžale za osvojeno 1. mesto v sezoni 2008/2009 - prvaki III. lige! Dokazali so, da znajo in zmorejo! V 18. krogih so 16-krat zmagali in le dvakrat izgubili. Pred drugouvršče-no Krko imajo 5 točk prednosti. 128 zadetkov v nasprotnikovo mrežo in le 19 prejetih golov kaže na učinkovitost igre in zelo dobro obrambo. Ponavadi je tako, da je za zmago vedno zaslužen tisti, ki da gol, potem vratar, ki brani, ostali igralci pa so lahko neopaženi. Mnogokrat so igra
na sredini, dobre podaje, izvajanje kotov, prostih strelov odločilni za zmago. Poudariti moram, da je prav vsak igralec posebej zaslužen za ta rezultat in na koncu za osvojen pokal.
Čestitke seveda veljajo tudi trenerju Primožu Kostanjšku, da je fante pripeljal do naslova prvaka. Sedaj pa nov začetek! Prva liga! Želimo vam veliko dobrih treningov in dobrih tekem s „ful" goli, dobro obrambo in nedotaknjeno mrežo.
Srečno v novi sezoni!
Tekst in slika M.G.
Uspešna sezona mlajših dečkov U-11
Za selekcijo U-11 se je končalo uspešno leto. V ligi MNZ, kjer so igrali v skupini mlajših dečkov (U-12), so v svoji skupini dosegli osmo mesto. Igrali so tudi na štirih turnirjih. V mesecu aprilu so obiskali Sarajevo, kjer so na mednarodnem turnirju Bubamara v svoji skupini dosegli sedmo mesto. To je bil tudi prvi turnir te ekipe, ki so ga odigrali v drugi državi. Maja je bil turnir v Grosupljem, kjer so osvojili tretje mesto. S turnirja na turnir je bila njihova igra pod vod-
stvom trenerja Tomija Broniča boljša. V začetku junija so na turnirju po dramatičnem finalu izgubili šele po kazenskih strelih in tako dosegli še vedno odlično drugo mesto. V Kranju pa so 13. junija nadigrali vse ekipe ter z najboljšim vratarjem (Anže Malnar) in najboljšim strelcem (Jan Repas) osvojili prvo mesto. V nedeljo pa smo zaključek sezone uspešno proslavili na družinskem pikniku v Ihanu.
Vesna Žužek
Skupinska slika obeh moštev pred tekmo
Iz nogometnega kluba Ihan
Po uspešno končani sezoni 2008-2009, v kateri se je člansko moštvo NK Ihan ponovno vrnilo v 1. ligo MNZ Ljubljana, smo 13. junija gostovali pri pomurskem ligašu NK Kobilje, ki nastopa v 1. ligi MNZ Lendava!
Gostovanje nam je omogočil naš član UO Štefan Požonec, ki je svojo športno pot začel pri NK Ko-
bilje in je od tam tudi doma.
Domačini so se izkazali z odlično organizacijo
tekme, ki se je končala z rezultatom 8:1 za NK
Ihan. Strelci so bili Dragan Topič 2x, Elvedin
Džafič 2x, Dorin Milič 2x, Luka Piskar 1x in
Anže Požonec 1x. Ves čas tekme smo bili veliko
boljši nasprotnik od domačinov.
Po tekmi so nam gostitelji pripravili piknik z
odličnim bogračem. Dogovorili smo se tudi, da
nam prihodnje leto vrnejo obisk, ko bodo ob 80-
letnici NK Ihan gostovali na našem turnirju.
Po zaključenem pikniku nas je g. Požonec povabil na rojstno domačijo, kjer so nas pričakali njegovi izjemno gostoljubni sorodniki, ki so nam pripravili res nepozabno doživetje! Na koncu bi se radi zahvalili tudi donatorju Štefanu Turnerju, ki je prispeval del sredstev za plačilo avtobusa.
NK Ihan Brane Švarc
Na črnobelih poljih
Pokal Slovenije 2009 -zmaga Novi Gorici, Domžale šeste
Na Otočcu je potekalo tekmovanje za Pokal Šahovske zveze Slovenije za leto 2009. Sodelovalo je dvajset ekip, zmagala pa je tako rekoč družinska zasedba Novogo-ričanov - mojster Marko Srebr-nič, njegova sestra, velemojstrica Ana, oče Vojko in Miran Rusijan, ki so se več kot zasluženo povzpeli v vrh. Domžalčani so pristali na dobrem šestem mestu. Spremljala jih je tudi smola, sicer bi lahko bili vsaj mesto višje.
Tokrat so se za pokal, z izjemo nekaterih, pomerila najmočnejša moštva iz državne in prvih članskih lig. Nova Gorica je prvak nekoliko
presenetljivo, saj so zmagali pred Branikom iz Maribora, ki je imel na papirju s tremi mednarodnimi mojstri močnejšo zasedbo. Tretja je bila Vrhnika z mednarodnima mojstroma Šebenikom in Gostišo ter fide mojstroma Nikom Praznikom in Žanom Kavčičem. Domžale so trikrat zmagale, dvakrat pa izgubile. Poraz z Radensko Pomgrad z 1:3 je bil pričakovan, vendar je v tem dvoboju Jeran s Ciganom imel najmanj remi, torej večni šah. V želji po zmagi pa je v obojestranski časovni stiski celo izgubil. Boleč je bil poraz z 1.5:2.5 z ekipo Trebnje BMP v tretjem kolu, ko je Bratko z
Ivanušo pristal na remi, ni pa opazil, da je nasprotnik že prekoračil čas za razmislek, torej bi moral partijo dobiti. Skok je v partiji z Alešem Br-carjem v poziciji s kmetom več prezrl potezo, s katero ga je nasprotnik postavil pred neubranljivi mat. Drugo zasedbo ŽŠK Maribor, Piran in Toma Zupana iz Kranja so Domžale prepričljivo premagale s 3:1. Prav s slednjo zasedbo v zadnjem kolu je imel Vavpetič z mojstrico Orlovo zelo dober položaj, v časovni stiski pa je delal napake in partijo izgubil. Le pol točke iz omenjenih partij bi Domžalčane postavilo na peto mesto, če ne celo višje. V domžalski zasedbi je bil daleč najboljši Boštjan Rebernik, ki je premagal vseh pet nasprotnikov. Bratko je iz treh partij osvojil dve točki, Plaskan iz dveh točko, prav toliko tudi Jeran in Skok iz treh partij, medtem ko je Vavpetič iz štirih partij zbral poldrugo točko. Vrstni red: Nova Gorica 13.5, Branik Maribor in Vrhnika s po 13, Triglav Krško 12.5, Radenska Pomgrad 12, Domžale 11.5, Trebnje BMP 11,
Podpeč 10.5, Rokada Lendava 10, Velenje in Hoče ŠS s po 9.5 itd.
Šahovske novice
Komenda - Ob prazniku občine Komenda so organizirali turnir v pospešenem šahu, na katerem je nastopilo 47 šahistk in šahistov. Zmagal je Hrvat Lovrič 8, pred Mislijo 7.5, Čeponom 7, Lončarjem 6.5 in Markom Srebrničem 6. Najboljši Domžalčan je bil Ivačič na dvanajstem mestu, osvojil je pet točk in pol iz devetih partij.
Trzin - Občinski praznik so počastili tudi v Trzinu. Turnirja v aktivnem šahu se je udeležilo 43 ljubiteljev šaha. Zmagal je novomeški mojster Kastelic 7.5, pred presenetljivo drugim Urbancem 7, Bajcem in Ribičičem s po 6.5 in članom ŠD Domžale Ivačičem s šestimi točkami. Odigrali so devet kol. Na turnirju Mladi je med šestimi udeleženci slavil domačin Staš Ahtik.
Jože Skok
Vrednote v športu
1.	Teoretična izhodišča
Z rahlim nelagodjem sem se lotil naloge, ki mi je bila zaupana ob visoki obletnici organiziranega igranja nogometa v Mengšu. Za zbornik naj bi pisal o vrednotah v nogometu in športu nasploh. Paleta vrednot je zelo obširna in ne bi bilo dobro, da bi ob promociji pravih športnih vrednot katero pozabil omeniti. Ne želim biti površen, po drugi strani pa ob tej priliki tudi ne preveč suhoparen. Menim, da je v dinamiki "razvrednotenih" medsebojnih odnosov v današnji družbi, ki je usmerjena k napredku ter hlastanju za dobičkom, vredno razmišljati o kakovosti teh odnosov v športu, ki je pravzaprav del družbenega življenja. Če ob tej priložnosti vrhunski šport pustimo nekoliko ob strani, lahko rečemo, da nas pri športni dejavnosti zanima predvsem skrb za dobro počutje in duševno ravnovesje. Vendar pri nogometu nujno stopimo v neke vrste socialni odnos z drugimi udeleženci nogometne igre: s soigralci in (še zlasti) z igralci nasprotne ekipe. Ravnati bi morali tako, da ne bi skrbeli le zase, ampak bi se morali ozirati tudi nanje. Lepa misel, toda ali je v športu res tako? Ali (velikokrat) nesmiseln boj za zmago dopušča tak pogled? Tu začnemo razmišljati o vrednotah.
Posamezni avtorji različno opredeljujejo vrednote in njim sorodne pojme. Ob tej priložnosti me najbolj zanima delitev vrednot glede na moralne vsebine. Tako imamo na eni strani nemoralne vrednote (imetje, denar, užitek, moč, slavo,... in tudi zmago), na drugi strani pa moralne vrednote (poštenost, spoštovanje, pravičnost, resnicoljubnost, iskrenost, razsodnost, pogum, sodelovanje,...). Prve vrednote so običajno materialno naravnane, druge pa imajo svojo relativno vrednost v krepostnih dejanjih.
2.	Veteranska praksa
Če se usmerim na svoje igranje nogometa v NK Mengeš, se moram vrniti dobrih deset let nazaj. Zame je s stališča vrednot v športu najpomembnejše obdobje sodelovanja veteranske ekipe v li-gaškem tekmovanju kamniško-domžalske regije. In tu pridem do spoznanja, da je bilo na začetku tega prispevka omenjeno nelagodje pravzaprav odveč. Ali pa tudi ne!
Vprašanje vrednot v športu je bilo za nas enostavno. Pravzaprav je bila za nas pomembna (kakšen nesmisel) samo ena vrednota: zmaga! In to z veliko začetnico. Kakšna odlična igra - zmaga za vsako ceno! Kakšna športnost, poštenost, fair play - borba na vse! Kakšna dobra igralna strategija - goljufiva strategija! Kakšna dominacija z odličnostjo - dobiti igro ne glede na fizične in emocionalne poškodbe! Kakšno uživanje v igri -prvo mesto na lestvici! Zares - kakšen nesmisel! Kolikokrat si bil okaran: "Zakaj si mu (nasprotni-
ku) dovolil, da te je na tako lahek način preigral in dal gol? Kaj še nisi slišal za prekršek?!" Koliko nepotrebne živčnosti, medsebojnega obtoževanja in udarcev po nedolžnih kosteh je bilo na naših tekmah.
Če bi šlo za vrhunski šport, bi človek morda še razumel, v športu za zdravje, kar rekreacija je, pa je bilo vse to nepotrebno. Namesto da bi se sprostili, smo naslednji dan odšli v službo razdraženi in slabe volje. Če smo sploh odšli. Pogosto smo morali namreč v bolniški stalež, kajti tekmec je igral po enakih (vred)notah kot mi.
3. Za bodoče rodove
Zazrl bi se še malo v prihodnost. Rad bi poudaril, da se oblikovanje posameznih vrednot in vrednostnega sistema športnika skozi različna obdobja oblikuje in spreminja pod vplivom različnih zunanjih in notranjih dejavnikov. Vendar bi bilo škoda zamuditi že zgodnje obdobje mlado-stnikovega odraščanja. Vsi, ki v klubu delujejo pri vzgoji mladih nogometašev, imajo moralno dolžnost, da vplivajo na oblikovanje vrednostnega sistema mladega športnika. Vendar je treba biti pri tem delu pazljiv, kajti vsaka napaka lahko pomeni ustavitev napredka ali celo prenehanje ukvarjanja s športom.
Le redki mladi nogometaši našega kluba bodo lahko zaradi nadpovprečnih sposobnosti (in seveda dela) vrednote iskali na tistem polu, kjer se nahaja denar (profesionalizem). Večini mladih članov NK Mengeš je treba vrednote pomagati poiskati na v začetku omenjenem moralnem polu, kjer se med drugimi nahajajo tudi zelo pomembne vrednote: spoštovanje, zaupanje in strpnost. Na športnem igrišču se včasih zdi, kot da gre za
poskus uničenja ali vsaj ponižanja nasprotnika. To vsekakor ni v duhu spoštovanja tekmecev, trenerjev, organizatorjev in gledalcev, torej vzajemnega spoštovanja vseh, ki ustvarjajo športni (nogometni) dogodek.
Pri zaupanju gre za mrežo odnosov, ki jo je treba zgraditi med mladim športnikom, njegovimi starši, trenerjem in vodstvom kluba. Vsi so odvisni od vseh in vsi morajo zaupati vsem. Šele takrat dobimo pravo delovno vzdušje. Vzgoja mladih nogometašev ni ekonomija: starši plačajo članarino, potem pa naj trener dela z njimi. Daleč od tega, kajti gre za otroka!
O strpnosti čisto na kratko. To je vrlina človeka, ki pozna pravo mero v odnosu do drugih. Strpnost razume drugačnost.
Za zaključek naj omenim, da se mi o fair playu ni zdelo potrebno razglabljati, kajti kdor bo pravilno doumel in sprejel vrednote v športu, ta bo zagotovo igral v duhu fair playa. "Ne igrajte proti drugim, ampak z drugimi." (W. De Meer)
In čisto za konec za vse, ki delate z mladimi nogometaši. V razmislek vam ponujam naslednji primer: pred nekaj leti je Jarroda Baraketta ponižal njegov trener hokeja, ki je bil obseden z zmagami. Ekipa in trener sta se dogovorila za rotacije igralcev, ki bi omogočile, da vsak igra na vsaki tekmi. Med ligaško tekmo, ko je Jarrod vstal, da bo odigral svoj del tekme, mu je trener rekel: "Usedi se, na tej tekmi želimo zmagati." Jarrod je imel dovolj in je svoje drsalke za vedno obesil na klin. Imel je osem let. (Binder, 1990)
Milan Lukan
Dober dan, Anica Črne Ivkovič
Delo učiteljice me osrečuje, čeprav je tudi zelo zahtevno
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
V prejšnji številki smo objavili prvi del pogovora z Anico Črne Ivkovič, ki med drugim že vrsto let v okviru Športnega društva TVD Partizan Domžale vodi rekreacijo za dekleta in žene. Danes lahko več preberete o njeni vlogi na tem področju. Najprej odgovarja na vprašanje, ali so dekleta in ženske vestne obiskovalke rekreacije:
Zelo. Nekaj nas je, ki hodimo k rekreaciji že zelo dolgo, vsako leto pa se nam pridruži nekaj novih. Že nekaj let se giblje število članic, ki redno vadijo, od 50 do 55. Telovadnica v OŠ Domžale je torej ob ponedeljkih zvečer polna žensk!
Ob torkih in četrtkih pa vodim manjšo skupino v jarški telovadnici. Srečujemo se že več kot deset let in med nami so se spletle pristne prijateljske vezi, ki so v današnjem času še kako dragocene. Teh dveh večerov v tednu se še posebej veselim.
Udeležujete se različnih strokovnih seminarjev in izobraževanj Športne unije Slovenije. Katere novosti v zadnjem času ocenjujete kot posebej pozitivne? Izkušnje, ki jih imam, so seveda pomembne, vendar mislim, da mora človek slediti tudi novostim in jih potem preudarno vključevati v svoje delo. Zato se vsako leto udeležim katerega od seminarjev, ki ga organizira Športna unija Slovenije. Ugotavljam, da so iz leta v leto kvalitetnejši. Na šoli, kjer delam, imamo zaposlenih šest športnih pedagogov in tudi od njih se marsičesa naučim, saj so pogovori z njimi zelo konstruktivni. S kolegico Evo Blatnik se večkrat udeleživa katerega od semi-
narjev. Pred leti je bila to aerobika, v zadnjem času pa pilates.
Kdor spremlja rekreacijo, ki jo vodite, vidi, da pri njej uporabljate sodobne metode in včasih kar malce nenavadna orodja. Morda nekaj več o tem? Vadbo sem z leti prilagodila skupini, ki jo vodim. Vaje, ki jih delamo, so primerne za vse ženske To so dihalne, raztezne in krepilne vaje ter vaje za moč, podkrepljene s pilates tehniko. Vsaka naredi toliko, kolikor zmore, brez pretiravanja. Pri tem smo pozorne tudi na »strateške« dele telesa. S takim načinom vadbe preprečimo ali pa vsaj omilimo marsikatero tegobo, ki jo prinesejo leta. Namen vadbe je, da v eni uri razgibamo celotno telo. Vadimo s pilates žogami in elastičnimi trakovi. Ti rekviziti omogočajo še bolj intenzivno vadbo, aktiviramo tudi tiste mišične skupine, ki jih pri običajni vadbi ne.
Kaj vam pomeni rekreacija in zakaj bi jo priporočili tudi drugim?
Prepričana sem, da je gibanje človeku potrebno in vsak bi se moral vsaj enkrat na dan pošteno nadihati. Moja stara mama, ki je bila stara skoraj 100 let, ko je umrla, ni potrebovala nobene rekreacije, ker se je vse življenje gibala. Današnji način življenja pa je drugačen, veliko preveč sedimo in se vozimo, da ne govorim o stresnih službah. Ljudje me verjetno videvajo, ko redno tečem ob Kamniški Bistrici. To najraje storim zjutraj, včasih pa tudi po službi ali proti večeru. Veste, meni ni prav nič težko vstati ob pol šestih zjutraj, si ob šestih obuti tekaške copate in v pol ure preteči pot okrog Šumberka. To je najlepši začetek dneva! Ponavadi pretečem okrog 4,5 km, včasih pa ob koncu
tedna naredim daljši, 10 km krog proti Krumperku in Dobu. Lani je bilo zelo uspešno leto, tudi vreme mi je bilo naklonjeno, saj mi je uspelo v 300 dneh preteči 1350 km.
Z leti se je pogled na gibanje spremenil, kar je pohvalno. Pred leti so se marsikomu zdeli tekači čudaki, danes pa srečujemo veliko ljudi, ki tečejo in hodijo. Spominjam se, kako je soseda pobarala mojo pokojno taščo, če nimam nobenega pametnejšega dela, kot da tečem. No, k sreči je osveščenost ljudi danes bistveno večja. Veliko ljudi hodi, kolesari, planinari. Z možem sva ob koncih tedna pogosta obiskovalca vrhov v naši okolici, kjer srečujeva številne znance. Najraje se povzpneva na vrhove do 2000 m.
Kaj menite o tem, ko se dekleta in ženske izgovarjamo, češ da je dovolj, da se rekreiramo na poteh do službe, vrtca, šole, pri kuhanju, urejanju hiše, vrta, okolice hiše?
Tega »gibanja« sploh ne podcenjujem, nasprotno, kaj pa nam drugega preostane, kot da kar naprej hitimo. Vrt, če ga le imamo, je lahko imenitna rekreacija! Vendar v današnjem času, ko smo ženske razpete med družino, domom in službo, se mi zdi še kljub temu pomembno, da najdemo uro časa, ki ga namenimo samo sebi. Redna gibalna aktivnost pomeni dragocen prispevek k zdravemu načinu življenja.
Kaj bi v zvezi z ohranjanjem zdravega duha v zdravem telesu svetovali ženskam?
Gibanje prav gotovo prinaša neko kvaliteto v življenje posameznika. Vendar je treba vedeti, da se nam zgodijo v življenju stvari, na katere človek, kljub zdravemu življenjskemu slogu, ne
more vplivati. To doživljam v tem času tudi sama. Najslabše je, če človek vrže puško v koruzo, se poleni in gibalno zanemari. Obdržati je treba stik z naravo in s seboj.
Iskrene čestitke za priznanje Športne unije Slovenije. Kaj vam pomeni?
Res je, da sem prejela priznanje jaz, vendar ga brez vztrajnih članic ne bi bilo. To priznanje je namenjeno njim, njihovi volji in vztrajnosti, da redno prihajajo. Meni pomeni potrditev, da dobro delamo in je seveda spodbuda za naprej.
Ste zadovoljni z odnosom Športnega društva TVD Partizan do vas in vaših deklet?
Med številnimi občinskimi športnimi društvi v različnih panogah ima ŠD TVD Partizan posebno mesto, saj je leta 2005 praznovalo stoletnico. Vesela sem, da je društvo dejavno že toliko let in da je obstalo do danes, kar je zasluga zanesenjakov. Veste, obstoj vsake skupine, vsakega društva je odvisen od nekaj predanih posameznikov, ki s svojim entuziazmom, ljubeznijo in vizijo peljejo stvari naprej. Na tem mestu moram seveda omeniti člane družine Košak: Franci, Majda in Primož so steber društva že vrsto let in želim si, da bi bilo še dolgo tako. Kar nekaj let društvu uspešno predseduje gospod Janez Bizjak, ki ima tudi veliko zaslug za njegovo dobro in kvalitetno delo. Društvo ima v svojem programu precej tradicionalnih prireditev. Med njimi ima posebno mesto javni prikaz vadbene ure nas, članic ob dnevu žena, ki je na koncu združeno s prijetnim srečanjem in kulturnim programom, v katerem vsako leto nastopijo glasbene skupine in posamezniki iz Domžal in okolice.
Redna in sistematično načrtovana športno-rekreativna vadba je torej že vrsto let značilnost dela ženske sekcije v društvu in želim si, da bi tako ostalo tudi v bodoče.
Hvala!
Vera Vojska
Sedmo tekmovanje v peki na žaru
v
Zar mojster Ihan 2009
11. julija 2009 ob 13. uri v montažnem objektu Gasilskega doma Ihan
Pravilnik
Tekmuje se v dveh kategorijah: PROFI in AMATER.
Tekmovalec mora na običajen ali izviren način pripraviti 5 porcij žar jedi s prilogo. Pripraviti jih mora na plošči (75 x 55 cm) nad plinskim gorilcem, pred komisijo in gledalci pod naslednjimi pogoji:
-	organizator priskrbi svinjsko meso Anton (kare, vratovina, pleče), mešano mleto meso (juneče, svinjsko). Meso tekmovalec naroči ob prijavi.
-	osnovne začimbe
-	organizator priskrbi plinski žar (plošča), ostali pribor si priskrbi tekmovalec sam
-	organizator poskrbi za primerno zaščiten prostor s potrebno in primerno delovno površino in tekočo vodo
-	organizator priskrbi potreben inventar za serviranje
-	tekmovalec ima za svojo nalogo na razpolago 80 minut, 10 minut za pripravo delovnega mesta, 60 minut za izvedbo naloge in 10 minut za čiščenje delovnega mesta
-	tekmovalec prinese s seboj ves potreben inventar - pribor, ki ga potrebuje za pripravo in peko na žaru (deska, nož, vilice, lopatka, prijemalka, krpa, ....)
-	tekmovalec prinese s seboj vsa potrebna živila za pripravo priloge
-	živila za prilogo sme imeti tekmovalec pripravljene do te mere, da lahko ocenjevalna komisija spremlja pripravo priloge od začetka do konca tekmovanja; v nasprotnem primeru komisija odšteje ustrezno število točk
-	tekmovalec po izteku tekmovalnega časa (70 minut) jed servira, in sicer: ena jed je namenjena ocenjevalni komisiji, ostale pa gredo v prodajo, za katero poskrbi organizator
-	tekmovalec mora imeti primerno zaščitno obleko (za amaterje je dovolj predpasnik, ki ga dobijo na tekmovalnem prostoru)
-	tekmovalec mora ob prijavnici predložiti sestavo jedi s kratkim opisom delovnih postopkov in naročilo za meso
Strokovna komisija v petčlanski zasedbi, bo potek dela in jedi ocenjevala po naslednjih kriterijih:
-	priprava delovnega mesta
-	osebna urejenost tekmovalca
-	postopek priprave jedi
-	pravilna uporaba plinskega gorilnika in delo z žarom
-	tekoč postopek dela
-	čistoča in urejenost delovnega mesta
-	izvirnost jedi in odstopanje od običajne priprave te jedi
-	estetski izgled jedi
-	okus
-	čas priprave
Dovoljeno je :
-	zelenjava,sadje,gobe - oprano in očiščeno, ne pa narezano ali oblikovano
-	testo - dovoljena je uporaba pripravljenega testa
-	dekoracija - pripravijo jo na tekmovalnem mestu
-	osnovne surovine - so lahko stehtane
-	pri pripravi delovnega mesta lahko pomaga pomočnik, ki se med tekmovanjem odstrani ter zopet priskoči na pomoč pri čiščenju.
Organizator si pridržuje pravico, da na predlog vodje tekmovanja tekmovalca izključi, če ne upošteva pravil tekmovanja.
Prvi trije tekmovalci z največjim številom doseženih točk bodo nagrajeni po vrstnem redu in sicer za kategorijo:
PROFI	AMATER
1. mesto: 500 €	1. mesto: pujsek - pitanec
2. mesto: pujsek - pitanec	2. mesto: odo-jek
3. mesto: odo-jek	3. mesto: darilni paket
Letos že tretjič spremljamo tudi navijanje posameznih navijaških skupin, ki bodrijo tekmovalce v peki na žaru. Najbolj originalna, glasbeno navdahnjena, najštevilčnejša skratka naj, naj, ... bo nagrajena.
Prav tako bomo letos upoštevali glas ljudstva; vsi gledalci imajo možnost do nakupa štirih porcij posameznega tekmovalca. Cena se določi na licitaciji. Tekmovalec, ki bo za svojo kreacijo iztržil največ, dobi izlicitirani znesek povrnjen. Vsaki 3 € pa pomenijo tudi eno točko, ki se doda k skupni oceni strokovne komisije. V primeru, da tekmovalec zbere več kot 20 točk, se jih upošteva le 20.
Tomaž Vozelj
Prostovoljno gasilsko društvo Ihan
vabi na
tradicionalne ihanske veselice
in 7. tekmovanje v peki na žaru
v
Zarmojster 2009
Petek, 10. julij
ob 20.00 velika vrtna veselica
z ansamblom Leteči muzikanti gost večera Vlado Kalamber
Sobota, 11. julij
ob 13.00 pričetek 7. tekmovanja
v peki na žaru za naziv Zarmojster 2009 v kategorijah amater in profi
ob 19.30 koncert Godbe na pihala iz Domžal
od 20.00 vas bo zabaval ansambel Tonija Vrderberja.
Program bo povezoval Boris Kopitar.
Ihanski gasilci bomo za vas pripravili sveže pečene odojke in druge mesne dobrote ter poskrbeli za pestro izbiro osvežilnih pijač. Vse prireditve bodo izvedene na prireditvenem prostoru ob gasilskem domu - ob vsakem vremenu. Vstop na prireditve je prost.
Vljudno vabljeni v našo družbo.
OBJAVE
stran
26
Center za socialno delo Domžale v
Se nekaj o denarnih socialnih pomočeh
Na vprašanje »Ali veste, kaj je denarna socialna pomoč in kje to pomoč lahko uveljavljate?« bi večina vprašanih odgovorila pritrdilno. Kateri pa so kriteriji za pridobitev te pravice, kdo je do te pomoči upravičen, kakšna je višina pomoči, ki jo posameznik ali družina lahko dobi v materialni stiski, ... pa so vprašanja, ki zahtevajo več informacij in daljši odgovor.
V tem prispevku želim odgovoriti na del vprašanj, povezanih s to pravico, ki jo država zagotavlja državljanom republike Slovenije, ki imajo v Sloveniji stalno bivališče ter tujcem, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje v republiki Sloveniji in so se znašli v denarni stiski.
Osnovni zakon, ki na državnem nivoju ureja denarne socialne pomoči, je Zakon o socialnem varstvu. Zakon pravi, da je denarna socialna pomoč namenjena tistim posameznikom in družinam, ki so se zaradi različnih razlogov, okoliščin, znašli v materialni stiski, na katero sami ne morejo vplivati. Zakonodajalec nadalje pravi, da je vsakdo najprej dolžan sam po svojih sposobnostih poskrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov. Kdor si preživetja ne more zagotoviti sam s svojim delom, z dohodki iz premoženja ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, pa je upravičen do denarne socialne pomoči v višini in pod pogoji, ki jih določa že prej omenjeni zakon. Pravico do denarne socialne pomoči lahko uveljavlja posameznik ali družina na Centru za socialno delo (v nadaljevanju CSD), kjer ima prijavljeno stalno bivališče. Vloga se odda osebno na pristojnem CSD ali pošlje po pošti, na predpisanem obrazcu, ki ga brezplačno prejmete na vseh centrih za socialno delo v Sloveniji, ali pa ga stiskate sami s pomočjo spletnega naslova Ministrstva za delo družino in socialne zadeve, na naslovu: http:// www.mddsz.gov.si -obrazci.
Vrste pomoči:
Poznamo več vrst denarnih socialnih pomoči:
- denarna socialna pomoč, ki se
dodeli posamezniku ali družini v materialni stiski za določeno obdobje;
-	izredna denarna socialna pomoč,
ki je namenjena premostitvi trenutne materialne ogroženosti, stiske in se lahko izplača v enkratnem znesku ali za določeno obdobje;
-	trajna denarna socialna pomoč,
ki jo lahko uveljavijo le osebe, ki živijo same in so brez premoženja ter so trajno nezmožne za delo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, oz. so starejše od 60 let in pri njih zaradi bolezni ali invalidnosti ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja.
Pravica do denarne socialne pomoči se prizna z naslednjim mesecem od datuma oddane vloge. (Primer: za vlogo, oddano v mesecu maju, se prizna pravica do denarne socialne pomoči z junijem) Višina denarne socialne pomoči:
Višina denarne pomoči se določi v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki trenutno znaša 221,70 EUR in se praviloma usklajuje enkrat letno, glede na uradne podatke o rasti življenjskih stroškov. Tako znaša denarna pomoč za samsko osebo oziroma prvo odraslo osebo v družini 221,70 EUR - to je višina enega minimalnega dohodka. Drugi odrasli osebi v družini pripada 0,7 osnovnega zneska minimalnega dohodka oziroma 155,19 evrov
-	za vsakega otroka, ki so ga starši dolžni preživljati, se družini prizna 0,3 osnovnega zneska minimalnega dohodka, oziroma 66,51 evrov. Višina minimalnega dohodka se pri enostarševski družini poveča še za 30 % osnovnega zneska minimalnega dohodka, za 66,51 evrov.
Če mesečni prejemki posameznika ali družine ne dosegajo minimalnega dohodka, se denarna socialna pomoč določi v višini razlike med dejanskimi mesečnimi prejemki družine do višine minimalnega dohodka, ki ga država zagotavlja za preživetje. (Primer: minimum preživetja za štiričlansko družino, za dve odrasli osebi in dva otroka, znaša 509,91 EUR. V kolikor so mesečni neto prejemki te družine 450 EUR, družini pripada le še 59,91 EUR denarne socialne pomoči.)
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva!
V SPOMIN
Letos mineva 20 let odkar nas je zapustila naša draga babica in prababica
Marija Krpan
rojena Slapar
Mama Marija vedi, da si v naših mislih in naših srcih še vedno ti. Spremljajo nas tvoji nauki, tvoje besede in tvoja dejanja.
Hvala vsem, ki se še vedno spomnite na našo drago babico in prababico, se ustavite ob njenem grobu, ji prižgete sveče in poklanjate cvetje.
Vnuka Boris in Janja z družino
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, saj veste, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je zapustil dobri mož, ati, dedi, brat in stric
Drago Krajšek
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče.
Hvala g. župniku iz Radomelj za lepo opravljen obred, dr. Vodetovi za zdravniško pomoč. Zahvala velja tudi pevcem in Pogrebni službi Vrbančič.
Vsi njegovi
Center za socialno delo se lahko odloči, da se denarna socialna pomoč posamezniku ne dodeli ali se dodeli v nižjem znesku, v kolikor sklepa, da mu je dohodek v višini minimalnega dohodka zagotovljen na drug način:
-	v kolikor tej osebi pri preživljanju pomagajo druge osebe, ki niso družinski člani po zakonu; ali v primerih, ko je njeno preživetje zagotovljeno na drug način (npr. skupno bivanje s starši idr... )
-	ima prihranke oziroma premoženje, ki presega 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka
-	je lastnik osebnega avtomobila, katerega vrednost presega 35 minimalnih dohodkov
-	se najmanj 30 dni nahaja v bolnišnici ali drugi ustanovi, v kateri ji je zagotovljena celodnevna oskrba in ta oseba ni zavezana k plačilu ali k delnemu plačilu stroškov.
V	primerih, ko se posameznik ali družina znajde v položaju trenutne materialne ogroženosti, oziroma v primerih, ko ima posameznik ali družina izredne stroške, na katere družina oziroma posameznik ni mogel vplivati, lahko zaprosi za izredno denarno socialno pomoč. (To so predvsem stroški, vezani na preživetje posameznika ali družine, ki jih zaradi nizkih dohodkov ne zmorejo pokriti. Ta pomoč ni namenjena šolninam, nadstandardnim zdravstvenim storitvam, ipd.) V teh primerih CSD po prostem preudarku dodeli izredno denarno pomoč, ki se izplača v enkratnem znesku ali za obdobje (za dva meseca, tri mesece, ipd.). Višina izredne denarne socialne pomoči mesečno ne more presegati višine enega minimalnega dohodka samske osebe oziroma družine (op.: za prej omenjeno 4-člansko družino je to 509,91 EUR). Enkratne pomoči v enem koledarskem letu ne smejo preseči višine dveh minimalnih dohodkov.
V	noveli Zakona o socialnem varstvu zakonodajalec izrecno določa, da je potrebno v vlogi navesti višino pomoči, ki jo potrebujete in za kakšen namen (nakup kurjave, oblačil, obutve, ureditve osebnih dokumentov ipd.).V petnajstih dneh po prejemu sredstev, ki so jim bila dodeljena, pa morajo upravičenci CSD predložiti dokazila, da so bila sredstva namensko porabljena. V kolikor se teh dokazil ne predloži, upravičenec ni izkazal namenske porabe sredstev in naslednjih 18 mesecev ni upravičen do izredne denarne socialne pomoči.
Kateri dohodki družine ali posameznika se pri izračunu pomoči upoštevajo in kakšne so pravice, ki jih denarna socialna pomoč prinaša?
Pri izračunu pomoči se upoštevajo neto prejemki posameznika oz. družine, ki so jih prejeli zadnje tri mesece pred vložitvijo zahtevka za pomoč:
-	plača, bolniško nadomestilo, starševska nadomestila
-	pokojnina, varstveni dodatek, invalidnina
-	denarno nadomestilo za brezposelnost
-	dohodki študentskega dela
-	avtorsko delo, pogodbeno delo
-	preživnina, idr.
Kot celoletni dohodki se upoštevajo:
-	dohodki iz premoženja
-	dohodki iz kmetijske - dejavnosti
-	dohodki iz dejavnosti
-	dividende
-	regres
drugi dohodki, ki so vir dohodnine ter vsi drugi dohodki in prejemki, čeprav niso obdavčljivi. Pri izračunu se ne upošteva štipendije, otroškega dodatka, dodatka za pomoč in postrežbo (ki ga prejema upravičenec),..
Želim opozoriti še na eno pravico, ki jo lahko uveljavljajo prejemniki denarne socialne pomoči za določeno obdobje ali prejemniki trajne denarne socialne pomoči. Gre za uveljavljanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo. Občani, ki so nezmožni za delo in nujno potrebujejo pomoč druge osebe in živijo doma, lahko uveljavljajo to pravico, v kolikor jim le ta ni bila že priznana po drugih predpisih.
O pravici odloči CSD na podlagi pisnega mnenja invalidske komisije. Na komisijo vas napoti vaš osebni zdravnik.
Kateri so razlogi, da se denarna pomoč posamezniku/družini ne dodeli ?
Do denarne socialne pomoči niste upravičeni, kadar ste ostali brez sredstev za preživetje po lastni krivdi in v primerih, če ne izkažete interesa, da želite rešiti svojo denarno stisko. Primer: zaradi neaktivnosti ste bili izbrisani iz evidence nezaposlenih oseb, ker odklanjate zaposlitev oziroma vključitev v programe na Zavodu za zaposlovanje; ker ne uveljavljate drugih pravic, ki bi jih lahko uveljavili, kot je preživnina za otroka, dr-
Če imaš nekoga tako rad, nikoli ne umre, spomin ostane, nikdar ne zbledi, naš dom je prazen in otožen, a v naših srcih ti naprej živiš.
V SPOMIN
Tretjega julija pred dvema letoma nas je mnogo prezgodaj zapustil ljubljeni mož in ati
Danilo Trškan
Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče. Neizmerno te pogrešamo.
Vsi njegovi
Draga naša mama, hvala za vse kar ste nam dala. Za vso ljubezen, toplino in vašo bližino.
Bog sam že ve,
kar storiti sme.
Pa čeprav vzel mamo nam je,
tolažbo pustil in lepe spomine na vse.
Vedno v srcu in mislih vas bomo nosili.
Romana
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je zapustila naša draga mama
Karner Ivanka
rojena Resnik, z Vira
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje in podarjene sveče. Posebno se zahvaljujemo sosedom iz Gubčeve ulice za pozornost in darove, ki smo jih namenili za cerkev. Zahvaljujemo se osebju Doma upokojencev Domžale za oskrbo v zadnjih osmih letih njenega življenja, gospodu župniku Jožetu Tomšiču za cerkveni pogreb ter pogrebni službi Vrbančič.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Njeni žalujoči
žavna pokojnina; odklanjate sklenitev »pogodbe o aktivnem reševanju socialne problematike« (v primeru zdravljenja odvisnosti ipd.); krivdni razlog je tudi sporazumna prekinitev delovnega razmerja.
Do pomoči niste upravičeni:
-	kadar vaši prihranki presegajo višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka
-	denarna pomoč se vam ne dodeli, ali se dodeli v nižjem znesku, kadar vam dohodki in premoženje omogočajo preživetje. V to premoženje se ne všteva stanovanje ali hiša, v kateri živite
-	kadar vrednost vašega osebnega avtomobila presega 35 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (7.759,50 EUR)
Pogoje za dodelitev denarne socialne pomoči morate izpolnjevati ves čas prejemanja pomoči. Prejemniki pomoči so v 8 dneh dolžni javiti vsako spremembo, ki bi vplivala na višino pomoči. Neupravičeno prejeta pomoč se mora vrniti. (Spremembe: zaposlitev, upokojitev, redno šolanje, pridobitev pravice do nadomestila za čas čakanja na zaposlitev, ipd.)
Od 1.januarja 2009 dalje država za prejemnike denarnih socialnih pomoči daje »pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvene storitve« za čas prejemanja pomoči. Kar enostavno povedano pomeni, da prejemniki denarne socialne pomoči in tiste osebe, ki jim je bila ta pravica priznana s posebno odločbo CSD, za obdobje prejemanja pomoči ne plačujejo dodatnega zdravstvenega zavarovanja, o čemer morajo zaenkrat še sami obvestiti svojo zavarovalni-
co in ji predložiti kopijo odločbe o priznani pravici do denarne socialne pomoči. (Njihova premija za dopolnilno zdravstveno zavarovanje za čas prejemanja pomoči miruje.) Ob koncu želim zapisati le to, da se kot socialna delavka, ki že vrsto let dela na CSD Domžale, pogosto srečujem z uporabniki naših storitev, ki so se znašli v materialni stiski. Večini od njih je težko priti po pomoč, čeprav jim zakon to pravico daje. Prav v zadnjem obdobju opažam porast prosilcev za izredno pomoč, ki s svojimi rednimi prejemki-plačo, pokojnino,, ne zmorejo več pokriti vseh stroškov preživetja družine ali posameznika. Z gotovostjo trdim, da se je večina od njih znašla v resnični materialni ogroženosti in je do te pomoči upravičena. Ker je moj prispevek objavljen v občinskem glasilu, želim poudariti, da imamo Domžalčani srečo, da je občina Domžale »socialno naravnana« in da lahko prenekatero stisko občanov rešujemo tudi z enkratnimi denarnimi pomočmi iz občinskih sredstev.
Ana Zakšek, univ. dipl.soc. delavka
TRGOVINA X AVTO DELI
- potresni material - zavore
- amortizerji - metlico, brisalci
RADOMLJE
trgovina 01/7 22 72 33 delavnica 01/722 7B 94
Za prijatelje si je treba čas uzet se poveselit in kdaj znat potrpet, nagnimo vrč s slastjo kot prej nikol še, saj za prijatelje je dobro le najboljše!
V SPOMIN
Z verzi te Šifrerjeve pesmi želimo spomniti vse, ki so ga poznali, da mineva žalostno leto, odkar je nepričakovano za vedno odšel naš prijatelj
Jože Koren
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižete svečko in mu namenite prijazno misel. Iskrena zahvala vsem tistim, ki niste pozabili njegovega nesebičnega tovarištva in pripravljenosti pomagati drugim.
Prijatelji: Stane, Tomo, Tone, Janez, Miha, Ciril, Janez, Martin, Tomaž, Sašo, Frenk, Mojca, Marjan, Vinko
Leto dni te več ni med nami, sedaj vidimo, da vrnitve ni, zato mirno spi, v srcu našem boš za vedno ostala ti.
V SPOMIN
Anki Hajdič
Hvala vsem, ki obiskujete njen grob in prižigate sveče.
Vsi njeni
Roke sklenil v poslednjo si molitev, tvoj odhod kot Bogu je daritev. K njemu po plačilo si odšel, zapustil vse, kar si rad imel.
Po hudi bolezni nas je v 78. letu starosti zapustil naš dragi oče, stari ata, brat in stric
Peter Korošec
Ob boleči izgubi dragega očeta se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in darovane sv. maše.
Iskreno se zahvaljujemo patronažni službi, še posebej gospe Miri Savnik, za pomoč pri oskrbi, g. župniku Jožetu Tomšiču za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo, pevcem kvarteta Krt, Pogrebni službi Vrbančič, trobentaču, gasilcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam kakor koli pomagali v težkih trenutkih.
Hčere z družinami
-P
PROTECHNIK
hiša digitalnega tiska
Pogovor z direktorjem domžalskega podjetja Protechnik, g. Robinikom
Vi izberete material, mi stiskamo!
Uspešno podjetje Protechnik ima sicer svoj sedež v središču Domžal (Ulica Antona Skoka 20a), a ga Domžalčani pravzaprav ne poznamo prav dobro navkljub dejstvu, da se z njihovimi izdelki srečujemo vsakodnevno.
Vodilno podjetje na področju digitalnega tiska v Sloveniji namreč srečujemo na cestah, kjer so obešene različne vrste zunanjih plakatov (npr. jumbo plakati, transparenti, gradbiščne zavese) v vseh javnih prostor zunanjega in notranjega tipa, kjer so oglasne površine (panoji, plakati, talna grafika ...). Skratka, kjer boste srečali praktično katerikoli potiskan material, je velika verjetnost, da je to delo podjetja Protechnik, saj je tudi njihov slogan dovolj zgovoren: Vi izberete material, mi stiskamo. Ekipa podjetja šteje 30 zaposlenih, kot pove direktor podjetja, g. Miha Robinik, vse skupaj pa se je začelo leta 2000 z manjšim podjetjem za servis velikoforma-tnih tiskalnikov. Očetu se je v podjetju pridružil še sin Jure, in vse skupaj se je začelo razvijati v sodobno podjetje za digitalni tisk. Eden prvih večjih in vidnejših projektov je bil tisk in montaža 700 m2 velikega panoja na si-
los podjetja Žito. Od tu naprej je podjetje pridobivalo na zaupanju naročnikov in podobni projekti so kmalu sledili.
Danes imamo pred seboj moderno in razvijajočo se podjetje, ki sledi sodobnim smernicam in ga hkrati odlikuje visoka tehnološka opremljenost proizvodnje in vrhunska usposobljenost kadra, poudari g. Robinik. Kot še doda, se redno udeležujejo vseh pomembnejši svetovnih sejmov za področje digitalnega tiska, kjer pridobijo vse potrebne informacije in podatke o razvoju tiska in navezavah s pomembnejšimi evropskimi in svetovnimi
partnerji. Skratka, priča smo sodobnemu, uspešnemu podjetju, ki sodeluje z najpomembnejšimi slovenskimi oglaševalskimi agencijami, ponudniki zunanjih plakatnih površin in drugimi direktnimi naročniki. Zadnja, od-mevnejša akcija je bila gotovo lepljenje 170 avtomobilov za enega največjih slovenskih inter-netnih podjetij, ki bo po zaslugi podjetja Protechnik na cestah hitro prepoznaven. In res, ogromni delovni prostori z velikimi tiskalnimi stroji, hala z velikimi balami raznovrstnih materialov, pisarne, v katerih se pripravljajo naročila in tudi oblikujejo rešitve, ki so kasneje stiskane - vse to mravljišče marljivih in pridnih ljudi najdemo v prostorih podjetja Protechnik. Sicer j e zaradi nenehnega razvijanj a podjetja želja, da se v prihodnosti preselijo v nove, večje prostore, a je trenutna gospodarska situacija vse skupaj nekoliko zaustavila. Podjetje Protechnik torej do nadaljnjega ostaja v Domžalah, z nekaj predstavitvenimi besedami pa smo se želeli bralkam in bralcem Slamnika predstaviti kot del lokalnega okolja, na koncu še poudari direktor g. Robinik.
mali oglasi
RAČUNOVODSKE in SVETOVALNE STORITVE vam nudimo ažurno, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Tel: 040/268-090. VEZENŠEK MARIJA s.p., Krožna pot 62, 1230 Domžale
UGODNO OPRAVLJAMO PREVOZE, SELITVE in HLAJENJE PIJAČ NA PRIREDITVAH. Kontakt: 041-800-251 Avtoprevozništvo Nejc Klančar
s.p., Kajuhova ul. 15, 1235 Radomlje
SKRBIMO ZA UREJANJE OKOLICE, nudimo obrezovanje drevja, košnjo, polaganje trave. Prodaj amo zemlj o, kompost, gnoj. Izposojamo vrtičkarske stroje. Prepisi vozil. PRO MOTO d.o.o., Miklošičeva ul. 9, 1230 Domžale. Tel: 041 789 711.
SERVIS ŠIVALNIH STROJEV KLANČAR s.p. Preserje, Kajuhova 15, 1235 Radomlje (v bližini Kemisa). Tel.: 01 722 78 97, 041-689-840
INŠTRUIRAM MATEMATI-
BIOTERA, podjetje za ravnanje z organskimi odpadki, d.o.o. na podlagi 9. člena Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki (Uradni list RS, št. 68/2008) in 9. člena Uredbe o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi (Uradni list RS, št. 70/2008) objavlja
Naznanilo
o načinu oddajanja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in odpadnih jedilnih olj iz gostinstva
Kot registriran zbiralec biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov ter odpadnih jedilnih olj in maščob, vpisan v evidenco zbiralcev odpadkov, ki jo vodi Agencija RS za okolje pod številko 434, obveščamo vse povzročitelje kuhinjskih odpadkov in odpadnih jedilnih olj iz gostinstva, da oddajanje kuhinjskih odpadkov in odpadnih jedilnih olj poteka na sledeč način:
Biorazgradljive kuhinjske odpadke in odpadna jedilna olja prevzemamo od povzročiteljev oziroma imetnikov odpadkov s celotnega področja Republike Slovenije. Odpadki se oddajajo na lokaciji nastanka odpadkov v vodotesnih posodah. Pobrano polno embalažo takoj nadomestimo s prazno, očiščeno in dezinficirano. Pogostost oddajanja odpadkov poteka v dogovoru z imetnikom odpada. Odvozi se izvajajo z vozili, namenjenimi za prevoz tovrstnih odpadkov, ki ustrezajo normativom glede opremljenosti.
BIOTERA, D.O.O.
KO. dipl.ing.mat. 040/550-040 KECELJ Martin s.p.,
Maklenovec 3, 1225 Lukovica
KOZMETIČNI SALON LANE-
JA - masaža, depilacija, podaljševanje nohtov, manikura, estetska pedikura. tel.:041/840-909
laneja@klane.si Eva Klančar s.p.,Vir, Čufarjeva 6, 1230 Domžale
NUDIM VARSTVO OTROK na
svojem domu na prijetni lokaciji v okolici Radomelj. tel: 041/443-254
Polona Hribar,
Žiška c. 4, 1235 Radomlje.
RAČUNOVODSKE STORITVE in DAVČNO SVETOVA-
NJE po ugodni ceni nudi računovodski servis. GSM: 041 732 267 FRS Nahtigal, d.o.o.,
Pot za Bistrico 23, 1230 Domžale.
Slaščičama OGER
stari Trzin, Mengeška 26
Nudimo ram veliko izbiro poročnih in otroških tort po tujih k;iulovih, torle velikosti od 8 kosov naprej, rorte tudi za DIABETIKE, domačo potico, ročno izdelane domače piškote in ostale slaščice
Če imate posebno željo prinesite sliko in po njej naredimo torto.
I Tel.i 564 20 50, odprto vsuk dan od 7. do 21.30 ure |
P!
ACUNOVODSKE STORITVE
Ažurnost, fleksibilnost in strokovnost! ŽE 18 LET
Renata Uhan s.p.
POT K SEJMISCU 26A, 1231 LJUBLJANA - CRNUCE tel.: 01 561 29 47, faks: 01 561 29 48, gsm: 041 652 556 e-pošta: renata@faktura.si www.faktura.si
NISSAN QASHQAI NJEGOVO MESTO JE V MESTU ŽE ZA 18.250C
Qashqai združuje eleganten in kompakten dizajn, okretnost srednjega razreda in vzdržljivost špotno-terenskega vozila. Pustite mu, da vam pokaže mesto, kot ga še niste videli. Sedaj s 5-letno garancijo!
Nissan Krulc Cesta heroja Vasje 8, 1251 Moravče
Tel: Ol 723 11 43
www.nissan-krulc.com
Poraba goriva kombinirano (l/100km): 5,5 - 8,4, emisja C02: 146 - 208 g/km. Garancija proizvajalca velja 3 leta oz. 100.000 km. Komercialna ponudba "5 let garancije" zmerna 2-letno podaljšano garancjo, ki nastopi v trenutku, ko nastopi prvi od omenjenih kriterjev. Slika je simbolna. www.nissan.si
Ii
I* i?
i i "O CO
o £
N N
<1>
KI
a
Zbirate pike?
Pohitite, 31. julija 2009 se izteka bonitetno obdobje Mercator Pika.
Ugodni pogoji kreditiranja doQ3(iGlrtäll3C7brez obresti in stroškov.
Ponudba velja od 9, 7. do 31. 7. 2009.
Pohodne palice
teleskopske Črne aLi i't+nne Mu l Redna «na 15.00 EU P
I 12,90 EUR
j C tv>a ob ptaidu 5 kai tmi Mercaio* Pika
j In ofc unovčenju 90 pik. 1,90 tUft

Pralni stroj Bosch WAA20162BY
popolnoma rli^tron^n upravljanj. LEO pokazatelj potek p progama, AguaSpar sistem, konliola neuravnoteženosti stroja, astern za jaznavanie pene, 50 i. m odpi trna vrat m kot udpiranja 140'. večkratna	pred
>zhvom vode. vj(lja|i ožemanjj 300U''600 o/min, zmogljivost pranja 1-5 kg, posebni programi: iiilensive.'rnadeJh, predpranje. volna'lotno m fino perilo, možnostpodvgra^e. glasnost dremanja v dB V3. glasnysi pranja $9 dB. poraba elektriCne energije: Aplos, dim v/5/g: 85 x 60 x 56 cm, energrjski laaed: A /A t C Redna cena 412,70 EUR
Hidromasažni box Scandinavia
d'm 1000 )i 1000 it 2200 mm profil sive barve, S mm kaljeno sLckto 1 tudr zadnja stenah hidromasalnift Sob, tuj set, stranska luti. qsoboka tu£ kad s sedežem. jt(0|ytii fikvti t US, sirojini Inf, elektronska kontrola. vefliflalüf, rsdin dim 1000* 1000*3200 mm
ri.ikup iiioipr po pretfhcdnnm n.iročilp Dostav,! do vhoda Redna cena B32.15EU«
,90 EUR
Zbirsjte lepe Henutke s kartco Mencalo* Pika Pristopnice so na vol|o na vseh proflainiJr mesti; i Mercator i ji v vseh prodajalnah partnerjev v sistemu Kartice Mercator Pika. DoSutno infomnaciiLf poiüflo na mencaiofprka.si ali pokličite nreipiaično leralonsko Številko 0BÜ 2 OSO.
K
ercatorPika
Zbirajte lepe trenutke

Vrtni stol Bistro AB-506
premei cevi 2$ mm Redna cena: 16,09 EUN
üb mhupu vitihEfi UdI.i BiHruvj ii I Lrm hupflnsm primimo s n pult v vliini lOSfc
».'..nur Itülifl linwtrie -,J<[| , MftttUm i entlu Ifli.......
F*H|rJ£«*)4t-doJl tJom
1'Opirtl 1» QbnCulU !". I'idi. J,ni
UÜ pitJteM ti »üHILAJ
&as
VREDNOSTNI KUPON
% POPUST
Preživite vrote poletne dni M prijetni senci in se sprostite v udobnem stolu oh klepetu ali pikniku.
Vec
c kot
\ogotf
^^Tproda^
rS^ A
V
24 rax
MPS predvajalnik MP5 08
2 GB. ZA" LCD jaslon t TFT 320*240 slikovnih pikjL DNP i direkt m prenos datotek na predvajalmk brez konvertiranja L glasbeni formal i M i1 i, wma in WAV video formati: RM RMVB, AVI l DivX in Xv«J> in FL V. pregledovalnik slik, JPG, BMP in TIFF formata, muki task funkcije iposiuidrije glasbi* m igranja njri; istoCasno), chktaffln, E-booV USB 2.0 Highspeed vmesnik, podprla spominska kaftica fF (ji>ir roSUi'. vgrajena Lltijfva battripa
41,90 EUR
Cena ob plačilu s kaitico Mercator Pika in ob unovčenju 2S0 pik: 1,90 EUR
Tehnika
"d Pohištvo	Gradnja
279,90 EUR