Leto LXXI Stev. 88 a V Ljubljani, v nedeljo, 18. aprila (943-XXI Prezzo • Cena L 0.50 Naročnina mesečna 18 Lir, za tnozem-stvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za Inozemstvo 65 Lir. Cek. rafi. Ljubljana 10.650 za naročnina ln 10349 za Inaerat«. SLOVENEC Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka tn dneva po praznika. Podružnica) Novo mesto. ^ Uredntltvo tn npravat Kopitarjeva 6, Ljubljana, g Izključna pooblaščenca za oglaSevanje Italijanskega In tujega | Redazione, Amministrazlonet Kopitarjeva t, Lnbiana. i Izvorat Unione Pubbltciti Italiana S. A, Milana | Telefon 4001-4005, | Abbonamenti: Mes« 18 Lire. Estero, mesa 31.50 Lire. Edizione domenica, an-no 34 Lire. Estero 65 Lira. C. C. P.i Lubiana 10650 per (f ti abbonamenti, 10.340 per I« in* aerziont. Filiale t Novo tnetto. Conces«donarIa esclnslva per la pnbbllcItS 31 provenienza italiana ed estera: llnione PnbblicitA Italiana S. Milana Bollettino No 1057 Forte attacco nemico respinlo nef settore occidentaie - Intensificata attivita delle arteglierie nel settore meridionaie della Tunisia -19 veliVoli nemici distrutti II Quartiere Generale delle Forze Armate co-munica: Nel settore meridionaie del fronte tnni-sino intensificata attivita delle opposte artiglio-rie: Un forte attacco nemico nel settore occidentaie, vcniva rcspinto con forti perdito per 1'avversario. Nei combattimenti acrei della giornata 1'avia-zione anglo-americana ha perduto 11 apparecchi dei quali sei distrutti in Tunisia dalla rama germanica, cinque nel Canale d i Sicilia dalla nnstra. Cin(|iie altri precipitavano al suolo colpiti dal tiro di unita tcrrcstri. Formazioni di qua(lrimotori amcrlcani cffet-tuavano anrhe ieri incursioni sulle cittit di Ca-tania e Palerino i cui centri urbani hauno subilo danili sensibili. Trala popolazione di Catania si deplorano 51 morti e 2fi5 fcriti, a Palerino Ic vittime civili fi-nora accertate sonn 5 morti e 35 feriti. A Palermo due velivoli orano nhhattiiti dai nostri cacciatori, uno dal fuoce della dilesa con-traerca. » Voj*no poročilo št. 1057 Močan sovražni napad Znatnejši boji ob Doncu 50 sovjetskih tankov uničenih —- Angleško-ameriško letalstvo je zgubilo včeraj nad Nemčijo in zasedenim ozemljem 79 bombnikov Hitlerjev glavni star, 17. aprila. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na kubanjskem mostišču so se izjalovili tudi včeraj ponovljeni sovjetski napadi. V zadnjih treh dnevih je bilo v odseku enega nemškega armadnega zbora v sodelovanju z letalstvom uničenih 50 sovjetskih oklepnih voz. Na ostalem vzhodnem bojišču so bili živahnejši boji samo ob zgornjem Doncu. Tukaj so zavrnili oddelki kopne vojske in orožja SS več močnih sovražnih napadov. V Tunisu je potekel dan razen krajeynega bojnega delovanja v nekaterih odsekih zapad-nega in južnega bojišča v splošnem mirno. Letalstvo jc napadalo sovražna letalska oporišča ter z bombami zadelo zelo številna letala na tleh in skladišča materiala. Lovci in protiletalsko topništvo z morja so sestrelili v Sredozemlju 11 sovražnih letal. V noči na 16. april je prišlo do bitke v Roka vskem prelivu med čolni nemških oddelkov za zaščito obale in lahkimi angleškimi pomorskimi oboroženimi silami. En sovražni hitri topniški čoln je bil tako hudo poškodovan, da ga na zahodnem odseku - Pospešeno topniško delovanje na južnem odseku v Tunisu - 19 sovražnih letai sestreljenih Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja : Na južnem odseku tuniškega bojišča pospešeno delovanje obojestranskega topništva. Na zahodnem odseku jo bil odbit močan sovražni napad s težkimi izgubami za nasprotnika. V včerajšnjih dnevnih bojih jo angleško-ameriško letalstvo zgubilo 11 letal, od katerih so jih 6 sestrelili v Tunisu nemški lovci, 5 pa naši lovci nad Sicilskim prelivom. 5 nailaljnih letal je padlo na tla sestreljenih od naših kopenskih enot. Skupine ameriških štirimotornikov so tndi včeraj napadle mesti Catania in Palermo, kjer so imele mestne četrti občutno škodo: med civilnim prebivalstvom v Cataniji obžalujejo 51 mrtvih in 265 ranjenih, v Palermu pa znašajo doslej ugotovljene žrtve 5 mrtvih in 35 ranjenih. V Palermu sn naši lovci sestrelili dvo letali, eno pa protiletalska obramba. Proračun zunanjega ministrstva Rim, 17. aprila. AS. Glavni proračunski odbor fašistične iu korporacijske zbornice jo odobril poročilo nar. sv. Basileja o izdatkih zunanjega ministrstva za finančno dobo 1943-44. Poročilo ugotavlja, da se noben narod od skrajnega vzhoda do skrajnega zahoda, ki živi pod najrazličnejšim nebom ter se zaveda svoje preteklosti, pa naj jo v vojni ali pa je ohranil nevtralnost — ki često-krat nič manj ne velja, kakor pa udeležba v vojni sami —, da se noben narod ne more smatrati za narod izven vojne ali ki jo je žo prestal. Ta prikazen, ki ni nova v zgodovini, izhaja iz dejstva, da sedanja vojna, kakor nekdanje verske vojne, ni toliko vojna, ki bi jo bili bili za dosego potrebnih pridobitev, od katerih ne zavisi toliko ix>doče blagostanje narodov ob največjem njihovem razmahu, kakor njihov lastni obstoj, temveč zlasti spopad med idejami: usoden boj med zastarelim pojmovanjem življenja in novo stvarnostjo. Ta se je prikazala na obzorju že tedaj, ko je razum nekega človeka oznanil one besede, ki še danes odmevajo celo v nasprotnikovih vrstah, pa ne več kot presenetljiva daljnovidnost, temveč kot nujna usmerjenost, ki se ji ne more odtegniti niti cinizem tistih, ki imajo v svojih rokah vse bogastvo sveta. Po vsem tem se nam vsiljuje misel, da sta vse od tistega davnega dne, ko so naše vojne ladje napadle Kri, pa do danes, ko preživljamo ure trde preskušnje, izvajanje in slog italijanske zunanje politike ostala nespremenjena. Nato je načel vprašanje italijanskih odnolajev z raznimi prijateljskimi in sovražnimi državami, začenši pri Nemčiji, s katero je Italija imela vedno najbolj tovariške vezi. do ognjenih preskušenj na vseh bojiščih od afriških Sirt do ruskih dežela, kar je to vzajemnost v resnici spremenilo v neke vrste skupno življenje. Na kratko je potem povzel razmerje do Francije, do podonavskih držav in do drugih evropskih narodov, do Bližnjega vzhoda in slednjič do onstran morskih dežela, med katerimi ima prvenstvo usmerjevalka bodoče Azije, junaška Japonska. Zelo se je razmahnilo tudi podporno delovanje lašijev v tujini, delo v korist italijanskih rojakov, ki so se vrnili v domovino, ter vse tisto, kar se nanaša na italijansko kulturno prodiranje in na glavne smernice italijanskega političnega delovanja. Za tem obzorjem se posredno kažejo I načini anglo-saksonskega bogataštva, ki se je zve- zalo z boljševizmom v skupnost, ki že sama na sebi razodeva svoj izvirni greh. Iz teh dokazov lahko dobimo določnejši, jasnejši, lahko bi rekli čistejši pogled na italijansko širno celotno delovanje na razrvanem svetu, delovanje, ki ga na kratko lahko označuje dosledno nadaljevanje nastopov, bliskovita pripravljenost protiukrepov proli novim sovražnikovim silam, potem ko je nasprotnik po svojih zvočnikih že kričal o porazu in si je drznil predlagati vdajo na milost in nemilost. Z zmernimi besedami in gibi, v globokem sodelovanju, ki ni prazna tolažba pred strašnim zlom, ki smo mu znali biti ko«, potem luno poskusili vse, od Stresse do Miinchena, da bi rešili mir, smo si upali napovedati vojno gospodarjem sveta, celo gospodarjem dveh stetov, pripravljeni, da v novi Evropi obdržimo zgodovinsko vlogo Ciceronov med slavnimi razvalinami. Državnik je tisti, ki zna razpolagati s to silo in jo usmeriti za svoje cilje.« Tako se končuje poročilo, to se pravi, končuje se z besedami, ki jih je napisal Francesco De Sanctis v svoji knjigi o knezu Macchiavelliju, z besedami, ki si jih Italijanska zunanja politika lahko brez domišljanja in s ponosom prilašča, in to ne od danes, pač pa že dvajset let. je treba smatrati za Izgubljenega. Sovražnikov poskus, da bi eno naših ladij potopit z neposrednim napadom, je bil odbit v borbi iz bližine. Naši čolni so se vrnili do zadnjega v svoja oporišča. Pri nočnih napadih sovražnih letalskih oddelkov na kraje južne in j u g o z a p a d n e Nemčije, predvsem na M a n n h e i m in L u d w i g s -h a f c n, kakor tudi na vzhodno nemško ozemlje, je utrpel sovražnik posebno hude izgube. Po doslej razpoložljivih in še nepopolnih vesteh sta bila na vzhodu sestreljena dva, na zapadu pa 53 večinoma štirimotornih bombnikov. Razen tega je bilo včeraj pri napadih na zasedeno zapadno ozemlje uničenih še 15 sovražnih letal. Pogrešana so tri lastna lovska letala. Hitra nemška bojna letala so preteklo noč metala bombe težkega kalibra na področje velikega I. o n d o n a. Stockholm, 17. apr. AS. Poročila iz sovjetskega vira |w>roeajo o povečanju nemškega pritiska na bojišču pri Volhovu, kakor tudi o močnem bombardiranju Leningrada, na katerega strelja nemško topništvo. Pogosto in zelo ga je napadlo tudi nemško letalstvo in sovjetski iisti poročajo o znatni škodi. Angleški general padel pri Susi Lizbona, 17. aprila. AS. Iz Kaira poročajo, da je padel pri Susi angleški general Kirsch, poveljnik pionirskih oddelkov 8. armade. Padel je ob neki priložnosti, ko je nadzoroval svoje pionirske oddelke pri odstranjevanju osnih min. Sicilija in Sardinija — vojno področje Rim, 17. aprila. AS. Uradni list objavlja ukaz Duceja, prvega maršala in poveljnika Oboroženih Sil na vseh l>ojiščih z dno 14. aprila 1943-XXI, s katerim se odreja, da je ozemlje Sicilije, Sardinije in okoliških otokov proglašeno za bojno področje. Ukaz je 6topil v vcijavo 15. aprila 1943-XXI. Članek dr. Gobbelsa: Sedanji položaj ne dovoljuje polovičarskih rešitev Avstralija pred usodnimi dogodki Bcm, 17. aprila. Nekateri listi, ki črpajo svoja poročila iz anglosaških virov, so začeli pisati o možnosti predstoječih velikih vojaških dogodkov na Dal jnem vzhodu. Začelo se je spet govoriti o japonskem vdoru v Avstralijo. Zaenkrat še ni poročil o močnejšem japonskem letalskem pritisku na avstralska pristanišča v severni Avstraliji. Londonski in vvashingtonski, zlasti pa avstralski listi že pišejo o nevarnosti, grozeči Avstralcem. Govore o zbiranju japonskih vojnih in prevoznih ladij, letalonosilk in letal v pokrajinah, ki so jih zasedli Japonci. Zelo značilno je naslednje poročilo iz Melbourneja: General Mac Artliur posveča ve- Italijansko-madžarski kulturni odnošaji Budimpešta, 17. aprila. AS. Mešana madžar-sko-italijanska kulturna komisija je imela svojo prvo sejo ob navzočnosti prosvetnega ministra italijanskega poslanika ter visokih uradnikov zunanjega in prosvetnega ministrstva. Predsednik madžarske komisije bivši minister Fabinyi je vroče pozdravil člane italijanske komisije in izrazil svoje zadoščenje, da se navzlic vojni še vedno razvijajo madžarsko-itali-janski kulturni odnošaji. V odgovoru je predsednik italijanske komisije senator Balbino Giuliano ugotovil, da tudi Italija navzlic vojni ni zmanjšala zanimanja z madžarsko kulturo in da imajo takšni medsebojni odnosi globoke korenine v zgodovini obeli narodov. Nato so sledila poročila o delovonju italijanskega kulturnega instituta v Budimpešti ter madžarskega kulturnega instituta v Rimu. Predsednik madžarske komisije Fabinyi ter prosvetni minister Szinye sta priredila italijanskim gostom časten sprejem. Atlantska karta ne velja za Indijo Lizbona, 17. aprila. AS. Tz Londona se je Izvedelo za meritorno Churchillovo izjavo, da atlantska karta velja samo za neodvisne države in da sc v nobenem primeru ne nanaša na Indijo. liko pažnjo sovražnemu delovanju v Karolinških vodah. Zavezniško poveljstvo je opazilo, da so zadnje dni začeli tukaj zbirati veliko število japonskih ladij in tudi nekaj letalonosilk. Istočasno se zbira številna mornarica prevoznih ladij vseh vrst pri Rabaulu. Smatra se, da razpolagajo Japonci tukaj z velikim prevoznim lirodovjem. Zadnjih 8 dni je prišlo več spremljav v Rabaul in v druga japonska oporišča. Te ladje so verjetno prevažale mnogo letal, kajti delovanje japonskega letalstva se je že povečalo. Smatra se, da ima japonsko letalstvo veliko premoč nad zavezniškim letalstvom. Tudi avstralski zunanji minister Ewatt je izjavil, da je velika strateška zmota, če Anglo-sasi zbirajo vse svoje sile proti osi, dočim zanemarjajo Tiho morje, kjer je položaj stalno nevarnejši. Tam bi bilo na vsak način treba preprečiti Japoncem utrjevanje zasedenih pokrajin. Avstralsko prebivalstvo z razumljivim nemirom pričakuje dan, ko bo prišel obračun z Japonci. >(Piccolo<.) Berlin, 17. aprila. Dočim vlada na vzhodu mir, v Tunisu pa je bitka še neodločena, nemški opazovalci popisujejo položaj in skušajo ugotoviti, kakšen no razvoj bodočih dogodkov na seduujih in morebiti tudi na bodočih bojiščih. Zanimive so tozadevne ugotovitve nemškega ministra dr. Gobbelsa v listu >Das lleich«. V vojni so često možne najbolj nemogoče stvari. Vse vojskujoče se stranke skušajo predočiti položaj v čim ugodnejši luči. Prava rcsnica se pokaže šele po končani vojni. Zato bi bila usodna zmota presojati sovražnika po njegovih trditvah. Anglosasi imajo izredno mojstrsko propagando in izkušnja iz prve svetovne vojne je za Nemčijo velik opomin. Danes Angleži na primer priznavajo, da je bil v sedanji vojni njihov položaj večkrat kritičen. Kdo pravi, da ne bodo kaj podobnega v bodoče priznali za sedanjo dobo. Za Nemce je problem lahek. Nemško ljudstvo ima dober spomin in noče ničesar vedeti o oportunistični politični propagandi. Zeli ne le, da mu vlada pove resnico o sedanjem položaju, ampak tudi vse možnosti za bodočnost, kar je možno seveda do gotove meje, kajti, če bi povedali vse naše namene, bi o njih obvestili sovražnika. Minister Gobbels nadaljuje: Mi smo vedno opisovali položaj tako. kakršen je in brez utvar, vemo, da se jutri lahko zgodi ravno obratno. Lažna propaganda je bila možno v zadnji svetovni vojni, ne pa v sedanji, ko so narodi, zlasti nemški, politično zreli. Narodu je treba torej kolikor mogoče jasno popisati položaj z edino omejitvijo, da sovražnik nc izve za naše namene. Danes se jc tudi marsikaj spremenilo. Kdo more primerjati boljševiško Rusijo s Carsko Rusijo? Kdo more s popolno gotovostjo govoriti o bodočem razvoju letalske in podmorni-ške vojne? Kdo pozna učinkovitost in možnosti novega orožja, s katerim razpolaga ta ali oni tabor? Nato govori o prestani te/ki zimi in nadaljuje: Trdimo lahko, da so boljševiki dosegli le. minimalni del tega, kar so nameravali, ker ali Ta '\\ Poljaki priznavajo pokolj oficirjev Mednarodni Rdeči križ naprošsn za sodelovanje pri ugotavljanju žrtev Stockholm, 17. aprila. AS. Od poljske begunske vlade, ki ima svoj sedež v Londonu, se posredno potrjuje v Berlinu izdano poročilo o pokolju poljskih častnikov, ki so jili ujeli So-vjeti. Begunska vlada izjavlja, tla je brezuspešno in večkrat zahtevala od sovjetskih oblasti pojasnila o usodi okoli 10.000 poljskih častnikov, ki so jih imeli Rusi v treh različnih koncentracijskih talx>riščih pri Smolensku od leta 1940. Begunska poljska vlada potrjuje, da ima vse vzroke za bojazen pred najhujšim in dodaja, da se je obrnila na centralni odbor mednarodnega Rdečega križa za poizvedbe in ugotovitev, če so — česar se je upravičeno bati — boljševiki v celoti pobili te ujetnike. Nn nekem sestanku katoliških Poljakov so obtožili Sovjetsko Zvezo, da je prijela za talce okoli dva milijona Poljakov, hoteč prisiliti begunsko poljsko vlado, da bi, ko bi prišel čas. popolnoma opustila vsako zahtevo po Ukrajini, Berlin, 17. aprila. AS. Tz pristojnega vira se je izvedelo, da se je nemški Rdeči križ tc dni obrnil nn mednarodni Rdeči križ, proseč ga za pomoč pri identificiranju 12.000 poljskih častnikov, Ki so jih pobili boljševiki. Predsednik nemškega Rdečega križa je predlagal mednarodnemu Rdečemu križu, naj pri tem sodeluje. Berlin, 17. aprila. AS. Nemški tisk se še nadalje bavi s pokoljem v Katinskem gozdu in polemizira s sovražno propagando, zlasti boljševiško, ki upn, da bo lahko zanikala jasne in nedvomne trditve, dokumentirane od nemške oblasti, govoreč, da gre le za nemški propagandni trik. »Volkischer Beobachtcr«, »Lokal-anzeiger«, »Morgenpost« še enkrat poudarjajo suženjstvo, ki je tudi tokrat značilno za odno-šaje med Londonom in Moskvo, kajti London je pripravljen opravičiti šc tako strahoten zločin, samo, da se jjc bi spri z boljševizmom. so napačno cenili našo moč in to bo prej slej rodilo gotovo težke posledice zanje, vojna je za vse, tudi za tiste, ki je ne vodijo, uganka ugank in zato je treba nastopiti v njej z odločnostjo in srčnostjo. Videli smo zlom narodov, ki so imeli polno orožja, manjkala pa jim je potrebna moralna sila: njihovi ljudje so izgubili vero v svojo lastno poslanstvo. Ponovno je bilo rečeno, da je sedanja vojna za .Nemčijo logična posledica moralne popustljivosti nemškega ljudstva v novembru leta 1018. Če bi danes ponovili to napako in verovali, da bi se lahko rešili vojne brez totalitarne in odločilne zmage, bi brc/, dvoma zgubili našo zadnjo zgodovinsko priliko, ki nnm jo nudi usoda. To je lahko trdo, je pa resnično. Ko smo se podali na to trdo pot, zaključuje minister, moramo iti naprej brez ozira na težave in ovire. Povratek je nemogoč. Položaj nc dovoljuje polovičarskih rešitev. (»Piccolo«), nik piše Amerikanci so v Tunisu razočarali Lizbona, 17. aprila. AS. Tuniški vojaški dopis-ameriškega lista >Newyork lleraid Tribune« v nekem 6vojem članku o položaju v Tunisu, da ne more prikrivati dejstva, kako so ameriško čete pri teh bojih razočarale in s tem zgubile veliko priložnost, kjer bi se lahko izkazale. Ameriški vojaki, nadaljuje člankar, bi bili lahko uničili osne sile, če bi biii sposobni razbiti njihove postojanko ter jim onemogočiti umik. Amerikanci se morajo še marsičesa naučiti. Ameriški častniki nimajo zadostne vojne izkušnje in gledajo v oči sovražniku prvega reda. Naučili so se previdnosti pred osnimi veterani, koso imeli pri različnih priložnostih hudo izgube. Čeprav so bili Ainerikanci številčno močnejši od sovražnih čet ob italijansko-nemškem boku, vendar general Patterson ni iinel na razpolago dovolj moštva. Časnikar zaključuje, da morajo Amerikanci izkoristiti zadano jim lekcije. Moskva odklanja razgovore o vojnih ujetnikih z delegati Sv. stolice Carigrad, 17. aprila. AS. Sovjetski konzul v Carigradu jc po navodilih moskovske vlado odklonil razgovore z zastopniki sv. Stolice o izboljšanju položaju vojnih ujetnikov. Švedska podmornica potopljena Stockholm, 17. aprila. AS. Uradno poročilo švedskega mornoriŠKega poveljstva je snoči pozno zvečer javilo, da se ni vrnila podmornica >Ulvcn«. »IHven« se je udeležila vaje v švedskih obalnih vodah pred Mnstrandom na zahodni obali in je imela na krovu s poveljnikom in častniki vred 33 mož posadke, Veščakt so mnenja, da je utegnilo priti do pokvare naprav za dviganje na površino. Nasprotnikovo divjaštvo Castcl Vetrano. 13. aprila letos so nasprotniki med nekim letalskim napadom metali eksplozivna polnilna peresa in svinčnike. Ta nova ohlika divjaške zahrbtnosti še enkrat dokazuje nasprotnikovo zlobo, ki hoče posebno prizadeti civilno prebivalstvo, zlasti mladino iu otroke. Kako Visoki komisar obiskal poveljstvo finančne straže Včeraj zjutraj je Visoki komisar obiskal poveljstvo finančne straže za Ljubljansko pokrajino. Sprejeli so ga poveljnik podpolkovnik Polizzl in častniki istega poveljstva. Eksc. Grazioli se je živo zanimal za delovanje poveljstva, posebno pa za njegovo službo in se ustavil pred ploščo, ki vsebuje imena padlih, ranjenih in odlikovanih za vojaško hrabrost. V spremstvu podpolkovnika Polizzija je nato odšel v vojašnico na Strossmayerjevi cesti, kjer je bil sprejet s predpisanimi častmi. Ko si je ogledal razne dole vojašnice in se pozanimal tudi za potrebna prenovitvena dela v njej, je Visoki ko- misar naslovil na častnike in finančne stražnike, zbrane v eni izmed sob, žive pohvalne besede ln jroudaril dragoceni prispevek, ki so ga dali v svoji 6lužl>i, ki jim je bila zaupana, kakor tudi junaško vedenje finančnih stražuikov ob sleherni priliki. Ko je posvetil pobožno misel padlim, je odredil pozdrav Kralju in Duceju, na kar so vsi prisotni odgovorili z navdušenim vzklikom. Visoki komisar se je prisrčno pogovarjal z različnimi podčastniki in finančnimi stražniki, končno pa se je zadržal v pogovoru s častniki, ki so bili v njegovi družbi. Spori Nogometni spored v Ljubljani V domačem nogometnem prvenstvu bo danes popoldne na Ilermesovem igrišču dvojni spored: ob 14 Mladika : Zabjak (II. razred), ob 16 Hermes : Dopolavoro t. t. (I. razred). Poleg omenjenih prvenstvenih prireditev so poskrbeli tudi za dopoldanski spored. Ob 10 dopoldne bosta igrala Korotan in Mars na igrišču za Kolinsko tovarno prijateljsko tekmo. Fantje hitrih nog in krepke volje bodo tekmovali danes ob enajstih za pokrajinsko prvenstvo v teku čez dru in strn. Atletska zveza v Ljubljani bo otvorila danes dopoldne lahkoatletsko sezono s prireditvijo, katere se bodo udeležili najboljši tekači na dolge jiroge. Na igrišču Ilermesa so izpeljali 3500 m dolgo progo, na kateri bodo preizkusili tekači ljubljanskih klubov svojo telesno zmogljivost. Najmočnejše bo zastopan Hermes, ki bo imel v svojih vrstah favorita Kicna in brata Starmana, ki se bosta po daljšem času spet preizkusila v svojih specialnih disciplinah. Za pokal CONI-ja pa se bodo borila tudi druga moštva, vendar ne s tako dobrimi izgledi. Pričakuje se številna udeležila s strani prijateljev lahko atletike. Vstop bo prost. Italijansko nogometno prvenstvo V današnjem predzadnjem kolu bodo igrali v A-razredu po temle sporedu: Bergamo: Atalanta : Triestina, Genova: Liguria : Lazio, Torin: Torino : Bologna, Benetke: Venezia : Bari, Milan: Milano : Ambrosiana, Vicenza: Vicenza : Livor- 141 NO MATICA B-« Ob delavnikih ob 15 ln v nedeljo samo ob 10.30 najboljši film La Jano J&- »Ljudje iz varietcja« Plos, humor, moderna glasba. — V ostalih vlogah: Hans Moser, Atila Hdrbiger Ob delavnikih ob 17 In 19.16 ln v nedeljo ob 15, 17, 19.15 pretrealjlva drama »Živi mrtvec« ""t V glav. vlogah: Carlo NonchI, DIna Sassoll ""* Ii I NO UNION ot Odličen film lz življenja kmečkega dekleta »Povratek zapeljane« V gl. vlogi: Glno Cervl ln Adrlana Benettl. PREDSTAVE! ob delavnikih: 15.30, 17.30 ln 19.30; ob nedeljah ln praznikih: 10 80. 15 80. 17.30, 19.30 Kt, »l-li I lil NO SliO'j.% Življenje ln neumorno misijonsko delo sv. očeta Pija XII. nazorno podano v edinstvenem filmu Pastor Angelicus (Angeljski pastir) Izdelan od Centro catt. Clnematogr. ob priliki 2o letnice škofovanja sv. očeta. PREDSTAVE ob 14., 15.60, 17.40 ln 19.80. V nedeljo pa Se zjutraj ob 10.30 1 lil NO IiOOEI,JEVO Marlka Rokk v sijajnem muzlkalnem filmu J®" »Vražji tempo« Napet kriminalni film »Zelena rokavica« Kirsten Hellberg, Rud. Pernau. - Predstave : nedelja ob 14.30 in 17.30, dolavnlk ob 17.30. no, Firenca: Fiorentina : Juventus, Rim: Roma Genova. Torino 28 18 4 6 65 30 40 Livorno 28 16 7 5 46 32 39 Juventus 28 15 5 8 69 46 35 Ambrosian* 28 14 4 10 49 34 32 Genova 28 13 5 10 56 49 31 Milano 28 10 9 9 38 38 29 Rologna 28 12 4 12 49 34 28 Roma 28 12 4 12 35 45 28 Fiorentina 28 11 5 12 50 57 27 Atalanta 28 11 5 12 30 39 27 Lazio 28 9 8 11 52 55 26 Vicenza 28 7 9 12 29 39 23 Bari 28 7 9 12 24 37 23 Triestina 28 4 18 U 28 38 21 Venezia 28 7 7 14 30 45 21 Liguria 28 6 6 16 31 63 18 Zdi se, da je položaj na vrhu preglednice razčiščen. Livorno je v zadnjem času opešal, Torino pa bo zdržal še to nedel jo in potem še eno in če ne bo posebno nesreče, bo odneslo naslov državnega prvaka moštvo, ki je dejansko najboljše. • • • SK Žabjak. V nedeljo, 18. t. m. naj bodo na igrišču Hermesa v Šiški ob pol 2 sledeči igralci 1. moštva: Cemažar, Oven, Baumgartner, Sajovic, Škrjanc, Škorjanc, Doljat, Slak, Stane, Zadel, Forjančič, Sosič, Dido, Zorič, Muhič. Igramo tekmo proti Mladiki. Tudi preteklo nedeljo so bili dunajski tekači v naravi in so tekmovali na progi čez drn in strn, 5500 m dolgi. Spet je bil najhitrejši Groyer, ki je zmagal v 21 min. in 4.1 sek. Visoki komisar odkupil šantlove akvarele za narodopisni muzej Visoki komisar je odkupil zbirko akvarelov, ki predstavljajo slovensko narodne noše ln so delo slikarja Saše Šantla, ter jih namenil za tukajšnji narodopisni muzej. »Prima linea« št. 24 Današnja številka »Prima linea« razprav- | lja o Nalogi Italije, O zračno-morski vojni, Ali smo izgubili vojno?, o Komunističnih zločinih I na Balkanu; tretja stran je posvečena kultur- j nim razglabljanjem, zadnja pa delovanju Stran- | ke v prvi liniji. Vsi sestavki so opremljeni z I lepimi podobami. j Gospodarstvo Sir j Nakazila za sir za trgovce: < Prehranjevalni zavod Vis. komisariata za | Ljubljansko pokrajino obvešča vse trgovce z j racioniranimi in kontigentiranimi živili mesta ( Ljubljane, da dvignejo do 21. aprila t. 1. na- I kazila za sir za mesec april v Gosposki ulici J št. 12-1. i Razdeljevanje sira potrošnikom: s Prehranjevalni zavod Vis. komisariata za I Ljubljansko pokrajino obvešča vse potrošnike J mesta Ljubljane, da dobijo od 22. t. m- dalje j pri svojih trgovcih za mesec april nn odrezek I B 60 gramov parmezana in 150 gr mehkega sira | Italijansko-nemšlta trgovina s svilo. Pri tozadevnih |K>gnjanjih, ki so bila pretekli mesec, je bil določen kontingent zn izvoz italijanske svile v Nemčijo. Nemčija dobi surovo svilo, svileno prejo in svilene tkanine. Ker pa že lanski kontingent ni izčrpan, se trgovina razvija še v okvirju lanskega kontingenta. Iz hrvatskega zavarovalstva. La Nationale, d d. za življenjsko zavarovanje, ravnateljstvo v Beogradu za bivšo Jugoslavijo, podružnica v Zagrebu je spremenila svoj naziv tako, da je razvidno, da pripada podružnica naravnost pod pariško centralo te družbe, isto velja tudi za elementarno panogo zavarovanja, ki ga izvaja ta družba. 1 DALE CARNEGIE si pridobiš prijateljev Križanka št. 83 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 Vodoravno: 1. naslov Federerjeve povesti, 8. latinski prevod svetega pisma, mesto v Somaliji, 13. švicarski pisatelj, 20. naslov Mencingerjevega romana, 21. otok v atenskem zalivu, 22. del duhovniške obleke, 23. vreta papig, 24. kraj pod Lovčenom, 25. pravoslana sveta podoba, 26. priprava za mletje, 27. zvok, ton, 28. mesto ob istoimenskem morju v Rusiji, 30. staro žensko ime, 32. strežaj (tujka), 34. matematični izraz, 36. abesinski naslov, 38. gora v Italiji, 41. otok v sundskem arhipelu, 44. božanstvo starih Grkov, 48. cerkveno prekletstvo, 51. starorimski zgodovinar, 53. oddaja, odposlanstvo (tujka), 56. nakana, 57. oseba iz Jurčičeve povesti, 58. prepovedništvo, 59. tla, 60. hrib pri Beogradu, 61. stražar, čuvaj, 62. prisilno delo, 63. sivkasta krava. Navpično: 1. oblika vode, 2. otok v Sredozemskem morju, 3. indijska lovilna priprava, 4. kraj v Vojvodini, 5. utežna enota, 6. zveza (tujka) 7. alkoholna pijača, 8. jarem, 9. Kun-stljeva novelica, 10. zgodovinski zapiski, 11. tibetanski duhovnik, 12. ud družine, 13. elektrarna na Štajerskem, 14 svetopisemski prerok, 15. kraj pri Ložu, 16. fizikalna enota, 17. drevo, plug, 18. ena izmed deveterih muz, 19. pleme 1 (tujka), 29. stara dolžinska mera, 31. kraj pod Lovčenom, 33. velika posoda, 35. postrešček, 36. vzrok bolečine, 37. naslov tinžgarjeve povesti, 39. merilna priprava, 40. praska, 41. prvotnim narodom nedotakljiva stvar, 42. slovenski slikar, 43. poljski pridelek, 45. pravopisno znamenje, 46. listnato drevo, 47. upanje, 49. posmrtno prebivališče starih Slovanov, 50. slovenski skladatelj, 52. srednjeveška združba, 54. čar, 55. zdravilo. Rešitev križanke št. 82 Vodoravno: 1. Ulm, 4. Žetale, 10. banana, 16. Samo, 20. relč, 21. Sahara, 22. tetiva, 23. les, 24. agent, 25. Razori, 26. Varilija, 27. čaka, 28. vajeti, 30. kazalo, 32. mak, 33. uho, 35. kitara, 38. kamela, 41. jata, 43. Filoteja, 46. Tirole, 48. kalup, 50. Abo, 51. zelena, 52. Soloha, 53. siga, 54. Raka, 55. Lenart, 56. petača, 57. kad. N av p i č n o : 1. ura, 2. lega, 8. mleko, 4. žena, 5. Est, 6. tara, 7. Ahaja, 8. Lazem, 9. Ero, 10. Bari, 11. Atika, 12. Neva, 13. ata, 14. NIRA, 15. Avila, 16. salo, 17. ali, 18. meja, 19. Osaka, 27. Cufar, 28. vitel, 29. Tatar, 31. zelot, 32. malik, 34. hiba, 35. koza, 36. tele, 37. rana, 38. kist, 39. Molč, 40. lelia, 41. jasa, 42. tuga, 44. lok, 45. jen, 47. rop, 48. Kač, 49. Pad. Med razgovorom je Cubellis rekel avojemu bodočemu šefu: »V veliko čast bi ei štel, če bi mogel delati 6kupaJ z vami. Vem, da 6te začeli svojo kariero kot osemindvajsetletni fant v preprosti pisarni in vse vašo osebje je bilo ena sama stenografija.« Vsi, ki imajo visoka in odlična mesta v družbi, se radi spominjajo težkih in viharnih začetkov. Tudi ta industrijec ni delal izjeme. Govoril je na dolgo in široko o svojem neutrudnem delu, o svoji borbi proti malodušnosti in proti za-smehu, o 6vojih uspehih in svoji zmagi. Končno je Cubellisu stavil nekaj vprašanj, poklical svoje podpredsednike ter rekel: »Mislim, da nam bo ta mož ustrezal.« Veliki francoski filozof Rochefoucauld je često dejal: »Ce 6i hočete pridobiti nasprotnikov, se morate povzdigovati nad svoje prijatelje, če si pa hočete pridobiti prijateljev, pustite, da so vaši prijatelji povzdigujejo nad vas.« In res, kadar nas naši prijatelji nadkriljujejo, se čutijo važne, kar jih nagiba k dobrohotnosti. Kadar pa jih mi nadkriljujemo, se čutijo ponižane, kar rodi v njih zavist in mržnjo. In to je resi Veliko naših prijateljev bolj uživa ob naših nesrečah kakor pa ob naših uspehih. Bodimo torej skromni. Slavni pisatelj Irvin Cobb je odgovoril nekomu, ki ga je vprašal, če je res najslavnejši ameriški pisatelj: »Najbrž sem imel večjo srečo, kakor sem si jo zaslužili« In res moramo biti skromni! Kaj pa prav za prav smo? Nič! Čez sto let se nihče ne bo nas spominjal. Življenje je res prekratko, da bi morali bližnjega nadlegovati s čenčanjem o naših malenkostnih uspehih I In če prav pomislimo, imamo kaj malo, s čimer se lahko pohvalimo. Ali že veste, čemu se moramo zahvaliti, da nismo popolni bebci? Samo majhni količini joda, ki ga imamo v tlroidni žlezi. Če bi nam zdravnik prerezal vrat in bi vzel iz tiroidne žleze nekaj tega joda, bi postali takoj bebasti. Ali ni to smešno: samo zaradi majhne kapljice jodal Šesto pravilo, kako pripravim bližnjega, da bo delil s tabo mnenje, je tole: pusti mu, da govori po mili volji, Kako dosežeš sodelovanje od ljudi. Zdi se mi, da imamo več zaupanja v ideje, ki samostojno zrastejo iz našega zelnika kakor pa v ona ideje, ki nam z njimi postrežejo drugi. Zakaj bi torej hoteli vsiljevati drugim naše mišljenje? Ali ne bi bilo bolj pravilno, da jim damo čislo preproste nasvete ter jih nato pustimo, da sami izvajajo posledice. Gospod Seltz iz Philadelphije je moral nekega dne reorganizirati skupino avtomobilskih prodajalcev, ki jim je upadel pogum. Zbral jih je na seji in jih je prosil, da povedo, kaj more storiti zanjo. Ko so mu povedali svoje zahteve, je vprašal: »Če vam dam vse, kar me prosite, kaj bom dobil v zameno?« Odgovor so mu dali takoj: »Zvestobo, skrbnost, poštenost, iniciativnost, osem ur dela na dan.« Eden se je celo ponudil za štirinajst ur dela na dan. Seja se je zaključila med splošnim navdušenjem in prodaja avtomobilov je zelo narasla. In gospod Seltz je pripomnil: »Ti ljudje so storili neke vrste moralno pogodbo ter se obvezali, da izpolnjujejo njena določila, ker so pač pričakovali, da bom tudi jaz izpolnjeval svoje obveznosti. Storil sem dobro, ko sem se poučil o njihovih željah in potrebah.« In res: kadar kaj delamo, nam zelo ugaja, če imamo vlis, da delamo samostojno po lastnem preudarku ln nepresiljeni. Imenitno se nam zdi, če nas kdo sprašuje o naših željah, o naših potrebah in o našem mišljenju. \Vesson je bil zelo spreten slikar reklamnih vinjet. Na noben način mu pa ni uspelo, da bi prodal svoja dela nekemu zelo važnemu podjetju. Nekoč je ves večer premišljeval o načinu, kako bi vplival na svoje odjemalce ter vzbudil zanimanje in navdušenje. Vzel je s sabo nekaj risb, še nedokončanih risb in šel k ravnatelju omenjenega podjetja. »Prosim vas za neko uslugo,« mu reče. »Tu imam nekaj komaj začetih risb, ali bi mi lahko povedali, kako naj jih končam, da bi bile za vas uporabne?« Ravnatelj je. molče pregledoval risbe in rekel: »Pustite jih tukaj in pridite spet čez nekaj dni.« Tri dni za lem je Wesson prišel po svoje risbe, sprejel nasvete ter končal delo po navodilih, ki mu jih je dal ravnatelj. In kakšen je bil izid? Vso risbe so bile sprejete, še več, od tega dne naprej so naročila kar deževala. Prej je Wesson hotel prodati za vsako ceno to, kar je naredil po svoji glavi, zdaj pa je razumel, da je treba v ravnatelju vzbuditi vtis, kakor da bi on dal ideje za vinjeio. Še preden je carjevič dokončal svoje višje nauke, mu je njegov oče ukazal, da mora zaradi izpopolnitve svoje vzgoje na dolgo potovanje. Svoj očetni dom je zapustil 23. oktobra 1890 in po kratkem oddihu na Dunaju je čez Italijo prispel v Egipt. Namen potovanja je bil ta, da bi prestolonaslednik Rusije spoznal azijski del države, kjer so se ob koncu 19. stoletja stekali najpomembnejši interesi ruske politike. Egipt ni pomenil nič drugega kot klin na lestvici cele vrste drugih krajev, ki bi se moral o njih poučiti. Prestolonaslednika je spremljal njegov mlajši brat Jurij, ki ga je bila napadla jetika in se je bolezen bolj in bolj hujšala. Oba brata sta se razšla v Indiji in se nisla nikdar več videla. (Veliki vojvoda Jurij je bival sicer v neki palači-sanatoriju na Kavkazu, od koder ni prišel več živ in sicer je umrl lota 1899 ali čez devet let nato, ko je bil v Indiji.) Drugi carjevičev tovariš na j>otovanju je bil princ Jurij Grški. V prestolonaslednikovem spremstvu je bil še general princ Barjalinski in trije vojaški adjutanti. Potovanje je bilo povsem uradno, združeno s slavnostnimi sprejemi, pojedinami, ogledovanjem čet itd. Prestolonasledniku potovanje ni bilo kdo ve kaj v uk, vse je bilo prenatrpano z uradnimi puhlicami in carjevič je imel prav za prav zmeraj eno in isto pred očmi... Indija ga je zanimala, a zapisal si je v svoj dnevnik le opazke o angleških uniformah, ki so ga venomer obdajale. »Neznosno je l« Srečnega se je čutil v Siamu. Potem je bii na Japonskem, kjer ga je dolete! drug udarec usode. Dne 29. aprila 1891 je v Otavu neki fanatični Japonec, brez kakega očitnega namena, earjeviča udaril s sabljo po glavi, in od tod je imel vse življenje brazgotino na čalu. Komu ne bi ob tej priliki prišlo na misel, da je bila ta brazgotina tako rekoč odtis usode, ko se je čez trideset let nato tresel prestol Rusije pod udarci Japonske? Čim je Aleksander III. prejel poročilo o atentatu, je zaukazal, naj carjevič nemudoma zapusti Japonsko in se podd naravnost v Vladivostok. Tu pa je, ne da bi bila rana že zaceljena in z obvezanim čelom, prisostvoval otvoritvi gradbenih del transssibirske železnice. Aleksander III. je hotel seznaniti svojega sina s tem velikanskim delom, ki je bilo namenjeno, da spaja obalo Baltiškega morja s Tihim oceanom in utrdi gospodstvo Rusije na Daljnem Vzhodu. Carjevič je moral odpeljati prvo samokolnico prsti, kar je pomenilo začetek in temelj te neizmerne gradnje bodoče železne ceste. Nato se je na svojem potovanju skozi vso Sibirijo peljal s kočijo. To potovanje, ki je trajalo šest mesecev, je imelo velikanski pomen za bodočega carja. Malo je bilo ruskih carjev, ki bi bili kdaj stopili na sibirska tla. Nikolaj II. je mogel kasneje s ponosom reči, da je bil on prvi car, ki si je v resnici ogledal vse svoje carstvo. S tem, da je Aleksander III. dal carjeviču priliko, da je otvoril železniško gradnjo v Sibiriji in se je z vozom prepeljal po neizmernih stepah, je svojemu sinu hotel pokazati, da mora poskrbeti za procvit Sibirije in razvoj ondotne industrije. Hotel ga je seznaniti z velikimi notranjimi in zunanjimi političnimi vprašanji glede na veličino ruske države tudi v svojem azijskem razmahu. Saj je imela ruska vlada namen, da načrtno obljudi Sibirijo in ruski Daljni vzhod z naseljenci. S tem je hotela Rusija ustvariti iz Sibirije nekakšno poljedelsko rezervo zaradi gospodarske krize v evropski Rusiji. Hkrati pa jo pospeševala svoj razmah proti jugu, proti Tihemu oceanu in notranja ruska Azija je iskala svojo pot proti Himalaji in Perzijskemu zalivu. Ta težnja za doslop k morju prepleta vso tisočletno zgodovino Rusije. V poslednjih dveh stoletjih se ji je posrečilo doseči gospodstvo nad vzhodno obnlo Baltiškega morja, nad severno obalo Črnega morja, a mnogo prej se je borila proti nepremostljivim oviram za tisto pot v Azijo, da bi dosegla svojo mesto ob Oceanu in s tem uravnovešonje z drugimi velesilami. V zvezi s takim političnim razvojem je poslala pot vladanja Nikolaja II. prava pravcata križeva poi. Vprav načrti Aleksandra III. so bili usmerjeni v to, da odpro de- Idiču ruskega prestola nova obzorja bodočnosti svoje države. Vtisi s tega potovanja so resnično preželi značaj bodočnosti novega vladarja in njegove poglede na politiko, ki jih je moral mnogo pozneje sodoživljati s svojo soprogo. Vrnivši so v novembru 1891 k domačemu ognjišču, se je carjevič spet povrnil k svojemu polku, svojim zabavam in športu ter spričo svojih staršev je bil še zmeraj oni mali »Niki« kot prej. Njegov oče ga je mirno in brez naglice pripravljal na njegovo nalogo kot poglavarja države. Imenoval ga je za predsednika Družbe za gradnjo transsibirske železnice, za predsednika Komisije pomoči bednim iz leta 1891, za člana Državnega sveta. A ta imenovanja mu niso nalagala nobenih opravil, bilo je vse kot nadaljevanje njegovih lekcij pri profesorjih. Tudi seje v državnem svetu niso bile zanj nič drugega ko sprememba od študijskih ur, le da so bile te sejne ure prenešene v drug okoliš. Vse tisto, kar ga je kaj kmalu postavilo v sredo tega delovanja, na vodstvo države, je bilo neskončno oddaljeno od teh oseb in od oseb njegove družine. Vendarle je bil zdaj mož in usoda njegovega zakona se je začela uresničevati in je postala važna tudi za njegove starše. Ti niso uj>oštevali sanjarij, v katerih je podrhtevalo mladeničevo srce. Preden povemo, kako so se te siuije uresničile, je potrebno spregovoriti o njej, ki je bila njih središče. 2. Bodoča carica. Povrniti se moramo k mali princesi, ki je bila lela 1884 prisotna pri poroki svoje sestre Elizabete s carjevičevim stricem' in ki je odtlej gojila skrivnostne obljube za bodočnost svojega mladega bratranca. Ta poroka ruskega velikega vojvode s princeso Hessen-Darmr stadtsko je imela že svojo tradicijo glede na rodbino Romanovih in vladarsko hišo velikega vojvode Hessenskega. Mati carja Aleksandra III. — carica Marija Aleksandrovim —, prva soproga dediča ruskega prestola, poznejšega carja Aleksandra II , je bila rojena princesa Marija Hessenska. Bila je teta velikega vojvode Ludovika, čigar hči, Elizabeta, je po svoji možitvi poslala svakinja Aleksandra III. T ^ Neizpolnjena navodila komunističnega poglavarja vi Kakor smo že poročali, so legionarji blizu Se-miča ujeli zaupnika Eda Kardelja, tajnika komunistične stranke, Smrekarja Ludvika in pri njem našli nekaj Kardeljevih pisem z navodili. Smrekar Ludvik je bil komandant 111. partizanskega bataljona tako imenovanega Zapadnega partizanskega odreda. Kardelj mu je pošiljal navodila, kako naj postopa pri iztrebljanju belogardističnih postojank v okolici Ljubljane in Grosupljega. Značilno je to, da se ta navodila niso mogla nikjer izpolniti, kar dobro dokazuje nemoč komunistov in brezuspešnost obupnega prizadevanja. Prinašamo odlomke Kardeljevega pisma z dnem 4. novembra 1942. Pismo je pisal Kardelj iz Ljubljane Ludviku Smrekarju nekam v gozdove pri PodlLpoglavu. Takole piše Kardelj: »Saj je vendar sramotno za nas, da cel bataljon obstane pred hišo, v kateri je morda 20 do 30 belogardistov, samo zato, ker imajo zaprta — polkna!« Tu je mišljen napad partizanov na kasarno JiL zoviške legionareke posadke, ki je partizane 6lal '"ogromno žrtev In krvi._ Kardeljeva jeza je dokaj "upravičena! Cel partizanski bataljon ni mogel premagati peščice fantov, ki so vztrajali do konca in nazadnje pognali celo v beg partizanske čete, oborožene s številnimi strojnicami 1 Zalo Kardelj daje naslednja neizprosna navodila, ki so pa ostala le navodila brez uresničenja. »V Bizoviku in Dobrunjah so položaji belogardistov zanič in tu jih mi moramo uničiti... Izberite za vas najlažjo točko za napad in uničenje belogardistov. Do podrobnosti izdelajte načrt... Zavzemite njihove utrjene postojanke na vsak način.« In kako so se ta navodila izpolnila? Partizani so doživeli poraze ne samo pred utrjenimi postojankami legionarjev, temveč so bili razkropljeni ali pobiti po vsej sostrski, dobrunjski in podmol-niški okolici. Kardeljevo navodilo je ostalo le samo še daljni spomin na partizansko 6trahovanje v Bizoviku. Ravno te dni jo prišlo spet poročilo, da so bili ubiti v svoji utrjeni postojanki vodilni terenski partizani Sever Egidij, Ocvirk Hinko in Močil-nikar Viktor. Ludvik Smrekar, nekdanji komandant partizanskih tolp na Pugledu, pa je ujet pri Semiču. Primeren konec primernim navodilom komunističnega tajnika! Toda Kardelj še nadaljuje: »Nujno potrebno je čimprej uničiti Polico. Pričnite z obkoljevalno taktiko... Pastavite zasede na vseh izhodih iz Police, na vseh zvezah z Grosupljem, skratka povsod, kjer hodijo belogardisti in Italijani ven in noter.« To navodilo je dal Kardelj v začetku lanskega novembra, ko se je na Polici ustanovila postojanka legionarjev. Poglejmo, kako so se njegovi ukazi izpolnili. V kralki dobi čez zimo je poliška legija očistila ves teren okrog Police in Pugleda. In Uaj je bilo s slavnimi partizanskimi zasedami? Neštetokrat so partizani padli 6ami v zasede legionarjev ter v njih obtičali. Le enkrat 6e je zgodilo, da je tudi legionarska patrola prišla v njih zasedo in je ob tej priliki padel en legionar. »Na noben način ne dopustite poliškim belogardistom, da bi se sprehajali po vaseh. Ce jim boste postavili zasede okoli Police, bo hitro konec njihovega sprehajanja.« Tudi to navodilo je ostalo na veliko žalost komunističnega tajnika le na papirju. Vsa okolica okrog Police je danes očiščena od partizanov, poginil je prosluli Šuligoj, poginil Moškerc, padel ludi Stepišnik in še toliko in toliko drugih. Kardelj pravi dalje: »Glede oborožitve vem. da Imaš težave. Toda f »KfiStUS SdVTI jlll jC VZgOjU ...a podobno jc povsod. Napadajte belogardistične patrulje, da boste orožje dobili... Vzemite mitraljeze beli gardi!« Škof dr. Gregorij Roiman je v svojem šestem _______________postnem govoru dne 115. aprila t. I. izrekel slo- Zgodilo se je pa obratno. Legionarji so za- tlečo veličastno od Boga samega navdihnjeno sodili prav v bližini Police partizanom veliko orož- ^ bo o mučencih slovenske Kat. akcije: j[ »Imena Pavčič, Mravlje, Grozde in mnogo dru" »Poskušajte osvoboditi naše ljudi, ki so za- J gib so najsvetlejša imena. So in ostanejo v sloven- -■«-*- " „ki zgodovini. To so resnični junaki, vse močnejši prti v Polju. Morda bi se dalo s kako zvijačo (preoblečeni v belogardistične uniforme)?« Tudi tu je ostal tajnik komunistične stranke na cedilu. Do kakega poskusa osvoboditve sploh ni prišlo. Navajamo te ukaze generalnega tajnika slovenske komunistične stranke zato, da pokažemo, kako šepa komunistična organizacija, ko se celo najnujnejša navodila vrhovnega vodje več ne izpolnjujejo oziroma ne morejo izpolniti. Zalo gre pa partizanski bes čimbolj na račun preprostega in brez-brambnega ljudstva, ki jim partizani požigajo hiše in gospodarska poslopja, kakor nazorno dokazujejo pričujoče fotografije iz Ambrusa. „Obisk" št. 1-3 Za Veliko noč je izšla prva trojna številka ilustriranega družinskega mesečnika »Obisk«, ki ga izdaja v uredništvu Mirka Javornika Ljudska tiskarna. Na naslovni strani je upodobljen impo-zanten kip Toneta Kosa: Kmet prisegal Na prvi notranji strani pa je lep prevod Cerkvene velikonočne himne, kakor ga je pustil v zapuščini pesnik Silvin Sardenko. Ostala vsebina je naslednja: znani športni strokovnjak Drago Ulaga opisuje zimsko slavje v Podutiku na svoj prijetni kramljajoči način, ki dobiva že literarno obliko in bi bil lep donesek za kakšno — športno čitanko, ki jo bomo slej ko prej morali dobiti. — Ib-ntu opisuje Dva praznika pod Monte Roso, lep opis alpske pokrajine ter vršacev, opremljen s prelepimi slikami pokrajine in svetniških zavetnikov sv. Bernarda in Ledeniške Madonne. Rado Kolar priobčuje feljton Misel na belem konjičku, ki jo je ilustriral mladi nadarjeni slikar L. Debeljak, kateremu se pozna šola prof. Franceta Kralja. Miklavž Kuret opisuje vraže o zmajih in kačah v slovenskem ljudskem verovtfnju; članek je opremljen z mnogimi slikami. Celostranske ilustracije iz sončne Španije nam dajo lep jiogled v eksotiko evropskega juga. Jože Mahnič opisuje Večer v Rovtih, v katerem z močnimi črtami opiše bohinjski kot. Rajko Ložar v članku S krampom in lopato opisuje arheološka odkopavanja po naši domovini. Članek s svojim gradivom ne vodi samo v nnjdavnejše zgodbe življenja na naši zemlji, temveč ima tudi izredno podučen namen, da opo- kot njihovi mučitclji. Kristus sam jih jo vzgojil in jih hranil s svojim svetim Telesom in s svojo sveto Krvjo. Pri obhajilni mizi so dobivali moč...« Škof imenuje na prvem mestu pokojnega mladca Pavčiča. Kdo je bil Pavčič? llčiteljiščnik, ki je gledal svojo okolico in bodočnost i izredno bistrim očesom, s pravim življenjskim optimizmom, ki mu je bila dana posebna milost izrazile katoliške zavesti in neustrašnega poguma. Vsi, ki so ga poznali, izjavljajo, da je bil pokojni Ivan nekaj posebnega, dobrim in vernim v pomoč iu tolažbo, brezbožnim in hudobnim pa v strah. Dva dokaza naj navedem! Neki izgnani župnik, ki jo dobro leto dni živel v neposredni Janezovi bližini, izjavlja o njem: »Ivan je bil fant. kakršnegn nisem srečal v vsem svojem dolgoletnem duhovni- Slike k razbojništvom Kardeljevih partizanov: po-žgani in razrušeni kmečki domovi v Ambrusu v Suhi krajini. Požgali in razrušili so jih partizani, ki jim je mirno prebivalstvo trn v peti in ki istočasno zatrjujejo, da se bore za narod. „......, ... > n i, iiii.n. mu »m.*, TIH a t L . > - Ljudski knjigarni. Mostovi nad vodami predstavljajo lepo slikarsko reportažo iz širokega sveta, največ iz Amerike. Zorko Sitnčič prinaša feljton Konec sveta. Zanimivosti o japonskem letalstvu segajo v današnjo vojno aktualnost. Jack London Mojster skrivnosti dopolnjuje Obiskovo leposlovno čtivo. Pomlad v parku nudi ženskemu svetu lepo modne novosti. Na zadnjih straneh bnkrotiska je nekaj lepih fotografij z moMvi Pomladi v parku. Tako nudi Obisk obilo lepega gradiva in čtiva. Naročnina za celo leto znaša 40 lir. Izdaja in zalaga Ljudska tiskarna v Ljubljani. prej! Na splošno moremo opazovati, kako propada verska usmerjenost, kako vsepovsod Iron-taši satanovi dvigajo glave in lovijo v svoje mreže podivjane množice. Vsepovsod se čuti naval in pritisk antikrista. Družba jo zastrupljena v svojih temeljih. Hudo je res, nli zato ne bomo ohupavali, ker moramo bili optimisti po besedah apostola Pavla: »Kadar sem slaboten, sem močan.« Zgodovina Cerkve je že ponovno dokazala upravičenost krščanskega optimizma. Viharji so bili, a so koristili, zato zaupamo v božjo previdnost. Reforme so potrebne in pri reformah moramo pomagati. Težko je plavati proti toku. le močni so morejo dvigniti nad okolje. Od katoličana to danes moramo zahtevati. Velike so težavo, velike so tudi milosti. Kristus nam ni dal le nauka, dal nam je tudi zgled: »1'čite se od mene!« Od vsega bogastva, ki nam ga ie Kristus zapustil, je sveta Kvharistiia najvažnejša, je središče vere, najvišja Smilo-t. najgloblja tolažba. »Jaz ostanem z vami vse dni do konca svetu! Kdor mene najde, najd.e a življenje!« f Dušni glad, to je znak časa. S fini ga bomo t tešili, če ne s sveto Kvharistijo? Dejal sem, da t zahteva naš čas močnih natur za izvedbo velikih f reform. Zato moramo uživati kruh močenih! In goreči moramo bili, kakor so bili goreči t apostoli, ki sn z gorečnostjo oznanjali smrt Gn-f spodovo, ker so zajemali gorečnost, pa tudi po* t gum iz ciborija Gospodovega. V najsvetejšem Ža-itd). Pa tudi ogromna vrsta njegovih portretov / kramenlu bomo dobili poguma, da se bomo mogli priča o njegovi izredni marljivosti in priljub- f neustrašeno boriti s tiranom brezverskega javnega ljcnosti kot portretista, saj je samo v Ljubi ja- t mnenja. vili portretirnncev. Vsekakor f yrj( la veliko vrednost njegovega f . Ob otvoritvi posmrtne razstave Ivana Vavpotiča * Pred tremi meseci jc umrl v Ljubljani zna- # ni slikur Ivan Vuvpotie, dolgoletni predsednik t Društva slovenskih likovnih umetnikov (it društva Lade in markantna podoba v vrstah slovenskih slikarjev. N a ro d n n G a I e r i j a Firireja sedaj v prostorih Jakopičevega pavi-jona posmrtno razstavo njegovih del. na kateri bo prikazan — kolikor je danes mogoče — njegov razvoj ter njegovo ogromno delo v štiridesetletnem delovanju. Posebno zanimive obeta biti njegovo zgodnje ilustratorsko delovanje, saj je \avpotič spadal prav gotovo med naše najboljše ilustratorje (Jurčičev Deseti brat ni nekaj sto njegov »k( " . , - " \ nte sveio čin počastila njegov spomin, t RJ , venske umetnosti, predvsem t ,,f j„ na] ega Ivana Vavpotiča so vab- t . ' .. ' ridentinski cerkveni zbor priporoča vsakdanje sveto obhajilo z namenom, da se združimo z i dobimo moči zoper pnželjivost mesa in puh življenja, se očistimo malih grehov ho razstava pokazal dela ter na ta nači Vsi ljubitelji slov pa častilci pokojnega Ivana Vovpot.... ™ . varujemo smrti. 1 jeni na razstavo del, ki bo v nedeljo ob 11 t dopoldne. f Zlasti mladini je potrebno sv. obhajilo. Mnfi i proti vsem nevarnostim in luč, ki razganja temo _ . x . .. .. na naših potih, naj nam bo pogosto prejemanje Razstava sportmn P0flY0V t sv. obhajila. V zgled naj nam bodo prvi kristjani, Rok prijave bo zaključen 10. maja. t >*i so bili združeni v lomljenju kruha. Kakor znano, bo 12. junija otvorjena lepa raz- S Strnimo vrste, napravimo pravo katoliško fron-stava športnih motivov, del umetnikov Ljtlbljan- ) «o pri mizi Gospodovi. Potem nas m treba biti ske pokrajine. Da bi se je lahko udeležili tudi ) strah za sedanjost in bodočnost. Le tako bomo umetniki, ki so se zakasnili z izgotovljenjem svojih f Slovenci postali pogumni goreči, močni katoliki del, je rok za prijave podaljšan do 10. maja. Do- > kakršne .te hotel vzgajati nas učitelj dr. Mahmč slej so pokazali različni umetniki zanimanje za i s katoliškim radikalizmom.« to razstavo in je pričakovati pomembne udeležbe. 4 rpa povnr TP|jal pred letom dni ozkemn Oni umetniki, ki so že poslali svoje prijave so na- i kr0K1i 0nih, ki so bili istih misli in želja, danes, prošeni, da jih potrdijo pri prireditvenem odboru, } |i0 jc potrjen z življenjem in inučeniško krvjo ti-Bethovnova ul. št. 2 (Zveza poklicnih umetnikov). i stega, ki gn je pisal, velja kot dragocena zapu- ________- t ščina vsej slovenski javnosti, saj pove pokojni »7 zvečer. Sklep v sredo ob %7 zjutraj. — Vljudno vabljeni, da se pripravimo za posvečenje v čast brezmadežnemu Marijinemu Srcu. — Duhovne vaje zn akademičarke bodo v Domu duhovnih vaj v Lichtenthurnovem zavodu v dneh od 17. do 21. aprila. Začetek v soboto, 17. t. m., ob 5 popoldne, sklep pa v sredo, 21. t. m., zjutraj. — Vse gospodične akademičarke prav vljudno vabljene! Kupisjtc lepe »šmarnice« dr. Ivana A h čin a. Dobite jih pri pripravljalnem odboru petih prvih sobot, Pred škofijo l/L v knjigarnah ter pri vseh župnih uradih. Smarnice stanejo le 10 lir. — V petek še toplejše. Tudi v petek je bilo izredno toplo, za uprilske dneve nenavadno, česar ne zaznamujejo vremenski zapiski za zadnjih tO let. Toplomer je v petek popoldne dosegel najvišjo temperaturo +24.4° C- Bilo je prav toplo, brez vetra, v zatišju je bilo prijetno sončenje. V soboto zjutraj je valovila nizko megla nad barjanskimi polji, ki se je šele okoli 7 zjutraj dvignila in kmalu razpršila. V soboto zjutraj ni bilo slune. Barometer je od petka na soboto padel na 769.6 mm, stanje, ki je še vedno non normulo. — llprnva Sindikata (ex zbornica) dentistov v Ljubljani poziva vse imetnike dekretov za izvrševanje dentistične prakse, ki so prejeli odobrilo Visokega komisariata po 22. maju 1941 XIX, da v roku 14 dni od dneva objave tega poziva zaprosijo pri podpisani upravi zu vpis v Sindikai (e\ zbornico) dentistov v Ljubljani po določilu § 4. uredbe o ustroju dentistične zbornice (SI. list kos 5 ex 1939). Vloga, kolko-vapa s takso 6 lir, mora biti naslovljena na Visoki komisariat Ljubljanske pokrajino in sc je v njej izrccno sklicevati na čl. 10 Naredbe Visokega komisarja št. 29 z dne 19. II. 1942-XX, ki predvideva izjeme od prepovedi vpisa (SI. list kos 15 ex 1942-XX). Prošnja mora biti opremljenu z vsemi dokumenti (dokazili), ki so navedeni v »Uredbi z zakonsko močjo o spremembi § 18. zak. o zdravn. spec. zu bolezni ust ia zob in zobnih tehnikih« S. št. 8319 z dne 20. III. 1939 (SI. list kos 33 ex 1939). — Uprava Sindikata dentistov Ljubljanske pokrajine. — Opozorilo. Specialna delavnica za precizna popravila pisalnih in računskih strojev je Everest servis, Prešernova 44. Popravila izvršuje hitro in po zmerni ceni. — Nova mladinska knjiga o Krimskem možu in deveti deželi pod naslovom »Jurček«, spisal Maks Simončič, je pravkar izšla. Dobi se v Mladinski založbi, Stari trg 30. — Strokovno popravilo vašega gramofona bo izvršeno v kratkem času in za manj denarja le v specialni trgovini Everest servis, Prešernova 44. — Nesreče na deželi. Na Jezici stanujoča žena upokojenega železniškega nameščenca, 68 letna Marija Lahova, se je peljala na kmečkem vozu. Konj se je splašil. Zena je padla pod voz in se hudo poškodovala. — Danica Koplanova, 19 letna hčerka posestnika v Malem Osolniku, je padla pri razkladanju drv in si poškodovala desno nogo, da je morala v ljubljansko bolnišnico. — Jože Strajnar, 4 letni posestnikov sin v Ambrusu, je padel z voza in si zlomil levo nogo. — Lesar Marija, ti letna posestnikovu hčerka v Ribnici, si je pri padcu zlomila levo roko. — Ivanu Anzelcu. 4 letnemu posestnikovemu sinu v Loškem potoku, je pa-gla gramozna nosilka na levo nogo in mu jo zlomila. — Nalivna peresa popravlja hitro, strokovno in poceni Everest servis, Prešernova 44. Pogrešan trgovec Dne 5. julija 15M2 60 uporniki ujeli italijanskega državljana Altilija Quadrellija, ki se jc nahajal v bližini Semiča zaradi trgovskih opravkov. Družina, ki že od tega dne nima nobenih vesti o svojem dragem, je določila nagrado v denarju za onega, ki bi lahko dal točne podatke o njegovi usodi in če še živi, kje živi sedaj in morebiti tudi še o možnosti njegovega povrat-ka k družini. V primeru, da je mrtev, bo dana nagrada onemu, ki bo dal podatke o tem, kje bi ga laliko izkopali. Informacije se lahko pošljejo družini Attijia NVuadrelli, Spresiana (pokrajina Treviso), ali okrajnim civilnim komifiariatom ali Visokemu komisariatu. Iz dela in življenja - o J tu in tfam Z Gorenjskega Dan delovne fronte v Domžalah. Pred kratkim je okrožni vodja delovne fronte Hulmer v Domžalah pregledal obrate, nato pa Imel popoldne razgovore s krajevnimi zaupniki ter zastopniki obrtnikov, trgovcev in gostilničarjev. Na teh sestankih so posebej obravnavali uvedbo akord-nih mezd in nagrad v raznih panogah trgovine in obrti ter razna vprašanja glede vajencev. Sledili so razgovori z obratnimi zaupniki, nakar je bila govorilna ura za Člane delovne fronte. Na večer je bil zbor vseh članov delovne fronte. Govoril je okrožni vodja o totalni vojni, o zapoelitvi in o nastalih dolžnostih delavstva, kakor tudi o nalogah KdF za izobraževanje članov. Tečaj Rdečega križa v Krnnjn. 15. aprila se je začel v Kranju izobraževalni tečaj Rdečega križa. Tečaj je za moške in ženske in brezplačen. Tečaj vodi zdravnik, ki predava v večernih urah v meščanski šoli. S Spodnjega Štajerskega Otroške vrtnaricc so zborovale v Ptuju in se razgovorile o nadaljnjem delu. V ptujskem okrožju je sedaj 26 trajnih otroških vrtcev. Pet trajnih vrtcev bo v kratkem še odprtih. Za žetev pa nameravajo odpreti še 25 začasnih otroških vrtcev zato, da bodo matere lahko delale na polju. Sprememba v trgovinskem registru. Zvišanje glavnice pri tvrdki Marburger Verlags- und Druk-kerei-Gesellschalt m. b. H. v Mariboru objavlja mariborski dnevnik. To podjetje tiska mariborski dnevnik in je po sklepu izrednega občnega zbora 15. januarja bila zvišana osnovna glavnica za 37.000 mark na 100.00C mark. Povišana glavnica je že vsa vplačana. ^ < in Poroke. V Celju so se poročili T Leopold Golob in Frančiška Kenda, oba iz Nove vasi, Emil Rieger iz Roithama pri Seonu na Zg. Bavarskem in Ana Som iz Celja, dalje Hugo Schmidt in Antonija Glo-govšek, Franc Dolinšek in Marija Kunstek, vsi iz Celja. V Rušah so se poročili: Jožef Murko, kurjač z Dunaja, z Jožefo Lešnik iz Lobnice, Franc Herček, tov. delavec, in Ana Lepolusk, oba iz Ruš, Bogomir Urleb, ključavničarski pomočnik, in Emilija Križnik, oba iz Ruš, ključavničar Alojzij Tancer in Alojzija Plevnik, oba iz Bistrice, Žagar Viktor Kotnik in Julijana Maršat, oba iz Ruš; stavbeni ključavničar Tomaž Gleinzner ia Bistrice in Marija Brbre iz RuS, lesni delavec Feliks Izlakar in Štefanija Ramšak iz Lobnioe, Anton Kunej, lesni delavec, in Ema Potočnik, oba iz Smolnika. Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: 75 letni vrtnar Jožef TramSek, 17 letna učenka Olga Babič, v Pekrah 63letni upokojenec Feliks Steltzer, v Celju Rudolf Jamnišek in Ana Hee, oba iz Celja, Ivana Ziegler, roj. Pokršnik, iz Gmiinda, Franc Hostnik iz Kozjega, Marija Čoh, roj. Perkovič, iz Paridola pri Slivnici pri Celju, Mihael Zalokar iz Migojnice pri Sv. Pavlu pri Preboldu, Marija Schmerz iz Loke pri Trbovljah, Ana Kladnik iz Sv. Ivana pri Slivnici pri Celju, Marija Zabuhar iz Žiče pri Ločah, 77 letni Jožef Vovk iz Kamnega pri Št. Juriju ob j. ž., 18letna Rozalija Vrabič iz Št. Jurija; v občini Rogaška Slatina je umrl 82 letni Simon Zmeršek iz Vinice in Jožef Miklavčič iz Topola. Na vzhodnem bojišču je padel desetnik Kurt Jebens, doma iz Maribora; služil je v polku lovcev na oklepnike. Na vzhodnem bojišču je padel desetnik v polku 6trelcev Jožef Cotel, doma iz Celja. BERITE NAJLEPŠE »PRAVLJICE« ROŽENE NEMCOVE, KI SO IZŠLE V »SLOVENČEVI KNJIŽNICI«. Prvi zbornik knjitevne-kultnrn« in umetniške revije □ izide ▼ kratkem Obsega 160 strani Umetniške priloge Oba zbornika (drugi izide ▼ leseni) staneta za naročnike SOL V prodaji bosta mnogo dražja Naročnike sprejemajo: V Ljubliani: Ljudska knjigarna, in njena podružnica, Miklošičeva št. 5 V Novem mestu: Podružnica L i u da k e knjigarne, Dolenjska cesta V Kočevju in Ribnici: podružnici »Slovenca* Pohitite z naročilom! Uprava DONA IN SVETA. Ljubljana Ljudska knjigarna — Pred škofijo 6 Iz Hrvaške Visoka madžarska odlikovanja za hrvatske ministre. Madžarski regent Horthy je ob drugi obletnici obstoja NDH podelil visoka madžarska odlikovanja hrvatskemu zunanjemu ministru dr. Lorkoviču in pravosodnemu ministru dr. Artukoviču. Ob isti priliki je dobilo višja madžarska odlikovanja tudi več hrv. generalov in višjih častnikov. Modernizacija hrvatskih državnih toplic. Glavno ravnuteljstvo za zdravstvo v NDH poroča, da je lani porabilo za modernizacijo hrv. državnih toplic kredit 7.5 milijonov kun. Zrelostni izpiti v NDH. Po odredbi hrvatskega prosvetnega ministra lahko učenci hrv. klasičnih gimnazij in učiteljišč pri zrelostnem izpitu izbirajo med italijanščino in nemščino. V realnih gimnuzijah jc določena za zrelostni izpit nemščina. Šolstvo na Hrvatskem. V Nezavisni Državi Hrvatski je 79 srednjih šol s 17C0 učitelji in 39.872 učenci. Učiteljišč je 17 s 193 učitelji m 2470 učenci. Meščanskih šol je na Hrvatskem 112 s 1010 učitelji in 17.414 učenci, ljudskih šol pa 9942, izmed katerih je 48 zasebnih. V ljudskih šolah poučuje 8Su2 učiteljev in jih obiskuje 489.072 učencev. Teden bolgarske umetnosti. Za mesec maj pripravlja Zagreb teden bolgarske umetnosti. Na sporedu je več kulturnih prireditev. Dve predavunji bo imel tudi ravnatelj bolgarske umetnostne akademije profesor Zanarijcv. Iz Srbije Izjave srbskih politikov o marčnih dogodkih leta 1941. Ob drugi obletnici beograjskega prevrata, ki je imel za posledico raztegnitev vojnih dogodkov tudi na ozemlje bivše Jugoslavije, je po beograjskem radiu govoril stari srbski politik in diplomat dr. Miroslav Spalaj-kovič, bivši dolgoletni srbski poslanik na carskem dvoru v Rusiji in poznejši diplomatski zastopnik bivše Jugoslavije v Švici in Parizu. Prevrat z dne 27. marca 1941 je ostro obsodil tudi ta ugledni srbski politik, ki je pred dvema letoma meseca marca napisal za bivšo »Politiko« daljši uvodnik, v katerem je branil in zagovarjal podpis sporazuma, s katerim je bivša Jugoslavija bila pristopila k trojni zvezi. V svojem govoru je dr. Spalajkovič med drugim izjavil: »Za Evropo je mogoča ali zmaga Nemčije ali propast Evrope zaradi boljševizma. Zmaga Anglije bi pomenila samo zmago boljševizma. Noben evropski narod ne računa več na angleški vpliv pri urejevanju povojne Evrope. To je eden glavnih vzrokov, zakaj se vsi evropski narodi vesele nemške zmage. Za srbski narod, je poudarjal Spalajkovič, obstoja, kakor general Nedič stalno zatrjuje, v sedanjem trenutku samo eno vprašanje, namreč njegov narodni obstoj. Šel je po edino pravilni poti moralne in politične obnove.« O samem podpisu sporazuma o pristopu bivše Jugoslavije k državam trojnega sporazuma je napisal članek za »Novo Vreme« tudi šef srbske državne propagande Gjorgie Peric, prejšnji glavni ravnatelj biv. časnikarske agencije »Avala«. V njem pravi: »25. marec 1941 je bil brez dvoma eden naših največjih diplomatskih uspehov. Če bi se nam bilo kakor koli posrečilo obdržati v veljaki ta veliki državni akt, bi še danes uživali v miru in blagostanju plodove našega prijateljstva s silami Osi. V J našo veliko nesrečo se je pa zgodilo čisto na-: sprotno. Z državnim prevratom 27. marca se 1 ni zrušil samo režim, kakor je bilo javnosti v prvem trenutku prikazano, temveč tudi velika in dobro premišljena državna politika.« Drobna ljubljanska kronika Vokalno Instrumentalni koncert Glasbene Matice ln simfoničnega orkestra na veliki četrtek. Pevski zbor Glasbene Matice in himfoničnl orkester sta pod umetniškim vodstvom ravnatelja Mirka Poliča v najin-• tenzivnejših pripravah, da bo krstna izvedba izvirne kantnto za soli, zbor in orkester: Križev pot, ki jo je komponiral na podlafri pesnitve Vido Tauferjeve, skladatelj Matija Tome, v resnici na višku in vredna tnko lepe, obsežene in velepomemb-ne slovenske glasbeno umetnine. Celotno izvedbo bosta močno povzdignila in spopol-nila s svojim sodelovanjem dva tako odlična solista, kakor sla altistka Kranja Golohova in basist Julij Betetto. Občinstvo opozarjamo na četrtkov konoort. ki bo točno oh 7 zvečer v veliki unionski dvorani. :kib Oglasih |a beseda po L 1.—, pri v««h oitalik malih oglasih pa |* beseda po ^.0.60. Davek se računa posebe). Male oglasa |« treb« plačati takoj pri naročilu, j Stužfrc H Klelo: Kuharica gre k starejšim ljudem, (gospe ali goBpodu) vajena gospodinjstva ln vrtnega dela. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Za skromno plačo« St. 2550. Službo hišnika ISče železničar, lzučen ključavničar. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Nastop takoj« St. 2528. (a j Službe Prodamo Mravlje 100'/i z mravljiščem vred uniči »FOllMICID« Ing. Pruzelj, VVoltova 3. DoUe: Sprejmem samostojno kuharico ln 1 služkinjo za vsa dela. Javornlk, Domobranska St. 7. Služkinjo vajeno tudi vrta, sprejmem k odrasli družini. Clril-Metodova cesta 90, poleg mrtve progo. (b PnonnHicm Starejšo kuharico UUSpUUII/lla samostojno, sprejmem za prosi zaslužka z ročnim čez dati k 2 osebama -delom. Sprejema vsako- Zglasltl se Je osebno v vrtno ročno delo: pleta-! upravi »Slov.« pod »Gonje, kvačkanje, tudi kr- j spodlnja«. Parcela s stoječo stavbo donosna, stoječa v strogi regulacijski črti, na najbolj prometni cesti, napeljana elektrika, vodovod, plin ln kanalizacija, (b naprodaj resnemu Interesentu cenejše. Ponudbo poslati v upravo »Slov.« pod »Nujna prodaja« St. 2524. (p Sanje perila ln nogavic. _ aslov v upravi »Slov.«i pod št. 2612. (a V privatno postrežbo bolnikov ISčem službo, s 6 letno klinično prakso. Ponudbe poslati v upravo »Slovenca« pod »Zanesljiva« St. 2602. (a Gospodična prevzame kakršno koli pisarniško delo ali prepisovanje na stroj za popoldanske ure. Tavčarjeva 13, pritličje, levo. | Stiha 1 Oddalo: Gospodično-sostanovalko sprejmem. Vegova ul. 8, Slabe. (s Jitclo: Opremljeno sobo brez posteljnine, s kuhinjo ali souporabo kuhinje, ISčem. Ponudbe upr. Slovenca« pod »Soba« St. 2601. (b Fanta najraje z dežele, poštenega, nekadilca, sprejmem za vsa hišna dela Oskrba v hlSI. Naslov v upravi »Slov.« pod 2609. Kuharico tudi za druga hišna dela, z dobrimi spričevali, — sprejmem k večji družini. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 2589. (b Hišnika samskega, starejšega — ISčem za takoj. Stanovanje brezplačno. Več se polzvo v četrtek med 12 ln 14. Sv. Florljana ul. 11, I. nadstr. Opremljeno sobo po možnosti s štedilnikom, na Tržaški cesti aH na Viču, Iščem. Ponudbo na upravo »Slov.« pod »Soba« št. 2624. « Radiotehnik z daljšo prakso dobi takoj službo. - Ponudbo z opisom šol. predlzobrazbe In prakse na oglasni oddelek »Slov« pod: »Stalna služba« št. 2661. b Sluga so sprejme za večje pod jetje. Ponudbe z navedbo priporočil pod »Mlajša moč« na upravo »Slovenca« pod št. 2651. lAvto-motorl TSta.—■ i, ......... Velika palača naprodaj, v centru, odlična pozicija, dobra investicija. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Breg« St. 2533. (1J Izposodite si qramofon ln plošče proti majhni odškodnini pri tt »Everest«. Prešernova ul. 44. DItVA I. POGAČNIK, Ljubljana, Bohoričeva i. Tel. tt 20-59, Prlporoč^ svojim cenjenim odjemalcem, rta v Iz-ogib nepredvidenim oviram ne odlašajo z naročili na nove nakaznice; dobava jo sedaj mogoča takoj tudi za premog I Tandlerjev anat. atlas nov, norabljen, prodam. Nuslov v upravi »Slpv,« pod St. 2625. 1 Več aparatov za trajno ondulacljo, novih in rabljonlh, Saturn. Henckel, Nam - poceni iroda Uoršič, Ljubljana, Umska cesta 13, 1 Naprodaj hiše ln zemljišča v Dev. Mariji v Polju, Zalogu In Kozarjah. Ponudbe upravi '»Slovenca« pod »Dobra kupčija« St. -534. (p Proda se zemljišče pri Ježicl v Izmeri 3400 m1, pareelira-nlh, Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Parcelacija« št. 2535. (p Stavbna parcela ob Tyrševl cesti, 800 m1, naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Tyr-Seva« St. 2536. (p Stara vila s utavblščem, naprodaj Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poljanska« št 2537. (p Stavbena parcela v Mostah naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 2650. p Črpalko za vodnjak cilindra, z dvema gonilnima kolesoma, fabrlkat Garvens, za globino do 6 m, proda Lud. Ileršlč. ijubljana, Rimska c. 13. Samotne peči krušne ln visoko ter Samotno opeko lil vc/.l, dobite Se vedno url M. Ma-lavašlč, Vrhnika. (1 Mrčes (uši. stenice, bolhe Itdl zanesljivo uničite s »To-xln« praškom Drogerlja Kane, Židovska ulica l. Slama! Dobimo .«e nekaj vagonov slame. Interesenti se naj zglasljo pri Gospodarski zvezi, Blelvvelsova c. 29 žimo za modroce vseh kvalitet Kupite že od S3— Ur naprej pri »ZIMA« - Milan Jager mehanična predllnlcu žime Trgovina: Sv. Petra o. 17. predilnica: FUŽINE Gospa poučuje italijanščino In nemščino po hitri In praktični metodi. Ugodne cene. Rimska cesta 10/1, desno, (u Osebni ali poltovor. avto najraje znamko DKW — kupimo. Ponudbe z navedbo cene na oglas, oddelek »Slov.« pod: »Avto« št. 2662. k Klavirsko harmoniko HO basov, 1 register — znamke »Flcosecco«, čr- . no, skoraj novo, ugodno i ln stare avtomobile. Pla-prodam. Homan Ela, Sv. j čamo zelo dobro. Gaso-Petra cesta 81, dvorišče, ' gono - Merkur, Puliar levo. (g jeva ulica 6. : Kupimo motorna kolesa Pozor stavbeniki ln hišni posestniki! Dobavljam, polagam ln stružim stare p a r k e t e Josip lirlec Kolodvorska 28, Ljubljana OTROŠKI VOZIČKI globoki in športni, domače Izdelave, prejšnje blngo, moderne oblike, cene zmerne — dobite vedno na zalogi. ★ Zato si oglejte pri nas neobvezno. * Sprejemajo se vsa popravila ln barvanje; dobi se tudi nadomestna guma. fV TRIBUNA" - F. lasar DRVA PREMOG G O N B A C OLBDALI9RA 14 Podgane miši ln voluharje pokonča »MIKROTAN« Ing. PrezelJ, VVoltova 3 Dobavljamo zaboje po meri, vsako količino Naročil« sprejema tvrdka Ivobi, Verdijeva 9/11. (1 Otroški voziček tomnoslv, rabljen, in ple tona, lepa nova košara, naprodaj za 1100 lir. Ma-renčlčeva 3, dvorUčo. (1 Šivalni stroj dobro ohranjen, pogrez Ijlv, prodam. Gerbičev ulica 44. i Ščurke ln drugo golazen zane s 1 j 1 v o uniči »SOURBKS« Ing. PrezelJ, VVoltova 3 Gramofone cltre, store slovenske harmonike ln otroško Fižolove prekle dobite v skladišču Go spodarske zveze - Maistrova ulica 10. Brezove metle d obit o pri Gospodarski zvezi, nieiwelsova c. 29. BKugUmoj Smrekovo treslo lepo, zdravo tn »uho ter Ježlce — kupuje vsako količino USNJARNA J. LAVKIO. St. Vid pri Stični — LJubljana. Kupujem krojaške šiviljska In tekstilne odpadke. Ribja ulica 8 ali Cankarjevo nabrežje 8. Železno blagajno stoječo, kupim Navedbo velikosti In cene ponuditi: A Kovačlč. Prešernova ulica 44. (k Plsaln! stro! dobro ohranjen po možnosti novejšo tlpo. kupim. Ponuditi : A Kovačlč. Prešernova 44 Tehtnice trgovske, bilančno ln kuhinjske ler stoječo Wert-heim blagajno, kupimo. Ponudbo upravi »Slov.« pod »Rabljeno« St. 2422. Bergmann, Berlin. 4 KW, Kupimo diro 110 voltov, kompleten s ali kak drug težak voz. stikalno ploSčo. prodaj 3—4000 kg nosilnosti, v Viški mlin, Ljubljana - j dobrem stanju Sever & Vič. 1 Komp., Ljubljana. Posteljno perilo Kovinasto pohištvo novo, prodam. Sv. Petra' vsake vrste, kupim. Po-cesta št. 62. 1 nudbe upravi »Slovenca« ———————— pod »Pokroniano« 2584. ItnstlinKke bolezni ugotavlja, zdravi ln preprečuje: Ing. PrezelJ, VVoltova 3. Ugodno prodam vljollno, najboljše cltre. fotoaparat Agfa. dve veliki štelažl lil 150 litrski Stare biciklje blclkelj gume, motorna kolesa In gume za motorna kolesa, kupimo. — Plačamo zelo dobro. Ga-sogeno-Merkur, PuharJe-va ulica 6. (k športni drobiž Z dirko na 101) km so otvorili v Berlinu pomladansko kolesarsko sezono. Tekmovalo je 170 kolesarjev, od katerih |ih je 12 vodilo vse do a km pred ciljem. Tu pa so je odtrgal Lauffer, prehitel tovariše za pol minute in zmagal z 2:58:00. Francozi so odpovedali mednarodno nogometno tekmo, ki lu jo morali igrati 18. aprila s Portugalci v Lisboui, pričakujejo pa, du bo prišlo do zanimivega srečanja pozneje. O skakaču Laughoffu Čitamo, da se je udeležil atletske prireditve v športni dvorani Ro-stocka ter preskočil v višino 1.90 m. Drugi je bil Roseuovv z znamko 1.87 m. Krepki možje Danske so tekmovali v Aar-husu za državno prvenstvo v dviganju uteži in so si takole podelili naslove (od limitam teže navzgor): Petersen 221 kg, Larsen 2h7.°i kg, Jen-sen 300 kg, K. Siirensen 310 kg, C.ervos 322.3 kg. O. Siirensen 325,"5 kg. Jensen je dosegel pri tej priliki že osmič državno prvenstvo. f minut I CfUateiija ------------III I*— Tfra m IIIM — IIIIIIMMI Oseba, ki je 10. t m. Izgubila v TurnoM rajski ulici zavitek na Ime FliJ Filatelisti! Ugoden niiiup raznih Prazne steklenice Chiantl ln buteljke, ku-kotel, - Naslov v upravi pujo stalno restavracija »Slov.« pod št. 2655. 1' »Slamič«. (k Otroške kopalne banje I Stare moške obleke lz močne pločevine pro- j čevlje, perilo, pohištvo j .. .., „ )t(j ^ stalno kupuje dam. Bohoričeva ul. 3. Lužni kamen za izdelovanje mila tudi v manjših količinah dobavim. Ponudbo na upr. »Slov.« pod »Lužnl kamen« St. 2662. 1 »Irus« mlin prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3ii40. 1 Umetniške slike (originalu od Jakopiča, iMiii-—---;a, Klemenčlča Itd. - Naslov se Izve v tipr. »Slov.« St. 2643. Za 1000 kg nosilnosti motorna trlkollca v od ličnem stanju zelo ugod no naprodaj. Gasogeno -Merkur, Punarjeva 6. §U iia|em| Gostilno ali bufet vzamem na račun ali v najem — takoj. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Gotovina« St. 2682. (n Obe košnji na več travnikih oddam 3 uro od Ljubljane. Obrniti se na upravo »Slov.« pod »Gorsko seno« 2637. Travnik Karlovška cesta št. 4. PO VASI ŽELJI VAM IZDELA KNJIGOVEZNICA LJUDSKE TISKARNE V LJUBLJANI KOPITARJEVA 6/II v svoji črtalnici raz-ne poslovne knjige, ako niso že v zalogi. Istotako izvrši tndi vsa druga knjigo-veška dela posebno razne vezave v raznih velikostih od preprostih do razkošnih oblik v vseh barvali. Posebni oddelek za izdelovanje damskih torbic, šolskih torbic in sličnih. pasov, denarnic, kovčkov in dragega asnjenega galanterij blaga Vam nad! te pred mete vedno v lepih, okasnib in modernih oblikah vsaki o»s. CENE SO SKRAJNO NIZKE! P0SLUŽITE SE JIH! harmoniko ugodno proda. Trgovina »Ogled«, Mestni trg št. 3 (vhud skozi vežo). (I Šivalni stroj »Grltzner«, dobro ohranjen, naprodaj. Marmon-tova 36. (1 nI 1 4et«ljiščo, 1000 m1 ali več, vzamem v najem za Bežigradom ali na Jožici. Ponudbe na oglas. za učenje I ,;dd' »slov.« pod šifro: »Sladka trava 2666« Veliko košaro pleteno, skoraj novo In knjige, note. prodam. Cesta 29. oktobra štev. 7-II nadstropje, vrata 12. (1 Molje bolhe, uši ln stenice po-končuje »MORTOMOLJ«- tekočina. Ing. PrezelJ, Wolfova 3. 6C00 kg krmilne pese imam naprodaj. Skerl Jožef, Kleče 9. (1 Čevljarski stroj za gornje dele z okroglim čolničkom, naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2608. (1 Perutnino zajedajo uši. Kokoši ne nesejo ln hujšajo. Uši uniči »PKRUTNIN«. Ing. Prezelj, Wolfova 3. Strešna opeka stara, dobro ohranlena. naprodaj. Tržaška št. 16. Gnoj Zahvala Za vse izraze sožalja ob smrti nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, gospoda Zaic Lovra se iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni preč. duhovščini z Rakovnika za vso njeno skrb in dobroto, gosp. dr. Zvoklju za požrtvovalno skrb, da mu vrne zdravje, kakor tudi dr, Misu, vsem, ki ste mu poklonili toliko lepega cvetja, zanj molili, ga kropili ter ga spremili na poslednji poti — Bog plača jI Ljubljana, Rab, Pančevo, Chicago, dne 18. aprila 1043. Žalujoče družine: Zaje, Do 11 nar, Mohor č. in žaganje prodam. - Naslov v upr »Slov.« pod št. 2636. 1 Jedilni pribor popolnoma nov, prvovrsten, ne rjavi, za 6 oseb. naprodaj. Ogled: Emon- ska cesta 10 a. Hišna jy«»I>a uničuje vašo hišo. Uničenje ln zaščita s »MERKULIN« - preparati Ing. Prezelj, Wolfova 3. Prodam rjuhe, blago za žensko obleko, srebrno ročno nrico ln nekaj ročnega dela. — Strossmayer.1eva ulica 4, I. nadstr., desno. 1 Naprodaj cize, ročni vozički ln vrtne samokolnlce. ' Zidar, kovač, Jcgllčeva 15, 1 >ra- nie Alojzijn, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29. Rabljena okna in vrata ter staro opeko kupim. Ponudbe upravi Slov.« pod »Rabim 2681«. Kupim toto-aparat šivalni stroj, gugalnlco (H&ngemattc). - Ponudbe upr. »Slov.« pod št. 2626. Inženirski aparat za merjenje kupim. Ponudbe pod »Aparat« št. 2648 upr. »Slov.« k Stare biciklje, bicikelj gume, motorna kolesa ln ;uma za motorna kolesa .uipimo. Plačamo dobro. Gasogeno - Merkur, Pu-harjeva ulica 6. k Bika, rodovniškega slmodolske pasme, prodam. — Kržinanc Anton, Bevke 12. (j Zajce mlade In stare, prodam. Vič, Tržaška cesta 111. Zajklo belgijsko orjakinjo z mladiči, hlevom, in dva ročna voza-diro, prodam. Gerbičeva 44. (j Psa volčjaka a1I ovčarja, do 2 meseca starega, kupim. Ponudba v upravo »Slovenca« pod »Čuvaj« št. 2668. (j ger, ga dobi v podružnl- i filfttellstlčnlh n o v o u ti : ci uprave »Slovcnca« na j znamk. fllatellatlčna Ute-Mlklošlčevl cesti St. 6 rature. kataloguv »JUL« ______________ albumov Itd., dobite pri „ . p. fllatelljl »M LADI NSKE V upravi »Slovenca« naj dvignejo inserenti naslednje ponudbe: »Gostilna« St. 1621. »Knjižnica« 2417. »Lesni strokovnlak« 1924. »Mikroskop« 2174. »Moda aH manufaktura« 2028. »Nujna prodaja« 2524. »Sprememba« 2041 »stalna služba« 2368. »Takoj denar«. »Uporabim« 2064. »Znam vsa gospodinjska dela« 2033. Stanovanja j Oddalo: Lepo stanovanje enotobuo s kabinetom, v lepem mirnem kraju, oddam družini dveh do treh oseb, najraje učit. upokojencu aH kmet. strokovnjaku, ki so razume na čebele. Ponudbe z navedbo do«edanJfg» stanovanj« In števlln oseb v upravo »Slovenca« pnrt »Rožna dolina« St. 2611. ZALOZBE«. LJubljana, Stari trg št. 30_ IjDfciMsd Vse denarne (n trgovske posle ijvrMin nitro in »očno. Obrnite np pn RUDOLF ZORE tUedalUka ul.lv.. lel. ;>S-l«i Družabnika-co ISčem za zelo rentabilno podjetje (pohištvene stro ko). Vse potrebno že na razpolago : prostori, koncesija in dobavitelji. Potrebno ca 60.P0U Ur. Izčrpne ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Bodočnost« št. 2605. (d Dvosobno stanovanje s kabinetom v lepi vlit zamenjam za prav tako ozlr večjo takoj aH pozneje. Ponudho ln ogled : Chrlstof Drago. Povšeto-v» ulica 33 a, I nadstr. mcio: Primerno stanovanje sobo ln kuhinjo, prazno aH opremljeno. — Mirna stranka. .Takojšnja aH poznejša vselitev Siguren plačnik. — Naslov v upravi »Slov.« pod 2590. Stanovanje dvo- do štlrlsobno ISčem za takoj aH pozneje, oziroma ga zantenjam za dvosobnega s kabinetom v lopi vili. - Ponudbe: Chrlstof Drago, Povseto-va ulica 33 a, I. nadstr. Tricikljc, originalne tvornlške, za razno no-ilnost, Ima. na zalogi »RADIOVAL«, Ljubljana, Dalmatinova ulica št. 13. Več koles razprodaja koraj v novem stanju, zelo poceni. - Sušteršlč, delavnica tricikljev, Blei-weisova e. 13, Figovec, levo dvorišče. Več tricikljev razprodaja od 1.500 lir naprej. Sušteršlč, delavnica trlplkljev, Blelwel-sova cesta 13, Flgovee, levo dvorišče. Učenca sprejmem v trgovino. ?,l-llč & Comp., Arielle Rea št. 4. (v Kravo dobro mlekarlco, prodam. Porenta Franc. Sadinja vas 13, p. Dobrunje. (J Plemenske zajce srebree, z mladičem, prodam. Rožna ulica 8-1. Družabnika ico za mamiftikturno trgovino na debelo aH na drobno v Ljubljani. ISčem. Skladišče polno blaga, lokal ln koncesija vse preskrbljeno. Potrebno 500 tisoč lir. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Vse na polovico«št. 2664._ Pohištvo patentne («wteline uireie. otomane moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki nem Rudolf Radovan 'apetnik Ijiubljanu. Mestni trg 19 Stalno kupujemo vseh vrst snažno pohištvo In druge uporabne predmete. Trgovina »Ogled«. Mestni trg 3 (vhod skozi vežo). (S o Elegantna samska soba O s kaučem, foteljčkl, vlso-ka omara, knjižna onin-S I ra itd., skupno za 3800 lir naprodaj. Polzve se v upr. »Slov.« št. 2642. Brivskega vajenca tudi takšnega, ki se Je že učil, sprejmem. »Po-lanc«, Kopitarjeva 1. Vajenca za kovaško In podkovsko obrt sprejmem takoj. Zidar, kovač, Jegllčeva 15. Sanske kožice potomke Izborne mleka-rlce, zamenjam za drugovrstno ali kozllče za zakol ali prodam. Naslov v upr. »Slov.« št. 2633. J Dva mlada prašička naprodaj. Petričeva ul. 1, Udmat. j Poizvedbe Damska zapestna ura drag spomin, se Je zgubila med Spodnjo in Zg. Slško. Najditelj naj jo odda v Lepodvorskl ulici 5 proti dobri nagradi. Damska torbica izgubljena 15. IV. v restavraciji »Slamič«. Najditelj naj obdrži denar In odda listine lil pero nn : Arlella Rea 4/3, Kuralt, P.lnoldint. 1937 ln 1939/40, Ilustracijo 1930, Obisk 1940/41 ln druge knjige, prodam. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2614 Vloge In prošnje Italijanščino sestavlja, prepisuje In razmnožuje, izvršuje vse Informacije ter Nzne osebne usluge SERVIS BIRO. LJubljana. flelenburgova 4. Prošnje vloge, prestave, Informacije, dopisovanje. Intervencije, odkup ln Izterjavo terjatev, poravnave, nakup ln prodajo, upravo In nadzorovanje nepremičnin, obratov ln soude-kakrfino koli vrste' vnov- ! ležb ter vse druge trgov-čtte najholje. ako jih po- 1 sko-gospodorske posle ponudite strojno tehnični verlte komercialni pisarni pisarni Ludvik Ileršlč - ZA JO LOJZE. Ljubljana, Ljubljana, Rimska 13. Gledališka ulica štev. 7. ganaMMai— NAPRODAJ stanovanjske in trgovske hiše, vile in posestva vseh vrst in velikosti v Kočevju. Informacije daje družba »EMONA«, Ljubljana, palača Bata. ZAHVALA. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob prerani smrti nenadomestljivega nam očeta, soproga, brata itd., gospoda PONEBŠEIt LOJZETA notarja iz Ormoža ga spremili od hiše žalosti v Novem mestu na železniško postajo in z 2al k zadnjemu počitku na pokopališče k Sv. Križu, predvsem pa gg.: predsedniku apelacije dr. Golia Vladimirju, sodniku vseh sodišč dr. Bizjaku Ivanu, predsedniku notarske zbornice dr. Kuharju Andreju, vsem v Ljubljani in Novem mestu biva-jočim gg. notarjem, sodnikom, prijateljem, sošolcem in znancem. I rav tako topla zahvala vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja ter onim, ki so mesto istega darovali v dobrodelne namene. Novo mesto, Ljubljana, dne 17. aprila 1943. .... , 2 n 1 u j o č i ostali. S. S. VAN DINE: Umorjeni Kanarček »Mislim, da bi bilo najbolje, gospod Mannix, da nam poveste vse!« Tudi Mannix se je usedel bolj udobno. »O, povedal vam bom vse! Bodite brez skrbi, da vam bom povedal vse. Uganili ste. Res sem bil ves večer pri gospodični'Frisbce. A v tem ni nič slabega!« »Kdaj ste šli' k njej P« »Po uradnih urah... Med pol šesto in šesto uro. Dospel sem do 72. ceste s podzemsko železnico, ostali kos poti pa sem naredil peš.« »Ali ste vstopili skozi glavna vrata?« »Ne. Zavil sem vstran in vstopil skozi stranska vrata, kakor to delam vedno. Nikogar ne briga, k oga obiskujem, in tudi telefonist sc ne razburja nad tem, česar ne ve.« »To je vse v redu,« je pripomnil Heath. »vratar zapre stranska vrata šele po šestih.« »Ali ste ostali pri gospodični ves večer?« je vprašal Markham. »Da... skoraj do polnoči. Gospodična Fris-bee je pripravila večerjo, jaz pa sem prinesel Spisal Karel Jaromlr Erben. POTEM PRIDE V VELIKO MESTO, KJER JE VLADALA SAMA ŽALOST. PRED TEM MESTOM SREČA STARCA, KATEREGA LEPO POZDRAVI. IN ON GA VPRAŠA: >IvAM PA TI, DEČKO?« j-K DEDU VSEVEDU!« — >0H0, TAKEGA PA ŽE DOLGO ČAKAM! TAKOJ TE MORAM PELJATI K NAŠEMU KRALJU!« CflŠfl E5IPI13U5KE5R 0.Mion! PODKREPI -u- »Razen njega! Glejte, on vse ve, vse vidi, nič mu ne uide. Ni izključeno, da bo že danes odkril, kako smo ga danes zmerjali.« »Naj le sliši. Kaj nam mar? Saj bo itak spoznal, da ne odobravajo vsi njegovega nesramnega početja in da je še mnogo poštenjakov. ki ga obsojajo,« pravi Miebi. »Kako nas more slišati, ko ni tu nikogar?« »E, kdo ve? Kako je pa izvedel, da smo pripravili ta napad in je poslal vojake, da ga zacluše?« vpraša Ameni. . »On tega ni vedel. Vojaki so prav slučajno prišli.« »On jih je poslal. Sicer ne bi bili mogli vedeti...« »Mi smo slabo pripravili zasedo. Nismo bili zadosti previdni,« pravi Miebi. »Napad sem pripravil jaz in sem bil zelo euječ in previden. In upam si trditi, nko bi se bil udar posrečil, bi bili zelo srečni. Apapijevi odposlanci, ki so nosili darove Amonu Ra v njegovo oazo, so bili obloženi z zlatom in srebrom; državna blagajna je zdaj polna zaradi Za LiUuskc tiskarne v Ljubljani: Jože Krair.ariž steklenico vina. Bila je prijateljska večerja v dveh. Odšel sem iz njenega stanovanja šele pet minut pred polnočjo. Lahko pokličete gospodično in jo vprašate. Takoj odidem k njej in ji naročim, nuj pove vse, kar se je zgodilo v ponedeljek zvečer. Nikakor ne zahtevam, da verujete samo mojim izjavam.« Markham je z odločno kretnjo pokazal, da noče sprejeti predloga. »Kuj pa sc je zgodilo pet minut pred polnočjo?« Munnix se je obotavljal, kukor da le nerad govori o tem. »Dober človek sem in prijatelj ostane zame vedno prijatelj. Toda povejte mi, ali je pametno, da molčim in imam zato sitnosti zu-rudi stvari, ki se me niti malo ne tiče?« Počakal je, da bi dobil odgovor, ker pa tega ni bilo, je nadaljeval: »Povem vam torej, kaj se je zgodilo. Bil sem pri gospodični Frisbee. Pozneje sera imel napovedan še drug sestanek. Zato sem se nekaj minut pred polnočjo poslovil. V trenutku, ko sem odprl vrata, sem zagledal nekoga, ki se je prikradel od vrat stanovunja gospodične Odeli in smuknil po hodriku, ki vodi k stranskim vratom. V veži je bila luč in vrata stanovanja št. 2 so prav nasproti stranskim vratom. Nočnega obiskovalca sem videl tako dobro, kot vidim zdaj vas.« »Kdo je bil?« »Ce res hočete vedeti, je bil Pop Cleaver.« »Kaj ste storili tedaj?« »Nič, gospod Markhutn... prav nič. Stvar me ni presenetila. Vedel sem, da Cleaver dvori Kanarčku in sem si pač mislil, da je bil pri njej. Nisem pn hotel, du bi Pop vedel zame... Saj ga prav nič ne briga, s kom občujem. Zuto sem mirno počakal, da je odšel...« »Ali je odšel skozi stranska vrata?« »Brez dvoma... Nato sem tudi sam odšel po isti poti. Prav za pruv sem hotel oditi skozi glavna vratu; ker pa sem videl, da je Pop odšel skozi stranska, sem ubral tudi jaz isto pot. Čim manj vedo telefonisti o naših zadevah, tem bolje je. Odšel sem torej skozi ista vrata, skozi katera sem prišel. Poklical sera avtotaksi in se odpeljal...« »Dovolj!« mu je znova ukazujoče pretrgal besedo Vance. »Dobro, dobro...« Videti je bilo, dn je kar zadovoljen, da mu ni treba nadaljevati. »Samo ne bi hotel, da bi mislili...« »Prav ničesar ne mislimo!« Mnrkjiuni se je čudil temu Vancejevemu vmešavanju, a ni rekel ničesar. »Zakaj niste prišli, ko ste čitali v časopisih o plcsalkinem umoru, nn policijo in povedali o tej tako važni zadevi?« »Vmešali bi me v vso stvar!« je vzkliknil BBnBMHBB Mannix. »Imel sem že dovolj neprijetnosti, ne da bi jih iskal.« »Čudno ravnanje!« je nevoljno vzkliknil Markham, »Vendar pa ste po zločinu namiga-vali, da je plesulka Cleaverja izsiljevala.« »Da. Ali vas s tem nisem hotel spraviti na pravo pot, ko sem vam dal tako važno pojasnilo?« »Niste videli nikogar drugega v veži ali na hodniku?« »Niste slišali nikakega hrupa v stanovanju gospodične Odeli?... Niste slišali, da bi kdo govoril ali hodil?« »Ničesar,« je izjavil Mannix in odločno odkimal. »Ali ste gotovi, da je manjkalo pet minut do polnoči, ko ste videli Cleaverja?« »Popolnoma sem gotov. Pogledal sem na uro in dejal gospodični: .Zapuščam vas še isti dan kot sera prišel. Se pet minut manjka do jutri ...'« Markham je stavil še nešteto vprašani, ne da bi mu usnelo še kaj več izvedeti. Čez kake pol ure je Mannixa odpustil. »Če ne drugega, smo našli vsaj enega izmed delov naše uganke,« je dejal Vance. »Ne vem še, kako naj ga prilagodim k ostalim stvarem, vendar pa je zelo zanimiv. Vidiš, da so bile moje slutnje pravilne, ko sem ti svetoval, da povabiš Mannixa na razgovor.« Delegacija Vzhodnih železnic v Ljubljani objavlja sledeči OGLAS Železniška uprava objavlja natečaj za licitacijo zaradi oddaje v zakup kolodvorske restavracije na postaji Ljubljana pod sledečimi pogoji: Osnovna ietna zakupnina znaša 40.000 (štirideset tisoč) lir poleg ustreznih pristojbin za postranske dobave (voda, luč, kurjava itd.). Po natečaju izbrani zakupnik bo imel pravico uporabljati v postajni zgradbi tri sobe za sebe in svojo družino in dve zgradbi ob ulici Soške Divizije za shrambo raznega materiala. Za te prostore bo plačeval zakupnik najemnino, določeno v pogodbi. Razen tega gredo v njegovo breme vse davščine in obremenitve v zvezi z vodstvom postujne restavracije in s prostori, oddanimi v najem. Pogodba se bo sklenila za nedoločeno dobo in bo pričela teči s. I. junijem 1943-XXI. Stranki bosta imeli le-to odpovedati na 3 mesece vnaprej. Letno zakupnino bo treba plačati vnaprej v 4 trimesečnih obrokih. Izbrani zakupnik bo moral položiti kavcijo v višini četrtletne zakupnine. Prošnje za pripustitev k nntečaju morajo biti opremljene s sledečimi listinami: 1. Vloga na taksnem papirju 6 lir naj vsebuje osebne podatke, točno socialno razmerje in bivališče kandidata. 2. Splošno spričevalo sodne pisarne, ki ne sme biti starejše kot 1 mesec od objave tega oglasa. 3. Overovljeni rojstni list, iz katerega je razvidno, da jc kandidat arij-ske rase. Omenjene tri listine je treba poslati priporočeno po pošti na naslov: Predstojniku delegacije Vzhodnih železnic v Ljubljani, Kolodvorska 39, najkasneje do 18. ure 10. inaja 1943. Nične bodo vloge, dospele tudi po krivdi nošte po tem roku ali če bodo nepopolne. Natečaja se bodo smeli udeležiti le oni kandidati, ki jili bo železniška uprava izbralo kot primerne po svoji končno veljavni odločitvi. Kandidati, ki bodo pripnščeni k natečaju, bodo prejeli posebna vabila. Po prejemu omenjenega vabila bodo morali kandidati takoj predložiti sledeče listine: al overovljeno spričevalo o italijanskem državljanstvu na taksnem papirju S lir; h) hranilno ali depnzitno knjižico, iz katere je razvidno, da ima kandidat bančni depozit vsaj 100.000 (slo tisoč) lir: e) potrdilo, iz katerega je razvidno, da je kandidat plačal vse davke; d) potrdilo o vp«su v ustrezajoče profesionalno sindikalno orpanizacijo na taksnem papirju 6 lir. ki n" sme bili slarejSe kol 3 me-secc od objave lepa oplasa. To potrdilo mora bili overovljeno r.d Kr. Prefekltire, če pa predložijo kandidati, ki bivajo izven Ljubljanske pokrajine; iz njepa mnra bili razvidno, koliko let že kandidat vrši poklic reslavralerja; el polrdilo, da kandidat ni v stečaju; f) potrdilo o dnbrcm pnliličnem in moralnem vedenju nn taksnem papirju 6 lir, overovljeno za kandidate izven I.jubljanske pokrajine; p) polrdilo o zdravstvenem stanju, izdano od železniSkepa zdravnika; h) začasno kavcijo za pripustitev k natečaju v obliki čeka Banca d'Italia za 10.000 (deset tisoč) lir. Predstojnik Ing. Rolln, s. r. delegacije Vzhodnih železnic: načrte; sicer si ne znam razložiti tako prikladnega prihoda vojakov.« »Nihče od nas ni izdajalecUugovarjajo roparji in Meni krikne: »Imenuj koga!« »Ne vem. Izdajalec je že ali mrtev ali ranjen ali pa je morda pri podkralju in spravlja nagrado izdajstva. Kdo ve? Prepričan pa sem, da je nekdo zblebetal in odkril, gorje mul Ko pregledajo jetnike, veste vi sami, da je sredstvo, ki odpre vsaka usta, in čemur se nihče ne more upreti.« »Zlato! Naši tovariši se ne bodo dali kupiti. Mi smo poroki!« ugovarjajo. »Nisem mislil na zlato, marveč na maščevanje,« pravi Baket. »Mučenje!« mrmrajo nekateri. Meni, ki je bil ognjevit, pa zakriči: »Niti najbolj grozno mučenje ne bo iztrgalo nobene besede iz njihovih ust« »Ne veš kaj je mučenje. Ako bi vedel, ne bi tako govoril,« mu pravi Baket in skoraj vsi so mu dali prav. Strah, da so morda tovariši govorili med mučenjem, se je polastil roparjev, ki so postali leni in zaspani. »Nič več ne moremo,« pripomni Ameni po oddihu. »Že petnajst ur bežimo.« Urednik: Viktor Ceneje ■na »PILATUS« (spisal Federer) je prekrasen planinski romnn, ki bo vsakomur najlepše osvežujoče branjel Roman je lepo ilustriral Trpin Janez. Knjigo dobite po vseh knjigarnah in trafikah. Naslednji teden bo izšla knjiga »Ljlldje Ob Krkl«j ki jo je spisal Joža Dular. P1ETRO 4 M ASCAGNI Commedia lirica komična opera — di P. SUARDON INTERPRETI PRINCIPALI — GLAVNE VLOGE IMAJO: Suzel ........Pia Tassinari Fritz Kobus.....Ferruccio Tagliavini David........Saturno Meletti Beppe, lo zingaro . . . Amalia Pini Orcbestra Sinfonica e cori deli* rt in Simfonični orkester in zbori J^iiii«. DIRIGE L ' A U T 0 R E — DIRIGIRA AVTOR Maestro del Coro — BRUNO ERMINER0 — zborovodja E' UN'INCISIONE JE PROIZVOD fii (ETRA 91 Altre opere precedentemcnle edite: Druge predhodno izgotovljene opere: NORMA — LA FORZA DEL DESTINO (MOC USODE) — TURAND0T — LUCIA DI LAMMERM00R oderuštva Zafnatpanea, ki prodaja žito za težko zlato; nosili so tudi mnogo živeža. Dvorjani-ki so strahopetci, ki so se morali podati v oazo; ljudje, ki se oblačijo v pisan žamet, se dajo nositi v nosilnicah, niso zmožni nikamor pre- makniti nog, tako so leni in mastni in ne znajo jžja. Tudi njihovi služabniki so pravi tiči, tolsti, ki bogate na ramenih go- spodarjev: kuharji, da tudi v puščavi pripravljajo odlične pojedine; sobarji, da oblačijo leni rod v puščavi, ga mazilijo z oljem in češejo; v celem trideset oseb z več kot sto težko obloženimi osli z darovi in živežem; plen, ki bi nas bil obogatil in nam dal priliko, da bi se podali drugam, ali v Tebe s sto vrati ali v Sieno, kjer bi bili živeli kot veliki gospodje. Nas je bilo trideset in nas trideset zaleže za njih sto. Medtem pa...« pravi Baket. »Medtem ko smo jih v neki ozki dolini napadli in se zapletli v boj in se nam je zmaga že nasmehnila, ker večina njih je že padla ali zbežala; medtem tedaj, ko smo imeli zmago že v roki, so prišli vojaki..,« nadaljuje Ameni. »Ti so nepričakovano napadli; padli so iz-nenada v sredo med nas in zgodilo se je, kar se je zgodilo. Prvič z Znfnntpnncnm!« krikne Meni, zelo ognjevit ropar. Nihče mu ni pritrjeval. Spomin na neuspeh je bil prebridek. »Poraz je bil veliki« pristavi Ameni. »Vsekakor. Bilo nas je trideset, zdaj pa samo še sedem,« ugotovi Baket. »Ostali so bili pobiti ali padli v roke vojakom, ki so jih izročili Zafnatpaneju; ta jih je dal pa obesiti.« »Eden ali drugi je morda zbežal.« »Kot smo zbežali mi.« »Dohiteli bi nas bili in se nam na begu pridružili.« »Zelo malo verjetno je, da se je še kdo rešil. Zal nas ni več kot sedem,« mrmra Baket- »Bolje sedem kot nobeden,« pripomni Miebi modrijan. »Samo da nas puste v miru.« reče Baket. »Kdo nas bo pa preganjal? Ze cel dan bežimo. Pustili smo Nil med nami in njimi. Kdo bi nas zasledoval do tu?« pripomni Ameni. »Vojaki bi nas lahko opazili,« ugovarja Meni. »Ne verjamem. Zmračilo se je; pa tudi ne vedo, kdo smo, kako nam je ime, ne kje smo skriti in nikomur ne bo na misel prišlo, da bi nas prav tu iskali,« reče Baket. »Jaz se bojim nečesa drugega.« »To jer« »Da kdo od naših izblebeta.« Ugovori od vseh strani. »Naši so vsi zvesti!« rečejo vsi. »Zares? Jaz sem pn prepričan, da je bil med nami izdajalec, ki je odkril podkralju naše Izdajatelj: Inž. Jože Sodja