TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino^ industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za Vs leta 90 Din, za J/4 leta 45 Din, Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 28. mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LCTO XII. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v torek, dne 8. januarja 1929. Telefon g.. ŠTEV. 4. Kraljev manifest na narod. V nedeljo, dne 6. t. m. je bila po vsej državi objavljena naslednja pro-klamacija Nj. Vel. kralja Aleksandra I.: Mojemu dragemu narodu! Vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem! Najvišji narodni in državni interesi ter njihova bodočnost mi nalagajo, da se kot vladar in sin te zemlje obračam neposredno na narod in da mu odkrito in iskreno povem ono, kar mi v sedanjem trenutku nalaga moja vest in moja ljubezen do domovine. Prišel je čas, ko med narodom in kraljem ne more in ne sme biti več posredovalca. Tekom tolikih prestanih naporov in tolike potrpežljivosti, ki sem jo pokazal v izvrševanju svojih visokih dolžnosti, je mojo dušo trgal obupni klic naših narodnih množic, delavnih in rodoljubnih, toda izmučenih, ki so, vodene po svojem naravnem in zdravem razsodku, že davno videle, da se ne more več iti po potu, po katerem se je dosedaj šlo. Moja pričakovanja kakor tudi pričakovanja mojega naroda, da bo razvoj našega notranje-političnega življenja prinesel ureditev in konsolidacijo razmer v državi, se niso izpolnila. Parlamentarno delo in vse naše politično življenje dobiva vedno bolj negativno obeležje. Od tega imata narod in država za sedaj samo škodo. Vse koristne ustanove v naši državi, njihov nanredek in razvoj celokupnega našega narodnega življenja so s tem prišle v nevarnost. Od takega nezdravega političnega stanja v državi ne trpi samo notranje življenje in napredek, temveč tudi ureditev in razvoj zunanjih odnošajev naše države, kakor tudi okrepitev našega ugleda in kredita v inozemstvu. Parlamentarizem, ki je kot politično sredstvo po tradicijah Mojega nepozabnega očeta ostal tudi Moj ideal, so začele zaslepljene politične strasti zlorabljati v taki meri, da je postal zapreka' za vsako plodonosno delo v državi. Žalostni razdori in dogodki v Narodni skupščini so omajali v narodu vero v koristnost te ustanove. Sporazumi, pa tudi najbolj običajni od-nošaii med strankami in osebami, so posta'i absolutno nemogoči. Namesto, da bi parlamentarizem razvijal in krepil duh narodnega m državnega odinstva. pričenja — tak, kakršen je — dovajati do duševnega razsula in narodnega razedinjevanja. Sveta moja dolžnost je, da z vsemi sredstvi čuvam državno in narodno edin- stvo in jaz sem odločen, da to dolžnost izpolnim brez kolebanja do konca. Čuvati narodno edinstvo in državno celoto, to je najvišji cilj Moje vladavine, a to mora biti tudi najvišji zakon za mene in za vsakogar. To mi nalaga Moja odgovornost pred narodom in pred zgodovino; to mi nalaga ljubezen do domovine in pieteta napram neštevil-nim dragocenim žrtvam, ki so padle za ta ideal. Iskati zdravilo proti temu zlu z dosedanjimi parlamentarnimi j izpremembami vlade ali pa z novimi zakonodajnimi volitvami, bi pomenilo izgubljati dragoceni čas z brezuspeš-j nimi poskusi, zaradi katerih smo že ; izgubili nekoliko zadnjih let. Iskati moramo nove m e - i tode dela ter pripravljati nova pota. Prepričan sem, da bodo v tem resnem trenutku vsi Srbi, Hrvati in Slovenci razum el i to iskreno besedo svojega kralja in da bodo oniMoji najvernejši pomočniki pri Mojih bodočih naporih, ki imajo zgolj en cilj, da se v najkrajšem času doBeže ustvaritev onih ustanov, one državne uprave in one državne ureditve, ki bo najbolj odgovarjala splošnim narodnim potrebam in državnim interesom. Zaradi tega sem se odločil in odločujem: Ustava Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev od 28. junija 1921 se razveljavi. Vsi državni zakoni ostanejo v veljavi, dokler se po potrebi z Mojim ukazom ne ukinejo. Na isti način se bodo v bodoče ustvarjali tudi novi zakoni. Narodna skupščina, izvoljena 11. septembra 1927, se razpušča. S tem, da sporočam to svojo odločitev Svojemu narodu, naročam vsem cb'astvom v državi, da no njej postopajo, a vsem in vsakomur zapovedujem. da se ji pokoravajo. V Beogradu, 6. januarja 1929. Aleksander s. r. * * * Obenem z manifestom je Nj. Vel. kralj j imenoval novo izvenparlamentarno vlado. ki ji načeluje dosedanji komandant kraljevske garde general Pera Živkovič. Istočasno je bila suspendirana ustava in prenešena vrhovna oblast v državi s posebnim zakonom na kral;'a, kateremu so odslej neposredno odgovorni vsi mi- nistri, ministrom pa vse podrejeno urad-ništvo. Sledil je tudi razpust Narodne skupščine, ki je bila zapečatena. »Službene Novine« prinašajo poleg teh ukazov zakon o dopolnitvah in izpremembah zakena o zaščiti države in zakona o tisku. Tendenca teh zakonov je očuva-nje javnega reda in miru ter preprečitev vsakega hujskanja na plemenski in verski razdor. Prepovedujejo se vsi politični shodi in sestanki brez predhodnega dovoljenja od pristojne policijske oblasti. Tudi tiskovni zakon je zelo poostren, uvaja strožjo cenzuro in predvideva ustavitev nadaljnjega izhajanja lista, ki bi bil zaplenjen trikrat v enem mesecu. Prestopki po tiskovnem zakonu spadajo deloma pod jurisdikcijo zakona o zaščiti države. Zelo važna je tudi določba, da proti zaplembi ni pravnega leka. S posebnim zakonom se razpuščajo vse občinske uprave po vsej državi in pooblaščajo veliki župani, da imenujejo vladne komisarje. Za Beograd, Zagreb in Ljubljano bodo imenovani vladni komisarji s kraljevim ukazom. * * * Kraljev manifest je bil živahno ko-.mentiran in sprejet v gospodarskih krogih z odkritosrčnim zadoščenjem ter prepričanjem, da je bil to v brez-izgledni politični borbi parlamentarnih strank edino mogoč izhod iz situacije. Gospodarski krogi pričakujejo, da se bo novoimenovana vlada, neovirana po parlamentarnih krizah in neprestanih političnih zapletljajih, •lahko posvetila z vso energijo strokovnemu delu v gospodarskih resorih in zboljšanju javne administracije, ki je najbolj pereč problem sedanjosti. V trdnem prepričanju, da se stvori na odločilnih mestih atmosfera, ki bo omogočila stvarno reševanje neodložljivih in perečih gospodarskih problemov, pomirjevala verske in plemenske strasti v narodu, omejila demagogijo, ki se je razpasla v političnem življenju in da se bo ugladila pot iskrenemu sporazumu med brati troedinega naroda, pozdravljamo la zgodovinski dogodek z željo, da apel vladarja najde v narodu zaželjeni odmev in globok odjek v srcu vsakega rodoljuba. Živijo Kralj! ODPRAVA POTNIH VIZUMOV MED ČSR IN SHS. Konzulat češkoslovaške republike v Ljubljani naznanja, da je bil glasom odloka ministrstva zunanjih poslov v Pragi definitivno odpravljen polni vizum med ČSR in SHS. Potniki se morajo izkazati le z veljavnim potnim listom. Vidiranju so podvrženi nadalje le še začasni potni listi in skupne potne konsignacije. * * * 7A TRGOVSKE ZVESE Z EGIPTOM. V Aleksandriji (Egipt) se je osnovalo novo društvo »Jugoslavensko Trgovačko uvozno i izvozno društvo«. Društvo se je osnovalo s kapitalom naših emigrantov in je zastopnik tega društva g. F. Pu^a-lovič, pomorski agent i mešetar na Su-šaku. P. O. B. 47. Pobiranje samoupravnih občinskih naklad na pl/o in žgane opojne pijače. Ljubljanska oblastna skupščina je izdelala v svojem zadnjem zasedanju novo uredbo za pobiranje samostojnih občinskih naklad na pivo in žgane opojne pijače. Uredba velja za ljubljansko oblast, izvzemši glavno mesto Ljubljano, za katero ostane še nadalje v veljavi v letu 1C24 predpisani pravilnik. Nova uredba se v glavnem strinja z dosedanjimi predpisi. Od dosedanjih predpisov se razlikuje samo v nekaterih nebistvenih točkah. 1. Način pobiranja. Naklado sme občina, čim dobi za njo oblastveno dovoljenje, pobirati ali v lastni režiji ali pa po organih finančne kontrole. Možno pa je tudi pavšaliranje, to je pogoditev. 2. Nakladna dolžnost. Nakladi so podvržene one množine piva in žganja, ki se v ozemlju občine použijejo ali na drugačen način porabijo. Izvzete so samo one množine žganja, ki so oproščene državne trošarine, torej žganje, proizvedeno iz lastnega pridelka in z lastnega zemljišča. Naklado plačujejo: a) osebe, ki v občini točijo ali nadrobno prodajajo nakladi zavezane pijače, to je prodajajo prvo v sodih v množinah manj nego 25 1. pivo v steklenicah pa manj nego 12yo 1 in žganje po manj nego 20 1 g’ede vseh za točenje aU za nadrobno prodajo namenjenih množin; b) osebe, ki v gospodarstvu ali v obrtu porabljajo nakladi zavezane pijače, za vse porabljene pijače, ako niso naklade za dotično občino plačale osebe, navedene pod a) kot prodajalci. Zasebniki, to je osebe, ki se ne bavijo obrtoma s točen:em aH nadrobno prodajo pijač, so oproščene plačila naklade tedaj, ako ne dobe piva več nego 5 1 in žganja ne več nego pol litra. Ako dobe večie množine. so zasebniki ravno tako dolžni prijaviti te množine pristojnim organom in plačati naklado kakor točilei ali prodajalci pijač. Izdelovalci piva in žgania in točilei ter prodajalci pijač bo do’žni plačati naklado tudi za one piiače, katere porabijo v svojem gospostvu ali obrti. 3. Zapadlost plačila. Naklado plačaio trgovci in točilei pijač po izbiri ali pri vkletenju. odnosno prejemu, ali pa takrat kadar dotične posede nastavijo. Seveda morajo biti obratni prostori v katerih so shranjene pijače ?a katere naklada Se ni plačana, pod uradno kontrolo. Vse druge osebe plačajo naklado ob vkle-tenju. vsekakor pa pred pričetkom nakladi zavezane porabe. 4. Kontrola shramb. Točilei in prodajalci pijač, ki razpečujejo pijače na debelo to je v množinah preko 25, oziroma 12% in 20 1, tudi na drobno, morajo imeti skladišča nijač, ki so namenjena za prodajo na debelo, popolnoma ločena od skladišč, v katerih shranjujejo nakladi zavezane pijače, ki so namenjene za nadrobno prodajo. Skladišča, odnosno kleti ne smejo biti med seboj v nikaki medsebojni zvezi. Zvezana ne smejo biti med seboj niti z vrati in hodniki, niti ne z okni. Za točenje in za prodajo nadrobno ' določeni prostori in shrambe so pod kon' o organov katerim ie pover- jeno obiranje nak’ad. i organi so up a vi. eni take prostore preg edati In i oiskati ob vs'iki uri in ob vsakem dnevnem času. Za prodajo na debelo določeni prostori navadno niso pod kontrolo. Vendar pa je občina upravičena zahtevati, da se tudi iz teh prostorov na debe’o oddane pijače prijavijo organom a pobiranje naklade. Pijače se Iz teh prostorov ne smejo nikdar oddajati v množinah pri pivu izpod 25 1, odnosno 12Vk 1» pri žganju pa ne izpod 20 1. 5. Popis prostora. Točilci in prodajalci so dožni v treh dneh po uveljavljenju novega predpisa, to je po od dne 14. januarja lf-29 dalje računjeno. predložiti organom, ki pobirajo naklado, popis prostorov v katerih razpečavajo ali hranijo za točenje, za prodajo nadrobno aH za lastno uporabo določene pijače. Hkratu morajo prijaviti osebe, katere Jih bodo v njihovi odsotnosti zastopale. 6. Prijave novih zalog. Vse osebe, ki so zavezane plačevati nak’ade, morajo ustno ali pismeno priiaviti pristojnim organom nakladi podvržene pijače ki jih za časa pobiranja naklade pridobe, prevzameio v shrambo ali pa na svoj račun dajo shraniti drugim, preden se pijane spravijo v kontroli podvržene 'prostore. 7. Prijave nastavitve, prelivanja in pretakanja. Za pobiranje naklade postavljeni organi imajo pravico, prenričato se iz dotičnih računov ali voznih listov na mestu samem, ali prijava soglaša z deianakim stanjem. V kontroli podvrženih prostorih smejo na posode in shrambe dejati pečate ali druge naprave. da se pijače, za katere še ni plačana naklada, brez vednosti poklicanih organov ne moreio vzeti iz shramb aH posod, ali da se ne morejo v posode aM shrambe priliti neori-javMene Piiače. Stranka te zapore ne sme odstraniti in jo mora varovati pred noškodbo. TočPci in prodajalci pijač moraio najmanj 3 ure preje prijaviti pristojnim or?ranom. če nameravajo piiače, ki so shranjene v kontroM podvrženih prostorih in za katere še ni p^čana naklada rabiti za točenje ali prodaio na drobno jih popolnoma a1! de^rm ■•pretočiti ali preliti iz ene posode v *ilnsnro a’i v več posod, ali pa uradno jsaporo odpreti aH posodo nastaviti. Uporaba priiavMenih pijač za prodajo na drobno a1! za lastno potrebo se prične takrat ko se posoda s tako pijačo nastavi, to ?e v navedeni namen odpre. Tsto velja tudi za pretakanje v stevlenice. TVi1 ec in prodajale ne srr>e nikdar pričeti s točenjem in prodajo preden ne r»’ača naklade, odnosno ne sme pričeti s pretakaniem in odstraniti uradpe zapore preden jo ne odpre ali ne odstrani uradni organ. Uradno zaporo sme odstraniti samo. če ie izvršila prijavo po predpisu in če Pristojni organ v eni uri po napovedanem času ne pride odnret aU uradne zapore odstranit, ali če ji je organ to za dotični primer izrecno dovolil. 8. Odpis naklade. Naklada se odpiše od pri iavljenih pijač, od katerih še ni plačana, odnosno plačana naklada se povrne: a) če se pijača v shrambi izoreme-ni tako bistveno, da je postal za človeka neužitna ali če se je uničila po kakem zadostno dokazanem slučajnem dogodku; b) če se žganje v množinah po naj-mani 2^ 1 Pivo v sodih v množinah po na;mani 25 1 in pivo v steklenicah v množinah po naimanj !21/2 1 odda v kak kraj izven občine. S. Ken*»*eH H©*?j ra n:jače, H so namenjene za prodajo na debelo. Shrambe m pijače, namenjene za prodajo na debe’o v gornjem zmis’u niso rod kontrolo. Ako s-1 pa iz teh shramb odvzimeio maniše količine nenro ie to dopustno (zoranie izpod 20 1. pivo izpod 25 1. odnosno 12M> l)i odnosno se kate^ekoM množine iz teh shramb prenašajo brez predhodne , prijave v prostore določene za toče- j nje aM prodajo pijač, upravno ob’ast- i vo tako stranko najpre:e posvari v 1 ponovnem prime"u pa ji sme za določen čas ali do prekMca odvzeti ugodnost brezkontrolnih shramb. 10. Obdačenje zalos ob pričetku pobiranja naklad. Kadar se prično v občini pobirati naklade na žganje in na pivo na novo, morajo toei’ci in prodaja’ci pijač v 24 urah po razg’asitvi ustno ali pismeno prijaviti pristojnim organom svoje zaloge pijač in plačati na-k'ado za svojo zalogo. Od prijave in naknadnega obdačenja so oproščene samo tiste zaloge, ki ne presegajo pri pivu 10 1 in pri žganju 5 ]. : 11. Kazenske določbe. Prestopki nove uredbe se kaznujejo, kolikor ne spadajo pod določila kazenskega zakona z globami od 5 do j 300 Din, ali ob neizterljivosti z zapo- i rom 1 do 7 dni, v težjih primerih ali 1 ob ponovnem prestopku v denarju do 1000 Din ali z zaporom do dveh tednov. Poleg tega ima občina pravico, da naknadno izterja naklado, za ka- j tero je bila prikrajšana. Evropska železna produkcija. Lovcem v uvaževanje! Pod pritiskom težkih gsopodarskih razmer, ki se vlečejo pri nas iz leta v leto, je nastopilo ubožanje prebivalstva in s tem znaten padec njegove kupne moči. Trgovina občuti zato še večjo stagnacijo, ki jo še potencirajo vedno nova davčna bremena, tako da uspeh podjetij pada na minimum. Bodisi podjetnik ali delavec, tako telesni kot duševni, je danes na robu propada. Izvzeti tudi nismo mi lovci. Treba je gledati na vsako paro. Zato je hvalevredno, da se nam hoče v teh težkih časih pomagati in da Uprava I ljubljanskega velesejma roko v roki z Lovsko zadrugo tudi letos priredi kožni sejem. Ta se vrši v prostorih Ljubljanskega velesejma dne 23. t. m. Težko nam je bilo delati preje, ko smo vs’ed nezadostnega smis’a za organizacijo prodajali razkropljeni po vsej državi svoj pridelek — kože — za ceno, ki so nam jo diktirali drugi in ko so nas izrabljali rpzni prekupci, dobro zavedajoč se svoje opomoči napram nam poedin-cem. Težko bi nam bilo — posameznikom — tudi danes, ko je kupna moč konzumenta tako padla. Ali fraga snioh ne bi oddali, ali pa za neprimerno ceno — v našo izgubo. Naša reditev je baš v organiziranem kožnem seimu, in edino le tu. Kar nas je, vsi pošljimo svoje blago na to organizirano prodajo, na kožni sejem v Ljubljano. Nihče naj ne cepi naših vrst, zaveda imo se, da je na nas samih naša usoda! Pokažimo, da smo tudi mi stanovsko zavedni, proč s predsodki, ki so že marsikomu bili vzrok propada. Toliko časa boš zastonj trkal na vrata bo1 j šega obstoja, dokler ne boš spoznal, da je le v skupnem nastopu rešitev. Korak za korakom je ideja skupnosti in solidarnosti pričela pridobivati na terenu med nami ter prišla do izraza na dosedaj prirejenih kožnih sejmih. Posledice niso izostale in koristi bomo imeli od leta do leta večje. Zato pošljite vsi svoje blago čimpreje v Ljubljano. Vsa navodila dobite na zahtevo brezplačno z obratno pošto od urada Ljubljanskega velesejma, oddelek >Divja koža«. Blago se sprejema do 19. t. m. Leto 1928 je bilo za evropsko železno industrijo leto konsolidacije in zdrave povojne konjunkture. Po nemirnih vojnih in povojnih letih, v katerih se je abnormalna konjunktura — seveda samo kratek čas trajajoča — menjavala s hudo gospodarsko depresijo, pomenjata zadnji dve leti za evropsko gospodarstvo bistveni korak do povratka k normalnim predvojnim razmeram. Po splošni depresiji v letih 1925 in 1926 so se kazali že na koncu leta 1926 znaki prihajajočega zboljšanja, ki je nato v letu 1927 tudi zares nastopilo in se je v letu 1928 v nekaterih deželah in okrajih nadalje dvigalo. To pričajo i vsaj produkcijske statistike železne j industrije, ki so zmeraj najbolj občutljivi barometer konjunkture. Po teh statistikah je narasla produkcija jekla v prvih desetih mesecih leta 1928 napram istim mesecem lanskega leta na Francoskem za 9 odstotkov, v Belgiji in Luksemburški za 5, ! na Poljskem za 11, v Češkoslovaški pa za ca 27 odstotkov. Padla je pa za 3 odstotke v Nemčiji in za 11 odstotkov v Angliji. Produkcija jekla bo po teh podatkih v letu 1928 prekosila produkcijo leta 1927 in bo tudi za ca 12 odstotkov večja kot produkcija zadnjega predvojnega leta. Poleg tega je povzročilo pomnoženo povpraševanje že na koncu leta 1927 dolgo pričakovani dvig železnih cen na svetovnem trgu, ki je trajal skoz vse leto 1928 in ki ugodno vpliva na letošnje kupčijske zaključke železne industrije. 12-odstotni dvig evropske produkcije napram zadnjemu predvojnemu letu je sicer razveseljiv, a ni v razmerju do dviga evropske produkcijske kapacitete, ki je narasla v istem času najmanj za 50 odstotkov, in tudi ni v razmerju do dviga v ameriških Zedinjenih državah, kjer je dosegla produkcija v istem času 16-od-stoten povišek. Nerazmerje evropske produkcije do produkcijske kapacitete je bilo povzročeno v prvi vrsti vsled nadindustrializacije v Nemčiji in Angliji, ki sta upali na večje prodajne trge kot so jima danes na razpolago, in ki sta zato izgradili tovarne z dosti večjo kapaciteto. Anglija trpi zmeraj bolj vsled gospodarske ekspanzije Zedinjenih držav, ki ji konkurirajo v dominionih in v Južni Ameriki. Nemčija se pa bori na svojih predvojnih prodajnih trgih proti konkurenci Belgije in Francije. S prisvojitvijo Lotaringije je hPa Francija prisiljena do desetkratnega povišanja izvoza, da je mogla vzdržati produkcijo svojih železnih tovarn. Pred vojsko je eksporti-rala Francija na leto 500.000 ton, letos bo njen izvoz presegel 5 milijonov ton. Hkrati se je dvignil izvoz Belgije od IVa na 4M2 milj. ton. Belgijske in francoske tovarne železa 30 imele pri tem na razpolago tudi izdatno izvozno premijo in sta imeli znižane produkcijske stroške tako da sta mogli z uspehom konkurirati proti Nemčiji tudi tam, kamor prej nista nikdar eksportirali. Močno zboljšanje finančnega položaja Francije je povzročilo poleg tega na Francoskem letos zelo veliko investicijsko gibanje zasebnega in državnega gospodarstva, kar je povzročilo omenjeni devetodstotni produkcijski dvig in kar je prisililo domače že’ezne tovarne. da so se v drugi polovici leta nekoliko umaknile z eksportnega trga. To je prišlo deloma v prid nemški železni industriji, koje domača pro>-daja je napram lanskemu rekordnemu povpraševanju močno ponehala in ki je morala zato eksport forsirati, 5e je hote’a obdržati poln obrat v svojih tovarnah. Vseeno je bila pa nemška produkcija že v prvih desetih mesecih za 3 odstotke manjša kot lani, koji defecit se bo v celotni bilanci ys'ed pettedenskega izprtja v renski železni industriji še bolj poznal. Ang’eška produkcija železa kaže napram lanskemu letu deficit 11 odstotkov. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da leto 1927 ni bilo normalno leto; pred njim je bil polletni rudarski štrajk leta 1S26, ki je prisilil tudi večino angleških železnih tovarn, da so prenehale z delom v plavžih. Leta 1927 je prišlo potem do naravne posledice: vse med štrajkom izčrpane zaloge so morale biti dopolnjene, vsled česar se je dvignila produkcija jekla nad normalo drugih povojnih let. Letošnja produkcija odgovarja povprečnosti let 1923/25 in je v splošnem za 11 odstotkov večja kot pred vojsko. Med deže^mi, ki so napram lanskemu letu svojo produkcijo dvignile, je, kakor omenjeno, Ceškoskna-ška na prvem mestu. Njen domači konsum je dosegel letos rekordno številko, v prvi vrsti vsled izredno živahnega stavbnega gibanja. Tudi eksport se je letos ugodno razvijal in bo njegova vrednost v letu 1928 ca 8 odstotkov večja kot je bila vrednost v letu 1927; zlasti je narasel eksport v Jugoslavijo in v Rusijo. Močni dvig produkcije je bil omogočen češkoslovaškim železnim tovarnam samo vstod stalne izpopolnitve niih tehniških naprav in vsled velikih investicij. Ugodne so tudi posledice komercielne koncentracije, ki so jo izvršile češkoslovaške tovarne žeto-za leta 1/21 z ustanovitvijo domačega prodajnega kartela, kar jim je omogočilo špecijalizacijo v določenih produkcijskih panogah. Kartelova za- Prag, Im, tub tal graj Is e®! »ILIRIJA« Vilharjeva cesta (za (Jlavnim kol.). Kralja Petra trg 8. Miklošičeva c. v Telefon ilc* 2,'lin. Zbor trgovcev v Trbovljah. Gremij trgovcev v Laškem je priredil v nedeljo, dne 6. t. m. lepo uspelo predavanje o novem davčnem zakonu v Trbovljah. Udeležili se ga niso samo trgovci, temveč tudi številni obrtniki, tako da je bil obisk prav mnogo-brojen in je pokazal, da se naši gospodarski krogi živahno zanimajo za pereča ekonomska vprašanja. Zborovanje je otvoril načelnik gre-mijalnega pododbora g. Pavlin ter v prisrčnih besedah pozdravil gremijalne-,ga načelnika iz Laškega g. Elsbacherja, predavatelja tajnika Zveze gremijev g. Podgorška, domačega podžupana g. nadučitelja Voduška ter vse navzoče, ki so se v tako lepem številu odzvali vabilu gre-mija na predavanje. V kratkih potezah je rato označil važnost novega davčnega zakona in nato podal besedo g. Podgoršku, ki je v enournih izvajanjih očrtal davek na dohodek od zgradb in novo prido^nino ter način fatirania, kar naj-■ bolj živo zadene našega trgovca in obrtnika. Posebno je konečno predavatelj naglasil pomembnost davčnih odborov, v katerih bedo imeli davkoplačevalci večino, in zato je v največjem interesu občin, da izvolijo vanje može, ki bodo s svojim znanjem in globokim poznava- njem ter umevanjem teženj in potreb dvakoplačevalcev svojega okoliša jamči- li za to, da davčni vijak ne bo preživo zadel gospodarske sile prebivalstva. Predavanje je bilo z odobravanjem sprejeto, nato pa je še g. Pavlin, ki se z veliko izkušenostjo in agilnostjo bori za gospodarske koristi svojega področja, ape'iral na vse navzoče, da posvetijo največjo pažnjo davčnim prijavam, posebno pa oceni režijskih stroškov posameznih strok, da se ne bodo pojavljale prevelike razlike, ki bi uplivale neugodno na odmero davkov. Po tem so se takoj tudi določili triji ugledni možje, ki se bodo predlagali občini v davčni odbor. H koncu se je oglasil k besedi še g. podžupan Vodušek ter dal duška svojemu veselju nad lepo uspelim zborovanjem, izrekajoč za prireditev posebno zahva'o neumornemu in požrtvovalnemu gremijalnemu načelniku g. Elshacherju, g. Pavlinu ter predavatelju zveznemu tajniku g. Podgoršku. Odgovoril mu je gosp. načelnik Fls-bacher, p-udarjajoč velike za^ugn Hv-še?a žurana st. Voduška za napredek trboveljske občine ter lepo solidarno in živahno zanimanje vseh pridobitnih panog za aktualne gospodarske probleme. Nato ie g. Pavlin zaključil zborovanje z zahvalo vsem udeležencem za lepo udeležbo in z nado, da bo predavanje! ^brodilo, kar najboljše sadove. Priporočajte, prosim, svojim odjemalcem priljubljen^ MAGGIieve izdelke za juhe. Raipalui* v kraljevim SHI Fran Ksav. Lalnlk, Ms 6 Lahka prodaja! Dober zaslužek sluga je tudi ta, da se mu je stabilizacija cen v resnici posrečila, in zlasti, da od ustanovitve nadalje cene .niso nikdar poskočile čeprav je bila priložnost večkrat podana, zlasti v zadnjem letu spričo splošne hausse na svetovnem železnem trgu. Že sedaj se vršijo pogajanja za podaljšanje kartela od 1. 1931 do 1. 1941, kar bi bilo v splošno korist. Rekordno avtom obilno Isto v Ameriki. V prvih enajstih mesecih preteklega leta so napravili v U. S. A. 4 milijone 270.000 tovornih in osebnih avtomobilov. Sicer so mora^ neka-te-e srednje in manjše tvrdke v zadnjih mesecih obratovanje omejiti in je pritisk konkurence rastel, a oba vodPna koncerna sta z, izde^vanjem sv' jih novih modelov zapcs’ena do skrajnosti sFoje kapacitete. Zato v decembru ni bilo pričakovati drugega nazadovanja kot sezijskega. Zato računi jo s skupno lansko produkcijo 4 600/D0 avtomobilov: s tem bi bil dosežen rekord in bi bilo dosedanje rekordno leto 1926 prekoračeno s pribMžno 100.000 enotami. Prodajne razmere niso enotne. V zadnjih mesecih zlasti iz srednjega zahoda na-•znanjeni prodajni dvigi, večkrat zelo Izdatni, gredo večinoma na rovaš večjih dobav Fordove družbe, pri čemer gre samo za izvršitev že do]go časa •.prijav’jenih naročil. Iz tega in iz nabav novega voza tipa Chevrolet, ki se pričenjajo v tekočem mesecu, pri-čakuiejo nadaljnega prodajnega po- j živNenja tudi v bodočih mesecih. Na- j sprotno seveda bomo pa najbrž opazoval na drugi strani pri nekaterih srednjih in manjših tovarnah in trgovcih nazadovanje prometa in raslo- j če zaloge. Ta rastoči pritisk na trg je povzročil v zadnjih tednih že razne prodajalne olajšave. — Na drugih mestih poročamo o lepi bilanci pod-jeba Packard, o novem sistemu dela v Fordovih tovarnah, o Ceneral Motors o Fordovi tovarni v Evropi itd. Ba'i so se.^ da bo avtomobilni trg kmalu nasičen oziroma prenasičen, a promet zadnjih mesecev nam pravi, da nasičenost še dolgo dolgo ne bo dosežena. NEMŠKA DRŽAVNA BANKA. V zadnjem decembrovem tednu je dosegla glavnična naložba Nemške držaje banke višino 2946'8 milj. mark, obtok bankovcev višino 4980 milj. mark, dnevno tekoče obveznosti 816 milj. mark. Za vse zadnje leto najvažnejše je to, da je narasla zaloga z’ata v banki za •864 milj. mark na 2884-6 milj.; kritje bankovcev v zlatu in kritjazmožnih devizah je znašalo 58-5%. * * • ZANIMIVA BANČNA FUZIJA V ITALIJI. Leta 1606 je bil od papeža Pavla V. ustanovljen v Rimu bančni zavod Banco di Santo Spirito in je ta zavod sploh eden najstarejših denarnih zavodov sveta. Sedaj ga bodo reorganizirali, in bo prevzel obenem majhno rimsko lo-lokalno banko Regionale. Glavnica banke di Santo Spirito znaša 15 milijonov lir, od katerih je 105 milijonov vplačanih. Vse skupaj bo prevzel nato zavod di Credito Marittino, kojega glavnica ■znaša 150 milijonov lir. * * * KONJUNKTURA v NEMČIJI. Nemški zavod za konjunkturno raziskovanje ugotavlja v svojem zadnjem poročilu, da se je nazadovanje konjunkture v letu 1928 nadaljevalo in da se je v industrijah porabnega blaga nazadovanje sedaj nekam ustavilo. Tako na primer je zaposlenost v tekstilni industriji v oktobru in novembru zopet za dva odstotka narasla. Torej se obrača na bolje. NOVA FORDOVA TOVARNA V EVROPI. Iz londonskega prospekta glede emisije osnovnih delnic Fordove družbe v znesku 2,800.000 .untov vidimo, da bo prevze a nova družna Fordova podjetja v Angliji, Irski, Franciji, Nemčiji, Italiji, Belgiji, Španski, Holandski, Danski, Švedski in Finski. Angleška Fordova družba bo pod imenom Ford Motor Comp. Ltd. vodila kupčijo kot tovarniška in prodajna organizacija za nove Fordove modele, za Fordove traktorje in za avtomobile tipa Lincoln. V glavni tovarni v Dagenhamu na Angleškem hočejo napraviti na leto 200.000 avtomobilov in hočejo zaposliti pri tem 15.000 delavcev, v tovarni v Corku na Irskem naj bi se pa zgradilo na leto 30.000 traktorjev, pri čemer bi bilo zaposlenih 5000 delavcev V upravnem svetu nove družbe sta Henry Ford in sin; od 7.000.000 funtov družbine glavnice imata 60%.— Prospekt vsebuje tudi zanimive podatke fT’ede dobička, ki ga je dala Fordovi družbi evropska kupčija. Čisti dobiček v°eh Fordovih podjetij v Veliki Britaniji in na kontinentu je dal leta 1924 734.510 funtov in se je v prihodnjem letu 1925 podvojil na 1,402.137 funtov. Leta 1926 je padel čisti dobiček na 835.299 funtov in leta 1927 na 536.781 funtov. Seveda je v teh številkah marsikaj skritega. Industrija. Mednarodni kartel tračnic. Razpust Mednarodnega kartela tračnic se mora po pravilih izvršiti 31. marca; imenovali so pa komisijo, ki se bo pečala z redakcijo novih pravil na podlagi stavljenih zahtev. Najbrž bodo predložene razne želje glede razdelitve kvot. Zlasti v Nemčiji se slišijo glasovi, ki zahtevajo novo ureditev reparacijskih dajatev glede tračnic. Nemške dobave tračnic na Balkan so zračunane samo do gotove mere na nemško kvoto, ostanek gre na reparacijski račun. Kaznilne kvote, ki gredo od 7-2 do 12'6 šilingov, hočejo spraviti v pravilno razmerje s kaznilni-mi kvotami jeklenega kartela. Zelo verjetno je, da bodo z gotovimi spremembami kartel obnovili; stališče Amerike je pa še nejasno. Švedski trust v Latviji. Latvijski parlament je odobril pogodbo s švedskim vižgaličnim trustom, ki prepušča trustu monopol za prodajo vžigalic za dobo 28 let. Za to dajo Švedi latvijski vladi posojilo 6 milj. dolarjev po 6% in po tečaju 92. Trust bo kril latvijsko potrebo na vžigalicah in bo eksportiral 80 milijonov vžigaličnih škatlic. Vlada se zaveže, da ne bo dala drugim tovarnam nobenih koncesij. Svetovni eksport avtomobilnih pnevmatik. Ameriški trgovski urad je izdal te dni statistiko, ki obsega eksport avtomobilnih pnevmatik iz osmih vodilnih produkcijskih dežel v dobi 1922 do 1927. Ta statisflka navaja za omenjeno dobo povprečni letni dvig skupnega izvoza za ca 1 milijon kosov. Dočim je znašal izvoz leta 1922 3,839.000 pnevmatik, se je dvignil v letu 1927 na 8,836.000 kosov. Naslednji seznam nam kaže spremembe v eksportu posameznih dežel; vidimo, da jo nazadoval samo izvoz iz Nemčije, dočim izkazujejo vsi ostali ve-leproducenti večji ali manjši dvig eksperta, najbolj U. S. A., Kanada, Francija in Anglija: 1922 1927 IT. S. A. 1,326 009 2.811 000 Francija 1,210.000 2.112.000 Kanada 290000 1,679.000 Annlija 271.000 893.000 Dabrn B30000 723.000 Be'gi:a 70 000 296.000 Japonska 150 (TO 165.000 Nemčija 192 000 154.000 Najboljši očividen je prirastek v Kanadi in v Belgiji. Kanada je bila leta 1922 za Italijo, ieta 1927 pa daleč pred njo. RAZSTAVE IN SEJMI. Mednarodni vzorčni semenj v Milanu se vrši od 12. do 27. aprila 1929. Prijavne obrazce za udeležbo na sejmu dobijo interesenti tudi v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani med uradnimi urami. Velesejem v Budimpešti se bo vršil od 4. do 13. maja. Iz balkanskih dežel pride na velesejem v Budimpešti navadno okoli 20.000 obiskovalcev. NEMŠKI INDUSTRIJI ČEVLJEV SE SLABO GODI. Ze večkrat smo v »Trgovskem listuc o tem govorili, o pritožbah nemške čevljarske industrije zlasti proti češkoslovaški konkurenci ter o njenih zahtevah po zvišani zaščitni carini. Sedaj beremo, da je že leta 1845 ustanovljena čevljarska tovarna Sternfeld d. d. v Gochu postala insolventna. Njena letna produkcija znaša 2 milijona parov. Vsled inozemskih cen kož in zlasti vsled im-portov čevljev iz Češkoslovaške so se pojavile večkrat finančne težkoče, ki so dovedle slednjič do konkurza, Pasiva so menda zelo velika, in so utrpeli inozemski dobavitelji znatno škodo. Vsled tega konkurza je napovedala konkurz tudi usnjarska tovarna Haas v Cleve, ki je imela zgubo pol milijona mark. Pritožbe Nemcev nad češkoslovaško konkurenco so pač lahko umljive in prav tako njih klic po zaščitni carini. Hotel ..Mariborski dvor" A. OSET, MARIBOR Auto-garaie. Kopalnice. Moderne sobe. Klubooe sobe. Telefon 302 Ljubljanska borza. Tefaj 7. januarja 1929. Povpra- ševanje Din 135325 9-9025 1095 60 7-9960 275-64 56-70 168-50 296-90 Ponudba Din 13-5625 9-9325 8-0260 276-44 66-90 298-50 hlodi L, II., uionte DEVIZE: Berlin 1 M.............. Budimpešta 1 pengS . Curih 100 fr............ Dunaj 1 šiling.......... London 1 funt........... Newyork 1 dolar .... Draga 1(X) kron .... Trst 100 lir............ Les: smreka — jelka 250—300; brzojavni drogovi 240—260; bor-donali merkantilni 300—320; trami merkan-tilni 250—300; škorete, konične od 16 cm naprej 560—600; škorete, paralelne, od 16 cm naprej 630—680; škorete, podnierne, do 15 cm 490—540; deske - plolii, kon., od 16 cm naprej 500—550; plohi, par., od 16 cm naprej 550—600 Din. Riikcv: deske - plohi, naravni, neobrobljeni 490—520; plohi, naravni, ostrorobi 750—1000; plohi, parjeni, ostro-obrobljeni 600- 900; plohi, parjeni, ostrorobi llMMi 1250; testoni 500—530, tavolete 1100—1*200 Din. Hrast: hlodi L, II. 500 do 700; bordonali 1200—1400; deske - plohi, neobrobljeni boules 1300—1500; plohi, neobrobljeni merkantilni 1000—1100; plohi, ostrorobi (podnice) 1200—1300; frizi 950 do 1150 Din. Drva: bukova 19—21; hraslova 17 do 19 Din. Železniški pragovi; 260 m, 14X24, hrastovi 50—55 Din. Oglje: bukovo za 100 kg 85—90 Din. Žito: Pšenica: bačka nova: 80 kg. 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, plačilo v 30 dne’’, promplna dobava 285 do 28750; bačka nova: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slovenska postaja, dobava v januarju, plačilo v 30 dneh 290—292 50; bačka nova: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slovenska postaja, dobava v februarju, plačilo v 30 dneh 292 50—295 Din; bačka nova: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slovenska postaja, dobava v marcu, plačilo v 30 dneh 29" 297 50 Din; bačka nova: 80 kg, 2% prim., mlev. voz., slov. post., dobava v aprilu plačilo v PO dneh 300—302 50 Din; bačka nova: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slovenska rvnstaja, dobava v maju, plačilo v 30 dneh 302 50—305. — Koruza: amerikan-ska plata koruza: promplna dobava, slov. postaja 315; bačka: umetno sušena, prompt. dobava, slov. postaja 310; bačka: primerno suha, prr.mptna dobava, slovenska post. 295; fnčmen- b”čl;i- nov, 71 kg, rešelan promptna dobava, nlačilo po prejemu blaga 315-50 320. Fž: 72 kg zdrava, rešet., mlevska voznina 205—°97 "c Din. Moka: pšenična Og: nova. mo Linbliana. pri odjemu celega vagona plačljivo po prejemu blaga 425—430 Din. rr„.... ipe; neizpremenjena; deželni pridelki: mlačna. ^a.Viučkv les: 11 vagonov; deželni pridelki: — vagonov; drugo: — vagonov. PO SVETU. Kartel dušika so ustanovili v Belgiji. Glavnica znaša 75 milijonov frankov. Banka Barkley v Londonu je imela v preteklem letu 2,300.000 funtov čistega dobička in bo izplačala 14% dividendo. Nowyorški borzni krediti so dosegli na koncu decembra znesek 6439-7 milj. dolarjev proti 6391-6 milijonom na koncu novembra. Zračna prometna zveza med Dunajem in Berlinom je skrajšana na tri ure in pol. Budimpeške banke in hranilnice pripravljajo zvišanje glavnice. Za izvedbo ogrske agrarne reforme določena zadruga se je sedaj konstituirala. Likvidna je postala prva tranša švedskega posojila, v to določenega. Posojilo znaša 36 milijonov dolarjev, prva tranša 11 milijonov. Midland-banka v Londonu izkazuje za leto 1928 čisti dobiček 2,650.000 funtov in bo izplačala 10-odstotno dividendo, toliko kot lani. Lloyd-banka v Londonu izkazuje za preteklo leto 2,530.000 funtov čistega dobička in bo izplačala dividendo 16s/3%, tudi toliko kot lani. Boston Associated Textile Co. se imenuje spojitev treh velikih ameriških podjetij, ki razpolagajo s 308.0CO vreteni in 78 0C0 statvami. Znesek za dobavo lesa iz Rusije v Anglijo, o čemer smo že pisali, znaša 10 milijonov funtov in je za 3,250.000 funtov večji kot podobni zaključek lanskega leta. V svrho nakupa se je strnilo 22 angleških importnih tvrdik v sindikat. Guaranty Trust Co. je posta'a sedaj z .glavnico 1052 milj. dolarjev tretja milijardna banka Amerike; pred njo sta National City Bank of New York in Chase National Bank. Rusi ja hoče najeti v Franciji veliko posojilo in je ponudila Franciji kot jamstvo kontrolo nad vzhodnokitajskimi železnicami. Enako ponudbo so stavili Rusi menda tudi Zedinjenim državam. Voreinigto Stahlwerke so glede zaključkov za lansko poslovno leto zopet bolj optimističnega naziranja in bo dividenda menda vseeno zopet 6%. Občni zbor se bo vršil 11. t. m. Praški velesejm se vrši letos spomladi od 17. do 24. marca, jeseni pa od 1. do 8. septembra 1929. Ameriški bakreni kartel je ceno bakra zopet zvišal za 025 centa. Elektro-litni baker v Berlinu je zato poskočil na 159 mark za 109 kg. Zadnja cena 156 5 mark je bila v veljavi samo dva dni. Za pristaniška dela na Hvaru je dovolilo ravnateljstvo za pomorski promet 250.000 dinarjev kot prvi obrok večjega zneska. Trgovska pogodba med Jugoslavijo in Francijo, sklenjena na podlagi največje ugodnosti, stopi v veljavo 7. t. m. Hranilne vloge pri treh praških velikih hranilnicah so narasle v letu 1928 od 3213 milijonov Kč na 2442 milijonov. Prirastek je za 45% manjši kot v letu 1927. Zadnja Lichtova cenitev sladkorne produkcije Evrope skupaj z Rusijo je nekoliko višja kot prejšnia in znaša 8,247.060 ton (lani 9,041.000 ton). Socičtč Generale de Belgique razde-,luje po spojitvi z Banque d’Outremer dividendo 400 frankov na 320.000 delnic (lani 650 frankov na 200.060 delnic). Rezerve znašajo 750 milijonov frankov. Za sanacijo usnjarskega gospodarstva priporoča »Beri. Taseblatt« ustanovitev kožnih borz v najvažnejših evropskih tržiščih. Amerikanci so si tako borzo že ustanovili. Nakun maloazijskih (anatolskih) železnic je turška narodna skupščina v Ango-ri ratificiral. Nakupna cena znaša 17 milijonov funtov. V svrho prevzema železnic so dovolili kredit 514 milijona funtov. Nemška podjetja porcelana napovedujejo konkurz za konkurzom. Tako je sedaj tovarna porce1ana v Rauensteinu sklenila, da obratovanje ponolnoma opusti in da vse delavce odpusti. RA^NO Bli aino se svetovnemu petrolejskc-m; ’ artclu. V Londonu so z zadovoljstvo: . ugotovili, da so se sedaj slednjič vf \n2jo ameriške petrolejske družbe odlomile za pristop k ameriški eksportni zveri Zaslugo za to pripisujejo Teaglu. V T ' ndonu kc-mentirajo to tako, da je prišel čas za sklep nameravanega sve-tovne^a dogovora. Ameriška eksportna zvera ?e bo pogodi'a z velikimi evrop-skiir.i skupinami, ki jih bo vodila Royal Du^c’’. Shell. Rusije zaenkrat še ne bodo povabili. Samopreskrlia Italije s sladkorjem. M iViianskimi pridelovalci sladkorne pese in med sladkorno italijansko industrijo se je sklenil dogovor glede zvišanja pridelovalnega prostora. Na podlagi novega produkcijskega programa cenijo letno sladkorno produkcijo na 3,ECO 000 met. stotov, kar je za preskrbo ItaHje zadostno. Izvoz inozemskega sladkor'a naj se z zvišano carino po možnosti izloči. Borza dela v Mariboru. Od 1. do 5. t. m. je de’a iskalo 100 moških in 41 žensk, t. j. 141 oseb, službenih mest je bilo 73 prosti , delo je dobilo 45 oseb in sicer 26 moških in 19 žensk, odpotovalo jih je 10, odpadlo pa 42, koncem tedna je ostalo v evidenci 630 oseb. Pri Borzi dela v Mariboru dobijo delo: 3 1: arci, 4 viničarji, 5 majarjev, 1 sodar, 2 vrtnarja, 2 čevljarja, 4 črkoslikarji, več vajencev (pekovske, čevljarske, mlinarske in kolarske obrti) kakor tudi 6 km^č' ih dekel, 1 šteparica za gornjo de’e čevljev, 39 šivilj za perilo, 2 natakarici. 3 tovarniške uelavke, 1 trgovska poslovodkinja, 1 trgovska pomočnica, 1 te' aJca, 12 služkinj, 8 kuharic, 2 varuški, 2 postrežnici, 2 boljši gospodinji, 1 gospodinja za župnišče v Bosno, 2 raznašal ki romanov, 1 kuharica k financerjem, 1 perica, 3 šiviljske vajenke. Ljudsko gibanje v Mariboru leta 1928. V letu 1928. je bilo v Mariboru rojenih 940 otrok, in sicer 475 moškega in 465 ženskega spola, mrtvorojenih je bilo 38, nezakonskih pa 118, umrlo jih je 764 in .sicer ^"2 moških in 342 žensk, porok je bilo pa 410. — razdelitev na posamezne župrije je sledeča: Stolnica: rojstev 426 (211 moških, 217 ženskih, mrtvorojenih 12, nezakonskih 80), mrličev 161 (C9 moš' ih, 92 ženskih), porok 97. Frančiškan0'^ fara: rojstev 172 (81 moških, 91 ženskih, mrtvorojenih 16, nezakonskih ?-), porok 153. Magdalenska fara: rojstev 298 (167 moških, 131 ženskih, 8 mrtvorojenih, 6 nezakonskih), mrličev 43!) (2^9 moških, 191 ženskih), porok 133. Pravoslavni: rojstev 17 (5 moških, 12 ženskih, 1 mrtvorojeno), mrličev 26 (19 moških in 7 ženskih), porok 17. PrDt i^anti: rojstev 25 (11 moških, 14 žen«’ ih, 1 mrtvorojeno), mrličev 20 (14 moš' ih, 6 ženskih), porok 10. Pri brezvercih je stanje ostalo neizpremenjeno. Naravni in sintetični soliter. Produkcija in pcral a solitra raste. Skupna produkcij tekočega solitrovega leta bo znaša a najbrž 1,975.000 ton; udeležbo Cl.il1© računijo na ca 000.000 ton, torej na 25 'A% vse produkcije. V zadnjem lelu je znašala udeležba Chile 13%%. Skupno postopanje v določitvi cen in prodajnih pogojev se je torej za Cilenške producente dobro obneslo in jim je omogočilo konkurenco s sintetičnim solitrom v Evropi in v Egiptu. Nazadovanje italijanskega izseljevanja. Fašistovska vlada si je nadela načelo, da se mora izseljevanje omejiti ter r’a naj ostafie proUva'’stvo doma. Ta politika prinaša dobre rezultate. Število izseljencev je znašalo leta 1923 še 391.000, naslednjo leto že 14.C00 manj, 1. 1925 2!>2.fOO, 1. 1926 277.000 in 1. 1927 samo še 238000 V prvih štirih mesecih preteklega leta se je izselilo iz Italije 36 000 ljudi; na vse leto preračunjeno bi dalo to samo dobrih 100.000 izseljencev. Tudi v povrnitvi izseljencev zaznamujejo zboljšanje. V petih letih fašistovske vlade se je vrnilo v domovino 932.000 izseljencev. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Mašinsko odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 16. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 20 ton kovaškega koksa in 10 ton livarskega koksa. (Pogoji so na vpogled pri istem odelenju.) — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 14. januarja t. 1. ponudbe glede dobave klin-gerit-plošč in pil. Direkcija državnega rudnika Bukinje, pošta Kreka, sprejema do 17. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 10.000 kg karbida. — Direkcija drža vn.o^a rudnika v Velenju sprejema do 21. januar a ponudbe glede dobave kab-ljev in enopolnih avtomatov. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 21. januarja t. 1. pri Upravi državnih monopolov, ekonomsko odelenje v Beogradu, glede dobave 1000 m3 desk. — Dne 21. januarja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 3C0 komadov hrastovih pragov; dne 22. januarja t. 1. pa glede dobave signalnega rraterija’a. — Dne 23. januarja t. 1. pri Upravi tarutane v Kamniku glede dobave 36.0fX) kg žvepla. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.) — Dne 28. januarja t. 1. se bo vršila pri Glavnem sanitetskem slagalištu v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 3000 koiradov nosilnic za ranjence. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem slagalištu.) Prodaja. Dne 29. januarja t. 1. se bo vrši’a pri Kr. direkciji šum v Zagrebu ofertalna licitacija glede prodaje lesa. — (Pogoji so na vpogled pri isti direkciji ) u TRŽNA POROČILA. Tržilo > »uc v Ljubljani dne 2. januarja 1929. (jovedina: v mesnica, i po mestu I. vr-s.e 17, II. vrsio 15; na trgu: 1 kg govejega mesa 1. 17, II. 15, III. 12, jezika 17 do ‘20, vaiii];. v 8 do 10, pljuč G do 8, jeter 15 do 18, ledic 18 do 20, m (žgano v 20 do 25, 1 ja 5 do 10 Din; 1 kg teleč ega mesa I. 20 do 22 50, II. 18 do 20, jeter 25 do 27 50, pljuč 15 do 20; 1 kg prašičjega mesa I. 25, 11. 20 do 22, pljuč 10, jeter 15, ledic 25, glave 8 do 10, parkljev 6, slanine trebušne 20 do 28, slanino ribe in sala 28 do ‘.9, sb nine mešano 25 do 26, slanine domačih prašičev 24 vk 3:.', safalad* 32, pvroonih 82, tlacemc 2j, pol preka enih kranjskih 32 do 85, sndiih kranjs.-i iO, prekajene slanine 28 do 30; piščanec majhen 15 do 18, večji 25 do 30, koicoš 2ct dj i.5, petelin 25 do 30, nepi-tana gos 40 do 50, pitana gos ICO do 120, domač zajec mrnjši 10, večji 15 do 20, divji zajec 50 do 60, gozdna jerebica 20 do 28, kljunač 25, 1 kg srne 20 do 30; 1 kg karpa 25 do 30, lin'a 25, ščuke 25 do 30, klina 20, mrene 15 do 20, pečenke 10; 1 liter mleka 2 50 do 3, 1 kg surovega masla 44, čajnega masla 48 do 52, masla 44, bohinjskega sira 28 do 32, sirčka 10, eno ja ce 125 do 175; 1 liter starega vina 16 do 22, novega 11 do 14, čaša piva 3 50, vrček piva 4 50 do '5, 1 steklenica piva 5 "0 do 6; 1 kg belega kruha 5 50, Črnega 4 5"', rženega 45!); 1 kg luksusnih jab tk 10, jabolk I. 8, It. 5 do 6, III. 4, ena oranža 1 do 2 50, limona 0 75 do 1; 1 kg rožičev 8 do 10, fig 10 do 15, dateljnov 52 do 70, orehov 12, luščeni orehov 36, su ih češpelj 8 do 12, suhih hrušk 10; 1 kg kave Portoriko 72 do 76, Santos 46 do 4-3, Rio 32 do 4/\ pr p žene kave I. 90 do 100, II. 70 do 80, III. C6 d 60, kristalnega belega sladkorja 13 50, sladkorja v kockah 15 50, kavne primesi 18, riža I. 10, II. 8; 1 liter namiznega olja 19, jedilnega olja 17, vinskega kisa 4 50, navadnega kisa 2 50; 1 kg s >li debele 2 50, mlete 2 75, celega popra 70, m!e':oga .ponra 72, paprike III. vrste 32, sladke paprike, po kakovosti 52, 1 liter petroleja 7 50, 1 kg testenin I. 10, II. 9, pralnega luga 3 7r>, čaia 80; 1 kg moke št. O na debelo 4 20 do 4 ?5, na drobno 4 75 do 5, št. 2 na debelo ?■ 9 do 4 —> na drobno 4 50 do 4 75, št. 5 na debelo 3 70 do 3 75, št. 6 na debelo p. le, na dr bno 4- : 1 ka 4 do 5, kislega zelja 350 do 5, o’ r-'vta 3 do J. koler- b 3 do 4, kolerab, rs^dzemliic 1 do 1 50, šninače 20 do 22, Fobnlo 4 rlo 5. česnr> 10 d"! 12, kromHria 1 25 do 1 50, reoe 1 1 kisle reoe ? 5n do 3, korenia 1 r0 do 3, reteršilja 5, zelenjave za juho 5 Pin MARIBORSKI TRG DNE 5. JANUARJA 1929. Tega dne je uh .r^ že bolje ziiiožen in obiskan, fcaicvr novolo.m irg. Slaninarjev je bilo 100, s krompirjem in zelenjavo naloženi voz 'vi so bili 4, s sadjem pa 2. Cene so bile mesu pri slaninarjih navadne, pri domačih mesarjih pa zmerno znižane; Kupčija je bila povsem dobra. l orutnine n drug h don ažih živaii je bilo komaj kakih ICO komadov. Tudi tu se cene znatno niso spremenile, pač pa so se živi purani prodajali po l.,0 Din komad, pitane mrtve goske pa po 4.1 Din kg. Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetan.. Cene krompirju so oile ooične 1^0 do 2 Din, čebuli 4—5, česnu 12—16, hrenu 8 -10, dalmatinskemu kariiolu 8—10, za kg, tukajšnemu karfiolu 5—15 za komad, solati 1—2 Din za kupček, glavnati solati 1 50 do 3 Din za komad, maslu 44— 65, siru 2i do 80 za kg. — Sadju. jabolkam 4—8, i ruškam 8 14 za kg, oranžam 1—3, limonam 075 do 1 l in za komad, italijanskim maronijem 8 do 9 Din liter. - Cvetlic ni bilo. lesena in Ioni«ra roba, katere je bilo zelo malo na trgu, se je prodajala po 1—60 din r ev za komad, brezove metle 2 25—6 din rjev komad. t ono in s ama ra mariborskem trgu. V sredo 2. t. m. so kmetje pripeljali radi slabega vremena sam > 3 voze sena, v soboto 5. t. m. popoldne pa le 9 voz sena na trg. Slame spl h ni bilo videti, seno pa se je znatno p.•dr- žilo in sicer se je prodajalo po 165—225 Din za 100 kg. Te dni izideta knjigi katerih I. del smo priobčevali v našem listu, v p:>sebni knjigi, ki obsega 508 strani velike osmerke. Izšel bo pa ob-nom tudi II. del spominov istega pisatelja pod naslovom »Osvobojevalna doba«. Obseg II. dela 552 strani. Obe knjigi bosta v platno vezani in se predznambe na naročnino v naši upravi že sedaj sprejemajo. Evo obsega obeh knjig: I. del: Predgovor. I. Otroška lota. II. Gimnaiijska doba. III. Po poti k poklicu. IV. Samostojon podjetnik. V. Važnejši dogodki iz Javnega udejstvovanja: Banka »blavenija« — Slavonsko uradovanje pri sodi* gr ih Or. Janeta Bleiweisa 70 letnica — Na* rodni dom — »Slovensko Dramatično Društvo« — Josip Jurčič — »Narodna Tiskarna« — »Slovenski Narod« — Volitve v občinski svet ljubljanski — Mestna hranilnica ljubljanska — Ljubljanski vodo* vod — »Slovan« — Biskup Josip JuraJ Strossma*r — »Ljubljanski Sokol« — Izvolitev v deželni zbor — Deželna hipotečna banka — Dr. Valentin Zar-nik — Vekoslav Legat — Avgust Endlicher — Deželna hipotekarna banka dalmatinska — »Ljubljanski List« — Fran šuklje — Cepitev deželno* zborskega narodnega kluba — Simon Cregorčtf — Anton Aškerc — Josip Gorup — Zveza s Slovani Avstrorrske — Zveza s Slovenci drugih pokrajin — Prvi poskusni koraki po poti k zedinjenju — Zveza s Slovani zunaj državnih meja — Družba sv. Cirila in Metoua — Ivan Vrhovnik — Dr. Jakob Missia — Dr. Danilo Majaron — Potres. VI. županska doba: župansko uradovanje ~* Višja ueMiSka Sola — Vprašanje uličnih tabel — Za* sebne napisie table in objave — Zdravstven« zac.eve — Regulacija mesta — Mestna kanalizacija — Oupeljavanje smeti — Vprašanje tujskega prometa in olepšava mesta •— Ljudska kopelj in mestna ubožnica — Vprašanje osrednjega kolouvora — šolstvo — Vprašanje sloven-s oga vseučilišča — Tržnica^— Mehaniške delavnico državnih železnic — Elektrarna in električna costna železnica — Slovensko gledališče — Vrhniška železnica — Javni spomeniki — Jubilejska stavbo — Ivan Kavčič — Ljubljanska kreditna banka — Dalmatinsko parobrodarstvo — Dogodki meseca septembra 1908 — Prizadevanje za imenovanje Jugoslovanskega ministra rojaka — škofovi zavoui v sent VLu — Nepotruitev moje soglasne šeste izvolitve za ljubljanskega župana — Brezvestna gonja proti meni — Lipe Hai.erlap — iroslav Malovrh — Dr. Karl Triller — Dr. Ivan Tavčar — Ivan Šubic — Moje uue|-stvovanje in moji načrti v dobi, ko mi Je odvzeta bilo župansko poslovanje — Proiskava mojega žu ansUega poslovanja — Retrospektivne ugotovitve. IT del: I. Po balkanski vojni. II. V Berlinu. III. V Petrogradu. IV. V Moskvi. v. ua peti v Sofijo. VI. Pri Cešovu in Pašiču. VII. Pri Hartvigu. t- Na poti za Pašičom. VIII. Vnovič v Petrogradu. IX. V Parizu. X. Po sarajevskem atentatu. XI. Vojna narjoveu. XII. V policijskem zaporu. XIII. V preiskovalnem zaporu. XIV. Vnovič v policijskem zaporu. XV. V prognanslvu v Abicnau-i. — Pričevanje v v pravdi proti dr. KramAfu. XVI. Pred vratini svoje ožje domovine. XVII. Zo;:ot v Ljubljani. — Pripravljalna dela za bližajočo se volike dogoi.ko. — Narodni svet in Narouno ve e. XVIII. Proglasitev odcepitve od Avstro-Ogrske Irt zedinjenje s Srbi in Hrvati v eno državo. — hevolucijonarna ustanovitev Narodne vlada. XIX. Na poti v ^enevo. — Sestanek s Pašičem v I imu. — čez Brindisi in Krf v Dubrovnik fo odondot preko Hercegovine in Bosne v BeU-grau. XX. Državnopravni čin ujedinjenja. — Kako smo uo njCria dospeli. — Moji razgovori s Pašičem o ureiibi skupne države. XXI. V Belem gradu. — Sestavljanje vlade h* t elegacije za Pariz. — Načrt za privtelesenje Bolgarije. — Moje imenovanje za poslanika in polnomočnega ministra v Pragi. XXII. Zopetno potovanje v Beligrad. — Odklonite« časti in uolžnosti glavnega delegata pri mirovnih pogajanjih v Parizu. — Poslanik 1» polnomočni minister v Pragi. XXIII. Konopištč. — Nauvojvoda Fran Ferdinand u’Este. — Srbski uvorski arhiv. — Kralj Aleksander Obrenovič. XXIV. Koroška in Rapallo — dve naši nacijonalni katastrofi. — Kuo ju Je zakrivil. XXV. Opazovanje iz Prage, kako se razvijajo do-go-ki v domovini. — Ouločha vrniti se vanjo-XXVI. Pokrajinski namestnik v Ljubljani. XXVII. Doslov. Cona I. dela Din ICO-—; s poštnino Din 110—. Cena II. dela Din 100’—; s poštnino Din 110-—. Naročnina naj se pošlje na naslov: Tiskarna Merkur, Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Dobivata pa se oba dela knjige tudi pri vseh knjigarnah. * TRAJNO koristno darilo je samo 'GRITZNER* in ,ADLER* šivalni stroj, ter pisalni stroj „URANIA“. Znižane_cenc, najlepše opreme edino le pri JOSIP PETELINCU Ljubljanu, blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. Telef. št. 2913. VELETRGOVINA kolonijalne in Špecerijske robe IVA.N JELAČIN LJUBLJANA Zaloga svefe pra-fene kave, mletih diiav in rudninske vode. Totna in solidna postrežba I Zahtevajta ceniki Ustanovljeno 1852. TEOD. KORU LJUBLJANA POUANSTA CESTA ŠT. 8 (preie Henrik Korn) Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov. Naprava strelovodov. Kopa lSke in klosetne nanra«e. CENTRALNA KURJAVA Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) za konzerve in lito rafiranih ambalaž. K, .njlge, časopise, račune, vizitke, etikete, memorande, kuverte, tabele, lepake, naročilnice v blokih s poljubnim številom listov, cenike in tudi vse druge tiskovine dobavlja hitro in po zmernih cenah 1 TISKARNA MERKUR Mirni LJUBLJANA lllllllfl GREGORČIČEVA 23 TELEFON 2552 Lastna knjigoveznica Za ve&Ja naročila zahtevajte proračune I ^ • ** '•ir,' try«*v- viKKk i K«