St. i73 futasaiiatiH nirtiJMitiitiuntnttnii uto PtMR 24. IIMIja 1929. Posamezna številka 20 cent. Letnik Uhaja, i*v««raši pondel|«k, vsak dan rj jUUkega It. 20, I. nadstropje. Dopisi C h sc ne sprejemajo, rokopi r. Pečic. — Lastaik tiskarn K nafta za mesec L 7.—, 3 mesece ta inozemstvo mesečno 5 lir ve& ^.vT^l« liltvo: uT o urednic ^ knjižica o. — °d' TUBLJANA - ShroSj^ iskarne Edi amstvo, da bo res izpolnjevala naložene ji obveznosti. Ravno ta zahteva ne gre v račune nemški diplomaciji. Nemci« hi že hotela vstopiti v Društvo narodov, da bi uživala pravice in udobnosti njegovih članov, toda obenem bi si hotela ohraniti svobodno roko za svojo posebno politiko, ki ne hi bila vsekdar v skladu s podlago in nameni ^Društva narodov*. To pa seveda ne gre, da bi ra /no Nemčija in samo ona uživala tak privilegij. V tem pogledu je svet Društva narodov Se izjavil določno in jasno, da je nedopustno, 4a bi Nemči>a uživala izjemen položaj, v katerem bi se mogla odtegati splošnim obveznostim, ki jih nalaga pala Društva narodov. te dni je podala Nemčija svoj odgovor na francosko sporočilo. Vtis. ki ga je napravil v Angliji in Franciji — v teh v prvi vrsti prizadetih državah — odseva iz komentarjev uradnih mest in javnega tiska. Angleško poluradno sporočilo meni, da zvok nemškega odgovora ne vzbuja dobrih nad! Ima pa to dobro, da more pospešiti dosedanje odlašajoče postopanje. Nemčija daja razumeti, da brez spremembe mirovnih dogovorov ne more priti do garancijskega pakta. Ta odstavek v nemški noti ima namen, da bi v notranjosti Nemčije napravil na prebivalstvo čim najboljši vtis. Zato meni angleško poluradno sporočilo, da te nemške izjave ni jemati dobesedno. Ugledni angleški glasili «Daily Telegraph* in ' Morning Post* sodita, da ;e ton nemške note še dovolj zmeren in da more tvoriti podlago za nadaljevanje pogajanj. Ostrejše so sodbe v francoskem tisku. Ofi-cijozni «Temps» meni, da Nemčija prav za prav ne zahteva več revizije določb versaillske pogodbe, pač pa se nadeja, da se bo pogodba morala prilagoditi zahtevam novih razmer, ki jih ustvari garancijski pakt To pa da je zelo nevarno, ker potem bi na mesto jamstev, ki jih daja mirovna pogodba, stopil garancijski pakt. Vsako kršenje mirovne pogodbe bf pomenilo sovražen čin in napad — pravo prevaro. Nemčija bi hotela onemogočiti zavezniškim vladam vsak ukrep, ki naj bi prisilil Nemčijo k izpolnjevanju naloženih ji obvez. Do takih ukrepov imajo zavezniške vlade neoporečno pravico in če bi se odrekle te pravice, bi to pomenilo potvoro jamstev, ki jih zmaga daje Franciji. Na drugi strani pa hoče Nemčija s tem, da oporeka po posredovanju kake drža-ve-garantinje v sporu med dvema državama doseči le to, da prepreči posredovanje Francije v prilog Poljski ali Čehoslovaški ▼ gotovih slučajih. Pomen in namen te odločne besede v francoskem vladnem glasilu nam je jasen z oz rom na znano dejstvo, da se Nemčija hoče p?č obvezati napram Franciji glede mej, kakor so jih določile mirovne pogodbe, dočim zahteva nadalje spremembo mej zlasti na vzhodu, napram Poljski. Izjava v francoskem listu gotovo Še bolj utrdi vezi med Francijo in Poljsko, oziroma Čehoslovaško. Tu se uresničuje italijanski pregovor: Non ogni male viene a nuocere. Tudi kako zlo more koristiti. Kakor vidimo, tudi zadnja izjava nemške vlade vsebuje stare pridržke in prigovore in koleba med «da» in «ne», ko gre za udejstvi-tev garancijskega pakta in uresničenje načrta, Ha katerega je kazala toliko nemška ponudba iz meseca februarja, kolikor tudi francoski odgovor. Vidi se, da se v Nemčiji še ne more- Razprava i ttlantiji mAi vlad Ljttba Davidović o sporazumu - Govor samostojnega demokrata Demetrovfca BEOGRAD, 23. (Izv.) Na danainji seji narodne skup&čine »e je nadaljevala rasprava o vladni deklaraciji. Seja, ki se je pričela ob 9.30, je bila izredao zanimiva, ker sta nastooila dva odlitna predstavnika opozicijskih skupin. Prvi je povzel besedo Ljuba Da vido vic. Rekel je, da pozdravlja sporazum, ako j« iskren; sporazum pa ni iskren, ker je bil sklenjen pod pritiskom sile. Ko so se davi dovićevci združili v opoziciji proti vladi P P, so jim radikali očitali izdajstvo. Danes so joti radikali sklenili sporazum z radićevci. Toda s tem vprašanje sporazuma še ni rešeno. Od praznih besed bo treba preiti k stvarnemu delu; tega pa sedanja vlada ne bo mogla storiti. Davidovićev govor je ožji opozicijski blok sprejel z velikim odobravanjem. Drugi je govoril samostojni demokrat Deme-trović. Ko se je govornik pojavil na tribuni, so mu pričeli samostojni demokrati ploskati, radićevci pa so vptii proti njemu. Demetrović je predvsem ugotovil, da nI deklaracija sedanje vlade nič drugega kakor zakasnela deklaracija prejšnje vlade PP. Sedanja vlada je prevzela v svoj program vse zakonske osnutke prejšnje vlade m celo načrt za zakon o osnovnih šolah, ki ga je izdelal $vetozar pribičević. Radićevci so sprejeli ta program samo, da pridejo na vlado, da dofcijo one 4 portfelje. Sporazum med radikali in radićevci je strankarski sporazum in ne sporazum med srbskim in hrvatskim narodom. Demetrović je protestiral proti preganjanju političnih uradnikov na Hrvatskem. Demetrovića so radićevci večkrat prekinili. Ža njim je govoril še radtćevec Pa-sariček. Nato je bila seja zaključena. Na jutrišnji seji se bo nadaljevala razprava o vladni deklaraciji. Jo uveljaviti tendence prave mirovne politike. Ddziv Nemčije na francozki odgovor kaže na vznemirljivo dejstvo, da je Nemčija še vedno element, ki more ogrožati evropski mir. Požar uničil 27 hi! GRENOBLE, 23. V pretekli noči je požar uničil 27 hiš v bližini vasi Montalbert v Longefoy. Skoda je ogromna, 18 družin je ostalo brez strehe. Stlepan Rodit efliel Iz Beogradu Radić je zadovoljen s sprejemom BEOGRAD, 23. (Izv.) Danes ob 8.50 se je Stjepan Radić z zagrebškim brzim vlakom na tihem odpeljal iz Beograda. Na postaji ga je pozdravilo več njegovih prijateljev ter par radikalskih poslancev, pristašev sporazuma. Radića spremlja minister Pavle Radić. Stjepan Radić se je odpeljal v Baš ko na oddih k svoji žena. Pred odhodom je izjavil Radić novinarjem: Zadovoljen sem z vtisi, ki nrf jih je napravil Beograd s prisrčnim sprejemom. Nisem pričakoval tako lepega sprejema. RodlM In Stjepan Radit «Vreme» o odnošajih med Pašić e m in Radićem BEOGRAD, 23. Beograjski listi, vladni kakor opcnzicijonaloi, podčrtavajo čudno situacijo, v katero .so prišli radićevci prihodom Stjepana Radića v Beograd. Nocojšnje «Vreme», ki stoji zelo blizu spora zumu, prinaša odlomke iz Rađićevega govora. List pravi med drugim, da je Radić izjavil: «Prinesli smo sporazum in takoj smo imeli lepo vreme. Videli ste, da ni hotelo postati lepo, dokler ni bilo sporazuma. » iOo so novinarji omenili Radiću, da je siaioči odpotoval Pašić, je bi! Stjei Radić upropaščen. Potem fe izjavil: «Tudi ako je šel, srečno pot in naj ostane zdrav in krepak. In krepak naj se povrne k nam. Sicer pa grem lahko jaz za njim. Grem tudi lahko v Vichy k njemu in morem, ako hočem, potovati tudi zelo hitro, veste, da sem star letalec. Ako ne bi to bil, potem to ne bi bil jaz. Imam svoj aeroplan. Veste dobro, da je treba imeti tako letalo, kot je moje, t. j. letalo, ki se lahko povsod obrne in da se ne razbije.» Na drugem mestu pravi «Vreme» v brzojavki iz Zagreba, da je naglo odpotovanje g. Pašića v Karlove Vari v času, ko je prišel Stjepan Radić nalašč zato v Beograd, da ga poseti, izzvalo pri radićevcih naravnost konsternacijo. Radićevci so izvedeli za odpotovanje Pašićevo sinoči pozno zvečer. Njihova portrtost se je Še povečala z novimi vestmi, ki so prišle od seje radi-ćevskega kluba. Izjava poslanca Uroića, ki so se mu pridružili tudi' dr. Buć, Jagatić in Trojanović, da namreč ne bodo glasovali za vladno deklaracijo, bo imela po mnenju tukajšnjih radtćevcev zelo slabe posledice. (Kakor smo poročali včeraj iz Beograda, so bili poslanci dr. Buć, Jagatić in Trojanović izgnani iz HSS.) « Vreme* ugotavlja v dovtipih, da je imel Stjepan j Radić danes že na vse zgodaj same neprijetnosti. Na kolodvoru so ^e mu odpele 1 spodnjice. To je bil začetek. Potem so Ra-cfića ves dan zasledovale neprijetnosti. « Vreme*, ki je tako blizu radićevcem, priznava njihovo potrtost zaradi nenadnega odpotovanja ministrskega predsednika in pravi, da je g. Pašić nalašč tako hitro odšel iz Beograda, da bi se izognil sestanku s Stjepanom Radićem v Beogradu. Nekateri člani opozicije pravijo, da je hotel Pašić s tem javno pokazati, da ni baš navdušen za koalicijo RR. Razen tega smatrajo, da *je s tem hotel Pašić pokazati vsem onim, ki so želeli sporazum, da je to njihovo delo in naj notsijo sami odgovornost za morebitni neuspeh. kralj v avdrjenci Ob 17. uri je odpotoval v Rim. De Vecchi odpotuje v kratkem v Somalijo. ___ Francosko-mteSka pojolonlo za medsaveznUk« dolgove PARIZ, 23. Vsled včerajšnjega razgovo-. R^nrUtn in Caillaiucom glede ra med Briandom _ vprašanja medzavezniških dolgov bodo odpotovali v pondeljek tri francoski finančni strokovnjaki v London, kjer bodo začeli razgovore z zastopniki angleške državne zakladnice. Ti razgovori bodo trajali več tednov. Minister Caillaux namerava odpotovati v London prve dm prihodnjega meseca in bo tam prisostvoval tem razgovorom. Ta predhodna pogajanja bodo izključno tehničnega in finančnega značaja. Ako se bo posrečilo doseči zadovoljivo rešitev vprašanja medzavezniškfh dolgov, pojde druga misija pod vodstvom Franklina Bouillona in Henrija Berangerja v Washington, kamor namerava potovati tudi Caillaux. Henriki odgouor zodooolllo v očeh angleSkega tiska LONDON, 23. Poluradno poročilo potrjuje vtisek, ki ga je včeraj vzbudila nemška nota glede pakta za varnost v tukajšnjih političnih krogih. Poročilo pravi, da smatra angleška vlada nemški odgovor za primerno podlago ca nadaljevanje pogajanj. Sicer — pravdo angleški politi&ni krogi — ne domaiMe ton note velikih upov, vendar pa je nota s praktičnega sta-Ušča velike vrednosti, ker hoče pospešiti oosedanje postopanje. Henrike tospodnrske ortonlzncUe sprejete v mednarodno trgovinsko zbornico PARIZ, 23. Mednarodna trgovinska zbornica sporoča uradno, da je odbor prejel prošnjo Nemčije za njeno pripustitev v zbornico v smislu ustavnih načel, ki jih je zbornica sama dolo&iia. Odbor je soglasno sprejel kdt članice zbornice pet gospodarskih skupin NemĆt[e( tn sicer Osrednjo organizacijo nemških trgovinskih zbornic, Osrednje udruženje bank in nemških bankirjev, Splošno zvezo trgovcev na drofcno, Osrednjo zvezo grosis^ov ter Državno unijo nemških industrij. Teh pet skupin bo stvorilo nemiki odbor v smislu štatutov mednarodne trgovinske zbornice, kateri bo zastopal nemške gospodarske organizacije. flM-el-Rrtmmrt posoli za mir? Senzacionalno pismo riSanskega vojvode PARIZ, 23. Glasilo kartela «Quotidien» objavlja pismo, o katerem trdi, da ga je prejel od Abd-el-Krimovega emisar j a, in v katerem so našteti pogoji, pod katerimi bi Abd-el-Krkn sklenil s Francozi mir. List dostavlja, da je bilo pismo takoj dostavljeno ministrskemu predsedniku. Po tem pismu bi bilo premirje takoj zagotovljeno na sledeći podlagi i 1. Priznanje ržave Rifancev, za katero bi moralo Društvo narodov garantirati s sličnim statutom. kakor je oni za Afganistan; 2. maroški sultan bi se priznal kot duhovni načelnik te drfave; 3. južno mejo rifanske države bi tvoril severni, breg Ouerge. Vsa cona Kabilov bi bila vključena v državo Rifancev, kakor tudi Larache in Tetuan; 4. Španija bi si dbdržala le Ceuto in Melillo z rudniki, k« ležijo 15 km južno o*d Melille;, 5. Rifancem bi se moralo dovoliti vzdrževanje stalne vojake, katere število bi določili posebni strokovnjaki; 6. Vsaka vse-islamska propaganda bi morala prenehati v vsem francoskem protektoratu v Maroku; 7. izključitev vsake odškodnine; 8. Društvo narodov bi moralo dovoliti ritan-ski državi kredit za- premaga nje sedanjih težko'6; 9. koncesije za olajšave za gospodarski razvoj nove države. Razen teh vsebuje še pismo nekatere postranske pogoje, kakor izročitev tretjine francoskih in španskih ujetnikov brez nobene odškodnine, odprava bloka, dovoljenje za svoboden prehod k zdravniškim komisijam. Proti tem predlogom nastopa energično «Liberte», ki pravi med drugim, da bi tak mir ne bil samo sramoten za Francijo, ampak da bi pomenil tudi splošno vstajo vseh fanatikov islama. Francka proti nepoštenim tu|cem PARIZ, 23. Uredniku lista «Petit Pari-sien» je notranji minister izjavil, da bo zahteval od ministrskega predsedstva pooblastilo, da se preštejejo vsi inozemci, ki se nahajajo v Franciji, in da se izženejo vsi nepridipravi. Boj proti inozemskim rokavicam na AngleSkem LONDON, 23. V industrijskih krogih zatrjujejo, da bo vlada predlagala zbornici, da se uvede carina na uvoz- rokavic in sicer 33% ad valorem. Do sedaj je bila na Angleškem carina na uvoz: avtomobilov, filmov, svile, klavirjev, ur in PotniAio letalo ponesrečilo BADEN, 23. Sinoči ob 23. uri se je nemško letalo zračne zveze Munchen-Stuttgart zgubilo radi goste megle. Severni veter ga je zanesel nad gozd v okolici Badena. Letalo je hotelo tu pristati, a se je nenadoma preobrnilo in strmoglavilo na tla. En potnik je bil na mestu ubit, eden težko in eden lahko ranjen; tudi pilot je bil ranjen, edino en potnik je otstal zdrav. Koncentriranje ruskih čet na poljski meji LONDON. 23. «Central News» poroča iz Stockholma, da so prejeli tamkajšnji listi iz Varšave vest, da razvijajo ruske čete v Minsku na poljski meji veliko delavnost. Tjakaj da prihajajo vedno nove čete, ki gradijo nove utrdbe. Ruski vojaki da delajo na tem dan in noč. Preganjanje novinarjev na GrSkem ATENE, 23. Vojaško sodišče je ustavilo list «Elftheron Logos» za 3 mesece radi članka, ki ga je sodišče smatralo za Šitiodlflr vega vojaški organizaciji Odgovorni ured* nik je bil obsojen na en mesec ječe. Dogodki v Kini Japonski odgovor Ameriki PARIZ, 23. Iz Tokija porofcajo, da. j« Japonska pristala na predlog vlade Zdrvt ženih držav za sklicanje konferenoe, ki hA morala rešiti vprašanje ekstrateritorijal-niotsti v Kini in še druge viseče probleme, ki so s tem v zvezi. Neurje na Francoskem V okolici Bordeaux-a ves pridelek uničen PARIZ, 23. Sinoči se je utrgal nad Parizom oblak. Med nevihto je strela zadela in porušila neko malo trgovino. Tudi na deželi je divjal strašen vihar, posebno v okolici Bordeaux. Tam je ciklon uničil ves ^pridelek in posebno trtne nasade. Brzot-javne in telefonske zveze so bile prekinjene. Razdrtih je bilo mnogo gozdov. Na nekaterih mestih je bila železniška pre^a pretrgana. Strela je zahtevala mnogo človeških žrtev. Komunistična zarota med poljskim vojaštvom VARŠAVA, 23. Komunike notranjega ministrstva poroča o odkritju daleč razširjene komunistične zarote v varšavski gar-mzijt. Dne 19. t. m. se je posrečilo z aretacijo 30 oseb odkriti vso akcijo. Glavne vloge so bile v rokah komunista Slattava, dalje nekega Fillsteina in neke komunisti-nje Kuttnerjeve. DNEVNE VESTI Cenzor Itlm drjo IjHNto cPicoO'lo* se ponaša, da ima med podaje najprej obširen oris političnih dogodkov, ki so dovedli do sporazuma med Srbi m Hrvati, analizira Radićevo delo- Tržaški vsemi listi v našem mestu najboljšo, naj-; vanje v prejšnjih letih do' njegove aretacije razsežnejŠo obveščevalno službo. Tako je in nedavnega njegovega izpusta iz ječe ter mogel prvi priobčiti razgovor poročevalca j potem tako-le označa pomen zadnje poli-lista «Giornale d'ltalia» z načelnikoan ju- j tične spremembe v Jugoslaviji: foslovenske delegacije na konferenci v j «Uspehi, ki jih j« dosegel g. Pašić, niso irenzl Ko smo pa potem primerjali poro-, z»natni le s stališča jugosiovenske notranje čilo v rečenem rimskem listu s poročilom! politike, kjer se naslanja vlada sedaj na v «PiccoTu», smo zasledili, da je ta posled-1 srbsko-hrvatski blok 204 poslancev napram n$ potajil izjavo Rybarevo: «Ne morem: ili radikalnim disidentom, slovenskim pa zamolčati, da bo jakost spravljivega (klerikalcem in bosanskim Muslimanom, duha, ki je glavni pogoj za dobre odnofiaje, temveč imajo istotako največjo važnost med obema^narodoma, odvisna tudi od po-; ćudi z vidika splošnega položaja na Balka- stopanja, ki ga bodo deležne slovanske manjšihe v Kaliji I» Kako naj si razlagamo to pomanjkljivost v poročilu «Piccola»? Ali je le slučajna? nu. Namesto Jugoslavije, ki je bila razkosana sama proti sebi in kateri je grotzil od njenih notranjih sporov razpad, imamo sedaj kraljevino Srbov, Hrvatov in Slo- Ali je morda ravno v tem slučaju odrekla ; vencev, ki tvori trden naroden blok in ki slovita točnost «Piccolove» informacijske j je gotova, da se bo mogla uveljavljati v službe? Ali je morda le po neljubi pomoti j vseh okoliščinah z vso svojo moralno, po-prezrl ta vsekakor važni odstavek V|Utiono in vojaško močjo. Gre za dogodek, Rybarevih izjavah? Ne moremo si usvojiti ki je v stanu spremeniti lice mnogil/Vpra-nabene teh domnev. Ne bomo izgubljali šanj, ki se postavljajo na biižnjem ^vzhodu * besed, ko verno, da ima že vsak razsodni človek pravo razlago o vzrokih te potviore. «Piccolo» si je pač mislil: ko že živimo v časih cenzure, zakaj naj ne bi cenzuriral — ^Goriška Matica« hoi tudi letos, kakor prejšnja leta, izdala kot književna zadruga 4 knjige, ki bodo po svoji vranji opremi, tudi jaz in črtal, kar mi ne gre v račune še bolj pa po vsebini daleč nadkriljevale in mi je zato neljubol Mogel si je dovoliti | one prejšnjega leta. Poleg koledarja z naj-to tem lažje, ko ve, da mu tudi po tej ne- i pestrejšo poučna in zabavno vsebino, izide-korektnosti — kakor že po tolikih drugih jo še tri knjige naših najboljših ljudskih — pred to slavno tržaška publiko tudi na- pripovednikov. Vse štiri knjige se bodo dalje ostane sloves najboljše in najvestnejše dobile proti naročnini lir 5. Natančneje informiranega lista! boTri:i š-e poročali v prihodnjih številkah. k o dogodku no Razdrtem — Smrtna kosa. Včeraj- dne 23. 7. zjutraj ye preminul v bolnišnici pri sv. Mar. Magd. kratki in mučni bolezii Stanko Vrh, član d. Adria. — Težko prizadeti družini izre- so- 1° Iz ustmenih poročil, ki nam prihajajo, , I____________ doznavamo, da so bili dogodki, ki so se: karo člani in članicn S. d. Adria iskreno odigrali prošlo soboto na Razdrtem, še ve- žaIJc liko huju, nego so bili opisani v nejasnem in očivšdno pristriženem poročilu v tržaški «Seri». Podrobnosti nočemo navajati, do- Druitvane vesti — D. K. N. Tommaseo, Trst. Radi 9. točke kW nimamo dokumentaričnega potrdila.. Lli^Š Ugotovimo naj le kričeče dejstvo, da 0% katera nam 5je J Um vršili svojo dolžnost. Odgovorni činitelji oziru ranogo pomagala. Pnjižn ca se nahaja naj Čujejo besede, ki jih je napisala dunaj- ...... ~ ska «Neue Freie Presse», ko so te dni tako- Froatozl prekorodii Onem Rifancem primanjkuje municije FEZ, 25. Uradno poročilo pravi, da se Rifanci umikajo v centralnem sektorju Ouerge. Večji francoski oddelki, podprti od številne artilerije, zasledujejo bežečega sovražnika na desnem bregu reke. • MADRID, 23. Usti poročajo iz Melille, da je začela Abd-el-Krimu primanjkovati municija. Abd-el-Krim je naložil lO^tni davek na zadnjo žetev. častnike so štirje Dereccha pri PISA, 23. Ob 13.10 te prispel iz Turiaa conte De Vecchi, guverner Somalije, ki se je podal v S. Rossore, kjer ga je sprejel francoske PARIZ, 23. "V ulici Grenelle komunisti ustavili nekega častnika, ki se je peljal na kolesu. Častnik je padel na tla, komunisti so ga pričeli zmerjati ter vpiti: «Živijo komunizem!» Komunisti so bili takoj aretirani Pri njih so našli komunistične proglase. Poleg tega poročajo iz Youzay-a, da je bil stotnik Diot, ki se nahaja na dopustu, pred odhodom v Maroko napaden od 4 neznancev, ki so ga bili po obrazu. Pri tem nkmudi: v prostorih M. D. -Prosveta*. Kdor se hoče vpisati, naj se javi v društvenih prostorih ob imenovani «hakenkreuzlerji» v javnem lo-!sredah od 8—9 zvečer :n ob nedeljah od 11 do so neznanci Napadalci so bili aretirani. « Živijo Rifanci f> kalu na Dunaju brez vsakega razlega z, batinami napadli mirne goste, jih pretepli scc^f ?lapari^a m ranili več oseb. , ! ' ' «Neue Freie Presse» je pisala: «Dejanja očitne objestnosti niso dostopna ne logiki, ne moralni sodbi. Kar so «hakenkreuzler-ji» storili, je naga blaznost, ki se jo more razumeti le -iz duševnosti, ki je v zastneh vsakemu pametnemu mišljenju. Niti ne vidimo tu kake vetike svrhe, ne sistema, ne vodstva, ki naj izpolni kako določeno nalogo, četudi v smeri napram pogubi. Nič drugega ni tu v igri, nego kaj cenena in kratkovidna drznost, nič drugega se ne dosega s tem, nego čustvo velikega sramu, da so mladi ljudje sposobni za take norosti, da morata dežela in mesto, ki sta morala prestati toliko brezprimerno mučeni-štvo, občutiti seda} 5e udarne Čete plemen- 12 dopoldne. Vpisnina znaša L 2.—, me-t."— in izkaznica L —50. SPORT ske a sovraštva!...» e pripominjamo ničesar. eg; Nc Francozi o novi lososi politiki Pod naslovom «Nova jugosJovenska politika* fe posvetil veliki vodilni pariški list «Le Temps* radikalno-radićevski vladi {poseben članek na uvodnem mestu. List K zadnji tekmi Val Proareta Občine. Kot smo že poročali, se je končala omenjena tekma z rezultatom 7 : 2 v prid Valu. Rezultat sam nas je presenetil in kdor bi sodil opensko četo po tem rezultatu, bi se motil. Prosveta je dajala lepo, še precej kombinirano igro in je parkrat resno ogrožala vrata Vala. Odlikovali so se posebno desno krilo, center in centerhalf. Obramba je bila v primeri z vrlino napada slabejša. Vratar dober, manjka mu pa v kritičnih trenutkih odločnost. Tudi oČividno ni bil v sporazumu s svojima branilcema. Moštvo je hitro, videlo pa se je, da je imelo v tej sestavi (igrali so tudi nekateri dijaki, sedaj na počitnicah, člani LASKAJ premalo trenaže. Vendar so poizkušali Openci izenačiti ta minus z izredno požrtvovalnostjo. Val je nastopil s štirimi rezervami, ker »o bili nekateri igralci odsotni radi tekme dijaške raprezentance v Gorici. . Poznal se je vplv novega trenerja. Val je igral prvič predvsem s krili, ki so prednašala igro, dočim smo dosedaj pogrešali to taktiko pri skoroda vseh tekmah Vala. Krasen je bil napad, izborna obrambi. Halveslinija s Ba- EDINOST* V Trstu, dne 24. julija 1925. budrom v centru je izdatno podpirala vsako fekcijo, bodisi v napadu, bodisi v obrambi. — Or>nes«i se je tudi rezervni vratar Škeri, ki Ei z odlotn m ie-padom pred svo^mi vrati dva-rat reitl zelo nevarno situacijo. I&ralo se je fair, v naglem tempu. Sodnik GuStin, na mestu. Občinstva, posebno open-#kcga mnogo. Svetovali pa bi Valu, da poskrbi v prihodnje za odstranitev z igrišča dveh, treh znanih kričavih fantaLnov, ki s svojimi opazkami brezpotrebno žalijo in dražijo sicer ►polnoma korektno publiko. Pred to tekmo so igrale rezerve Vala in Prosvcte, Z oairora nato, da so igrali med o- fjenskimi ProsvetaSi tudi neakateri bivši Zar-aii, je bilo pričakovati lepSe igre. Na porazu {5 : 3) pa je precej kriv tudi vratar, ki se je »rez potreb« ponjvno zaletel iz vrat, hote brcniti žogo, a Je 6il pri tej nameri prehiten od ieve, oziroma. de»ne spojke Vala. Mol t v? i* Ctsti iaviŽbano in h:'ro, manjka pa absolutna enotnost v igri. Vd, po večini druga rezerva, je Igral $e dosti lepo, deloma v kombinaciji • krili (izboren B^ekar kot desno krilo). Tudi tu se je videlo vpliv trenerja discipline in pri trene ži. _ — S. D. Adria vabi Člane, posebno pa kolesarje na va£en sestanek, ki se vrši danes ob 21. uri pri Sv. Jakobu. Oni kolesarji, ki niso še predložili svojih slik, naj jh takoj predloži;«. — M. D. Zarja — Rofan. Danes važen sestanek športne skupine. Ker »o važne točke na dnevnem redu, je obvezna navzočnost vseh športnikov. Jutri ob 6. uri navadni hazena-trening. Prosi se polnoštevilnost. — Natelnik. Pravilnik za tekme za spominsko ploščo t 0. •{Konec, prvi del v včerajšnji «Edinosti). § Strel na vrata. V goai se lahko streha z eno ali obema rokama, z dlanjo ali z drugim delem ttlesa razen noge od kolena navzdol. vedno pa izven vratarjevega prostora. Igralec se lahko v vratarjevem prostoru kre*^ ler lovi žogo, ne sme pa iz njega streljati na goal. § 12. Svobodni udarec. Svobodni udarec je udarec, pri katerem se ne sme noben igralec približati igralcu, ki ga izvaja na manj kot 4 m. razen če se ne izvaja na lastni vratnici. Svobodni udarec se izvaja z eno ali obema rokama z mesta, kjer se >e nasprotnik pregrešit. Igralec, ki izvaja prosti udarec, se žoge toliko časa ne sme dotakniti, da je ne prime igralec pregreši v lastnem obrambnem polju« v drugem prostoru se lahko kaznuj s svobodnim udarcem izven ako ni pregrsika taka* da se mora izključiti. Pregreške, radi katerih se izvaja kazenski udarec »o: a) hote ustaviti žogo z nogo, b) hote udariti togo z nogo, c) igranje branilca s pestjo v vratarjevem prostoru, c) igranje branilca s pestjo v vratarjevem prostoru, dl izbiti žogo protivniku iz roke, ej iztrgati protivniku žogo iz roke, ko je hotel streljati na goal, f) držati nasprotnika z rokama okoli vratut telesa itd. g) ruvan e s telesom, naskakovanje na igralca, udarjanje itd. Za ostale pregreške se lahko samo proti branilcem odredi prosti udarec. % 17. Izključitev igralca. Tako; ko je iađralec izključen, se ne sme zadrževati na ignšču, pač pa ga mora takoj zapustiti, igralec se lahko takoj, brez opomina izključi, ako: 1) ne odgovarja oprema predpisu, za časa dokler ni pogreška odstranjena, 2) za tewe prestopke navedene v 16, za dobo od petih minut in za celo igro, 3) radi neposlušnosti napram sodniku, radi žaljenje igralca itd. za celo igro. ■ Igralec se mora najprej enkrat opomniti; ako pa se pogreška ponavlja, se izključi za več od pet minut, za prestopke, za katere se mora glasom § 16 prisoditi kazenski udarec (izven 9.). Za m&njfte pregreške, ki s ose večkrat dogodile, a dva opomina niso koristila, se lahko igralec izključi ali za največ 5 minut. Predstojeća pravila so bile na predlog T. ,V. H. pregledna od O. S. V. in odobrena na sej dne 10. julija 1925. Iz triaikega ilvllenla — Tra^čs? komplikacije ljubezenskega me rja. — Mladenič smrtno ranil prijatelja, ker je cbrekoval nje goro mater. Da more ljubezensko razmerje med dvema mladima človekoma privesti do nenavadnih zapletljajev, nam priča krvava drama, ki se je včeraj predpol-dne odigrala v nekem stanovanju v ulici Bar-toletti, kjer je mlad dijak, vznemirjen radi is-jav svoje zaročenke, smrtno ranil prijatelja, pretveznega obrekovalca njegove matere. Okolščine, iz katerih se je izcimil tragični dogodek so precej zapletene. 20-letni dijak Karel Lepirelli, stanujoč v ulici Antonio Ca-oova št. 13, je imel ljubavno razmerie z 20-letno Ido Mosettig, stanujočo v ulici Bartolet-ti št. 3. Kakor »e pogostoma dogaja med mla- da je Landsmansn selo nevarno ranjsa; krogla' pričakovati, da bodo gostilničarji II. in III. mu je poškodovala hrbtenico i* obtičala £o- kategorije še dokaj znižali ceno hrani kasni zapleteno dramo. Lepinelk je i Maksimirane cene gostilniški hrani v skupno 80.15 L. Ljubljani počenši z 20. julija so sledeče: Zjutranji goljaž I. r. 4.50, II. 4, III. r. 3.50 Din, zjutranja pijucka I. r. 4.50, II. r. bil po zaslišanju odveden v zapor vulici Co-roneo. pri 8v. UsdfL GORICA, 23. Danes okoli 10. ure predpoMne se je pripetila v Ozmericah pri Sv. Luciji strašna nesreča, ki jo je povzročilo po vojni preostalo stre DAROVI Za svttoivansko podruž. Šol. društva «0 darovali: Stanko Godina tovar, mila v počastitev spomina blagopokojnega Josipa Pangerc 5 L, svetoivanske matere od sklepu šol. is»1a doma. Srčna hvala vsemi Denar hrani blaga nik. 4, III. r. 3.50, jutranji vampi I. r. 4.50, KAfiBB I II. r. 4, Dl. 3.50 Din; večerni goljaž I. r. Sfifli S I lili 311 10. H. r. 8. III. r. 6 Din. večerna f>Wka I l*!***«! Vesti z Goriškega HOBB Žrtve VOlnetO SirellVO H r. 8, m. r. 6 Din, večerna plju-čka I. r. 10, II. r. 8, III. r. 6 Din. večerni vampi! I. r. 10, II. r. 8, ID. r. 6 Din; svinjski goljaž I. r. 12, n. r 11, m. r. 10 Din; juha zaku- j KRČMAR s kavcijo in poznanem okoli* bana 1. r, 3, II. r. 2.50, III. r. 2 Din; gove-j Magdaline Zgornje, se sprejme. Nasiop ta- _ _ _____ ____________ dina I. r. 9, Q. r. 7, III. r. 5.50 Din; pečenka! koj. Pogoji dobri. Prednost ima sposoben fivo. Znani stavbni podjetnik Perter'štrukeTj iz svinjska I. r. 14, II. r. 12, III. r. 10 Din; upokojenec Tomai.č, Caprin 4._1011 Modrejc pri Sv. Luciji je bil daaes zaposlen z telečja pečenka I. r. 12, II. r. 10, III. r. 9' _T„A . I " ™* napeljavo vodovodne cevi za neko hilo, ki jo | Din; o-bistna 12 Din. končna 12 Dm, pljučna BABI^ avtonzirana sprejema noseče. Goveje gradu v Ozmericah. Pomagal mu je delavec j 15 Din; telečja glava ocvrta 14 Din; rost-1 n Slavec- via Glulia 29- 64 Josip Tušar iz Spodnje Idrije. Ker je bila vo- fceaf na angleški način 13 Din; beržola na-dovodna cev nekoliko zakrivljena, jo )e hotel ravna j f 15 n r 12 jjj r I0 Di jzre_ fttrukei, zravnati. Udaril ,e s kUd^vom po n,i; zek narayni j r 16 n 1150 IIL r. 9.50 v tem trenutku se ie cev razpooila, ker se je , . , . T' ITT v njej nahajal ekrazit, za kar nesrečni Štrukelj duna.^ki x16' r' 12[ l!}' J' ni vedel. i ^vro^i nrbet 14 Din; brizeljc Iz Tolmina se je pripeljal zdravnik dr. Ser-'ocvrt 16 Din; beafsteak z jajcem 14 Din; jun; pozneje je prispel tudi Zeleni Križ* iz Go- pol piščanca ocvrt 20 Din; obara telečja rilce. A Štrukelj je med tem časom umrl. TuSan lL r. 7, III. r. 6 Din, kokošja II. r. 9, je bil z avtomobilom *Zelemefa Križa» prepeljan v goriško bolnico, kfar se bo mora! zdraviti okoli 1 mesec, ako ne nastopijo komplikacije. _______ m. r. 8 Din. Prikuhe navadne: I. r. 4, II. r. 3. III. r. 2 Din. Solata razne vrste: I. r. 4, II. r. 3, III. r. 2 Din. Meso: govedina v mesnicah kg I. vrste 19 Dio, II. vrste 16 Din, govedina na trgu pr«i drugi igralec. Iz svobodnega udarca se ne dimi zaljubljenci, sta se Lepirelli in Mosstti-mere direktno doseči goal. _ geva pred kratkim sprla. Vzrok spora je bil, § 13. ^ ! vsaj kakor se zdi, malenkosten. Lepirelli je Kazenski udarec. Tega izvaja igralec zvedel, da se je njegova izvoljenka nekega veki stoji na črti 5m oddaljeni od goala. To fcrto ( čera sprehajala z njegovim prijateljem, 32-let-ne sme pri izvajanju udarca prestopiti v smeri nim elektrotehnikom Brunom Landsmann, sta-proti nasprotnikovi vratnici. Vratar mora pri nujočim s svojo družino — mož je namreč po-izvajanju kazenskega udarca stati med preč- ročen — v ulici Olivetto *t- 3. Zvedel je celof kama na vratnici. Ostali igralci morak) biti od da ie šla Ida z njim v neki bar. Landsmann je izvajalca najmanj 4 m oddaljeni in ne smejo bil dober znanec Mosettigevih in je pogostoma biti bliže vratnici od igralca, ki izvaja udarec, zahajal k njim na dom, zato bi se ne zdelo § 14. Nadaljevanje začasno prekinjene igre. Ako £e igra iz kateregabodi razloga začasno pre-Jne in da ni žoga 6la črez meje igrališča kakor naprimer v spornih slučajih ali da nasprotnik istodobno prekrJi pravila, vrže sodnik žogo na zemljo in to na mestu, kjer se >e na nič posebnega, da je bil enkrat v družbi Mo-settigeve in da jo je, mogoče iz same prijaznosti, povabil medpotoma v bar. Toda Lepirellji ni sodil tako; kakor je pač umljivo pri mladem zaljubljencu, ga je pričela trpinčiti ljubosumnost. Ko se je kmalu potem zopet sestal z zaročenko, ji je ogorčen očital sprehod z Lands- — V valovih Soče. Trupla Aniona Ro-žič-a, stavca v. Narodni tiskarni v Gorici, ki je utonil v Soči v torek popoldne, včeraj dopoldne niso nafili. Govorijo«, da je kg I. vrate 18 Din. II. vrste 15 Din, teletina bilo truplo najdeno včeraj popoldne. i kg I. vrste 20, II. vrste 16 Din; prašičje — Idrija, Telovadno društvo v Idriji priredi j meso I. 27,50 Din, II. 23 Din, III. 20 Din, v nedeljo dne 26. jglija ob 15.30 uri «javno te- Slanama: rtbba in salo' 27.50, slanina 24, lovadbo» na trgu XX. septembra Jstari šolski , slanina kranjskega prašiča 22.50 Din. trg) z naaledniam sporedom« 1. Proste vaje Kranjske klobase in hrenovke: klobase na članov. 2. Proste v&je dečkov. J Proete I pol prekajene kg (približno 8 kosov) 45, deklic v dvopnab. 4. <>odpa telovadba č a- tetrt prefeajene (približno 7 in pol kosa) nov m moškega naraščaja. 5. Proste vaje cla- ^ _* , ' vtY , , t nov. 6. Vaje na treh konjik. 7. Proste vaje 41' popolnoma prekate (približno 10 ko-Članov. 8. Vaje s palicami v trojinah (dečki). J0^) hrenovke (10 60 12 kosov na kg) 9. Proste vaje člaaov v devetorju. 10. Skupine. 1 kg 35, 1 kos 3.50 EHn. Kruh: kg belega 7, črnega 6, rženega 6, žemlja 0.50 Din. Mleko: liter mleka na dom prinesenega 3, po mlekarnah 2.75, na trgu 2.50 Din. Občinstvo opozarjamo, da se tudi samo drži določenih cen, ker je le na ta način ^ ___ mogoče uspešno «e boriti proti draginji ter ubogfjiVoi** Poleg tega" obsegTšpored prizorč- 'bo m«slno tržno nadzorstvo postopalo tudi ke, deklamacije in petje. — Prijatelj našega proti onim, ki pireplačujejo živSa po za-sela! Prihitite in počastite naio mladež pri konu o pobijanju draginje, kot z navijalci njenem prvem poizkusu na dramatičnem po-vlju. da }o obodrite za nadaljnjo delo. 2Uičet«k ob 3.3C popoldne. Čisti dohodek se obrne v šolske namene. Učiteljstvo. V slučaju slabega vremena se bo vršila celotna prireditev ob 14. uri v dvorani hotela Didič. Odbor. — Iz Opatjega sala. Mladina tukajšnje ljudske šole proslavi letos zaključek šolskega leta s tem, da priredi dne 26. julija t. k v dvorani g. Franca Maru&ica Šolsko veselico. — Upri^ zorita se igrici; «Bratovska ljubezen« in halali v času, ko se je igxa prekanila Žog« je j mannom. Pri tej priliki sta se zaljubljenca spr- v igri takoj ko se dotakne zemlie. a do tega Časa se ji ne sme približati nobena od obeh .strank za več od 4 m. § 15. Pcgreake radi katerih se izvaja svobodni udarec: Svobodni udarec se izvaja radi sledečih pregrešk. ako ni potrebna večia kazen: I) nepravilno vmetavajaje žoge iz auta; 2} tehnične progreške: a) akc se nosi ioga vet kot tri korake b) ako s« drži žoga več kot tri sekunde c) ako se ne meče žoga preko glave v določenem času 1 d) ako se vrže Žoga več kot dvakrat na zemlje, da bi se zopet vlovila e) ako se preda žoga v razdalji manjŽi od dveh metrov 3) abiianje ali iz trganje žoge protivniku, 4) prekoračenje v prepovedano polje, 5) metanje na goal. f-| a) iz vratarjevega prostora. b) direktno iz svobodnega udarca, 6) Začetek, udarec od goala, vogala, vmeta-vanje iz auta, svobodni in kazenski udarec ali zadržanje žoge po znaku sodnika več k$t ■tri sekunde, 7) Vloviti žogo. ko jo sodnik vrže v zemljo, prej nego se iste dotakne, ali ee ji približati bližje od 4 m, 8) Približali se protivniku ali soigralcu bližje od 4 m. ko izvaja začetni udarec ali udarec od goala ali vogala ah c««4>odni ali kazenski udarec, v 9} Hote udariti žogo z nego, 10) Hote ustaviti žogo z nego, II) Igranje s pestjo, 12) Nesportno obnašanje nasproti sodndku, protivniku ali občinstvu, a) ako gre igralec svojevoljno z igrišča, b) držanje za sukno, vrat, Toko itd., c) trčenje, skakanje na igralca, udarec z nego. S 16. Pregreške radi katerih se izvaja kazenski udarec. Kazenski udarec se izvaja, - ako se la, a čez nekaj dni sta se zopet pobotala. Oči-vidno pa je v Lepirelli je vem srcu še vedno tlela ljubosumnost, kajti nekoč pozneje je nesrečni izprehod Ide postal predmet ostrega j gospodom, k prerekanja med zaljubljencema. Ob tej priliki dokazali, da Iz triaike pokrajine — Is Sežane: čuje jo se glasovi, da Sežanci dobijo novega občinskega komisarja, pa mislite na domačina, marveč in to več kot gotovo na nedomačina, kateri ne pozna ljudi in ne razmer sežanske občine. Ni cen. — Vagon stodta^rskih oovčanic v Zagrebu. Preteklo nedeljo se je peljal skozi Zagreb iz Sušaka v Beograd z nekim osebnim vlakom vagon z zanimivim tovorom. V vagonu je bilo 54 zabojev stodinarskih novčanic. V vsakem zaboju je bilo za 10 milijonov bankovcev. Skupo a. vrednost denarnega transporta j« bila torej 540 mili;onov dinarjev. Poiiljatev je prišla prred par dnevi na Su&ak iz Francije, kjer _____ _ aŠa prefektura v se tiskajo, kakor znano, jugosl. novčanice. Trstu misli gotovo, da v Sežani ni človel^ _ industrijalce, trtfovce in obrtnike se na ki bi bil zmožen voditi obtoiske posle in zato prošat ja v lastnem, kakor tudi v interesu da je treba moža, ki m ix Sežane. Odslovitev dosedanjega komisarja je v čast gospodom, ki so io odredili, toda §e lepše bi skupnosti nemudoma prijavijo svojo udeležbo kot razstavljalec na letoinjem velesejmu od - . 29. avgusta do 8. septembra 1925. Jesenska so jim pri srcu koristi sežans^p kon unktura obeta bit! dobra, dfcj torej nikdo je mladenič očital deklici, da )e lahkomiselna občine, če bi razpisali občinske volitve, tako v ia8tncm. kakor tudi v skupnem interesu ne in vihrava, kakor tudi njeni sestri; pri tem je da bi si ljudstvo samo izvolilo dobre in poste- ^amu krv*. Tedaj je Lap nelli naglo zbežal; četrt ure pozneje se je javil na orožniSki postaji v ulici Istituto in povedal, kaj je storil. Medtem je dospel na pozoriiče krvave drame zdravnik rešilne postaje, ki je ugotovil, izvenredna. Prihodnji tržni dan bo 12. avgusta 1925. Drobni vesti Iz JasoslovUe GostilnBke cene t Ljubljani Po daljSih razpravah ki pogajanjih radi končne določitve cen gostilniški hrani v Ljubljani se je dooege! med—bojni sporazum med restavraterji, gostilničarji in mestnim tržnim nadzorstvom. Restavracije in goetUna se je uvrstilo v tri kategorije. V I. kategorijo spadajo: «Zveada»( «Slon», «Unk*i», «Emoaa», «Južni kolodvor*, «Ljubljanski dvor* ter ♦Štrukelj* m «M*klič» v Kolodvorski ulici. Vse druge boljše gostilne se }e uvrstilo v Q. kategorijo, ostale pa v tH. Vse določene cene so maksAmaine in se v nobenem slučaju ne smejo zaračunavati vttje ter se bo proti vsakemu, ki se ne bi držal maksimalnih cen, postopalo po iskonu o pobijanju draginje. Vsekakor pa lahko restavraterji zaračunavajo brano ceneje, zlasti je Tudi trgovci iz Ljubljane naj razstavijo, saj jim uspeh ne izostane ne na velesejmu, ne pri večjem obratu v lastnih lokalih. — Tatvine živine v Južni Srbiji Iz Gosti-vara poročajo: Žandarmerijska patrulja je naletela v bližini meje na tolpo 20 do 30 kača-kov, ki so £nali devet glav ukradene živine v Albaoijo. Po kratkem boju so pobegnili ka-6»k4 preko meje, ter pustili živino na licu mesta. Kačaki so živino ukradli prejšnjo noč na paši nedaleč od me;e — Iz Prizrena poročajo: Tolpa kačakov je napadla te dni na planini Grleva Reka pastirje. Tri so zaieli, ter jim vzeH vso hrano, Četrtemu pa se je posrečilo pobegniti. Ko so kačaki odšli, so vzeli seboj dva konja, 10 volov in 2 kravi v skupni vrednosti 30.000 Din. Ko se ie pastir, ki se mu ie f osrečilo pobegniti, vrnil z orožniki, so bili ačaki žc onkraj albanske meje. O podobn h napadih kačakov se poroča še iz več krajev' Juž. Srbije. Borana porotlla« DEVIZE Amsterdam od 1090,— do 1120 — Bel *Ha od li6 - do 128.—: Pari* 128.50 do 129.25 London od 133 50 do 183.00 ; New York od 27.85 do 27.56; Španija od 390.— do 40ft.—: Švica od 5B0.— do 536.— ; Atene od 41.- do 43.—; Berlin od 650,— do «55.— ; Bukarešt od 12.50 do 14.^0: Praga od 81.— do 82.—: Ogrska od 0.0385 do 0.0400 ; Dunaj od t.0390 do 0.0400; Zagreb od 48.1» do «8.40. VALUTA; Avstrijske krose od 0 0390 do 0.0410 dinarji od 47.7f» do 48.25; dolarji od 27.25 do 27.50; novel po 20 frankov od 105.— do 110.— fant šter-ling od 133.25 do 133.75. BenečUako obvezale* 63.25. BABICA, avtorizirana sprejema noseče. Adei« Emerschitz-Sbreizero, Farneto 10 {podajana Ginnastica) lastna vila, telefon 26-64, 1002 DVA ČEVLJARSKA pomočnika, dobro izur-fena sprejme takoj Viktor Pahor, Posto na 76. 1009 AUTOMOBILI STIČNA PROGA Trst-Lokev-Dlvača-Senože£e Lastnik R. BrunelU & C.» Trst, Via U. Foscoiot Garage Vecile, Telefon St. 606 VOZNI RED: Ceu Ur Votaja _ 17.30 3-80 18.- 6 — 18.15 7.50 18 30 9.80 19.— POSTAJE Volnja tua Li( Trst, (P. Oberdan) Bazovica Lokev Divača Senožeče Cena minimalna za volu)jo L 2. Listki za tja in nazaj : 7s-Senoltfe in abratno L 17.— trst-Di.afa in »bralno 8.45 9-80 8.15 6 — 8.— 3.80 7.45 2.30 i 7.15 - f U. - 539 LASTNIK. Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debelo in za družine Viate XX seftan*-bre 94 (prej Acquedotto) na drobno in z* družine Via Glulianl 32. - Teief. 2-41 Priporoča se lastnik FR. ŠTRANCaa. v Sežani ift. 68. Odprt vsaki dan izven srede in sobote. V sredah in sobotah v Nabrežini od 12-2, (504) Stanko PerViavec. Srebrn denar, zlato, brillanfe kupuje po ncjviijiii cenah odi no Alojzij Povh na Piazza Garibaldi it. 2 prvo nadstropje ARo kvarilo mi oim mozolikl madeži trdnice efeSis bule tvori eezemi in vsi v to vrsto spadajoči kožni izbruhi., ki skrivajo lepoto obraza in škodijo mehkobi kože m ki se porajajo posebno v vročih mesecih vsled močnega soinca, se zdravijo uspešno z antifelidično vodo «Peartinax», ki je gotovo sredstvo, rabljivo z največjo lahkoto in ki je na prodaj v lekarnah. PODLISTEK V. J. KRIŽANOVSKA: Moč preteklosti Roman v treh delih. !z ruščine prevedel Ivan Voak. — Le pojdite, prijatelj. A pojutrišnjem zjutraj ne, j« vendar pripravljen na časten način popraviti plačal, toda pod njegovim ognjenim J" — nričnemo z raziskovanjem. stvar, ker se poroti z njo. Vit s svetim izzivanjem in je proniknil v duio, se je sramoval svojega sumi ice- 4109) P x škandalom ji ne bo^e napravili usluge. Predno pa se nja. Po zajtrku, ko se je gospod ŽeraJd poslavljal od odločite za karkoli, pojdite z menoj in z Lolo v Anatolija, mu je rekel: Naslednjega dne zjutraj je prispel AnatoKj in Barona ni tem, ^>r*ed^o se z njikn _ Gospod, ne, jaz nisem slepar in baron me da bi presenetil zaročenko, ni naznanil svojega pri- arečafte, boste prejeli silovite dokaze o resnici, da je ^ pJačai da bi ga rešil kazni, hoda Vest o nenavadni to drama prpiloeti, katere zadnje dejanje se je ' povedal Anatolijeve misli, da se _ svojem gnevu, ki je v njem divjal, je - pra^vermm ; - Nikakor ne, kraj ni preklet, a va*e delo *a odvedla v svojo sbbo m mu opisala ^dne, tajinrtvene Anatohj razj^ \Tgl**en skandal leikodoval bo dodobra očistilo. Sedaj bomo pogrebli na starem dogode, zaradi kateri je moral poseči vmes go^>od Valeriji m zato se je odločil, da se_za sedaj zatajuje «ma. sta dOJ£° ra2g ar)ala ,n M 110001 ^^ tala pogovora zopet sprejeti svoje starodavne gospodarje Paola in pričanja, Larisa Arkadjevna ne morem dopustiti, da Z razumom si m mogel tega razložiti, a oovidn^t la^vjč ,e pnstavtl Tomthn - pr«jl bom ufatel^ GLno L je zaključil gospod Ž^ald "smehu. bi se baron Roteršild pokril z imenom nekega je ifovoriU. da n take podoboeti ni mogoče razloziti dovoljenja da nas smete jutri ^^^ ^ ™ Ali zalnerao še danes z nagimi raziskovanji? podleža, ki je umrl pred tremi stoletji da bi opravičil TsEčajem. Lolo mu je pokazala rokopis grofa Ridolfa iskanju mrhčevjn jih ,e treba odstnnibB £r«da. ie vora«al Pavd Sorisovič svojo podlost. Ničvrednež je in plačal mi bo z sestrino in v kratkih besedah mu je povedala njegovo vseb.no Pomagal, nam boste, seveda ce vas ne bo strah m ~ ,C X Zamole ^STčasa na razpolago. Vaša sramoto Vkljub vašemu prikrivanju sem razumel, da in mu je tudi opi^la dogodke one strašne noč, pred ce vam ne bo zoprno hoda, po podzema,, temmeah ^a to sTalT štiri ajT^t d^fi^v te^ča^ bomo si je izmislil pravo komedijo, da bi opravičil svojo prihod« gospoda Žeralda. - Ne, ne, kako s, morete misht,, da me )C strah! r _ r _ . . II ___?1__X 1__l^L.__1. Pri zajtrku na terasi se je Anatolij seznanil z Saj sem vojak. Glede zoprnosti pa nissm nikaka * • « - -ji tu----neizmerno bom hv.ilcžcni gospodom 2eraldom in videl Diomida Petroviča, histerična gospodična in s. • a e * • _ _____" 1__