Oi/89 LJubljana Slowenija STROKOVNA REVIJA SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1989 • LETNIK XLVII • ŠTEVILKA 3 Ljubljana, marec 1989 VSEBINA - INHALT- CONTENTS 97 Jože Papež Ali pogled v preteklost omogoča boljše gospodarjenje z gozdovi? Does the view into the past enable better manage~ ment with forests? 116 Chris B. Ledoux, Boštjan Košir Perspektiva razvoja računalniške programske opreme za potrebe pridobivanja lesa Perspective of the software development in timber harvesting process 122 Vid Mikulič Kako v gozdarstvu razvijati računalniške rešitve? Application development in forestry 126 Iztok Winkler Družbene spremembe in gozdarstvo 131 Vid Mikulič, Jože Skumavec Poskus oblikovanja novega obrazca za odkazilo 136 Ilija Mihajlovič Pomen gozdov pri delu majdanpeških rudnikov 140 Strokovna srečanja :142 Iz domače in tuje prakse Naslovna stran: Janez Černač: Mraz in veter sta si podala roke Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin - predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, mag. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan An ko, dr. Franc Bat~č. dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, Zivan Veselič Odgovorni urednik Editor in chlef Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Lektor Karmen Kenda Uredništvo in uprava Editors address YU 61 000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun - Cur. acc. ZDIT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O issues per year Letna individualna naročnina 20 000 din za dijake in študente 7500 din Polletna naročnina za delovne organizacije 200000 din Letna naročnina za inozemstvo 36 USD Posamezna številka 20 000 din Ustanoviteljici revije sta Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira izhajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št. 421-1/74 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana i .! Oxf.: 624 Ali pogled v preteklost omogoča boljše gospodarjenje z gozdovi? Jože PAPEŽ Izvleček Papež, J.: Ali pogled v preteklost omogoča boljše gospodarjenje z gozdovi. Gozdarski vest- nik, št. 3/1989. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 9. V delu je prikazan problem gospodarjenja s propadajočimi jelovo-bukovimi gozdovi na trnov- ski planoti. Ker so se pojavili dvomi o pravilnosti ciljev, zastavljenih leta 1982, smo pregledali stare gozdnogospodarske načrte od leta 1877 dalje. Pregled starih načrtov in poglobljena razčlemba zdravstvenega stanja potrjujeta umestnost pred- laganih sečenj in gojitvenih ukrepov. 1. UVOD V tolminskem gozdnogospodarskem ob- močju je sušenje jelke najmočnejše na trnovski planoti, stanje pa je najbolj kritično v čistih jelovih sestojih v GGE Trnovo. Zaradi močnega znižanja prirastka jelke in velikega deleža sušic v preteklem deset- letju smo se leta 1982 pri reviziji GGE Trnovo odločili za pospešeno umetno ob- novo čistih jelovih sestojev, intenzivnejše pobiranje hirajočih jelovih dreves v mešanih in čistih bukovih sestojih in za kopičenje lesne zaloge v bukovih sestojih. Posledica te odločitve je bil v primerjavi s prejšnjim desetletjem za 55,7% večji etat iglavcev in za 3,1% manjši etat listavcev. Saditev pa se je povečala za 205 %. Strokovna komisija za obravnavanje gozdnogospodarskih načrtov, ki se je se- stala 22. 12. 1987 in 1. 3. 1988 ter obrav- navala načrt v petem in šestem letu trajanja, je imela pomisleke proti tako visokim seč­ njam, češ da je tako ogrožena trajnost donosov v družbenem sektorju SGG Tol- min. Zato je znižala predvideni etat za 45.000 m3 iglavcev, ki zaradi nepredvidljivo- .. Mag. P. J., dipl. inž. gozd., Soško gozdno gospodarstvo, 65220 Tolmin, Brunov drevored 13, YU. Synopsis Papež, J.: Does the view into the past enable better management with forests? Gozdarski vest- nik, No. 3/1989. ln Slovene with a summary in E11glish, lit. quot. 9. The article presents the problem of the manag- ing with the dying back of fir-beech forests in the Trnovo plateau. Due to the doubt which has arisen concerning the aims agreed upon in 1982, old forest managing plans from 1877 on have been looked over. The inspection of old plans and a detailed analysis of the health condition confirm the decision as regards the cuttings and silvicultural measures proposed as the right one. sti sušenja jelke niso bili razporejeni po oddelkih, višina predvidenih gojitvenih del pa je ostala nespremenjena! Mnenje stro- kovne komisije za obravnavanje gozdnogo- spodarskih načrtov je upoštevano v odločbi RKKGP, s katero je potrjen gozdnogospo- darski načrt GGE Trnovo 1983-1992. Ker se z mnenjem komisije za obravna- vanje gozdnogospodarskih načrtov in od- ločbo RKKGP ne strinjamo, smo se odločili, da bomo temeljito proučill dosedanje go- spodarjenje in zdravstveno stanje gozdov na 879 ha velikem predelu Dolina (21 % skupne površine gozdov GGE Trnovo, 31% lesne zaloge iglavcev in 34% prirastka iglavcev), ki ga poraščajo pretežno čisti jelovi sestoji in v katerem je za obdobje 1983-1992 predvidenega 54% vsega po oddelkih razporejenega etata iglavcev in 65% celotne umetne obnove gozdov. 2. OPREDELI"rEV PREDELA DOLINA GGE Trnovo se razprostira na jugoza- hodnem in severnem delu trnovske planote, na nadmorski višini 800-1445 m, le v pre- padnih Govcih se spusti do 700 m nadmor- ske višine. Skupna površina enote znaša 4144,67ha, od tega 3390,05ha gospodar- G. V. 3/89 97 skih in 754,62 ha varovalnih gozdov. Predel Dolina leži na skrajnem jugoza- hodnem delu enote in je v zadnjem času uveljavljeno ime za valovit vrtačast svet levo od ceste Trnovo-Nemci-Lokve. 879 ha velik predel je porasel pretežno s starimi jelovimi gozdovi, v katerih se jelka močno suši. Manjši del, ki je nagnjen proti Čepovanskemu dolu, pa poraščajo čisti bukovi gozdovi. Razprostira se v nadmorski višini 800-900 m, posamezni vrhovi pa ne presegajo 1 000 m. Skrajni jugozahodni del predela Dolina je iz krednih apnencev, večinski del pa pred- stavljajo jurski apnenci. Mikrorelie'fno se pojavljajo vse lege, sama planota pa je nagnjena proti jugozahodu. Prevladujejo rendzine in srednjegloboka rjava pokarbo- natna tla. -· Za podnebje visokega Krasa je značilna obilica padavfn, ki so posledica bariernega učinka dinarskega masiva, ob katerem se močno odcejajo vlažne zračne mase ge- novsko-jadranskih clklonov, ki prihajajo od morja. Letno povprečje padavin znaša 2000 do 3000 mm, višina padavin pa narašča od roba nad Vipavsko dolino proti Goljakom, najvišjemu vrhu Trnovskega gozda, kjer celo presega 3000 mm na leto. Padavine so ugodno razporejene, saj v vegetacij- skem obdobju od aprila do septembra pade kar ca. 1150 mm padavin. Največ padavin je oktobra in novembra. Srednja letna tem- peratura se v Trnovskem gozdu giblje pod 5 °C, vendar je temperatura na južnem robu nad Vipavsko dolino višja in se proti severu naglo znižuje. Leta 1977 je biološki inštitut SAZU iz Ljubljane proučil in skartiral rastje GGE Trnovo. V predelu Dolina sta bili ugotovljeni gozdni združbi Abieti-Fagetum praealpino · dinaricum (827 ha) in Seslerio-Fagetum Gospodarski razredi v Dolini 1. A-F aceretalna rastišča 2. A-F typicum, asperuletosum 3. A-F typicum, asperuletosum 4. A-F typicum, asperuletosum 5. A-F festucetosum, calamagrostidetosum 6. A-Ffestucetosum, calamagrostidetosum 7. A-Ffestucetosum, calamagrostidetosum 8. A-F mercurialetosum, seslerietosum 9. A-F mercurialetosum, seslerietosum 98 G. V. 3/89 (52 ha). V združbi Abieti-Fagetum praeal- pino dinaricum prevladujejo naslednje pod- združbe: typicum (239 ha), festucetosum (195ha), asperuletosum (146ha), acereto- sum (93 ha) in seslerietosum (32 ha). Ostale štiri podzdružbe se pojavljajo na 51 ha, takrat pa niso skartirali 71 ha nasa- dov. Leta 1982 smo pri reviziji GGE Trnovo v Dolini izločili devet gospodarskih razredov, ki so navedeni v preglednici. 3. METODE DELA Da bi proučili dosedanje gospodarjenje z gozdovi, smo pregledali vse dostopne goz- dnogospodarske načrte za GGE Trnovo (1877-1886, 1887-1896, 1897-1906, 1907-1916, 1931-1940, 1953-1962, 1963-1972, 1973-1982 in 1983-1992) in si za vsak odsek v Dolini izpisali naslednje podatke: površina, oblika sestaja, starost, sklep, lesna zaloga in prirastek, predvideni etat in gojitvena dela. Podatki o opravljenih sečnjah so bili na razpolago le za obdobje 1931-1940, 1963-1972, 1973-1982 in 1983-1987. Pri iglavcih pa smo ločili . le slučajne pripadke od ostalih vrst donosov. Podatki o opravljenih gojitvenih delih so bili na razpolago za obdobje 1973-1982 in 1983-1987, popisali pa smo le saditev, vzdrževanje nasadov (žetev in čiščenje) in zaščito pred divjadjo. Vse zbrane podatke je na računalniku DEL TA 644 obdelal go- zdarski tehnik Egon Obid. Podatke o odstrelu srnjadi v predelu Dolina smo dobili iz popisa odstrela v Lovski družini Trnovski gozd za obdobje 1965- 1987. Zdravstveno stanje smo vzorčno ugotovili na površini 239,92 ha, in to v oddelkih 30 -naravni -naravni - zabukovljeni - zajelovljeni -naravni - zabukovljeni - zajelovljeni -naravni - zabukovljeni 42ha 131 ha 109 ha 276ha 37ha 34ha 135 ha 50 ha 65ha a, b, c; 36 a, b, c; 37 a, b; 38 b, c; 42 b in 43 c. Te oddelke so do l. 1982 imeli za najbolj ohranjene in vitalne, zato so v njih pobirali le sušice. Glede na zastopanost drevesnih vrst v posameznih odsekih smo izoblikovali dva stra tuma: naravni mešani sestoji jelke in bukve (več kot 30% jelke in bukve) ter zajelovljeni sestoji (več kot 70% jelke). V vzorčni mreži 1 00x1 OO m smo z metodo šestih dreves ugotovili naslednje parametre: - razdalja do šestega drevesa, - drevesna vrsta, - premer v cm, - višino najbližjega drevesa iglavcev v m, - višino najvišjega drevesa iglavcev v m, - prirastek na 5, 15 in 25 let v mm, - klasifikacija IUFRO (sloj, vitalnost, raz- vojna težnja, gojitvena vloga, tehnična vrednost, dolžina krošnje), - osutost krošnje (1 - do 1 O%, 2 - 11 do 25%, 3-26 do 60%, 4- nad 60%, 5 -sušica), - utesnjenost krošnje (1 - neutesnjena, 2 - utesnjena z ene strani, 3 - utesnjena z dveh strani, 4 - utesnjena s treh strani, 5 - utesnjena s štirih strani). Vse podatke smo šifrirali, na računalniku pa jih je obdelal dr. Milan Hočevar, za kar se mu iskreno zahvaljujem. 4. IZSLEDKI 4.1 . Gozdni fondi Gozdni fondi so prikazani v tabeli št. 1 in na grafikonih 1, 2, 3 in 4. Zaradi nazor- nega prikaza sprememb so grafikoni izde- lani za leta 1876, 1906, 1930, 1952 in 1982. Površina gozdov se v obdobju 1876 do 1930 ni spreminjala, razlike nekaj hektarjev pa so verjetno posledica različno natančnih meritev. Površina gozdov se je povečala šele leta 1952 z vključitvijo dela bivših zasebnih gozdov. Leta 1876 so Dolino pokrivali mladi čisti sestoji jelke in bukve, mešanih sestojev pa je bilo malo. Poleg mladih sestojev je btlo tudi 206,84 ha bukovih sestoj ev, starih 1 OO do 140 let v fazi pomlajevanja z jelko in bukvo. Lesna zaloga je znašala 122m3/ha, prevladovala pa je bukev. V tridesetih letih so končali pomladitev in posekali stare bukove sestoje. Leta 1906 so tako prevla<;jovali 20-80 let stari jelovi sestoji, povprečna lesna zaloga pa je zna- šala 226m3/ha, od tega 152m3 iglavcev. Do leta 1930 so posekali še zadnje ostanke starih bukovih sestojev. Lesna za- loga je narasla na 353m3, 278m3 iglavcev in 75m3 listavcev, večina sestoj ev pa je bila stara 60 do 1 OO let. Leta 1952 so prevladovali BO do 120 let stari jelovi sestoji. Lesna zaloga je znašala 321 m3/ha, 238m3 iglavcev in 83 m3 1istav- cev, zaradi uporabe Šušteršičevih deblov- nic je bila za 1 O% podcenjena (pri reviziji l. 1962 so ugotovili, da je vsakoletno od ka- zilo dalo za ca. 1 O% prenizke lesne mase). Od leta 1930 do 1952 se je v starostnih razredih nad 60 let precej povečal delež mešanih sestojev. če odštejemo premik iz tretjega v četrti starostni razred, znaša to dobrih 60 ha, kar že nakazuje propadanje jelke. Leta 1982 je bilo razmerje starostnih razredov že popolnoma porušeno. Prevla- dovali so nad 1 OO let stari jelovi in jelovo-bu- kovi sestoji, evidentiranih pa je že bilo 123,15 ha smrekovih nasadov, osnovanih po letu 1952. Delež mešanih sestojev se je ponovno povečal za 32 ha, bil pa bi večji, če ne bi začeli sestoj ev umetno obnavljati. Gibanje prirastka je težko oceniti, kajti do leta 1952 so uporabljali tablične podatke za povprečni starostni prirastek, od leta 1962 pa tekoči prirastek, izračunan po Klepčevi metodi. Tekoči prirastek jelke je npr. leta 1962 znašal 1,4% ali 3,6 m3/ha, leta 1982 pa le 1,0% ali 2,1 m3/ha. Padec prirastka je posledica staranja sestojev in hiranja jelke. Na grafikonu št. 3 je prikazan razvoj površin gospodarskih gozdov po starostnih razredih za GGE Trnovo. Iz prikaza je razvidno, da so dogajanja v Dolini samo odraz dogajanja v celi enoti. Leta 1876 se je v GGE Trnovo začel proces obnove, ki se je končal nekje okoli leta 1906, v letih 1930 in 1952 pa je bilo razmerje starostnih razredov blizu optimal- nemu. Leta 1952 je bil zadnji čas za začetek obnove, leta 1982 pa je razmerje starostnih razredov popolnoma porušeno in je zrcalna podoba stanja iz leta 1906. G. V. 3189 99 4.2. Etat in realizacija sečenj Etat in realizacija predpisanih sečenj sta prikazana v tabelah št. 2 in 3 in na grafiko- GRAFIKON Št.: 1 nih št. 4 in 5. Na žalost so podatki o sečnjah le za obdobje 1931 do 1940 in 1963 do 1987. PRIKAZ RAZVOJA SESTOJEV PO STAROSTNIH RAZREDIH ITIIIJJTI]] sestoji ig lav cev ' ~ mešani sestoji CJ sestoj listavcev ho 300 J 8 7 6 ho30~ 952 200~ tOO~ 20Q- ~oo- i -20 21-l.O 1.1-60 61-80 81-100 ~OH20 no.di20 iCO 1 00 G. V. 3189 V obdobju 1876-1916 so v Dolini konča­ vali z naravno obnovo. Intenzivnost sečenj GRAFIKON Št.: 2 je bila visoka, v posameznih desetletjih pa je bila predvidena naslednja intenzivnost: PRIKAZ RAZVOJA LESNIH ZALOG PO STAROSTNIH RAZREDIH 1876 m3 LOOOO- iglovci lOOOO- Jim 20000- iDOOO-Iiii!oU!!I! '1-20 21-1.0 Li-GO 61-80 8H00 ~H20 nadl20 190.6 m3 70000- 60000- :.oooo- t.oooo- 30000- 2000()- 10000- 1-20 1930 120000- 100000- 80000- 60000- l.OODo- 20000- 1952 IOOOOQ- 80000.. 60ooo- 2000(}. HO 1982 m3 160000- 1l..OOOD- 120000- ~00000- ao o oo- 600()()- 1.0000- 2000()- listavci G. V. 3/89 101 - 1877 do 1886; 32% lesne zaloge in 147% prirastka {163% iglavcev in 132% listavcev), - 1887 do 1896; 16% lesne zaloge in 129% prirastka, - 1897 do 1906; 11 % lesne zaloge in 58% prirastka (19% iglavcev in 117% listavcev), - 1907 do 1916; 17% lesne zaloge in 99% prirastka (42% iglavcev in 208% listavcev). Za obdobje 1887-1896 je bil predviden samo skupni etat. Vendar na podlagi podat- kov iz let 1886 in 1896 lahko sklepamo, da je bil tudi v desetletju 1887-1896 predviden posek več kot 100% prirastka listavcev. Za obdobje 1916-1953 so znani podatki le za desetletje 1931-1940. Predvidene so bile zelo nizke sečnje, 4% lesne zaloge in 30% prirastka. Dejansko so posekali precej več, in sicer 11 % lesne zaloge in 80% prirastka. Za obdobje po drugi svetovni vojni je značilno, da je bil etat iglavcev sprva nizek, nato pa čedalje večji, vendar so ga vedno prekoračili. Predvidena in dosežena inten- zivnost sečnje prirastka iglavcev je bila v posameznih desetletjih taka: - 1953 do 1962; predvidena intenzivnost 91%, - 1963 do 1972; predvidena intenzivnost 116 %, dosežena 127 %, - 1973 do 1982; predvidena intenzivnost 155 %, dosežena 222 %, - 1983 do 1992; predvidena intenzivnost 436%, v petih letih dosežena 261 %. Za desetletje 1983-1992 je bil za GGE Trnovo predpisan tudi nerazporejeni etat iglavcev (45.000 m3). Del tega etata smo prišteli k skupnemu etatu za Dolino, in to v dveh različicah. Pri prvi smo etat iglavcev povečali za 31 %, to je za delež Doline pri skupni lesni zalogi iglavcev v enoti, pri drugi pa za 54%, to je za delež Doline pri skupnem etatu iglavcev, razporejenem po oddelkih. Če primerjamo tako popravljeni etat iglavcev s sečnjami, vidimo, da v petih letih etat ni dosežen 60, ampak le 46 do 51-odstotno. Da je bilo zdravstveno stanje jelke v Dolini vedno vprašljivo, kažejo podatki o deležu slučajnih pripadkov pri iglavcih, ki so prikazani v tabeli št. 3. Delež sh.Jčajnih 1 02 G. V. 3189 pripad kov je vedno znašal 29-35%, le v obdobju 1983-1987 je zabeleženih le 19% slučajnih pripadkov. številka je nižja zato, ker smo po l. 1982 začeli pri redni sečnji pobirati tudi drevesa, ki še niso suha, po oceni pa se bodo kmalu posušila. Drugi razlog je ta, da pomladitvena jedra osnu- jemo v najslabših delih sestojev in drevje posekama prej, preden se posuši. V elaboratu za desetletje 1931-1940 je zelo točen popis sečenj. Iz tega je razvidno, da je za 3% slučajnih pripadkov kriv sneg, za 1 % veter, 27% pa je bilo rakastih dreves in sušic. Slučajno imamo podatke o predvidenih sečnjah na koncu enega pomladitvenega obdobja in na začetku drugega. Podatki potrjujejo znano dejstvo, da so pri vsakem uvajanju in na koncu pomlajevanja po- trebne sečnje, ki so večje od prirastka. Če se je pomlajevanje začelo z zamudo, je predvideni etat precej večji od prirastka in če ne poznamo pravih vzrokov, se zdi, da je nenormalno visok. Kljub temu je bilo v povojnem obdobju vedno več sečenj iglav- cev kot predvidenega etata. Verjetni razlog stalnega prekoračevanja je velik delež slu- čajnih pripadkov. 4.3. Gojitvena dela Pregled za celotno obravnavano obdobje predpisanih del je prikazan v tabeli št. 4, uresničitev gojitvenih del za obdobje 1973 do 1987 pa na grafikonu št. 6. Zanimivo je, da vse do elaborata za obdobje 1931-1940 ne zasledimo predpi- sov o gojitvenih delih. Za obdobje 1876-1906 je značilna inten- zivna obnova gozdov in prevladovanje mla- dih sestojev. Ker naravna obnova ni bila problematična, saditve niso predpisovali. Ker je večina sedanjih čistih jalovih sestojev nastala iz mešanega jelovo-bukovega mla- dja, preseneča, da niso predpisovali nobe- nih sproščanj mladja ali pa uravnavanja zmesi. Vendar so ta dela v določenih oddel- kih gotovo opravljali, drugače zdaj ne bi imeli toliko čistih jalovih sestojev. Leta 1930 so že umetno obnavljali in za obdobje 1931-1940 so predpisali 6,45 ha saditve in nobenih negovalnih del. Po drugi svetovni vojni se je pri izdelavi gozdnogospodarskega načrta za obdobje 1953-1962 že pokazala potreba po začetku obnove starih jelovih sestojev. Kljub že takrat ugotovljenemu slabemu zdravstve- nemu stanju jelke in njenemu slabemu GRAFIKON št. : 3 pomlajevanju so dali prednost pripravi za naravno obnovo. Ker z naravno obnovo ni bilo nič, so pri reviziji leta 1962 predpisali samo umetno in prvič tudi ustrezne nego- RAZVOJ POVRŠIN GOSPODARSKIH GOZDOV PO STAROSTNIH RAZREDIH V 1876 ha 1906 1-20 2i·40 L.HO 61-80 SHOD iOi-~20 nod~20 1930 ho 1-20 2t-L.O 41-60 Gl-80 8HOO to1·l20 nad~20 GGE TRNOVO 1952 ~ ....----.----1----- .---- -f--- 1-20 2t-L.O l.HO 61-80 81-lDO {OH20 nadf20 1982 1·20 2H.Q l..i-60 6{-80 Sl-lOO ~H20 nodl20 G. V. 3/89 1 03 valne ukrepe. Leta 1972 so pri reviZIJI ponovno obudili upe na naravno obnovo in temu ustrezno zmanjšali delež umetne. Pr- vič pa so predpisali tudi zaščito pred div- jadjo. Pri reviziji leta 1982 so ugotovili, da je naravna obnova čistih jelovih sestoj ev iluzi- ja, da je njihovo zdravstveno stanje čedalje slabše in da prirastek jelke naglo pada. Zato so se odločili za pospešeno umetno obnovo jelovih sestojev (20-30 let), v me- šanih sestojih pa naj bi s pobiranjem shira- nih jelk ustvarili razmere za naravno obno- vo. Posledica te odločitve je predpisanih 171 ha umetne obnove, 593 ha žetve, 350 ha čiščenj in 914 ha zaščite pred divjadjo. Popis opravljenih gojitvenih d.el je na razpolago le od leta 1973 dalje. Za obdobje 1973-1982 je pomanjkljiv, zato tudi ni pri- merjave načrtovanih in uresničenih del, ker ta ne bi bila stvarna. Primerjava načrtovanih in uresničenih del za obdobje 1983-1992 pa je za prvih pet let pokazala: - da je bilo posajenih 56,80 ha (33% plana), da so poželi 109,73 ha (35% plana), - da so očistili na 66,65 ha (19% plana), - da so 219,15 ha zaščitili pred divjadjo (24% plana). Izkazalo se je, da je bila ocena težnje sušenja jelke premila, saj so v petih letih posekali 60% etata iglavcev, razporeje- nega po oddelkih, ali 46-51% vsega etata (če upoštevamo še nerazporejeni etat iglav- cev). Ker je predpisani etat dosežen z večjim deležem sušic in manjšim deležem končnih posekov, problem obnove ponovno samo odlagamo, izkoriščenost proizvodne sposobnosti rastišč pa se manjša. 4.4. Gospodarjenje z divjadjo Gozdnogospodarska enota Trnovo je del lovišča LO Trnovski gozd, predel Dolina pa je v srednjeročnem lovsko-gospodarskem načrtu zaradi svojih posebnosti obravnavan kot samostojen habitat. Po robovih habitata je razpršenih še 38 ha kmetijskih površin. Prepletanje starih presvetljenih jelovih se- stojev (z ugodnimi prehrambnimi pogoji) z mladovji različne staro,sti (v katerih je zave- tje) nudi srnjadi zaenkrat idealne življenjske razmere, zato je ta številčna. Ker je Dolina tudi zimsko stanišče srnjadi, sem se pozimi 104 G. V. 3/89 seli srnjad iz okoliških bukovih gozdov, so škode v nasadih reden pojav in je zaščita s premazi nujno potrebna. Podatke o odstrelu srnjadi imamo od leta 1965 dalje. Iz njih je razvidno, da povprečni letni odstrel znaša 26 živali ali 3/1 OO ha. V razdobju 1979-1985 pa je bil povprečni Jetni odstrel kar 36 živali ali 4/1 OO ha. Leta 1986 in 1987 je odstrel znašal le 2, 7 živali na 1 OO ha, vendar zaradi ne regularnega lova. Leta 1986 je bil Črnobil, leta 1987 pa ni bilo treba upleniti še srne ali mladiča, če si uplenil trofejnega srnjaka. Vsako leto so npr. povprečno uplenili šestnajst srn in mladičev, leta 1987 pa samo osem. Na grafikonu št. 7 je prikazano gibanje odstrela srnjadi v obdobju 1965-1987. Z njega je razvidno, da je bil odstrel do leta 1978 na približno enaki ravni, leta 1979 pa se je občutno povečal. Zanimivo je, da se je leta 1979 precej povečal odstrel trofejnih srnjakov, pa tudi lanščakov. Razlogov za povečani odstrel je verjetno več: - s povečanjem sečnje in saditve (grafi- kana 5 in 6), ki potekata hkrati s poveča­ njem odstrela, so se izboljšali prehrambeni pogoji, nasadi, osnovani po letu 1963, so se strnili in s tem so se izboljšali življenjski ali bivalni pogoji, - izboljšani življenjski in prehrambeni pogoji omogočajo, da na isti življenjski po- vršini živi večja populacija srnjadi z manj- šimi ozemlji, - zaradi škode v nasadih so gozdarji pritiskali na !ovce, naj v tem predelu pove- čajo odstrel, - huda ali mila zima vplivata na selitve in s tem na višino odstrela srn in mladičev in tudi na številčnost populacije v nasled- njem letu. Iz vsega navedenega lahko sklepamo, da imata povečana sečnja in saditev precej- šen vpliv na številčnost populacije srnjadi, na višino odstrela pa vplivajo številni drugi dejavniki (lovska politika, cena goriva itd.). Sodelovanje med LO Trnovski gozd in gozdarji je bilo dosedaj dobro. Zato tudi ni bilo težav pri sklepanju samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah in ob- veznostih pri preprečevanju škod zaradi divjadi in poškodb divjadi, kjer je med drugim za habitat Dolina določeno: GRAFIKON št : 4 GOZDNI FONDI IN ETAT - iglavci D listovci LESNA ZALOGA PRIRASTEK ETAT G. V. 3/89 105 - za izboljšanje zimskih prehrambenih pogojev bodo na prisojnih legah po potrebi podrli jelke (TOZD Trnovo), - težišče odstrela rastlinojede divjadi bo v habitatu Dolina, in sicer najmanj 4 živali na 1 OO ha (LO Trnovski gozd), - če bo ris močneje posegel v populacijo srnjadi, bo odstrel določen z letnimi plani (LO Trnovski gozd in TOZD Trnovo), - TOZD Trnovo bo redno ščitil nasade in dogovorjene površine z naravnim mlad- jem, pri čemer bo uporabljal učinkovita zaščitna sredstva, - če LO Trnovski gozd ne izpolni obvez, ki izhajajo iz tega sporazuma in je zato divjad na nasadih in dogovorjenih površi- nah povzročila nenormalno škodo, je LO dolžna to škodo povrniti. Škodo lahko po- vrne vrednostno ali pa z delom pri zaščiti nasadov in naravnega mladja. Dokler je gozd zdrav, se da z njim in divjadjo nemoteno gospodariti. Takoj ko se reproduktivna sposobnost drevja zmanjša, postane številčnost, ki v zdravem gozdu ni moteča, previsoka in izključuje naravno obnovo. Ker se v danih razmerah jelka in javor v ogradi dobro pomlajujeta (postavili smo jo pred petimi leti), zunaj nje pa o tovrstnem mladju ni sledu, bo treba v Dolini in soseščini povečevati odstrel rastlinojede divjadi toliko časa, dokler se v mešanih jelovo-bukovih sestojih jelka ne bo začela pomlajevati. V nasprotnem primeru jelko lahko odpišemo kot aktualno drevesno vrsto. 4.5. Zdravstveno stanje gozdov Problem zdravstvenega stanja gozdov je pereč, zato smo zastavili obširnejšo razi- skavo. Ker računalniška obdelava podatkov še ni končana, bomo na tem mestu prikazali le del izsledkov, ki dovolj spodbujajo k razmišljanju. Za oba stratuma (mešani je- lovo-bukovi in čisti jelovi gozdovi) smo pri- kazali: - zdravstveno stanje jelke glede na raz- lično stopnjo osutosti iglic in - prirastka po stopnjah osutosti za 25 let nazaj. Stopnjo poškodovanosti drevja glede na osutost iglic smo ugotavljali le pri iglavcih, prikazana pa je v tabeli št. 5, za jelko pa 1 06 G. V. 3/89 na grafikonu ·št. 8. Ugotovimo lahko nasled- nje: - jelka je zelo poškodovana, smreka pa precej manj, - stopnja osutosti iglic je pomembna predvsem v zgornjem sloju, kjer je 86 do 89% vseh jelovih dreves, - skrb vzbujajoč je velik delež poškodo- vanih in zelo poškodovanih jelovih dreves v zgornjem sloju, - v jelovo-bukovih gozdovih je v zgor- njem s loju 40% poškodovanih in 45% zelo poškodovanih dreves, - v čistih jalovih sestojih je v zgornjem sloju 47% poškodovanih in 41% zelo po- škodovanih dreves. Na koncu lahko ugotovimo, da je osutost iglic pri jelki zelo visoka in da normalnih, zdravih jelovih dreves tako rekoč ni več. Pri vseh iglavcih smo ugotavljali tudi prirastek v 25 letih. Pri izračunu povprečne širine branike po posameznih obdobjih in stopnjah poškodovanosti je premer drevesa upoštevan kot kovariabla in njegov vpliv je tako nevtraliziran. Povprečna širina branik je primernejša od odstotka prirastka, kajti tako se izognemo vplivu uporabe različnih tarif. Prirastek jelke je prikazan v tabeli št. 6 in na grafikonu št. 9. Ugotovitve so naslednje: - stvarno primerljivi so le podatki za ogroženo, poškodovano in zelo poškodo- vano drevje ter povprečje, kajti za te stopnje poškodovanosti imamo dovolj meritev, - občuten padec prirastka je zabeležen v obdobju 1973-1982, - med jelovo-bukovimi in jelovimi go- zdovi ni občutnih razlik v prirastku, - prirastek po stopnjah poškodovanosti se razlikuje v vseh obdobjih, - težnja padanja prirastka je očitna pri vseh stopnjah poškodovanosti. Primerjava zdravstvenega stanja in pri- rastka po različnih stopnjah osutosti do- končno pokaže, da je vsakoletno povečanje deleža sušic logična posledica izredno sla- bega zdravstvenega stanja jelke in da je vsako odlaganje obnove čistih jelovih se- stojev neodgovorno početje. 5. GOZDNOGOSPODARSKAPOUTIKA Glede na načrtovano in izvajano gozdno- m~ il.. OOD 12 o 10000 s 000 6 000 L 000 30 GRAFIKON št: 5 SEČNJA 1963- 1987 slučajni donos lglavcev glavni, vmesni, izredni donos ig lovcev m -] CJ vsi donosi listavcev GRAFIKON št.: 6 vzdrževanje jra9:Jcbv GOJITVENA DELA 1973 - 1987 /~----, // \ -- \ \ 1 \ 1 v 1 1 1 1 Fita " 1 i / '\ 1 j 1 \ 1 i 1 " \ li '', / j ·,, \,_ _ _} i 1 / 1 '\ . v / \.. 1 i '\.,..............-' i 1 i / 1 20- ",.---·-·-·-·-·-·--·-·-·-·-._i ",. /sadnja leto 82 83 et. as M 87 G. V. 3/89 1 07 gospodarsko politiko v Dolini lahko razde- limo gospodarjenje z gozdovi na tri ob- dobja: obdobje pred prvo svetovno vojno, - obdobje med obema vojnama, - obdobje po drugi svetovni vojni. 5.1. Obdobje pred prvo svetovno vojno Za obdobje 1877-1916 je značilno kon- čevanje velikopovršinskega pomlajevanja. Zaradi obilice mladih sestojev in sestojev v pomlajevanju so bile lesne zaloge nizke, pri načrtovanem etatu pa so absolutno prevla- dovali listavci. Značilnosti tedanjega gospo- darjenja so naslednje: - v starejših starostnih razredih so pre- vladovali bukovi sestoji s primesjo jelke, s pripravo sestojev na pomladitev so začeli pri 100-120 letih, - pomladitveno obdobje je trajalo 20-40 let, - nova mladja so bila mešana, običajno razmerje drevesnih vrst pa je bilo 6 : 4 v korist jelke ali bukve, z izsekovanjem bukve so ustvarili čiste jelove sestoje, - za uspešno pomlajevanje jelke je bilo v čistih bukovih sestojih potrebno zelo malo jelovih semenja kov, - problema z divjadjo niso poznali, dru- gače se jelka ne bi uspešno pomlajevala, - gojitvenih del v tem obdobju niso pred- pisavaH, čeprav so z izsekovanjem bukve dejansko opravljali uravnavanje zmesi. Na koncu lahko ugotovimo, da pred sto leti naravna obnova ni povzročala težav in da je bil cilj takratnih gozdarjev ustvariti čim več sestojev iglavcev. 5.2. Obdobje med obema vojnama Za obdobje po letu 1916 za Dolino ni podatkov o etatih, sečnjah in gojitvenih delih. Ti podatki so samo za desetletje 1931-1940, za desetletje 1921-1930 pa imamo podatke samo za celo enoto. Kljub temu da so bile v teh dveh desetle~ih sečnje razmeroma visoke, pa lahko na podlagi razpoložljivih podatkov sklepamo, da so v tem obdobju predvsem kopičili lesne zaloge in pobirali zaradi jelovega raka oslabelo in suho drevje. 108 G. V. 3/89 5.3. Obdobje po 11. svetovni vojni Za obdobje po 11. svetovni vojni je najbolj primerno pokazati, kako so v času veljavno- sti posameznih gozdnogospodarskih na- črtov obravnavali, načrtovali in razvijali go- spodarjenje z gozdovi. 1. V planskih letih 1945-1952 gozdno- gospodarskega načrta za GGE Trnovo še ni bilo. Takrat so posekali 205993 m3, od tega 122667 m3 iglavcev. To pomeni letni posek 25785 m3 (15370 m3 iglavcev in 10415 m3 listavcev). Ker se je v Dolini v obdobju 1930-1952 zmanjšala lesna za- loga iglavcev za 40 m3/ha, lahko upravi- čeno sklepamo, da je bilo eno izmed težišč sečenj iglavcev prav tu. 2. Leta 1952 so izdelali prvi načrt po drugi svetovni vojni. Tak~at je bilo v Dolini že 337 ha sestojev, starejših od 100 let (38 %), torej je bil zadnji čas za obnovo. Dr. Wraber je že leta 1952 ugotovil, da je jelka v čistih sestojih starikava, da je na robu svojega areala, da nima najboljših življenjskih pogojev, da je močno pod- vržena rakastim obolenjem in da se zato slabo pomlajuje. Kljub temu so pri načrtova­ nju gospodarjenja dali prednost naravni obnovi in jo predvideli na površini 50 ha, posadili pa naj bi le 21 ,30 ha. Vzrok je verjetno dejstvo, da so do takrat osnovane smrekove kulture močno trpele zaradi sne- golomov. Letni etat naj bi znašai40730m3 (30 402 m3 iglavcev in 1 O 328 m3 listavcev), kar je 125% sečnje iz obdobja 1931-1940. V smernicah za gospodarjenje, ki so bile ustrezne, je bilo zapisano: - obhodnja znaša 120 let, - pri 1 OO letih začeti s pomlajevanjem, - pomladitvena doba znaša 40 let, - predpisano je bilo uvajanje »femel- šlaga«, - v čistih jalovih sestojih so na manjših površinah predvideli setev bukve, - predpisana je bila tudi podsetev jelke. Za ponazoritev navajam naslednjo ugoto- vitev dr. Pipana, ki je bil poročevalec za ta načrt, ne vem pa, ali so njegovo mnenje pri določanju obsega etata in obnove upo- števali ali ne: »Pri tako abnormalnem razporedu dob- nih razredov, kjer imamo velike površine odločno prastarih gozdov brez prirastka, je treba pohiteli s sečnjo, da se na ta način poveča prirastek. V takih primerih se mora odstopiti od načela stroge trajnosti donosov in je na mestu, da stare sestoje čimprej likvidiramo. Pri tem moramo seveda strogo voditi računa o pogojih prirodnega in umet- nega pomlajevanja. Pod nobenim pogojem se ne sme zgoditi, da bi na posekah zavla- dal plevel.« 3. Neuspešna naravna obnova in stanje sestojev sta pri reviziji leta 1962 narekovala večji delež umetne obnove. Zato so v Dolini predpisali 59,50 ha saditve in prvič tudi ustrezne negoval ne ukrepe: 64 ha žetve in 315,36 ha čiščenj. Pri reviziji je urejevalec zabeležil, da umetno osnovanih kultur niso negovali, da so tudi popolnoma propadle, škoda zaradi divjadi pa je bila občutna (srnjad, zajec). Zaščite pred divjadjo sicer ni predvidel, je pa v smernicah za gospo- darjenje napisal naslednje: »Tako kot za gozdnogospodarske enote je treba tudi za lovišče 'Trnovski gozd' napraviti ureditveni načrt, ki naj uskladi obe dejavnosti, pri tem pa je upoštevati gozdno gospodarstvo kot primarno !cc GRAFIKON št.: 7 ODSTREL SRNJADI v OBDOBJU 1965 - 1987 kom Navodilo, ki je tudi danes še kako aktual- no, vendar v praksi ni bilo nikoli dosledno uresničeno. Kot zanimivost naj navedem, da je urejevalec predvidel tudi prepoved paše v gozdu, opozoril na povečani izletni- ški turizem in na potrebo ureditve prostorov za piknik. Predvideli so etat v višini 48 563 m3 (36 427 m3 iglavcev in 12 136 m3 listav- cev), kar je 119% za obdobje 1953-1962 predpisanega etata. V gozdnogospodar- skem načrtu enote pa je bilo predpisano, da se v primeru slučajnega pripadka zmanjša glavni donos. Določba, ki je lo- gična v primeru ujm in vprašljiva pri sanitar- nih sečnjah, še posebej, če upoštevamo ugotovitve o zdravstvenem stanju jelke iz leta 1952. Zanimivo je tudi stališče strokovnega sveta SGG Tolmin, ki je leta 1964 na eni izmed svojih sej obravnaval gozdnogospo- darski načrt za GGE Trnovo in sklenil, da je treba ugotoviti površino in zaloge sesto- jev, starejših od 1 OO let, ter določiti raz- dobje, v katerem jih bodo obnovili. Višina predpisanega etata in obnova pa kažeta, da tega sklepa niso upoštevali. trofej ni srnjaki ---- lonščaki ---·-·- srneči mladiči ·-·------- skupni odstrel G. V. 3/89 1 09 4. Leta 1972 je bila izdelana druga revi- zija načrta iz leta 1952. Urejevalec je že ugotovil slabo zdravstveno stanje in suše- nje jelke in predvidel etat 70 492m3 (48 997 m3 iglavcev in 21 495 m3 listavcev), kar je 145% etata, predvidenega leta 1962. Nera- zumljivo je, da pri tako povečanem etatu ni povečal obsega umetne obnove, ampak je po tihem celo upal na naravno obnovo in jo predpisal na površini 18 ha. Škode zaradi divjadi pa so bile že tako očitne, da je bilo treba predpisati tudi zaščito pred divjadjo. Da so bile urejevalčeve ugotovitve o slabem zdravstvenem stanju jelke in zato povečanem etatu iglavcev pravilne, kaže podatek, da so v obdobju 1973-1982 v Dolini dosegli 143-odstotni etat iglavcev, od posekanih 70155 m3 iglavcev pa je bilo kar 35% slučajnih pripadkov, predvsem sušic. 5. Leta 1982 so pri obnovi načrta GG E Trnovo ugotovili, da je razmerje starostnih razredov popolnoma porušeno, da je na- ravna obnova čistih jalovih sestojev iluzija, da je njihovo zdravstveno stanje čedalje slabše in da naglo pada prirastek jelke. Vse to je narekovalo obnovo čistih jelovih sesto- jev v 20-30 letih. Posledica te odločitve je dejstvo, da smo v Dolini predvideli 42% vsega eta ta iglavcev in 65% celotne umetne obnove. Poudariti je treba, da smo pri izdelavi načrta za obdobje 1983-1992 na žalost uporabili le prejšnji načrt, zato nismo poznali dilem pri izdelavi prejšnjih dveh načrtov. Pregled v prvih petih letih opravljenih sečenj in gojitvenih del je pokazal, da je v Dolini posekanega 46-51% etata iglavcev in 59% eta ta listavcev ter uresničen ih 33% umetne obnove. Temu ustrezna sta tudi vzdrževanje nasadov (29%) in zaščita pred divjadjo (24%). Neskladje med predpisi gozdnogospo- darskega načrta in njihovim uresničeva­ njem je veliko. Da bi pregnali dvome o umestnosti pospešene obnove čistih jelovih sestojev, smo leta 1988 raziskali še zdrav- stveno stanje jelke in prirastek po stopnjah osutosti. Namenoma smo raziskavo opravili v tistih oddelkih, v katerih so do leta 1983 pobirali samo sušica, kajti do takrat so menili, da v njih začetek obnove še ni potreben. Rezultati raziskav so razpršili 110 G. V. 3189 vse dvome in potrdili pravilnost odločitve o pospešeni obnovi čistih jelovih sestojev. Razčlemba zdravstvenega stanja in prirast- kov je namreč pokazala, da prirastek pada že nekaj desetletij in da je vsakoletno povečanje deleža sušic logična posledica izredno slabega zdravstvenega stanja jel- ke. 6. SKLEPI Pregled dosedanjega gospodarjenja je pokazal naslednje: - Večina sedanjih gozdov v Dolini je nastala v obdobju po letu 1848, po kmečki odvezi, ko s pomlajevanjem jelke ni bilo težav. Ali sta na uspešno pomlajevanje vplivala nizka številčnost rastlinojede div- jadi ali način gospodarjenja z gozdovi, pa bo treba še raziskati. - Sedanji gozdovi so ravno tako nastali v času začetkov industrijske revolucije in na njihov nastanek in razvoj še ni vplival daljinski prenos onesnaženega zraka. Se- danji gozd pa je nastal iz vznika, ki je bil pred 1 00-140 leti najbolj prilagojen takrat- nim ekološkim razmeram. - Jelka j~ v Trnovskem gozdu na robu svojega areala. Sestoji so vrh vsega stari, njihova sestojna oblika v glavnem ni narav- na, v zadnjem času ponavljajoči se klimat- ski ekstremi (hude poletne suše in mrzle zime) zmanjšujejo njihovo odpornost. Se- stoji tudi niso prilagojeni vplivu onesnaže- nega zraka. - Povezava zgoraj navedenih vplivov zmanjšuje njihovo sposobnost za pomlaje- vanje, maloštevilno mladje v tem primeru požre preštevilčna divjad. Vitalno jelovo mladje v ogradah pa vzbuja upanje, da je prilagojeno sedanjim ekološkim razmeram, mogoče tudi vplivu onesnaženega zraka. - Gozdovi propadajo in njihova pospe- šena obnova je nujna. Umetna obnova s smreko je v čistih jalovih sestojih upraviče­ na. V ostalih sestojih pa bi si pri obnovi morali prizadevati za čim večjim deležem jelke in bukve. Možnosti za to je več: - V predelih, v katerih je predvidena obnova, in v okolju, iz katerega se divjad v te predele sezonsko seli, je treba močno povečati odstrel rastlinojede divjadi. - Ograditi je treba manjše površine je- lovo-bukovih gozdov, ki so zreli za pomla- ditev in v njih opraviti nasemenitvene seč­ nje. lih vitalnih jelk, vzgajati sadike ter nasade zaščititi pred divjadjo. - Začeti je treba zbirati seme s preosta- - V jelovih sestojih bo treba bolj upošte- vati podstojno bukev. GRAFI KON št.: 8 STOPNJA POŠKODOVANOSTI JELKE JELOVO - BUKOV! GOZDOVI delež v 0 /o 70r----------------------------------------------~ 60~----------------------------------------~ sor-----------------------------~----------~ stopnje JELOV\ GOZDOVI poškodovanosti normalno ogroženo j:X)Škcx:.bvono zelo sušice fX)škodo. stopnje poškodovanosti sloj 3 sloj 3 G. V. 3/89 111 Neizkoriščena proizvodna sposobnost komisije za obravnavanje gozdnogospo- rastišč je pri reviziji GGE Trnovo narekovala darskih načrtov, prikazani samo številčni pospešeno umetno obnovo zajelovljenih podatki, je bila njena skrb za trajnost dano- gospodarskih razredov, kar nujno povzroča sov upravičena, kajti predvidena sečnja višje sečnje in povečan obseg gojitvenih iglavcev je v gospodarskih gozdovih zna- del. Ker so v analizi razvoja gozdnih fondov šala kar 368% njihovega prirastka. Ob in gospodarjenja za GGE Trnovo 1983- primeru Doline pa lahko sklepamo, da sta i 992, ki je bila delovno gradivo strokovne visok etat in velik obseg gojitvenih del v Tabela 1 : Površina gozdov v ha in gibanje lesne zaloge ter prirastka v m3/ha Leto Površina Lesna zaloga (m~/ha) Prirastek (ms/ha) Odstotek prirastka ha iglavci li stavci skupaj iglavci li stavci skupaj iglavci li stavci skupaj 1876 858,68 46 76 122 1,3 1,4 2,7 2,8 1,8 2,2 1886 855,67 74 120 194 1,2 1,2 2,4 1,6 1,0 t2 1896 861,12 116 94 210 2,5 1,6 4,1 2,1 1,7 2,0 1906 861,09 152 74 226 2,5 1,3 3,8 1,7 1,8 1,7 1930 855,81 278 75 353 3,5 1,3 4,8 1,2 1,7 1,3 1952 875,81 238 83 321 3,8 1,2 5,0 1,6 1,5 1,6 1962 879,73 263 92 355 3,6 0,8 4,4 1,4 0,8 1,2 1972 879,30 274 110 384 3,6 2,8 6,4 1,3 2,5 1,7 1982 879,30 212 120 332 2,1 2,2 4,3 1,0 1,9 1,3 1987 879,30 167 123 290 GRAFIKON št.: 9 ŠIRINA BRANIK JELKE V POVPREČNA OBDOBJIH 1963- 1972) 1973-1982 lN 1983-1987 Ir v mm 3.00 2.75 2.50 2.25 2.00 1.75 1. 50 1.25 1.00 0.75 0.50 0.25 0.00 normalno ogro2eno po.škodova. zelo sušice po!kodovo. poško d o va n o st 1 i 2 G. V. 3/89 poprečje R 5 Let ~5-15let § 15-25let ;j GGE Trnovo umestna, če ne nujna, kajti z bolnim gozdom se ne da nemoteno gospo- dariti. Vsako nadaljnje odlaganje problema, ki je bil skrb vzbujajoč že leta 1952, pa bi bilo neodgovorno dejanje. Pogled v prete- klost problematičnega dela gozdov na Tabela 2: Gibanje etata in sečenj v obdobju 1877-1987 Obdobje Etat(m~) Sečnja(m~) Realizacija(%) iglavci listavci skupaj iglavci listavci skupaj iglavci li stavci skupaj 1877-1886 18247 15745 33992 1887-1896 25970 25970 1897-1906 4117 16418 20535 1907-1916 9175 23475 32650 1931-1940 9717 2535 12252 23052 9481 32533 237 374 265 1953-1962 30402 10328 40730 1963-1972 36427 12136 48563 40508 18665 59173 111 154 122 1973-1982 48997 21495 70492 70155 16300 86555 143 76 123 1983-1992 81980 12110 94090 48955 7162 56117 60 59 60 Tabela 3: Delež slučajnih pripadkov trnovski planoti in poglobljena analiza pri iglavcih zdravstvenega stanja jelke sta potrdila Glavni, Delež umestnost zastavljenih ciljev in ukrepov v Sečnja vmesni in Slučajni slučajnih Obdobje izredni pripad ki GGE Trnovo za obdobje 1983-1992. Na- donos pripadkov mi; m~ m~ o/o daljnje razčlembe preteklega gospodarje- 1931-1940 23052 15999 7053 31 nja v l. stratumu pa bodo pokazale, kako, 1963-1972 40508 28873 11635 29 kje in kdaj bomo morali ukrepati, da bomo 1973-1982 70155 45690 24465 35 zagotovili trajnost donosov v družbenem delu gozdov tolminskega gozdnogospodar- 1983-1987 48955 39551 9404 19 skega območja. Tabela 4: Predpisana gojitvena dela v obdobju 1877-1992 Obdobje Naravna obnova Saditev Žetev Čiščenje Za~čita Skupaj ha ha ha ha ha ha 1877-1886 1887-1896 1897-1906 1907-1916 1931-1940 6,45 6,45 1953-1962 50,00 21,30 38,52 109,82 1963-1972 59,50 6,4,00 315,36 438,86 1973-1982 18,00 31,00 117,00 133,00 56,00 355,00 1983-1992 1,00 171,00 593,50 350,00 914,00 2029,50 Tabela 5: Stopnja poškodovanosti drevja JELOVQ-BUKOVI GOZDOVI SLOJ JELKA SMREKA Stopnja osutosti iglic v % Stopnja osutosti iglic v o/o 1-10 11-25 26-60 nad60 suši ce skupaj 1-10 11-25 26-60 nad60 suši ce skupaj 1 18 53 60 133 10 14 2 27 2 6 7 2 15 4 4 3 2 2 2 7 3 3 2 8 Skupaj 19 61 69 5 155 10 21 5 2 39 G. V. 3189 113 JELOVI GOZDOVI SLOJ JELKA SMREKA Stopnja osutosti iglic v % Stopnja osutosti iglic v % 1-10 11-25 26-60 nad60 su !ii ice skupaj 1-10 11-25 26-60 nad60 suši ce skupaj 2 23 104 92 222 4 9 13 2 1 12 5 18 1 1 3 4 2 3 9 2 Skupaj 2 24 120 99 4 249 4 11 16 Tabela 6: Povprečna širina branik jelke v obdobjih 1963-1972, 1973-1982 in 1983-1987 1963-1972 Vrsta gozda Povprečna širina branik po stopnjah osutosti Povprecje (mm) 1-10 11-25 26-60 nad 60 sušice Jelovo-bukov gozd 2,60 2,67 1 ,80 1 ,38 1 ,80 1,76 Jelov gozd 1,70 2,75 1,77 1,45 Oba stratuma 2,15 2,71 1,78 1,43 1,80 1,74 1973-1982 Vrsta gozda Povprečna širina branik po stopnjah osutosti Povprecje (mm) 1-10 11-25 26-60 nad 60 sušice Jelovo-bukov gozd 1,90 1 ,68 1,06 0,84 0,90 1,06 Jelov gozd 0,90 2,35 1 '11 0,77 1,08 Oba stratuma 1,40 2,03 1,09 0,80 0,90 1,08 1983-1987 Vrsta gozda Povprečna širina branik po stopnjah osutosti Povprecje (mm) 1-10 11-25 Jelovo-bukov gozd 2,60 2,06 Jelov gozd 1,20 2,16 Oba stratuma 1,90 2,11 POVZETEK Leta 1982 so pri reviziji gozdnogospodarskega načrta enote Trnovo povečali etat iglavcev za 55,7 %, saditev pa za 205 %. Strokovna komisija za obravnavanje gozdnogospodarskih načrtov je imela pomisleke proti tako visokim sečnjam in je predvideni etat zmanjšala za 45 000 m3 iglavcev. Ker se z mnenjem komisije predlagatelj načrta ne strinja, je temeljito proučil dosedanje gospodarje- nje in zdravstveno stanje jelke v Dolini na 879 ha velikem predelu, kjer je stanje gozdov najbolj kritično. Pregled starih načrtov in poglobljena analiza zdravstvenega stanja jelke sta pokazala nasled- nje: - Po naključju imamo na razpolago podatke o predvidenih sečnjah na koncu enega in na za- četku drugega pomladitvenega obdobja. Podatki nam dokazujejo poznano dejstvo, da so ob vsa- "'1 "'14 G. V. 3/89 26-60 nad60 suši ce 0,95 0,56 0,60 0,95 0,99 0,59 0,93 0,97 0,58 0,60 0,94 kem uvajanju in koncu pomlajevanja potrebne sečnje, večje od prirastka. če se je pomlajevanje začelo z zamudo, je predvideni etat precej večji od prirastka in če ne poznamo pravih vzrokov za to, se zdi nenormalno visok. - Kljub visoko postavljenemu etatu se je poka- zalo, da je bila ocena težnje sušenja jelke premila, saj so v petih letih izvajanja načrta uresničili 60% etata iglavcev razporejenega po oddelkih in le 33% saditve. - Dokler je_ gozd zdrav, lahko z njim in divjadjo nemoteno gospodarimo. Takoj ko se razmnože- valna sposobnost drevja zmanjša, število divjadi, ki v zdravem gozdu ni moteče, zavre naravno obnovo. Ker se v danih razmerah jelka v ograjah pomlajuje, zunaj nje pa o jelki ni sledu, bo treba povečevati odstrel rastlinojede divjadi toliko časa, dokler se jelka ne bo začela pomlajevati. V nasprotnem primeru lahko jelko odpišemo. - Zdravstveno sta11je jelke je porazno, saj ima 40 % drevja 26-60 % osutih iglic, kar pri 45 % drevja pa je osutih iglic več kot 60%. Temu primeren je tudi občuten padec prirastka, ki se razlikuje po stopnjah poškodovanosti drevja. - V obdobju pred l. svetovno vojno oziroma pred dobrimi sto leti, z naravno obnovo ni bilo težav, saj so bila novo nastala mladja mešana, običajno razmerje pa je bilo 6 : 4 v korist jelke ali bukve. Ker je bil cilj takratnih gozdarjev imeti čim več sestojev iglavcev, so bukev izsekovali; z vprašanjem obnove čistih jelovih sestojev pa se ukvarjamo sedaj. - Za obdobje med obema svetovni ma vojnama imamo bolj malo podatkov. Vendar se da iz njih razbrati, da so v tem odobju predvsem kopičili lesno zalogo in pobirali zaradi jelovega raka oslabelo in suho drevje. - Za obdobje po 11. svetovni vojni je značilno, da so takoj opazili porušeno razmerje starostnih razredov, vendar so z obnovo starih sestojev odlašali kljub naraščajočemu deležu sušic. Pogled v preteklost problematičnega dela go- zdov na trnovski planoti in poglobljena analiza zdravstvenega stanja jelke sta potrdila umestnost zastavljenih ciljev in ukrepov v GGE Trnovo za obdobje 1983-1992. Nadaljnje razčlembe prete- klega gospodarjenja v gozdovih družbenega sek- torja pa bodo pokazale, kako, kje in kdaj bomo morali ukrepati, da bomo zagotovili trajnost dono- sov. DOES THE VIEW INTO THE PAST ENABLE BETTER MANAGEMENT WITH FORESTS? Summary The revision of the forest managing plan for the Trnovo unit from 1982 determined the in- crease of annual cut by 55.7% and that of planting by 205 %. A committee of experts for the dealing with forestry management plans expres- sed doubts about the great extent of cuttings and diminished the anticipated annual cut by 45 000 m3 of coniferous trees. The author of the submitted plan being in disagreement with the oppinion of the committee, has carried out a detailed analysis of the management up tili now and the health condition of the fir tree in Dolina, an area of 879 ha, where the situation in forests has been most serious. A swvey of old plans and a detailed analysis of the fir tree health condition exhibit the following situation: - Data on the anticipated cuttings at the end of the regeneration period and the beginning of the following one happen to be at our disposal. Based on the data, it could be derived that at the introducing of regeneration and at its end, cuttings are required which are greater in extent than the annual increment is. ln case the regeneration starts with a delay, the annual cut anticipated is much greater than the increment and it seems unusually high if the real reasons are unknown. - Despite the fixed annual cut which was high, the estimation of the fir tree necrotic trend turned out to be inaccurate. The five years of the carrying out of the plan witnessed the exercising of 60% of conifer annual cut distributed in sectors and only 33% of plantation. - The conditions for the management with the forest and the game are normal as long as the forest is healthy. As soon as the regeneration ability of trees has diminished, the rate of deer, which does not interfere with the situation in a healthy forest, becomes too high and it makes natural regeneration impossible. The regenera- tion of the fir tree is possible exclusively in enclosures with not a trace of this tree species outside them. Consequently, the kill of herbivo- rous game will have to be increased as long as the fir tree starts to regenerate otherwise the fir tree could not be numbered among the relevant tree species any long er. - The health condition of the fir tree is cata- strophic. The rate of needle loss in 40% of trees is 26-60 % and in 45 % of trees it is more than 60%. Adequately, a decrease in increment could be stated which differentiates according to de- grees of tree damage. - ln the period before the First World War, i.e. more than one hundred years ago, natural rege- neration did not represent a problem because new young forests were of mixed type with a usual ratio of 6 : 4 in favour of the fir or the beech. The aim of foresters of those times was to get as much conifer forest stands as possible so they thinned beech trees. Consequently, the problem of the regeneration of unmixed fir forest stands represents the preoccupation of forestry at pre- sent. - There are not many data available for the period between the two Wars. Nevertheless, an impression could be derived from them that this was a period of timber-growing stock accumula- tion and the gathering of weak trees and dead standing trees due to fir cancer. - It is characteristic of the period after the World War 11 that the problem of age class proportion collapse was immediately recorded. On the other hand, the regeneration of old natural stands was postponed despite an increasing number of dead standing trees. A view into the past of the problematic forest areas in the Trnovo plateau and a detailed analy- sis of the health condition of the fir tree prooved the aims and measures set in the Trnovo Forest Enterprise Unit for the period from 1983-1992 to be appropriate. Further analyses of the past management in socially owned forests will show how, where and when the measures will have to be taken in order to ensure the sustained yield. VIRI Gozdnogospodarski načrti za GGE Trnovo za obdobje 1877-1886, 1887-1896, 1897-1906, 1907-1916,1931-1940,1953-1962,1963-1972, 1973-1982 in 1983-1992. G. V. 3/89 115 i: li.J 11 l, 1 1 l l: ~ ! il ii t'i 1 !.':.:',,.···.,.· ~ : ! ! 1 ! l f 1 ' ! Oxf.: 0""01 O Perspektiva razvoja računalniške programske opreme za potrebe pridobivanja lesa Chris 8. LEDOUX*, Boštjan KOŠIR** Izvleček Ledoux, C. B., Košir, B.: Perspektiva razvoja računalniške programske opreme za potrebe pri- dobivanja lesa. Gozdarski vestnik, št. 3/1989. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 16. V članku pisca na kratko opisujeta nekatere programske pakete, ki jih uporabljajo v procesu pridobivanja lesa v ZDA. Sledi nekaj izkušenJ pri razvoju uporabnega programa za ocenjevanje stroškov spravila lesa z žičnimi žerjavi. 1. UVOD Računalniki so v gozdarstvu že dlje časa nepogrešljiv pripomoček, posebej še v raz" vitih državah, kot so ZDA. Njihova uporaba pa je popolnoma odvisna od razvoja pro- gramske opreme, ki mora biti prilagojena uporabnikovim zahtevam in znanju. Novo obdobje pri uporabi računalnikov se je za- čelo, ko so ti postali razmeroma majhni, poceni in zato množični. V zadnjem času smo tako priče razvoju računalniške opre- me, ki je napravila več revolucionarnih korakov, ter razvoju kakovostne in specia- lizirane gozdarske programske opreme. V tem sestavku se bomo omejili na nekatere primere programske opreme za potrebe procesa pridobivanja lesa, hkrati pa bomo opisali nekaj izkušenj pri razvijanju uporab- nih programov. Ti so največkrat združeni v programske pakete, ki so dostopni uporab- nikom ZDA. Pri oblikovanju uporabnih pro- gramov ustvarjalci niso uporabljali enot- nega informacijskega sistema, ki bi omogo- čal enotno zajemanje podatkov o sestojih. * Dr. L. C. B., inž. gozd., U. S. Department of Agriculture, Forest Service, Northeastern Forest Exp. Station; 180 Canfield Street, Morgantown, West Virginia 26505, USA "* Mag. B. K., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU 11 6 G. V. 3/89 Synopsis Ledoux, C. B., Košir, B.: Perspective of the software development in timber harvesting pro- cess. Gozdarski vestnik, No. 3/1989. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 16. The article offers a brief description of some software packages which have been in use in timber harvesting process in the USA. They are followed by some experiences gained in the development of an application programme for wood skidding cost evaluation by means of mobile tower yarders. S programi so hoteli pripomoči pri določanju obsega proizvodnje, zalog in obremenitev delovnih sredstev ter nadziranja količine, rokov in stroškov gozdne proizvodnje. Upo- raba teh programskih paketov v sloven- skem prostoru bi bila zato omejena. Pov- sem umestna pa bi bila uporaba tistih delov že razvitih programov, ki bi se ujemali z našimi cilji. Na sliki 1 prikazujemo deleže programske opreme za gozdarstvo ZDA leta 1985 (COONEY in dr. 1985). 2. NEKATERI PRIMERI PROGRAMSKIH PAKETOV ZA POTREBE PRIDOBIVANJA LESA V ZDA Opise programskih paketov smo povzeli deloma po obsežni literaturi s tega področ­ ja, deloma pa navajamo tudi lastne izkuš- nje. Programi so napisani za različne raču­ nalnike in trenutno niso vsi prilagojeni za rabo na računalnikih tipa IBM PC-XT/AT. SURVEY PACKAGE- omogoča projek- tiranje gozdnih cest z razčlembo terenskih podatkov (prečni in vzdolžni profil). Pro- gram prikaže položaj ceste z vsemi potreb- nimi prvinami ter diagrami zemeljskih del. FOREST PLANNING - ustvari podat- kovno bazo sečišč z vsemi podatki, ki so nujni za operativno načrtovanje proizvod- 40 35 - 30 ~ .e.... > o E 25 ~ O) e Q. 20 1 >N Q) "ij) '"O 15 1 1 10 1 ~ 1 11 1 5 - 1 1 1.1 ~ o ~ ~ ~'~ ~" . a:l Q) ff) 'E' ~ «1 Cl) tl ·~ Q) .E € > ::s ~ ~ '2 Q) oS .o :::1 Q) Ci O) >(.) E '2' Q) e e a:l c:: Q. 1 ci > > .o :0 ili .g o '2 o > ~ o o "ij) >(.) 'til .o n:f '"O i:5 m '"O e g N t '"O c:: o o a:l ·e .~ o O) ~ m o Cl) a.. o. m o. -~ ~ ~ ~ ::s > Q) (\'! .E f! -~ '2 m 'E' ta 'E a:l O(J.) ~ ~ a:l '"O ·c o -c:: ff) Q) !2 .!!? "ij) c:: ff),_ ·~ •N ~ ·~ N >U o e·ro ~ ~ '"O o Cl) ~ :::> ..!:::! (!] (/) w o..~ 0: :E 0: 0: Slika 1 : Področja uporabe programske opreme v gozdarstvu 1 Fields of application of forestry software nje, kot so količine lesa, produktivnost in stroški. LOG PRODUCTION ACCOUNTING- je sistem programov za shranjevanje podat- kov in poročanje o proizvodnji lesa po proizvodnih stopnjah in izvajalcih (koope- rantih). Poročila so lahko dnevna, mesečna ali pa se nanašajo na poljubno izbran časovni razmik. ENGINEERING UTILITIES zajema več uporabnih programov za obdelavo teren- skih meritev, izračunavanje površin in dol- žin. SKYLINE ANALYSIS -je namenjen pro- jektiranju linij žičnih žerjavov. Podolžne pro- file lahko vnesemo na podlagi terenskih podatkov ali naravnost iz karte. Pot bre- mena lahko vizualno razčlenimo na ekranu. DIGITAL TERRAIN MODEL - omogoča predhodno razčlembo naših posegov v gozdni prostor, npr. zaradi ugotavljanja estetskih sprememb. APHTI N - je programski paket, s katerim razčlenjujemo in izboljšujemo naše posege v gozd tako z gospodarskega kot biološko- tehničnega vidika. · PERSPECTIVE PLOT - omogoča vi- zualno oblikovanje videza delov gozdne površine z vidika naših ukrepov v gozdu. Program lahko uporabljamo pri odločanju G. V. 3/89 117 o legi gozdnih cest, tras, žičnih žerjavov, končnih posekov, smučišč, hudourniških pregrad in drugih ukrepov, ki spreminjajo podobo krajine. MANAGE - spremlja naše posege v gozd po tehnološki in gozdnogojitveni plati. Z njim se odločamo za čas in intenzivnost naših posegov, seveda kar najbolj gospo- darno. PLANS - skupina programov omogoča projektiranje žičnega spravila lesa (različni sistemi), gozdnih cest in vlak, razčlembo digitalnega modela terena, prostorske raz~ poreditve sečišč ter razčlembo stroškov proizvodnje. THIN - krajši program, s katerim lahko razčlenjujemo dogajanja pri redčenjih se- slojev. Spremljamo lahko učinke naših ukrepov z vidika razvoja sestojev in skupne gospodarnosti gozdne proizvodnje. Razčle­ nimo lahko tudi stroške in vpliv vseh dejav- nikov, ki omogočajo boljšo produktivnost dela pri spravilu lesa z žičnicami. OP-PLAN -je programski paket, ki omo- goča načrtovanje gozdne proizvodnje po proizvodnih fazah z vidika stroškov in po- maga pri izbiri najustreznejših možnosti. Programski paketi, ki tako ali drugače vključujejo zgoraj naštete možnosti, so še: SAWCOST, TRKCOST, YCOST, LO- GREPS, LOGREPV, MACHINER, MACHM-82 in mnogi drugi. Nekateri izmed naštetih programov s si- mulacijami (slučajna števila) poiščejo naj- boljšo rešitev problema, seveda pa je od uporabnika odvisno, katere vhodne prvine bo izbral, to pa je odločilno za izhod simu- lacije. Programski paketi so nastali na go- zdarskih znanstvenih in raziskovalnih usta- novah. vendar so našli pot tudi do uporab- nikov v deželi, kjer je smotrnost ukrepanja na prvem mestu. Zahteve uporabnikov po razumljivih in enostavnih programih so zato odločilne pri razvoju novih programskih pa- ketov. 3. RAZVOJ PROGRAMOV ZA RAZČLEMBO SPRAVILA LESA Z ŽIČNICAMI Na primeru razvoja programa. s katerim lahko razčlenimo stroške pri spravilu lesa 118 G. V. 3189 z žičnimi žerjavi, bomo pojasnili nekatere naše izkušnje, za katere menimo, da so pomembne za ugoden odziv uporabnikov programa. 3.1. Zbiranje podatkov Zbiranje podatkov za sečno-spravilno načrtovanje je drago in zamudno. Za znan- stvenika je izziv zadovoljiti tako znanstveno javnost kot tudi uporabnika iz prakse. Zelo pomembno je uglašeno statistično načrto­ vanje poskusov. Pri proučevanju časov in učinkov moramo pritegniti le dovolj izku- šene in motivirane delavske skupine. Upo- rabiti moramo dejanske gojitvene ukrepe ter gozdnogojitvenim ukrepom prilagojene ter sprejemljive sečno-spravilne metode. že ob začetku načrtovanja poskusa pa se mora zbiralec podatkov posvetovati tudi s končnim uporabnikom. Izsledki morajo biti primerni za uporabnika iz prakse. 3.2. Izbor spremenljivk Cilj moramo doseči čim uspešneje in učin­ koviteje, zato naj pri meritvah sodeluje tudi čim manj ljudi. Praktičnemu uporabniku zadostuje, če spozna skupen čas ciklusa. Čase posame- znih operacij moramo poznati le, če prouču­ j emo delovanje posameznega stroja in učinkovitost posameznih sestavin (npr. vi- tel-voziček). Zato izberemo le nekaj najpo- membnejših spremenljivk, jim določimo raz~ pon vrednosti in vztrajamo pri natančnih meritvah. Pri žičnih žerjavih je dovolj, če izberemo poševno spravilno razdaljo, raz- daljo zbiranja, število kosov v bremenu, velikost bremena, naklon in število delav- cev s tem lahko statistično pojasnimo spremenljivost časov in učinkov. Vpliv na- štetih spremenljivk na skupni čas ciklusa zagotavlja dovolj dobro oceno za prakso. Razpon in srednje vrednosti vplivnih spre- menljivk zlahka dobimo od uporabnika iz prakse, ki jih poišče v sečno-spravilnih in gozdno-ureditvenih načrtih. Držimo se na- čela, da pri vsakem stroju iz iste vrste spravila obdržimo iste spremenljivke. Dobro je, če imamo tudi podobna rastišča in primerljive sestojne razmere. Enake spre- menljivke in primerljivi sestoji omogočajo lažje in natančnejše primerjave. 3.3. Razvoj programske opreme za sečno-spravilno načrtovanje Z uporabniki se moramo posvetovati o obliki in vsebini izsledkov in obliki prikaza. Dobro je, če upoštevamo individualnega uporabnika in ne uporabljamo računalnika le za shranjevanje podatkov, razčlembe in obdelave, ampak tudi kot pripomoček pri nadzoru in odločanju. Vnos podatkov in prikaz izsledkov naj bosta enostavna, izogi- bati se moramo pretirani zapletenosti. Pre- nos tehnologij in delovnih metod, posebej če so dobre, moramo opraviti med ljudmi iz prakse. Vsako dobro zamisel čimprej posredujmo uporabnikom. Razvijajmo po- polne sečno-transportne pakete, ki omogo- čajo spremljanje in predvidevanje dogajanj Slika 2: Ocenjevanje sečno-spravilnih stroškov 1 Harvesting cost estimator Terenske meritve časov in učinkov za stroje in sestojne razmere Field time and motion studies for machine and stand conditions Povratne zanke iz prakse izvirajočih odzivov in predlogov izboljšav Field implementation and feedback loops Prenos tehnologije za masovno uporabo Technology transfer efforts for mass use Povezava programov za ocenjevanje stroškov z modeli rasti in donosov Linkage of cost estimating methods with growth and yield studies Osnovna statistična analiza podatkov: deskriptivne metode in regresijska analiza lnitial statistical data analysis descriptive and regression methods Metode simulacije za sestoje in gozdne razmere, ki nas zanimajo Simulation methods for stand and forest conditions of interest Statistični prenos s strojnih na sestojne parametre Statistical transition from machine parameters to stand param ete rs Izdelava programov za oceno stroškov in učinkov na primernih računalnikih Computerisation of cost and production methods on suitable computers G. V. 3189 119 od sestaja do porabnika lesne surovine. . Uporabnik želi imeti oceno stroškov od panja do tovarne in ne le ločenih poročil o sečnji in spravilu. Večina končnih porabni- kov nima virov in znanja, da bi povezali vse prvine, ki so pomembne pri racionalizaciji celotnega proizvodnega procesa. Uporabnikovo sprejemanje temelji na enostavnosti, zato je pomemben miselni obrat, če si za izhodišče izberemo parame- tre sestaja in ne trenutno uporabljeni stroj. Načrtujemo v glavnem že v gozdu, in sicer z naslednjimi sestoj nimi parametri: sestoj ni prsni premer, etat in poševna spravilna razdalja. Končni rezultat je uporabnejši, primerljivejši in sprejemljivejši, če se stroški nanašajo na sestojne parametre. Rezultat mora biti preverljiv in ponovljiv. Slika 2 povzema zbiranje in računalniško obrav- navo podatkov, prenos rezultatov in po- vratne zanke pri odnosih, o katerih smo razpravljali. 3.4. Nadaljnji razvoj Zaželeno je, da so vsi osnovni podatki meritev dobro dokumentirani in shranjeni. Koristno je, če za vsako vrsto strojev upo- rabljamo iste spremenljivke, pa tudi, če v pokrajini uporabljamo podobne ali enake sestojne parametre. Tako olajšamo razi- skave vpliva tehnologij pridobivanja lesa in gozdnogojitvenih ukrepov na razvoj sesto- jev. Primerjava strojev za alternativne teh- nologije in različne sestojne razmere je tako lažja, smiselnejša in natančnejša. Naša vizija je, da bi imeli mrežo (računalni­ ških) ocenjevalcev za proizvodne stroške za več pokrajin, povezanih z modeli rasti in donosov teh pokrajin. Tako bi lahko na PC hitro natančno in poceni opravljali po- krajinske, državne in meddržavne analize. Napočil je čas, ko računalnika ne bi smeli več izko~iščati le za shranjevanje podatkov, obdelavo in analize, ampak tudi za pomoč pri izbiri optimalne poti za doseganje zada- nih ciljev. 4. SKLEP Večanje števila uporabnikov računalnika v gozdni proizvodnji pomeni tudi povečeva­ nje njihovih zahtev po uporabni programski 120 G. V. 3189 opremi, ki mora podpirati predvsem prak- tično uporabo. Večkrat so zelo natančne, vendar zamotane in nepregledne metode manj primerne kot hitre in nekoliko manj natančne ocene, ki temeljijo na manjšem številu vhodnih elementov, vendar omogo- čajo boljšo preglednost in boljše primerjave med različnimi ukrepi in tehnologijami. V razumnih mejah je računalniku vseeno, s kakšnimi enačbami in koliko spremenljiv- kami ima opravka, za človeka, ki vhodne elemente pripravlja, uporablja in nadzoruje, pa pomeni vsaka racionalizacija veliko olaj- šanje. 5. POVZETEK Paketi računalniških programov, kisa jih razvili v ZDA, omogočajo uporabnikom smotrnejše gospodarjenje z gozdom iz eko- loškega in tehnološko-ekonomskega vidi- ka. Na modelih ali s simulacijami lahko preizkušamo učinke naših ukrepov in izbe- remo tiste, ki so z vseh vidikov najprimer- nejši. Pri razvijanju programskih paketov se moramo držati načela enostavnosti upo- rabe, celovitosti zajemanja problemov in primerljivosti v okviru podobne tehnologije in podobnih sestojnih razmer. To storimo lahko s smotrnim izborom vplivnih spre- menljivk pri proučevanju časov in učinkov strojev, vse primerjave pa se morajo nana- šati na sestojne razmere, ki so temeljni okvir poteka gozdne proizvodnje. Uporaba računalnikov bo prav zaživela takrat, ko bomo sposobni opravljati analize, primer- jave in racionalizacije tudi na pokrajinskih in meddržavnih ravneh. PERSPECTIVE OF THE SOFTWARE DEVELOPMENT IN TIMBER HARVESTING PROCESS Summary Software packages which have been develop- ed in the USA enable better management of the forest in the ecologic as well as in the technologic- economic sense. The effects of the measures performed can be tested by means of models and simulations. Consequently, those giving the opti- ma! results can be selected. The principles of application simplicity, the wholeness, as regards data embracing and the comparability in the scope of similar technologies and simifar forest stand conditions should be observed in software package developing. This could be performed by a rational selection of variables of influence in the studying of times and machine effects. Further- more, all comparisons should be related to forest stand conditions, which rep rese nt a basic physical framework for the forest production. Only then, when the carrying out of analyses, comparisons and rationalisation is possible also on regional and international levels, the use ot computers is going to be made real use of. LITERATURA IN VIRI 1. Anan. (1987): Software overview; Digital Resource Systems Limited; Nanaimo, British Co- lumbia 2. Baumgas J. E. (1986): APHTIN: A micro- computer Program to Evaluate Multiproduct Utili- sation Alternatives for Thinnings in Appalachian Hardwood Stands; USDA Forest Service, NE WV; Morgantown 3. Cooney T. M., Massey J. G. (1985): How to get Forestry Software, Journal of Forestry, 6 4. Cooney T. M. (1986): Dessisions Support Systems, Journal of Forestry, 1 5. Fight E. D., Ledoux C. 8., Ortman T. L. (1984): Logging Costs for Management Planning for Young-growth Coast Douglas-fir; USDA, Fo- rest Service, PN Forest Exp. Stat., PNW-176 6. Košir B. (1985): Učinki spravila lesa z več­ bobenskimi žičnimi žerjavi s stolpi; Strok. in znan. dela 78, IGLG 7. Košir B. (1988): Učinkovitost večboben- Spravilo skega žičnega žerjava Moxy na kratkih razdaljah - primer Selbu; Zbornik gozdarstva in lesarstva 32 8. Ledoux C. B., Butler D. S. (1981): Simulating Gable Thinning in Young-Growth Stands; Forest Sci. 27 (4) 9. Ledoux C. 8., Brodie J. D. (1982): Maximiz- ing Financial Yields by lntegrating Logging and Silvicultural Techniques; J. of For., nov. 1982 10. Ledoux C. B. (1984): Gable Yarding Resi- due after Thinning Young Stands; For. Prod. J. 34 (9) 11. Ledoux C. 8. (1984): 8reak-Even Zones for Gable Yarding by Log Size; Symposium on Mountain Logging, WV 12. Ledoux C. 8. (1985): Stump-to-Mill Timber Production Cost Equations for Gable Logging Eastern Hardwoods; USDA, Forest Service, NE- 566 13. LedoiJX C. 8. (1986): MANAGE: A Compu- ter program to Esti mate Costs and 8enefits Asso- ciated with Eastern Hardwood Management; USDA Forest Service NE-GTR-112, Morgantown 14. Ledoux C. 8., Fight R., D., Ortman T. L. (1986): Stump-to-Truck Gable Logging Cost Equations for Young-Growth Douglas-tir; WJAF 1 (1) 15. Ledoux C. 8., Starnes L. W. (1986): Gable Logging Production Rate Equations for Thinning Young-Growth Douglas-Fir; For. Prod. J. 36 (5) 16. Twito R. H., McGaughey R. J. (1984): Computer Aided Timber Harvest Planning, An Example; Mountain Logging Symposium Proc., WW Univeristy G. V. 3/89 121 Oxf.: 0--01 O Kako v gozdarstvu razvijati računalniške rešitve? Vid MIKULIČ* Izvleček Mikulič, V.: Kako v računalništvu razvijati raču­ nalniške rešitve? Gozdarski vestnik, št. 3/1989. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 1. V prispevku je obravnavan pomen poenotenih organizacijskih rešitev razvijanja računalniških programov za potrebe obravnavanja podatkov v okviru povezanega računalniško podprtega infor- macijskega sistema za gozdarsko dejavnost. Pri- kazana je tudi arhitektura tega informacijskega sistema. 1. UVOD Vsi si želimo dobrih, trajnejših računalni­ ških rešitev. Pri tem pa si zastavljamo naslednja vprašanja: - ali je do trdnih računalniških rešitev mogoče priti brez trdnih organizacijskih re- šitev, na katere bi jih lahko oprli, - ali je do trdnih organizacijskih rešitev mogoče priti s proučevanjem v enem gozd- nem gospodarstvu, - ali gozdna gospodarstva za oblikova- nje informacij ne uporabljajo enakih podat- kov, - ali bi prilagajanje računalniških rešitev gozdnega gospodarstva posplošenemu po- datkovnemu modelu ne prispevalo k pove- čanju učinkovitosti in uspešnosti računalni­ ške obravnave podatkov. Preden odgovorimo na posamezna vpra- šanja, si oglejmo, v kakšnem okolju in s kakšnim namenom razvijamo računalniške rešitve. Ker je vsaka računalniška rešitev sestavni del obravnavanja podatkov, obrav- navanje podatkov pa je podsistem informa- cijskega sistema, je za razumevanje obrav- navane snovi potrebno poznavanje na- mena in vsebine informacijskega sistema za gospodarsko dejavnost. * V. M., dipl. inž. gozd .• Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU 122 G. V. 3/89 Synopsis Mikulič, V.: Application development in forestry. Gozdarski vestnik, No. 3/1989. ln Slovene with a summary in English, lit. qout. 1. The article deals with the significance of unifor- med application conceptions for the development of computer programs intended for data proces- sing in the scope of integrated information system in forestry. The article also presents the architec- ture of information system ln forestry. 2. INFORMACIJSKI SISTEM ZA GOZDARSKO DEJAVNOST Da bi spoznali vsebino informacijskega sistema za gozdarsko dejavnost, smo se najprej lotili izdelave celovite arhitekture informacijskega sistema. Pri izdelovanju in- formacijskega sistema gozdarstva smo si zastavili cilj, da mora povezani računalniško podprti informacijski sistem zagotavljati kratkoročne in dolgoročne potrebe po infor- macijah v gozdarstvu. Te pa morajo biti v skladu s primarnim ciljem v gozdarstvu. Po metodologiji BSP (BUSINESS SY- STEM PLANNING), ki jo je l. 1978 razvil IBM za potrebe strateškega načrtovanja informacijskih sistemov delovnih organiza· cij, smo opravili naslednje delovne korake: 1. opredelitev primarnega cilja gozdar- stva, 2. opredelitev procesov, 3. opredelitev podatkovnih razredov, 4. izdelavo arhitekture informacijskega sistema. V ta namen smo na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo dobili računalniški program SAMO od Zavoda za organizacijo poslovanja iz Ljubljane za računalniško obravnavo procesov in podatkovnih razre- dov. 2.1. Opredelitev primarnega cilja gozdarstva Po ZAKONU O GOZDOVIH smo povzeli, da je primarni cilj v gozdarstvu: Trajno vzdrževanje in krepitev splošno- koristnih vlog gozda: lesnoproizvodne, va- rovalne, hidrološke, klimatološke, higien- sko-zdravstvene, estetske, turistično-re­ kreacijske, poučne, raziskovalne in ob- rambne. 2.2. Opredeljevanje procesov Pri tem koraku smo izdelali poslovni mo- del gozdarstva, ki nam v grobem prikazuje poslovanje za dosego opredeljenega cilja. Da bi preverili popolnost našega poslov- nega modela, smo izdelali tudi matriko PROCESI: ORGANIZACIJSKE ENOTE. 2.3. Opredeljevanje podatkovnih razredov Podatkovni razredi predstavljajo smi- selne skupine podatkov o stvareh ali po- slovnih prvinah, ki so za gozdarstvo po- membni. Pri vsakem procesu smo ugotavljali, ka- teri podatkovni razredi se oblikujejo in kateri podatkovni razredi se uporabljajo med pro- cesom. Pri oblikovanju razredov smo do- sledno upoštevali zahtevo metodologije, da se vsak podatkovni razred lahko oblikuje samo v enem procesu. Rezultate analize potreb po podatkih smo prikazali v matriki PROCESI: PODAT- KOVNI RAZREDI. 2.4. Izdelovanje arhitekture informacijskega sistema Arhitektura ali ustroj informacijskega si- stema je prikaz informacijskih podsistemov in povezav med njimi. Do nje smo prišli tako, da smo najprej toliko časa preurejali vrstice in stolpce v matriki PROCESI: PO- DATKOVNI RAZREDI, dokler niso bile črke K (kreiranje podatkov) razporejene po dia- gonali matrike. Naj pojasnimo, da smo s črkami U in K v tabeli opredelili, kateri podatkovni razredi se v določenem procesu _oblikujejo (kreirajo - K) in kateri podatkovni razredi se uporabljajo (U). Sledilo je razme- jevanje med skupinami procesov posame- znih informacijskih sistemov in ugotavljanje povezav med njimi. Zaradi preglednosti prikaza arhitekture informacijskega sistema smo iz matrike izpustili črke U in K ter podsisteme preuredili tako, da se povezave med njimi ne sekajo. Rezultat oblikovanja arhitekture informacijskega sistema je pri- kazan na pregledni shemi. Na sliki so informacijski podsistemi prika- zani s pravokotniki. Na levi strani pravokot- nikov so izpisani procesi v informacijskem podsistemu. Nad pravokotnikom pa so izpi- sani podatkovni razredi, ki jih informacijski sistem ustvarja. S črtami so prikazane po- vezave med podsistemi, s puščicami je nakazana smer pretoka podatkov iz enega v drug podsistem. Na sliki navedena delitev na procese in podatkovne razrede je zelo groba, ker je bil naš cilj v pregledni obliki prikazati celoten informacijski sistem za gozdarsko dejavnost. Na podlagi zbranih podatkov je namen informacijskega sistema za gozdarsko de- javnost zagotavljanje podatkov in informa- cij: - za potrebe odločanja o oceni stanja, potreb in možnosti razvoja gozda, ki naj trajno vzdržuje in krepi splošnokoristne vlo- ge, - za odločanje o nadaljnji vsebini dela, programu izvajalcev ter načinu zbiranja sredstev za financiranje izvajanja tega pro- grama, - za sprejemanje odločitev pri sprotnem poslovanju in nadaljnjem razvoju organiza- cije združenega dela ter drugih oblikah organiziranosti v gozdarski dejavnosti. 3. IZDELOVANJE RAČUNALNIŠKE REŠITVE Z izgradnjo povezanega računalniško podprtega informacijskega sistema za go- zdarsko dejavnost smo začeli v informacij- skem podsistemu NAČRTOVAN .. IE, ker so potrebe po podatkih za izdelavo gozdnogo- spodarskih načrtov gospodarskih enot in območij vsebinsko poenoteni, pri izdelavi načrtov so zbrani bistveni podatki za obliko- vanje odločitev o nadaljnjem razvoju gozda, zbrani podatki so večinoma izvirni in jih potrebujemo tudi v drugih podsistemih. G. V. 3189 123 1\:) ~ ~ 'f=, ~ IQ ARHITEKTURA INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA GOZDARSTVO Oblikovanje zakona o gozdovlh Nadzlra:nje Izvajanja zakona Izdelovanje na~r1ov GGO ln GE Nadzira:nje izvajanja. načrtov Oblikovanja poslovna pollllka Srodnjeroč:no planiranje Nadziranje srednjeročnih planov Zagotavua~je kadrov F'lipravljanja samoupravnih aktov Nadzlra:nje samoupravljan)a ProjektiranJe splo§ne organl:l:aclje Projektiranje dokumenl. sistema Razvijanje računalnlMce obravnava podatkov Izvajanja računalnl§ke obra:vnave podatkov Letno planlra:nje Nadziranje letnih planov Organlzl ra nje gozdne proizvodnje Evidentiran)& gozdne proizvodnja Nadziranje gozdne proizvodnje Projektiranja prometnic Organiziranja Izdelava prometnic NadziranJe Izdelave prometa Vzdrževanja delovnih sredstev Preskrba z materialom Skladl§čenje materiala Preskrba z delovnimi sredsM Vodenje . -·· _ -~- •• - ... Vodenje knjigovodstva osnovnih Vodonjo knJigovodstva drobnega Obračun&vanje OD Vodenje saldakon!ov Vodanje finančnega knjigovodstva AnaliziranJe slroškov Dogovarjanje o prodaJI Fakturiranje Analiziranje prodaJe ,e :>;! ~ .. ~.jl!. .. ~ g :SE!' &;ii>.,s.~t:§ 11 }; ~ lll~il• g~o~~.g.";iS ~~.S,~~'i,!!: ·.g ~o.~~~ii;~~ '>'~·-&§~·~§ilr~i~ ;~~~~~~i!i-i~~~ej~~~~"'~ !!'J,I:!NJ:!:6o o. 1!! Soooo .". .,8 ~~~~-:g~S ~~~:xE:x2:x~~~ g. ;s !:':i a. ~ ., tt ~ ii :x :x >1 • .t~ • .ii: 1il E '8 .~:~ -~~~~8. ... =••~&s&~IR~~ ~ 0 -~"'fl•ifJJt;~~~~~&:g& ~g lt<>!l.!ga>:Si~.g\lill'!i'31š\'l5~~~ ~~~~~~~~55~~~~~~~~~~ 1 SPIO!NA DELA i11!i! ..,.g .~€ lii~·a- c:i~:i.>! '5. !!'E'j: .s;; ci!le o O(h,5 i5,_ fi ,.e«< O$!. &.lG~ "if iS ~,g ... ~~ ~ i5.~~fi ~~":~~0 ~ - ·"'"'c: "' "'1=!fi5. c.~0!·-~.8 c. 1 l~~ii i f~a~~*a~~"~ re ~ .es:ar-s: !'2e~~ec:E~!R~~ :/: ·-..t.,.~s_l:J ·-<=·~o-mECI•-ON~ ·::Oon · .,." 2 - 00 :iij :ii"' iii O>.<:~ 2.!::l.<:;x·".-;g:l2",. 2 ~~~~ai5.•··~~~c.a~•~t~~~ J2 ·č e .5 g. o. ·c: .~ § .~ es. og .8 g o. og 8. 8. 1 ~ .5 .. !'lj 1!l.l!!,e.;::>1;1! o~ o·g 0 5 13·;: o . ·- E !:!~ j!! c. "; lt !!! 5 'lš o !!'l o .!'l ~ ·oo ., 8, .j;; ·- S :S .E ~ 'c '(j 'iirsf!!.lif-..a~~?'tl""1l"'""e .. ~"'"'"'e>

•uradnik teore- tično-praktično usposobljen gozdarski upravitelj« je bil Edvard Scheider (Nemec), ki je v Majdanpeku delal kratek čas. Po njem se je najdlje zadržal (i 850-i 856) Josif Viktorovic, Poljak (rojstno ime Viktor Drozdovski). Sledili so: Hugo Winkler gozdni upravitelj, Dragutin Kralovec-Josi- povic, Miroslav Jandric (Kralovec in Jandric sta bila nekdanja šefa okrožne gozdne uprave v Brzi Palanki); bila pa so tudi obdobja, ko uprava rudnika ni imela niti enega gozdarja. 3. IZKORIŠČANJE GOZDOV Majdanpeško območje je bilo v začetku rudarjenja popolnoma obraslo z obsežnimi in gostimi gozdovi. O njih so pisali med drugimi: Pirh (i 829), pozneje pa rudarski strokovnjaki Herder (i 835) in Žerner (i 857). Pirh je na primer na svojem potova- nju od Poreča2 prek Liškovca do Majdan- peka videl >•Velike in goste hrastove in bukove gozdove« in Herder »da oni lahko dajejo kurjavo za topilnice, četudi bi se te povečale petkratno«. žerner je predvidel ob načrtovanju nadaljnjega dela majdanpe- ških rudnikov med drugim, da »na površini od okoli 120.000 »lancev«3 gozdov, na G. V. 3/89 137 9/1 O rastejo lepi nedotaknjeni hrastovi in bukovi gozdovi« in da ))to gozdno bogastvo za dlje časa več kot zadovoljuje potrebo večjega števila visokih peči«. V svojem predlogu za delo majdanpeških rudnikov piše žerner o gozdovih tudi naslednje: »Predpostavljamo, da bo en oral (lanac) dal samo 30 kubičnih sežnjev uporabnega lesa.4 ln če gozdno površino razdelimo za 60-letno rabo, dobimo letno na razpolago 1800 oralov (lancev) gozdov. če pomno- žimo teh 1800 oralov z 8, dobimo 432.000 meric oglja.5 Ta količina zadostuje za po- rabo podjetja, ki je petkrat večja od Majdan- peka«. Pri tem on računa, »da se bo letno sekalo 35.370 sežnjev lesa, in sicer za visoke peči 26.250 sežnjev, za železno peč 7350 sežnjev in za razne druge potrebe 1800 sežnjev. če računamo, da bo en oral (lanac) dal 30 sežnjev lesa, potem bo letno potrebno sekati na 1179 oralov gozdne površine«.6 Pojasnila prevajalca: 2 Poreč je območje ob Porečki reki, ki se pri Donjem Milanovcu izliva v Donavo; planina Uško- vac se razprostira zahodno od Poreča. 3 »Lanac~' ali merilna veriga je bila uvedena z Jožefovim patentom leta 1784; dolga je bila natanko 1 O sežnjev oz. 18,965 m. Od takrat je »lanac·~ postal neuradno merska enota za zem- ljišča na Hrvaškem, v Slavoniji, Vojvodini in Srbiji; vendar spremenljive velikosti. Prava površina >•lanca<< znaša 359m2 ali nekaj manj kot 3,6 ara. V Srbiji ga jemljejo za 1160 m2 oz. 11 ,6 ara, drugod se približuje velikosti enega orala oz. 5754m2• 4 Kubični seženj (klaftra) je stara prostorninska enota, ki meri 6,821 m3• Klaftra oz. seženj je stara prostorninska enota s 3,596 m3, ki jo v današnji praksi enačimo s 4 prm. V pričujočih računih je )•lanac•< enak oralu iz dveh razlogov: prvič, ker samo taka površina daje _sprejemljive lesne za- loge na ha, in drugič, ker Zerner kot tujec zanes- ljivo Di poznal lokalnih srbskih površinskih enot. 5 Zerner je 60-letno obdobje določil glede mož- nosti sečenj s 30 kub. sežnji na oral (lanac), s približno 50 % intenziteto sečenj, ki bi dala 204,6 m3 uporabnega lesa na oral oz. 355 na hektar s povprečno lesno zalog okoli 700 m31ha. Letni površinski etat je (120.ooo- 12.000): 60 = 1800 oralov s sečno maso 54.000 kub. sežnjev. Kub. seženj daje 8 meric oglja (merica je 10,5 m3), pomnoženo z količino lesa daje 432.000 meric oglja. Potreben površinski etat je določil na osnovi dejanske potrebe rudnika in topilnic po drveh v višini 35.370 kub. sežnjev, in ta količina deljena s 30 daje potreben površinski etat v višini 1179 oralov oz. 678,5 ha. 138 G. V. 3/89 V arhivskem materialu je precej podatkov o izgradnji rudnika, sečnji lesa določenih sortimentov, o žganju oglja itd., toda gra- divo je neurejeno; dokumenti so pisani z gotico v nemščini, v mnogih primerih so nerazumljivi in nečitljivi, ker so v dolgih letih zbledele številke in črke. Tam so našli tudi popolne podatke o izdelavi sortimentov za potrebe rudnikov, ki jih zaradi ilustracije tudi navajamo. V obdobju od 1 . 11. 1853 do 31 . 1 O. 1854 (obračunsko leto 1854) je Gozdna uprava oddala drugim sektorjem naslednje vrste in količine lesnega materia- la: Vrsta materiala Količina lesno oglje (po 1 0,5 m3) 21.776 1/4 drva v kubičnih sežnjih 4.570 gradbeni les: izdelan (kom) 11.482 neizdelan 1.099 deske: mehek les (kom) 1" 418 1,5" 16.960 2" 3.120 ~ 3ro deske: trdi les (kom) 1,5u 13.327 2" 1.713 2,5" 100 311 997 žagane late (kom) 14.949 šintli (šindre) drobni (kom) (6) 47.470 skodlje: male (kratke) (kom) 376.698 velike (dolše) (kom) 32.150 naperki in platišča (kom) 2.469 koši za oglje (kom) 14 gradnjeva vretena (kom) 12 sodarski les 2.000 Vrednost: 21.431 goldinarjev in 30 kron V času, ko so bili majdanpeški rudniki državno lastništvo, so plačevali za izdelavo posameznih sortimentov: - za žganje oglja poleti 30, pozimi 40 srbskih krajcerjev za eno merico (merica= 10,5 m3), - za izdelavo enega sežnja (klaftre) drv 1 srbski goldinar, - za ročno žagane deske gradna in bukve 8 ali 1 O kron po deski. S prvimi sečnjami so začeli v neposredni bližini Majdanpeka, v Rajkovi in Grabovi Reci, potem pa v Crnoj Reci. V arhivskem materialu ni bilo najti niti enega dokumenta, ki bi dokazoval, da so bila drevesa pred sečnjo strokovno od kaza- na. Tudi navodila Gozdarskega nadzorni- štva pri upravi rudnika o tem strokovnem delu niso ničesar predvidevala. Izbirala so se predvsem tista drevesa, ki so ustrezala potrebam rudnika za izdelavo posameznih sortimentov. Iz plačilnih spisov delavcev je razvidno, da so za izdelavo tesnega oglja sekali bukova drevesa, za drva pa gradne- va; za izdelavo desk, lat, šinder in skodelj so sekali gradnova drevesa, ki so morala biti ravna, brez grč in zdrava; tudi jamski les, vretena, tramove, sodarski les so pri- pravljali iz gradnovega lesa. Šele s predajo rudnika v izkoriščanje zasebnim družbam, posebno po izidu za- kona o gozdovih (1891) ter osnovan ju okrožnih gozdnih uprav (1900), pod katere pristojnost so prišli tudi gozdovi, ki jih je izkoriščal rudnik, so odkazovanje drevja za posek opravljali gozdarski strokovnjaki, ki jih je poslalo na zahtevo rudnika resorsko ministrstvo. Tako je po nekem dokumentu podgozdar Dušan Popovic odkazal 1904. leta v februarju 18.000 sežnjev lesa za oglje, 1640 sežnjev za kurjavo parnih ko- tlov, 14.000 sežnjev za praženje rude (raču­ najoč pri tem seženj po 4 prostorne metre), 6000 podpornikov, 5000 pragov in 25.000 gredic. (Arhiv Srbije, š. F. XXII, 14/964; š. br. 4464). V istem arhivskem dokumentu je navedeno, da je podgozdar Čebinac v istem času odkazal 10.600 dreves za po- trebe majdanpeškega rudnika. 4. POSLOVNI PROBLEMI RUDNIKA Po mišljenju mnogih takratnih strokovnja- kov so imeli majdanpeški rudniki bogato železove in bakrovo rude, obsežne gozdo- ve, vodno moč, in čeprav so v izgradnjo vložili velika materialna in finančna sred- stva, niso dali pričakovanih rezultatov. Na- vajamo neke probleme v tej zvezi, ki so navedeni v poročilu Ministrstva financ Skupščini z dne 27. junija 1857. leta, ANO 1080 in v drugih virih. Iz njih se vidi, da majdanpeški rudniki niso imeli nikoli zados- tno število delavcev niti dovolj dobrih delav- cev. Če bi imeli dovolj dobrih delavcev, predvsem ogljarjev, ne bi zaradi pomanjka- nja oglja prenehale obratovati topilnice že- leza in bakra ter drobilec-kladivo; če bi imeli dovolj tesarjev ne bi nikdar primanjko- valo potrebnega gradbenega lesa kot npr. va[jkov, zapornic itd., na katere so morali čakati po nekaj mesecev ali celo vse leto. Pomanjkanje tesarjev in ogljarjev je bilo veliko. S tem delom so se ukvarjali pred- vsem Bolgari. Iz navedenih poročil se zaključuje, da je oglje imelo v proizvodnji zelo pomembno, celo odločujoče vlogo. Upravitelj topilnice železa gospod Barten je sporočal, da ne ve, na katero delo naj razporedi strokovne delavce (topilničarje), če se mu ne dobavi oglje za delo visoke peči. Tudi vsi drugi upravitelji so tožili zaradi pomanjkanja og- lja. K tem glavnim delovnim problemom majdanpeških rudnikov je omeniti še, da so imeli uslužbenci in drugi zaposleni svoje delo za breme nna katerega gledajo samo, kako bi si ga olajšali, po možnosti pa se mu celo izognili((. Žerner je predlagal med drugim, 1>da bi dela pri žganju oglja in izdelavi sortimentov zaupali samo Srbom in bi pri tem delu uporabili po potrebi mobilizirane mladeniče, ki bi v kratkem dobili potrebne izkušnje in na ta način dali domovini svoj delež, ki ga je dolžan dati vsak državljan za razvoj njenega bogastva, tako kot zdaj za neodvi- snost«. Tudi predlogi drugih strokovnjakov in ukrepi uprave rudnika niso pomagali ozdraviti in normalizirati dela majdanpeških rudnikov. Ti so bili leta 1858 ukinjeni (kot državna ustanova) in v naslednjih letih dani v zakup tujim družbam, skupaj z gozdovi, v smislu Rudarskega zakona iz l. 1866. (V tem zakonu je med drugim predvideno: )>če se na istem območju nahajajo vladni ali državni gozdovi, se ti po potrebi odstopijo v uporabo podjetju brez vsake odškodni- ne«). ~ 5. SKLEP Opisali smo jasen primer pomembnosti gozdov za razvoj rudarstva v Srbiji po njeni osvoboditvi izpod turškega jarma. Pa ne samo rudarstva. Gozdovi so pripomogli k splošnemu socialnemu, gospodarskemu in kulturnemu razvoju Srbije v tistem času. V primeru Majdanpeka je bilo to še posebno izrazito. Vse je slonelo na lesu in gozdu. Današnje stanje majdanpeških gozdov je G. V. 3/89 139 posledica eksploatacije zakupnikov maj~ danpeških rudnikov, ki so gozdove eksploa- tirali na podoben način kot rudo. Ministrstvo financ je poročalo Skupščini da »Bolgari strašno pustošjjo gozdove pri svojem delu«. Jandric, šef okrožne gozdne uprave v Brzi Palanki (pod katero so spadali takrat majdanpeški gozdovi), je poročal mi~ nistrstvu narodnega gospodarstva o delu zakupnika majdanpeških rudnikov v >>svo- jih« gozdovih za dobo 1889-1899 leta in navedel, »da se je osebno prepričal, da sečnjo opravljajo na škodo prihodnosti državnih gozdov ... , da je gospodarjenje z majdanpeškimi gozdovi nestrokovno in laične in da (zakupnik) teži za tem, da izvleče čimveč koristi iz gozdov, ne misleč, kaj bo potem na tej izsekani površini ... «. Posledice njihovega dela občutimo danes, občutili pa jih bodo tudi še zanamci. STROKOVNA SREČANJA Oxf.: 907:12 Pripis prevajal ca: Pričujoče delo je tudi za nas poučno in zgodo- vinsko pomembno, ker so slovenski gozdovi do- življali podobno usodo ob nastajajoči železarski in steklarski industriji od 16. do 19. stoletja. Žage so prevzele vlogo porabnika tehničnega lesa šele potem, ko je koks zamenjal oglje, premog pa drva v bazični industr~ji. Zanimiv je tudi podatek, da so morali pripeljati iz tujine okoli 200 gozdnih delavcev, med njimi tudi žagarje za ročno žaganje desk v novo zgra- jenih »testerdžinicahcc. Podanemu dopisu lahko postavimo ob rob 350 let starejši primer Idrijskega rudnika živega sre- bra, ki je obširno opisan v knjigi dr. Franja Kordiša »Idrijski gozdovi skozi stoletja«. Idrija 1986. Prispevek je prevedel in pojasnila dopisal Franjo Sgerm, dipl. inž. gozd. Ugotovitve in priporočila udeležencev seminarja »Varstvo naravne in kulturne dediščine v gozdu in gozdarstvu« 8. in 9. decembra 1988 je VTOZD za gozdarstvo BF v sodelovanju z Zavodom SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine priredil na IGLG seminar z naslo- vom >>Varstvo naravne in kulturne dediščine v gozdu in gozdarstvu''· Seminarja se je udeležilo okrog 115 gozdarjev in strokov- njakov s področja varstva obeh vrst dedi- ščine. Sedemnajst referentov je predstavilo dvajset referatov, objavljenih v publikaciji Varstvo naravne in kulturne dediščine v gozdu in gozdarstvu. Udeleženci so obiskali tudi Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine in Gozdarski oddelek TMS v Bistri. Zvečer prvega dne so bile organizirane še projekcije o Krakovskem gozdu, gozdnih železnicah v Bosni in Her- cegovini ter o Gnezdovem izvleku. V dveh plenarnih razpravah je sodelovalo 39 razpravljalcev. Za oblikovanje zaključ­ kov seminarja so udeleženci soglasno ime- 140 G. V. 3/89 novali delovno skupino v sestavi: Iva Miki- Curk, Stane Peterlin, Dušan Robič, Anton Simonič, Peter Skoberne in Boštjan Anka, ki naj bi povzela glavne misli iz referatov in iz razprave. Ta skupina je pripravila naslednje zaključke: Ideja varovanja naravne in kulturne de- diščine v gozdarstvu ni tuja in ima v stroki že dolgo tradicijo. Glede na njen prihodnji razvoj so bili glavni c'ilji seminarja pred- vsem: 1. Utemeljiti zakonsko uvrstitev funkcije varovanja naravne in kulturne dediščine (v nadaljevanju dediščinskovarstvene funkci- je) med kulturno pogojene funkcije gozda. 2. Izoblikovati izhodišča za vključevanje dediščinskovarstvene funkcije v gospodar- jenje z gozdovi in gozdnato krajino. 3. Okrepiti in izboljšati tudi institucio- nalne oblike sodelovanja med dediščinsko­ varstveno in gozdarsko dejavnostjo. Pri tem so bila sprejeta naslednja pripo- ročila: 1. Da bi se konkretizirala določila o go- spodarjenju z naravno in kulturno dedišči­ no, ki jih smiselno prinaša Zakon o naravni in kulturni dediščini in da bi s tem zagotovili takšno načrtovanje in vsakodnevno gospo- darjenje, pri katerem bi upoštevali dediščin­ skovarstveno funkcijo v gozdu, je treba to funkcijo kot enakovredno drugim funkcijam gozda uvrstiti v skupino kulturno pogojenih splošno koristnih funkcij gozda, kot jih na- vaja Zakon o gozdovih. 2. Zakonsko je treba opredeliti vlogo in naloge gozdarstva pri varstvu avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst ter gospodarje- nju z vsemi zvrstmi in oblikami naravne in kulturne dediščine v smislu Zakona o na- ravni in kulturni dediščini. 3. Zakonsko je treba opredeliti pristoj- nost gozdarstva tudi pri gospodarjenju s posameznimi drevesi ali skupinami dreves zunaj gozda, ki imajo ekološki, estetski ali dediščinskovarstveni pomen. 4. Z izročilom in naravo smiselno pove- zana raba prostora je ena osnovnih oblik varstva kulturne krajine. Operativno go- zdarstvo naj bi zato tudi v tej zvezi prevzelo odgovornost za aktivno varstvo človeko­ vega avtohtonega obstoja v prostoru in za varstvo ostankov - vzorcev tradicionalnih rab zemljišč z vključenim gozdnim drevjem, ki predstavljajo naravno in kulturno dedi- ščino hkrati. 5. Dediščinskovarstvena in gozdarska stroka morata v prihodnje še bolj sodelovati pri oblikovanju ustreznega zakonodajnega gradiva. 6. V sodelovanju obeh strok je treba izoblikovati izhodišča za vključevanje de- diščinskovarstvene funkcije v gospodarje- nje z gozdom in gozdnato krajino, in sicer: - s pripravo metode valorizacije gozdnih površin z izjemno (že) poudarjeno ali poten- cialno dediščinskovarstveno funkcijo; - z doslednim obojestranskim upošteva- njem postopkov in nalog, predpisanih v procesih družbenega planiranja; - s skupnim ·oblikovanjem izhodišč za konkretno gospodarjenje z gozdom v tipič­ nih in posebno zahtevnih primerih. 7. Sodelovanje med strokama bo boljše in plodnejše, če se bosta stroki bolje spo- znali in stiki med njima ne bodo omejeni na naključne ali sporne situacije. V ta na- men naj bi predvsem: a) preverili možnost, da se predstavniki obeh dejavnosti vzajemno vključijo v delo ustreznih samoupravnih interesnih skupno- sti; b) izdelali podrobne smernice za sodelo- vanje med strokama v procesih sektor- skega in splošnega družbenega planiranja. 8. Nadaljnje sodelovanje med strokama naj se poleg tega razvija ob konkretnih akcijah, kot so: - prizadevanja, da se več gozdarskih strokovnjakov vključi v organizacije za var- stvo naravne in kulturne dediščine; - redna in sistematična predavanja de- lavcev spomeniškovarstvene službe za člane društev inženirjev in tehnikov gozdar- stva; - pogostejše objave s spomeniškovar- stveno vsebino v gozdarskem strokovnem tisku; - ustreznejša opredelitev dimenzij, nad katerimi so posamezne drevesne vrste za- konsko zaščitene; - prizadevanja za ustreznejši odnos go- zdarstva do tehnične dediščine stroke; - medsebojna pomoč pri izdelavi in ažu- riranju inventarja naravne in kulturne dedi- ščine po gozdnogospodarskih območjih; - akcija snovanja palinoloških rezerva- tov; - seminar o gospodarjenju z gozdom za ohranitev gozdnega živalskega sveta; - prizadevanja za načrten razvoj dre- vesne kirurgije; - izdelava praktičnih smernic za vzgojo in varstvo drevesnih orjakov; - prizadevanja, da se v redni program študija gozdarstva vključi več znanja s po- dročja varstva naravne in kulturne dedišči­ ne. 9. Udeleženci posebej podpirajo priza- devanje TMS za ohranitev Pantzove žičnice v Soteski, ki predstavlja izjemen spomenik tehniške kulture. 1 O. Ti zaključki naj se objavijo v revijah ,,varstvo narave«, »Varstvo spomenikov« in »Gozdarski vestnik«. Delovna skupina za pripravo zaključkov G. V. 3/89 141 še nekaj misli s seminarja o varovanju dediščine Z gozdom upravljajo gozdarji. Ob vseh službah, uredbah, zapovedih in prepovedih je torej ta pomembna razsežnost sloven~ skega gozda in slovenske gozdne naravne dediščine predvsem odvisna od gozdarjev in gozdarstva kot stroke. Ta stroka lahko narod za sedaj in za naprej bolj oškoduje kot katerakoli naravna katastrofa. Lahko pa mu kot dober gospodar - imetnik te dedi- ščine - zato tudi bolj koristi od vsake druge ' službe, od vse državne moči in prisile. Nevarna ni samo stroka kot celota. Glo- boke rane lahko zadeva slovenski gozdni dediščini že premalo pozorno ali premalo vešče ravnanje posameznika v okviru izpol- njevanja gozdnogospodarskih nalog in del. Vse to terja v gozdarstvu v celoti, od njegovih znanstvenih in pedagoških višin do zadnjega delavca v gozdnem gospodar- stvu, zavesten odnos do gozdne dediščine in njenega varovanja. Te zavesti, samo- vzgoje in budnosti ni nikoli dovolj, nikoli si IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE Oxf.: 232.42 je ni moč enkrat za vselej vzpostaviti ali pridobiti. Tudi ni dovolj, če je ta zavest le obča, načelna: uveljaviti se mora v vseh oblikah urejanja gozdarstva, od učnih iri študijskih programov preko zakonodaje in drugih predpisov do izpopolnjevanja ob delu in na delovnih mestih in do lastnega nadzora nad načrtovanjem in delovanjem. dr. Vladimir Kavčič Potrebujemo gozdarja novega časa, go- zdarja s širokim znanjem in še večjim razumevanjem za dogajanja v naravi, go- zdarja, ki bo življenju zavestno naklonjen, tudi in predvsem življenju drevesa; gozdar- ja, ki bo umetnik, filozof in ekonomist hkrati. Miha Marenče Izbral ž. V. Kako spomladi podaljšati čas pogozdovanja Nekoč smo imeli na TOZD Gozdarstvo Podturn v višjih predelih Kočevskega Roga, na nadmorski višini od 600-750 m, nekaj manjših gozdnih drevesnic. Tako na primer na Pogorelcu, Daleč hribu, Podstenicah (dve) in na Kunču. Verjetno pa v prejšnjih obdobjih še kje. Merile so od 2 do 6 arov. Na dobrih tleh v ograjenih vrtačah so pride- lovali kvalitetne sadike, zlasti smreke, ki so jih v istem revirju tudi posadili. Vzgojene so bile iz doma nabranega semena in prilago- jene istim podnebnim in rastiščnim razme- ram. Seveda so vsa dela opravljali ročno. Človeško delo pa je postajalo čedalje draž- je in takšna proizvodnja sadik neekonomič­ na. 142 G. V. 3/89 Po letu 1963 smo začeli te drevesnice opuščati in smo proizvodnjo prenesli v do- lino. Razširili smo že obstoječo drevesnico v Rožeku na najboljša kmetijska zemljišča podturenskih kmetov. Mnogo hude krvi je bilo zaradi tega. Toda zdaj je vse pri roki: od delovne sile do vodovoda za škropljenje ob suši. Pogoji za uporabo mehanizacije pri obdelavi zemljišča in zaščiti sadik pa zelo dobri. Pokazalo pa se je nekaj čisto drugega. Višji predeli Roga so včasih, tudi do konca aprila pod snegom. V dolini je že dolgo pomlad, vse je ozelenelo, tudi sadike v drevesnici so pognale. Pravega časa za pogozdovanje v takih primerih skoraj ni. Razmišljali smo o tem in ugotovili, da bi s pravočasnim izkopom in shranjevanjem sadik na hladnem lahko začetek vegetacije nekoliko zavrli. No, tako seveda že dolgo delajo večje drevesnice, ki imajo za to ustrezne hladilnice. Mi pa problem rešu- jemo tako, da spomladi iskopane sadike, ko popki še niso nabrekli, odpeljemo v Rog. Nekje v bližini mesta, predvidenega za pogozdovanje, poiščemo na senčnem kraju primerno vrtače. lzkopljemo jarke, razve- žemo šope in sadike začasno zakop.ljemo. Da bi odpadlo ponovno štetje z količki označimo od kod do kod je zakopano po 50 oziroma 100 sadik. Včasih pa sneg ravno tam, kjer naj bi sadili, še ni skopnel in začasnega shranje- vanja sadik zato ni možno opraviti. Spomnili smo se na kraško jamo Jazbine, v nepo- sredni bližini naše drevesnice. Leži na nad- morski višini 190 m. Razmere za shranjeva- nje v njej so idealne. Takoj pri vhodu je zemlja in se dajo sadike zakopati. Tempe- ratura zraka je ves čas, poleti in pozimi enaka, to je med 9-1 O °C. Zračne vlage je dovolj, saj ponekod s stropa kaplja voda. Prav do jame vodi pot in je možen prevoz s kombijem ali celo s traktorjem. Zaradi hitre manipulacije s sadikami in dežja, ki po navadi dokaj obilno pada v maju, je uspeh pogozdovanja tak kot pri normalnih sadikah. Na ta način smo možnost pogo- zdovanja zavlekli do 15. maja. Omenil bi še to, da so na začetku jame celo vzidana vrata, ki se dajo zakleniti. To je pomembnejše takrat, ko imamo tu shra- njene kakšne redkejše in dražje sadike, primerne tudi za hortikulturo, in bi jih lahko kdo vzel. Letnica 1887, vklesana v kamen nad vrati kaže od kdaj je odprtina zaprta. V prejšnjem stoletju je jazbine uporabljala pivovarna iz bližnje Soteske za hlajenje in shranjevanje piva. Med vojno pa so imeli v njej partizani meso. Več o zgodovini in opisu notranjosti piše v turističnem pro- spektu zdravilišča Dolenjske Toplice, ki ga je že leta 1903 napisal Pavel pi. Okrog. Na travniku, pod visokim cerom pred jamo, smo gozdarji že večkrat imeli tekmo- vanja sekačev. Ta naravna posebnost je vkllučena tudi v gozdno učno pot. Ze nekaj let tako v tej naravni jami shranjujemo poleg sadik za pogozdovanje tudi dveletne semenke za strojno pikiranje v drevesnici. Sadike pridejo tako v zemljo sveže in ne napol posušene. Precej dalj časa pa so v poletni pripeki uporabne tako shranjene tudi butarice jelovih vejic za izde- lavo svežih žalnih vencev. To dobro vedo naši vrtnarji, saj jamo redno uporabljajo in imajo v njej vedno večjo zalogo. Le kot zanimivost bi rad omenil še neko prigode. Nekoč smo v temni votlini pozabili nekaj šopov smrekovih sadik. Našli smo jih sredi junija. Kljub že pognanim kratkim klorotičnim poganjkom smo jih vseeno takoj posadili. Na naše presenečenje ni bilo ve- likega izpada. Popolnoma posušilo se je 6,6% sadik, suh vrh pa je imelo še 7,5% primerkov. V zadnjem primeru je potem vlogo vrhnjega poganjka prevzela ena od vej. Le poganjki so bili tisto leto zelo majhni, kar četrtina bolj slabo olesenelih in nevar- nost je bila, da jih poškoduje zimski mraz. Seveda slednji primer nima nobene prak- tične vrednosti, saj bomo še vedno rajši sadili le v najprimernejšem času. Vem, da nisem v zvezi z zadrževanjem začetka vegetacije sadik in podaljševanja časa pogozdovanja odkril nič novega. Morda pa se bo kdo, ko bo prebral ta članek spomnil, da ima tudi sam v bližini tako podobno prirodno hladilnico, ki mu bo prišla prav. Slavko Klančičar G. V. 3189 143 riko- ribnilik& kovinska industrija 61310 ribnica,lopovoo 23 slovan lja. jugoslavija tol. (061) 1!61611, 861147 tulox 31482 yu riko · klasične normalno temperaturne sušilnice · · vakuumske sušilnice · digitalni sistem za vodenje procesa sušenja · · lakirne tehnike · lakirne stene in kabine · · naprave za dovod svežega zraka · 144 G. V. 3/89 ambienta AMBIENTA '89 e 16. MEDNARODNI SEJEM POHIŠTVA, SPREMLJAJOČE INDUSTRIJE IN NOTRANJE UREDITVE Zagrebački velesajam, v svetu dobro poznana sejemska organizacija, z dolgo in uspešno tradicijo, je z letom 1988 svoj sejemski program obogatila z novo samostojno specializirano prireditvijo s področja lesne industrije. želimo vas seznaniti, da bo Zagrebački velesajam po uspešnem začetku v letu 1988 nadaljeval z organiziranjem te specializirane prireditve s področja lesne industrije, ki se imenuje AMBIENTA- mednarodni sejem pohištva, spremljevalne industrije in industrije notranje opreme. Sejem AMBIENTA '89 bo trajal od torka 9. 5. do sobote 13. 5. 1989. Prireditev ima v programu predstaviti pohištvo za vse namene, industrijske naprave za proizvodnjo pohištva, od reprodukcijskih materialov in okovja do zaščitnih sredstev za površinsko obdelavo. Prav ta del predstavlja nov prispevek pri predstavitvi lesne industrije na zagrebškem velesejmu. Predstavitev bodo na tem sejmu zaokrožili izdelki za notranjo opremo stanovanjskih prostorov in za dekoracija prostorov. Program sejma bo pester. Pohištvo (Iz vseh materiaiQv) • stanovanjsko pohištvo • pisarniške pohištvo • šolsko pohištvo • pohištvo za gostinstvo in turizem • pohištvo za bolnice • ostalo pohištvo za javne in druge prostore Surovine in pribor za proizvodnjo pohištva • surovine • polproizvodi in deli pohištva • materiali za prevleke iz tkanin, usnja in sintetike •žična jedra, polnila in drugi materiali za tapeciranje • sredstva za površinsko obdelavo in oplemenitenje • barve, laki, zaščitna sredstva • okovje, ključavnice in razni mehanizmi Stroji, orodja in oprema • stroji, orodja, oprema in pomožna sredstva za proizvodnjo pohištva • oprema za delavnice Izdelki ln oprema za notranjo ureditev • stavbno mizarstvo (vrata, okna, stopnice) • plošče ter zidne in stropne obloge • talne obloge • predelne stene, pregibna vrata • izolacijski materiali • galanterija in pribor • gospodinjski aparati • dekorativna svetlobna telesa • razni dekorativni materiali in izdelki za notranjo ureditev prostorov _Stroji in oprema na AMBIENT! '89 ~:·01:1· zasnovanju AMBIENTE - specializirane sejemske prireditve s področja lesne industrije na ·~agrebškem velesejmu je bilo določeno, da se zaradi interesa lesne industrije vsaki dve leti poleg običajnega programa prireditve razstavijo tudi stroji, orodje in oprema za obdelavo lesa za proizvodnjo pohištva, stavbnega pohištva, panel plošč, furnirjev in laminantov ter stroji in proizvodne linije za nanašanje zaščitnih sredstev, površinsko in končno obdelavo elementov za proizvodnjo pohištva. To je priložnost, da se na enem mestu srečajo projektanti in proizv::1jalci strojne opreme ter tisti, ki jo potrebujejo. Zagreb, ki ima bogato tradicijo v obojem, je gotovo primerno mesto za takšno srečanje. Avtomatizacija z uporabo numeričnega sistema upravljanja je vse bolj navzoča v industriji obdelave lesa, pa je zato pričakovati na sejmu veliko novosti domačih in tujih proizvajalcev. V letu 1989 je torej predvidena v okviru AMBIENTE bogata predstavitev strojev za obdelavo lesa: • stroji za rezanje • stroji za oblikovanje • stoji za spajanje in prekrivanje površin (vključno z lakiranjem) • stroji za stabiliziranje lesa (sušenje in impregniranje) • pomožni stroji (transporterji in stroji za vzdrževanje orodij) • večnamenski stroji • specialni stroji in skupine specialnih strojev za določene proizvode • ročni stroji in orodja • projektiranje in izročitev celotnih proizvodnih linij Predvidene so tudi posebne razstavne prireditve • razstava primerkov dobrega oblikovanja in trendov v oblikovanju e razstava prostorskih rešitev pri različnih specifičih namenih e razstava nagrajenih del - YU dizajn e razstava del mladih talentov (učencev šol) Da bi spodbudili razstavljalce k višji kakovosti izdelkov in razstavljanja, bomo na sejmu razstavljalce ocenjevali in nagrajevali: AMBIENTA- priznanje za najuspešnejše predstavitev proizvodov MOBILOPTIMUM- priznanje za uspešno razvit končni proizvod lesne industrije DOBAR DIZAJN -priznanje za kreativnost in inovacije pri novih proizvodih zagrebački.velesajam YU ISSN 0017·2723