wlllcB 1 Diei.
¥ Ljubljani, v torek 23. oktobra 1923.
Poštnina v gotovini.
Leto I.
Štev. 223.

Izhaja vsak dan zlufraj, Izvzemši pondaijke. Mesečna naročnina:
v Ljubljani Din 10*—, po pošti Din 12-—, Inozemstvo Din 22‘~~
Urednlštvo: Wolfova ulica št l/l. — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „Novostl-Uubljana“. UPravništvo: Marijin trg št, 8. — Telefon št 44.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št 13.238.
Sramota Italije.
Parlamentarna situacija.
Strašen je greh, M ga je zakrivila te dni Italija v imenu »dvatisočletne kulture« nad našim bednim narodom. Tako strašen, da trenutno ne najdemo besede, s katero bi se dalo nekulturno in barbarsko dejanje današnjih italijanskih oblastnikov dovolj ožigosati. Doslej je Slmei naš narod tam na oni strani državne meje samo eno uteho: imel je svoj časopis. To je bila edina tribuna, s katere se je razlegala domača slovenska govorica, kajti šole se je polastila povampirjena, fašistovska Italija;.
»Goriška Straža« je izšla v žalni obliki. Prinesla je odlok videmskega pre-fekta, po ‘katerem morajo biti visi članki prevedem obenem tudi v laščino. Zgodilo se je nečuveno nasilje, da slovenski list ne bo smel izha jati več izključno v slovenskem jeziku: poleg blago donečega materinskega jezika se bo morala odslej bliščati tudi laščina, dokler se nekega dne .ne bo zahotelo gospodu prefektu, prepovedati še zadnji ostanek slovenščine v javnosti, To nekulturno dejanje je izvršila fašistovska Italija v trenutku, ko se smejo tiskati listi narodnih manjšin skoro po vseh državah povojne Evrope. Spričo tega barbarizma se moramo vprašati: Kje je še kaka nađnarodna avtoriteta v Evropi, da bi preprečila tako strašno nasilje? Kaj so storili goriški Slovenci, ta majhna- manjšina, veliki in »plemeniti« kraljevini Italiji, da se maščuje nad njimi s tako ogabnimi, da ne rečemo naravnost zavratnimi sredstvi?
Videmski prefekt grozi slovenskemu tisku z zaplembami. Cesar ne more oživotvoriti »magnet italijanske kulture«, ta naj izvrši brutalna sla. »Und bist du nicht willig, so brauch ich Gewalt« ... Tridesetmilijonski italijanski narod troši svoje energije po nepotrebnem samo za to, da si zasužnji tristo-tisoč vseskozi lojalnih Slovanov, Bodimo si odkriti: to nasilje ni samo zadeva italijanske vlade, to je greh cde-sa italijanskega naroda. Da ni fašizma, se ^ nikakor ne bä godile tabo v nebo vpijoče krivice. Za to dejanje je odgovoren narod, ki soglasno podpira sistem g. Mussolinija, Kaj hoče Italija doseči s takim ugnjetavanjem slovenskega in hrvatskega tiska? Nadela si je figovo pero in pravi: V interesu države (o hinavščina brez primere!) in v posebno korist drugojezičnega ljudstva, vključenega v meje Furlanije, ter z ozirom na dejstvo, da se družabni, intelektualni in kulturni odnošaji med starimi in novimi italijanskimi državljani olajšajo in postanejo bolj prisrčni — z oziram na te okolščine se odreja, da morajo tujejezični listi izhajati tudi v italijanščini
Kje je Društvo narodov, kjer glas kulturne in civilizirane Evrope, ki bi preprečila in protestirala proti takemu nasilju? Ne pade nam na um, dokazovati, da italijanski državljani slovenske in hrvatske narodnosti nikdar niso dali povoda za tako nesramne in nečloveške odredbe. M videmskemu prefektu gre za to, da najprej oslabi, pozneje pa uniči javno mnenje slovenskega ljudstva na Goriškem. ItaUia je s tem činom Pljunila v obraz evropski civiUzadji in kulturi. V tesinskem kantonu se nahajajo spomeniki, na katerih so vrezana Imena onih švicarskih Italijanov, ki so se za časa svetovne vojne borili za zmago kraljevine Italije. In vendar se ni do danes našla švicarska vlada, ki Lt bila vračala iredentizem švicarskih Italijanov z represalijami najnižje vrste. Tako dela kulturna Švica, vse drugače pa Mussolinijeva Italija...
Italija se je eliminirala iz kroga kulturnih držav Evrope. Fašizmu se ima zahvaliti, da je njena sodba pred neizprosno zgodovino človeštva napisana. Veličina italijanske kulture se izpremi-nia pred očrni Evrope v makovo zrno, njena misija je že dalvno završena. Dekadentna Italija se skuša ohranjevati
z injekcijami, ali tudi to ji ne bo Pomagalo. Italija se ne zaveda, da so v takih okoliščinah mirni ki dobri od-nošaji med obema državama nemogoči. Doslej smo bili pohlevni, ozirali smo se na strpnost, odslej pa hočemo braniti tezo neomejenega sovraštva proti vsemu, kar nam na jugu trga meso z našega telesa. Kje stoji zapisano, dia naj seravno nti oziramo na strpnost, ko pa Italija dan za dnevom z dejstvi izziva, kakor da bi hotela povedati: »Se rade volje se boste uklonili pred mojo močjo...«
Zločin Italija inarodcm kriči do P&sfc,
nad našim bednim neba. Ženeva, tu Ib mangiJBjslro
Vznemirjenje med demokrati in klerikalci.
Beograd, 22. okt.. (Z) Današnja »Tribuna« piše: Ker je jutri volitev članov finančnega odbora, ima razpravljati o načrtu finančnega zakonat, budžetnegia in trošarinskega in ker ni nobenega drugega zakonskega predloga \ gotovega za plenum skupščine, skup- 1 Ščima ne bi imela kaj delati. Takoj ko bi bi kakšen zakonski predlog pripravljen, bi se skupščina sklicala. Verjetno je, da se bo seja skupščine odložila na prvo polovico novembra. Za čas pavze bosta ostala zakonodajni in finančni odbor zbrana. Zakonodajni odbor začne še jutri z razpravo o ustrojstvu sodišč, obenem z zakonom o sodnikih.
Do sklicanja skupščinske seje se bodo politične razmere tako uredile, da bo omogočeno hitro delo glede predložitve finančnega in budžetskega zakona. Opozicija se pripravlja, da protestira proti odlaganju skupščinske seje in da očita vladi, da je počakala en dan sestanka skupščine v rednem zasedanju in da ni pripravila gradiva'.
Demokrati ne zapuščajo ideje o iz-premenitvi opazicijonainega bloka, četudi so tokrat v poskusu za objavo skupne kandidatske liste za kandidate skupščinskega predsedništva nasedli Seje glavnega odbora se množe in hitro se delajo priprave za strankin kongres, na katerega polagajo velike nade. Nevolja proti g. Davidoviču raste v klubu demokratov, in nezadovoljnost z njegovim delom napoveduje spremembo v organizaciji vrhovne uprave demokratske stranke. V zvezi s tem se omenja tudi ime g. Pešiča in Voje Ma-rinkovićR, V krogih opozicije se smatra srednja ideja kot obsojena na propast, a od vsega početka pa se je v vseh opozicijonalnih krogih diskutiralo o merah, katere je treba ukreniti proti njej, da bi ji preprečili jačanje in širjenje. Odmor skupščine se bo uporabil ra delo v tem pravcu, ker je jačanje tega gibanja vznemirilo posebno demokratsko in klerikalno stranko.
Beograd, 22. oktobra. (B) Danes je bila seja demokratskega poslanskega kluba, na kateri se je določila lista za volitve finančnega odbora, M se izvrše na jutrišnji seji narodne skupščine. Na listi so med drugimi naslednji poslanci: Voja Veljkovič, Marinkovič, dr. Kumanudi, Svetislav Popovič, dr. Slavko Šečerov, Križman, Radosavljevič. Nato je bilo govora o strankinem glasilu »Demokratija«. V klubu obstojata dve
naziranji in sicer enoi, da naj »Demokratija« izhaja tedensko, medtem ko so dragi za to, da izhaja vsak dan. Izvoljen je bil poseben odbor, ki naj to vprašanje reši. V, odbor je izvoljen tudi dr. Kumanudi.
Beograd, 22. oktobra. (Z) Danes dopoldne se jc vršila seja šefov opozicijonalnih strank, gg. Ljube Davidovima, dr. Korošca in dr. Mehmed Spahe, da se sporazumejo za jutrišnje volitve v finančni odbor. Sporazumeli so se, da predloži vsaka stranka posebno kandidatno listo, da bi eventuelno dobili enega predstavnika več v finančnem odbora. Tej konferenci ni prisostvoval g. Voja Lazič, M se ne nahaja v Beogradu, vsled česar se je pooblastil g. Ljuba Davidcvič, da se zvečer ž njim sporazume.
»Srednja linija^«
Zagreb, 22. oktobra. (Z) Včeraj se je vršila v veliki dvorani Kazine konferenca politikov »srednje linije«. Prisostvovalo je okoli 300 intelektualcev in javnih delavcev. Predsedoval je g. dr. Anton Pavelič, bivši podpredsednik Narodnega Vječa, a zapisnikarja sta bila gg. dr. Pevec in dr. Vlajič. Sestanek je otvoril bivši poslanik v Wash-ingtonu g. Ljuba Mihajlovič, govorili so gg.: dr. Boža Markovič, univ. prof. iz Beograda, dr. Mate Lišičar, odvetnik v Zagrebu, Milivoj Jovanovič, bivši minister iz Beograda in Milan Marjanovič, novinar v Zagrebu, dr. Grčič, novinar iz Sarajeva, Vinko Brajovič, pop iz Trogira, župan Sušaka g. Juraj Kučić in Vukrčević iz Sarajeva. Sklenilo sc is, da se dosedanji akcijski odbor razširi in raztegne svoj delokrog na celo državo. Ta sestanek se je izjavil za široke samoupravne pokrajine v mejah, v katerih jih je zateklo ujedinjenje. Konferenca se je zaključila ob 1. uri, kongres pa se bo vršil menda 1. decembra v Beogradu.
Beograd, 22. oktobra. Danes je bila tudi seja muslimanskega in klerikalnega poslanskega kluba. Na teh sejah so se določile liste za volitve finančnega odbora. Muslimani so določili dr. Spaha in drage, klerikalci pa Kulovca, Vesenjaka in druge. Na seji se je pretresal tudi politični položaj.
Beograd, 22. oktobra. (B) Tukaj govore, da bodo seje narodne skupščine takoj po izvolitvi finančnega odbora odgodene za en mesec.
SveiaR©sfg v
(Glej poročilo na 2. strani.)
GOVOR MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA PAŠIĆA.
Beograd, 22. oktobra. (B) Včeraj ob priliki prestolonaslednikovega krsta je p-redsedinik vlade g. Nikola Pa-šič nazdravil kralju s sledečim naigo-vorom:
Ha današnji dan radosti je duša naroda napolnjena z največimi željami in nadami za naš vzvišeni kraljevski dom. Dopustite mi, Vaše Veličanstvo, da dam izraza tem željam in voščim zdravje in dolgo življenje prestolonasledniku, prvemu sinu Vašega Veličanstva, kraljeviču Petru. Vaš narod se na-' deja, reči se sme, veruje, da bo mladi prestolonaslednik sledil stopinjam svojih roditeljev in slavnih prednikov, ki so posvetili vse svoje življene sreči in napredku naroda bi tudi tvegali svoje življenje, kadar je šlo za svobodo naroda. Naj spomnim le, kako so oni pred sto leti iz brezpravne raje ustvarili mlado skromno kneževino, kateri so potem Pridružili po težkem boju Južno Srbijo in končno po grozotah svetovne vojne ustvarili današnjo ujedinjeno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Ta velika historična dela so se mogla dovršiti le, ker so Vaši veliki in slavni predniki živeli le za dobro naroda in so le s svojo hrabrostjo, požrtvovalnostjo in modrim vladanjem mogli dokončati ta zgodovinska dela. Mladi prestolonaslednik ne bo samo očuval s tolikimi žrtvami ustvarjene kraljevine, temveč jo bo še ojačil in učvrstil, ta-
vprašanje v Italiji važnejše, kakor pa Vprašanje o proizvodnji in razprodaji opijal... Italija truje kulturo našega naroda s svojo pokvarjenostjo in proti temu se mora dvigniti glas Evrope, dvigniti se mora glas njene vesti, ako le 3p4oh ima še kako trohico!
ko, da se bo mogla upirati v vsaki sili. Naša želja je, da privede kraljevino na stopnjo razvoja in kulture, ki se ji bo divil svet. V to ime kličem v imenu kraljevske vlade: »Živel mladi prestolonaslednik, živel njegov slavni oče bi živela njegova dobra mati«
Novi generali
Belgrad, 22. oktobra. (Z) Povodom krščenja Nj. Visočanstva prestolonaslednika, je objavljen ukaz, s katerim je proizvedenih 75 generalov in sicer 6 armijskih, 22 divizijskih in 47 brigadnih. Razen tega je unapredeno veliko število ostalega častništva. Armijski generali so postali: vojni minister Peter Pešič, Božidar Terzič, Miroslav Mi-lisavljevič, Stevan Hadžič, Krste Smiljanič in Milan Tucakovič. kontreadmi-ral Dragotin Priča je napredoval v čin viceadmirala. '\
Odlikovani oficir]!.
Beograd, 22. oktobra. (Z) Kralj je s svojim ukazom od včeraj odlikoval z redom Belega Orla II. reda divizijskega generala gosp. Milosavljeviča, Krsto Smiljaniča, Milana Tucakoviča, Milivoja Zečeviča; z redom Sv. Save L stopnje pa divizijske generale gg.: Terziča, Nikolajeviča, Milovanoviča, Kalafatoviča, Okanoviča in končno konj. polkovnika Živkoviča, dočim jc z nižjimi redi odlikovano veliko število častnikov vseh vrst orožja.
Spremembe pri komandah.
Beograd, 22. oktobra. (Z) Za poveljnika beograjske komande je postavljen general g. Milivoj Zečevič. Pri ostalih višjih komandah so se izvršile velike spremembe. Premeščenih je nad 220 višjih in 16 nižjih častnikov, upokojenih je 14, a reaktiviran je en polkovnik*
Izid volitev v Avstriji.
Dva slovenska dežeBnozborska mandata. Popoln poraz velenemeev.
Gradec, 22. oktobra. (K) Novoizvoljeni deželni zbor šteje 34 krščanskih socijalcev, 24 socijalnih deokratov, 8 od kmečke zveze in 4 Velenemce.
Dunaj, 22. oktobra. (K) Po dosedanjih podatkih, M so po večini že kon-čnoveljavni, je izvoljenih v narodno skupščino: 77 krščanskih socijalcev, 62 socijalnih demokratov, 10 Velenemcev in 2 od kmečke zveze. Podatkov še ni za' 14 mandatov, od katerih je že sedaj 6 določenih za drugi skrutim j.
C e 1 o v e c, 22. oktobra. (K) Pri vo, litvah v deželni zbor je bilo izvoljenih: Koroška deželna zveza 10, krščanskih socijalcev 9, velenemcev 5, socijalnih demokratov 15, Slovenca 2 in narodni socijalist 1.
Gradec, 22. oktobra. (K) Volilni izidi za Štajersko kažejo veliko pomno-žitev krščanskih socijalcev, delno zvišanje števila socijalnih demokratov in velike izgube velenemcev.
Proglasitev renske republike.
Širjenje separatističnega pokreta.
Aachen, 22. oktobra. (K) Včeraj so proglasili rensko republiko. Vsa javna poslopja zlasti mestno hišo, s katere vihra zastava nove republike, so zasedli renski separatisti, ne da bi se varstvena policija količkaj upirala. S posebnim razglasom provizorične vlade je bila prepovedana vsaka manifestacija. Ravno tako je bil prepovedan vsak odpor in plenjenje. Prebivalstvo se je pozvalo, da ohrani mir in dostojanstvo. V razglasu se obeta preskrba z živili in z delom. Renske čete bodo odšle v severni del belgijske cone, najbrže v angleško cono.
Aachen, 22. oktobra. (K)’ Včeraj so zagledali prebivalci vihrati s poslopij vlade, pošte, državne železnice m z mestne hiše zeleno-belo-rdeče zastave takozvane renske republike. Policija, ki jo je bilo dopoldne še videti se je umaknila, na nje mestu pa so stali mnogi Nemci s trakovi na rokavih, ki so zasedli več točk mesta in zabranjevali dohod do vladnega poslopja in do pošte. Oklopni avtomobili so se prepelja-vali po mestu. Povsod vise lepaki z naslednjo vsebino: Porenci! Renska republika je tu. Vsak odpor se bo brez prizanašanja udušil. Razglas nadalje poziva k miru in redu in obljublja preskrbo z živili in odpravo brezposelnosti. Prebivalstvo se zbira pred lepaki, jih prebira in gre potem mirno dalje. Kakih posledic ni opažati. Razširjajo se govorice, da je delavstvo za jutri napovedalo splošno stavko.
Krvavi spopadi.
Mainz, 22. oktobra. (Havas) Separatisti so danes ob 4.30 udrli v mesto. Ko so začeli separatistične vojaške oddelke, ki so korakali proti mestni hiši, obstreljevati, pri čemer sta bila dva moža ranjena, so se renske čete umaknile, da bi se izognile prelivanju krvi. Čete so odšle v mestno okolico, kjer je popolen mir. Republikanci se danes baje dogovarjajo s policijo. Proglasitev renske republike je bila odložena do jutri ali pojutrišnjem. Ker državna vlada in pruska vlada menita, da bi bilo potrebno rensko republiko proglasiti v okviru nemške države in tako zajeziti separatizem, sta za danes dopoldne sklicali v Köln sestanke zastopnikov porenske stranke.
Namere separatistov.
Pariz, 22. oktobra. (Havas) Kakor poroča »Journal« iz Aachena, je
vodja republikanskega gibanja v Perc nju Decker v razgovoru naznanil, da se bo najbrže prepovedalo izhajanje časopisov, dokler se ne organizira cenzura in da se bo prejkone proglasilo obsedno stanje. Decker je dalje zagotovil generalu Rugnoy-u nevtraliteto nasproti belgijski četam in izjavil, da so separatisti neodvisni od zaveznikov. Oni so in ostanejo Nemci, ki odklanjajo vsako aneksijo. Decker se bo, kakor dalje poroča list, danes zglasil pri zasedbenih oblastvih. Decker ima načrt, gibanje razširiti tudi na Düren, Eifeld, Koblenz, Duisburg, Düsseldorf ter po zasedbi belgijske in angleške cone tudi na francosko cono. Republikanci žele živeti s sosedi Porenja v npiru in prijateljstvu in hočejo vojno škodo poplačati. Smeets je izjavil, da ni prav nič vedel o tem, da se v Aachenu proglasi republika. On želi podjetju ves uspeh in je prepričan, da se bo v kratkem posrečilo doseči slogo med različnimi separatističnimi smermi.
Trier, 22. oktobra;. Danes dopoldne kmalu po 11. uri so skušali separatisti zasesti javna poslopja. Od obla-stev ukrenjene mere zabranjuje j o vstop separatistom. (W)
Koblenz, 22. oktobra. Več sto separatistov je danes dopoldne korakalo k policijskemu predsedniku in pred magistrat. Policija je razkropila množico, pri čemur so bile tri osebe ranjene. Magistrat je še v rokah nemških oblastev. (W)
Berlin, 22. oktobra. (K) Glasom poročil listov o dogodkih v Aachenu, je aachenska policija včeraj zvečer izjavila belgijski obsedni oblasti, da ne more priznati stanja, ustvarjenega po separatistih in da bo skušala s pomočjo ustavi vernega ljudstva spraviti separatiste iz zasedenih poslopij. V soboto se je od belgijske zasedne oblasti izvršil izgon mnogih odličnih meščanov. Prebivalstvo je brezpravno in razoro-ženo. Policiji je prepovedano uporabljati karabinke.
Konflikt z Bavarsko.
Berlin, 22. oktobra. Kakor se doznava iz političnih krogov, je na včerajšnji seji državnega kabineta večina odobrila predlog, da se konflikt z Bavarsko predloži državnemu zboru v rešitev. (W)
Trgovinska pogodba z Hvstrijo.
Beograd, 22. oktobra. (Z) Delegati ministrstva trgovine in industrije, ki so bili določeni za pogajanja z avstrijsko vlado radi sklepa stalne trgovinske pogodbe odpotujejo dne 25. t. m., 26. t. m. pridejo v Zagreb in bodo imeli konferenco s tamošnjimi gospodarskimi krogi. Iz Zagreba bodo nadaljevali pot do Ljubljane, kjer bodo ravnotako imeli konferenco s slovenskimi gospodarskimi krogi v istem smislu kakor v Zagrebu. Delegati se odpeljejo na Dunaj dne 28. t m. in pogajanja se začno 1. novembra z avstrijskimi delegati na podlagi sporazuma doseženega na konferencah v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani in že prej pripravljenega gradiva v Beogradu.
BOLJŠEVIŠKAc AMNESTIJA.
Beograd, 22. oktobra. (B) Moskovska vlada je obvestila vse vlade v Evropi, da je amnestirala vse ruske begunce, jim dovolila svoboden povratek v domovino in zagotovila prostost gibanja.
MEDNARODNA KONFERENCA.
Ženeva, 22. oktobra. (K) Danes dopoldne je otvoril v Ženevi Fontaine zasedanje pete internacijonalne delavne konference z nagovorom predsednika upravnega sveta mednarodnega delavnega komiteja. Od 57 povabljenih držav jih je 42 poslalo skupaj 192 delegatov in ekspertov.
VREMENSKO POROČILO.
Dunaj, 22. oktobra. Napoved:	Po-
slabšanje, ves dan oblačno, najbrže tudi lahek dež; zmerno znižanje temperature.
Današnje prireditve.
‘V " •J - •
V Ljubljani:	_ ,
Drama: Zaprto.	_
Opera:	»Novela od Stanca. Za peča.
tencL« Red F.
Kino Matica: »Beštija.«
Kino Tivoli: »Beg iz življenja*
Kino Ideal: »Katastrofa nadzemne železnice..
Kino Ljubil dvor: »Mladi Medardo*
Nočna lekarniška služba v Ljubljani:
Tekoči teden: lekarna Piccoll, Danajska cesta 6, Bakarčič. Karlovška cesta t la Joit v So. Sliki
\
Štev. 2Z3
M ■■■ III1III1I
Svečanost! v Beogradu.
ECršCenje	na Ima Pata?.
Beograd, 21. okt.
Krstne svečanosti, kä so se izvršile danes 21. oktobra so Me slovesne. Vse ulice, po katerih so šli visoki gostje, so Me svečano okrašene. Z državnimi trobojnicami In z zastavami naših zaveznikov je bilo zlasti bogato okrašeno pristanišče. Svečano je bila okrašena tudi železniška postajaj na kateri je izstopil kom vojvoda VorškL
Krst prestolonaslednika se je izvrši v nedeljo dine 21. oktobra v dvomi kapeli po točno določenem programu Še pred 10. uro so pričel prihajati na dvor zastopniki tujih držav in razni dostojanstveniki Ob 10. uri 55 minut je šla kraljevska rodbina z visokimi gosti iz novega dvora v dvorno cerkev. Med novim in starim dvorom je bi špalir mornarjev, čete gojencev vojne akademije, čete II. pešpolka in oddelka kraljeve garde. Ob 11. uri so pripeljali prestolonaslednika v spremstvu dojilje. V veži starega dvora so ga pričakoval* predstavnik vojske vojvoda Stepanovič, predstavnik mornarice kontreadmirad Dragotin Priča in častnik - invalid polkovnik Aleksa Karaltič, ki so prestolonaslednika sprejeli in ga nesli do cerkve. Pri vbodu v cerkev sta prestolonaslednika pričakovala Nj. Vel. romunska kraljica Marija in kum vojvoda York in ga nesla v cerkev. V tem je zapel zbor: »Spasi gospod ljudi tvoja«.
Obred sv. krsta je izvrši pred oltarjem sredi cerkve patrijarh Dimitrije ob asistenci protojereja Mihajla Popoviča, protojereja Ninka Božiča in dilja-kona Lonsina. V dvorni kapeli so prisostvovali svečanemu krstu N j. Vel. kralj Aleksander L, romunski kralj Ferdinand, romunska kraljica Marija, romunski prestolonaslednik Korci, grška kraljica Elizabeta, kum vojvoda York, romunske princesinje, grški princ Nikolo, knez Arzen, kneginja Jelena, princ Pavle in grška princesinja Olga.
Poleg njih so prisostvovali svečanemu krstu v kapeli tudi zastopniki raznih uglednih kulturnih, političnih, gospodarskih in drugih korporacij iz vseh večjih krajev države.
Pri oltarju so prisostvovah krstu štirje arhijereji, debro - bosanski in skopljanskl metropolit ter pakraški in dalmatinski metropolit. Dvomi protojerej je zaprosil kuma, da zavzame svoje mesto. Nato sta romunska kraljica in kneginja Jelena razvili otroka in ga izročili kumu na levo roko, v desno pa sta mu dali svečo, katero je nato vzel knez Arzen. Patrijarh je razglasi začetek krščenja, kum pa je dal otroku ime. Medtem so se čitale molitve. Patrijarh je izvrši svetotajstvo krsta in pomazali otroka z besedami:	»Jelejem
radovanja«, nato pa ga je trikrat pogrezni v kopelj z besedami: »Krest ja jeca rab božiji vimje otca amin i sina amiki in svijatago duha amin«. Ko je vzel patrijarh otroka iz kopelji, je izročila romunska 'kraljica patrijarhu krstnioo (krstno oblačio), katero je patrijarh položi na otroka in dejal: »Obračaje — sa rab božiji v rte pravdi v im ja otca i sina i svijataigo duha amin.« Nato je vzela romunska kraljica iz patrijarhovih rok otroka, mu oblekla krstnioo in ga zavila v plenice ter ga položila kumu na desno roko. Nato pa je predložila patrijarhu zlato verižico^ ki jo je ta blagoslovi n jo vrnili, da jo pripno otroku okoli vratu. Za tem je mazil patrijarh otroka s »svetim mirom«. Dijakoa, kü je kadi s kadlnico, patrijarh in pa kum z otrokom so šli trikrat okoli mize, zbor pa je pd »Jelici Bog Hrista krestite — sa«.
Po končanem obredu se je čitala epistola in evangdij. Nato je kneginja Jelena otroka odkrila, patrijarh ga je poškropil z blagoslovljeno vodo, ga postrigel, ter prosi Boga, da podari veliko milost, življenje), mir, zdravje in rešitev kralju, kraljici, kumu in otroku. Patrijarh je imd govor, dijakon pa je zapel »Mnogo lijetvija« kralju, kraljici, novokrščeneimu otroku in celemu kraljevskemu domu, zbor pa »Mnogaja lijeta« in narodne himne. Med patrijarhovim govorom je odvzela romunska kraljica kumu otroka in sta ga s kneg. Jeleno povil, nakar ga je izročla med zboirovim petjem »Mnogaja lijeta« očetu, ta pa imenovanim predstavnikom vojske), ki so ga nesli iz cerkve. Kum si je pred in po obredu umil roke v znak duševne čistosti ter jih nato obrisal z brisačo iz srbskega platna. Patrijarh je s križem blagoslovi kralja ki mu čestital v imenu pravoslavne cerkve na vstopu njegovega prvorojenca v sveto pravoslavje. Patrijarh, kralj Aleksander, romunski kralj in kraljica, kum in dvorni protojerej so nato podpisali akt o izvršitvi krsta.
Ta akt je prečita! prota Mihajlo Popovič in se glasi: »AE Dimitrije, patrijarh pravoslavne srbske cerkve, smo danes 21. oktobra 1923 v prisotnosti prote- Mihajla Popoviča, Nikole Božiča in dijakona Longina krstili po predpisih svete pravoslavne cerkve N j. Visočan-stvo sina prvorojenca, kateremu je bU
oče Nj. Vel. kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev in mati Nj. Vel. kraljica Marija, ki je bil rojen dne 6. septembra 1923 v prestolnem mestu Beogradu na kraljevskem dvoru. Ime mu je Peter. Kum je Ml Nj. Vel. kralj Anglije Jurij, katerega je zastopal njegov drugi sin, Nj. Vis. vojvoda Albert York.
Med aktom krsta so topovi streli naznanjali ta slovesni akt.
Po krstnih svečanostih so se podali vsi te kapele na dvor. V rdečem salonu soi pred vsemi dami kraljevskega doma in visokimi gosti defilirali vsi prisotni in čestitali ter se nato padali v zimski vrt. Nj. Vel. kralj in kraljevska rodbina so odšli v svoje prostore, gosti pa so se podali v veliko dvorano in se tam razvrstili za obed. Medtem je prišla tudi kraljevska rodbina. Ob 14. uri 30 minut je priredila romunska kraljica Marija na kraljevski jahti »Štefan del Mare« čajanko. Po čajanki so gostje odšli na dvor, kjer je Ma ob 20. uri intimna večerja rodbine in visokih gostov, ob 23. uri pa je M galakoucert v veliki dvorani starega dvorai, na koncert je Mo povabljenih okoli 600 oseb. Pela sta dunajska operna pevka Selma Kurz in operni pevec Pattiera.
Beograjska občina je priredila na večer krsta tri velike svečane bakljade z vojaškimi godbami na čelu. Stik povork je bil na Slaviji, kjer so se povorke razšle.
Beograd, 22. oktobra. (Z) Vojni minister je izdal naredbo pod F. Dj. Br. 405.674 na celo vojsko in mornarico. Naredba se glasi: »Junaki! Nj. Vel. kralj Aleksander L, naš vzvišeni vrhovni komandant je blagoizvolil izraziti visoko željo, da se Nj. Vlsočanstvo prestolonaslednik Peter sprejme v vrste naše hrabre vojske. Izpol-nujoč to željo odrejam, da se Nj. Visočan-stvo prestolonaslednik vpiše v 5. četo, II. bataljona šestega pešadijskega polka kralja Aleksandra I. Junaki! Vstop našega prestolonaslednika v vrste naše slavne vojske nam naj služi kot nov dokaz velike ljubezni našega vrhovnega komandanta napram nam, razven tega pa nam bo dal še več poleta za izpolnjevanje naše svete dolžnosti za blagor našega kralja in veličino naše domovine. Mi vsi moramo biti ponosni in srečni, da Je kraljev sin stopil v naše vrste in ne smemo nikdar pozabiti velike časti, katero nam je izvolil naš vzvišeni komandant izkazati. Uverjen, da ste vsi presrečni, da je prestolonaslednik postal naš naj-miajši tovariš, vas poživljam, da to veliko radost izrazite z vzklikom »Da živi Nj. Vel. kralj Aleksander!«, »Da živi Nj. Vel. kraljica Marija!*, »Da živi Nj. Visočanstvo prestolonaslednik Peter!« Ta naredba se ima priobčiti zbranemu vojaštvu. — Minister vojni in mornarice, častni adjutant Nj. Vel. kralja, divizijski general Peter P e š i č.
SVEČANOST V ATENAH.
Atene, 22, oktobra. (Z) Povodom krščenja Nj. Vlsočanstva prestolonaslednika je tukajšnje poslanstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev priredilo službo božjo v tukajšnji ruski cerkvi. Službo božjo je opravil atenski metropolit Hrizostom, od strani grškega kralja je bil prisoten general Negropontis in šef civilnega doma Mepaksa. Grško vlado je zastopal minister zunanjih pcslov Aleksandris z višjim osobjem svojega ministrstva. Diplomatski kor je bil ves zastopan. Tudi naša kolonija je bila dobro zastopana. Po božji službi je bil v poslanstvu sprejem.
V RIMU.
Rim, 22: oktobra. (Z) Včeraj na dan krščenja Nj. Vsočanstva prestolonaslednika je naše poslaništvo priredilo službo božjo v tukajšnji ruski cerkvi. Prisostvoval je naš poslanik g. Antonijevič z osobjem poslaništva In vojnim atašejem, naš poslanik pri Vatikanu g. dr. Josip Smodlaka z osobjem in vsi naši oficirji, ki se nahajajo v Italiji radi šolanja, in cela naša kolonija. Italijanskega kralja je zastopal dvorni maršal, ministrskega predsednika državni podtajnik pcedsedništva ministrskega sveta g. Acer-bo in glavni načelnik ministrstva zunanjih del senator Contarini. Prisoten je bil skoro ves diplomatski zbor. Po službi božji so prisotni častitali našemu poslaniku g. Anto-nijeviču, želeč srečo prestolonasledniku, kraljevski rodbini in našemu narodu.
Poroka princa Pavla.
Beograd, 22. oktobra. (Z) Danes je bil na dvoru drugi dan velikih svečanosti, poroka princa Pavla z grško princesinjo Olgo. 2e ob 11. uri so pričeli prihajati gosti k staremu dvoru. Ob 11. uri in pol so bili v dvoru zbrani celokupna vlada in diplomatski zbor in od glavnega izhoda iz novega dvora do vhoda v stari dvor je bila postrojena častna četa kraljeve garde. V glavnem izhodu novega dvora se je pojavil točno ob 12. url 10 minut Nj. Vel. kralj Aleksander z romunsko kraljico Marjo. Godba je intonirala našo himno. Za njima je prihajala grška kraljica Sofija in romunski kralj Ferdinand, a nato vojvoda York in romunski prestolonaslednik ter ostale prin-cesinje in princi. Povorka je stopila v dvorno cerkev, kjer je Izvršil obred poroke patrijarh Dimitrije. Takoj po poroki Jg bil podpisan akt o poroki, ki so ^ Podpisali: princ Pavle, princesinja Olga, vojvoda York, Nj. Vel. kralj Aleksander in kralj Ferdinand. Poroka in podpisovanje sta trajala trlčetrt ure. Pri izhodu iz cerkve je godba kraljeve garde zopet Intonirala našo himno. Pri vhodu v novi dvor je dvorni maršal polkovnik Damjanovič sprejel mlado poročena in ju posipal z žitom, podavši jim hleb, kakor to zahtevajo narodni običaji Ljudska množica pa je medtem vzklikam kralju, kraljici in novoporočenima. Princ Pavle se je s princesinjo Olgo, kraljem Aleksandrom in romunsko kraljico Marijo pojavil na oknu novega dvora. Množica je navdušeno vzklikala in šele po 2. uri se je začela razhajati. Za mnogobrojne goste je bil prirejen ob 2. uri popoldne obed X wxm dyorv»
italijansko nasilje.
V soboto, dne 20. t. m. je sprejelo uredništvo »Goriške Straže« v Gorici naslednji odlok videmske prefekture. Ker je imela »Goriška Straža« svoj materijal že pripravljen, ni mogla teiti v pomdeljek tako, kakor bi konveniralo laški oblasti — namreč v dobesednem laškem prevodu — zato se je omejila na dve strani Odlok videmskega prefekta Pisentija, s katerim se uničuje naš tisk v zasedenem ozemlju, se glasi takole:
5/. 1062 GAB.
Prefekt pokrajine Furlanije.
Ker zahteva najvišji interes države in pa posebna korist drugojezičnega ljudstva, vključenega v meje Furlanije, da se družabni, intelektualni in kulturni odnošaji med starimi in novimi italijanskimi državljani olajšajo in postanejo bolj prisrčni;
Ker je izdajanje časnikov v tujem jeziku, katerega razumejo samo manj-šinske skupine, takemu smotru nasprotno;
tn ker slednjič zadržanje kakšnega časnika dokazuje, da more izključna raba tujega jezika spraviti voditelje do tega, da pozabijo, da izhaja časnik na italijanskem ozemlju;
zato izdaja prefekt m podlagi 3. člena deželnega in občinskega zakona nastopni
Ukaz:
Vsi časniki, fti so izhajali v pokrajini Furlaniji doslej izključno v tujem jeziku, bodo morali od 21. oktobra 1923 dalje dodati naslovu, člankom in vsakemu posebnemu odstavku odgovarjajočo prestavo v italijanščini.
Časniki, M se ne bodo držali pričujoče odredbe, se bodo zaplenjati. Proti kršiteljem odredbe se bo postopalo v smislu zakona. Predstavniki javne oblasti imajo nalog, da izvrše pričujočo odredbo.
Videm, 19. oktobra 1923.
Prefekt: Pisenti l. r.
»Goriška Straža« je dodala v obeh jezikih sledeči, vsekakor značilni komentar:
»Vsi narodi na svetu imajo pravico izdajati časnike izključno v svojem jeziku. I talijanski časniki izhajajo v Severni in Južni Amerikk izhajajo v Afriki, na otoku Malti, v Egiptu, v Nemčiji, na Bolgarskem, v Grški1, Romuniji, v Švici, na Francoskem in drugje. V svojem jeziku so izdajale in izdajajo časnike vse manjšine v drugo-rodnih državah: Poljaki, Madžari, La-dinci, Nemci, Irci, Arabci, Romuni, Grki, Malorusi, Turki, Židje in drugi. Samo enemu narodu je prepovedano Izdajati časnike izključno v svojem jeziku in ta narod so goriški Slovenci in samo ena vlada prepoveduje take časnike in ta je naša vliadia!«
Protest slovenskih poslancev.
Slovenski poslanci v rimske zbornici so poslali italijanski vladi sledečo protestno brzojavka:
»Ekselenca Mussolini, predsednik ministrskega sveta, minister za notranje zadeve
Rim.
Prefekt furlanske pokrajine zaukazu-je z odredbo od 19. oktobra zaplenitev vseh slovenskih časnikov, izhajajočih v pokrajini Furlaniji, ako se od 21. oktobra dalje ne vključi v besedlo časnika celoten prevod v italijanščini. Podpisani poslanci odločno protestirajo proti tej kršitvi ustavnih zakonov in zahtevajo takojšnji preklic odredbe.
Podgornik Šček, Wilian.
Tako je pokazala italijanska vlada, da noče ohraniti v Evropi tolikanj potrebnega miru, saj se mora dobro zavedati, da rodi vsako nasilje nad narodno manjšino razumljiv in vseskozi upravičen odpor sosedne države. S takimi sredstvi sä Italija goji iredento. Prišel bo dan, ko se bo sleherno laško nasilje nad našimi brati strašno maščevalo.
Jadranska Straža.
J. S. je priredila v soboto zvečer v veliki unionski dvorani prvo javno soareio. Obisk je bil taKim prireditvam za Ljubljančane primeren, pokazal pa bi bil lahko malo več zanimanja za tako eminentno važno vprašanje, kot je vprašanje naše Jadranske straže in v to svrho močne naše mornarice.
Prireditev so poeetlli zastopniki političnih in vojaških oblasti In Javnih korporacij. Navzoča sta bila tudi gen. konzul čSR dr. Otokar B e n e š In pa francoski konzul De Flache. Soarejo, ki je potekla jako zanimivo in živahno, je otvorll predsednik Jadranske Straže dvorni svetnik dr. Mar n. Zahvalil se je za obisk in poudarjal, da je to prva javna prireditev, ki jo nudi Straža ljubljanskemu občinstvu. Tej prireditvi pa je dal posebno pomembno obilježje krst našega prestolonaslednika Petra, ki je na željo kralja postal že v zibelki pokrovitelj Jadranske straže. To znači, da se kralj in z njim vred vsa vlada prav dobro zavedajo, eminentne važnosti jadranskega vprašanja za našo ujedinjeno domovno. Naš vrhovni cilj je naše divno Jadransko morje in vse, kar je ž njim v zvezi. Jadranska straža nima namena, samo da zgradi močno brodovje, marveč da zainteresira vso javnost za to velepomembno vprašanje. Brodovje, ki ga imamo do sedaj, je komaj vredno tega imena v primeri z brodovjem drugih držav. Vendar pa je to vprašanje vitalnega pomena, ker moramo že v prvi vrsti vsaj zavarovati vso jadransko obal. Noben narod ni postal močen in ugleden brez močnega brodovja in zato moramo podpirati to akcijo vsi kot en mož. Koliko ponižanj bi nam bilo že prihranjenih in v koliko bi se ohola samozavest naših sovražnikov zmanjšala, če bi imela Jugoslavija močno vojno mornarico. Nato se je spomnil govornik potopljenega buzdovana kralja Markoviča, ki je Izrekel velepomembne zgodovinske besede: In kadar izide iz morja ta buzdovan, tedai bo moj narod srečen in močan. Krst našega prestolonaslednika proslavimo najbolj primerno, ako v srcih obljubimo, da bomo podpirali z vsemi močmi Jadransko Stražo _ v njenem stremljenju in delu. Nato je zaklical govornik vrhovnemu komandantu vojne in mornarice, kralju Aleksandru in pokrovitelju, mlademu prestolonasledniku, trikraten »Živela!« Godba šentjakobskega salonskega orkestra pa je zasvirala državno himno.
Po tej slovesni otvoritvi soareje so sledile razne koncertne točke s sodelovanjem članov kr. opere gg. Šimenca in Betetta ter že omenjenega salonskega orkestra. Oba solista sta nastopila z izbranimi solospevi in sta žela za svoje krasno petje navdušeno priznanje. Na splošno željo sta nastopila še izven sporeda. Po koncertu pa se je razvil vesel ples in živahna zabava pri pogrnjenih mizah.
Sz hofjševiške Rusije.
Težave ruskih kmetov.
Radi padanja rublja so cene življenjskih potrebščin na moskovskem trgu v septembru zelo poskočile. V prvi polovici sep. tembra je stal en dolar v Moskvi 540 milijonov, sedaj pa že 1000 milijonov. Kakor je bilo opažati tudi v Nemčiji, cene niso rast-le v taki meri, kakor je padal rubelj. Zato se zde cene, ki so za Rusijo visoke, za naše razmere nizke. Pač pa so zelo visoke cene tovarniških Izdelkov, tako stane n- Pr. par čevljev 645 dinarjev. Ravno radi tega žive niski kmetje zelo težko, kajti Industrijski izdelki so se podražili v primeri z poljedelskimi pridelki v velikem nesorazmerju. To je tudi vzrok, da kmetijstvo v Rusiji ne more napredovati in da ruski kmetic so-j vražlio boljševike.
Iz prosvetnega življenja.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
DRAMA:
Začetek ob 8. url zvečer,
23.	oktobra, torek: zaprto.
24.	oktobra, sreda: »Danes bomo tiči«. — Red D.
OPERA.
Začetek ob pol 8. url zvečer.
23.	oktobra, torek: »Novela od Stanca, Za-pečatenci«. Red F.
24.	oktobra, sreda: »Aida«. Red B.
— Prvo novo veseloigro uprizori Narodno gledališče ljubljansko v tej sezoni v sredo, dne 24. t. m. Igra se delo slavnega dunajskega pisca Nestroya, znanega avtorja velezahavnih in povsod uspelih, komičnih in zdravega humorja polnih oderskih spisov, »Danes bomo tiči«. V glavnih vlogah nastopijo gg. Wintrova, Juvanova, Medvedova in Gorjupova ter Rogoz, Kralj, Lipah, Piut, Drenovec itd. Režijo vodi g. Sest. Delo je opremljeno s potrebno glasbo, s kupleti ter primerno lokalizirano. — Nadalj-na premijera v dramskem gledališču bo v soboto, dne 27. t. m. Uprizori se Ibsnova igra »Gospa z morja«. V naslovni vlogi gostuje ga. Marija Vera, režijo vodi g. Šest. Pripravljajo se za bližnjo bodočnost: Milčinskega izvirna mladinska igra z godbo in petjem »Mogočni prstan« v režiji g. Danila in Savoirja komedija »Osma žena« v režiji g. Putjate in z gospo Nablocko, z g. Put jatom in g. Rogozom v glavnih vlogah.
Naš novi roman.
Japonski roman: CSompaži in SComurasaki,
M ga je spisal slavni češki pisatelj Julij Zeyer, bo začel Izhajati v kraticetm v »Jutranjih Novostih«.
Roman se godi na nesrečnih tleh ki jih je pravkar zadela strahovita potresna katastrofa, namreč v Tokiu in okolici. Že vsebina tega prelepega romana je izredno privlačna; tako da jo čitamo z veliko napetostjo; poleg tega pa nas pisatelj, ki je temeljito" študiral Japonsko, seznanja na tako prijeten način s kraji, z življenjem, z vsemi krasotami, s slavnostmi, z običaji na Japonskem, s poezijo japonske duše, skratka z vsem, kar bi radi poznali in vedeli. Kako krasno nam opisuje — človeku, kot da je sam osebno navzoč — slavnosti! S štirimi glavnimi japonskimi slavnostmi se seznanimo; to so: slavnost očiščevanja telesa in duše, vrnitve pomladi v Tokiu, poletnega zapada v Jedi in slavnost umrlih. In vse to je tako zanimivo vpleteno v dejanje romana, da se človeku zdi, da se je za nekaj ur preselil na Japonska in vse to preživlja.
To ni roman, kakor jih čitamo dan na dan po časopisih, ampak roman, ki je visoke literarne vrednosti, pri tem pa ga vsakdo lahko razumljivo čita v zabavo in pouk od kraja do konca z rastočo napetostjo in z rastočim užitkom. Sicer pa jamči že ime Zeyerja, velikega pisatelja in pesnika, za prvovrstno delo,
Pozabljeni.
*
Tamkaj v Ameriki, tamkaj v Vestfaliji
so nam izginili — več ne, doseže jih
naše oko...
(Župančlč-Duma).
V	času, ko se razgrinja nad Nemčijo katastrofa uničujoče državljanske vojne, v
• tem trenotku je sveta dolžnost nas vseh, da obvarujemo naše rudarje In delavce v Vestfaliji pred poginom.
Mačehovska jim je bila naša domovina, ko jih je pognala za kruhom v mrzlo tujino. Neoprostljivo krivična pa bi bila domovina, če se ne bi spomnila svojih otrok niti sedaj, v najtežji url stiske, ko sl niti s težkim delom v rudnikih In plavžih ne morejo zaslužiti kruha.
Velika je slovenska kolonija v Vestfaliji. Nemški časopisi cenijo število vestfalskih Slovencev od 60 do 80 tisoč. Gotovo je, da je velik del teh vsled nezanimanja domovine in vsled velikanskega vpliva razmer ter intenzivno leta in leta delujoče germanizacije za naš narod izgubljen. Toda danes imamo možnost, da ne rešimo samo onih, ki so nam ostali zvesti, temveč da pridobimo nazaj skoraj vse, ki so bili za nas že izgubljeni. Ali bomo to priliko zamudili? Kako bomo to zagovarjali? Med vestfalskimi rudarji in delavci je razpoloženje za nas ugodno. Toda le pod enim pogojem, da pokažemo vsaj nekaj dobre volje, da dokažejo naša dejanja in ne besede našo ljubezen do njih. Tudi najboljši mora dvomiti o svoji domovini, če ga ta zapusti v trenutku, ko se bori za življenje. In za obstoj, za svoje življenje se bore danes naši bratje v Vestfaliji.
Mi se ne brigamo za vestfalske Izseljence in brigali se nismo leta in leta. Zato pa so se brigali za nje Nemci in ustanavljali med njimi nemška in slovenska društva, da so tako združili v svojih organizacijah i one, ki so bili pod uplivom nemške veličine in nagnjeni k germanizaciji, ko tudi one, ki so se zavedali svojega slo. venskega pokolenja.
Preobširno bi bilo tudi v podrobnosti opisovati delovanje teh pod nemškim uplivom stoječih vestfalskih Slovencev. Zadostuje naj, če navedemo par točk iz njihovih pravil.
V	pravilih »Katoliškega društva Sv. Barbare za slovenske rudarje s sedežem v Gladbecku« čitamo sledeče določbe:
§ 5. Začasni župnik v Gladbecku Je društveni častni predsednik ter ima pravico se udeleževati odborovih sej In tudi glasovati.
§ 6. Predsednik društva je duhovnik, katerega imenuje prečastiti gospod mfln-sterski škof. On predseduje vsem odboro-vim sejam in društvenim shodom. Brez njegove vednosti se v društvenih zadevah ne more ničesar sklepati ali ukreniti. On glasuje kot reden član odbora. V verskih in nravstvenih zadevah odločuje on sann Morebitna nesporazumljenja med predsednikom in tačasnim odborom razsoja škofij-stvo v Münstru.
§ 8. Podpredsednika imenuje predsednik. Odborove seje sklicuje predsednik.
§ 12. Predsednik dovoli besedo po vrsti prošeni. On Ima pravico govorniku, ki ne govori o stvari, ali pa ki govori kaj drugega neugajajočega odtegniti besedo,
§ 19. Vsako spremembo pravil je treba predložiti škofijstvu v potrdilo. Pravila so odobrena od münsterskega škofa 11. Januarja 1910.
Še zgovornejše pa govore pravila »Oesterreichlsch - deutscher Volksbunda« v Berlinu (Gau Rheinland — Westfallen, Sitz Essen).
Zveza si postavlja sledeče cilie:
1.	Oživotvoritev ujedinjenja vseh onih pokrajin bivše Avstro-Ogrske, ki se dotikajo neposredno velenemškega jezikovnega območja, na podlagi samoodločbe narodov ter zaščite pod tujo vladavino ostalih manjšin.
2.	Oživotvoritev ujedinjenja vseh onih pokrajin bivše Avstro-Ogrske pri onih državah, v katerih so postali ti-le državljani na podlagi versailleske in saintgermainske mirovne pogodbe.
3.	Sodelovanje pri vseh stremljenjih, ki merijo na intimnejše razmerje med Nemci iz prejšnje Avstro-Ogrske in dosedanjimi Nemci iz rajha, zlasti pa z onimi Nemci, ki so bili po versailleski mirovni pogodbi odcepljeni od nemške materinske zemlje.
4.	Sodelovanje pri kulturelnem razvoju nemštva v deželah bivše Avstro-Ogrske, ki so obljudene z nemškim prebivalstvom. Jačenje zavesti, skupnosti, ter prosvečiva-nja članov potom knjižnic, razširjanja brošur in negovanjem rodoljubia in družabnosti.
Pri takšnih pravilih obeh glavnih organizacij vestfalskih Slovencev ni čuda, če Je germanizacija bohotno cvetela in če so ta društva zanemarjala vsaka druga vprašanja.
Proti tem nezdravim razmeram so končno nastopili slovenski rudarji sami In s svojimi skromnimi sredstvi ustanovili v septembru 1922 »Zvezo jugoslovenskih delavskih in podpornih društev v Nemčiji«, ki šteje sedaj že 12 krepko delujočih društev.
Poleg skrbi za gmotni dobrobit svojih članov, je glavna naloga Zveze, da deluje kulturno in da zastopa svoje člane pred nenemškimi in drugimi oblastmi.
Sedaj pa Ima izpolniti Zveza tudi to najtežjo nalogo, da izvede repatriacijo rudarjev. Naš jugoslovenski premog leži zakopan v zemlji, ker ni rok, da bi ga dvignile, v Vestfaliji pa je na desettisoče slo. venskih rudarjev brez dela.
Jasno pa je, da ne morejo brezposelni rudarji v Vestfaliji sami izvesti vseh teh ogromnih nalog, zlasti ne v sedanjih katastrofalnih urah, ki se bližajo Nemčiji.
»Jugoslovenska Matica« kot osrednja obrambna organizacija je prevzela zato tudi skrb za vestfalske Slovence. Ker pa Ji je nemogoče, da bi spričo ogromnih potreb v Primorju in na Koroškem z lastnimi sredstvi mogla Izdatno pomagati, kliče vsem rodoljubom In vsem človekoljubom:
Ne zapustite rudarjev v sili!
Uporabimo priliko, ki se nam nudi In popravimo to, kar smo zamujali tekom let in let.
Storimo svojo dolžnost In »naše oko bo zopet vzrlo brate, ki so nam Izginili tamkaj v Vestfaliji«, domovina pa bo prejela dobre m odločne delavce.
. \!e..darov? j® ,Pošiljati na »Jugosloven-ako Matico«! Ljubljana. Prad ikofüo 2W,
Dnevne. novosti.
- — Proslava krsta prestolonaslednika v Ljubljani. Častniški zbor ljubljanske garnizije je priredil v nedeljo y veliki dvorani kazine slavnostno zabavo, katere so se udeležili zastopniki javnih oblasti, konzulatov ter elita ljubljanske družbe. Prireditev je lepo uspela, Sicer pa je treba pripomniti, da se vedno mrtva Ljubljana ni zganila z nobeno narodna proslavo 1
— Proslava prestolonaslednikovega krsta v Mariboru. Elitni koncert, ki ga je priredil odbor oficirskega doma v proslavo prestolonaslednikovega krsta v nedeljo zvečer v Qötzovi dvorani, je v vsakem oziru uspel krasno. Povabljeno občinstvo, ki je napolnilo prostorno dvorano, je pozdravil general Sava Tripković s kratkim jedrnatim govorom, v katerem je naglašal veselje vsega naroda nad rajstvoim prestolonaslednika in izrazil željo, da bi bil veren naslednik svojih slavnih prednikov in tudi našim neodrešenim bratom up lepše in srečnejše bodočnosti. Govornik je sklenil svoje besede z živija - klici Nj. Vel. kralju Aleksandru, kraljici Mariji in prestolonasledniku, katerim se je vsa dvorana navdušeno pridružila. V imenu občinstva je spregovoril škof dr. Karlin, ki se je zahvalil častniškemu zboru za krasno prireditev in sklenil z vzklikom: »Živela naša armada«, čemur se je občinstvo odzvalo z dolgotrajnim odobravanjem.
— Proslava krsta našega prestolonaslednika v Novem mestu. V soboto, dne 20. t. m. zvečer se je začel pomikati iz Narodnega doma sprevod raznih društev, na čelu jim godba obrtnega društva. Polnoštevilno se je udeležil povorke Sokol v kroju in z naraščajem. Bakljado je vršila požarna bramba iz Novega mesta ter iz Kan-dije. Tudi Orjuna je bila častno zastopana. Kot običajno, se je pomikal sprevod med prepevanjem domorodnih pesmi in živahnimi vzkliki kraljevi rodbini in prestolonasledniku po Glavnem trgu in Ljubljanski cesti do okr. glavarstva. Po poklonitvi se je sprevod vrnil na Glavni trg, kjer je g. ge-rent dr. Viktor Gregorič v temperamentnem govoru raz balkona pojasnil važnost današnjega dne. Povedal je, da je gerentski sosvet sklenil v današnji slavnostni seji odposlati uda-nostno brzojavko kraljevi hiši s ča-stitkami ob veselem dogodku in da je sklenil imenovati Glavni trg po krstnem imenu prestolonaslednika, katere-tßu je zaklical trikratni živijo. Uda-fiostna brzojavka se glasi: Kabinetni Pisarni Nj. Vel. kralju Aleksandru in kraljici Mariji v Beogradu. V udanost-nem čutu do veleslavne rodovine Ka-radjordjevičev, si usoja izraziti ge-rentstvo Novo mesto — Slovenija imenom meščanstva povodom za našo kraljevino troimenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev tako velepomembnega dneva, kakor je krst prestolonaslednika, najiskrenejše in naj-udanejše čestitke. Dr. V. Gregorič, ge-rent..« Po končanem govoru g. ge-renta se je povorka podala v Kandijo. Kjerkoli se je sprevod pomikal, so bila okna razsvetljena in ozaljšana. Ob pri-' liki proslave krsta Nj. Visočanstva prestolonaslednika je bilo v Novem mestu obdarovanih 30 mestnih revežev. Vsak je dobil 10 Din, 1 konzervo in četrt kilograma čaja.
— Prestolonaslednikov polk. Nj. Vel kralj je povodom krščenja prestolonaslednika podpisal ukaz, s katerim se odreja, da ima nositi 14. pešadijski polk ime prestolonaslednika. Ta polk je eden najslavnejših naše vojske.
— Bolezen kraljice Marije: Nj. Vel. kraljica Marija bo takoj, ko se nekoliko Popravi, odpotovala v Bukarešto k svojim roditeljem, obenem s princem Petrom. Tam bo ostala 10 dni, medtem ko bo Nj. Vel. kralj na potovanju.
— Nov general v Ljubljani. Komandant mariborske artilerijske podčastniške Sole, polkovnik Sava Tripković je povišan v čin generala in Imenovan za poveljnika artilerijske brigade v Ljubljani. Čestitamo!
— češkoslovaški industrijalci In trgovci v Ljubljani. Okoli 50 češkoslovaških industrijalcev in trgovcev, ki Potujejo po naši državi, da spoznajo ojene gospodarske prilike in navežejo ali utrdijo stike z našimi gospodarski-Pti krogi, je došlo sinoči tudi v Ljub-Üano. Danes dopoldne ob 9. uri se vrši v veliki dvorani Narodnega doma skup-n° zborovanje češkoslovaških gostov '■JlaŠimi industrijalci, trgovci in obrt-nUc5- ob pol 13. se priredi gostom obed J .dvorani Kazine, popoldne si ogle-aai° gostje nekatera industrijska pod-
( 1,000.000 S dolarski film
1 »Tarzanov sin"
•	PMde v
•.Kino „Matica“.
____ -
•
O
O
•
•
9
9
O
9
9
jetja, ob 18. uri pa se odpeljejo v Mar ribor. Industrijalci, trgovci in obrtniki so naprošeni, da se v čim večjem številu udeleže zborovanja v Narodnem domu. Na glavnem kolodvoru so pričakovali goste, med katerimi je tudi nekaj dam, številni zastopniki raznih gospodarskih in drugih organizacij, člani Češkoslovaške obče v Ljubljani itdi. Med navzočimi so bili predsednik Zveze trgovskih gremijev g. Ivan Jelačin, ravnatelj podružnice Narodne banke v Ljubljani dir. Gregorič, češkoslovaški konzul dr. Otokar Beneš, belgijski konzul in ravnatelj ljubljanskega velesejma Milan Dular, šef kmetijskega oddelka pokrajinske uprave Sancin, bivši naš praški poslanik dr. Bogumil Vošnjak, postaj enačeltiik Avgust Ludvik, tajnik Zveze industrijcev inž. Šuklje in dr. Golfa, predsednik trgovske in obrtniške zbornice Ivan Knez, tajnik trg. zbornice dr. Viktor Murnik, predsednik obrtnih zadrug Franchetti, ravnatelj trgovske akademije dr. Böhm, ravnatelj Kreditne banke Krofta in zastopnik mestne občine ljubljanske, ravnatelj magistratnih uradov dr. Miljutin Zarnik. Po prihodu vlaka so se podali gostje v sobo poleg čakalnice), kjer jih je s kratkim govorom pozdravil predsednik zveze trgovskih gremijev Ivan Jelačin in v imenu mestne občine ljubljanske ravnatelj dr. Zarnik. Za pozdrav se je zahvalil predsednik češkoslovaških industrijcev g. Barta. G. Jelačin je podal gostom nato še nekaj informacij, nhkar so goste odpeljali pripravljeni avtomobili na njihova stanovanja.
— Vsem liubllansklm obrtnikom! Danes, dne 23. t. m. ob 9. uri dopoldne se vrši v dvorani Narodnega doma zborovanje naših gostov bratskih češkoslovaških industrijalcev, trgovcev in obrtnikov, katerega naj se v častnem številu udeleže tudi ljubljanski obrtniki. — Deželna zveza obrtnih zadrug v Ljublajni.
— Obrtnikom! Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani priredi v četrtek, dne 25. oktobra t. i. ob pol 8. uri zvečer v vrtnem salonu restavracije »Pri levu« na Gosposvetski cesti obrtniško predavanje. Predaval bo obrtni referent Trgovske in obrtniške zbornice g. dr. Pretnar o obrtnih predpisih in obsegu obrtnih pravic obrtnika. Predavanju sledi diskusija, potem pa prijateljski sestanek. Vabimo tako mojstre kakor pomočnike in obrtni naraščal k obilni udeležbi.
f Joško Cvek. V soboto ob 17. uri je izdihnil svojo blago dušo eden najidealnejših in najpožrtvovalnejših Slovencev in Jugoslovenov, ravnatelj pomožnih uradov pri finančni delegaciji, g. Joško Cvek. Z njim smo izgubili več, kakor pa je mogoče povedati. Tako idealnih in požrtvovalnih, tako vsestransko delavnih mož, kakor je bil pokojnik, imamo malo, zelo malo. Joško Cvek se je rodil v Ivahovem na Goriškem kot sin kmetskih staršev. Po dokončanih srednješolskih študijah je moral k vojakom, na kar je vstopil v službo pri finančnem ravnateljstvu v Trstu. Vedno in povsod je vztrajno in nad vse požrtvovalno deloval na narodnem polju. Leta 1914. se je poročil s hčerko znanega koroškega rodoljuba Ludovika Borovnika v Borovljah. Neprecenljive so pokojnikove zasluge za naša narodna društva, zlasti »Sočo« in »Jugoslovensko Matico«. Kot Primorec je mnogo deloval za zasužnjene in teptane brate na Primorskem, kot mož Korošice je posvetil svojo dušo tudi delovanju za nesrečno Koroško. Tako eni kakor drugi so mu bili vedno dragi, njih osvoboditev izpod tujčevega jarma je bil cilj njegovih prizadevanj in njegovega delovanja. Zlasti mnogo pa je storil za »Sočo«, ki je postala najdejavnejše društvo v Sloveniji in menda v državi sploh. Pokojni Joško Cvek je bil nad vse prijazen, ljubezniv in uslužen družabnik, vedno vesel, nikdar truden, kadar je veljalo kaj storiti za narod. Bil je povsod priljubljen in spoštovan. Pogreb tega idealnega in vnetega narodnega delavca se je vršil včeraj popoldne ob veliki udeležbi občinstva. Naj mu bo zemljica lahka!
— Konec političnih avanturistov. V soboto se je vršil v Spodnji Šiški sestanek mestnega pododbora NRS, kjer je bil gosp. Emil Stefanovič podpredsednik. Sestanek je otvoril predsednik g. Pitamic. Po živahni debati o programu In disciplini v stranki je bil g. Stefanovič prisiljen zapustiti sestanek v zadovoljstvo vseh navzočih. Nato so zborovalci enoglasno izključili g. Stefanoviča in izvolili novega podpredsednika. — Nedeljski »shod« g. Stefanoviča v Tivoliju se je končal s popolnim fiaskom. Na »shod« je prišlo deset radovednih ljudi. Tako so končali svojo karijero politični avanturisti.
— Navodila za Izseljence v Zedinjene države. Slovenski in hrvatski časopisi v Severni Ameriki poročajo, da bo Etbin Kristan, izseljeniški poslanik naše kraljevine v New Yorku, v kratkem času izdal brošuro, ki bo obsegala različna navodila za one, ki se hočejo izseliti v Ameriko. V knjigi bodo navedeni razni uradi, na katere se morajo obračati izseljenci, ko pridejo v Zedinjene države, poleg tega pa tudi razni posredovalci za delo in razne tvrdke. O. Kristan je nabral potrebne informacije pri raznih slovenskih, hrvatskih in srbskih društvih v Zedinjenih državah, ki pač najbolje Poznajo potrebe In težnje izseljencev v Prvih dneh, ko se izselijo.
— Inspektorat drž. železnic v Ljubljani se je preselil včeraj Iz dosedanjih začasnih prostorov v Mestnem dekliškem liceju na Blelweisovi cesti v svojo novo hišo na Gosposvetski cesti.
^	— V bolnico v Ljubljani so prepeljali:
Zidarja Ivana Petelina iz Šmartna, Mož je streljal * možnarji, pri čemer Je tako ne-
previdno ravnal, da je dobil težke opekline na obrazu in sta nevarno poškodovana oba očesa. — 34 letnemu zidarju Marko Skra-čiču je padel precejšen kos cementnega zida na roko in mu jo je težko poškodoval.
—	Josipu Peternelu, 41 letnemu delavcu v Bohinjski Bistrici pa je padel pri delu hlod na nogo in mu jo nevarno zmečkal.
— Celjske novosti. Gremij trgovcev v Celju poživlja vse absolvente trgovskih akademijev, da se zglasijo v gre-mijalni pisarni tajništva radi praktične Izvedbe načrta Češkoslovaško-jugosloven-skega udruženja v Pragi, po katerem bi se poskusilo namestiti število absolventov jugoslov. trg. akademikov v Češkoslovaško in obratno. — Klavirski virtuoz g. Trost z Dunaja priredi v Celju pod okriljem Glasbene Matice koncert v soboto, dne 3. novembra v mali dvorani hotela »Union«. — Na mestnem magistratu pri knjigovodstvu je do vključno 30. t. m. občanom na vpogled od magistrata izdelani proračun za upravno leto 1924. V tem času se lahko pri magistratu vložijo morebitni pomisleki in pritožbe. — »Ortschaft Tüchern, Gemeindeamt Tüchern, Bezirkshauptmannschaft Cilli«, tako se še vedno glasi v petem letu po prevratu napis na poslopju Narodne šole v občini Teharje pri Celju. Komentar nepotreben!
— Mariborske novosti. V tukajšnji zastavljalnici v Gosposki ulici se bo vršila dne 7. novembra t. 1. dopoldne javna razprodaja raznih zapadlih predmetov. — V soboto ob 11. uri ponoči je dospelo v Maribor 120 bolgarskih beguncev, da si tukaj poiščejo delo. Politični komisari-jat jih je sporazumno s pristojnimi činitelji odpravil v pondeljek zjutraj v Ormož, kjer bodo zaposleni pri zgradbi nove železnice.
—	Tedenski pregled mestnega fizikata izkazuje za minuli teden nastopno zdravstveno stanje: Šen: prejšnja 2, nov 1, ozdravljen 1, umrl 0, ostaneta 2; legar: prejšnji 1, nov 0, ozdravljen, umrl 0, ostane 0; griža: prejšnjih 8, nova 2, ozdravljeni 4, umrl 0, ostane 6; škrlatinka: prejšnjih 5, nov 0, ozdravljena 2, umrl 0, ostanejo 3; davica: prejšnja 2, nov 0, ozdravljen 1, umrl 0, ostane 1. — V neki gostilni v Razvanju se je v nedeljo med popivanjem steplo več fantov. Med pretepom je nekdo sunil 22 letnega delavca Franca Dobnika z nožem in ga ranil na glavi in nad levim bokom. Ranjenca so pripeljali v javno bolnico.
Sport in furistika.
— Ilirija : Hermes 2 : 0 (1 : 0). S tekmo Ilirija : Hermes so se v nedeljo zaključile v Ljubljani prvenstvene tekme prvega razreda. S to zmago si je priborila Ilirija prvo mesto v prvenstveni tabeli Dosegla je 4 točke in diferenco golov 9 : 1. Na drugo mesto se je placiral vsled boljše diference golov Hermes, ki Ima 1 točko ter razmerje 1 : 3. Jadran, ki je dosegel tudi 1 točko, stoji vsled slabšega razmerja 2 : 8 na tretjem mestu, ter se nahaja v nevarnosti, da pade spomladi zopet v drugi razred.
Tekma sama na sebi ni nudila nič kaj dobi ega sporta. Predvsem je trpela na ostrosti igre, ki je že mejila na surovost. Poleg tega Je pokazal Hermes, oziroma nekaj njegovih Igralcev, in sicer že ponovno, toliko nediscipline, da se kaj takega ne more več mirno trpeti.
Igralo se je predvsem v znamenju izrazitega boja za točke. Hermes, ki je sicer vsega uvaževanja vreden nasprotnik, a Iliriji še vedno nedorasel, je položil v igro ambicije in ostrosti, da bi dosegel čim ugodnejši rezultat ter s tem boljši placement v prvenstveni tabeli. Namen se mu je posrečil. Dasi precej v defenzivi je igral s toliko vehementnostjo, da mu Ilirija ni mogla prav do živega. Veliko zaslugo na tem dobrem izidu ima mlad, toda zelo dober vratar Mihelčič.
Ilirija je predvedla Igro, s katero je nadkriljevala nasprotnika ter bila tudi večji del v ofenzivi, dasi je tudi Hermes pogosto in tudi dosti opasno napadal. Lepo zasnovani napadi Ilirije so se trajno razbili v dobri, akoravno ne stilni obrambi Hermesa. Sodil je g. Hanuš, ki je imel v nedeljo precej težko stališče, dovolj dobro. Publike malo.
— Primorje : LASK 1 : 0 (0 : 0). Akademiki so se z nedeljsko tekmo pokazali v najboljši luči, kajti igra, ki so jo predvedli, je bila gotovo najboljša od njih obstoja dalje. Odločna volja, da izidejo iz te tekme s kolkor mogoče ugodnim rezultatom, je rodila sad, kajti v igri prve polovice niso bili Primorju samo enakovreden nasprotnik, ampak celo tudi nadmočan. Dobra je bila obramba in pa krilska vrsta z neumornim Gaberščkom, ki je s svojo podjetnostjo preprečila Primorju razmah njegovih sil. Napad ni bil radi svojega nekako meglenega dela posebno nevaren.
Primorje s svojo igro ni zadovoljevalo. Igralo je. osobito pa napadalna vrsta brez kake izrazite ambicije in volje. Dobra je bila obramba Bregar R. in Birsa. Zucchiatti v krilski vrsti je bil neumoren. Dobra sta bila tudi krilca Kotnik ln Wlndisch. V napadu pa ni bilo vse v redu, dasi je pokazal nekaj lepih potez, do izražanja vendar ni prišel.
V prvem polčasu je bil Lask skoro vedno v premoči, kajti napadi Primorja so se vrstili le sporadično. V drugem polčasu pa Akademiki popustijo ter se omeje bolj na trdovratno ofenzivo. Sele v polovici drugega polčasa se posreči Camerniku zabiti Iz serumagea pred vrati zmagonosen gol. S to tekmo si je, kakor, se je sicer že predvidevalo, priborilo Primorje prvo mesto v drugem razredu. Doseglo je neporaženo 8 točk in diferenco golov 24 : 1.
— Athletlk-Sportklub : Jadran, Ljubljana 2 : 1 (1 : I). V nedeljo je igral ljubljanski prvorazredni Jadran prijateljsko tekmo v Celju. Predvedel je zelo lepo igro, ki je celjsko publiko povsem zadovoljevala. Jadran že v 12. minuti doseže vodstvo. Takoj nato proti Ljubljančanom diktirano »11-metrovko« drži Vončina, vendar minuto kasneje vendarle Atletiki izenačijo. V drugi polovici igre zabijejo v 14. minuti Atletiki drugi in s tem zmagonosni gol. Jadran, ki cel čas nato oblega vrata domačinov, vendar ne more vkljub vsemu trudu več Izpre-menili na rezultatu. Proti koncu tekme se je dogodil neljub incident, ko je Dürschmied tako vehementno navalil na vratarja Vončino, da ga je s tem poškodoval. Intervenciji in nastopu policije je pripisati, da ni prišlo do izgredov. Sodnik g. Ochs ni bil kes svoji nalogi in velik del krivde na ln* cideutu leži na njem
Sklepi odborove seje
Jugoslovanskega sokolskega saveza v Ljubljani dne 29. septembra 1923.
i.
Neugodne naše notranje In zunanje politične razmere so povzročile, da so ustanovil' v raznih delih naše države po mišljenju in udejstvovanju različne nacijonalistične organizacije.
Napram izvensokolskim nacijonalistič-nim organizacijam, ki niso nasprotne principom Sokolstva, je Jugoslovenski sokolski savez že ugotovil svoje stališče na svoji glavni skupščini dne 29. oktobra 1922 v Saborni dvorani v Zagrebu, poudarjajoč, da ne silimo v odbore ali k sodelovanju pri teh organizacijah nikogar naših članov, kakor tudi ne branimo nikomur vstopa v odbore ali sodelovanje, kadar je to v skladu s sokolskimi načeli.
V	zadnjem času pa se je opetovano dogodilo, da so v nekaterih krajih člani izven-sckolskih nacijonalističnih organizacij, ki so obenem tudi člani sokolskih društev in hoteli druge organizacije s sokolsko organizacijo identificirati ter da so politične prepire in prepire med svojimi izvensokolskim! organizacijami prenesti v naša društva. Na ta način so motili nepolitično in smotreno delovanje sokolskih društev.
Jugoslovenski sokolski savez z ozirom na ta dejstva odreja, da naj posamezna društva v takih neljubih primerih sporazumno z župnimi starešinstvi proti vsakomur, ki bi motil mirni potek sokolskega delovanja, najstrožje postopajo in naj škodljivce izločijo iz sokolskih vrst.
Vedno veljaj pravilo, da je dolžnost vsakega člana sokolske organizacije, da je njegovo vedenje vselej in povsod častno, nikdar sramotno in sokolskim načelom nasprotno. Tudi ne sme noben naš član in nobena naša članica nikdar podpirati podjetij, ki bi bila v škodo sokolski stvari.
Sokolstvo je tako visoka in važna narodna pridobitev, tako eminentna nacijonal-na organizacija, da pomeni vsako motenje in oviranje njegovega delovanja občim narednim interesom protivno dejanje. Sokolska društva naj svoje članstvo tozadevno poučijo ter naj z vzornim in neumornim sokolskim delovanjem privedejo k sokolski vzgoji čim več naše jugoslovenske mladine.
II.
Na temelju vidovdanske ustave sokolskega sabora v Novem Sadu 1. 1919 se bo vršil prihodnji sokolski saber v Zagrebu
1.	1924. Čas sklicanja določita sporazumno starešinstvo saveza in župa Zagreb.
Navodila določajo nastopno:
1.	Izda se takoj poziv na celokupno jugoslovensko Sokolstvo, v katerem se ga opozarja na sokolski sabor. Poziv naj sestavi starešinstvo.
2.	Vsa društva in župe se pozovejo, da Izrečejo svoje želje glede sabora in stavijo predloge za predmete, o katerih naj se razpravlja na saboru. Vse to mora biti izvršeno do 1. decembra 1923.
3.	Na podlagi teh predlogov in po lastni inicijativi izdela starešinstvo načrt za delo sabora v mesecu decembru 1923. Določijo naj se odseki, ki bodo pripravili materijal, in določijo naj se naslovi referatov.
4.	Ves pripravljeni materijal se odpošlje župam, ki morajo v gotovem roku, ki ga določi starešinstvo, podati svoje mnenje ter določiti za vsak referat svojega župnega referenta.
Tako zbrani materijal morajo referenti Jugoslovenskega sokolskega saveza urediti Ves materijal se dä v tisk ter se odpošlje župam in društvom, da se pripravijo za sabor. Za posamezne referate se določijo odseki, v katere pošlje vsaka župa po enega referenta. Ti odseki se morajo sestati pet dni pred saborom, da razpravljajo o referatih. Dva dni pred saborom se sestanejo vsi odseki v plenumu ter uredijo enotno vse referate, ki se predložijo v odobrenje sokolskemu saboru. Sabor sam naj bi bi! zaključna manifestacija jugoslovenskega Sokolstva. Vsi delegati za sabor naj se skličejo šele zadnja dva dneva k zborovanju ter naj zlasti sodelujejo pri zborovanju plenuma vseh odsekov.
III.
Leta 1924 se bo vršil pokrajinski zlet na Vidov dan v Sarajevem ob priliki 10-leinice sarajevskih dogodkov, ki so bili pr-va etapa jugoslovenskega uedinjenja.
IV.
Pri savezu na se nastavi potrebno šte-v’lo potovalnih prednjakov, ki bodo poleg tehničnega nadzorstva in pouka imeli nalogo poučevati društva in župe tudi v administrativnih poslih. V društvih naj bi imeli tudi predavanja ter obenem opozarjali na redno ir. pravilno vplačevanje vseh saveznih in župnih prispevkov.
V.
V	svrho izboljšanja saveznega finančnega stanja naj priredijo vsa društva v mesecu decembru vsakega leta po eno prireditev, katere čisti dohodek pripada savezu. Prireditev naj se vrši pod imenom »Savezni dan«.
VI.
Vsakemu članu in vsaki članici je zabranjeno nositi poleg sokolskega znaka kakršenkoli drugi znak.
Vsa sokolska društva se poživljajo, da proti članom In članicam, ki bi se tudi izven društvenih prostorov in telovadnic vedli nesokoisko, postopa strogo po pravilih.
Novosti iz Primorske.
— Kako Italijani upoštevajo Slovence. Zadnje dni je vlada imenovala novo davčno komisijo za Goriško. V to komisijo ni imenovan noben Slovenec. Pri šolskem skrbništvu v Trstu, ki Je vrhovna Inštanca nad šolstvom v Istri Trstu, Goriški ln Furlaniji je bil te dni imenovan poseben šolski odbor; v ta odbor ni bil Imenovan noben Slovan. Italijanska pravičnost se je že povzpela nad oblake in bo kmalu segala do neba.
— Nabori v Julijski Benečiji. Nabori letnika 1904 se bodo vršili v Trstu v dneh od 22. novembra do 31. decembra tek. leta. Posebni nabori za obvezance, ki bivajo v inozemstvu pa se bodo vršili 1. avgusta 1924. leta.
— Enolirske papirnate novčanice ostanejo v Italiji v veljavi le še do 31. decembra t. 1. Dvolirske novčanice pa do 31. dec. 1924.
Poštni vestnik.
— Osebne vesti s pošte. Nj. Vel kralj Je blagovolil odlikovati s srebrno medaljo Svojega Doma poslušnika VI. razr. Ivana. G o gol o pri pošti Bled 1 (odlok dvornega maršalata štev. 53 od 7. sept. 1923). — Imenovan je za pomožnega kondukter ja III. r, Andrej Bau con pri pošti Maribor 1. — Podeljeno je odpravnlško mesto Boštanj', kancelarijskemu služitelju VI. razr. Mariji Radežič. — Premeščeni so: poštar III. razr. Antonija Poje od pošte Maribor 1 k pošti Slovenjgradec, poštar V. razr. Marija Porenta od pošte Maribor 1, kot starešina pošte Dev. Mar. v Polju, poštarji VI. razr. Mara Primožič od pošte Ptuj kot starešina pošte Medvode, Amalija Draksler od pošte Bled 1 k pošti Metlika, Rafaela Knapič od pošte Gor. Radgona k pošti Celje, Stefan Derganc od pošte Slovenjgradec k pošti Maribor 1, Emilija E i s e 11 od pošte Maribor 1 k pošti Dol. Lendava, Frida B a r e t o od pošte Dol. Lendava k pošti Maribor 1, Ana Job od pošte Maribor 1 k pošti Ptuj, privr. poštar 1. razr. Amalija F e 1 d i n od pošte Konjice k pošti Bjeljina, privr. poštar II. razr. Ivan Jagotlncev od pošte Ptuj k pošti Subotica, pismonoša V. razr. Franjo Bar-t u 1 i č od pošte Ljubljana 1 k pošt! Zagreb 2, poslužnik III. razr. Ivan K r 1 z m a n i 5 od pošte Celje k pošti Ljubljana 1, poslužnik V. razr. Martin Pogorevc od pošte Slov. Bistrica k pošti Pragersko In poslušnika VI. razr. Franc Pušnik od pošte Dravograd k pošti Sv. Pavel pri Preboldu in Martin Bezjak od pošte Sv. Pavel prt Preboldu k pošti Slov. Bistrica. — Poštni službi so se odpovedali: poštar VI. razr. Ana Sedlaček pri pošt Celje, tehnični pripravnik III. razr. Anton R e i s n e r In poslužnik IV. razr. Josip Jančar pri direkciji pošte v Ljubljani In poslušnika VL razr. Jakob Podlesnik pri pošti Medija-fzlake in Avgust Maher pri pošti Begunje pri Lescah. — Odvezani so službene pogodbe:	poštni odpravniki Marija Belle
pri pošti Unec, Ivana Škerl pri pošti Maribor 3, Josip Zmrzllkar pri pošti Sv. Vid pri Ptuju In Llnka Potočnik pri pošti Bizeljsko. — Trajno sta upokojena poštarja V. razr. Marija Javor pri pošti Podnart in Milan Detela pri pošti Ljubljana 2. — Razrešena sta aktivne službe s pravico do odpravnine poštarja VI. razr. Alojzija K e r m c pri pošti Škofja Loka In Cirila Schiffrer pri pošti Ljubljana 1. Poštna odpravnica V. razr. Marija Smole je premeščena Iz Radeč v Loko pri Zidanem mostu. Poštarica III. razr. Anka Žagar je premeščena iz Subotice na Sušak.
— Karte s privitim robom. Glede kart s privitim robom se je tozadevna odredba na podlagi ministrskega odloka izpremenila tako-le: Karte, na katerih je spodnji del nazaj zapognjen In z znamko, s kolkom ali z iglo pripet ali pa z robovi nalepljen na karto, niso dopisnice, ampak pisma in se morajo obremeniti s portom, če so fran-kirane kakor dopisnice. S takimi kartam! se pošta lahko zlorablja, ker se pod zapognjeni del lahko piše, s čimer izgubi pošiljka značaj odprte dopisnice. Če je pa spodnji del čez in čez nalepljen na karto, tako da karte ni mogoče zlorabiti, potem se take karte smatralo za dopisnico, ker ne nasprotujejo členu 18 (točka VIL) pravilnika I. del.
— Razpisane poštne službe. Razpisano je mesto poštnega starešine na Rakeku (I/i), v Ljubnem (II/i), v Rečici na Paki (II/0 ter mesto poštnega odpravnika v Limbušu (III/i). Prošnje naj se vlagajo pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani
Borzna poročila.
Beograd, 22. oktobra. (Z) Devi z e. Berlin 4—5, Dunaj 0.1152—0.1155, Budimpešta 0.48—0.50, Bukarešta 39.25—48, Ženeva 1465—1470, London 370—370.50, Italija 368—369, New York 81.50—82, Pariz 486—487, Praga 242.75—243.25, Sofija 78—79. — Valute. Dolarji, povpraševanje 80, madžarske krone, ponudba 0.38, romunski leji, ponudba 40.
Zagreb, 22. oktobra. (Z) Deviz! Dunaj 0.1150—0.1165, Budimpešta 0.42— 0.44, Bukarešta 0—41, Italija, izplačilo 369 —37250, London, izplačilo, 370—372, New York, ček 82—82.50, Pariz 480-485, Praga 242—246, Švica 1472.50—1480. — Valute. Dolarji 80—0. češkoslovaške krone 240—0, francoski franki 475—480, madžarske krone 0—34, švicarski franki 0—1477.50, Italijanske lire 365—367.
C u r i h, 22. oktobra. New York 560.25, London 25.26, Pariz 32.92, Milan 25.12, Praga 16.625, Budimpešta 0.0306, Bukarešta 2.60, Beograd 6.85, Sofija 5.35, Varšava 0.0006, Dunaj 0.007875, avstrijske krone 0.0079.
Praga, 22. oktobra. Dunaj 464.50, Berlin 7 (za 10 milijard), Rim 156.25, avstrijske krone 4.6275, italijanske lire 155.125, Budimpešta 17.825, Pariz 205, London 155.75, New York 34.30, Curih 622.50, Beograd 42*625.
Dunaj, 22. oktobra. Devize. Beograd 858-862, Berita 0.014—0.018, Budimpešta 3.80—3.90, Bukarešta 343—345, London 319.000—320.000, Milan 3164—3176, New York 70.935-71.185, Pariz 4152-4168, Praga 2107—2117, Sofija 680—684, Curih 12.655—12.705. — Valute. Dolarji 70.560 —70.960, bolgarski levi 658—666, nemške marke 0.013—0.019, angleški funti 317.200 —318.800, francoski franki 4105—4135, Italijanske lire 3130—3150, lugoslovenski dinarji 847—853, romunski leji 337—341, švicarski franki 12.540—12.620, češkoslovaške krone 2089—2105, madžarske krone 2.35— 2.55.
Berlin. 22. oktobra. Dunaj 564.585, Milan 1.789,515.000, Praga 1.185,030.000, Pariz 2.342,130.000, London 179.550.000.000, New York 39.900,000.000, Curih 7.112,175.000, Beograd 484,785.000.
POZORI	POZORI
KINO TIVOLI
25.-27.1. del 29,-31. II. del
Fantom
po romanu Gerhard Hauptmana Aud Esade Nissen, Lya de Pulti
::Zahtevajte povsod::
JUTRANJE NOVOSTI
Gospodarstvo.
ZAVOD ZA FILMSKO INDUSTRIJO.
»TRIGLAVFILM«.
Kakor je že bilo pred meseci porocano v časopisih, je ustanovil znani kinopodjet-nik v Ptuju in Rogaški Slatini gospod Mihael Murko, v Mariboru, Slomškov trg 14, zavod za filmsko industrijo pod imenom »Triglavfilm«. To je prvo domače slovensko podjetje, zavod, ki bo nudil vsem kino-podjetnikom naše domovine res prvovrstne, izbrane filme največjih svetovnih tvrdk. Mnogo podjetij se ustanavlja v Jugoslaviji pod krinko domače podjetnosti, ki pa so v resnici popolnoma tuja. To podjetje pa je ne samo domače, temveč tudi res nacionalno, kar nam jasno priča že sam podjetnik Mihael Murko, znan narodnjak, kakor tudi osobje, ki je »službeno v njegovem podjetju.
Tvrdka se ni ustrašila velikih stroškov, ki so potrebni za to industrijo, investirala je ogromen kapital in dolžnost vsakega Jugo-slovena, v prvi vrsti naših kinopodjetnikov je, da podpira to tvrdko. Poleg vsega tega pa si je tvrdka zasigurala veliko število filmov svetovnih tvrdk, kakor Pathe, Gau-mont itd., ter ima že sedaj na razpolago za sezono 1924/25 nad 50 monumentalnih del, ki so vsa najmodernejša in na višku kinomatografske umetosti. Omeniti je posebno velikanski film v naravnih barvah »Požar v Londonu«, ki se predvaja prvič v Jugoslaviji po najnovejšem amerikan-skem »Prizma postopku«. Temu enak tudi
v naravnih barvah pa je film »Hči Ane Boleyn«. V kratkem bo podjetje poslalo za vse kinopodjetnike v Jugoslaviji lično knjižico, v kateri bodo zaznamovani vsi filmi te tvrdke.
Ni naš namen tem potom delati reklamo za to novo podjetje, ki ga vsi narodno čuteči trgovci, kakor tudi prijatelji kino-umetnosti toplo pozdravljamo, želimo in upamo le, da nam v kratkem ta tvrdka pokaže tudi z dejanjem, kaj zmore energična in trdna volja Slovenca-domačina in želimo, da procvita v korist in ponos države.
INDUSTRIJA.
X Kromova ruda v Južni Srbiji. Na več krajih Južne Srbije so našli kromovo rudo. Ministrstvo za šume in rude bo poslalo tja posebne komisije, ki bodo preiskale ta najdišča. Kakor znano, so odkrili za časa okupacije tudi Nemci velika ležišča kromove rude v okolici Skoplja.
TRGOVINA.
X Naša trgovinska pogodba z Avstrijo. Dne 25. t. m. odpotuje na Dunaj posebna komisija, ki bo vodila pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med našo državo in Avstrijo. Med delegati sta načelnika ministrstva trgovine in industrije Milivoj Savič in dr. Milan Todorovič.
X Naša trgovska agencija v Italiji. Vlada je dovolila osnovanje nove trgovske agencije v Milanu. Svoj čas je italijanska vlada zabranjevala delovanje našim trgovskim agencijam.
PROMET.
X Plovba po Donavi. Med državami, ki so udeležene na plovbi po Donavi, je znašala udeležba naše države leta 1922 29.69%, udeležba Romunije 33.35%, Avstrije z 17.3%, češkoslovaške z 5.32%, Nemčije 3.65%. Leta 1921 je bila naša država v plovbi po Donavi na prvem mestu.
X Plovba po Dravi je po osvobojenju zelo nazadovala. Njeno trgovinsko središče je Osijek. Leta 1922 je znašala plovba po Dravi v tonah: les 39.000, kamenje 7.900, opeka 800, premog 400, razni materijal 3.700, skupaj 51.800 ton.
X Obmejni promet z Avstrijo. Ministrstva zunanjih zadev, prometa in notranjih zadev pripravlajo materijal za pogajanja z Avstrijo glede ureditve obmejnega prometa med njo in naš održavo.
X Prometna konferenca se bo vršila sredi meseca novembra v Nizzi. Na tej mednarodni konferenci se bodo posvetovali delegati raznih držav o ureditvi tarife za vse vrste vlakov. Istotako se bodo vršila ta posvetovanja med našimi in francoskimi delegati glede ureditve železniškega prometa med našo in francosko državo.
X Konferenca za ureditev tranzitnega prometa. Koncem novembra se bo vršila v Bernu konferenca m urejevanje tranzitnega prometa. Ta konferenca se vrši vsako tretje leto.
CARINE, DAVKI.
X Carinski dohodki v naši državi so znašali julija 131,310.790, avg. 160,939.065, in septembra 173,940.131 dinarjev, skupno
466,189.986 dinarjev. V istem času lanskega leta so znašali carinski dohodki 343,114.374 dinarjev, torej 123,075.612 dinarjev manj.
X Zakon o taksah. V generalni direkciji neposrednih davkov je sestavljena posebna komisija, ki bo pripravila in uredila posebno izdajo zakona o taksah z vsemi dosedanjimi izpremembami in dopolnitvami.
DENARSTVO.
X Obtok bankovcev na Madžarskem je je zmanjšal od 8. do 15. oktobra za 74.8 in je znašal 15. oktobra 5 milijard 928.8 milijonov dinarjev. Kovinska podlaga se je zvišala za 4.4 in je znašala 15. oktobra 452.3 milijona dinarjev.
X Obtok bankovcev na Madžarsek je znašal sredi oktobra 651 milijonov madžarskih kron.
DOBAVE.
X Dražba lesa. Pri’ direkciji šum v Vinkovcih se bo vršila dne 5. novembra t. 1. dražba 1973 m’ topolovega lesa. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava decimalnih tehtnic. Pri
upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 6. novembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 50 decimalnih tehtnic. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zborn. v Ljubljani interesentom na vpogled.
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani
Štev, 22lt
.......«fr
Trboveljski
premog in drva
ima stalno v zalogi vsako množino
Družba „ILIRIJA“, Ljubljana,
Kralja Petra trg 8.	Tei. št 220.
A	“	' “®fcj
Pisalni stroji, piMA itd.
Metioniina delaunica (popravljalni)
umm
Šelenburgova ul. 6||.
L. Baraga.

D* &0 C•* ©
Thea Rotter
Povratek.
L
Vojaški vlak se je bližal zadnji postaji V vagonih za moštvo je bilo živahno. Nekateri so ležali zleknjeni med svojo vojaško prtljago na tleh vagona, drugi so sedeli v majhnih gručah skupaj ter se razgovarjall, glasno smejali, prepirali ali igrali na karte, katerim se je že po njih zunanjosti poznalo, da so bile vojakom v strelnih jarkih ob prostih urah vedno dobre in zveste tovarišice. Ob vratih vsacega vagona je stalo par vojakov* ki so opiraje se na železni drog radostno mahali na polju nahajajočim delavcem in delavkam z rokami v pozdrav. Jesenski veter je odnašal čez polje zdaj zategnjeno, zdaj zopet v hitrejšem tempu peto pesem, pesem slovenskih vojakov, ki so po letih nadčloveškega napora, trpljenja, duševne in telesne onemoglosti danes zopet pozdravili domača tla. Misel, da se vračajo domov, je kakor svetel žarek, sijala v njih notranjosti in hotelo se je vriskanja, pet jat, veselja. Vse temno, grozno in pošastno je danes pozabljeno vse to je tam daleč za gorami, a tu
sije solnce svetlejše, zrak je čistejši po žilah se pretaka kri htreje.
»Pozdravljen, pozdravljen domači kraj, naša rodna gruda!v.
Tudi v vagonu, kjer so se nahajali častniki, je bilo vse Židane volje. Vsevprek so se vsipali dovtipi, šale, nalahno so se napevale melodije.
Pri oknu sta si sedela nasproti dva častnikai, ki se vfdno nista zanimala za ostalo družbo tovarišev. Eden njiju je bil stotnik, star približno štirideset let, človek visoke in krepke postave, zagorelega obraza, z ostro zarezanimi potezami S komolcem se je opiral na kolena, njegove temne jastrebove oči so bile nepremično uprte na neko gotovo točko na tleh. Temna senca je ležala na celem obrazu.
»Ubijem jo!« je po dolgem molku siknil skozi zobe v divji jezi. Plamen je švignil v njegovih temnih očeh in mišice so se mu napele na obrazu. »Prokleta!«
»Nikar tako hudo* nikar, — ga je skušal pomiriti nasproti sedeči tovariš, nadporočnik Ivo Mirkovič, zunanjost katerega je živo nasprotovala zunanjosti prvega. Obraz njegov je bil bled, z mehkimi, skoro ženskimi potezami, a v modrih in mirnih očeh se je zrcalila vsa njegova mehka in prizanesljiva natura, Človek, ki bi ga pogledal samo
mimogrede skoro ne bi mogel verjeti, da je preživel vse vojne grozote, kajti v njegovem obrazu ni bilo opaziti tistih trdih in odurnih potez, ki jih je vojna vdolbla v obraze ljudi* opravljajočih vsaki dan svojo zversko delo, natančnejši opazovalec pa bi ujel semtertja pogled o katerem bi zaslutil tiho ih vdano notranje trpljenje.
»Sicer pa,« je nadaljeval nadporočnik, — »ne sodi tako kruto. Jaz M na tvojem mestu sploh ne verjel vsebini anonimnih pisem. Za njimi se skriva navadno sama hudobnost ali pa maščevanje. Dokler nimaš v roki dokaza, ne sodi ih ne preklinjaj«.
»Vraga, — menda bom lahko verjel svojemu prijatelju, na katerega sem se obrnil s prošnjo, naj mi sporoči koliko resnice tiči v teh anonimnih pismih, ki sem jih zadnje čase prejemal vsaki teden. Pisal sem mu, na j mi ničesar ne prikrije, boljša resnica, kot tisti proklet! dvom. Kaj mi je pisal, — o tem raje molčim«.
»Ko si M lansko letio doma na dopustu, bi lahko opazil na ženi kako iz-premembo —« je ugovarjal nadporočnik. V tako kratkem času se vendar ne more v toliko izpremenMI, kolikor ti govoriš.«
»Opazil, kaj naj H opazil, — ga je
jezno zavrnil stotnik, — ko pa je bila taka kot poprej, ali pa se je med tem časom naučila izborno igrati komedijo. Pri ženskah je vse mogoče. Preveč časa je imda, zato ni vedela kako naj si krajša đoigčas. V ostalem pa sem bdi tudi premalo doma«.
»Ali pa sd premalo psihologa, —« se mu je nasmehnil nadporočnik.
»Da, pri ženskah vedno premalo. Ako si bil prepričan, da si ji pogledal v zadnji kotiček njenega srcat, te je pri tem najtrdnejšem in najsvetejšem prepričanju prevarala in te na tihem imela za največjega norca«.
Ndporočnik je uvidel <ia je vsaka pomirjevalna beseda odveč zato je raje utihnil. Obžaloval je v mislih stotnika, o katerem je vedel kako silno ga grizejo poročila o njegovi ženi ki so dohajala na fronto potom amomntminih pisem, kajti spričo zaupanja, kt si ga je Pridobil pri tovarišu, mu slednja niso bila nikaka tajnost.
Cim bližje je vlak prihajal svojemu cilju tem neugodnejše je pričelo vplivati slabo tovariševo razpoloženje tudi nanj. Vesele misli ki so ga prevzele začetkom vožnje in ob katerih se je naslajal celo dolgo pot, so se naenkrat razpršile. Nekaj težkega mu je leglo na prsi, sam ni vedel odkod in čemu
je prihajalo. »Ce bi se meni sedajle tako godlo, kot se mojemu tovarišu,—«’ ga je hipoma spreletelo, in srce se mu je ob tej misli bolestno skrčilo. Pestra podoba, ki si jo je s tako natančnostjo naslikal v svoji domišljiji o vrnitvi domov, je hkratu obledela in izginila nekam v nedosežno daljavo; zaman si jo je skušal poklicati v spomin. Bila je 'kakor kinematografska slika, M jo gledalec opazuje in se naslaja ob nje par minut, potem izgine in na njeno mesto stopi druga. Prihajale so druge misli želje in načrti, natihoma so se od nekje vkradli dvomi kakor črna senca se je v srce vtihotapilo vprašanje, na katero preje nikdar ni dajal odgovora: »Čemu ti piše taka suhoparna pisma in še ta so tako poredka, — čemu ne odgovarja natančno na tvoja vprašanja zakaj ne piše več o mali Olgici?« Prve mesece je pisala pisma, v katere je zlila vso svojo ljubezen, vso svojo žensko dušo, o vsaki malenkosti, o vsaki brezpo-membnosti je poročala* nikdar se ni utrudila pisanja. Ko je prišel čez eno leto na dopust za nekaj dni, se mu je zdelo, da se je njena ljubezen podvojila* potrojila, da, kakor bi bila brezmejna, toliko je bilo prisrčnosti objemov, poljubov*
(Dalje sledi.)
mu OGLASI:
Cena oglasom do 20 besed Din 51—: vsaka nadallna beseda 25 para.
z davščino vred.	|
delavnica za popravo pisalnih in računskih strojev. L. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ui. 6/t
morska trava. Peter Kobal -
Kranj, Glavni trg, tvomioa vseh vrst blazin, žime in morske trave, modroce na peresih. — Specijalna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje cenel — Najsolidnejši izdelki I Zahtevajte oferte in cenike!
&
va ulica štev. 12.
in fižol ponudite
Sever & Ko,
Ljubljana, Wolfo-
Im in mlin
/la stalni 70 HP močni vodi 20 min. od postaje v bogatem gozdnatem kraju naprodaj vsled družinskih razner za Din 575-000 v Realitetni pisarni, Ljubljana, Poljanska cesta 12._________
Posestno
in letnina K 1,200.000-—. RltaiSrini slična vila z S orale UlUjuLlill parka in prostim stanovanjem v MARIBORU K 3,000.000.—-
Posestno rolltSS
ska posestva.
Rncfilna 2 a'1 '3rez p°sestva>
UUulllllU mesarija, stanovanjske hiše, vile, trgovine.
Vana * posestvom lesni kraj A0ya proda pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ul. 3.
I Meyers Konv. Lexikon najnovejša Izdaja, kompleten, z dva dopolnjaka (zv. 1-22) Prachtausgabe z zlato obrezo, popolnoma nov V, usnje vezan. 1 Schlossers Weltgeschichte 25 Juhil, izdaja cmplt. 20 zvez. */, usnje vez. kot nova. 1 Valvazor II. Izdaja kompletna, V, platno vezana. Naslov v upravi lista.
M kaiiaiov
dobrih pevcev, par 150 Din, se proda v Florjanski ulici štev. 13, L nadsrtopje. levo. Vprašati: Lapajne - Žuraj.
Kolo
stane en mali oglas? Do 20 besed 5 Din, vsaka nadaljna beseda 25 para, tako si lahko izračunaš sam kaj stane tvoj mali oglas.
Prodam „Bibliothek des allgemeinen und praktischen Wissens“. Ogleda se v knjižnici „Knjiga“, Kongresni trg 13.
Mna
z mesarijo sredi trga ob železnici z enonadstropno hišo z 9 sobami, klavnico, mesnico in obširnim vrtom s koncesijo na prodaj za Din 300.000"— v Realitetni pisarni v Ljubljani, Poljanska cesta 12.
62 ralov, 20 min. od železnice na Dolenjskem z dvemi hišami in vsemi gosood. poslopji, s 30 orali zaraščenega gozda se proda za Din 550.000-— v Realitetni pisarni, Ljubljana, Poljanska cesta 12-—
Moji!
Naprodaj hiša s 4 sobami, veliko mizarsko delavnico, gosp. poslopji vrtom i njivo v trgu ob železnici za 450.000 kron. Pojasnila daje Realitna pisarna, Ljubljana. Poljanska cesta 12
sredi Ljubljane s takoj prostim stanovanjem za Din4500.000 —. Poizve se v Realitetni pisarni, Ljubljana. Poljanska cesta 12.
■ ■■
z orodjem, in stanovanje se išče. Naslov v upravi lista.
MM
dobro idoča, s stanovanjem, cena 350.000 K se proda. Kupec se lahko naseli takoj. Pojasnila daje Pleško, Zagreb, Maruličeva ulica 5.
Piipoioia se
konfekcija, krOjačnica za dame in gospode po meri, po najmodernejših žumalih. Brata Brunskole, Ljubljana, Židovska ulica 5.
Fižol
vsako množino kupujemo. Ponudbe z vzorci na Golič & Co„ Celje.
fioslo
na krasnem prostoru sredi Ljubljane s kletmi za 10 vagonov vina, hlevom za 30 konj in obširnim stavbiščem proda pod ugodnimi plačilnimi pogoji za Din 650 000"—. Realitetna pi-sarna Ljubljana, Poljanska c. 12.
Slovenca, inteligentna, nastanjena v Dalmaciji, želita radi ne-poznanstva v tujem svetu stopiti v korespondenco z mladimi gospodičnami ali vdovami brez otrok, starost 18 — 25 let. Ženidbe niso isključene. Le resne ponudbe se sprejemajo pod „Ljubezen", „Zvestoba“ poštno-ležeče Makarska, Dalmacija.
4 politirane hrastove in 1 jesenova se prodajo po ugodni ceni. Alojz Andlovič, Sodarska ulica štev. 2 (nad Florijansko cerkvijo),______
15 min. od glavne pošte z velikim vrtom in takoj prostim stanovanjem naprodaj za Din 240.0C0- - v Realitetni pisarni, Ljubljana, Poljanska cesta 12,
irata Pohlin i. dr
tvornica vlasnic, kljukic, rlnčic za Čevlje, kovlnastfh gumbov 1.1. d.
Ljubljana I., poštni predal št. 126.
Sprejema vsa naročila, ki se takoj In v vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzorce in cenik. Pri večjih naročilih popust.
O. BERNATOVIĆ
Priložnostni nakup za
mm	a raglane in obleke od
rnO§K6 500 Din naprej,
dSSTlSSCC kostume in obleke.
Dblehe za dzco - Motala - RolaMno
LJUBLJANA, Mestni trg 5-6
GCt
Za leto 1924.
h------------—H
Žepni koledar
z notezom (12 X 7 cm)
t-------------------i
Mali koledarček
(6X* cm)
3»	— *
Zvezne tiskarne in knjigarne v lični in prvovrstni Izdelavi se dobi po vseh knjigarnah in trgovinah z papirjem. Direktna naročila sprejema
Zvezna tiskarna In knjisarna
v Ljubljani, Wolfova ulica štev. i.
i?
n
Izjava.
Podpisana preklicujem obdolžitve tatvine g. F. Lipoglavška in se mu tem potom zahvaljujem, daje odstopil od tožbe.
Marija kavčnik.
Najcenejše in najhvaležnejše darilo našim malim je:
Wloj zperinjal^
knjiga s .45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas Din «•-
Meji ljubčki
živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din 15‘—.
IVlledi $HKar
10 tiskanih predlog- za po-barvanje z akvarel - barvam
ali pastel - barvniki Din 4i—
V
Crnipetcr
staroznana, vesela družabna igra za zimske večere. I igra
Din 4--.
Na novo izšla knjižica:
Ivan Albreht:
Zelena liuada
Zbirka izvirnih pesmic, mičnih povestic ie pravljic iz domačih in tujih krajev. Obsega 64 strani. Najprimernejše darilo za našo nežno mladino. Cena lično vezani knjižici Din 15-—.
Vse se dobi v
Zvezni Knjigarni
v Ljublani, Marijin trg8
yiiiiiiinnit:iiiiiiiiiiuKiiiiiiiiiiii::niiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii::iiiiiiiiiiii:.|||iiiiiiii^
I ^a,b?lJa poslovna veza za bankarske i trgovačke po-= ,10ve 1 «snivanje novih preduzeća kao i podizanje fabrika u Staroj Srbiji i Makedoniji jest*
g Frinredna bani» za jaz. Srbija n Sbopljn 1
s prima 1 zastupništva Irobu n komisionu prrrlajn. ||
s Daje informacije o privrednim prilikama besplatno. Kupuje S s za tudj račun vunu, orahe, žita i sve ostale proizvode. S

Rudnih Trbovlje
sprejme v službo
dobrega, modelnega mizarja
kot preddelavca.
Reflektanti naj se obrnejo ustmeno ali pismeno na rudniško ravnateljstvo v Trbovljah.

SPLOŠNA KNJIŽNICA
Št. I- I. Albreht: RANJENA GRUDA. ., 2. R. Murnik: NA BLEDU.
„ 3. I. Rozman: TESTAMENT.
„ 4. C.Golar: POLETNO KLASJE.
., 5. F. Milčinski: FRIDOLIN ŽOLNA.
ZVEZNA KNJIGARNA
LJUBLJANA, Marijin trg 8 In po vseh knjigarnah.
Ivan Zahotnih
Tei. 379 mestni tesarski mojster Tei. 379
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna žaga.	Tovarna furnirja.
fekaroa k knjisarna« y Ljubljani