Glas zaveznikov
TRST, sobota 23. novembra 1946
UREDNIŠTVO: Via S. Pellico 8 - Telefon SL 93854 in 94443
Leto II. St. 440
orm&cijjski dneoniik A. I. S.
Cena 5 lir
OGLASI: Cena za milimeter v,sine (širina ena kolona); trgovski L. 27, mrtvaški L. 56 (osmrtnice L. 100), objave L. 20. finančni in pravni oglasi L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek m vštet. Plačljivo vnaprej. Oglaae sprejema Izključno: S.P.I.. SocietA per la PubbUcitA in Italia, Trst ul. Silvio Pellico St 4, tel. 94044. Cena posamezne številke 4 (zaostale L. 8). P.okopisov ne vračamo.
Počasno napredovanje v New Yorku
Še nerešena vprašanja:
luka, državljanstvo, vlada tržaškega ozemlja
NEW YORK, 23. novembra— Včeraj »o javili, da so odpovedali zasedanje petih velikih, ki bi morali razpravljati o pravici veta velesil. Niso izrazili nobenega uradnega razloga za to. Včeraj popoldne sta se sestala Ernest Bevin in James Byrnes. Menijo, da sta razpravljala o britanskem in ameriškem zasedbenem področju v Nemčiji. Kesneje je Bevin večeraj z voditeljem ameriškega odposlanstva v komisiji za atomsko silo Bernardom Baruchom.
na-
ame-
ClAni britanskega odposlanstva na razgovorih v Washlngtonu Nemčiji so se sinoči iz New Yorka vrnili v Washingtotn, da bodo dal je vali svoje razgovore riškimi strokovnjaki o gospodarski zd rušitvi obeh področij. To Imajo za znamenje, da Svet zunanjih ministrov ne bo končno-veljavno razpraljal v New Yorku o nemškem vprašainju, dokler ne bodo končali razpravljanja o italijanskem vprašanju.
, Na zasedanju političnega odbora Je Indija podprla sovjetski predlog za štetje zavezniških čet, ki so nastanjene v bivših sovražnih in drugih državah.
Prvi, ki se je skliceval na Bevinov predlog, po katerem bi moralo biti štetje povezano z razorožitvijo, je bil jugoslovanski delegat Vlada Popovič, ki je izjavil, da bi «združitev obeh vprašanj zakesnilo dela Varnostnega sveta za dosego skupne varnosti.«
Francoski zastopnik AIexander ‘Pfifodj je izjavil, da bo glasoval v korist sovjetskega predloga.
Britanski zasiopnik Philip Noel Saker je izjavil: «Mi niti najmanj ne želimo zasenčiti' sovjetskfga Predloga. Hočemo skupno obravnavanje obeh vprašanj.*
molotovljev govor
Molotov se je oglasil tretjič k besedi in sprožil vprašanje britanskih oet v Grčiji. Izjavil je: «Naravno povzroče težave dejtivo, da ima ve. Iejda svoje čete na, ozemlju majh-« d Jave m to v mirnem času .Molotov je govoril 50 minut. Dejal je, da se vprašanje čet Uče vseh držav in je v interesu varnosti neodvisnosti in svobode vseh držav.
♦Tudi kar se tiče čet v domovini, oi bila Sovjetska zveza pripravljena dati podatke, toda to vprašanje Vstopa že v obsežnejše vprašanje tanjšanja oborožitve. Trdijo, da bi bilo boljše združiti obe vprašanji, l°da ,po mojem mnenju to ni pa-nietno. Vprašanje navzočnost^ čet n» tujih ozemljih je že samo na Sebi obširno vprašanje, a vprašanje sPlosnega znižanja oborožitve je še bolj obsežno. Ce jih ^kušamo obravnavati skupno, bomo morali Preučiti obe vprašanji.*
Molotov je nadalje dejal, da sku. Š9jo nekateri obiti njegov predlog, čeprav ga nihče odločno ne zavrača. Molotov je zaključil z žeij0i da M v*i soglasno sprejeli njegov pred log.
Svet zunanjih ministrov na sinočnji dolgotrajni razpravi ni dosegel nikakega sporazuma Slede začasne vlade na svobodnem tržaškem ozemlju. Temu Je bila glavna zapreka vpraša-
nji minister Bevin je predložil, naj bi tuje čete zapustile Trst 45 dni po dnevu, ko bo guver. ner obvestil Varnostni svet, da jo mogoče vzdrževati red brez pomoči teh čet.
Poleg tega so ministri preučevali tudi vprašanje volitev v Trstu. Sovjetski zunanji minister Molotov je zahteval, da je treba te volitve izvesti v roku treh ali štirih mesecev, po mnenju zahodnih sil pa je ta rok prezgoden.
Dopisnik britanske radijske družbe Thomas Barman pravi: »Na včerajšnji seji so zunanji ministri ponovili vse argumente, ki so jih iznesli na četrtkovi seji, vendar pa tudi zdaj niso dosegli sporazuma.* Barman nadaljuje, da je Molotov še enkrat poizkusil doseči, da bi v mirovno pogodbo vnesli člen, ki predvideva spojitev jugoslovanskih železnic s tržaškimi. V zameno za to bi Molotov pristal, da bi mirovno pogodbo v Italijo vnesili sporazum z Avstrijo gleda Južne Tirolske.
Doslej j) Molotov stalno odklanjal vsak opravek s spora' zumom o Južni Tirolski. Tako je ta ponudba presenetila ministra Bevina in ministra Byrne* sa. Bevin je še pokazal voljo za možnost pogajanj, toda njegov pogoj je bil, da se je • cba sporazumeti tudi o spojitvi italijanskega železniškega omrežja s Trstom. Zdaj pa tudi Molotov ni hotel več govoriti o tem vprašanju.
Zunanji ministri so zasedali sko-ro štiri ure, sporazuma pa ni3o dosegli v nobeni točki. Prav nič se niso približali podpisu mirovne pogodba z Italijo. Svet se bo sestal ponovno nocoj.
Namestniki zunanjih ministrov pa so davi preučevali razna vprašanja, katera bo jim včeraj izročili zunanji ministri. Mčd ta vprašanja spada tudi dobava vode Trstu tet sporazum o železniški upravi.
POSOJILO AVSTRIJI
Dunaj, 23. novembra
V dobro poučenih dilnajskih finančnih krogih zatrjujejo, da so pogajanja Avstrije za britansko posojilo na dobri točki. Avstrija žel' dobiti posojilo, da bo lahko kupila surovine in pričakujejo o tem uradnega obvestila. V dobro poučen h finančnih krogih so zanikali glasove, ki krožijo po Dunaju, po katerih naj bi imela avstrijska vla da namen izdati nov papirnat denar v začetku decembra v razmerju 60 nov.h šilingov za 106 starih.
Menijo, da bodo ta ukrep izvedli v začetku prihodnjega leta. Minister brez listnice in vršilec dolžnosti avstrijskega zunanjega ministra dr. Karel Gruber, ki se je vrnil s potovanja po Ameriki, je napisal v 'judskem (katoliškem), «Das Kleine Volksblatts, da ;e v Ameriki pogajajo za dobavo živil Avstriji. Pogajalo se za sklenitev sporazuma za vsoto okrog 100 milijonov dolarjev za < to 1947.
Hamburg
Sirili ameriški državljan, ki so ga zdaj izvolili za hamburškega župana, Max Brauer, je izjavil, naj dajo hamburškemu priitunišču možnost, da si znova pridobi predvojni trgovinski in industrijski promet.
Upa, da bodo zmogljivost hamburškega pristanišča dvignili, če že ne na predvojno raven, pa vsaj toliko, da bo spet zavzelo svoje mesto v medcelinskem pomorskem prometu kot zveza za promet med Severnim morjem in baltiškimi državami.
Hamburški župan je nato dejal, da je pristanišče brez prometa, kar zadeva izmenjavo izvoza in uvoza. Izjavil je, da so nizozemski, belgijski, norveški in švedski pomorski in trgovski krogi prisrčno vabljeni, da se znova poslužujejo hamburškega pristanišča, takoj ko bodo to dovoljevale zunanje okoliščine in bodo urejeni potrebni pogoji v soglasju z zasedbeno oblastjo.
Zupan je zaključil z izjavo, da je bilo hamburško pristanišče vedno pristanišče za miroljubne namene. Dejal je, da upa, da bodo ladjedelnicam spet dovolili pričeti z delom pod zavezniškim nadzorstvom.
Uporniško delovanje na
Grškem
ZAPISKI
London, 23. novembra
Atenska radijska postaja je objavila poročila o obsežnem uporniškem delovanju ter o nadaljnjih napadih na grške obmejne postojanke. Radijska postaja je omenila poročilo iz Soluna, ki pravi, da 30 skupine vladnih bombnikov v zaporednih valovih napadle uporniške postojanke.
Poročila iz glavnega stana grške vojska javljajo, da so se grške čete ob podpori topništva spet borile v makedonskih hribih z gveriljskimi tolpami.
Poročajo, da so »uporniku poskušali presekati vladne komunikacije na hribovitem ozemlju okrog Tzena. Drugi gveriljski oddelki so se vkopali nad soteskami v pokrajini.
Ponoči je prišlo do resnih spopadov v Deskati in Tesaliji v srednji Grčiji med četami 2. in 15. divizije na eni strani in velikimi gveriljskimi tolpa ni na drugi strani.
»BBC* poroča, da je grški pravosodni minister predložil zakonski osnutek za nove omejitve v tisku, ki predvideva zaplembo listov, ki objavljajo članke proti režimu in članke, ki odkrivajo vojaške tajnosti ali take, ki jih je mogoče imeti za nasprotne javnemu redu. Časnikarje, kj bodo odgovorni za
ta poročila, bodo lahko zaprli jim prepovedali delovanje.
Izdaji dveh opozicijskih listov ca zaplenil,, ker sta objavila sporočilo, za katerega menijo, da ga je izdalo, poveljstvo upornikov v Makedoniji.
Sophocles Venizelos, voditelj ve-nizelistlčnih, liberalcev, je izjavil, da vsi voditelji grške opozicije sestavljajo spomenico na grškega kralja Jurija, v kateri Izražajo svojo zaskrbljenost zaradi sedanjega položaja v Grčiji.
Spomenica bo poročala, kakor menijo, o »neučinkovitosti vlade in državne oblasti* v severni Grčiji.
Včeraj opoldne so bil« zaprte v Atenah vse trgovine ln državni nameščenci so prekinili za eno uro cfelo v znak protesta proti dogodkom na severni meji Grčije.
Pred odhodom iz Aten v Solun je Izjavil generalni guverner severne Grčije Rodopoulos, ki se je posvetoval z vlado, da mu je vlada dala iziedno oblast, da bo kos položaju v Makedoniji. Meni, da bo vlada kmalu zmožna obvladati položaj.
Glavni stan grške vojske je naznanil, da so bile vojaške operacije
SAMOMOR Dr. THIERACKA
London, 22. novembra Frankfurtski radio Je objavil poročilo iz Numberga. ki pravi, da je 26. oktobra bivši Hitlerjev pravosodni minister dr. Oto Georg Thierack izvršil samomor v britanskem koncentracijskem taborišču v Neumfinstru, blizu Kiela. Thierack je štel 57 let in je bil fanatičen nacist stare garde; moral bi priti pred božičem v Nurnbergu pred sodišče obenem s 4 drugimi nemškimi nacističnimi pravniki. Ko Je Thierack postal predsednik nacističnega »ljudskega sodišča«, katero so ustanovili zato, ker sojenje pred rednimi nemškimi 'sodišči n: zadovoljilo Hitlerja, je poslal
je umika tujih čet. Sovjetska I smrt tako veliko število političnih veza je vztrajala pri.zahtevi, [nasprotnikov, da je sodišče postalo a morajo te čete do izvestne- znano pod imenom »krvavo sodega dneva zapustiti Trst. Zuna-1 šče.»
Položaj v Franciji
Komunisti so izpremenili taktiko, ker hočejo načelovati novi vladi
cheaffA^CHfSTER’ 23‘ novembra. — Liberalni li vPrašui Guardiany' razPravlja o francoskih volitvah Z	Komunistov, ki so
UNESCO
Pariz, 23. novembra Na tretjem zasedanju UNESCO je voditelj kanadske delegacija Vlctor Dore izjavil, da mora ta organizacija od začetka izvršiti kratkoročne nujne načrte, «katerih vrednost bo takoj razvidina narodom sveta in njihovim vladam.* Voditelj britanske delegacije David Hardmann je pozval ustanovo UNESCO, naj napove socialno vojno nepismenosti.
Jugoslovanski delegat Vladislav Ribnikar je izjavil, da njegova država, ki se udeležuje konference kot opazovalec, ne bo mogla postati aktiven Slan ustanove UNESCO, dokler se organizacija ne bo obvezala, da bo napravila vse mogoče, da bo odstranila fašistične elemente», ki so Se aktivni v Evropi». Delegat je protestiral zaradi dejstva, da UNESCO ni zavzela staiišičd pioti takim fašističnim elementom.
Na plenarnem zasedanju, so odločili, da bodo povabili Sjiansko republikansko begunsko vlado, naj se udeleZi kot eoutsldir* konference iste organizacije, ki je v Parizu. Konferenca je istočasno odobrila predlog, naj povabijo vladi Švice in Islanda, naj pošljeta svoje zastopnike kot «opazovalce». Prizna-nje Španske republikanske vlade za eoutsiderz, kar pomeni manj kol delegat ali opazovalec, so odobrili z diAganjem rok brez vsake opozicije, razen Češkoslovaške in Poljske, ki sta se glasovanji vzdriali.
«Monty» v Belgiji
list «Man-ter se
pripravil ’- d J	hrez odlačanja naznanili, da so
tabuje ji nx P™vzet\ vso odgovornost ter je pojasnil, da pri-ni stvar	njihov' čeprav ta izbira
Ust riitanch ° ne^e st a ke’ teinvec pripada poslanski zbornici.
M; *V zborni Guardmm ^ ~
•a vrč kot Z ’ ^ ^ SeStaVli'na
'kodi, da dobiuedi ’ 36 lahk°
Han kakSne mant? k“ndidata . ;Se stranke. Iz te-
° g0SI>°darskl preosnovi,
kanZl 1 lahk° imeH Prl^rnega
vdidata v Herriotu.
bodoTotlZ
teri imajo 1'*"° v ~bnrnici> v ko.
Zev ter zatokot tret’ino *ede-°*račje. N ji h^ravlu°od''<> žlezna velike *aktika 1« "*to Umljivo je, da „ P°e°rnosli- Ra~
** približevati »ooiaZ^ T *horez je pojasnil, da bi Z]?’ t0da Histi radi na čelu v novi	.i°"l,U"
je. da niso izključili IjuaUlt a republikanskega gibanja, i.
"o*edai
svojo vero *rpno.S, j
Opisal je komunistične smotre v besedah, ki so odstranile sumničenje in i{trah.
SkuSal je dat\ francoskemu ko munizmu Širok narodni značaj z izjavo, da bo francoski komunizem prevzel svoj^ barvo in ki ne bo suženjsko posnemanje sovjetskega. Stvar je zdaj, ah prihajajo te besede prav t z srca; ali so nasprotno samo sprememba komunistične taktike.
Francozi se vprašujejo ali sme zdaj pred dejansko spremembo komunistične politike ali komunistična stranka Se vedno stremi za tem, da ustanovi avtoritarno driavo « eno samo stranko za ojačenje proletarske diktature. Ali hočejo komunisti priti na oblast in ničesar drugega, ali Želijo zares služili
POMOČ BEGUNCEM
NE BO UKINJENA
Lake Success, 23. novembra
Socialni, Človečanski in kul. turni odbor Združenih narodov je zavrnil sovjetski predlog, naj ukinejo pomoč beguncem in razseljenim osebam, ki se nočejo vrniti domov. Predlog so zavrnili s 16 proti 7 glasovom. Med razpravo je sovjetski predstavnik Gusev zatrjeval, da Sovjeti ne zahtevajo prisilne izročitve. Dejal je, da Sovjeti sarpo zahtevajo, naj predlagana mednarodna begunska organizacija ne pomaga osebam, ki odklanjajo podporo svoje domače vlade.
Ameriška predstavnica gospa Rooseveltova je izjavila, da je sovjetsko stališče »očitno v nasprotju s sklepom glavne skup. ščine», ki je ustanovila medna, rodno begunsko organizacijo (IKO). Gospa Rooseveltova je trdila, da ima ustanova IRO skrb za osebe, ki se nočejo vrniti v kraje, kamor so pristojni.
Belgijski predstavnik je pripomnil, da so Sovjete glede istega vprašanja preglasovali že pri prejšnjih razpravah o beguncih.
Maršal Montgomerg je obiskal Waterloo, kjer je vojvoda Wcllington porazil Napoleona, ko je slednji vodil vojno za podjarmljenje vse Evrope. Na sliki maršal Montgomerg, ki z vrha spomenika na zgodovinskem prostoru opazuje pokrajino, kjer se je odvijala usodna bitka, ki je pomenila začetek konca Napoleona
Acheson o volitvah
v Romuniji In drugih vprašanjih
WASHINGTON, 23. novembra. — Vršilec dolžnosti zunanjega ministra Dean Acheson je na tiskovni konferenci komentiral romunske volitve, ki so bile 19. novembra. Izjavil je, da vlada Združenih držav ni mnenja, da so bile volitve svobodne. Acheson je dejal, da zunanje ministrstvo še nima celotnega po-točila o volitvah, toda predhodna poročila opravičujejo kakor se zdi, bojazen Združenih držav za to, kaj se bo zgodilo Združene države so na svoje uradne note romunski vladi o volitvah prejele odgovor z zagotovili, da bodo volitve svobodne. Zadnji podatki o izidu volitev kažejo 5:1. za vladni blok.
Acheson ni hotel dati nobene iz-
VPRAŠANJE ROMUNSKE VLAOE
London, 23. novembra Poroče valeotbri ta tiske ga zuna n fe-ga ministrstva je izjavil, da so v London uradno sporočili, da sta te-stopila iz romunske vlade dva Cia-na opozicije; vstop teh dveh zastopnikov opozicije v vlado je bil pogoj za priznanje romunske vlade s strani treh velesil po moskovski konferenci meseca decembra 191/5. Oba Člana opozicije, zastopnika liberalne in kmetske stranke, sta odstopila takoj po splošnih volitvah, fci so bile pretekli torek. Ko so poročevalca zunanjega ministrstva vprašal i, ali bo.odstop teh dveh zastopnikov vplival na britansko priznanje romunske vlade, je dejal, da je nemogoče reči, kako bo to vplivalo na britanske odnošaje do Romunije. Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da uradni krogi v Londonu zdaj taz.HtS jajo o tsm vprašanju.
jave o tem, če bodo Združene države kaj storile, časnikarji so omenili, da je poročevalec britanskega zunanjega ministrstva na tiskovni konferenci v Londonu dal domneve za možnost, da bodo ukinili priznanje romunske vlade. Toda Acheson na to ni hotel dati nobenegi komentarja,	,
Achesonu so stavili vprašanje razvoju vprašanja Dardanel. Odgovoril je, da nima nobene nove informacije o ameriški notC z dne 9. oktobra, (ta ameriška nota Sovjetski zvezi je ponovila prejšnje stališče, da mora biti Turčija prvenstveno odgovorna za obrambo ožin, ter odklonitev sovjetskega stališča, da mbrajo biti samo črnomorske države v upravi ožin. Nota je tudi zagotovila pripravljenost Združenih držav, da se udeležijo
pogodbe).
Achesonu so stavili vprašanje o konference za revizijo montruške zadržanju zunanjega ministrstva glede poročila iz Budimpešte, da je sovjetski član zavezniškega nadzorstvenega sveta na Madžarsi^m ugovarjal proti neki vesti, ki jo je tamkaj v svojem biltenu uradno objavila ameriška obveščevalna služba, češ, da je bila vest protisovjetska propaganda. Acheson je dejal, da so zunanje ministrstvo opozorili na to zadevo Jer je zavzelo stališčda je bilten uradna publikhcija ameriške vlade ter zato ni pod jurisdik-cijo nadzorstvenega sveta, ki zatira
ZDRUŽENI NARODI
NAJ PREIŠČEJO PROCES PROTI NADŠKOFU STEPINCU
New York, 23. novembra Zborovanje kristjanov in Zidov je 21. novembra zahtevalo, naj Združeni narodi preiščejo proces jugoslovanske vlade proti jugoslovan-slcemu rimskokatoliškemu primasu Alojziju Stepincu, ki je bil obtožen sodelovanja z nacističnimi krogi med vojno in obsojen na 16 let ječe in prisilnega dela.	•
Zahtevo po preiskavi so izročili severnoameriškemu delegatu pri Združenih narodih Warrenu Austinu, podprli pa so jo s poročilom, ki ga je predložil odbor za" človečanske pravice.
Poročilo označuje Stepinčev primer kot «zadevo mednarodnega po-menas. izraža prepričanje, da je eneobhodno potrebno, da Združeni narodi izvedejo preiskavo o ravnanju jugoslovanske vlade z nadškofom in s katoličani sploh. Nacizem je namreč pokazal, da vodi preganjanje manjšin do vojne.»
Poročilo pravi nadalje, da Je jugoslovanska vlada navedla kot povod za razpravo trditev, da je bil nadškof nelojalen do vlade, pri tempa se ni dotaknila osrednjega vprašanja, to je pravične, odkrite in javne razprave s polno pravico obrambe.
RADIJSKI DOPISNIKI
ODPOKLICANI IZ MOSKVE
Ngw Yo,rk, 23. novembra
Podpredsednik in ravnatelj «Co-lnmbta Broadcasting Syste»u» Edvard R.*Morrok je sporoC-il, da je druiba brzojavila Richardu C. Hotteletu v Moskvo, naj zapre urade v tem mestu.
Morrou) je naglasil, da sovjetski sklep, ki so ga objavil 19. novembra, s katerim so odrekli imenovanemu dopisniku in ostalim ameriškim dopisnikom moinost radijskih oddaj, tne pušča druge motnosti kot to, da odpokličemo našega dopisnika iz ti drzave.»
Podpredsednik za mednarodne zadeve «National Broadcasting Company-» William F. Brocks je dne BO. novembra s porodi, da je ta druiba zaprosila ameriško zunanje thinistrstvb, naj posreduje pri sovjetskem zunanjem ministrstvu, da bi dovolilo ameriškemu dopisniku v Moskvi radijske’ oddaje.
Ravnatelj «American Broadcasting Compangu Thomas Velotta je izjavil, da do zdaj Se ni storil nobenega koraka, toda moskovski zastopnik bo Se nadalje ostal na svojem mestu, da bo opravljal redno obveščevalno sluibo po brzojaim.
na hribovitem in gozdnatem pod. ročju Tzene v bližini jugoslovanske ! meje, «stvarno zaključene*. Vzdolž ceste med Solunom in jugoslovansko mejo so opazili velik promet, v zvezi s premikom motoriziranih čet, ki se vračajo na svoje postojanke, ipotem ko so zasedle področja hriba Skra, kjer zdaj, kot poročajo, spet vlada mir.
V Solun se je vrnil vrhovni poveljnik tretjega armadnega zbora general Ventirls, ki je vodil bitko na področju Skra. Po štiridnevnem razpravljanju je grška vlada sprejela odlok, na podlagi katerega t)°-do uvedli pomilostitev za oborožene nasprotnike grške vlade, ki se bodo prostovoljno predali in položili orožje.
Ta odlok daje «upornikom» mesec dni časa, da se javijo oblastem. Prat tako tudi deloča, da imajo varnostni odbori pravico, da zncjva preuče ukrepe za deportacijo članov oboroženih apozicijških skupin.
Vojaštvo ln policija v Atenah sta včeraj ostala v vojašnicah, toda ukrep so uradno pojasnili kot zadevo «tehnjčnega značaja*.
Osrednji odbor levičarskega EA-Ma je poslal opozorilo kralju in vladi proti »ponovitvi dogodkov iz leta 1936» (Avgustajmeseca 1936 je general Metaxas razpustil parlament, proglasil obsedno stanje in oklical sebe za diktatorja). EAM je povabil voditelje vseh strank k «mirnemu sporazumu*, ki b; temeljil na poročilu britanskega parlamentarnega odposlanstva, k; je obiskalo Grčijo v avgustu mesecu.
Grški vojni minister Dragoumis je odpotoval iz Aten na obisk v Ma. kedonijo in Solun, kjer so bili v zadnjem času obmejni incidenti.
KOROŠKI SLOVENCI
KRITIKA
AGENCIJE «TASS»
Moskva, 23/ novembra Sovjetski časopis «Kultura Življenje», glasilo glavnega sovjetskega odbora za propagando, je pred nekaj dnevi ostro grajal delo sovjetske obveSCevblne v agencije eTass*. sKultura in Življenje» pravi, da »Tass* objavlja prevet mednarodnih vesti in člankov, ki so tuji m nerazumljivi, zlasti sovjetskim kolektivnim delavcem. «Tass» nezadovoljivo porova o dogodkih v svetu in sovjetskim č-itateljem ne daje popolnega preghda o tem, kaj se dogaja v tujini.
— Angleško letalo, ki je hotelo pristati na letališču v Westonu, je zadrlo v avtobus, ki je bil poln vojakov; mrtvih je 7 in veliko ranjenih.
ROMUNSKE VOLITVE
London, 23. novembra
Konservativni londonski dnevnik «Daily Telegraph« ter laburistični «Daily Heratd* sta objavila poročila svojih dopisnikov iz Bukarešte. «Daiiy Telegraph« piše, da je očividno vsa romunska vlada v zadregi zaradi voliv* nih potvorb. V mnogih volivnih okrožjih vladna večina celo prekaša število vpisanih volivcev. «Daily Ileraid« piš©, da je opozicija kljub prizadevanju vlade dosegla nekaj zelo važnih zmag.
Po končnih podatkih o Izidih romunskih volitev, ki so jih objavili v Bukarešti, so dobile vladne stran, ke 84% glasov. Opozicijska kmetska stranka, ki jo vodi dr. Manlu, je dobila nekaj manj kot 8%.
348 sedežev, ki jih je dobil demokratski blok, so razdelili med razne stranke, ki so vključene v bloku, sledeče:
Komunistična stranka 73; Tata. rescova liberalna stranka 75; socialdemokratska stranka 75; Grosova agrarna fronta 70; narodna ljudska stranka 26; disidentska narodna kmetska stranka 20; neodvis-nl%ki so v bloku 7; židovsko gibanj« 2.
STAVKA TELEFONISTOV ' V ITALIJI
Rim, 23. novembra Davi so začeli telefonisti po vsej Italiji stavkati. Stavko bodo za zdaj omejili le na notranji telefonski promet ustanov, deloval pa bo še javni promet, tako mestni kakor medmestni. Vzrok stavke je v bistvenih točkah delovne pogodbe. Ce pa se ne bi do nedelje sporazumeli, bodo v ponedeljek razširili stavko na prekinitev medmestnega prometa.
Volitve v Franciji
PARIZ, 23. novembra. — Pariški dopisnik angleškega liberalnega lista «Manchester Guardian* piše o nedeljskih vo-htvah v Franciji: «Francija bo v nedeljo spet volila. Izvolili bodo 80-000 delegatov, ki bodo po izredno preprostem zakonu skupno z občinskimi in okrožnimi.svetniki izvolili 200 članov od celokupnega števila 315 članov «Sveta republike». Od ostalih 115 članov zSveta republike» jih bo narodna zbornica izvolila 50, 1 j članov bo izvolil Al:ir, ostalih 51 pa druge prekomorske pokrajine.
izražanje uradnega stališča kakšne, vlade članice. V odgovor na vprašanje je Acheson dodal, da je po njegovem mnenju sovjetski pred Slavnik popmvil svoje stališče do pogledov Združenih držav
— Kongregacija svetega oficlja je postavila časnik «Dqn Basllio*. ki Izhaja v Rimu, na indeks: katoličanom ga je prepovedano Citati in širiti, vsem sodelavcem pa preti Izobčenje Iz kat^Mske cerkve.
— N'.: y . : ki hi 1 c	1 Je
prispel v Pariz, kjer bo obiskal mednarodno letalsko razstavo.
Ker vodita predsednika republike, zbornica in Svet republike na skupnem zasedanju, ima Svet republike veliko politično važnost, zlasti še glede na vlogo, ki jo bo imel pri zakonodaji, m teh volitvah ima največ izgledov komunistična stranka, ki je najbolj disciplinirana, precej za njo pa MRP (republikansko ljudsko gibanje).
Thorez je izjavil, da zahtevajo komunisti v bodoči vladi mesto ministrskega predsednika; ta zahteva je z njihove strani popolnoma resna in ne mislijo s pridobitvijo ministrskega predsedništva napraviti samo prve poteze v zapletem politični igri.
Ostale stranke se tej komunistič. ni zahtevi upirajo; MRP je izjavil, da ne bodo pristali, da bi bil komunist ministrski predsednik, pač pa Brlijo čimbolj razširiti vlado Komunisti obtoijujejo tudi socialiste, da ti dajejo podporo drugim strankam ter sc upirajo lcomuni;ti'nl'n zahtevam, d.i bi prišli kot nujmoč-nefia stranka na vodstvo.
RUDARSKA STAVKA
Wash!ngton, 23. novembra
Federalno sodišče je poslalo Johnu Levribu, voditelju rudarske zveze v Zdrulenih driavah, poziv, ker ni poslušal ukaza, da umakne obvestilo o odpovedi pogodbe e vlado v sredo ob polnoči. Skoro 1,00.000 rudarjev je prekršilo roke zaradi nesoglasja glede delovne pogodbe med rudarsko zvezo in federalno vlado,
Louisa se pozvali, naj se pojav i pred sodiščem S5. novembra, da se skupno z drugimi sindikatnimi voditelji opraviči, zakaj ni upošteval povelja, naj ne razdore pogodbe z vlado za delo v rudnikih.
Sodišče je izjavilo, da bodo Levci-sa, te se ne bo opravičil obtolbe za eomalovaievanje sodišča», pozvali na razpravo srt. novembra. Poziv so napravili na zahtevo funkcionarjev ameijškig* pravosodnega ministrstva.
Hitlerjeva Nemčija Je storila vfe, da se polasti Avstrije in njen.h narodov. In ker so bili v Avstriji tudi delci slovanskih naroda-/, je bilo treba tud:'tu napraviti Narodnostno mejo. To popravljanje se je vršilo pod vplivom nemške ljudske aoie, ki je zatrla Slovencem približno 1000 duš na leto. Da bi prišli na misel, Slovence izseliti, za kaj takega hudobija še ni bila pri-pravljcna. Ko je nastala Jugoslavija, je dobila Nemčija močan sunek. Na Kranjskem in Primorskem ni bilo plebiscita. V ozadju pa je bila naša Koroška. Kaj so hoteli z njo? Naj pripade jugu ali severu?
Za Slovence je bila odločitev težka in mučna. Ali naj glasujejo za Nemčijo ln tako zataje svojo narodnost, ali pa naj dajo glasovnico za narod, ki je Slovence vseskozi zaničeval in jim zapiral pot do napredka? In vendar so morali vedeti, da je za koroške Slovence Celovec prometno središče in n? Maribor ali Ljubljana. V tem času je prišel silen pritisk od severa.
Slovencem je bila po ustavi sioer zajamčena enakopravnost, toda kaj pomaga, če so bili vsi uradniki m državni nameščenci Nemci. Nemec je imel upravo, nemško je bilo sodišče, nemški deželni in državni zbor. Tudi šola ni bila slovenska 1 Nemci so trdili, da smo imeli 75 utrakvističnih ljudskih čol. V resnici pa ni nobena odgovarjala temu imenu, kaj še le, da bi bila slovenska. Edina šolska knjiga, ki smo jo imeli, je bil slovenski abecednik, s katerim se je vsako leto mučilo deset tisoč slovenskih otrok, dokler ga niso'vrgli v kot in uvedli v šolo le nemški pouk. Razen tega so dajali učiteljem še posebne nagrade, če so otroci v nemščini napredovali, to se pravi, nazadovali v materinščini.	,	^
Plebiscit leta 1920 je bil dokaj žalo.tno poglavje narodne zgodovine. Vršil se je Dogojno in so nam z vsemi obljubami krojili narodnostno prepričanje. Obljub pa niso izpolnili, čeprav je bilo to pogoj plebiscita. Ali je potem plebiscit veljaven?
Kjer koli se danes dotakneš koroškega Slovenca, povsod ga zaboli. Domačin je, pa često ravnajo i njim kot s pritepencerrh Okrog 100 tisoč jih je, pa vendar nimajo nobene slovenske šole in tudi na sodišču ne morejo govoriti v materinščini, ker pač sodniki ne »znajo* tega »hlapčevskega* jezika. Pod Hitlerjem jim je bilo celo prepovedano govoriti v materinščini, kar bi danes mnogokaterim še tudi dišalo.
Čudno in zelo žalostno je dejstvo, da nekateri pozabljajo na svojo narodnost m odpadajo od skupnost..
Nemška kultura Slovencev gotovo ni dvignila, ker jim je prekinila s svojo šolo naravni razvoj ln jih tako potisnila na nižjo stopnja Ni čudno, da prihaja g. Schelchelbauer do zaključka, da Slovenci nimajo pravice zahtevati večine, ker je pač več «Windiechev» kot pa Slovencev. Naj imajo za «Windischa» kogar hočejo, vendar šestletni otrok, ki pride v šolo in zna samo slovensko, ne more biti drugo kot Slovenec. Za tega določuje Jasna pamet in naravni način pouka, da ga je treba učiti v materinščini in ne po željah cestne politične agitacije. To je ob enem tudi stvarni razlog za narodno pripadnost.
Scheichelbauer misli, da je kulturna avtonomija mogoča le, če se vsd Slovenci vpišejo »brez vsakega pritiska* v posebno kulturno knjigo »Prosti vsakega pritiskal* Kako pa naj se to naredi? Slovenci vedo. da so tudi pri plebiscitu, ki je bil tudi brez »pritiska* vedeii za vsakega, za kaj je oddal svojo glasovnico. V Velikovcu se je dogodilo, da je oskrbništvo grofa Hel. dorfa odpovedalo 25 najemnikom, ki so «« morali izseliti zaradi tega, ker so glasovali za Jugoslavijo, čeprav so bili zaščiteni s pogodbo v Trianonu.
V članku, ki sicer še nekam zveni. g. Sch- dolgo časa skriva svojo težnjo kot kača noge. Ob koncu mu pa le uide in nekoliko preveč pove — »če ne bi bilo nevarnosti za ozemlje Koroške. Kdo je pa to nevarnost naredil? Ali ne tisti, ki so imeli oblast v rokah, pa so jo po nemarnem izrabljali v iztrebljenje slabotnejšega. Ne kažite samo na nas, pomedite najprej pred svojim pragom, potem se bomo pa lahko gledali s praga na prag.
(Konec)
BREZUSPEŠNO ISKANJE POGREŠANIH LETALCEV
London, 23. novembra BBC poroča, da se je vrnila v pristanišče v Darwinu ladja avstralskega RaJa, ;•( je 4 mesece preiskovala otoke ob severni Avstraliji zaradi letalcev, kateri so se med vojno izgubili. Niso našli nobenega preživelega, pa« pa so odkrili razb te dele 50 letal in našli trupla 85 avstralskih, amer.ških‘in nizozemskih letalcev.
Stran 2
GLAS ZAVEZNIKOV
1 ŽENSKI KOTIČEK
23 novembra 1946
po svetu
Glavna ravnateljica ameriškega društva akademsko izobraženih žena dr. Kathryn McAhle je na zasedanju v Washingtonu izjavila, da za visi uspeh ustanove UNESCO (vzgojna, znanstvena in kulturna
organizacija Združenih narodov, ima prav v teh dneh prvo splošno konferenco v Parizu) od njene zmožnosti, da bi pravočasno vzgojila narode sveta, da bi se iznebili predsodkov in dosegli resnično medsebojno pojmovanje in raz vanje.
zt.c te velikenaloge ne bo izvršila — je izjavila gospa McAhle — če bo velika ideja »ljudstva, ki govori ljudstvu» ostala le v besedah in phanih frazah, ,se bo ustanova UNESCO pokazala kot orodje za mir, ki nima,nobene veljave.»
Or McAhle, ki je tudi članica izvršnega odbora ameriške komisiie pri ustanovi UNESCO, je razložila na zasedanju akademsko izobraženih žena v Washingtonu tudi organizacijo in namene komisije. Izjavila je, da daje komisija uobljn bo. da bo ameriško ljudstvo sodelovalo z ustanovo UNESCO pri gra-' dltvi obrambe miru v človeških au-iah.s
Komisijo sestavlja 100 članov, od katerih je SO zastopnikov zasebnih društev, ki jih je izbralo zunanje ministrstvo zaradi njihovega zanimanja za ideale in smotre ustanove UNESCO. Ameriško zunanje ministrstvo je bilo poleg tega pooblaščeno, da izbere 40 znanih osebnosti za člane komisije. Predsednik te komisije je član ameriške delegacije na pariškem zasedanju ustanova UNESCO. »
£>r. McAhle je poudarila, da predstavlja omejena komisija prvo u-stanovo v Združenih državah, ki 'je bila ustanovljena kot neposredni in trajni zvezni člen med ameriškimi državljani in ameriško delegacijo pri neki mednarodni ustanovi. %Gospa McAhle je dodala: «Clam komisije so prepričani, da bo usta-
nova UNESCO skuSala braniti mir, dokler ji bo to le količkaj mogoče in dokler bo najmanjša možnost za ohranitev miru. ki bo združljiv s 'človeškim dostojanstvom.
Uporabni nasveti
Ce hočete očistiti umazane in mastne igralne karte, pripravite zmes mlačne vode in žlice salmija-ka. Vsako karto pazljivo obrišite s čisto krpico, ki jo namočite v tekočino.
C? je mleko prekipelo, lahko odpravite neprijetni duh, č na ploščo električnega kuhalnika ali Štedilnika nasipljete nekaj soli in očistite s papirjem. ■
Ce se vam je kožuh zaradi dežja ali. Snega zrnočil in se bojite, do bi se pokvaril, ga zvečer razgrnite na mizo in posujte z borovo kislino (v prahu) ter pustite preko noči, Z uredbami za Stednjo elektrike pridejo v veljavo stare petrolejke, ki so pa večkrat nevarne in lahko povzročijo požar, če se petrolej polije in vžge, ga ne smete gasiti z vodo. Plamen polijte * skodelico mleka in bo takoj pogaien.
Za kuharice
KITAJSKO ZELJE: N d tenke rezine narežite 2 kg zelja ali ohrov-ta in na vroči masti pražite petnajst minut. Ves čas mešajte in nato dodajte sol, nekaj ma-gijevega ekstrakta in kisa po okusu. Posebej ocvrite na vroči masti štiri narezane čebule in dodajte, ’ko je zelje le kuhano.
OHROVT Z DROBOVJEM: Narežite glavo ohrovta in poparite s slanim kropom ter odcedite. Dušite na razbeljeni mati nasekljano čebulo in precej nasekljanega peteršiljevega zelenje. Dodajte ohrovt, solite in poprajte po okusu ter zalijte z vodo ali juho. Ko je že skoraj kuhano, dodajte različnega drobovja in pustita Se kuhati. _
Z letalske razstave
Letos je bila v Radlettu v Veliki Britaniji zanimiva letalska razstava. Razstava, ki jo je organizirala družba britanskih letalskih konstrukt er jev, je btia do zdaj največja tovrstna razstava v Britaniji. Ogledali so si jo kupci z vsega sveta. Na sliki «The Flgirng Drain - Pipe», Cunliffe Oivčnov W. 9. helikopter pri po-. letu nad letališčem Ob priliki razstave.
Odkrili so ponesrečenec letala «Dakota»
20 minut
VoMcjte. se. oteeMin
Nastopili so prvi mrzli in včasi tudi vlatm dnem. Pravo vreme, da dobimo ozebline, kajti vlaga neza-urjeni prostori, v katerih bivamo, mraz in zrahljano zdravje so pogoji Zn bolezen. Najraje ozebejo prsti na rokah, nogah, no» in uiesa, kjer so ozebline najbolj boleče. Ozebline niso ded še, podeduje se samo sestav kole.
Ozebline preprečimo, če
Staro bluzo ali obleko lahko po
Zaa d° naplctete hrbet- ki
svredr	.r<men in ga pripnete
rsar "*■" *«>»■
merno oblečemo za mrzle in vlažne dni. Ni treba gledati na modo, kajti zdravje je na prvem mestu. Oblecimo tople volnene rokavice, čevlji naj bodo prostorni, ker^se ozebline najrajši napravijo tam, kjer se kola drgne odnosno je stisnjena. Ušesa imejmo po možnosti pokrita, nos pa si namažimo z mastno kremo ali vazelinom. Ce smo opazili, da so se nam stare ozebline ponovno pokazale, jih moramo takoj začeti mazati s primernim zdravilom.
Kdor ima zdravo in debelo polt si naj v mrzlih dneh umije nevarna mesta večkrat na dan s slano vodo, in sicer vmešamo 20 kg soli na liter vode. Ko sie brišemo, zdrgnemo noge in roke tako močno, da so vroče, tn jih do dobrega obrišemo.
Priporočljivo je tudi, da si nevarne dele enkrat na dan dobro vtre-mo z naslednjo tekočino: 2 jedilni žlici 90 odstotnega alkohola pošteno zmešamo s 6 jedilnimi žlicami glicerina.
Ce imamo ie zastarane ozebine in nekoliko zazdravljene, delajmo kopeli v tekočini, ki že po nekaj dneh odpravi ozebline. Pripomniti je treba, da ta kopel ne pomaga pri svežih, zelo hudih in zelo vnetih ozeblinah. Pol kilograma hrastovega lubja stresimo v pol litra rdečega vina ter pustimo vreti toliko časa, da ostane samo še tretjina prvotne količine. Zdaj dodamo galun in zmešamo. Umijmo si ozebline s to tekočino dvakrat do trikrat na dan.
Pri hudih in vnetih ozeblinah si pomagamo s Ikrobovimi obkladki, ki jih pripravimo takole: v 100 gr mrzle vode počasi raztopimo 30 gr Škroba. Zdaj zavremo 100 gr čiste vode in dolijemo mešanici s škrobom. Dolivamo počasi in meSamo, da se naredi nekakšna žollca. Z orlico stisnemo med dve platneni krpi in položimo kol obkladek na ozeblino.
Pravijo tudi, da obkladki iz spe-žega belega kravjega sira, ki se naredi, če se mleko zasiri, izredno dobro zdratiijo in celijo hude ozebline.
Pilot ja opazil 8 Izmed II potnikov in jim odvrgel hrano Danes poizkusi za pristanek’na kraju nesreče
LONDON, 23. novembra Q~ Po poročilu »BBC* so včeraj sporočili, da je vseh 11 potnikov ameriškega letala »Dakota*, ki so jih našli pri Interlakenu v švicarskih Alpah, še zdaj pri
življenju. To radijsko vest je sprejelo eno izmed reševalnih letak Reševalne odprave, ki so odšle včeraj zvečer, so ugotovile, da bodo nedavni snežni zameti v gorah še bolj otežkočili njihovo delo. Zdaj skušajo izvesti reševalno akcijo z letali.
Iz Velike Britanije je odletelo
letalo RAP-a vr:te «Halifax», ki vleče brezmotorno letalo, ki bo skušalo pristati v bližini kraja nesreče. To reševalno odpravo označujejo kot popolnoma prostovoljni podvig. Dve ameriški letali, izmed katerih je eno vodil brigadir Ralph Snaveley, katerega žena je med potniki letala «Dakota», sta že odvrgli živež. Ti dve ameriški letali in letalo RAFa vrste »Lancaster* so prvi odkrili ponesrečeno letalo, in sicer na robu ledenika približno 35 kilometrov jugozahodno od Interlake-na v Švici. Pilot RAFa je sporočil, da je opazil nekaj oseb okrog letala ((Dakota*, ki očividno ni poškodovano in leži v višini približno 3000 metrov.
Pilot RAFa poročnik Thomas Fretvin je sporočil, da bo skušal pristati z brezmotomim letalom v švicarskih Alpah in nuditi pomoč ponesrečenim potnikom. Noče poslušati opozoril ameriških funkcionarjev pariškega letališča, da ni mogoče pristati na tak način. ((Pristali bomo — je izjavil poročnik Fre-vvin — toda ne rečem, da bomo pristali vsi cel:.» V brezmotornem letalu bo tudi skupina Rdečega križa.
Po všsteh, ki sojih dobili na letališču Orly z bernske visoke -planote, so videli vsaj 8 izmed 11 potnikov okrog letala. Po neki še nepotrjeni vesti iz francoskega vira so opazili tudi razbitine še nekega drugega letala na področju Mont-blanca. To bi utegnilo biti ameriško vojaško letalo, ki se je izgubilo pred 6 tedni.
Medtem divja leden veter s 120 km na uro po pokrajini, kjer je padlo letalo «Dakota» ter tako ovira pohod reševalne; ekspedicije, ki je odšla iz Meirengena. «Reuter» je izvedel po telefonu, da sestavlja to ekspedicijo 12 zelo izkušenih vodnikov in da so že toliko napredovali, da so lahko danes zjutraj dospeli na kraj nesreče. Za britanskim poročnikom Frewinom je tudi pilot švicarskega letalstva stotnik Hug izjavil, da bo poizkušal z letalom doseči ponesrečence če bo vreme to dopuščalo in če bo stvar postala potrebna. Stotnik Hug je izjavil ((Reuterju*, da bo, če mu bo vreme dopuščalo, poizkusil danes zjutraj ob 10 uri, če do te ure reševalne ekspedicije še ne bodo dosegle razbitega letala. Poskušal bo pristati ob strani razbitega letala z letalom ((Fieseler Storch* posebnega izdelka. «To bo težak pristanek — je izjavil — toda ne nemogoč.*
Švicarski radio javlja, da je federalni čvicarski urad za letalstvo izdal sledeče poročilo:	»Ameriška
in švicarska letala so našla ameriško vojaško letalo, o katerem že
od preteklega torka niso imeli nobenih vesti. Letalo leži v neki dolin, v višini 3000 m, približno 9 km vzhodno od Grindelvvalda, na vzhodnem vznožju gore Wetter-horn. S pomočjo padala so odvrgli živila. Reševalna služba v Meirin-genu je organizirala reševalno skupino, kj jo sestavlja 6 do 8 gorskih vodnikov in katero spremlja zdravnik; odšla je iz Meiringcna. Menijo, da bo danes dospela na kraj nesreče. Ameriški vojaški vlak, ki je dospel na železniško postajo Brieg, bo nadaljeval pot proti Interlakenu. Vlak vozi gorsko četo in jeepe, ki jih lahko uporabijo na najbolj grdem terenu. Ameriška gorska četa Je sestavljena iz približno 150 ljudi.*
ZANIMIVOSTI
Trinajstletna umetnica
Na koncertu dne 19. oktobra londonskem Albert Hallu, kjer je nastopilo pod vodstvom dirigenta Malcoma Sargenta 16 najslavnejših orkestrov na pihala, je samostojno igrala tudi 13 letna učenka. Betty 1Voodcock iz Stockbridgea, ki je na narodnem tekmovanju doseglq mojstrstvo za igranje na trombo, je smela na koncertu, kateremu je prisostvovalo 6000 poslušalcev in so ga prenašale vse britanske radijske postaje, zaigrati samostojno točko. Deklica si je £e s sedmimi leti pridobila okrožno mojstrstvo Sheffielda.
V zrak je zletela majhna britanska vojna ladja, ko je razstreljevala razbitine potopljenega belgijskega parnika «Flanders». Pri nesreči so bili mrtvi trije ali Štirje mornarji.
Z odlikovanjem «George Crossv so odlikovali belgijskega častnika Olearyja za izredno junaštvo pri organiziranja pobega zavezniških vojakov in častnikov.
Področja srednjeazijskih predelov Sovjetske zveze je prizadel močan potres, ki je, kot poroča moskovska radijska postaja, povzročil veliko škodo in zahteval tudi človeške žrtve.
Znanega francoskega pisatelja in igralca Guitryja so ponovno obtožili sodelovanja s sovražnikom. Gui-tryju hočejo preprečiti potovanje Združene države, češ da ne bi častno zastopal Francije in da bi potvarjal francosko miselnost.
GORICA
VIŠJE ZAVEZNIŠKO SODIŠČE
Začetek razprave zaradi izgredov groženj in oviranja civilne policije
Izpovedi obremenilnih prič' o dogodku v Kamnem
Pred višje zavezniško sodišče, ki mu je predsedoval podpolkovnik J. Atkinson, javni tožilec pa je bila gospa Jane Bran-son, so včeraj privedli 8 oseb, 1 žensko in 7 moških, ki so obtožene, da so prekršile člena 337 in 339 italijanskega kazenskega zakonika ter člen 5, oddelek 45, proglasa ZVU št. 1, ker so 3. novembra v Kamnem pri Kobaridu poskušale ovirati agente civilne policije pri izpolnjevanju njihove dolžnosti in zaradi groženj ter zasramovanja agentov.
Po začetnih formalnostih so se obtoženci, ki jih brani odvetnik Nikolaj Tonkli, proglasili za nekrive. Obtoženci so Janez Gregorič, Janez Leban, Josip Sturm, Ivana Skočir, Jože Ivančič, Jože Gaberšček, Jože Fon in Anton Ivančič.
Nato so začeli zasliševati obtežil.
IZ SLOVENIJE
OPRAVIČILO ZARADI ATENTATA
Washington, 23. novembra Ameriška vlada se je opravičila glede strela iz samokresa, ki so ga izstrelili v New Yorku na ukrajinskega delegata pVi Združenih narodih Gregorija Stadnika. Na tiskovni konferenci je Dean Acheson dejal, da je šef protokola zunanjega ministrstva Stanley Woodwar napravil obisk pri odpravniku poslov, da bi izrazil iskreno obžalovanje a-meriške vlade, zaradi incidenta in da bi zagotovil, da bodo storili vse, da bi »krivca izročili pravici*.
MADŽARSKI PROTEST
Budimpešta, 23. novembra Madžarski zunanji minister Gyon-gyesy je
protestiral pri češkoslovaškem predstavniku v Budimpešti generalu Destichu zaradi tega, ker je označil kot »deportacijo* 800 Madžarov na podlagi odloka o prisilnem delu Iz njihovih vasi na češkoslovaškem bregu Donave.
VESTI V 1 STAVKU
— Sultaneh je javil, da je določil 6. december kot dan volitev v perzijski parlament.
— Ameriški uiad za civilno le-' talstvo je dal družbi »Panamerican Airways» pooblastilo, da napravi postajališča v Neaplju in Atenah, kar bo omogočilo otvoritev zračne zveze med Londonom in Turčijo ter Indijo.
— Kitajska narodna zbornica bo v kratkem začela preučevati načrt nove kitajske ustave.
— Elliotta Roosevelta, alna pokojnega predsednika USA, in njegovo ženo Fay Emerson — filmsko igralko — je v Moskvi sprejel sovjetski prosvetni minister Aleksej Kalašnlkov.
— Arabski in židovski železničarji so zaradi napadov z minami prenehali delati.
1’red senatom okrožnega sodišča Ljubljani je b*la razprava proti trgovki s krznom na Mestnem trgu 5 Ani Rotovi. Obtožnica pravi, dg le Ana Rotova skrila ogromno zalogo blaga z nemenom, da bi pri morebitnem dvigu cen čimbolj Izkoristila svoje blago. Oblastem je prijavila le nekaj krzna in plaščev skupni vrednosti 850.000 din, razliko do 3 milijonov 720.306 din pa je prikrila. Med vojno je obtoženka obogatela s črnoborzijanskimi posli in so pri njej našli zlatnine in tujih valut za približno 1 milijon dinarjev. Ljudsko sodišče je Rotovo obsodilo na 4 leta odvzema svobode s prisilnim delom, izgubo političnih in državljanskih pravic za dobo 2 let ter zaplembo celotnega premoženja.
Za javnega tožilca LR Slovenije je javni tožilec FLR Jugoslavije v smislu člena 4 zakona o javnih tožilstvih imenoval Viktorja Avblja, doma s Prevoj pri Domžalah. Viktor Avbelj je pričel že v stari Jugoslaviji neizprosen boj proti Izkoriščanju, ob razpadu stare Jugoslavije pa se je takoj vključil v Osvobodilno fronto in bil med prvimi organizatorji osvobodilnega gibanja. Po osvoboditvi je bil organizacijski sekretar izvršnega odbora OF, novembra lanskega leta pa je bil postavljen za sekretarja mariborskega okrožja, kjer je bil vse do sedanjega imenovanja. Pravo je študiral na ljubljanski univerzi.
Izvrsjni odbor MLO za okrožno mesto Ljubljano je odredil splošen in obvezen popis vseh ljubljanskih prebivalcev po stanju dne 2. decembra 1946 ob 24. uri. K popisu so zavezani vsi stalni, začasni in prehodni prebivalci okrožnega mesta Ljubljane, državljani FLRJ in tujci. Za pravilen popis vseh oseb od govarjajo družinski poglavarji.
Umrli so: Vlil Strohmaier, obra-tovodja tt. Kuverta: Ana Cenčič; Katarina Urabec, garderoberka kavarne* Unio..; Karel Erber, strojevodja drž. železnic; Fran Leskovic, blagajnik Ljudske posojilnice v pokoju; Amalija Zajec; Jerica Škofič, roj. Verbič, vdova po poštnem poduradniku, Marija Nemanič; Maks Cernak, trgovski zastopnik; Anton Pekle, hišni posestnik na Viču; Amalija Slabina, soproga mestnega delovodje v pok.; vsi v Ljubljani; Franc Okorn, železniški upokojenec v Dobrepolju; Ljudevit Potočhik, uradnik v Celju; Olga Kavčič, foj. Verderber na Bledu; Ana Štrukelj, roj. Kajn v Borovnici.
ne priče, in sicer agente civilne po. ho;je: Pavla Rupnika, Miroslava Pavlina, Mira šušmela, narednika Giulia Foggio, agenta Danila Hrasta, in podnadzornika Giuseppa Ca-rosso.
Prvi trije so poročali, da so jih 3. novembra zvečer poslali v Kamno, da bi tam poizvedovali o oboroženih ropih, ki so jih v tistem kraju izvršili neznanci. BHi so oble. ceni v civilne obleke. Po poizvedovanjih so stopili v gostilno Tomaža Skoč.rja. Gostilna je bila nabito polna m je bilo v njej kakih 30 oseb. Kmalu pa so agenti opazili, da jih množica opazuje. Zato so šli v sosedno prazno sobo. V tej sobi so jih začeli zasramovati, ker sta Jih pred tem spoznala Fon in Anton I. vančič. Leban in Gčegorič pa sta od njih zahtevala celo osebne izkaz niče. Ker so policisti pokazali, da hočejo imeti mir, so s tem le še pritegnil; na sebe jezo množice, Ua. tera je začela kričati, da noče na noben način priznati civilne policije Julijske krajine. Zlasti Leban je po Izjavah prič kričal naslednje: «Svinje, dol Čerini, nocoj vas bomo vse pobili.*
Ker se je zavedal nevarnosti je Pavlin odšel iz gostilne, da bi zaprosil policijo v Kobaridu za pomoč. Toda na ctst; je ugotovil da
so mu Leban, ki je bil oborožen s pištolo, Gregorič, oborožen z brzostrelko ter še 3 neznanci, oboroženi s samokresi, zastavili pot, Pav. l!nu je uspelo, da je stekel ao blUj. nje ameriške postojanke. Medtem ko je tekel, so za njim streljati z brzostrelko ln s samokresi.
Na poziv so iz Kobarida odposlali v Kamno na pomoč narednika Fogg o in obhodnico agentov. Med. tem časom je tud; Sušmelu uspelo oddajiti se iz gostilne. Na cesti pa je moral izvleči samokres, da je ustrahoval oborožene osebe, ki so mu grozile.
Medtem se je dospelo ojačtnje združilo z Rupnikom in Pavlinom. Sušmel pa se je medtem osvobodi napadalcev ter vstopil v gostilno «Sian», da bi našel ostala tovariša. Tu se Je vsa stvar ponovila. Sledil je pretep. V tem hipu pa je vstopila v gostilno policijska obhodnica ki je napravila red ter aretirala zgoraj omenjene osebe, razen Skočirjeve, ki 4f> jo aretirali kesneje raradi žaljenja civilne policije.
Atentat na urad
ZA RAZDELJEVANJE SLOVENSKIH ČASOPISOV
V noči na petek proti eni uri so slišali močno detonacijo v središč, nih ulicah mei|ta. Neznane oseo, so položile dinamitni naboj pred po. slop je št. 32, na korzu Roosevelt, kjer ima svoj sedež razdeljevalni urad slovenskih časopisov, katar; se Je pred kratkim preselil tja iz Ljudskega doma.
Eksplozija je povzročila škodo na več hišah ter dvignila s tečajev eno okno omenjenega urada in razbila več sip, med drugim; tudi sipe nasproti ležeče lekarne.
Prva preiskava je dovedla do odkritja ene osebne izkaznice med ruševinami okna. Preiskavo na. daljujejo.
Smrt ameriškega vojaka zaradi opeklin
Pred nekaj dnevi je prišlo do tež. ke nesreče, katere žrtev je b-M vojak 313. bataljona 88. divizije Ge-rald Caplan, ki je skupaj z nekim civilistom z bencinom znaž‘1 pod nekega skladišča. Bencin se je ne. nadoma vnel in plameni so objel' oba nesrečnika. Vojak Caplan j« dobil nevarne opekline in je kljub lakojšnji pomoči naslednji dan v vojaški bolnišnici preminul.
Podobna nesreča, pa ni zabte. vala smrtne žrtve, so je pripetila ameriškemu vojaku Eugenu Shank-su, ki si je v pralnici vojašnice z bencinom snažil uniformo. Tudi r.jemu se je vnel bencin ter mu je ogenj prizadel hude opekline. Prepeljali so ga v vojaško bolnišnico, kjer se zdaj zdravi.
Narednik Foggia in agent Hrast sta pripovedovala o podrobnostih svojega posega. Sledil jima je s svojim pričevanjem podnadzornik Ca-rossa, ki je poročal o zasliševanjih obtožencev na goriškem sedežu civilne policije.
Moško truplo
Tržaški zdravniki o razstavi AIS
Najodličnejši člani tržaške zdravniške zbornice so se včeraj udeležili otvoritve razstave britanskih zdravniških knjig v ulici Trento št. 2, ki jo prireja AIS.
Več odličnih zdravnikov je izrazilo zahvalo za to razstavo in prepričanje, da bo imel prihod teh knjig na področje pomemben vpliv na zdravniško življenje in splošno na javnost.
Julijska krajina je prvo in edino področje na svetu, ki je prejelo zadnje zdravniške publikacije iz Anglije.
Seja pokrajinskega sveta
9 milijonov bo premalo za novo občinsko menzo
Na včerajšnji seji pokrajinskega sveta so bile najvežnejše točke zahvalno pismo polkovnika Smutsa za listino, ki mu jo je podarilq mesto Trst, nekatera pisma zasebni-
Zatrta epidemija živinskih bolezni
hJ
i nekateri predlogi svetovalcev.
Med pismi, ki jih je prečital predsednik inž. Gandusio, je dopis lesne družbe, ki prosi pokrajinski svet, naj posreduje pri Zavezniški vojaški upravi za ukinitev prepovedi o tranzitu lesa skozi tržaško pristanišče.
Neka skupina meščanov bi želela. da bi podaljšali progo filovije, ki zdaj veže Čampo Marzio in trg Goldoni, do Rocola ali vsaj do trga Foraggi in da bi tramvajsko progo št. 9 podaljšali do Lloydovega arzenala.
Med raznoterostmi je predsednik pokrajinskega sveta odvetnik Pue-cher dal prečitati pismo, ki ga je prejel od polkovnika Smutsa, v katerem se zahvaljuje za darovano listino ter izraža najboljše želje mestu Trst za bodoča leta.
Nekateri svetovalci so izrazili zaskrbljenost zaradi predvidenega nakazila 9 milijonov lir /ea novo občinsko menzo, ker je videti, da ta znesek ne zadostuje.
3.
L^andeTa^oI
WANG-HO
ampak
_	samo, da je zelo nevaren
ga je prekinil Nuber tudi precej nečea n.
~^Čed*n? ~ Hane je pogledal
«-eč/z v^ j€n^a' ~ KaJ hofete
‘neteden?’ Povsod,
«10 00* Pt V V°jnah 80 bil1 vohuni Mio potrebni; zakaj bi morali ime-
kotThTl8lek°V Pred hudodelci,
Pc ten Jtmem0 V V°3nl pr€d Poštemmi možni? Ali veste mogo-
koliko naših uradnikov tajno •odeluje z zločinci? Ne... Torej,
kar hočete, jaz GornyJa 0b-
rr! fga mi ni
ak dan ir> vsako uro tvega vj-nje s svojimi prevarami.
~ T°da' dra«i Halle, saj tudi mi tvegamo življenje in mislim, da
sr ”™i“1 Nub-'
Da, to vem, vendar... je vse »man, vi niste človek, ki bi s-Puatn vplivati. Nekaj vam bom po-
Trfnot^: kaJ ^ to tu?
Halle se Je dvignil vratom.
in šef prot!
— Ah, videti je, da je Gorny tu pozabil svoj dežnik. — Vzel je dežnik v roke in ga pogledal od bliže. — Ta pozabljeni dežnik nam bo dal neskon&io vrstiV pojasnil o značaju in o zunanjosti Gornyja...
— Živi Conan Doyle — je pripomnil Nuber.
Točno — je živahno pritrdil 'Halle, — Conan Doyle! Vsakdo ima pr. delu svojo metodo In mislim da moja ni ravno najslabša. Se to ne zdi tucji vam?
Nuber je molčal.
— Vzemimo recimo, — je nadaljeval Halle — da je Gorny tu Izvršil zločin in potem zbežal ter pri tem pozabil dežnik. On bi bil...
— ...zločinec, ki bi ga bilo treba prijeti zaradi njegove bebavosti — je pripomnil Nuber mirno.
— To »e razume — je vznevolie-no vzkliknil Halle. — Jaz sem hotel dati samo primero. Kaj bi torej storil, v takem primeril? Naravno bi najp ej pogledal^ kakšne znamke je dežnik, da bi tako ugotovili, kje
je bil kupljen in tako morebiti Izsledili kakšno podrobnost o neznan-
cu, ki se ga nihče ne spcml n ja. Ali n. tako?... Pa še n:kaj drugega; pazite: Gorinyja še n koli nisem videl, toda s popolno gotovostjo vem, kako Izgleda,
— Imate njegovo fotografijo? — je vprašal Nuber, ne da bi trenil.
Halle ga je globoko In sočutno' pogledal,
Ta dežnik je njegova fotografija! — je odločno izjavil. — Naš možakar ima plave, dolge tn nakodrane lase, je majhen... To je vse, kakor na dlani... Postave Je čokate In dejal bi tudi, da je bolan. Njegov značaj je vse kaj drugega kot prijeten. Njegova zunanjost komaj da odgovarja malomeščanstvu. Tako, vam za zdaj zadostuje? Ce pa bi hotel razlskavati globlje...
— Hvala, zdi se mi, da zadostuje. Želel bi vedeti samo to, kako ste na vse to prišli.
— Ali vidite? — je pojasnil komisar zadovoljno. — Vprav to je moja metoda, ki temelji na načelu logičnega sklepanja. Na dežniku sem, na primer, našel dolg plav las. Stvar je popolnoma enostavna in sklep se porodi sam. Našel s:m tudi ovoj cigare. Kaj mi pravi? »Da niož kadi*, boste dejali. Seveda, to-
da pove še precej več: ker tudi jaz sam kadim cigare, vem takoj, da oni kadi zelo cenene. Drugi izsledek: človek je skopuh.
— Ali pa tudi revež! — je pripomnil, Nuber.
— Tudi na to sem mislil, toda dežnik je najboljše kakovosti in je bil brez dvoma zelo drag.... Lahko pa je .bilo ugotoviti moževo postavo: če se oprem na dežnik, vidim, da je nj:gova velikost popolnoma prikladna moji postavi. Jaz pa sem majhen in zato je majhen tudi Gorny. Tudi dežnikova kljuka je nekoliko upognjena, kar hni pove, da je možak precej rejen al! pa bolan, ln se zato opira na dežnik Dva madeža kažeta, da je... .
— Z dovoljenjem?... Gorny! — Je nenadoma dejal prijeten ln pro-diren glas. — Gospoda me nista slišala trkati, kot je videti.
Halle se Je sunkovito obrnil ln se zazrl v prišleca. Zunanjost nikakor ni odgovarjala videzu po komisarjevem sklepanju. Imel je črne, kratko ostrižene ln gladke lase, telo vitko.,, Skratka, od nog do glave je izgledal povsem drugače, kot -a je ((logično* napovedal Halle.
Nuber, se je zabaval in videti je bilo, da se je, medtem ko si je ogledoval dolge, skrbno negovane
nohte, na vso moč trudil, da ne U izbruhnil v smeh.
— Ah, ste že tu, gospod Gorny?» Je vprašal Halle ne preveč navdušeno.
Po kratkem predstavljanju so vsi trije sedli. Pogovor je sprva potekal o Angleževih potovanjih in j drugih nevažnih vprašanjih.
— Vidim, da se razumemo — je veselo ugotovil komisar — ln upam, da bomo mogli zelo dobro dtlatl skupaj.
— To je moja največja želja — je vljudno odgovoril Gorny.
— Torej dobro — je nadaljeval Halle. — Gospod Nuber Ima nalogo delati skupno z vami. Neizmerno me bo veselilo, če boste dosegli tudi tu. pri nas take lepe uspehe, kot ste Jih imeli v Londonu.
— Upam, skoraj lahko rečem, prepričan sem. V Londonu smo s tolpo «Neizprosn;h» tako rekoč pomedli; če pa nam ni to popolnoma uspelo, odvlsi samo od tega, da prihajajo od tu vedno nova ojače-nja izkušenih zločincev, pa tudi novincev. Upajmo, da bomo z vašim sodelovanjem odkrili žarišče tolp,-ki mora biti brezdvomno tu.
— Mi dovolite pripombo? — jc prekinil Nuber. — Ni mi povsem jasna ta zadeva. Po mojem skrom-
nem mišljenju bi morali biti »Neizprosni* prepričani, da ste vi njihov izdajalec in ne bodo opustili prilike, da ne bi vi tega na lastni koži občutili.
Oorny se je brezskrbno nasmehnil.
— Ne, prečastiti kolega! »Neizprosni* mi še vedno zelo zaupajo (n celo odobravajo' moj prihod sem, ker pač mislijo, da sem se pri Scot-land Yardu že kompromitiral in da zaradi tega pač ne morem imčti v Londonu nobenih uspehov več. Zato bom od zdaj naprej kot tajni agent Scotland Yarda moral delovati, kakor pač oni želijo in bom zato užival tudi veliko zaupanje.
— Razumen — je počasi priznal Nuber. — Da, zdaj razumem... — Ko je to dejal, Je mladi uradnik namršil obrvi in njegov obraz je zadobil trd in resen Izraz.
— Kaj pa vam je danes? ga je vprašal Halle, ki je imel vedenje svojega podrejenega za skrajno nedostojno in skoraj žaljivo.
— To Je, da mi je uspelo spraviti skupaj vrsto logičnih sklepov, vseh na podlagi Conan Doylejeve motode — je hladno odgovoril Nuber. — Mislim, da je brez po-
Oddelek Zavezniške vojaške u-p.rave za poljedelstvo poroča, da so nedavno epidemijo živinske bolezni parkljevke in slinavke popolnoma premagali ter zdaj ni več razloga za zaskrbljenost.
Takoj po prijavi prvih primerov
v Julijski krajini so natančno pre.
gledali vse hleve in ugotovili oku-ženje pri 44 glavah živine. Cepiva, ki jih je uporabil oddelek za poljedelstvo kot profilaktično sredstvo, so se pokazala zelo učinkovita ter so morali zaklati samo 12 glav. Do danes so cepili nad 5.000 glav živine.
Epidemija se je pojavila sto časno v dveh oblikah, in sicer so zanesli prvo iz Italijo, drugo pa s področja «B», ki je bila nevarnejša. Velika zasluga za uspeh gre živino, zdravnikom področja «A», ker so takoj ukrenili vse potrebno za Zdravljenje okuženih živali in cep. ljenje ter stotniku Arnu zdravstvenega oddelka ZVU, ki je zagotovil zadostno količ.no cepiva in pravočasno razdelitev, preden se j« epidemija razširila.
POJASNILO
KOMISIJE ZA PRIZNANJA
Zavezniška, komisija za priznanje pomoči zaveznikim ujetnikom (AI-lied Screening Commisslon) pojasnjuje, da listine s podpisom maršala Alexandra in generala Mac Narneya, ki jih je razdelila v znak zahvale in priznanja tistim, ki so pomagal; zavezniškim vojakom, ne pomenijo, da listina upravičuje 1-metnika — prosilca za službo — da bi moral kjer koli in kadar koli dobiti zaposlitev, das; je verjetno, da bi utegnila listina imetniku pri tem pomagati. Komisija upa, da bodo ImetnCki listin, ko bodo to dovoljevale okoliščine, uživali prednost pred tistimi, ki takšne listine nimajo.
Z VERIGO OKROG PASU POTEGNILI IZ SOČE
V bliž.ni bivšega Lenasijevega mlina v Solkanu se je v četrtek na površini Soče pojavilo popolnoma golo človeško truplo, k; Je bilo oko. li pasu zvezano z železno verigo. Truplo je odkrila skupina otrok ki so se igrali na bregu. Policija je poskrbela, da so truplo potegnili U vode in ga odpeljali v solkansko cerkev in odtod v mrtvašnico osrednjega pokopališča.
Gre za truplo 35 do 40 let starega moškega, močne postave in meri en meter 70 cm. Po prvem zdravniškem gledu sklepajo, da je bilo truplo v vodi že od 6 mesecev d° enega leta; kaže sicer znake davljenja, vendar pravega vzroka smrti ae niso ugotovili. Menijo pa da je bil neznanec umorjen ter so ga nato morile; vrgli v vodo. Pred tam pa so ga privezali na veliko Utež z namenom, da bi zabrisali vs-iko sled zločina.
Za identifikacijo je pomembna ugotovitev na zobovju. Dva spodnja in pet zgornjih kočnikov ima namreč zlate krone. Sodne oblasti so odredile, da bo truplo danes in jutri v mrtvašnici goriškega pokopa, ližča na ogled prebivalstvu.
DVE TATVINI
V torek zvečer je 21 letna Laura Berili iz ulice Brigata Pavia '4, v kinu nenadoma opazila, da so j° olajšali za denarnico, v kateri je imela listine in določen znesek de. narja.
— Pred katoliško tiskarno je le' po kolo, ki je imelo na krmilu dobro založeno torbo, v kateri je par cokelj in 3 kg. kruha, pri v* k'' pozornost neznanega zlikovca, K' se je kolesa in torbe brez pomisle. kov polastil. Ukradene stvari so bile last kmeta Cirila Konjedica iz Valvočane.
nezgoda
Včeraj so v splošno bolnišnico pripeljali 68 letnega Ivana Marvi-na iz Sv. Petra pri Gorici. Imel je več poškodb. Povedal, je, da je stal naslonjen na domačem balkonU' ker pa se Je zlomila ograja, je pP’ del približne dva metra globok0
C
RADIO TRST I
263,2 m - 1140 kc
greška...
(Nadaljevanje prihodnjič)
ZA NAPAD Z NOŽEM 18 MESECEV ZAPORA
Včeraj se Je pred kazenskim sodiščem končala razprava proti šoferju Carlu Adamiju, ki je bil obtožen povzročitve težkih poškodb Enimi Fabiani, vdovi Bergher. Dne 2. avgusta t. 1. zjutraj v Trstu je z nožem ranil Bergherjevo po različnih delih telesa in je brez upravičenega razloga nosil nož.
Izpovedi prič so pokazale potek dogodkov takole. Bergherjeva, ki je živela z Adamijem, Je tega zapustila, ker je bila sita njegovega nasilnega značaja ln njegove ljubosumnosti. Adami je ves obupan zjutraj 2. avgusta počakal svojo bivšo ljubico pri izhodu iz blaznice, kjer je ta bila strežnica. Beseda je dala besedo in Adami jo je 12 krat zabodel. Bergherjevo so prepeljal v bolnišnico, kjer je ozdravela v 40 dneh. Pred sodiščem je obtoženec zanikal, da bj imel namen ubiti Bergherjevo in Je dejal, da je to
storil v razburjenosti. Sodišče Je spoznalo Adamija za krivega namernih težkih poškodb z orožjem in ga obsodilo na 18 mesecev zapo. T* ter na 6000 lir denarne kazni.
3
SLOVENSKI SPORED
Sobota, 23. novembra , 18.45 kulturne aktualnost^ slušna igra:
osti, 19.30
19
»Na vasi*; i»-ou P®' strn. glasba; 19.45 koncert violista Srečka Zalokarja; 20 noPovea °asa, vesti; 23.15 zadnje vesti.
Nedelja, 24. novembra
8 vesti, koledar; 8'?0 glasbeni program v zvezi z Vicnom; 8.30 pestra jutranja gla?ba: 9 Kmetijska ura: Jesensko Pfa8 nie’ 12.30 venske pesmi: l?,'45 naPoved časa' vesti; 16.30 otroška ura; 19 glasba po željah; l?-30 ves®!a ura: SkečL 20 napoved časa, vesti; 23.15 z*dnJ vesti.
!TALIJANŠKI SPORED Sobota, 23. novembra
17 petnajst minut pesmi; 17.15 teden v svetu; 17.30 lahka glasba z» godalni orkester; 18 orkester po° vodstvom dirigenta Nicellija; 20.1° vesti; 20.35 orkester Cetra pod vodstvom Beppa jvtajette; 24.55 «Dv°J' no ali nič*, natečaj in oddaja z nagradami s sodelovanjem posluša1' cev; 21.40 koncert sopranistke Inf' Alfani Tellini, Pri klavirju Giu*1 Viozzi; 22.10 predavanje; 22.20 gl*9,, hu	23 zarlnlo ijooi-i. 23.»u
&£i; Z2.1U	- rt
ba za večer; 23 zadnje -vesti; 23» nočno zabavišče; 24 zaključek.
Glavni urednik; PRIMOS! B. BRDNIK Izdaja A. L S
MALt OGLASI
HMETbKA HlgA v Križu napi’^ daj. Informacije: Košuta, Sv. Kr* Pri/ Trstu 18.	412-»