Poštnina plačana v golovlnL
Izßafa vsak drugi mesec. / Posamezne številke 2-50 Din, za inozemstvo 3 Din. V »JGZ« združena gasilna društva dobivajo po en izvod »Gasilca« brezplačno.
V	Ljubljani, dne 20. septembra 1931. § Številka 5.
Ob kraljevi desetletnici.
Šestnajsti avgust je združil vso veliko državo v eno samo presrčno voščilo, ki je bilo iz dna srca vseh Jugoslovanov poslano našemu vladarju za njegov desetletni jubilej. Tudi mi gasilci se pridružujemo voščilom vdanih Jugoslovanov in svojemu kralju presrčno čestitamo. Naj mu dobrotljivo nebo podeli, da bi še dolgo, dolgo vladal nad našo milo žemljo.
Dosti imamo vzrokov, da se te dni posebno oklepamo svojega vladarja. Ali ni naš vladar vzor junaka, ki se je z neprimerno hrabrostjo boril v vojnem metežu za mili dom? Ali ni naš kralj vzor požrtvovalnosti za sveto domovinsko stvar, ko je moral čez albanske gore, pa se ni branil truda in bal napora? Ali ni naš kralj pravi domovinoljub, ki je naš dom dvignil do takega ugleda? Ali ni modri državnik, ki je v pravi uri vzel vlado in odgovornost nase in podal svojemu ljudstvu novo ustavo, ki naj privede državo do nove slave in moči? Pa še nekaj! Ali
ni naš vladar zgled skrbnega družinskega očeta, ki se po delu in trudu za narod z največjim veseljem povrne med svojo deco in k svoji vzvišeni soprogi?
Naš kralj 'je naš zgled! Ljubezen do doma, požrtvovalnost, iskrenost — to so čednosti državljanske in družinske, ki se jih učimo od Tebe, naš zapovednik! Ako so komu potrebne, so potrebne gasilcu! Zato gremo gasilci po poti, ki jo Ti kažeš! Zanasgasilceni druge poti, kot pot Tvojega zgleda! In s tisto požrtvovalnostjo, ki je Tebi znana, da smo jo pokazali, ko je bilo treba braniti imetje bližnjemu, s tisto hrabrostjo, ki Ti je znano, da smo jo pokazali sredi ognjenih plamenov, s tisto ljubeznijo, ki nas je vodila v pomoč našemu nesrečnemu bratu — s to bomo vedno in povsod, danes in jutri, šli s Teboj in za Te in Tvoj kraljevski dom in milo domovino...
2 i v e 1 Kralj!
Zahvalni pismi.
Jugoslovanska gasilska zveza je prejela na pozdravne brzojavke s skupščine sledeči zalivali:
Jugoslovanski gasilski zvezi v roke tč. staroste g. Turk Josipa
v Ljubljani.
Po nalogu Kancelarije Njeg. Veličanstva Kralja mi je prijetna dolžnost izjaviti Vam zahvalo za vdanostno brzojavko, ki ste jo poslali Njeg. Veličanstvu Kralju o priliki glavne letne skupščine Vaše organizacije, ki se je vršila dne
2.	avgusta 1931. v Mariboru.
Upravnik policije:
'	Kerševan	s.	r.
Gospod starosta!
Gospod ban mi je naročil, da se Vam v njegovem imenu iskreno zahvalim za pozdrave, poslane mu s skupščine Jugoslovanske gasilske zveze v Mariboru.
Spoštovanjem
Dr. Brolih s. r. sekretar bana.
2
»GASILE C«
Vesti starešinstva.
A. Starešinska seja.
Dne 1. avgusta t. 1. v Mariboru je starešinstvo sklenilo uvesti preiskavo v neki GŽ zaradi nepokorščine in nekvalificiranega vedenja župnega dostojanstvenika.
Novoustanovljeno prostovoljno društvo Ljubljana - severni del se bo sprejelo v okrilje JGZ, čim bo mestno načelstvo izjavilo potrebnost ter pripravljenost rednega podpiranja.
Za skupščino sestavljena poročila so bila odobrena.
Sprejeta so bila nastopna nova društva ter dodeljena:
1. GŽ Krški ob Krki: Hinje, pošta tam;
2. GŽ Logaški: Vrhpri Sv. Treh kraljih, pošta Rovte nad Logatcem;
3. GŽ Muropoljski: Banovci, pošta Križevci pri Ljutomeru, ki mu preneha dvoime Grlava - Banovci ter ostane samo ime Grlava, pošta Križevci pri Ljutomeru;
4. GŽ Ptujski: D esenci, pošta Sv. Urban pri Ptuju;
5. GŽ. Slovenjgraški: Gaberke, pošta Šoštanj in Š t. • Janž na Vinski gori, pošta Velenje;
6. Krka na Dolenjskem je zopet sprejeta pod zvezno okrilje, izpolnivši vse župne in zvezne odredbe.
Ustanovile so se nove GŽ, in sicer:
1. Gasilska župa Loška, kateri se dodelijo društva: Babnopolje, Lož, Pudob, Stari trg pri Ložu, Velike Bloke, Čabar, Gerovo in Prezid;
2. Gasilska župa Š o š t a n j s k a, kateri pripadajo društva: Družmirje, Gaberke, šoštanj-mesto, šoštanj-tovarna Woschnagg, Št. Janž na Vinski gori in Velenje. Tem se pridružijo še v najkrajšem času nova društva: Pasje, Preloge in Škale-rudnik.
3. Ustanovitev nove GŽ v Murski Soboti je odgodena.
4. Delitev GŽ Belokranjske ter ustanovitev nove G a -silske župe Črnomaljske je bila odložena na prihodnjo sejo.
Sklenilo se je nadalje proučiti vsa društvena, župna in zvezna pravila ter odstraniti vse nejasnosti in protislovja.
Končno se je sklenilo predlagati zvez. odboru; a) samo organizirane člane za pritegnitev v posamezne oddelke, b) zamenjavo nekaterih članov »Tehničnega odseka«, c) zvišanje podpornega sklada, č) izločitev dece iz naraščaja in d) imenovanje stalne komisije za preizkuševanje vseh vrst brizgaln in ostalega orodja ob prevzemu.
B.	Odborova seja.
Zapisnik decembrske seje je bil overovljen in odobren brez razprave. Sklep starešinske seje z dne 14. julija t. 1. o razveljavljenju izvolitve načelnika GŽ Posavske, ki biva izven župnega pomerija ter odreditev razpisa novih volitev sta se potrdila soglasno.
Izvršitev sklepov zveznega razsodišča v sporni zadevi bivšega člana društva Krško proti župnemu načelniku ta-mošnje GŽ po zveznem starešinstvu; tu ne more biti govora o krivici, ker po členu 21., točka 3. zveznih pravil ni ugovora.
Po vsestranski razpravi je sklenil odbor predlagati skupščini osvojitev sledečih samostojnih predlogov:
1. Omejitev veselic s plesom ter prirejanje pevskih koncertov in gledaliških iger;
2. sklenitev pogodbe z Autor-Centralo za pavšaliranje
taks;
3. zvišanje deleža članarine župam za upravo in nadzor društev;
4. posredovanje pri merodajni oblasti za dosego voznih olajšav;
5. takse proste legitimacije gasilskih šoferjev;
6. volilna pravica novovstopivših članov ter sprejem društev in dodelitev župam še le po tehniški izvežbanosti.
Za 166 onemoglih gasilcev, 59 vdov in 103 sirote se bo razdelilo iz podpornega sklada 118.000 dinarjev.
Članarina rednih članov se je določila za poslovno leto 1931./32. na 4 Din. Od te vsote odpade zvezni blagajni 2 Din, župni 1-75 Din, Državnemu vairogasnemu Savezu pa 0-25 Din.
Za prihodnje leto je prijavljenih dvoje jubilejnih pokrajinskih zveznih zletov v Kamnik in Slovenjgradec.
Skupščini je predlagal odbor sledeče gasilce v podelitev častnega članstva: Cererja Antona, župnega načelnika v Kamniku, Drašlerja Antona, župnega načelnika v Borovnici, Sajovica Janka, župnega načelnika v Kranju, Širca Josipa, bivšega zveznega načelnika v Žalcu, Vezerja Gezo, zveznega prisednika in župnega načelnika v Martjancih, Marijana pl. H e r ž i č a, predsednika Zajednice dobrovoljnih vatrogasnih društava Savske banovine v D jakovem, ter inženjerja K la ki a in Mensikana Dunaju.
Končno je odbor osvojil predlog za ustanovitev samafi-tanskih oddelkov pri župah in društvih ter določil zastopstvo starešinstva pri svečanostih in proslavah. Tudi častni člani morejo le tedaj zastopati starešinski svet, ako so v to od predsedstva pooblaščeni.
C.	Skupščina.
Zastopani so bili: a) vsi člani starešinstva, b) 35 župnih načelnikov, c) 64 župnih delegatov in d) zastopnik kraljevske banske uprave, g. Kristan Franc.
Pred otvoritvijo je skupščina odposlala udanostno brzojavko Nj. Veličanstvu kralju Aleksandru I. ter pozdravne brzojavke gospodu ministrskemu predsedniku, generalu Petru Živkoviču in gospodu banu, doktorju Dragu Marušiču.
Blagopokojnemu članu »Tehničnega odseka«, tovarišu Ignaciju Holešku je skupščina zaklicala trikratni »Slava!«.
Nato je sledilo imenovanje častnih članov, katere je določil zvezni odbor v včerajšnji seji.
Overovatelja zapisnika, tov. Gologranc Konrad in Rus Ivan sta zapisnik lanske skupščine overovila in je bil brez razprave odobren.
Izčrpno tajnikovo poročilo navaja vse važnejše dogodke iz delovanja predsedstva, starešinstvva in odbora ter prikazuje, da je v minulem poslovnem letu izvršila JGZ veliko koristnega dela za organizacijo. Statistika izkazuje 725 društev z 21.544 člani, dodeljeni 42 župam.
Blagajniško poročilo izkazuje:
I. Zvezna blagajna dohodkov .	.	.	Din	251.558-59
izdatkov....................................„	189.230-16
prebitka	.	.	Din	62.320-13
II. Podporni sklad za onemogle gasilce,
dohodkov...................................Din	382.615-44
izdatkov	.	.	„	117.700—
prebitka	.	.	Din	264.915-44
III. »Samopomoč« je imela koncem leta
1930. dohodkov.............................Din	279.539-20
izdatkov....................................„	230.347-95
prebitka .	.	.	Din	49.191-75
V	saldu zvezne blagajne je - zapopaden tudi prebitek »Kongresnega odbora« JGZ in delež članarine za najemnino in opremo zvezne pisarne.
Obe poročili je sprejela skupščina brez razprave z od O bravanjem.
Pregledniki računov so po ugotovitvi pravilnosti in točnosti predlagali blagajniku in celokupnemu starešinskemu odboru odvezo, kar je delegacija kvitirala z zahvalo blagajniku.
Sledila so poročila posameznih odsekov in sicer:
A.	»Samopomoč«.
Število članstva je od lanskega občnega zbora do danes padlo od 6000 na 4500. V letu 1930. je bilo izplačanih 73 posmrtnin Din 218.050-—-. Od 'ustanovitve leta 1926. je umrlo vsega 235 tovarišev, za katere je bilo izplačanih Din 687.941-—.
Zadevni samostojni predlogi o razvoju in obstoju te prekoristne in potrebne ustanove so se združili v odsekov predlog, ki določa nadaljno upravo »Samopomoči« v okviru dosedanjih določil, le po njenem plačujočem članstvu, ki bo samo odločevalo o nadaljni usodi te ustanove.
»G A S I L E C«
3
'
B. Literarni odsek.
Predsednik ■ je naglasili, da je bilo mogoče le izdajati glasilo »Gasilec« in natisniti »Koledar«. Prvi izhaja v komaj 1900 izvodih in ima okoli 1000 naročnikov. Armadi 22.000 članov je bilo prodanih samo 1800 koledarjev, kar pomeni nezdrave razmere, brezbrižnost in skrajno mlačnost članstva.
Pričakovati bi bilo, da bi bili vsaj društveni in župni odborniki naročniki »Gasilca« in »Gasilskega Koledarja«, iako bi postalo naše glasilo lahko mesečnik, Koledarjev- bi se pa moglo natisniti najmanj 5000 izvodov.
Končno je naglasil, da bo imel Koledar letos čim bolj strokovno lice. Dopisniki naj svoje članke dopošljejo v najkrajši dobi.
C. Tehnični odsek.
Poročilo je podal odsekov načelnik, tovariš Rus Ivan, ki je navajal, da izide v tem letu predvidoma vežbovnik za motorke. Izvoljeno je članstvo stalne komisije, ki bo preizku-ševalo gasilsko orodje ob prevzemu od tovarn in tvrdk. Priporoča »T. O.« skupne vaje z istovrstnimi motorkami vsaj enkrat letno ter nabavo samo Metzovih spojk; predlaga tudi uvrščanje ženskega samaritanskega naraščaja, prepoveduje opremo članstva z faznimi jermeni in podobnimi odznaki, odsvetuje ustanavljanje GŽ pod 10 društev in končno izreka zahvalo vsem župam, ki so nastopale s svojim članstvom v kongresnih dneh.
Naposled je predlagal odsek prireditev zveznega tehnično-administrativnega tečaja v Ljubljani prihodnjo pomlad.
Skupščina je vse predloge sprejela in bo nasvete upoštevala. Ob zaključku tega poročila je priporočal in predlagal dosedanji kooptirani član odseka, tov. Furlan Ivan, naj se zgradi v Ljubljani Gasilski dom, v katerem naj bo med drugimi ustanovami tudi nabavljalna zadruga. O tem naj razmišlja starešinstvo, odnosno odbor.
D.	Kongresni odbor.	%
Tovariš prisednik starešinstva JGZ, Rakoše Ivan, kot blagajnik kongresnega odbora, je poročal, da izkazuje končni obračun Din 30.380-36 prebitka. Dosedanji dohodki so dosegli vsoto Din 520.561-99 in izdatki pa Din 490.181-57.
Osporjene račune je pregledala posebna komisija, izvoljena izmed skupščinarjev, tov.: Cererja, Krajnca, Dolinšeka, Museka in Rakošeta. Skupščina je podelila glavnemu kongres-
nemu blagajniku odvezo in mu izrekla zahvalo za njegovo skrbno in vestno poslovanje.
Letna članarina od vsakega rednega člana v poslovnem letu 1931./32. je določena na 4 Din.
Samostalni predlogi so soglasno sprejeti, kakor jih navaja poročilo odborove seje.
Iz podpornega sklada se bodo letos razdelile podpore onemoglim gasilcem, vdovam in sirotam po ključu, katerega je predlagal zvezni odbor.
Volitve starešinskega odbora so se izvršile na predlog tov. župnega načelnika Antona Cererja z vzklikom soglasno, ki je ostal v celoti dosedanji. Tako so izvoljeni tudi računski pregledniki in člani razsodišča ter »Literarni odsek«, dočim ostane upravni odsek za »Samopomoč« le do izvolitve nove uprave iz članstva v izvrševanju poslov.
V	»Tehničnem odseku« so se izvršile nekatere izmene, odnosno nadomestitve. Ta odsek tvorijo sledeči tovariši:
1. R u s Ivan na Bledu,
2. G o 1 o g r a n c Konrad v Gaberju pri Celju, nam.,
3. C e r e r Anton v Kamniku,
4. Dolinšek Avgust v Hrastniku,
5. Gašperlin Fr. na Viču pri Ljubljani,
6. Kolarič Anton v Središču ob Dravi,
7. Košir Franc v Celju,
8. Musek Ljudevit v Št. Vidu pri Ptuju,
9. Rak oše Ljudevit v Straži pri Novem mestu,
10. Sij o vi c Janko v Kranju in
11. Voller Ivan v Mariboru.
Ker se ni k raznoterostim nihče oglasil, je bil s tem izčrpan dnevni red in zborovanje zaključeno.
Predsedstvu je naročeno izvesti vse storjene sklepe in obvestitev vseh prizadetih.
Predsedstvene vesti.
Zvezna pisarna se nahaja od 1. septembra dalje v Pražakovi ulici št. 8 blizu glavnega kolodvora.
Prošenj za izredne podpore iz 2%nega gasilskega sklada naj nihče ne vlaga več pred spomladjo prihodnjega leta, kakor je bilo razglašeno v razpisu, ker se samo enkrat delijo skupno z rednimi!
Gasilci!
Na seji starešinstva JGZ sem bil določen, da vodim dne
6.	sept. t. 1. defile gasilcev pri odkritju spomenika Nj. Vel. kralja Petra. Rad sem sprejel to nalogo, zavedajoč se, da jo bodo naši gasilci izvršili častno. Vkljub slabemu vremenu Vas je prihitelo v belo Ljubljano blizu 3000 in ste izvršili nastop ter razvrstitev v tako kratkem času, da ste lahko ponosni; šli ste preko vseh zaprek. Vaš nastop je bil tak, da se ga je omenjalo povsod. Vse časopisje brez izjeme ga je omenjalo pohvalno. Omenim samo poročilo Jutra z dne
8.	sept., ki se glasi:
Ko se je končala povorka Sokola, je stopila na nje mesto naša tretja vsenarodna vojska, jugoslovensko gasilstvo, ki je nastopilo pri svečanosti v imponujočem številu.
Ves sprevod, kolikor se ga je dalo pregledati na obe strani, je naenkrat dobil obeležje te naše občekoristne ustanove. Vitezi požrtvovalnega dela, ki budno pazijo nad našimi domovi, so se klanjali liku kralja Osvoboditelja, čigar vse življenje je bilo posvečeno nesebičnemu delu za narod.
Izrekam Vam, tovariši, za Vaš discipliniran in strumen nastop imenom JGZ kakor v svojem imenu iskreno zahvalo. Tovariši, ostanite i v bodoče pionirji in vitezi požrtvovalnega dela.
T u r k J o s i p,	M u s e k L j u d e v i t,
starosta JGZ.	II. podstarosta JGZ
kot poveljnik defileja.
Vodja ročnika in njegov posel.
Fr. Ouček, Trbovlje.
Za vodjo ročnika naj se jemljejo vedno najboljši plezalci, katerim naj ne manjka poguma, prisotnosti duha, vztrajnosti in seveda tudi ne telesne moči. Plezalce je potrebno poučiti, da je največkrat odvisno od pravega vodje ročnika^ pravilno gašenje in brezpctrebno tratenje vode, za katero je v čestih slučajih pomanjkanje ali se pa ljudje in stroji nepotrebno mučijo.
Za izvrševanje tega posla naj navedem par točk, ki naj pridejo pri gašenju v poštev:
1. Vsak ogenj naj se po možnosti čim bližje gasi, najmanj pa v tisti višini, kjer je jedro požara. Horizontalni in od zgoraj prihajajoči vodni curki imajo učinek pri gašenju v plamenu se nahajajočih ali od plamenov objetih objektov. Ogenj napadati s tal in skušati s talnim pršenjem gasiti bi bilo brezmiselno, ker s tem se ne izrabi vode, temveč zlorabi.
2. Napad na ogenj naj bi bil vedno od strani, tako da vodni curek z vetrovno smerjo tvori kot. Proti vetru brizgati
ni priporočljivo izvzemši v največji sili, sicer voda, sopara, vročina in dim onemogočijo pravo delo pri ročniku.
3. Brizganje vode naokoli brez prave smeri je nezmi-selno, nepotrebno in največkrat še škoduje. Le v prostorih, kjer se dim kupiči in ga je treba razgnati, da se pride lažje do ognjenega jedra, tam se naj tako postopanje uporabi.
Vodja ročnika mora vedno vse predstoječe goreče predmete gasiti in sme le korakoma napredovati, ker s temeljitim delom se prepreči ponovni izbruh ognja.
4. Stopnišča, stebri, nosilci, vrata in sploh vsi deli, na katerih slone razne konstrukcije, naj se branijo in polivajo tudi, če so pričeli že goreti, kajti dobro ugasnjeni lesni deli na svoji zgornji plasti zogljenijo, oglje se napoji z vodo in za-branjuje razširjenje ognja.
5. Vodja ročnika naj pazi, da je končnica (šcba ali ustnik), kakor jih že hočemo imenovati, vedno v skladu z razvitimi cevmi. Naj velja pravilo: več je cevi od enega stroja, tem manjši ustnik naj bo. Primer: od mctorke sta razviti dve cevi, prva napadalna naj ima ustnik 15 mm, druga cev, katera se cepi pri razdvojaču, torej druga in tretja branilka, pa samo 10 mm ustnika. Če se pa dela samo z eno cevjo od stroja, potem pa vzamemo ustnik 17—20 mm. Pri ročnih brizgalnah naj bo vedno le ena cev, pa ta s končnico 15 mm, da moštvo pri brizgalni preveč ne trpi in je gašenje izdatnejše.
Pravi napad je v jedro ognja z močnim curkom in to iz neposredne bližine.
6. Pri napadih naj se vodja ročnika izogiblje predčasnega odpiranja prostorov, v katerih že tli ali gori, dokler ni pripravljen in zasiguran, da ima vodo in dobro pozicijo, potem naj se šele odprejo vrata, okna, odkrijejo strešne odprtine in strehe. S tem se napadajočemu pripomore, da pride bližje do jedra in tako sigurno gasi, dim in sopara pa dobe prost odhod.
7. Brizganje v izstopivše plamene je brezpredmetno, zato naj gasilec ve, da se brizga kar direktno na gorečo snov, t. j. slamo, les itd. če je žrjavica tako silna, da bi bilo nemogoče priti v bližino, si pomagamo z nastavitvijo vrat, desk, kadi ali sličnega. Najboljši so ročniki s pršilcem — ti hladijo okolico in varujejo napadalca. Tudi tukaj naj velja
pravilo, gasi se vedno od spodaj navzgor, in to se prične približno 50 cm od zemlje, tako da še odpadajoča voda gasi in se na ta način izrabi. So pa slučaji, kjer lahko gasimo od zgoraj navzdol in to pri objektih, kjer se odpadajoča voda izliva iz trakta v trakt. Povedano pa naj bo, ne uporabljajte več vode kot je potrebno, sicer škodujete zidovju in to posebno v zimskem času.
8. Vodji ročnika naj se vedno postavi kot rezerva še enega plezalca, posebno tam, kjer so nevarni prehodi in je napad kočljiv. Gasilci naj pazijo na napadajoče in v potrebi dajo varnostni klic na trobko ali piščalko (znak nevarnosti). Neobhodno pa je potrebna vez med poveljstvom in brizgalno.
9. Pri podaljšanju cevi naj se vedno pazi, da se te ne polagajo na vroče zidovje, šuto ali kaj sličnega. Napadalec naj ima vedno namočeno gobo pred ustmi in nosom, da se tako varuje dima, tudi so priporočljiva očala, katera se tesno prilegajo obrazu. Proti plinom se zavarujejo prodirajoči le s plinskimi maskami, katere naj nosijo reševalci v notranjosti požariščev. Vedno pa naj ima tak napadalec pritrjeno vrv na pasu in v ozadju jo drži drug gasilec, ki pa naj pazno čuva tovariša. V prostorih, napolnjenih z dimom, je najbolje prodirati plazeč se po tleh, ker pri tleh vsebuje zrak še dovolj kisika, da dihalni organi ne trpe preveč.
10. V slučaju, da je vodja ročnika zunaj na lestvi, se mora s karabinerjem zasigurati, misliti pa je treba vedno na to, da mu drugi plezalci pomagajo za njim držati cev. (Ka-veljni za cevi!) Rado se zgodi, da otrpnejo roke vsled vodne teže v ceveh in to posebno v mrzlem letnem času.
11. V slučaju, da se požar razširi na sosedna poslopja, riaj se vedno tam brizga, kjer se začnejo sosedni objekti uži-gati. Če nastopi več društev, naj se vodje ročnikov takoj sporazumejo na skupni napad in to od pravilne strani in tako, da drug drugega ne polivajo.
S tem sem hotel opisati važnost tega posla, sicer je to suhoparno čtivo, upam pa, vendar koristno, posebno za plezalce. Pri vaših vajah otvorite debato in premislite, v koliko imam prav, kaj sem še pozabil ali kaj se je pri požarih opazilo. To bo naša medsebojna strokovna izobrazba, katere nam zelo, zelo manjka.
Poročilo iz internacionalnega gasilskega kongresa v Parizu od 1. do 7. julija 1931.
2e dva dni pred otvoritvijo kongresa so se pričeli zbirati v Parizu odposlanci narodov različnih evropskih držav.
Dne 1. julija ob 10. uri dopoldne je bila otvoritev po začasnem predsedniku pripravljalnega odbora, polkovniku Poudrou-ju. Pozdravil je presrčno vse navzoče ter konsta-tiral, da se je vabilu odzvalo 17 držav. Poudarjal je, da so se zbrali narodi vse Evrope v imenu človečanstva. Vse druži eden in isti cilj, to je ljubezen do bližnjega. Predlagal je, da se voli predsednika in 4 podpredsednike. Ker je pa 19 narodov in logično 19 p<xlpredsednikov ne more biti, je mnenja, da naj se grupirajo po skupinah: en podpredsednik za Anglosakse, eden za Nemce (Nemčija, Avstrija, Letland, Norvege etc.), eden za Slovane (Češkoslovaška, Jugoslavija in Poljska), a eden za Romane (Italija, Španija in Portugalska). Za predsednika je predlagal g. Geusnet g. Poudrou-ja, češ, da je na njegovih ramah slonela vsa kolosalna organizacija in podrobno delo. Soglasno je bil nato izvoljen Francoz Poudrou, ki je komandant poklicnega gasilstva v Parizu.
Ker se glede podpredsednikov delegati niso mogli tako naglo odločiti, je Poudrou predlagal, naj se med seboj dogovorijo ter mu rezultat sporoče v dveh dneh. Borba se je vršila za kulisami tudi med Slovani in sjcer med Čehi in Poljaki. Zmagal je Čeh Seidl iz Prage nad Poljakom Twardo po energičnem prizadevanju zastopnikov Jugoslavije.
Izvoljen je bil tudi permanenten odbor ter je vsak narod dobil svojega zastopnika oziroma odbornika.
Za Jugoslovane je bil delegiran g. Marjan pl. Heržič, ker je on začasni predsednik pripravljalnega odbora vatro-gasnega saveza kraljevine Jugoslavije.
Po končanih oficijelnih pozdravih in volitvah je vstopil sam predsednik francoske republike Doumer ter presrčno pozdravil kcngres. Otvoril je tudi ognjegasno razstavo.
V četrtek 2. in petek 3. julija dopoldne so se vršile vaje in poizkusi brizgaln, ki so v velikih lokih metale vodo visoko v zrak; razstava je namreč tik ob Seini ter so vodo črpali direktno iz reke, v katero je padala tudi nazaj.
Razne svetovne firme so razstavile najmodernejše stroje, brizgalne in druge tehnične pripomočke za gašenje ognja.
V četrtek 2. julija se je vršila čajanka ob 5. uri pop. pri g. predsedniku Poudrou-ju. Njegovo prostorno in krasno stanovanje je v moderni gasilski vojašnici in obsega 19 sob. V splošnem je poklicno gasilstvo izredno dobro organizirano ter mititarizirano, zato mu je tudi na čelu aktivni vojaški polkovnik.
V petek je bila ob 5. uri pop. velika čajanka in sprejem pri pariškem županu na mestnem magistratu. V njegovem zasebnem salonu je sprejel in pozdravil najprvo samo vse delegate tujih držav ter jih potem povabil v veliko jedilnico, kjer je igrala godba ter jih je pogostil.
V nedeljo cb 9. uri je starosta »Jugoslovanske gasilske zveze« položil skupno z g. Marjanom pl. Heržičem velik venec na grob neznanega vojaka. Temu činu pietete je prisostvoval tudi komandant zveze prostovoljnih francoskih gasilnih društev, Geusnet, ter razni drugi oficielni zastopniki. Nato so se gospodje v avtomobilih podali na prostor gas. razstave, kjer se je vršilo svečano odlikovanje po ministr. predsedniku Giore Laval-u. (Tudi g. Jos. Turk.) Ob 2. uri istega dne popoldne je bil svečani defile pred Dome des
Invalides. Ob 5. uri je bila čajanka tpri gospodu in gospej Geusnetu, ki je bil lansko leto tudi v Ljubljani. Gospej sta bila ljubljanska okolica in posebno Bled zelo všeč ter se rada spominja na dneve, ki jih je prebila med nami v lepi Sloveniji. G. Turk je izročil ob tej priliki g. Geusnetu diplomo in znak častnega članstva »Jug. gas. zveze«. Bil je zelo veselo presenečen ter se je toplo zahvalil za odlikovanje. Sivolasi gasilski generalisimus ima v Franciji velik vpliv in uživa neomejeno zaupanje in spoštovanje vseh prost. gas. društev.
Krona vsem prireditvam pa je bil velik gala banket, katerega je priredil ministrski predsednik Laval v historični
in krasni palači d’Orsay-a. Prisostvovali so razni ministri, poslanci, generali, konzuli i. t. d. z damami. Sijaj in razkošje se ne da popisati; take bankete more prirejati samo bogata in neodvisna Francija. — Bilo je mnogo pozdravnih govorov, toda najpomembnejše in najpresrčnejše je govoril Laval sam. Podal je jasen dokaz, kako veliko važnost polaga francoska vlada na gasilstvo in kako visoko ceni njegove zasluge.
Kongres, ki se je končal 7. julija, je delegatom vlil novega poguma in veselja do nesebičnega dela v korist in blagor človečanstva.	Ela	Reicher.
Cerkveni govor pred blagoslovitvijo nove Magirus- lestve mariborskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva ob 601etnici njegovega požrtvovalnega delovanja od leta 1881. do leta 1931.
V	Mariboru 30. avgusta 1931.
Vse spoštujte, brate ljubite, Boga se bojte, kralja častite (I. Pet. 2, 17).
Jubilate Deo! (Ps. 65) so klicala naša srca pred komaj 14 dnevi, ko je slovesno obhajal naš Maribor lOletnico vlade Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. Jubilate Deo! smo slišali peti lansko leto ob zlati sv. maši lavantinskega knezoškofa, prevzvišenega Gospoda Andreja dr. Karlina, predlanskim pa ob istem jubileju Njih svetosti papeža Pijta XI. Jubilate Deo! je hvaležno prepevala obširna naša škofija ob 7001etnici svojega vsestransko blagoslovljenega obstoja 1928. leta,	'
Jubilate Deo! Bogu obhajajte jubilej ! kliče kraljevi pevec David Vam, preblagi gasilci mariborski, ob bisernem jubileju Vašega požrtvovalnega delovanja v društvu, ki obstoji že od leta 1871. — skozi celih 60 let.
I.
Pomenljivo ste, dragi gasilci, zamislili svojo današnjo jubilejno slovesnost. V skladu z opominom sv. Petra apostola »vse spoštujte, brate ljubite« ste imeli včeraj zvečer slavnostni komers v domu gasilnega društva z imenovanjem častnih članov in s predajo ali izročitvijo častnih znakov. Bratje med seboj ste počastili svoje sobrate v vsej ljubezni. Danes zjutraj ste se spomnili svojih že pokojnih tovarišev, poklonili ste jim poseben venec. S tem znakom hvaležne ljubezni za njih dobra dela, ki so šla za njimi, ste jih najlepše povabili k duhovni soudeležbi pri jubilejni slovesnosti tukaj pred veličastno soho Matere lepe ljubezni, kraljice nebes in zemlje. V Bogu počivajo, v Bogu se z nami veselijo. V počastitev spomina umrlih tovarišev se je ravnokar vršila slavnostna služba božja pri altarju ob spomeniku Marijinem. Neločljivo kakor pri prvi, krvavi daritvi na križu vrh gore Kalvarije, se družita najsvetejša, sicer nekrvava daritev Gospodova in njegova najčistejša Mati. Apostolska beseda »Boga se bojte« je klicala Vaše verne starše in bogoljubne prednike k božji, k najimenitnejši službi ob nedeljah in zapovedanih praznikih. Česar so Vas oni učili z zgledom in besedo, to ste tudi Vi danes vestno izpolnili. Hvala Vam iskrena za to plemenito zavest! Rečem'Vam, s tem ste spomin na nje in na svoje umrle tovariše najlepše, pa tudi najbolj izdatno počastili. Slava jim večna!
II.
»Boga se bojte«, ker »strah Gospodov je začetek modrosti« nam kliče Salomon v svojih pregovorih (1, 7). V tem duhu ste se odločili, da se v spomin na današnji jubilej slovesno blagoslovi Vaše najnovejše, dragoceno orodje — Magirus-lestva. Že v I. knjigi junaškega rodoljuba Mojzesa v 28. poglavju je ovekovečena naslednja prikazen očaka Jakoba: »V spanju je videl lestvico, ki je na zemlji stala in se dotikala z vrhom nebes, in angele božje hoditi po njej gori in doli, in Gospoda sloneti na lestvici, ki mu je dejal: Jaz sem Gospod, Bog Abrahama, tvojega očeta in Bog Izakov; zemljo, na kateri spiš, bom dal tebi in tvojemu zarodu. In
tvoj zarod bodi kakor prah zemlje; razširjal se boš proti zahodu in izhodu, proti severu in jugu; in v tebi in v tvojem zarodu bodo oblagodarjeni vsi rodovi zemlje. In tvoj varuh bom, kamorkoli pojdeš.« Lestvica sestoji iz dveh stranic in mnogo klinov počez, čim več tem bolje in više navzgor. Stranici pomenita dvojno ljubezen, ljubezen do Boga in do bližnjega zavoljo Boga, nikakor pa ne zavoljo sveta brez Boga! Vrh lestvice je videl očak Jakob »Gospoda sloneti«, najvišjega Gospoda nebes in zemlje, in »angele«, njegove najzvestejše služabnike hoditi gori in doli! Kralj angelov, naš božji Odrešenik in Zveličar, ki je po Mariji prišel iz nebes in se z lastno močjo zopet vrnil gori, pa pravi: »Kdor ima moje zapovedi in jih spolnjuje, ta je, ki me ljubi; a kdor mene ljubi, ga bo ljubil moj Oče in jaz ga bom ljubil in se mu razodel« (Jan. 14, 21). Tretja božja in v imenu božjem dana prva kakor druga cerkvena zapoved nas spominjajo obvezne službe božje ob nedeljah in zapovedanih praznikih. Možato ste spolnili to svojo sveto dolžnost tudi danes, lepo zbrani pri nedeljski službi božji; spolnili ste božjo in cerkveno zapoved, pokazali in dokazali ste svojo ljubezen do Boga. Jasno Vam bo kakor beli dan, če rečem, da pomenijo klini, močno pritrjeni v obe stranici lestve, dolžnosti, ki jih imamo vsak po svojem stanu do Boga in do bližnjega zavoljo Boga, ki v skrivnostni prikazni kraljuje nad lestvico, ki v celoti pomeni pravo in edino ljubezen. Kakor pa ni lestve brez klinov, tako tudi ni prave ljubezni brez dolžnosti. Zdrava pamet Vam pove, kaj bi pomenile vse žrtve Vaše navadno zelo naporne službe brez ljubezni do Boga, brez izpolnjevanja vseh zapovedi — to bi bila lestva brez ene stranice in brez vseh klinov, popolnoma nerabno orodje v rokah božje previdnosti. Torej zvesta ljubezen do Boga, vestno izpolnjevanje njegovih zapovedi daje šele trdno podlago nesebični ljubezni do bližnjega. Vi vršite samo to dvojno ljubezen, ki se steka v Boga samega, ki je po besedah sv. apostola Janeza ljubezen. — Blagor Vam, ako ostanete v tej ljubezni, ker kdor ostane v tej ljubezni, »ostane v Bogu in Bog v njem.« (I. Jan. 4, 16).
III.
»Kralja častite!« nas opominja prvi namestnik Kristusov na zemlji, sv. apostol Peter v 2. poglavju svojega prvega lista. Sv. Pavel, drugi prvak med apostoli Gospodovimi, pa pravi: »Vsak človek bodi višjim oblastem pokoren; ni je namreč oblasti razen od Boga, in te, ki so, so od Boga postavljene. Kdor se torej ustavlja oblasti, se upira božji naredbi... Dajte vsakemu, kar ste dolžni: ... čast, komur čast« (Rimlj. 13, 1, 2 in 7). Pri vsem tem navodilu v zaščito in priznanje svetne oblasti pa je isti sv. Peter v zadevah božjega kraljestva na zemlji odločno izjavil: »Boga je treba bolj slušati ko ljudi!« (Apd. 5, 29). Vse to Vam je dobro znano. Hotel sem Vas samo opozoriti na vestno dolžnost ljubezni do Nj. Veličanstva kralja, ki nam je toliko bližja, kolikor bolj je po svojem dostojanstvu in vzvišenem poklicu vladarja odgovoren Bogu, kralju vseh vladarjev na zemlji. Samo v tej lju-
bežni, ožarjeni od žive vere, me bo razumel vsak, če rečem, da vladar ni odgovoren nam, temveč Bogu vsevednemu in vsemogočnemu, Kralju vekov. Zavedajte se torej poleg svojih dolžnosti bližnjemu v pomoč in Bogu v čast v težkih časih naše domovine Jugoslavije zlasti tudi v vseh dolžnostih do svojega kralja-gospodarja po geslu: Vsi za enega, vsak za vse!
Dal Bog! — po priprošnji Matere dobrega sveta, Kraljice nebes in zemlje — da bi Vas danes blagoslovljena lestva
živo spominjala vseh naukov in svetih dolžnosti do bratov, do Boga in do zakonitega vladarja. Spominjajte se teh v imenu božjem govorjenih besed, kadarkoli boste nastopali v svoji dobrodelni službi s tem orodjem. Angeli varihi pa naj Vas, kakor na lestvici očaka Jakoba, tudi na tej lestvi varujejo vsake nesreče in naj Vas z vso svojo nadnaravno močjo podpirajo pri vztrajnem izvrševanju prave vsestranske ljubezni. »Vse spoštujte, brate ljubite, Boga se bojte, kralja častite!«
Dopisi.
Gasilska župa Slovenjgraška. V nedeljo, dne 14. t. m.,
ob 5. uri zjutraj, se je vršida v Pesjem gasilska vaja »šaleškega okrožja«.
Vaja se je vršila brez napovedane ure, udeležila so se je društva Šoštanj mesto, Šoštanj tovarna Woschnagg, Druž-mirje, Velenje, Državni rudnik Velenje, ter novo ustanovljeni društvi Gaberke in Št. Janž na Vinski gori, skupaj 181 mož, z 2 motornima in 4 voznimi brizgalnami.
Ocenjevalna komisija obstoječa iz župnega načelnika tov. Leopolda Kopača, podnačel. tov. Volka Jakoba, okrožnega tajnika Novaka Ivana, blagajnika tov. Gobca Hinka, načelnika Stoparja Vinka Velenje, načelnika Toneta Perovca Druž-mirje, zastopnika drž. rudnika Velenje Toneta Kurnika ter načelnika Gaberke in Št. Janž na Vinski gori.
Požar je bil povzročen po požigu na treh straneh in sicer: 1. Glušičevo gospodarsko poslopje; 2. rudniško poslopje »Gradič«; 3. Vrabičevo poslopje v sredi vasi.
Obstojala je velika nevarnost, da pogori vsa vas kakor tudi rudniška kolonija na »lilijakem griču« in to zaradi tega, ker državni rudnik nima nobenih gasilskih priprav, ostala društva pa so oddaljena po y2 ure do ene ure hoda. Točno ob 5. uri zjutraj je dala rudniška sirena znak požara. Po 10 minutah je prihitelo rudniško gasil, in reševalno društvo z avtom. Zal, požara ni moglo omejiti, ampak je le pomagalo reševati, ker nima nobenega gasilnega orodja. Nemogoča je tudi napeljava hidrantov, zaradi tega je potrebna ena močna motorna brizgalna, ki bi bila kos nalogi, da bi branila uspešno na griču ležečo> kolonijo iz mimo tekoče Pake, kakor so to morala storiti vsa na pomoč prihitela društva. Komisija smatra umestno, da to nevzdržno brezbrižnost katera ne ogroža samo velike rudniške kolonije, ampak vso vas Pesje in okolico, poroča sreskemu načelniku s prošnjo, da potrebno ukrene, naj si rudniška uprava nabavi primemo vsaj 20 konjskih sil močno motorno brizgalno s potrebnimi cevmi. Ustanoviti je potreba tukaj redno gasilno društvo, ker so dosedanji nasveti rudniški upravi ostali brezuspešni. Po vaji se je vršil nagovor tov. župnega načelnika Kopača Leopolda:
Današnja okrožna gasilska vaja je izpadla v celoti prav povoljno in uspešno, posamezne napake bo pri prihodnjih vajah še odpraviti. Vsa delujoča društva so dobro izvežbana in njihovi člani disciplinirani, vztrajni, izurjeni in sigurni. Z ozirom na to me veže dolžnost, da Vam na tem mestu izrekam pohvalo.
Okrožne, oz. župne vaje je smatrat kot resnične požare, zato marajo društva prihajati k njim s primemo hitrostjo in člani vršiti svoje naloge s požrtvovalnostjo in primernim elanom. Pri tem pa se ne sme pretiravati, kajti v takih primerih pride rado do zmešnjav in raznih napak, ki postanejo lahko usodne. Poleg hitrega prihoda sta velike važnosti pri vajah in požarih še pravilno polaganje cevi in hiter dovod vode. Ako bodo poleg navedenih dejstev družile članstvo v društvih še tovariška sloga, ljubezen do bližnjih in trdna volja pomagati v nesreči, potem je uspeh že naprej zasiguran.
In v dosego tega Vam kličem krepak: Na pomoč!
Sledilo je poročilo župnega podnačelnika tov. Volka Jakoba, ki se je navzočim tov. gasilcem iskreno zahvalil, kakor tudi tov. načelnikom šaleškega okrožja za toliko udeležbo in dobro uspelo vajo. Zahvalil se je tudi za požrtvova-nost društvenih zdravnikov tov. dr. Korunu, zdravniku v Šoštanju ter dr. Kolšeku, zdravniku v Velenju, kot šefoma sanitetnih oddelkov. Zahvalil se je dalje društvenim samaritankam gas. društva Družmirje in njihovemu oddelkovodji tov. Novaku Marku za udeležbo.
Tov. župni podnačelnik poroča, da se je današnja vaja vršila v Pesjem radi tega, da se merodajne oblasti opozori na nevarnost, ki obstoja za rudniško kolonijo in vso vas, ter okolico. Poroča, da ta okrožna vaja velja kot župna vaja, ker je po svoji oddaljenosti in legi župnih društev skupna nemogoča.
Poroča, da se glasom sklepa ustanovnega občnega zbora župe, menjuje (voli) župno načelstvo tako, da je v Mislin-skem okrožju načelnik, v šaleškem podnačelnik ali nasprotno in, da ta dva zastopata okrožji in zato ni potrebna volitev okrožnih načelnikov, ampak vodita okrožji voljena tovariša. Kod odborniki so vsi načelniki dotičnega okrožja, ki si v svoji seji volijo tajnika in blagajnika. Zato odpade volitev, ker mesto okrožnega načelnika itak ne nudi nobene šarže. Nadalje poroča tov. podnačelnik, da se vrši koncem julija župna skupščina v Šoštanju ter vabi vse tovariše na udeležbo.
K besedi se oglasi tov. okrožni zdravnik dr. Ferdo Korun, ki v daljšem nagovoru vzpodbuja idejo in vztrajnost gasilcev kot prave samaritane in priporoča ustanovitev gasilnega društva za Pesje in Preloge, kar se vzame z odobravanjem na znanje. Tov. podnačelnik Volk Jakob se še zahvali orožništvu stanice Velenje za sodelovanje ob priliki današnje vaje.
Na sestanku po vaji so se izvršili še sledeči sklepi:
Samodeluloči
javild požarov
odkrijejo vsak poiar v nastanku in označijo takoj kraj požara
JUGOU A VENSKO SIEMENS D.D.
===== ODDELEK ZA ŠIBKI TOK	=
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA STEV. 1 b
Sklene se, da se plača voznikom za današnjo vprego za prevoz gasilcev in gasilnega orodja k vaji za celo vprego po Din 50—, za polovično pa Din 25—, kateri znesek dobijo društva izplačan iz blagajne šaleškega gasilskega okrožja. Nadalje predlaga tov. dr. Ferdo Korun, da naj bi se vršil v najkrajšem času okrožni izlet v Št. Janž na Vinski gori, kjer naj bi se vršila vaja tamkajšnjega gasilnega društva. Dan in ura se naj sporazumno določi. Istotako bi bilo priporočljivo, da bi se tudi v Gaberkah čimpreje vršila vaja, katere naj bi se udeležila tudi sosedna društva.
Tov. Bajt predlaga, da naj se vrši okrožna, oz. župna vaja za leto 1932. v Družmirju, ki pa naj bo popolnoma tajna in jo naj tov. župni načelnik po .običaju pusti alarmirati, društva pa naj ne vedo niti dneva, kedaj se vrši.
Ker ni nadaljnih predlogov in nasvetov, zaključi župni načelnik tov. Kopač sestanek ter izda povelje za razhod društev s krepkim: Na pomoč!
Kobilje» Dne 28. julija 1931. okoli 12y2 ure je izbruhnil v sosednji vasi Resnik, to je 3y2 km preko državne meje na Madžarskem velik požar, ki se je bliskoma širil po občini. Požar je nastal pri mlatilnici. Vzrok razširjanja je bil močan veter. Naše društvo, ki je požar opazilo, je stopilo najprvo v stik z obmejnimi organi radi prehoda granice ter alarmiralo članstvo. Prihod naših gasilcev je bil za občino Resnik velika sreča. Ubranili smo nadaljnje širjenje požara ter s tem očuvali ostali del občine pred ognjem, med katerim je bilo veleposestvo Tauber, šola in cerkev. Požar je uničil 34 stanovanjskih hiš in 130 gospodarskih poslopij. Žrtev požara sta dva moška in ena ženska, težje in lažje ranjenih je bilo 8 oseb, ki so bile takoj prepeljane v bolnico v Zalaegerseg (Madjar-sko). Koliko živine je poginilo v ognju, ni znano.
Veliki župan in ostala komisija, ki je dospela na kraj požara, se je po požaru na licu mesta zahvalila našemu društvu za prihod in požrtvovalno delo ter izjavila, da se bo posebna javna zahvala še izrekla iz Budimpešte potom radija. Zahvala je bila že izrečena 29. julija 1931., o kateri smo bili obveščeni po pismonoši pošte Dobrovnik.
Iz Trboveljske gasilske župe. Dne 15. avg. je imelo društvo Klek nad Trbovljami obletnico postavitve gasilskega doma. Ob 9. uri so se zbrali vsi gasilci in njim naklonjeni vaščani. Po otvoritvi slavnostne seje je izročil tov. Jordan načelniku društva tov. Žagerju lepo izdelano diplomo za 251etno delovanje na gasilskem polju. Navzoči zastopniki društev Trbovlje I in Trbovlje-trg so častitali jubilantu. Župni načelnik je poudarjal v svojem govoru potrebo skupnosti in bratske sloge, spomnil se je lOletnega vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra I., kar so navzoči z navdušenjem sprejeli, Gasilski tamburaški odsek pa je zaigral par dobro pripravljenih komadov. Popoldanska zabava se je vršila pa sedanjemu času primerno.
Dne 16. avg. je praznovalo društvo Dol pri Hrastniku 301etnico obstoja spojeno z blagoslovitvijo nove motorke in novega gasilnega doma. Lepa povorka je krenila od postaje Hrastnik in med grmenjem topičev prispela na Dol. Tam je pozdravil navzoče v imenu občine šol. ravnatelj g. Gnus. Po sprejemu so se podali gasilci na pokopališče, da se še enkrat poklonijo njihovim ustanoviteljem. G. Jurko je imel lep govor, pevci pa so zapeli žalostinko, .kar je navzoče globoko dimilo. Po sv. maši je bila blagoslovitev doma in motorne brizgalne, pri kateri so naraščajniki in male deklice deklamirale. Lep prizor je bil: gasilci, dva dimnikarja, botri in botrce. Le škoda, da se te proslave ni mogel udeležiti načelnik tov. Draksler in tov. tajnik, ki imata zasluge za vso ureditev. Ob koncu je imel župni načelnik tov. Guček govor, v katerem se je zahvaljeval vsem, ki so pripomogli k tako lepo uspeli prireditvi in proslavil Nj. Vel. Kralja kot prvega gasilca, ki je znal pogasiti politične strasti in netiti ogenj ljubezni med narodom. Godba je internirala državno himno, navzoči pa so vzklikali kralju in domovini. Popoldanska vaja in nastop^ se radi dežja ni vršil, pač pa se je videlo, da je zavladal že pravi gasilski duh v tem društvu.
Listnica urednika.
Prihodnja številka Gasilca izide 20. oktobra. Zato prosim, da mi pošljete vse dopise najkasneje do 10. oktobra. Tokrat sem moral izpustiti več dopisov. Ti pridejo na vrsto za prihodnjo številko. Vse urgence in reklamacije zaradi pošiljanja Gasilca naslavljajte na Jug. Gas. Zvezo v Ljubljani, dopise pa pošiljajte na Ljudevika Museka, II. podsta-rosto JGZ in šolskega upravitelja, Sv. Vid pri Ptuju.
LESTVE
Tvornica
PARTL & FROLIK
ČES.
BUDEJOVICE
6. S. R.
USTANOVLJENO LETA 185B.
TEOD. KORN
LJUBLJANA
POLJANSKA CESTA 8
(PREJ HENRIK KORN)
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. / Instalacija vodovodov. / Centralne kurjave. / Naprava strelovodov. / Kopališke in kloset-ne naprave, / Industrija pločevinastih embalaž.
Motorne gasilske brizgalnice
»FLADER«
so se pocenile
2 človeka rešita lahko celo vas
5/6 H. P. 7/8 H. P. 12/15 H. P.
Din 14.800* „ 21*800* „ 29.800*
1 človek reši lahko veliko tvornico
Zahtevajte brezplačne prospekte I
KOIOMIAil d.d.. Zagreb. Ulf a 73
LAFFLY
specialna tvornica za motorne brizgalne
gasilske lestve, rešilne in škropilne avtomobile itd. —
Austro-Fiat in International šasije
za vse gasilske svrhe Generalno zastopstvo
O. ŽUŽEK
LJUBLJANA
Tavčarjeva ulica 11
Pri zavarovanju predmetov proti požaru in pri življenskem zavarovanju, zavarovanju otroške dote in pogrebnih stroškov
VZAJEMNO ZAVAROVALNICO
LJUBLJANA
MASARYKOVA CESTA
ki Vam nudi najugodnejše pogoje.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■BI
L. Mikuš
dežniki
LJUBLJANA 5
MESTNI TRG 15
NA MALO / NA VELIKO
USTANOVLJENO 1839.
■■■■■■■■■■■■■■
GASILNA DRUŠTVA, POZOR!
:	Preden si nabavite potrebne cevi,
1	Vas vljudno vabim, da si ogledate
•	mojo	zalogo:
NORMALNIH GASILSKIH CEVI
z	izdelke slovitih Seških tovarn, katere
:	ustrezajo	vsem	zahtevami
| IVAN N. ADAMIČ
2	LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 31
:	MARIBOR, VETRINJSKA ULICA 20
j	CELJE, KRALJA PETRA CESTA 33
{ Gasilci, I pozori
“ ■■■■■■■ Naznanjam vsem gasilnim društvom, da sem g	preselil	svojo	bogato	zalogo gasilskih po-
Adntö trebščin v Ljubljani iz Šelenburjrove ulice S
trebščin v Ljubljani iz Šelenburgove ulice
na Kongresni Irg štev. 8	|
ter se cenjenim društvom še nadalje pri*	'
poročam za naklonjenost. — Zaradi pre-	:
selitve gasilnim društvom znaten popust.	■
Filip Bizjak,
krznar In IzdelovatalJ Cepič.
Posluje po vsej Jugoslaviji. Ustanovljena leta 1913.
»JUGOSLAVIJA«
SPLOŠNA ZAVAROVALNA DRUŽBA
Ravnateljstvo za Dravsko banovino v Ljubljani.
Sklepa:
1. požarna zavarovanja,
2. življenska zavarovanja,
3. nezgodna In jamstvena zavarovanja,
4. zavarovanja proti škodam vsled tatinskega vloma.
5. transportna zavarovanja,
6. zavarovanja proti Škodam vsled razbitja stekla.
Največji tu delujoči zavod. - Družba je prevzela od «Graške vzajemne zavarovalnice“ in od zavarovalnih dražb „Feniks* (požarni oddelek) in „Franko-Hongrolse" ves njih kup-čijski obstoj* v naši državi. - Nat-nižje tarife. Takojšnja izplačila škod.
Po naredbi ministrstva za vojsko in mornarico nado> meŠčajo police splošne zavarovalne družbe .JUGOSLAVIJE“ ženitvene kavcije za častnike.
Telefon 2751. PISARNA i DUNAJSKA CESTA ŠT. 15. Telefon 2571.
CHEVROLET osebni in tovorni avtomobili CHEVROLET šasije za vse vrste modelov
gasilskih avtomobilov._
»D ESA«
DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 12
MARIBOR
TRG SVOBODE ŠT- 6
UČITELJSKA TISKARNA
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA
Telefon štev. 2312 / Račun pošt. hranilnice 10.761
JE NAJMODERNEJE UREJENA IN IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA OD NAJPREPROSTEJŠIH DO NAJMODERNEJŠIH
Tiska šolske, mladinske, leposlovne In znanstvene knjige; Ilustrirane knjige v enobarvnem ali večbarvnem tisku; broSure In knjige v vseh nakladah, časopise, revije In mladinske liste. Okusna oprema Ilustriranih katalogov, cenikov In reklamnih listov LASTNA TVORNICA ÖOLSKIH ZVEZKOV
Mirna vesi
je prva dobrota zavarovanja. Ogenj, toča, tatvine, telesne nesreče, avtomobilske nezgode, nenadna smrt itd. — 'Vam delajo skrbi. Olajšajte si jih s tem, da se dobro zavarujete. Tri tem ‘Vam gre v vsakem oziru na roko
S L AVI JA
jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani
brzojavke: Sanka Slavi ja
‘Cele on štev. 2176
A.. KASSIG
LJUBLJANA, ŽIDOVSKA ULICA
USTANOVLJENO LETA 1880. Izdelovanje čepic, zaloga krojnih potrebščin
Priporoča vse krojne potrebščine za gasilce (po najnovejših predpisih JGZ.), kakor: čepice, gumbe, piščalke, naramke, znake za bluze in čepice, rdeče blago, vrvce za piščalke, trobke in rogove, lipove liste itd. Naramke vseh vrst lastnega izdelka, fino izdelane in trpežne. Podjetje je na novo moderno urejeno in povečano. — Cenik brezplačno!
ŠIVALNI STROJI
Izborna konstrukcija in elegantna izvrSitev iz lastne tvornice 15 letna garancija. Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno.
PISALNI STROJI „ADLER»
Kolesa iz prvih tvomic, DOrkopp. Styria, Nero, Kayser. — Pletilni stroji vedno v zalogi. — Posamezni deli koles In Šivalnih strojev. Daje se tudi na obroke
Ceniki zastonj in franko
j LJU
IVAN J A X IN
BLJANA, GOSPOSVETSKA
S I N
CESTA 2
»SAVA«
obča zavarovalna d. d. v Zagrebu,
ustanovljena od jugoslovanskih denarnih zavodov: Prva hrvatska štedionica in Jugoslavenska udružena banka d. d. v Zagrebu, Jadransko-Podunavska banka d. d. in Zemaljska banka d. d. v Beogradu ter Zemaljska banka za Bosnu i Hercegovinu v Sarajevu, je prevzela v kraljevini Jugoslaviji elementarna zavarovanja občne zavarovalnice Assicurazioni Generali v* Trstu. Lastni družbeni jamstveni fondi nad 40 milijonov dinarjev brez garancij bank-ustanoviteljic. — Izplačila za škode od leta 1921. nad 100 milijonov dinarjev.
GEN|E|RA|LNI ZASTOP ZA DRAVSKO BANOVINO
V	LJUBLJANI, MARIJIN TRG / SV. PETRA CESTA 2
posluje v vseh zavarovalnih strokah.
Račun poštne hranilnice št. 13.200
Telefon 23-34
trn»-'
Prva
gasilnega
orodja
FRAN SAMSA
trgovina gasilnega orodja in gasilnih potrebščin
ZAGREB, MARULIČEV TRG 12A
Lastnik: Šime Despotovič, zastopnik prve svetovne tvornice bencin-motornih brlzgalnlc In orodja „MAGIRUjS“, Ulm ob Donavi
V zalogi ima: vsakovrstne cevi, konopne, gumene črpalne; dalje sekirice, pasove, gasilske znake, naramke, spojke, ročnike, trobke, piščalke, svetiljke, vrvce, čepice, čelade, blago za obleke iz drila in paradne iz sukna; lestve: kljukaste, raztezne in mehanične; brizgalnice: dvokolne, ročne, četverokolne, bencin-motorne avtobrizgalnice po tovarniški ceni. Blago je prvovrstno, iz prvih svetovnih tovarn in zajamčeno. Cene zmerne. Dajem tudi na obroke. Magirusove bencinmotorne avtomatske (samodelujoče) brizgalnice imam stalno na skladišču v Zagrebu. Izdelujem vsakovrstne gasilske zastave (barjaki) in diplome. Gasilci, ne kupujte brizgalnic ne opreme, preden si niste ogledali mojih, da se ne prevarite!
Izdelovanje gasilskih motornih brizgaln, strokovno popravljanje vseh drugih inozemskih, zaloga najboljših tlačnih cevi in tovarniško vezivanje njih.
Na željo se vezivanje vrši tudi v lastnih gasilnih domih.
Matlas Supan In sin
Lastnik Andrej Supan
Contralai Kropa
Filiala: Ljubljana, Sv.ePetra 67 (dvorišče)
TEHNIČNO PODJETJE
»UNA«
INŽ. JOSIP KALMAN ZAGREB
ULICA KRALJICE MARIJE 25	TELEFON	72-35
GLAVNI ZASTOPNIK TVRDKE
TEUDLOFF-DITTRICH BUDAPEST
specialna tvornica gasilnih brizgalnic
Avtomobilne brizgalnice, motorne brizgalnice, ročne brizgalnice, kombinirani avtomobili za gašenje požarov in škropljenje cest
Dobavlja v najboljši kakovosti in po zmernih cenah: vsakovrstne cevi, in to: konopne, gumene, gumirane konopne, lestve v vseh izvedbah in dimenzijah, maske za zaščito proti dimu in plinom, vse gasilne armature in orodje, opreme za zaščito dihanja, opreme za pomoč ponesrečencem po strupenih plinih
TELEFON &T. 24-05
»DUNAV«!
ZAVAROVAL. DELNIŠKA DRUŽBA v ZAGREBU
l
Podružnica
v LJUBLJANI, ŠELENBURGOVA 3
Zavaruje
po najugodnejših pogojih proti škodam: vsled požara, vlomske tatvine, razbitju stekla, transporta, nezgod in zakonitega jamstva. / Prevzema tudi zavarovanja avto-kaska, avto-jamstva ter sklepa življenska zavarovanja vseh vrst z in brez zdravniške preiskave za slučaj doživetja in smrti, otroška in štedilna zavarovanja po najmodernejših kombinacijah in cenih tarifih. Police naše družbe sprejema ministrstvo vojne in mornarice kot kavcijo pri ženitvi gg. oficirjev. / Vsa potrebna pojasnila so na razpolago pri vseh naših glavnih in krajevnih zastopstvih
n.
Gasilski zavodi d. d.
iechy pri Prosteiovu na Moravskem
120.
podružnica Maribor
Tomšičeva ul. št. 6
Specialna tovarna brizgalnic, sesaljk, lestev, cevi in oprave za gasilce, ekstinkter-jev, avtomobilnih in motornih brizgalnic priporoča svoje prvovrstno, najmodernejše gasilsko orodje. Vse vrste telovadnega orodja. Ugodni plačilni pogoji. Za vse stroje se jamči! Cene solidne.
Lahka, dvokolna motorna brizgalnica z 16/18 HP motorjem, dobava vode 8001 v min., pritisk do 16atm.
»G A S I L E C«
11
Konrad Rosenbauer, Linz ob D.
K. Rosenbauer in drug, Celje
tovarne motornih brizgalnic in gasilskega orodja
NASLOV ZA BRZOJAVKE: FR. KOŠIR CELJE ★ TELEFON 99
Prenosna štiricilindrska motorna brizgal-nica, model 1929/30. 24 P. S.
Najnovejša konstrukcija se izdeluje na dvokolne, štirikotne in avto-priklopne vozove.
Na podlagi 201etne preizkušnje v motornih brizgalnah priporočamo svoje avtomobilne, štirikolne, dvokolne in prenosne motorne brizgalnice.
Škropilni avtomobil s pripravo za snaženje in pometanje cest.
Več kot 2000 Rosenbauerjevih brizgalnic po vsem svetu.
Motorne brizgalnice
avtomobilske, dvokolesne, prenosne, s prvovrstnim delovanjem, po najnižjih cenah
avtomobilske ... od Din 80.000'—
dvokolesne....  „	30.000'—
dobavlja franko Jugoslavija
HRČEK & NEUGEBAUER
SPECIALNA TVORNICA BRIZGALNIC BRNO, ČEŠKOSLOVAŠKA REPUBLIKA
Reprezentanca za Jugoslavijo:
KR. JAKOVLIČ
ZAGREB, BEOGRADSKA ULICA 10
Več komadov rabljenih ročnih brizgalnic, prevzetih na protiračun, se lahko dobi s 3 letnim jamstvom. Cena 6.000 do 8.000 Din franko Jugoslavija. Prikladno za manjša vaška gasilska društva.
IIIIIIM
Zahtevajte brezplačne ponudbe.
Vsakovrstne lestve, gasilsko opremo, čelade, pasove in vse v to svrho spadajoče predmete. Brezplačne ponudbe, Dvocillndrska motorna brizgalnica,	predvajanje	brizgalnic, informacije itd. na željo:
model 1929, 18/20 P. S., pritisk do 16 atm. Hla-	ETIES	Ä	CI IE?
dilnik novega sistema, ogrevanje črpalke s toplo	B	t%	wELLJC.
čisto vodo.	glavno	zastopstvo	in	zaloga	za	Dravsko banovino.
\
STROJNE TOVARNE IN LIVARNE, D. D.
z brezhibnim delovanjem pri dolgotrajnem obratovanju z velikin^^siln^
z največjo zanesljivostjo pri najtežjih okoliščinah.
V LJUBLJANI
KOVINSKI OBRAT $
motorne brizgalne
z delazmožnostjo od 600 do 1400 litrov na min.
so se odlikovale
Naše motorke, ki so delale v neštetih primerih vzporedno z inozemskimi, so vedno najbolje delovale — prav posebno
Zahtevajte cenik in ponudbe!
ZaloiU odbor „Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana". Odgovorni cfednlk Jože Turk. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani (predstavnik Franci Štrukelj).