Leto 1893. Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos VII. — Izdan in razposlan dné 14. februvarja 1893. (Obsega štev. 21.) *1. Dogovor Razglas finančnega ministerstva z dné 8. februvarja 1893.1. ° dogovoru, sklenjenem z gališkim deželnim odborom vsléd zamene gališkega zemljiškorazbreme-nllnega dolga v zmislu zakona z dné 4. januvarja 1893. I. (Drž. zak. št. 6.). V prilogi se razglaša na podstavi zakona z dné januvarja 1893. 1. (Drž. zak. št. 6.) med c. k. finančnim ministerstvom in med deželnim odborom z veliko vojvodino kraljevine Galicije in Vladimerije \}[ krakovsko vred sklenjeni dogovor med c. k. finančnim ministerstvom v imenu c. k. državne uprave z ene strani in med gališkim deželnim odborom v imenu samoupravne deželne uprave kraljevine gališke in vladimérske z veliko vojvodino krakovsko vrèd z druge strani o obračunu med državo in deželo Galicijo, katerega je vsled izméne gališkega zemljiškorazbremenilnega dolga opraviti v zmislu zakona z dné 4. januvarja 1893. I. (Drž. zak. št. 6.), in o izpremembah v uporabljanju obstoječih dogovorov o zemljiškorazbremenflnih zaldgih vzhodnogaliških in zapadnogaliških (Drž. zak. št. 110. in 219. iz leta 1890.). ki vsléd tega nastanejo. S tem sta izpolnjena pogoj, gledé na državne Rodnosti v izmeno gališkega zemljiškorazbrementl-ne8a dolga vzprejetega štiriodstotnega gališkega dednega zajma oznamenjen v členu II. zakona z dné januvarja 1893. 1. (Drž. zak. št. 6.), in pa zastran tega v členu II. §. 2. istega zakona omenjeni na-^Ijni pogoj, ter se potemtakem v polnem obsegu uPorabljajo s tem navedenim zakonom določenč državne ugodnosti v izmeno gališkega zemljiškoraz-^reinenflnega dolga vzprejetega štiriodstotnega gali-b^ega deželnega zajma. 1. Po 31. dnévu decembra meseca 1892.1. dospevajoče plačilne zaveznosti, katere še bodo zadele državo nasproti deželi in deželo nasproti državi vsléd obéh dogovorov, ki sta bila zastran zemljiško-razbremenllnih zalogov vzhodnogaliških in zapadnogaliških sklenjena na podstavi zakona z dné 5. junija 1890. 1. (Drž. zak. št. 110.) in sta obsežena v razglasu c. k. finančnega ministerstva z dné 27. novembra 1890. 1. (Drž. zak. št. 219.), in sicer: a) dajatve države v letih 1893. vštevši do 1897. iz naslova nepovratne podpore letnih (Sloronlict ). 7 12,00.000 gl. in iz naslova stalne brezobrestne državne naprednine letnih 325.000 gl., b) dajatve dežele v letih 1899. vštevši do 1904., namreč iz naslova povračila državne naprednine v letih 1899. vštevši do 1901. v letpem znesku 1.625.000 gl., potem iz naslova povračila v členu II. zakona z dné 5. junija 1890. 1. (Drž. zak. št. 110.) omenjenih „preplačil“ v letih 1902. in 1903. v letnem znesku 500.000 gl in v letu 1904. v letnem znesku 400.000 gl. se bodo za 1. dan januvarja 1893. 1. obračunile z obojestranskim eskomptovanjem po obrestni meri letnih pet od sto s četrtletno dotekajočim zapadkom obresti. 2. Ako se po točki 1. pričujočega dogovora ovedeni eskomptovani vrednosti zaveznosti države in dežele postavita nasproti, pokaže se za 1. dan januvarja 1893.1. državi na dolg saldo 6,632.948 gl. 57 kr. in plačilo tega ostajajočega dolga naj država opravi deželi v letih 1893. vštevši do 1897. z dvajsetimi anticipativno dospevajočimi četrtletnimi letninami, tekočimi s 1. dném januvarja 1893. po-čenši, katere naj se ovedö po istih obrestnih načinih, kakor so se vzeli v podstavo poeskomptnemu obračunu. 3. Potemtakem znaša vsaka taka četrtletna letnina, ki jo v letih 1893. vštevši do 1897. mora država plačevati deželi, 372.233 gl. 80 kr. (tristo dvainsedemdeset tisoč dvesto triintrideset goldinarjev, osemdeset krajcarjev) avstrijske vrednote, zatorej letna dajatev, kateri je država zavezana v navedeni dobi, 1,488.935 gl. 20 kr. (en milijon štiristo oseminosemdeset tisoč devetsto petintrideset goldinarjev dvajset krajcarjev) avstrijske vrednote. Te nepovratne nove državne dajatve naj stopijo na mesto državnih dajatev, ki deželi gredö po dosedanji pogodbeni podstavi (točka 1 .a pričujočega dogovora, točka 2. na podstavi člena I. v zakonu z dné 5. junija 1890. 1. [Drž. zak. št. 1 10.) sklenjenega dogovora), ter se bodo morale vslèd spredaj stoječih določil deželi opraviti v dosedanjih pogodbenih rokovih (točka 2. pričujočega dogovora). 4. Vse ostale na dosedanji pogodbeni podstavi črez 31. dan decembra 1892. 1. segajoče vzajemne zavezno sti države in dežele naj odpadejo, in razveljavijo naj se, ker so sedaj brez podlage, določila točke 3. do 7. v dogovoru, sklenjenem na podstavi člena I. v zakonu z dné 5. junija 1890. 1. (Drž. zak. št. 1 10.), in pa vsa določila na podstavi člena II. v istem zakonu sklenjenega dogovora, oziraje se na premeno vsega še neizžrebanega gališkega zemlji-škorazbremenilnega dolga v deželni dolg brez poroštva države. Zlasti mora s tem v bodoče odpasti tudi zavez-nost države, eventuvalno dajati spetimi odstotki na leto obrestne državne naprednine, in pa zaveznost dežele, predlagati proračune in računske sklepe o zemljiškorazbrementlnih zalogih c. k. finančnemu ministerstvu (točka 5. in 7. dogovora, sklenjenega na podstavi člena I. v zakonu z dné 5. junija 1890. 1., Drž. zak. št. 110.). 5. Aktiva in pasiva treh galiških zemljiško-razbremenilnih zalogov vzhodne in zapadne Galicije in velike vojvodine krakovske bodo po izvršitvi izmene vsega gališkega zemljiškorazbremenilnega dolga (treh zemljiškorazbremenilnih upravnih okolišev: vzhodna Galicija, zapadna Galicija, vojvodina krakovska) prešla na obči gališki deželni zalog, ne gledé na samostojno upravo zalogov, katera se j morda vidi deželi v mejah deželnega zaloga potrebna za novi deželni zajem, ki se vzprejme za izmeno zemljiškorazbremenilnega dolga. Z ozirom na končni obračun, katerega je de- j želni odbor že sprejel, in kateri je opravljen za čas, ko so se imenovani trije gališki zemljiškorazbreme-nilni zalogi po državi predali samoupravni deželni upravi (z 31. dném marca 1891.),. ne bodo se več do veljave spravili kaki zahtevki dežele do države, ki bi se morda izvajali iz prejšnje uprave teh zemljiškorazbremenilnih dolgov. Deželni odbor tudi izrečno izjavlja, da ga bo skrb za to, da se zadolžniški kuponski in drugačni zastanki vsega gališkega zemljiškorazbremenilnega dolga (vseh treh upravnih okolišev) odkupijo v zmislu veljavnih pravil iz svojih novcev dežele, ne da bi se za to kaj zahtevalo iz državnega zaklada, ne ruščč koristi, ki deželi nastanejo vsled tega, da je nastopilo zastaranje. 6. Ker se obrestim deželnega zajma, ki se v izmeno gališkega zemljiškorazbremenilnega dolga vzprejme v največem nominalnem znesku tridesetih milijonov goldinarjev (oziroma v sedaj že določenem resničnem vkupnem nominalnem znesku29,425.000 goldinarjev) .avstrijske vrednote, dodeljuje prostost od dohodarine s pogojem, da dežela Galicija nadomesti državnemu zakladu znesek, ki bi pripadel '*a dohodarini od galiških zemljiškorazbremenilnih z®' dolžnic (vseh treh upravnih okolišev), katere so Se v obhodu, ako bi se razdolževalc po črtežu, odhiti je zneske dohodarine, ki jih mora v tem oziru dežela povrniti, po njih dospelosti od plačil, katere mora po točki 3. tega dogovora dajati država deželi Galiciji. 7. Tisti zneski, katere je dežela Galicija na dosedanji pogodbeni podstavi morda prejela od države za zemljiškorazbremenilne namene po 31. dné decembra 1892. 1. do sklepa tega dogovora črez méro državnih dajatev, ki se ustanavljajo s tem dogovorom, morajo se po sklepu pričujočega dogovora povrniti v gotovini z obrestmi po pet od sto na leto, ki se naberö s tem časom počenši. 8. Ta dogovor, katerega je deželni odbor skle-i nil v porazumu s pridodanim svétom, postavljenim po sklepu gališkega deželnega zbora z dné 28. septembra 1892.1. za stvari izméne gališkega zemljiško-razbremenilnega dolga, bode se gališkemu deželnemu zboru v prvi bližnji sejni dobi dal na znanje. 9. Ta dogovor se izdâ v dvéh enakoglasnih nekolkovanih izvodih, podpisanih po finančnem ministru, potèm po deželnem maršalu in pa dveh deželnih odbornikih kraljevine Galicije in Vladimérije z véliko vojvodino krakovsko vrèd; én izvod naj hrani c. k. finančno ministerstvo, drugega pa gališki deželni zastop. Na Dunaju, dné 8. februvarja 1893. 1. V Levé vu, dné 30. januvarja 1893. 1. Eustacliy knez Sanguszko s. r., deželni maršal. G. k. finančni minister: Steinbach s. r. Anton vitez Jaxa-Chamiec s. r., deželni odbornik. Tadeusz Romanowicz s. r., deželni odbornik. Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane izhaja v zalogi c. k. dvorne in državne tiskamice na Dunaji, I. okraj, Singerstrasse št. 26, tudi leta 1893. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, maloruskem, slovenskem, hrvaškem in rumunskem jeziku. Naročnina Državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za vse leto 1893. za en izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se pošilja poštnine prosto — 3 gl. Kadar kedö kupi Državnega zakonika eno celo desetletje ali še več desetletij na enkrat, tedaj stane v nemški izdaji : Desetletje od 1. 184-9. vštevši do 1. 1858. . . 25 gl. I Desetletje od 1. 1869. vštevši do 1. 1878. . . 16 gl. , , , 1859. , , , 1868. . . 12 , | , , , 1879. , , , 1888. . . 20 , Vsa štiri desetletja od 1. 1849. vštevši do 1. 1888. pa stanejo . . . . 60 gl. V izdajah drugih jezikov stane: Desetletje od 1. 1870. vštevši do 1. 1879. ... 16 gl. | Desetletje od 1. 1880. vštevši do 1. 1889. . . 20 gl. Desetletji od 1.1870. vštevši do 1. 1889. pa staneta . . . . 30 gl. Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo počenši z letom 1893. po leh-le cénah: Letnik 1849. za . • 2 gl. 10 kr. Letnik 1864. za . . 1 gl. 40 kr. Letnik 1879. za - 2 gl. 30 kr ,, 1850. . . . 5 tl 25 »1 ti 1865. » . 2 , 18S0. . 2 20 tl 1851. . . . 1 30 ti 1866. ti • . 2 . 20 , , 1S31. . 2 20 „ 1852. . . •2 1» 60 * ti 1867. ti • . 2 tl tl , 1882. . 3 — r 1853. . . . 3 15 n „ 1868. . 2 , 1S83. . 2 50 T ti 1854, . . . 4 * 20 ti ti 1869. ti • . 3 , 1884 . 2 50 1855. , . . 2 tl 35 w ji 1870. ji • . 1 , 40 , , 1885. . 1 80 „ 1S56. „ . . 2 tl 45 n ti 1871. . 2 , 1886. . 2 30 1857. , . . 2 85 1872. v . . 3 . 20 „ „ 1887. . 2 50 185S. , . . 2 S 40 ti 1873. . 3 , 30 , , 1888. . 4 20 1859. , . . 2 — t. * 1874. n • . 2 . 30 , „ 1889. . 3 — 1860. , . . 1 70 1875. ,1 • . 2 . 1890. . 2 70 1861. . . . 1 s 50 it * 1876. » • . 1 , 50 , , 1891. . 3 — 1862. , . . 1 n 40 „ » 1877. n • . 1 tl ji , 1892. . 5 — „ 1863. , . . 1 » 40 ti , 1878. n • . 2 , 30 , Letnik 1S92. se bo dobival še le potém, ko se izdasta tudi kazali k ti jezikovni izdaji. Letniki 1870. vštevši do 1892. v ostalih sedmih jezikovnih izdajah se dobivajo po tisti ceni, kakor dolični letniki v nemški izdaji. NB. Tisti kosi Državnega zakonika, kateri naročniku celô niso došli ali pa so mu došli ncdostatno, naj se reklamirajo (pooglašajo) najdalje v štirih tédnih. Kadar ta rok izteče, tedaj se bodo kosi Državnega zakonika izročevali samo proti plačilu prodajne cene (‘/v pole, l0 ie 2 strani, stane 1 kr.). Ker so v nemški izdaji vsi letniki počenši od 1. 1849. do 1892., v ostalih sedmih jezikovnih izdajah pa vsi letniki od leta 1870. vštevši do 1892. popolnoma dopolnjeni, more se ne samo vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (V4 pole, to je 2 strani, stane 1 kr.) dobivati počenši z letom 1893. iz zaloge c. k. dvorne in državne tiskamice, ter je potemtakem vsakemu moči dopolniti liedostatne (pomanjkljive) Državne zakonike, in vsak si more sestaviti iz vseh letnikov tisto gradivo, katero ga sosebno zanima.