jOVENEC. Političen list za slovenski narod. jsden Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 fld., za četrt leta 4 gld., za mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., ia jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekapedleija v ,.Katol. Tiskarni", Vodnikove uliee št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSklh ulicah St. 2, 1., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 281. V Ljubljani, v petek 6. decembra 1895. Letnik XXIII Državni zbor. Na Dunaju, 5. decembra. Pri dauaŠDji seji je slavil poslanec Perner s t o r f e r nasledn ji samostojni nujni predlog : „ Vlada se poživlja, naj po dokončani razpravi o zakonu glede rudniških nadzornikov takoj predloži načrt za volilno preosnovo". O tem predlogu se bode zbornica posvetovala v prihodnji seji, ker je bil predlagatelj s tem zadovoljen. Nato odgovarja finančni minister B i 1 i n s k i na interpelacijo posl. dr. Ferjančiča glede povišanja aktivitetnih doklad za ljubljanske državne uradnike, katerih razmere so vsled potresne katastrofe postale jako neugodne. Minister pravi, da je vlada s tem priskočila Hradnikom na pomoč, da jim je dovolila jedenkratno izvanreduo podporo v znesku iričetrtinske aktivitetne doklade. Ni pa opravičena zahteva, da bi se vsled potresne katastrofe morala stalno zvišati aktivitetna doklada. Ako se bode pokazala potreba, bode vlada prihodnje leto, kakor letos, dovolila izredne podpore. Zbornica preide na to na dnevni red ter nadaljuje posvetovanje o zakonu glede nastavljanja rudniških nadzornikov. Posl. Jax omenja, da bi državni zbor najbolje rešil svojo nalogo, ako bi odpravil jeden del zakonov, zadevajočih rudniške nadzornike, ostale pa tako spremenil, da bi bili vsakomur razumljivi, ter pripomni, da je obstoječi rudniški zakon z 1. 1854 popolnoma ugoden tudi za sedanje razmere, ako se namreč tako vporablja, kakor bi se morali vporab-Ijati vsi zakoni. Uradniško osobje bi se lahko pomnožilo tudi brez novega zakona in to bi bilo gotovo bolje, nego nastavljanje nekaterih novih nadzornikov. Konečno obširno popisuje dolžnosti rudniških uradnikov in izjavi, da ne bode glasoval za prehod v podrobno razpravo omenjenega zakona, ki je že v svojem temelju neizpeljiv. Posl. Pernerstorfer predlaga resolucijo, v kateri se poljedelski minister poživlja, naj predloži še v tem zasedanju načrt zakona glede nadzorstva v rudnikih, kateremu naj se pridele prosto izvoljeni, od države plačani neodvisni delavski zastopniki. Poslanec dr. S u ess zavrača pojasnila dr. Jaia, češ, da on v tej stroki ni veščak in torej ne more prav soditi o rudniških razmerah. Govornik poudarja, da zboljšanje rudniških razmer ni odvisno samo od števila tehničnih uradnikov in nadzornikov, ampak veliko bolj od tega, kako se z rudarji ravna. Bes je sicer, da se sem ter tje slišijo pritožbe, da delavci in posebno delavski listi niso hvaležni svojim gospodarjem in predstojnikom, ako se kaj stori za delavski stan, toda na to se ni treba ozirati. Podjetnik najde že v tem zadoščenje za svoje usluge za delavski stan, ako ei je v uvesti, da je s svojim delovanjem nekoliko pripomsgel k pospeševanju nravnega in materijelnega blagra delaveev. Pri tem se je ozirati posebno na to, da imamo mej seboj omikane in tudi neomikane delavoe, da imamo stare in mlade ljudi. Pri vseh vrstah opažamo raznovrstne zahteve; mnogokrat ostarelim delavcem nikakor ne ugaja ono, za kar se mladi potegujejo z vso močjo. Tako so n. pr. priletni delavci odločni nasprotniki krajšega delavnega časa, ker ne morejo zmagati tolikega dela, kakcr pa mladi. Nadalje zavrača govornik trditev poslanca Jaxa, češ, da je zakon z leta 1854 popolno umesten za sedanje čase, hvali pa zakon z 1. 1894, s katerim se prepoveduje vsprejem mladoletnih delavcev in žensk v rudnikih in omejuje delo ob praznikih. Po nadaljnem priporočilu poslanca B a e r n -r e i t h e r j a sklene zbornica prehod v podrobno posvetovanje. O paragrafih 1 in 2 govori poslanci Krona-wetter, Falkenhajn in Pernerstorfer. Vsi trije govorniki poudarjajo, da morajo imeti nadzorniki pri svojem poslovanju kolikor možno proste roke. Na to se posvetovanje zaključi. Poslanec Lienbacher predloži uujni predlog gled^ sestave zaznamka o odsekih, njihovih sejah, dalje onih članov, ki pripadajo več odsekom, onih, ki niso prisostvovali trem zaporednim sejam, ter slednjič o onih sejah, ki niso bile sklepčne. Konečno se zahteva, naj se takoj vrš4 potrebne dopolnilne volitve v odseke. Po pojasnilu zborničnega predsednika se odkloni nujnost predloge. Prihodnja seja je v petek z dnevnim redom: Dopolnilne volitve v odseke in nadaljevanje podrobne debate o rudniškem zakonu. Krajni šolski nadzorniki. Z dežele, 3. decembra. O šolskih zadevah dandanes kaj pisati v našem političnem listu je jako kočljiva stvar. Zakaj neki krogi tako radi precej obsodijo list, oziroma gospode, za njim stoječe, da so sovražni vsakemu šolskemu napredku, da si žele nazaj tužne razmere »temnega" srednjega veka, da so, naravnost rečeno, največji šolski neprijatelji. Saj so nekateri gospodje učitelji zamerili duhovnikom celo, ko so nekatere-krati čitali pastirske liste, govoreče med drugim o verski šoli, ter jih razlagali. Strah pred besedo »verska šola" je tak, da je celo v državni zbornici čisto zginila s pozorišča. Danes ne bomo o vsem tem nič pisali, dosti je že »Slovenec" utrjeval svoje stališče v tem oziru, stališče, ki je jedino pravo, ako hočemo, da se našemu katoliškemu slovenskemu ljudstvu ohrani »sveta vera in beseda materina". Tudi o tem, da je dopisovanje med okrajnimi šol- LISTEK. V božični nflči. (Igrokaz v treh dejanjih. Prevel Jos. Vole.) VI. prizor. Prejšnji in čuvaj. Kos: Bog z vami, čuvaj! Povejte nam, ali ste ga kaj zasledili? Kocjan: Povejte, povejte! čuvaj (malo vinjen): Ko bi jaz vedel, potlej bi pa že vedel, kje je. Pa čo ga najdem, bom pa tudi vedel, kje je; potlej ga že poiščem. Pa če ga najdem, gotovo vam povem, kje je bil; če ga najdem, potlej — pa vsaj me no umete. Kos, Brinšek, Benko,Kocjan (vsi) : O že vomo, že. čuvaj: Jaz tako-le mislim, namreč takole: Kocjan, Benko, Brinšek (zajedno): Že vemo, že, kaj misliš. Čuvaj (kriči): Ne, pri časti ponočnega čuvaja, ne morete vedeti, kaj jaz mislim, ker le jaz ve-ve-vem, kaj jaz mislim. Jaz namreč tako-le mislim: Če je tam, kjer ga jaz iščem, ali če ga jaz tam iščem, kjer je, pa ga moram najti in če ga najdem, potlej pa žo vem, kje ga moram iskati. Kos, Brinšek, Benko, Kocjan (vsi): Prav govoriš. Ta je modra! Čuvaj (kriči): Ne modra, ampak pametna in prava beseda je ta. Nikdo ne more tega tajiti, kajti v meni se budi zavest ponočnega čuvaja in ta mi pravi, da je tako prav. Kos, Brinšek, Benko, Kocjan (vsi): No, no, čemu se pa kregaš? čuvaj: Jaz se ne kregam, jaz se niti ne znam kregati. Jaz imam že toliko zavesti ponočnega čuvaja. Čujte! Ko sem prvič opravljal službo ponočnega čuvaja, tedaj že se je vzbudila v meni zavest. Kos, Brinšek, Benko, Kocjan (zajedno): To smo že stokrat slišali. Čuvaj: Ne, ne, pri časti ponočnega čuvaja, prvič vam to pripovedujem. Ni še prišlo to iz mojih ust. Kos: I nu, pa povejte, toda urno, mraz je. Brinšek, Benko, Kocjan: Urno, urno! Čuvaj: čujte torej zgodbo ponočnega čuvaja. Ko sem prvič upravljal službo ponočnega čuvaja, tedaj se je tudi v meni vzbudila zavest ponočnega čuvaja. Tri leta pozneje pa se mi je primerilo, kar se zamore primeriti le ponočnemu čuvaju. (Jokaje): Umrla mi je žena, zvesta ponočna čuvajka. Kurja očesa so jo trpinčila. Koje ležala na mrtvaški postelji, zaklicala mi je; Ljubljeni moj ponočni čuvaj, veselje mojega življenja, ločiti se morava. — Idi, tako mi jo rekla, idi, vzemi plašč, deni na glavo klobuk, da vidim še jedenkrat in zadnjič v vsej brhkoti ponočnega čuvaja. Tedaj sem sel, del na glavo klobuk, zgrabil z desnico helebardo, z levico svetilnico in stopil k mrtvaški postelji. Tedaj je dvignila svojo glavo in vzkliknila: Bog s teboj, preljubi ponočni čuvaj, kot kralj stojiš pred mano, — z Bogom — za vedno! In tedaj jo vzdihnila, kakor zamore vzdihniti le ponočna čuvajka. Dve uri potem je bila mrlič. Tedaj sem šel, vzel njeni modri predpasnik, sešil iz njega belo mrtvaško srajco in ko sem ji oblekel to rudečo poročno obleko, položil sem jo na mrtvaški oder. Kos: Ubogi ponočni čuvaj. — Zdaj je pa čas, da gremo. (Hočejo oditi.) čuvaj: DA, možje, to jo prvi del zgodbo. Ker pa vidim, da imate resnično sočutje z menoj in ker vem iz skušnje, da večina ljudij nima tega in tacega sočutja z menoj, zato se ponižam ter vam povem tudi drugi del zgodbe. Torej čujte! Kos: Prav radi, prav radi. Toda nocoj ne. Lahko noči (Dalje slčdi.) skimi sveti in Šolskimi vodstvi skoraj izključno le nemško, ne izgubimo nobene besede. Na mislih so nam danes krajni šolski nadzorniki. Pa tudi o teh nočemo omenjati, da je tu pa tam nekateri med njimi, ki slovenski še pisati ne zna, čitati pa kaj slabo, nemški pač bolje, ampak govorimo v tem članku o poslu, dolžnostih, častni službikrajnih šolskih nadzornikov. § 3. šolskega zakona z dne 9. sušca 1879, deželni zakon št. 13. pravi: .Za nadzorovanje didak-tično-pedagogičnega stanja vsake šole postavi okrajni šolski svet iz občinskih udov, ki se smejo voliti v krajni šolski svet, krajnega šolskega nadzornika, ki vstopi vsled imenovanja kot pravi ud v krajni šolski svet, ako že tako ni bil vzet iz krajnega šolskega sveta. Krajni šolski nadzornik se voli za tri leta." § 29. šolskega zakona z dne 25. svečana 1870, deželni zak. št. 11, pa veli: .Pri obiskovanju javnih šol, njemu odkazanib, ima okrajni šolski nadzornik posebno paziti: 1. Ali so krajni šolski nadzorniki spolnili svoje dolžnosti zastran nazora šol." § 15 taistega šolskega zakona zahteva: »Krajni šolski nadzornik mora vedno biti v domembi z voditeljem šole. Ako nastopi med njima katera različnost v mnenju, ima vsak izmed nju pravico, si dobiti razsodbe okrajnega šolskega sveta." To in nič več ne stoji o krajnih šolskih nadzornikih v šolskih zakonih. G. kr. okr. šolski sveti pa različno tolmačijo te zakone. Med tem, ko drugi okrajni šolski sveti v dotičnih — seveda nemških — dekretih krajnim šolskim nadzornikom kratko priporočajo, naj .krepko pospešujejo ondotno šolo", želi c. kr. okrajni šolski svet v Radovljici, naj krajni šolski nadzornik pogostokrat pohaja nadzorovat šolski pouk, naj pazi na redni šolski obisk, na natančno spolnovanje učnega časa in urnikov. Dalje pa pravi: »Jako bi bilo ustreženo, ko bi mogli o svojem nadzorovanju in o tem, kar ste ondi zaznali, perijo-dično, morda vsaka dva meseca, kratko poročati okrajnemu šolskemu svetu." In da se radovljiški okrajni šolski svet tudi ozira na doti*.na poročila krajnih šolskih nadzornikov, vemo iz tega, da jih tudi kratko rešuje. Po vsem tem bi stavili javno vprašanje visokemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu: Zakaj je to v rabi samo (ali vsaj kolikor vemo samo) v radovljiškem okraju, ne pa tudi drugod? Ako je to navodilo primerno in dovoljeno v jednem okraju, zakaj ni tudi za druge? Ako je taka praksa šolskemu prospehu in napredku ugodna, zakaj ni splošna? Ako pa ni v zakonu utemeljena, zakaj se ne odpravi? .Krajni šolski nadzornik". Politični pregled. V Ljubljani, 6. decembra, Ces. namestnik grof Thun. Včerajšnja .Polik" objavlja naslednji brzojav z Dunaja : Kakor se poroča iz verodostojnih virov, bode grot Thun v malo dneh vložil ostavko. Njegovim naslednikom je odbran neki aadvojvoda, kateremu bode prideljen adlatus za oskrbovanje uradnih poslov. To vest potrjujejo tudi odlični konservativni politiki. Tem povodom pišejo .Narodni Listy", da sicer niso odgovorni za resničnost tega poročila, vender pa kroži ta vest že dalje časa v merodajnih krogih. .Nihče pa ne dvomi", glasi se nadalje v omenjenem listu, .da grof Thun ne mere z ničemur bolj ustreči splošni želji, nego s tem, da odstopi." V koliko se bode uresničila ta trditev, pokazala nam bode bližnja bodočnost, vender je pa že danes gotovo, da se grof Thun politično jako slabo počuti, odkar so do-vrooue. deželnozborske volitve. Govorica, da bo neki nadvoiv.da imenovan namestnikom, pa je gotovo uccl;!i. " na, kajti dosedaj člani cesarske rodbine niso vsprejemali političnih služb. Ogerski poslanec Ugron o Turčiji. V zadnji seji ogrske zbornice je poslanec Ugron ostro napadal zunanjega ministra grofa Goluhovskega in skupnega vojnega ministra radi njujinega postopanja nasproti Turčiji. Rekel je mej drugim, da je jako neumestno, ako se Avstro-Ogerska vtika v orijen-talsko vprašanje, ker so interesi Ogerske v tesni zvezi s Turčijo (?) Turčija je po njegovem mnenju jedina odkritosrčua in prava prijateljica Ogerske in porok za ohranjenje ravnotežja v Evropi. Politiko, katera deluje na vničenje Turčije, Ogerska ne bode nikdar odobravala in jo najodločneje obsoja. — Te besede iz ust mažarskega poslanca zadostno potrjujejo že večkrat izraženo trditev, da se Ogerska z ozirom na sedanje notranje razmere da primerjati jedino le še s Turčijo. Odstop ministra KOllerja. Včerajšnji be-rolinski listi nič več ne dvomijo, da gotovo odstopi notranji minister K3ller. Povod temu koraku dosedaj še ni popolno znan, vendar se trdi, da je ne-sporazumljenje t vojnim ministrom radi vojaškega kazenskega zakona in /azpuščenje socijalno - demokratičnih društev, s katerim je presenetil svoje mi-nisterske tovariše, glavni vzrok njegovega odstopa. Gled6 prvega zakona se je vnela v ministerskem svetu pogostokrat jako živahna debata, in že davno so zatrjevali razni listi, da Koller kot notranji minister ne more složno delovati s svojimi kolegi. Konservativni, krščansko - socijalni in agrarni listi obžalujejo korak ministra. Koller se je pri več prilikah potegoval za nedeljski počitek. Njegovim naslednikom se imenuje pred vsem kabinetni načelnik Lucanus. Konservativna stranka kandiduje za to mesto Hejdebrandta, agrarci pa želd posaditi na ministerski stol svojega pristaša Hebela. Srbija. Iz Belgrada se borzojavno poroča, da se pogaja srbska vlada z neko večjo orožamico na Nemškem glede dobave norega orožja in sicer na upanje. Ker je državna blagajna, kakor po navadi prazna, zato hoče izdati vlada v to svrho državne obligacije in si s tem nakopati še več dolga. — Morda bi bilo vender bolje, da bi vlada še nekaj časa počakala z novim orožjem iu bi bolj skrbela, da zamaši sedanje praznine v državni blagajni. Ako se tako gospodari, potem ni čuda, da se pri vsakokratni otvoritvi skupščine toži o neugodnih finančnih razmerah. Italija. V torek so se razni govorniki pečali z Rudinijevim govorom. Vladni pristaš Portis je zagovarjal Orispija, a videlo se je, da je policija v mnogih slučajih zlorabljala izjemne zakone. Grispi prizna, da treba predrugačiti izjemne zakone, svoje stališče nasproti papežu pa je označil z naslednjimi besedami: .Sovražniki domovine ne mirujejo. S tem pa ne rečem, da sem prijatelj sovražnikom pape-štva". Imbriani zakliče: .Kako naj to razumemo?" Dalje zagotavlja Grispi, da trodržavna zveza ni bila nikdar tako trdna, ko sedaj, gledč Turčije pa Italija postopa v soglasju z drugimi državami. VAfriki hoče Italija braniti svoje ozemlje brez večjih troškov. Pri glasovanju je zbornica z 267 glasovi proti 131 izrekla vladi zaupanje. Belgija. Po poročilu .Independance Belge* je te dni neki lopov napadel voditelj« konservativne stranke, državnega ministra Woesteja. Ta dogodek se opisuje tako-le: V soboto zvečer se je vračal minister proti domu, kar ga v neki ulici neznan človek z vso silo udari na oko ter nagloma zbeži v neko stransko ulici. Woeste je padel nezavesten na tla. Nekaj mož, ki je videlo ta prizor, je preneslo nezavestnega ministra v njegovo stanovanje. To je že drugi napad na tega moža. Zločinca ne morejo najti; vender se splošno trdi, da je jeden onih anarhistov, ki so pred dvema letoma toliko pobijali ustavno revizijo._ Cerkvena glasba. Missa pro defunetis ad IV voces inaequales aut una voce cum organo. Auctore Ign. Hladnik. Op. 23. Labaci. Sumptibus auetoris. — Typis Blas-nik 1895. V mirnih pa cerkveno izraženih harmonijah tečejo vse številke te maše. Zal, da nima tudi po cerkvenih določbah predpisanega gradualija in trak-tusa, katera se bodeta morala s koralom izpopolniti. Maša se predava čveteroglasno, v potrebi pa se tudi lahko izvaja jednoglasno s spremljajočimi orgijami. Prvi glas ni nikjer visok, celo bas ga zamore peti. Harmonizacija je dosti pravilna ; bila bi lahko tu pa tam bogateja, a zdi se, da se je skladatelj prav z namena izdrževal vseh težkoč, kar je v marsikaterem obziru hvalevredno. Glade harmonizacije omenimo še to : a) Pravilneje se nam zdi, da se v triglasu terca podvoji namesto kvinta. V 5. taktu Introita torej sopran in alt d. b) V 4. taktu Se-quencije postopata pri fa-vi bas in sopran v oktavah, kar se tem bolj prazno glasi, ker sta paralelke v zunanjih glasovih. Na tem mestu naj poje sopran pri „fa" še h in tenor še d — pa je napaka odstranjena. Vporaba kvartsekst&korda kU prehajalnega je za cerkveno glasbo premehka; na takih mestih naj se raje vporabljuje sekstakord (pri .promisisti"). Mašo to prav radi priporočamo posebno še zato, ker je cerkvena, lahka in se brez težave poje. Cena I jej je 40 kr. F a j g e 1 j. Dnevne novice. V Ljubljani, 6. decembra. (.Hudodelska agitacija".) To je naslov članka t sinočnem „Narodu", ki kar mrgoli najgrših psovk, laži in obrekovanj, s katerimi ovaja .Narod" naše somišljenike, ki so se odlikovali z živahno agitacijo, svetu in drž. pravdništvu. — Na take „hudodelske" članke ne bomo odgovarjali, ker nečemo sodelovati pri hudodelstvu, s katerim se po takem pisarjenji krade dobro ime našega naroda pred svetom, vzlasti pred našimi narodnimi nasprotniki. Kot odgovor na take zbesnelosti zadostuje Greuterjev : Fej I (Potrjen zakon) Svetli cesar je potrdil v kranjskem deželnem zboru sklenjeni zakon glede naprave okrajne moravške ceste v cestnem okraju brdskem. (Blagoslovljenje nore šole.) Iz Zasp, 5. decembra. Devetnajst dolgih let se je naš visokočastiti župnik gospod Frančišek Jereb žrtvoval v blagor šolske mladine in je v vseh letih z mladeniško na-udušenostjo in živahnostjo proučeval v vseh predmetih. Bil je pravi šolnik, ki je znal v nežnih otročjih srcih vzbuditi pravega duha in vodil svoje šolarje po pravi poti v življenje. To laskavo priznanje mu je radostno odzvala tudi višja šolska oblast. Sedaj smo pa dobili lepo, novo vrejeno šolo z novo učiteljsko močjo. Na prijazno povabilo našega krajnega šolskega sveta se je danes blagoslovila nova šola v navzočnosti p. n. sosednega učiteljstva. Iz župnijskega dvorca smo šli v lepem sprevodu do cerkve, kjer je gospod župnik blagoslovil sveto razpelo. Ginljivo je bilo, ko je na to domači gospod župnik sam slovesno nesel sveti križ v novo šolsko poslopje in izročil šolo v varstvo Križanega. Na to je naš deželni poslanec, župnik gospod Ažman, blagoslovil novo poslopje. Po blagoslovu je v lepem, poljudnem govoru, kakor le on zna, razložil Zasp-čanom imenitni pomen šole, poudarjal vzlasti v svojem krepkem govoru jedinost mej šolo in cerkvijo. Pazljivo poslušanje vseh navzočih je bilo priča, kako je vsem iz srca govoril, tudi zbranemu učiteljstvu. Okrajni šolski nadzornik, blag. gospod Žumer, je pa v lepem govoru priporočal starišem in otrokom, da naj sodelujejo, da dosežejo vzvišeni smoter, ki ga ima ljudska šola. Z vročo željo, da bi ta novi šolski zavod deloval v blagor svete katoliške cerkve in milega slovenskega naroda, smo se razšli od lepe slovesnosti. Novi šoli pa iz dna srca vsi kličemo: Vi-vat, crescat, floreat I (Potres.) Z Brda, 5. novembra: Danes dopoludne ob 8/J 2. uri se je čutil tukaj prav močan potres. Podzemeljsko bobnenje je prišlo od jugozahoda, potem se je zemlja stresla, da so okna, vrata in ura na steni zelo zaropotali. Osebo, ki je ravno na zidu slonela, je od zidu pahnilo. Bil je ta potres precej hujši in močnejši, kakor dne 15. novembra. Bog nas varuj katastrofo po zimi. (S Trebnjega.) Gospoda brata Zupan, orgljarja v Kamni gorici sta te dni popravila tukajšnje orgije. Nove sestave meh pa Zupanov podnožnik, oboje ustreza zdaj prav povoljno svojemu smotru. Piščalke odgovarjajo neprisiljeno, lahno, ker se pretaka sapa mrno, polagoma. Tudi igranje na podnož-niku je, rekel bi, lahno ko na manual. Sploh mehanizem je v redu. Tudi vglasila sta orgije izvrstno, kar v takem ni kar tako. Ker je tedaj poprava prav povoljna in tudi primerno cena, prav zato priporočamo brata Zupana kar najtopleje, želeč jima, da bi še mnoga leta delala kakor v čast božjo i v slavo domovini. (Za pogorelce v Ambrnsn) sta darovala mizarski mojster g. Ivan Dogan 5 gld. in vikar A. Kalan 5 gld. — Prosimo nadaljuih darov za usmiljenja vredne pogorelce, ki sedaj na zimo nimajo ne kam ne kaj. (Iz Mengša.) 5. decembra. Danes nas je zopet po daljšem prestanku počastil ob 11. uri 33 minut s svojim obiskom precej močan potres, tako, da so šklepetala okna in še celo peč ni imela miru, kar o sedanjem času vendar zasluži. Sekundiralo mu je tudi bobnenje. Smer je imel proti zahodu, menda je šel pogledat malo tudi Gorenjce. (Ošpice.) Vsled poročila mestnega fizika z dne 28. novembra t. 1. je ukazal c. kr. mestni šolski svet, da se mora otroška varovaluica pri sv. Flo-rijanu nemudoma za tri tedne (do dne 19. decembra) zapreti, ker so se ošpice mej otroci pokazale epi-demične, (Miklažev večer konserv. obrtnega društva.) Sinočui .Miklavžev večer", kateri je priredilo konservativno obrtno društvo svojim članom, se je za- vršil prav prijetno. Polna je bila prostorna sobana rokodelskega doma, zlasti otrok, katerim se je bralo na obrazih pričakovanje tega »kar pride". Po prijaznem pozdravu društvenega podpredsednika gospoda Eregarja, je zapel zbor obrtnih pomočnikov prav dobro nekaj esraic, na kar je g. prof. dr. Krek nagovoril v jedrnati besedi deco in odrasle. Nastopil je v lepem spremstvu Miklavž, kateri je povpraševal otroke sicer precej strogo ali tudi radodarno jih obsipal z darovi. Dva „ta rogata" sta izvrstno zabavala s svojimi burkami posebno otroke, kateri so strahom, pa ob jednem tudi z glasnim smehom sledili njunemu kret»nju. — Zadovoljni vsi otroci, kakor odrasli so se razšli polagoma gostje — s seboj noseč spomin na lepi »Miklavžev večer". (Vtopljenec.) Včeraj ob 8. uri so potegnili iz Ljubljanice na Selih pod Karmelitarskim samostanom nepoznanega vtopljenca. Trupio do 30 let starega možkega leži v mrtvašnici v Stepanjivasi. * * * (Osebne vesti.) G. dr. Jos. I v a n i č , bivši škofijski kancler in sedaj nemški propovednik v Trstu, je imenovan za vodjo škofijskega dijaškega zavoda. (Potrjen zakon.) Presv. cesar je potrdil načrt zakona, katerega je sklenil tržaški deželni zbor glede samostojnega obdačevanja destilovanih opojuih pijač. (Gospodarstvo tržaškega mesta.) Proračun za I. 1896 napoveduje nič manj nego 269.240 gold. p r i m a n j k i j e j a. Da se bode ta svota pokrila, zahtevajo mestni očetje, naj jim država še za tri leta dovoli pobirati samostojne doklade na erarni užit-ninski davek. Ako bi vlada temu predlogu dovolila, povišal se bode n. pr. uiitninski davek na meso od 150 na 190 %. Židovski bogataši bodo potem še lahko meso jedli, narodni Tržačani pa ne več. * * * (Glasovi nasprotnikov.) S Koroškega : Že mnogokrat smo ozuačili vso podlost in nesramnost nam nasprotnega nemškega časopisja, katero z največjo brezobzirnostjo napada vse, kar se zdve katoliško in slovensko. Srd teh ljudij obrača se tudi proti nemški katoliški stranki. Trn v peti jim je nemška književna družba sv. Jožefa in lib. listi, na čelu jim celovške „Fr. St.", navajajo imena tistih učiteljev in javno delujočih oseb, ki so udje te pre-potrebne družbe, da jih denuncirajo na višjem mestu. Zato družba v prihodnje imena onih, ki to iz kateregakoli uzroka žete, v svojem imeniku ne bode več objavljala. — Nacijonalne „KamtnerN»chrichteuu so, kakor že prej večkra,t zadnjič znova prav drzno napadle vč. župnika A. G a b r o n - a , ki jim je odgovoril krepko v »Karnt. Ztg." »Miru" se je v tej zadevi poročalo iz Podravelj : »Ker so prinesle „Kiirnt. Nachrichten" v št, 89 od 9. t. m. neki la-žnjiv članek o našem g. župniku Ant. Gabronu, in ker mi skočidolski farani vsi razuu ene peščice nem-škutarjev našega g. župnika zelo spoštujemo, zarad tega o i.stem članku ne moremo molčati in izjavimo, da že, prva beseda, namreč napis, ni resničen, ker govori: „o nekem tepenjažeijuem duhovnu". Ako bi bili naš g. župnik tsk prijatelj do pretepa, tako ne bi še delj kot dve uri molčali, ko jih je tisti kmet koj pri vstopu v gostilno napadel, in celi gori omenjeni čas svojo surovost nadaljeval; molčali so celo, ko je tisti znani kričač iz Pečnice trdil, da du-hovui nemajo nič v gostiluicah iskati. Molčali so, ko je trdil, da so duhovni tistikrat pridigovali, ko se je prvi hlapon mimo nas po Konškem vozil, da je hudič v stroju in da ta goni. Le, ko je dotični kmet jim še različne priimke dajal, so ustali proti njemu iu mu grozili, če ne bo molčal in jenjal jih napadati; na kar je kmet začel udrihati po gospoda župniku, na da bi jih bil tolikrat zadel. Resnica je, da so gosp. župuik mu sicer grozili, ali morda celo za stol prijeli, a tistih plavili znamenj mu niso proutročili in česa drugega storili; ko bi bili naš župnik prej tistega že povsod znanega liberalca iu ncmškutarja Cemernjiika iz Pečnice poznali, gotovo bi se mu daleč izognili. Kakor smo čuli, je zagotovo bil uzrok ta, da je bil kmet nekaj nejevoljen zaradi svojih družbinskih homatij. Zato pa bi bil kmet bolje ukrenil, ako bi doma na svoje hčere pazil in našega gosp. župnika pri miru pustil. Kar se pa omenja v članku zarad dveh nemških vasij, pa naj bo povedano le to, da nemške posestnike v celej župniji skorej lahko na prstih ene roke sešteješ ; no pa saj so naš župnik tudi poštenih Nemcev dober prijatelj, pa tudi polteni Nemci jih radi imajo, k njim zahajajo in pri njih sveta iščejo. Le ker so naš gosp. župnik vnet dušni pastir in tudi liberalcem včasih dosti povejo, ker so že par katoliških shodov v bližini napravili, iu ker so tudi Slovenec, se bojijo, da bi kje vse tukajšnje Nemce ne pokončali kali. Ali kakor rečeno, njih tudi Nemci radi imajo, le uekterim so precej trn v peti. Bog vedi zakaj ? Konečno pa tudi go stilne ne moremo pohvaliti. Ako bi tu prav ravnali, se bi onemu nemirnežu ne pustilo toliko priložnosti, gosp. župnika napadati, ampak se bi bil mogel poprej na hladuo postaviti, kar se je pa zgodilo le nasprotno, ker so le onega ven spravili, ki se je za gosp. župuika potegoval. Občudujemo pa še to, kako da časniki o onej stvari nič ne omenijo, kar se je večer potem ravno tam zgodilo, ko je eden nekemu poštenemu posestniku srednji prst na desni roki odgriznil. Ako se ne motimo, je bil to neki mož, ki služi za učitelja doli nekje v pod-junski dolini. Kar se pa tiče poslednjih besed omenjenega članka, smo pa ž njimi jako zadovoljni, ker primerjajo g. Gabrona z g. Einspielerjem. Take može potrebujemo, ki za kmeta skrbijo in mu želijo pomagati in mu grenke čase zboljšati ; saj ima kmet v sedanjih razmerah takorekoč zmirom boben na hrbtu in pred očmi. Več kmetov." * * * (»Hrvatska Domovina".) Izvrševalni odbor kluba strauke prava je sklenil, da se v prihodnje glasilo strauke prava imenuje »Hrvatska Domovina" ter izročil izdajateljstvo in uredništvo lista narodnemu zastopniku dr. Ivanu Ruž ču. — Bivši vodja stranke prava Ante Starčevič je sedaj popolno odstranjen iz izvrševalnega odbora in pod njegovo zaščito izdaje dr. Frank dnevnik: »Hrvatsko pravo". Razkola v stranki prava se posebno vesele gospoda pri vladi. * * * (Žrtve armenskega klanja.) Akoravno nekateri časniki pretiravajo število armenskih žrtev, vendar je dognano, da so v zadnjih mesecih pomorili do 15.000 Armencev. Skoda na premoženju pa znaša najmanj 10 milijonov turških funtov. (Izkopavanje zlata v Rusiji.) Izmed držav, v katerih se koplje zlato, zavzema Rusija tretje mesto. Leta 1890 so dobili zlata v Sibiriji 28.805 kilogramov, na Uralu 10.524 klgr., v Finlandski 17 klgr., tedaj skupaj 39.347 klgr. (Sneg v Italiji.) Pretekli teden je v Gorenji Italiji, okolici Turina, zapadlo silno veliko snega. V okolici k-ineški ga leži 1'/» metra debelo. Ves promet po mestih in železnicah je bil ustavljen. Telegrami. Dunaj, 6. decembra. Cesar je vsprejel danes v avdijenci lvovskega metrop. Sembra-tovieza, papeževega čast. gardista grofa Pietro-rnarchija, dalje solnograškega knezonadškofa kardinala Hallerja s častnim gardistom Sa-cripantijem in konečno papeževa poslanika Baumgartena in Croya, katera sta mu izročila papeževo pismo. Dunaj, 6. decembra. (Državni zbor.) Pri razpravi o Lienbacherjevem nujnem predlogu glede odsekov in njih članov je predsednik Chlumecky zagovarjal odseke, njih načelnike in člane ter že naprej izjavil, da bo mogel le deloma vstreči izraženim željam. Poročevalec Lienbacher je utemeljeval svoj nujni predlog ter poudarjal, da ustava ne pozna nobenega kluba, še manj pa kako kliko. Odseki so često nesklepčni in nekateri člani se vpisujejo kot navzoči, dasi jih ni bilo v odsekovi seji. Dr. Lueger je za nujnost predloga, da se vsaj zve, kako temeljito delujejo ti odseki. — Nujnost predloga se na to odkloni. — Posl. Gr a s s e r prosi predsednika, naj postavi na dnevni rpd poročilo upravnega odseka o spremembi domovinskega zakona. Predsednik izjavi, da mora biti najprej rešen državni proračun, potem še le pridejo na vrsto druge stvari. Pulj, 5. decembra. Nadvojvodinja Marija Immaculata je odpotovala danes zjutraj v Zagreb, koder ostane šest tednov. Zagreb, 5. decembra. Deželni zbor je danes brez debate vsprejel proračun za 1. 1896. Budimpešta, 5. decembra. Državno pravdništvo je predlagalo kazensko obravnavo proti notranjemu ministru Perczelu in poslancu Andrianskemu radi prestopka dvoboja. Belgrad, 5. decembra. Prihodnje dni se pričakuje prihod kraljice Natalije. Pariz, 5. decembra. V ministerskem svetu je naznanil pravosodni minister sostavo sveta častne legije. Govori se, da bode imenovan general Davoust velikim kanclerjem častne legije. Rim, 5. decembra. „Agenzia Štefani" poroča iz Carigrada, da je veliki vezir Said-paša zato ubežal k angleškemu poslaniku, ker mu preti nevarnost. Berolin, 5. decembra. Včeraj zvečer se je vršilo tajno ministersko posvetovanje, pri katerem se je ukrepalo o Kollerjevem nasledniku. Berolin, 5. decembra. V današnji seji so predložili posl. iz Lotaringije predlog glede odprave izjemnega stanja v posamnih kro-novinah. Bukarešt, 5. decembra. Danes po noči sta pogorela gledališče in stari tribuna!. Pro-vzročena škoda znaša 1,200.000 frankov. Madrid, 5. decembra. Dnevnik „Correo" zatrjuje, da bode ministerski predsednik Ca-novas v kratkem razpustil zbornico. Carigrad, 6. novembra. Said-paša je še vedno v palači angleškega poslanika. Vsa prigovarjanja sultanovega poslanika, naj se vrne nazaj na svoje mesto, ker se nima ni-šesar bati, so zaman. Vzroki, ki so dovedli Said-pašo do tega koraka, so jednaki onim, katere je navajal za jednak čin svojedobno Kiamil-paša, namreč skrb za lastno varnost. Dublin, 5. decembra. Lord Roberts jo predaval včeraj zvečer o vzhodnoazijskem vprašanju ter sklenil svoj govor z naslednjimi besedami: „Ako hoče Anglija obdržati svojo veljavo mej velevlastmi, in ohraniti si svoja posestva v inozemstvu, tedaj mora postati gospodar nad morjem in imeti dobro izvežbano in organizovano vojno, ki bo vselej pripravljena odpotovati tja, kjer je navzočnost angleških čet najbolj potrebna." Washington, 5. decembra. V senatu je predlagal Hoar resolucijo, v kateri se odo-bruje odločno postopanje predsednika v varstvo in pomoč v Turčiji bivajočih Armencev, ter izraža željo, naj bi predsednik izrazil turški vladi nejevoljo Amerikancev nad krivicam, ki se dogajajo kristijanom, ter ji naznanil, da Zjedinjene države z veliko skrbjo opažajo postopanje turške vlade. Resolucija se je izročila odseku. Umrli ho: 4. decembra. Marija Mibler, črevljarjeva hči, 18 mes. Hrenove uliee 16. ospiee. 5. decembra. Pavla Bartel, jermenarjeva hči, pet let. Opekarska cesta 55, pljučnica. Cl. 4. decembra. Pri Slonu: Gruner, Semen, Giirtler z Dunaja. — Grilo iz Vač — Boncelj iz Železnikov. — Ilunke iz Gradca. — Hollegha iz Celja. — Novak iz Železnikov. — \Vuchrer iz Lesec. — Ilubad iz Kranja. — Kupleseh iz Peldkirchen-a. Pri Malldu: Richter, Pranter, Gruber, Zeilner, Klein, Sehvvidernoeh z Dunaja. — Greiler iz Benetk. — Jladerazza iz Dalmacije. — Kulnreis iz Celovca. Pri Lloydu: Šolar iz Krope. — Domladiš iz Ilirske Bistrice. Pri Jninem kolodvoru: Schappeller iz Beljaka. — Sanj iz Ajdovščine. Pri bavarskem dvoru: Kosel iz Raven. — Michitsch iz Kovlerjev. Pri avstrijskem caru. Mula. iz Opatije. — Bužan iz Buzeta Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera Wien, I. Bezirk, Stefansplati Nr. 11, Partcrre. Meteorologično porodilo. S o čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Colziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm 5 9. zvečer 732-6 m. zab. oblačno 6 7. zjutraj 2. popol. 728-1 724'7 +70 +9 6 pr. m. zah. n oblačno n 00 Srednja včerajšna normalom. temperatura +1'6°, in za 19 nad 718 1-1 Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo užaljeni vest, da je Bog v svoji nerazumljivi modrosti poklical v boljši svet našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, sina in brata, gospoda Avgusta Schubert-a korektorja tiskarne „Austrla" na Dunaja ki je v sredo, dne 4. decembra, ob 6. uri zjutraj po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 38. letu svoje dobe zaspal v Gospodu. Pokop drazega rajnkega bode v petek, 6. dec., ob 2. uri popoldne na osrednjem pokopališču na Dunaju. Svete maše zadušniee se bodo brale na Dunaju in v Ljubljani. Drazega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Dunaj-Ljubljana, dne 4. deeembra 1895. Ivana Sohubert, soproga — Emerih in Frano Sohubert. sinova. — Aleksander Sohubert, brat. — Milka, Mloi, Pavla in Angela Sohubert, sestre. Poslano. V jedni zadnjih številk »Slov. Naroda" naperil je nekdo tudi proti meni svojo pušico, ki pa je poletela daleč preko cil)a. Da postane blamaža dotičnika povsem jasna, izjavljam, da jaz nisem pisal dopisa, kojega mi podtika, ter prosim slavno vredništvo, da to resnici na ljubo potrdi.*) Osobne napade preziram tem ložje, ker se dopisnik varno skriva po široki brezimnosti. Sodbe razsodnih bralcev o teh napadih se nimam bati jaz. Saj se tudi popotnik, ki mirno hodi svojo pot, ne more braniti, ako iz zasede vrže kamen nanj pobalin. V Novem Mestu, 4. decembra 1895. „ Človeče" itd. *) Potrjujemo. Vredništvo. Št. 36432 Ustanova. 717 3-1 Pri podpisanem magistratu podeliti je za tekoče leto Marije Kosmačeve ustanovo za sirote v znesku 100 gld. Prošnje za podelitev te ustanove, do katere imajo pravico uboge sirote uradnikov iz Ljubljane, ki so ženskega spola in pa lepega vedenja, vložiti je do konca decembra 1893 l. pri podpisanem magistratu. Mestni magistrat v Ljubljani, 5. decembra 1895. E. Zbitek-ov zavod za izdelovanje steklene-mozaičnih božjih grobov, lur-ških duplin in altarjev za procesije ob sv. Rešnjem Telesu. Odlikovan od Nj. svetosti papeža Leona XIII.; priznanja katol. teolog, akademije v Peterburgu, nemškega misijona v Carigradu itd. Ilustr. ceniki zastonj. Vse pošiljatve zajamčena. (4-1) Lekarna Trnk6ozy, Dunaj V. Doktorja pl. Trnkoczy-ja tinktura za kurja očesa Sigurno sredstvo proti kurjim očesom in otrdelosti kože na nogi, ima veliko prednost, ker se s čopičem namaže na boleči del noge. Stekleničica z navodilom za rabo in s čopičem vred velja 40 kr., dvanajst stekleničic 3 gld. 50 kr. 735 1 Dobiva se v lekarni Trnkticzy-jevi poleg mestne hiše v Ljubljani. Lekarna Trnk6ozy v Gradou. St. 36.090. 716 3-1 V zmislu § 37. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se naznanja, da so proračuni o dohodkih in stroških 1 mestne občine ljubljanske 2 mestnega ubožnega zaklada, 8 meščansko-bolničnega zaklada, in 4 ustanovnega zaklada že sestavljeni in bodo od 8. dO 20. t. m, razgrnjeni v magistralnem eks-peditu občanom na vpogled, da \sak lahko svoje opazke o njih navede. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, 3. dan decembra 1895. „THE GRESHAM" mrtvialno društvo za življenje v Ue ■ w Podružnica za Avstrijo: I Podružnica za Ogersko: Diaj,L,GisiMml i Pešta, Franz-JosefDlatz v hiši društva. | št 5 in 6, v hiši društva. Društvena aktiva dne 31. deeembra 1894 .........kron 138,416.475"— Letni dohodki na premijah in obrestih dne 31. decembra 1894 . . „ 25,319.668'— Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (.1848)..................................„ 304,342.593-— Mej letom 1894 je druStvo izdalo 9233 polic z glavnico .... „ 78,736.000 — Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno glavni zasstop v Ljubljani 469 (12-4) pri Gvidonu Zeschko-tu, Tržaška cesta, št. 3. II. nadstropje. 5O°|0 se prihrani na plinu. Najcenejša, najlepša, najbolj prijetna luč. Cena svetilke 5 gld. brez strešice in montaže. Dobiva se v 056 15-7 plinovi tovarni. D u n a j s k a b o v z ft« mma Kreditne sreCke, 100 gld........198 gld. \°k srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 134 „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ Salmove srečke, 40 gld................68 „ St. GenOis srečke, 40 gld.......69 , Waldsteinove srečke, 20 gld......53 , Ljubljanske srečke..................23 „ Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. . 167 , Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st. v. 3390 „ Akcije tržnSkega Lloyda, 500 gld. . . . 476 „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 101 » Dunajskih lokal, železnic delniška družba . — „ Montanska družba avstr. plan.....87 „ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 167 , Papirnih rubljev 100 ................130 „ Dnč 6. deoembra. Skupni državni dolg v notah.....100 gld. 40 kr. 8knpni državni dolg v srebru.....100 , 40 „ Avstrijska zlata renta 4%......121 „ 20 , Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 99 „ 90 „ Ogerska zlata renta 4%.......121 „ 45 Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . . 98 , 80 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1023 „ — „ Kreditne delnice, 160 gld............374 , 50 „ London vista...........121 „ 60 „ NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. relj. 59 „ 40 „ 80 mark............11 „ 86 „ 80 frankov (napoleondor)............9 „ 65 „ Italijanski bankovci........45 „ 20 „ C. kr. cekini........... 6 „ 73 „ Dnč 5. deoembra. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 147 gld. 30 kr. 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 157 „ — „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....193 „ - „ 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 97 , 75 „ Tišine srečke 4%, 100 gld.......141 „ 50 „ Dunavske vravnavne srečke 6% . . . . 129 „ 50 „ Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 107 „ 60 „ Posojilo goriškega mesta.......112 „ — „ 4% kranjsko deželno posojilo.....— „ — „ Zastavna pisma av. osr zem.-kred. banke i% 98 „ 65 „ Prijoritetne obveznice državne železnice . , — „ — „ „ „ južne železnice 3% . 166 „ 25 „ „ „ južne železnice 5% . 130 „ 50 „ „ , dolenjskih železnic 4% 99 „ 50 „ — kr. n 75 „ 50 l 25 „ 25 75 50 10 J Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgufr ? pri žrebanjih, pri izžrebanj« najmanjšega dobitku. Kalantna izvršitev naročil na borsl. Menjarnična delniška družba 1EKCU II" UfolizeilB it. 10 Dunaj, Miriahilfirstrasse 74 B. *0dT PojasnilaTfcSl v vseh gospodarskih in (naninih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrodnostnlk papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega abrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. ■nu Izdajatelj: Dr. Ivan Janežifi. Odgovorni vrtdnik : Ivan Rakovec. Tisk „Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.