za koristi delavnega ljudstva v Ameriki V slogi je moči GLASILO SV O DO DO MI SEL ff IH SLOVE JVC EV V A ME TU K^I Od boja do zmage 1 devoted to the interests of the laboring classes íátev. 15 Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Oil at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879 Chicago, 111., 14. aprila 1911. Kdor ne misli svobodno, se ae more boriti aa svobodo l Leto X Razgled po svetu. ALBANCI ZMAGALI. Turki potolčeni, Cetinje. 11. aprila. — S prihodom pomladi, se je tudi v tužni Stari Makedoniji in Albaniji začel boj proti turški tiranski vladi. Poročila, ki so danes dospela v to mesto pravijo, da so Albanci, uporniki (hajduki) pri Skntari turške čete popolnoma potolkli in zmagoslavno zapustili bojišče. — Kar ni Turkov padlo so jih Alba-nezi vjeli in razorožili in jih potem spustili v svoj tabor, ker jetnikov ne marajo s seboj vlačiti, ker uporneži se boje, da jim zmanjka hrane in ljudi, ki bi mogli redno jetnike stražiti. Ko so v Carigradu zvedeli o zmagi Albancev, so bili jako potrti; ne-kteri Turki zatrjujejo, da Avstrija podpira- bojevite Albance, ker bi rada na Balkanu dobila več moči in vpliva. Pozitivnega se o tein nič tu ne ve. MALA REVOLUCIJA. Generalni štrajk na Norveškem. Kristianija, Norveško, 12. aprila. — Vse kaže, da bo v Norveški izbruhnil generalni štrajk delavcev železa; njih število je 14,000. Štrajk bo vzel v obseg celo Norveško. Delavci, (ki so vsi organizirani) zahtevajo krajši čas dela, več plače in večjo plačo za “čez čas’’. Vsi delavci so skoro socialisti. Kje so pravi Amerikanci? Lqndon, 13. aprila. — Na dvo ru kralja angleškega gre poseb no govorica o “ameriškemu roja Iizmu”, in to ne po krivici. Celemu svetu je danes znano, da plačujejo Američani velikanske svo-te, da bi si dobili pri kronanju Georga V. vsaj za nogo velik prostorček v Westminster dvorani. Tako poroča ameriški poslanik v Londonu, White-Reid, da dobiva dan za dnem večje število pisem, same prošnje ameriških milionar jev in njihovih hčerk, ki bi se rade v postavil e pred obličje kro n snega’ človeka. Nekateri Ameri čani se že rnude letd dni v Lon donu in “tehtajo” okoli dvora in podkupujejo višje dvornike, da bi se jim preskrbelo prostorček pri kronanju kralja. Kje So tisti Američani, ki so pomeli z takimi ceremonijami? Njihovi nasledni ki so psi na evropskih dvorih! 1. maja delavske demonstracije Pariz, 13. aprila. — Slučaj Du rand je še vedno na površju; saj so pa tudi socialista Brinda “de kreti” na delavce taki, da je sra mota za celo Francijo, da so še taki zakoni v veljavi. Da se ti protiidtelavski zakoni odpravijo bodo organizirani francoski de lavci, posebno pa skladišni de lavci v Havre 1. maja priredili velikansko delavsko demonstraci jo, ker je bil lansko leto na ta dan delavec Durand, obdolžen, da se je udeležil, smrtnega napada na nekega stavkokaza, kateri je tudi za ranami umrl, ter bil ob sojen na smrt, pozneje pomilo ščen v sedemletno ječo, in še po zneje na zahtevco delavcev in so cialističnega časopisja bil popol noma oproščen, ker je nova sod na obravnava dokazala, da ni bil Dnrand kriv. 1. maj bodo torej na Franco skem vroč. DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: za $ 10.35 .................. 50 kron za $ 20.45 ................. 100 kron za $ 40.90 ................. 200 kron za * 102.25 ................ 500 kron za $ 204.00 ............... 1000 kron za 51018.00 ............... 5000 kron Poštarina je ršteta pri teh arotah Doma se nakazane svote popolnoma iz plačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poš*. no hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočena™ ali registriranem pismu, večje zneska no Domestic Postal Money Order ali pa New York Draft: FRANK SAKSER CO. 82 Cortland St. New York «104 St. Clair A ve., N. E. Cevelaad, Ohio Razne novice. Vlada v neprijetnem položaju. Pariz, 13. aprila. — Francoska vlada je v veliki zadregi. Ker so meščani mesta Aube bili izključeni od izdelovanja šampajnea, so ti zadnji, aubevčani in okoliški vinščarji hudo demonstrirali proti vladi ; zadnje dneve so pa kravali dosegli tak višek in uspeh, da je senat tudi temu okraju dal ravico, šampajnee izdelovati. S tem pa niso zadovoljni izdelova-telji šampajnea v Marne, kateri edaj demonstrirajo proti odloku senata, ker s tem so oni dosti gubili, id'a se je tudi drugim o-krajorn dala pravica izdelovanja šampajnea. Vlada je poslala proti temu mestu regiment dragona-jev in večje število orožnikov. Velike vničbe alkohola. Rheims, Francija, 13. aprila. Ko so tukajšnji izdelovatelji izvedeli, da je senat dovolil tudi drugod izdelovati šampajnee, so se jako razburili. Kakih 2000 mož se je v eni uri nabralo in se napotilo proti mestecu Epenay, kjer se nahajajo velike zaloge vina in šampajnea, kar so kravalisti vse pokončali. Vojaštvo je poslano na lice mesta. Epennay, 13. aprila. — Ko se je v tem departmentu zvedelo za oidlog senata, je prišlo v to mesto več tisoč vinščarjev iz okolice in razbili ' 250,000 steklenic, napolnjenih šampajnea prve vrste. Ko so zvedeli, da je vojaštvo že pri Dicy. so naredili cestne ba-ikade in razobesili rdečo zasta-V mestu Damerv so razdjali ČEZ 120 PROSTIH IN PRISILNIH RUDARJEV UBILO. Birmingham, Ala., 9. aprila. — V Prott Consolidated Coal družbi, v Banner, je prišlo v rudniku čez 120 rudarjev ob življenje. 40 rudarjev se je še rešilo. V tem rudniku je delalo nekaj čez tristo mož; 165 je bilo državnih kaznjencev, ki so imeli prestati pri prisilnem delu od enega meseca do treh let, in ne več. Ta družba je vedno imela 200 kaznjencev rudarjev iz državne jetnišnice. — Drugi vbiti so prosti rudarji. Da se je družba malo za varnost rudarjev brigala, je jasno iz te nesreče. Okoli jam stoji in plaka tisoč mož, žen in otrok; vsak povprašuje po svojih. Vzrok nesreče je velika razstrelba. DENARNI TRUST. . * m 76 mrtvih v rudniku. Scranton, Pa. — V Pancoast in Tbroops jami je zgubilo 76 rudarjev svoje življenje. V jami se je pripetil ogenj ; delavci so se od plina zadušili; od žrtev je mnogo Inozemcev. Katastrofa je grozna. Žalost med zapuščenimi nepopisna. Žrtve so si pokrile glave in nosove z suknjami, da se tako ubranijo smrti, toda to ni zado- Je za to, ker je tudi njim voda stovalo. Vzroka nesreče se še ne ve. vo. se kleti z vinom vred; tisoče in tisoče galonov vina se je zlilo v cestno jarke. V mestu Av se je zgodilo isto. Vojaštvo hiti na pomoč, da varuje lastnino nedolž-pih ljudi. Vlada je v veliki stiski, ker obe stranki je težko zadovoljiti. Japonci za mir. Tokio, 13. aprila. — V tukajšnjih političnih krogih se mnogo govori o položaju med Japonsko in Zjed. državami. Japonci so mnenja, da, da bodo Zjed. države, pristopile k anglo-japonske mu dogovoru (zvezi), če že ne formelno, pa na tihem. Japonci so veseli, da se je zad n ja janonska-ameriška trgovinska pogodba od 0beh držav hitro pod pisala in ravno tako se namerava med tema dvema velesilama doprinesti na diplomatičnem polju tudi do tega, da se bo vse morebitne spore med Japonsko in A meriko izročilo mirovnemu sodišču v Haagu. — Joiletski župnik umrl. Župnik Franc Šušteršič je 24 marca t. 1. v Ljubljani po daljšem bolehanju umrl. Pokojnik je bil župnik fare sv. Jožefa v Jo liet, 111. Franc Šušteršič ima zanimivo zgodovino svojega življenja. V domovini je bil eksomuniciran (spoden iz duhovskega stanu, se veda tega ameriški slov. časopisi svojimi čitateljem ne povejo!) Eksistenca mu je bila uničena Tu se je pa pojavila lučka rešite ljiea v osebi nekega slov. škofa ki ga je vzel s seboj v Ameriko kjer so mu zopet sprosili, da je smel obleči talar. Berač je nasto pil svojo službo —• bogataš umrl no, pa mož si je z trudom prislu žil med ljubimi Kranjci svete do larčke, za katere se sedaj vesele jezuitje na Rakovniku in druge potantje. Šušteršiču je mati umrla pred kakimi 6 in pol meseci, zapustiv ši nad 10.000 K za cerkvene na •mene, drugo po svojemu sinu pokojnemu župniku jolietskemu. Kot iz Ljubljane poročajo je župnik Šušteršič postavil za svo jega univerzalnega dediča škofa (pa ne škofa ljubljanskega 1 pri stavlja hudomušno “Slov. Na rod”), marveč ameriškega škofa Stariho. Salezijancem na Rakov niku pri Ljubljani je zapustil 30.000 K. Da denarni trust v Ameriki eksistira, je moglo priznati samo višje soidišče v Washingtonu. Denarni trust [Kuneni, da je vsak dolar v Zjed. državah pod kontrolo njuyorških finaneirjev. Sedaj se pa elani denarnega trusta boje, da bi ta monopol kongres potipal in za to groze z krizami in s polomom “biznesa”. Denarni trust se je rodil oktobra 1907, ko je nastala panika, ker so financerji špekulirali previsoko in se tako zadolžili. J. P. Morgan si je vzel k sebi, da krizo odpravi, tega pa ta denarna stenica, ni naredil iz človekoljubja ali patriotizma, o ne! temveč za to, ker so bili vrednostni -papirju Morgana (v vrednosti več KRISTA NASLEDNIKI. milijard!) v veliki nevarnosti in so vse akcie grozno na mah padle, da bi se kmalu izcimila ma-kulatura multi-milionarja! Morgan, da bi se bi rešil, se je obrnil na Rockefellerja, oz. Kuhn, Loeb in Co., kateri so v resnici gospodarji vsega ameriškega papirnega denarja. Toda Morgan kmalu ne bi dobil pomoči, če ne bi panika tudi imenovanim kraljem pritisnila znamenja izgubitva velikanskega deleža naropanih milijard. in gospodje so mu pomagali Kot rimski “Messagero” poroča, eksistira v Italiji 2000 klerikalnih otroških vrtcev, 300 katoliških bank, 20,500 župnij, 1078 od duhovščine in menihov pelja-nih zavodov (Congregazioni di Carita), ki so vodeni od klerikalcev, in 4000 samostanov. Zraven tega je še 513 klerikalnih zadrug, 1850 katoliških društev raznih vrst, delavska, kot mladeniška itd., 540 katoliških časopisov iu 420 bukvaren z mašnimi knjigami, in sploh kar spada za cerkev in v klerikalne hiše. “Visokih” božjih služabnikov je okoli 5000, navadnih” duhovnikov 43,600; nadalje ima še Italija 300 semi-narov in 306 škofov. Ta števila pa le malo pokažejo, kako velikanska je rimska moč v Italiji. -tekla v grlo. Kar se je Morganu veliki stiski posrečilo, je po kri Tom L. Johnson umrl. Cleveland, O. — V tem mestu je umrl po celi Ohio in tudi drugod znani župan in nekdanjni kongresman, Tom L. Johnson. — Johnson je bil štirikrat izvoljen županom mesta Cleveland in se lahko trdi, da je vžival v vseh slojih naklonjenost. Vsi Inozemci, ravno tako Slovenci v Clevelandu so bili na Johnsonovo stran, posebno ko se je bojeval za 3 rentno vožnjo na poulični železnici. Za slovenske štrajkavje! Dobili smo večja poročila iz Pennsylvanije, katera pa zaradi pomanjkanja prostora nemoremo objavati posamezno. Iz glavnega posneto povemo, da bodo Slovenci v Johnstown, Conernaugli, Franklin, Morxham in Cambria City priredili veliko skupno vseslovensko veselico za pomoč Westmoreland štrajkarjem. Posebno je še za omeniti, da se bodo veselice mnogoštevilno u-ddežili bratje Hrvatje, in tudi hrvaška društva. Stvar obetu biti velike koristi za štrajkarje, ki so na štrajku že od 1. aprila 1910. Prva veselica, ki se je vršila v isti namen v New York, je prinesla > štrajkarjem $200.00 čistega. Kaj pa Slovenci v Chicagi? zi to še bolj uporabil: sklenili so denarni trust, ki urejuje trg. banke, plačo delavcem, vlado, z eno besedo: denarni trust je dobil kontrolo čez vsak posamezen dolar Zjed. držav. Kdor se postavi tem pijavkam naproti — tudi z milioni — je u-nieen. Demokratje imajo krasno polje in naslove lepo tiskane, kje se denarni trust nahaja, se bodo pa ganili — je drugo vprašanje. Našim naročnikom! Neprijetno nam je, naročnike; vedno opozarjati na njihovo dolžnost napram listu Glas Svobode. Mi se trudimo, da svoje naročnike v vsem zadovoljimo, odziva od Vaše strani pa nobenega, ali pa vsaj malo! Je pri takih razmerah čudno, da ne moremo pokazati nobenega večjega napredka, in naj ta napredek obstoja v čemursibodi? Upravništvil lista je skoro nemogoče pod razmerami kot .sedaj obstojajo, list redno in vsem poši l.jati, ko vendar ni še toliko na ročnikov poslalo zaostale naroč nine, katere čakamo in maličimo že od Novega leta sem. Je nam mogoče pod tako morečim redom dati čitateljem to, kar je naša do bra volja? Vsak poreče da ne. O-zrimo se n. pr. na angleško čašo pisje. Bi moglo biti tako veliko, v večem dobro, in zanimivo, če ne bi čitatelji takoj plačali listov? In to je, kar mi želimo : Naročniki, ki prejemate redno naš list, a ki niste še svoje naročnine (polletne, ali celo-letne) poslali, storite takoj svojo dolžnost, in pošljite jo. GLAS SVOBODE CO. 1518 W. 20th St. Chicago, 111, Komedia. Boj’’, ki ga vodi zvezna vlada proti kapitalistom, ki so si za žrtev izbrali sedaj naravne zakla de, premogove gore, Alaske, je prava melo-komedia in nič dru-zega. Prvi grabš je v tem koraku naredil Morgan - Guggenheimov sindikat, kateri je seveda imel za seboj nepreštete milione, in katerima se bi skoro brez “boja od strani vlade” posrečilo Ukrasti polovico Alaske, če ne bi vse časopisje, brez izjeme, h kateri stranki pripada, tako odločno nastopilo proti tema dvema eifiito-ma, ki sta hotela prebivalstvo A laske ogoljufati za več stomilio-nov vrednosti. Sindikat se je pozneje razrušil, ker je imel preveliko opozocijo v časopisju. Naravni zakladi Alaske so pa tako veliki in bogati, da je od tistega nesrečnega poizkusa obeh imenovanih dolarnih pijavk, nastalo na sto malih sindikatov. v Alaski, kateri stremijo za istim, kot Mor-gan-Guggenheim-erjev: kako dobiti naravne zaklade Alaske zastoj v svoje roke. člani teli roparskih družb se sedaj nahajajo v Chicagi in se “posvetujejo”, kako bi se vlado prekanilo. Sedaj jih je vlada namreč obdolžila, da niso prav poslovali in dobiček spravili sami v svoj žep. Kazen za to je $10,000 globe ali pa 2 leti zapora. Za tiste rudnike premoga pa, za. katere se sedaj gre, so vredni 20 milionov dolarjev in morebiti še več. Če vzamemo v pregled, kako velik je rop, in kako majhna je kazen, ni potem čuda, da se še vedno dbbe kapitalisti, ki za 20 mil. dol. reskirajo pri taki justi-ei 10 tisoč dolarjev! Kje se najbolj širi klerikalizm? Nek St. Lujški časopis poroča, da je kongresman Andrew 5. decembra lanskega leta v poslanski hiši stavil predlog, da se. nadškofu od Santa Fe in njegovim naslednikom podari 300,000 akrov zemlje v New Mexico teritoriju. Cerkvena anarhija bi potem rada (!) tisto zemljo razprodala in dobiček vporabila za klerikal-no-fanatičho “strokovno šolo”. Lep grabeš, ale ne? in “strokovna šola” je lep izmislek, ta graft potlačiti. In če bodo cerkveni možje to res dosegli, potem ne bo to njihova prva zahteva in bo ta dežela postala v resnici najbolj rimska na celem svetu. In če bo šla cerkvi še država na roke, bo cerkev v Ameriki zadobila stokrat večjo moč, kot jo ima v Evropi. ker tu si bo naliupičila lahko desetkrat, da stokrat večje premoženje, kot se ji je to posrečilo v stoletjih onstran velike luže. —• Mi smo sicer mnenja, da naša vlada ne bi smela takim patenta- kazano, da so grafterji spravili skupaj $100,000 za izvolitev Lori-merja in ta denar je dobil v roke nek član chikaškega mesnega trusta ; prispevali so pa z denarjem kapitalisti, za katere je Lorimer obljubil, da se bo v senatu “bojeval’ in jim bo pomagal, da se graft lahko uganjal povsod, pod zaščito seveda človeka z modro togo! In res, Lorimer, ki je bil pred leti navaden “ ward-politikaš in samoobsebi umevno ljudski prijatelj,” kateri je pri vsaki priliki vpil čez graft. iu kapitaliste in se tako pri tem kapitalistom prikupil, da so mu zadnji kupili senatorski sedež in se izjavili proti časnikarjem, “da je ta mož, ki je potreben v Washingtonu. ” In danes? Lorimer je bogataš. Služi kapitalistom, ki vsak graft radi podpirajo, če pri tem svoj delež dobe. Pa Lorimer ni sam kriv, da je postal to kar je, tem-eč kapitalistični današnji sistem, ki kupuje zraven krav tudi ljudi, ki ima svoje “prijatelje pri zako-nodajcih, senatorjih, policiji, vladi, in ki radi stisnejo $100,000 takemu šintarju kot je ravno Lorimer, če s tem sami spravijo ml-lioDe, “narejene’’ iz žuljev in znoja delavcev. In kaj je samo Lorimer, ki je podkupljen in kupljen danes med ameriškimi senatorji? Kdo vrže prvi kamen na •njega? Slučaji, kot so se pripetili zadnje čase z nakupom volileev v Ciino in Indiana, in slučaj Lorimer nam jasno kaže,' da je v tej deželi, bolj kot drugod sam graft, graft, in zopet graft. lom, darovati zemljo. katera~4e last vseli državljanov, ampak težko, če bomo mi slišani! Klerikalizm pa je v tej deželi že tako močan, da, kdor ne spada v nobeno cerkev, (v Ameriki!) je — deklasiran! Z “strokovno šolo’’ se začne, vnebalo se pa bo z Bastilo duha, svobodne misli, z zaporom svobode. —• Človek in mašina. Da je v tej deželi zadnja leta človek manj vreden kot mrtva mašina, smo že večkrat dokazali. Vsako leto je v Zjed. državah dva miliona delavcev poškodova nih in 50,000 industrielnih delavcev vbitih. Od teli vbitih in pone sreeenih pa jih dobi en procent — od sto torej eden — odškodni no, in še to si more pri “fajtati’ z advokatom laziti okoli sodnikov brez vere v vboštvo in človeškega instinkta. Kaj nemorejo enkrat delavci tako daleč doprinesti z svojo or ganizacijo, da bi bili kapitalisti primorani, ponesrečencem in u bitim plačati odškodnino, kot so primorani plačati za mašino če se pokvari, čeprav mašina ni kri va, da se je polomila? Da. v tej deželi je še vedno z,a kapitaliste več vredna in bolj eeneja mašina, kot človeška — mašina. — Imenitno 1 London, 13. aprila. — Z mono-planom se je tu vzdignil Pierre Prier; čez Calis kanal je vozil 3200 čevljev v visoeini. Ob 1 -.37 je Prier zapustil London, ob 5:45 je bil v Parizu, ne da bi se na poti vstavil. Prevozil je 290 mil. Monoplan je ravno tisti, s katerim je Le Blane dosegel darilo $20.000. Francozi so vsi izsebe! Za zunanje oglase ni odgovorno uredništvo ne upravništvo. Graft, graft in zopet graft! O “senatorja” Lorimer smo že povedali čitateljem, s kako čast jo si je pridobil togo senatorja Ves graft, ki je pomagal Lori merju, postati senator, se je pa v toliko pobelil, da je 40 senatorjev reklo, da je prišel s sleparijo v se nat, in 46 senatorjev se je izre klo, da je prišel “naravnim” po tom v senat. Sedaj še-le mi razu memo, kaj je tistih 46 senatorjev in “tovarišev’’ Lorimer ja mislilo z besedico “naravnim potom”! Če inja graft. svojo roko zraven pa se v Ameriki imenuje, da na rava pomaga, no ja, v Avstriji pa “bog”. Zadnja poročila pa kažejo, da se illinojški senator Lorimer ne bo “zvil” kar tako; “Record He rold” poroča, da se je preiskava na novo pričela. Sedaj je že do Kdo je prizadet? O ameriških “intersih” se zadnje čase mnogo govori. Ameriški kapitalisti, požeruhi in izkoriščevalci Meksike rjove, da jim naj Zjed. države “pomagajo”, ker so ‘interesi” Amerike v Meksiko v nevarnosti.” In Taft jim z vso dano mu oblastjo in močjo pomaga. Komu pomaga, in kdo je prizadet od Amerikancev v Meksiki? Ameriško ljudstvo morebiti? Ne, ameriška mobilizacija 20 tisoč mož na teksansko-meksikanski meji preži za interese Pierpont, Morgana, bankarja meksikanske-ga; potem imamo gospoda Hen-ria Taft, brat predsednika W. Taft, kateri je predsednik in za-jedno odvetnik “Mexican Railway”. Nepozabimo nazadnje “interesov” pokojnega Harrimana, sedaj žene njegove in njenih železnic v Meksiko; potem “interese” gumjevega trusta pod zaščito eolnine-roparskega-kralja Al-dricha in posebno še “interesi” Guggenheima in sinov z svojimi meksikanskimi vele-rudniki. Interese dolarske aristokracije imenuje Taft “interese ameriškega ljudstva”. — Listnica uredništva. Odboru društva “Bled” v Co-nemaugh, Pa.: Vašega “odprtega pisma naperjenega proti . . . . . .ne moremo ponatisniti, ker je kriminalne vsebine in nas lahko spravi 'v zadrege, ki si jih ne želimo, tudi če plačate za imenovano stvar; morebiti hi pa priobčili, če bi bil napad na ... v drugačni obliki spisan in manj raz žaljiv in spodoben A. S., Arona, Pa.: Dopis ki se tiče P. ne moremo objaviti, ker si bi s tem sami postavili v nevar nost, da pridemo v državni za por; in kdo naimje porok, da ji tisto resnica? je dokazano? Po skusjte poslati v kak drug slov list, morebiti boste imeli več sre če kot pri nas. Vzemite to kot člo vek, ki ne želi škodovati nam. — Potrjujemo, da ni Math Bati eh i Rock Springs, Wyo., poslal svot $1.45 za novi stroj Linotype; bi ni tudi v nobeni zvezi z poslam podporo. — — J. Mlakar, Claridge, Pa.: Ti sto o Nelson smo prestavili iz nju yorskega “The Call” (socialistic qii dnevnik) in mi nismo odgovor ni, če ne odgovarja resnici. Ogla site se še kaj. — AKO Antony Bartasevich, K. Kleinschmidt Mike Polak. Zahodna Podporna Bol niš.ka Jednota. RAVENSDALE, WASHINGTON. Vstanovljena 25. aprila in inkorporlrana 24. depembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: FRANK JERAS, Box 44, Taylor, Wash. Podpredsednik: PAVEL KOS, Box 10, Ravensdale. Wash. Tajnik: FK4NK TOSTOVRŠNIK, Ravensdale, Wash. Zapisnikar: IVAN ŠKUFCA, Ravensdale, Wash. Blagajnik: BLAŽ FELICIAN, Box 80, Enumclaw-Krain, Wash. NADZORNI ODBOR: JOS. BURGAR, Box 107, Cie Elum, Wash. ANTON LUČIČ, Box 499, Cie Elum, Wash. J. PETKOVŠEK, Box 499, Cie Elan. Wash. POROTNI ODBOR: FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdale, Wash. PAUL KOLAR, Box 337, Cie Elum, Wash. CIRIL ERMENC, Box 142, Taylor, Wash. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. J. Musiard Seja gl. odbora se vrši vsako zadnjo, nedeljo v mesecu v Frank Markača dvorani v Georgetown Uradno glasilo je Glas Svoboke. Groga in drugi. SPISAL RADO MURNIK. V. “Piši mi jedan listali Od naše ljubavi!” Narodna iz Dalmacije. ■: Zagleda se pa naravnost v kot ||t¡tropa nad pisalno mizo, kjer je j|||otel nekdaj neki kmetiški slikar lil |ti novodobnim ohišjem, lino zahtevanje majorja nekimi barvami naslikati čarob-0 blejsko jezero. Očividno pa je j nel ta umetnik več dobre volje, I akor sposobnosti in dobrih barv. Ipdli čas< je bil svoje dodal. In j||ko ni bila vsa slika nič boljšega, iakor zamazana rjavkasta pega, HI katere so se spoznali, le še obla-111 v podobi okroglih hlebcev, vi-|lči'h v dolgi vrsti nad jezerom in Imrkvico. Ostala pa je ta podoba, Ul se je tako malo ujemala z osta- na iz-Stoj a- Jednako “nedosežnih” slik gib treh kotov na stropu pa Ijfflbil mogel več rešiti, Izginili so Iriglav’’, “Bohinjsko jezero |J|erernu je pri prosti umetnik Bjivoščil posebno lepo število o-‘iinjenib “hlebcev’’ in pa'neka liintazija”, katero so imenovali, |ler je krasila strop, nekateri erkniško jezero”, drugi pa istojinsko jamo”. Vsekakor je Udomači slikar imeniten talent, tot moderno-temni umetnik bi Ibrezdvomno napravil velesilo kari jero. ■Le kar recite, Groga!” ga na-larja Stanka, ki je medtem jivila, tudi pismo za barona v JO st. -’rav res, nič si kaj ne u-. pravi sluga in se sili zno-llll-la zakašljal. “Ne vem, ali lllpodete hoteli — Ipeveidla bom. samo povejte že ®J|er, kaj hočete!’’’ ilkli ni nobenega, da bi kaj sli 1’ obotavlja se Kozol in se o-ii|||prezno po sobi. IjllfPrav nobenega! Sama sva.” JLe kako bi vam to vender poli!” vzdihne Groga. “O — ; \ a r — to se pravi — a k o že izgovorimo — včeraj zvečer je lipa kaj bi kvasil —” Wem je bila njegova povest Mio pri kraju. ¡pii, ljubi Groga, naprej, na-11’’ se mu smeje Stanita neto. “Kaj pa veste o Katri-■§§} ¡¡|&aj mahne Kozel z desnico jaku, — “ljubi Groga” mu I poguma - in zažene se: ji»— no, naj pa že bo v imenu a), ko že tukaj stojim, bom ,r vse najedenkrat povedal! ! Katrjco bi rad za — za — sko ženo, naj že bo potem, oče! No, zdaj sem pa re- lek nasmeh mu zaigra po m obrazu; vodeno-modre j upre Groga zopet v “ble.j-zero” na stropu v kotu. il ■iv; si ,]i pa ne upam sam po-nadaljuje, “ne vem, zapisal bi ji najrajši, pi- leidla Stanko. Ona mu resno »vase pravi, sam ne znam do-lepo in čedno pisati, da bi prida bralo za menoj, zato ,.ras prav lepo prosil, da pili namesto mene, gospodič-j bi drugače govoril?” hvala Bogu, zdaj je Groga glavne stvari. Korenito se oddahne in si obriše pot raz čelo. “Dobro, dobro, vse vam napišem,” obljubi .Stanka, dasi se je bila ob lastnih dveh pismih peresa naveličala dodobra. “Kako pa n a j bo?” “Tako naj stoji notri v pisanju, da jo imam na vso moč rad, in dla bi mi bilo zelo všeč, ako bi me hotela ona za svojega moža. —• Seve, početkoma” —- pristavi Groga s posebnim poudarkom — “početkoma naj bo to prav' po lahko pisano, da se morebiti Ka-trica preveč ne — prestraši od veselja ali kar si bodi!-----Sre- di pa smo lahko že bolj predrzni in proti koncu pa kar udarimo na svatbo in ženitev; ali ni res? — Pa občutki morajo biti notri, občutki, gospodična, saj mi ne bodete zamerili, in —- nekoliko o srcu in zraven tega še kaj o cveticah, kako lepo e veto, recimo, in •pa diše — in ptiče morate tudi noter dati, kako so brhko pisani, in kako prijetnd znajo žvižgati in frčati po zraku, • posebno spomla- di no, in tako dalje o lepoti našega sveta, lepo drugo za drugim, da nikoli kaj takega, posebno pa občutke!’’ ... “Le čakajte, Groga, prav lepo vam bom vse napisala, samo nekoliko potrpite!” Stanka je segla v skrivnostne globine svojega žepa in izvlekla na svetlo najprvo srebrn naprstnik, potem pa po vrsti: pisano de-narnieico, žepni robec, vezilen vzorček, pol svinčnika, tri pisma prijateljice Elze in njeno fotografijo, košček šokolade, beloko-sten nožek, prazno stekleničieo za parfum, uvelo rožo, bombažast klobčič, zlat prstan brez kamena .. . In še vedno je iskala! Naposled je našla, kar je želela, namreč zaljubljeno pismo El- zimega kadetika, indžnordee listek, ves ..i.ganjen in oguljen. Poslala ga J: je bila prijateljica “maor-glecl”. “Poslušajte. Groga, tako-le bova pisala,” deje in,jame brótalas pisma malega vojščaka: “ V solnce Id rad pomočil svoje pero, da bi Tébi, čarobna moja Elza, dostojno m zadosti ognjevito naslikal čustva, katera tja mi užjgala v mojem vročem srert; Takoj prvi dan., prvo uro, prvo minuto, ko sem bil tako neizrečeno srečen, da sem aagledal Tvoje rjave »či — ‘1 To ?pa že ni mie — ne zamerite!” zmoti sluga osuplo devojko, “O soljaeu, —- tega -pa ne tako! 'Pero pomakati v solne®, to ni nie in ni nič, — Katriea 'M se mi grdo «mejala E’ “Potrpite vender, 'da vam berem dalje':”’ ustavi ga-deklica in nadaljuje ’-¡pismo mladega generala c “Sama tožna luna je slišala moje prisege, da hočem vedno le tebe ljubiti, zlata moja tElza, in samt svetle zvezde so bife za pričo —- ” “Nakar se ne hudujte nad menoj,” oglasi se zopet Groga. “Toda, kat ni, pa mi! Tista o 'lami je se bolj žaltava, kakor pa o solnem ! — Zakaj! I>a me luna trka, M mi očitala Katriea! In od smeha bi se davila — ne zamerite sni, prav lepó t>i vas prosil! Pa tistih prič in priseg bi tudi nič ne verjela ne, prav čisto nič, to pa rečem. Seve, ker jo poznam, kakšna 1 da je in kakšna ni. No?” Stanki se je spodnja ustnica nekoliko povesila. Tako uničujoče kritike se ni nadejala, tem manj, ker se je zdlefo pismo kadetovo njej sami “prav izborno.” Groga pa izvlecé ta čas iz fra-k o vega žepa zamazan, natrgan, preperel list in ga poda, ponosen kakor Alba, strmeči devojki ter zatrjuje: “To-le tukaj! To je zaljubljeno pisanje, da se pravi! Moj gospod korporal —• za Godrnjavč-ka so se pis-ali in hudi so bili kakor sama osa mi so je izdelali, ko so imeli nekoč arest v šentpeter-ski kosami v Ljubljani. Na vodo doli so gledali; kjer so prale perice in plavale race in gosi, in to pismo so delali. In kaj lepo se jim je posrečilo, gospodu korporalu Godrnjavčku! To pa rečem, za dobro besedo in za dva litra vina v kantini so mi pa pismo prodali, takrat, ko sem nosil še cesarsko suknjo. Prepisavali so mi je pa ves popoldan. Na to pismo so dobili vsako dekle, vsako, to pa rečem! To je pismo, da! To so občutki! Le berite, kaj ? Občutki! ’ ’ “Ali tukaj ni ne vejic, ne pik!” omeni Stanka. - — - “Nič ne dé, gospodična! Gospod korporal Godrnjaveek so že vedeli, kar so vedeli, to pa rečem! Bog ve — ko bi bile še tiste pike in veje vmes, nič rečem, da bi vse pokvarile) in pa pismu vso moč vzele! 'Po je treba pomisliti! Zato vas pa prosim, prepišite mi pismo, kakeršno je, prav natanko tako! Prav kolikor najbolj mo- rete natančno, no!! Zato vvas prav lepo prosim in veeno vem bom hvaležen. P’ “Ali ¡¿me bo pa, le Irt o a izpre-meniii, kajti tukaj je pisano: “Preljuba moja Micka'!1” “Tisto ¿pa. že! Mesto'“Micke”, seve, ara j ¡-stoji vselej -“Katriea”, ki je tudi ikaj lep® ime im se prijetno «lisi. Drugo naj pa kar vse ostane. Ziiaj mi pa nakar ne zamerite!” Groga je hotel oditi, njvažujoč, da bi njegova prisotnost pisalko le motila. Zalkaj tudi gospod korporal Godrnjaveek so zapodili, kadar s® kaj pisali, vse ¡podložnike svoje 3z -sobe, in tih* je moralo biti kakor v cerkvi, tkikler niso dovršili svojih spisov.. Ko je pa 'Ke-zol slišal, da naj ¡počaka, ker bo prepis v kratkem gotov, mu je bilo še ljubie. Videčem®, kako gre “kočljivi: ” del0 ffidadi devojki urno izpitni rok, ma je ¡prihajal zopet na misel njegov nepozabni šentleni«: is ki “šo®aster”. “Tam toliko lasanja, tepeža in rjovenja, učenosti pa nobene! ’Tukaj pa. vse, kako:' samo po sebi!! Petindvajset puštabov, pa kaj se naredi lahko vse z njimi, četadi ,s& si podobni kakor dvojčki.” Take in jednake mjadi so obhajale Grogu, dokler hi -Stanka z goto vila kopije zaprtih misli j gospoda korpwrala Godrajaveka. Potem pa jo je naprosil sluga, naj mu vse še jedenkrat prebere, da bi se preveril, ali je tudi res vse tako, kakor v originalu, katerega je znal Groga na pamet. Pismo je slovelo: “Dobro jutro Ti Bog daj preljuba moja Katriea, danes in vselej v začetku svojega pisanja an premišljevanje vzamem si pero v desno roko in ga pomočim v to črno vodo, ker mi s Teboj ni mogoče govoriti in začnem pisati veselo Ti pišem par vrstic čez hribe in doline in Te presrčno objamem, in predrto nadalje pišem Te naj prvo pozdravljam od travce zelene do čistega neba od solnca visokega do Tvojega srca pozdravljam Te tako lepo kakor vijolice diše in Tvoje rožice v vrtu eveto in pa tako prijetno kakor škrjančki po zraku žvrgole iz bele kosarne Ti roko podajam pred ljubljanskim poljem, koder teko ravne stezice naj Ti vsako jutro solnčece posveti na Tvoje okence in pozdravljajo naj Te tudi bistre ribice, ki po vodi plavajo in naj Tebi veselje delajo kako se Ti kaj godi in predno Ti nadalje pišem Ti rečem da ga ni tako jasnega dneva ne črne noči, da bi mi ne bilo Tvoje zalo ličece pred očmi, ker je vendar moja ljubezen goreča kakor sveča, ki noč in dan gori, ki je nihče pogasiti ne more, taka naj bo tudi Tvoja ljubezen, jaz pa tako mislim, da najina ljubezen je okrogla kakor jabolko na katerem ni konca ne kraja, in naj Ti vetreč pihlja na Tvoje drobno srčece in naj popi-h 1 j a vsako stezico, koder se Ti preljuba Katriea izprehajaš in vsakemu fantu korajžno odgovoriš v naši fari rožica cvete ako bo ta rožica pa, a« cvetela bo moje srce veselo pa meni se vedno tako zdi da to rožico drug fantič i-uieti želi in ta rožica si Ti preljuba moja Katriea in vode in studenci in tudi morje je premajhno, da,bi pogasilo mojo ljubezen to si vsaki večer mislim naj hodim ali spim. Tebe nikdar iz mislij ne izpustim, o'h, preljuba Rjavopeška .dolina, kjer moje dekle v njej prebiva. kak0 je vendar lepa in vesela 'Topolavska vas zato, ker si Ti moje -dekle v nji doma res je dosti deklet na svetu pa še jeden-krat. Ti obljubim da nikoli druge ljubil ne bom, kakor Tebe, ki si v mojem srcu zapisana, ki ne boš nikdar izbrisana, drug Te ne izbriše kakor sama bela smrt ali moje srce le po Tebi hrepeni, ka- kor jelen po mrzli vodi, oh, dekle pomeni nič ne žaluj, ker mene i-ma cesar rad, zato sem soldat, ker je tako božja volja vrh tega. Ti tudi tri rožice podam in prva naj bo nageljček bel, da bi bil jaz fantič Tvoj zmiraj zdrav in vesel in druga rožica je roža rdeča, da bi bila najina ljubezen vedno goreča, tretja rožica je zelen rožmarin. da bi bil jaz' Tebi vedno lep spomin, in zdaj bom to pismo golobčku v kljunček dal, da ga ponese v tisti kraj kjer si ljubica Ti doma pa zdaj urica že deveta prihaja meni pa roka zastaja a-dijo srček moj ker sklenem svoje slabo pisanje in zdrava ostani dokler se ne vidiva in ostanem. Tvoj ljubček do hladnega groba adijo.’” Dalje prihodnjič. VABILO NA ¡VELIKO VESELICO £ razvitjem zastave, ktero priredi “SLOVENSKI DOM” št. 86 S. N. P. J., v Chicagu, 111. v nedeljo dne 23. aprila t 1. v prostorih Narodne Dvorane nai8 ul. in Centre ave. Veselica se začne ob 2 uri popoldne in sicer s sledečim vzpo- redom: Od I ure do 2 se bodo vz prejemala društva. Potem bode lovesni obhod, zatem razvitje zastave, pozdravljalni govori, petje in druga zabava. — Naj nikdo ne zamudi te lepe prilike in naj si pride pogledat bratsko slavnost vsak sobrat,, sestra in mak rojak ali rojakinja. Vstopnice se dobe v predprodaji povsod, na dan veselice, pa pri blagajni. Slavnost obeta biti iz-f redno lepa. Zato ne zamudite priti. Za izvrstno postrežbo bode fi skrbel ODBOR. Î * i i é é é è è A î é é IZGUBE, | tedaj nalagajte svoj denar le pri ^ MESTNI HRANILNICI g LJUBLJANSKI 6 ...... M v Ljubljani, Prešernova ul. št. 3. qj Ona je najbolj varna in največja slovenska hranilnica. Stoji pod kontrolo javnosti, vlagateljev in c. kr. deželne vlade. Za vložen denar jamči cela mestna občina ljubljanska s premoženjem, vred- KgS nim do 50 milijonov kron in hranilnica sama z rezervnim fon- Kd sdom nad l mil. kron. Vsaka izguba denarja-pidi za časa voj-ke-je izključena. Nad tisoče in tisoče Amerikancev ima pri njej Co naloženo več milijonov svojega prislužka. Vloge obrestuje po ¡St «% | brez vsakega odbitka. Stanje vlog znaša 38 milijonov kron, ves SCE promet do konca 1. 1909 pa 518 milijonov kron. Denar lahko pošiljate sami po nakaznicah, po Franku Sakserju ali kaki drugi banki. . Ne dajte se pregovoriti od agentov drugih hranilnic in bank! Pazite na svoj denar! Pišite naslov razločno! VERUJTE IN ZAUPAJTE SVOJE ZDRAVJE {HčeOLLI/iS ustanovitelj AKO TRPITE NA : Želodčnej bolezni, slab* prebavi, drizgi, kožni bolezni, ali oko imate reu-matizem. glovobolj, Skro-eljne, hripavost, naduho ali jetiko, srčno napako, nervoznoznost,zlato žilo, kilo, ali bolezen pljuč, jeter, ledic ušes ali oči. Napihnjenost trebuha , katar v nosu, glavi, vratu ali želodcu. Trabuljo, neuralgio , mazulje ali kake druge notranje ali vnanje bolezni, kakor tudi tajne spolne bolezni, pišite ali pa pridite osebno, na navedeni naslov nakar Vatu bode porna-gano. Pošljite, 30 centov v znamkah,in dobili bodete brezplačno znamenito od Dr. E: O. t‘oliin.s:i spisano knjigf), Človek njegovo življenje in zdravje k h te ra je v vsakej hiši zelo potrebna. sama onemu, kateri vam črno na belem svoje upljivno delovanje in mnogobrojne uspehe z originalnimi priznanji in pričami jasno dokaže. Prazno oglaševanje, prazne obljube in samohvale še nikdar niso nič veljale. Ljudje naj nas sami hvalijo in priporočajo. Poslušajmo resue besede naših lastnih rojakov z katerimi naše solidno delovanje, čudodelne uspehe priznavajo ter nas vam priporočajo. Zaupajmo naše zdravje samo onim zdravnikom kateri so že mnogim življenje rešili in ne zametujmo ga mladoletnim neiskušenim zdravnikom in samohvalnežem, da bi se nad nami učili in prakticirali. Slavni zdravniki od The Collins N. Y. Medica! Institute kateri je največji in najslavneji v celi ameriki, smemo reči najpriporočljiveji na celem svetu, — zamorejo dokazati preteklost katera ne najde para na celem svetu. To vam na tisoče in tisoče originalnih, javnih priznanj in zahvalnih pisem jasno kod solnce dokazuje. Berite te pisma naših rojakov in sodite sami: Veleceujtu i iav.uk! Pred nedavnim časom Sem biCpo-poiroina pobit, duševno in telesno uničen in. tudi spolne moči so me že skoro popolnoma zapustile, tako da sem brez premisleka pkoli blodil in že na samomor mislil. Ko me je pa moj prijatelj nasvetoval na Vas, sem se podal v Vaše zdravljenje in sem sedaj najsrečnejši mož na svetu. Vi ste napravili čudež nad menoj, radi tega Vas vsakemu rojaku v takem položaju kod »,.m jaz bil najtopleje priporočani. Antony Bartasevich. _______27 Hutchins Str., Batavia, N. V. Moj dragi zdravnik! Nevem ako še kedo na svetu ve toliko kakor jaz, kako strašno je boljevati na maternici in ostalih ženskih bolezni. Moje prijateljice me niso več spoznale, tako sem upadla in_ me je bila samo še kost in koža. Špecijalisti, profesorji in zdravniki so poskusili najboljše z mano ali vse je bilo brez uspeha in kazalo, da ni več pomoči za mene. Brez kakega upanja sem se še na Vas obrnila in danes se počutim tako dobro kakor da bi bila prerojena. Sprejmite prosim moje najlepšo zahvalo in dajte to v časopis, da moje ____________________ prijateljice vejo kje da se ženske bolezni in neprilike toko čudodelmo ozdravijo. Se enkrat najlepša zalivala in Vain ostajam hvaležna Mrs. Julija Kalman, 354 E. 54 Str., New York. Julija Kalman Spoštovani gospod! Dobri in slavni zdravniki od The Collins New York Medical Institute zaslužijo naj večjo zahvalo od trpečih in bolnih ljudi. Jaz sem se zdravila leta in leta ali mojega težkega dihanja, slabega teka prsne bolečine in srčne napake se nisem mogla rešiti ter sem postajala dan za dnevom slabša dokler se nisem obrnila in poskusila zdravljenje od teh zdravnikov. In hvala najvišjemu in njim ker so mi tako lepo pomagali. Danes po kratkem zdravljenju sem ozdravljena. Prosim, da jim izročite mojo najlepšo zahvalo. Jaz jih bodem vsem mojim prijateljicam najtopleje priporočala, ker to zaslu- žijo. Z velespoštovan jem Mrs. Karolina Kleinschmidt, 124 4th Str., Olean, N. Y. Ako na katerej koli bolezni trpite obrnite se takoj osebno ali pa pismeno na Dr. S. E. Hyndmaa vrhovnega zdravnika od THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE Moj dragi zdravnik! ^ Vi ste me tako dobro ozdravili moje telesne bolezni in spolnih slabosti, da ne morem najti dovolj hvaležnih besed za Vas in za Vaše hitro ozdravljenje in dobroto katero ste mi skazali. Vza-men si prostost da Vas najsrčn-eje priporočam vsem mojim rojakom kod najboljšega in najveščega zdravnika, katerega namen je ozdraviti vsakega bolnika in si pridobiti prijatelje po celem svetu. Z. spoštovanjem Mike Polak 358 Helen Str., Mc. Kees Rocks Pa. NEW. YORK, Uradne ure, za osebne obiske so: Vsaki dan od 10 do 5 ure popoM,-ui Ob l.edcljUe in praznikih od 10 do 1 popoldan. Vsaki torek in petek zvečer od 7 do 8 ure. S. S. P. V Zveza ponsko armado nemški oficirji-ueifc*lji in diali japonskimi vojaku, zunajno obliko nemškega vojaka: Japonci so sprejeli zraven nemškega oboroževanja celo ea-ko in plašč, po nemškem “mu- y Ustanovljena leta 1908. Inkorporirana leta 1909. Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, lil. GLAVNI ODBOR: ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigago, lil. ANTON FISHER, podpredsednik; Box 333, Girard, III. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, IH, WILLIAM RUS, zapisnikar; 11316 Fulton Ave., Chicago, lil. JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis. NADZORNIKI: FERDINAND GLOJEK, (pred.); 477 Virginia St. Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111. MARTIN V. KONDA, 1518 W. 20th St., Chicago, 111. POROTNIKI: AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., Š. E. Cleveland, Ohio. FRANK ČUK, Box 268, Moon Run, Pa. .JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind. POMOŽNI ODBOR: JOSIP IVANŠEK, 1517 So. 43rd Ave., Chicago, 111. SVAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, 111. JAKOB TISOL, .11355 Fulton Ave., Chicago, lil. JOHN LEVSTIK. 11316 Fulton Avenue, Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. ALOIS M. ZAHOklK. 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111. Vsapisma in vprašanja za pojasnila naj «e izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago. IH Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341 —6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu. JAPAN. Kako se je Japonska v 50 letih, razvila? ------ ■' ^ (Za Glas Svobode.) <7 Japonski in sploh Aziji se danes mnogo govori. Vsi narodi se cim dalje bolj zanimajo za rumene ljudi na daljnem vztoku. Zna-- nje japonskega in kitajskega je-' zika se že- uči po francoskih, ruskih in nemških in celo po ame-ibiških univerzah. Kako je pa svet sodil 50 let nazaj o Japonski, in kako je Japonska v resnici bila, bomo eitateljem. povedali v naslednjem. Komaj 50 let je sem, kar je Ja-pan' stopil med velesile in odprla svoja pristanišča evropskim trgovcem in tudi Amerikaneem. 1’rejšnji poizkusi, največ • od Anglije in Portugalske, v 17. in 1A sotletju, prodreti v Japonsko so se izjalovili; Japonci so evropske trgovce in misionarje masa-krirali (hudo trpinčili in pomorili), in svoja pristanišča še bolj “belim” ljudem naredili nepristopna. Sovraštvo Japoncev pa takrat ni izviralo proti angleškim trgovcem, temveč proti portugiz-škim rimskim jezuitom, ki so poskušali Japonce pokristjaniti in podvreči Rimu. Njih žrtve so bile potem tudi dobička željni Angleži ki se niso do novejšega časa po tistih dogodkih upali več prodreti v Japonsko. V eni naših zadnjih številk je, katere so videli prvič v svp, jem življenju, Po Tokio in deželi se je začeio govoriti samo o ameriških “pan-cerjih”. Tisoče in tisoče bolj izobraženih Japoncev je romalo vsaki dan proti ameriškim ladjam — šli so seveda tudi na krove — in si natanko pregledali vsako najmanjšo pičico, posebno pa, kako so ladje oborožene in zavarovane in kako se moštvo vede in kako je oboroženo in kakšna disciplina vlada med njim. srno povedali, kako se je prvim Rusom zgodilo pred vstopom na zemljo “rumenih in križem-gleda-jočib malih ljudi”. Nič manj e niso bili presenečeni drugi narodi, ki so prvič stopili na japcnska tla V drugi polovici 19. stoletja se je japonski zemlji približalo nekaj ameriških bojnih ladij, dospele so pred glavno pristanišče, mesto Tokio, z namenom, da mirnim in prijateljskim potom sklenejo z Japonci trgovinsko pogodbo. S seboj so prinesli bogate darove (kot nekdaj Rusi!), kot n. pr. inašine najboljše vrste in zadnje iznajdbe, katere je Amerika do takrat imela na svojemu tr gu. “Tujim” trgovskim ladjam so ?nali Japonci še pred 100 leti zvito zapreti svoja pristanišča} toda čudo. Proti ameriškim “pan-cerjem”, niso mogli biti n.eprija-teTjski, in naproti njim ne tudi sovražni iz strahu. Saj so bili pa tudi ameriški “paneerji” tako o-boroženi, da bi svoje “prošnje” Američani od rumenega brata tudi prisilili, če bi bilo potreba. Japonci so naredili “lep fris” (obraz), sprejeli od Amerikancev prinešene darove in svoje mnenje o “belih” ljudeh spremenili vsaj na videz. Ampak nekaj je bilo, kar je Amerikance spravljalo v smeh in se jim zdelo posebno čudno. Japonci so pokazali jako malo zanimanja za darove, ki so obstojali v parnih strojih in šivalnih strojih idg. Svoje začudenje so vrgli na velike železne bojne lad- Amerikanci so se poslovili od Tokio z trgovinsko pogodbo v žepu proti domovini. — Ameriški “trik” se je po bliskovito raznesel po Evropi. Anglija je bila prva, ki je Ameriki sledila, tudi o-na je prišla z bojnimi ladjami in uspeh je bil isti; potem so vzgledu Američanov sledile še druge takratne velesile. Japan pa je prišel do zaključka ■ Dežela bi lahko ostala še zaprta belim, če bi i-mela ona (Japonska) na vodi tudi tak0' oboroženo vojsko, kot jo je videla o Američanov in Angležev. Japonska je okolu in okolu obdana z vodo, (otok) a nima nobenega brodovja, ki bi deželo branilo v slučaju sovražnega navala tujcev, ki so sedaj prišli le po trgovinskih potih. Prvi japonski izobraženci so vladi nasvetovali, naj gleda na to, da si dežela preskrbi vojno brodovje, če hoče svojo narodno neodvisnost narodu ohraniti in ne zapasti (kot Kina Angliji, • opium, op. ured.) belim ljuidem v sužnost. Japonska je bila par let po tistih dogodkih zopet pozabljena. Leta 1850—1866 pa je bila Evropa kot Amerika zapletena v velike boje; interesi za Japonsko so se potemtakem tudi v Evropi za Japan zmanjšali, ker so imeli doma preveč trabla. V tem času je Japonska organizirala pehoto, do-mobrambee; za učitelje si je vzela francoske častnike, ki so takrat najbolj sloveli kot dobri učitelji vojakov. Francija je imela takrat prvo armado na svetu. Armada sama pa ni zadostovala Japoncem — tudi to so Japonci takoj vvideli: Šli so na Angleško, prvi morski moči, in si tam naba- vili prve “paneerje” in torpede. Zraven pa sev.eda tudi povabili večje število angleških oficirjev, ki' so imeli nalogo, Japonce izu-čili tudi na morju. Korak za korakom so šli Japonci, in tudi korak za korakom dosegli, kar so želeli. Postali so na morju kot na suhem velesila in se lahko merijo z največjimi in najbogatejšimi narodi sveta. Danes Japonska kupira, kar civilizirani svet izume na poljih industrije, umetnosti in posebno vse nove in boljše vojaške poizkuse. Ko je n. pr. Napoleon III. organiziral z tako velikim pompom opravljeno ponosno, novo, mlado francosko armado, in ko je bila potem ista slavljena armada od Nemcev potolčena (1870—1872.) je Japonska svojo armado takoj preustro-jila po — nemškem načinu in namesto francoskih, so stopili v ja- štru '.. Z zgrajeno dobro mornarico in z 'dobro armado, so bili Japonci prisiljeni, tudi import mašiheri-je vporabiti v svoj prid, če so hoteli preprečiti, da ves dobiček ne gre v žepe “belili” kapitalistov, posebno Amerikancev. Kaj malo so se Japonci brigali za “patente”. Malo drugače kupirali, pa so imenovali izdelek svoj izum; zraven so pa vedno pokazali, da so pripravljeni svoj “patent” stražiti z orožjem v roki. In beli ljudje so imeli pred temi ljudmi rumen strah in so jih pustili pri miru. Par let pozneje, je stopila Japonska že kot trgovska in prodajalka na svetovnem trgu. Japonska producira danes toliko maši-nerije, da si mora iskati potov v druge dežele, da jo razpeča. Evropa in Amerika so bile ob tolikih vspehih Japoncev prva leta kar presenečeni. Japonska pa je šla v Kino in zmagonosno dobila v svoje roke kitajski velikanski trg; kitajski trg je ostal drugim narodom skoro popolnoma zaprt; Japonci so si pa znali ta zidana 'kitajska vrata odpreti in izpodriniti bele. V začetku 20. stoletja se je pa zgodilo nekaj nikoli pričakovanega; za Evropejce tedaj nepojmljivega ! V letu 1904 se je Rusija z Japonsko spoprijela na bojnem polju, in vprvie po 2Ö00 letih je bila ena evropska velesila od aziatske moči premagana. (Mala, lahka japonska pehota je pognala v beg od celega sveta “oboževane” ruske divje in hrabre in močne kozake. Japan ima danes nadvlado v Tihem Oceanu in naidvla-do na trgovsekem trgu v Kini. Rusko brodovje spi v globočinah morja. —- Sedaj si pa oglejmo, kako je Japonska napredovala na kultur-no-soeialnem-industrielnim polju. "Amerika, Anglija, Nemčija, Francija, v resnici vse moderne velesile, ki danes na svetovnem trgovskem trgu igrajo svojo vlogo, so že pred leti govorile o neki “rumeni nevarnosti” — govorili in sanjali — o rumeni nevarnosti. katera ni samo grozila narodom in državljanom, temveč rumena nevarnost, katera ima svoj strah v japonski industriji, katera grozi ameriške kapitaliste iz aziatskega in posebno iz ki-neškega trga spodriniti, in jih je že skoro popolnoma izprodrinila in kolikor jih še bele kapitaliste ni, jih bo pa v prihodnji dekadi. Sama Kina, da, celo Indija vstaja. Kina sama gleda, kako bi si naredila veliko mornarico, močno armado, (kisi so minili, ko so za-padne velesile lahko “rumenim” ljudem svoje blago izsilile v prodajo (in v slučaju, da jih bi zavrnili, grozile z kanoni in pan-cerii, če se hočemo po staro japonsko izreči.) Japan je militaristično in in-dustrielno spreobrnitvijo zrevo-lucionirala tudi družabno, socialno življenje: Iz fevdalne države je postala moderna ustavna državo, katera je morebiti, vsaj v e-nem oziru, vsem drugim civiliziranih državam daleč naprej: Država na Japonskem namreč izdeluje in vsebuje industrijo in produkt mašinerije. Na svetu ni nobene dežele, ki bi posestovala in kontrolirala toliko produkta skozi državo, kot je to Japonska. In Japonska ima danes velikansko industrijo. Interesi ameriške industrije, kapitalistov, je za Ameriko tista ramena nevarnost, ne pa ljudje, delavci Japonci, ki si pridejo sem kruh služit. Amerika je v zadnjih par letih v izvozu v Azijo grozno nadzadovala — izpodrinila jo je iz aziatskega trga Japonska. Vzemimo slučaj, da pride med Ameriko in Japanom do vojske, in da ostane tudi na tem polju Japonec zmagovalec, bodo največji udarec čutili ameriški kapitalisti, ker bi s tem za nje bil zgubljen ¡daljni vztok, ves aziatski trg; in tega se Američani boje in za to odlašajo. . . . Taka zmaga Japoncev bi pa imela tudi na vse Zjed. države in posebno na. vse prebivalce velik vpliv. Ljudje bi prišli do spregleda, kam jih vozi kapitalistična vlada; in morebiti se bi potem iiudstvu posrečil«, da bi oddalo deželo zopet ljudem, ki bi jo znali rabiti — delavcem. -Viša. dobra kritika o igri ih i-gralcih “Divjega, lovca”, ne da mnogim mirno spati. Na njej pa ni bilo niti pretiravanja, niri kake mržnje čez igralce in čez tiste, ki so igro priredili, ampak takim ljudem, kot smo jo pisali, ne bi dopovedali, tudi če bi govorili z ustmi sv. Janeza Zlatoustnega!” Na j več ja lopovščina pa sedaj prihaja iz “Proletarca”, Da so ljudje, ki pišejo v omenjeni list zgubili že vso čast, smo že dostikrat dokazali; z notico pa, ki nosi v zadnji izdaji naslov: Pripravimo se na jesen ! so pa v hinavščini in podlosti prekosili same ljubljanske klerikalce. Kdor je čital isti list, štev. 185 iz dne 28. marca t. 1. in številko pozneje, se je mogel prijeti za glavo in se vprašati, ja, ali je to v resnici mogoče? da se ljudje obračajo tako vidno po vetru? -Je to mogoče, da so tisti ponosni in vseučeni slovenski so-ciji svojo zastavo pomandrali in namesto odkritosrčnosti dali v svojem listu prostora hinavščini in podlemu zavijanju resnice? Je to mogoče? Ni samo mogoče, temveč je to resnična resnica, pq-trjena v črno na belem. Gre se namreč zopet o slovenski dramatiki v Chicagi, — Igra “Divji lovec’ , «H če' jo po proletarce vo imenujeino “ocvirk naše kulture” (!) je zapustila svoj žalosten konec povsod. Naš list je prinesel o njej v prvo zdravo kritiko; list “Proletarec” pa v prvič za igro “Divji lovec”, igralce in pisatelja — popolnoma vni-čujočo kritiko, če se tisto sploh sme imenovati kritiko. Ta “resnicoljubni socialist” je pisal o i-menovani igri v štev. 185 (tu le nekaj glavnih stavkov) : “Večina igralcev ni niti malo odgovarjala karakterjem v igri. Glas igralcev pojoč, kakor bi se bralo iz mašnih bukvie. Pravega gibanja, življenja, nič. Končno: Kaj pa moremo pričakovati od fantov in deklet, kteri so bili večinoma vsi prvič na odrn. Kako s? to glasi, in kako so gospodje v štev, 186 zlezli na kolena, pa bo tu v naslednjem povedano. Dobili smo prosto vstopnico in pismo, kjer se nas je naprosilo, da spregovorimo o igri svoje mnenje. Zadnje smo tudi po naši moči storili. Če se nam je pa poslalo prosto Arstopnieo iz kakšnega dragega namena, o tem mi ne vemo in tudi ne bomo poizvedovali če je bil za tistem povabilom kakšen “trik”, ali kaka druga lepa kranjska manira. Kakor že povedano, imeli smo malo pomisleka, a bati se nismo vedeli kaj in storili smo svojo dolžnost, katera sedaj to jaro gospodo tako peče. Pa tudi danes sč ne bi več oglasili. če ne bi svet videl hinavščine članka, v “Proletarcu”, pod imenom: Pripravimo se na jesen! Profanija prve vrste! Zavijanje. obračanje po vetru, kot se tako pisarenje po domače imenuje. Vzgornjem ostavku smo na kratko omenili, kako so je oglasila prva kritika v “Proletarcu”. Sedaj pa. naj čitatelji pogledajo, kako se to sliši, (že potem, kar so prej pisali) Pri “Divjemu lovcu” so člani “Danice” igrali za deletante tako dobro, da bi kaj boljšega me videli na marsikaterem (!!) diletantskem odra v stari domovini. (?!) Predstava je bila dobro obiskana, kar dokazuje, da slovenskemu občinstvu v Chicagi bolj ugajajo prireditve z gledališkimi predstavi, petje pevskih zborov in deklamacije, kot pa plesne veselice-. Ta resnica (!!) bi morala naše diletante toliko navdušiti, da bi zopet kmalu nastopili na odru in sicer z dramo.” V štev. 185 se pa ta odstavek malo drugače glasi, poglejte ei-tatelji in igralci kako : Ali nas naj zabavajo ali navdušujejo — kam še izobražujejo! — prizori — pusti ocvirki naše “kulture”! — kot so fantovski pretepi, ponočno vasovanje, harmondkova-nje, poklekovanje pod križem itd.?” Kaj naj rečemo nad to Savlovo spreobrnitvijo največjih socialistov in resnicoljubov? Pa tudi razumete ljudje sedaj, kdo nima več nobene časti v sebi? ŠE ENKRAT O I.ÜJDEH, KL NIMAJO ČASTI. Napredek v zdravljenju. NOVA METODA. M©ja iskrena želja je, da se vsi v Združenih Državah živeči Slovenci spoznajo z mojo NOVO-METODO zdravljenja kroničnih in težko ozdravljivih boleznij. Ta NOVA METODA je bila od časa do časa objavljena v časopisih vseh narodnosti in isti so o njej pisali zelo laskavo. Stari način zdravljenja, zdraveč teške slučaje boleznij, sestoji z predpisanjem narkotičnih in drugih škodljivih zdravil, katera delujejo z slabo vidljivim vspehom, ter bolezen samo začasno ozdravijo, tako da se bolnik po preteku nekaj časa počuti veliko slabši, kakor preje, ko se je pričel zdraviti. Moja NOVA METODA sestoji na popolnoma drugi podlagi, katera Vam kaže: „TAJNOST VAŠEGA ZDRAVJA in ŽIVLJENJA LEŽI V KAKOVOSTI KRVI.” Okrepiti in očistite Vašo kri in s tem okrepili bodete celo -Vaše telo, preprečili bodete mnogim boleznim nastop, a postali bodete močni in zdravi. Za popolno Zdravje potrebno je, da vsaki posamezni organ telesa pravilno in redno deluje. Po 251etnem preučevanju in medicinskih izkušnjah o delovanju različnih zdravilnih sredstev cele-sveta, iznašel sem posebna ga zdravila, katera sigurno in vpešno delujejo na vse organe telesa; srca, jeter, želodca, ledic itd. Ravno tem posebnim šzvanrednim zdravilam predpisujem mnogo ozdravljenj onih bolnikov, kateri so se v svoji bolezni obrnili do najbolj glaso,vitih zdravnikov Združenih Držav, toda isti jim niso mogli pomagati in vsled tega lahko smelo trdim, da je moj način zdravljenja jedrno pravilen. Uspeh in delovanje proti raznim boleznim po moji Novi Metodi predpisanih zdravil je tako zanesliv, da sem prepričan, da se bodo tega načina zdravljenja ščasoma posluži-li vsi zdravniki celega sveta. Vsakemu pa, kateri potrebuje v svoji bolezni natančna pojasnila glede zdravljenja, svetujem, da ne odlaša, marveč naj se zaupljivo obrne do mene in jaz mu bodem odkritosrčno sporočil, kaj mu je za storiti, da zopet doseže svoje zdravje nazaj. Pisma pišite slovensko na: Dr. FERD, HARTMANN 231 East 14. St. New York, N-Y. Moja knjiga pod imenom NOVA METODA obširno opisuje različne bolezni, njih izvir in uspešno zdravljenje. Ta knjiga je neprecenljive vrednosti za vsakega in jaz jo pošljem vsakemu, kateri mi pri naročbi dopošlje nekaj znamk za poštnino. NOVO j," KAMNOV NOVO pristnih ■ % r\ I 8 v! w vsebuior.o uro. prlstn vsebujočo uro. Pravo zlato, ali z zlatom prevlečeno Ml moramo prodati za prvič 10,000 naših 23 pristnih kamnov vsebujočih "Accuratua" ur in sicer samo za S5.75 komad! Te vrste ure so jako pripravne in pokrovi so z najboljšimi slikami preskrbljeni in ’’gold filled”. Posebno so te ure poznane po svoji trdnosti Radijih kupujejo ljudje ki se vozijo in ki opravljajo bolj težka ?nnisosamod<> garantiramo za 20 let bre in trdne, ampak tudi krasne in se bodo vaši prijatelji čudili ko jim poveste ceno, za katero ste jo kupili. Če torej rabiste, dobro in pripravno žepno uro, sedaj je čas da kupite. In prej ko kupite kako drugo, premislite, če pošljete nam vaš naslov, kar vas stane I cent, Vam pošljemo uro na ogled. Če pa uro kupite, vas stane brez poštnine $5.75, če jo pa ne marate —jo ni potreba kupiti in UJ roolfiromn UCO LePa uro pošljite na naše stroške nazaj, lili I Gvml QIIIU T i verižica pri vsaki uri. Pišite na naslov: EXCELSIOR WÄTCH CO., DEPT. 505, CHICAGO, ILL., U. S. A. M »Pijte najboljše pivo £1 8 ra Dl M N* Dl M ^ Peter Schoenhofen Brewing Go. g M n PHONE: CANAL 9 CHICAGO ILL. tyj • m m NAZNANILO. ?» ?» Občinstvu naznanjamo, da je naša pomladanska zaloga m moških in dčšhih Oblek z novo zalogo spopolnjena in sicer z novim in zadnje mode blagom najboljše kvalitete. Oglejte si zalogo oblek! 8 J. J.DVORAK & Co.jJ ?» ?» ?» 43 1853-55 Blue Islatid Ave. edini izdelovalec unijskih oblek in prodajalec na zapadni ^ strani Chicaga. 4 NAREJENE OBLEKE. Želimo tudi seznamiti občinstvo z na ______________,____________ šo veliko zalogo krojaško narejenih oblek, zadnje mode v mestu Ml garanti rimo sroje blago in vemo, ~ da je vsak naš odjemalec zadovoljen, kdor nas obišče. jv- ČFVI II Samo pridits in oglejte si našo veliko zalogo unijskih »ji čevljev vseh vrst in kakovosti. « J, J. DVORAK, lastnik. ?» ?» ?» m ?» ?» % Priporoča se rojakom v SHEBOYG AN WIS. .grocerijsko, prodajalno H. Ger ■ lacha, kateri jo vodi že čez 12 let nad vse zadovoljstvoodjemalcev. Naročila na dom vozi Frank Pangarcer. H.GERLACH & €0. Trgovci blaga, grocerijsklh potreb-ščin, moke in živeža 2201 \l 15th ST, SHBOmK, WIS, Telefon 630 White. J. F. HALLER GOSTILNA prve vrste. Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji. Tel. (Jana! 8096. GOSTILNA kjer je največ zabav» in največ v Žitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse to ge dolbi v gostilni John Košiček 1807 S. Centre Ave. Chicago, IH, Telefon Canal 1439. Phone: Canal 80. HOERBER’S CREAM OF MALT Martin Nemanich, GOSTILNA 2103 Bln* Island Av.cor. 21.St Vogal 22. In Lincoln Street Prost gorak in mrzel prigrizek vaak dan. 44 Glas Svobode” (The Voice op Liberty) weekly Published by The Glas Svobode Co., 1518 VV. 20th St. Chicago, Illinois. Subscription $2.00 per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski _________narod v Ameriki._________ ’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek ------------in velja-------------- *A AMERIKO: Za celo leto.........#2.00 za pol leta..........81.00 S A EVROPO: Začelo leto..........$2.50 za pol leta..........$1.25 Naslov za Dopise in PoSiljatve je GLAS SVOBODE CO. 1518 WEST 20th st., Chicago, III zakoni kot VZROKI SUZ-NOSTI.*) Pri spremembi bivaliSča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi 8tabi naslov. DEMOKRAŠKI KONGRES. Po I (J letih so zopet enkrat de-mokratje dobili premoč v kongresu, ki se je odprl teden, nazaj. Nesloga med republikanci in kar je največ, podražitev življen-skih potreb je doprinesla k temu, da jim je ljudstvo obrnilo hrbet in zvolilo v kongres demokraško večino. i Etuziaizma ni tu z,a iskati za demokrate; volilci so se samo z volitvijo demokratov maščevali nad staro gardo, in s tem, da je demokrate volilo, je dobro preteplo republikance. Ampak samo v kongresu imajo demokratje večino; v senatu so še republikanci ua površju. Toda tudi v senatu so stari “stand-pot-terji” izginili, in njih mesta zasedejo mladi republikanci. In ravno ta mlada generacija republikancev v senatu se more postaviti demokratom naproti, če noče, da demokratje tudi pri predsedniških volitvah zmagajo. Demokratje danes še niso v moči, dosti “pozitivnega” dela storiti : morajo pa narediti kakšen “rekord”, kjerkoli, in za karkoli, če hočejo, da jim bo ljudstvo v dveh letih dalo v roke še senat in predsednika. Kako bodo začeli, je za počakati. Prvo kar so že do danes storili je to, da so govorniku hiše vzeli njegovo absolutno moč. Zna n.o je, da je imel v zadnjem kongresu govornik hiše, po zvezi med demokrati in koalaciji neomeje no pravico pri glasovanju in je mnogokrat odločeval bolj kot sam predsednik. To so sedaj de mokratje odpravili. Kongres je sklican sedaj k iz-vanrednemu zasedanju, da novo trgovinsko pogodbo z Canado do dela, ki je, kakor znano ostala še •nedodelana v senatu. Da 'bo pogodba sprejeta, je skoro gotovo. Ali, kot se poroča, so demokratje svoj plan spremenili v dosego svojega “rekorda” in bodo prej poskušali druge stvari izvesti in sklenili, da če bo dela dosti, da bo izvanredno zasedanje kongre sa se podaljšalo na celo poletje, če 'bo potreba. Prvič hočejo revidirati eolniuski tarif; volitev senatorjev skozi ljudstvo; pripustitev, da se Arizona, in New Mexico sprejmeta kot državi v Unijo, in kar je skoraj najvažnejše da cditralno vlado v Washington.!! spremene. Poskušali bodo tudi Taftovo “eksereirenje” proti Meksiko malo omejiti, vendar so v tem malo manj odločni kot v drugem. Nazadnje demokrati po-vdarjajo, da bodo gledali, da se z državnim denarjem bolj hrani, kot se je to delalo do sedaj. Tudi stroške Bele hiše bodo omejili in prisili Tafta, da bo iz svojega žepa plačeval za marsikaj, kar je do sedaj plačalo ljudstvo. 62. kongres bo vsekako velikega pomena, v zgodovini Zjed. držav ; k drugim senzackmelnost.ini je pripisovati tudi to, da bo v tem demokraškem kongresu prvič sedel tudi en socialist, Viktor L. Berger. Mož je rojen v Nemčiji, od koder je tudi socialism v Ameriko največ prihajal in se pričel razširjati. Berger se nahaja sedaj skor0 v takem položaju, kot Be-bel, ki je bil v prvo izvoljen v nemško zbornico: edina bela vrana, pri tolikih črnih. Vsekakor je 62. kongres zanimiv in pazno glejmo, kaj nam prinese. — Kaj so zakoni? (Odlomek.) Za zunanje oglase ni odgovorno uredništvo ne upravništvo. Moderno suženstvo izhaja iz treh zakonitih določil: izozira na zemljo, davka in imovine. Vsi poizkusi ljudi, položaj delavcev «poboljšati, so za to brezuspešni, čeprav nevedoma, zavoljo imenovanih treh zakonov. Eni odpravijo davek, kateri tre delujoče ljudstvo, s tem, da ga nalože bogatim; drugi predlagajo, naj se imovina na zemljo oiddruži, ali odstrani, in -v tem se je nekaj poizkusov v Novi Zelandiji in v eni državi Amerike že storilo. (Na Irskem so tudi poskušali omejiti last čez zemljo posameznih ljudi.) Ta tretji, socialisti so predlagali, produktivne reči naložiti v komunsko varstvo, dobiček in dedščine zadaveiti in pravice kapitalistov omejiti. To hoče odpraviti zakone, ki sužnost delajo in s tem se misli tudi sužnosti narediti konec. Nam je pa potreba le položaj pogledati, pod katerimi koraki se hočejo ti zakoni odpraviti, in da se prepričamo, da ne samo praktično, temveč tudi teoretično, če se prve zakone odpravi, pridejo iz teli novi. in sužnost bo zopet obstojala. Tako bodo mogli na pr. tisti ljudje, ki bi radi davkov vboge ljudi oprostili, ko bodo prvo zakone na direktni davek odpravili in potem te naložili na bogate, zakone čez imovino zemlje, tal pa, jn zakone čez produktne reči in druge stvari, ki so potrebne za življenje, mogli ohraniti, in nakaterib vsa teža davkov obstoji. S tem pa, da se bodo zakoni na zemljo in potrebe obdržali (ker drugače se sploh ne da to rešiti), bodo pa zopet delavci izdani sužnosti ljudem, ki bodo lastovali zemljo in kapitalistom, čeprav bodo od davkov osvobojeni. Tisti pa, ki kot. Henry George in njegovi privrženci, zakone čez imovino zemlje odpravijo, svetujejo in delajo pa nove zakone o rentovanju tal. Obligatorične rente na talno posest bo pa zopet ro dilo nove vrste suženjstva, zato, ker človek, primoran najeti talno rento, bo primoran, izposoditi si v denarju, pri tistem, ki ga bo i-mel, in bo tako zopet padel v sužnost. Tisti pa, ki, kot socialisti, ki hočejo zakone čez imovino in produkt odpraviti, ohranijo zakone davka in bodo bili primorani še zraven vpeljati zakone za prisilno delo, to se pravi: napraviti sužnost v zopetni stari obliki. Tako so vsi praktični in teoretični poizkusi odpravo zakonov, ki v eni vrsti sužnost delajo, skozi nove zakone, ki novo sužnost prinesejo, to povedano. Stori se nekaj takega kar čuvaj ječe naredi, ko železne spone jetnika iz vratu na roke, iz rok na noge dene, ali ga istih popolnoma oprosti, zavoljo tega. pa klučavnice in železje podvoji. In vse do danes poskušane poti, delavčevo stanje predrugačiti, so vsemu temu bile podobne. Zakoni, ki so dali gospodarjem pravico sužnje prisiliti za prisilno delo, so se spopolnili z zalroni. ki so gospodarjem sužnov tudi vso zemljo in imetje pripoznali. Zakoni o pravici zemlje so se nadomestili z obdavejo iste in gospodarji so morali davek plačevati. In čez vse življenske potrebe So se s časom izdali taki zakoni. ki so vsak predmed obdavčili. Navadna vrsta sužnosti je obstojala v direktni prisili za prisilno delo. Jasno je, da odprava enega zakona sužnosti ne. odpravi ; ee se odpravi davke, ali vzame enim ljudem zemljo, ali ee se življenske pripomočke razdeli na vse, to sužnosti ne bo odpravilo, temveč se bo iz t.dga izcimila nova oblika sužnoUi. kov se je to z osvobojenjem kmetov (na Ruskem) in omejitve dav kov storilo. Ampak tudi odprava vseh teh treh zakonov ne bo odpravila sužnosti, temveč bo poklicala v življenje neko novo, nam še do sedaj nepoznano vrsto sužnosti, katera se že danes kaže v industriji, kjer se določuje čas dela. starost, -higiena in pravice nadzornikov itd. To vse ni nič drugega kot zakoni prihodnjosti, '*) To smo prestavili iz Tolstoja knjige “Sužnost našega časa”, op. ur e d.) ki prinesejo s seboj novo, nam nepoznano formo sužjLosti. Tako smo pokazali, da sužnost ne obstoji v onih treh mrtvih bitjih, zakonih, in tudi ne morebiti v temu ali onemu zakonu, temveč v tem, da so na svetu ljudje, ki imajo priliko, za sebe dobičkanosne in varne zakone postaviti, in kolikor dolgo še bodo ti ljudje imeli priliko take zakone delati, toliko časa še bo obstojala sužnost. Nekdaj je bilo za ljudi dobro, da so imeli sužnje, in za to so naredili zakone, ki so dali ljudem pravico, sužnje imenovati svojo last, kot danes konja ali kravo. Potem je bilo dobro, svojo zemljo imeti, naredili so se zakoni v smislu tega; in potem je bilo še boljše, da se zemljo obdavči iu se jo prepusti tudi zakonitim potom tistemu, ki plačuje davek, ki jo. je tudi smel imenovati svojo last. Sedaj je pa ljudem dobro, razdelitev dela obdržati kot obstoji; in za to delajo take zakone, ki ljudi silijo, pri današnjem sistemu i-meti svoj delež v svojem delu. — Največji vzroki sužnosti torej so zakoni, in okoliščina, da so ljudje, ki zakone labko vstvarjajo. # # # Kaj pa so zakoni in kaj da ljudem možnost, zakone postavljati? O tem je celo zakonoslovje, katero je še starejše, še zapeljivejše, kot narodu o g o s p o d a r s t v e n o znanje, katerega hlapci so v teku stoleti spisali veliko število učenih kuj ih (katera se pa medsebojno ne vjemajo), da bi to vprašanje razrešili in na to mogli odgovoriti. Ker pa namen znanstva, kot politične ekonomije, ne obstoji v tem, da bi se nam povedalo, kaj je, in kaj mora biti, temveč v tem, za dokazati, da je to, kar je, tudi’ mora biti, za to v tem znanstvu najdemo lahko veliko razmotrivanj o pravici objektu in subjektu, o državnopravni i-deji in drugih takih rečeh, katere niso samo učencem te znanosti nepojmljive in nerazrešljive, temveč ostanejo tudi učiteljem zako-noznanstva nepristopne in nepojmljive; na to vprašanje pa, kaj je zakon, ne dajo pa nobenega jasnega odgovora. Po znanstvu je zakon izražena volja celotnega ljudstva. Ker so pa na svetu vedno ljudje, ki zakone pohodijo in se po njih ne ravnajo in zopet ljudje, ki bi jih tudi pohodili, pa to ne store pred bojaznijo, da jih zadene kazen, je to potem jasno, da se ne sme pod nobenim pogojem imenovati zakone kot izražena volja skupnega ljudstva. So n. pr. zakoni, da se ne smejo poškodovati brzojavni koli. da se more raznim ljudem izkazovati čast in rešpekt, da mora vsak, ki je 21 let star se podvreči vojaščini. ali. da se razne stvari ne smejo brati in razširjati, ali, da se ne sme tuje zemlje lastiti ali jo izrabljati itd. Vsi ti. in tem podobni zakoni slone na jako šibki podlagi, in recimo da imajo nekaj motiva, ampak nobeden od njih ne izraža splošne ljudske volje. To ui nič druzega kot. da postavodajalec v dolične kraje, kjer se nočejo po teh zakonih ravnati, pošlje oborožene ljudi, ki prehojevalce zakonom tepejo, jih oropajo svobode in celo vbijejo. Ce človek, od njega zahtevane svote za davke noče v svoji obliki, izpolniti, potem pridejo oboroženi ljudje, da mu to vzamejo, kar se od njega zahteva; ee se pa zoperstavlja, je pretepen, svoje svobode oropan in celo vbit. To se tudi zgodi s človekom, ki si tujo zemljo lastuje; to se tudi zgodi s človekom, ki si preskrbi, za svoj obstoj potrebne življenske potrebe, ki pa niso njegova last: prišli bodo oboroženi ljudje, ki mu bodo to vzeli proč, kar je vzel, in v slučaju, da se bo zoperstavljal, ga bodo tepli, svobode oropali in celo vbili. Isto se bo zgodilo s tistim, ki ue daje časti tistemu, ki se jo po zakonu more dati, kakor tistemu, ki se bo vpi-ral vojaščini. Za vsako neizpolnitev danih zakonov, bodo prehajal-ci obsojeni: bodo tepeni, svoje svobode oropani in celo vbiti, na ukaz tistih, ki so zakone postavili. Različne ustave so se izumile, od angleške in ameriške do japonske in turške,, po čemur naj človek verje, more verovati, da v&i. v njihovi državi obstoječi zakoni niso nič drugega kot volja celokupnega, prebivalstva. Vsi pa vejo, da ne samo v despotičnih absolutističnih deželah, temveč tudi v takozvanih svobodnih državah kot: Angliji, Ameriki, Franciji in drugih, zakoni niso po izrecni volji ljudstva izdelani, temveč ,na voljo tistih, ki imajo moč, in da za to povsod in zmerom le taki zakoni obstoje, ki so za tiste, ki jih vstvarjajo primi-tivnejši in dobri, to je tistih, ki imajo moč, in to je potem vseeno, je takih ljudi mnogo, nekaj, ali pa samo en človek. Izpolnijo se pa vedno in povsod zakoni le zato, ker se ljudi, ki jih nočejo priznati, k temu prisili, namreč s tepenjem, oropanju svobode in moritvijo; in to tudi drugače ne more biti. Drugače pa zavoljo tega ne more biti, ker so zakoni tirjatev za spopo Initev raznih pravil in navad. Le s tepenjem, oropanjem svobode in moritvijo, se nekatere ljudi prisili, razna pravila izpopolniti, to se pravi, storiti to, kar drugi od njih zahtevajo. Če so zakoni, more biti tudi ena moč, ki prisili ljudi zakone izpolnjevati. Obstoji pa le ena moč za to, ki ljudi prisili, zakone izpolnjevati, to se pravi, voljo druzih izpolniti, in to je: nasilje. Ne navadno nasilje, oblast ali moč, katera se je uporabljala v momentih prisilne sužnosti, temveč organizirano nasilje, ki se od tistih, ki zahtevajo, da moremo zakone spolnjevati, pametno nad ljudstvom rabi in delati kar oni hočejo. to se pravi, po zakonih se ravnati in živeti. Zatorej bitje, moč zakona ne obstoji v kaki državi ideji, v subjektu ali objetku, ali v izrazujo-či volji skupnega naroda, temveč v tem, da so ljudje, ki čez organizirano silo gospodarijo in imajo priliko, druge ljudje prisiliti, po njihovi volji (zakonih) se ravnati. Potemtakem bo najbolj pravilna. in ljudem najbolj razumna pojasnitev, kaj so zakoni, sledeča : Zakoni so od ljudi, ki imajo organizirano silo (oblast) v rokah, vstvarjena pravila, za katera se, če se jih ne spolnuje, človek postavlja tepenju, zgubitvi svobode in celo izpostavlja smrti. V tej pojasnitvi stoji tudi odgovor na vprašanje: Kaj daje ljudem priliko, zakone postavljati? — Priliko, zakone postavljati. da tisto, kar za izpolnitev zakonov ralii — organizirana sila! Podpora za novi stroj Linotype., Iz Rock Springs, Wya.: F. D. P. 10c, ker imamo dobrega zasledovalca; 5c, ko je zato sposoben. T. A. 10c, ko ga ni nič sram; Sen-tjanžanc 10c, zato ko na mizi sedi pa na stolu noge drži; 10, ko tam ua ušesa lovi; lOe, ko zato nič ne zasluži. S. S. lOe, ko smo imeli dovolj gorko peč. I,. L. 10c, ko ima J. B. office, 10c. ko ima polovico. F. lOe, ker je pregibal. Neimenovan 10c, ko sem vse videl. M. F. 1'0'e, ko me je J. skozi škaf fotografiral; 15c, pa zato, ko sem plačal $45 samo da sem se ga. vraga rešil; lOe zato, ko kdor v Janezovo družtvo vstopi dobi delo. ' Neimenovan 15c, da bo B. lažje muštre nosil; lOe zato, ko tako silno ponuja ; 2c, ko sem ga pred videl in 3c zato, ko me je vprašal kaj mu imam za povedati; 25c pa zato, ko sem moral mufa ti iz sidewalka. Fr. Burnik 30c zato, ko je pijani šnopsar zastavo videl. J. Žabjek 25e. Zahvala. Winterquarters, Utah. Na tvrdko Emil Bachman, 1719 So. Centre ave., Chicago. 111.. Gospod Bachman ! —- Naj mi bo dovoljeno na tem mestu izreči vseli članov našega trojno zveznega društva toplo zahvalo in zadovoljnost, ko smo prejeli zastavo, katero je izdelala Vaša tvrdka. Veselim se. da Vam moram poročati, da je vse v najlepšem redu. S odličnim spoštovanjem, Valentin Orač. Listnica uredništva. Proces Kapser-Palese. Kayser je obsojen na 2 leti strogega zapora, Palese na 6 tednov. Prvi avstrijski dreadnought glasom poročila “N. W. Tagblat-ta” ne bo nosil cesarjevega imena. kakor prvotno poročano, ampak ime admirala Tegetthofa. (Oglate). Cenik Uiificj, katere se dobe v zalogi “GLAS SVOBODE” Co. 1518 W. 20 Street, Chicago, 111. CANKARJEVI SPISI: 4. zv.: Ciganka. Po povelju.. .25 Vinjete 5. zv.: Ljubezen do domovine; Jakob Ruda .. .50 Plesati ni znal; Karin .25 Za narodov blagor .. .75 6. zv.: Pevčevo srce; Krvava Knjiga za lahkomiselne ljudi.. . .$1.00 svatba v Kijevu; Prijatelj Kralj na Betajnovi .. .75 I,o vro .25 Hiša Marije Pomočnice .. .75 V. zv.: Sodba; Poezija in proza; Gospa Judit .. .75 Vij .25- Nina 8. zv.: Papeževa mula; Župnik iz Krpanova kobila . .$1.50 Kinfcinjana; Zvezde; Črti- Hlapec Jernej .. .75 ca o časopisju; O polje- Zgodbe .. .7 5 delstvu pri starih naro- Za križen ..$1.00 dih; Na deželi — v me- Ob zori ..$1.00 stu; Zgodba iz mladosti; .. .75 Na Bregu .25 Hlapci .. .75 Knjižnica Narod, založbe v Celju. I zv.: Strašno maščevanje . . . .50 KERSNIKOVI SPISI: II. zv.: Izlet g. Brouška v XV Cyklamen I. snopič . .$1.00 stoletje .75 Agitator, II. snopič . .$1.00 Na Žerinjah, IIP. snopič . .$1.00 Zarnik spisi: Lutrski ljudje, IV. snopič ..$1.00 I. zv.: Ura bije, človeka pa ni... .50 Rošljin in Verjanko, V. snopič..$1.00 Jara gospoda, VI. snopič........$1.00 Gospod Janez, VII. in VIII. snopič ........._.................$2.00 Berite novice, IX. snopič.......$1.25 Kritika-Komentar XII. snopič... .50 TRDIN ATOVI SPISI: Bahovi huzarji..................$1.25 Bajke in povesti. I. zvezek........75 „ „ II. 75 „ „ IH. 75 „ IV. „ ........75 ........... V................$1.00 „ „ „ VI. $1.00 JURČIČEVI SPISI: VII. zv.: Lepa Vida; Ivan Erazem Tatenbah....................50 VIII. zv.: Cvet in sad; Bela ruta, bel denar.....................50 IX. zv.: Doktor Bober; Med dvema .stoloma................50 XI. zv.: Tugomer, drama iz slov. življenja; Berite Novice; Veronika Deseniška...50 KNEZOVA KNJIŽICA. Zabavni ¡n poučni spisi. 1. zv.: Anton Knezov životopis; Gospod Lisec; Ženitev vojvode Ferdulfa...........40 2. zv.: Gorski potoki; Planinska idila; Matija Valjavec.. .40 7. zv.: Izgubljena duša; Za možem; Pastirica; Čez trideset let; Z diplomo in brez diplome; Popotovanje Nikolaja Nikiča; Dr. France Prešeren ...........50 9. zv.: Za vozem; Izgnanci; Študent Lojze; Fenny; Klanec siromakov....................40 10. zv.: Življenje in smrt Petra Novljana; Ella.............40 11. zv.: Križ na gori; Spomini gospoda Ignacija Brumna ........................40 12. zv.: Potepuh Marko in kralj Matjaš; V mesečini; Brez zadnjega poglavja..........40 15. zv.: Vatroslav Jagič; Novo življenje; Dve nevesti.. .50 TAVČARJEVE POVESTI. I. zv.: Ivan Sla vel j; Antonio Glednjevič; Bolna ljubezen; Gospa Amalija; Mlada leta; Med gorami .....................$1.25 II. zv.: Otok in struga; V Kar- lovcu; Valovi življenja; In vendar; Tat; Gospod Ciril: Čez osem let; So-ror Pia.................$1.25 III. zv.: Ivan Somee; Grajski pisar...................$1.25 IV. zv.: Tiberius Pannonicus; Kuzovci; — Vita. vitae meae....................$1.25 V. zv.: Mrtva srca: 4000 Času primerna povest iz prihodnjih dob................$1.25 SIENKIEWICZOVI SPISI: Rodbina Polaneških v 3.delih... .$3.50 Mali vitez v 3 delih............$2.50 Potop I. in II. zvezek..........$2.50 Križarji v 4 delih..............$2.50 Za kruhom..........................15 Z ognjem in mečem, 4 delih... .$2.00 Brez dogme......................$1.50 STRITARJEVI SPISI: Pod lipo...........................50 Jagode.............................50 Lešniki ...........................50 Zimski večeri......................50 TOLSTOJEVI SPISI: Rodbinska sreča....................40 Ana Karanina....................$2.50 Kazaki.............................75 Tri povesti ..................... ,25 VENEC SLOVANSKIH POVESTI. Slovanske povesti zbrane od najboljših slovanskih pisateljev, prestavljene na slovenski jezik. Od 3. do 9. zvezka; zvezek po.... .50 ZABAVNA KNJIŽNICA. 13. zv.: Za staro pravdo...........50 14. zv.: Sami med seboj. (Igra.) .25 15. zv.:Pogreb, Brez volje, Črti- ce. In druge povesti.......50 16. zv.: Pri Jugoslovanih..........50 17. zv.: Pot spokornikov, in dru- ge ........................50 20. zv.: Amerikanci (igra) in povesti ....................50 LJUDSKA KNJIŽNICA. Zbirka najpoljudnejših ljudskih povesti. 1. zv.: Teharski plemiči; Krajev- na kronika; Cesarjevič in sestri dvojčfcinji.........25 2. zv.: Zadnji grof celjski. Iskal- ci biserov na otoku Sv. Duha........................25 3. zv.: Vojna leta 2000. — Doma in na tpjem...............25 RAZNI DRUGI SPISI IN PREVODI: Momenti........................$1.25 Spomini.......................... 75 Iz naših krajev................$1.00 Obsojenci......................$1.00 Igračke...........................75 Tilho in drugi...................75' Reformacija.......................50 Spolne bolezni....................25 Dobra gospodinja (vezana)..... .$1.50 Džungl.........................$1.00 Na rakovo nogo (vezana)...50 Srce (vezana) .................$1.00 Slovenski fantje v Bosni, 2. zv...$1.50 Spominski listi...................25 Avstrijski junaki.................75 Znamenje štirih...................30 Veliki trgovec....................50 General Lavdon....................25 Črni bratje.......................20 Andrej Hofer......................20 Princ Evgen Savojsiki . . ,.......20 Viljem baron Tegetthoff...........25 V tujih službah.................50 Na bojišču ... ...................40 Marjetica.........................50 Ilijada...........................50 Uporniki . . . ...................40 Rusko-Japonsika vojska s podobami ............................$1. Zadnja kmečka vojska............... Gozdovnik 2 zvez. skupaj........... Materina žrtev.................. Repoštev........................... Babica.......................... Robinzon............)........... Pripovesti o Petru velikem...... . Pod turškim jarmom............. Štiri povesti................... Izdajavec....................... Križem sveta.................... Zlatarjevo zlato.................. Pri stricu...................... V delu je rešitev............. , Nikolaj Zrinjski.................. Na krivih potih................. Domač! zdravnik................. Pravila dostojnosti ............ Slovenski pravnik, (vezana)....$2 Občna zgodovina, skupaj 5 de lov......................... $5. Kitajci in Japonci.............. Avstralija in nje otoki......... Razporoka.......................$1 Ponižani in razžaljeni.........$1, Luči............................ Ruska moderna..................$1. Ben Hur. (vezana)...............$2 Iz knjige življenja II. zvez...... .$1. Vaška kronika .................. . Stepni kralj Lear............... . Straža....................... $1. Islandski ribič................ Z viharja v zavetje............. Reliefi......................... Slučaji osode................... Beračica........................ Mladost......................... Božična noč..................... Kirdžali.......................... Pot za razpotjem (vezana).......$1 Novele in črtice (vezane).......$1 Pred nevihto.................... Strahovalci dveh kron 2 zvez...$1, Barvaste črepinje.................. Mož Simone.....................$1. Malo življenje.................. Deteljica....................... Oče naš......................... Doktor Holman................... Tartarin iz Taraskona........... Trije mušketirji................$2 in Dvajset let pozneje..........$2 O te ženske.....................$1 Grof Monte Cristo I. zvezek....$2. Grof Monte Cristo II. zvezek....$2 Dama s kamelijami...............$1 Preko morja..................... Vohun........................... Čez trnje do sreče.............. V znamenju življenja.......... Bolgarija in Srbija............. Utrinki.........................$1 Dolina krvi.....................$1 Tolstoj in njegovo poslanstvo... Veliki punt..................... V naravi...................... Zadnji rodbine Benalje......... Iz nižin življenja............. Blagor na vrtu cvetočih........ Dve noveli..................... Rdeči smeh..................... Mali lord...................... Kratka zgodovina............... Kako pišejo ženske............. $1 Znanci......................... Jari junaki.....................$1 Andrejčkov Jože 8 zvez. skupaj..$1 Zločin ih. kazen, skupaj 3 knjige. .$3 Pesnitve. Aškerc................$2 Kacijanar....................... Lazarič Lindarski.............. Quo Vadiš, (vezan)..............$2 Krvava noč v Ljubljani.......... Postrežba bolnikom.............. Slovenske reformacije .........v Tajnosti španske inkvizicije) 4 zv. Jernač Zmagovač, pretepač. Povest. iz Nemško-francoske vojne ............................. 50 75- 75 50 20 50 60 75 20 .20 ,50 .40' .75 40 25 .20' .40 .60' .20 .50 00 50 .50 .00 00 .50 50 .00 50 75 50 00 ,50' ,75 ,75 ,75 .20 ,40 ,40 .75 .56 .50 30 00 30 00 50 30 .50 25- ,50 .50 .50 .00 ,00 .00 .00' .40' .75 .50 .75 .50 .00 .50 .30 .75 .50 .75 .50 .50 .50 .75 .75 .50 .00 .75 .00- 50 .00 00 .50- .75 50 .40 .40- .50 .25 36 Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko Društvo Ustanov. 21. nov. 1909 Incorp. 15. marca 1910. MADISON, PENNSYLVANIA GUAiVlNI ODBOR: PREDSEDNIK: Jos. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adamsburg, Pa. Bok 51. TAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa. ^APISNEKAiR: Ivan Flere, Adam sfourg, Pa. Box 122. BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adamsburg, Pa. NADZORMEKI: ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik. ‘JAKOB Š ETINA, AdamSburg, Pa. Box 108. PLAŽ ČELIK. Adamsburg, Pa. Box 28. "VRHOVNI ZDRAVNIK: OR. GEORGE BOEHM, Aroma, Pa. Druživa in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur, drugemu. SPREJETI NOVI ČLANI. K dr. št. 4 Waukegan, 111. : Ivan Tonin, cert. št. 253. K dr. št. 7 Livingston, 111.: Jjphan Soffrenko. 254; Mike Kris-mo, 255. / K dr. št. 9 Skidmore. Kans. : Andrej Oplatnik, 256; Bogomir Krempuš, 257. Potujoči član. Od dr. št. 1 Darragh, Pa. : Mike Krainz, 212. J. HAUPTMANN, gl. taj. DRUŽTVENI URADNIKI. Dr. št. 1 v Darragh, Pa.: Preds. Anton Klanchar, Box 114, Arona; Tajnik John Primožič, Box 140, Darragh; Blag. Jos. Hauptman, Box 140, Darragh. — Seja 3. nedeljo y mesecu. Dr. št. 2 v Adamsburg, Pa.: Preds. St. Flere, Box 122; Taj. Alois Flere, Box 122; Blag. J. Flere, Box 122. Vsi v Adamsburg, Pa. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Dr. št. 3 v Claridge, Pa.: Preds. John Batich, in taj., Box 487; Blag. Lovrenc Arhar, Box 451; vsi v Claridge, Pa. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Dr. št. 4 v Waukegan, 111.: Preds. A. Celarec, 706 Market st.; Taj. Ivan Gantar, 604 — 10th st.; Blag. John Stražišar, 611 Market st. -— Seja 3. nedeljo v mesecu na 611 Market St. Dr. št. 5 v Noblestown, Pa.: Preds. John Rivec, Box 193; Taj. in blag. Math Petrich, Box 1. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Dr. št. 6 v Roslyn, Wash.: Preds. Anton Adamič, tajnik Jos. Richter, blagajnik Martin Are-stovnik. Vsi v Rosyln, Wash. — — Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu. Dr. št. 7 v Livingston, 111.: Preds. Alb. Schweiger, Box 148; tajnik Frank Deželak, Box 230; blag. Josip Renko, Box 222; vsi v Livingston. —- Seja 2. nedeljo v mesecu. Dr. št. 8 v Marianua, Pa.: Fr. Sedminek, preds.. Box 122; Hiero-nin Les/košek, taj., Box 25; John Sever, blag.. Box 226. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Dr. št. 9 v Skidmore, Kans. Preds. Simon Repovš; taj. Anton Mihelich, R. R. 3 Box 57, Colum-bus, Kans.; blag. John Zakrajšek, R. R. 3 Box 57, Columbus, Kans. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Dr. št. 10 v Winterquarters, Utah : Johan Bizjak, predsednik ; Mihael Krstnik, taj., Box 44; Jakob Cesar, blag. — Seja vsako 2. nedeljo v mesecu. Ö NASELJEVANJU. Človek, ki pazno čita zgodovino našiti pradedov o naseljevanju na kmetije ter isto primerja z današnjim, bi se pač moral vpra sati: Kje je eneržija do kmetijstva ostala. Nekdo bi si lahko odgovarjal s frazo: “Čudna so pota “božja”!” Humbukar bo pa rekel: “Kmalu čas napoči in odrešenik ustaja, ki nas bode rešil dolgotrajnega 'dnevnega dela!’’ Ako bi stvar ne bila resna (špasna je dovelj), bi se gotovo ne spominjal na njo, ker je že minulo pred par leti, ko so hum-bukarji trobili v daljni svet in žalibog med1 temi tudi Slovenci, kako velika “nevarnost” preti militarizmu in da je bil v eni noči postal “soeijalističen”. Kaj pa danes porečete, ko vidite socija-lizem na klinu viseti, a vojaka pa oboroženega od vrha do tal, v da-Ijenimu Teksasu na sosednega Meksikanca?! Ali je to odlikovanje socijalizma? Na vseslovanskem “kongresu’’ v Chicagu se je utemeljevala organizacija in unija, med tem, ko so pijani fanatizma vpili vse pokriž: proč od skebstva in proč od časnikarstva, kjer se ne plača delavcu njegova popolna vrednost, a pri njih “lajb” žurnalu pa dela eveteriea za $9 tedensko. No, pa dober tek takšni uniji! Slovenci, ali j>a razumete kaj se to pravi? Ce ne pa vse eno dobro. Sedaj pa naprej o naseljevanju. Prej. ko so ljudje tvegali svoje življenje, Jto niso imeli ne obdelanega polja, ne travnikov, ne govedo ali druge domače živali razven psa in kar je bilo še najhujše ker niso imeli stanovanj a-li hiš, niti potrebnega orodja, s katerim bi si zamogli kaj podobnega zgraditi in če si so zgradili, ni bilo zadosti trdno, za gorko-to obdržati, a kljub temu se niso strašili in se naseljevali trumoma na kmetije. Takrat se ljudje niso ozirali po “misijonarjih” kakor danes, da jih bodo rešila vsega zlega, katerih se dandanašnje ne manjka v nobeni politični stranki in bolj, ko se ti “misijonarji” prizadevajo ljudstvo “rešiti” tem slabši mu gre. Danes imamo vse ugodnosti in vender se Slovenci tako malo naseljujemo na deželi. Torej kaj je temu vzrok? Ali slaba volja, ali si se navžil “misijonske” pridige, ki te je popolnoma okrepčala? Veruj mi dragi prijatelj in prepričal se bodeš, da po takih “pridigah” boš prej ali slej” švah postal. Ne smemo pa pozabiti, da so si naši pranaseljenci že ob prvim naseljevanju gladili pot do svobode, bratstva in edinosti. To pa najbolj -opažamo v Carolini. V tem času naseljevanja se Carolina še ni delila v “South in North” ampak se je še-le pozneje razde: lila. Par Virgincev je šlo najprvo v to smer; nekateri zato. da so se -izognili smrtne obsodbe ali kazni, drugi zopet, da so stopili v trgovsko zvezo z Indijanci in zopet drugi, da bi našli svoje domove. Leta 1653 se je pa na prigovarjanja Burgesov vzdignilo večje število Virgincev, ki so se naselili v Albermarle okraju. — Kmalu za temi so pa jeli priha-jati iz Nove Anglije! in se nastanili ob ustju ali zalivu Cape Fear reki, katero naselbino so pa kmalu zapustili in je pripustili onim, ki so se nahajali v Barbados (1664). Prvo za tem, spomina vredno naseljevanje se je pa pričelo v južnim delu Caroline in sicer ob zalivu Ahlev in Cooper reki. katero naselbino so imenovali Charleston (1670). Umevno tudi je, da so se takoj po na —- sta-novitvi proglasili prvo -— drugim gospodarjem za ftpanjolci. Pravo naseljevanje se je pa še-le potem pričelo in to s posredovanjem angleške vlade direktno iz Anglije, a katerim naseljenci je bilo tudi poslanih par “lastnikov”, katerim je pripadala cela kolonija. V letu 1663 pa je angleški kralj Charles II. dal vso Carolino v roke peščici, obstoječih iz osem o-seb. Seveda so bili ta osmerna peščica po njegovem, Charlesto-vim, mnenju “boljše” vrste ljudje. Ali ti “gospodje” in objednim trinogi uaseljenčev, kadar so uvidih da je šlo v njih lastno korist. John Locke, veliki angleški filozof in lord Shaftsbury, eden od “lastnikov” sta izdelala prvi plan za vladanje, kateremu sta dala ime — “Grand Model”. Ampak ta “grand model” je bil izdelan prav po aristokratično, bil je grozen za naseljence. Ta “Grand Model” je določeval odveč nepotrebnih državnih uradnikov, ktere je zaznamoval s “častnimi” imeni (titelni), ki so imeli popolno pravico ljudi odirati in celo “vlado” v svojih krempljih imeli. Plan je bil taksen, da bi ga nikdo za pravega in za ljudstvo koristnega niti na angleškim in toliko manje v Ameriki, pripo-znal. Ljudstvo ni hotelo s takimi zakoni nič opraviti imeti, ker so bili proti naravni in sramotni, kajti, tedanji naseljenec po državnim zakonu ni imel pri državi več, ali še celo manje prava, kakor ga ima navaden snžen. Ta plan je torej;, ki je bil izdelan od “države” in razglašen med ljudstvom, je zanetil iskro sovraživa do lastnikov Caroline, katera se je spremenila 1. 1691 v velikanski ogenj. Naj še na vse zadnje velja o-nim, ki se nameravajo naseliti na farmah, da takega naseljevanja ne poznamo danes več’ in komur je mar se naseliti; naj bode overjen, da bode užival na kmetih, spoštovanje in vse one pravice, katere so zasigurane v ustavi; za vsakega pojedinega in vse skupaj v Zjed. državah. Prav v bližini mene se nahaja ena lepa kmetija obstoječa iz 40 akrov, na prodaj. Zemlja je tako radovitna, da ne verujem če se še k.je drugje bolja dobi. 1 stotake je z dobrim gospodarskim poslopjem preskrbljena. Bližnji rojaki. kateri imajo veselje do iste, lahko pridejo v poletju sem, kadar bo pridelek na nji in si jo o-gleda.jo, oddaljen pa j.nhko za pojasnilo pišejo, kam, pove uredništvo Gl. Sv.. F. P. KAYSER IN WEISS. Pisana družba, ki prebiva po c. kr. kaznilnicah, se pomnoži za jako odličnega člana. Monsignor Kayser, ta visoki Cerkveni dostojanstvenik. je pri porotnem sodišču v Celovcu dobil dve leti težke ječe. ker je pri reševanju krščanskega ljudstva mislil preveč na svoj žep. Ta cerkveni dostojanstvenik bo dve leti najodličnejši vseh gostov, kar jih prebiva v kaznilnicah. Njegov sokrivec in tovariš, monsignor Weiss, ta speeijalni zaupnik odstavljenega celovškega škofa, bivši poslanec, vodja klerikalne stranke na Koroškem in gospodar “Zveze klerikalnih posojilnic”, jo je pravočasno popihal. Seveda ni pozabil pred svojim odhodom pokrasti, kar je še bilo dosegljivo njegovim dolgim prstom. Odnesel je lepe vsote in Čudnom se vse čudi. da mu nikakor ni mogoče priti na sled. Pa ne da bi bila utemeljena splošno razširjena govorica, da sploh ni potegnil čez morje, nego da v kakem gostoljubnem samostanu mirno uživa sadove svojega plo-donosnega “dušnega” pastirstva. Ljubljanski “Slov. Narod” je v glavnih potezah podal verno sliko kazenske obravnave proti monsignoru Kayserju. Sicer bi bilo to sliko lahko še izpopolniti z jako zanimivimi detajli o sleparstvih tega cerkvenega dostojanstvenika, vender to za čitatelje “Glas Svobode” nima nobenega pomena. V obče le bodi povedano, da pri avstrijskih porotnih sodiščih že dolgo ni bilo obravnave takega značaja, kakor je bila ta. Najinteresantnejše na celi obravnavi je pa bilo vsekako oseba monsignora Kayserja. Pri tej obravnavi je bila prilika spoznati tega prelata natančno in mu pregledati vso notranjost. Ta študij je bil jako hvaležen in na podlagi tega študija lahko rečem: monsignor Kay ser je ne glede na vse drugo pravi cvet najmodernejšega klerikalca. To je spoznal vsak, kdor ga je opazoval pri obravnavi. Kayser je prekanjen, z vsemi mazili mazan slepar, ki se lahko meri z riajvečjimi sleparji. Svoje namene pa je znal premeteno skrivati s svetohlinstvom. Kayser je kot goljuf ravno tako drzen, kakor kot svetohlinec. Vedno ima lepe in pobožne besede na «jeziku, njegovo srce pa je volčje. Po besedah njegovih bi ga moral vsakdo smatrati za pol svetnika, njegova dejanja pa kažejo, da je kanalja. Ta človek seveda nima ne iskrice vere v sebi, duhovska suknja mu je le pomoček, da ž njo ljudstvo slepari, vera mu je le sredstvo, da si polni žepe. Kayser in Weiss sta leta sem vpila, da je treba vse preroditi in prenoviti v Kristusu, da je treba krščanski misli pomagati do zmage, pri tem pa sta lahkovernemu ljudstvu kradla denar iz žepa, pokradla na milijone. Naj nikar ne prihaja kdo z izgovorom : ta dva obešenjaka sta izjema. Saj je brez dvoma, da je mnogo duhovnikov, ki so vse časti vredni in ki jih tudi politični nasprotnik spoštujejo. A taki duhovniki se ne bavijo s posvetnimi kupčijami, nego se zavedajo Iz-veličarjevih besedi “Moje kraljestvo ni od tega sveta.” Resnica pa je, da. se vse več duhovnikov odtujuje svojemu pravemu poklicu in da jih je vse več, ki jim je duhovski poklic le dober, da morejo ljudsko vernost zase izkoriščati. Treba je pogledati samo po slovenski domovini in lahko je spoznati, kje se seveda v manjšem obsegu gode stvari, ki so prav zelo podobne manipulacijam monsignorov Kayserja in Weissa. Kakor še ni vsak kaprol vojskovodja, kakor ni vsak oderuh na kmetih še kak Reieher, tako tudi še ni vsak konsumski sleparček kak Kayser ali Weiss. V galeriji velikih sleparjev naše dobe je prelatoma Kayserju in Weissu vsekako zagotovljeno “odlično” mesto. Med prve “strokovnjake” jih je šteti in samo sistemu, vladajočemu v Avstriji, se je zahvaliti, da niso prijeli še tega in onega, ki je bil ž njima v več kot, sumljivih zvezah. Slučaj Kavser & Weiss je zaradi tega obče zanimiv, ker kaže, kam zaidejo duhovniki, ki jim je vera le sredstvo, da ž njo ljudem praznijo žepe. Kdor se je posvetil altarju, naj služi altarju, a če se vtika v stvari, ki se jih ni učil in ki nimajo nič opraviti z njegovim poklicem, ta nima poštenih namenov. Po navodilu slovenske angleške slovnice, tolmača in angl. slov. slovarja se lahko vsaki priprosti človek angleščine, kakor jo v navadnem življenju rabi, priuči, kar je v tej deželi nujno potrebno, a-ko hoče imeti kak boljši posel in neodvisno živeti. Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 in je dobiti pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St., New York. N. Y. Najboljša gostilna na Blue Island Ave. v Chieagi je ,J. P. Bolek-ova, kjer se toči izborno Schlitz pivo in fina vina. Domača in cenena kuhinja. Kosilo s Kozarcem piva, vina ali kake druge pijače 20o. Večerja s pijačo samo ISo. Slovenci, pridite in se prepričajte, da je ta gostilna izborna JOE F. BOLEK 1870 Blae Island Avenoe vogal 19. «1. 44 SLOVENCI POSEČAJTE ” Little Bohemio” kjer se toči izborno impor-tiranoplzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu! Izvrstna Kuhinja. Pina vina in smodKe. Za obilen poseč se priporoča. CYRIL FIALA, Prop. Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av. in zap. 18- ul. Gostilna "Slovenski Dom" na 2236 So. Wood ceste to je med Blue Island! ulico in 22 JOHN MLADIČ. GOSTILNA J. J. Vodak in sinovi 1825 Loomis St. cor. 18 Plače Dvorana za zabave in zborovanja. Tel. Canal 1386. AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJ*. NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO PARNIKI PLUJE TO IZ NEW YORKA: Augenia..... 5. aprila 1911 Oceania.......19. aprila 1911 Alice.........26. aprila 1911 M. Washington... 3. maja 1911 Parniki odplujejo vedno ob sredah ob 1. uri popoldne iz pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu SOte ceste v South Brooklynu. Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU Phelp’s Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. GLAVNI ZASTOP ZA AMERIKO Jg|f« ' W. SZYMANSKI TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM POHIŠTVOM 1907 Blue Island Ave., Chicago TELEFON CANAL955. Moja trgovina pohištva je ena naj večjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zadovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru. E’ M. A. WEISSKOPF, M. D. 0 ZDRAVNIK IN RANOCELNIK 1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. oanal 476 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Platt, od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od 1—3. ure popoludne in od 4.—b. popoludne. od 6.—3:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8,—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma v piav nujnih slučajih. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. m- s Našo trgovino priporočamo Slovencem že trinajast let in povsod so zadovaljni z našim blagom. Pavabimo vas, da si ogledate našo spomladansko zalogo oblek Moške površnike Moške oblek. kot: $7.50 do $25.00 $10.00 do $30.00 Moške obleke zamlade$7.50 do $20.00 Deške sporni, obleke $2.50 do $10-00 Odprto vsak večer, izvzemši sredo in petek do 9 ure. Odprto v nedeljo dopoludne. Vogal Blue Island Avenue in 18. cesta. Jelinek & Mayer, lastnika. pr ATLAS BREWING CO. 1 sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. | LAQER j MAGNET | GRANAT | Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško Compagnie Generale Transatlantique Potniki tretjega razreda dobivajo brez plačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro brano in razna mesna jedila, New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi, La Provence.........30.000 HP La Savoie...........22.000 HP La Lorraine . La Touraine .22.000 HP .20.000 HP Chicago, nov parnik.....9500 HP Pristanišče 57 North River vznožje 15th St., New York City PARNIKI ODPLUJEJO VSAK ČETRTEK. Glavni zatop na 19 State St. New York. MAURICE W. KOZMINSKI. glavni zastopnik za zapad, na 139 N. Dearborn St. Chicago, lil. iDOlPISI. Lorain, 0. Cenjeno uredništvo: — Ker že dolgo ni bilo nič slišati iz tukajšne naselbine, spin se jaz namenil poročati par vrstic, ter o-pisati -malo'tukajšne razmere. Z delom gre bolj srednje, vendar je še zmiraj veliko brezposelnih delavcev. Tako, da se delo prav težko dobi. Dne 26. marca so se zbrali odi borni ki vseh tukajšnih slovenskih društev, ter enoglasno sklenili, da napravijo tukajšna slovenska društva skupno veselico, v korist štrajkarjem v Westmoreland okraju, kateri se borijo že e-no leto za svoj obstanek. Veselica se bode vršila dne 13. maja (ker prej ni mogoče.) v g. Ivan Zali ar j e vili prostorih. In tukajšna slovenska godba bo igrala brezplačno, kar se vidi da se tudi oni ne bojijo požrtvovalnosti za koristno stvar. Torej rojaki, udeležite se veselice 13. maja ter pokažite, da se zavedate svojega delavskega stanu. Pomagajmo bratom,-ki se bolijo že eno leto za svoj borni kruh, da ne omagajo, kar ima lahko slabe posledice tudi za nas; marsikateri dela danes tukaj, a jutri mora iti drugam. Mogoče pride ravno v tak kraj kjer je bil štrajk izgubljen in občutiti bo moral tudi on posledice istega. Zatoraj rojaki, sezimo si v roke in delujmo skupno na to, da bo veselica dobro vspela. Nadejajoč se da, bodo tukajšni rojaki mnogobrojnem številu u-deležili se veselice 13. maja, jim kličem: na svidenje! Pozdravljam rojake širom A-inerilce; tebi Glas Svobode želim pa obilo naročnikov. F. Z. Arona, Pa. Skupni odbor društev S. S. P. Zveze v Westmoreland okraju se tem potom zahvaljuje vsem sobratom in darovalcem za poslano pomoč, nam štrajkarjem, in sicer so darovali sledeči: Od Glas Svobode je sprejelo, društvo št. 2 $5.65 in je poslalo potem na skupni odbor. Društvo št. 3 S. S. P. Z. poslalo $8.70; tudi v Claridge, Pa. na št. 2. po tajniku D. Badovinac. Društvo št. 53, $4.00. Društvo št. •1 V. Cbicagi,. Ul-., po. tajniku Vic. . Sl Skubic, $1.90. Lepa zahvala društvam in sploh vsem darovalcem in se priporočimo da bi še nas v za naprej podpirali da bodem er zamogli plačevati društvene prispevke in ostati še v naprej dobri elani naše S. 3. P. Zveze. Z bratskem pozdravom. Za odbor: M. Brunet, skupni rajnik, Box 163, Arona, Pa. 'i Springfield, 111. Uredništvo Gl. Svobode: —• Vsak teden pazljivo pregledujem in eitam več delavskih časopisov v raznih jezikih, pa moram reči, Gl. Svobodi' je pravi delavski list, in spodobilo bi se, da je vsak zaveden slovenski delavec tudi nanj naročen. Ko eitam Gl. Sv. in druge liste, pa vidim še-le pravo razliko med listi. Prvi “oči odpira”,' drugi pa nekaj povejo, a se tudi obračajo po vetru. Nek tovariš, ko sem ga vprašal, če je naročen na Gl. Sv., mi je odgovoril, “da, sem naročen, a dosti ne eitam; prvo stran pogledam, pa ga stran vržem.” Mislim, da to ni prav. Časopis se mora pazljivo in z razumom citati, od prve do zadnje strapi. Ta in 'drugi se v naši naselbini 'hvali, “jaz sem socialist”. Dobro, lepo je, če si socialist; pride pa k njemu v liišo črnosuknež, pa zleze pod klop z svojim socializmom in mu povrhu da še za “božji” hram —$25. Je tak človek socialist? po moji misli ne. Ko hodim okoli nove cerkve (slovenske seveda,) pa me dirne, ko vidim tri Slovence, kako se trudijo in tlako delajo, kakor pred 60 leti stari Kranjci za graščake. Tem neumnežem znoj teče po čelu, in hlač se drži blato, če se pa počuti v grlu suho — si pa mora. sam kupiti požirek ječme-oovca. Tako so Slovenci vedno isti, kot so bili pred 50timi in več leti. Kar se dela tiče, je tu slaba. Tretinja premogovih rovov je zaprta. Tisti pa, ki v tovarnah delajo, pa so tudi samo 2—3 ¡dni vpo-sleni. V dveh rovih se dela, manjka pa vozov in tako se tudi zaslužiti ne «nore bogvekaj. Pozdrav čitateljem Gl. Svobode. C. K. Arona, Pa. Qenj. uredništvo: — Štrajk je še vedno v celi svoji moči pri Kas. Kompanije se nočejo vdati, in štrajkarji se nočejo vdati; oboroženi kozaki si pa stiskajo roke in kjer morejo, zatirajo nas ’stavbarje. Ko sede na koujih mahajo z krempelci po zraku in gledajo na nas štrajkar-je kot na ugnano živino in nas stražijo okoli kamp, in mi jih seveda tudi po svoje preziramo in gledamo, da jim ne damo povoda; da nas pretepajo. Sploh se nas niti ne pusti na “hlak”. Zvedel sem, da je kompanija obljubila vsem tistim kozakom, ki preženejo štrajkarje iz ceste, posebno nagrado! Da smo mi slovenski štrajkarji zadobili o ameriški svobodi nasprotne si pojme, nam bo, upam, odpuščeno. Pa še nekaj, kar se tudi tiče tukajšnjih razmer. Imeli srno velikonočno “spoved”, in župnik so na štrajkarje kričali kot na kako živino: zakaj da ne gredo ljudje na delo, in če nevejo, 'da kdor se je odpovedal delu in strajka, da se je “pregrešil” zoper boga? (1). In sploh niso njegove pridige druzega kot stara fraza, da more biti sirota pred bogatincom ponižen, pokoren. A-men. A. Rajer. Rock Springs, Wyo. Cenjeno uredništvo : —- Z delom gre tukaj bolj slabo; delamo samo tri dni v tednu, veliko bolj se pa kratkočasimo s čtivom kakega dobrega lista, kakor je Glas Svobode, .ki ga prav pridno prebiramo ker nam vedno do-naša novice iz raznih krajev. Glas Svobode se je sedaj najbolj udomačil pri vseli slovenskih hišah v naši naselbini. In upam, da se jih kmalu oglasi več naročnikov. Delo se tukaj težko dobi še posebno če greš sam vprašat. Delo se dobi toda- le po nekej uplivni osebi. Kar pa za nas delavce ni častno, kjer imamo unijo, ki po mojem mnenju bi imela unija zavzemat tisti posel da delo preskrbi, oziroma kak delavec, ki spada W. M. W. of A. Kjer smo se Ž? toliko 'borili za naš borni kruh in štrajkali že dvakrat pa še pustimo da bi nam kdo drugi zavzemal naše ideje, ne, to se ne sme goditi. • ' .’Rojaki streznimo se mračnjaštva in. združimo se. ker v slogi je Hube. Koncem dopisa pošiljam še za celo letno naročnino $2.00 in pozdravljam. vse čitatelje Glas Svobode. Star naročnik. Biftek Diamond, Wash. Glas Svobode: —- Iz vseh krajev ameriške republike citati je dopise o slabih delavskih razmerah. Tukaj, kdor d’elo že ima, se do sedaj še ne more pritoževati, akoravno se že tudi par mesecev ne dela stanovitno. Druga stvar pa je kdor je brez dela; ker mu ga skoraj ni za dobiti nikjer. Zavoljo tega ne svetujem rojakom semkaj za delom hoditi. Zadnji čas sem obiskal več delavskih naselbin, a povsod naletel po cele trope brezposelnih. ki se medsebojno poprašuje-jo, kaj je vzrok tako slabili časov? Delavci premislite, da ste svoje bede sami krivi, to je, od vas je odvisno, da boste na 'd:an volitve oddali svoje glasove za moža. ki bode gledal za vaš delavski blagor a ne samo za kapitaliste. Rojakom Slovencem pa posebno priporočam list, kakor je Glas Svobode! Naročajte, priporočajte, in čitajte ga z vso vnemo, ker iz njega boste posneli kaj vam' je storiti, ne poslušajte pa onih, ki vam Glas Svobode očrne-vajo in odsvetujejo, ter pravijo, da list ni nič vreden, da je brezverski, itd. Ravno oni, ki tako govorijo, tudi kaj radi, če ne drugače pa skrivoma v list Gl. Sv. pogledajo, ker drugače bi ne vedel! kritizirati; no, jaz bi ravno tišjim svetoval, da bi se lista Gl. Sv. resna oprijeli, in potem bo jo? sprevideli, da imajo sedaj, zajejo spanje. Ker sem v začetku dopisa omenil tukajšne' delavske razmere naj sporočam tudi novice katere se tukaj dogajajo. Neki Šved z imenom Erazem Kristen si je pridobil častno stopinjo druzega su-perintendenta, ker ima pravico delavce sprejemati in odslavljati. Pri delavcih ni priljubljen, to je značilno; enkrat so že letele svinčenke in kamenje skozi okno v njegovo stanovanje. Dne 29. p. m. slov.: ob 2V2 uri zjutraj, ko so še ljudje mirno počivali, položil je nekdo (do zdaj še naznan) tik njegovega stanovanja zaboj dinamita ter zažgal, kar je sledila velika eksplozija, da so se V bližini vse šipe zdrobile. Omenjeni superintendent in njegova družina, počivali so na drugem koncu hiše ravno v nasprotni strani, in čeravno je hiša jako poškodovana, da ni skoraj v'eč, zapopraviti, se ni njim k sreči nič žalega zgodilo. Nato je bila hitro objavljena policija, ki sedaj zasleduje pravega zločinca, a kako mu priti na. sled?' Sedaj imajo pod ključem 7 Italijanov, če je tudi pravi med njimi, se ne ve; kedaj in kako bo sodba sklenjena, hočem poročati. Kar pa zadeva tukajšni verski sistem, so katoličani sedaj na prvi stopinji. Rojak Rev. A. Mlinar, stanujoč v Enumclaw, Wash, se je iz vso vnemo trudil, da se je lansko leto tudi v Black Diamond, postavila katoliška cerkev. Sedaj hodi tiidi semkaj opravljat svoje ceremonije. Ko se je' enkrat tukaj predolgo mudil, je med tistim časom na Enumclaw katoliško cerkev ogenj popolnoma vničil. Sedaj se je obhajal tudi tukaj misijon. Kolikor nas je napredno mislečih in svobode žejnih, o izidu misijona, ne vemo veliko. Sicer pa je tako znano, kakšne koristi so od tega. Pozdrav vsem čitateljem Glas Svobode, in voščim veselo Velikonočne praznike! listu pa obilo novih in dobrih naročnikov. M. K. Rock Springs) Wyo. Cenjeno uredništvo: — Tukaj je precejšnje število Slovencev, okoli 800 sto. Delamo večinoma v premogovih rovih. Delavske razmere so zdaj jako slabe, delamo po 3 dni na teden, zaslužimo toliko, da se pošteno preživimo za ječmenček pa že nam primankuje. In zatoraj pa ne svetujem rojakom hoditi sem ker je že tukaj dosti brezposelnih delavcev. Tudi pri nas se je približala spomlad v skalnovitemu Rock Springu. In rožice so nam že začele cveteti, in v oknih pokazal nagelček svojo lepo mudečo barvo. Ker sem že iz raznih, krajev či-tal dopise,'da ji,tipajo Slovenskih (deklet, vam povem cja;'ttikaj jili impuK) nekoliko,, pa kaj nam pomaga to, • Še ,iia 'Vsaeega desetega komaj pride jedna. Koncem dopisa pozdravljam vse čitatelje in čitateljiee “Glas Svobode ’ ’! Svobodomislec. Napoleonove besede. Napoleon, ko jq bil vprašan o svojih zmagah, je rekel: Imejte svoje principe, teh se držite, in pol zmage je že dobljene.” To je resnica in zapazimo v vsakem našem podjetju, posebno pa, če bolezen obišče naš dom. Glej vedno, kje tiči vzrok, in v največ slučajih bolezni, ga boš našel v slabem telesnem sistemu. Vedi, da v takih' prilkah je najboljši pripomoček Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.- Rabi ga redno, in boj proti bolezni bo dobljen. Najsibokadarhoče, v slučaju slabega teka in poeuta, ali v slučaju zatvoritve gonilnih organov, glavobola, prehlada in krčev, Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino vedno poživi -vaše telo, vtrdi mišice, daje novo moč slabi krvi in nima v sebi slabih snovi, ker je narejeno iz naravnih zelišč in jagod. Za dobiti v lekarniških prostorih. Jos. Triner, 1333 — 1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111.. VABILO. Društvo št. 40, v Salida/ Colo., vabi vse družtvenike, prijatelje in Slovence, da se mnogoštevilno vdeleže veselice dne 16. aprila t. 1. ob 4 uri popoludtne. Obljublja se J ep a in dobra zabava; na programu ples in druge, razveseljvke dolgega časa. Naj ne bo Slovenca v Salida in okolici, ki se ne bi vdeležil te impozantne veselice. Do svidenja! Za veselični odbor: Frank Miklič, tajnik. i Delavci, širite svoje \ I | glasilo “Glas Svo- | I | bode”! I | O-----------------------o O-----—---------------------------G 50,000 KNJIŽIC Popolnoma Zastonj. Vsak raošni bi moral takoj pisati po to izvrstno knjižico. Možje, kateri se nameravajo ženiti—bolehni možje —možje, kateri se večkrat vpijanj jo ,in prihajajo pozno domov — možje, kateri so slabotni, nervozni in ope; Sabi — Možje, kateri ne .morejo delati ne uživati življenja v polni meri — vsi ti možje bi morali pisati po to brezplačno knjižico. Ta knjižica pove, kako možje uničujejo .svoja življenja, kako dobijo bolezni in kako fliorejo zadoibiti popolno in trajno 'zdravje, moč in krepost v zelo krat-' kem času in po 'nizki hbče.š biti. mož med knjižica ti pove, kako in kaj. IMATE LS Ime zastrupljeno kri ali sifilis, triper, splošno oslabelost, gubitek živ!jenskega soka, nočni gubitek, ¡zgubo moške kreposti, impotenco, atrofijo, strikturo, revmatizem, organsko bolezen, bolezen na jetrih, v želodcu, mehurju ali na ledvicah? __ ¡a Ako imate ' bolečine v križu, iz-/| gubo apetita, grenkobo v ustih, glavobol; ako vam. prihaja slabo, nimate spanca, trudno in težko telo zjutraj, ako ste zdelan, dobiti morate to knjižico. V lahko razumljivem jeziku vam pove zakaj trpite in kako zamorete ozdraviti. Tisoče mož je že zadobilo popolno zdravje s pomočjo te knjižice. Zaloga znanosti je in vsebuje ravno tiste stvari, katere bi moral znati vsak moški, bodisi mlad ali štar, bogat ali reven, samski ali oženjen, bolan ali zdrav. Me dajajte svojega težko prisluženega denarja za ničvredna zdravila dokler ne preeitate te knjižice. Prihranila Vam bode mnogo denarja in vam razodela, kako lahko postanete močan in krepak mož. Zapomnite si: Knjižica se dobi popolnoma zastonj. Mi plačamo poštnino. Na ovitku ni zdravnikovega imena. Nihče ne bo vc-j je razen vas. Zapišite spodaj razločno svoje ime in naslov spodaj na kuponu, cem. Ako možmi, ta Ta knjižica je vredna $10.00 vsakemu bolnemu človeku. del, kaj w izrežite ga in pošljite nam. Ostalo izvršimo mi. Pošljite Nam Ta Kupon še Danes. DR. JOS. USTER & CO., Au». 401, 22 Fifth Ave., Chicago, 111. Gospodje:—Zanima me vaša ponudba, s katero nudite zdravilno knjižico brezplačno, in prosim, pošljite mi jo takoj. Našlo v Država Prvi znak jetike. Jetika, ta grozna morilka umori tisoče ljudi vsako leto, in ni ozdravljiva, Se se jo ne začne zdraviti takoj oh pojavu. Vsi zdravniki si izrekajo, da se jo ozdravi, če se zdravljenje začne ob času? Eno od prvih znamenj pojava jetike je: BLEDA BARVA. Taka bledota se na ljudeh hitro zapazi, seveda nobeden noče niti misliti, da je to znamenje jetiki. Bledi ljudje vejo, ali bi morali vedeti, da je njihova kri iz ustroja, da ne vsebuje dovolj množine malih rdčeh telesc, kateri so kr.vi potfebna, da da človeku potreb-' no moč in gorkoto in zdravje. Koza začne počasi zgubavati svojo prejšnjo ¡barvo in postane bleda, rumena ali siva. Živci in glidi v svoji moči padejo, želodec noče več delovati, sploh celo telo gre počasi navzdol. Postane potreba, da se pridobi telesu nove, zdra-vejše krvi — čisto, rd eSo kri, — ampak to se ne more pričakovati od želodca, ki ne dobi dovolj zdrave hrane 3n dokler niso vse slabe tvarine odstranjene in še le potem je za pričakovati, da se začne siaba kri spreminjati v dobro kri. Mi vemo samo eno pomoč, ki je v stanu to spreobrnitev krvi povzročiti. To je: w Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. . Ta pripomoček je narejen iz bogatega , rdečega vina in naturnih zelišč, najpazljivejše preiskan in da najboljši dobiček telesu, želodcu in bo zopet vse organe privedlo v naravno redno delovanje. Ti boš zopet lahko jedel in tudi lahko prebaval svojo hrano. Tvoja kri bo postala zopet čista in močna. Tvoja barva obraza ho postala zopet zdrava in sprejela naravno obliko. In naj bo vzrok tvoji ble dati kakršen če, rabi le vedno za odpravo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. JOSEPH TEINEE’a ,%] fjS \ „ OF Vf V flEGiSTEREl» Zguba teka, Neredna prebava, Slab počutek po jedi. Nenavadni krči, Vroč glavobol. Trganje po glidih. Zaprtje in krči, Zguba moči, Zguba energije, Nekatere ženske bolezni in bljuvanje. je le nekaj bolezni, ki se odpravijo z pitjem Trinerjeve ga zdravilnega am. grenkega vina. To zdravilo je do bilo zlato kolajno na razstavi 1. 1909 v Seattle, zlato kolajno in grand prixe (najvišje odlikovanje) na razstavi v Londo nu in Bruseljnu leta 1911. V PRODAJALNAH, GOSTILNAH IN LEKARNAH. JOS. TRINER Kemični laboratorij 1333-1339 So. Ashland Ave. ' Chicago, 111. \ The Komad SchreierCo. Sheboygan Wis, Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah. Edelbrau in Pilsen pivo iz naše ' pivovarne je najboljše. NAJEMNIK & TANA, Izdelovalca sodovioe mineralne vode in dragih neopojnih pijač. 62—84 Fiak St, Tel. Oanal 1406 Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMA1V ITI9 So, Centre Ave., Chicago, lil. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, nri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči ca pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. Velikonočni Soboto, 15. aprila in prihodnji teden. • razglas na žene in deklice V naši zalogi je sedaj vse, kar spada k ženski zadnji modi; obleke vseh vrst in po sebno obleke za Veliko noč, zadnje mode za to leto. Pridite in si oglejte novo zalo go osebno! — ŽENSKE OBLEKE, narejene iz prave vol- V

delo po angleških deželah, prodajaln©, tovarne bodo zaprl«, šole bodo imele počitnice, p okna se bo razdeljevala -samo jedenkvat na dan. Roparji in morilci. Iz Eulpe so potegnili v zadnjjem mesecu 3 mrliče, ki so bili 'Vsi na enak način razrezani, take id a jih ni bilo mo- je opazil, da se Šimic mnogo bavi s pesništvom. Poklical je Šimica pred se ter mn velel, naj mil predloži svoje pesni. Polkovnik«, so ke,rporalov.e pesni zelo ugajale. Izročil jih je pisatelju dr. Ivanu K rnicu v presojo. Dr. Rrinc je pesni prečital ter izjavil, da i-ma Šimic brez dvoma pesniški talent in da bi se razvil, ako bi i-mel priliko se temeljit® izobraziti, .v prav dobrega pesnika. Pešanje francoske mornarice. Francoski senator ilumbert je napisal znamenit spis o - pešanju francoske mornarice, v katerem trdi, da je propad mornarice pripisati miroljubnim idejam prejšnjega ministra za pomorstvo. — Francoska flota je popolnoma nezmožna za vojsko, nemška pa se bode s k er o lahko merila z angleške. če bi se 'bilo onih 1473 mili jonov frankov, ki so bili od leta 1895 do 1908 izdani za torpeekv-ke *m. križarice — zaključuje Ilumbert — dalo za napadu joče ladje v liiiiji, bi bil pač odpor združene, -nemške, avstroogerske in italijanske mornarice napram Angliji ¿n Franciji nemogoč. Preiskovanje Jadranskega morja. Ta mesec je predsednik dto- j najskega znanstvenega odbora prof. dr. Briiekner poročal o prvem izletu za preiskovanje Jadranskega morja. Meseca maja lanskega leta so, namreč italijanski in avstrijski učenjaki kakor zastopniki obeti držav sestavili v Benetkah program za to preiskovanje. Od I. j annviarija do 8. marca t. 1. je bilo izvršeno prvo preiskovanje na Italijanski preiskovalni ladji “"Oiclope” in avstrijskiNaj ade’’. — Pod vodstvom prof. Bmeknerja je komisija obstoječa iz •% oceanografov, 2> biolegov in 1 uietereologa obšla Raveno, Lošinj. Rogovnico, V.ieti-lLagostini, Brindisi in Drač. Rodbinski ožnošaji na francoskem. Nedavao je francoski poslanec. Dria». predlpžil francoski zbornici, uajLi vlada pri jjodelje-' vanju državnih služeb dajala prednost «mm prosilcem, ki so o-čr.tje rodbine. Ta predlog je po-SŽ.eidiea rodbinskih odnošajev na francoskem. Francoska ima namige« 11.3T5.000 rodbin. Med temi jfe 1,804:710 žakonskih parov, ki /Novi avstrijski dreadneughti. „imajo, otrok: 2.966.171 rodbin, V seji ogerskega mornariškega odseka je opisal grof Montecuc-rnli načrte novih avstrijskih, drealdMougbtov. — Vsak dread- gbče spoznati. Zagrebška policija S nonght bo imel stari stolpe s t reje poslala v Karlovec, V cegar : mj $r,p0vi. 20.000 tonski dread- 'tiHžini so našli mrliče, ke>tsiisijo, ki je prišla do prepričanja, da i-«a opraviti z1 dobro organizirano 'četo morilcev’ katera je že več delavcev. ki f}o 'prišli iz Amerike z ■ denarjem, umorila in oropala. Oče 28 otrok. Pred nekaj dnevi je umri v Radstadtu Jel*. ČValcli-hofer, ki je dočakal 89 let in zapustil 28.pTtok. Oženil se je bil trikrat' in 'žene so ga obdarile za- nouglit stane -50,400,000 na Angleškem 46,100.000, v Nemčiji -48 milijonov, v Italiji 51. milijonov*1 in na Francoskem 56,200.000 K. Preosnova srbske vojske. — Iz Ih i grada poročajo, da je teh dni ministrski svet razpravljal o pre-osnovi vojske. Zakonski načrt o tej fmeosnovl se predloži drža .v- , ki imajo po enega otroka. Večina iwti samo po dvoje otrok. — •Skupno je samo 566.768 rodbin, ¡ki imajo po pet otrok, 182.998 po sedem; 8305 po enajst; 1437 po trinajst, 249 po petnajst in 84 rodbin po sedemnajst otrok. Zgodovina Turčije. Ko je bila turska ustava zopet vzpostavljeni, je bila na ukaz sultana Mohameda V. imenovana komisija, kateri bo poverjena naloga, da spiše na podlagi uradnih dokumen-j tov resnično zgodovino turške dr-oid: časa, ko je turški ele- aiemu svetu, potem pa sknpsči ni. ¡ a,ierd stopil na pozorišče. V Tur-Naert bo bilro rešen, ker je skup-jje arhivov ia omenjena ko- nored z S, 11 in 9 otr-dk, katerih '¿čina..že nrod dvemi leti v načelu , ....... , - - , c 11 '* ; • “ , .v A • . ; t”'u V . rmisija jih seda,] proucava. Členi še živi 24. Najnuajsa. lici Je sta-; ¡ sklenila, da se im*, vojska v mir-ti ra sedaj 16 let, najstarši'Otrok je pa 67 letni sin. Stari možak je postal 101.;ded in vntnbov živi še 66 v starosti od 1 mesc-Ca do 38 let. Tudi 31 pravnukov živi. “Mesečen vojak. V Bukarešta služi vojak Jurij AiFmndressu, Vsako :nt>č, ko odbije 'pednoči, me vzdigne s postelje ter se'vspne na streho 'Vojašnice in koraka potem Po strehah okoli do ranega jutra. Poskusli i se je vse'.mogoče, da bi se mož« ozdravilo, pa vso zanten. Imeli'Sc ga v boiriišniean alibia- ga- v di tamrtec je znal fezviti'neopažen, -da je še na svoj sprelrdd po ^eliat < Okoli-vo^s--;,.Q !»,,v 'nra ponoeai-yee-pomo’padi, d*a»gledajo “mesečnega” rojaka. Sal iz;..K.ašmirja. Sled v\isokutd gorami ,h« veroiztoeaae .Indije ne tazprost»r¿, ob vzn«*ajn. gore Hy daspes eua najrodoVitne.iš h do-vdin, katerfrčje Obljudena-s iïïindL komisije, ki' vživajo glas zgodo-nem času p*weG;li>’. /vinarjev, pravijo, da bo treba na Odpravljene vrjaške kantine. podlagi listin_ najdenih v arhivi]l S 1. februarjem so v* Ameriških w . , -v odstraniti mnogo, kar je dosedaj Združenih državah odpravili al- v in inozemskih zgodo- koliolične pivnice P°v vojašnicah,: vinskih, delih Veljalo kakor zgo-otvorjli pa. 133 vojaških zgradb,. dovjnsk0 potrjeno. Med drugim katenh s«) poleg pošte e j dokazujejo najdene listine, d:a raz- ¡dvorane za čitalnice, knjižnice.,, niso Xurki v ^getku ničesar ve dvorane za zabave, za igre m te- dejj 0 fanatizmu. Kar se tiče 1 o vadnice. Ljudje, M jecto zemljo. Zdravnika Jvalz In Ztller pripovedtije- ta o sto jih raziskovanjih, katerih uspehe sta zebilježilt pri jp.ro-ueeva9nja ksunensnskega 'ljudstva. vélik© je "baje üljudi v enih krajih. ki -zaužijčjo zdaj pa zdaj nekoliko z-itd je, matero Imajo za ! Neznano delo Ivana Turgenje-posebh« d*lilcačoso. Zopet jih je va' ^os^ei neznano delo ruskega merja Otomanov do evropskih narodov, dokazujejo arhivalne listine. da je Turčija tekom 4voje Zgodovine najinanje trpela od germanskega elementa. Zato so pa drugi narodi krvaveli za Nemce. — mnogo, M jo v pravem pomenu bevsede iz navade jedo. V teh slučajih se Ttia>ra gevoriti o posebni bolezni, ki bi se dala primerjati j oni goveji, katera se dčituje v pisatelja Turgenjeva, ki je v marsikaterem oziru zanimivo, je izšlo pred kratkim v Kazanu. To delo z naslovom “Nekaj besed o ¡ruskem kmetu”, je Turgenjev tem, da govedo -vse obliže in si- sPisa! tel® 1842 in sicer takoj po imenuje aeBŠKašmir. \ecji ($#I pre-.j cer všled poinanjkanja mineral- svo-iem povratku iz Nemčije. 1 Rivalstva jejujaplian s ,mest.u Kas- nih s* > li v zelišči't Zemlji., ki jo; ^.jcm slika pisatelj na zelo reali-in iz debije znane sate, v.,, ka- j jedo Kamerunci, vsebuje apno, : "¡'''en način razmere, v katerih trne plačuj,ej-. bogatini spine'vso- j fosforovo kislino la železv, kar te j Celo lete ¿'dpla 16.000 krušen mej« enelionra. kbamo eden 'šal bela včsoiSih. celo feto troje Hhndov in najneč jih izAéiajo včasih Setit. Takt šale, ki -so, slikani un pr-i-prežejn s pocktWmi, delajo rm treh ks’osnih. Uzoiee pa izdelujejo z iglami in vsaRa pisana nitka gre skoz svojo lasti’o iglico. Psihologija pipe — Pipa ima rn/togo prijateljev in zvišanje gen zn smodke je njihov krog še po-. veVfido. Ima pa pipa tudi svojo posebno psihologijo, kakor trdi (Vatic vili e, Irancoski nabiratelj pip. Dn trdi o pipi sledeče: 1. Pipa je značilna za pleme, smodka in cigareta je pa mednarodna. 2, Učinek pipe je próporeijotaalen dolžini «¿vi. 3. čjm krajša je pipa. tern 4slavnejše je pleme.' 4. Čim daljša je pipa, tem udobneji je kadilec. ,5. Pleme je tem bolj gospodarsko, cim manjša je glavica pipe. 6. Ka.tilec je'tem bolj zapravljiv in lahkoživ, čim večja je pipa. 7. Po načinu, kako kdo kadi, se zamore spoznati mišljenje onega, ki kadi. 6. Povej mi, kaj kadiš in jaz ti povem, kaj si. Obljudenost šestih svetovnih mest. Ljudsko štetje je izkazalo v šestih svetovnih mestih leta 1910 sledeče prebivalstvi): Lon- don-. 4,833,938, s predmestji 7 milijonov; New York: 4,766,883; Pariz: 2,763,393, s predmestji pa 3.9 mil.; Berolin: 2,064.000. s predmestji pa 3,687.000; Čikago: 2 milijona 185,283; Dunaj: 2,- 050.000. Korporal — pesnik. Pri 78. pehotnem polku v Osjeku služi kor-ooral Pavel Šimic. Poveljnik te-i p-oik», polkovnik pl. Matašič. uadomestuje vse one snovi, ki jih nima v sebi obiena urana bvrnega ljudstva v Kamerama. Grozni dogodki v haremu Muleja Hafida. V haremu Muleja Hafida v Fezu se je doigrala ta-jinstvena .igra. Pravijo, da so služabniki vrgli tri zamorske čuva-riee harernsikih žen divjim levom v žir. Mulej Uafid je bil poslal \,es harem v Marakeš, a eno karavano je napotil zopet nazaj, ker je našeil, da mu je nekdo ukradel dragocen nakit. Del ukradenega je tedaj živel raški, kmet. Obenem opominja rusko inteligenco na njeno dolžnost delati za svobodo tlačanov. Turgenjev je i-mel tedaj 24 let. Na straši. Iz Budimpešte poročajo, da se je bližal ponoči pionirju Andreju Jesinoviču. ko je stal na straži, nareidnik precej pijan. Straža, ga hoče ustaviti, ker na vprašanje ni dal odgovora, pa je Šel le dalje. Slednjič: je vstrblil vojak ^er zadel narednikovo kapo. Narednik je šel po nekega vojaka ter mu ukazal ' ♦ ° . blaga, go našli psi haremskih da- streljati na stražo. Ta je res to mah in njihovih strežnicah. Sul- storil in zadel Jesinoviea, da se tan je bil prepričan, da so zamorke tatič d in jih je velel vreči v menažerijo med leve. Koliko denarja prihaja iz A-merike na Ogrsko in Hrvatsko? Po izkazu uradne statistike je do-šlo iz Amerike na Ogrsko -in Hrvatsko v dobi od let,a 1900 do 1910 skupno 1275 milijonov K. ali povprečno okolu 127.9 mil. na leto. Svote prvili let tega desetletja so bile manjše, zadnjih let pa veče,, ker je tudi izseljevanje vsako leto bolj naraščalo. V samem letii 1910 je prišlo iz Amerike nad 185 milijonov. Od te svote odpada na Slovake in Ma-loruse na Ogrskem znesek 54 milijonov, na Hrvatsko in Slavonijo 44,660.000 kron, ostalo na Ma-Idjare, Nemce in Romune, ki žive na Ogrskem. Največ denarja so torej poslali Slovaki, Hrvatje in Srbi. Nu, to je denar; ki je bil poslan samo po pošti. Znatne svote so seveda došle tudi na drugi način, zato se lahko reče, da je lani došl0 iz Amerike v Hrvatsko in Slavonijo okolu 50 milijonov K. je zgrudil. Jesinoviea so prenesli v bolnišnico, divjžga narednika pa so peljali v-'zapor. Kak revež je “vatikanski jetnik”, razlaga list “La Pensere” ki je dobro poučen o razmerah v Vatikanu. Dohodki znašajo: iz posestev 875.000 K, akcije, obligacije, rente 6.000.000 K, darovi 2.500.000 K, “Petrov vinar” 12.-000.000 K. vsega skupaj okoli 21 milijonov 375 tisoč kron, po 5% obresti znaša kapital skoro pol milijarde K. Izdatki: plače za kardinale 875.000 lir. večina njih ima še druge dohodke; za papeževo gardo, sluge, služkinje itd. 3.970.000 K. za biblioteko, muzej itd. 1.250.000 K. za vzdrževanje Petrove cerkve 780.000 K. Torej skupaj okoli 6.785.000 K. Ostane torej papežu na leto okoli 15 milijonov K. — Zato ni čudno, če so po pokojnem papežu Levu XIII. našli v njegovi biblioteki knjige, v katerih so bili tisočaki: stavljal jih je v knjige papež, da je ve-idlel, kje je nehal citati. — Tako je pri “vatikanskem jetniku”. W. F. Severa Co. C£0W"s Velika francoska revolucija 1789 do 1815. Zadnjih sto dnij cesarstva Napo-1 speha. Ko je omenil zvestobo, ki so jo Francozi prisegli cesarju, zavrnil mu je Lafayette: “Kaj? leonovega. Napoleon je po svojem prihodu v Pariz kmalu izprevidel, da se je na. Francoskem marsikaj iz-premenilo. Narod se je streznil in ni več maral za neizmerno njegovo hrepenenje po slavi in moči, ampak želel si je vladarja, ki bi državo znal krepko braniti zoper tuje napadnike, dtoma pa vsem prebivalcem zagotovil iste pravice, da bi vsakdo mogel mirno živeti ter svobodno razvijati telesne in duševne svoje moči. — Vladohlepni cesar je moral nekoliko odjenjati in oklical je novo ustavo, ki pa ni obudila velikega veselja. Pri svečanosti na Marto-vem polju, ki je pobito ljudstvo imelo obuditi k novemu navdušenju, slavili so skoro sami vojščaki ponpvljeiio cesarstvo. Tudi no-yi državni zbor je cesarju odkritosrčno razodel željo naroda francoskega, naj bi se ohranila, ustavna. drža vna oblika in naj bi se kakor 'hitro mogoče za stalno povrnili mirni časi. Napoleon se ni mnogo oziral na take stvari, ampak z novo zmago si je hotel povrniti prejšnjo veljavo. Dne 14. junija 1815 je peljal 120.000 mož črez mejo. Šel je v Belgijo in tu. je raztresena zavezna krkfcla na-m er j aval užugati, predno bi se mogla zbrati: zlasti pa je hotel u-braniti, da se vrhovna poveljnika Wellington in Blücher ne bi «jedinila. Poslal je torej maršala Ney-a proti Welingtonu, sam pa je z vso močjo udaril na Bliiclier-ja ter ga dne 16. junija zmagal v jako hudi bitvi pri Ligny-ju. Stari Blücher je v boju padel pod konja, svojega, ki je poginil od sovražne krogle, in tir je ležal, ko so Francozi drli mimo njega, ne da bi ga zapazili ali spoznali. * Še le ko so v daljnem bojevanju pruski vojščaki na istem mestu nasprotnike nazaj zagnali, našli so pod konjem ljubljenega poveljnika ter ga oteli smrti. Istega dne se je Ney pri Quatrebrasu bojeval z Wellingtonovo vojsko, ne da bi se bila zmaga odločila na jedno ali drugo stran. Od zaveznikov je tu konec našel Viljem Braunschweigski, ali Ney se .je naposled vendar moral nazaj u-makniti. k0 je bilo nasprotnikov čim dalje več. Zdaj se je Wellington sam postavil na čelo zbranim krdelom svojim, s kterimi se je pomaknil do Waterloo-a. Tu se je z glavno vojsko tako utaboril, da je za seboj imel gozd, med tem k-o je en del zasedel bližnji holmec St. Jean. Pod večer dne 17. junija prišli so Francozi, toda gosta megla je ležala na zemlji, in tudi blata je bilo toliko, da so počakali idtrugega dne. Po številu vojščakov sta si nasprotnika bila precej jednaka in Wellingtona je jelo skrbeti. Že se je boj začel, kar mu pride general Billow s vprvimi pruskimi krdeli na pomoč in kmalu za. njim je' prišel Blücher sam z vso svojo vojsko. Zaveznikov je bilo zdaj malo da ne dvakrat toliko, kolikor Francozov, in to je odločilo. Francozi so se borili hrabro, da se niso mogli bolj, ali bilo jih je premalo. Najbolj se je odlikovala stara garda Napoleonova, ki je bila pripravljena, da pogine skupaj s poveljnikom svojim; velika sila nasprotnikov pa je razgnala tudi njo in vsa francoska vojska se je razkropila v kupe bežečih ljudij, ki so kar drug drugega podili proti meji, da bi ušli zmagovalcem, ki so jim bili veldlno za petami. Samo enkrat je Napoleon hotel med potjo malo počiti, ali takoj so ga dohiteli pruski konjiki, in komaj jim je na hitrem konju ušel; niti toliko ni utegnil, da bi pobral svoje stvari, ampak celo klobuk, sabljo in listnico svojo je moral pustiti Prusom, ki so vse poslali v berolinski muzej za spomin na slavno zmago. Pozno zvečer sta se Wellington in Blücher sešla in pozdravila v gostilnici “La belle Alliance”, po kateri so krstili bitko pri Waterloo-u. Dne 21. junija je Napoleon prišel v Pariz in takoj je videl, kako ga vse zapušča. V državnem zboru* je Lafayette bridko tožil: “Za jednega jedinega moža je že poginilo nad tri milijone Francozov. Dovolj smo storili zanj ; zidaj treba, da rešimo domovino.” Lucijan Bonaparte je skušal brata svojega! zagovarjati, pa brez u- z vest o bo? — šli smo z Vašim bratom v afrikanske puščave in na snežne planjave ruske; francoske kosti so raztresene po vseh delih sveta in pričajo o zvestobi Francozov do njihovega cesarja!” — Nato se je Napoleon, odpovedal prestolu na korist sinu svojemu, sam pa je mislil iti v Ameriko. — Pred napredujočo prusko vojsko je komaj še o pravem času bežal iz Pariza ter srečno prišel v Rochefort; toda črez morje ni mogel, da ga ne bi zasačile angleške ladije, ki so prežale na-nj. Udal se je torej angleškemu kapitanu Maitlandu ter se izročil milosti velikodušnega angleškega kraljeviča. Zbrani vladarji so sklenili, da se ima Napoleon za vselej izgnati iz Evrope ter za ves čas življenja dejati pod stražo, Angležem pa so poverili, da ta sklep izvrše. Ponižani cesar se je nato na angleški ladiji odpeljal daleč tja proti jugu na samotni otok sv. Helene v atlantskem oceanu. Tu je v leseni hiši-■ci. ki so mu jo pripeljali iz Londona, bival do svoje smrti skupaj z nekoliko zvesto mu udanimi generali, s katerimi se je pogovarjal o slavnih 'dineh ter jim narekoval dogodbe svoje. Zadnje šti ri leta je bolehal; raka je imel v želodcu in po hudih bolečinah je umrl dne 5. maja 1821. Izpolnil je 53 let. Na smrtni postelji je razodel željo, da bi počival ob Seini med francoskim narodom, ki ga je tolikanj ljubil. Ta želja se mu je izpolnila dvajset let po njegovi smrti, ko so ga Francozi z dovoljenjem angleške vlade prepeljali v Pariz ter ga svečano položili v Panteon med druge slavne može. Takoj po Napoleonovem odhodu 1. 1815 prišli so zmagovalni zavezniki predi Pariz, ki se jim je dne 3. julija brez upora udal. — Drugi dan se je tudi kralj Ljude-vik XVIII. kar na tihem povrnil v prestolnico svojo. Za vezni vladarji niso bili zdaj več tako blagi. kakor prvo pot. Francozi so morali povrniti vse umetne dragocenosti, ki so jih prejšnja leta pobrali tujim državam in mestom ter takoj plačati sto tisoč frankov bojnega davka. Prusi so jim hoteli vzeti tudi Elsas in Lo-tringen, ali niti Rusi, niti Angleži niso bili za to. Minister Talleyrand je znal ubraniti večje izgube in trdovratno se je upiral terjatvam zmagovalcev. Rajši j<5 odstopil od svoje časti, nego da bi odjenjal, in še le njegov nasledt nik vojvoda Richelieu je pospešil drugi pariški mir, ki so ga zavez-ni. vladarji podpisali dne 20. novembra. Francozi so sprejeli vse sklepe vladarskega shoda na Dunaju ; Nizozemski sq morali prepustiti trdnjavi Philipp e vili e iu Marienburg ter vojvodino Bouil-lonsko; Pruski so dali Saarlouis, Bavarski Landau, kralju sardinskemu pa Savojsko. Razun tega so morali plačati sedem sto tisoč frankov bojne odškodnine ter dovoliti, idla je na francoski račun sto inpetdeset tisoč mož zavezne vojske pod poveljnikom AVelling-touom pet let ostalo v francoskih trdnjavah in mestih. Slavnega maršala. Ney-a so še pred koncem leta 1815 ustrelili in s Francoskega so izgnali ves rod Bona-partov, morilce kralja Ljudevika XVI. ter vsakega, kdor je zadnjih sto dnij Napolenovega cesarstva sprejel kako državno službo ali Čast. Napoleonov sin je živel z imenom vojvode Reichstadt-skega na Dunaju pri dedu svojem cesarju Franju ter je tu umri leta 1832. Mati njegova cesarica Marija Lujiza je umrla leta 1847. (KONEC.) ustam, svojim moeem, da rešimo svoj dom dolga, si prihranimo nekaj drobiža za stare dni in priskrbimo malenkostni priboljšek za s-vojo ženo, svoje otroke, da vse to izgubimo; da se s tem našim trudom, z naš0 skrbjo okoristijo, obogate nepoklicane roke? Ne, to ne sme biti! Poštenost in odkritosrčna skrb za svoje in koristi naših ostalih tukajšnjih rojakov nas sili, da podamo naslednje nepristransko pojasnilo o varnosti in poslovanju denarnih zavodov v naši stari domačiji. Pred vsem moramo strogo ločiti NAJ CITA, KDOR HOČE SEBI DOBRO! Že leto dni prihajajo iz naše domovine vznemirjajoče vesti o dogodkih, ki se odigravajo na našem domačem trgu. Ti dogodki pač ne smejo ostati neopaženi nam, ki smo s svojo domačijo .onstran rnoria tesno zvezani ravno s svojim denarjem. Ali naj brezbrižno pustimo, da se to, kar si tukaj po jamah, rudokopih in gozdih v potu svojega obraza pridelamo, kar si pritrgamo svojim Kaj je hranilnica in kaj je posojilnica. Glavni namen hranilnice (špar-kase) je, denar hraniti, zato se ravno imenuje hranilnica. Glavni namen posojilnice pa je, denar posojati, vsled česar se tudi imenuje posojilnica. Pri mestnih (občinskih) hranilnicah jamči (dobro stoji) za vložen denar zraven rezervnega zaklada še celo mesto (občina) z vsem svojini premoženjem m z vso svojo davčno močjo. To jamstvo pri hranilnicah je stalno in more obstati tudi, če pride dežela pod tuje vladarstvo, zato je denar, ki je naložen pri takih hranilnicah, popolnoma varen tudi ob času vojske. Pri posojilnicah jamčijo za vložen denar le njeni člani s svojim premoženjem. Ti člani pa lahko vsak poljuben čas odstopijo. To-raj je jamstvo pri posojilnicah nezanesljivo, nestalno in nezadostno. Člani ravnateljstva pri hranilnici ne sinejo^ od^voje hranilnice vzeti niti vinarja posojila, člani posojilnice pa so skoro večinoma dolžniki svojih posojilnic. Hranilnica sme posojati svoj denar le na zemljišča in hiše, ne sme pa ga posojati na špekulacij-ska podjetja kakor tovarne, pre-mogokope itd. Dovoljeno posojilo ne sme presegati pri poslopjih polovice prave vrednosti, pri zemljiščih pa ne dvetretjini. Vrednost zastavljenega predmeta se določi na podlagi uradnih, verodostojnih listin in v zahtevanem slučaju tudi po posebni hranilnič-ni komisiji. Vrh tega se mora posojilo. ki ga dovoli hranilnica, na dolžnikovo posestvo vknjižiti (in-tabulirati) in to na prvem mestu. Ako je na tem mestu vknjižena že kaka posojilnica, za svojo terjatev, mora posojilnica odstopiti hranilnici prednost. Kadar rešuje hranilnica prošnje za posojila, je navzoč c. kr. vladni komisar, ki natančno pazi, dai hranilnica svojih predpisov ne prekorači. Tudi mora dolžnik hranilnice o-benem z obrestmi vred odplačevati svoj dolg, da se na ta način izposojen denar redno vrača. Tudi jamči dolžnik hranilnice s svojim posestvom le za toliki znesek, kolikor znašo pri hranilnici njegov dolg, ne pa za več. Posojilnica glede posojevanja denarja nima. daleko ne tako strogih predpisov. Ona ne zahteva vedn0 vknjižbe posojila, dovoljuje posojila, tudi na tovarne, rudokope in druga špekulacijska podjetja, dovoljuje pri vknjižbi na drugo, tretje in četrto, peto mesto. Pri dovoljevanju postopa brez vsake vladne kontrole in od svojih dolžnikov ne zahteva, da bi morali obenem z obrestmi vred' poravnavati tudi dolg. iDočim torej hranilnica vsled svojih strogih predpisov svojega na zemljišča in poslopja posojenega denarja ne more izgubiti, se pri posojilnici ne redko krat pripeti, da izgubi pri dražbi ves kapital z obrestmi in troški vred. Hranilnica mora vsako leto predložiti svoje račune o vsem poslovanju v pregled svoji občini (magistratu) in c. kr. vladi. Ker je vlada vnemških, Slovencem neprijaznih rokah, se hranilnični računi pregledajo še toliko bolj strogo. Račune posojilnice pa revidira le revizor “Zveze”, ki pa je pri sedajnih razmerah redno pristaš dotične stranke in cesto kaj rad zatisne kako oko. (Dokaz revizor Jošt in “Glavna posojilnica” v Ljubljani.) Vsled strogih predpisov, pod katerimi se mora ravnati poslovanje hranilnice, je pri hranilnici vsaka špekulacija z vloženim denarjem nemogoča, hranilnica je pupilarno varna, le v njo sme- jo vlaga ti c. kr. sodišča in jerobi denar mladoletnih otrok, občine občinski, in župnišča cerkven denar. Ne sme pa se ta denar nalagati tudi v posojilnice. To so glavne točke, v katerih se bistveno ločite hranilnica in posojilnica. Komur je na tem, da se pri nalaganju svojega denarja: izogne nepotrebnemu strahu, si prihrani skrbi in sitnosti, naj si dobro zapomni ta razloček glede poslovanja in varnosti med hranilnico in posojilnico. Hranilnica ni posojilnica in posojilnica ne hranilnica. Za zunanje oglase ni odgovorno ne upravništvo in ne uredništvo. ÂYg. W. Ramm pogrebnik in balzamovač, tapetnik in podobar m 110th St, SHEBOYGAN, Wis. Zastopnik: FRANK PUNGERČER Angleščina brez učitelja ISlo vensko-Angleška Slovnica, Tolma in Angl. Slov. Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri J. V. KUBELKA 538 W. 145 St.. New York. N. Y. Največja zaloga slov. knjig. Pišite pocenik! ODVETNIK PATENTI GARL STROVER (Sobe štev 1009) 140 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL Tel. 3989 MAIN Polira Unijsfca Goslilna,1”1" Jos. S. Stastny 2005 Blue Island Ave. delile* Dvorana za društvene in linijske seje, in Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave. SALOON z lepo urejenim keglišoem in sveže Sethoenhofen pivo priporoča ANTON MLADIČ, 2348 Blue Island Ave. Chicago. SVOJI K SVOJIM! Prva in edina slovenska trgovina te vrste v Zed. državah. Velika izbera ur, verižic, družtvenih prstanov; razna izbira srebrnine in zlatnine. Pušk, koles, gramofonov in slovenskih plošč, peči, itd. Pišite po lep ilustrovan slovenski cenik, katerega pošljemo zastonj. (Pri naročilu omenite ta list.) A. J. Terbsvec & Co. Nasledniki: Derganc. Widetič & Co. 1622 Arapahce St, Dan ver, Colo trgovina s novodobnim obu valmo Vstanovljena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah. JOHN KLOFAT 631 Blue Island Ave-, Chicago. Druga vrata od Kasparjeve Bank. CUNARD Ogrsko - Amerikanska črta V ITALIJO, EGYPT in AVSTRIJSKO-PRI MOR J E Velikanski novi parobrodi CARMANIA s tremi vijaki Največja ladja s tremi vijaki na vodi, in nje sestra CARONIA s dvemi vijaki Obe ste 676 čevljev dolgi, nosite 20.000 toDov ter dve največji. FR A N C 0 NIA !5“l£k' J Xata 1 in nosi 18.000 ton. ( 1911. \ CARMANIA odpluje 7. jan. 18. Feb. CARONIA odpluje 21. jan. FRANCONIA odpluie II. mar. Prva vožnja Ogrsko-Amer iška pastrežba Iz NEW YORKA v REKO čez GIBRALTAR, GENOVO, NEAPOL V TRST Moderne na dva vijoka ladje. SAXONIA - - 14.270 tonov CARPATHIA - 13.600 tonov PANNONIA - - 10.000 tonov ULTONIA - - 10.400 tonov Prve vrste kabina $60. do Nea^ola $65, do Reke Trst. CUNARD STEAMSHIP COMPANY. Ltd S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts., Chicago, or Local Agents Everywhere. M. KARA 1919 So. HALSTED ST. cor. 19. Plače. Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo INFLUENCA Pravi “Pain-Expeller” se je izborno izkazal pri nastopu zavratne influence. Glavni pogoj je seveda, da se ga rabi pravočasno, predno nastopijo komplikacije z pojavi vročinske mrzlice. Prva znamenja so navadno bolečine v glavi, v udih, mrzlica, šumenje v ušesih, splošna oslabelost vsega telesa, utrujenost v nogah in stegnih. Ne odlašajte, ampak rabite pri takih pojavih takoj pristni “Pain Expeller”, ker zabranite s tem večtedensko bolehanje. Navodilo za rhbljenje je priloženo vsakemu zavitku. . Varujte se ponaredb. 25 in 50 centov steklenica. F. AD. RICHTER & CO. 215 Pearl St., New York, N Y. N. B. — Richterjeve Congo pilule proti zaprtju. * * * * * * 4 4 * * * * * * * * * * JOHN NEMETHI Itlhorporirj« pod zakoni države Now York. KAPITAL: $25,000.00. Pošilja denar brzojavnim in poštnim potom. Denar, poslan brzojavnim potom je v stari domovini takoj drugi dan; po pošti deseti dan. ROJAKI SLOVENCI IMEJTE POZOR! Kadar pošljete svoj težko prihranjeni denar vašim milim v domovino ali kako slovensko hranilnico, pošiljajte denarje po skrbni in pošteni firmi John Nemeth; ta znana slovanska firma prejema vsak dan velike svote denarja od Slovanov in z ljudskim denarjem ne špekulira. Prodaja vožne listke na vse linije, ceno. Pišite na naslov. JOHN NEMETH, 457 WASHINGTON ST., NEW YORK, N. Y. JOHN NEMETH, predsednik, bivši c. in kr. konsul. agem. 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 HRANITE! Kar prihraniste, naložite v zanesljivo banko. V največji zadregi vam vsak prihranek pride prav! Uložite svoj denar v INDUSTRIALSAVINGSBANK 2007 BLUE ISLAND AVENUE. Odprta v soboto od 6 do 8 ure zvečer. VSTANOVLJENA 1890. mo Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, 111. toči IPEDRTT PIVO. PERU BEER COMPANY, Peru, IN. Podpirajte krajevno obrt! I Kašparjeva Državna Banka, --------vogal Blue Island Ave. & 10. ul__ VLOGE 83,700,000.00 GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . $150,000.00 j Prva In edina češko državna banka v Chleagl. Plačuje po 3% od jj vloženega denarja na obresti, imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na vi« dele f ^^▼eta; prodajamo šifkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police. £Jemu pustiš od nevednih zolx>-zdravnikov izdirati svoje, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po naj nižji ceni napravi Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND AVB. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 438,