Mini urad Celovec 2 — Verlagsposfamt Klagenffurt 2
Izhaja v Celovcu — Erichelnungsort Klagenfurt
Posamezni Izvod 1,30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov
Letnik XVIII.
Celovec, petek, 4. oktober 1963
Štev. 40 (1115)
20-le tnica Ko če vskega zbora
»Kot prvi svobodno izvoljeni odposlanci, izbrani sredi najhujšega boja za narodni obstanek, izpovedujemo v imenu vsega borečega se ljudstva, da je slovenski narod danes konč-noveljavno stopil v krog suverenih narodov.<
Tako se glasi v proglasu, ki so ga na zboru v Kočevju zbrani predstavniki slovenskega ljudstva pred dvajsetimi leti naslovili na vse Slovence in Slovenke. V prvih dneh oktobra 1943 — torej ravno pred dvajsetimi leti — se je v Kočevju sestal Zbor odposlancev slovenskega naroda, njegovo prvo resnično predstavniško telo, ki je na svojem zgodovinskem zasedanju sprejelo daljnosežne sklepe in položilo temelje, na katerih se je po osvoboditvi gradila ljudska republika Slovenija v okviru federacije svobodnih in suverenih jugoslovanskih narodov.
Svoje odposlance za Kočevski zbor je slovensko ljudstvo svobodno izvolilo sredi krvavega boja, ki ga je ramo ob rami z ostalimi jugoslovanskimi narodi junaško vodilo proti fašističnim okupatorjem. V tem boju se je slovenski narod bojeval za svoj obstoj in za svojo svobodo, hkrati pa za pravičnejšo in demokratično ureditev po osvoboditvi. Cilj o-svobodilnega boja je bila takšna nova Jugoslavija, v kateri bo slovenski narod ne samo samostojno odločal o svoji usodi, ampak v kateri bo tudi odpravljen stari izkoriščevalski družbeni sistem ter vzpostavljen tak demokratični družbeni red, katerega nosilec in upravljalec bo delovni človek, ki sam uživa plodove svojega dela.
Sredi velikega revolucionarnega procesa je Kočevski zbor kot svobodno izvoljeno politično predstavništvo slovenskega naroda odigral zgodovinsko vlogo: proučil je dotedanji potek osvobodilnega boja ter na osnovi že doseženih uspehov sprejel svoje politične odločitve ustavodajne narave. V svojem najpomembnejšem sklepu o predstavništvu in vodstvu narodnoosvobodilne borbe in začasnih organih ljudske oblasti slov. naroda v vojnem razdobju je predvsem ugotovil, da je Osvobodilna fronta na slovenskem ozemlju edini zakoniti predstavnik slovenskega naroda. Hkrati je odločil, da Slovenski narodnoosvobodilni odbor v okviru nastajajoče nove Jugoslavije in splošnih sklepov AVNOJ-a izvršuje zakonodajno in izvršilno oblast slovenskega naroda.
S tem sklepom Kočevskega zbora je bila prvič v zgodovini slovenskega naroda ustavno uveljavljena njegova pravica do samoodločbe, njegova politična samostojnost in državnost, ki se je v skupnem boju slovenskega naroda z drugimi jugoslovanskimi narodi gradila v okviru nastajajoče nove Jugoslavije kot bratske in neločljive skupnosti svobodnih in enakopravnih narodov.
Tako je torej Kočevski zbor predstavljal najvišji dotedanji politični uspeh, njegovi sklepi pa prvi ustavnopravni izraz pridobitev o-svoboailnega boja in hkrati ljudske revolucije, ki so ju delovne množice slovenskega naroda pod vodstvom Komunistične partije vodile iz lastnih sil, skupaj z drugimi narodi Jugoslavije. Prav to je dalo nesporno legitimacijo predstavnikom slovenskega naroda na Kočevskem zboru, da se sprejmejo zgodovinske odločitve, na podlagi katerih se je po osvoboditvi gradila Ljudska republika Slovenija v sestavi Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Po dvajsetih letih je šele mogoče v celoti presoditi, kako daljnosežni so bili sklepi Kočevskega zbora. Stoletne težnje najprogresiv-nejših sil slovenskega naroda, naj si ta piše sodbo sam, so uresničene. Neposredno si jo je začel pisati slovenski delovni človek v narodnoosvobodilnem boju in v ljudski revoluciji, ustavnopravno pa jo je prvič potrdil v dokumentih Kočevskega zbora. V zgradbi enotne ustavnosti Jugoslavije predstavljajo ti ustavni akti, ki so prečrtali stari krivični družbeni red na slovenskem ozemlju ter proklamirali novega, pravičnejšega, ki izhaja od delovnega človeka in njegove oblasti, enega izmed njenih zgodovinskih temeljev. V njih je izhodišče ustavnih osnov družbenega in političnega sistema v današnji Jugoslaviji. Te osnove^ predstavljajo v praksi uresničena ustavna načela, da je delovno ljudstvo edini nosilec oblasti in družbenega upravljanja, da samo delo in uspehi dela določajo materialni in družbeni položaj človeka ter da se v federativni ureditvi Jugoslavije zagotavlja svoboda in suverenost slovenskega naroda in njegova enakopravnost z drugimi narodi Jugoslavije, s katerimi živi v neločljivi bratski skupnosti.
V soboto in nedeljo je v Kočevju velik praznik — praznik vsega slovenskega naroda,
Nesoglasja med vladnima strankama
se še nadalje poglabljajo in zaostrujejo
Dogodki zadnjih tednov kažejo, da so vladni koaliciji med SP’0 in OVP, kot je — bolj ali manj uspešno — obstojala že od leta 1945, dnevi šteti. Vedno bolj prihaja namreč do izraza gotova obrabljenost tega osemnajstletnega sodelovanja in bo treba najti nove oblike, ki bodo omogočile izhod iz slepe ulice, v kateri se trenutno nahaja koalicija med obema velikima strankama. Seveda igra pri tem določeno vlogo tudi tretji činitelj, vendar izgleda, da čas, ko bo možno podreti zadnje ovire za vključitev FPO v vlado, še ni dozorel in gre torej več ali manj le za sredstvo, s katerim bi bilo mogoče doseči namen.
Če si nekoliko ogledamo izjave, ki so jih v zadnjem času in zlasti po kongresu OVP podali vodilni predstavniki obeh strank, potem se ne moremo ubraniti vtisa, da tokrat rešitve ne bo več mogoče doseči z lepimi besedami ali z navideznim popuščanjem ene ali druge strani, kot se je podobno že večkrat zgodilo v povojnih letih. Tokrat gre očitno zares in bodo, kakor je dejal predsednik SPO vicekancler dr. Pitter-mann, o nadaljnjem sodelovanju odločala le dejanja. Poudaril je, da bo moralo novo vodstvo OVP šele dokazati, če je vredno zaupanja — brez medsebojnega zaupanja sodelovanje ni možno! — kajti staro vodstvo OVP je izhajalo iz vrst borcev iproti fašizmu, medtem ko pri novih vodilnih ljudeh o tem ni mogoče govoriti.
S tem je predsednik SPO načel tisto vprašanje, ki spada med osnovne probleme Avstrije: odnos do nedavne preteklosti in s tem tudi do današnje avstrijske stvarnosti, katera korenini v boju za svobodno in de-
mokratično državo. Ne nazadnje je treba vzroke za sedanje nesoglasje med vladnima strankama iskati tudi v različnih pogledih na ta problem in je v tej zvezi vsekakor značilno, da izvolitev dr. Klausa za novega predsednika OVP niso navdušeno pozdravili le desničarski ekstremisti v Avstriji, marveč tudi tisti krogi v Zahodni Nemčiji, ki še vedno radi sanjajo o rjavi preteklosti.
V zvezi z nasprotji med OVP in SPO se vedno spet omenja tudi FPO. Na prvi pogled skoraj izgleda, kakor da bi obe veliki stranki naravnost tekmovali, katera se bo FPO’ bolj priljubila in si jo pridobila za zaveznika proti drugi veliki stranki. Vendar je tudi tukaj treba videti bistveno razliko: SPO je slej ko prej pripravljena na sodelovanje z OVP — v novih razmerah seveda pod gotovimi pogoji — in se je FPO poslu-žila le v toliko, v kolikor ji to izrecno dovoljuje koalicijski sporazum med obema vladnima strankama; nasprotno pa je novi predsednik OVP hkrati, ko je socialistom
Vatikanski koncil nadaljuje z delom
Zadnjo nedeljo se je v navzočnosti kakih 2500 koncilskih očetov iz vseh delov sveta začelo drugo zasedanje II. Vatikanskega koncila. Ob tej priložnosti je imel papež Pavel VI. govor, ki je trajal približno eno uro in v katerem je obdelal štiri točke, ki predstavljajo glavni predmet razprav tega zasedanja: zavest Cerkve, njena reforma, enotnost vseh kristjanov in razgovor z ljudmi današnjega časa. Papež je že v svojem govoru izrazil mnenje, da bo zaradi obširnosti programa potrebno tudi še tretje zasedanje koncila.
Čeprav je papež Pavel VI. izkazal vso čast svojemu predniku in je tudi dejal, da hoče hoditi po njegovih stopinjah, je vendar v svojem govoru dovolj jasno pokazal razliko z Janezom XXIII. Medtem ko je prejšnji papež v svoji dobrodušnosti pokazal, da ima odprte roke za vsakogar In da noče postavljati v ospredje tega, kar bi ga moglo od kogar koli ločiti, je Pavel VI. takoj poudaril neka načela, s katerimi je pred koncilskimi očeti podčrtal prvenstvo in nezmotljivost papeža.
Različno stališče pa je novi papež zavzel tudi do Cerkve v socialističnih državah. Medtem ko ob začetku prvega zasedanja koncila pod papežem Janezom XXIII. v »poslanici človeštvu" na zahtevo koncilskih očetov iz teh držav o tem vprašanju ni bilo govora, je sedanji papež precej obširno govoril o »preganjanju Cerkve v komunističnih državah".
Peti kongres Zveze avstrijskih sindikatov:
Gospodarska politika mora odgovarjati življenjskim potrebam avstrijskega prebivalstva
Zadnji petek je na Dunaju končal pefi kongres Zveze avstrijskih sindikatov s svojim delom, ki ga je pričel v ponedeljek preteklega tedna. Letošnji kongres te po številu članstva najmočnejše organizacije v državi je potekal pod geslom: Več soodločanja — povečanje socialnega produkta — zagotovitev pravičnega deleža. Po poročilu o razvoju in delu Zveze sindikatov od zadnjega kongresa pred štirimi leti in po temeljiti analizi gospodarskega, socialnega in notranjepolitičnega razvoja v Avstriji, pri čemer je sodelovalo nad 100 govornikov, je kongres v petek sklepal o 109 predlogih, ki so mu bili predloženi. Zaključno je izvolil novo predsedstvo, ki mu načeljuje državni poslanec Anton B e n y a , dosedanji podpredsednik Zveze sindikatov.
Kongres je zlasti temeljito obravnaval gospodarski, socialni in notranjepolitični razvoj v Avstriji v zadnjih mesecih, ki niso potekali le v večjih ali manjših vladnih krizah, marveč tudi v neprenehnih poizkusih legalnega in ilegalnega navijanja cen za izdelke in blago industrijskega in trgovinskega kapitala. S tem v zvezi je kongres očital vladi, da v gospodarski politiki doslej ni imela dovolj trdne roke in konsekventnega vodstva, vsled česar je prišlo do neprestanega padanja kupne moči ter do akutne nevarnosti, da tisoči delavcev lahko zgubijo svoja delovna mesta. Spričo tega je kongres odločno pozval vlado, da uvede tako gospodarsko politiko, ki bo odgovarjala življenjskim potrebam avstrijskega prebivalstva. Zavzel se je za tesnejše sodelovanje med gospodarstvom in prakso, zlasti pa med gospodarskimi strokovnjaki, sindikati in upravami podjetij. Cilj tega sodelovanja mora biti pri-
ki praznuje dvajsetletnico svojega prvega resnično ljudskega parlamenta, kateri je pred dvajsetimi leti položil temelje za lepšo bodočnost.
rava dolgoročnega gospodarskega načrta, po aterem se morajo ravnati vsakoletni proračuni. Sedanjo paritetno komisijo za mezde in cene pri vladi je treba razširiti in iz nje napraviti ustanovo, ki bo izdelovala gospodarske načrte in nadzorovala njihovo izvajanje.
K svoji osnovni zahtevi po stabilizaciji gospodarstva in kupne moči se je kongres izrekel proti reprivatizaciji podržavljene industrije ter načel vrsto vprašanj s področij kulturne in socialne politike. Na socialnopolitičnem področju se je zlasti zavzel za koordinacijo na področju politike mezd, gradnje stanovanj in obdavčenja delojemalcev ter za poenotenje in zboljšanje delovnega prava, v katerem morajo biti zajamčene osnovne pravice sindikatov in obratnih svetov. Za vse delojemalce je treba uvesti enaka določila glede roka odpovedi delovnega razmerja in glede odpravnine pri odpustu iz službe. Enotno je treba uvesti vsaj tritedenske dopuste in zboljšati je treba socialno skrbstvo. Zavodom socialnega zavarovanja je treba zagotoviti ustrezno gospodarsko bazo, da bodo lahko brez težav izpolnjevali svoje zakonite obveznosti.
zagotavljal enako pripravljenost na sodelovanje, že razgovarjal s predsednikom FPO o možnostih za vključitev te stranke v novo vladno koalicijo!
Vzrokov, ki so krizo v vladni koaliciji tekom let stopnjevali in jo končno privedli do sedanje nevralgične točke, je seveda še mnogo več in so zelo različnega značaja. Če in v kolikšni meri jih bo uspelo odstraniti ali vsaj ublažiti do znosne meje, to se bo pokazalo na trenutnem posvetovanju vodilnih gremijev obeh velikih strank, od katerih v veliki meri zavisi tudi nadaljnji razvoj Avstrije.
»Moskovski duh”
prevladuje na zasedanju OZN
Organizacija združenih narodov, ki slavi letos svojo osemnajstletnico obstoja in delovanja, je XVIII. zasedanje Generalne skupščine začela v bistveno boljšem vzdušju, kot je bil to primer pri prejšnjih zasedanjih. »Moskovski duh« — kakor imenujejo ozračje, ki je nastalo po sklenitvi moskovskega sporazuma o delni prepovedi jedrskih poskusov — prevladuje tudi v New Yorku.
Morda najbolj značilno za spremenjeno ozračje je dejstvo, da se vzporedno z zasedanjem Generalne skupščine OZN skoraj vsak dan nadaljujejo razgovori med zunanjimi ministri Amerike, Sovjetske zveze in Velike Britanije. Sestanki zunanjih ministrov treh velikih sil — istih, ki so sklenile moskovski sporazum — so logično nadaljevanje prizadevanj, kateia so privedla do konkretnega sporazuma v vprašanju jedrskih poskusov in so zato tudi zdaj v prvi vrsti namenjeni problemom razorožitve. Razgovori potekajo v »prijateljskem in konstruktivnem tonu«, kot taki pa opravičujejo upanje, da bo prej ali slej le možno doseči nadaljnja zbližanja in s tem konkretne sklepe, ki bodo človeštvo obvarovali pred nevarnostjo nove vojne.
Predsednik Jugoslavije Tito
na poti miru in prijateljstva po državah Latinske Amerike
»Cilj mojega potovanja je okrepiti mir, spoznati države, slišati mnenja njihovih voditeljev in odgovornih državnikov ter okrepiti dvostranske odnose in ekonomsko sodelovanje z njimi,” je izjavil predsednik SFR Jugoslavije maršal Tito v enem izmed govorov, ki jih je imel zadnje dni v nekaterih državah Latinske Amerike. S tem je nakazal namen in pomen svojih obiskov najprej v Braziliji, nato v Čilu, v Boliviji in trenutno v Mehiki, kjer povsod je bil sprejet z veliko prisrčnostjo kot predstavnik države, ki si z vsemi silami prizadeva za mir v svetu in za enakopravno ter prijateljsko sodelovanje med narodi.
Podobna potovanja je napravil jugoslovanski predsednik v zadnjih letih tudi po državah Azije in Afrike. Uspehi niso izostali: poleg utrditev odnosov teh držav do Jugoslavije so Titovi razgovori z vodilnimi državniki pomagali utrjevati in širiti tudi politiko blokovske nevezanosti ter aktivne koeksistence, politike, ki dobiva čedalje večji pomen v svetovnem merilu in postaja merodajen činitelj pri reševanju mednarodnih problemov. Podobne uspehe — kakor so pokazali že njegovi dosedanji obiski v Braziliji, Čilu in Boliviji — bo imelo tudi njegovo potovanje po državah Latinske Amerike, kjer je Mehika zadnja postaja njegove sedanje poti miru in prijateljstva.
Po končanem obisku v Mehiki bo predsednik Tito odpotoval v Združene države Amerike, kjer se bo v New Yorku udeležil zasedanja Generalne skupščine OZN, sprejel pa ga bo tudi ameriški predsednik Ken-nedy.
Ob
mejah prijateljstva
O uspešnem razvoju maloobmejnega prometa tako med Avstrijo in Jugoslavijo kakor tudi med Italijo in Jugoslavijo smo v našem listu že pogosto pisali. Pred nedavnim je ljubljanski štirinajstdnevnik .Naši razgledi” objavil pod zgornjim naslovom o tem problemu daljši članek, iz katerega povzemamo glavne misli.
Edinstven zgled koeksistence in sodelovanja med deželami z različno družbeno ureditvijo, in sicer ne samo v Evropi, marveč na vsem svetu, je na meji med Jugoslavijo in Italijo na eni ter Jugoslavijo in Avstrijo na drugi strani. Po zaslugi dobre volje državljanov, lokalnih faktorjev ob meji in državnikov nihče več ne gleda v preteklost, temveč predvsem v prihodnost. Prihodnost pa zahteva mir, razumevanje in sodelovanje med sosedi.
Prvi veliki koraki na področju pospešitve sodelovanja na meji so bili storjeni na jugo-slovansko-italijanski državni meji. Minilo je že osem let, odkar je bil 20. avgusta 1955 podpisan videmski sporazum o maloobmejnem prometu med Jugoslavijo in Italijo. Ta sporazum je omogočil, da hodi čez jugoslovan-sko-italijansko mejo brez potnega lista 77 tisoč 755 Juovslovanov in 111.145 Italijanov.
Tržaški župan dr. Mario Franzil poudarja, da je videmski sporazum na široko odprl vrata ne samo maloobmejnemu prometu, marveč tudi humanim in ekonomskim vezem v obmejnih pasovih. »Prav želeti je — pravi tržaški župan — da se ustvarijo možnosti za še živahnejšo cirkulacijo ljudi čez mejo, hkrati pa za razvoj turističnega sodelovanja in vezi, ki bodo ljudi še bolj zbliževale.« Izrazil je tudi mnenje, da bi uporabnikom videmskega sporazuma bilo treba omogočiti, da bi smeli še večkrat mesečno iti čez mejo oziroma da bi smeli več časa prebiti na sosednjem ozemlju. V Trstu je maloobmejni promet pomemben element družabnega in ekonomskega značaja, ki je zapustil globoke sledove ter postal sestavni del življenja tega mesta s skoraj 280 tisoč prebivalci.
Za plodove videmskega sporazuma se zavzema tudi Gorica, ki je močno razvila blagovno menjavo s sosednim jugoslovanskim področjem. Predsednik goriške občine dr. Luigi Potrezio je zastopnik definicije, da je stanje na meji ogledalo meddržavnih odnosov. »Obmejno prebivalstvo živi drugo ob drugem 365 dni v letu. V dobrem ozračju zna in more reševati probleme, in sicer najlažje in najhitreje. Medsebojni odnosi ljudi na obeh straneh se nedvomno zrcalijo tudi v odnosih med Beogradom in Rimom.« Glede nadaljnjega razvoja odnosov na obmejnem področju poudarja mnenje: Proces obstaja in se razvija samo v prijetnem ozračju in v pogojih medsebojnega razumevanja. Za napredek sta zainteresirani obe strani, zlasti v ekonomskem pogledu. Zato bi bilo koristno, če bi se blagovna menjava v okviru regionalnega gori-škega sporazuma povečala. Povečano ekonomsko sodelovanje bo imelo za posledico, da se bo rešila tudi vrsta drugih vprašanj, ki so v obojestransko korist obmejnega prebivalstva in obeh sosednih dežel.
Predsednik občine Videm, prof. Bruno Ca-detto, prav tako pozitivno ocenjuje ugodno vzdušje na meji in poudarja, da se mu nadvse pomembno zdi prav medsebojno spoznavanje ljudi in krepitev prijateljstva med narodi.
Gleichenberški sporazum in z njim povezan blejski aneks o maloobmejnem prometu med Jugoslavijo in Avstrijo sta novejšega datuma. Kakor videmski sporazum, tako tudi omenjena sporazuma prispevata k nenehnemu naraščanju jugoslovansko-avstrijskega maloobmejnega prometa. Ugodnosti za prehod meje pri Jesenicah, čez Karavanke in skozi Koroško vse do Maribora uporablja 26.145 jugoslovanskih in 14.740 avstrijskih državljanov. Število njihovih prehodov čez državno mejo je v preteklem letu naraslo na 654.000.
Graški župan ing. Gustav Scherbaum pravi: »Moja želja je, da bi bil Graz pomembna vez med severnim in južnim sosedom. Po mojem mnenju bi bilo koristno, če bi se gospodarski strokovnjaki na obeh straneh potrudili, da se ekonomsko sodelovanje sosednih predelov še močneje utrjuje. Kar se tiče osebnega prometa, pa sami prebivalci Graza in okoliških predelov predlagajo, da bi se maloobmejna cirkulacija razširila. To vprašanje je vselej znova aktualno, ko se začne obdobje letnih dopustov. Čedalje bolj pereče pa bo v prihodnosti, kajti iz leta v leto narašča število avstrijskih turistov, ki so s svojim bivanjem v Jugoslaviji čedalje bolj zadovoljni. Absolutno smo za to, da se v okviru malobmejnega prometa omogoči znatno večje število prehodov, da se ljudem omogoči daljše bivanje na sosednem o-zemlju ter da se cona gibanja razširi, na primer do Maribora na eni in do Graza na drugi strani. Zainteresirani smo tako za kulturne kot za gospodarske vezi, za prijateljsko sodelovanje obmejnih področij Jugoslavije in Avstrije. Zato pričakujemo, da bodo kontakti med sosedi v prihodnje vse boljši in večji na vseh področjih.«
Celovški župan Hans Aussersvinkler, ki zastopa stališče, da je »treba ustvariti kontakte
B 9' H B »T LH F3 B
v-€xvc/ruc*
Rekorden tujski promet v Sloveniji
Številčni pregled tujskega prometa v prvih osmih mesecih v Sloveniji kaže, da je v primerjavi s prejšnjimi leti in zlasti z lanskim letom rekorden. Po podatkih republiškega sekretariata za turizem je bilo letos do 31. avgusta v Sloveniji 1,848.213 prenočitev, to je za 12 odstotkov več kot v istem času lani. Od tega odpade na obmorske kraje 619.750 prenočitev (za 21 % več kot lani), na planinske kraje 619.663 prenočitev (13% več kot v lanskem obdobju) in na zdravilišča 324.222 prenočitev (to je za 4 % manj kot lani); število prenočitev v mestih, ki so trenutno več ali manj le tranzitne postojanke, pa se je v primerjavi z lanskim letom zvišalo za 16 odstotkov na 284.578.
Povečanje števila prenočitev gre v glavnem na inozemske goste. Število prenočitev domačih turistov je ostalo namreč v primerjavi z lanskim letom več ali manj nespremenjeno, medlem ko se je število prenočitev tujih turistov v letošnjih prvih 8 mesecih v primerjavi z lanskim zvišalo za 44 % na 653.041. Pri tem je zanimivo, da se je v obmorskih krajih zvišalo za 47 % na 272.981, v planinskih krajih pa celo za 56 % na 220.032. Zdravilišča so zabeležila v prvih osmih mesecih letos 47.789 inozemskih prenočitev ali 37 % več kot v istih mesecih lani. V mestih pa je bilo v tem razdobju 112.237 prenočitev inozemskih turistov, to je 21 % več kot lani.
Uspešni razvoj turizma ima seveda pozitiven odmev tudi v gospodarskem smislu. V prvih osmih mesecih tekočega leta je bil v Sloveniji zabeležen naslednji dotok deviz: odkup deviz za plačilo turističnih storitev znaša 6.384,798.130 deviznih dinarjev, odkup v maloobmejnem prometu 1.635,163.785, odkup na mejah za plačilo viz 65 milijonov 283.338, prodaja industrijskega blaga z 20-odstotnim popustom za inozemske turiste 62,419.656 ter lovne takse 16,805.203 deviznih dinarjev. Celotni dotok v osmih mesecih znaša torej 8.154,470.101, kar je v primerjavi z lanskim celotnim dotokom v višini 3.090,797.401 deviznih dinarjev vsekakor lep napredek.
Avstrija med EGS in EFTA
Prošnja Avstrije za asociacijo z Evropsko gospodarsko skupnostjo trenutno ni zelo aktualna, ker se v vodilnih krogih EGS še niso sporazumeli o tem, kdaj in kako bi začeli s konkretnimi pogajanji. Pa tudi v primeru, da bi končno le prišlo do začetka takih pogajanj, ni pričakovati, da bi bil uspešen zaključek dosežen v doglednem času, marveč je treba računati z dejstvom, da bi se pogajanja vlekla najmanj eno ali celo dve leti. Pogajanja z drugimi državami to dovolj jasno kažejo in je treba pri tem
Po vsej Jugoslaviji:
Ljudsko posojilo
za obnovo in gradnjo Skopja
Po strašnem potresu v Skopju so vsi jugoslovanski narodi in z njimi široka svetovna javnost pokazali izredno veliko mero mednarodne solidarnosti. Vsestranska pomoč je začela prihajati v Skopje, kjer se je sredi razvalin začelo gibati novo življenje.
Posebna oblika pomoči Skopju pa je ljudsko posojilo, ki ga je jugoslovanska vlada razpisala v višini 30 milijard dinarjev in katerega vpisovanje se je začelo prejšnji teden. Po vsej Jugoslaviji je 90.000 vpisnih mest, kjer državljani lahko prispevajo svoj delež za zgraditev novega Skopja.
Po zakonu je za posojilo določen sedemletni rok povračila, obresti znašajo 6 odstotkov, vplačevanje pa je možno tudi v obrokih, in sicer v roku šestih mesecev. Pričakujejo, da bodo približno polovico celotnega posojila vpisale organizacije, ostalo polovico pa posamezniki, zavedajoč se, da je od njihove zavesti in denarnih prispevkov odvisen ponovni razcvet glavnega mesta Makedonije.
Kako velika je ta zavest bratske povezanosti vsega jugoslovanskega ljudstva, kaže dejstvo, da je bilo že prvi dan do 10. ure zjutraj vpisanih po vsej dr-šavi nad 4 milijarde dinarjev posojila. To je res v pravem pomenu besede »posojilo bratstva in enotnosti«, izpovedano ne samo v besedah, marveč manifestira-no v dejanjih.
med ljudmi na eni in drugi strani mej,« izjavlja, da se Celovec vselej veseli gostov iz sosedne dežele. »Kulturno sodelovanje med Slovenijo in Koroško je pomenilo začetek plodnih zvez med sosedoma. Že več let obstajajo gospodarski kontakti in Jugoslavija ima v Celovcu lep sejemski paviljon. V okviru celovškega sejma so gospodarske vezi trdne, blagovna menjava na obmejnih področjih pa iz leta v leto narašča. Ugodnosti maloobmejnega prometa je treba preučiti in storiti potrebne ukrepe, kajti ljudje so čedalje bolj zah-
še upoštevati, da bo pot do sporazuma v primeru Avstrije verjetno še daljša, ker bo treba najti ustrezno rešitev tudi glede vprašanja avstrijskega članstva v EFTA.
S temi problemi se je nedavno bavil tudi vodilni funkcionar SPO in podpredsednik posvetovalne skupščine Evropskega sveta poslanec Czernetz, ki je s svojimi stvarnimi ugotovitvami sprožil silno ogorčenje v vrstah brezpogojnih zagovornikov vključitve Avstrije v EGS. Czernetz je namreč ugotovil, da se Avstrija svojemu članstvu v EFTA tudi potem ne bi mogla odpovedati, če bi na drugi strani dosegla ustrezen aranžma z EGS. Pri tem je argumentiral z dejstvom, da je gospodarska povezanost Avstrije z ostalimi članicami EFTA že tako daleč napredovala in se še naprej uspešno razvija, da bi se avstrijsko gospodarstvo nujno znašlo v silnih težavah, če bi bili ti stiki naenkrat pretrgani, hkrati pa bi bilo izpostavljeno vekili konkurenci članic EGS, predvsem Zahodne Nemčije, katera je že zdaj največji upnik v avstrijski zunanjetrgovinski bilanci.
Po mnenju poslanca Czernetza torej nenadna preusmeritev sploh ne pride v poštev, marveč bo treba iskati tako rešitev, ki bo omogočala Avstriji povezavo z EGS, ne da bi bilo s tem ogroženo njeno članstvo v EFTA. Sploh se Czernetz — in mimo ga tudi mnogi drugi, k jim je res za evropsko integracijo — zavzema bolj za multilateralno rešitev, torej za sporazum med vsemi članicami obeh gospodarskih skupnosti.
Ni izključeno, da bo prav Avstrija tisti preizkusni kamen, ob katerem se bo pokazalo, koliko je dobre volje in iskrene pripravljenosti pri tistih, ki tako radi govore o združeni Evropi.
tevni. Želijo, da se jim omogoči večje število prehodov čez mejo in daljše bivanje na sosednem ozemlju. V tem letu bo ljubeljski predor postal prevozen, zaradi tega pa bo Jugoslavija za prebivalstvo Koroške še dostopnejša. Kolikor se bodo obmejni predpisi ,zrahljali1, bo cirkulacija ljudi čez mejo še bolj dinamična. Moja osebna želja je, da se meja čimbolj liberalizira in da narodi živijo v prijateljstvu.«
Gottfried Timmerer, župan Beljaka, prav tako ugotavlja, da so se v zadnjih desetih letih na jugoslovansko-avstrijski meji razvile prijateljske vezi. »Veseli nas, da je v zadnjem času prišlo v maloobmejnem prometu do olajšav, ki jih ljudje radi uporabljajo. Prizadevali smo si, da bi poglobili jugoslovansko-avstrij-ske odnose na gospodarskem in kulturnem področju in utrjevali prijateljske kontakte med sosedi. To bo naš smoter tudi v prihodnje.«
Maloobmejni promet med Jugoslavijo in Italijo ter Avstrijo je v razmeroma kratkem času postal zelo pomemben faktor ekonomskega, kulturnega in meddržavnega sodelovanja treh sosedov. Seveda še vedno obstajajo vprašanja, ki jih je treba rešiti v korist prebivalstva v obmejnih conah. Čas jih bo najbrž sam postavil na dnevni red tistih, ki o njih odločajo.
RIM. — V nedeljo se je v iikanu začel drugi del ekumenskega koncila. Cere:	a se je začela ob 9.
uri s procesijo koncilskih c	ov. V posebni dvorani
so počakali na prihod papc . Na Trgu sv. Petra so znova postavili pregrade m Vatikanom in Italijo. Število časnikarjev, akredii nih v uradih koncila, je narastlo, sedaj jih je tisoč petsto. Na zadnji steni obSirne dvorane, ki je not..e i^ena tisku, so obesili sliko papeža Janeza XXIII., ki je začel koncil, na njegovi levi pa sliko papeža Pavla VI., ki koncil nadaljuje.
SANTO DOMINGO. — Notranje ministrstvo je javilo, da so prepovedana vsa politična zborovanja v vsej državi. Voditelji Šestih desničarskih strank, ki so bili v opoziciji in ki jih je vojaSki odbor pozval na sodelovanje, so sprejeli poziv za sestavo vlade, ki naj ljudstvu daje zaupanje in ki naj vodi deželo k uresničenju prave demokratične revolucije. Dominikanski radio je javil, da se je predsednik dominikanske revolucionarne stranke Angel Miolan zatekel v kolumbijsko poslaništvo, voditelj dominikanskega ljudskega gibanja Lopez Molina pa se je zatekel v mehiško poslaništvo.
NEW YORK. — Eden glavnih voditeljev ameriških črncev Martin Luther King je predlagal, naj v vsej državi za božič ne delajo običajnih božičnih nakupov, da s tem počastijo spomin Štirih črnskih otrok, ki so jih ubili rasisti v cerkvi v Birminghamu. Tajnik združenja za napredek črncev Roy VVilkins pa je predlagal kampanjo za »izbrane nakupe”, da s tem prizadenejo trgovine, ki izvajajo rasno diskriminacijo. Rasisti medtem nadaljujejo napade na črnce. V Mel-rose, v državi Massachussetts, so zažgali hiSo nekega belega gradbenika, ki je zagovarjal enakopravnost črncev. V Daytonu, v državi Ohio, je okoli sto policajev razprSilo večjo skupino demonstrantov, ki so demonstrirali proti enakopravnosti črncev ter so obmetavali policaje s kamenjem, steklenicami in jajci.
LONDON. — „Daily Ezpress" piSe, da so nekateri izvedenci, ki so navzoči na kongresu o astronavtiki v Parizu, mnenja, da je Sovjetska zveza odkrila način za onesposabljanje ameriških izstrelkov. List dodaja, da obstajajo po mnenju teh izvedencev »močni tehnični dokazi, da nenaden impulz elektromagnetne energije, ki bi jo povzročila velika sovjetska atomska bomba, ki bi eksplodirala več desetin kilometrov visoko, lahko prodre v podzemeljske celice, kjer so izstrelki in onesposobi njih naprave”. Tako prepričanje je baje razširjeno tudi v krogih ameriškega letalstva, ki je začelo pripravljati poseben program za proučevanje teh elektromagnetnih impulzov, ki so se pokazali za tako močne ob sovjetskih jedrskih poskusih v veliki viSini.
BONN. — Pogajanja med prihodnjim kanclerjem Er-hardom in predstavniki liberalne stranke za sestavo vlade, ko bo Adenauer odstopil, so priSla v odločilno fazo. Erhard je sprejel uradno delegacijo liberalcev, s katerimi se je razgovarjal o programu vlade in o Številu liberalnih ministrov. Uradno so sporočili, da so prva uradna pogajanja pokazala popoln sporazum o vseh bistvenih vpraSanjih.
LONDON. — Po zaključku razgovorov v Londonu so uradno javili, da bo Njasa postala neodvisna 6. julija prihodnjega leta.
WASHINGTON. — Predsednik Kennedy poudarja v pismu, ki ga je poslal demokratskemu predstavniku Albertu Thomasu, da namerava vlada sodelovati s Sovjetsko zvezo pri raziskovanju vesolja, »če bo sodelovanje mogoče”. Na vpraSanje Thomasa o staIi-Sču ameriške vlade glede Kennedyjevih predlogov v OZN za sodelovanje s Sovjetsko zvezo, je Kennedy odgovoril, da »zamisel vesoljskega sodelovanja ni nova, temveč je nadaljevanje politike, ki je bila določena leta 1958 na dvostranski podlagi”. On sam je ponovil ameriško sfaliSče ob otvoritvenem govoru svojega predsedniškega mandata, da je ta predlog osebno sporočil HruSčovu leta 1961 na Dunaju in ga je ponovil v pismu HruSčovu 7. marca 1962. »Večkratne ameriSke ponudbe — pravi Kennedy — pa so do sedaj naletele samo na omejene odgovore”.
RIETI. — Avtobus, ki vozi na progi Rietti—Avezza-no, je bil okraden. Nekdo je iz avtobusa odnesel poStno vrečo s Štirimi milijoni lir in vrednostnimi papirji, katerih vrednost Se ni znana. Avtobus bi bil moral odpotovati, ko se je sprevodnik zavedel, da je poStna vreča izginila. Sprevodnik je položil vrečo v avtobus in stopil v bližnji bar na skodelico kave. Ko se je vrnil, vreče ni bilo več. Iz prvih zasliševanj se je zvedelo, da je neki potnik opazil približno 35 let starega moSkega, kako je stopil iz avtobusa in imel pod dežnim plaSčem večji zavoj.
LONDON. — BivSi britanski obrambni minister Pro-fumno in njegova žena Valerie Hopson, ki sta se po izbruhu »Škandala Profumo” umaknila v svoj dom na Škotskem, sta dala na znanje, da nimata nič pripomniti k Denningovemu poročilu, ki obravnava ta primer in da le zaradi tega ne marata sprejeti predstavnikov tiska, ki bi hoteli motiti njun mir. Tudi Kristine Keeler se je po nasvetu svojih pravnih svetnikov vzdržala vsakega komentarja.
DUNAJ. — Na zasedanju mednarodne agencije za jedrsko energijo je poljski delegat v generalni debati načel vpraSanje pomoči Skopju, kjer sta bila dva centra za uporabo jedrske energije v medicini močno poškodovana in onesposobljena za delo. Poljski delegat je pozval agencijo, naj pomaga Skopju pri urejanju perečih problemov.
PRAGA. — CeSkoslovaSki zunanji minister Vaclav David bo uradno obiskal Veliko Britanijo med 15. in 17. oktobrom. Razen sovjetskega je David prvi vzhodnoevropski minister, ki odpotuje na obisk v Veliko Britanijo.
BERLIN. — Vlada NemSke demokratične republike je poslala poziv narodom Francije, Velike Britanije in ZDA, na) ne dopustijo atomske oborožitve Zvezne republike Nemčije. Poziv je poslala ob 25-letnlci mOn-chenskega sporazuma in v njem poudarja, da je za zahodnonemSko politiko danes ena sama realna perspektiva: opustitev revanSIstlčne politike in usmeritev k miroljubni koeksistenci. Sporočilo Se pravi, da interesi zahodnonemSkega prebivalstva zahtevajo politiko normalizacije odnosov med obema nemSkima državama, kot odnosov med Zvezno republiko Nemčijo in drugimi socialističnimi državami.
CIUDAD MEXICO. — Mehika je proslavila tretjo obletnico nacionalizacije elektrogospodarstva. Na slovesnem zborovanju je bilo 50.000 delavcev, udeležil pa se ga je tudi predsednik Adolfo Lopez Mateos. Vlada, ki je pred tremi leti nacionalizirala elektroindustrijo, Je s tem zaključila proces prehajanja celotne energetike v državne roke. Nacionalizacijo petrolejske Industrije so namreč izvedli že leta 1930.

Resna glasba in jazz
O jazzu (izg. »žes*) je danes mnogo govora. Nekateri — predvsem mladina — so zanj navdušeni, drugi ga odklanjajo kot manjvredno glasbo. Vendar pa si je jazz utrl pot po vsem svetu in je zato zanimivo, kaj o njem misli strokovnjak, skladatelj in glasbeni pedagog. Slovenski skladatelj Uroš Krek je na vprašanje »Kje je ravnotežje med resno glasbo in jazzomf* odgovoril v tedenski prilogi mariborskega »Večera*, kjer je med drugim ugotovil:
Resnična muzikalnost ne pozna umetne meje med t. i. resno in lahko glasbo. Ustvarjati domiseln jazz, poln dinamike, razkošen v barvah in ritmu, je prav tako iskreno dejanje kot rojevanje simfonične partiture. Kje pa je vendarle razlika?
Jazz je tip muzike, ki jo je nekdo duhovito imenoval mednarodno glasbeno folkloro. Zaradi močnih primesi ljudskih prvin in improviziranega načina igranja pomeni tisto lahko umljivo glasbo, ki je usmerjena predvsem na specifično čutno dojemanje. Čisti jazz je grajen po vzoru variiranja, zato ni čudno, da zahteva izredno virtuoznost, da, pravcati artizem izvedbe. Oblika variiranja pa je prastar element, najbrž zibelka glasbe. Tu je bržkone skrivnost izredne razširjenosti jazza. V dobrem jazzu je več kot ples, če ga posluša muzikalen poslušalec. Je vznemirljiva glasba, ki pozna tako depresivno kakor ekstatično razpoloženje, melanholijo in razposajenost, nežno in obtožujočo vsebino.
Pod pojmom »resne* glasbe pa si predstavljamo evropsko glasbeno umetnost, ki ima svoj začetek v gregorijanskem koralu in ki doživlja preko petega in instrumentalnega mnogoglasja v pičlih devetih stoletjih svoje preobrazbe do eksperimentalnih poizkusov današnjega časa. Preraščala je okvire obredja in razvedrila ter postala samostojna abstraktna tonska govorica, s katero je moč izražati vse odtenke človeške fantazije, graditi njegovo obliko in najmanjše fraze v razsežna koncertna in operna dela. Njena sposobnost po mno-gostranosti jo varuje pred okostenelostjo in šablono.
Jazz je pojav, ki je nastal iz potrebe po enotnem, kolektivnem izrazu — koncertna glasba teži k oblikovanju osebnega sloga. Jazz se ne boji podobnosti ali celo posnemanja. Za koncertno glasbo je prisotnost osebnosti pogoj kvalitete. Ritem je za jazz neizprosna prvina, z njim nagonsko prepričuje poslušalca, njemu se podreja vsa ostala muzikalna fantazija. V resni glasbi je ritem sublimiran in vedno podrejen izrazu in vsebini.
Teh nekaj razlik naj prikaže, da je jazz samonikel del našega sodobnega glasbenega življenja in da zaradi svoje izrazite podobe in predvsem različnega porekla ne more predstavljati tekmeca resni glasbi in da ga ne moremo obravnavati kot njej manjvrednega ali podrejenega.
Deželna razstava koroških umetnikov
Vsakoletna razstava koroške deželne zveze Poklicnega združenja upodabljajočih umetnikov Avstrije je vedno zanimiv in pester pregled ustvarjanja koroških umetnikov na področjih slikarstva, grafike, plastike in umetnostne obrti. Je neke vrste obračun, s katerim se koroški „svet umetnosti" predstavlja širši javnosti; ne le z namenom, da bi pokazal in izročil v ocenitev svoje stvaritve, marveč tudi zato, da vedno spet opozori na dejstvo, da more umetnost uspevati le tam, kjer je deležna ustrezne podpore. Ravno v tej zvezi, kakor je pokazala tiskovna konferenca pred otvoritvijo letošnje razstave, zastopajo umetniki namreč mnenje, da pospeševanje umetnosti ne bi smelo biti omejeno na podpore iz javnih sredstev, temveč bi morali svojo dolžnost izpolnjevati tudi privatniki.
Letošnjo razstavo v celovškem Domu u-metnikov je zadnji ponedeljek slovesno odprl vodja kulturnega referata deželne vlade dvorni svetnik dr. Rudan v zastopstvu deželnega glavarja V/edeniga. Tudi on je v svojem govoru poudaril, da ne zadostuje, če imamo v deželi dobre umetnike, potrebni so tudi dobri prijatelji umetnosti, ki se nad umetnostjo ne bodo le navduševali, temveč jo bodo tudi upoštevali. Predsednik združenja dr. Rippel je kot namen razstave naglasil, da hoče delo umetnika, ki ustvarja na tihem, predstaviti javnosti, medtem ko je podpredsednik Kucher vodil številne goste skozi razstavo.
V vseh štirih prostorih Doma umetnikov je razstavljenih 122 del, ki jih je po strogem merilu izbrala žirija. Zastopanih je 40 umet-
nikov iz raznih krajev Koroške, med njimi taki, ki imajo že „ime" in smo jih videli tudi na drugih razstavah, poleg njih pa lepo število tudi mladih talentov, za katere je morda prav ta razstava korak v javnost, čeprav s tem ni rečeno, da bi morala biti njihova umetnost manj vredna. Nasprotno: ravno konfrontacija s stvaritvami .priznanih" umetnikov jasno priča, da ima koroška umetnost mnogo obetajoč naraščaj.
Razstava bo odprta do 20. oktobra dnevno od 10. do 12. ure in od 14.30 do 17.30 ure. Ob njeni razveseljivo visoki ravni ji je želeti, da bi bila deležna številnega obiska, posamezni umetniki pa uspešnega odkupa slik, ker šele eno združeno z drugim more biti zasluženo priznanje in izraz potrebnega odnosa občinstva do umetnosti.
Slovensko gledališče v Trstu
bo počastilo 400-letnico rojstva Shakespeara
Medtem ko je Slovensko gledališče v Trstu zadnja leta otvarjalo novo sezono s ponovitvami najbolj uspelih del Iz prejšnjega repertoarja, začenja svojo devetnajsto sezono v znamenju štiristoletnice Shakespearovega rojstva. In sicer bo v počastitev velikega angleškega umetnika uprizorilo njegovega „Ofhella", poleg tega pa pripravilo še eksperimentalno koncertno predstavo monologov, ki jo je pod naslovom .Iz take smo snovi kot sanje" priredil J. Javoršek. Obe Shakespearovi predstavi režira kot gost Branko Gombač iz Celja.
Ne preveč številni kolektiv igralcev in umetniško vodstvo Slovenskega gledališča v Trstu so sredi priprav za prvi del letošnjega repertoarja. V tem se bodo po omenjenih dveh predstavah v oktobru, posvečenih Shakespearu, zvrstile še komedija iz šestnajstega stoletja .Sestrica don Pillona" Girolama Giglia v novembru, mladinska igra .Palčki” Josipa Ribičiča v decembru, Arsena Dikliča „Na zeleni reki čoln" v januarju, Daria Foa še ne izbrano delo v februarju, Bernarda Shawa .Major Barbara" v marcu ter Bevk-Grabnerjev .Kaplan Čedermac” v aprilu.
Vodstvo Slovenskega gledališča v Trstu se je odločilo, da bo za prihodnje Steri-jino pozorje v Novem Sadu pripravilo igro tržaškega pisatelja Josipa Tavčarja .Honolulu”, na revijo gledališč v Sarajevu pa pojde s Shakespearom. V spomladanskem delu gledališke sezone bo odšel kolektiv gledališčnikov na že tradicionalna gostovanja po Primorski, z nekaterimi deli pa bo obiskal tudi Ljubljano, Maribor in Celje. V Trstu pa imajo za čas gostovanj na programu še nekaj bralnih večerov ter za zaključek sezone opereto na prostem.
KUIELRM DROBCinC
^ CelovSko Mestno gledališče — ki je zaradi pre-gradnje svojega poslopja Se vedno gost v Domu glasbe — je svojo novo sezono začelo s ponovitvijo Lebarjeve operete .Dežela smehljaja". Ta komad je bil na sporedu že v prejSnji sezoni, vendar se je vodstvo gledališča med počitnicami trudilo, da bi mu dalo novega bleska, kar je nedvomno tudi uspelo. Kot prvo lefoSnjo premiero pa je celovSko gledališče včeraj uprizorilo opereto .Schwarzwaldmtider Leona Jessla.
0 Znani slovaSki ansambel narodnih pesmi in plesov .Lučnica", ki je z velikim uspehom gostoval na Ko-roSkem že lani, bomo lahko občudovali tudi letos. Danes gostujejo slovaSki gostje v Weissensteinu, jutri, soboto, bodo nastopili v celovSki Delavski zbornici (v okviru prireditve lista .Volkswille”, ki se prične ob 16. uri), v nedeljo pa bodo sodelovali na veliki .vinski veselici” v beljaSki Delavski zbornici, ki se prične ob 16. uri.
Velikanske naklade knjig v Sovjetski zvezi
Številke o izdaji in nakladi knjig v Sovjetski zvezi so tako fantastično visoke, da je odveč kakršenkoli komentar. Poglejmo samo nekaj podatkov.
Leta 1962 so v Sovjetski zvezi izdali 76.700 knjig s skupno naklado 1.000,200.000 izvodov. To pomeni, da je vsaka četrta knjiga na svetu prišla iz sovjetskih tiskarn.
V nobeni deželi na svetu nimajo leposlovna dela toliko izdaj, prevodov in naklade kot v Sovjetski zvezi. Dela Leva N. Tolstoja so po revoluciji doživela 1900 izdaj v skupni nakladi 105 milijonov izvodov. Še več izdaj so dočakala Puškinova dela, namreč nad dva tisoč, vendar v manjši nakladi, ki je dosegla »samo« 98 milijonov izvodov. Dela Antona P. Čehova pa so izdali 1270-krat v skupni nakladi nad 50 milijonov izvodov. Prav tako visoke naklade pa dosegajo tudi mlajši pisatelji: na prvem mestu je Maksim Gorki z 99 milijoni izvodov, na drugem mestu Aleksej Tolstoj s 55 milijoni, sledi Vladimir Maja-kovski s 44 milijoni in nato Mihail Šolohov s 37 milijoni izvodov skupne naklade.
Podobno je s knjigami za otroke, saj nikjer drugje na svetu ne izdajo toliko otroških knjig kot v Sovjetski zvezi. Samo po revoluciji so izdali dela K. I. Čukovskega več kot 600-krat v nakladi 63 milijonov izvodov, še več pa
S.	J. Maršaka, namreč 850-krat v skupni nakladi nad 64 milijonov izvodov.
Dela Karla Marxa in Friedricha Engelsa so v Sovjetski zvezi tiskali 2169-krat (do začetka tega leta) v skupni nakladi 78 milijonov izvodov, medtem ko so Leninova dela od leta 1917 do 1962 tiskali 8300-krat — v nakladi 316 milijonov izvodov.
Računajo, da izide v Sovjetski zvezi vsak dan 150.000 izvodov predvidenih del, tako da je Sovjetska zveza tudi v prevajanju tujih avtorjev na prvem mestu na svetu. Knjižnic pa je na ozemlju Sovjetske zveze približno 400 tisoč, kjer imajo zbranih dve milijardi knjig in časopisov.
Iz zgodovine Ljubeljskega predora 3 4 5 6 7
3.	maja se pomešajo prvi civilisti med vojsko. Zvedeli smo zadnje novice ... Rusi so pri Gradcu, Angleži prodirajo preko Tirolske.
4.	maj. Zimmermann, ki je pakti-ral s partizani, je bil aretiran, zaprt zaradi izdaje in bi moral biti obesen v 48 urah brez sodbe. Toda ponoči je pobegnil...
5.	maja nam je bilo rečeno, da določimo za vsako barako po enega, ki bo odgovarjal za idisciplino in za prehrano . ..
6.	maja se je kompanija alpske žandarmerije pripravila za odhod ...
7.	maja smo dobili povelje za odhod. Sledil je kratek posvet vodilnih članov nacionalne fronte.
Dva izmed njih sta šla kot delegata h komandantu taborišča, da zahtevata garancijo za varnost. Delegacija je bila sprejeta. Po eni uri razgovora so bili sprejeti pogoji: bolniki ne bodo evakuirani in z njimi bo ostal Čeh zdravnik-specialist Janouk. Počakalo se bo, da bodo invalidi z vozili transportirani v Tržič.
Dvojna vrata taborišča so se odprla zadnjič, kajti za nami se ne bodo vec zaprla. Sli smo v vrsti brez reda. Spremljalo nas je 44 vojakov. Komandant se je skril v svojo sobo, da si napravi zadnje pakete.
Komaj smo šli 200 m, ko sta se namah razvili v koloni francoska in poljska zastava. Naši čuvarji so molčali. Šli smo mimo cestarjeve hiše, kjer ni bilo več nageljnov in mimo kapele v tunel. Počasi smo napredovali, držeč se za roke, da se kolona ne pretrega. Proti jutru smo za-ledali severni izhod, in se znašli pod oroškim nebom. V slovo predoru je zadonela »marseljeza«. Marširali smo ves dan do polnoči. Ponoči smo sli-
šali streljanje partizanskih pušk in mitraljezov. Določeno število naših je poiskalo zvezo s partizani. Tudi dve tretjini naših čuvarjev sta pobegnili. Proti jutru so nas pri nekem naselju (Bistrica) poklicali možje, oblečeni v rjave uniforme z zvezdo na kapi. Bil je to oddelek Titove vojske. Naši tovariši so bili že v nji-kovih vrstah. Naši stražniki so postali naši ujetniki. Sledili smo partizanom in se na srečo izognili zasedi, ki so nam jo SS-ovci pripravili nekaj kilometrov naprej, da bi nas po navodilu komandanta pobili. 150 naših je stopilo k partizanom in ustanovila se je brigada Liberte 8. maja 1945. Komandant je bil Colin. Ostali pa so preko Podrožce šli v Beljak, kjer so se priključili zavezniškim silam.
4. junija je bila brigada razpuščena in Francozi so se 7. junija 1945 vrnili domov.«
PRIŠEL JE DAN SVOBODE
Kaj je bilo z ostalimi interniranci v taborišču?
Anonimni Slovenec pripoveduje? Izvolili smo tri delegate ali vodje, in sicer enega Slovenca, enega Francoza in enega Poljaka. Ti so pozvali na red in počastili smo pobite in padle tovariše z enominutnim molkom. Francoze in druge so poslali čez Ljubelj. Jugoslovani pa smo morali nazaj v barake. Poveljnik taborišča nam je dal vedeti, da smo še vedno v njegovi oblasti in bo vsak prekršek kaznovan s smrtjo.
Ob 17. uri je bil za Jugoslovane ponoven zbor. Poveljnik taborišča nas je začel po enega ali dva v presledkih izpuščati. Mislim, da nas je bilo okrog sto, a od tega okoli 70 Slovencev.
Francozi-bolniki, ki jih je bilo oko-
li 15 in se niso mogli pridružiti koloni, ki je odšla na Koroško, so ostali v taborišču in čakali na prevoz.
Mally Mici opisuje transportiranje:
»Francozi so me naprosili, da poskrbim za bolnike. Vse je bilo narobe, nikjer nobenega prevoznega sredstva, ne avtomobilov. Ves dan sem iskala po Tržiču, da sem našla nekaj konj in voz, ki so šli potem po bolnike v taborišče. Dva interniranca sta bila že mrtva, 8 so jih prepeljali na nosilih, pet pa jih je prišlo peš. Zložili so jih na »Zgornjem koncu«. Šla sem v hotel Pošto, da so jim dali nekaj hrane.
Nato sem spet iskala kamion, bencin in šoferja. Našla sem vse, vendar danes ne vem več, kdo je kaj dal. Francoz Rogers, ki je bil šofer, je bolnike peljal na Golnik. Trije Francozi, en Poljak in en Čeh pa so ostali v Tržiču. Vsem smo preskrbeli civilne obleke, tudi tistim, ki so se vrnili kasneje iz Golnika. Enajst se jih je oglasilo pri meni in so se zahvalili za pomoč.
Eden Francozov, Luis Balzan, ki je stopil v angleško vojsko kot major, je ostal tako dolgo, da so ujeli in obsodili Winklerja, Ramsauerja in SS-ovce, ki so bili v taborišču. Ta me je čez 14 dni prišel obiskat na vrh Ljubelja, kamor sta me peljala z džipom dva partizana in je hotel vedeti, kako je z bolniki. Bil je zelo hvaležen, ko je izvedel, da so živi in da smo jih prepeljali na Golnik. Ni se hotel prej vrniti v Francijo, da so bili vsi internirani Francozi rešeni in preskrbljeni in kaznovani zločinci iz taborišča.
Predor, katerega so interniranci gradili v lastni krvi in znoju, pa naj služi ne več zavojevalnim interesom, pač pa bratstvu in koeksistenci Jugoslavije z narodi onstran Karavank in na severu Evrope.	(Konec)
Da bi zbrisali sledove svojih grozodejstev, so Nemci taborišče porušili. Le temelji še stoje, nad njimi pa bdi črna skulptura okostnjaka, ki v grozečem molku obtožuje nacistične zločine z eno samo besedo: J‘ACCUSE — OBTOŽUJEM!

Koncert pevcev iz Krope na Radišah
V okviru kulturne izmenjave med slovenskimi prosvetaši tu- in onstran meje je bil v nedeljo popoldne na sončnih Radišah lep in užitka poln kulturni praznik — gostovanje odličnega pevskega zbora KUD „Stane Žagar" iz Krope na Gorenjskem. Kljub neki drugi večji prireditvi v Medgorjah so v pričakovanju lepega petja Radišani in okoličani napolnili prosvetno dvorano.
Radišani smo ljubitelji petja in tudi sami radi pojemo, zato je naš pevski zbor pod zborovodjem Šimejem W r u I i c h o m pozdravil drage goste s pesmijo, predstavnik društva Janko T o I m a j e r pa je gostom izrekel iskreno dobrodošlico in poudaril globoki pomen takšnih medsebojnih stikov.
Dirigent pevskega zbora Egidij Gaš-paršič je predstavil svoj 15-članski zbor na odru in začel se je odvijati bogat, pester in živahen spored pesmi. Dvorano so napolnili čisti, ubrani glasovi kvalitetnega zbora. Odilčno so peli slovenske narodne, med temi dve koroški, vrsto umetnih pa tudi nekaj iz daljnjih krajev, črnskih in ameriških. Ne bilo bi lahko izbrati pesmi, ki so najboij ugajale, užgale so prav vse in viharnega ploskanja ter odobravanja hvaležnega občinstva brez razlike ni bilo konca ne kraja. Da, pri nekaterih pesmih poslušalci le niso odnehali, spontani viharni zahtevi dvorane so morali pevci ustreči in nekatere pesmi ponoviti.
Prehitro je minil čas plemenitega pevskega užitka, ki so ga poklonili gostje iz Krope. V imenu gostov-pevcev je Radišane pozdravil Justin Ažman in izrazil v imenu
Kotmara vas
Preteklo nedeljo sta sklenila zakonsko zvezo ženin Erih Č i m ž a r iz Čahorč in nevesta Trudi Matic iz Imovja v žihpoljski občini.
Poročno slavje je bilo vesel življenjski dogodek novoporočenega para, s katerim se je veselilo mnogo sorodnikov in številno dobrih prijateljev in znancev ženina in neveste. Poročila sta se mlada človeka, ki sta si po vrlinah, značaju in vzorih enaka, kar je tudi neprecenljivega pomena za srečno in harmonično zakonsko življenje. Ženin Erih, ki bo nekdaj naslednik očetove domačije, je absolvent kmetijske šole v Podravljah in zdaj v šoli pridobljeno znanje lahko s pridom izkorišča v kmetijskem gospodarstvu. Hkrati je poslovodja Kmečke gospodarske zadruge Kotmara vas in s tem doprinaša svoj delež k našim skupnim gospodarskim prizadevanjem v okviru zadružništva. Je pa tudi vnet prosvetaš, v domačem slovenskem prosvetnem društvu je marljiv in vzpodbuden tajnik, toda tudi navdušen pevec v našem zboru.
Prav tako izhaja nevesta Trudi iz ugledne, zgledne in poštene naše družine in ni dvoma, da si je Erih izbral pravo življenjsko družico, ki bo vzorna žena in mati v novi družinski celici in, kar je bistvena naloga matere, dobra vzgojiteljica mladega naraščaja.
Veselo domače ženitovanjsko slavje je bilo v gostilni pri Ledererju, kjer so se vsi gostje odlično počutili, k čemer je doprineslo tudi petje ženinovih pevskih tovarišev in tovarišic. Mladima novoporočencema srčno čestitamo in želimo vse najboljše!
vseh svoje veselje in zadovoljsivo nad tako iskrenim, prisrčnim sprejemom na Koroškem. Radišani so pevskim tovarišem iz Krope — zboru, ki nosi ime po narodnem heroju Stanetu Žagarju — podarili lepo sliko Radiš, ki so je bili gostje zelo veseli. Na naše veselje so se gostje še nekaj časa po koncertu zadržali na naših Radišah. V sproščenih medsebojnih razgovorih smo sklepali bližja poznanstva in izmenjavali koristne misli in pobude. Pevci iz Krope so radiške pevce povabili tudi na obisk in gostovanje v njihovem kraju, čemur se bodo Radišani ob prvi priložnosti odzvali z veseljem.
Lep popoldne so nam podarili pevci iz
Zakaj so prezrli
Kotmara vas. — Po dolgotrajnih pogajanjih med KELAG in elektrifikacijsko zadrugo v Kotmari vasi je KELAG prevzela to električno omrežje. Iz tega razloga so priredili v soboto 21. septembra v gostilni lile slavnost, na katero je elektrifikacijska zadruga povabila člane in še nekatere druge. Po koncertu na prostem, ki ga je izvajala obratna godba KELAG, je bila v gostilni slavnost z godbo in petjem. K sodelovanju na tej prireditvi naš pevski zbor ni bil povabljen, pač pa pevski zbor »Karawanken-Echo«.
Odbornik elektrifikacijske zadruge se je pri predsedniku upravnega odbora zanimal, kateri pevci bodo na prireditvi peli, ker pri nas obstojata dva pevska zbora, namreč zbor našega slovenskega prosvetnega društva in zbor »Ka-rawanken-Echo«. Predsednik mu je rekel, da je vsa organizacija v rokah KELAG in še pristavil, naj nehamo »politizirati«. V tej zadevi se je odbornik obrnil s prošnjo na KELAG za pojasnilo, na katero je direktor izjavil, da je KELAG samo prirediteljica večera ter da stavi na razpolago godbo in krije stroške. Koga naj še povabijo k sodelovanju, je bilo prepuščeno predsedniku elektrifikacijske zadruge in kotmirškemu županu. Zanimal se je tudi, kako številen je naš pevski zbor in ko je to
Obisk predsednika mestne občine Kranj Martina Koširja s tremi drugimi zastopniki občinske uprave pred nedavnim v Beljaku je tudi pripisati ugodnostim malego obmejnega prometa, ki olajšuje medsebojne stike tudi med odgovornimi za občinske zadeve. Izmenjava izkušenj in misli o različni družbeni ureditvi more biti le plodna in koristna. Predstavniki občine Tržič in predstavniki občine Borovelj so tudi imeli že medsebojne stike, ki so brez dvoma lep doprinos k boljšemu medsebojnemu razumevanju med narodoma dveh sosednih držav ter razpršujejo nezdrave predsodke temne preteklosti ob jutranjem svitu prizadevanj dobrososedskega sožitja med vsemi narodi in s tem kamenček k zgradbi miru na svetu.
Gostje so vrnili obisk predstavnikov be-Ijaške občine v Kranju. Na magistratu je zastopnike kranjske občine sprejel in pozdravil namestnik župana ing. R e s c h. Sprejemu je sledil ogled novih vzgojnih zavodov, stanovanjskih hiš, kopališča in campinga na Osojskem jezeru in nove klavnice. V spremstvu beljaškega župana Timmererja so
Krope, naj jim tem potom še izrečemo srčno zahvalo s klicem na skorajšnje veselo svidenje! —
Gostje so prispeli na Koroško že v soboto. V Celovcu so njihovo petje snemali v radiu, potem pa so napravili izlet v naš prijazni Bilčovs, kjer jih je sprejel in pozdravil podpredsednik Slovenske prosvetne zveze Janko Ogris. V nedeljo dopoldne pa so obiskali Ojstrovico in Gosposvetsko polje in se tako nekoliko seznanili s kosom naše koroške dežele.
Upamo, da so se dragi gostje vrnili v Kropo fako zadovoljni, kakor smo bili zadovoljni z njimi mi.
naš pevski zbor?
zvedel in da so celo štirje odborniki elektrifikacijske zadruge naši pevci, je dejal, da naše pevce naknadno vabi k sodelovanju. Naš odbornik se mu je za razumevanje zahvalil. Vendar to ni zadostovalo, kajti lokalno organizacijo večera sta imela v rokah predsednik elektrifikacijske zadruge in domači župan.
Podoben primer je bil tudi ob izročitvi gasilskega avtomobila svojemu namenu. Da bi naš župan ne vedel, da obstoja pri nas tudi kvaliteten slovenski pevski zbor, je smešno, ozadje je drugo. Na žalost smo od župana že slišali izjave, ki bi jih socialističnemu županu ne mogli pripisati, ko je na primer ob neki priložnosti izjavil, da se požvižga na naše glasove, ob vsaki priložnosti, če opozarjamo na krivice, ki se nam gode, pa svetuje, naj gremo čez Karavanke.
Take izjave si bomo seve zapomnili, znali pa bomo tudi nasproti takim kršiteljem socialističnih načel nastopiti. Ob vsem tem bi pričakovali, da bi se moralo vodstvo socialistične stranke zanimati za take svoje razkrajajoče pristaše, ki našemu človeku jemljejo vero in zaupanje v iskreno izvajanje socialističnega programa v medsebojnem sožitju.
se gostje iz Kranja podali na pomembnejše razgledne točke na cesti, ki jo gradijo na Dobrač. Gostje so prisostvovali tudi „V. mednarodnemu teku v zdraviliščnem parku v Beljaških toplicah", pri katerem so sodelovali tudi športniki iz Kranja.
V medsebojnih razgovorih, katerim je med drugimi prisostvoval tudi mestni svetnik ing. S e r e i n i g , je bilo nedeljeno mnenje, da bo tudi ta obisk koristil še tesnejšim in ožjim kulturnim, kakor športnim stikom ter izmenjavam med Beljakom in Kranjem.
Plemenski sejem pincgav-skega goveda v Lienzu
Pincgavska rejska zveza za Koroško in Vzhodno Tirolsko bo priredila prihodnji plemenski sejem v petek, dne 11. oktobra, v Lienzu. Na sejem bodo postavili 150 krav in telic, med temi visoko breje krave in take s teleti ter krajši čas breje telice. Vse živali izvirajo iz tbc- in bangovih bolezni prostih obratov.
Bilčovs
Mesec dni bo minilo od tega, odkar so po naših šolah spet odprli vrata za novo šolsko leto. Učilnice je zasedla ukaželjna in uka potrebna naša mladina. V začetku je potrebno gotovo veliko truda, da pride poučevanje spet v pravi tir ter se načrtno razvija, da se učeča se mladina z zanimanjem in veseljem oprime ter si prilašča znanje, ki ji je v poznejšem življenju potrebno. Na južnem Koroškem imamo še posebno u-godnost, namreč da se otroci lahko naučijo dveh jezikov, seveda če jim starši to ugodnost privoščijo. Po krivičnem zakonu je treba otroke k dvojezičnemu pouku posebej prijaviti. Precej je pri nas prijav k dvojezičnemu pouku, vendar je še veliko staršev, ki v svoji primitivnosti ali iz katerih koli drugih vzrokov zanemarjajo to svojo — lahko bi rekli — sveto roditeljsko dolžnost. Menijo celo, da je bolj „nobel", če se more njihov otrok „pohvaliti", da slovensko ne zna, torej jezika, ki ga je vendar od staršev prvega slišal kot materinski jezik. Kakšna slepota in krivica nad otrokom, če starši onemogočijo otroku potrebno znanje obeh deželnih jezikov, posebno pa tudi znanja v besedi in pisavi materine besede.
Na žalost tudi šolska oblast ne stori svoje dolžnosti, kar smo povedali že ponovno.
ODER MLADJE
priredi v nedeljo, dne 6. oktobra 1963 kmečko igro v treh dejanjih
»MATI TEREZA«
pri Voglu v Št. Primožu ob pol treh popoldne in pri Šošfarju v Globasnici ob pol osmih zvečer.
Iskreno vabljeni!
Za pouk slovenščine še do danes ni bil izdan enoten učni načrt. Zahtevamo, da poučevanje slovenskega jezika ne bo odvisno samo od mile volje učiteljev. S tem ne trdimo, da bi se pri nas učiteljstvo ne potrudilo, toda vendar pri slovenskem pouku so prepuščeni samim sebi, ker ni ustrezajočega učnega načrta.
Na natši šoli je skozi 15 let poučevala g. Paula Maurer. Vsi brez razlike smo jo spoštovali in cenili kot zelo dobro učno moč. Poučevala je tudi slovenščino z enako ljubeznijo kot vse druge predmete. Žal, da nas je z začetkom šolskega leta zapustila in nastopila službo v Borovljah, kjer je tudi njen dom. Želimo, da bi bila tudi na novem službenem mestu srečna ter se ji za njen dolgoletni trud med nami prav lepo zahvaljujemo. Ostala je pri nas mlada učiteljica, ki pa žal nima izpita iz slovenščine. Naš pozdrav pa velja novi učiteljici g. Milki Mohar, ki je na naši šoli nameščena od začetka letošnjega šolskega leta dalje.
Upamo, da bo naše učiteljstvo tako složno in v medsebojni povezavi tudi še nadalje izvajalo svojo odgovorno nalogo in bistrilo glave naših mladih. Spomin na šolska leta ostane vsakemu v spominu vse življenje in koristno znanje je velik kapital, na našem ozemlju pa je važno tudi znanje obeh jezikov.
Predstavniki občine Kranj na obisku v Beljaku
iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiii>i|i*ii*iiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii<iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>'iii||ini||>
Lep izlet pliberških zadružnikov
Odborniki naših treh zadrug v Pliberku: Kmečke gospodarske zadruge, Hranilnice in posojilnice ter Živinorejske zadruge, so si predpreteklo soboto in nedeljo privoščili izlet na Štajersko. Zasedba izletne skupine, 38 oseb, je bila lahko rečemo, kvalitetna, po starosti mlajši in starejši, poklicno pestra, povečini kmetje, dobri gospodarji na svojih kmetijah in razen tega zavedni zadružni funkcionarji, ki se zavedajo pomena in potrebe zadružništva za obstoj in napredek srednjih in malih kmetijskih obratov ter obrtnikov in delavcev. Med izletniki je bil tudi svetnik kmetijske zbornice Mirko Kumer v funkciji predsednika upravnega odbora Živinorejske zadruge in odbornika v ostalih dveh zadrugah, ki je prevzel tudi vodstvo izleta.
Škoda je bilo le, da izlet načrtno ni bil najbolje organiziran, da bi se mogli izletniki bolje vpoglobiti in seznaniti s sistemom in načinom dela tamkajšnje kmetijske proizvodnje in spoznati razvito zadružno dejavnost v tem predelu Slovenije. Namen izleta je bil spoznavati kraje, delo in življenje ljudstva na slovenskem Štajerskem, skratka poučni izlet, hkrati pa tudi razvedrilo in sproščenje od vsakdanjih skrbi in dolžnosti.
Kljub gotovim organizacijskim pomanjkljivostim je bil izlet nad vse bogat ter poln koristnih in lepih doživetij. Vozili smo se z dvema Sienčnikovima prevoznima sredstvoma, z avtobusom in kombijem in sicer brezhibno. Štefanu Sienčniku se mora priznati, da so mu kraji in vse ceste znane, kar je brez dvoma velika prednost.
Ob Dravi od Dravograda do Maribora je vrsta novih elektrarn, in vsi so dejali, da je v tej dolini vodna sila Drave posebno »vpre-žena« in izkoriščena za proizvodnjo električne energije v ogromno korist zmogljivosti v industrijskem, obrtnem in kmetijskem gospodarstvu.
Izletniki so se ustavili v metropoli slovenske Štajerske, drugem največjem slovenskem mestu. Maribor je znan po izredno ugodnem podnebju ter ga zaradi tega imenujejo tudi »štajerski Meran«. V Mariboru so se izletniki razhiteli in si mesto na naglico ogledali, nekateri pa so obiskali tudi svoje znance. Med drugim so izletniki obiskali še Slomškov grob, ki je kot lavantinski škof bodril tudi koroške Slovence k narodni zavesti in zvestobi.
Po dobrem in razmeroma poceni okrepčilu v »Samopostrežbi« se je vožnja nadaljevala
skozi pokrajinsko čudovito lepo Dravsko polje, v med Halozami in Slovenskimi goricami ležeči znameniti Ptuj, ki je po velikosti šesto mesto Slovenije. Ptuj je priznano zelo hvaležna turistična točka, pravijo, da je s svojimi zgodovinskimi in kulturnimi spomeniki, muzeji, z gradom in obsežnimi zbirkami pravi biser vse Slovenije, kraj cvetoče pomladi, vročega poletja, prijetnih jeseni, obdan od žitnih polj, vinogradov in sadovnjakov. Kos te lepote smo imeli na izletu priložnost videti in zajeti. Ogledali smo si predvsem znamenito in reprezentativno grajsko stavbo z edinstvenimi gobelini, renesančnim, baročnim in klasičnim pohištvom. Znamenitosti predmetov v gradu nam je razložil vodja Lah, kar je bilo za vse zelo zanimivo in poučno kot nazoren pogled v minulo preteklost. Močan vtis na vse je napravil ogled spominov in dokumentov iz narodnoosvobodilne borbe, saj je tudi Ptuj doprinesel hude in ogromne žrtve krvi in trpljenja za svobodo in mir. Znano je, da je bil Ptuj nekdaj zelo renegatsko nemčursko mesto, kjer so izdajali tudi prosuli nemškutarski list »Šta-jerc«, ki ga je koroški »Mir« imenoval »gift-na krota«. Novi čas je pometel z oholim nem-čurstvom v Ptuju.
Ob najboljšem razpoloženju smo bili gostje ter tudi prenočili nekaj kratkih ur v novem hotelu »Poetovio«. Ravnatelj Rudi Bratec nas je lepo sprejel, hotel pa nudi vse, kar si kdo
poželi. Če povemo, da smo prej užili v reprezentativni kleti pristno, zares iz grozdja dobavljeno vinsko kapljico, je razumljivo, da smo v kletnem baru hotela nadaljevali do zgodnjih jutranjih ur, ki so minile, kakor bi trenil. Morda je to pripisati tudi servirki Ivanki, ki je bila zelo vzradoščena ob obisku zamejskih koroških Slovencev.
V Slovenskih Konjicah nam je obratovodja Lešnik odprl vpogled v delovanje Kmetijske proizvajalne zadruge z močno razvito živinorejo, nad sto krav in ogromno telet^ kar potrjuje dejstvo, da v Sloveniji posvečajo veliko prizadevnosti donosni živinoreji za domačo preskrbo in^ za izvoz. Zaradi milega podnebja so v bližnji okolici Konjic lepi vinogradi, sadovnjaki in vrtovi.
Po slovesu iz prijaznega trga smo se ustavili v Celju, za Ljubljano največjim gospodarskim, prometnim in kulturnim središčem Slovenije, nekdanji rezidenci celjskih grofov, na kar spominjajo mnoge zgodovinske znamenitosti.
Po krožni vožnji skozi novo prelepo rudarsko mesto Velenje, ki si ga je vredno ogledati in vzbuja občudovanje pri vseh turistih — med drugimi je Velenje občudoval med svojim obiskom v Jugoslaviji tudi sovjetski premier Hruščov — smo se vrnili na Koroško z dobrimi, lepimi in neizbrisnimi spomini na zanimiva in prijetna doživetja na izletu.
Cigaretni dim in rak
ALI CIGARETNI DIM RES POVZROČA RAKA NA PLJUČIH!
Leta in leta se že trudijo kemiki, da bi v tobaku odkrili posebno kemično snov, ki bi imela karcinogene lastnosti (se pravi, da bi odkrili snov, ki povzroča nastanek raka), saj je že precej dolgo, kar se je med nekaterimi strokovnjaki utrdilo mnenje, da je prav cigaretni dim tisti, ki pri mnogih kadilcih povzroči raka na pljučih. Z natančnimi analizami so tobak preiskali tako rekoč po dolgem in počez; odkrili so v njem celo nekatere arzenove spojine, pa dosti katrana, razne naftine derivate in v majhnih količinah še vrsto drugih snovi, za katere nekateri strokovnjaki odločno trdijo — in svoje trditve potrjujejo z rezultati poskusov — da so v čisti obliki res karcinogene. Toda še do danes ni uspelo kemikom zanesljivo ugotoviti kakšne posebne snovi s karcinogenimi lastnostmi tudi v tobakovem dimu.
Mnenje, da tobakov dim povzroča rak na pljučih, se torej ne opira na kemične analize, ampak predvsem na razne statistične ugotovitve in na določene poskuse z laboratorskimi živalmi. Največ vznemirjenja med ljudmi je povzročil poskus, ki sta ga pred časom naredila dr. Wynder in dr. Graham, ko sta skušala dokazati zvezo med nastankom raka in cigaretnim dimom. Oba znanstvenika sta si za poskus izbrala 81 laboratorijskih miši in jim po hrbtu skrbno obrila vso dlako, potem pa sta jih 71 tednov dolgo po trikrat na teden drgnila po hrbtu s katranom, ki sta ga dobila iz tobačnega dima. Rezultat je bil porazen: pri 36 živalih (od 81) se je pojavilo rakasto obolenje!
NEPONOVLJIV POSKUS
Res pa je, da je bil ta poskus doslej tudi e-dini otipljivi dokaz za karcinogenost tobačnega dima. Za njima so skušali poskus ponoviti se mnogi drugi znanstveniki, pa niso nikoli dobili enakih rezultatov. Tudi dr. Wynder je ponovno poskušal in si je izbral drugo pasmo miši: od 86 jih je tokrat dobilo raka samo 12, ko si je izbral še tretjo vrsto miši, pa sta celo zboleli samo dve. Še posebno dvomljiv pa
je postal rezultat omenjenega poskusa, ko so drugi raziskovalci na enak način povzročili nastanek raka pri laboratorijskih miših z grozdnim sladkorjem, z olivnim oljem in celo s paradižnikovim sokom ...
Tako sta med strokovnjaki nastali dve skupini: eni trdijo, da cigaretni dim povzroča raka na pljučih in dokazujejo svoje, drugi pa trdijo, da to ne drži in da so vzroki drugje, ter dokazujejo nasprotno od prvih. Med slednjimi je tudi strokovnjak za patologijo na univerzi Yale dr. Harry Green, ki pravi:
»V naših laboratorijih že več kot deset let skušamo dokazati zvezo med rakom na pljučih in tobačnim dimom. Poskušali nismo le z odraslimi živalmi, ampak tudi z mišjimi zarodki, kjer smo v tkivo določenega organa vnesli na priliko katranove derivate, izločene iz tobačnega dima. Poskušali smo z tobakom vseh vrst, tudi z žlindro iz pipe itd. V vseh teh primerih se je po 30—40 dneh s skoraj 100-odstotno zanesljivostjo razvil rak na določenem organu; izjeme so bile le takrat, kadar smo skušali povzročiti nastanek raka na pljučih in smo vnašali razne tako imenovane karcinogene snovi v pljučno tkivo. V enem letu smo naredili 800 takšnih poskusov, pa nikoli nismo odkrili spremembe v pljučnem tkivu.
Podoben rezultat so dobili tudi v Angliji pri raziskovalni ustanovi »British Empire Cancer Campaign«, kjer so s posebno napravo, ki je »kadila« po 36 cigaret hkrati, izločili katran iz tobakovega dima, potem pa so ta katran vbrizgali mišim. Nobena od živali ni dobila raka na pljučih.
ZASTRUPLJENO OZRAČJE — GLAVNI KRIVEC!
Nasprotniki kajenja pa vendarle opozarjajo na to, da nam statistike kažejo povsem vzporeden porast potrošnje cigaret od začetka našega stoletja do danes in števila obolenj za rakom na pljučih. V Ameriki so izvedli obširno anketo med kadilci in nekadilci; dve leti
Peklenski vrtiljak
Vsi stroji, ki jih uporabljamo, imajo krožno gibanje. Vrtijo pa se bolj ali manj hitro. Zobato kolo pri kolesu napravi pri hitrosti 15 km/h kakih 45 o/min. (obratov v minuti). Gramofonska plošča se vrti s 33, 45 ali 78 o/min., parnikov vijak se vrti s povprečno hitrostjo 130 o/min. Vodne turbine in generatorji, ki jih ženejo, se zavrte 33-krat na minuto. Hitrost parnih turbin je 1500 do 3000 o/min. Os električnega motorja v delavnici se obrne 1400-krat v istem času vtem ko se vijak potniškega letala nekoliko hitreje obrača. Gonilna os avtomobila napravi pri hitrosti 60 km/h približno 2000 obratov na minuto, a nekateri dirkalni motorji dosežejo 7000 o/min. in celo več.
A vse to ni nič v primerjavi s plinskimi ultra-hitrimi turbinami, ki jih je leta 1947 skonstruirala družba Westinghouse in ki se vrte s 3500 o/min., ali z malimi električnimi motorji, prav tako izdelanimi v Ameriki, ki dosežejo 80.000 o/min. Ti razvijejo 0,1 KS, so 15,3 cm dolgi in imajo premer 4,5 cm. Razen teh liliputanskih motorjev izdeluje General Electric električne motorje od 300 do 700 KS, ki se vrte z zelo veliko hitrostjo, 18.000 o/min. Nekaj let je držala hitrostni rotacijski rekord centrifuga univerze v Virginiji, ki jo je poganjal stisnjeni zrak in se je vrtela s 500.000 o/min. Dandanes so sestavili malo turbino, ki napravi 15.000 obratov na sekundo, to je 900.000 o/min.; poganja jo stisnjeni zrak, meri pa le 1 cm v premeru. Če bi pa uporabljali stisnjeni vodik namesto zraka, bi se število obratov povečalo na 1,200.000 o/min. Lažji vodik namreč povzroča manj trenja kot ..gosti" zrak. Če bi povezali to turbino s kolesom s premerom 1 metra, ali 3,14 m obsega, bi to kolo preteklo 226.080 km v eni uri ali kakih 5-krat okoli Zemlje.
in pol so opazovali 188.078 oseb med 50. in 69. letom starosti. Pri 32.560 nekadilcih so odkrili dva primera raka na pljučih, pri 11 tisoč 720 priložnostnih kadilcih so odkrili štiri takšne primere, pri 12.121 kadilcih pipe je bilo šest primerov, pri 107.978 kadilcih cigaret pa je bilo 152 primerov raka na pljučih. Med tem časom je 8105 anketirancev umrlo; toda samo 168 od njih jih je umrlo za rakom na pljučih.
Tako se med strokovnjaki utrjuje mnenje, da sicer najbrž obstaja določena zveza med kajenjem in rakom na pljučih, da pa cigaretnega dima ne moremo smatrati za najbolj pogosten vzrok tega obolenja. V zvezi z omenjenim vzporednim porastom potrošnje cigaret in številom primerov pljučnega raka pravi dr. Rosenblatt iz New Yorka, da ne smemo pozabiti tega, da se je do danes zelo povečala tudi potrošnja tekočih goriv v avtomobilskih motorjih, pa uporaba saj v industriji vulka-niziranega kavčuka — sami možni vzroki za porast obolenj raka na pljučih. Razen tega pa se je povprečna življenjska doba ljudi v zadnjem stoletju precej podaljšala; leta 1899 je znašala povprečna življenjska doba pri moških 47 let, pri ženskah 49 let, medtem ko znaša danes pri moških 67 let, pri ženskah pa 73 let. To pomeni, da v sedanjem času živi več ljudi v »nevarni starosti raka«, ki se po pravilu začne po 40. letu starosti.
Znanstveniki, ki raziskujejo vzroke za pogostnost raka na pljučih, menijo, da bi bilo te vzroke predvsem treba iskati v ozračju, ki ga dan za dnem vdihujemo. V Londonu je na pri-
^'iiiijiiiiiuiiiiiiiiiLiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiit
I	I
Radarska vojna med netopirji in žuželkami
| Da lovi netopir svoj plen z nekak- = | šnim radarjem, je splošno znana skriv- = = nost, naravoslovce pa je že davno za- S E nimalo tudi vprašanje, če so žuželke = | povsem izročene na milost in nemilost 1 = požrešnim netopirjem ali pa imajo le | | kakšno obrambno napravo. Odkritja | E dveh ameriških naravoslovcev so prav = E presenetljiva. Pri večjem številu metu- = § Ijih vrst in še posebno pri raznih noč- = = nih metuljih sta odkrila med oprsjem § S in zadkom organ, ki na razmeroma = E preprost način reagira na nihanja tre- E E kvenc od treh do sto kilociklov, to so E = pa ravno zvočni valovi, s katerimi 5 E „delajo” netopirji. Ne le da lahko od- 1 E krijejo netopirja, ki je oddaljen do tri- | E deset metrov, celo njegov točen po- | E ložaj jim izdata dva takšna bočno ob | | trupu postavljena organa. Metulj, ki | E je tako spoznal, da je v nevarnosti, | E reagira tako kot bi v njihovi koži vsak | S pilot. Ali pikira do tal ali napravi lu- | | ping ali pa „svečo" in se izogne silo- | E vitemu naletu krvoločnega nočnegc § | napadalca.	=
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||l||||||||||||||||l||l|l||||l||i=
liko kar dva in polkrat več primerov raka na pljučih kot na podeželju tam okoli; podobne ugotovitve so dale tudi raziskave v mestih in na podeželju v ZDA. V vseh teh primerih gre za močno industrializirana mesta, kjer poznajo tako imenovani »smog«, se pravi ozračje, ki ga zastrupljajo tovarniški dimniki in gost cestni promet z motornimi vozili, ki kar naprej polnijo ozračje s strupenmi izpušnimi plini. Verjetno je, da tudi tobačni dim ni povsem nedolžen činitelj pri pojavih pljučnega raka, toda vse kaže, da njegova vloga pri vsem tem le ni tako usodna, kot to mnogi mislijo.
Tudi to je zanimivo
SAMCI SO NA SLABŠEM
Pri vretenčarjih je število zastopnikov obeh spolov skoraj enako. To je, seveda zgolj splošno veljavno pravilo. Pri nekaterih živalskih vrstah so ostopanja od tega pravila velika. In katera vrsta je to? Odgovor je presenetljiv. To je vsem dobro poznan pes, hrt, kjer se na 100 samic rodi 110 samcev. Torej izrek o ubogem pasjem življenju ni iz trte izvit.
O SAMCIH, KI RODIJO MLADICE
IN NESEJO JAJCA
Da ne bo razburjenja, povejmo prav na začetku, da samci teh funkcij za zdaj še ne opravljajo. Vendar ta odgovor ni popoln. Včasih bolezen spremeni spol. Precej znani so primeri kokoši, ki so jim zrasle ostroge in so začele kokodakati. Petelinov, ki so znesli jajce, je manj. Ali so potem tista drobna jajca, ki jih prodajajo, »petelinja« jajca? Ne, nikakor, to so samo nezadostno ali nepravilno razvita kokošja jajca.
NENAVADNE RASTLINE
Čudo lepote je roža VICTORIA REGIA, katere bleščečo belino lahko občudujemo samo en dan, potem se ponoči polagoma razbli-ne. Naslednji večer se listi pobarvajo rožnato in razširjajo sladek vonj. Naslednje jutro pa je konec čudeža; roža postane vijoličasta, cvetni listi se skrčijo in kmalu se cvet umakne sadežu,
zanimivosni^s
9 Ameriška komisija za atomsko energijo prodaja mačka v Žaklju, in sicer obsevana semena. Rastline, ki bodo zrasle iz teh semen, se bodo razvijale povsem nepredvideno. Udeleženci te dednostne loterije, ki ima v Ameriki velik uspeh, so že vzgojili marjetice, katerih stebla se plazijo po zemlji, paradižnike v obliki klobas in žito z osmimi stebli iz enega poganjka. Seveda ta semena niso radioaktivna in niso nevarna.
9 Posrečilo se je, da so izdelali barve z insekticidi, ki se ohranijo tudi v tropski klimi. Te nove barve so zelo učinkovite, če se jih žuželke samo dotaknejo. Tako je moč z prozornim lakom zaičitili les pred črvmi in termiti. Te barve lahko uporabljajo tudi v kuhinjah, ker so človeku in večjim živalim neškodljive. Tako zavarovane površine lahko redno umivamo, ne da bi izgubile svojo, za žuželke uničujočo moč.
9 Da je nylon osvojil tekstilno industrijo, je vsem znano, le malokdo pa ve, da lahko služi tudi kot gradbeni material. Neka francoska družba je začela prodajati nylon v palicah, ki naj v številnih primerih nadomeste lahke kovine. Te po meter dolge palice imajo premer 6 do 100 milimetrov.
A n d r i č	77
Travniška
kronika
Prišli so časi, ko je vsak hofel biti majhen in neviden, ko je vsak iskal zaklon in skrivališče, ko so v čaršiji govorili, „da je tudi mišja luknja vredna tisoč cekinov". Strah je kot megla legel nad Travnik in davil vse, kar je dihalo in mislilo.
Bil je to veliki, nevidni in neizmerljivi, toda vsemogočni strah, ki kdaj pa kdaj obišče ljudi in upogne ali pa posname vse glave. Takrat marsikdo oslepi, ponori in pozabi, da še živita pamet in pogum, da vse v življenju preide, da ima človeško življenje kakor vsaka druga stvar svojo vrednost, ki pa ni brezmejna. In tako prevarani od trenutne omame plačujejo ljudje svoje golo življenje veliko draže, kot je vredno, počno nizkotna dejanja, se ponižujejo in sramote. Ko pa trenutek strahu mine, vidijo, da so svoje življenje odkupili predrago ali da sploh niso kili ogroženi, temveč so podlegli le nepremagljivi prevari
strahu.
Shajališče v Lutvini kavarni je bilo zapuščeno, čeprav je prišla pomlad in je nad klopmi ozelenela lipa. Vse, kar so si travniški begi upali, je bilo, da so ponižno prosili vezirja, naj odpusti kajmakamu njegove napake (čeprav
nihče ni vedel kakšne) in mu spričo starosti in nekdanjih zaslug podari življenje.
Vsi drugi jetniki iz trdnjave, kvartači, konjski tatovi, požigalci so bili na kratko sojeni in obglavljeni, njihove glave pa so nataknili na kole.
Avstrijski konzul se je takoj zavzel za pozaprte fratre. Daville ni maral zaostati, toda razen fratrov je omenil še Jude. Najprej so spustili fratre, potem pa Jude, drugega za drugim. Ti so takoj plačali v Konaku tolikšno odkupnino, da so bile vse judovske blagajne izpraznjene do zadnjega groša, namreč do zadnjega groša vsote, ki je bila namenjena za podkupovanje. Najdlje je ostal v trdnjavi jeromonah Pahomije, za katerega ni nihče skrbel. Nazadnje so ga odkupili njegovi maloštevilni in revni farani z okroglo vsoto tri tisoč grošev. Brata Fufiča, Peter in Jovan, sta sama dala cez dva tisoč. Kar zadeva bege v Travniku in po drugih mestih, so ene izpuščali, druge pa zapirali, da jih je bilo vedno deset, petnajst v trdnjavi.
Tako je Ali paša začel vladati v Travniku in naglo je zbiral vojsko proti Srbiji.
25
Nadloge, ki so obiskale Travnik z novim vezirjem, hude za vse mesto in velike kakor vesolje za posameznika, ki so ga neposredno zadevale, so seveda ostale skrite v tej gorati soteski in v poročilih travniških konzulov, ki jih nihče ne v Parizu ne na Dunaju ni utegnil pazljivo prebrati. Ves širni svet je bil ta čas napolnjen z glasovi o veliki evropski drami Napoleonovega padca.
Božične in novoletne dni je Daville preživel v prepadenem čakanju in grozljivem strahu, da je vse izgubljeno. Ko pa se je zvedelo, da se je Napoleon vrnil v Pariz, se je vse ublažilo. Iz Pariza so začeli prihajati tolažilni komentarji, ukazi in razpisi, novice o zbiranju novih armad
in odločnih ukrepih vlade na vseh področjih.
Daville se je vnovič zasramoval svoje malodušnosti. Toda ista malodušnost ga je sedaj prignala, da se je spet predajal nedoločnim upom. Tako živa je v slabotnem človeku potreba po varanju in tako neomejena možnost, da je prevaran.
Mučna in ponorela gugalnica, v kateri se Daville sam v sebi že leta in leta spušča in dviga, je znova začela nihati od drznih upov do globoke brezupnosti. Vendar se je upanje pri vsakem zamahu trošilo in manjšalo.
Proti koncu meseca so prišla poročila o Napoleonovih zmagah v Nemčiji, pri Lutzenu in Bauzenu. 5tara igra se je nadaljevala.
Toda v Travniku je stiste dni vladalo tako pomanjkanje in taka potrtost in strah pred novim vezirjem in njegovimi Arnavti, da konzul ni imel komu poročati o teh zmagah.
Prav takrat je Ali paša odšel proti Srbiji, ko je najprej vsem brez razlike »vlil v kosti strah In red". Tudi sedaj je ravnal drugače kot njegovi predniki. Prej so bili ti »pohodi' proti Srbiji javna slovesnost. Dneve in tedne so se zbirali 'kapetani iz bosenskih mest na travniškem polju. Prihajali so počasi, samovoljno in vodili s seboj čete, kakršne in kolikršne so hoteti. In ko so naposled le prišli v Travnik, so obsedeli tu, se pogajali z vezirjem in oblastmi, postavljali zahteve in pogoje, hoteli hrane, opreme in denarja. Vse pa je bilo zakrinkano z navdušenimi manifestacijami in vojaškimi paradami.
Po mestu so se sprehajali dneve in dneve neznani ljudje, opremljeni in oboroženi, brezdelni in sumljivi. Na travniškem polju je trajal tedne in tedne pisan in hrupen sejem. Kuriti so ognje, postavljali šotore. Na sredini je bilo postavljeno kopje s tremi konjskimi repi, poškropljenimi s krvjo ovnov, ki so jih zaklali kot žrtve za srečen pohod. Ropotali so bobni in tulile trobente. Brali so molitve.
6 _ Sfev. 40 (1115)			00	4. oktober 1963
Ne le za molznost po kravi
Gre predvsem za molznost po hektarju krmne površine
Pravilo, da merimo molznost po kravi in da ocenjujemo produktivnost kmetovanja in rentabilnost proizvodnje mleka po letni molznosti krav in količini masti v mleku, zgublja v modernem kmetijstvu vedno bolj na veljavi. Namesto tega pravila se v našem času vsebolj uveljavlja pravilo, da ocenjujemo produktivnost kmetovanja in rentabilnost proizvodnje mleka po tem, koliko mleka namolzemo od hektarja krmne površine. To pravilo bo postalo takoj bolj razumljivo, če bomo ob kmetijo, ki na kravo z 3500 kg mleka letno potrebuje pol hektarja krmne površine, postavili kmetijo, na kateri morajo za dosego iste molznosti na kravo porabiti krmo s celega hektarja krmne površine. Če se le malo zamislimo, bomo spoznali, da je kmetovanje v prvem primeru bolj produktivno in proizvodnja mleka bolj rentabilna, kot v drugem primeru.
Beseda o zadružništvu:
Bližnja hranilnica in posojilnica
je najzanesljivešji denarni zavod
Denarni zavodi naših vasi so naše hranilnice in posojilnice. One so najzanesljivejši denarni zavodi našega kmečkega človeka, ki tudi že dnevno prejema in izdaja denar, nadalje delavca, ki varčuje ali išče posojilo za svojo hišico, za nakup pohištva ali pa za nakup avtomobila, in končno tudi obrtnika, ki mora poslovati že kar z vrsto drugih podjetij in ki včasih zelo hitro potrebuje kratke in dolgoročne kredite. Hranilna knjižica, tekoči ra-čn in ček naših hranilnic in posojilnic so jamstvo, da imajo naš kmet, delavec in obrtnik svoj denar dobro naložen in da so jim naloženi denar in kredit vsak čas na razpolago. Isto jamstvo pred oderuštvom in nepričakovanimi iztirjavanji pa je tudi menica naših hranilnic in posojilnic, ki jo podpišemo z najetjem posojila.
Časi, ko so naše hranilnice in posojilnice samevale v zakotnih pustih sobanah in cel teden čakale, da so se v nedeljo odborniki usmilili njihovega dela, so za nami. Danes imajo že večinoma uvedeno moderno poslovanje, ki je kos tekočemu, vsakodnevnemu prometu, kakor ga od denarnih zavodov zahteva naš moderni čas. Zato res nikomur ni treba izposojati ali pa nalagati denarja drugod, pri oddaljenih bankah in drugih denarnih zavodih.
Posebej pa vsakogar svarimo, da v primeru potrebe po posojilu ne nasede modernim pijavkam, ki izposojajo denar. Dan za dnem zasledimo po časopisih inserate, ki naravnost vsiljujejo posojila in ki z laskavo reklamo vabijo svoje žrtve. Samo par primerov te reklame: »Bargeld zu ihrer freien Verfiigung« — »Auszahlung innerhalb einer Stunde« — »Zu unglaublich giinstigen Bedingungen Dar-lehen und Kredite fiir jeden Zweck« — »So-fort Bar kredite« — »Bargeld an alle Berufs-tdtigen ohne Bur gen« itd. In kaj se skriva navadno za tako reklamo? — Posojila proti oderuškim obrestim po 15, 20 in tudi 40 °/o. V nekem primeru je bilo celo ugotovljeno, da so efektivne obresti za tako »ugodno« posojilo znašale celih 96 °/o, ne da bi se bilo treba oderuški pijavki, ki je posojilo dala, zagovarjati pred zakonom o oderuštvu. Take oblike posojanja denarja so danes najbolj donosna »umetnost«, za številne kmete, delavce in obrtnike pa je ta »umetnost« pomenila gospodarski polom in uničenje eksistence.
Zato ne nasedajmo takim in podobnim na videz lepim vabam. Spoznanje je potem pre-bridko in prepozno. Ostanimo pri svojem domačem denarnem zavodu, pri svoji hranilnici in posojilnici. Naš denar, ki ga imamo doma trenutno odveč ali pa ga zbiramo za nadaljnje investicije, spada v krajevno našo hranilnico in posojilnico. Tam bomo potem v primeru potrebe vedno spet in zanesljivo dobili zaže-Ijeno posojilo po načelu »zvestoba za zvestobo«.
To trditev potrjuje tudi študija tirolske kmetijske zbornice, ki zajema 1956 anketiranih kmetij. Ta študija v svojih analizah med drugim kaže, da na anketiranih kmetijah namolzejo povprečno 5880 kg mleka po hektarju krmne površine. Ta „molznost" zelo niha in se od kmetije do kmetije vrti med 3000 in 8000 kg mleka. 65 % anketiranih kmetij izkazuje po hektarju višjo molznost kot 5000 kg, 35 % kmetij pa manjšo. 14% anketiranih kmetij namolze po hektarju krmne površine več kot 8000 kg mleka. V povprečju teh kmetij da torej hektar krme, ki jo krave predelajo v mleko, 11.760 šilingov donosa. Ta hektarski donos znaša v najboljših primerih 16.000 šilingov, v najslabših pa manj kot 6000. Razpon je torej zelo velik, tako kar tiče produktivnosti kmetovanja kot pa rentabilnosti proizvodnje mleka.
Take in morebiti še večje razpone v produktivnosti in rentabilnosti kmetovanja imamo tudi pri nas. Ti razponi pa postanejo sedaj, ko z dokupom vedno večjega števila visokobrejih krav in telic delamo v naši govedoreji že kar pogumne korake naprej, lahko kritični. Ne smemo namreč prezreti, da potrebuje krava za veliko mleka tudi veliko krme in da mora biti ta krma tudi
dobra in redilna. Ker pa razen redkih izjem uvedbo intenzivnejše živine v naše hleve nismo ustrezno zboljšali naših travnikov, na katerih lahko krme največ in najcenejšim potom pridelamo, prihajamo v nevarnost, da z intenzivnejšimi kravami „molznost po hektarju ne bo povečala in da bo tu in tam le padla. Mi torej zažeijenega cilja višje produktivnosti našega dela in yečje rentabilnosti proizvodnje mleka ne bomo dosegli, dokler ob nakupu intenzivnih molznic ne bomo tudi napravili vse potrebno, da podvojimo in potrojimo pridelek krme po hektarju krmne površine in dokler ne zboljšamo kvalitete krme.
V tem pogledu pa zahtevata čas in razvoj od nas predvsem te-le ukrepe:
1.	Zboljšanje gnojenja travnikov
2.	Zboljšanje konzerviranja travniškega sena
3.	Povečanje površine silaže
4.	Zmanjševanje površine razmeroma dragih njivskih krmnih mešanic na površino, ki je potrebna za zeleno krmljenje v času ko drugače zelene krme ni.
Danes zaradi aktualnosti samo k prvemu ukrepu, ki smo ga navedli, to je k zboljšanju gnojenja travnikov, nekaj ugotovitev.
Na Tirolskem so ugotovili, da so kmetje, ki so pridelali le 3000 kg mleka po hektarju, porabili za to površino letno le 160 kg mineralnih gnojil, medtem ko so kmetje, ki so zabeležili po hektarju letno molznost 5 tisoč kg mleka, porabili 250 kg gnojil. Za dosego 8000 kg mleka po hektarju pa je bilo treba dati 500 kg mineralnih gnojil po hektarju krmne površine.
Tega napotila se držimo tudi mi. Vsako jesen majhen obrok 100 q hlevskega gnoja, proti pomladi vsaj 500 kg Thomasove moke, po zgodnji prvi košnji pa 150 kg nitramon-cala po hektarju travnika, potem nam ob dobri silaži in ob skrbno spravljenem senu ne bo težko brez beljakovinskih koncentratov in samo ob najpotrebnejši njivski krmi pridelati od naših molznic 8000 kg mleka ali pa 16.000 šilingov po hektarju.
Vzdrževalni stroški plemenskih svinj in merjascev
Znani živinorejski strokovnjak prof. dr. W. Liebscher je na neko vprašanje koliko znašajo vzdrževalni stroški plemensih živali v prašičereji zračunal, da znašajo le-ti pri merjascu 3.500 šilingov letno, pri plemenicah pa 2 tisoč 662,50 šilingov. Do tega zaključka je prišel po naslednjem računu:
Merjasec:
1.	Dnevno 2 kg močnih krmil —
letno 730 kgX S 2.50=	S 1.825.—
2.	ca 3500 kg zelene krme, pese ali
silaže a S 0,15=	S	525.—
3.	Delež na mezdah	S 650.—
4.	Vzdrževanje hleva	S 400.—
5.	Živinozdravnik in zdravila	S 100.—
skupno	S 3.500.—
Plemenska svinja:
1.	Dnevno 1 kg močnih krmil —
letno 365 kgXS 2.50=	S	912.50
2.	ca 4000 kg zelene krme, pese ali
silaže k S 0.15=	S 600.—
3.	do 5. kot pri merjascu	S 1.150.—
skupno	S 2.662.50
V vzdrževalnih stroških plemenske svinje pa ni všteta krma, ki jo mora svinja dojnica dobiti v času dojitve (28 kg na pujska) in tudi ne dodatna krma za pujske, ki jo računajo okoli 15 kg na pujska do časa odstavitve.
Gornji podatki so zanimivi tako za rejce občinskeh merjascev kot pa tudi za ugotovitev rentabilnosti vzreje pujskov.
NAMIG ČASA:
Pri jesenskem gnojenju mislimo predvsem na gnojenje travnikov s hlevskim gnojem. Za vsakoletni obrok 100 q hlevskega gnoja so travniki najbolj hvaležni. V tem primeru gnojimo s Thomasovo moko travnike šele pomladi.
Mali kmetje sc preusmerjajo na sadjarstvo
Tirolska na splošno nima za sadjarstvo boljših pogojev, kot jih imamo pri nas. Zato je kakor pri nas tudi na Tirolskem šlo povojno sadjarstvo rakovo pot. Vrednost letne proizvodnje sadja cenijo na Tirolskem le še s 25 milijoni šilingi. Od sadnega pridelka gre komaj 30 %> na trg kot namizno sadje, večina pa je uporabna le za industrijo sadnih sokov in drugih sadnih izdelkov. V takih okoliščinah je razumljivo, da so morali lani. uvoziti 9000 ton jabolk, 4300 ton hrušk, 800 ton češpelj in 700 ton češenj. Temu v primerjavo navajajo, da so predlanskim na Tirolskem pridelali le 15.379 ton sadja, ki pa so ga zaradi sortne neenakosti in slabe kvalitete le težko spravili v denar.
Tirolskim kmetom pa se je v pogledu na sadjarstvo pričelo zadnje čase svitati. 200 malih kmetov se je odločilo za špecializacijo na sadjarstvo in pričelo pri tem ubirati nova pota. K staremu geslu »Sadimo sadno drevje« so dodali še novo geslo »Negujmo sadno drevje«. V malem so pričeli urejati sadne plantaže, ki merijo v povprečju le pol hektarja. Krožek sadjarjev Innsbruck, ki šteje 58 članov je v zadnjih treh letih uredil plantaže v skupni izmeri 20 ha. Sedaj je na tem, da si ustvari tudi še svojo nabavno in prodajno organizacijo. Pravijo, da pridelajo po hektarju najmanj 30.000 kg sadja.
V okraju Imst, kjer drugo sadje ne uspeva več, so si mali kmetje organizirano uredili 160 nasadov jagodičevja v skupni izmeri 16 ha. Letos so n. pr. pridelali 60.000 kg ribeza, kar jim je dalo lep zaslužek za čas, ko na kmetiji drugega zaslužka in dela niso imeli
Prizadevanje teh malih sadjarjev na Tirolskem pospešujeta tudi kmetijska zbornica in kmetijsko ministrstvo. Za preusmeritev in za ureditev plantaž jim je kmetijsko ministrstvo dalo na razpolago pomembne pocenjene kredite, kmetijska zbornica pa jim pomaga zlasti strokovno pri urejanju plantaž in pri šolanju, ki ga taka preusmeritev zahteva.
Skratka, na vse načine so zavlačevali odhod. In večkrat je vsa zadeva ostala samo pri prihodu in slovesnostih, ki so ga spremljale, tako da večina vojakov nikoli ni videla bojišča.
Sedaj, pod Ali paševim vodstvom, je bilo vse opravljeno v strogi tišini in preplahu, brez posebnih slovesnosti pa tudi brez omahovanja in pogajanja. Hrane ni bilo nikjer. Živelo se je od pičlih obrokov iz vezirskih kašč. Nikomur ni bilo za pesem in muziko. Ko je vezir osebno odšel na polje, je njegov rabelj na Varošluku usmrtil cazinskega kapetana, ker je pripeljal devet mož manj, kakor je obljubil. Iz prestrašene cazinske čete je vezir takoj izbral novega kapetana.
Tako so tokrat odšli proti Srbiji, kjer je Sulejman paša že čakal s svojimi četami.
Kot najvišja oblast v Travniku je ostal spet stari Rešim beg, kajmakom, ki ga je Ali paša ob prihodu obsodil na smrt in so mu begi komaj rešili življenje. Strah, ki ga je takrat kajmakom pretrpel, je bil vezirju najboljši porok, da bo sedaj opravljal posle strogo po njegovih željah in navodilih.
Kakšen pomen bi imelo, si je mislil Daville, poročati temu nesrečnemu starcu o Napoleonovih zmagah? In komu je sploh vredno poročati?
Vezir je šel z vojaki in svojimi Arnavti, za seboj je pa pustil strah, mrzel, trd in trden kot najmočnejši zid, in misel na svojo vrnitev, ki je bila močnejša od vsake grožnje in strašnejša od vsake kazni.
Mesto je ostalo kakor gluho in nemo, prazno, obubožano in sestradano kakor še nikoli v zadnjih dvajsetih letih. Dnevi so že sončni in dolgi, ko človek spi manj in se hitreje zlačni, kakor v kratkih zimskih dneh. Po ulicah tavajo shujšani in garjavi otroci in iščejo česar ni; zdrave
hrane. Možje odhajajo po žito celo v Posavino, da ga bo vsaj za seme.
Tržni dnevi so podobni navadnim. Mnogo trgovin je sploh zaprtih. Tisti trgovci, ki sede za pulti, so pa mrki in potrti. Kave in drugega čezmorskega blaga manjka že od jeseni. Hrana je pošla. Prihajajo samo kupci, ki bi radi tržili s tistim, česar ni. Novi vezir je naložil tak davek čaršiji, da je marsikdo moral vzeti denarja naposodo, da je lahko nadaljeval. Strahu je pa toliko, da si nihče niti doma med štirimi stenami ne upa potožiti.
Po hišah in trgovinah govorijo, da je šest krščanskih cesarjev udarilo proti Napoleonu in pobralo za vojsko vse, kar je moškega. Zato ne bo oranja ne kopanja, ne sejanja ne žetve, dokler ne bo „Bunaparta” premagan in strmoglavljen.
Sedaj se tudi že Judje ogibljejo francoskega konzulata. Fressinet, ki je začel ukinjati francosko agenturo v Sarajevu, sporoča, da so tamkajšnji Judje nenadoma predložili vse svoje menice in razne terjatve, tako da ne more ustreči vsem obveznostim. Iz Pariza ne odgovorijo več niti na eno vprašanje. Že tri mesece ni plače ne denarja za konzulat.
V času, ko se je v Travniku menjal vezir in so se v Evropi razvijali veliki dogodki, je pa v majhnem konzulskem svetu teklo življenje svojo naravno pot: porajala so se nova bitja, stara pa hirala in odmirala.
Gospa Daville je v zadnjem mesecu nosečnosti; prenaša jo lahko in neopazno kakor ono pred dvema letoma. Po ves dan je z delavci na vrtu. Von Paulič ji je pomagal, da je letos iz Avstrije dobila potrebnih semen, in si mnogo obeta od svojih posevkov. Ta porod je prišel nekako ob nepravšnem času, ko je njena navzočnost na vrtu najpotrebnejša.
Konec maja je dobil Daville petega otroka, sedaj fant-
ka. Novorojenček je bil slaboten, zato so ga takoj krstili in pod imenom Auguste-Francois-Gerard vpisali v krstno knjigo dolske župnije.
Ob porodu gospe Daville je potekalo vse kot zadnjič: pomenki in živahne simpatije vseh travniških žensk, obiski, povpraševanja in voščila od vseh plati, prišli so tudi darovi, kljub pomanjkanju in splošni revščini. Le darila iz Konaka ni bilo, ker je vezir s svojo vojsko že odšel na Drino.
Vse se je spremenilo v zadnjih dveh letih, odnosi v svetu in razmere v deželi, toda splošno pojmovanje družinskega življenja je ostalo nespremenjeno. Vse, kar se nanaša nanj, je vezalo te ljudi čvrsto in neomajno kot svetinja, katere vrednost je občna, trajna in neodvisna od menjav in dogodkov v svetu. Kajti v razmerah, kakor so vladale tukaj, je bilo življenje vsekakor osredinjeno v njegovi družini kot najpopolnejšem liku zaprtega kroga. Toda ti krogi, čeprav strogo ločeni, imajo nekje svoje nevidno skupno središče in počivajo z enim delom svoje teže tudi na njem. Zato nikomur ne more biti popolnoma vseeno, kaj se godi v kaki družini, zato vsi sodelujejo v vseh družinskih dogodkih — rojstvu, svatbi, umiranju — prisrčno, nagonsko živo in iskreno.
Nekako ob istem času se je bivši tolmač avstrijskega konzulata Nicolla Rotta poslednjič, noro in brezupno bojeval s svojo usodo.
V družini von Mittererja je dolga leta služila stara kuharica, Madžarka, ki se je od debelosti in revmatizma v nogah komaj še premikala. Bila je odlična kuharica, iskreno vdana hiši, hkrati pa strašanski tiran vseh domačih. Ana Marija se je z njo prepirala in pomirjala dolgih petnajst let. Ker je zadnje čase docela omagala, so vzeli neko mlado žensko iz Dolca, da ji pomaga. Imenovala se je Lucija, bila je čista, poštena in urna. (Se nadaljuje)
Oprezno je zaprl za seboj težke lesene duri, skrbno pazeč, da ne bi povzročil najmanjšega ropota, nato je zavrtel ključ v vratih.
Navajen gibanja v mraku je brez šuma zdrsnil skozi temno predsobo na majhno dvorišče. Vroče popoldansko sonce je pripekalo na skromen dvor. V prvem hipu ga je svetloba oslepila. S privajenim, skoraj avtomatskim gibom je sunil roko v hlačni žep in izvlekel revolver.
Ženska je sedela v kuhinji na nizkem stolčku in nekaj mešala v loncu na ognjišču. Vzela je košček jedi, da bi jo pokusila in ta košček je držala s prsti. Pogledala je predse.
Hotela je zakričati — glas ji je zamrl v grlu. Prav pred obrazom je zagledala revolver-sko cev. Oči so ji nemirno vztrepetale.
Komaj opazen, okruten nasmeh se je pokazal moškemu na ozkih ustnicah. — Prestrašena je, — je pomislil. Bil je zadovoljen z vtisom, ki ga je povzročil. Pogled njegovih velikih črnih oči je držal žensko kot v kleščah. Hkrati pa je on še na hitro pogledal vse, kar je stalo naokrog.
Ozke stopnice so vodile z dvorišča na podstrešje; sosednje hiše niso bile visoke — od tod ga nihče ni mogel opaziti. Tamle bi morala biti dnevna soba, poleg nje spalnica. Mož je najbrž pred kratkim odšel zdoma, torej je popolnoma sama. Olajšano se je oddahnil.
Malo je sklonil glavo in se spet zazrl vanjo. Ni bila preveč visoka, imela pa je lepo oblikovano postavo. Njena ušesa so bila majhna in mična, spominjala so ga na morske školjke. Usta so ji drgetala, nemoč je dajala njenim očem čuden, zamišljen izraz. — Popolnoma brez moči je, — je pomislil.
Medtem ko ga je ogledovala, je razjnišljala, kakšen čudežen dogodek bi jo mogel še rešiti. Čutila je vzburljivo bližino tega visokega moža z revolverjem v roki. — Ne, — je zaključila, — ničesar si ne bom izmislila, kar bi mi pomagalo. Predvsem pa se moram obvladati.
»Samo brez vika,« je dejal. Njegov tihi, zapovedujoči glas jo je za trenutek zmrazil. Počasi se je začenjala osveščati, grlo ji je dražil suh, nervozen kašelj.
»Denar in druge vrednosti!« je ukazal, ne da bi se premaknil in je še vedno zviška gledal nanjo.
Vstala je in krenila proti sobi. Šel je za njo. Vstopila sta v temen, hladen prostor. Ni je puščal iz oči. Čeprav se je silil usmeriti svojo pazljivost le na cilj, ki ga je pripeljal v to hišo, je vendarle moral gledati njene okrogline, mirne, nežne gibe in ves lik njenega telesa se mu je nenehno vrtel v mislih.
— Priliko imam, — je pomislil, — samotna, mlada ženska, postavna in lepa! — Prisilil se je, da je odgnal tako željo. — Niti trenutka slabosti, biti moram zbran! —
Soba je bila skoraj prenapolnjena s po-
hištvom. Ženska se je sklonila nad omarico v kotu. Njegova opreznost ni popustila, vseskozi jo je držal v dosegu svojega revolverja. Pri odpiranju težkega predala je ženska stresla z glavo in temni kodri las, ki jih je imela zvezane v mehak vozel na vratu, so se ji razsuli po lepo oblikovanih ramenih in ji padli skoraj do pasu.
Izvlekla je debel šop bankovcev, par uha-
ril se je. Njen mož se vrne šele čez tri ure.
»Pridi!« je nestrpno rekla. »Pridi!«
Kakor bi se podvrgel njeni volji, je šel za njo v sosednjo sobo — bila je spalnica. Bilo je poletje, onadva sta najbrž spala na ravni strehi, kljub temu pa je bila široka postelja odgrnjena. Pomislil je na njenega moža. Revež! Stari osel. Nemogoče, da bi bila vanj zaljubljena.
»Ti si pa res pametna!« ji je moral priznati. Nasmehnila se mu je in se naglo lotila dela. Zadovoljen in popolnoma pomirjen se je ulegel na slamnato preprogo na tleh. — Kaj nisem pravcati srečnež? — si je mislil. Spomnil se je prizorov iz mnogih filmov, ki jih je gledal.
Olje je veselo cvrčalo v posodi. Ženska je razgnetla nekaj delov testa in jih zapovrstjo
K E D 4 R NATH
(Jarnika p6	akiuji
nov, zapestnice, prstane. Obrnila se je k njemu. Začudil se je: na njenem podolgovatem temnem obrazu ni bilo več prejšnjega izraza smrtnega strahu, bil je le še žalosten, pravzaprav obupan. Oči so se ji razširile in se ji še bolj bleščale. Tudi jokala ni več.
Ubogala je na njegov pogled in začela spuščati dragocenosti na mizo. Nato je naglo stopila k njemu in se zazrla v njegove oči.
»Vzemi me s seboj!« je tiho poprosila.
V njenem glasu je začutil veliko odločitev. Videti je bilo, da se je imela za zelo sposobno. Sam pri sebi se je zasmejal. Saj ga ona vendar sploh ne pozna. On nikakor ni novinec in ga ni mogoče prevarati. Take osebice so mu dobro znane!
Nič ni odgovoril. Namesto tega je ukazal: »Toaletna mizica!« Ni spustila oči z njegovega obraza. Njen pogled je bil jasen in skoraj nežen. »Toaletna mizica!« je jezno ponovil in z revolverjem pokazal nanjo.
Ko se je obrnila proti mizici, je mislila: — Nemiren je, to je dober znak. — Ubogljivo, s komaj zaznavnim nasmeškom je zaporedoma izvlačila predale mizice. Grabila je denar in dragocenosti ter jih polagala na bližnjo mizo.
Opazil je, da ni bila več nemirna. Nasprotno, vse, karkoli je počela, se je trudila, da bi naredila točno in skoraj z veseljem. No, sedaj mu je pa skuhala zares popolno presenečenje: Ko je ogledoval svetilko na toaletni mizici, je ženska nenadoma segla za njen podstavek, potegnila majhen skriven predalnik, ga odprla in izvlekla debel sveženj bankovcev po sto rupij. — Kaj naj pa to pomeni? — se je začudil sam pri sebi. Že dalj časa je opazoval njeno hišo, njenega moža. Suh, od nje precej starejši moški, bolnega videza. Nezanimiv. — Morda se pa vendar skriva za tem kakšna zvijača! — si je mislil. Ne, ne bo se pustil presenetiti. Saj vendar ve, kaj mu je storiti, ko bo vse pobral: zveže jo, ji zamaši usta in odide. Instinktivno je pogledal na uro. Pomi-
AZIS NESIV:
Cčala
Potreboval sem zdravniško potrdilo. Imel sem 24 let in sem bil prepričan, da je vse odvisno od tega potrdila. Vsi zdravniki, pri katerih sem bil, so rekli, da sem zdrav. Naposled sem odšel ,k specialistu za oči.
— Kratkovidni ste. Predpisal vam bom očala.
Zame je bilo to sporočilo kot strela z jasnega. Zdelo se mi je, da je uničena vsa moja kariera.
— Kratkoviden sem, — sem tarnal vsem, ki so me hoteli poslušati.
Niti zida nisem več videl pred seboj na razdaljo nekaj metrov. Ker pa sem izgubil recept za očala, sem šel k drugemu zdravniku.
— Vaš vid je popolnoma normalen, — mi je dejal.
— Kako to? Pred tremi tedni so mi rekli ...
Zdravnik se je razjezil in me vrgel iz ordinacije.
Zdaj sem videl že mnogo bolje.
Do svojega petinštiridesetega leta nisem potreboval očal. Tedaj sem srečal nekega prijatelja, ki me je začudeno vprašal, zakaj ne nosim očal, kajti v »eh letih nosi že vsakdo očala. Če jih ne bom nosil, bom popolnoma izgubil vid.
Prijatelj je odšel, meni pa se je stemnilo pred očmi. Odšel sem k specialistu.
— Kratkovidni ste, — je ugotovil, _____ sa-
mo 1,75 dioptrije.
Torej je imel le prav tisti zdravnik, iki me j® pregledal pred dvajsetimi leti. Kupil sem s' očala. Ko sem si jih nataknil na nos, se 01' je pričelo vrteti pred očmi. Ko sem jih snel, pa nisem ničesar videl.
Neki prijatelj me je odvlekel k drugemu specialistu. Ta je najprej pogledal mene, nato pa še očala.
— Kateri tepec vam je predpisal ta oča-
la? Niste kratkovidni, temveč daljnovidni. Dve dioptriji!
Naročil sem nova očala. Ni se mi več vrtelo v glavi, samo oči so se mi neprestano solzile. Neki prijatelj mi je svetoval, naj grem na državno kliniko. Odšel sem. Pregledal me je profesor. Povedal sem, kaj vse so mi rekli specialisti, pri katerih sem bil. Profesor se je razjezil:
— Tepci! Astigmatični ste!
Dobil sem nova očala. Z njimi sem dobro videl, samo nekaj me je vznemirjalo: vse stvari so se nekako oddaljile od mene. Hočem jesti — krožnik je oddaljen deset metrov od mene, papir, ki hočem nanj pisati, tudi. Nehal sem jesti. Odvedli so me k drugemu zdravniku, ki je bil na specializaciji v Ameriki.
— Kateri idiot vam je predpisal ta očala? Zaslužil bi, da mu odvzamejo diplomo!
Ponovno sem dobil nova očala. Zdaj sem videl dvojno. Moja sedemčlanska družina je nenadoma narasla na štirinajst članov. Pričel sem blazneti.
Dobival sem injekcije. Ni bilo več specialista v mestu, pri katerem bi ne bil. Eden mi je predpisal očala za katarakt, drugi je zatrdil, da imam daltonizem ...
Nekoč sem šel po mostu. Stopnice so se mi zdele za meter nižje, kot so bile v resnici. Padel sem. Očala tudi. Nič nisem videl. Vse je bilo v megli. Dobri ljudje so mi pomagali. Našli so moja očola. Nataknil sem jih na nos. O, Alah je velik! Zdaj sem vse videl. Razločno sem videl in sem lahko prebral najdrobnejše črke v časopisu in celo imena ladij na morju. Odšel sem domov.
— Kaj je s tvojimi očali? — me je vprašala žena.
Snel sem jih. Prsti so šli skozi okvir. Stekel ni bilo več, ostala so na mostu.
Od tega dne vidim bolje kot kdajkoli prej.
Preiskala je vse kote, vsak predalnik in od vsepovsod izvlačila bankovce, droben nakit, vse, karkoli je imelo kakšno vrednost.
Mrzlično je hitela; njena odločnost, da oskube stanovanje, ni bila nič manjša od njegove. — Kot bi bila moja sodelavka, — mu je šinilo v glavo. Bilo je že kar zabavno!
Spet se mu je približala in se ga dotaknila. Spet so njene oči iskale njegov pogled.
»Vzemi me s seboj,« je ponovila.
— Jaz! — je ironično pomislil, — jaz, izmeček človeške družbe, nebeški ptič, osamljen vlomilec! Moja narava potrebuje ženske drugačnega kova. Kar pozabi name, moja mala! —
Toda ona je gledala naravnost v njegove oči. — Vroča si, mala moja! In najbrž zelo strastna; mogoče da res misliš tako kot govoriš. Toda to je vse! Konec s tem! — V mislih se je pogovarjal z njo in ni odmaknil pogleda. Pravila njegovega posla so ga prepričevala, da dela prav. — Nobenih neumnosti z ženskami med delom! — je spet poudaril sam pri sebi.
Toda njen pogled je božal njegova široka ramena, njegov silni, skoraj bikovski vrat. Te hrepeneče, pronicljive oči so ga zmedle. — Ne, — se je odločil. — Ne bom se spustil v to skušnjavo! Pohiteti z delom in pobrisati, dokler je še čas!
Polnil je svojo vrečo. Ona mu je molče pomagala. Nazadnje, kakor da bi ne mogla več prenašati molka, je začela bruhati iz sebe nepovezane besede.
Mož jo je poročil proti njeni volji. Je bogat, toda vedno jo opozarja na svoje bogastvo. Pet let je živela z njim! Otrok nimata. Zelo je o-samljena! Mož ve, da je zanjo prestar, vseskozi jo sumniči, je surov in podel.
Raztrgala si je obleko na prsih. »Poglej,« je rekla, »tule me je udaril!« Ni mu bilo mar, kaj je govorila, gledal je le jedre, lepe prsi. Začutil je mrščavico po vsem telesu, toda še vedno se je obvladoval. Pustil jo je govoriti.
Ihtenje, ki je stresalo njeno telo, in solze, ki so ji lile iz oči, so ga pretresli... Bil je res čuden tip. Mogel se je naslajati nad prestra-šenostjo ljudi, nad bolečinami, gnevom, tedaj bi celo ubijal. Toda pogled na solze ga je popolnoma raznežil. Nehote se je sklonil k njej. Stisnila se je k njemu. Njena usta so bila še mokra in slana od solz, ki so ji tekle po licih. V začetku so njegova usta tavala po njenem obrazu, čez hip pa so se spojile z njenimi v dolgem strastnem poljubu.
Odtrgal se je od nje z nepričakovanim besom. Prestrašeno ga je pogledala.
»Zapomni si,« je dejal, »če misliš steči na ulico ali dvigniti krik in vik, le zapomni si,« je ponovil, »da imam revolver na Šest strelov in te ubijem, brez ponovnega opozorila.«
Pobledela je ... Solze so ji zalile oči. »Darovala sem ti vse, kar imam,« je šepnila, »čemu mi ne verjameš?«
Njena iskrenost ga je razorožila. »Poznam ženske,« je kljub temu uporno rekel. »Mislim pa, da si tudi ti mene že spoznala.« Potegnil jo je k sebi. »Veš,« mu je rekla, »nikoli me ni privlačilo domače življenje. Vedno sem želela izvleči se od tod in spoznati resnično življenje.«
»Pohitiva!« je dejal. Naglo se je obrnila in začela zbirati svoje reči v velik, usnjen kovček, medtem pa je glasno vzklikala kot mlada, srečna deklica.
»Kako prekrasno bo bežati s teboj!«
»Da!« je potrdil. »Samo pohiti!«
»Kam se odpeljeva?«
»Mogoče v Bombay!« Sklonil se je, da bi vzdignil kovček.
»Trenutek še počakaj,« je rekla in ga zadržala.
»Kaj pa spet? Hitro pojdiva!«
»Poslušaj,« je zaupljivo dejala. »Ko se bo moj mož vrnil, bo nemiren, če mene ne najde doma. Želim pa, da bi si mislil, da sem le za kratek čas odšla h komu od naših sorodnikov ali znancev.«
»Dobro! In kako si to zamišljaš?«
»Pridi, boš videl!«
Šla sta v kuhinjo. Na ognjišču je plapolal ogenj. Pristavila je veliko kozico in nalila precej olja. Testo je ležalo v široki okrogli medeninasti nečki ob ognjišču.
»Povedala sem mu, da bo — puris — pečen, brž ko se vrne domov. Ne smeva vzbujati njegove pozornosti! Tako nama bo to dalo nekaj ur prednosti in miru. Ali ni res tako?«
potopila v vroče olje. Dotaknil se je njenih lic.
»Ne moti me!« je dejala z narejeno strogostjo.
»Lepa si!«
»Kolikim ženskam si že isto govoril?« je rekla in se brezskrbno posmejala.
»Ne govoriva o drugih ženskah!« se je uprl.
Začela je pripovedovati o svojem možu. Prepričevala ga je, da se mu bodo vsi posmehovali, saj se celo njej zdi tole smešno.
»Ne govoriva o njem!« je lenobno dejal. Ležal je na trebuhu, oprt na komolce in jo z eno roko gladil po hrbtu, kar jo je spravilo do izbruhov norčavega smeha.
Nenadoma je zadonelo naglo in glasno trkanje pri vhodnih vratih. Nepričakovan preskok od šal in igranja do strahovite resničnosti ga je popolnoma zmedel. Uprl je oči v vrata, poskušal se je dvigniti na eni roki, z drugo pa seči v hlačni žep po revolver. Vendar ni imel več časa, da bi roko izvlekel. Hitreje od njega je ženska držala v roki kadečo se posodo.
Zatulil je in se je, kakor je bil dolg in širok, iztegnil po tleh, ko je več kakor pol velike kozice vrelega olja zalilo njegovo glavo, oči, prsi, roke. V strašni muki, oslepljen, je potegnil za sprožilec na revolverju, ki ga je imel še v žepu. Krogla je dokončala njegove bolečine.
m
DOBROVODO
Sodnik zaključi zasliševanje.
»Ker obtoženec prizna, da je svojo taščo premlatil, nje ni treba posebej zasliševati.* »Pač,* prosi obtoženec, »vsaj oglejte si jo zaradi olajševalnih okoliščin.*
»Kako pa je bilo sinoči pri predavanju proti alkoholu?*
»Dolgočasno. Samo enkrat je bilo živahno. Predavatelj je namreč vzel svoj kazarec za vodo in hotel odpihniti peno.*
Učitelj: »Povej mi najvažnejši del telesa!* Učenec: »Hm... koža.*
Učitelj: »Zakaj paš*
Učenec: »Ker vse drugo skupaj drži!*
Striček je vprašal:
»Poslušaj Jakec, kolikokrat pa te je očka že nabil?*
»Jaz se ne brigam za to, kaj se godi za mojim hrbtom!*
»Toda ali ne mislite, tožitelj, da je obtoženi besedo ,idiot' samo prenagljeno izustil?* »Nasprotno, gospod sodnik,* je zaklical u-žaljeni, »obtoženi me je prej natanko opazoval!*
»Mamica, zakaj pa očka nima nič las?* »Ker mora toliko misliti, srček.*
»In zakaj jih imaš, mamica, ti toliko?* »Pojdi pisat nologo, sitnež!*
Šivilja: »Ali naj vam naredim globok dekolte, gospa?*
»Ni treba. Na to prireditev bodo prišli sami stari znanci.*
m
Otrok ni hotel zaspati. Mamica že vsa obupana:
»Ali mu naj kaj zapojem, da bo zaspal?*
Očka pa je zagodrnjal:
»Poskusi raje še enkrat zlepa.*
»Povej mi, mama, kako se je očka seznanil s teboj?*
»Ko sem še kot dekle padla s čolna, me je potegnil iz vode, sine.*
»Čudno, meni pa ne pusti, da bi se učil plavati.*
a a m a a
\M^&trtUUk
Osvajanje vesolja se nadaljnje
Amerika in Sovjetska zveza se v zadnjem času trudita, da bi našli možnosti za čim tesnejše sodelovanje pri nadaljnjem osvajanju vesolja. Hkrati pa tudi vsaka zase nadaljujeta s prizadevanji, kako bi čim hitreje odkrili tisto danes še več ali manj neznano pot, ki bo omogočila človeku daljše polete v vesolju in seveda tudi pristanek na drugih planetih.
Nov korak v tej smeri je napravila Amerika prejšnji teden, ko je izstrelila na krožno pot okoli Zemlje prvi umetni satelit na atomski pogon. Vse aparature tega satelita poganja atomska energija, ki jo proizvaja atomski generator s pomočjo plutonija, katerega življenjska doba znaša pet let. Nadaljnjih podatkov o novem satelitu in njegovi poti po vesolju doslej še niso objavili.
Tudi v Sovjetski zvezi se pripravljajo na nove podvige. Po vesteh iz Moskve naj bi že v bližnji bodočnosti izstrelili na krožno pot okoli Zemlje istočasno kar tri vesoljske ladje vrste „Vostok" in v vsaki izmed njih naj bi bil najmanj po en astronavt. V vesolju naj bi se vse tri ladje tesno približale in izmenjale posadke, hkrati pa izvedle manever, ki bo »osupnil ves svet". Nekateri v tej zvezi menijo, naj bi ta manever predstavljal vzpostavitev stalne ploščadi v vesolju, ki naj bi jo tvorili dve od treh ladij, s tretjo pa naj bi se posadke vrnile na Zemljo.
Tozadevne vesti niso bile uradno potrjene, vendar je po dosedanjih izkušnjah možno vsako presenečenje. Vsekakor je zanimivo mnenje prvega sovjetskega astronavta Gagarina, ki je dejal, da bi do trajne zveze med Luno in Zemljo prišlo šele po namestitvi avtomatične vmesne postaje v vesolju ter na vprašanje, kdaj bo to izvedljivo, odgovoril: Termina ni mogoče postavljati, govorimo pa lahko o bližnji bodočnosti.
Ta teden vam priporočamo:
Biseri iz francoske književnosti
0 Honore de Balzac: SREČNI ZAKON, ali poljubna premišljevanja o zakonski sreči in nesreči, 304 str. in 11 slik. prilog, pl. 36 šil. • Colette: LEPOTEC CHERI, ljubezenski roman, 148 str. br.	18 šil.
0 Albert Camus: NOVELE, stvaritve Nobelovega nagrajenca, 224 str. pl. 58 šil. 0 Jean Cassou: IZGUBLJENI SPOMIN, dnevnik, ki vsebuje izkušnje petnajstih
zgodovinskih let (1935—1950), 176 str. pl. 46 šil. 0 Cousteau-Dumas: SVET TIŠINE, skrivnosti podmorskega sveta
136 str. ilustr. pl. 28 šil.
0 Alexandre Dumas: TRIJE MUŠKETIRJI, roman, 432 str. polusnje	45	šil.
0 Marquerite Duras: BOJ Z MORJEM, roman iz Indokine, 304 str. ppl.	82	šil.
0 Anatole France: BOGOVI SO ŽEJNI, roman francoske revolucije,
304 str. pl. 25 šil.
0 Bernard Gorsky: MODERNI ROBINZON, življenje morskih prebivalcev v Tihem oceanu, 184 sir. polusnje 80 šil.
0 Pierre in Renee Gosset: VZNEMIRLJIVA AZIJA, potopisi iz Bližnjega, Srednjega in Daljnega vzhoda, 284 str. pl. 76 šil. 0 Viktor Hugo: NOTREDAMSKI ZVONAR, pariški roman iz 15. stoletja,
542 str. ppl. 97 šil.
0 Jean Laffitte: PREŽIVELI, roman iz nemškega KZ-taborišča, 300 str. ppl. 56 šil. 0 Andre Malraux: UPANJE, roman iz španske državljanske vojne, 192 str. pl. 52 šil. 0 Guy de Maupassant: MOČNA KAKOR SMRT, visoka pesem ljubezni,
192 str. pl. 52 šil.
0 Claude Roy: NESREČA LJUBEZNI, roman, 144 str. kart.	39	šil.
0 Francoise Sagan: IMATE RADI BRAHMSA, roman, 156 str. pl.	36	šil.
0 Jean-Paul Sartre: NEPOKOPANI MRTVECI, pet dramskih del, 404 str. pl. 58 šil. 0 Henri Beyle-Stendhal: PARMSKA KARTUZIJA, roman iz Napoleonove dobe, 500 str. ppl. 95 šil.
„Naša knjiga", Celovec, VVulfengasse
NOGOMET
Št. Janž po prvih šestih tekmah
Tudi slovenski nogometaši iz Št. Janža v Rožu spet tekmujejo v svoji skupini in so v jesenskem delu tekmovanja odigrali že šest iger. Vendar dosedanji potek tekmovanja za Št. Janž ni posebno razveseljiv, saj mu je uspelo doseči le dve zmagi ter enkrat neodločen rezultat, medem ko so se tri srečanja zaključila s porazom.
Že prva jesenska tekma je bila za šentjan-ške nogometaše in njihove prijatelje precejšnje razočaranje. Na domačem igrišču so proti moštvu Labota zgubili z rezultatom 1:2. In ko
Srečanje se je končalo z neodločenim rezultatom 0:0, kar je zlasti za Avstrijo malo obetajoče, ker bo pri povratni tekmi — 13. oktobra v Dublinu — gotovo naletela na močnejšega nasprotnika in se bodo s tem njeni izgledi na zmago znatno zmanjšali. Na Dunaj Irska namreč ni poslala svojega najboljšega moštva, marveč hoče svojo pravo moč pokazati šele na domačem igrišču.
Švedska - Jugoslavija 3:2
Državni reprezentanci Jugoslavije in Švedske sta v okviru tekmovanja za evropski pokal državnih reprezentanc pred nedavnim odigrali že povratno tekmo. Srečanje je bilo v
tega poraza še niso docela preboleli, jih je premagalo še moštvo DSG Borovlje (5:0). Zato pa so se v polni meri »maščevali« proti Pokrčam in slavili izredno visoko zmago v razmerju 17:0; samo Hanzi Gabriel II je v tej igri dosegel 11 golov. Uspešno je bilo njihovo gostovanje tudi v Rudi, kjer so domačine premagali z rezultatom 4:3, čeprav je po prvem polčasu vodila Ruda z 1:0. Po dveh zaporednih zmagah pa jim je moštvo St. Leonhard spet »podarilo« poraz v razmerju 3:0.
Zadnjo nedeljo je šentjanško moštvo igralo v Tinjah. Igra nikakor ni bila lepa in številni gledalci niso bili zadovoljni ne z domačini niti z gosti. Temu primeren je bil tudi izid tekme — namreč 1:1.
Po dosedanjih srečanjih jesenskega tekmovanja se je izkazalo, da šentjanški nogometaši nimajo dovolj kondicije: medtem ko v prvem polčasu navadno prevladujejo, jim proti koncu tekme zmanjka moči, poleg tega pa jih tudi letos spremlja stara bolezen — premalo streljanja na gol. Da je mera »smole« polna, pa so zaradi poškodb zgubili še dva odlična branilca, tako da postaja njihova obramba vedno bolj pereče vprašanje.
Bolgarija premagala Francijo
Tudi Bolgarija je poskrbela za majhno presenečenje, ko je v Sofiji premagala reprezentanco Francije. Gol, ki je odločil zmago, so Bolgari dosegli že v 24. minuti, kljub temu pa Francozom ni uspelo, da bi vsaj enkrat potresli mrežo svojega nasprotnika. Tekma se je končala s pičlim rezultatom 1:0 za Bolgarijo.
Avstrija proti Irski neodločeno
V okviru prvega kola finalnega tekmovanja za evropski pokal državnih reprezentanc sta se v dunajskem stadionu pomerili ekipi Avstrije in Irske. Igra ni bila preveč lepa in je številne gledalce naravnost razočarala, saj nobeno moštvo ni pokazalo res lepega nogometa.
Malmoju na Švedskem, kjer sta obe moštvi igrali precej izenačeno (prvi polčas 1:1) in je domačinom šele proti koncu tekme uspelo doseči odločilni gol, tako da se je igra končala s končnim rezultatom 3:2 za Švedsko. Ker se je prva tekma v Beogradu končala z neodločenim 0:0, se je za četrtfinale kvalificirala Švedska, ki je s tem pripravila jugoslovanskim nogometašem neprijetno presenečenje..
ATLETIKA
Neodločen izid srečanja Francija - Sovjetska zveza
»Presenečanja« v športu sicer ne presenečajo preveč, vendar so rezultati včasih le nekoliko presenetljivi. Če pomislimo, da velja Sovjetska zveza v lahki atletiki poleg Amerike absolutno velesilo, potem je le nekoliko nenavadno, da se atletski dvoboj Sovjetska zveza — Francija konča z neodločenim rezultatom. In vendar se je to pripetilo v Parizu, kjer se je tekma zaključila neodločeno 106:106 točk. Sovjetski tekmovalci so sicer tudi tokrat prevladovali v disciplinah na dolge proge, na srednjih in kratkih progah pa so našli mojstre v Francozih, ki so si zadnje do neodločenega rezultata manjkajoče točke priborili še v štafeti 4X400 m,
T A U S C H
Altvvollgestrick tauscht gegen neue Wolle! Musterkarte und Aufzahlungs-bedingungen durch Tiroler Hauswolle, Wien V., Einsiedlergasse 50.
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava:	Celovec - Klagenfurt, Gasometer-
gasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec - Klagenfurt 2» Postfach 124.

RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00.
Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.00 Pestro mešano — 7.00 Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti
—	9.00 Pozdrav nate — 10.00 Za gospodinjo — 13.00
Pestro mešano —	13.05 Opoldanski koncert —	14.00
Objave — 16.55 Kulturne vesti — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalni šport — 19.30 Odmev časa.
Sobota, 5. 10.: 8.05 Domači vrt — 11.00 Veseli ob enajstih — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Roman .Mali brat’ — 16.30 Koroški knjižni kotiček — 17.00 Popoldanski koncert — 18.05 Prihodnji teden v Radio Celovec —
19.10	Odmev časa — 19.20 Za vas pripravljeno — 20.15 Ekumenski koncil — 20.40 Mednarodni radijski teden — 22.30 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 6. 10.: 7.00 Mali jutranji koncert — 8.05 Oddaja za kmete — 9.05 Orkester Wilhelm Stark — 11.00 Koncert v zelenem — 12.45 Ogledalo celovškega gledališča — 13.45 Koroška lovska ura — 14.30 Pozdrav nate
—	16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 17.05 Plesna glasba k čaju ob petih — 18.00 Nič kot veselje in glasba — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 Kriminalna uganka: kdo je krivec — 21.18 Ob lepi modri Donavi.
Ponedeljek, 7. 10.: 8.00 Domača književnost — 11.00 Veseli ob enajstih — 14.55 Posebej za vas — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 17.00 Popoldanski koncert — 18.15 Tisk in gospodarstvo — 18.35 Mladina in gledališče —
19.00	Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Brati in razumeti — 20.30 Zborovski koncert — 21.45 Koroška domača kronika.
Torek, 8.	10.:	8.00 Zveneči jutranji	pozdrav	—	11.00
Veseli ob enajstih — 14.55 Posebej za vas — 15.45 Četrt ure kulturnega urada — 17.00 V koncertni kavarni
—	18.00 Prometna oddaja — 18.15 Iz prvega vira — 18.35 Naša aktualna literarna oddaja — 19.00 Srečna Avstrija
—	20.15 Radijska igra: Provizorij — 21.15 Zabavni orkester.
Sreda, 9.	10.:	8.00 Zveneči jutranji	pozdrav	—	14.55
Posebej za	vas	— 15.30 Ko greš skozi dolino	—	17.00
Popoldanski	koncert — 18.00 Aktualna	reportaža	—	18.15
Pomoči je vsak potreben — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Opera ,La Traviata’ — 22.00 Okno v svet.
četrtek, 10. 10.: 8.15 Mali jutranji koncert — 14.15 Slovensko-nemška glasbena oddaja za 10. oktober —
15.15	Ura pesmi — 16.00 Milost domovine — 17.00 Popoldanski koncert — 18.00 Koroška kulturna poročila — 18.20 Četrt ure delavske zbornice — 18.35 Mladinska od-
daja — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Življenje in osebnost pesnika Franca Podesserja — 21.00 Pojemo in govorimo o deželi ob Dravi.
II. PROGRAM
Poročila:	6.00,	7.00,	8.00,	13.00,	17.00	19.00,	22.00,
23.00, 00.00.
Dnevne oddaje: 5.30 Dobro jutro — 6.10 Z glasbo v dan — 6.50 Pestro mešano — 7.10 Pestro mešano — 7.20 Jutranja glasba — 11.45 Kmečka oddaja — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Pestro mešano — 14.50 Objave —-
17.10	Kulturne vesti — 17.30 Reporter na poti — 18.00 Dobro razpoloženi — 19.00 Za otroke — 19.10 Pestro mešano — 19.20 Kaj slišite danes zvečer — 21.55 Šport
—	22.10 Pogled v svet — 23.10 Pogled v svet.
Sobota, 5. 10.: 7.20 Jutranja glasba — 8.20 Ja, to je
moja melodija — 9.30 Bodite popolnoma tiho — 11.00 Pisana kmečka skrinja — 13.20 Odmev iz Avstrije — 14.40 Tehnični razgledi — 16.00 Za delovno ženo — 17.40 Mednarodna radijska univerza —	18.30 Mali koncert
avstrijskih komponistov — 19.10 Oddaja vicekanclerja — 19.35 Nepopolni vrtnar — 20.15 Avstrijska hit-parada —
22.15	In jutri je nedelja.
Nedelja, 6. 10.: 7.05 Pihalni orkester — 8.15 Kaj je novega — 10.00 Tedensko ogledalo avstrijskega tiska —
13.10	Oddaja za avtomobiliste — 15.00 Ljudstvo in domovina — 15.45 Ljudska glasba iz starih časov — 17.10 Oddaja o gledališčih — 18.00 Izmenjalna oddaja: Them-sa—Donava — 19.10 Teden svetovnih dogajanj — 19.30 Mednarodni radijski teden — 21.15 Ob stoletnici bratov Grimm — 22.20 Godalni kvartet izvaja Bethovnova dela.
Ponedeljek, 7. 10.: 6.05 Premislite sami — 8.10 Z razigrano igro — 11.00 Sala mora biti — 13.30 Za 150-lef-nico rojstva Giuseppe Verdija — 14.35 Mednarodna radijska univerza —- 16.00 Otroška ura — 17.15 Pogled v literarne revije — 17.40 Zenska oddaja — 19.30 Wal-kura — 22.35 Športni komentar tedna.
Torek, 8. 10.: 6.05 Preden odidete — 8.20 Prosimo, prav prijazno — 11.00 Petje in jodlanje — 13.20 Teden pri združenih narodih — 14.35 Lepa nova hiša, pripovedka — 16.00 Dediščina Bizanca — 16.30 Življenje se prične pri šestdesetih — 17.15 Znanje za vse — 20.00 Štrausov slavnostni koncert — 21.30 O tem lahko govorimo.
Sreda, 9. 10.: 6.05 Premislite sami — 8.10 Glasba na tekočem traku -— 11.00 Prav in narobe — 13.30 Za prijatelje oper — 14.35 Dramaturgija odra in slušne igre
—	16.00 Nepozaben na odru: Heinrich George — 16.30 Koncertna ura — 17.40 Domači zdravnik — 19.30 Halo,
tenagerji — 20.15 Vseh devet — 21.40 Aktualni prispevek.
Četrtek, 10. 10.: 6.05 Preden odidete — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 11.00 Ljudske viže —— 13.30 Italijanska vokalna in klavirska glasba — 14.35 Ali poznaš pomlad sredi zime — 15.00 Beljaške toplice nekoč in danes —
16.00	Popotnik skozi večerno deželo — 17.15 Raziskovalci v gosteh — 17.40 Oddaja za žene — 19.30 Glasba s Pariza — 21.00 Snov številka ena: znanost — 21.30 Mi se vključimo, mi se vklopimo.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 4.14, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00.
Oddaja na siednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 m UKV frekvence 96,5 — 92,9 — 94,1 — 88,5 — 97,9 MHz
Dnevne oddaje: 4.00 Dobro jutro — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Oddaja za voznike in potnike motornih vozil — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne
—	13.15 Obvestila In zabavna glasba — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik.
Sobota, 5. 10.: 6.30 Napotki za turiste — 8.05 Poštar-ček v mladinski glasbeni redakciji — 9.25 Slavnostni zvoki ob pričetku praznika —	10.15 Slavnostna seja
Skupščine SR Slovenije ob 20-letnici Kočevskega zbora
—	13.30 Iz našega zabavnega arhiva — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 17.00 Gremo v kino —* 18.10 Skladbice za kratek čas — 18.45 Novo v znanosti — 20.00 V narodnem tonu — 21.00 Za konec tedna
—	ples — 2.15 Oddaja za naše izseljence.
Nedelja, 6. 10.: 6.30 Napotki za turiste — 8.00 Mladinska radijska igra: Usoda nekega Charlyja — 8,49 Iz partizanščine — 10.00 Se pomnite, tovariši — 10.30 Iz slovenske simfonične literature: Bilečanka, Revolucija in preporod, Balkanski ples — 11.00 Prenos slavnostnega zborovanja ob 20-letnici Kočevskega zbora — 13.30 Za našo vas — 14.00 Koncert pri vas doma — 14.15 Danes popoldne — 16.00 Iz partizanskega humorja — 17.30 Mile Klopčič: Mati — 20.00 Pod lipco zeleno — 21.00 Zbor v operi.
Ponedeljek, 7. 10.: 8.05 Zbor Roger Wagner poje ameriške pesmi — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Ponedeljkovo dopoldne ob narodni pesmi jugoslovanskih narodov — 12.45 Poje komorni zbor iz Maribora — 14.05 Iz pravljičnega sveta Blaža Arniča — 15.40 Literarni sprehod — 17.05 Glasbene uganke — 18.10 Pisana paleta — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 20.00 Koncert Zagrebške filharmonije — 20.45 Kulturna kronika.
Torek, 8. 10.: 8.35 Glasba ob delu — 9.25 Mojstri simfonije —- 10.15 Lepe melodije — 13.30 Za oddih in razvedrilo — 14.35 Novosti iz naše fonetike — 15.30 V torek na svidenje — 17.05 Koncert po željah poslušalcev
—	18.10 Planinska oddaja: Odmevi z gora — 18.45 S
knjižnega trga — 20.20 Radijska igra: Človek v stiski —
21.16	Serenadni večer.
Sreda, 9. 10.: 8.05 Opera in balet — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.25 Popevke za sredo dopoldne — 10.30 Človek in zdravje — 10.40 Skoraj sami novi posnetki ansambla in pevcev Borisa Franka — 12.45 Pesmi iz sončne Dalmacije — 13.30 Iz oper starih mojstrov — 14.35 Petindvajset minut Chopina — 15.40 Amaterji pred našim mikrofonom — 17.05 Promenadni koncert — 18.45 Ljudski parlament — 20.00 Štirikrat petnajst — 21.05 I. L Čajkovski: Mazeppa.
Četrtek, 10. 10.: 8.05 Simfonični plesi in rapsodije — 8.40 Portret v miniaturi — 10.15 Prokofjev in Stravinski — 10.30 Pozdravi za mlade risarje — 12.45 Jugoslovanske skladbe za godala — 14.05 Giuseppe Verdi: četrta sliko opere .Rigoletto’ — 15.35 Iz starejše češke koncertne literature — 17.05 Popoldne Brahmsove glasbe — 18.10 Turistična oddaja — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 22.15 Naši umetniki muzicirajo.
xz Levizua
Sobota, 5. 10.: 15.00 Za mladino od 11. let: Med cirkuško kupolo in manežo — 15.28 Za družino: Prodana bodočnost — 15.49 Obisk v hamburškem zoološkem vrtu
—	18.33 Kaj vidimo novega ■— 19.30 Zabeleženo za vas.
—	20.15 Opereta: Lepa Helena — 22.10 Evrovizija iz Basla: svetovno prvenstvo z žogo na kolesu.
Nedelja, 6. 10.: 17.00 Za mladino od 11. |e»: Stvar z otokom zakladov — 17.15 Svet mladine — 17.45 Srečanje z mokrimi živalmi — 19.00 Sedem dni časovnih dogajanj — 19.20 To vas bo gotovo zanimalo — 19.30 V križnem ognju tiska — 20.15 Meč ženijev — 22.05 Evrovizija: svetovno prvenstvo v bili jardu.
Ponedeljek, 7. 10.: 18.38 Sepik, otok plesalcev in mask
—	19.00 Aktualni šport — 19.25 Zabeleženo za vas —
20.00	Mozaik kratkih filmov — 20.15 Televizijsko sodišče
zaseda:	upor proti državni oblasti —	21.00 Športno
omizje.
Torek, 8. 10.: 18.38 Stric Jerome — 19.05 Appoline, sanj slikarja — 19.25 Zabeležno za vas — 19.45 Z menoj samim — 20.05 Mozaik kratkih filmov — 20.15 Lovci na slonovo kost — 21.55 Thomas Mann, njegova dela in njegov čas.
Sreda, 9. 10.: 17.00 Kašperlnove dogodivščine — 17.45 Mali vlak — 19.45 Za družino: zdravnik cvetlic — 18.33 Eden kot ti in jaz — 19.00 Utrinki iz Avstrije — 20.00 Mozaik kratkih filmov — 20.15 Televizijsko sodišče zaseda — 21.00 Knjižni sejem v Frankfurtu.
četrtek, 10. 10.: 11.00 Šolska oddaja: Mali svet velikih čudežev — 18.37 Televizijska igra: Vsak četrtek —
19.00	Športni kaleidoskop — 19.25 Zabeleženo za vas —
20.00	Mozaik kratkih filmov — 20.15 Giuseppe Verdi: Falsfaff.