149 Glasnik SED 62|1 2022 * Milan V og el, univ . dipl. e tnolog in pr of. slo v enščine, upok ojeni k oment at or v k ultur ni r edakci ji Dela; ma v cmilan@gmail.com . Besedilo je bilo v zv očni obliki pr edv ajano 28. apr ila 202 1 na 3. pr og r amu R adia Slo v eni ja v oddaji » S knjiž neg a trg a« , za k at er o je bilo pr v o tno tudi napisano. T u g a obja v ljamo z malenk os tnimi spr emembami. Knjižne ocene i n por očila Maša K. Marty Knjižne ocene i n por očila Milan Vogel* preverila, na podlagi svežih terenskih izkušenj nekatere zapise rekonstruirala ali jih dodala in delo nadgradila, da je »boljše od originala«. Izdano publikacijo sta avtorja sestavi- la iz obsežne zapuščine Hrovatinove- ga gradiva, poleg skeniranih izvirnih terenskih beležk sta uredila ter prepi- sala tudi zapiske iz leta 1949. Marino Kranjac je zapise združil v razumljive notografirane zapise, saj je Radoslav Hrovatin besedila zapisoval v en zve- zek, melodije pa v drugega. Avtorja sta vse dopolnila s komentarji in izsledki lastnih terenskih raziskav. V publikaci- ji je zabeležena zgodovina raziskanih krajev ter okoliščine in zgodovinska umestitev takratnega raziskovanja. Tako na primer izvemo, da so med zbranimi in zapisanimi pesmimi za- pisovalci zaobšli istrobeneške in trža- škoitalijanske pesmi, ki so bile in so še žive na tem obmejnem področju. In čeprav je etnolog Milko Matičetov zapisal, da »kjerkoli bi nam delo nare- kovalo, da vstopimo v italijansko hišo, bomo prekoračili ta prag z nezmanj- šanim zanimanjem, sporazumevali se bomo italijanski, a v arhivih ekipe pa bodo tudi ti italijanski zapiski na raz- polago vsakemu resnemu povpraševal- cu«, teh pesmi v Hrovatinovih zapiskih ni. Prav tako so beležke ostale prazne po obiskih obmorskih mest, saj so imela mesta še romanski pečat, novi, povojni priseljenci pa raziskovalcem niso bili zanimivi, saj je bila raziskava namenjena iskanju živeče, predvsem slovenske starožitnosti in zlasti zbira- nju gradiva po slovenskem podeželju. V knjigi so predstavljene tudi glasbene in dialektološke raziskave, ki so sledile prvi sistematični raziskavi Etnograf- skega muzeja, ter njihovi rezultati, na- vedene pa so tudi spremembe, ki jih je ob svoji zadnji dialektološki raziskavi, opravljeni leta 2016, zabeležila Suza- na Todorović. Prepisom Hrovatinovih zapisov so dodana tudi narečna poime- novanja, na koncu monografije pa je še slovar narečnih izrazov za večjo ra- zumljivost zbranega gradiva. Celotno knjigo bogatijo ilustrativne fotografije, večina prav iz prvega povojnega razi- skovanja v Istri, ki jih hrani arhiv Slo- venskega etnografskega muzeja. Mo- nografija nas tako popelje po tem delu Istre in odstira ta svet skozi čas ter se zaključi z zelo kratkim sklepom. V znanstveni publikaciji Narečje ter ljudsko glasbeno in plesno izročilo v Dekanih z okolico nekoč in danes bodo domačini po sedmih desetletjih le pre- brali, kako se je govorilo in pelo na nji- hovih domačijah v letih po drugi sve- tovni vojni – spomin na te raziskovalne obiske iz Ljubljane, ki so bili za doma- čine zelo pomemben dogodek, kot tudi organizacija prireditve Brško opasilo, ki je opisana v knjigi, se je med ljudmi namreč ohranjal še dolga desetletja. Knjiga je bogat vir podatkov za ce- lotno Istro, pa tudi za širši slovenski, italijanski in hrvaški prostor. Bral- ce bo našla tako med znanstvenim in strokovnim občinstvom kot tudi med ljubitelji glasbe in narečij. Objavljeno glasbeno gradivo pa je tudi bogat vir za vse ustvarjalce in poustvarjalce, ki želijo nadgraditi znanje in obogatiti svoj glasbeni repertoar. MARIJ A MAKAR O VIČ: Jaz bina: Mikr oe tnološk a pr eds t a vit e v jaz binskih in podgor skih dr už in z gor sk eg a kmečk eg a naselja v občini Čr na na K or ošk em Občina R a vne na K or ošk em, Čr na na K or ošk em 20 1 9, 8 45 s tr . Etnologinji dr. Mariji Makarovič le- ta ne pridejo do živega. Pri devetde- setih je po štirih letih raziskav izdala več kot osemsto strani dolgo – in kot je pisalo na poštni ovojnici, 2,260 kg težko – etnološko študijo o Jazbini, eni od gorskih naselbin v občini Črna na Koroškem, ki se ponaša s čudovito po- krajino dolin Tople, Koprivne, Javorja, Bistre, Podpece in še kakšne. Ta gor- ski svet pomeni, da je morala avtorica narediti veliko terenskega dela na ne ravno položnih krajih. Jazbina je po- ložena na pobočje od Uršlje Gore, se pravi od Podgore, proti Mežiški dolini, natančneje proti Žerjavu, nad katerim leži tudi danes že zaraščeni Pogorelec, znan po romanu Prežihovega V oranca Požganica. Marija Makarovič mimo- grede omeni, da je bil prav ta roman – poleg priznanja, ki ji ga je podelila Občina Črna za številna dela o Črni in Črnjanih ter nasploh o Koroški – glavni povod za to, da se je lotila tega 15 0 Glasnik SED 62|1 2022 Knjižne ocene in por očila Milan Vogel * T adeja Pr imožič, dr . e tnologi je, zunan ja sodela vk a, U niv er za v Ljubljani, F ilozof sk a f ak ult e t a, Oddelek za e tnologi jo in k ultur no antr opologi jo; t adeja.pr imozic@gue s t. arnes.si. napornega dela. Občina je knjigo tudi založila, pomemben delež pa so dodali družina Repanšek iz Črne in avtor sve- žih fotografij naselbin Jan Černetič. Po zaslugi Andreja Kneza je knjiga tudi grafično zgledno urejena. Monografija je razdeljena na dva de- la. V prvem avtorica po res dolgem in vztrajnem brskanju po arhivih in ka- tastrih analizira zgodovinska dogajanja na tem območju, omembe kmetij in ro- dovnike na njih ter vsakdanje življenje in s tem povezane navade ali, kot bi lahko tudi rekli, šege, ki so se posebej z uvedbo mehanizacije bistveno spre- menile. V ta del so seveda vključeni ta- ko vsakdan, ki zajema običajna kmeč- ka dela in opravila, od recimo košnje in vrtnih del, kot tudi krsti, ohceti in sedmine po pogrebih. Gospodarstvo je temeljilo predvsem na poljedelstvu in živinoreji, le malo kmetij je imelo tudi gozd, saj ga po nacionalizaciji gozdov pliberških grofov Thurnov po nastanku prve Jugoslavije niso podelili kmetom. Ti so se morali za preživetje zaposliti v gozdarstvu ali v rudniku svinca v Me- žici. Zato je bilo v Jazbini tudi nekaj rudarskih koč. Na večjih kmetijah so imeli »posle«, torej dekle in hlapce, od katerih so se nekateri kljub takratnim prepovedim tudi poročili. Izredno vi- soko je bilo število nezakonskih otrok. Ena izmed dekel jih je imela osem, in to vsakega z drugim očetom. Obrav- navano območje je obsežno, tako da je del ozemlja nekaj časa spadal pod župnijo Prevalje, dokler niso nekate- rih kmetij, med drugim na primer tudi kmetijo Karničnik, priključili današnji občini Črna. Prvi znani Jazbinec je bil Peter iz Jazbine, omenjen v urbarju le- ta 1505, rodovniki družin oz. sledenje družinam in njihovemu načinu življen- ja na posameznih kmetijah pa temelji na matičnih, rojstno-krstnih, poročnih in mrliških knjigah župnij Črna, Javor- je in Prevalje. Drugi del knjige obravnava posamezne kmetije oz. naselbine v Jazbini in Pod- gori. Vseh je trideset, a stalno naselje- nih in obdelanih je le še šest. Avtorica jih je zato ločila na obdelane, ki jih zaradi zanimivih hišnih imen navajam: Hlevnik, Hober, Lavtar, Močivnik, Krničnik, Čemernik in Mrdavšič. V drugem poglavju obravnava kmetije in kajže z obdelanim vrtom, v tretjem v vikende spremenjene kmetije in kaj- že, sledijo opuščene kmetije, tem pa še kmetije in kajže, zarasle z gozdom, predvsem na območju Pogorevca oz. Prežihove Požganice in Obretanovega vrha. Arhivski viri so nadgrajeni s šte- vilnimi pogovori z ljudmi, ki še živijo v Podgori in Jazbini ali pa so se od tam zaradi različnih razlogov razselili po Mežiški dolini in drugam po Sloveniji. Pomembno je tudi arhivsko gradivo, ki ga je v osemdesetih letih s peresom zapisal in fotografiral takratni ravna- telj Delavskega muzeja Ravne Alojz Krivograd. Zanimivo je, da to sploh ni bil zaprt prostor. Ljudje, zlasti otroci, so se družili tudi med dvourno hojo v šolo, odrasli med hojo v cerkev, pre- senetljivo veliko ljudi pa se je tja pre- selilo s štajerske strani, iz Šoštanja ali Belih vod. Šola v Javorju, ki so jo pred nekaj leti zaprli, je veljala za najvišje ležečo šolo v Sloveniji. Monografija Jazbina je tako eden red- kih in zglednih primerov prikaza ži- vljenja naselij, ki počasi ugašajo in se zaraščajo. Knjižne ocene in por očila T adeja Pr imožič* MIHA PREINF ALK, MIJ A O TER GORENČIČ in REN A T A K OMIĆ MARN (ur .): G r ad T ur jak. Založba ZR C (Cas t ellologica Slo v enica; 2), Ljubljana 2020, 1 .2 7 6 s tr . (2 zv ezk a). Pri Založbi ZRC, v zbirki Castello- logica Slovenica 2, je leta 2020 izšla znanstvena monografija Grad Turjak. Posvečena je spominu na umetnostna zgodovinarja, konservatorja in kastelo- loga Ivana Komelja in Ivana Stoparja, ki sta si po drugi svetovni vojni več desetletij prizadevala za ohranitev, ob- novo in znanstveno raziskovanje gradu Turjak. Nastala je v okviru raziskoval- nih programov »Slovenska umetnostna identiteta v evropskem okviru« (Ume- tnostnozgodovinski inštitut France Stele ZRC SAZU) in »Temeljne razi- skave slovenske kulturne preteklosti« (Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU). Finančno so jo podprli Obči- na Velike Lašče in člani rodbine Auer- sperg. V monografiji v dveh knjigah, na skupaj 1.276 straneh, 21 avtoric in avtorjev iz zornih kotov različnih ved predstavi zgodovino in sedanjost gradu Turjak in rodbine Turjaških. Izvor rodbine je mogoče uvrstiti v 11. stoletje, in sicer naj bi najverjetneje iz- virali iz Bavarske. Najmočnejši pečat so Auerspergi pustili v 16. stoletju, ko je bil grad Turjak simbolno središče protestantizma, prav tako pa je bila pomembna njihova vloga v boju proti Turkom. V bojih odsekani in nagačeni glavi Herbarda Turjaškega in Friderika Višnjegorskega sta bili do druge sve- tovne vojne na gradu relikviji. Grad se v pisnih virih prvič izrecno omenja leta 1220, torej pred 800 leti, njegovi začetki pa so še starejši, domnevno segajo v sredino 11. stoletja. V nada- ljevanju so predstavljeni posamezni deli monografije. V prvi knjigi Miha Preinfalk v prispev- ku Grad Turjak in rodbina Auersperg