M. BATI Č: »Mislimo sicer nemško, čutimo nemško, a nikomur ne bomo zamerili njegovega ... 88  
Matic Bati č
»Mislimo sicer nemško, čutimo nemško, 
a nikomur ne bomo zamerili njegovega 
druga čnega mišljenja.« 
Nemški goriški list Görzer Wochenblatt 
in njegova politi čna usmeritev
Bati č, Matic, dr., znanstveni sodelavec, 
Študijski center za narodno spravo, SI–1000 
Ljubljana, Tivolska 42, matic.batic@scnr.si, 
https://orcid.org/0000-0002-4681-6334
»Mislimo sicer nemško, čutimo nemško, 
a nikomur ne bomo zamerili njegovega 
druga čnega mišljenja.« Nemški goriški list 
Görzer Wochenblatt in njegova politi čna 
usmeritev
Zgodovinski časopis, Ljubljana 77/2023 (167), 
št. 1–2, str. 88-115, cit. 90 
1.01 izvirni znanstveni članek: jezik Sn. (En., 
Sn., En.)
Razprava predstavlja zna čilnosti nemškega 
časnika Görzer Wochenblatt, s posebnim 
poudarkom na njegovi politi čno-programski 
usmeritvi. List, ki je tedensko izhajal leta 1867, 
preden se je z za četkom leta 1868 preoblikoval 
v dvakrat tedensko izhajajo či Görzer Zeitung, 
predstavlja prvi nemški časopis v Gorici. V 
prvem delu članka so predstavljeni za četki 
nemške publicistike na Goriškem in zna čilnosti 
tamkajšnje nemške skupnosti. V nadaljevanju 
razprava obravnava za četek izhajanja Goriškega 
tednika, njegove vsebinske zna čilnosti in pro-
gramsko usmeritev. Zadnji del prispevka je 
posve čen recepciji novega nemškega časnika s 
strani slovenskega tabora, predvsem polemiki, 
ki se je ob tem razvila med goriško Domovino 
in celovškim Slovencem. V polemiko se je 
aktivno vklju čil tudi Görzer Wochenblatt, ob 
čemer je uredništvo podalo svoj pogled na 
mednacionalne odnose na Goriškem. 
Klju čne besede: Görzer Wochenblatt, Go-
rica, 19. stoletje, nemški časopisi, kulturna 
zgodovina.
Bati č, Matic, PhD, Research Fellow, Study 
Centre for National Reconciliation, SI–1000 
Ljubljana, Tivolska 42, matic.batic@scnr.si, 
https://orcid.org/0000-0002-4681-6334
Historical Review, Ljubljana, Zgodovinski 
časopis, Ljubljana 77/2023 (167), No. 1–2, pp. 
88-115, 90  notes 
Language: Sn. (En., Sn., En.)
"We Think German, We Feel German, but 
We Will Not Blame Anyone for His Different 
Opinion": the German Newspaper Görzer 
Wochenblatt and Its Political Orientation
The article presents the characteristics of the 
German newspaper Görzer Wochenblatt, with 
a special emphasis on its political orientation 
and agenda. The paper, which was published 
weekly in 1867 before being transformed into 
the biweekly Görzer Zeitung starting in 1868, 
was the ﬁ rst German newspaper in Gorizia. The 
ﬁ rst part of the article analyses the beginnings 
of German journalism in the Princely County 
of Gorizia and Gradisca and the characteristics 
of the local German community. After that, the 
beginnings of its publication, its characteristics 
in terms of content and its agenda are examined. 
The last part of the article discusses the reception 
of the new German newspaper by the Slovene 
community, especially the heated controversy 
that emerged between two Slovene newspapers, 
Domovina from Gorizia and Slovenec from Kla-
genfurt. Görzer Wochenblatt became actively 
involved in the dispute, with the editorial board 
expressing its view on inter-ethnic relations in 
the County of Gorizia.
Keywords: Görzer Wochenblatt, Gorizia, 19th 
century, German newspapers, cultural history.
Zgodovinski časopis | 77 | 2023 | 1-2 | (167) | 88–115 89
Uvod
1
Sedmega februarja 1867 je v Gorici izšla prva številka tednika Görzer Wochen-
blatt [Goriški tednik]. Čeprav za četki nemške publicistike v Gorici segajo že v 
18. stoletje, ko so bile v mestu ob So či ustanovljene prve tiskarne, lahko Görzer 
Wochenblatt ozna čimo za prvi goriški nemški časopis
2
 v sodobnem pomenu besede. 
Z njim je nemška skupnost v Gorici stopila v javni prostor in se aktivno vklju čila 
v kulturno-politi čno življenje dežele Goriško-Gradiške. Tednik tako predstavlja 
enega najpomembnejših izrazov nemške kulturne dejavnosti na Goriškem in po-
sledi čno tudi dragocen vir za preu čevanje nemške skupnosti v Gorici, ki doslej ne 
v slovenski ne v mednarodni humanistiki še ni bila deležna celovite obravnave. 
Isto velja tudi za Wochenblatt, ki je bil v dosedanjih slovenskih pregledih nemške 
publicistike na Slovenskem deležen zgolj najosnovnejše obravnave, veliko ve č pa 
ni bilo doslej o tej tematiki napisanega niti v mednarodnem prostoru.
3
 
Namen te razprave je celovito predstaviti zna čilnosti časnika Görzer Wochen-
blatt in njegovo mesto v so časnem kulturno-politi čnem življenju Goriške in 
Habsburške monarhije. V prvem delu razprave je zato časnik najprej umeš čen v 
kontekst publicistike v nemškem jeziku na Goriškem, nato pa sledi predstavitev 
družbeno-politi čnega konteksta v času njegovega izhajanja. Na tej podlagi je v 
nadaljevanju analizirana njegova politi čna usmeritev glede na so časna pere ča po-
liti čna vprašanja. Pri tem je posebna pozornost posve čena njegovemu odnosu do 
goriških Slovencev oz. slovenskega politi čnega gibanja na Goriškem, ki ga lahko 
dobro rekonstruiramo na podlagi zanimive polemike, ki se je ob za četku izhajanja 
Goriškega tednika razvila v trikotniku med Görzer Wochenblattom ter dvema 
slovenskima časopisoma, in sicer goriško Domovino in celovškim Slovencem. 
1
 Nekatere ugotovitve te razprave sem obravnaval v magistrski nalogi z naslovom »Wir 
denken zwar deutsch, wir fühlen deutsch, werden es aber niemanden verargen, anderen Sinnes 
zu sein«: Görzer Wochenblatt (1867) und Görzer Zeitung (1868–1869), ki je nastala leta 2015 na 
Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ob tej priložnosti se mentoricama, dr. Petri Kramberger 
in dr. Mariji Mojci Peternel, iskreno zahvaljujem za vso pomo č pri nastajanju naloge.
2
 V tekstu kot sopomenki uporabljam izraza » časnik« in » časopis«, saj je meja med obema 
pojmoma v slovenskem prostoru zabrisana.
3
 Osnovne podatke o Goriškem tedniku v okviru pregleda nemške publicistike na Slo-
venskem prinaša Tanja Žigon; gl. Žigon, Deutschsprachige Presse. Osnovni podatki o časopisu 
so predstavljeni tudi v tujejezi čnih pregledih nemške publicistike na Goriškem: Kitzmüller, 
Esperienze giornalistiche in lingua tedesca; Gallarotti in Stasi, I periodici. 
M. BATI Č: »Mislimo sicer nemško, čutimo nemško, a nikomur ne bomo zamerili njegovega ... 90  
Začetki nemške publicistike na Goriškem
Za četki nemške publicistike na Goriškem segajo v 18. stoletje. Nastanek prvih 
nemških serijskih publikacij je bil nelo čljivo povezan z razvojem tiskarstva v Gorici, 
ki se je za čelo razvijati v drugi polovici 18. stoletja. Raziskave o tej tematiki so 
za zdaj še pomanjkljive, tako da poznamo le osnovne podatke o prvih tiskarjih in 
prvih serijskih publikacijah. V Gorici je leta 1754 kot prvi tiskar kratek čas deloval 
Dunaj čan Johann Thomas Trattner, ki pa se je kmalu odselil v Trst. Istega leta je ob 
podpori prvega goriškega nadškofa Karla Mihaela Attemsa (1711–1774)
4
 tiskarno 
v Gorici odprl Bene čan Giuseppe Tommasini. O čitno je bilo povpraševanje po 
tovrstnem delu v Gorici dovolj veliko, da je leta 1772 tiskarno odprl tudi Valerio 
de V aleri iz Čedada, ki je za čel izdajati prvi goriški tednik v italijanš čini z imenom 
Gazzetta goriziana (1774–1776).
5
 Kmalu zatem so se pojavile tudi prve serijske 
publikacije v nemš čini. Pri tem pa je treba opozoriti, da pri teh ne gre za dnevno 
ali tedensko izhajajo čo periodiko, temve č zgolj za letno izhajajo če almanahe, a 
tudi ti so obi čajno izšli le v nekaj številkah. Prvi je bil Kaiserlich=Königlicher 
Görzerischer Titular=Kalender (1779–1782). Podobna nemška publikacija je bil 
enkrat letno izhajajo či K.k. görzerischer Allmanach. Izšel je v letih 1780 in 1782. 
Kasneje je izhajal Instanz= und Titularkalendar für Görz und Gradisca, in sicer v 
letih 1792, 1796 in 1799. Sledil je Schematismus für Görz und Gradisca, ki je bil 
v letih 1801 in 1802 tiskan pri Tommasiniju, nato pa do njegovega zatona v Trstu.
6
Po živahnem za četku goriške publicistike v zadnji četrtini 18. stoletja je sledilo 
obdobje zatišja, ki je trajalo ve č kot 50 let. O razlogih za tako dolgo prekinitev 
lahko zgolj ugibamo. Mogo če je, da so k temu prispevali restriktivni predmar čni 
cenzurni predpisi,
7
 pomembno vlogo pa je verjetno odigrala tudi gospodarska in 
demografska stagnacija, ki je zaznamovala Gorico v prvi polovici 19. stoletja.
8
 
Nov zagon v 60. letih 19. stoletja
Nove nemške periodi čne publikacije na Goriškem so se pojavile v drugi 
polovici 60. let 19. stoletja. Na nov zagon nemške publicistike v Gorici je blago-
dejno vplival nov zakon o tisku, ki je stopil v veljavo 9. marca 1863, noveliran pa 
je bil 15. oktobra 1868. Novi zakon je precej omilil prejšnjo restriktivno tiskovno 
4
 Goriška nadškoﬁ ja je bila ustanovljena leta 1751 in je obsegala habsburški del ukin-
jenega oglejskega patriarhata. Attems je bil za prvega goriškega nadškofa imenovan naslednje 
leto; podrobneje o njegovem vsestranskem delovanju gl. Dolinar, Attems, Karel Mihael. 
5
 Ber či č, Tiskarstvo na Slovenskem, str. 94–95. Obsežna monografska študija o listu 
Gazzetta goriziana je pred kratkim izšla tudi v slovenskem prevodu; gl. Gorian, Založništvo in 
pretok informacij v Gorici. 
6
 O prvih nemških serijskih publikacijah v Gorici gl. Gallarotti in Stasi, I periodici, str. 
49; gl. tudi Gallarotti in Stasi, La stampa periodica tedesca nel Goriziano. 
7
 O cenzurnih omejitvah do sredine 19. stoletja gl. relevantne prispevke v Vidmar, Cenzura 
na Slovenskem. 
8
 Ve č o gospodarski in demografski stagnaciji mesta v tem času gl. Fabi, Storia di Gorizia, 
str. 12–15.
Zgodovinski časopis | 77 | 2023 | 1-2 | (167) 91
politiko, čeprav tudi po teh liberalnih spremembah še ne moremo govoriti o 
popolni svobodi tiska. Nad uredniki, založniki in drugimi sodelavci listov je še 
vedno visela grožnja denarnih in tudi zapornih kazni. Te so grozile predvsem za 
žalitve cesarja in kaljenje javnega reda in miru, poleg tega pa so bili časnikarji 
pogosto kaznovani tudi za druge prekrške po kazenskem zakoniku, denimo zaradi 
š čuvanja k sovražnosti do nacionalnosti, verskih skupnosti ( člen 302), hujskanja 
in agitacije ( člen 300), žalitve časti ( člena 488 in 493) idr. Kljub temu je zakon 
puš čal dovolj svobode za hiter razvoj najrazli čnejše publicistike. Odpravljeni 
so bili namre č koncesijski in opominjevalni sistem, možnost administrativne 
ustavitve izhajanja ter časniška kavcija. Izdajatelj je po novem moral predložiti 
le dokazila o politi čni, moralni in intelektualni usposobljenosti za časnikarski 
poklic ter navesti namen svojega lista. Poleg tega so od leta 1867 o tiskovnih 
prestopkih presojala porotna sodiš ča.
9
 
Liberalnejši zakonski okviri so brez dvoma prispevali k ponovnemu razvoju 
nemške publicistike v Gorici, a njen ponovno pojav je treba razumeti tudi v okviru 
spremenjenih družbeno-politi čnih razmer in upoštevajo č speciﬁ čnosti nemško-
-govore čega prebivalstva oz. zna čilnosti nemške skupnosti v deželni prestolnici 
ob So či. Šestdeseta leta 19. stoletja predstavljajo prelomni čas v zadnjem obdo-
bju obstoja Habsburške monarhije, saj so politi čni pretresi in preobrazbe iz tega 
obdobja dolo čile njen politi čni ustroj vse do propada monarhije leta 1918. Pod 
vplivom vrste zunanjepoliti čnih neuspehov se je bil cesar Franc Jožef prisiljen 
odpovedati želji po avtokratskem vladanju in centralisti čno urejeni monarhiji, ki je 
bila zna čilna za t. i. neoabsolutisti čno obdobje.
10
 Rezultat cesarjevega popuš čanja 
je bil dvojni kompromis z dvema osrednjima opozicijskima skupinama v državi, 
in sicer z madžarsko plemiško elito in liberalnim nemškim meš čanstvom, kar je 
po vrsti politi čnih pretresov kon čno pripeljalo do dualisti čne razdelitve države 
na »avstrijski« (cislajtanski) in ogrski (translajtanski) del, v sami Cislajtaniji pa 
do uvedbe t. i. decembrske ustave leta 1867, ki je zagotavljala temeljne osebne 
svoboš čine in uvajala liberalna na čela delitve oblasti in (delne) demokratizacije.
11
 
Z roko v roki z liberalizacijo in demokratizacijo je šla nacionalizacija politi čnega 
življenja, saj je bil to čas vzpona razli čnih narodnostnih gibanj v monarhiji. Če je 
bil nacionalizem v za četku predvsem projekt politi čnih in kulturnih elit, je v tem 
času dokon čno presegel za četne okvire in postal množi čno gibanje.
12
 Skladno s tem 
9
 Prijatelj, Slovenka kulturnopoliti čna in slovstvena zgodovina II, str. 302; Žigon, Nemški 
časnik za slovenske interese, str. 33; Globo čnik, Alešov čev Brencelj, str. 8.
10
 Neoabsolutisti čno obdobje, po notranjem ministru Alexandru Bachu pogosto imenovano 
tudi Bachov absolutizem, se je za čelo leta 1851 z ukinitvijo t. i. oktroirane ustave in politi čnih 
svoboš čin, ki jih je ta zagotavljala. Neoabsolutisti čni režim se je obdržal do oktobrske diplome 
leta 1860. O osnovnih zna čilnostih tega obdobja gl. Kann,  A History of the Habsburg Empire, 
str. 318–326. 
11
 Sinteti čno o politi čnem razvoju Habsburške monarhije v 60. letih 19. stoletja gl. Kann, 
A History of the Habsburg Empire, str. 326–342; Rumpler,  Eine Chance für Mitteleuropa, str. 
380–417; Bled, Franc Jožef, str. 285–309; Judson, Habsburški imperij, str. 267–287. 
12
 O fazah razvoja nacionalnih gibanj gl. Hroch, Social Preconditions of National Revival 
in Europe.
M. BATI Č: »Mislimo sicer nemško, čutimo nemško, a nikomur ne bomo zamerili njegovega ... 92  
je prišlo tudi do velikega razmaha tiska, ki je bil s procesom vzpona nacionalizma 
dialekti čno povezan.
13
Spričo vseh teh dejavnikov so se v 60. letih pojavili številni časopisi v 
razli čnih jezikih, tudi na Goriškem, kjer je bil položaj nemš čine in nemštva 
sicer šibkejši v primerjavi z drugimi slovenskimi deželami, saj je bilo Nemcev 
bistveno manj. Čez ozemlje Poknežene groﬁ je Goriško-Gradiške (nem. Gefürstete 
Grafschaft Görz und Gradisca, it. Principesca contea di Gorizia e Gradisca), 
kot je bilo uradno ime dežele, je potekala slovensko-romanska jezikovna meja, 
tako da je imela približno dve tretjini dežele izrazito slovenski, zadnja tretjina pa 
italijansko-furlanski zna čaj.
14
 Izjema je bila deželna prestolnica Gorica, v kateri 
je živela tudi nemška jezikovna skupnost. Približno jezikovno-narodnostno sta-
nje v mestu v 60. letih lahko vsaj približno rekonstruiramo s pomo čjo podatkov 
ljudskega štetja leta 1880.
15
 Leta 1880 je v mestu živelo 20.920 prebivalcev, od 
katerih je 13.517 kot pogovorni jezik navedlo italijanš čino, 3411 slovenš čino, 
2149 nemš čino, preostali pa druge jezike.
16
 Iz navedenih podatkov je razvidno, 
da je bila Gorica ve činsko italijansko mesto, saj so Italijani predstavljali 64,61 % 
prebivalstva, a v mestu sta bili tudi zastopani tudi slovenska in nemška skupnost. 
Delež nemško govore čih prebivalcev je znašel 10,27 % vseh prebivalcev Gorice, 
s čimer je mo čno odstopal od deželnega povpre čja, saj z izjemo Gorice Nemci 
na Goriškem skorajda niso bili prisotni.
17
Kakšna sta bila ob tem socialna struktura nemške skupnosti v Gorici in splo-
šen položaj nemš čine v javnem življenju?
18
 Skladno s procesom nacionalizacije 
italijansko in slovensko govore čega prebivalstva je nemški jezik po letu 1848 sicer 
13
 Benedict Anderson opozarja na pomen množi čne pismenosti in tiska za razvoj naroda 
kot »zamišljene« skupnosti, se pravi za identiﬁ kacijo množic z narodom kot kolektivno identiteto; 
ve č o tem gl. Anderson, Zamišljene skupnosti, str. 59–69.
14
 Severni del dežele je bil popolnoma slovenski, pri čemer deželna meja v zgornjem 
Poso čju ni bila jezikovna meja, saj so slovensko govore či prebivalci naseljevali tudi terske in 
nadiške doline oz. Beneško Slovenijo, ki je že od leta 1866 spadala k Italiji (Grafenauer, Slo-
vensko-romanska meja, str. 6–8, 11). Mejo v južnem delu dežele je leta 1852 jasno opredelil 
Peter Kozler: »Od tod naprej gre meja v sredi med ravnino in gri či pod slovenskima ob činama: 
Mirnik, Medana in Cerovo proti Podgori, prestopi So čo, objame slovenska sela Zdravšino in 
Doberdob nad Terži čem in se pri Štivani blizu Divina z morskim obrežjem sprime.« (Kozler, 
Kratek slovenski zemljopis, str. XX–XXI).
15
 Štetje prebivalstva je potekalo tudi leta 1869, a ni zbiralo podatkov o nacionalni pri-
padnosti oziroma sporazumevalnem jeziku. Po neuradnih ocenah naj bi med 16.659 mestnimi 
prebivalci tedaj bilo 11.100 Italijanov, 3500 Slovencev in 1800 Nemcev (Maruši č, Doktor Karel 
Lavrič, str. 60).
16
 Special-Orts-Repertorium vom Küstenlande, str. 164. Poleg tega je v Gorici živelo še 
787 tujcev, ve činoma državljanov Kraljevine Italije.
17
 Prav tam; gl. tudi Maruši č, Pregled politi čne zgodovine, str. 46.
18
 Nemška skupnost v Gorici ostaja slabo raziskana, literature o tej tematiki je malo. 
Najve č podatkov prinaša zbornik  Cultura tedesca nel Goriziano, ki ga je uredila Liliana Ferrari. 
Gl. tudi Maruši č, Pregled politi čne zgodovine, str. 231–236. O nemški literarni in publicisti čni 
dejavnosti gl. Kitzmüller, Görz 1500–1915; Kitzmüller, Osservazioni sulla produzione letteraria; 
Kitzmüller, Esperienze giornalistiche in lingua tedesca; Bati č, »Paradies am Isonzo«. 
Zgodovinski časopis | 77 | 2023 | 1-2 | (167) 93
izgubljal na ra čun italijanš čine in slovenš čine,
19
 a so njegovo nadaljnjo pomembno 
vlogo zagotavljale institucije Habsburške monarhije in položaj Gorice v okviru te 
državne tvorbe, v kateri je nemš čina do njenega razpada ohranila vodilno vlogo. V 
nemš čini je tako vse do konca monarhije komunicirala centralna oblast, ostal pa je 
tudi vodilni jezik v srednjem šolstvu.
20
 O pomenu nemš čine v javnem življenju pri ča 
19
 V Gorici je med višjimi sloji do 16. stoletja prevladovala nemš čina in vpliv nemškega 
kulturnega okolja, čeprav so prebivalci govorili tudi italijansko in slovensko, o čemer pri ča 
poročilo nuncija Girolama Porzie iz leta 1567: »Im Essen, Trinken und in der Kleidung sind die 
Görzer Deutsche; allgemein werden die drei Sprachen, deutsch, slavisch und italienisch gespro-
chen.« V vseh treh jezikih je potekala tudi dedna poklonitev deželnih stanov nadvojvodi Karlu 
leta 1564. V 17. stoletju se je položaj nemš čine v Gorici poslabšal, predvsem na ra čun dejstva, 
da so v jezuitskem kolegiju v Gorici (ustanovljen je bil leta 1615) uporabljali italijanš čino. Do 
dolo čenega ponovnega vzpona nemš čine je nato ponovno prišlo v okviru centralisti čnih reform 
Marije Terezije in Jožefa II. V odilni položaj nemš čine in nemških kulturnih vplivov se je obdržal 
še v prvi polovici 19. stoletja; podrobneje o tem gl. Kitzmüller, Görz 1500–1915, str. 11–21. V 
tem kontekstu je zanimiv tudi opis jezikovnih razmer v Trstu, ki ga je leta 1867 objavil goriški 
slovenski list Domovina: »Do leta 1860 je imela v Trstu skoro ve č privilegijev nemš čina, nego 
laš čina: zvlasti od leta 1854–1860 se je za čela laš čina izpodrivati. S pomo čjo šol, nemških ali 
ponem čenih uradnikov se je res toliko storilo, da je znal skoro vsak v Trstu do desetih po nemški 
šteti.« (Domovina, 1. 2. 1867, str. 23).
20
 Nasprotno so o u čnem jeziku v (javnih) osnovnih šolah odlo čale lokalne oblasti, tako da 
so se morale manjšinske narodne skupnosti zanašati na zasebne šole. Goriški Nemci so v Gorici 
odprli zasebno luteransko šolo z nemškim u čnim jezikom, na zasebne šole pa so se v mestih z 
italijansko upravo morali zanašati tudi Slovenci; ve č o tem gl. Devetak, Boj za slovenske šole. 
Slika 1: Gorica z okolico, P ANG 667, Zbirka razglednic krajev, Goriška 6. 
M. BATI Č: »Mislimo sicer nemško, čutimo nemško, a nikomur ne bomo zamerili njegovega ... 94  
tudi dejstvo, da se je vodilni položaj tega jezika marsikje še dolgo ohranil tudi v 
številnih manjših podeželskih središ čih, kjer Nemci razen posameznikov sicer niso 
bili prisotni. V številnih trgih na Goriškem so tako še v 60. letih delovala nemška 
kulturna društva, npr. v Kanalu v Soški dolini, kjer je bilo 1848 ustanovljeno nemško 
bralno društvo. Društvo je o čitno delovalo le krajše obdobje, a štiri leta pozneje 
je bilo ustanovljeno novo nemško bralno društvo (Leseverein), ki se je obdržalo 
do sredine 60. let.
21
 Podobno je bilo stanje tudi v Tolminu v Soški in Ajdovš čini 
v Vipavski dolini, kjer sta prav tako delovali nemški bralni društvi (Leseverein), 
nemš čina pa je do sredine 60. let prevladovala tudi v javnem življenju.
22
Socialno gledano so bili stebri nemštva na Goriškem državni uslužbenci 
(uradniki in srednješolski profesorji), pripadniki plemstva in gospodarstveniki, 
tesno povezani z nemškim prostorom, iz katerega so izšli.
23
 V 19. stoletju je bilo za 
nadaljnji obstoj nemške skupnosti pomembno tudi dejstvo, da se je Gorica znotraj 
Habsburške monarhije uveljavljala kot po čitniški in zdraviliški kraj zaradi svojega 
milega podnebja.
24
 Za svoje bivališ če so si jo iz tega razloga izbrali številni upo-
kojeni uradniki in častniki, med katerimi lahko po pomenu za kulturno dogajanje 
v mestu izpostavimo Karla von Czoerniga (1804–1889).
25
Prav Czoernig, ki se je zaradi bolezni leta 1866 preselil v Gorico, kjer mu 
je ustrezalo tamkajšnje milo podnebje, je bil tisti, ki je v prihodnjih letih dal ve č 
pobud, pomembnih tudi za razvoj nemškega kulturnega življenja v Gorici. Kot 
goreč habsburški lojalist, ki je v Gorici našel svoj drugi dom, se je zavedal negotove 
nadaljnje usode tega ve činsko italijanskega mesta, ki se je po kon čani avstrijsko-
-italijanski vojni leta 1866 znašlo v bližini nove državne meje s Kraljevino Itali-
21
 Devetak,  Vzpostavljanje slovenske narodne identitete, str. 496. 
22
 Maruši č, Doktor Karel Lavri č, str. 39. Po pri čevanju Antona Šaplje je nemš čina v 
ajdovskem javnem življenju prevladovala do sredine 60. let 19. stoletja: »Do leta 1864 je bila 
Ajdovš čina vsa skozi in skozi nemška, tj. približno tako, da vsak, kateri je prišel v Ajdovš čino, 
ni drugega znal in smel govoriti ko nemško; v ob činskem uradu se je vse nemško uradovalo, še 
celo v šolah so morali nemško kramljati, in taisti otrok, ki ni tega znal ali ni hotel, je moral rde č 
jezik iz papirja nositi na hrbtu.« (Šaplja, Dr. Lavri č v Ajdovš čini, str. 79). O nemškem bralnem 
društvu in razširjenosti nemš čine v Tolminu gl. Oblak, Doktor Karol Lavri č in njegova doba, 
str. 93. 
23
 Med nemški gospodarstveniki je po pomenu izstopala družina industrialcev Ritter pl. 
Záhony iz Frankfurta na Majni, ki je v Gorici živela od leta 1819. Tega leta je namre č Johann 
Christoph Ritter iz Trsta v Gorico preselil predelovalnico sladkorja. Družinsko podjetje je mo čno 
razširil njegov sin Julius Hektor, ki je v zahodnem predmestju Gorice, Stra čicah (it. Straccis), dal 
posodobiti mlin, zgraditi novo skladiš če za žito in postaviti tekstilne obrate. Poleg tega je kupil 
papirnico pri Podgori in veliko posestvo Monastero v bližini Ogleja. Najve č podatkov o družini 
Ritter prinaša družinska kronika Chronik und Stammbaum, ki jo je na za četku 20. stoletja objavil 
Eugen Ritter Freiherr von Zahony. O družini gl. tudi Colleoni, I Ritter. Posamezne podatke o 
družini prinašajo študije, primarno posve čene drugim oziroma širšim tematikam, npr. Preinfalk, 
Vpliv francoskih vojn, str. 83. 
24
 Podrobno o tem gl. Salami ć, Gorica kot klimatskozdraviliška destinacija med letoma 1874 
in 1914. Da predstavlja Gorica idealno klimatsko-zdraviliško destinacijo, je v za četku 20. stoletja 
izpostavljal nemški vodnik po mestu: »Görz vereinigt alle Bedingungen für einen klimatischen 
Kurort: mildes und gesundes Klima, üppige süditalienische Vegetation, reiche Gelegenheit zu 
angenehmen Spaziergängen und Ausﬂ ügen.« ( Führer durch Görz und Umgebung, str. 8). 
25
 O Czoernigovem delovanju v Gorici gl. Tavano,  Karl von Czoernig da Vienna a Gorizia. 
Zgodovinski časopis | 77 | 2023 | 1-2 | (167) 95
jo.
26
 Czoerniga je skrbelo, da bi nezadovoljno lokalno prebivalstvo lahko rešitev 
za čelo iskati v bližnji Italiji. Kot odgovor je predlagal vsestranski razvoj Goriške, 
predvsem na podro čju gospodarskega in kulturnega napredka, za kar bi morala 
poskrbeti habsburška država:
Unendlich mehr wird es seine Gränzen sichern, wenn es die Bildung und den Wohl-
stand der Völker zu fördern und ihren Geist zu gewinnen weiß, und der gewisse Weg 
hiezu an dieser Südgränze ist die Umbildung der Colonenwirtschaft in die Bauern- und 
Gutswirtschaft selbständiger Besitzer und Pächter, die Eisenbahnverbindung dieser 
Länder untereinander mit dem Zentrum des Reichs und mit den Straßen des Weltver-
kehrs, endlich die Gründung einer Hochschule als Mittelpunkt deutscher Cultur und 
aller geistigen Bestrebungen hier im Süden.
27
Czoernig članka ni objavil v katerem od lokalnih listov, temve č v tedaj enem 
od osrednjih nemških časopisov, augsburškem Allgemeine Zeitung, kar kaže na to, 
da je predvsem želel vzbuditi pozornost osrednjih organov Habsburške monarhije.
28
 
26
 Po koncu vojne z Italijo leta 1866, ki je za Habsburžane pomenila izgubo Bene čije s 
tamkajšnjim strateškim trdnjavskim četverokotnikom (mesta Mantova, Peschiera del Garda, 
Verona in Legnago), je nekdanja goriška deželna meja na zahodu postala nova državna meja.
27
 »[Avstrija] bo svoje meje neskon čno bolje zavarovala s spodbujanjem izobrazbe in 
blaginje ljudstev. Najbolj zanesljiva pot do tega na južni meji pa je preoblikovanje kolonskega 
gospodarstva v kme čko in posestno gospodarstvo neodvisnih lastnikov in najemnikov, železniška 
povezava teh dežel s središ čem cesarstva in s potmi svetovnega prometa, ter, kon čno, ustanovitev 
univerze kot središ ča nemške kulture in vseh intelektualnih prizadevanj tukaj na jugu.« (citirano 
po Kitzmüller, Görz 1500–1915, str. 27–29); ta in vsi preostali prevodi nemških besedil so delo 
avtorja članka. 
28
 Tavano, Karl von Czoernig da Vienna a Gorizia, str. 99. 
Slika 2: Gorica proti koncu 19. stoletja, Odsek za zgodovino in etnograﬁ jo Narodne in študijske 
knjižnice, Fototeka, HP-HI kraji, Gorica.
M. BATI Č: »Mislimo sicer nemško, čutimo nemško, a nikomur ne bomo zamerili njegovega ... 96  
Pozimi 1867 je Czoernig v Gorici nato dal pobudo za ustanovitev društva za »go-
riško deželoznanstvo«, ki naj bi se ukvarjalo z geografskimi raziskavami Goriške, 
obenem pa tako prispevalo k boljši valorizaciji klimatskih in geografskih danosti 
dežele ob So či. Društvo je bilo ob sodelovanju nekaterih najvišjih politi čnih pred-
stavnikov, med katerimi izstopa deželni glavar grof Wilhelm Pace (1810–1896), 
ustanovljeno 16. marca 1867,
29
 a nato o čitno ni zares zaživelo.
30
 Zanimivo pa je, 
da je približno v istem času, tj. 7. februarja 1867, izšla tudi prva številka tednika 
Görzer Wochenblatt. V kolikšni meri je prav Czoernigov poziv botroval nastanku 
prvega nemškega časopisa v Gorici, za zdaj ni jasno, a vsekakor se pojav nemškega 
časopisa dobro sklada z njegovo željo po krepitvi nemškega kulturnega delovanja 
na jugozahodni meji Habsburške monarhije. 
Görzer Wochenblatt – prvi nemški časopis v Gorici
Ob izidu prve številke Goriškega tednika je slovenska Domovina objavila 
kratko notico, v kateri je mdr. zapisala: »To je, kar Gorica stoji, prvi nemški list, ki 
tukaj izhaja.«
31
 Kot je že bilo izpostavljeno, segajo za četki nemške publicistike v 
Gorici že v 18. stoletje, a Görzer Wochenblatt res predstavlja prvi nemški goriški 
list, ki se je tako po vsebini kot po obliki približal sodobni publicistiki. Izhajal je 
vse leto 1867, dokler ni 3. januarja 1868 spremenil frekvence izhajanja (odtlej je 
izhajal dvakrat tedensko) in skladno s tem tudi spremenil ime v Görzer Zeitung.
32
 
Neposredno ozadje za četka izhajanja novega lista ostaja nepoznano; o pobudnikih 
njegovega nastanka, ﬁ nan čnem zaledju in morebitni vladni podpori tako žal (še) 
ni (zanesljivih) podatkov. Sklepamo lahko, da je list užival vladno podporo, na kar 
nakazuje trditev Andreja Maruši ča (1828–1898), urednika slovenskega časnika 
Domovina, da Görzer Wochenblatt ni kolkovan,
33
 pa tudi trdna proavstrijska drža, 
ki jo je Wochenblatt vseskozi zastopal. 
Tednik je izhajal ob četrtkih v založbi Carla Socharja, tiskala pa ga je goriška 
tiskarna Giovannija Paternollija.
34
 V za četku ga je urejal Thomas Hohenwarter, ki 
je med leti 1855 in 1868 deloval kot profesor na goriški gimnaziji, nato pa je bil 
premeš čen v Linz.
35
 Hohenwarter je redništvo lista zapustil po 30. številki, saj je 
29
 Görzer Wochenblatt, 21. 3. 1867, str. 54–55.
30
 Glede na pikro poro čilo v Slovenskem narodu društvo ni zaživelo, ker mu k delovanju 
ni uspelo pritegniti dovolj lokalnih Slovencev in Italijanov, čemur naj bi botrovalo to, da so 
Nemci v njem želeli imeti vodilno vlogo: »Niti Lahi, niti Slovenci niti iz dežele niti iz trgov in 
mest se niso hoteli meniti z malo pešico Nemcev, ki so se hrustili, kot da bi bili vso u čenost že 
za zajuterk pozobali.« (Slovenski narod, 18. 4. 1868, str. 2).
31
 Domovina, 8. 2. 1867, str. 28. 
32
 Gallarotti in Stasi, I periodici, str. 44.
33
 Domovina, 13. 3. 1867, str. 48. 
34
 Tiskar in knjigarnar Paternolli je že leta 1837 na tedanji Piazzi Grande (danes Piazza 
Vittoria, med Slovenci splošno je trg splošno znan kot Travnik) odprl majhno tiskarno, ki je nato 
neprenehoma delovala do prve svetovne vojne. Pri Paternolliju so bila natisnjena tudi številna 
slovenska književna dela in časopisi, denimo glasilo goriških mladoslovencev So ča (Ber či č, 
Tiskarstvo na Slovenskem, str. 190–191). 
35
 Kitzmüller, Esperimenti die stampa periodica in lingua tedesca, str. 188.
Zgodovinski časopis | 77 | 2023 | 1-2 | (167) 97
konec avgusta 1867 obvestil bralce, da »anlässlich einer Ferienreise« prepuš ča »die 
Redaktion [des] Blattes dem Journalisten und Literaten, Herrn Heinrich Penn aus 
Laibach«.
36
 Pennov prihod na uredniško mesto sej je o čitno pripravljal že prej, saj 
so o tem po Gorici krožile govorice, ki jih je povzela goriška Domovina: »Kar smo 
že davno vedeli, je od v čeraj dognana re č. Tukajšnji nemški ‚Görzer Wochenblatt‘ 
je prišel v prvo v novi (veliki) podobi pod novim vrednikom na svetlo. Nov vrednik 
je slovenskemu ob činstvu dobro znani pisatelj g. Heinrich M. Penn.«
37
 Penn je nato 
ostal urednik lista, ki se je v za četku leta 1868 preimenoval v Görzer Zeitung, vse 
do njegovega zatona marca 1869.
38
 
Slika 3: Prva številka Görzer Wochenblatta, Biblioteca Statale Isontina, Giorn. 5.
Görzer Wochenblatt je bil ob za četku izhajanja po obliki podoben ve čini 
preostalih časopisov tega časa.
39
 Izhajal je v manjšem formatu 23 cm x 29,5 cm. 
V glavi so bili natisnjeni ime lista, številka, datum, podatki o ceni časopisa ter 
36
 Görzer Wochenblatt, 29. 8. 1867, str. 237. 
37
 Domovina, 6. 9. 1867, str. 188.
38
 Podrobno o Heinrichu Pennu in njegovem delovanju v Gorici gl. Bati č, »Paradies am 
Isonzo.«
39
 Žigon, Deutschsprachige Presse in Slowenien, str. 200.
M. BATI Č: »Mislimo sicer nemško, čutimo nemško, a nikomur ne bomo zamerili njegovega ... 98  
frekvenca izhajanja. Pisan je bil v nemškem jeziku, pisava pa je bila gotica. Kljub 
temu je prinašal reklamne oglase v vseh treh glavnih jezikih Goriške, nemš čini, 
slovenš čini in italijanš čini. Posamezne strani so bile razdeljene v dva stolpca. 
Tednik je bil paginiran.
Vsebinska struktura Görzer Wochenblatta se do prihoda novega urednika 
Heinricha Penna ve činoma ni spreminjala. Vsaka posamezna številka časopisa 
se je obi čajno za čenjala z uvodnim člankom, ki je praviloma obravnaval pere čo 
politi čno temo, nato je sledila rubrika Politische Wochenschau ter preostali član-
ki, ki so obravnavali razli čne tematike politi čne in nepoliti čne narave. O manj 
pomembnih novicah je Tednik poro čal v rubriki Tagesnachrichten, prinašal je 
tudi podatke o vremenskih razmerah (rubrika Meteorologische Beobachtungen), 
seznam v Gorici prisotnih tujcev (Fremdenliste), seznam umrlih (Verstorbene in 
Görz), železniški vozni red, izžrebane loterijske številke (Lotterie=Ziehungen) ter 
cene osnovnih življenjskih dobrin v rubriki Marktpreise in Görz. Goriški tednik je 
objavljal tudi pisma bralcev, in sicer v posebni rubriki Sprechsaal. Vsaka številka 
se je zaklju čevala z reklamnimi oglasi in drugimi sporo čili. Opozoriti velja, da je 
poleg posebne feljtonske rubrike, ki je vsebovala razli čna literarna dela in novice iz 
kulturnega življenja v mestu in okolici, Görzer Wochenblatt prinašal tudi številne 
druge prispevke domoznanske, poljudnoznanstvene in kulturne vsebine, ki bi glede 
na vsebino sodile predvsem v podlistek, a jih najdemo v glavnem delu časopisa.
40
 
Nekatere številke so vsebovale tudi prilogo, ki se je imenovala preprosto 
»Beilage zur Nro. [...] des Görzer Wochenblattes«. Tanja Žigon sicer pravi, da je 
prinašala izklju čno cesarske ukaze in imenovanja,
41
 kar pa ne drži, saj v prilogi 
poleg cesarskih razglasov
42
 najdemo številne razli čne informacije, denimo o po-
gostosti razli čnih bolezni v goriški bolnišnici,
43
 ali tudi redne rubrike, za katere je 
v glavnem delu zaradi kakšnega obsežnejšega članka zmanjkalo prostora.
44
Prihod novega urednika v za četku septembra 1867 je prinesel številne spremem-
be na vsebinskem in oblikovnem podro čju. Najopaznejša sprememba je zadevala 
format časopisa, saj je Görzer Wochenblatt za čel izhajati v ve čjem formatu 30 cm 
x 45 cm, strani pa so bile razdeljene v tri stolpce. Izhajal je na štirih straneh, ki 
niso bile ve č paginirane. Poleg tega je tudi porazdelitev rubrik postala mnogo bolj 
jasna in stalna. Časnik se je obi čajno za čenjal z uvodnikom, ki je podajal pogled 
uredništva na aktualna politi čna, kulturna in gospodarska vprašanja, nato pa je 
sledila rubrika Politische Revue, ki je prinašala najpomembnejše politi čne novice 
iz vseh pomembnejših (pa tudi številnih manjših) mest Habsburške monarhije, kot 
so npr. Dunaj, Pešta, Praga, Trst, Ljubljana, Beljak itd. Görzer Wochenblatt se je 
pri tem deloma posluževal dopisov svojih korespondentov, ki žal niso poimensko 
navedeni (prispevki so obi čajno podpisani le z »von unserem Corespondent« ali 
40
 Gl. npr. Görzer Wochenblatt, 6. 6. 1867, str. 142–143.
41
 Žigon, Deutschsprachige Presse in Slowenien, str. 201.
42
 Npr. o imenovanju grofa Gyula Andrassyja za predsednika madžarske vlade; gl. Beilage 
zu Nro. 3 des Görzer Wochenblattes, 21. 2. 1867.
43
 Gl. npr. Beilage zu Nro. 2 des Görzer Wochenblattes, 14. 2. 1867.
44
 Beilage zu Nro. 8 des Görzer Wochenblattes, 29. 3. 1867.
Zgodovinski časopis | 77 | 2023 | 1-2 | (167) 99
»Orig. Correspon.«), deloma pa je povzemal novice iz številnih razli čnih avstrijskih 
in tudi tujih časnikov, npr. Wiener Zeitung, Neue freie Presse idr.
Slika 4: Oblikovna sprememba lista po septembru 1867, Biblioteca Statale Isontina, Giorn. 5.
Programska usmeritev Goriškega tednika
Görzer Wochenblatt je v času svojega izhajanja zavzel stališ ča do nekaterih 
najpomembnejših pere čih družbeno-politi čnih vprašanj tedanjega časa. Program-
sko usmeritev je mogo če natan čno analizirati s pomo čjo objavljenih uvodnikov, 
na čina poro čanja, pa tudi polemik, v katere se je list zapletal. Politi čna usmeritev 
predstavlja izjemno dragocen vir za razumevanje nemške skupnosti v Gorici, saj 
lahko sklepamo, da je pri svoji programski usmeritvi uredništvo zastopalo (ve-
činsko) mnenje lokalnih Nemcev ali vsaj najpomembnejših pripadnikov nemške 
skupnosti. Po drugi strani pa je časopis seveda tudi ustvarjal javno mnenje.
45
 
45
 O tem, kako je nemško časopisje po eni strani odražalo, obenem pa tudi ustvarjalo 
(spreminjajo če se) lokalno javno mnenje, je primerjalno gledano zanimiva raziskava Janeza 
Cvirna o Celju, kjer lahko od sredine 19. stoletja do konca prve svetovne vojne sledimo po časni 
M. BATI Č: »Mislimo sicer nemško, čutimo nemško, a nikomur ne bomo zamerili njegovega ... 100  
Pisanje tednika Görzer Wochenblatt tako predstavlja vsaj delni odsev politi čnih 
opredelitev goriškega nemštva konec 60. let 19. stoletja. Pri tem pa velja opozoriti, 
da je poleg družbenih razmer oz. politi čnih opredelitev ciljnega ob činstva treba 
upoštevati tudi osebno vlogo urednika oz. lastnika lista. Politi čna usmeritev lista 
se je v primeru Görzer Wochenblatta nekoliko spremenila po prihodu Heinricha 
Penna na uredniško mesto. Ker je programska usmeritev časnika po Pennovem 
prihodu že bila predstavljena,
46
 se v nadaljevanju prispevka osredoto čam zgolj na 
obdobje Hohenwarterjevega urednikovanja.
Programsko usmeritev novega časopisa je najobširneje predstavljena v uvo-
dnem članku v prvi številki. Članek sicer ni podpisan, sklepamo pa lahko, da ga 
je verjetno napisal kar urednik Thomas Hohenwarter. V uvodniku so predstavljeni 
razlogi za za četek izhajanja novega časopisa, pa tudi osnovna vodila in cilji, ki naj 
bi jim nova nemška publikacija sledila. Pri tem je o čitno poudarjeno zavzemanja 
za politi čno zmernost in sodelovanje med razli čnimi narodnostnimi skupnostmi 
na Goriškem. Upoštevajo č dejstvo, da uvodnik služi kot klju č, s pomo čjo katerega 
lahko razumemo vse poro čanje časnika, na tem mestu navajam daljši odlomek:
Dem Wunsche, einem längst gefühlten Bedürfniß entgegenzukommen, und dem Be-
streben der gesamten Bevölkerung, insbesondere aber den hier lebenden Deutschen, 
ein Organ zu bieten, in welchem ihre eigenen, wie die Interessen der Stadt und der 
Provinz erörtert werden und ihre Bedürfnisse zur Sprache kommen sollen, verdankt 
das neue Blatt seinen Ursprung.
Die Deutschen hierlands, deren Anzahl nicht so gar verschwindend klein, und deren 
Bedeutung im Beamtenstande, in der Armee und in der Geschäftswelt keine so ge-
ringe ist, daß sie gänzlich ignoriert werden können, wollen keine größere politische 
Rolle spielen als sie ihnen in Folge der bestehenden V erhältnisse zukommt; ruhig und 
friedlich wollen sie unter den Landeskindern leben [...]
Es soll nach Kräften mitwirken, die über alle Engherzigkeit erhabenen, von jedem 
guten Staatsbürger, welchem Stande, Glauben und politischen Partheistandpunkte er 
auch anhören möge, gleich hochgeschäzten und angestrebten Güter: Bildung, gesunde 
Erziehung, Sinn und Verständniß für konstitutionelles Leben, heiter Geselligkeit, u. 
a. zu hegen und zu pﬂ egen.
Um diese Aufgabe ungestörter und unbeirrter verfolgen zu können, soll es kein poli-
tisches Blatt in des Wortes vollster Bedeutung sein, sondern sich auf eine möglichst 
objectiv gehaltene politische Wochenschau und eine sachgetreue, leidenschaftslose 
Darstellung und Besprechung der politischen Tagesereignisse beschränken.
47
preobrazbi lokalnega nemškega časopisa od zmernega liberalnega nacionalizma do skrajnega 
nemškega šovinizma. Spremenjena politi čna usmeritev časopisa se je odrazila tudi v preimeno-
vanju iz Cillier Zeitung v Deutsche Wacht; ve č o tem gl. Cvirn, Boj za Celje. 
46
 Gl. Bati č, »Paradies am Isonzo«; gl. tudi Bati č, Goriški Nemci in tabor v Šempasu. 
47
 »Želji zadovoljiti dolgotrajno potrebo in prizadevanja celotnega prebivalstva, predvsem 
pa tukaj žive čih Nemcev, po organu, v katerem bi lahko razpravljali o svojih lastnih interesih 
ter interesih mesta in pokrajine, pa tudi izražali svoje potrebe, dolguje novi list svoj nastanek. 
Tukajšnji Nemci, katerih število ni tako majhno in katerih pomen v državni službi, v vojski in v 
poslovnem svetu ni tako majhen, da bi jih bilo mogo če popolnoma prezreti, no čejo igrati ve čje 
Zgodovinski časopis | 77 | 2023 | 1-2 | (167) 101
Iz članka je razvidno, da se uredništvo Görzer Wochenblatta ob za četku iz-
hajanja ni želelo zapletati v polemike glede aktualnih politi čnih vprašanj. Skladno 
s tem so tudi zapisali, da tednik ne želi biti politi čni list. Čeprav je prinašal novice 
iz politi čnega življenja, je to želel po četi na nadstrankarski objektivni osnovi ter 
tako združevati politi čno raznorodne prebivalce Gorice in Goriško-Gradiške. V 
prvi vrsti je sicer želel biti glasilo goriških Nemcev, a hkrati ni želel nasprotovati 
kulturnim in gospodarskim prizadevanjem drugih tukaj žive čih narodov, dokler 
slednji spoštujejo njihove pravice.
48
 Poleg tega so politi čne novice zavzemale le 
manjši del prostora – poleg feljtonisti čnih prispevkov v posebnem graﬁ čno lo če-
nem delu lista (»pod črto«) je namre č Görzer Wochenblatt prinašal številne članke 
poljudnoznanstvene in literarne narave tudi v glavnem delu časopisa. Kljub temu 
moramo na tem mestu opozoriti, da je treba obljube o »eine sachgetreue, leiden-
schaftslose Darstellung und Besprechung der politischen Tagesereignisse« razumeti 
cum grano salis. Uredništvo je v času urednikovanja Thomasa Hohenwarterja do 
določenih najpomembnejših politi čnih vprašanj tedanjega časa namre č zavzelo 
svoje stališ če, čeprav ga je res poskušalo predstaviti na čim bolj zmeren na čin, kar 
kasneje, ko je glavni urednik postal Heinrich Penn, ni ve č vedno držalo.
49
 V času 
Hohenwarterjevega urednikovanja se je na politi čnem podro čju Görzer Wochenblatt 
opredeljeval predvsem do nove dualisti čne ureditve Habsburške monarhije ter o 
mednacionalnih odnosih na Goriškem. V nadaljevanju prispevka je naprej pred-
stavljen odnos do dualizma, nato pa podrobneje poseg na podro čje odnosov med 
razli čnimi narodnostmi na Goriškem, kjer se je jasno odrazil tudi odnos goriškega 
nemštva do Slovencev in slovenskega politi čnega gibanja. 
Görzer Wochenblatt, dualizem in federalizem
Vprašanje notranje (pre)ureditve Habsburške monarhije je bilo eno od osre-
dnjih pere čih politi čnih vprašanj vse od ponovne uvedbe ustavnega življenja s 
februarskim patentom leta 1861, dodatno pa se je zaostrilo po porazu v vojni proti 
Prusiji in Italiji leta 1866. Po neuspehu centralisti čne politike, ki ni zmogla rešiti 
ogrskega problema, sta se odpirali dve možnosti: federalizacija celotne monarhije 
ali lo čen sporazum z madžarsko politi čno elito. Ministrski predsednik grof Richard 
Belcredi (1823–1902) se je vse od za četka
50
 svojega vodenja vlade zavzemal za 
politi čne vloge kot jim pripada glede na obstoje če okoliš čine; tiho in mirno želijo živeti med 
deželnimi otroki [...] Po svojih najboljših mo čeh naj [list] prispeva k negi in skrbi za dobrine, ki 
so vzdignjene nad vsako ozkosr čnost in jih ceni in želi vsak dober državljan, ne glede na njegov 
stan, vero in politi čno stališ če: izobrazbi, zdravi vzgoji, razumnosti, razumevanju ustavnega ži-
vljenja, družabnosti itd. Da bi lahko nemoteno opravljal to nalogo, [tednik] ne sme biti politi čni 
časopis v polnem pomenu besede, ampak mora ostati omejen na čim bolj objektiven politi čni 
tedenski obzornik in dejansko, nepristransko predstavitev in razpravo o aktualnih politi čnih 
dogodkih.« (Görzer Wochenblatt, 7. 2. 1867, nepag.).
48
 Ve č o tem gl. v naslednjem poglavju.
49
 Penn se je kot urednik Goriškega časnika vklju čil v ve č ostrih politi čnih polemik, 
predvsem glede vprašanja konkordata s Katoliško cerkvijo (Bati č, »Paradies am Isonzo«).
50
 Belcredi je vlado vodil od julija 1865. 
M. BATI Č: »Mislimo sicer nemško, čutimo nemško, a nikomur ne bomo zamerili njegovega ... 102  
prvo rešitev, a mu ni uspelo najti zadovoljive kompromisne rešitve.
51
 V za četku 
februarja 1867 je bil razrešen, novo vlado pa je sestavil Friedrich Ferdinand von 
Beust (1809–1886). Beust je z Madžari kmalu dosegel kompromis, ki je vodil v 
dualisti čno ureditev monarhije.
52
 
Görzer Wochenblatt je za čel izhajati ob koncu vlade Richarda Belcredija, zato 
se seveda ni mogel izogniti temu tedaj najpomembnejšemu politi čnemu vprašanju. 
Svoj pogled je prvi č pokazal že s tem, ko je pozdravil novico o koncu sistiranja 
ustave
53
 in ponovni uvedbi ustavnega življenja ter skorajšnjem Belcredijevem 
koncu. Odhajajo čemu prvemu ministru je sicer priznaval neutrudno zavzetost ter 
velikodušen odnos do tiska, vendar hkrati tudi ni skrival zadovoljstva nad koncem 
neustavne politike, ki nasprotuje nemškim interesom. Do prihajajo če nove Beustove 
vlade je list gojil zmeren optimizem ter ji želel vse najboljše.
54
Prav tako je uredništvo navdušeno sprejelo obnovitev delovanja državnega 
zbora in obnovitev ustavnega življenja. Glede vprašanja sporazuma z Madžari je 
izrazilo pripravljenost na kompromis. Obe polovici države naj sicer imata svojo 
ustavo, vendar morata ostati povezani: »Es handelt sich also jetzt darum, diese 
beiden Reichshälften zu vereinigen, zu bewirken, daß aus unserem Staate kein 
Staatenbund, keine Personal=Union werde, sondern eine wahre Realunion, ein 
einiger, mächtiger Staat.«
55
 Nasprotno pa je Goriški tednik jasno zavrnil zahteve 
federalisti čne opozicije. Federalizem naj bi pomenil konec Avstrije, saj bi posamezni 
deželni zbori postali kon čne politi čne instance, ki bi odlo čali o vsem. Država bi 
tako prej ali slej razpadla na svoje sestavne dele.
56
Nemški liberalci v Avstriji, ki so vztrajali pri idealu enotne jožeﬁ nske Avstrije, 
so dualizem sprejeli s stisnjenimi zobmi.
57
 Podobno je sporazum komentiral tudi 
Goriški tednik. Kljub na čelni podpori vladi ter sporazumu z Madžari dualizma 
namre č ni sprejel z odprtimi rokami, a se je o čitno zavedal realno-politi čne konste-
lacije sil, ki popolnoma centralisti čne ureditve položaja ni dopuš čala: »[…] auch 
uns wäre ein einheitliches centralisirtes Österreich lieber, als ein in zwei Hälften 
51
 Rumpler, Eine Chance für Mitteleuropa, str. 405–409; gl. tudi Bled, Franc Jožef, str. 
285–287.
52
 Bled, Franc Jožef, str. 292–293; Kann, A History of the Habsburg Empire, str. 303–306.
53
 Belcredi je 20. septembra 1865 za časno suspendiral (sistiral) izvajanje februarskega 
patenta do sprejetja nove ustavne ureditve monarhije. Sistiranje centralisti čnega februarskega 
patenta, ki so mu nasprotovali Madžari in Slovani, naj bi omogo čilo federalisti čno preoblikovanje 
monarhije, za katerega se je zavzemal Belcredi (Bled, Franc Jožef, str. 240–241).
54
 Görzer Wochenblatt, 14. 2. 1867, str. 11.
55
 »Zdaj je naloga združiti ti dve polovici cesarstva, da zagotovimo, da naša država ne 
postane konfederacija držav, ne personalna unija, ampak prava realna unija, enotna in mo čna 
država.« (Görzer Wochenblatt, 28. 2. 1867, str. 25).
56
 Görzer Wochenblatt, 14. 3. 1867, str. 43–45.
57
 Grof Anton Auersperg, eden od voditeljev nemških liberalcev na Kranjskem, je denimo 
na zasedanju kranjskega deželnega zbora 29. decembra 1866 kriti čno komentiral možnost uvedbe 
dualizma: »Gospoda! Lo čimo se danes tužni, ker prihodnosti ne razsvetljuje nobena mila zvez-
dica … Najvažnejše je vprašanje, kako se z Ogri spraviti? Osorna osebna unija, strog dualizem 
sta poguba Avstriji! Državni organizem je bolan; dualizem bi mu bile le dvojne birglje, namesti 
zdravih krepkih nog.« (citat po Cvirn, Dualizem in Slovenci, str. 138).
Zgodovinski časopis | 77 | 2023 | 1-2 | (167) 103
getheiltes; wer aber will der Macht der Verhältnisse trotzen?«
58
 Čeprav je Görzer 
Wochenblatt izrazil podporo zmernim zahtevam Ogrske po avtonomiji, ga je de-
janski dogovor nato razo čaral, a je resignirano ugotavljal, da se na »lepih sanjah« 
ne da voditi državne politike:
Man wolle uns nicht mißverstehen; wir jagen keinen Utopien nach und sind nicht Ide-
ologen, wie es uns Deutschen überhaupt so gerne vorgeworfen wird. Das Geständniß 
legen wir zwar, und nicht ohne Stolz ab, daß wir einst gemäßigte Centralisten waren; 
die schönen Träume aber, in denen wir damals über die Zukunft eines einheitlich 
organisierten Österreich uns wiegten, wurden uns schon längst […] abgestreift […] 
völlig ernüchtert wissen wir der unwiderstehlichen Gewalt der vollendeten Thatsache 
Rechnung zu tragen.
59
 
Politi čni spopadi, povezani z novo ustavno ureditvijo države in zaostrujo-
čim se kulturnim bojem med liberalci in zagovorniki ve čjega vpliva Katoliške 
cerkve,
60
 so politi čne razmere v monarhiji Franca Jožefa mo čno zaostrili. V takih 
razmerah je Hohenwarterjev Goriški tednik kljub jasno izraženemu nasprotovanju 
federalizmu poskušal delovati pomirjevalno – pozival je k pomiritvi med narodi 
habsburško-lotarinške hiše, kar naj bi bilo nujno za normalno ustavno življenje, 
posledi čno pa tudi pripomoglo k vsesplošnemu napredku monarhije in njeni mo či 
v mednarodnem kontekstu velesil: 
Wir wissen wohl, daß konstitutionelle Staaten ohne Partheikämpfe nicht denkbar sind; 
wenn aber diese Kämpfe, wie in Österreich, das konstitutionelle Leben hemmen und 
sogar gefährden, dann sind solche Zustände nicht mehr normal, sondern bedrohen den 
ganzen Staatskörper in seiner Existenz. […] Wann wird endlich jener langersehnte 
Völkerfrühling eintreten, in dem die Nationen Österreichs, durch allseitige Gerechtigkeit 
befriedigt, wie die Glieder einer Familie an einem Tische essen, und […] dem kranken 
Staate eine dauernde Gesundheit und imponierende Machtstellung sichern werden!
61
58
 »[…] tudi mi bi imeli raje enotno centralizirano Avstrijo, kakor pa razdeljeno na dve 
polovici; a kdo lahko kljubuje mo či okoliš čin?« (Görzer Wochenblatt, 7. 3. 1867, str. 33–35).
59
 »Ne želimo biti napa čno razumljeni; ne iš čemo utopij in nismo ideologi, kot nas Nemce 
tako pogosto obtožujejo. Priznavamo, in ne brez ponosa, da smo bili neko č zmerni centralisti; 
vendar so lepe sanje o prihodnosti enotno organizirane Avstrije, v katerih smo se takrat zazibavali, 
že zdavnaj zgubljene [...] popolnoma streznjeni znamo upoštevati neustavljivo mo č doseženih 
dejstev.« (Görzer Wochenblatt, 23. 5. 1867, str. 125–127).
60
 Kulturni boj je v tem času zadeval predvsem vprašanje konkordata iz leta 1855, ki so 
mu liberalci mo čno nasprotovali. Podrobneje o tem gl. V ocelka, Verfassung oder Konkordat?
61
 »Dobro vemo, da so ustavne države nepredstavljive brez strankarskih spopadov; če pa ti 
spopadi, kot v Avstriji, ovirajo in celo ogrožajo ustavno življenje, potem takšne razmere niso ve č 
normalne, ampak ogrožajo sam obstoj celotnega politi čnega telesa. […] Kdaj bo kon čno prišla 
tista dolgo pri čakovana pomlad narodov, ko bodo avstrijski narodi, zadovoljni z vsestransko 
pravi čnostjo, skupaj jedli za eno mizo kot družinski člani in bolni državi zagotovili trajno zdravje 
in položaj mo či!« (Görzer Wochenblatt, 7. 2. 1867, str. 2).
M. BATI Č: »Mislimo sicer nemško, čutimo nemško, a nikomur ne bomo zamerili njegovega ... 104  
Nemško-slovenski odnosi na Goriškem 
Zavzemanje za miroljubno koeksistenco med narodi v Habsburški monarhiji 
se je odrazilo tudi pri obravnavi lokalnih mednacionalnih odnosov na Goriškem, 
kjer se je Görzer Wochenblatt zapletel v zanimivo polemiko, ki se je ob za četku 
njegovega izhajanja razvila med goriško Domovino in celovškim listom Slovenec. 
Polemika odpira dragocen vpogled v nemško-slovenske odnose na Goriškem, 
o katerih obstaja le malo (poznanih) podatkov, prav tako pa tudi doslej še niso 
vzbudili ve čjega zanimanja. Glede na to, da so na Goriškem Nemci predstavljali 
maloštevilno manjšino v primerjavi z ve činskimi Slovenci in Italijani, so lahko 
igrali le sekundarno vlogo na podro čju deželnih mednacionalnih odnosov, ki so 
se od za četka ustavnega življenja dalje čedalje bolj izražali kot mednacionalni 
konﬂ ikti. Za politi čno življenje na Goriškem je pri tem bil osrednjega pomena 
(pogosto konﬂ ikten) odnos med slovensko in italijansko skupnostjo.
62
 A to še ne 
pomeni, da med goriškimi Nemci in Slovenci ni bilo interakcij ali da so ti odnosi 
bili povsem nekonﬂ iktni. Prve podatke, ki nakazujejo, da je politi čno »prebujanje« 
obeh narodnih skupnosti lahko hitro vodilo do konﬂ iktov, najdemo že leta 1848, 
ko je list Slovenija polemi čno poročal o nemški manifestaciji v Gorici: »9. t. m. so 
Terža čani praznovali volitev nj. vis. nadvojvoda Joana za nemškiga opravnika […]. 
Po Terža čanih se ravnaje je tudi kosmopolitiška Gorica pri So či z velikim hrupam 
na ‚Travniku‘, lepim tergu, nemško (t. j. černo-rude čo-rumeno) bandero razpela (13. 
d. t. m.) […] Pa naj, če tudi celo lepo goriško mesto v kako černo-rude čo-rumeno 
plahto zavijete, Gorica vendar nikoli ni nemška, ni, pa ni!«
63
O slovensko-nemških odnosih na Goriškem v letih po 1848 nato ni drugih 
podatkov, kar lahko pripišemo »zamrznitvi« narodno-politi čnega delovanja v ne-
oabsolutisti čnem obdobju. Po ponovni uvedbi ustavnega življenja v 60. letih se je 
ponovno odprl javni prostor, kar je vodilo do o čitnejše nacionalne diferenciacije, ki 
pa se je uveljavila le postopoma. Za slovenski tabor predstavljajo prelomnico šele 
deželnozborske volitve leta 1867, saj pomenijo za četek organiziranega slovenskega 
politi čnega delovanja oz. vzpostavitev jasnih meja med slovenskim in nemškim 
politi čnim taborom.
64
 Ta proces je zgodovinopisje doslej analiziralo predvsem na 
Kranjskem, Štajerskem in Koroškem, medtem ko imamo za Goriško malo podat-
kov, vsaj kar zadeva nemško-slovenske odnose. Nemško-govore če prebivalstvo na 
Goriškem namre č ni vzpostavilo svoje lastne politi čne organizacije. Ne glede na to 
pa lahko odmeve narodno-politi čne diferenciacije opazimo tudi na Goriškem, kjer 
je v za četku leta za čel izhajati Görzer Wochenblatt. Za četek izhajanja nemškega 
časopisa lahko ne glede na kasnejši neuspeh tega projekta namre č razumemo kot 
62
 Celovitega pregleda slovensko-italijanskih odnosov na Goriškem še nimamo; to tematiko 
je najobširneje obravnaval Branko Maruši č, ki je o tem objavil številne članke, ki so ve činoma 
zbrani v zborniku Sosed o sosedu. Poleg tega so slovensko-italijanski odnosi obravnavani v 
splošnih pregledih politi čne zgodovine Goriške; izmed slovenskih avtorjev gl. predvsem Maru-
šič, Pregled politi čne zgodovine. Na italijanski strani velja izpostaviti sinteti čni pregled Gorizia 
ottocentesca Liliane Ferrari. 
63
 Slovenija, 18. 7. 1848, str. 18.
64
 Melik, Sprememba programa.
Zgodovinski časopis | 77 | 2023 | 1-2 | (167) 105
poskus oblikovanja bodo če središ čne to čke nemškega javnega delovanja v mestu, 
ki bi (v druga čnih razmerah) lahko pridobilo tudi politi čno dimenzijo. Poleg tega 
je za četek izhajanja nemškega lista spremljala zanimiva javna polemika, ki odstira 
zanimiv pogled na nemško-slovenske odnose v deželi, ki o čitno še zdale č niso bili 
povsem nekonﬂ iktni. 
Povod za za četek polemike je dal slovenski časopis Domovina, ki je od za-
četka januarja 1867 izhajal v Gorici in predstavlja prvi slovenski politi čni list na 
Goriškem. Tednik je pod uredništvom duhovnika Andreja Maruši ča, profesorja 
verouka na goriški gimnaziji in pomembnega člana staroslovenskega tabora, 
izhajal približno tri leta, zadnja številka je izšla 31. decembra 1869. Politi čno je 
list zastopal staroslovenska konservativna stališ ča.
65
 Domovina je o predvidenem 
za četku izhajanja novega nemškega lista v Gorici poro čala že 25. januarja 1867 ter 
istočasno obljubila tudi ve č informacij v naslednjih številkah.
66
 Prvo številko Gori-
škega tednika je slovenski list komentiral sorazmerno skopo in nevtralno: »Danes 
je zagledal beli dan prvi list novega nemškega tednika: ‚Görzer Wochenblatt‘ (ki 
velja, po pošti prejeman, 6 goldinarjev na leto; izdaja se ob četrtkih; vreduje ga 
profesor gimnazijski g. Tom. Hohenwarter; založnik K. Sochar). To je, kar Gorica 
stoji, prvi nemški list, ki tukaj izhaja.«
67
 
Čeprav bi lahko glede na Domovinino reakcijo sklepali, da nemški list v lokalni 
slovenski skupnosti ni vzbudil ve čje pozornosti, to ne drži. Urednik Maruši č je 
program novega nemškega časopisa namre č razposlal naro čnikom Domovine, kar 
je sprožilo negativne odzive pri radikalnejšem mladoslovensko usmerjenem polu 
goriških Slovencev. Ker ta del slovenskega tabora na Goriškem še ni imel svojega 
glasila,
68
 so se goriški mladoslovenci za kritiko Maruši čevega ravnanja posluževali 
celovškega Slovenca, ki ga je 1865 ustanovil koroški slovenski politik, duhovnih 
in publicist Andrej Einspieler (1813–1888). Einspieler je bil na verskem podro čju 
pristaš liberalno-katoliških pogledov, na politi čnem pa se je zavzemal za federalizem 
in uveljavitev slovenš čine na vseh podro čjih javnega življenja.
69
 Slovenec je pred 
za četkom izhajanja Slovenskega naroda leta 1868 predstavljal osrednje glasilo, kjer 
so svoje prispevke objavljali pripadniki mladoslovenske struje na čelu s Franom 
Levstikom (1831–1887).
70
 
Einspieler, ki si v Slovencu ni pomišljal objavljati tudi ostrih kritik najpo-
membnejših staroslovenskih veljakov, je tako v za četku leta 1867 objavil vrsto 
65
 Podrobno o Domovini gl. Maruši č, Domovina; Maruši č, Pregled politi čne zgodovine, 
str. 189–195. 
66
 Domovina, 25. 1. 1867, str. 18.
67
 Domovina, 8. 2. 1867, str. 28.
68
 Liberalna Soča je za čela izhajati šele 1871. 
69
 Osnovne podatke o Einspielerjevem življenju gl. v Pirjevec, Einspieler, Andrej; podrob-
neje o razli čnih vidikih njegovega delovanja gl. prispevke objavljene v Škulj (ur.), Einspielerjev 
simpozij v Rimu. 
70
 Poleg Levstika so pri listu sodelovali tudi drugi vodilni pripadniki mladoslovenske inte-
ligence, npr. Josip V ošnjak, V alentin Zarnik, Davorin Trstenjak, Božidar Rai č idr. O zna čilnostih 
in pomenu Slovenca kot mladoslovenskega glasila gl. Prijatelj, Slovenska kulturnopoliti čna in 
slovstvena zgodovina II, str. 461–480.
M. BATI Č: »Mislimo sicer nemško, čutimo nemško, a nikomur ne bomo zamerili njegovega ... 106  
dopisov iz Goriške, v katerih anonimni dopisniki
71
 niso le napadali Maruši čevega 
ravnanja, temve č tudi negativno presojali sam nastanek nemškega časopisa v Go-
rici. Kot je razvidno iz anonimnega dopisa, objavljenega 7. februarja 1867, naj bi 
Görzer Wochenblatt predstavljal orodje germanizacije, podobno kot drugi nemški 
časopisi na Slovenskem, zelo negativno pa so predstavljeni tudi nemško-slovenski 
odnosi. Pisec je goriške Nemce obtožil velikonemških na črtov ter pozival, naj se 
Slovenci na novi list ne naro čajo:
Kar je koroškim Slovencem »Klagenfurterca« in njena sestrica, štajerskim »Tage-
spošta« in njen pajdaš, kranjskim pa »Laibacherca« in »Triesterca«, to obeta nam 
primorskim, zlasti pa goriškim Slovencem biti naznanjeni goriški tednik, vulgo 
»Görzer Wochenblattel«. […] Široko se usti, da bo nemški »Wochenblattel« dostojno 
ustregel potrebi, ki jo je sleherni dolgo, dolgo čutil; ustregel bode vsem prebivalcem 
goriške zemlje: Nemški Blattel« pa slovenski narod pre čudna zveza! Kako bo tujec 
naše probleme razjasnoval, našo doma čo korist zastopoval, ki jih nikakor ne pozna. 
[…] Kako bo Nemec z dušo in telesom v zvezi le z Nemci s kervjo in mesom, v zvezi 
z malopridnimi narodnimi odpadniki naše tiso čletne rane cenil, ko vender le na to 
kani, kako bi nam ser čne komaj zakraš čene rane ponovil in nove kervave zasekal. Ti 
ljudje še zmeraj po Šmerlingu hrepene, in upajo njegove za Avstrijo o čemske naklepe 
zedinjene z velikonemškimi in pruskimi idejami po tukajšnji slovenski zemlji, tik 
italijanske meje zasejati in razširjati in s tem Avstriji gotovo pogrez pripravljati. […] 
Zato Slovenci, ne verujte tem prerokom, ki se z medenim jezikom vam silijo: volkovi 
so v ov čji obleki. […] Nobeden Slovenec naj se ne naro či na »Görzer Blattel«!
72
Sledilo je še ve č podobnih dopisov, ki so Domovini očitali propagiranje lista 
Görzer Wochenblatt ter trdili, da je Domovina pravzaprav vladni list. Dopisnik iz 
Solkana se je tako čudil, da je skupaj z Domovino prejel tudi program nemškega 
časopisa ter resignirano ugotavljal, da je Maruši č namenoma poslal program nem-
škega lista, saj je čudno »ko bi mi goriški Slovenci podpirali velikonemški časnik, 
da bi nam vsiljeni tujci lože v sebi gojili neavstrijski duh in tako lože doveršili vsem 
Slovenom pogubne naklepe.«
73
 Dopisnik je predvsem ostro nasprotoval trditvam, 
da naj bi izhajanje nemškega lista ustrezalo že dolgo prisotni potrebi: »Bog ve, 
kje so podpisani Nemci re čene velike potrebe zavohali, kje stare želje po tujš čini 
in skrivnem sovraštvu smerdljivem tedniku zasledili? Gotovo le v svojej černej 
mavhi, ktero pa tudi drugim vsiliti ho čejo!«
74
 Podobno sovražno se je na za četek 
izhajanja Goriškega tednika odzval tudi dopisnik iz Šempetra pri Gorici, ki je 
Nemcem o čital zatiranje slovenskega razvoja: 
Ti »Wöchner čni« Nemci so tisti zviti sovražni netopirji, ki bi tudi za naprej kot do 
sedaj radi pili našo ser čno kri in iz narodnjega života radi poserkali živeljni mozeg. 
71
 Da je bilo dopisnikov ve č, bi lahko sklepali na podlagi tega, da se je pojavilo ve č ano-
nimnih dopisov iz razli čnih krajev na Goriškem (Solkan, Šempeter). Seveda pa je mogo če, da 
je pri tem šlo za istega avtorja, ki je želel ustvariti vtis, da gre za ve čje število piscev, kar je trdil 
tudi Andrej Maruši č.
72
 Slovenec, 7. 2. 1867, str. 68.
73
 Slovenec, 12. 2. 1867, str. 75.
74
 Prav tam.
Zgodovinski časopis | 77 | 2023 | 1-2 | (167) 107
Njih strupeni birokratizem je našemu narodu z raznimi zvija čami zavezoval ser čne 
žile, da so njegovi udje ali popolnoma oterpnili ali jako opešali. Komaj se je jelo 
narodno življenje nekoliko gibati, narodni duh po naših gorah in dolinah veti, že se 
repen čijo na vseh straneh Nemci in Nemconi, kako bi nas znova zatirali. […] Vsakteri 
list, tudi doma či, tembolj pa nemški, ki naše narodnosti ne podpira, je naš sovražnik: 
Mi ga ne bomo podpirali, naj se že tako prilizuje. […] Bojte se goljufnih prerokov! 
Ako bi bili vsi goriški Slovenci, ako bi bili vsi Slovenci mojih misli, gotovo bi zvita 
»Wöchnerca« na našla poti v nobeno slovensko hišo!
75
 
Urednik Maruši č se je na napade odzval 22. februarja 1867; zapisal je, da »med 
Domovino in nemškim tednikom goriškim ni nikake druge vzajemnosti, razen te, 
da se oba lista v Gorici tiskata in da sta si vrednika njuna na gimnaziji u čiteljska 
tovarša. Protestujem torej zoper vsaukoršno, o čitno ali potuhnjeno podtikanje 
kake zveze ali solidarnosti med ‚D.‘ in ‚G. Wbl.-tom.‘«
76
 Maruši č je ocenil, da je 
namen dopisov v Slovencu »tukajšnji nemški tednik ‚Gorzer Wochenblatt‘ v zibelji 
zadavati, indirektni pa ‚Domovino‘ in vrednika njenega zavratno umoriti.«
77
 O 
ustanovitvi novega nemškega lista naj bi poro čal iz čisto nevtralnih razlogov, ker 
je to za Gorico pa č pomemben dogodek. Urednik se je prav tako branil pred o čitki, 
da je programe razposlal zaradi strinjanja s programom in usmeritvijo Goriškega 
tednika – tega je bila kriva le »nesre čna italijanska civilizacija in vljudnost, ki nas 
je tod po Goriškem že vse oblizala«.
78
 
Polemiko med Domovino in Slovencem je doslej obravnaval le Branko Maru-
ši č, ki jo je interpretiral predvsem kot izraz trenj med staro- in mladoslovenskimi 
veljaki na Goriškem, pa tudi med konservativnim staroslovensko usmerjenim 
Maruši čem in liberalnejšim Einspielerjem.
79
 Epizodo pa je vsekakor smiselno 
obravnavati tudi iz stališ ča nemško-slovenskih odnosov in antagonizmov. Dopisi v 
Slovencu namre č izražajo odklonilen odnos do lokalnega nemškega prebivalstva, 
ki je presenetljiv, če upoštevamo, da na Goriškem dotlej med obema skupnostma 
ni bilo ve čjih napetosti, vsaj ne takih, ki bi našle odmev v virih. Sklepamo lah-
ko, da tematizacija nemško-slovenskih odnosov v dopisih ne predstavlja odraza 
lokalnih razmer, temve č predvsem transfer porajajo čih se nemško-slovenskih 
nasprotij v drugih slovenskih deželah na razumevanje mednacionalnih odnosov 
na Goriškem. Iz tega vidika predstavlja polemika dragocen vir za razumevanje 
napredujo če nacionalizacije in krepitve vseslovenske identitete, segajo če preko 
deželnih meja.
Polemika med Domovino in Slovencem je s kriti čnim pisanjem o goriških 
Nemcih in njihovih (domnevnih) na črtih sprožila tudi odziv Goriškega tednika, ki 
doslej v literaturi še ni vzbudil pozornosti. Odgovor na napade v Slovencu pred-
75
 Slovenec, 14. 2. 1867, str. 80.
76
 Domovina, 22. 2. 1867, str. 36.
77
 Prav tam.
78
 Domovina, 1. 3. 1867, str. 38–39.
79
 Marušič je svoje nezadovoljstvo z Einspielerjevim Slovencem izrazil že 7. julija 1865 
v pismu Janezu Bleiweisu: »S ‚taktom‘ ‚Sloven čevim‘ nismo tukaj ni č zadovoljni.« (Maruši č, 
Domovina, str. 51). 
M. BATI Č: »Mislimo sicer nemško, čutimo nemško, a nikomur ne bomo zamerili njegovega ... 108  
stavlja dragocen vir za preu čevanje (speciﬁ čne) nemške politi čne usmerjenosti 
na Goriškem. Wochenblatt je namre č odlo čno zavrnil tezo, da naj bi časopis želel 
nasprotovati slovenskim interesom, kot so mu o čitali dopisniki: 
Wir denken zwar deutsch, wir fühlen deutsch, werden es aber nieman-
den verargen, anderen Sinnes zu sein.
80
 Nur dann werden wir den nationalen 
Bestrebungen entgegentreten, wenn das Prinzip der Gleichberechtigung, das wir 
auch auf uns anzuwenden uns die Freiheit nehmen, verletzt, und den hier lebenden 
Deutschen, die, wenn auch numerisch schwach, an Intelligenz den Eingebornen gewiß 
nicht nachstehen, und in industrieller und kommerzieler Beziehung zur Hebung der 
Wohlfahrt des Landes das ihrige redlich beitragen, dadurch wehe gethan wird. […] 
Propaganda zu machen haben die Deutschem Gottlob! nicht nöthig; sie fühlen sich 
ohnehin stark genug, und wollen Niemanden seine nationalen Sympathien rauben.
81
Obenem je uredništvo izrazilo obžalovanje, da je Wochenblatt že ob samem 
izidu naletel na tako ostro nasprotovanje, a obljubilo, da bodo še naprej zvesto 
sledili svojemu miroljubnemu programu, kot so ga postavili že na samem za četku 
izhajanja.
82
 V prihodnji številki je Görzer Wochenblatt celo objavil prevod pisma 
anonimnega dopisnika iz Šempetra, ki svari pred njihovim tednikom, ter komentiral, 
da proti takemu zlobnemu in neresni čnemu pisanju nima smisla polemizirati, ter 
menil, da dopisi predstavljajo zgolj mnenje zanemarljive manjšine med slovenskim 
prebivalstvom.
83
 Slovenec oz. dopisnik iz Gorice na to ni ostal dolžan. Trdil je, da 
je govorjene o enakopravnosti prazno, saj Nemci ne spoštujejo upravi čenih slo-
venskih zahtev: »Presneta vaša ravnopravnost, ki Slovencem sili nemške uradnije, 
nemške šole!«
84
 Pisec je kritiziral nemško samoljubnost in hvalisanje z domnevno 
višjo izobraženostjo ter Wochenblattovo poročanje o nekaterih politi čnih novicah. 
Po njegovem mnenju je Goriški tednik kon čno tudi kvalitetno nadvse uboren list, 
ki ga na površju drži le denarna podpora Ritterjev: 
Po obliki ostudna, po pojmu neprebavljiva »Wöchnerca« propagande dosti ne bo 
delala, nobeden rodoljub pa naj nikar ne terpi, da bi ona zbujeno narodno zavest 
morila, narodno mla čnost širila in podpirala, ob čni napredek zavirala! […] In res, 
ko mu Ritter von Sahony ne bo ve č hotel dati potrebne hrane, umerl bo pervi dan! 
Še Nemci in nemškutarji se ga branijo, veliko so jih s silo prisilili se nanj naro čiti.
85
80
 Poudaril avtor članka.
81
 »Mislimo nemško, čutimo se nemško, a nikomur ne bomo zamerili njegovega druga čnega 
mišljenja. Nacionalnim težnjam se bomo zoperstavili le tedaj, če bi škodovale na čelu enakoprav-
nosti, ki si ga dovolimo aplicirati tudi nase, in povzro čale škodo tukaj žive čim Nemcem, ki so 
sicer števil čno šibki, a po inteligenci gotovo ni č slabši od doma činov, prav tako pa prispevajo 
pomemben prispevek v industrijskem in trgovskem smislu k pove čanju deželne blaginje. […] 
Nemcem propaganda, hvalabogu!, ni potrebna; tako ali tako se čutijo dovolj mo čne in no čejo 
nikogar oropati narodnih simpatij.« (Görzer Wochenblatt, 14. 2. 1867, str. 9–11).
82
 Prav tam.
83
 Görzer Wochenblatt, 21. 2. 1867, str. 21–22.
84
 Slovenec, 21. 2. 1867, str. 89–91.
85
 Prav tam.
Zgodovinski časopis | 77 | 2023 | 1-2 | (167) 109
Po tem zapisu je polemika po časi zamrla. Zanimivo je, da je Görzer W ochenblatt 
kljub ostrim napadom s strani slovenskega časopisja ohranil sorazmerno miren diskurz 
in vseskozi poskušal delovati pomirjevalno, slede č svojemu osnovnemu programu. 
Skozi polemiko se je tako po eni strani razkrila napredujo ča politi čna diferenciacija v 
slovenskem politi čnem taboru, pokazala pa se je tudi speciﬁ čna ideološka usmeritev 
goriške nemške skupnosti, ki se je vsaj glede odnosa do Slovencev razlikovala od 
Nemcev na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.
86
 Kje lahko iš čemo razloge za te 
razlike? Zdi se, da jih je treba iskati predvsem v speciﬁ čnih okoliš činah, v katerih so 
se v drugi polovici šestdesetih let 19. stoletja znašli Nemci v Gorici. Pri tem moramo 
upoštevati tako položaj nemške skupnosti kot tudi širšo politi čno sliko v deželi, ki se 
je po vojni leta 1866 znašla na državni meji Habsburške monarhije. 
Kot je že bilo izpostavljeno, so goriški Nemci predstavljali eno od števil čno 
najšibkejših nemških skupnosti na jugozahodnem robu Habsburške monarhije, 
saj so bili na Goriškem v ve čjem številu prisotni le v Gorici, kjer so predstavljali 
približno 10 % tamkajšnjega prebivalstva. Njihova prisotnost je bila vezana na 
državne institucije in položaj Gorice znotraj Habsburške monarhije. Poleg števil čne 
šibkosti je na politi čno opredeljevanje Nemcev v Gorici v tem obdobju gotovo 
vplivala tudi politi čna situacija na Goriškem, predvsem vprašanja, povezana z 
usodo Goriške v času nastajanja Kraljevine Italije. Združevanje Italije je tudi na 
Goriškem namre č sprožilo vzpon italijanskega nacionalisti čnega gibanja, ki je bilo 
deloma iredentisti čno opredeljeno.
87
 Spri čo aspiracij italijanskih nacionalistov na 
obeh straneh meje, ki so junija 1866 pripeljale do nove vojne, se je cesarska vlada 
odlo čila za mo čnejšo naslombo na slovensko ve čino v deželi. Na Goriškem je tako 
prišlo do na Slovenskem edinstvenega primera zavezništva med organi cesarske 
države in lokalnimi Slovenci, katerih prisotnost in politi čno mo č se je vlada odlo čila 
izkoristiti za omejevanje italijanskih teženj.
88
 
Po koncu vojne leta 1866 je goriška deželna meja na zahodu postala tudi 
nova državna meja. Na Goriškem sta izbruh vojne in nato bližina nove državne 
meje vsaj kratkotrajno pripomogla k vzponu italijanskega nacionalizma, ki se je 
nadaljeval tudi v letih po sklenitvi miru.
89
 Avstrijska vlada je na to odgovorila z 
86
 Na Kranjskem je bila nacionalna diferenciacija med meš čani zaklju čena že v sredini 
60. let, v Ljubljani so se odnosi med Nemci in Slovenci prav v tem času s pretepom v Šantlovi 
veži (1867) in nato incidenti v Vev čah in na Jan čah mo čno zaostrili (Mati ć, Nemci v Ljubljani, 
str. 20–73; Če č, Tabor v Vižmarjih). O razmerah na Štajerskem v tem času gl. Cvirn, Trdnjavski 
trikotnik, str. 9–62.
87
 Maruši č, Pregled politi čne zgodovine, str. 223–231. O razvoju italijanskega nacionalizma 
na Goriškem gl. tudi Cavazza, Carlo Favetti; Spazzali, Echi del Risorgimento.
88
 Šušmelj, Andrej baron Winkler, str. 71–75. Vrhunec naslonitve vlade na Slovence predstavlja 
v za četku junija 1866 sprejeta volilna reforma, ki je za veleposestniško kurijo goriškega deželnega 
zbora ustvarila dva volilna okraja. Okraja sta bila razdeljena po narodnostnem klju ču – ob čine, ki 
so imele slovensko ve čino, so prišle z Gorico vred v prvi volilni okraj, ob čine z italijansko ve čino 
pa v drugega. V eleposestniška kurija se je s tem lo čila na »slovenski« in »italijanski« del. Vsak od 
obeh okrajev je volil tri poslance, pri čemer je v »italijanskem« delu veljal višji volilni cenzus kot 
v »slovenskem«. S tem so bili italijanski ve čini v deželnem zboru odvzeti trije glasovi, njihova 
ve čina je bila znižana na 11 : 10 poslanskih glasov ( Melik, Volitve na Slovenskem, str. 46–47).
89
 Marušič, Pregled politi čne zgodovine, str. 228–231.
M. BATI Č: »Mislimo sicer nemško, čutimo nemško, a nikomur ne bomo zamerili njegovega ... 110  
nadaljnjim podpiranjem Slovencev v deželi in s policijskim pritiskom na vodilne 
italijanske nacionaliste. V 60. letih je na Goriškem tako prišlo do ujemanja ciljev 
politike habsburških oblasti in lokalnih Slovencev, katerih prisotnost in politi čno 
mo č je vlada lahko izkoristila proti italijanskemu nacionalizmu. Tej politiki so 
sledili tudi goriški Nemci, katerih prisotnost v Gorici je bila nelo čljivo povezana 
z organi habsburške države. Na tej osnovi lahko bolje razumemo spravljiv ton 
Görzer Wochenblatta do Slovencev in njegovo željo po pomiritvi mednacionalnih 
strasti. To politi čno linijo je goriško nemško časopisje zastopalo ves čas svojega 
obstoja, najbolj pa se je pokazala prihodnje leto, ko se je Görzer Zeitung, naslednik 
Görzer Wochenblatta, odlo čno postavil v bran slovenskemu taboru v Šempasu.
90
Sklep
Časopis Görzer Wochenblatt predstavlja enega najpomembnejših izrazov 
nemškega kulturnega življenja v Gorici. Kot tak nam, posebno ob odsotnosti drugih 
virov, nudi dragocen vir za preu čevanje nemške skupnosti v Gorici, katere zgo-
dovina je od vseh nemških narodnostnih otokov na jugozahodnem robu cesarstva 
Habsburžanov najslabše raziskana. Za četek izhajanja prvega nemškega časopisa na 
Goriškem sodi v politi čno burno obdobje Habsburške monarhije, ko so se uvajale 
državnopravne spremembe (uvedba dualizma, nova ustavna ureditev v Cislajtaniji), 
ki so zaznamovale in usmerjale nadaljnji razvoj monarhije vse do njenega konca. 
Obenem je bil to čas prav tako pomembnih politi čno-kulturnih procesov, predvsem 
dokon čnega oblikovanja narodnih politi čnih taborov, kar je mo čno zaostrilo odnose 
med narodi v državi. Šestdeseta leta 19. stoletja tako predstavljajo čas prehoda 
Habsburške monarhije v moderno dobo.
Görzer Wochenblatt je v tem kontekstu zavzel odnos do obeh najpomemb-
nejših politi čnih vprašanj svojega časa: državnopravne ureditve Habsburške 
monarhije in vzpenjajo čega nacionalizma. Na obeh podro čjih je zavzel zmerno 
držo. Ob nezadovoljstvu z delitvijo monarhije je ugotavljal, da je nadaljnji obstoj 
povsem centralisti čno urejene države nemogo č, nasprotoval pa je federalizaciji 
cislajtanskega dela monarhije. Na podro čju odnosov med narodi na Goriškem se 
je uredništvo zavzelo za politiko miroljubne koeksistence, pri čemer je vztrajalo 
kljub nekaterim ostrim napadom iz slovenskega tabora. Skozi poro čanje Goriškega 
tednika se odražajo speciﬁ čne politi čne opredelitve goriških Nemcev, ki so, pred-
vsem na podro čju odnosa do Slovencev in njihovega politi čnega gibanja, odstopale 
od nemških meš čanskih skupnosti na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem, kjer 
se je v tem času že za čenjal politi čni boj med slovenskim in nemškim taborom. Te 
opredelitve so izhajale iz speciﬁ čnega položaja števil čno šibke skupnosti žive če 
neposredno ob avstrijsko-italijanski meji. Ugotovitve razprave tako dajejo dodaten 
kamen ček v mozaik poznavanja nemškega kulturnega in politi čnega delovanja v 
19. stoletju na Slovenskem.
90
 Podrobneje o tem Bati č, Goriški Nemci in tabor v Šempasu. 
Zgodovinski časopis | 77 | 2023 | 1-2 | (167) 111
Viri in literatura
Arhivsko gradivo
Pokrajinski arhiv v Novi Gorici: 
 PANG 667, Zbirka razglednic krajev, Goriška 6.
Narodna in študijska knjižnica Trst:
 Odsek za zgodovino in etnograﬁ jo, Fototeka, HP-HI kraji, Gorica.
Časopisno gradivo
Domovina, 1867.
Görzer Wochenblatt, 1867.
Slovenec, 1867.
Slovenija, 1848.
Slovenski narod, 1868.
Objavljeni viri 
Kozler, Peter, Kratek slovenski zemljopis in pregled politi čne in pravosodne razdelitve ilirskega 
kraljestva in štajerskega vojvodstva s pridanim slovenskim in nemškim imenikom mest, 
tergov, krajev i.t.d. Ljubljana: Cankarjeva založba; Trst: Založništvo tržaškega tiska; 
Celovec: Drava, 1975.
Oblak, France, Doktor Karol Lavri č in njegova doba. Goriški spomini. Sodobniki o Gorici in 
Goriški v letih 1830–1918 (ur. Branko Maruši č). Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 
2002, str. 93–133.
Special-Orts-Repertorium vom Küstenlande. Repertorio speciale dei luoghi nel Litorale. Posebni 
krajevni imenik za Primorje. Wien: Alfred Hölder, 1885.
Šaplja, Anton, Dr. Lavri č v Ajdovš čini. Goriški spomini. Sodobniki o Gorici in Goriški v letih 
1830–1918 (ur. Branko Maruši č). Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 2002, str. 79–81.
Literatura 
Anderson, Benedict, Zamišljene skupnosti. O izvoru in širjenju nacionalizma. Ljubljana: Studia 
humanitatis, 2007.
Bati č, Matic, »Wir denken zwar deutsch, wir fühlen deutsch, werden es aber niemanden verargen, 
anderen Sinnes zu sein«: Görzer Wochenblatt (1867) und Görzer Zeitung (1868–1869) = 
»Mislimo sicer nemško, čutimo nemško, a nikomur ne bomo zamerili, če je druga čnega 
mišljenja«: Görzer Wochenblatt (1867) in Görzer Zeitung (1868–1869). Magistrsko delo. 
Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2015.
Bati č, Matic, Goriški Nemci in tabor v Šempasu. 150 let tabora v Vižmarjih (ur. Dragica 
Če č). Ljubljana: Slovenska matica, Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2020, str. 
139–161.
Bati č, Matic, »Paradies am Isonzo«: delovanje Heinricha Moritza Penna (1838-1918) v Gorici. 
Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino 69, št. 1, 2021, str. 89–104. 
Ber či č, Branko, Tiskarstvo na Slovenskem: zgodovinski oris. Ljubljana: Odbor za proslavo 
100-letnice graﬁ čne organizacije na Slovenskem, 1968. 
Bled, Jean-Paul, Franc Jožef. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1990.
Brauneder, Wilhelm, Die Verfassungsentwicklung in Österreich 1848 bis 1918. Die Habsbur-
germonarchie 1848-1918, Bd. VII/1 (ur. Helmut Rumpler, Peter Urbanitsch). Wien: V erlag 
der österreichischen Akademie der Wissenschaften, 2000, str. 69–237.
M. BATI Č: »Mislimo sicer nemško, čutimo nemško, a nikomur ne bomo zamerili njegovega ... 112  
Cavazza, Silvano, Carlo Favetti: l ʼitinerario di un irredentista goriziano. Figure e problemi 
dell‘ottocento Goriziano: studi raccolti per i quindici anni dell‘Istituto (1982–1997) 
(ur. Silvano Cavazza, Mauro Gaddi). Gorizia: Istituto di storia sociale e religiosa, 1998.
Colleoni, Aldo, I Ritter: una stirpe germanica con ramiﬁ cazioni nell ʼImpero austro-ungarico. 
Trieste: Goliardica, 2013.
Cvirn, Janez, Boj za Celje: politi čna orientacija celjskega nemštva: 1861-1907. Ljubljana: Zveza 
zgodovinskih društev Slovenije, 1988. 
Cvirn, Janez, Trdnjavski trikotnik: politi čna orientacija Nemcev na Spodnjem Štajerskem 
(1861–1914). Maribor: Obzorja, 1997. 
Cvirn, Janez, Dualizem in Slovenci. Slovenska kronika XIX. stoletja (ur. Janez Cvirn). Ljubljana: 
Nova revija, 2003.
Če č, Dragica, Tabor v Vižmarjih, incidenti in družbene razmere v šestdesetih letih 19. stoletja. 150 
let tabora v Vižmarjih (ur. Dragica Če č). Ljubljana: Slovenska matica, 2020, str. 69–110.
Devetak, Robert, Boj za slovenske šole in delovanje ženskih podružnic Družbe svetega Cirila 
in Metoda na Goriškem in Gradiškem v obdobju pred prvo svetovno vojno. Zgodovinski 
časopis: glasilo Zveze zgodovinskih društev Slovenije 74, št. 3/4, 2020, str. 360–387.
Devetak, Robert, Vzpostavljanje slovenske narodne identitete na primeru trga Kanal v 60. in 70. 
letih 19. stoletja. Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja: slovenski 
pogledi (ur. Vanja Ko čevar). Ljubljana: Založba ZRC, 2022. 
Dolinar, France Martin, Attems, Karel Mihael, grof (1711–1774). Novi Slovenski biografski leksi-
kon: 1. zv. A. (ur. Barbara Šterbenc Svetina et al.). Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center 
SAZU, 2013. https://www.slovenska-biograﬁ ja.si/oseba/sbi917659/ (dostop: 10. 11. 2022). 
Fabi, Lucio, Storia di Gorizia. Padova: Il Poligrafo, 1991. 
Ferrari, Liliana, Gorizia ottocentesca, fallimento del progetto della Nizza austriaca. Storia d ʼItalia. 
Le regioni dall ʼUnità a oggi. Il Friuli – V enezia Giulia (ur. Roberto Finzi, Claudio Magris 
in Giovanni Miccoli). Torino: Giulio Einaudi, 2002. 
Ferrari, Liliana, ur., Cultura tedesca nel Goriziano. Gorizia: Istituto di storia sociale e religiosa; 
Udine: Forum, editrice universitaria Udinese, 2009.
Gallarotti, Antonella in Cosimo Stasi, La stampa periodica tedesca nel Goriziano. Cultura tedesca 
nel Goriziano. Gorizia: Istituto di storia sociale e religiosa, 1995, str. 289–343.
Gallarotti, Antonella in Cosimo Stasi, I periodici (1779–1915). Pagine austriache. Stampa e 
letteratura in lingua tedesca a Gorizia ﬁ no al 1915 (ur. Hans Kitzmüller). Gorizia: Bibli-
oteca Statale Isontina, 1996, str. 49–56.
Globočnik, Damir, Alešov čev Brencelj – prvi slovenski satiri čni list. Zgodovinski časopis, 58, 
2004, št. 1-2, str. 7–45. 
Gorian, Rudj, Založništvo in pretok informacij v Gorici v 18. stoletju: časopis Gazzetta goriziana. 
Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2019. 
Grafenauer, Bogo, Slovensko-romanska meja – lo čnica in povezava: uvodni referat na 23. zbo-
rovanju slovenskih zgodovinarjev v Tolminu 1.–3. oktobra 1986. Zgodovinski časopis 
41, št. 1, 1987, str. 5–18.
Hroch, Miroslav, Social Preconditions of National Revival in Europe: A Comparative Analysis 
of the Social Composition of Patriotic Groups among the Smaller European Nations. 
Cambridge, New York: Cambridge University Press, 1985.
Judson, Pieter, Habsburški imperij: nova zgodovina. Ljubljana: Sophia, 2018. 
Kann, Rober. A., The Multinational Empire: Nationalism and National Reform in the Habsburg 
Monarchy 1848–1918. V ol. I, Empire and Nationalities. New Y ork: Octagon Books, 1964.
Kann, Robert A., A History of the Habsburg Empire 1526–1918. Berkeley, Los Angeles, London: 
University of California Press, 1980.
Zgodovinski časopis | 77 | 2023 | 1-2 | (167) 113
Kitzmüller, Hans, Esperienze giornalistiche in lingua tedesca a Gorizia nella seconda metà 
dell ʼottocento. Studi goriziani LXIX, št. 1, 1989, str. 45–56. 
Kitzmüller, Hans, Görz 1500–1915 – Ein vergessenes Kapitel altösterreichischer Dichtung. Eine 
Ausstellung im Foyer und im Tiefspeicher der Osterreichischen Nationalbibliothek, Wien, 
vom 3. Mai bis zum 10. Juni 1995. Klagenfurt: Carinthia, 1995. 
Kitzmüller, Hans, Osservazioni sulla produzione letteraria in lingua tedesca a Gorizia. Studi 
goriziani LXVIII, št. 2, 1988, str. 35–50.
Marušič, Branko, Domovina (1867-1869). Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino 
13, št. 2, 1965, str. 51–64, 127–139. 
Marušič, Branko, Pregled politi čne zgodovine Slovencev na Goriškem 1848-1899. Nova Gorica: 
Goriški muzej, 2005.
Marušič, Branko, Sosed o sosedu: prispevki k zgodovini slovensko-italijanskega sožitja. Trst : 
ZTT, 2012. 
Maruši č, Branko, Doktor Karel Lavri č (1818–1876) in njegova doba. Ljubljana: Inštitut za 
kulturno zgodovino ZRC SAZU in Lavri čeva knjižnica Ajdovš čina, 2016. 
Mati ć, Dragan, Nemci v Ljubljani 1861–1918. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske 
fakultete, 2002.
Melik, Vasilij, Volitve na Slovenskem: 1861–1918. Ljubljana: Slovenska matica, 1965. 
Pirjevec, Avgust, Einspieler, Andrej (1813–1888). Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham – 
Erberg, ur. Izidor Cankar et al. Ljubljana: Zadružna gospodarska banka, 1925. http://www.slo-
venska-biograﬁ ja.si/oseba/sbi179691/#slovenski-biografski-leksikon (dostop: 24. oktober 2022). 
Preinfalk, Miha, Vpliv francoskih vojn na plemstvo v habsburški monarhiji. Zgodovinske dimen-
zije Ilirskih provinc (ur. Matija Godeša, Barbara Šterbenc Svetina). Ljubljana: Založba 
ZRC, 2012, str. 75–86. 
Prijatelj, Ivan, Slovensko kulturnopoliti čna in slovstvena zgodovina 1848–1895. Druga knjiga. 
Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1956. 
Rumpler, Helmut, Eine Chance für Mitteleuropa: bürgerliche Emanzipation und Staatsverfall 
in der Habsburgermonarchie. Wien: Ueberreuter, 1997. 
Ritter Freiherr von Zahony, Eugen, Chronik und Stammbaum der im Jahre 1829 in Österreich 
mit dem Prädikat »von Záhony« geadelten Familie Ritter aus Frankfurt a. M. Monastero 
bei Aquileja: samozaložba, 1914.
Salami ć, Nina, Gorica kot klimatskozdraviliška destinacija med letoma 1874 in 1914. Magistrsko 
delo. Koper: Fakulteta za humanisti čne študije 2016.
Spazzali, Roberto. Echi del Risorgimento 1848–1918. Trieste, Gorizia e l ʼUnità d ʼItalia (ur. 
Grazia Tatò). Trieste: Deputazione di storia patria per la Venezia Giulia, 2012.
Škulj, Edo, ur., Einspielerjev simpozij v Rimu. Celje: Mohorjeva družba, 1997. 
Šušmelj, Jože, Andrej baron Winkler: 1825-1916. Lokve: Društvo ljubiteljev narave Planota, 2014. 
Tavano, Sergio, Karl von Czoernig da Vienna a Gorizia (1850–1889). Karl Czoernig fra Italia 
e Austria. Gorizia, Istituto di storia sociale e religiosa, 1992, str. 79–140. 
Vidmar, Luka, ur., Cenzura na Slovenskem od protireformacije do predmar čne dobe. Ljubljana: 
Založba ZRC, 2020. 
Vocelka, Karl, Verfassung oder Konkordat? Der publizistische und politische Kampf der 
österreischischen Liberalen um die Religiongesetze des Jahres 1868. Wien: Verlag der 
österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1978. 
von Czoernig, Karl, Görz: Oesterreich`s Nizza. Wien: Wilhelm Braumüller, 1873.
Woerl, Leo, ur. Führer durch Görz und Umgebung. Leipizg: Woerl ʼs Reisebücherverlag, 1907. 
Žigon, Tanja, Nemški časnik za slovenske interese – Triglav (1865–1870). Ljubljana: Zveza 
zgodovinskih društev Slovenije, 2004.
M. BATI Č: »Mislimo sicer nemško, čutimo nemško, a nikomur ne bomo zamerili njegovega ... 114  
Žigon, Tanja, Deutschsprachige Presse in Slowenien (1707–1945). 3. Teil: Deutschsprachige 
Presse in der Untersteiermark, in Kärnten, in Görz und in Triest. Berichte und Forschun-
gen. Jahrbuch des Bundesinstituts für Kultur und Geschichte der Deutschen im östlichen 
Europa. München: Oldenburg, 2005, str. 155–214.
 SUMMAR Y
 “We Think German, We Feel German, but We Will 
Not Blame Anyone for His Different Opinion”: the 
German Newspaper Görzer Wochenblatt and Its Political 
Orientation
Matic Bati č
The article deals with the German newspaper Görzer Wochenblatt, which was published 
weekly in 1867 in Gorizia before being transformed into the biweekly Görzer Zeitung starting 
in 1868. The ﬁ rst part provides a historical outline of the development of German journalism in 
Gorizia, as well as a presentation of the characteristics of the German community in the Princely 
County of Gorizia and Gradisca. Furthermore, the newspaper is placed in the contemporary 
political and cultural context of the 1860s in the Habsburg Monarchy. The second part of the 
article examines the agenda of the newspaper, paying particular attention to the attitude towards 
dualism and federalism and to the treatment of Slovene-German relations.
The beginnings of German journalism along the Isonzo River go back to the 18th century, 
but Görzer Wochenblatt represents the ﬁ rst German newspaper in the modern sense of the word, 
as earlier German periodic publications remained conﬁ ned to yearly almanacs. The background 
of its publication is connected with the new political conditions in the Habsburg Monarchy in the 
1860s, mainly with the progressing liberalization and (partial) democratization. It is likely that 
the changed political situation after the defeat in the war against Italy in 1866, when the border 
of the County of Gorizia became the new national border, also contributed to the decision to start 
publishing the newspaper. Perhaps the decision to start publishing a German newspaper was also 
inﬂ uenced by the intervention of Carl von Czoernig, who at that time advocated for strengthening 
the Austrian-patriotic cultural life in the region to serve as a bulwark against Italian irredentism.
The ﬁ rst issue of the Görzer Wochenblatt was published on 7 February 1867. Until the 
end of August 1867, it was edited by Thomas Hohenwarter, a teacher at the Gorizia gymnasium, 
after which the editorship was taken over by the Carniolan author Heinrich Penn. The agenda of 
the paper in 1867 was therefore primarily shaped by Hohenwarter. In the introductory editorial, 
it was stated that the aim of the new paper was to have a unifying effect and transcend party 
divisions. This orientation was adhered to when reporting about all the problems and pressing 
socio-political contemporary issues. In general, the reporting followed the political line of the 
German bourgeoisie in Cisleithania, i.e. of contemporary German liberalism. Based on the po-
litical situation, the newspaper acceded to a dualistic reorganization of the monarchy, although 
the editorial board at the same time expressed the belief that they would prefer a centralized 
Austrian Empire. On the question of federalism, Görzer Wochenblatt took a distinctly negative 
Zgodovinski časopis | 77 | 2023 | 1-2 | (167) 115
view, but strongly welcomed the restoration of constitutional life in the monarchy after the 
fall of Richard Belcredi’s government. A difference compared to other contemporary German 
newspapers in Slovene lands can be seen in the treatment of German-Slovene relations, though. 
At the very beginning of the publication of Görzer Wochenblatt, a ﬁ erce controversy took place 
in the Slovene political camp between the newspapers Domovina from Gorizia and Slovenec 
from Klagenfurt, based on the supposedly too friendly attitude of Domovina towards the new 
German weekly. Although Görzer Wochenblatt was received with extreme hostility by the more 
radical wing of the Slovene political movement, it maintained a calm and respectful narrative 
and advocated a policy of the peaceful coexistence of all nations living in the Princely County 
of Gorizia and Gradisca.