Po^irva čirefffa v~g6TovffiT MariborsUl Cena 1 Din 'j Leto III. (X.), štev. 157 Maribor, pondeljek 15. julija 1929 JUTRA « Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani (L 11.409 Ve']a mesečno, projeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „ Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica <1,4 es ^□sfci ultimat Kitajski Med Rusijo in Kitajsko obstoji vojna nevarnost. MOSKVA, 15. julija. Sovjetska vlada je po svojem kitajskem odpravniku poslov predala tako vladi v Harbinu, kakor tudi oni v Nankingu noto, ki je ultimativnega značaja in je lahko povod za izredne, dalekosežne dogodke na Daljnem Vzhodu. V noti se dokazuje, da je zasedba vzhodno kitajske železnice po kitajskih oblasteh, kakor aretacija sovjetske delegacije v Harbinu in masne aretacije sovjetskih uradnikov in državljanov v o-strem nasprotju s pogodbami o vzhodno-kitajski železnici. Sovjetska vlada naj-energičneje protestira proti zadnjim dogodkom na Kitajskem. Vendar pa še želi, da bi se prijateljsko uredila vsa sporna vprašanja ter da bi zmagala politika miru. Opozarja pa Kitajsko, da razpolaga sovjetska vlada z zadostno močjo, da svoje pravice tudi s silo ščiti. Nota nadalje vsebuje predlog za takojšnje sklicanje kitaj-sko-ruske konference za ureditev vseh spornih vprašanj na vzhodno-kitajski železnici. Predpogoj za to konferenco je pa takojšnja izpustitev vseh aretirancev ter ukinitev vseh mer kitajskih oblasti proti Sovjetski uniji, ki nasprotujejo sklenjenim pogodbam. MOSKVA, 15. julija. V Moskvi vlada veliko razburjenje vsled zadnjih dogodkov v Mandžuriji. Zlasti vlada veliko o-gorčenje vsled brezobzirnega postopanja kitajskih oblasti do ruskih železničarjev Ne samo, da je bilo veliko število aretiranih, 'so bili tudi prostori nekaterih sovjetskih organizacij demolirani in oplenjeni. Velik praznik slovenske Dravske doline PROSLAVA DESETLETNICE OSVO BODITVE DOLINE. — TISOČI KMEČKEGA IN DRUGEGA NAROD A MANIFESTIRAJO ZVESTOBO Cnačžarsko-jugoslouanska pogajanja o občinskih posojilih BLED, 15. julija. Davi so se pričela med jugoslovansko in madžarsko delegacijo pogajanja o vprašanju ureditve ob činskih posojil v mestih, ki so prišla po trianonski pogodbi pod Jugoshvijo. Našo delegacijo vodi inšpektor notranjega ministrstva Vlaskalin, madžarsko pa poslanik Foerster. Obe delegaciji sta imeli danes prvo sejo. Strašen orkan ab Črnem morju -TAEBRIS, 15. julija. Nad mestom in okolico je divjal včeraj tako strašen orkan, kateremu je sledil kasneje še hujši naliv, da prebivalstvo kaj takega ne pom ni že več kot pol stoletja. Odtrgal se je tudi oblak in je nastala pravcata povodenj, ki je uničila skupno okrog 10.000 hiš. Število človeških žrtev Še ni ugotovljeno. ANGORA, 15. julija. Po uradnih poročilih je od poplavne katastrofe ob Črnem morju prizadetih 216 krajev. Petdeset naselbin je popolnoma porušenih. Po dosedanjih poizvedbah je zahtevala nesreča 249 smrtnih človeških žrtev in nad 50 težko ranjenih. Iz 10 naselbin še manjkajo poročila, ker so uničena vsa komunikacijska sredstva. Prebivalstvo je v paničnem strahu zbežalo v gorovje. JUGOSLAVIJI. — ČASTEN SPOMIN M a r e n b e r g, 14. julija. Naš trg jc bil danes pozorišče nacionalne manifestacije, ki bo ostala mogočen mejnik v zgodovini Dravske doline. Od naših nemških mogotcev tudi še danes zaničevan slovenski človek se je dvignil. Tisoči kmetov, delavcev, obrtnikov in inteligence so v bratski slogi slovesno praznovali deseto obletnico, odkar je Dravska dolina definitivno sestavni del kraljevine SHS. Nemci so pri mirovnih pogajanjih v Parizu napeli vse sile, da bi meja med SHS in Avstrijo tekla, če že ne mimo Celja, pa vsaj čez Pohorje. Maribor in vsa Dravska dolina bi naj pripadla Avstriji. Ko so videli, da stoji slabo za njihove zahteve, so se lotili sile, vpadli v mežiško dolino in prodirali naprej po Dravski dolini do Marenberga. Šele tu so jih vrgle naše čete nazaj. Naši Nemci, pravi in še bolj oni potvorjeni, so svoje »osvoboditelje« takrat sprejemali z odprtimi rokami. Vse to nam ,ic še živo v spominu. Padle so žrtve : Malgaj s tovariši v Mežiški dolini, Glad pri nas v Marenbergu. Slovenski narod Dravske doline se zaveda, kaj jc dolžan spominu junaških borcev, zavedati pa se pričenja tudi, kaj pomeni zanj svoboda od nemškega jerob stva vsaj v državnem in narodnem pogledu, četudi je gospodarsko še danes močno odvisen od materijelno jačjega nemškega elementa. Da se oddolži spominu na padle borce za slobodo in da proslavi deseto obletnico svoje svobode, je narod Drav ske doline pod vodstvom sreskega odbora Narodne odbrane z gg. Petrom Mravljakom, Jankom Torkarjem, "šol. upr. Lešnikom in drugimi na čelu za danes pripravil slavje, ki je preseglo vsa pričakovanja. Množice naroda iz cele Dravske doline, zlasti iz okolice Marenberga, iz Vuhreda, z Janževega vrha, iz Ribnice na okrašenih vozovih, iz lepega Sv. Antona na zelenem Pohorju, iz vuzeniškega okoliša, iz Mute, Remšnika, Kaplje in Brezna, iz Podvelke in Sv. Lovrenca, iz Selnice in Ruš, v velikem številu iz Maribora, iz Mežiške doline, iz Mislinjske doline in celo iz daljnih Slovenskih goric so se zgrnile danes v našem trgu. Nad 3000 ljudi je korakalo v povorki na pokopališče k odkritju spomenika v bojih za svobodo padlemu naredniku Matiji Gladu ter se udeležilo tudi slav nostne povorke skozi trg in popoldanske ljudske slavnosti. Ves trg razun hiš nekaterih zagrizenih Nemcev je bil v zastavah, slavoloki so te pozdravljali na vseh dohodih v trg, gori nad trgom pa so ves dan veselo pokali mož narji in opominjali sosede onstran bližnje meje. naj se ne igrajo z ognjem: tu smo odločeni, to svojo zem ljo skrbno čuvati vkljub vsem skritim zalogam orožja in municije Heirmveh-rovcev ob naši meji. Slavnost sama sc jc razvila — in tu gre vsa čast prireditvenemu odboru, zlasti neumornemu g. fin. komisarju Torkarju — točno po določenem spo redu. Po sprejemu gostov pri jutranjem vl^Jru na kolodvoru, ki so ob zvokih naše domače godbe v gostih .trumah korakali dobre pol ure od ko PADLIM BORCEM ZA SVOBODO. lodvora v trg, je ob pol 9. uri povorka s šalskimi otroci iz Marenberga in Vuhreda ter z gasilci in godbo na čelu krenila na pokopališče. Tam je dravograjski prošt Serajnik, znani rodoljub iz Koroške, blagoslovil novi spomenik narednika Glada, katerega smrt za svobodo Dravske doline je v vznesenih besedah slavil okr. sodnik Slabe. Ob pol 10. uri jc po lepem nagovoru domačega župnika s tribune pred cer-| kvijo duhovščina blagoslovila dve spominski plošči, ki so jih župljani dali v cerkvi postaviti v spomini vsem Marenberškim župljanom, ki so padli v svetovni vojni. Ob asistenci štirih duhovnikov je prošt Serajnik bral slav nostno mašo med petjem domačega pevskega zbora Narodne odbrane, ki je zapel tudi že na pokopališču večno lepo »Vigred«, pod vodstvom sodnika Slabeja. Po maši je šol. upravitelj Lešnik imenom večtisočglave množice pozdravil zastopnike oblasti, vel. župana dr. Schaubacha, zastopnika obl. komisarja Gračnerja, zastopnika sreskega poglavarja v Prevaljah, glavarja Milača, zastopnika Zveze kulturnih društev in Prometne zveze, zastopnika občine Batijaloka na Dolenjskem, rojstne občine narednika Glada, Antona Beljana in druge. Preči tal je irzojavne in pismene pozdrave generala Maistra, polk. v p. Ljubomira Ne-deljkoviča, min. dr. Korošca itd. ter predlagal, da sc pošlje brzojavka z izrazom udanosti in zvestobe kralju ter brzojavni pozdravi zbranih množic generalu Maistru, min. dr. Korošcu, polk. v p. Ljubi Nedeljkoviču in generalu Smiljaniču. Imenom oblastnega odbora Narodne Odbrane je dr. Mfiller v slavnostnem govoru povdaril, da treba iz-vojevano svobodo čuvati z delom na gospodarskem razmahu naroda. Med navdušenim petjem in vzklikanjem mladine in odraslih se jc razvila izpred cerkve veličastna povorka skozi trg, ki je onim našim sodržavljanom, kateri so doslej še vedno s prezirom gledali na slovensko rajo, morala odpreti oči in jih jc opomnila, naj sc iz treznijo in naj sc otresejo pustolovske nemške politike v naši dolini — žal, da so njihove glave — izvzemši župana Wrentschurja, ki se je slovesnosti pri cerkvi oficijelno udeležil — danes izginile kakor kafra na razne strani: na izlete v Dalmacijo, Benetke, k Pankraciju itd. Popoldne se je na velikem šolskem vrtu razvila velika ljudska slavnost ob sviranju domače godbe in tamburašev iz Dravograda ter ob petju domačega zbora, pevskega odseka dravograjskega Sokola, pevskega zbora iz Ruš, »Jadrana« iz Maribora, ki je postavil okrog 50 pevcev, Itd. Mogočno je orila slovenska pesem preko našega trga. Iznenadenje za ude iežence je prišlo ob 4. uri pop., ko so lahlm na radio, ki ga je na šolskem vrtu improvizirala mariborska tvrdka Starkel, poslušali poročilo ljubljanske radiopostaje o poteku naše slavnosti. Avtobusi mariborske mestne občine in drugi lastniki vozil so imeli celi dan dovolj posla, da so prevažali vedno nove goste z vseh strani in jih zopet 1,Odvažalj. Razpoloženje marenberških Slovencev in vseh udeležencev je naraščalo od ure do ure. Današnja proslava pomeni za Ma-renberg, ki ga Nemci v svoji ošabni objestnosti še vedno smatrajo za svojo trdnjavo, in za celo Dravsko dolino velik nacionalni in moralni uspeh. V ponosni samozavesti je slovensko ljudstvo Dravske doline, ne da bi komu skrivilo samo en las, danes pokazalo, da hoče biti na svoji zemlji svoj gospod. Dravska dolina je mogočno zaklicala vsem, ki bi še sanjarili o kakih izpremembah, da je ta naš divni kos zemlje, s Kozjakom na severu in Pohorjem na jugu, svet, nedotakljiv. Dua ponesrečena prekomorska poleta PARIZ, 15. julija. Poljska letalca SdzV kovski in Kobala, ki sta poletela v soboto iz Pariza proti Newyorku. sta nad otokom Graziosa na Azorskih otokih vsled defekta v motorju strmoglavila na tla. Letalo- »Maršal Pifsudski« se je pri tem popolnoma razbilo, en letalec je mrtev, drugi pa je težko ranjen. Drugi istočasni poizkus, preleteti Atlantik, ki sta ga izvršila francoska letalca Costes in Bellontes, se je istotako ponesrečil. Njuno letalo »Vprašaj« je zašlo 300 milj od obale v silen vihar, nakar sta se letalca raje vrnila in srečno zopet pristala v Franciji. 5ečem let spala Iz Moskve poročajo*- Neka desetletna deklica je padla 1. 1922 v omotično spanje. Prepeljali so jo v bolnico, kjer so jo dosedaj umetno hranili ter je bila neprestano pod zdravniškim nadzorstvom. Celih sedem let se ni niti enkrat prebudila. Šele sedaj je pričela kazati zopet znake življenja in se je njeno zdravstveno stanje pričelo obračati zopet na boljše. Pred par dnevi je prišla končno zopet k sebi. Prve besede, ki jih je izgovorila, so bile: »Rada bi jedla krompir!« Takoj natp je padla zopet v nezavest in zaspala. Kljub temu zdravniki upajo, da bo kmalu po-oolnoma okrevala. Težka nezgoda finančnega stražnika. Sinoči, okrog 10., je padel v Vuhredu pri Marenbergu 23-letni finančni stražnik Viktor Jazbinšek iz Fale tako nesrečno s kolesa, da si je pretresel možgane. Ker ni bilo v času nesreče nobenega vlaka, so poklicali mariborsko rešilno postajo, ki je okrog 1. ponoči odpremila ponesrečenca v mariborsko bolnico. Ponesrečeni Jazbinšek se je udeležil jubilejne proslave v Marenbergu. Nezgodo je zakrivil nesrečni slučaj. Nenavaden ribiški blagor. Včeraj zjutraj sta brata Špindler ribarila ob Dravi na Pristanu niže Copetti-jeve mesnice. Naenkrat sta se njuna trnka prijela izredno težke »ribe«. Na svoje začudenje sta potegnila iz vode ^ železno kaseto, katere pokrov je bil s sekiro preklan. Svoj »plen« sta po kratkem ogledu izročila policiji, ki se je zanimala za vsebino kasete. Pri tem je ugotovila, da je v Dravi slučajno najdena kaseta last tvrdke Meinet & Herold v Gregorčičevi ulici, kjer je bil pred tedni izvršen vlom. V kaseti so bile za tvrdko važne in obvezne poslovne listine in pisma, a same najdene menice in boni reprezen-tirajo vrednost okrog 50.000 Din. Slučajno so prišli tako na svetlo, novi momenti, ki utegnejo preiskavo za skrivnostnimi vlomilci olajšati, oziroma spraviti y drugo, pozitivnejšo smer. maciaz ci:x3r; Panevropa in narodne manjšine OSNOVE PANEVROPE. — NACIJONALNI IMPERIJALIZEM v ZACIJA. — SLOVENCI IN PANEVROPA. IN FRATERNI- Trije znameniti in merodajni evropski državniki so v zadnjem času spregovorili resne besede, ki so sprva utopistično zamisel Panevrope spravile v aktualen stadij: Beneš, Macdonald in Briand. Poslednji je šel celo tako daleč, da je zapo-čel diplomatsko akcijo, ki more že v najbližji bodočnosti roditi nedogledne posledice in popolnoma spremeniti lice današnje Evrope. Panevropa torej ni več utopija ideoloških teoretikov, temveč je realna stvar diplomatov in državnikov, ki bodo o njej razpravljali tudi v Društvu narodov. S tem je pa postalo to vprašanje važno tudi za Jugoslovane in še prav posebno za nas Slovence. Dasiravno danes še ni jasno, kako si 'državniki, ki so misel Panevrope sprožili v diplomatskem svetu, predstavljajo realizacijo te zveze, je vendar več ali manj gotovo, da zasledujejo cilj, združiti vse evropske države v federativno unijo, ki bi na zunaj tvorila gospodarsko ter do gotove mere tudi politično- in politično-kultumo enoto, na znotraj bi pa bila zveza enakopravnih in docela samostojnih in suverenih držav. Glavni smotri te federativne panevropske unije bi pa bili: gospodarska ureditev, okrepitev in osamosvojitev Evrope: kulturna in politično-kulturna prepojitev na podlagi individualnega napredka, dela in udejstvovanja ter končno pacifikacija in fraternizacija vseh evropskih narodov in narodnosti. Prva dva smotra sta torej več ali manj praktičnega in materijalnega, odnosno kulturno-političnega značaja in ne bi pri izvajanju in uresničevanju mogla naleteti na večje ovire, tretji pa je odločno takega značaja, da ne zahteva samo spreme-nitve sedanjih splošnih evropskih političnih metod, temveč tudi korenite preobra-zitve celokupne današnje mentalitete večine narodov, ki naj bi tvorili to federali-zirano panevropsko unijo. Razumljivo je itorej, da bo ta tretji smoter najtežje realizirati in da se bo na tem vprašanju vsa zamisel najlažje skrhala. Predočiti si nam ■reč moramo, da je mogoča stalno pobra-titev in pomiritev Evrope samo tedaj, ako se za vselej izločijo in odstranijo vsi kakršnikoli nacijonalni imperijalistični instinkti. Kakor hitro bi se to ne zgodilo in bi posamezni narodi stopili v panverop* sko unijo z namenom nadaljevati svoj nacijonalni imperijalizem, bi ta unija, katere osnovni namen je zedinjenje in pacifici-ranje Evrope, ne bila nič drugega kakor obnovljena in čez ves kontinent razširjena pokojna Avstrija! S tem bi pa problem, ki je danes spiritus movens vse akcije, ne bil rešen, temveč bi se sčasoma še povečal in bi prej ali slej moral privesti do katastrofe, ki bi Evropo vrgia v še večji kaos kakor je današnji. - Pobratitev in združitev evropskih narodov je torej mogoča samo tedaj, če sc vsak posamezen član te velike družbe za vselej odreče želji po zatiranju in izrabljanju drugega in ako se meje evropskih držav revidirajo tako, da se bodo krile obenem tudi z narodnimi mejami po sameznih narodnih edinic ali pa da se dajo, dokler se to ne zgodi, narodnim manjšinam vsaj kultumo-politične pravice in avtonomije. Preko 30,000.000 je v Evropi pripadnikov priznanih narodnih manjšin. To je torej tako ogromno število, da preko njega ali mimo njega ni nikdar mogoča pacifikacija in fraternizacija Evrope, in brez tega tudi ni mogoča trajna in resnična realizacija Panevrope. Da govorimo konkretno: Kaj bi se v Panevropi brez rešitve tega vprašanja moglo spremeniti v odnošajih med našo državo in Italijo? Ako bi Italija še nadalje tudi v panevropski uniji postopala z našimi narodnimi manjšinami v svojih mejah tako, kakor postopa danes in ako bi nadaljevala svojo sedanjo politiko itti-perijalistične agresivnosti, potem bi Panevropa bila prav tako umetna stavba brez življenske sposobnosti vršiti svojo veliko zgodovinsko misijo, kot je bila pokojna Avstrija. Prvi pogoj, da se Panevropa osnuje in da se postavi na realno in zdravo bazo pacifikacije in fraterniza-cije, je torej odstranitev vseh nacijonahio imperijalističnih stremljenj poedinih narodov in s tem v zvezi definitivna rešitev vprašanja narodnih manjšin. Na tem vprašanju smo pa baš Slovenci tako prizadeti, kakor malokateri drugi narod in zato je treba, da gibanje za Panevropo pazno zasledujemo in se o pravem času, ko bo stvar dozorela, tudi oglasimo! Pjoraunalna ponudba u kon-kurzu Slauenske bankir ti- lUpravni odbor Slavenske banke d. d. v'Zagrebu predložil je dne 10. t. m. kon-kurznemu sodišču v Zagrebu poravnalni predlog, s katerim ponuja upnikom H. razreda 22%-no kvoto njihovih terjatev, plačljivo v gotovini takoj po pravomoč-posti poravnave. Upniški odbor je še isti dan razpravljal o poravnalnem predlogu ter je ugotovil predvsem, da je uprava konkurzne mase podvzela sicer vse, da se imetek prezadolženke vnovič, smatra pa, da jc povoljna in čim hitrejša rešitev konkurza vendarle mogoča samo potom poravnave v konkurzu. Razven tega je ugotovila konkurzna uprava, da so se do sedaj sicer vodila direktna poravnalna pogajanja med prezadolženko in nekaterimi večjimi upniki v Sloveniji, da pa so ista ostala brezuspešna. V svrho da se tem kakor tudi ostalim upnikom poda prilika, da se na kompetentnem forumu, kateri je edinole zbor upnikov, izjavijo o poravnavi, je sklenila konkurz. uprava, predložiti poravnalno ponudbo sodišču kot sprejemljivo za sklicanje zbora upnikov in za končno odločitev o gornjem poravnalnem predlogu. Konkurzna uprava je svoj sklep predložila konkurznemu komisarju, ki je sk‘i-cal zbor upnikov za 25. julij 1929 v prostore prezadolženke v Zagrebu, Vlaška ulica 53 ob 9. uri predpoldne. Vsled tega se bo namesto naroka odrejenega za 25. julij t. 1. glede akontacijo, vršil istega dne, ob istem Času in na istem mestu t. j. 25. VII. 1929 ob 9. uri predpoldne v Zagrebu, Vlaška ul. 53. zbor upnikov z dnevnim redom: razprava in glasovanje o poravnalni ponudbi prezadolženke. Ker je ta zbor s tem dnevnim redom najvažnejši zbor v tem konkurzu, se upniki pozivalo, da se istega brezpogojno udeleže ali osebno ali po svojih zastopnikih. Naša križarka »Dalmacija« v sredozemskih vodah. Te dni je iz Dubrovnika odplula v Sre dozemsko morje naša križarka »Dalmacija«, na kateri so za dvomesečni praktični kurz vkrcani akademiki naše pomorske vojne akademije. Potovanje bo trajalo približno poldrugi mesec in obsega Španijo, Francijo in nekatere sredozemske otoke. Med drugim bodo naši a-kademiki obiskali tudi svetovno razstavo v Barceloni, odkoder jih »Dalmacija« povede na francosko rivijero, kjer si bodo ogledali mesta kot Marseille, Toulon, Nizza, Monle Carlo i. dr., odtod krene »Dalmacija« na Ajaccio na Korziki in na Malto. Iz Malte se vrne spet v domače vode. Prof Matej Suhač t. V Celju je preminul v nedeljo v starosti 75 let popularni profesor g. Mdtej Suhač, ki je dolgih 50 let z veliko ljubeznijo vzgajal slovensko mladino. Z idealno vne mo je vcepal mladini ljubezen do slovenskega jezika in do vsega, kar je ovekovečil slovenski duh in ustvarila slovenska umetniška roka. Pogreb sc bo vršil v torek, ob 16. uri iz hiše žalosti, Ljubljanski cesta v Celju, na okoliško pokopališče. Izgubljen fantek. Na Koroški cesti se je pojavil kakih 5 do 6 let star fantek; bil je bosonog in govoril je pesniško narečje. Pravi, da ga kličejo za Frančeka in da hodi njegova sestra k Sv. Jurju v šolo. Mati je baje vi-ničarka pri Franzovih veleposestvih, a oče dela v neki opekarni. Dečka so do ugotovitve njegovih roditeljev oddali v Dečji dom. Mariborski in Glasbena Matica v Dobrni. Upraviteljstvo toplic v Dobrni prireja vsako leto zabavne večere, izpopolnjene z glasbenimi in pevskimi točkami. Letos je povabil oblastni komisar mariborski moški zbor Glasbene Matice iz Maribora v Dobrno, da zapoje tujcem nekoliko slovenskih narodnih pesmi. V Dobrni so po večini naši južni bratje iz Srbije, mnogo pa je tudi Madžarov in Nemcev. Sedaj je v kopališču 660 gostov, čeprav je prostora samo za 400 ljudi. Matica je nastopila z dvanajstimi pevci v nabito polni zdraviliški veliki dvorani. Pevci so pod taktirko prof. Mirka zadivile tujce s slovensko narodno pesmijo. Burno aklami-rani so morali Matičarji venomer ponavljati in dodajati. Po koncertu je upravitelj kopališča, g. Jankovič, pogostil Matičarje. Izrekel jim je dobrodošlico zagotav-ljaje, da svojini gostom Dobrna že dolgo ni nudila tako lepega umetniškega užitka. Njegovim besedam se je pridružil tudi g. oblastni komisar g. dr. Leskovar, ki se je Matici v toplih besedah zahvalil za njeno na visoki umetniški višini stoječe podajanje najlepše pesmi. Po banketu se je razvil animiran prijateljski večer, ki ga je Matica izpopolnjevala s petjem. Gostje kar niso hoteli odditi in le s težavo so se ločili od pevcev, ki so se morali vrniti z avtobusom v Maribor. Matičarji že dolgo niso doživeli teko lepega večera in so se z veseljem odzvali povabilu upravitelja g. Jankoviča, da pohitijo septembra meseca zopet v Dobrno in zapojejo gostom, par narodnih pesmic. Smrtna kosa. Danes ponoči je umrla ga. Ana Senica, soproga policijskega pristava v p. g. Ivana Senice. Za pokojnico žalujejo trije o-troci, učiteljica Olga, bančni uradnik Drago in akademik Rudi. Pogreb se bo vršil v sredo, 17. t. m. ob 16. uri iz mestnega pokopališča na Pobrežju. Žalujočim naše iskreno sožalje! Umrl je v nedeljo v mariborski splošni bolnici g. Alojzij Kaloh iz Studencev. Pokojnik je bil dolga leta nočni vratar na državni železnici in bratranec studenškega župana g. A. Kaloha. Pogreb bo v torek, ob 5. pop. iz mrtvašnice splošne bolnice na studenško pokopališče. Blag mu spomin! Draginja na mariborskem trgu. Prijateljica našega lista nam piše: Po povratku iz Beograda sem v »Večerni-ku« štev 154 z zanimanjem čitala članek »Draginja na mariborskem trgu«, v katerem se primerjajo cene našega trga z onimi v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Rada bi dostavila le to, da je, kar se tiče Beograda, kjer dobivajo svoje povrtnine in Irugo preko Save iz Srema in prekc Dunava iz Banata, glede cen vse resnično in le žal mi je, da nisem mogla iz beograjskega trga vzeti seboj več, kakor sem ravno mogla. Kajti kupila sem tam z 1 Din tri velike lepe kumare, za 1 Din kilogram stročjega fižola, za 6 Din kilogram marelic, za 30 Din tri komade lepih pišk itd. — Res, povsod kupujejo živila na trgih ceneje, kakor me Mariborčanke. Obešenec pod Kalvarijo. Davi, okrog pol 11. dop. je opazil neki slučajno mimoidoči železničar na desnem obronku nasproti • Kalvarije blizu Sosso-vega vinotoča — obešenca. Aviziral je takoj krčevinsko občino in orožništvo. Obešenca, ki je visel ne daleč od pešpoti na nizki akaciji, so sneli. Pri telesni preiskavi so* našli pri njem pismeni ovoj z naslovom J. Vračko, vendar se njegova identiteta ni mogla nesporno ugotoviti. Obešenec je okrog 60 let star, je skrbno oblečen, a na levi glave ima širok obliž, vsled česar se smatra, da se mu je vsled poškodbe glave omračil um. Vrv, na katero se je obesil, je močna in trikrat popravljena. Obešenec je moral viseti že od jutra, ker ima njegov vrat zelo široko zarezo od vrvi. — Odredili so prevoz trupla v mrtvašnico na Pobrežje. Nezgode pri delu. Z vrelim mlekom se je polila 26-1 etna gospa Ivanka Makarovič in dobila na desni roki težke opekline. —- Pri mesarski stojnici si je po nesreči prerezal 20-letni mesarski pomočnik Ivan Rat levo roko v zgornji nadlaktici ter si zadal*nad 8 cm dolgo rano. Obema ponesrečencema je nudila prvo pomoč rešilna postaja. CJIepšeualno in tujska-pra* metno čruštuo u Ptuju je pod vodstvom plemenitega predsednl ka g. Matjašiča tekom zadnjih let znatno oživelo. Društvo, ki je lastnik prekrasnega ljudskega vrta, švicarije, ribnika in velikega telovadišča, je v zadnjih letih skupaj z drugimi kulturnimi društvi, ker so ljudski vrt in sploh vse naprave društva splošno dostopne vsemu prebivalstvu, uredilo in izboljšalo prelepo švica-rijo na holmu, komaj deset minut izven mesta Ptuja ter pet minut od kolodvora. Izvrsten gostilničar, ki je prevzel vse gostilniške prostore, nudi gostom vedno in ob vsaki uri topla in mrzla jedila ter služi z izbornim haloškim in ljutomerskim vinom. Za otroke še posebej razne brezalkoholne pijače in mleko. Ljudski vrt s švicarijo je postal središče vseh razvedrila in zabave iščočih Ptujčanov kakor tudi tujih gostov. Iz Ptuja se lahko delajo izvrstni izleti v prelepe Slovenske gorice in čarovite Haloze bodisi peš, z vozom, autom ali drugim prevoznim sredstvom. Na vse strani vozijo avtobusi in še več takšnih prog se hoče ustanovili. Tudi železniška zveza je debra in pelje v osrčje ljutomerskih goric, in os bi bila zgrajena železnica od Radgone preko Ptuja na Rogatec, tedaj bi bil ves ta prelepi svet na vse strani odprt in vsakemu lahko dostopen. 2ali-bog, da smo zamudili ugodno priliko, da bi dobili to toliko zaželjeno progo in najboljšo zvezo tudi za tujce od severa na jug. _ "... Topla zavetna lega, zemlja pokrita * lepo zelenim in rdečim sadnim drevjem ter cvetočimi vrtovi nudi vsakemu še tako razvajenemu očesu obilo užitka, bližnja Drava pa dobro oskrbovano kopališče. Sice‘r je malo mrzla, a zdrav človek to z lahkoto prenese. Blizu sta tudi potoka Grajena in Rogoznica, ki bi tudi lahko s svojo bistro in toplo vodo nudila na izvestnih mestih dobra kopališča, dko bi se uredila. Smrtna nezgoda izletnika-motociklista. Včeraj se je 36 članov graškega »Mo-tocluba« odpeljalo preko Št. lija in Maribora na izlet v Falo. Na znanem ovinku med Št. Ujem in Pesnico, kjer se je zgodilo dosedaj že toliko nesreč, jc 37-letm potnik s srečkami Ivan Polzi iz Eggen-berga pri Gradcu zapeljal v polnem diru v obcestni jarek, se zaletel obenem v neko drevo in si pri tej priliki razbil lobanjo. Njegovi tovariši so takoj aviziralf o nesreči rešilno postajo, ki je težkega po nesrečenca odpretnila v mariborsko bolnico, kjer so mu nudili prvo pomoč, nakar so ga prepeljali v Gradec, kjer pa je kmalu po prihodu izdihnil. Radi nesrečne ljubezni v smrt. Svoj grob v Dravi si jc poiskala 24-letna posestnikova hči Ivanka Vrzoniko-va iz Jamnika pri Breznem. Blizu Pupen-bacherjevega potoka se je sprehajala z očetom in več prijateljicami. Nenadoma se jc ločila od njih in krenila proti vodi. Nihče ni slutil, da se je odločila iti prostovoljno v smrt. Vse iskanje za obupan-ko je ostalo brez uspeha. Njeno truplo so valovi najbrže odnesli proti Mariboru. Domneva se, da je šla v smrt radi nesrečne ljubezni. Zanimivo je, da so nedavno pri Breznu potegnili na kopno neznanega utopljenca in sedaj domnevajo, da jc bil to Ivankin izvoljenec. Kdor bi eventualno našel truplo nesrečnega dekleta, naj sporoči to prvi orožniški postaji. »Benito Mussolini« — agnoscirau. Prošli teden smo dan po groznem činu neznanega blazneža v bolnici prinesli vest, da so v parku ujeli neznanega umo-bolneža, katerega so po velikem trudu ukrotili in odpremili okrog 2. zjutr. v bol- . nico. Neznani bolnik se je legitimiral, da je nihče drugi kot Benito Mussolini. Včeraj je bil ta čudak agnosciran kot Miroslav Glušič, ki je svojčas pobegnil iz blaz nice na Studencu pri Ljubljani. Vas odneslo v morje. Iz Tokia poročajo, da je ribiško vasico Ušin v okraju Kagošim odnesla Iavina zemlje in kamenja, ki se je odluščila od gore po neprestanem deževju, odnesla v -iq3Jd g ‘[[tuatUEJ gz ‘injiqn umj ud qaso morje. Uradno javljajo, da je bilo šest valcev se pa pogreša. V MartHoru, 3ne IŠ. Vi!. 1918* ■CBEES&rapBBKSEsasai Marffiftf**? V P C F R N T K 7i«7ra STran % Na polu na slovansko Bolgarsko NA POTU NA POČITNICE, PRIJETEN IN MUČEN DOGODEK. Že dolgo časa sem želel, da sl od bližje ogledam vsaj nekaj krajev Bolgarije, o ka teri se toliko piše in debatira pri nas ia po vseh večjih listih v Evropi. Vsak človek je radoveden in želi za vsako ceno napasti svojo radovednost. Jaz pa tudi ne delani izjeme in sem se kaj rad odzval prijaznemu povabilu gospe in gospoda dr. Štefanova, ki sta oba zdravnika in jo na podlagi S. P. D. s polovično vožnjo ukrenil proti Beogradu. Škoda, da imajo člani S. P. D. samo na osebnih vlakih pravico do polovične vožnje, pri tem ko se je članom »Lovskega društva«, ki razpolagajo s tisočkrat večjimi sredstvi kot ubogi planinci, brez hrupa po* delila ista pravica tudi za brzovlake. In vsak mi bo rad pritrdil, da ni vseeno, če mora z osebnim ali brzim vlakom predelati kakih par sto kilometrov dolgo proso. Okrogla 24 ur sem se vozil do Beograda, vedno sam v svojem kupeju, sem dremal, pa čital, tupatam kaj popil zoper strašno žejo. Živ človek razven sprevodnika pa ni prestopil praga mojega oddei-ka, bogve zakaj ne. Prijetno in mučno izjemo sta naredila samo dva popotnika, pa ne skupaj, ampak vsak za se. Prijetno razpoloženje v moj »hlev« je seveda prinesla neka zelo lepa mlada gospod<č-na, ki se je do zadnjega momenta nenavadno ljubeznjivo poslavljala od tudi lepega mladega gospoda na postaji Oklicani. V zadnjem trenotku skoči v vlak in se nervozno ozre, kje bi vstopila in se je po trenotnem obotavljanju odločila za moj oddelek, Skromno se potegnem v kot in ji kavalirski prepustim svoje mesto pri oknu. Diskretno položi lepotica dva tanka prstka na pordečele ustne in jih nato pokaže gospodu na peronu. Vlak se gane, njeno oko se še enkrat zažari v sladkih spominih, parkrat še mahne z nežno roko in vlak je odnesel devojko. Nekaj časa se je še obirala pred ogledalom, parkrat vprašujoč pogledala po meni, jaz pa sem prihuljeno čital v svoji knjigi, kakor da ničesar ne vidim. Naenkrat pa sfe odločno obrne do mene in me z nebeškim nasmeškom na ustih vpraša: »Gospodine, vi gotovo znate njemački?« Jaz sem bil seveda svoje nemščine strašno vesel in jo zagotavljam, da se lahko kosam z vsakim Nemcem. Vidno razveseljena potegne iz torbice majhno vizitko in mi pravi: »Znate, jaz ne znam nemški, bi pa rada znala, kaj je na tej vizitki napisano.« Ves drhteč, če bom rps mogel izpolniti obljubo, čitam: Liebes Fraulein! Ware es vielleicht moglich, daB wir in den Kachsten Tagen uns wieder hier treffen? Bitte um baldige Anhvort. Es gruBt Sie herzlich Georg Schiller. — Razume se, da sem znal toliko nemški, diskretno pa sem vprašal, če bo šla. Nekam sanjavo je prikimala in menila: »Zašto ne bi« in s prijaznim pokimanjem ze lepo glavico je izstopila v Novi Gradiški. Ali ni to prijetna sprememba v dolgočasni vožnji? Malo manj prijeten pa je bil dogodek, „ sem sa z vso resnostjo doživel poldru-iemu Pozneie- Okolica je zginjala v ob-vnHnii7e2®rnega mraka in vesten šprc- , . ?Tli že prižge plinovo lučko nad * i*z §e poskusim, če bi mogel tudi JSh V? k0 konstatiram to raz- . , m°znost, se ves zadovoljen zleknem nai mehkem ležišču in mislim ?.a dremati. Kar naenkrat zapazim, da se sicer zaivorenavrata prav previdno Po-m>kajo nazaj, m da nekdo skozi zasfr:o zaveso opazuje situacijo v kupej-u. Dre. majoe se delani, kakor da ničesar ne vidim, ko pa zapazim, da je čepe .,ezel Izpod pritrjenega zastora mlad mož, sem takoj zaslutil, kak gospod se sredi v02nje In od nikogar napovedan namerava vseliti v moj dosedaj tako varen kotiček. Seveda se takoj vsedem in ga začneni gledati; razume se da manj prijazno kakor maloprej ono krasotico. Neznanec Pa se dela, kakor da me niti ne vidi, nasloni se na okno, gleda v noč, nato pa se počasi okrne po prostoru. Bal se ga bog-me nisem, to moram že reči, vseeno pa sem bil vesel kondukterja, ki jc naznanil bližino Slavonskega Broda. Neznanec Kre brez pozdrava piimo sprevodnika in kot prvi izstopi v Brodu. Globoko si od-dahnem, da sem brez škode izšel iz te kritične situaciie. Morebiti sem ga po kri- vici sodil, mislim pa, da ne, ker ni bil o-blečen kakor ljudje, ki navadno potujejo v drugem razredu. Človek mora biti na potovanju zelo nezaupljiv in to sem jaz vedno. Kdo more vedeti, kaj bi se zgodilo, če me najde trdno spečega? 1 Ha iačji Ni malenkost, voziti se po Dunavu, celo vrsto formalitet je treba izpolniti, pred no pustijo popotnika, da se za nekaj časa izroči temu prometnemu sredstvu. Ko pa si enkrat na ladji, in te mirno ponese čez vodno gladino, obide vsakogar po poprejšnjem nervoznem iskanju za varnim kotičkom nekak poprej popolnoma neznan občutek miru in zadovoljnosti. Ladja je natrpano polna; tu so turisti, ki potujejo nekam na Črno morje, dunajski učitelji, ki delajo izlet v Rumunijo, srbski bolgarski in romunski dijaki, ki se navu v svojo domovino, zraven pa še vračajo iz raznih slovitih univerz po Du-kmetje in seljakinje, ki čepe kje na strani. Govori se v vseh evropskih jezikih. Res, pravi Babilon je taka plavajoča hiša sredi mogočnega Dunava. Ladja odhaja točno ob enih zjutraj. Razumljivo je. da si je vsak popotnik že davno poiskal svoj varen kotiček. Večina jih leži v kabinah; oni, ki niso kot prvi pasažirji prispeli na krov, se morajo zadovoljiti s slu* bejšimi prostori. In tako pride, da ležijo popotniki vse križem po tleh, klopeh, ro skupaj postavljenih stolih in kovčkih, da novodošleci ob prvem trenutku v zadregi skoraj ne vedo, kam naj postavijo svojo prtljago. Zgodaj v jutru je že ves narod po koncu. Vse se umiva, snaži, bruc. gladi, šminka, ves krov je mahoma spremenjen v živahftn brivski salon, samo da vsak sam opravlja frizerski posel. To vrvenje traja več ur zjutraj, ker je na ladji okoli 1400 popotnikov. Za tem pa pride zajutrek, in neke vrste revija. Dijake in dijakinje spožnaš takoj, vsi so živahni v gestah in besedi, najbolj mirni so bili še Nemci in 13 nemških izvidnikov iz Hal'e. Tekom dopoldneva sem moral zares občudovati te majhne fante, kojih vodja je bil jedva 16 let star. Imeli so svoj poseben kotiček, kjer je ležala njih prtljaga in sploh vse kar so potrebovali na svojem potovanju. Med vodjo in menoj se razvije ta-le informativni razgovor: »Koliko vas je?« »Trinajst!« »Trinajst?« »Da, trinajst.« »Odkod prihajate?« »Iz Halle a. S.« »Kam greste?« »V Konstantinopel, Atene, Benetke in čez Švico zopet domov.« »Kdo vas vodi?« »Jaz.« »Kake jezike govorite, da greste tako po svetu?« »Nemški, večji govorimo perfektno francoski, zašilo grški, italijanski, kdor pa ne, si pomaga z latinščino.« »Kdo Vam je izdelal načrt in ga financira?« »Sami, pisali smo na vse vlade, ki nam gredo vsestransko na roko in nam ne delajo nobenih težav.« »Kdo Vam kuha na ladji?« »Mi kupimo vsak dan vse potrebno sami, in pripravimo za kuho, ladijski kuhar pa nam skuha.« »Koliko Vas stane ta izlet?« »Vsakega 180 šilingov.« Na vsa vprašanja so odgovarjali tečno in jasno, opravljali mirno vsak svoj posel, risali na potu vsako znamenitost in jo predebatirali iz vseh strani. Po kosilu pa, ki sta ga prinesla dva za to določena dečka, so sami umili posodo, potem pa se vsedli in skupno prepevali iz neke dijaške pesmarice. Pavze je izpolnjeval eden na piščalko, kakor jo imajo nemški vojaki. Perejo si tudi sami, kadil ni nobeden in pil tudi ne. Bogme, sem si mislil, to so dečki, iz katerih bo še nekaj. Najmlajši je bil menda 11—12 let star, samostojen pa ravno tako, kot njihov 16-letni voditelj. Zanimivo je bilo opazovati tudi bolgarske dijake in dijakinje. Zjutraj so se že pripravljali za popoldansko vrnitev v domovino. Vsi so bili zelo čedno oblečeni, jedli skupaj konserve, kruh in sir in pili pravo ali kislo vodo. Popoldan so se v največji vročini igrali kot majhni otroci. Ko pa so zagledali zopet svojo domovino, so radostno pozdravljaii vsakega seljaka in ribiča, peli enoglasno celo vr- sto narodnih pesmi in kajpak tudi »Šumi Marica«. Kje so časi, ko smo se mi po napornem šolskem letu vračali domu in peli po naših kolodvorih! Težka so dijaška leta in najlepša. Boj za življenje no goji več idealov. Janko Arnuš Ustna duplina m nlen poraers za človeško zdravie OBISTNE, SRČNE BOLEZNI IN REVM ATIZEM. - PRESENETLJIVI POIZKUSI NA NEMŠKIH KLINIKAH. Pred nedavnim časom je iz Amerike došla nova medicinska vest, ki je presenetila evropsko zdravništvo radi naravnost presenetljivega učinka skoroda malenkostne operacije v ustih na različne trdovratne in nevarne bolezni. Cela vrsta klinikov in bakterijologov, predvsem Rosenov in Fischer, je namreč dognala: kronično vnetje obisti, sklepni revmatizem, srčne bolezni, abscesi v želodcu, vnetje slepiča, očesne bolezni in kronično zvišanje temperature imajo jako po-gostoma svoj vzrok v gnojnih žariščih, ki se nahajajo v ustni duplini. V gnilih zobeh in koreninah ali v bezgavkah so skladišča bakterij, ki prehajajo potom krvnega obtoka v posamezne dele človeškega telesa, se v njih vgnezdijo ter povzročajo infekcijo in z njo obolenje dotičnega organa. V pretežni večini se dajo vse te bolezni odpraviti mahoma s tem, da se odpravijo ta bakterijska žarišča v ustih, da pride zobovje v roke veščemu zobozdravniku. Ta teorija ima predhodnika v Nemcu Passlerju, a ni doslej nikdo smatral njegovih naukov kot resne; sedanja klinična in bakterijološka dokazila ameriških učenjakov pa so spravila do popolne veljave to teorijo, ki neizbežno potrjuje vzročno zvčzo obolenja v ustni duplini s celo vrsto težkih in nevarnih bolezni na raznih delih človeškega telesa. V zadnjem času je medicinska klinika v Konigsbergu raziskovala skupno s ta-mošnjo zobno kliniko zvezo med osob’to obistnimi, srčnimi boleznimi, revmatizmom in želodčnimi abscesi na eni strani in med obolelostjo v ustni duplini na drugi strani. Bolnike so preiskali rontgenob-škim potem z ozirom na pomanjkljivosti v ustih, posebno v zobovju; tam, kjer so našli karijozen zob, so ga izdrli, bolno koreniko izlečili in takoj so izginile naštete bolezni pri dotičnern pacijentu. Morda poreče kdo, det je tako doseženo ozdravljenje povzročeno po sugestiji, ali pa da vpliva operacija v ustih kot nekak specifičen dražljaj, sličen puščanju krvi, a je imenovana klinika poskrbela za protidokaz s poizkusi na živalih. Iz bakterij, ki so se nahajale v izdrtem zobu, so se vzgojile kulture iti so dotične bakte rije vbrizgnili kuncu. Žival je obolela na isti bolezni, ki jo je imel človek, ki so mu izdrli dotični zob. Ako je torej bolehala oseba na vnetju obisti, je poizkusna žival obolela na vnetju obisti, analogno na srčni bolezni, revmatizmu, abscesih i. t. d.., kar nedvomno dokazuje, da morejo gnojna žarišča v ustni duplini povzročati bolezen na drugih delih človeškega telesa. Gnojne bakterije prehajajo s krvjo kamorkoli drugam v človeško telo, se tamkaj vsele, otvorijo nekako filijalko, ki pa mora takoj končati s svojim delov ^ njem, čim je bila uničena centrala. Slučaji take »ustne sepse« zj mnogo številnejši, kakor bi človek v prvem trenotku domneval, ker ne povzroča gnojenje v ustih mnogokrat nikakih bolečin in je more odkriti šele rontgenološka pre- Uveljavljenje te teorije odpira Človeštvu nove perspektive za podvig občnega zdravja in za odpravo težkih in nevarnih bolezni, dokazuje pa obenem nujno potrebo, da skrbi človek vedno in z vso vnemo za zdravje svojih zob in ustne dupline sploh. Želeti bi bilo seveda, da bi bilo na razpolaganje večje število rontgeijoloških postaj, kajti samo te najdejo vsako obolenje v zobeh in čeljustih’, a želeti bi bilo tudi, da bo taka rontgenološka preiskava postala v taki meri cena, da bi bila dosegljiva tudi manj premožnim slojem. Sparf Železničar : Svoboda 14 :1 (7 :0). Kot je bilo pričakovati, so se placira«! Železničarji v finale za Ilgeijev pokal. Visok rezultat nekoliko preseneča, ker Svo boda ni igrala slabše kakor sicer. Pripisati ga je izborno razpoloženemu napadu zmagovalca. Finale se bo vršil prihodnjo nedeljo med Železničarji in Mariborom. Maribor : Železničar 3 :2 (3 :1). Zmagalo je tehnično boljše in kompaktnejše moštvo. Maribor je nudil dobro vigrano enajstorico, le desna stran napada ni odgovarjala. Železničarji so poslali v boj nevigrano moštvo. Ljubljana: Ilirija : Avstrija (Celovec) 9:1 (3:1). Atena : Ilirija, tenis, 7 :3. Zagreb: Ciradjanski : Jugoslavija 2 : 0 (1 :0). Gledalcev 7000. Enakovredna nasprotnika, Jugoslavija je celo rahlo prevladovala. Split: Hajduk : Hašk 5 :2 (2 : 1). Gledalcev 3500. Igra je bila zelo ostra. V drugi polovici je igral Hajduk z 10 inoi-mi. Sodnik Zvvicker je bil premalo energičen. Hašk državni prvak v tenisu. Včeraj se je vršil finale med Haskom in beograjskim prvakom Šumadijo. Zmagal je Hašk v razmerju 9 :0. Nemčija se placira v finale z Ameriko. V Berlinu se je odigral semifinale za Davis-cup. Pa trdem boju je porazila Nemčija 3 : 2 Anglijo in se placirala za finale z Ameriko, ki se bo vršil prihodnjo nedeljo v Berlinu. Državno prvenstvo v veslanju. V Beogradu so se vršile včeraj tekme za državno prvenstvo v veslanju. Zmagovalci so bili: I. četvorka brez krmarja, 1. Krka, Šibenik, v času 6 :59 :2. II. Sciffautriger, 1. Zagreb v času 7 :49 : S, inž. Heinzel. III. Četvorka s krmarjem, 1, Krka v času 7 :03 :2. IV. Double cuel, 1. Zagreb v času 7:32:8. V. Osmica au* triger, za pokal kraljice, 1. Pušar, Split, v času 6 :12. VI. Dvojke brez krmarja, 1. Gusar, p. f. brez konkurence. Obisk je bil dober. , Blauni brezbožniki Na kongresu brezbožnikov, ki je bil te dni zaključen v Moskvi, je bil izvoljen sledeči novi odbor organizacije brezbožnikov v Rusiji: Maksim Gorki, E. Jarc-slavskij, Leninova vdova Krupskaja, Lu-načarskij, znani poet in humorist Mem-jan Bjedučij itd.. Za predsednika je bil izvoljen Jaroslavskij. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da se bo Zveza brezbožnikov imenovala Zveza bojujočih se brezbožnikov. Dobri vojak. O priliki obiska v vojašnici je španski kralj Alfonz vprašal nekega vojaka: »Kaj bi storil, ako bi ti ukazal, da me ustreli?« »Izvršil bi ukaz, Veličanstvo,« je odvrnil vojak. Enako vprašanje je storil kralj še trem drugim vojakom. Dva sta odgovorila kot prvi, tretji pa je izjavil, da ne bi hotel izvršiti ukaza. »Bravo!« je zaklical kralj. »Vendaf sem našel vojaka, ki mil je življenje via-darja več kakor njegovi ukazi. Zakaj, dragi prijatelj, pa bi ti ne streljal?« »Ker ne bi mogel, Veličanstvo. Ja* sem namreč bobnar!« Strokovnjak. »Ali se ta človek res kaj razume n? slikarijo?« »Seveda! Čim vidi kako sliko, ve tu VSEH VRST NOGAVICE nova špecijalna zaloga, radi vpeljave reklamna prodaja po izredno — do 20% — znižanih cenah samo do 20. jullfa. ). KARNIČNIK, Glavni trg 11. !«7 Oglejte si cene in zalogo! Prepričajte se! Za vedno se je preselila med nebeške krilatce naša nad vse ljubljena hčerkica Nadica v svoji nežni dobi 3 in pol let. Pogreb naše nepozabne edinke se vrši v torek, dne 16. tm. ob pol 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju. Maribor, dne 14. julija 1929, 1103 Žalujoči stariSi Miklaušič , : K s VLAGANJE kumare in drugo, vinski kis, špirit, vse vrste likerjev, tropinovec, droženko, slivovko, rum, konjak itd. Na drobno I dobite po zmernih cenah edino pri tvrdki Na debelo I JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA 9 tovarna za izdelovanje dezertnih vin in sirupov. 1501 Izdaja Konzorcij »'Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik Stanko Detela v Mariboru