naša Kupnost LETNIK VII. FEBRUAR 1981 ŠTEVILKA 2 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE GROSUPLJE TRETJI KONGRES SAMOUPRAVLJALCEV Delavski razred Jugoslavije se je odločil, da bo III. kongres samoupravljalcev od 16. do 18. junija letos, torej prav v času dolgoletnega nepretrganega boja za razvoj celovitega sistema socialističnega samoupravljanja in stabilizacije gospodarstva, na temeljih neposrednega odločanja delavcev o pogojih in rezultatih dela ter na temeljih obvladovanja dohodka in splošnega družbenega napredka. To je posebna oblika, kjer se delavci poleg vseh drugih organiziranih oblik v družbenopolitičnih in samoupravnih organih in organizacijah zberejo, potrdijo dosežene izkušnje in dajo dolgoročno strateško usmeritev nadaljnega razvoja. Tak kongres se priredi le vsako desetletje. IH KONGRES | SAMOUPRAVLJAČA I JUGOSLAVIJE ^ V 1ŽSl J Emblem 3. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije 1981. Sprašujemo se, zakaj je ta kongres potreben, ob kongresih Zveze komunistov in drugih družbenopolitičnih organizacij, ki bodo naslednje leto. Kongres nam je potreben kot osrednja, hkratna in najbolj množična manifestacija privrženosti in nadaljevanja Titove politike in samoupravljanja. Potreben nam je tudi za obračun z negativnimi težnjami v našem razvoju in kot pravica celotnega delavskega razreda za nadaljnji razvoj v zaostrenih družbenoekonomskih in družbenopolitičnih svetovnih in domačih razmerah. Kongres naj strne naše socialistične sile in ustvari pogoje za nadaljnji samoupravni razvoj in napredek. Tretji kongres bo po svoji vsebini obravnaval predvsem osrednja vprašanja našega raz- Vsem ženam iskreno čestitamo jihovem prazniku - 8. marcu voja s posebnim poudarkom na pridobivanju in razporejanju dohodka, na samoupravnem povezovanju in združevanju na podlagi dohodka kot bistvenega dejavnika družbene reprodukcije, samoupravnega planiranja in razvoja, na združenih delavcih v delegatskem sistemu. Zato naj bodo priprave na kongres povsod neposredno med delavci in z delavci. Poleg izvolitve delegatov naj vsaka organizacija aktivno pretrese in izpostavi na kongresnih usmeritvah svoje probleme in svoj nadaljnji samoupravni razvoj. Koordinacijski odbor, ki je imenovan za področje občine, bo dajal le osrednje usmeritve. Zato naj priprave na kongres samoupravljalcev ne bodo dodatno delo in obremenitev, ampak poudarjen in borben način našega samoupravnega dela. A. Novak • Predstavljamo vam: KIT-KMETIJSKA ZADRUGA STIČNA KIT Kmetijska zadruga Stična je enovita organizacija združenega dela. Njena glavna dejavnost je živinoreja, to je proizvodnja mesa in mleka. V zadrugi združuje delo in sredstva 858 kmetov kooperantov in 45 delavcev. Po osvoboditvi, v času obnove naše porušene domovine, so se kmetje združili v kmetijske zadruge na območju Radohove vasi, Šentvida, Stične, Višnje gore, Ivančne gorice, Muljave, Krke, Zagradca in Ambrusa. Vse te zadruge so se združile v enotno Kmetijsko zadrugo Stična leta 1961. Leta 1971 pa se je zadrugi Stična priključilo tudi Mesno podjetje Stična. Delavci v klavnici ter predelavi v Stični so se v letu 1979 odločili, da se združijo z mesno industrijo Gorenjske, s čimer so si zagotovili večjo socialno varnost. Z združitvijo zadrug v letu 1961 so se člani-kmetje lotili z vsemi napori obnove živinoreje v mesni in mlečni smeri, reje plemenskih prašičev, pridobivanja semenskega in jedilnega krompirja in pridelovanja krme. Nastala je blagovna proizvodnja, organizirale so se vaške trgovine za oskrbo kmetov z gnojili, zaščitnimi sredstvi, gradbenim materialom, plemensko živino, mehanizacijo in živilskimi artikli. V teh 20 letih, kar deluje Kmetijska zadruga Stična, so kmetje in delavci organizirani in povezani v zadrugi opravili in opravljajo pomembne gospodarske in družbene naloge. V bitki za prehrano, za izboljšanje življenjskih pogojev kmeta in delavca, za izboljšanje pogojev gospodarjenja, za razvijanje samoupravnih socialističnih odnosov je Kmetijska zadruga Stična proizvedla in prodala na trgu v teh 20 letih 20.000 ton goveje živine vseh kategorij, 7.000 ton prašičev, 20.000 ton semenskega in jedilnega krompirja, več kot 30 milijonov litrov mleka in mnogo drugih proizvodov in prepotrebnih surovin za našega delovnega človeka in gospodarstvo. V kmetijstvu smo pričeli z moderno agrotehniko uporabljati vse večje količine mineralnih gnojil, zaščitnih sredstev in najkvalitetnejša semena. Velik korak smo storili pri modernizaciji hlevov in novogradnjah silosov, hlevov in drugih gospodarskih objektov. V tem času je bilo usmerjeno 192 kmetij v specializirano kmetijsko proizvodnjo in nabavljeno 575 traktorjev ter potrebno število priključkov. V to proizvodnjo je bilo vloženih 155,8 milijonov din družbenih sredstev. Skupaj s sredstvi in lastnim delom kmetov je bilo v 20 letih vloženih 343,2 milijonov din. Samoupravna organiziranost KIT Kmetijska zadruga Stična je samoupravno združena v SOZD kmetijstvo, industrija, trgovina Ljubljana. Ta združitev je pomembna v zvezi z nadaljnim razvojem kmetijske proizvodnje, združevanjem sredstev za investicijske programe, ki jih načrtujemo za obdobje 1981 - 1985. Samoupravno je KZ Stična organizirana kot enovita OZD. Najvišji samoupravni organ je zadružni svet, kjer so v večini delegati kmetje. Delavsko kontrolo opravlja v zadrugi nadzorni odbor. Izvršilni organ zadružnega sveta je upravni odbor. V sedmih zadružnih enotah imamo gospodarske odbore in aktive kmečkih žena, na ravni zadruge pa je organiziran tudi aktiv mladih zadružnikov. Kmetijska proizvodnja KIT KZ Stična posveča največjo skrb organiziranju kmetijske proizvodnje, o skrili z kmetijskim reprodukcijskim materialom, usmerjanjem in specializacijo kmetijskih proizvajalcev, kreditiranjem iz sredstev hranil-no-kreditne službe v zadrugi in drugimi družbenimi sredstvi. Za te naloge je y zadrugi organizirana pospeševalna služba, selekcijska služba ter hra-nilno-kreditna služba, ki deluje od 1.1.1981 skupaj s TOK gozdarstvo, Škofljica in TOK gozdarstvo, Novo mesto. Preko te službe se izplačujejo vsa izplačila za kmetijske in goz-darske asortimente ter osebne dohodke. Iz teh sredstev se sofinancirajo vse kmetijske investicije v zasebno kmetijstvo ter obratna sredstva. Kmetje in delavci imajo veliko zaupanje v hranilno-kreditno službo, saj sredstva iz leta v leto naraščajo. Težave, s katerimi se srečuje pospeševalna služba v zadrugi, so neurejene tržne razmere, neugodna starostna struktura naših kmetov — kooperantov saj znaša od 50 do 60 let. Prav tako še ni rešeno financiranje skupnosti za pospeševanje kmetijstva v občini Grosuplje, kar vpliva na pospeševalne naloge. Zato se zadruga usmerja v izobraževanje, kjer je potrebno manj sredstev, vendar je rezultat hitro viden. Tako je šlo skozi zimske izobraževalne tečaje v letu 1980/81 255 mošldh, 360 žena in 25 mladih zadružnikov. Razvojni program Da bi zadruga lahko oprav Ijala svojo proizvodno in družbeno funkcijo na vasi, smo postavili za obdobje 1981/1985 široke cilje. Tako načrtujemo večjo proizvodnjo mesa za 28 %, mleka 56 % in za 70 % krompirja. Za modernizacijo, specializacijo, novogradnje ter opremo načrtujemo v letih 1981-1985 v zasebnem sektorju 180 milijonov din, od tega 50 % družbenih sredstev. V družbenem sektorju pa načrtujemo izgradnjo modernega skladišča za semenski krompir v Radohovi vasi skupaj s KZ Trebnje in izgradnjo ter adaptacijo skladišč in trgovskih prostorov v Višnji gori. Vse druge oskrbovalne prostore po zadružnih enotah pa naj bi v celoti modernizirali in obnovili. Poleg 9 moderno urejenih zbiralnic za mleko, naj bi v tem času zgradili še 6 novih. Za vse te naložbe načrtujemo skupaj 53,1 milijonov din. Sredstva za to naj bi združevali skupaj z TOZD-i znotraj našega SOZD KIT Ljubljana. Kmetijstvo je prednostna panoga tudi v srednjeročnem programu SR Slovenije in Jugoslavije. To pa je premalo, če ni tudi dolgoročnih konkretnih ukrepov. Kmetijstvo, brez širše družbene pomoči, ne bo dovolj hitro napredovalo, ker je bilo predolgo na stranskem tim. Če bo družbena skrb za kmetijstvo in kmetijsko proizvodnjo stalna in konkretna, bomo hitro povečali količine pridelkov, ki jih moramo uvažati in trošimo zato prepotrebne devize. Kljub vsem težavam, ki nas tarejo, tudi v KZ Stična gledamo optimistično na razvoj kmetijstva s tem, da bi se besede spremenile v dejanje na vseh nivojih. Spremembe pa so v veliki meri odvisne od kmetov in delavcev, ki delajo v kmetijstvu. Register območij teritorialnih enot in evidenca hišnih številk V dneh od 1. do 15. aprila 1981 bo v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, in sicer po stanju na dan 31. marca 1981 ob 24.00 uri. Ker se je pri prejšnjem popisu leta 1971 pokazalo, da so skice statističnih okolišev, narisane ročno, preveč približne, zaradi česar so imeli popisovalci večkrat težave pri orientiranju na terenu, je začel Zavod SRS za statistiko skupaj z Republiško geodetsko upravo akcijo, katere namen je izdelava nove natančne in sodobne grafično tehnične dokumentacije za popis 1981. Da bi bila ta dokumentacija pravočasno pripravljena, se je akcija začela že leta 1978, vanjo pa so bili vloženi veliki napori vse geodetske upravne službe v republiki in občinah, celo na škodo drugih nalog. Osnova dokumentacije je temeljni topografski načrt v merilu 1 : 5000, pravno podlago pa predstavljajo Zakon o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Ur. list SRS 5/80), Pravilnik o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb in Navodilo o evidentiranju območij teritorialnih enot in hišnih številk (Oba Ur. list SRS 11/80). Pri tem pa ne gre samo za izboljšanje dokumentacije za popis, temveč za nastavitev registra območij teritorialnih enot in evidence hišnih številk, kjer bodo evidentirane osnovne teritorialne enote (statistični okoliši, krajevne skupnosti), kar pomeni registracijo in vzdrževanje mej, šifer in površin. To so podatki, ki so nam bili v preteklosti že večkrat potrebni pa jih ni bilo. Register območij teritorialnih enot je sicer enoten v vsej državi, pravno in tehnično pa je urejen le v SR Sloveniji. To je torej zametek nove evidence o prostoru, katere uporabnost bo vsestranska, vendar jo zaenkrat zaradi aktualnosti obravnavajmo le v zvezi s popisom 1981. Vsak popisovalec bo imel za pomoč pri svojem delu karto za vsak popisni okoliš z vrisano mejo popisnega okoliša, z zaporedno številko le-tega v okviru občine ter z vrisanimi stavbami s hišnimi številkami. Hiše, ki še nimajo določenih hišnih številk - in pri ugotavljanju se je pokazalo, da jih je v občini kakih 1000 — bodo označene z znakom bš (brez številke) in sicer bšj, bŠ2 in tako naprej v okviru popisnih okolišev. Da bi bila orientacija lažja, bodo te hiše dobile takšne začasne številke na plastični!) tablicah, ki jih bo treba pritrditi nanje. Kasneje bodo te začasne hišne številke zamenjali s stalnimi. Ker je v preteklih desetih letih bilo podeljevanje hišnih številk zaradi pomanjkanja tehnične dokumentacije pa tudi zaradi pomanjkanja ljudi, ki bi se s tem ukvarjali, precej nesistematično in pomanjkljivo, bo naloga geodetske upravne službe, v katere pristojnost je to delo prešlo v letu 1980, da začne sistematično delati na tem področju, kar pa ne bo šlo v kratkem času. Osnova te karte je temeljni topografski načrt v merilu 1 : 5000, ki s svojo vsebino in natančnostjo zagotavlja dobro orientacijo v popisnem okolišu, pa tudi to, da bo popisovalec popisal prebivalce le v svojem okolišu. Poleg te karte bo vsak popisovalec dobil spisek hišnih številk v okviru enega popisnega okoliša s pripadajočimi teritorialnimi enota- mi (krajevna skupnost, naselje, statistični okoliš). Za delo občinskih popisnih komisij bosta statistična in geodetska služba pripravili še naslednjo grafično-tehnično dokumentacijo: 1. Pregledno karto občine z vrisanimi osnovnimi teritorialnimi enotami (statistični okoliš, krajevna skupnost, katastrska občina) v merilu 1 : 25000 za lažjo orientacijo in pomoč pri razporejanju prebivalcev. 2. Spisek popisnih okolišev kot informacijo o velikosti le-teh glede na število gospodinjstev ter o tem, v katero krajevno skupnost oziroma naselje sodi popisni okoliš. Vsa navedena dokumentacija pomeni bistven napredek in povsem nov pristop k popisu v primerjavi s popisom 1971, istočasno pa pomeni povezavo med geodetsko službo, ki s svojo strokovnostjo zagotavlja dokumentacijo o prostoru ter statistično službo, kot uporabnikom v smislu nove kvalitete in racionalizacije. Geodetska uprava Skupščina občine je zato na seji v januarju sprejela odlok o pravicah in dolžnostih izvršnega sveta SO Grosuplje na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog skupnosti za cene občine Grosuplje. Prav tako je že sprejet družbeni dogovor o skupnosti za cene občine Grosuplje kot podlaga za sklenitev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti za cene občine Grosuplje. Skupnost za cene ustanovijo s samoupravnim sporazumom samoupravne organizacije in skupnosti, ki na območju občine Grosuplje proizvajajo oziroma prodajajo ter opravljajo storitve, katerih cene so v pristojnosti občine. Organa skupnosti sta svet skupnosti in predsednik skupnosti. Svet skupnosti za cene občine Grosuplje šteje 13 članov. Od teh imenuje 2 člana izvršni svet, 5 članov gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja iz vrst TOZD in DO, po enega člana pa OK SZDL, ObS ZSS, Občinska konferenca svetov potrošnikov, obrtno združenje občine Grosuplje, SIS družbenih dejavnosti in SIS gospodarstva. Vse podpisnike samoupravnega sporazuma, ki so te dni prejeli v obravnavo samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti za cene občine Grosuplje, prosimo, da samoupravni sporazum čimprej obravnavajo in sprejmejo ter določijo tudi delegate oziroma člana v svet skupnosti, da bo skupnost čimprej ustanovljena, saj bivši organ za cene občine Grosuplje nima po 1.1.1981 nobene pristojnosti za potrjevanje in evidentiranje cenikov. Ustanavljanje skupnosti za cene V skladu z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Ur. 1. SFRJ št. 1 /80) je potrebno v vseh družbenopolitičnih skupnostih zagotoviti pogoje in sprejeti vse ustrezne izvedbene akte, da bodo nove sistemske rešitve na področju cen zaživele čimprej, saj jih omenjeni zakon predvideva že s 1.1.1981. Novost, ki jo prinaša nova zakonodaja, so skupnosti za cene. Nadomestilo naj bi ga sporazumevanje in dogovarjanje med proizvajalci in njihovimi porabniki. Tako bi se začel postopek podružbljanja družbene kontrole cen. * \ J Osnutek družbenega plana ^ £ občine Grosuplje 1981 — 1985 % 5 ZAČETEK S s JAVNE RAZPRAVE ; Javna razprava bo do 20. marca Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo je kot ' * kolegijski upravni organ že obravnaval osnutek plana za > £ naslednje srednjeročno obdobje in ga predložil v obravnavo ^ 4 izvršnemu svetu. Le ta naj bi osnutek plana s sprejetimi N 0 pripombami in dopolnitvami predložil skupščini v javno £ £ obravnavo, ki bo predvidoma trajala do 20. marca. S 0 Sam osnutek plana obsega vse tri komponente plani- £ * ranja: tako ekonomski, socialni kot prostorski vidik. Člani £ 5 komiteja so bili soglasni, da je gradivo, kot osnutek s £ sposobno za javno razpravo, da pa bodo morali v javni £ / razpravi uskladiti nekatere stopnje rasti, dopolniti osnutek * 0 plana s planiranimi nalogami in cilji SIS za pospeševanje ^ £ kmetijstva, s planskimi nalogami upravnih organov ter * 0 poudariti prizadevanje in način za zmanjšanje družbene ^ £ režije. Pred izdelavo predloga bo potrebno preveriti tudi vse £ 0 načrtovane naložbe, ker so le-te v sedanjih pogojih gospo- ^ £ darjenja razmeroma široko zastavljene, prav tako pa bi £ £ morali dati večji povdarek pridobivanju oziroma proizvodnji * 0 hrane ter politiki zaposlovanja in izobraževanja v naslednjih ^ £ petih letih. Socialni vidik planiranja je razmeroma široko ^ / obdelan, prav tako tudi prostorski, vendar pa bodo šele S £ rezultati javne razprave pokazali pravilnost posameznih ^ s usmeritev v izrabi prostora, kakor tudi realnost začrtanih N £ ciljev na področju družbenega standarda. Tako bo moč ^ * odpraviti nekatere pomanjkljivosti in nelogičnosti v doku- J 0 men tu in s tem postaviti planirane cilje na tako raven, da jih s £ bo mogoče v naslednjih petih letih tudi doseči. J * S ■ WMMWMWWM00MMW*MWg/rMWM*M*00MMMMMMMMgg*g00 m STEKLINI Steklina je potekajoča, posebno nevarna virusna bolezen ljudi in živali, ki se prenaša z ugrizom in se vedno konča s smrtjo okuženega človeka ali živali. V Slovenijo se je steklina zanesla leta 1973 iz Madžarske in leta 1978 iz Avstrije. Trenutno je v Sloveniji okuženih 22 občin; med njimi tudi Litija in Ljubljana-Moste-Polje, ki neposredno mejita na našo občino. Prav to dejstvo je narekovalo izvršnemu svetu skupščine občine Grosuplje, da je sprejel Odredbo o ukrepih za preprečevanje, zatiranje, in izkoreninjenje stekline. S to odredbo se ureja kontumac psov in mačk, kar pomeni, da morajo biti psi zaprti ali priklenjeni in se smejo voditi le na vrvici, mačke pa morajo biti zaprte. Vse pse in mačke, katerih lastniki ne upoštevajo predpisanega kontumaca, je potrebno pokončati, lastnikom pa ne pripada odškodnina za pokončane živali. Da bi zavarovali zdravje ljudi, je obvezno cepljenje vseh psov, starejših od 4 mesecev, proti steklini, saj so prav psi glavni posrednik pri prenosu bolezni z divjih živali na človeka. Lovske organizacije pa so dolžne pokončati čim večje število lisic, glavnih prenašalcev bolezni, saj je dokazano, da se bolezen ustavi, če je število lisic na tisoč hektarov dve ali manj. Poleg tega je potrebno odstreljene lisice in druge zveri ter pižmovke z območja, ki neposredno meji na območja okuženih občin, poslati na pregled v virološki laboratorij v Ljubljani. Lovce opozarjamo tudi na to, da je lov s psi dovoljen le, če so ti cepljeni proti steklini 2*krat letno. S to kratko informacijo opozarjamo občane, da se predpisanih ukrepov strogo držijo, saj z izvajanjem le-teh ščitijo sebe in svoje bližnje! • POD SPODNJO SLIVNICO in PONOVO VASJO Izboljšanje zamočvirjenih zemljišč Kmetijska zemljiška skupnost in Območna vodna skupnost bosta v letošnjem letu čistili vse jarke na hidromelioracijskem območju ob potokih Šentjuršca, Podlom in Tronteljšci, da bi izboljšali okoli 300 ha zamočvirjenih zemljišč pod Sp. Slivnico, Ponovo vasjo in Pecami. Vsi glavni odvodniki -potoki in stranski kanali ne odvajajo več voda, ker niso bili čiščeni že od 1964. leta, ko je bil hidrosistem zgrajen. Zato se zemljišča ponovno zamočvir-jajo in kakovost zemljišč se vsako leto slabša. Uporabnik zemljišč Ljubljanske mlekarne TOZD posestva, ki še vedno plačuje anuitete za kredite, ki so bili najeti za izgradnjo hidro-sistema, se ne zanimajo za zemljišča, zato tudi niso vzdrževali in čistili jarkov. Če bo dovolj sredstev, ki so predvidena za izboljšanje omenjenih zemljišč, bodo očistili tudi stare struge in izkopali dodatne kanale, kjer je, glede na zamočvirjenost terena, to potrebno. Prav tako naj bi še letos izkopali sesalne jarke z jarkokopačem, tako, da bi na celotnem območju izboljšali zemljišča in s tem tudi povečali proizvodnjo. Kmetijska zemljiška skupnost bo zagotovila sredstva za čiščenje okoli 10 km stranskih jarkov, čiščenje starih strug in morebitni izkop dodatnih jarkov, ter deloma tudi za izkop sesalnih jarkov z jarkokopačem. Območna vodna skupnost »Rudniški jašek« ___________sredi ceste V sredo 4. februarja se je ob 13.45 sredi ceste, ki od križišča v kraju Kraška vas pelje proti Krki, vdrla zemlja. Luknja premera 3-krat 2,5 metra je globoka več kot 10 metrov in se v obliki črte „L“ nadaljuje proti sosednji njivi. Prav tam sta že od lani enaki luknji, vse tri pa so posledica delovanja podtalnice. Miličniki oddelka milice iz Ivančne gorice so cesto takoj zaprli za promet in zavarovali, delavci cestnega podjetja Turjak pa so kasneje prinesli še pro- pa je predvidela v letošnjem planu sredstva za čiščenje glavnih odvodnikov t.j. potokov Šentjuršca, Podlom in Trontelj-ščica, popravilo pragov, utrjevanje brežin in popravilo mostov. Da bi s sredstvi, ki so v letošnjem letu planirana za omenjena dela na celotnem območju, zemljišča maksimalno izboljšali, bi morali lastniki in uporabniki parcel posekati vse grmovje in drevesa ob poto-kih in jarkih, še posebej zaradi tega, ker je območna vodna skupnost postavila pogoj, da bo začela s čiščenjem in drugimi deli na glavnih odvodnikih šele takrat, ko bo odstranjeno vse drevje in grmovje ob potokih. Prosimo vse uporabnike in lastnike parcel, da čimpreje opravijo posek, sicer se bodo sredstva območne vodne skupnosti porabila za druga nujna dela v občini, ali pa celo izven območja naše občine. Obenem prosimo vse lastnike in uporabnike zemljišč na celotnem grosupeljskem območju, ki želijo izkop sesalnih jarkov z jarkokopačem, da se prijavijo pri Kmetijski zadrugi — TZO Grosuplje. Kmetijska zemljiška skupnost Mitja Ribičič v Stični 11. februarja so obiskali cistercijanski jih je sprejel predstojnik samostana opat samostan v Stični predsednik republiške Anton Nadrah s sodelavci, konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič, Po ogledu tega pomembnega kultumo-član predsedstva SZ)L Tone Fajfar in pred- zgodovinskega spomenika in hkrati najstarej-sednik komisije SRS za odnose z verskimi šega samostana na Slovenskem, ki ga že nekaj skupnostmi Dušan Šinigoj s sodelavci, katerim časa obnavljajo, so se gostje pogovarjali z so se pridružili družbenopolitični delavci naše opatom Nadrahom o nekaterih vprašanjih, ki občine ter grosupeljski dekan. V samostanu zadevajo življenje in delo samostana. KMETIJSKA ZADRUGA STIČNA 61295 IVANČNA GORICA Na osnovi sklepa Odbora za medsebojna razmerja z dne 28.1.1981 objavljamo naslednja prosta dela oziroma naloge: 1. TRGOVINA RADOHOVA VAS - PREHRANA — poslovodja 1 mesto — trgovski pomočnik 1 mesto — učenec v gospodarstvu 1 mesto 2. TRGOVINA VIŠNJA GORA - PREHRANA — poslovodja 1 mesto - trgovski pomočnik 3 mesta — učenec v gospodarstvu 2 mesti 3. TRGOVINA MULJAVA - PREHRANA — poslovodja 1 mesto — trgovski pomočnik 1 mesto — učenec v gospodarstvu 1 mesto 4. TRGOVINA ZAGRADEC - PREHRANA — poslovodja 1 mesto — trgovski pomočnik 3 mesta — učenec v gospodarstvu 1 mesto Delovne naloge in dolžnosti lahko začno opravljati vsi delavci navedeni pod točko 1, 2, 3 in 4 od 1. do 15.4.1981. Za blagovni center v Zagradcu pa vabimo sodelavce z možnostjo zaposlitve po dogovoru, najpozneje pa do 1.7.1981. 1. poslovodja trgovine z 1 mesto reprodukcijskim materialom 2. trgovski pomočnik — moški 2 mesti 3. gostinska delavca 2 mesti (samopostrežna trgovina) 4. trgovski pomočnik 2 mesti Poleg splošnih pogojev, marajo poslovodje imeti tudi 5 let delovnih izkušenj. Vse prijave pošljite na KZ Stična, sedež Ivančna gorica na odbor za medsebojna razmerja v 15 dneh od objave v „Naši skupnosti". Priprave na popis prebivalstva V času od 1. do 10. aprila 1981 bo na območju celotne Jugoslavije izveden popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj. Tudi v občini Grosuplje so priprave na to pomembno akcijo že v polnem teku. V republiki organizira popis Zavod za statistiko SR Slovenije, v občinah pa občinska popisna komisija. Skupščina občine Grosuplje je že v začetku decembra lanskega leta imenovala v občinsko popisno komisijo: Julijano Eršte za predsednika, Fani Potokar za tajnika, za člane pa ing. Vinka Petriča, Andreja Ambrožiča, Rezko Bučar in Andreja Novaka. Vsa pojasnila v zvezi s popisom lahko delovne organizacije in občani dobijo pri občinski popisni komisiji in na tel. št. 771-225 in 771-211 interna 36. Julijana Eršte POSTANI TUDI Tl IMAŠ DOPISNIK Popisovalci in občinski inštruktorji že izbrani Za uspešno izvedbo popisa je občinska popisna komisija imenovala 130 popisovalcev in 20 občinskih inštruktorjev. Ker je popis vsebinsko precej zahteven, morajo popisovalci imeti najmanj srednjo strokovno izobrazbo. Zato je komisija popisovalce izbirala predvsem med študenti in upokojenci, nekaj pa tudi med zaposlenimi delavci. Po zakonu je sodelovanje v popisu obvezno. Le morebitno resnično upravičene razloge naj posamezniki takoj sporočijo občinski popisni komisiji Grosuplje, Taborska 4, ki bo za vsak primer posebej ocenila tehtnost razlogov. Delo bo primerno nagrajeno. Ker je pričakovati delen osip popisovalcev, občinska popisna komisija še vabi občane, ki želijo sodelovati v popisu kot popisovalci, naj se priglasijo občinski popisni komisiji. Julijana Eršte Tudi zdomci zajeti v popisu Zdomcem je bilo glede popisa že danih nekaj napotkov v decembrski številki Naše skupnosti. Ker o njih vodijo ustrezne evidence občinske skupnosti za zaposlovanje, bo na podlagi teh podatkov še pred popisom za vsakega zdomca izpolnjen pomožen obrazec, tako, da bo popisovalcem na terenu olajšano delo. Julijana Eršte Komunalna skupnost občine Grosuplje — Samoupravna enota za upravljanje s stavbnim zemljiščem (v nadaljnjem besedilu: Samoupravna enota) razpisuje na podlagi 33. in 34. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS, št. 7/77) in 6. člena Odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Grosuplje (Ur. list SRS, št. 15/78) ter na podlagi sklepa Izvršnega odbora Samoupravne enote z dne 26/12—1980 JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo stanovanjskih hiš v k.o. Stična in k.o. Radohova vas 1. Oddaja se 3 v k.o. Stična in 1 v k.o. Radohova vas delno komunalno opremljene stavbne parcele. I. k.o. Stična oznaka parcele pare. štev. izmera m2 izklicna cena din 46 711/56 730 184.325,00 42 711/78 1050 711/80 10 1060 267.650,00 1 25/11 684 113.202,00 II. k.o. Radohova vas 77 21/3 294 18/8 281 575 168.188,00 2. Na navedenih parcelah je predvidena gradnja stanovanjskih hiš klasične gradnje. Podrobnejše lokacijske pogoje za graditev stanovanjskih hiš bo določil Oddelek za urbanizem in gradbene zadeve SO Grosuplje z odločbo o lokacijskem dovoljenju. 3. Cena zemljišča, kot odškodnina za pravico uporabe znaša 79,50 din za m^ stavbne parcele. V ceni nista upoštevana prispevek za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča in prispevek za zaklonišča, ki ju plača investitor posebej pred izdajo gradbenega dovoljenja. 4. — Izklicna cena za delno komunalno ureditev stavbnih parcel v k.o. Stična z oznakama 46 in 42 znaša 173,00 din za m2 zemljišča. Izklicna cena zajema prispevek k stroškom urbanistične dokumentacije, k stroškom izgradnje transformatorske postaje in ureditve dovoznih poti v makadamski izvedbi ter prispevek k stroškom izgradnje primarnih komunalnih naprav. Napeljavo električnega kabelskega omrežja in vodovodnega omrežja financirajo investitorji sami. Izklicna cena za delno komunalno ureditev stavbne parcele z oznako 1 v k.o. Stična znaša 86,00 din za m2 zemljišča. Izklicna cena zajema prispevek k stroškom urbanistične dokumentacije in prispevek k stroškom izgradnje primarnih komunalnih naprav. - Izklicna cena za delno komunalno ureditev stavbne parcele v k.o. Radohova vas znaša 213,00 din za m^ zemljišča. Izklicna cena zajema prispevek k stroškom urbanistične dokumentacije, k stroškom izgradnje transformatorske postaje in ureditve dovoznih poti v makadamski izvedbi ter prispevek k stroškom izgradnje primarnih komunalnih naprav. Napeljavo električnega kabelskega omrežja in napeljavo vodovodnega in kanalizacijskega omrežja financira investitor sam. Dela bo izvajala pooblaščena delovna organizacija pod nadzorstvom Samoupravne enote. Vsa zbrana sredstva po javnem natečaju bodo porabljena v tistih zazidalnih predelih in za namene, za katere bodo pridobljena. Komunalno urejanje se bo izvajalo po sprejetem terminskem planu. 5. Rok za začetek gradnje stanovanjskih hiš je eno leto po sklenitvi pogodbe o oddaji zemljišča, rok za dokončanje pa tri leta po izdaji gradbenega dovoljenja. Če investitor ne začne, oziroma dokonča gradnje, v predpisanem roku, mu lahko Samoupravna enota zemljišče odvzame. 6. Izklicno ceno mora uspeli ponudnik iz tega natečaja plačati najkasneje v roku 30 dni po sklenitvi pogodbe o oddaji zemljišča, katera mora biti sklenjena najkasneje v roku 30 dni po izvedbi javnega natečaja. 7. Samoupravna enota si pridržuje zase in za izvajalce pravico posega v zemljišče iz tega natečaja, brez predhodnega dovoljenja in odškodnine zaradi izvajanja del v okviru urejanja stavbnega zemljišča. 8. Natečaj je javen in usten. Izvajala ga bo komisija za izvedbo natečaja dne 18/3—1981 ob 15. uri v sejni sobi Komunalnega podjetja Grosuplje, Cesta na Krko 7. Za tiste parcele, katere ne bodo oddane na ustni licitaciji dne 18/3—1981, bo natečaj še dne 25/5—1981 in 8/4—1981 ob 15. uri v sejni sobi Komunalnega podjetja Grosuplje, Cesta na Krko 7. 9. Udeleženci tega natečaja lahko sodelujejo le v primeru, če so vplačali varščino v višini 10.000,00 din na žiro račun Komunalne skupnosti občine Grosuplje - Samoupravne enote za upravljanje s stavbnim zemljiščem št. 50130—622—23516 in to dokažejo s potrdilom o vplačilu pred pričetkom ustne licitacije. Varščina se ob uspeli ponudbi zadrži in obračuna kot delno vplačilo izklicne cene, ob neuspeli ponudbi pa se varščina vrne ponudniku Na nakaznici je označiti „Varščina — javni natečaj'1. Ce ponudnik na natečaju uspe, pozneje pa odstopi od ponudbe, zapade varščina v korist Samoupravne enote. Varščina zapade v korist Samoupravne enote tudi v pruneru, če pride do odvzema oddanega zemljišča v smislu 5. točke tega natečaja. 10. Uspeli ponudnik nastopi posest in se mu zemljišče izroči v uporabo, ko sklene pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča ter plača izklicano ceno. 11. Vse stroške za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja trpi uspeli ponudnik. Uspeli ponudnik nosi tudi vse stroške ureditve zemljiškoknjižnega stanja. 12. Stavbno zemljišče bo oddano najugodnejšemu ponudniku. Najugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi za določeno parcelo najvišjo ceno. 13. Vse informacije v zvezi z javnim natečajem dobijo interesenti pri strokovni službi Samoupravne enote v ponedeljek. sredo in petek od 8. do 12. ure, v sredo pa tudi od 15. do 17. ure, v prostorih Komunalne skupnosti občine Grosuplje, Taborska 3 ali po telefonu na št. 772-038. Komisija za izvedbo javnega natečaja Komunalne skupnosti občine Grosuplje — Samoupravne enote za upravljanje s stavbnim zemljiščem Korak naprej h glasbeni šoli Dosedanje glasbeno izobraževanje poteka v okviru oddelka glasbene šole, ki je s svojo dejavnostjo pričel pred šestimi leti. V zadnjem času se je glasbena dejavnost v okviru oddelka razširila tudi v Ivančno gorico. Uspehi dela so bili iz leta v leto boljši, vzporedno pa se je večalo zanimanje za glasbeno izobraževanje med našimi šolarji. Zaradi velikega odziva in želje po vključevanju v oddelek glasbene šole, so se začeli pojavljati prostorski in kadrovski problemi. Oddelek je preraščal samega sebe in vedno bolj potreboval boljšo organiziranost. Na številnih sestankih, ki so bili organizirani na pobudo zveze kulturnih organizacij, občinske izobraževalne skupnosti ter krajevne skupnosti Grosuplje, so podrobno analizirali možnosti nadaljnjega razvoja. S podporo družbenopolitičnih organizacij in predstavnikov občine so problematiko uspešneje razreševali. Na zadnjem skupnem sestanku dne 6.2.1981 so se dogovorili, da bodo glasbeno šolo verificirali. To pomeni, da bo v začetku prihodnjega šolskega leta začela delovati kot samostojna ustanova. Prav tako nai bi celotno dejavnost financirala občinska izobraževalna skupnost Grosuplje, ki bo v ta namen zagotavljala potrebna finančna sredstva. Prostorsko problematiko uspešno rešujejo z obnovitvijo prostorov in napeljavo centralnega ogrevanja v objektu, kjer je do nedavnega deloval oddelek za ljudsko obrambo pri skupščini občine Grosuplje. Dela in sredstva za popravila v objektu zagotavlja kidtuma skupnost Grosuplje. Vsekakor je lokacija, glede na bližino kulturnega doma, za glasbeno izobraževanje več kot ugodna. Nedvomno bo v nadaljnjem delu in pridobitvi samostojnosti pereč problem zagotovitev ustreznega učnega kadra. Upamo, da bomo tudi s pomočjo Zavoda za šolstvo -organizacijska enota Ljubljana uspeh tudi ta del težav premostiti. Z dosedanjimi dogovori in konkretnim delom se tako odpirajo boljše možnosti glasbenega izobraževanja. To tudi kaže, da bo možno z vključevanjem v delo šole v večji meri zadovoljiti interese šolarjev in mladine. Predhodni popis počitniških objektov V teh dneh so lastniki počitniških hišic in drugih objektov, namenjenih za oddih in rekreacijo na območju občine prejeli pomožni obrazec P-2/pom s prošnjo, da izpolnjenega vrnejo občinski popisni komisiji Grosuplje, najkasneje do 10.3.1981. Domnevamo, da v času popisa lastnikov ne bo v teh objektih, saj jih precej stalno prebiva izven naše občine, zato bo sodelovanje z njimi v času popisa otežkočeno. Pričakujemo, da bodo prejemniki pomožnega obrazca z odgovornostjo čimbolj popolno izpolnili obrazec in ga do odrejenega roka vrnili pošiljatelju. Julijana Eršte Na podlagi 20. člena Statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Grosuplje, je izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Grosuplje na svoji seji dne 12/2-1981 sprejel SKLEP o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Grosuplje za obdobje 1981 — 1985 sklenjen i. Izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Grosuplje ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Grosuplje za obdobje 1981 - 1985 sklenjen, ker ga je sprejela večina delavcev v občini, udeležencev sporazumevanja. H. Ta sklep se objavi v glasilu OK SZDL Grosuplje „Naša skupnost". Datum: 13/2-1981 Številka: 122/81 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Grosuplje Izvršilni odbor Predsednik Franc GRUDEN, 1. r. Na podlagi 20. in 53. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine ter 37. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Grosuplje za obdobje 1981 - 1985 je sprejel izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Grosuplje na seji 12/2-1981 UGOTOVITVENI SKLEP o stopnjah, virih in osnovah sredstev za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva, združenih v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Grosuplje za leto 1981. I. Udeleženci, ki so sklenili samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občme Grosuplje bodo v letu 1981 združevali v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Grosuplje naslednja namenska sredstva: 1. za potrebe sohdamosti v stanovanjskem gospodarstvu: - po stopnji 1,80 % na BOD nepovratno iz dohodka, za namene sohdamosti v občini, - po stopnji 0,295 % na BOD nepovratno iz dohodka, za namene sohdamosti na ravni republike (od tega 0,292 % na BOD za gradnjo domov za učence in študente in 0,003 % na BOD za bivalne pogoje udeležencev MDA). Skupaj 2,095 % na BOD nepovratno iz dohodka za potrebe sohdamosti. 2. za potrebe vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu na občinski ravni: - po stopnji 0,825 % na BOD iz čistega dohodka za namene vzajemnosti v občini, - po stopnji 0,350 % na BOD iz čistega dohodka - za reševanje stanovanjskih potreb delavcev v družbenih dejavnostih v občini. 3. za potrebe vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu na republiški ravni: - po stopnji 0,025 % na BOD iz čistega dohodka za sofinanciranje reševanj stanovanjskih potreb kadrov na manj razvitih območjih SR Slovenije. Skupaj (2. in 3.) 1,20 % na BOD iz čistega dohodka za potrebe vzajemnosti na ravni občine in republike. II. Sredstva iz tč. I. tega sklepa se izločijo ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov. III. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 1981. Datum: 13/2-1981 Številka: 123/81 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Grosuplje - Izvršilni odbor Predsednik Franc Gruden, 1. r. i na/e brazde 0Hib---rr:-r.rr NOVI HLEV V BOSTANJU JE VSELJEN Sredi novembra so bila končana vsa dela pri gradnji, opremi in ureditvi okolice nove farme za 300 krav - molznic v Šoštanju pri Grosupljem. Pri tozdu Posestva štejejo novo pridobitev za uspeh, ki bodri delavce v mlečni proizvodnji, da vztrajajo pri zaenkrat še težavnem, toda vse bolj moderniziranem delu na podobnih posestvih. Vrednost naložbe v Šoštanju znaša zaokroženo 60 milijonov novih dinarjev. Spričo novih odkupnih cen mleka in tudi večjega posluha mesta Ljubljana za denarne težave posestev kaže na to, da se bodo nasploh razmere pri pridobivanju mleka izboljšale. pyB NAJ LJUDJE 20. in 21. junij 1981 -12. Tabor slovenskih pevskih zborov dolgih pomislekih odločil, da bo 12. Tabor pevskih zborov v soboto, 20. in v nedeljo, 21. junija 1981. Ta prireditev bo zagotovo najbolj množična proslava tako pomembnih datumov v novejši zgodovini slovenskega in drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti — 40-letnica ustanovitve Osvobodilne fronte in 40-let-nice vstaje jugoslovanskih narodov. Umetniški svet pod vodstvom Marka Muniha je že sestavil čeloten program, s katerim so se na posebnem seminarju v prvem tednu lanskega decembra do podrobnosti seznanili številni zborovodje, ki bodo prišli v Šentvid. Pojo naj ljudje! To geslo je doslej na praznik zborovskega petja v naši republiki privabilo zmeraj tudi po več deset tisoč obiskovalcev malone vseh slovenskih pokrajin in izven meja naše ožje domovine. Toda letos bo množičnost te prireditve v spomin na 40-letnico vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti pod vodstvom legendarnega Tita dosegla vrhunec. In prav je tako! ši;\TYn>ftx ZNOVA O KNJI2NICI Upravni odbor Tabora slovenskih pevskih zborov se je po Že več kot štiri mesece je minilo, odkar so v krajevnem glasilu „Šentvidčan“ v rubriki „Pisma bralcev" objavili pismo z naslovom: Krajevna knjižnica v Šentvidu, ki ga je poslala Splošno izobraževalna knjižnica Grosuplje. V pismu je opisan problem, ki je nastal kmalu po otvoritvi knjižnice, 26. oktobra 1979; z eno besedo: knjižnica ni mogla delovati zaradi različnih dejavnikov ... Danes je knjižnica še vedno zaprta. Zdelo se mi je skoraj nemogoče, da je edini problem ogrevanje. Le-tega bi, po mojem mnenju, za to pristojni že morali rešiti. Tovarišica Zupetova, knjižničarka, je povedala, da se stanje knjižnice (tako materialno kot njen nadaljni obstoj) vse bolj slabša, ukrepanja s strani odgovornih pa ni! Problem glede ogrevanja se je v preteklem letu še poslabšal. Cena, ki naj bi jo plačala knjižnica za ogrevanje, je nesprejemljiva, če jo primerjamo s ceno, ki bi jo morala plačati druga dva porabnika centralne kurjave v hiši. Prvi porabnik je gostilna „Klan-ček“. Po podatkih le-ta ne dela nikakršnih problemov. Drugi porabnik je zasebno stanovanje nad knjižnico. Tu je menda glavni problem, ker najemniki baje niso pripravljeni plačati računa za ogrevanje. Drugi problem je skozi strop pronicajoča voda, ki je do sedaj že približno štirikrat uničevala knjige. Res, da so ob prvem pronicanju vode, ogrožene knjige umaknili, vendar tako, kot ni mogoče (? ) ugotoviti od kje in zakaj voda teče, tako tudi ni mogoče ugotoviti, kdaj in na katerem mestu bo tekla. Voda je uničila parket, ki ga bo treba zamenjati, in pa preprogo (stala je 3.000 din). Knjižničarka je štirikrat našla odklenjeno knjižnico. Pri odgovornih v Šentvidu ne more izvedeti, kdo ima še ključ ... Zelo težko pa je ugotoviti, če katera od knjig manjka (imajo namreč samo katalog vseh knjig v vseh knjižnicah v občini). Splošno izobraževalna knjižnica Grosuplje je že večkrat opozorila svet skupščine krajevne skupnosti, da bi morali nujno sklicati sestanek vseh porabnikov centralne kurjave v niši. Kdo je odgovoren za sedanje stanje knjižnice? Najbrž ne moremo odgovornosti iskati pri nikomer drugemu, kot pri svetu skupščine krajevne skupnosti. Za knjige in opremo knjižnice je bilo namreč porabljenih 460.000,00 din, za stopnice še posebej 80.000,00 din - najbrž ne zato, da bi knjižnice ne mogli uporabljati. Branka Kraševec ORGANIZIRAN PRISTOP Nimam namena poudarjati, kako pomembno je informiranje, še zlasti za odločanje. O tem smo te veliko govorili in pisali. Ker pa pred menoj leti občinsko glasilo v novi preobleki, bi rad prikazal nekatere svoje poglede in razmišljanja. Najprej moram pohvaliti uredniški odbor, ki se je končno le odločil in prešel na tako obliko glasila, kajti poleg kakovosti informacij, ki naj bi jih glasilo posredovalo, pa o tem kasneje, je zelo vatna tudi oblika, ki bralca pritegne, to je oblikov-no-grafična ureditev (velikost, oblika črk, slikovni prikazi, povdarjeninaslovi, itd.) Ko listam glasilo, moram izreči manjšo kritiko na račun PISMA skuPn°st UREDNIŠTVU velikosti črk tekstualnega dela, razen člankov (Za boljše informiranje, 30. obletnica smrti Louisa Adamiča, obravnava in sprejemanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana SIS); menim, da so črke premajhne, kar zmanjšuje čitljivost. Upoštevati moramo namreč, da vsi občani, tako mladi kot starejši, verjetno ne vidijo odlično. Pri tej velikosti črk pa bi človek skoraj potreboval povečevalno steklo. Pa dosti kritičnih besed. Rad bi se povrnil k razmišlja- nju, kako oblikovali glasilo, ki bo kot množični medij s svojo vsebino zadovoljevalo potrebe po ekonomskih, političnih, kulturnih in drugih informacijah. Skratka, glasilo bi moralo odražati dogajanja iz vseh strukturnih sestavin občine (iz OZD, KS, DPO, SIS, dela delegatov za občinsko skupščino, skupščin SIS, dela skupine delegatov za republiško skupščino, upravnih organov, društev, itd.). Samo seznanjanje z dogodki pa ne zadostuje, zato bi morali preko tega osrednjega občinskega sredstva obveščanja, posredovati tudi ..informacije za odločanje", to je, znanje za kvalificirano odločanje (v obliki delegatske priloge). Pravilna je ugotovitev, ki je bila oblikovana na razširjenem sestanku (28.1.1981) članov komisij za informiranje pri posameznih DPO, članov ured- niškega odbora „Naše skupnosti" in urednikov glasil v OZD in KS „Da vodi k izboljšanju le skupni dogovor in zastavitev jasnega koncepta, primerna sestava uredništev, kot tudi stalna povezanost med uredniki glasil." Da pa ne bi ostalo vse samo na papirju bi morali najprej oblikovati - urediti temeljno vsebinsko zasnovo glasila, kot to določa 24. člen Zakona o javnem obveščanju, s katero se določi vsebinska podoba (namen, predmet, itd.), idejnopolitična naravnanost in zunanji videz, oziroma grafični koncept glasila. Poleg tega, pa bi morali vložiti vse sile za vzpostavitev in zagotovitev dopisniške mreže. Na koncu bi še omenil, da bomo le z organiziranim pristopom izboljšali, tako vsebino, kot obliko občinskega glasila, da bo le-to resnično postalo nalegUlo. htokMmih OBVEŠČANJE IN INFORMIRANJE SE PREMIKA IZ ZASTARELIH KOLESNIC Vzgoja in izobraževanje. Ti dve besedi sta vse bolj uporabljani in postajata sinonim predvsem šolstvu in učenju nasploh. Usposabljamo pa se za življenje, življenje izven šolskih klopi in učenih debelih knjig, ki bolj malo govore o družbenih pojavih v sedanjosti. In če sprejmemo tezo in izkušnjo, da na oblikovanje človekove osebnosti vse bolj vplivajo sredstva javnega obveščanja, se nehote tudi vprašamo, kako vzgajajo in izobražujejo sredstva v naši občini. Razvoj tehnike in znanosti z zanesljivostjo, vendar prepočasi prodira v ..province" in zato ni čudno, da se zaenkrat lahko ..pohvalimo" samo s tiskom, ki bojazljivo odmetava že malce neprijetno vlažne plenice. Tam v Ljubljani, ampak s tem ne bi smel primerjati, ker so bolj ..razviti", ker so bolj „kultur-ni“, ker smo mi manj -, ampak vseeno. Tam na veliko pišejo o dramski predstavi iz sosednje ulice. Tudi pri nas so gledališča, gledališke predstave, gostovanja, ampak v Dobrepolje je tako daleč, v Suho Krajino je treba preko Krke, v Šentvidu je tako-tako, v Šmarju..., pravilomapa ni izjem: tu so kulturne prireditve, vendar ni tistih, ki bi znali karkoli o njih pisati. Razstava in koncert ne pritegujeta, marveč omamljata samo v življenjskem okolju dostopnosti. Tam v Ljubljani reflektorji žarijo in bliskajo se fleši, če se kaj takšnega dogaja, tukaj sledi suho poročilo: to se dogaja samo tu, če bi bilo tam, bi se bralo, bi se videlo, mi smo za to, da obveščamo o tistem, kar se dogaja. Tu so drugačne vsebine: Bo šola pravočasno zgrajena? , 25.000 nas je že, V Velikih Češnjicah nezadovoljni s pluženjem, Najnižji osebni dohodki v občini, Otvoritev avtomatskega kegljišča... tu to delamo in o tem mislimo. Vabimo jih. Prihajajo in odhajajo. Znana in priznana peresa se odzovejo in ne pristanejo brezupno na delitev na občinske in območne pesniške praznike. Lani v Šentvidu Tone Pavček, Ivan Minatti, Anton Ingolič, Boris A. Novak in drugi. Pridejo zaradi tistih, za katere pišejo, zaradi poezije, zaradi sebe. Recitirajo tudi na trgu, recitirajo tudi na dvorišču vaške šole. Množični mediji, pa delijo in delijo. Če recitira v „mestu" Ivan Minatti ali kdo drug, se lahko najde z veliko fotografijo na sredi, če pa pride k nam ni vesti, ni imena. Ni dogodek! In zadnjič morda le vest na dnu stolpca? Ni več tisti pesnik pred občinstvom v krogu vaške dvorane, ni prostora niti za ime, kaj šele seznam. In tako se ne on, .niti kdo izmedustvarjalcev ne premakne dlje od zadnje avtobusne postaje. In obzorje naše razgledanosti se samo krči in krči, dvorane praznijo, mladi v gostilnah, kjer smo našli alternativno zadovoljitev sle po kulturi odnosov in kontaktov. V občinskem tisku pa: Zaprli disko v Zagradcu, program kinematografov Januar: V PODZEMLJU SEKA (dobesedni citat), IZGANJALEC HUDIČA, francoski barvni erotični film ZBOGOM EMANUELA. Nekje čisto slučajno pa se je izgubil program dramskih uprizoritev, OBČAN JE DOLŽAN UPORABLJAM SVOJE IME zaradi matične številke, v isti številki v istem obsegu -LETOŠNJI JURČIČEVI" NAGRAJENCI - štirje in komaj zvemo njihova imena. In vendar ti ljudje postajajo sodobniki naše dobe v tem prostoru in tem času: prof. milan Železnik, marija LAVRIČ, VINKO BLATNIK, MARIJA DOLENŠEK... Tri vrstice o njih, njihovem delu in spet bodo pozabljeni. Pa čeprav... In Louis ADAMIČ? Več in še vedno premalo sem izvedel o njemu in njegovi dejavnosti preko tuje literature. Ponos Jugoslavije in Amerike in nepoznavanje občanov? In kakšno je prizadevanje, da spodbudimo ustvarjalne sile človeka kot občana in kot delavca in kot ustvarjalca na vseh področjih družbenega življenja? Brez tega pešajo delavna sposobnost, zainteresiranost, vztrajnost in borbenost delovnih ljudi v boju za zavestno spreminjanje pogojev našega življenja. Osiromašili bomo že tako osiromašeno potrebo po razumevanju in sprejemanju napredne družbene misli rezultatov znanstvenega in kulturnega ustvarjanja. In če poudarimo, da je osnova in stopnica za nadgradnjo kulture človeka - odkrita beseda in odnos do sočloveka, še posebej do razvijajoče se osebe, se lahko vprašamo, kam vodijo dosedanje „obrekovalne“ metode interpretacije organizirane mladine, ki je s svojimi srhljivimi zgodbami prevzela ljudi na položaju združenega dela, ter jih verjetno za precej časa odtegnila od konstruktivnega sodelovanja z mladinsko organizacijo. Ohranjali in obujali bomo revolucionarne tradicije NOB. Informacija o pripravah v Dobrepolju. Kaj pa vsebina? 15.1.1981 - kino: Ameriški barvni vestem BELI BIK. In nič o razgovoru partizanske aktivistke Anice KOVAČIČ z mladinci iz Grosuplja. In kako neizprosna je logika v izgradnji človekove osebnosti. Hišo gradimo od temelja proti dimniku. Zato je še kako pomembno, kdo jo oblikuje! Ni naključje, da se boj za vpliv na osebnostni razvoj začne že ob rojstvu in celo prej, nato pa se stopnjuje. In še kako pomembna je pri tem vloga sredstev javnega obveščanja. In če sredstva našega lokalnega javnega obveščanja ne ..oblikujejo “ osebnosti, jo oblikujejo že s tem, da je ne ..oblikujejo". In, odgovorni smo tudi za tisto, česar ne delamo... Pa čeprav Na Slovesnosti, ki je bila 11. februarja v Klubu delegatov v Ljubljani so se marljivi organizatorji vsakoletnega tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični zahvalili vsem tistim organizacijam, ki v okviru svojih možnosti pomagajo pri organizaciji te naše velike kulturne manifestacije, ki naj bi samo letos privabila nad 200 pevskih zborov z nad 7000 pevci. V znak priznanja so zlate medalje iz naše občine prejeli: PISMA shLJPnost UREDNIŠTVU so težave z ustanovitvijo „INDOK CENTRA". Naše informiranje in obveščanje se počasi premika iz zastarelih kolesnic, vendar še mnogo slabosti nismo uspeli premostiti. Še vedno je čutiti vztrajanje pri starih pojmovanjih in ravnanju. Opaziti je površnost in brezbrižno obravnavanje resnih družbenih problemov. Oproščam se, ker morda nimam prav, a zdi se mi, da v naših glasilih še nisem srečal resnejšega poskusa, da bi na primer demistificirali inflacijo, ki danes kot hudo družbeno zlo pesti ves svet, vendar pa ni kaka epidemija ali elementoma nesreča, ki bi padla z neba. Veliko govorimo o posledicah, malo pa o vzrokih družbenih pojavov. Ali bomo s tem oblikovali mlado osebnost in jo pripravili za vstop v družbeno življenje? In navsezadnje sredstva javnega obveščanja ne smejo imeti zgolj funkcijo obveščanja delovnih ljudi pa naj bo to obveščanje še tako vsestransko in objektivno. Postati mora tudi javna družbena tribuna, ki mora biti kar najširše odprta konstruktivni kritiki negativnih pojavov v dmžbi, tudi p tisku. Jože Novak DO Tekstil TOZD Motvoz in platno Grosuplje, Sinoles Ivančna gorica, Kovinostroj Grosuplje, SGP Grosuplje, DO TABOR Grosuplje, Avtoprevoz Ivančna gorica, Instalacije Grosuplje, Komunalno podjetje Grosuplje, 1MP DO LIVAR Ivančna gorica, Skupščina občine Grosuplje, Zavod za revmatične in sr 'ne rekonvalescente Šentvid pri Stični, POZD Elektroservice Grosupiie, Osnovna šola Šentvid pri Stični. Šport in rekreacija # Šport in rekreacija # Šport in rekreacija # Šport in rekreacija RAZPIS delavskih športnih iger za leto 1981 Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem svetu ZS Grosuplje razpisuje 16. delavske športne igre v vseh tekmovalnih panogah, ki imajo v občini že tradicijo in materialno možnost za njihovo izvedbo. SMUČARSKI TEKI so bili izvedeni 24. januarja 1981 v Ivančni gorici. VELESLALOM bo 28. februarja 1981 na Kobli. Vse pomembnejše informacije so bile že posredovane vsem 00 ZS. Vodja tekmovanja: Janez Vodenšek IMP LIVAR Ivančna gorica, telefon 783-140. ODBOJKA Ekipa šteje 6 članov. Moške in ženske ekipe nastopajo istočasno v telovadnici v Višnji gori. 1. kolo 5.3.1981 2. kolo 12.3.1981 3. kolo 19.3.1981 4. kolo 26.3.1981 Vsa tekmovanja bodo v telovadnici v Višnji gori s pričetkom ob 15. uri. Vodja tekmovanja: Jože Hrovat, Dekliško vzgajališče Višnja gora, telefon 784-005. STRELJANJE Moška ekipa šteje 5 članov, ženska ekipa 3 članice. Moške in ženske ekipe nastopajo istočasno. Doseženi rezultati štejejo ekipno in posamezno. Tekmovanje je na avtomatskem strelišču Grosuplje s pričetkom ob 16. uri. l.kolo 21. septembra 1981 2. kolo 19. oktobra 1981 3. kolo 9. novembra 1981 Vodja tekmovanja: Alojz Gabršček, telefon 771-260. KEGLJANJE Moška ekipa šteje 6 članov, ženska 4 članice. Moške in ženske ekipe nastopajo istočasno. 1. Nastop, ki bo zajemal 2 borbeni igri za vsako ekipo, bo 11. aprila 1981 in 18. aprila 1981 na kegljišču v Ivančni gorici s pričetkom ob 9. uri. 2. Nastop, ki bo zajemal samo eno borbeno igro, bo septembra na kegljišču na Grosupljem. Tekmovanje posameznikov bo v oktobru 1981. Vodja tekmovanja: Karel Hočevar, Motvoz in platno, Grosuplje, telefon 771-311. NAMIZNI TENIS Tekmujejo ženske in moške ekipe. Ekipa šteje 2 člana. Tekmovanje bo 14. novembra 1981 ob 9. uri v Osnovni šoli Louis Adamič, Grosuplje. Vodja tekmovanja: Zvonka Košir. OŠ Grosuplje, telefon 771-116. ŠAH Ekipa šteje 4 igralce. Ekipno tekmovanje bo 2. aprila 1981 v Družbenem domu Grosuplje s pričetkom ob 16. uri. Prvouvrščena ekipa bo imela možnost nastopa na republiškem prvenstvu na Bledu v maju. Tekmovanje posameznikov bo v začetku oktobra 1981. Vodja tekmovanja: Vinko Kočan, Osnovna šola Stična, telefon 783-023. MALI NOGOMET Ekipa šteje 6 igralcev. Igralo se bo v dveh območnih skupinah. 1. območna skupina: Višnja gora, Ivančna gorica, Stična, Šentvid, Krka, Ambrus 2. območna skupina: Grosuplje, Dobrepolje 1. kolo 12. septembra 1981 ob 9. uri za 1. obm. skupino v Šentvid pri Stični za 2. obm. skupino v Grosupljem. Na tem mestu bodo izvedena žrebanja in dogovor o nadaljnjem poteku tekmovanj. Vodja tekmovanja: Janez Vodenšek, IMP DO Livar, Ivančna gorica, telefon 783-140. Prijave pošljite na Občinski svet ZS Grosuplje, Kolodvorska ulica 2, najpozneje do 3. marca 1981. • KOLESARSKO DRUŠTVO GROSUPLJE Občni zbor Kolesarsko društvo Grosuplje, je imelo v januarju svoj redni letni občni zbor. Člani so pregledali delo v letu 1980 in ugotovili, da je bila sezona izredno uspešna in da so bili doseženi dobri rezultati. Že v prvih tekmovanjih se je pokazalo delo v pripravljalnem obdobju kot pravilno, saj so tekmovalci KD Grosuplje tako-rekoč dominirali na vseh tekmah in se uvrščali na najboljša mesta. Glede na to lahko rečemo, da je najboljši posameznik med pionirji A v Sloveniji Andrej Jeršin, sledijo pa mu Mitja Bučar in Franci Novak. Razen v tem t.j. tekmovalnem delu deluje KD Grosuplje tudi organizacijsko. Tudi lani so organizirali dve tradicionalni prireditvi t.j. državno prvenstvo novinarjev in „Po ulicah Gro-suplja“. Poudariti je treba, da z velikimi napori in osebnim odpovedovanjem nekaterih članov dosegamo dobre rezultate. Samo v času od aprila do septembra je bilo 19 cestno hitrostnih tekmovanj za pionirje. Kolesarji so bili na vseh, kar pomeni, potovati po vsej Sloveniji, pomeni pa tudi odpovedati se najmanj toliko dnevom svojega počitka oz. razvedrila. Razen tega so redno trenirali ob torkih in četrtkih. Posebej omenjam še delo veteranske komisije, ki dela tudi na področju rekreacije. Takoj po imenovanju seje sešla in ugotovila potrebe članov, ki niso majhne. Veteranska skupina tekmovalcev je močna in se udeležuje vseh tekmovanj. Tekmovanja so skoraj vsak teden. Veterani plačujejo stroške v zvezi z nastopi popolno- • Šport in rekreacija • Šport in rekreacija • Šport in rekreacija • ŠPORTNO DRUŠTVO IVANČNA GORICA Karate sekcija ma sami, društvo plača samo stroške zdravstvenega pregleda. Množično so se udeleževali kolesarskih maratonov, TRIM akcij, kolesarskega turističnega zbora v Italiji (Gorica), kjer je bilo 4000 kolesaijev, .juriš na Vršič“, kolesarske transverzale, itd. Organizirano je bilo spomladansko in jesensko klubsko prvenstvo, žau pa je slabo vreme pokvarilo zaključek sezone. Izredno deževen oktober je preprečil organizacijo TRIM akcije v Grosuplju in Šentvidu pri Stični s čemer bi zaključili sezono. Zaradi vedno večje popularnosti tega športa, so se lani pogovarjali tudi o ustanovitvi sekcije KRIM-Ljubljana in Šentvid pri Stični. V letu 1981 pričakujemo znatno povečanje članstva. Imamo nekaj mladih članov, ki želijo delati na športnem področju. Tako smo v preteklem obdobju prijavili KZS 4 člane društva, ki se bodo usposobili kot vaditelji kolesarstva in tako pripomogli k hitrejšemu in boljšemu razvoju KD. Aktivnost v letu 1981 mora biti še večja. Predvsem moramo okrepiti delo z mladino in si prizadevati, tudi za uveljavitev na nekaterih drugih področjih. Že v marcu bo organiziran cilo-kros, ki bo imel tudi značaj klubskega prvenstva, v maju bo cestno tekmovanje, v juniju državno prvenstvo novinarjev, TRIM akcija, povratni dvoboj novinarjev in članov Grosuplja, v septembru pa za vse kategorije dirka „Po ulicah Grosup-lja“, klubsko cestno prvenstvo, TRIM v Grosuplju in Ivančni gorici, dirka v Šentvidu pri Stični, povratna dirka z novinarji. Velika želja je še vedno organizacija manjšega maratona in upamo, da nam bo to v letu 1981 uspelo. Seveda so s tem povezani prenekateri organizacijski stroški in izkušnje, vendar bomo prebrodili tudi to. Razen tega se bomo udeleževali vseh množičnih akcij, še posebej tistih, ki jih organizirajo pobratena društva. Mnogi naši člani se bodo razen tega udeleževali še kolesarske transverzale, ..Juriša na Vršič“, akcije za naslov kaveljca in korenine, turističnega zbora kolesarjev v Italiji in podobno. Na take in podobne načine bodo kolesarji KD Grosuplje v bodoče zastopali in propagirali dejavnost svojega društva. Borut Wildman Karate sekcija Ivančna gorica je bila ustanovljena na pobudo Jožeta Kastelica 2.5.1977, ki je tudi pričel z prvim treningomv Ivančni gorici. Abecede karateja se je učil pri Slavku Sorotarju v Domžalah, ki je danes nosilec .nojstrskega pasu (3 DAN). Prve treninge smo imeli v prostorih KUD-a Ivančna gorica, ob lepem vremenu pa na stadionu N. K. Zaradi prostorske stiske smo se obrnili na tov. Lampreta iz TKS Grosuplje, ki je pokazal veliko zanimanje za naš klub. TKS nam je z predhodnim dogovorom z Dekliškim vzgajališčem Višnja gora omogočil treninge v telovadnici v Višnji gori. Treninge v našem klubu še vedno vodi Jože Kastelic, nosilec mojstrskega pasu (1 DAN) in inštruktor karateja. Pri treningih pa mu pomagata asistenta Marko Ilovar, plavi pas (2 kyu) in Jože Plankar, zeleni pas (3 kyu). Naš tehnični mentor ter mentor številnih klubov v Sloveniji je Vlado Paradižnik, mojster borilnih veščin, nosilec visokega naslova v KARATE-ju (4 DAN). V času delovanja naše sekcije smo dosegli več vidnejših uspehov. Naj navedemo nekatere: JOŽE KASTELIC: 1. mesto za Pokal II. Bistrice 1977, 1. mesto za Pokal Zagreba 1978, 1. mesto za Pokal Domžal 1979, 2. mesto za Pokal Kamnika 1979, 1. niesto za Pokal Umaga 1979, 1. mesto za Pokal Umaga 1960, 1. mesto za Pokal Domžal 1980, itd. MARKO ILOVAR: 1. mesto v nižji kategoriji za Pokal Domžal 1978,1. mesto v nižji kategoriji za Pokal Umaga 1979, itd. JOŽE PLANKAR: 1. mesto v nižji kategoriji za Pokal Foni-ma Ljubljana, 1979. ALOJZIJA CEGLAR: 3. mesto v tekmovanju v katah za Pokal Umaga 1979. Poleg tekmovanj se naš klub vsako leto udeleži letne karate šole v Umagu. Tu utrjujemo staro tehniko ter se seznanjamo z novitetami, obeležji ter principi naše tehnike. Danes naša družba vlaga ogromna sredstva za razvoj fizične kulture, da bi dosegli pozitivni efekt glede zdravja, fizičnega razvoja, funkcionalnih in umskih sposobnosti mladine in odraslih. Prav preko treningov KARATE-ja pa se razvija odločnost, samozavest, obvladanje trenutkov slabosti, občutek zadovoljstva, vedrine, optimizma in ponosa. Prav ti faktorji lahko odločilno vplivajo v življenju na razvoj posameznikov, predvsem mladine. Člani KARATE SEKCIJE • USPESNO IZVEDENA: Anketa o številu živine Kot že vrsto let doslej so tudi letos uspešno izvedli anketo o številu živine po stanju na dan IS. januar. Namen ankete, ki se na območju občine Grosuplje izvaja v 800 gospodinjstvih, je ugotoviti število živine, gibanje črede in proizvodnje mleka, jajc in volne. Obenem nam daje podatke o porabi in zalogah umetnih gnojil, kmetijskih in obdelovalnih površinah, ki jih uživajo gospodinjstva. Podatki, dobljeni z anketo, se uporabljajo za statistične analize stanja in gibanja črede posameznih vrst živine in živalske proizvodnje, prirasta živine in izračun mesa. Kljub temu, da pri nekaterih gospodinjstvih anketarji niso dobili podatkov o stanju živine, kmetje se namreč bojijo, da bodo podatki služili za obdavčenje, ugotavljamo, da je bila anketa uspešno izvedena in bodo podatki, dobljeni s to anketo, služili občinam za izdelavo raznih analiz in ocen, kot element pri izračunu narodnega dohodka individualnega sektorja kmetijstva ter Zavodu SR Slovenije za statistiko, ki je vsa leta organizator ankete v vsej Sloveniji, za druge statistične namene. Mladi in komunisti za skupno mizo Tik pred zaključkom redakcije v petek 13. februarja so se v Družbenem domu v Grosupljem na skupni seji sestali člani občinske konference Zveze komunistov Slovenije in občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije. Za skupno mizo so se mladi in komunisti pogovarjali o vlogi in položaju mladih v občini Grosuplje. Predlagali so tudi, da naj bi podobne skupne sestanke imele osnovne organizacije ZKS in ZSMS tako v krajevnih skupnostih, kot v šolah in delovnih organizacijah. Razprava, ki sta jo vodila Bogdan Korošec, predsednik OK ZKS in Janez Janša, predsednik OK ZSMS, je bila zelo pestra in vsebinsko dobro pripravljena. O zaključkih skupne seje, ki jih bo pripravila posebna delovna skupina, bomo pisali obširneje prihodnjič. I. Brečič naša skupnost Izdaja: občinska konferenca SZDL Grosuplje, Kolodvorska 2. Telefon: 771-088. Izhaja mesečno. Naklada: ,5000 izvodov. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik: Marjan Kotar (771-088), odgovorni urednik: Vinko Kobilica (771—106). Priprava za tisk: Dnevnik—IBM, tisk: Knjigovodski biro Birotisk, Grosuplje. 13. 2. 1981. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo izvršnega sveta skupščine SRS Št. 421-1/72 od 30. 9. 1975, šteje glasilo med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni prometni davek od prometa proizvodov. VETERINARSKI ZAVOD KRIM GROSUPLJE DE GROSUPLJE marec Razpored službe stalne pripravljenosti veterinarjev Za nujne veterinarske intervencije na območju občine Grosuplje sta v stalni pripravljenosti od 14. do 7. ure naslednjega dne 2 dipl. veterinarja, z izjemo nedelj in praznikov, ko je za celo območje občine v stalni pripravljenosti 1 dipl. veterinar in sicer od 14. ure od sobote oz. predprazničnega dne do 7. ure v ponedeljek oz. dne po prazniku. V stalni pripravljenosti so veterinarji: Veterinarska ambulanta Grosuplje: od 2.3. od 14. ure do 7.3. do 7. ure od 7.3. od 14. ure do 9.3. do 7. ure od 9.3. od 14. ure do 14.3. do 7. ure od 14.3. od 14. ure do 16.3. do 7. ure od 16.3. od 14. ure do 28.3. do 7. ure od 28.3. od 14. ure do 30.3. do 7. ure od 30.3. od 14. ure do 4.4. do 7. ure vet. Z. Vukelič, vet. J. Žitnik, vet. Z. Vukelič, vet. M. Pangerc, vet. Z. Vukelič, mag. C. Bunc, vet. Z. Vukelič, tel. 771 188 tel. 771 170 tel. 771 188 tel. 783 111 tel. 771 188 tel. 771 170 ali (068) 83 329 tel. 771 188 Veterinarska ambulanta Ivančna gorica: od 2.3. od 14. ure do 4.3. do 7. ure od 4.3. od 14. ure do 7.3. do 7. ure od 7.3. od 14. ure do 9.3. do 7. ure od 9.3. od 14. ure do 16.3. do 7. ure od 16.3. od 14. ure do 19.3. do 7. ure od 19.3. od 14. ure do 21.3. do 7. ure od 21.3. od 14. ure do 23.3. do 7. ure od 23.3. od 14. ure do 28.3. do 7. ure od 28.3. od 14. ure do 2.4. do 7. ure mag. C. Bunc, vet. M. Pregl, vet. J. Žitnik, vet. M. Pangerc, mag. C. Bunc, vet. M. Pregl, vet. Z. Vukelič, vet. M. Pangerc, mag. C. Bunc, tel. 771 170 ali (068) 83 329 tel. 783 080 tel. 771 170 tel. 783 111 tel. 771 170 ali 068/83 329 tel. 783 080 tel. 771 188 tel. 783 111 771 170 ali 068/83 329 PROGRAM KINEMATOGRAFOV ZA MAREC 1981 Datum Kino Naslov filma in vsebina Tchn. Cas C 5. Grosuplje Slovenski barvni film B VV 93 N 8. Dobrepolje UBIJ ME NEŽNO P 6. Ivančna gorica Ameriška barvna srhljivka BCS 93 S 7. Grosuplje noC Čarovnic N 8. Dobrepolje P 6. Dobrepolje Ameriška barvna akcijska drama BCS 120 N 8. Grosujije TV MREŽA N 8. Ivančna gorica C 12. Grosuplje Angleška barvna kriminalka B 140 N 15. Dobrepolje SMRT NA NILU P 13. Ivančna gorica Ameriški barvni vestem B VV 126 S 14. Grosuplje DVOBOJ NA MISSOURIJU N 15. Dobrepolje P N 13. 15. Dobrepolje Grosuplje Kenijsko-italijanski barvni film SAFARI RALLV BCS 100 N 15. Ivančna gorica C N 19. 22. Grosuplje Dobrepolje Ameriška barvna ljubezenska drama BOŽANSKI DNEVI B W 95 P 20. Ivančna gorica Ameriški barvni pustolovski film B 110 S 21. Grosuplje KONVOJ N 22 Dobrepolje P 20. Dobrepolje Ameriška barvna srhljivka BCS 100 N 22. Grosuplje MANITU - HUDOBNI DUH N 22. Ivančna gorica C 26. Grosuplje Ameriška barvna družbena drama B VV 90 N 29. Dobrepolje DANDV, PRAVO AMERIŠKO DEKLE P 27. Ivančna gorica Ncmško-francoski - barvna srhljivka B VV 136 S 28. Grosuplje NOSFERATU - FANTOM NOCl N 29. Dobrepolje P 27. Dobrepolje Ameriški barvni pustolovski film BCS 101 N 29. Grosuplje GUSAR Z JAMAJKE N 29. Ivančna gorica Filmi „Noč čarovnic", „Manitu hudobni duh" in ,J4osfcratu“ niso primerni za otroke. KINOPREDSTAVE: Grosuplje - četrtek ob 19. uri sobota ob 20. uri nedelja ob 16. uri Dobrepolje - petek ob 19,30 uri nedelja ob 15. in 19.30 uri Ivančna gorica - petek ob 19.30 uri nedelja ob 18.30 uri