^otf- Leto IX, it. 141 Ljub!}anav nedelja 17. JimiJa 1928 Cena 2 Din ■i Stane mesečno Dn «5-—; Din «r— Oftes po tarifa. Urednifttvo ■ Lh»bl)ana, Kjudlora ottca iter. 5/L Tcieioo ftt. 107» tn ponoči tudi ftt. «034. ■•kopisl •• vraii]*. — Telefon ftt. ______I Uubijan«,_____ ftt. 4. — Tcletan ftt. migf ', Akknndran ____„ ,___________itLtab- lana ftt. 11.S41 . Praha čiato 7&.ito Wlen,Nr. HJ44I. Dnevnik za'gospodarstvo, prosveto in politiko Ljubljana, 16. junija. Obstn&cifa KDK v Narodni skupščini izziva vedno večjo pozornost ev ropske javnosti in prilike v naši dr žavi postajajo predmet mednarodnih diskusij. Predvsem so dogodki v na šem parlamentu znova pokazali celemu svetu, kako težavni so odnošaji med našo državo in Italijo. Naš narod si gotovo ne želi nobenih konfliktov, njegova miroljubnost je vzvišena nad vsak dvom in Jugoslavija je zadnja, ki bi hotela kaliti evropski mir. To ve ves svet in le zločinska brezvestnost partizanske zastrupljenosti se je mogla po\"zpeti do klevete, da je moralično h) politično najjačja skupina našega parlamenta za vojno, — ker je KDK v ostrih izpadih dala duška razpoloženju cetokupnega naroda, ki mora žrtvovati vse1, a se ga pri tem še venomer žali in ponižuje. Nastop poslancev KDK je znova opozoril Evropo na pogubnost itali-lan-ske politike ter je prisilil gospodarje današnjega sveta, da se zainteresirajo tudi nekoliko za upravičene interese Jugoslavije. Krvavo nasilje, s katerim je današnji režim zatrl demonstracije (ki bogme ni-*o bile nič strašnega), je potem povzročilo poostritev taktike poslancev KDK ▼ parlamentu. Na Angleškem ie nedavno vlada kot na nekaj samo po sebi umevnega pristala na parlamentarno anketo, ko so novine iznesle v javnost grobo nekorektnost nekega višjega policijskega funkcijonarja. pri nas je vlada na predlog, da naj parlamentarna anketa preišče grozodejstva policije nad beograjsko omladino. odgovorila s tem, da je poslala žandarje nad Narodno skupščino. Kdo bi se čudil, da je opozicija odgovorila na to nečuveno, uprav divjaško gesto z brezobzirno proti akcijo! In če se včasi že zdi. da bo zavladala v parlamentu znosljivejša atmosfera, se vedno znova pojavljajo dogodki in afere, ki morajo revoltirati vsakogar, ki si je očuval še nekoliko čuta dostojanstva in državljanske samozavesti. Poglejmo samo včerajšnjo in današ-nk> sejo Narodne skupščine! Pos'anec dr. Besarovič je iznese! en sam karakterističen primer o mnogo odvisna naseljevanje ln pravice Italijanskih državljanov v naši državi, že sprejeta v parlamentu, se je danes v političnih krogih v Beogradu pričelo govoriti o pismu Mussolinija z dne 18. julija 1925, ki je bilo datirano v Nettunu. To pismo je bilo poslano poslaniku in sedanjemu pooblaščenemu delegatu za sklepanje nettunskih konvencij Antonijeviču ter ni predloženo besedilu nettunskih konvencij, ki ga je vlada predložila Narodni skupščini v ratifikacijo. V nettunskih konvencijah stoji v Šestem aktu, ki govori o delavcih, da Italijanski državljani, ki so bili zaposleni na ozemlju Jugoslavije od 1. januarja 1920 do 1. januarja 1925., ne morejo izgubiti pravice do zaposlitve po našem zakonu o zaposlovanju tujih delavcev. Po omenjenem pismu Mussolinija in po pritrdilnem odgovoru Anto-nijeviča pa niti ta omejitev za italijanske delavce v Dalmaciji ne velja. V dalmatinskih industrijskih in drugih podjetjih se morejo italijanski delavci zaposlovati po obveznostih, ki slede iz tega pisma .ker je naša vlada na to pristala. Ker so skoro vsa industrijska podjetja v Dalmaciji večinoma v italijanskih rokah, je jasno, da bodo Italijani naše delavce odpuščali iz službe te r nadomeščali italijanske državljane. To pismo je vlada doslej prikrivala. Ta dogovor pa je vlada že sedaj molče izvajala in je poslanec SDS dr. Gri-sogono opozoril že v Narodni skupščini dne 26. julija 1926 na to. da je naša vlada izdala tolmačenje k čl. 103. zakona o zavarovanju delavcev, po katerem se omejitve o zaposlovanju tujih delavcev ne nanašajo na italijanske delavce v Dalmaciji, čeprav so bivali na našem ozemlju v času izven omenjenega roka. tako da smejo italijanski podjetniki poljubno nameščati v svoiih podjetjih italiiansfre delavce. Beograd, 16. junija p. Tekom današnjega dne sta bila v avdijenci pri kralju predsednik vlade Velja Vukičevič in zunanji minister dr. Voja Marinkovič. Svečan sprejem poljskih avijatikov v Beogradu Beograd, 16. junija, p. Danes »o na treh avijonih tipa «Potez 25» dospeli v Beograd štirje poljski vojaški letalci pod vodstvom polkovnika Rajskega. Do meje so pohiteli Poljakom nasproti naši letalci ter jih spre« mili do bežanijskega aerodroma v Zemunu, kjer so jim priredili svečan sprejem. Spre» jemu so prisostvovali kot zastopnik vojne« ga ministrstva general Stanojevič, zastop« nik poljskega poslaništva, naši avijatiki, predstavnika aerokluba, zastopniki občine in mnogoštevilno meščanstvo. Nocoj pri« redi vlada poljskim avijatikom banket pri Srbskem kralju. Jutri polože poljski avija* tiki venec na grob Neznanega junaka, po» poldne pa odpotujejo v Topolo k grobu kralja Petra. V ponedeljek polete v Za« greb, Sarajevo in Novi Sad, nakar odpotu« jejo proti večeru dalje v Angoro. Italijanske laži o demolira-nju italijanskega konzulata v Šibeniku Split, 16. junija, n. Povodom vesti Italijanskega tiska, da so v Šibeniku 11. t. m. de-molirali italijanski konzulat in da je italijanski poslanik general Bodrero zaradi tega vložil protestno noto pri naši vladi, je veliki župan splitske oblasti objavil službeni ne-manti, v katerem pravi, da splob ni bilo nobenih incidentov zadnje dni. Veliki župan je pozval sreskega poglavarja v Šibeniku, naj mu poroča o teh dozdevnih dogodkih ter je prejel od njega odgovor, da se v Šibeniku 11. t. m. ali pa tekom zadnjih dni ni pripetil noben incident proti Italiji Osebe, ki so razširile te lažnive vesti v italijanskih listih, bi si mogle vsekakor prihraniti nepotrebno blamažo italijanske diplomacije. Strašne stvari na otoka Krku! Vpliv vročine na tamošnji škofijski ordinarijat SuSaik, 16. junija. 8. Škofijski ordinarijat na Krku, je poslal notranjemu ministru spomenico, v kateri navaja, da se že sedaj v naših primorskih kopališčih opaža nered z ozirom na javno moralo, in da prinaša obnašanje tujih gostov več moralne škode, kakor pa gmotne koristi tem kopališčem. V spomenici se obsoja, ker s« moški in ženske skupno solnčijo v kopalnih oble« kah, ker se v kopališčih pleše itd. škofijski ordinarijat na Krku zahteva od notranje« ga ministrstva, naj te pojave prepreči, ker .so ▼ pogubo našemu narodu. Angleški demanti o londonskem posojilu Nasprotujoče si vesti o stanju pogajanj za londonsko posojilo. - Vlada zatrjuje, da bo pogodba te dni pod-pisana, v Londonu pa o tem ničesar ne vedo London, 16. junija r. »Financial News« odločno demantira vse vesti, ki se širijo o jugoslovenskem posojilu. Pred nekoliko meseci, naglaša omenjeni avtoritativni angleški finančni organ, se ie v Beogradu službeno objavilo, da je vlada sklenila posojilo v višini 50 milijonov funtov z neko močno angleško-amerlško bančno skupino ter da bo prva kvota tega posojila v znesku 12 milijonov funtov takoj izplačana. Te vesti pa so se kmalu izkazale za preura-njene. Pogajanja so se nadaljevala in le polagoma napredujejo. Po najnovejših informacijah kontinentalnega tiska se ie finančna skupina, ki je zainteresirana pri tem posojilu, baje odločila, da izplača jugoslovenski vladi večji predujem* Tudi te informacije so brez podlage. Zadnje vesti iz Beograda ponovno govore o sklenitvi posoiila v znesku 50 milijonov funtov, a tudi te vesti so, kakor se nam zatrjuje na naj-merodajnejšem mestu, brez podlage. Ta metoda, da se širijo preuranjene vesti, je morda koristna s stališča notranje politike beograjske vlade, škoduje pa najbolj posojilu samemu. Napovedovanje ogromne vsote 50 milijonov funtov bržkone ne bo vzpodbudilo ban-karjev, da podpišejo prvo kvoto 12 milijonov, ki bi jo bilo treba izplačati še tekom letošnjega leta. Beograd, 16. junija p. V dobro poučenih krogih se znova zatrjuje, da vprašanje zaključitve inozemskega posojila niti najmanj ne stoji povoljno in da finančni minister dr. Bogdan Markovič ni dosegel v Londonu definitivnega uspeha. Če bi se posojilo zaključilo, bi se finančni minister dr. Markovič ne vrnil v Beograd, temveč bi odobritev posojila v Narodni skupščini izposloval njegov namestnik dr. Spaho. dočim bi dr. Markovič ostal v inozemstvu na zdravljenju. Davi so se po skupščinskih kuloarjih razširile vesti, da finančni minister dr. Markovič ni mogel zaključiti posojila in da je o tem že obvestil vlado. Trdilo se je tudi da ie odpotoval v Francijo v neko kopališče na zdravljenje. Vesti o neuspehu dr. Markoviča so se hitro razširile v Narodni skupščini in so se trdovratno vzdrževale. Novinarji so se obrnili za pojasnilo na predsednika vlade Velio Vukičeviča. da bi iim o stvari kaj povedal, vendar pa je bil g. Vukičevič zelo rezerviran. V vladnih krogih se te vesti demantirajo in se trdi, da stoj1! vprašanje posoiila dobro in da je o tem prejel povoline vesti tudi namestnik finančnega ministra dr Spa- ho, ki je o stvari poročal predsedniku vlade Vukičeviču. Danes popoldne je baje odpotoval višji uradnik finančnega ministrstva v London z novimi navodili za finančnega ministra dr. Markoviča- Nocojšnja >Pravda« prinaša od nekega člana vlade naslednjo izjavo: Dr. Bogdan Markovič nam je pred svojim odhodom izjavil na ministrski seji, da bo odšel iz Pariza v London, čim bosta dr. Jurišič in dr. Gjurič privedla pogajanja t angleškimi bankirji do konca. To se pravi, da je imel oddti tedaj, ko bi se imela pogodba podpisati. Pred nekoliko dnevi je dr. Markovič zahteval obvestila, ali se more pogodba podpisati in se mu je to obvestilo tudi poslalo. Za tem je dr. Markovič odpotoval v London. Sedaj pričakuie.io poročilo o podpisu posojila. Vesti, da posojilo ni uspelo in da je nastopil v tem Dogledu polom, niso resnične. Ali spuščajo v svet take laži kaki špekulanti, ne vem. Beograd, 16. junija p. Predsedniku vlade Vukičeviču je danes pomočnik prometnega ministra Kuzmanovič poročal o vprašanju zaključitve inozemskega posojila. Kakor znano, je bil Kuzmanovič v Londonu kot ekspert pri pogajanjih. Finančnemu ministru dr. Mar-koviču so bila danes poslana v zadevi Dosoiila nova navodila. "Beograd, 16. junija p. Iz Londona poročajo. da se tamkaj še vedno mudi knez Pavle, ki je imel v zadnjem času več sestankov z uglednimi angleškimi politiki in finančniki. Knez Pavle se vrne koncem meseca v Beograd. Beograd, 16. junija č. Zvečer se v informiranih krogih trdi. da bo finančni minister dobčl v Londonu 6 milijonov funtov šterlingov predujma pod pogo-iem. da ostanek) 4 milijoni funtov v Londonu zaradi stabilizacije dinarja. Naša vlada bi prejela v celem samo 2 miliiona funtov za svoje potrebe. Za ta denar bi naj plačevala 7 do obresti na leto, dočim bi angleški bančniki plačevali naši državi za denar deponiran v Londonu v vsem 2 do 2 ln pol odst. na leto. Razen tega si pridržuieio londonski bančniki pravico uporabliatl ta deponirani denar za razne transakcije, tako da bi jim nosil na leto 6 do 7 odst. čistega dobička, kar predstavita pri 4 milijonih funtov šterHngov 0.104 milijone d»nariev) 66 do 70 milijonov dinariev čistega dobička na leto. Č?m-prei bi bila stabflizaciia srofova., tem prei bi pričel teči ta dobiček. Nemška pogajanja napredujejo Nova vlada bo sestavljena prve dni tega tedna. — Kratkoročna odgoditev Reichstaga BerHn, 16. junija (be-s) Danes opoldne je socijalistični poslanec Hermin Muller-Fran-ken imel dališi razgovor z voditelji centruma. nemške ljudske stranke, demokratske stranke in bavarske ljudske stranke glede sestave nove vlade. Najprej se Je razpravljalo o zunanje-političnih vprašanjih Pri tem se Je ugotovilo, da v tem oziru nI nobenih ovir. Izrecno se ie povdarjalo. da se morata vprašanja reparacij in izpraznitve-no vprašanje v bodoče ločeno razpravljati Tudi glede notranje politike se 1e v mnogem oziru dosegel sporazum. Splošen vtis iz dosedanjih pogajani je ta. da imajo pri- zadevanja poslanca Mflller-Frankena Izglede na uspeh. Berlin, 16 junija (be) Državni zbor Je od-, goden za nedoločen čas ter se sestane šele po sestavi nove vlade. Kriza se je toliko ublažila, ker se je iz skupine vprašanj, ki prihajajo v poštev pri sestavi nove vlade izločilo vprašanje soudeležbe nemške ljudske stranke v pruski deželni vladi. Glede materijainih vprašani sestave nove vlade se bodo pogajanja nadaljevala. Kakor menijo. bodo pruske vladne stranke same nastopile inicijativo v tem vprašanju. Položaj na Kitajskem se čisti Proglas nankinške vlade. — Nanking novo glavno mesto Kitajske. — Čangtsolin je torej vendarle umrl Peking, 16. junija, s. Nacionalistična vlada je izdala proglas, ▼ katerem pravi: Ker se je doseglo ujedinienje Kitajske, stremi vlada za tem, da bi dosegla za narod svobodo in za Kitajsko mednarodni mir na podlagi enakopravnosti. Vlada je odpravila militarizem. Komunisti se ne bodo trpeli. Končno predlaga proglas takojšnja pogajanja za nove pogodbe na podlaeri enakih pravic in medsebojnega spoštovanja suverenitete. General Feng jte dal svojim četam povelje, naj se umaknejo proti Kao Piengfu. Na-cijonalistifine čete zapuščajo oaemlje južno 1 Titulescu odpotoval Beograd, 16. Junija r. Zgodaj davi Je romunski ziunanji minister Titulescu odpotoval s posebnim parnikom »Ale-ksandar«, ki mu ga je dala na razpolago naša vlada, proti Tum Severinu, odkoder bo potoval dalje z vlakom v Bukarešto. Bukarešta, 16. Junila g. Titulescu je beograjskemu dopisniku lista »Diminia-tea« podal izjavo, v kateri je dejal med drugim, da je Društvo narodov popoV- od Tientsina, vsled česar prihaja kontrola provincije v roke generala Yena. Trgovine v kitajskem delu mesta Tientsina so zopet otvorjene. Prevladuje prepričanje, da je kljub vsem nasprotnim vestem Čangtsolin podlegel svojim poškodbam. Prevladuje optimizem. da se bo mogla tudi Mandžurija spraviti na stran ostale zedinjene Kitajske. Peking. 16. junija, (lo.) Za glavno mesto Kitajlske je bil proglašen Nanking. Pekin® in Tientsin sta proglašena za posebna upravna okrožja. noma ln zavedno rešilo optantsko vprašanje in da se ne bo več bavilo z njim Svojo trditev je potrdil z izjavami Chamberlaina in predsednika Društva narodov na seji 8. iunija. Madžarska se lahko 100.000 krat obrne na Društvo narodov, to nas nič ne briga Titulescu je še izjavil, da je on osebno proti cenzuri ter da je že enkrat prosil vlado, naj jo opusti. Mogoče pa je, da ima vlada v Bukarešti posebne razloge za to, da ohrani cenzuro. Vendar mu ti razlogi niso znani. Država samih neverjetnosti Ves narod se je hvaležno spominjal 25Ietnice stopanja na prestol kralja Petra Osvoboditelja, le vlada m njena večina sta pozabili - Telegrafski drogi iz Nemčije na račun reparacij! - Porazna slika iz ,,delovanja" bivšega ministra pravde Subotiča v Vojvodini Beograd, 1«. fenlja p. Današnja seja Na-irodne skupščina Je potekla y običajnem 'tempu. Ves popoldne m Je vršila razprava o zapisniku in nepravilnem postopanju predsednika, 'pri Čemer le opozicija ostro kritizirala mučno malomarnost vlade in njene večine, k! nista smatrali niti za potrebno da na primeren način proslavita 25 letnico proglasitve Petra Karadjordja za srbskega odnosno Jugoslovenskega kralja, da-siravno na drugi strani skušata opoziciji •vtisniti pečat nelojalnosti. Celo eden od vladnih poslancev Je zaradi testa izrazil «voje nezadovoljstvo. Značilna pa je bila današnja seja tudi po tem, da le vladna večina priznala, da Ji gre obstrukclia opozicije na živce ter Ja preko poslanca Puniša Račfča, ki Je znan kot eden najvneteiših pristašev sedanjega režima, v prikriti obliki apelirala na opozicijo, naglašajoč pri tem. da je vlada pripravljena ua kompromis. Seja se Je pričela Je le z enoumo zamudo ob 10.30. Opozicija je po otvoritvi ostro protestirala proti zavlačevanju sej. Po pre-čltanem zapisniku, ki seveda tudi danes ni bi! v redu. Je zahteval besedo poslanec P u-c e 1 J, ki Je ▼ svojem govoru žigosal malomarnost vlade In njene večine, ter zahteval od predsednika, naj ukrene vse potrebno, da ge bodo seje pričele točno ob napovedani url. Vlada se na eni strani hvali, da hoče forsh-ati dete Narodne skupščine ter vali krivdo na opozicijo, na drugI strani pa baš vladna večina onemogoča reden pričetek eej ln tako zavlačule razprave. Nato se je oglasil k besedi črnogorski radikal Puniša Račlč. Naglašal Je, da Je postala atmosfera v Narodni skupščini neznosna ter se odločno zavzel za to, da se situacija končno razčisti. Narodno skupščino čaka mnogo važnih poslov, a ne pride nikamor. Pri tem nI prizanesel niti vladi, niti svojim tovarišem iz večine teT Je žigosajoč malomarnost merodainih faktorjev med drugim naglašal. da Je včeraj poteklo 25 let odkar je zasedel prestol Peter Ka-ragiorgjevič, a se te važne obletnice ni spomnila niti vlada, niti predsedstvo Narodne skupščine, ki bi bila prva poklicana, da ta dan svečano proslavi. Svetozar Pribičevič: Vladna večina Je šla hladno preko tega. Tudi to mnogo pomeni! Novica SattHČ: Nato bi se bi!I moral VI g. Puniša že včeraj spomniti, ne pa še le danes, ko ste Izvedeli to šele lz listov. Puniša Račič je zameril vladi tudi to, da se nihče ni spomnil te dni umrlega bivšega narodnega poslanca Krste Gjorgleviča ki je vse svoje življenje posvetil delu za narodno osvobojene in ujedinjenje.. Naiod-|a skupščina naj mu vsaj danes izkaže zadnjo čast. Poslanci so S5 pozivu odzvali ter stoje vzkliknili trikratni »Slava!« Nato je povzel besedo poslanec Svetozar P r i b i č e v i č, ki je naglasil, da moTa staviti k zapisniku, ki je zopet sestavljen skrajno površno, celo vrsto opomb. V zapisniku je treba ponovno zabeležiti, da ministri ne prihajajo k sejam. V svojih nadaljnih izvajanjih Je posl. Pribičevič ostro napadel vlado, da ie pozabila, da je pred 25 leti srbska Narodna skupščina proglasila Petra Karagjorgja za kralja Srbije ln obžaluje, da se tega včerai ni spomnila niti vlada, niti predsednik Narodne skupščine. Spodobilo bi se najmanj to, da bi bil prišel na seio Narodne skupščine ministrski predsednik ter da bi s primernim nagovorom proslavi! ta dan. Če bi bila vlada na svojem mestu, bi se bila pobrigala, da bi se bil ta dan svečano proslavljal po celi državi. Narod bi se bil temu pozivu spontano odzval, ker mnogo boli spoštuje ln ceni zasluge pokojnega kralia Petra Osvoboditelja, kakor pa sedanji režim, ki ni vreden, da upravlja to državo. (Vihamo odobravanje pri opoziciji. Pri vladni večini mučen molk). Poslanec Pribičevič Je nato kratko omenjaj nevenljive zasluge velikega pokojnika in naglasil, da Je pokojni kraJi Peter združil pod svojim žezlom v higoslovensko državo več, kakor pa sta nekdaj obsegaarlamentarne trgovinske konference, ki se bo v kratkem vršila v Parizu. Predsednik nemškega državnega zbora LCbe je odposlal vodstvu konference izjavo, v kateri obžaluje, da se ne morejo udeležiti konference nemški parlamentarci, ker morajo zaradi važnih političnih dogodkov ln vprašanj« sestave nove vlade ostati v Berlinu. Predsednik Izreka končno upanje, da bo konferenca, ki se je pričela v Londonu, v Rio de Janeiro in Parizu, imela prihodnje leto v Berlinu najboljši uspeh. Humanitarna pesta švedskega kral ja Btockholm. 16. junija, s. Danes se je svečano proslavil 70. rojstni dan kralja Gustava Dopoldne so kralju izročili velik nacijonalni dar, denarno vsoto v višini 4.700.000 švedskih kron. Ta dar bo kralj dal na razpolago za študije proti raku. Iz letalskega sveta Berlin. 16. junija, (be.) Danes so startala za polet v Kabul (Afganistan) tri letala, ki bodo letela preko Moskve, Baku in Tehe-1 ran* Predsednik konference Havedra Rama le Izjavil, da je konferenca popolnoma realizirala svoj program ln dovršila novo etapo v napredku in razvoju delovanja mednarodne organizacije dela. Vladni podpredsednik irski delegat Ma©-white Je lzrekei predsedniku, ravnatelju bl-roia in osobju zahvalo za njihovo požrtvovalno delovanje V Istem smislu te govoril ravnatelj biroja Albert Thomas. ki je Izjavil, da je sprejela končno zelo liberalno resolucijo. ki bo omogočila ublažiti trpljenje !n pomanjkanje v več državah in Je pri pravila tla za organizacijo mednarodnega rdečega križa, ki bo deloval na industrijskem polju kakor deluje slična organizacija na bojnem. Končno je Albert Thomas izjav*, ds žeB japonski delavski delegat ponestl v svojo domovino kladvlce. katero ie rabil n« konferenci predsednik. Ko je Thomas Izročil to kladvlce japonskemu delegatu le rekel: »Naj vam to kiadvice pomaga v vaši domovini k discipliniranemu delu, k socijalnl pravičnosti in k miru.« Bela Kim bo izgnan v Rusijo Dunaj 16. Junija g. V dobro informiranih krogih se izve, da Je odločitev o prošnji madžarske vlade za izročitev Bele Kuna že padla. Bela Kun bo po končani razpravi izgnan iz Avstrije, ne bo pa izročen Madžarski Ker le Bela Kun sedal ruski državljan. ga bodo poslali v RusUo. MerodaJ-ne oblasti so že stopile v stik s sosednimi državami, preko katerih bo moral Bela Kun potovati. Od strani nemške vhde le že prispela načelna privolitev, da bo Be!a Kun mogel potovati po nemškem ozemlju, kjer se pa ne bo sme! ustaviti h NemčMe bo Bela Kun potova! z ladjo v PuslJo. Z Avstrije ga bodo sprav!!! v Nemčlki z leta!om. Poostritev kontrole nad naseljenci v Ameriki K- bo stopila v veljavo a 1. julijem odredba, po kateri bodo morali vsi izseljenci v Zedinjene države prinesti s seboj legitimacijo o istovetnosti, katero bodo izstavljali ameriški konzuli v lukah, kjer se bodo izseljenci vkrcali sa pot v Ameriko. Zaleski v Berlinu BerHn, 16. Junija, (be.) Semkaj Je dospA poljski ztmanji minister Zaleski. Španski kralj obišče London Madrid, 16. junija, (be.) V kratkem obišf« kralj Alfonz London, kjer ostane pet dni. Poljski proračun sprejet Varšava, 16. junija, (be.) Sejni je z 21* proti 53 glasovom odobril proračun za leto 1928./29. Najdaljša brezžična zveza na svetu Lauden, 16 junija, (lo.) Včeraj je bila otvorjena brezžična zveza med Avstralijo h» Kanado. Zveza meri 10.000 milj. flišne preiskave pri komunistih v Osijeku Osljek, 16. junija n. Včerad je izvedla policija v zasebnem stanovanju ugledne osiješke meščanske družine hišno preiskavo, pri kateri ie našla mnogo kompromitu-jočega komunističnega materijala Tako je bil aretiran 211etni Leon S. in njegova sestra Alma. Med zaplenjenim materijalom so našli tudi korespondenco komunistične ekse kutive v Moskvi. Preiskava v tej senzacionalni aferi se nadaljule In kakor se doznava ie pričakovati še nadaljnjih aretacij. I. javna produkcija gojencev državnega konservatorija v LJubljani je napolnila Fi harmonično dvorano do zadnjega kotička ter dala jamstvo, da zasleduje občinstvo delovanje zavoda z razveseljivo pozornostjo. Program so izpolnile solo-pevske, klavirske In komorne točke. Prof. Jan Šlais je temeljito naštudiral čajkovske-ga in Wichtla v priredbi za troglasen zbor violin ter je posebno v dinamičnem oziru dosegel nenavadno lep uspeh Kot solopevcl so se uveljavili Dragica Sok. Štefanija Ko-renčan ter Stanko Puceli Iz šole ge. Wisting-hausnove, nadalje Ana Meze ln Tvana Kuralt lz šole Foedransbergove ter Herta Arko, Vera Popovič in Marjan Rus iz šole gosp. Betetta. Škoda, da ni nastopilo še par Ffuba-dovih učencev Klavirske točke ie prav dobro odigrala Antona Ravnika učenka Pavla Kane, kot spremljevalci so sodelovali pri klavirju konservatorijskl tigri Pavel šivic in Marta Valjalo ter kapelnik Balatka. — Spored je obsegal v glavnem domača komponista Lajovtca In Osterca. od tuiih pa ponaj-veČ klasike. Konec večera ie tvoril odlomek C. Franckovega oratorija — prolog in kvartet — Večer je uspel nad pričakovanje dobro, povsod je bilo videti skrbno šr1 o in temeljito pripravo, škoda, da spo-ed bil boli sodoben. Ali so temu krivi pevie politika in ne gosj>odarstvo. marveč vzgoja je bodočnost posameznika in naroda!« Še bolj resnično pa je. kar je rekel univ. prof. dr. Čajkovac, da naše šolstvo nazaduje. Danes smo že globoko pod predvojnim nivojem. Toliko za d?nes. Profesor. Smrt najstarejše Slovenke Sava, 16. junija. Danes opoldne je zasanjala večni sen najstarejša Slovenka ga. Elizabeta Vilko včeva, ki je stopila pred tedni v 102. leto svojega življenja. Ob priliki njene stoletnice se je je spomnil naš list z daljšim člankom, kjer je opisal naš poročevalec vtise prijetnega kramljanja s staro damo. Rajnica ie bila do svojega stotega rojstnega dneva vedno čila in živahna ter polna pristnega humorja in je znala z živimi besedami opisovati svoje stoletno življenje in svoje bogate spomine. Njena stoletnica je bila majhen praznik za vso dolino. Živahna ju-bilantinja je tedaj z dekliško živahnostjo sprejemala mnogoštevilne čestilce in čestilke in ko ji je priredila litijska »Lipa« svečano podoknico ter jo je obdarovala s cvetjem, je bila ga. Elizabeta kar židane volje. Po vstopu v drugo stoletje pa se je zdravje gospe Vilkovčeve kar preokre-nilo. «Stoletno življenje kar izsesa in izpije sile, da se začne človek zavedati svoje starosti...» Tako je pravila stara dama našemu poročevalcu, ki io je medtem večkrat in tudi nedavno še obiskal. Pa prav do zadnjih dni svojega življenja ni okusila ga. Vi'kovčeva nikoli zdravil, niti ni legla tekom vse dolge dobe v bolniško posteljo. Sveži zrak in zmerno življenje, to sta ji bili najjačji opori v življenju in orožje. s katerim se je borila proti starosti. «r»oda. če re prihaja iz Amerike. A^erk^ier '"e t>ntrd;! in povedal, da se niše To-žef FelVijan in da se vrača domov v Bočno v Zadreč-ko dolino. Tačas pa mu je padel črno oblečeni sopotovk — njegov lastni sin — okrog vratu in je presenečenemu očetu povedal V2s solzan, da ere na žalostno pot — na metarin pogreb. Ko je izvedel oče o bridki u^odi. ki ie zadela njegovo ženo, se je bridko raz'okal. nato na je vsa troiica. gospa. Jo*ef Felicijan iz Amerike in nieg^v sin Štefan Felicijan. ki je železn:ški sprevodnik v Linbl^n'. nadaljevala not v Bočno. V Bočni je pri Felicijanovi družini zavladalo zaradi nenadne očetove vrnitve neobičajno razpoloženje. Veseli trenutek očetovega povratka je udušila žalost radi smrti matere, ki je ležala ta čas na mrtvaškem odru. G. Felicijan. ki je mislil, da mu bo padla ob srečni vrnitvi njegova žena okoli vratu, se je bridko razplakal. ko je pokropil svojo življensko družico, katero so prihodnii dan spremili k večnemu počitku. O čudnem naključju, da je prišel g. FeMcijan iz daljne Amerike baš na pogreb svoje žene. se je raznesla vest kmalu po vsej gornji Savinjski dolini. Požig v Izlakah Zagorje, 16. junija V torek okrog polnoči ie v Izlakah začelo biti plat rvona in signal gasilskega trobentača je zdramil vso sosesko. Gorela je Vrboletova hiša. V razmeroma kratkem času so bili domači gasilci na mestu. Zbiralo se je tudi domače občinstvo. Vsa sreča je bila. da so bili prebivalci v okolišu goreče hiše tisto noč še pokonci in da se je med njimi nahaial tudi trobentač ter je na ta način bilo ljudstvo tako hitro obveščeno o požarni katastrofi. H'ša ie pogorela. toda prizadev^niu gasi'nega društva je nsoelo. da so požar omejili in tako preprečili katastrofo za vsa sosednja poslopja. ki so bila deloma krita s slamo. Vendar se ie opazilo, da cbramhno orodje ne ustreza pooolnoma. ker ie zmanjkalo cevi. ko co hotel' napeljati vodo iz potoka Čem-šenika. Zadovoljiti so se morali s sosedovim nan^iališčem. kjer pa je kmalu zmanjkalo vode. * Kako je ogeni nastal, zaenkrat ni do-gnnno. splošno oa se domneva, da ga le podtaknila zlobna mnščpvalna roka. V hiši ie stanoval najemnik rudar Pavle Pavlič. Urejuje najbolje prebavo! Cisti želodec in čreva brzo in ugodno! 1 omot pa vseb lekarnah Din 4.—. Premiferai Dan s nepreklicno zadnji'• rat! Pod alžirskim solncem Izvrstna \s bnal — Prvovrstni igralci! — Krasne naiavne slike. P-eds avf ob 3, »/,5, 6, 7,8 »/410. Z ižane cene! KINO IDEAL ki je prišel okrog 23. ponoči domov ter po večerji takoj legel k počitku. V peči že od poldne ni gorelo. Lastnik hiše. trgovec Anton Vrbole. ki je bil za malo vsoto zavarovan. trpi občutno škodo, istotako pa tudi najemnik, ki mu je zgorela skoro vsa imovina. Dr. Miian Šubic starosta Sokola II. Ljubljanski Sokol U bo praznoval danes na telo-vadišču na Prulah 20-letnI jubilej svojega obstoja ln bo razvil svoj društveni prapor. Br. dr. Šubic praznuje obenem z društveno 20-letnico svoi pet- letni Jubilej kot neumorni in Idealni sokolski starosta. Prevzel je vodstvo društva v I. 1923, baš ko le bil Sokol II po 15-letnici svojega obstoja na prehodu v svojo najkritičnejšo dobo, ki Je nastopila z 1 .1924. S krepko in neustrašeno roko Je vodil starosta br. dr. .Milan Šubic društvo nasproti 20-letnici, ki Jo bo praznovalo danes v znamenju okrevanja in trdne vere v lepšo bodočnost. Pod njegovim starostovanjem Je društvo kupilo svojo lastno stavbno parcelo na Prulah, ki Je že docela odplačana. Naši rciaki j na ameriškem severu North Stratford, N. H„ začetkom junija Cenjeno uredništvo »Jutra«! Gotovo še niste prejeli glasu za Vaš cenieni list iz tukajšnjega kraja. Tukaj nas je do 2u Slovencev. Naseljevati smo se začeli pred 8. leti. Dva izmed prvih sta bila Josip Knaus in Ivan Svašnik, oba doma iz občine Drage pri Loškem Potoku Takrat je postavila tukaj American Sugar Co. veliko tovarno za izdelovanje sodov za moko in sladkor. Kupili so mnogo gozdovja in ga začeli izse-kavati, Ker niso preslabo plačevali delavcev, se je takoj naselilo precej Slovencev. Kompanija pa je po preieku 4. let propadla in več delavcev se je moralo izseliti. Tudi sedaj smo Slovenci zaposleni v gozdu. Delamo drva za papir Sekamo samo mehki les. Stanujemo v gozdarskih kam-paih 5 do 14 milj od mesta. Delamo sleherni dan. če ie vreme dopušča. Zaslužek ni preslab, a treba je trdo delati. Kraj je oddaljen 7 milj od kanadske meje .torej smo visoko na severu. Pozimi vlada navadno oster mraz. poleti pa ni prehude vročine in prihaja semkaj mnogo bogatinov iz vseh delov Amerike na letovišče. Okolica je slična naši Gorenjski. Po dolini mične farme in vasi. v ozadju pa gorovje, imenovano »Whitte Mountain«. ki ga navadno vse !eto pokriva sneg. Hribi so močno zaraščeni s smrekami in jelkami, toda se ne ve. kako dolgo se še bodo ko-šatile, kajti sekire pokončajo vsako leto ogromne parcele gozdov, za pogozdovanje pa se nihče ne briga. V gorovju je mnogo divjačine, posebno srn. jelenov, pa tudi medvedov. Lovci so na jesen, ko ie lov odprt. prav podjetni. Zabave tu nimamo posebne. V mesto zaradi daljave ne gremo radi. Včasi zapojemo kako domačo pesem in čitamo novine. Kadar kdo prinese časopise v kampo. je v njej kakor v čitalnici. Imamo naročene vse slovenske ameriške liste, pa tudi -Jutro«, ki precej redno prihaja, seveda po 13 do 14 dni po tisku. Silno smo ga veseli, pa tudi ponosni nanj. Včasi dobimo pristni kanadski »whiskey«, ki pa ima to hudo lastnost, da nam Ie prehitro vzame moč v nogah in zmeša glavo. Dasi v deželi vlada prohibicija. se dobi pijače. kolikor kdo hoče. Kraj je. kakor že omenjeno, blizu kanadske meje. tore> kakor nalašč za tihotapce s pijačami. Zanimiv ie tudi tako zvani »Line House«. to ie gostilna, katera stoji ena Dolovica v USA. druga polovica pa v Kanadi. V pritličiu hiše je ena sama soba z eno mizo za pijačo. Na sredi mize stoji železen tnofJc, B drfl v eni roki ameriško. y drugi pa kanadsko zastavo, kar značl mejo dveh držav. Na USA strani mize se prodajajo brezalkoholne pijače, sladoled ki »cazKiy«, za kar pa s« tu na brigajo, na kanadski strani miz« pa se toči močno pivo, vino bi druge »trde« pijače in gostje ks suh« Amerik« s« drenjajo pred mizo kakor £etal« pred panjem. Precej zadovoljni smo tukaj, a mnogokrat si zattelimo domovine, livaia Bogu. da nam vsaj »Jutro« tako zvesto vzdržuj« zvezo s domačimi kraji. Toplo pozdravljamo v s« čitateljel — Josip Sieiančlč. Odkritje Gabronovega spomenika pri Sv. Križu Včeraj popoldne m je vršilo na pokopa« lišču pri Sv. Križu slovesno odkritje spomenika znanega koroškega borca in narod« nega mučenika župnika Antona Gabrona. Intimne prireditve se jo udeležilo okoli 150 pokojnikovih prijateljev in znancev, večinoma koroških rodoljubov. Med drugi« mi smo opazili dr. L Zbašnika • soprogo, župnika Vrhovnika, v*>učiliške profesorje: dr. Kušeja, dr. Ehrlicha in dr. Rožmana, inšpektorja Romavha, državnega pravdni« ka dr. Julija Fellacherja, Mašo Gromovo za Klob Primork in dr. Janka Pretnarja aa Jugoslovensko Matico. Plemenitemu pokojniku »ta govorila ▼ »pomin profesor dr. Valentin Rožič ia M a* Ia Gromova. Dr. Rožič je poudarjal, da sa je pokojniku izpolnil* želja, da leži v do« mačera slovenskem grobu, da jo doživel združenje Jugoslovenov, le žal, da ne vseh in to najboljših ne, t J. koroških in primor« skih Slovencev. Orisal je Gabronovo narodno delo v Skočidolu, kjer je deloval skoro 30 let, njegovo trpljenj« med svetovno vojno, ko so ga vlačili po ječah, in njegova romanja od vasi do vasi pred ne« srečnim koroškim plebiscitom. Pevci«dija» ki tehnične srednje šole so pod vodstvom p. Premelča zapeM ginljivo «Vigred» m •Spomladi vse se re«eli», nakar jc bilo po-čaščenje pokojnika zaključeno. Nova tehnika fotografije Na refciamnl 4'ca.nek, U smo sa objavili v it. 134 {kmi gornjim naslovom, smo prejeli od fotografskih strokovnjakov naslednje pojasnilo: Naše občinstvo in mi ljubljanski fotografi smo It večkrat brali reklamne članke o delih gosp. Beštra. Toda kar piše članek v »Jutru« me<}i na smešno«* in pov«, da pisec oim* pojma o fotografiji in njeni tehniki: manjka mu najpTimitrv-nejših strokovnih izrazov. Taiko pise o Bronze-*;!bex6klru/Gk. Kje J« le tega iznašei? C« Je pa jamemjai BronzesilberOldruck z BromOklruckora, ■aj povemo, da so imeli razni fotografi že zdavnaj razstavljene jako lepe Bromčldntake, pa tudi ie tclk tehnične proizvode kakor so Pigmect-druck, Guanmidruck itd. Do t« vrate dela »e g. Bešter do dane« še m povzpel. Kar pa g. kritik popisuje kot novo tehniko fotoerafije in amortvo-xa. Je aawakarske, železniške, poštne, administrativne, lekarnarske in druge. O vsaki šoli navaja knjiga podatke na osno« vi njene ureditve ter podrobno opisuje smoter in značaj šole, njen program, na« črt pouka, dobo afinji, nafta šolanja, ka« rijoro po absolirtoriju, točno pogoje sa sprejem ▼ šolo, razno ugodnosti in i« vm drugo potrebno. Smoter knjig« )• torej, da popolnoma ustreia dijakom in staršem pri odločeva« nju za šolanje ▼ strokovnih šolah ia jo zatorej odveč dokazovati njeno korist, tem bolj, ker bo po zadnjih zakonodajnih sklepih ▼ pri če t ku novega šolskega leta redu« ciranih več srednjih šol Pred to prosvetno reformo bo vefTko ftevflo dijakov hočel nočeš moralo zapustiti gimnazijo in presto* piti v katerokoli strokovno iolo. Opozarjamo roditelj« dijakov na to izvrstno in« formativno knjigo. Smatramo jo za primerno, da jo ob koncu šolskega leta pokloni« jo svojim sinovom in d« jo preko počitnic temeljito preštudirajo. Gena knjigi jo 30 Din in se naroča na naslov: Milovan Ri« stid, prof. III. moške gimnazije, Mrazoviča Sokače 5, Beograd Celjska policija prijela defravdanta, ki je poneveril 103 tisoč češkoslovaških kron Celje, 16. junija. Celjski policiji se Je posrečilo prijeti 12. t m. četvorico, ki ima na vesti precej težke delikte. Karol Miitsch, rojen 1887. v Zambergu na Češkoslovaškem, je bil od leta 1922. do 31. decembra uslužben kot sluga v veletrgovini za železnino Osvalda Roedla v drugem okraju v Pragi. Tvrdka ga je poslala s čekom v Nahod, od tam pa je prvega januarja zjutraj odšel čez mejo peš v Nemčijo in se odpeljal z vlakom v Berlin. V Berlinu se mu je posrečilo v nekem uradu za posredovanje služb dobiti sebi sličnega moža, ki mu je priskrbel za 400 mark nemški potni list na ime Franca Schulzeja. S tem potnim listom Je odpotoval v Zagreb, kjer je živela njegova sestra Hedviga, poročena z nekim CuTČičem. Sestre ni našel več v Zagrebu, nastanil se je v hotelu Imperial in končno zvedel, da se je sestra preselila v bližino Radeč. Pozval jo je brzojavno pod imenom Franc in ko se mu je sestra odzvala, | je povedal, da je poneveril večjo vsoto denarja. Hedviga je nato v neki banki v Zagrebu menjala češke krone za približno 45.000 Din. Bila sta skupaj s sestro tri dni. Dogovorila sta se, da bosta na neko drugo ime kupila posestvo, ker sta imela še okrog 135 tisoč Din v raznih valutah. Sestri in njenemu prijatelju }e podaril 6000 Din za nakup perila in obleke. Po daljšem iskanju sta kupila posestvo na Cretu pri Celju za 111.000 Din. dala popraviti hišo in nakupila nekaj pohištva in živine. Miitsch je oženjen, a ločen od svoje žene. Imel je na češkoslovaškem ljubico Ruženo Valačkovo, ki jo je našel po oglasu. Prišla je za njim in živela z njim, z njegovo sestro in njenim ljubimcem Žanom v skupnem gospodinjstvu. Dolgo časa je ta četvo-rica nemoteno uživala sadove ponever- be, dokler ni prišlo med bratom ln sestro do hudih prepirov. Zaradi nesoglasja sta se brat in sestra tako zeio sprla, da je prišlo v Celiu do dejanskega spopada, v katerega se je vmešal tudi ljubimec Mutscheve sestre Ferdinand Žana. Iz sovraštva sta drugi dan naznanila Schulzeja, reete Miitscha, da ima ponarejen potni list, katerega si je pridobil, da bi ga žena ne našla. Po tej prijavi je Miitsch izginil z doma s svojo ljubico in se nastanil v nekem hotelu. Policija ga je začela zasledovati, ker je obstojal sum, da si je nadel drugo ime in si preskrbel ponarejen potni list le zaradi tega. ker je izvršil kak zločin. Miitscha in Ruženo Valačkovo so aretirali pred sreskim poglavarstvom, še prej pa so spravili na varno njegovo sestro in njenega ljubimca Ferdinanda Zana. Miitsch je pri zaslišanju vse priznal. Trdil je. da se je že sam hotel javiti policiji. Pol milijona nagrade za izsleditev defravdanta Ljubljana. 16. Junija Jugoslavija se zdi inozemcem poleg vsega drugega kot varno pribežališče vseh onih, ki so v konfliktu z zakonom. Le pogosto imajo naše oblasti opravka z mednarodnimi pustolovci, ki hočejo raztegniti krog svojega udejstvovanja tudi na naše ozemlje ali pa se pri nas varno cdpo-čiti pred zasledovanji mednarodne policije. Ljubljanska policija je prejela te dni tiralico holandske policije, ki .zasleduje 42-letnega Salomona Liebermn.na, rojenega v Rigi. Ta mož, očitno zid. ie poneveril velikansko vsoto, in sicer 3 milijone holand-skih goldinarjev, kar pomeni v naši valuti 690 milijonov dinarjev. Kdor bo izsledil tega goljufa, čigar sled vodi v Jugoslavijo, bo prejel 2500 holandskih goldinarjev nagrade. t. j. približno po! milijona dinarjev. Šport na naših univerzah Po vzoru ostalih univerz, predvsem ame« riških, angleških in francoskih, se je začel šport tudi pri nas racijonalno gojiti in raz« vijati v širokih studentski* vrstah. Stvarna potreba za posebne izvenklubske in medklubske organizacije na naših uni» verzah se je pojavila, ko je internacijonal« na študentska konfederacija (CIE) skleni« la prirejati vsako leto tekme za svetovni univerzitetni šampionat v vseh panogah športa. Na teh tekmah so zastopani skoro vsi kulturni narodi sveta po svojih univerzitetnih reprezentancah. Tako n. pr. se je vršila taka studentska olimpijada lani v Rimu, katere se pa jugoslovenski akade« miki niso udeležili predvsem, ker niso ime* li svojih čisto studentskih športnih orga« nizacij in skupnega študentskega športne« ga foruma. Ni potrebno naglaševati velike važnosti nastopa našega naroda na teh najelitnejših športnih tekmah, zlasti ko se vrše letos v Parizu v zavezniški francoski republiki, ki z velikimi simpatijami spremlja vsak zdrav pokret v naši kraljevini. V svesti si vsega tega je Odbor za šport «Pobratimstva», zveze študentov kraljevi« ne SHS, ki ima svoj sedež v Ljubljani, v pretekli zimi dal inicijativo za osnovanje takih športnih organizacij na naših univerzah. Tako se je osnovala »Športna repre« zentanca ljubljanske univerze« in «Udru» ženje sportaša zagrebačkog sveučitelišta*, dočim na beograjski univerzi vodi začasno vse posle take organizacije «Beogradski universitetski sportski klub». V treh dneh bodo ustanovile te organi« racije svoj studentski športni savez, ki bo potem povzel vse korake na organizaciji za udeležbo naših najboljših atletov v vseh panogah športa na tekmah za svetov« no univerzitetno prvenstvo, ki se vrše le« tos v Parizu od 9. do 17. avgusta. Toda največji idealizem in volja za delo se ustavi pred največjimi zaprekami pri takih stvareh, to je pred finančnim vpra« šanjem, ki baš akademikom dela največ težkoč. Poleg podpore naše državne upra» ve, na katero upamo, apelirajo akademiki na javnost, da s svojo podporo omogoči nadaljne delo našim športnim organizaci« jam na univerzah. * Akad. državno prvenstvo v lahki atletiki: Včerajšnji rezultati: 100 m: 1. Stepišnik (L) 11.4, 1 Helle« brandt (Z), 3. Puc (L). Krogla: 1. HeJlebrandt (Z) 11.02, 1 Cur« čič (Z), 3. Smrzu (L). Skok v dalj: 1. Hellebrandt (Z) 5.96, Z Puc (L). 3. Stepišnik (L). 400 m: 1. Rittig (Z) 55.3 sek., Z Štolfa a), 3. Obadič (Z). Disk: 1. Hellebrandt 31.94, 2. Smerzu, 3. Bonač (oba L). 1500 m: 1. Valentekovič (Z) 4.45.1, 2. Šoukal (L), 3 Vukovič (Z). Skok v vis: 1. Medica (L), 2. Hellebrandt (Z), 3. Curčič (Z). Vsi 160 cm. Štafeta 4 X 100 m: 1. Univerza Ljublja« na (Omladič, Puc, Štolfa, Stepišnik) 47.4 sek., 2. Univerza Zagreb (Obadič, Jakupič, Rittig, Hellebrandt). Rezultati so slabi zlasti zaradi skrajno neugodnega vremena. Skupni rezultat 43 : 36 za zagrebško univerzo. — Današnji pro» gram je naslednji: 200 m, troskok, met kopja, 800 m, 5000 m, skok ob palici, sta« feta 400 krat 300 krat 200.krat 100 w Nogometna tekma med unh'erzama Za> greb : Ljubljana se ne more vršiti, ker je Zagreb v zadnjem trenotku brzojavno od* povedal. Zato se vrši lahkoatletski miting šele ob 16. uri pri znižani vstopnini: sede« ži 10 Din, stojišča 7 Din, dij. stojišča 4 Din. Mednarodni ten'ški turnir v Rogaški Slatini 23.-28. junija 1928. Vse hvale vredna je misel po oživljenju teniških turnirjev, ki so bili v naši ponosni Rogaški Slatini že pred več desetletji v navadi. Spočel je to idejo in jo bo po vseh znakih sodeč tudi častno izvršil s pomočjo oblastnega odbora mariborskega I. Sloven« ski športni klub «Maribor», ki beleži v raz« ličnih športnih panogah tekom poslednjih mesecev uspeh za uspehom. "Vsa svetovna zdravilišča imajo vsakoletne turnirje v te« nisu in pogosto v šahu ter tako s takimi prireditvami ne glede na svojo zdraviliščno plat privabijo pod svojo streho najodlič« nejše osebnosti iz tujih in domačih krajev. Zakaj bi tudi Rogaška Slatina oz. Sloveni« ja sploh ne šla po isti poti, da si še pove« ča svoj sloves v tu« in inozemstvu I Prvi korak ra mednarodno teniško tekmovanje za «prvenstvo zdravilišča Rogaška Slatina 1928» je storjen; kakor čujemo, se priprav« lja z vso resnostjo tudi šahovski turnir v istem zdravilišču. Predvojne teniške tumiTje v Rogaški Sla« tini je prirejal tamošnji Tennis«TurnirsCo= mite, dejanski vodja in organizator pa je bil Grazer Akademischer Sportverein. Že od nekdaj so se udeleževali tega turnirja najznamenitejši igralci Dunaja, Gradca, Budimpešte, Zagreba itd., ki so prišli sa« mo za časa tekmovanja v Rogaško Slatino, pridružilo pa se jim ie vsakokrat seveda še mnogo prijateljev belega športa, ki so se mudili na zdravljenju pri naših zdravil« nih vrelcih. Moralni in športni uspeh teh prireditev, ki se jih je udeleževalo aktiv« no okrog 50 igralcev, je bil vsakokrat zelo velik. Nagrade zmagovalcem je dajala zdraviliška uprava, ki je turnir tudi finan« sirala; skoro redno pa sta se izkazala z da» rili zmagovalcem tudi vlada in štajerski namestnik. Poslednji turnir je bil 1. 1913., torej ravno pred petnajstimi leti. Okusno tiskana vabila za letošnjo med« narodno tekmo v lawn«tenisu za prvenstvo Rogaške Slatine so bila razposlana v mno« ga večja evropska mesta. Z Dunaja sta n. pr. prijavljena avstrijska prvakinja gospo« dlčna Hagenauor tn g. Rolf Kinsl, ki si J« priboril v Avstriji drugo mesto. Obljubilo pa j« udeležbo na turnirju i« tudi reč od« ličnih igralcev iz Prage, Dunsja, Pešte, Ce» lovca in Gradca Da bo udeležba iz Zagreba, središča jugoslovenskega tenisa, rekord na, potrjuje dejstvo, da bo sa čas turnirja 23. — 28. t m. vpeljana posebna avto* ousna zveza Zagreb«Rog. Slatina»Zagreb za številne kibice. Da bo nad vso častno zastopana tudi Ljubljana ln v tenisu še na« prednejši Maribor, ni treba poudarjati. V petek 22. t. m. priredi ISSK Maribor vsem tekmovalcem pozdravni večer, med turnirjem bodo običajne kopališke zabave, koncerti in plesi, 27. iluminacija zdravili« šča, na Vidovdan pa razglasitev in obdari« tev zmagovalcev ter častni banket, ki ga priredi vsem igralcem ravnateljstvo zdra« vilišča. Turnir ae bo vršil pod pokrovitelj« stvom predsednika oblastnega odbora ma* riborskegs dr. Leskovarja. Xurnirski od« bor tvorijo gg. okrajni glavar dr. Kartin, ravnatelj zdravilišča dr. Ster, župan sla« tinski Stanko šentjurc in predsednik ISSK Maribora ravnatelj Toman, upravo turnir« j a pa gg. R. Šepec (nam. J. Videm šek) kot predsednik, I. Roglič kot vrhovni sodnik, F. Babič kot vodja turnirja in E. Bergant kot tajnik in blagajnik. FAC v Zagrebu. Včeraj v soboto Je dunajski FAC igral v Zagrebu proti Grad« janskemu ter zmagal s 4 : 2 (2 : 2). V 31. min. drugega polčasa je moral sodnik tek« mo prekiniti, ker je prišlo do spopadov med igrači. Motoklub Ljubljana opozarja tem potom vse svoje člane, da se sigurno udeleže vožnje Saveza v Celje, ki se vrši dne 17. t. m. Ker morajo vsi motociklisti biti zbra« ni v Celju že ob 10. uri se člani motokluba Ljubljana poživljajo, da s« zberejo že pred 7. uro zjutraj pri kavarni Evropa. Odhod iz Ljubljane je točno ob 7. uri zjutraj. Ker je to savezna prireditev, se člani še enkrat naprošajo, da se te vožnje polnoštevilno udeleže. — Odbor. Po svetu Scarone (karikaturo smo prinesli med tednom) je fenomenaina desna zveza uruguaj&kega moštva, ki >e po 3 urah 12 minut trdovratnega boja med Uruguajem in Argentino zabil zmago no sni gol in zasigural Uruguaju drugič svetovno prvenstvo. Argentina je ostala na drugem, Italija pa je kot najboljše evropsko moštvo zasedla tretje mesto. V boju za tretje mesto so podlegli Egipčani s 3:11 in spadajo potemtakem na četrto mesto. Ostalih 13 udeležencev je moralo po več ali manj srečnem žrebanju in zasluženih ali slučajnih porazih odstopiti. Vsega je bilo odigranih 18 tekem, v katerih je padlo 116 golov. Največ strelov sta postavili Argentina in Italija s 25 goli. Moštva, ki so izgubila že v drugem kolu, so večinoma zapustila Amsterdam, ostala pa so se deloma udeležila tolažilnega turnirja, kjer je žreb prisodil zmago Nizozemcem. Pokal, ki so ga prejeli, so velikodušno podarili svojemu nasprotniku, Cilen-cem. Naše moštvo je v vseh nogometnih krogih ugodr.o presenetilo in je res škoda, da ni odneslo prav zasluženo zmago nad Portugalsko, nakar bi se bilo z lahkoto držalo do semifinala z Argentino. Ponesrečeni pokalni sistem in pomanjkljiva ureditev sodniškega vprašanja sta posebno škodovala šibkejšim reprezentancam! — Strokovnjak, ki je gledal vse amsterdamske nogometne igre in imel pred seboj okoli 200 najboljših svetovnih nogometašev (amaterjev seveda!). Je kot posebnost postavil 22 najboljših nogometašev kot nasprotnike v evropski in ameriški reprezentanci. Postavil je sledeče: Vander Meulen (Niz.), Valla-na (Span.), Caligaris (It.), Pietroboni (It.), Gam-borena (Šp.), Janni (It ), Eliring (Niz.), Balon-cieri (It.), Braine (Belg.), Hofmann (Nem.) in Weber (Niz.) za Evropo in Mazalli, Nasazzi, Ari-sipe. Andrade (Ur.), Catanara, Monti, Carricaberri (Ar.), Cea, Pedrone. Scarone (Ur.) in Orsi (Ar.) za Ameriko. Po drugI, za nas častnejši verziji |e bil najboljši vratar Jugoslovan Siiliš iz Subotice. — Južnoameriška finalista bi sedaj radi kazali po Evropi; najbotj se potegujejo Dunaj, Budimpešta in Praga. Američani so n. pr. šli na Poljsko, pa niso imeli mnogo pokazati. Dočim so proti poljski državni reprezentanci igrali neodločno 3:3, jih je reprezentanca mesta Ledza porazila kar c 6:0. Cilenci so sklenili več tekem po Nemčiji. Na Egipčane, posebno pa njih sodniškega reprezen-tanta Jusufa Mohameda, s jahačev in vozačev prestolonasled« nik Petar» priredi 28. in 29. t. m. na voja* škem vežbališču kasačke dirko in jahalna konkurenco. Upoštevaje želje občinstva jo *dbor sestavil naslednji program: /. dan — 28. junij Začetek ob pol 4. popoldna. 1. Ljutomerska dirka za 3 — 12Ietn« t» goslovenske kasačke konje. Darilo 3000 dinarjev. Distanca 2200 m. 2. Nagradno skakanje čez 6 različnih zaprek. 3. Jugoslovenski kasaški derby. Nagrada 20.000 Din. Distanca 3200 m za 41etne ji* goslovenske konje. 4. Galop«dirka. Distanca 2000 m. 5. Ljubljanska dirka za konj« kasača. Darilo 3800 Din. Distanca 2200 m za 3 do 12Ietne jugoslovenske konje. 6. Jeau de barre, to je jahalna konkurenca med tremi jahači, od katerih dobi eden trak na ramo prilepljen in mu gs morata ostala dva jahača v gotovem času na do« ločenem terenu odvzeti. Zmagovalec j« ali jahač s trakom, ako ga obdrži v določenem času, ali pa dotični jahač, kateremu se posreči trak odvzeti. 7. Galopna dirka vojaških obveznikov, Distanca 2COO m. Nagrada 1000 Din. II. dan — 29. junij. 1. Heat«vožnja. Darilo 4800 Din. Distaik ca 1700 m. Za 3 do 121etne jugosl. konje. Heat«vožnja pomeni večkratno dirkanj« istih konj za darilo. Pravico do darila do bi konj šele tedaj, ako je bil pri dveh dirkah prvi. 2. Cigaretna tura. Pri tej jahalni prire« ditvi se postavijo jahači na eni strani dirkališča, dočim stoje na drugi strani v da« ljavi ca. 400 m dame, ki so jih izvolili posamezni jahači. Vsak jahač dobi cigareto in dama vžigalice. Na gotovi znak dirkajo jahači do izvoljenih dam in te jim prižgejo cigarete. Jahači se zopet vračajo na start in tisti je zmagovalec, ki pride prvi nazaj. 3. Drugi del heat*vožnje, kakor pod L razloženo. 4. Galopna dirka Distanca 3000 m. 5. Veliki handicap. Nagrada 3100 Din. — Distanca 2200 m za 3 do 121etne jugosL kasačke konje. Handicap pomeni izenačenje dirkalnih kvalitet posameznih konj. Konji torej, ki so se izkazali kot posebno hitri, dobijo k določeni distanci dodatek, tako da je njih proga, ki jo morajo pre« teči do cilja, daljša. Konji zopet, ki so se izkazali kot počasnejši, se postavijo pred običajno startno linijo. 7. Dirka za konje, ki niso dirkači. Ta dir« ka je odprta za vse konje poljubne staro« sti in se smejo vporabiti poljubni vozovi, le ne dirkalni voz. Distanca 2400 m. Dari« lo 1500 Din. Prijave naj te pošljejo do 24 t. m. na naslov: Dr. Luckmann v Ljubljani, Gradi« šče 4, kjer se dobe tudi podrobne infor« macije. Program je sestavljen tako, da bo nudil občinstvu mnogo užitka in se obeta lep športni uspeh, ker je zanimanje od strani vseh športnikov veliko. Izprememba zdraviliškega reda za letovišče Bled' Veliki župan ljubljanske oblasti je izdal naredbo, s katero se deloma izpreminja zdraviliški red za letovišče Bled. Izpremi* njata se §§ 15. in 16. naredbe velikega župana ljubljanske oblasti z dne 29. aprila io» ta 1926. se glasita odslej tako«ie: § 15. Vsak tujec, ki prenoči v zdravili« škem okraju v dobi od 1. julija do 31. av« gusta, mora plačati zdraviliško takso. Tuj« cem je prištevati tudi one posestnike vil, ki ne stanujejo stalno na Bledu. Za čas pred 1. julijem in po 31. avgustu se zdra« viliška taksa ne plačuje. Zdraviliške takso so dnevne in znašajo: a) v objezerskem pasu, t. J. na ozemlju, ki leži med jezerom in Bohinjsko cesto od hotela «Petran» in Vidovdansko cesto, Ljubljansko cesto do vštetega hotela cBeo-grad«, Prešernovo cesto, Cankarjevo cesto do všteto vile «Radoslava», Martinovo cesto in cesto pod Gradom do vštete vilo •Ribič«, kakor tudi od zgradb, ki imajo neposredni izhod na imenovane ceste: a) v hotelih, penzijah in gostilnah, nadalje na Rečici v hotelu «Triglav» po 8 Din za osebo dnevno. Enaka taksa se plačuje v vseh na vsem Bledu, ki jih oddajajo zgoraj označeni obrati na čigarkoli račun b) v vilah in hišah, ki ne pripadajo navedenim obratom in ki jih ti tudi ne oddajajo, po 8 Din za osebo dnevno do največ 15 dni, t j. 120 za osebo. b) ▼ zunanjem pasu razen vil, ki spada« jo pod točko A: a) v hotelih, penzijah, restavracijah in gostilnah, po 5 Din za ose« bo dnevno; b) v vilah in hišah po 5 Din za osebo dnevno do največ 16 dni, t. j. 80 dinarjev ca osebo. $ 16w Glede plačevanja zdraviliških taks ▼eljajo nastopne izjeme in olajšave: Najvišji kraljevski dvor z vsem osob-jem je izvzet od vsake takse. Takse prosti so nadalje zdravniki, otroci do vštetega 10. leta in služinčad. Do polovice so presti takse člani zdravnikove rodbine. V stanovanjih, navedenih pod točkami A. a) in B b) 5 ®o prosti takse do polovice jugoslovenski uradniki njihove rodbine Občinskemu odboru je prepuščeno, da na predlog zdraviliškega odseka v poedinih primerih takse primerno zniža ali popolnoma odpiše. Izpreminjati višino zdraviliško takse je pristojen na predlog občine veliki iuoan. Domače vesti * Na beograjski univerzi ]e napravil Izpit za geometra g. Leopold M a n d e 1 J, bivil državni uradnik, doma iz šmartna pri Litiji. Čestitamo! * šolske vesti. Stalnost je priznana na-■iedftrtm učiteljem(-icam) v ljubljanski in mariborski oblasti: Cvetko Martina v Črešnjevcu, Bitenc - Križnič Jožica v Per-točl, Bekar Mart. v Cadramu, KokalJ - Ba-tH Jagoda v Dev. Mar. v Polju, Viher Miroslav v Ljubnem, KilleT Erna v Gotov-ljah, Poznik - Kočevar Ana v Ptuju, No-vačan Josip pri Sv. Marjeti niže Ptuja, Kellerrberger Hermina pri Sv. Benediktu, Bašca Valerija v Sv. Urbanu, Lavrenčič Ana v Središču, Tušek - Jerin Marija pri Sv. Petru pod Sv. gorami, Šusteršič Julija pri Sv. Kunigundi, Markelj Anica v Št. Janžu, Erjavec Cirila v Št. Vidu pri Grobel-nem, Delaga Alozija v Koprivnici, Gruden Prane v Laškem, Mokorel Florijan pri Sv. Miklavžu, Koutny Viiibald v Zidanem mostu, Stana Gerlovič v Senovem, Bezjak Justina, otroška vrtnarica v Ptuju, Cetin Jo-slpina v Prevorju, Gole Marija v Gede-rovclh, Vivod Berta v Makolah, Jarh Justina pri Sv. Benediktu in Beloglavec Matilda pri Zg. Sv. Kungoti. — Bitenc Drago )e premeščen v Leskovec, srez Krško; Rudolf Godicl, strokovni učitelj v Mežici, je premeščen za strokovnega učitelja na meščansko šolo v Celje. _ V Valti vasi, srez Novo mesto, se otvori s šolskim letom 1928/29 peti razred, v Dev. Mariji v Polju pa vzporednica. • Slovenci hočemo imeti svoj lastni znanstveni forum. Zavedamo se, da znamo samostojno misliti. Vsa naša Inteligenca, ki Je skupno s sinovi drugih narodov študirali po tujih univerzah, dokler nismo imeli ie lastne univerze, se je mogla prepričati, da s svojimi duševnimi silami z njimi prav lahko tekmuje. Zato je čisto logična in za naš narod edino Častna posledica, da imamo svojo najvišjo šolo na svojih tleh. Pristopajte k društvu za nabiranje Narodnega univerzitetnega zaklada! Članarina je urejena takole: podporni člani plačajo letno Din 20; redni člani letno Din 50, oziroma Juridične osebe Din 100 na leto; dobrotniki •o oni, ki plačajo na leto Din 1000 ali enkrat vsaj Din 10.000, pokrovitelji pa plačajo na leto Din 5000 ali enkrat vsaj Din 50.000. Naslov: Ljubljana, univerza. Poštni ček. račun št. 12.36«. ♦ Vizum med Češkoslovaško ln našo kraljevino ie bil s 15. t. m. odpravljen. Tozadeven razglas tukajšnjega konzulata, ki ga |e priobčilo »Jutro«, je bil točen. Drugače se glaseča objava konzulata v Splitu je iz-ila, predno Je bil ta konzulat službeno obveščen od poslaništva v Beogradu o odpravi vizuma. ♦ Iz »Uradnega lista«. »Uradni list« it. 57. z dne 14. tm. objavlja pakt o prijateljstvu in prisrčnem sodelovanju kraljevine SHS in Poljsko, pogodbo o poravnavanju in arbitraži med kraljevino SHS in Poljsko, pravilnik o polaganju državnega strokovnega izpita za administrativno-pravno službo uradnikov - pravnikov I. kat. v šumarskl stroki, Izpremembe in dopolnitve v pravilniku o delovanju, redu in pouku na državnih trgovskih akademijah ter izpremembe ta dopolnitve v pravilniku o delovanju, redu in pouku na dvorazrednih trgovskih iolah. * Himen. Poročil se Je g. Lado H a r t m a n uradnik Ljubljanske kreditne banke, z gdč. Vero Komanovo, asistentko drogerije »Adrije«. Novoporočencema želimo obilo •reče! ♦ Smrtna kosa. V vojaški bolnici v Beo-rradu je umrl 8. junija orožniški poročnik Andrej Dujmovič, blagajnik orožniškega bataljona mesta Beograda. Pokojnik Je bil rodom iz Primorskega in je služboval kot orož nik v raznih krajih Slovenije. Blag mu spomin! ♦ Zakaj imamo zakone? Pišejo nam: Finančni zakon za leto 1928-29 v 51. 105, II. 4 pripomba določa naslednje: »Pripombi 2. k tarifni postavki 12. se dodaje nov tretji odstavek, ki se glasi: »Samoupravna telesa ne smejo ustanavljati prenosne takse na premično ln nepremično imovino za kritje svojih razhodkov. Doslej uvedene takse te vrste prestanejo veljati dne 1. januarja 1929 Po tem členu se torej prenosne takse ne smejo več dovoljevati. Finančno ministrstvo }e pa kljub jasnemu besedilu odobrilo mariborskemu magistratu doklado k pristojbini od prenosa nepremičnin in sicer eno tretjino pri nezazidani in eno desetino pri zazidani ploskvi. Ministrstvo je odobrilo pobiranje prenosne doklade ali takse kar je ravno s finančnim zakonom izrecno za-branjeno. Seveda nočemo diskutirati o umestnosti take prenosne takse, ki je morda za Maribor prav priporočljiva, gre tu le za načelno konstatacijo, da v naši državi zakone spreminja lahko vsak posamezni minister. Potem pa se čudimo, če se v Evropi dvomi ali smo res pravna država in vpra-iujemo se zakai potrebujemo parlament, če so gg. ministri vrhovni zakonodajalci? c. • Prva Jugoslovenska razstava amaterskih fotografskih posnetkov se bo vršila od 2. do 16. septembra v Sarajevu pod pokroviteljstvom mestne občine v slavnostni dvorani mestnega zastopa, ki Je ena najlepših v naši državi. Informacije daje Društvo Amater Fotografa, Sarajevo. * Kako se godi našim Izse^fncem v Južni Ameriki Tržaška »Edinost« je te dni objavila dopis nekega Alojzija Kravosa iz S. Paula v Braziliji, ki je v resnici kar nai-fesnejše svarilo vsem tistim, ki bi se hoteli Izseliti v Južno Ameriko. Dopisnik pripoveduje, da se nahaja v Braziliji precejšnje število slovenskih izseljencev, ki si naravnost s krvavimi žulji služijo svej kruh. Vročina je strahovita, tako da je marsikdo ne more prenesti. Voda topla, neprijetnega okusa, nezdrava. Legar ie najnavadnejša bolezen med izseljenci. Zaslužek ie skromen. Delavec zasluži komaj toliko, da se preživi, če pa zboli, Je izgubljen, če mu na pomagajo tovariši. Tako Je prišel pred tremi leti v S. Paulo neki Fran Jelerčič iz Renč. Kot zidar Je imel dober zaslužek, toda nenadoma ga Je napadla neka nalezljiva bolezen. V kratkem Je porabil vse svoje prihranke in ni imel ne za zdravila, ne za hrano. Da mu niso priskočili na pomoč njegovi rojaki, bi bil poginil, kakor pes na cesti. Zbrali so toliko denarja, da se je mogel vrniti v domovino. Dopisnik pravi, da naj ljudje v domovini ne mislijo, da se cedita med in mleko v Južni Ameriki in da naj ne verjamejo tistim, ki vabijo ljudi, da bi se izselili v Južno Ameriko. ♦ Ameriški izletniki na povratku. Z večernim brzovlakom je snoči odpotovala tz Ljubljane preko Jesenic in Pariza prva sku pina — 40 ameriških izletnikov, ki so se mudili v raznih krajih Slovenije pri svojcih na obisku. Vkrcali se bodo v Le Havru na sloveči brzoparnik »Ile de France« last fran coske paroplovne družbe »Cie Gle. Trans-atlantique«. Srečno pot in na ponovno svidenje! MiGGEROl oje za -oln- č^itj i i masažo -e ne prodaja od(>ito, te t »eč s»m v or g al"ib stek e-n cah po D n 12'— z varstveno znamko .z moreč" n imenom .N ggerol" D >ui se v se iek mah n crogerjah. Dr gerija GREGORIČ, L ubij na, Preš rn va ul 5. 7472 • Ciril - Metodova podružnica v Gornjem gradu priredi kegljanje na dobitke v korist CMD. Pozdravljamo to rodoljubno prireditev. Želeti je, da tudi druge podružnice, zlasti moške, prirede kaj sličnega v korist CMD., kajti družba je zelo potrebna vsestranske podpore. * Zdravljenje vojnih Invalidov v Toplicah pri Novem mestu sa prične 3. julija t. 1. za vse upravičene invalide ljubljanske in mariborske oblasti. Obsega radio-ema-nacijske kopeli, po potrebi tudi mehanote-rapijo; za ves čas zdravljenja brezplačna oskrba (hrana in stanovanje) v invalidskem domu v Toplicah. Pravico do brezplačnega zdravljenja imajo na osnovi določi: člena 10 inv. zak. pretežki in popolni invalidi, izmed lahkih in težkih pa samo oni, ki plačujejo manj nego Din 20 neposrednega davka, odn. oni, ki so radi revmatičnih in sorodnih bolezni proglašeni za vojne invalide. Prošnje je nasloviti na Velikega župana ljubljanske oblasti. Prošnji mora biti priloženo: 1. uradno poverjen prepis sodnega sklepa o priznanju invalidnine, 2. zdravniško izpričevalo uradn zdravi.ko, da Je zdravljenje potrebno, po potrebi pa še; 3. potrdilo davčnega urada o plačevanju neposrednega davka in 4. inva,idsko uverjenje o zadnjem pregledu. Dobo zdravljenja določi v vsakem posameznem primeru kopališčni zdravnik povodem Drvs zdravniške preiskave. Nastanitev je ;kup-na v Invalidskem domu za vse invalide brez izjeme * Zdravniške operacije. Kako se doseže kritje za stroške operacij? Odgovor daje obča zavarovalna d. d. »Sava<, Ljubljana, Sv Petra cesta št. 2. 1145 ♦ Nedeljski vlaki na progi Kranj — LJubljana gl. kol, Pričenši od 17. junija do 30. septembra t. 1. bode vozil po potrebi ob ugodnem vremenu ob nedeljah in praznikih na progi Kranj — Ljubliana gl. k. potniški vlak št. 927 z odhodom iz Kranja ob 19.57 in prihodom v Ljubljano gl. k. ob 20.45 in postankom v vseh postajah in postajališčih. Ta vlak bo vozil v svrho razbremenitve večernega vlaka, ki prihaja v Ljubljano gl. k. ob 21.08. kadar bode vozil vlak. bodo razobešeni na postajah od 11. ure daiie posebni razglasi. • Izletniški vlaki s polovično vozno ceno. Slovensko planinsko društvo obvešča javnost, da je uspelo doseči potom mnogih intervencij v železniškem ministrstvu in Generalni direkciji v Beogradu, da se uvedejo izletniški vlaki z znižano vožnjo 50% od prihodnje sobote popoldne dalje kakor je to bilo lani. To velja istotako za vlake v mariborski oblasti. Ta ugodnost se je letos raztegnila tudi na progo Kranj-Tržič. Ugodnosti stopijo v veljavo glasom sporočil ljubljanske direkcije drž. žel. v soboto 23. t. m. • Razpisana zdravniška služba. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu razpisuje natečaj za popolnitev mesta sekundarnega zdravnika v zdravilišču Brestovcu pri Zagrebu. Prošnje je treba vložiti naikasneje do 25. tm. • Razpisane sodne službe. Pri okrožnem sodišču v Celju se odda mesto viš. deželnosodnega svetnika. Prošnje je treba vložiti do vštetega 15. julija. Pri okrajnem sodišču v Murski Soboti se odda mesto izvršilnega uradnika. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 20. julija. * Enoletni trgovski tečaj Ant. Rud. Legat v Mariboru se začne dne 3. septembra t. i in traja deset mesecev ter obsega naslednje predmete: enostavno, dvostavno in ameriško knjigovodstvo, trgovsko računovodstvo, trgovsko korespondenco in kotoma dela, trgovinstvo in meništvo, bla-goznanstvo, trgovski zemljepis, lepopisje, Pri solnčenj: je neobb dno potrebna 7722 ..VELVET" TROP COL TON CREM3 ker -čltl o fd solnčarLo n one-Klina n| in o soešuje črmenje Ho krem vrtorab te ,,VEtV n " ThO iCtLTAN PtW3ER ki ho dopolni dei< van e i- reme in d?l Va; oolt zaže jeni efekt. Dob va se v vs; h e arna i, dtoger jah in p doonih rgovlnah. Glavno skladišča: PR DUKTUM BoškovKev« lroj 42 — Zagreb slovensko stenografijo, nemško stenografijo, strojepisje, slovenščino, srbohrvaščino ln nemščino. Italijanščina kot neobvezni predmet Trgovski tečaj je edini v Sloveniji, kateri Je bil od ministrstva za trgovino v Beogradu koncesijoniran. Opozarjamo torej na to ugodno priložnost za trgovsko izobrazbo posebno vse interesente. Šolnina je zmerna, tako da je udeležba mogoča tudi manj premožnim. Nadalje se šolnina tudi zniža, na kar se posebno opozarja. Vse drugo je razvidno lz prospekta, katerega lahko zahtevate brezplačno v trgovini tvrdke Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica 7, teL 100. 1152 • Dečva. Čujemo, da nameravajo naše dame Nj. Vel. kraljici Mariji v času njenega bivanja na Bledu pokloniti Dečvo. Ker pa dela kraljica z Bleda izlete v vse kraje Slovenije, bi bilo želeti, da naše žene in dekleta, deželanke - meščanke in letovi-ščarke zunaj v prirodi kar največ mogoče nosijo Dečvo. • Prve žrtve letošnjega kopanja. V Savi pri Zagrebu je utonil pri kopanju sedmo-šolec Krešimir Tomicak. Njegovega trupla še niso mogli najti. V Neretvi pri Mostarju sta utonila takisto pri kopanju 91etni učenec Savo Stajič, sin rudarja, in 141etni Branko Kučinovič, sin ravnatelja višje dekliške šole. Tudi trupel teh dveh utopljencev dosedaj še niso našli. • Samomor zaradi nesrečne ljubezni. Krojaški pomočnik Josip Mayer iz Zemuna je ime! ljubezensko razmerje z neko de-vojko iz tamošnje okolice Te dni je prejel pismo, v katerem mu je sporočila, da je med njima vsega konec. Mayerja je pismo tako pretreslo, da je skočil v Dunav in se utopil. Njegovega trupla še niso našli. ORIGINALNI ANGLEŠKI Kuhinjska posoda ie po uporabi zmeraj umazana. — Najbolje se pomije, da bo kot zrcalo, ako uporabljate tre*chcoai SchichKn Ominol za dame in gospode GR1ČAR & MEJAČ Šelenburgova ulica 3 7385*a CO Cn Gamma ♦ Pojasnjen zagoneten zločin na selu. Te dni se je pojasnil zagoneten zločin, izvršen v selu Preloščici pri Sisku. Leta 1921. so našli zaklanega starca Ivana Lokmerja, ki je prepisal svoje premoženje seljaku Miji Lokmerju pod pogojem, da ga bo ta vzdrževal do smrti. Po daljšem času je Mijo nehal izpolnjevati svoje obveze, pa mu je starec zagrozil, da mu bo odvzel svoje premoženje. Med tem so ga neke noči naš'i umorjenega. Čeprav je bil osumljen krvavega dejanja Mijo Lokmer, ga je sodišče radi pomanjkanja dokazov izpustilo na prosto. Pred dnevi so dokazali njemu in njegovima bratoma ter sosedu Antonu Draškoviču, da so oni izvršili zločin, ter so vse štiri predali sodišču v Sisku. • Tatvina dragocenosti v Dubrovniku. Radi tatvine draguljev in drugih dragocenosti v vrednosti nad 80.000 Din. o čemer smo poročali v včerajšnji številki, so bili aretirani služkinja Nika Ševelieva, njen zaročenec Viktor Kuk, pekovski pomočnik po poklicu, in neki Milivoj Rafajlovič iz Ča-čka. Tatvina je bila izvršena v stanovanju poročnika vojnega broda g. Ivana Kerna. Istočasno s to tatvino so bile javljene polici manjše tatvine v sosednjih vilah. Videti je, da je padla v roke policiji trojica, ki se je sistematično bavila z vlomi in tatvinami v okoliške vile. * Lažni baron pod ključem. V Zemunu so prijeli pustolovca Branka Kikiča, ki je nastopil pod zapeljivim imenom baron Aleksander von Zornberg Gallwitz in izvršil nešteto sleparij. Z njim vred so prijeli tudi nekega Oskarja Žebliaka, ki se je izdaja' za baronovega tajnika in knjigovodjo ITO — zobna Dasta najboljša. ♦ Trdovratno zaprtje, hemeroide, črevesne katarje, napetost, bolečine v bokih odstraniš s prirodno »Franz Josef« gren-čicc, ako ziutraj in zvečer spiješ malo kupico. Znanstveniki zdravilne vede trdijo, da je »Franz Josef« grenčica uporabljiva celo pri ranjenemu črevesu, brez vsakih bolečin. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Motorno kolo za 10.— Din lahko za-denete pri kolesarski loteriji Jugoslovenske Matice, koje žrebanje se vrši 1. julija t. 1. Vseh dobitkov je 600, med glavnimi eno motorno kolo in dvajset navadnih koles solidne francoske znamke. Srečke po 10 Din so naprodaj pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji, po raznih ljubljanskih trafikah in pri Jugoslovenski Matici v Ljubljani, Šelenburgova ni. 7-11. • Obleke kemično čisti, barva, pHsira in lika tovarna Jos. Reich. Radioemanaciisko termalno kopališče 36° do 38° C Dolenjske Toplice (Toplice pri Novem mestu), postaja Straža-Toplice dolenjske železnice, ozdravijo sigurno revma-tizem. nevralsriio (ishias). ženske bolezni, ostarelos* itd Vsaka tukajšnja kura čvrsti in pomlajuje Uspehe tega že str»'etia starega zdravlienia ne doseže nobena druga terapija. — V predsezoni znatno znižane cene — 20 dni z vsem pavšalno 1200 Din. Sezona od maja do oktobra. Zelezničnl popusti. — Fina restavracija. — Zahtevajte prospekte. Iz Ljubljane Fiedlerjevo patentirano sredstvo za pospe* ševanje rasti las je obenem najboljše sredstvo proti izpa« danju las, prhljaju in krhkosti las. Daje življenjsko sposobnost oslabelim lasem in tvori puh v krepke lase. Uporaba je eno« stavna ter se že po prvih poskusih izkaže kot jako potrebna Zdravniško preiskana in priporočena. Cena H litra & 65 Din, H litra d 85 Din Dobiva se v vsaki lekar* ni in drogeriji Ako tam ne dobite, obrnite se edino na GENERALNO ZASTOPSTVO za SHS: drogerija *N AD 4». Koiar i Gabrič, Subotica, telefon st. 637. Osebna vest G. dT. Rudolf Stein-metz - Sorodolski, načelnik ministrstva za trgovino in industrijo, ki potuje kot delegat za trgovske pregovore z Avstrijo, Je prispel v LJubljano in odpotuje danes na Dunaj. u— Občni zbor šentjakobsko - trnovske ženske podružnice CMD se bo vršil v torek dne 19. t m. ob pol 5. uri popoldne v društvenih prostorih v Narodnem domu. 1151 u— »Othelo«. Opozarjamo občinstvo na današnjo prireditev ZKD v prostorih elitnega kina Matice. Točno ob 11. dopoldne se bo predvajal s kratkim predgovorom znameniti nemški film »Othelo«, posnet po slovitem istoimenskem delu velikega Shakespeara Film, v katerem nastopijo v glavnih vlogah najboljši reprezentanti nemške filmske umetnosti z Emil Janningsom na čelu, je prvovrstne kakovosti in ga vsakomur najtopleje priporočamo. Cene 2 in 4 Din za osebo. u— Ljudski kino Matica bo predvaja! danes ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. krasni velefilm orijentalskega čara »Bagdadski lopov« z Douglasom Fairbanksom v glavni vlogi. Izvrstno filmsko delo moremo vsakomur najtopleje priporočati v ogled. Spričo nizkih cen 3 in 5 Din je to danes gotovo najcenejša ljudska zabava. 20 *etnica 17- junij — Prule Sokola II. Dečva. Ponovno opozarjamo naše narodnozavedno ženstvo, da je dečvino nageljnovo vzorčasto blago vseh barv na razpolago pri vseh trgovcih v vsej Sloveniji, tako da se vsaka žena in dekle sedaj v poletju lahko posluži pravilne Dečve. — Propaganda Dečve in Jugoslov. Matica. u— Zegnanje v Trnovem. Pevsko društvo »Krakovo - Trnovo« priredi dne 24. t. m. ob žegnanju v Trnovem veselico na gostil-riškem vrtu v Koleziji pri kopališču. 1142 u— Pevska Šola prof. dr. Pavla Kozine priredi zaključno javno produkcijo svojih gojencev. Spored obsega zaključene odstav ke različnih oper in sicer: I. C. M. Weber: »Čarostrelec« celo 2. dejanje. Duet Agate in Ančke, arieta Ančke, scena in aria Agate, tercet Agate, Ančke in Maksa. II. Čajkovski: »Evgenij Onjegin« 1. dejanje 3 slika Scena in arija Onjegina. III. J. Verdi: »Tro-vatore«. Scena in duet Leonore in Lune. IV. Čajkovski: »Evgenij Onjegin«, 3 dejanje 1 slika. Scena in arija Gremina. — Produkcija se bo vršila v torek 19. odnosno v petek 22. t. m. v filharmonični dvoTani ob 8. zvečer. Vstop prost. Sokol Vič se udeleži razvitja prapo-a bratskega društva Sokol II. s praporom. Zbiranje članstva v kroju in civilu ob pol 3 pred Sokolskim domom. Zdravo. — Odbor. Mestno kopališče na Ljubljanici se otvori danes v nedeljo dopoldne. u— Gradbeni direkciji! Prejeli smo: čujemo, da namerava gradbena direkcija prepovedati vsako kopanje v Gradaščici, ker bi se s tem bregovi nove struge pokvarili. Priznamo, da se nasipi ob strugi kvarijo, ker še niso dovolj utrjeni in poraščeni. Zato prosimo gradbeno direkcijo, da nam dovoli kopanje v spodnjem delu od Kolezije navzgor kakih 200 metrov, kjer so bregovi že poraščeni in trdni. Sem zahajajo uradniki in ubožnejši sloji, ki si ne morejo privoščiti kopališča zaradi večjih stroškov, zlasti če imajo veččlansko družino. Zato prosimo, da nam gradbena direkcija določi prostor od Kolezije navzgor, za kar ji bomo ze'o hvaležni. — Kopalci. u— Policijski drobiž. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki. 1 tatvina harmonike, 1 telesna poškodba, 4 prestopki pijanosti, 3 prestopki pasjega kontumaca, 2 prestopka obrtnega reda, 1 prijava glede izsledenega bivališča. i prestopek trpinčenja živali, 1 one* moglost na cesti, 1 prestopek kopanja na prepovedanem mestu, 2 prestopka cestnega policijskega reda in 1 prijava glede suma sovodstva. — Aretacija je bila izvršena samo 1 in sicer zaradi beračenja. u— Ukradena harmonika. Ko se je nahajala soproga ključavničarja Terezija Černetova iz Most št. 24 predvčerajšnjim okrog 12. na obisku pri sosedi Frančiški Koprivčevi, sta obe zapazili, da gre ob cesti neznan moški, noseč s seboj večji predmet, zavit v sivo odejo. Obe se za tujca nista dosti zmenili; ko pa je prišla Černetova v svoje stanovanje, je presenečena ugotovila, da so bile med njeno odsotnostjo ukradene 3000 Din vredne nove harmonike, last njenega brata Lojzeta. Istočasno se je prepričala tudi, da ii manjka siva odeja, v katero Je tat, ki je odšel v smeri proti Šmartnu, zavil harmonike. Na prijavo Čenetove se je odpeljal za tatom stražnik na kolesu, vendar tatu ni dobil. u— Zabavališče na velesejmu bo danes, v nedeljo, ves dan odprto. Vstop popolnoma prost. Veliki električni vrtiliak z letali, kakor tudi strelišče itd. bo nudilo cenjenim posetnikom kakor doslej vedno najboljše razvedrilo. 1138 u— Srečke državne loterije In Saveza invalidske organizacije se dobe v menjalnici Reicher - Turk. 1146 u— Dr. Demšar ne ordinira do 2. Julija. Sveta dolžnost vsakega obrtnika je, da podpre svojo stanovsko organizacijo s tem, da prevzame vsaj 10 srečk efektne loterije Zveze obrtnih zadrug v razprodajo. Cena srečke 3 Din. Žrebanje bo 28. junija. — Naročite jih takoj pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani, Beethovnova uKca 10. Iz Maribora a— Maturanti mariborskega učiteljišča Iz L 1880, 1881, in 188. Kolo časa se obrača vedno naprej in tako je blizu zopet čas našega običajnega spominskega sestanka, ki se bo vršil letos po lanskem sklepu določen v Slovenski Bistrici. Tovariši ostanimo zvesti naši tradiciji in se udeležimo vsi do zadnjega dne 7. in 8. julija t. 1 ter tako pokažimo svojo solidarnost posebno letos ko se nam pridruži še letnik 1882. Potrebna je pravočasna zglasitev s številom udeležencev. Prenočišča bodo pripravljena za vse pravočasno priglašene ali privatno ali v gostilnah. Nameravan je izlet z avtom v Rogaško Slatino in nazaj. Udeleženci naj se takoj javijo pismeno pri tov. A. Porekarju Maribor, Tattenbachova ulica 26 I. Sklicatelji: Šalamun Šimen, Porekar Anton in Kocbek Franjo. a— Na večer pred velikim sokolskim dnevom so že snoči zavihrale z mariborskih Itoslopij narodne trobojnice v pozdrav našim marljivim Sokolom, ki so se ves dan zbirali v Mariboru ne samo iz mnogih krajev mariborske župe, temveč tudi iz bolj oddaljenih mest. Včeraj popoldne sta se med drugimi pripeljala tudi starosta JSS g. En-gelbert Gangl in načelnik dr. Viktor Mur-nik ter se udeležila večerne akademije v Narodnem domu. a— Tiskovna pomota se je primerila vče-čaj v naznanilu smrti g. dr. Orosla. Spremenila ie ime pokojnikove gospe soproge Ina v Ana, kar tem potom popravljamo. a— Anketa vinogradnikov. Ministrstvo kmetijstva je predložilo vinarskemu društva načrt novega vinarskega zakona v pretres. Izvrševalni odbor društva Je na svoji zadnji seji ta načrt obravnaval ter stavi! svoje pripombe. Da se naše vinogradništvo seznani z načrtom zakona, sklicuje vinarsko društvo v Mariboru anketo vinogradnikov, ki se bo vršila 20. t. m. ob 10. na vinarski šoli z naslednjim dnevnim redom: Načrt no-yega vinarskega zakona; slučajnosti. Ker le »deva fivljenskega pomena sa naše vino- Kradnike, ter tudi drugače izredno važna, Kričakuje odbor obilne udeležbe. a— Vlom ▼ nčlteljlSče. V deževni nofl od petka na soboto je neznan vlomilec posettf konferenčno »obo državnega moškega učiteljišča, od koder Pa cd ničesar odnesel razen nekaj kolkov Ln pisemskih znamk Zaradi ropotanja »o se namreč zbudili v ravna teljevem stanovanju ter vlomilski obisk prepodili. Vlomilec ni bil videti strokovnjak ln Je prišel najprej samo vedrit v vežo, pozneje pa Je Izkoristil nočni mir, da pogleda, kaj bi se dalo vzeti iz pisarne. Lani je ob Istem času bilo vlomljeno v učiteljišče s podobnim neuspehom. Za Maribor in okolico so naše srečke, drž. raz. loterije na prodai v upnvi »Večernika", Maribor, Aleksandrova cesta 13 Na mnoga vprašanja sporočamo ttm potom, da bom j tudi v bodoče priobčtvali številke iz-žitbanih naših srtč« v .Jubu", tako, da ne bo potreba našim igra cem potov in povpraševanj po bankah. Zadru na hranilnica, glavna razpeče-valn ca srečk za S oveni o, L ubijana Sv. Peti a cesta 19. a— Predavanje OUZD o prvi pomoči Okiožni urad za zavarovanje delavcav piiredi v četrtek 21. t. m. ob 4. popoldne v meščanski šoli v Celju predavanje o prvi pomoči. Po predavanju se bodo vršile praktične vaje o Izvrševanju prve pomoči. Ker Je dolžno vsako večje podjetje, da razpolaga z lzvežbaniml močmi v dajanju prve pomoči ln ker Je to tudi v interesu posameznih delavcev, pričakuje urad, da bodo pri tem predavanju zastopana vsa večja podjetja lz Celja ln okolice. a— Najdeno kolo. V torek 2. t. m. »o na-ill na njivi imž. Mareka ob Ljubljanski cesti v Celju moško kolo, znamke »Waffen-rad Styria«. Ker Je bilo zadnjih 14 dni ukradenih več koles, Je upravičen sum, da Je Wio tudi to kolo ukradeno. Lastnik ga lahko dobi pri policijskem oddelku sreskega »02'avarstva v Celju. Iz Celja e— Clrfl Metodova ženska podružnica v Celja je poslala družbi od »dneva bonbonč-kov« 1493.20 Din. Iskrena hvala vrlim na-ttralkam in darovalcem! 1148 e— Frizerski salon za dame hi gospode Edvard Paidasch, se je preselil iz palače Jadranske banke v hišo trgovca g. Franca Koniga, z vhodom z ulice Matije Gubca 1144 Iz Novega mesta n— Tatvina gotovina in hranilnih knjU lic. V Družinski vasi j« neznan tat ukra» del pred par dnevi pred neko gostilno z vozička Josipini Kalčičevi iz Smihela več gotovine, ki jo je imela v ročni torbici. Tat se je ob tej priliki polastil tudi dveh hranilnih knjižic z vlogama po 30.000 in Z7.000 Din, naloženi v posojilnici v Treb* njem. n— Jadranske straže podružnica nazna. nja svojim članom in prijateljem, ki jih je okoH 300, da so prispele legitimacije za permanentno celoletno polovično vožnjo {io našem morju. (Lepaki po izložbah!). V epo usnje vezana legitimacija stane 10 Din Priložiti je fotografijo. Reflektanti naj se Čimprej oglasijo pri predsedniku podružni« ce učitelju g. Viktorju Pimatu, ki izdaja tudi lične društvene znake, istotako po 10 Din. Podružnica pripravlja skioptično pre» davanje «Naša letovišča na Jadranu«. V septembru bo velik »mornarski dan». n— Aretirana babica. V novomeške za« pore so privedli babico Hacetovo, po do» mače Pilko, obtoženo nedovoljenih mani* Eulacij pri izvrševanju svojega poklica, kjgodek je vzbudil mnogo pozornosti, n— Zaloteni hazardisit. V nekem noč« ilem lokalu v Novem mestu so zalotili več kvartopircev pri hazardni igri. Vsem so bile zaplenjene karte in denar. Pri ugoto« vi t vi dejanskega stanja je prišlo do raz» turljivih prizorov. Z Jesenic •— Kaldrminska dela na Jesenicah silno počasi napredujejo in občutno ovirajo pro« iaet po jeseniških cestah, posebno, ker se dela izvršujejo zelo nesistematično. Cesta od kolodvora do šole bi se morala zasipati v krajših etapah in to v polni širini. Na? iipni materijal naj bi se temeljito stlačil, najbolje s parnim valjarjem, katerega bi »i stavbna tvrdka, ki popravlja cesto v lastnem interesu mogla nabaviti ali izpo« soditi, ali pa naj bi se s cementnim valjem, ki ga sedaj uporablja, izravnala malo te» meljiteje. Tako pa je promet po tem delu ceste posebno motornim vozilom skoroda onemogočen, ker pri pasaži zeio trpi pnev. matika na ostrem kamenju. Sedaj, ko vla» da lepo vreme, naj bi tvrdka najela nekoli« ko več delavcev in izrabila priliko, sicer se bodo dela zavlekla do jeseni, ko nastopi zopet večno deževje in bomo Jeseničani zopet primorani v najbolj prometnem de« Ju Jesenic broditi po blatu. Dalje stoji vse delo pri železniškem podvozu in to zaradi tega, ker železniška direkcija še najbrže nI ukrenila vsega potrebnega glede naknadno povišanega proračuna. Zato stoje dela že nad pol leta in je stem zelo otežkočen pro« met med dvema najbolj obljudenima pre« deloma Jesenic in se je zbog nedovršenega predora pripetilo več lažjih nesreč. s— Novo avtopodjetje na Jesenicah. Ele« ganten 17sedežni avtobus, tipa Chevrolet, »i je nabavil tukajšnji hotelir g. Franc Paar za prevažanje potnikov v razne kraje Go. renjske, za kar ima že tudi tozadevno kon. cesijo. Vzdrževal bo od 5. junija do 15. septembra redno vožnjo med našimi leto. višči Mojstrano»Dovjem in Kranjsko goro na eni, ter Lescami, Radovljico in Bledom na drugi strani. Z uvedbo redne vožnje z avtobusom bodo naše prometne prilike po» Eolne in bodo naša letovišča mnogo prido« ila. S tem bo letoviščarjem na Bledu mo» goče, da se za malenkosten znesek vozijo t Mojstrano in Kranjsko goro, da si ogle« dajo naša romantična velegorja, odnosno da »e letoviščarji v Kranjski gori naužije« jo krasot in miline našega Bleda. 1111 s— Veliko Javno tombolo bo priredilo Sokolsko društvo na Jesenicah na praznik Sv. Petra in Pavla ob 16. za postajnim po* slopjem na Jesenicah. Po pripravah sodeč Vo to nedvomno največja tombola, kar jih J« dosedaj bilo na Gorenjskem, kajti aiup. na vrednost dobitkov bo presegala nad 50 tisoč Din. Za glavni dobitek je določena krasna kompletna zakonska spalnica iz ja* vorjevega lesa, vredna 7500 Din, fin Izd©« lek domačega priznanega mizarskega moj« »tra g. Filipa Lazarja. Dalje so ie določe« ni kot glavni dobitki izvrsten šivalni stroj, moško kolo, krasna otomana in eleganten otroški voziček. Dobitki so razstavljeni v paviljonu gospe Jamrove pred postajnim poslopjem na Jesenicah ter se pri njej in f>ri g. Ceponu dobijo tudi tombolske tab» ice v predprodaji po 3 Din. Pri tomboli bo svirala polnoštevilna društvena godba na pihala. Iz Litije t— Naročite se na eSlovenski Narodni Za Litijo in okolico se je dosegla pri upra« vi cSlov. Naroda« izredna ugodnost. Upra« va pošilja časopis že s popoldanskim vla« kom, ki pride v Litijo ob 18.25 in se ga po posebni raznašalki takoj razdeli med na» ročnike, ki ga prejmejo najkasneje do 19. Novi naročniki se prijavijo lahko upravi v Ljubljano ali pa hišniku v Sokolskem do« mu. Naročnina za one, ki imajo žc «Jutro», znaša 10 Din mesečno. Iz Zč^oria S— Neutemeljene govorice. V Zagorju se je te dni razširila govorica, da je prišlo v Trbovlje večje število vojaštva, da zatre upor nezaposlenih rudarjev, ki so zaradi nezaposlenosti hudo razburjeni. Izkazalo se je, da so te neutemeljene govorice razšiT« jali gotovi elementi, da bi kovali političen kapital v korist svojim načrtom. Gotovi listi, ki imajo tendencijozne namene, so iz« rabljali težak socijalni položaj delavstva, da bi ga zapletli v zmedo, mesto da bi mu pomagali. Delavstvo posebno obsoja pisavo «Slovenca», ki pripisuje krivdo drugim. Ali mar ne sedijo v vladi gospodje od SLS, ki bi lahko zahtevali od vlade, da se doba« va premoga pravočasno izvrši, da bi delav« stvo ne trpelo na zaslužku? Upamo, da bo delavstvo spoznalo, da jih SLS pozna le v času volitev, sicer pa da nima zanje nobe» nega soeijalnega čuta. z— Apel naprednim krogom. Posestniku Jerneju Jesenšku iz Laz št. 7, občina St. Lampret, je 31. marca zgorelo poslopje in vsa obleka. Za druge pogorelce je razdelil nekaj podpore litijski poslanec, le Jesenšek ni dobil izjemoma nič, ker je član SDS. Napredne kroge prosimo, naj bi mu daro« vali po možnosti obrabljene obleke ali pa ga gmotno podprli. Vsak dar je dobrodo« šel. Odda naj se tajniku kraj. org. SDS g. Kušarju v Zagorju. z— Kriza je rešena. Včeraj so pričeli t oddajo premoga železnicam, ki so bile ba« yt z zalogami popolnoma izčrpane. S tem je delavstvo rešeno skrbi in gladovanja, obrtništvo pa obvarovano pred novimi hu» dimi udarci. Intervencija poslanca dr. Zer» java na prometnega ministra je torej uspe* Ia popolnoma. z— Prošnja na oblast. Sresko poglavar« stvo v Litiji je vzelo koncesijo šoferju V. Valandu. Začasno dovoljenje je dobil šo» fer g. Gačnik iz Trbovelj. Prebivalstvo že« Ii, da bi se podelila koncesija dvema šofer« jema, in to v interesu rednega prometa. Upamo, da bo oblast vpoštevala želje in potrebe prebivalstva ter izdala koncesijo, če le mogoče domačinoma. Porota Maribor, 16. junija. Smrtna obsodba pred mariborsko poroto Danes je bila zaključena porotna razpra« v a proti Francu, Kristini in Janezu Štrafela, ki so bili obtoženi umora 731etne posestnice Marije Majeričeve. Po govorih in replikah javnega obtožitelja in zagovornikov je po« dal predsednik razprave viš. dež. sod. svet« nik Posega izvleček iz obširnega dokazova« nja, nakar so se porotniki podali malo pred 12. uro k posvetovanju. Zakonca Franc in Kristina štrafela sta bila ves čas razprave zelo razburjena ter sta večkrat tudi zaplakala Francov brat Janez je bil pa ves čas popolnoma miren. Porotniki so se posvetovali tričetrt ure ter odločili z osmimi glasovi, da je umora kriv samo Franc Štrafela brez soudeležbe Kristine in Janeza. Glede Janeza Štrafele so soglasno zanikali stavljeno vprašanje. Na podlagi tega izreka sta bila Kristina in Janez Štrafela oproščena, Franc Štrafela pa je bil obsojen na smrt na vešalih. Ob« sojenec je najavil ničnostno pritožbo. Razstave in šolstvo »— Razstava v* Šmartnem. Pribo«kiVo nedeljo, 24. t. m., bo razstavila imarslca ofertm ia osnovna toda Bde lic« del io risb »volih tolarjev. Ras-stava, b kateri oi nič vstopnine, bo otvoifcaa ©4 7. ar« zjutraj do 7. vrt zvečer. I— Na 1L de ki. m ešč. ioli v UnblJad VII bo danes (dne 17.) razstava žen. ročnih del in risb od 8. do 12. in od 14. do 18. Istotam bo vpisovanje za prihodnje kilstko leto dn« 29. ia 30. t. m. od 8.—12. Začetkom šo-lskega k ta m smejo vpisati le učenke, ki imajo ponavUakii izpit. Vpisovanje druzih učenk se sme v Jeseni izvršiti le i dovoljenjem prosvetnega inšpektorja. i— Državna učiteljska šola v Pakracu, ki le v malin priredila poučni izlet v Slovenijo, Je bila v vseh krajih, koder je potovala .najprisrčneje sprejeta. Ker s« ne more zahvaliti vsem posebej, izjaia tem potom najglobljo zahvalo vsem onim 22. v Ljubljani, Kraniju, Jesenicah, Bledu, Trbovljah, Hrastniku, Celju, Ponikvi, Mariboru, FaM in PtujU, ki so pripomogli, da je ta klet v Slovenijo tako lepo uspel. Hvala vsem! Ravnatelj M. Sučevič. i— Državna strokovna šola za puškarstvo v Kranju. Vpisovanje učencev se bo vTŠilo dne 1. in 2. Julija od 9. do 12. in od 14. do 16. Sprejemni pogoji so: Dovršena vsaj 5 razredna ljudska šola .starost 14 let (to starost mora učenec doseči v tekočem šolskem letu) in da je učenec zid r a v ter normalno razvit. Učene! se imajo predstavi*} ▼ spremstvn roditeljev ali njih namestnikov in se izkazati z odpustaico ljudske šole, rojstnim listom in domovnioo. Vpisnine in šolnine nd. Pouk traja 4 leta. Za praktični pouk dobijo učenci ves materijal in orodje brezplačno od zavoda, za teoretični pouk i s. knjdge, risalno orodje itd. pa morajo prinesti seboj. Po dovršeni učni dobi dobilo učenci-absolventi odhod-na izpričevala, ki jim dajo — po izpolnitvi zakonitih predpogojev — pravioo do samostojnega izvrševanja puškarsike, oziroma graverske obrti, lepo bodočnost pa imajo tudii kot stTokovno-teh-nično kvalificirani orožarji v vrstah naše armade. Vsa nadaljna podrobna pojasnila daije ravnateljstvo ki je nastanjeno v drugem nadstropju drž. realne gimnazije v Kranju. š— Vodstvo drž. zavoda za slepe v Kočevja se najlepše zahvaljuje za denarno podporo 115.50 dinarjev, kj Jo je poslal za slepe gojence gospod katehet oče Feliks, kot daj učenk III. im IV. razreda II. dekliške meščanske Šole v Šiški, nabran ob priliki šolskega izlata. Živeli plemeniti posnemovalci! Vodstvo. š— Na drž. ženskem učiteljišču v LJubljani so se vršili od 5. do 13. Junija pod predsedstvom univ. prof. dr. Nikole Radojčlia kot ministrskega odposlanca zrelostni izpit. K izpitom se je prijavilo 45 kandidatk, in sicer 44 rednih gc,;«nk in 1 izredna kandidatka, ki Ji Je ministrstvo pro-svete dovolilo polagati dopolnilni izpit v svrho nostrifikacije zrelostnega izpita. Izp.it je napravilo 37 kandidatk, med temi 9 z odliko; 8 kandidatkam se je dovolil ponavljal™ izpit v jesenskem roku. Izpričevalo zrelosti so ip rej ele gospodične: Anion Viktorija, Berger Marta, Bezelj.k Vida (z odliko), Brenk Marija, Bučar Nikolaja (z odliko), Čeh Ana, Dobn kir Ivana (z odliko), Dolenc Matilda, Erkcr Berta (z odliko), Gale Ana, Golob Franošika, Hlebec Marija, Jeroeiec Ivama, Kalan Veronika, Kocjan Angela, Koderman Milena. K6sti Ljudmila. Krasič Hilda, Matzele Marija, Merhar Feliksa (z odliko), Merhar Marija (z odliko), Mlakar Nada, Oraše.m Angela, Pavle bič Irena, P.izzulin Ana, Po&okar Rafaela, Pun-čtth Julij a na, Rihar Rozalija, Svetrna Frančiška, Sesula Ivana (z odliko), Šetinc Daniela, Šiška Ana. Švigeli Marala, Tavčar Vlasta (z odiiko), Torelll Ana (z odliko), Vrhovnik Marija, Zupančič Natalija š— Zahvala. Olb iprilHki šolskega izleta 3. razreda ljudske šole iz Moravč nam je ugledna tvrdka «Aliko» izkazala svoj obrat v oddelku za brezalkoholne pijače in vse udeležence vzpodbujala k abstinenci. Po ogledu nas je poikrep-čala tudi z osvežujočo »oraTvžatdo« ter vsalkega malega izletnika obdarila še z malo stefclenko take pijače. Za vso gostoljubnost se ji prav iskreno zahvaljuje razrednik. i— Na državni meščanski šol! na Raketa se bo vršila sklepna služba božja 28. Junija ob pol 9. Po službi božji proslava in razdelitev izpričeval. Vpisovanje v 1. razred bo 29. Junija od 10. do 12., v 2. in 3. razred pa 30. Junija od 8. do 12 V jeseni ne bo nobenega vpisovanja. Natančnejša pojasnila pri ravnateljstvu. š— Prosvetno delo na Jesenicah. Jeseničani smo precej skromni ljudje in ne obešamo vsakega pokreta, ki ga vršimo v dobrobit prebivalstva na polju šolstva ln prosvetnega dela. — Malokdo ra«»rnln?ki e»*oi1 » i,inh'i»iM 16, junija 1928. ViSirift haromrtra 108.8 m Kraj Ca.s § • k JO S Q £ u f- — » Muci vetru in brzina 9 metnb -o X & ■jpazuvan is Ljubljana o4 4 Uči al E 2 10 Maribor , • . 64 7 14 95 NW 1 7 Zavrel- .... /f)4 4 15 8* mirno 10 Beograd , ■ . 8. /613 1" 76 W 4 8 Sarajevo , , . 6 i'c 14 77 mirno 10 Skopi je .... 75 i S 24 -6 mirno i Dubrovnik . , ,59 3 23 71 E 1 0 Split , . . t . 7. 53-7 24| 5 i NE 7 1 Padavine Vrst« • mit iti l are dež dež dež 18.0. 21.0 5.0 Solnce vzhaja ob 4.12, zahaja ob 19.49, luna vzhaja ob 2.43, zahaja ob 18.38. Dane- !c bila v LiuMiai 't:mpc nuia Južno od Alp smo imeli ta tedeo razmeroma mirno vreme, dosnaila ves čas jasno šu zelo vroče; tudii dnugi tedeo junija je bilo pravo poletje. Po ostali Evropi je bilo vreme po večini mnogo boj) nemirno ki spremenljivo. Velika depresija, 'ka se Je pojavila koncem poprejšnjega tedna xa-■padno od Irske in nam zapretila s temeljitim poslabšanjem vremena, jo Je mahnila namesto proti vzhodu — proti severozahodu, taiko da Je bilo njeno središče v nedeljo zjutraj sad Severnim morjem, v ponedeljek nad južno Norveško, a v torek zjwraj že nad srednjo Švedsko. Slabo vreme, ki ga je prinašala s seboj, Je šk> tedaj mimo nas na sever; dosegel nas je samo manjši zračni vrtinec, bi Je spremljal glavno depresijo na južni strani. V noči od ponedeljka na torek Je šel čez nas, povzročil nevihtno razpoloženje, a nam dal le neznatno ploho dežja. Vrenje se Je tem hitreje zopet popravilo, ker se Je depresija premikala zaLo nagk). Za njo Je prav tako naglo pritisnil visok zračni tlak, ki se J« izobličil v obširnejšo anticiklono; pod njenim gospostvom smo zopet dobili lasne, lepe, že prav močno lepe dneve. Anticiklona pa je šla hitro čez srednjo Evropo preti jugovzhodu; v sredo in četrtek, ko je potovalo njeno središče čez naše kraje, smo imeJi nekaj časa nebo cek> morije vzbtirkaao. brez oblak* 17.3 C, najvišja, 11.0 C najnižja. Ali od zapada, z Atlantskega oceana, te Je pojavila medtem že nova depresija; v četrtek aju-traj Je bila nad Kanalom ia povzročila tam prav hude viharje m obilo dežja v severni Franciji in zapadni Nemčiji. Podila pa se J« hltTO proti vzhodu in njeno središče Je bilo že v petek zjutraj nad vzhodnim Baltiškim morjem. Območje njenega vrtinca pa Je »egallo daleč proti Jugu. tako da ni prinesla dežja in večjih neviht samo v severnih alpskih deželah — tamkaj je nastopil vremenski prevrat že v četrtek zvečer — marveč tudi južno od Alp, samo da ea dan pozneje. Od severozapada je planil mrzel -zrak in prepd*vil zapadno ter srednjo Evropo; naše kraje je dosegel od petka na soboto. Južno od Alp je osteh od vremenskest preobrata manjša depresija, ki Je povzročila burjo pri nas. Toda od zapada pritiska zopet visok zračni tlak in nam obeta zopet lepš« vrem». Dunajska vremenska napoved za nedefjot k- piremenljivo, na nekaterh krajih dež ni izključen, hladno. Tržaška vremenska napoved za nedeljo: Zmerni vetrovi z vzhoda — severovzhoda, nebo večiiKJma jasno, temperatura od 17 do 23 *topiaj, d presu»o«o koristnega aa pontjh fhrijeatfe. Oa pa pokažejo učenke tudi lirik Javnosti, kaj m m naučile ki kaj so asredtt« ▼ teka letošnjega leta. priredita oba zavoda ▼ nedeljo 17. i. m. razstavo svojih del, ki *4cer v osnovni io* oa Jsseofcafc. Raostsrvs bo otvoriena od 9. do 12. ki od 14. do IS. OospodttJska tola razstavi »vo* et iaiUk« t svojih lokakh »Tečaj, pa v risat-niči osnovne tole Pripoarinjano. da rodi gospodinjsko tolo idč Vild Simči&eva. «Teča}» ps vodi strokovna učiteljica gdč. Julka Kosova. Razstava obeta biti nekaj posebnega. Naši onstran šranic Nova italijanska izzivanja v Zadru Dasiravno •« z italijanske strani cMrfoje, da ni bilo v Zadru nikakršnih prorijugoslovenskih demonstracij in podobnih dogodkov, in ac trdi, da se ni niti enemu Jugoslovanskemu državljanu pripetila s strani Lahov niiti najmanjša nevšečnost, se sedaj vendarle doenava, da so zadrski Lahi po napadu na jugoslovenskega konzula te dni napadli tudi tajnika Jugoslovenskega konzulata g. Mirkoviča in sicer prav pred samim jugoslovenskim konzulatom. Lahi trdijo, da se je izvršil ta napad na g. Mirkoviča, češ, ker Je nosil v gumb-niei znak »Jadranske straže«. G. Mirkovič se ni dal mimo napadati, temveč Je pokiical na pomoč karabinaerie, ki so st odzvali njegovemu klicu in odstranili napadalce. Da bi bili napadalci kaznovani za svoj napad na tajnika naieza konzulata, pa seveda ni pričakovati, in gotovo tudi ne bo nika&ega zadoščenja s strani italijanske vlade. Stalno izzivanje pomenijo tudi lepaki, ki so nalepljeni po zadarskih uličnih vogalih. Na teh lepakih se fiita dobesedno tole, za oašo državo skrajno žaljivo besedilo: »Imetje vseh jugoslovenskih podanikov r Zadru je jamstvo našim (italijanskim) sonaTodnja-kom, ki se nahajajo v Šibeniku ln Špiku.« Fašistični listi so takoj po šfbemiških in spttt-skih protiitalijanskih manifestacijah oblavMi nekak proglas, s katerim se le imetje naših državljanov proglasilo kot Jamstvo za Italijane, ki žive med našim narodom, a da so sedaj celo nalepili ta proglas po zadarskih ulicah, Je izzivanje. ki ga naša vlada nikakor ne bi smela trpeti. Radovedni smo le, ali se bo v Beogradu kaj ukrenilo v tem pogledul p— Zanimiva aretacija. Pred kratkim je bil v Gorici aretiran Jurist Drago Bajec, ki je vpisan na padovanski univerzi in se je pred nekoliko dnevi vrnil iz Padove v Gorico. S seboj je prinesel tudi dijaški slamnik. Kakor je znano, je še nedavno sam Mussolini priporočal nošo slamnikov, češ, da je to v prid italijanski industriji, ter je tako Jurist Bajec storil Kotovo hvalevredno dejanje, ko si ie nabavil slamnik. Ker se pa dijaštvo na italijanskih univerzah razlikuje po raznobarvnih trakovih, ki se nosijo na pokrivalu, je imel jurist Bajec na slamniku moder trak, znak, da je jurist, poleg tega pa tudi še barve vseučiliškega mesta, v tem slučaju barve Padove, torej belo in rdečo. To pa nikakor ni bilo po godu goriškim čuvarjem javne varnosti, pa so ustavili Bajca na ulici in ga gnali na kvesturo, kjer so ga pridržali v zaporu dva dni. To pa še ni zadostovalo, kajti na domu so mu še izvršili hišno preiskavo in mu odnesli celo tudi sezname članov Goriške Matice. Jurist Bajec se bo v drugo pač premislil, preden bo zopet kupil in nosil dijaški slamnik, čeprav celo sam gospod Mussolini priporoča tako nošo. p— Zanimivi dogodki na Postojnščlnl. Ko se je prvo nedelio tekočega meseca praznoval po vsej Italiji državni praznik ustave, so se po'vsem postojnskem okrožju či-tali napisi »Živela Jugoslavija« in »Dol z Italijo!« V Hrenovicah pa so neznanci zamenjali italijansko trikoloro z iugoslovensko trobojnico. Seveda je zaradi teh napisov in zamenjane zastave nastal pravcati vihar. Sledila je preiskava. Premetali so vse. a »zločincev« niso mogli izslediti. Ker pa nekdo mora biti kriv. so končno aretirali in pridržali v zaporu trgovca Josipa Kraigherja iz Postojne, ki se je tistega dne slučajno po opravkih vozil z avtomobilom po deželi, in pa trgovca Hraševca iz Hruševja, katerima pa seveda ne morejo dokazati ničesar, ker v resnici nista zagrešila mkake protizakonitosti. p— Denar, ki stopi te veljave. Italijanski bankovci po 25 lir izgube popolnoma svojo vrednost s 30. junijem t. 1 Bankovci po pet in deset lir pa ostanejo v veljavi še do 31. decembra t. L Javne blagajne pa jih bodo sprejemale še do 30. junija prihodnjega leta, potem pa tudi poipo-lnoma Izgube svojo veljavo. Tako ostane v veljavi edino le še papirnati denar po 50, 100, 500 in 1000 Kr in kovinasti po 5, 10 in 20 centesimov teT po 1, 2, 5, 10 tn 20 lir. p— Umrl |e v Lazn&h pri Kozani po vsem Goriškem znani m splošno spoštovani veleposestnik Anton pl Reya. Pokojnik Je bil mož kre-menit-e ga značaja, dobrega srca, izvrsten gospp-dar. V predvojnem času Je bil celih dvanajst let župan kojščanske občine. Marljivo se Je udeleževal pred vojno tudi prosvetnega in narodnogospodarskega dela. Bodi mu blag spomni p— Zaradi žaljenja veličanstva In Italijanske vojske so karabinijerji te Vipave aretirali nekega Antona Furlana, starega 31 let, iz Gradišča pri Vipavi, ker se Je baje vpričo nekega vojaka 152. pešpolka brigade «Sassari» v Vipavi žaljivo izrazil o italijanskem kralju ln italijanski vojski. p— Nesreča pri procesiji. V Stisrjah pri Ajdovščini se Je pri procesiji na sv. Rešnlega Telesa dan dogodila nesreča, ki ni raivno zahtevala ČJoveškh žrtev, pa bi bil« lahko postala usodna sa več mladih življenj. Za Marijinim kipocn, Id •o sa nosili v procesiji, so namreč šle šolske deklice v belih oblekah in z razpuščenimi lasmi, zaodetimi s tančico. V rokah pa so nosile goreče sveče. Neka deklica je po neprevidnosti s svojo svečo užgala tančico oa kipu ln v Istem trenutku se je vnela neki drugi deklici njena lahna bete obleka. Ženske, ki so bKe v bližini, so s šopi cvetlic, ki so jih nosile, naglo pogasile gorečo obleko ta tako preprečile večjo nesrečo. Pač ni pametno, da se takim mladim otrokom daj* v roke goreče sveče I p— Nove Uprememb« neManjansUh priimkov. V zadnjem času se Je precej pomnožilo število prosilcev z« tapremembo neitalijaaskili priimkov v tržaški provinclji ki fašistični trsti skoraj v vsaki številki objavljajo njihova imena. Pritisk s fašistične strani se Je pač povečal v tem pogledu ki tako se opaža, da so zlasti državni nameščenci začet! drug za drugim zaprošati za iz-prememlbo priimka. Za danes naj navedemo nekatere najznačilnejše izpremembe, katere Je te dni potrdil tržaški prefekt: Apfti Artur v Api. Beneš Silvi! v BenelK. Besednjak Henrik v Be-segna, Bizjak Amalija v Bissi, Bogešič Anton v Borghesi, Bolko Roman v Boico, Bravar Mar!) v MagnanI, Bntkovič Jurij v BuccoHni, Krstudo-vič Nikolaj v Castuflo. Ceh AdoM r Cecchi, Kovač Margerita v Fabretto, Kranjac Anton v Car. gnali, Devetak Marl) v Devetti, Dobrovič Ceeai v Deboni, Doljak JuliJ v Do!liani, Dragičevič Marij v Caretti. Oornik Josip v Gornl, Graf Er-nest v Gratini, Harnerle .Artur v Martelli. Kr.čič Dominik v Cres&i, Lončar AMo v Lonciari, Ncti-matn Jurij v Novdii, Niedenkarn Avgust v Oran- I baste. Perico Ivan v Peron, Pire TteHs« v Pertet, Povh Ivana ▼ Paoci, Seiwaid Ovir« v Sttvatdi, Stema Pran v Parite, Trotu Jnrij t Trocca. p— Pomanjkanje vode se boj« v Trstu. Tržaški župan dr. Pitacoo je te dni sklical sestanek največjih porabnikov rod« ia se j« na tem sestanku sklepalo o načinu čim največjega varčevanja s vodo. Predstavniki državnih železnic so obljubili, da bodo lokomotive črpale vodo v Tržiču namesto v Trstu in da se na tržaških postajah poraba vode skrčita na najmanje. Zastopnik vojaške uprave je obljubil, da se bo ia nekaj ur med dnevom zaprl vodovod v rocolski vojašnici ▼ prid prebivalstva v Kjadinu ln Rocolu. P ▼eijia tramom modern« Jtoametik« To medicin b>-olo&ko iredctro od dr Dor-raini h Cte. Pari«, odstranjuje t 10—14 4neb »»• Bečistoi* lioa fcikor bor«, sabor« mrlje. frabe hra-parort, rdecilo, bo bul j i c«, namrežkjino kolo. lilije in maMobo Kota lica po»tan« topet elastična, feoHfoaaeto nežna kakor m&lejra deteta. a ligied lica J« pomla-en «a mnogo let Kebro;n« prlzriamee m TSakemo na rpogled Garnitura'' 92 Din. Ccntifoiia koemet uvod, Zagreb. Iliea bro] 31. — Zahtevajte ilustrirane prospekte saetonj! II Bežite itro aa iesši fcras, svoie lase! Toda t zares ganeslttvlm hi .preizkušenim sredstvom za lase i ANA ClLAG-ixnnado Cllar oomado oporabliaio že nad 50 let do vsem svetu miHioni Hudi z naibolišim usDeh >m hi bo tudi Vam t>o-maeala Veliki lončlf Din 60— dvolnatf Din 00— K temu -»otrebuiete: soedlahl šampon za 20-kramo umtvanie las Din 25. Poštnina oosebei — Adreslraite svoio na-ročbo točno: »A U R O R A« odd 16 NOVI SAD 2eieznička 47. 127 Rast brade pri damah na vse nadležne dlačice o« Uin» kn pod oazduhe to aa obraze odstranite sam' oa aaiDiioro-stelš.' oačto t mol'm oreizka&e-iilm odstranjevalcem dlak — — Kompletu* same Dtn *>0 »Tanka »ko »>f!lete denar naprej Koem laboratorij 41 W. CCKHARDT Anesbnrg. Deotechland. ft»'»n«pnrtfr»tr 12 HS (H «9 SPECTRUM" d. d. Inž. Kopistm. fhibskj tn KndC, tvorakra ofledti ia brušenega stekla, Ljubljana VII. Medvedova mL 38, teL 343 Zagreb, Beograd Oslek. Središnjica Zagreb Zrcalno steklo, portatao steklo, mašin-sko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena vseh vel&ostfc ia oblikah, kakor tudi brušene prozorne Sipe. Izbočene plošče vsteklevanje t med Fina. navadna ogledala J življenja Obisk pri pomlajevalcu Ni dolgo tega, kar smo poročali o mrvi pomlajevatai metodi pariškega profesorja Rusqueta. Profesor Rus-quet odjemlje starim bikom del njihove senilne krvi, jo vbrizga mladim živalim iste vrste in čez nekaj dni odvzame spet tem del krvi. Ta kri oziroma serum ima magično sposobnost, da pomladi stare živali, n. pr. pri Rus-quetovih eksperimentih stare peteline. Francoski publicist Jean Masson opisuje v pariškem »Journalu« obisk, ki ga je priredil pomlajevalnemu čudo-delcu, in pravi tole: Človek bi bil nagnjen predstavljati si laboratorij, v katerem ustvarjajo mladost, kot nekakšen vznemirjajoči alkimistični kabinet z retortami in magičnimi precejevalniki. V resnici pa je prostor, kjer deiuje profesor Rusquet, preprosto dvorišče, ki prijetno diši po detelji in suhi travi. Delavci na tem v kliniko in laboratorij spremenjenem prostoru so resnobni asistenti raziskovalca, ki se motajo v belih bluzah okoli mladega bika, ki daruje svojo kri, in okoli starega bika, k»i daje svoje senilne strupe. Oglejmo si sedaj pobližje kurnik. V prvi kletki opazimo približno 20 starih petelinov, ki pobirajo svojo drugače prav tečno krmo brez vsakega navdušenja. To so subjekti, ki jih kurirajo ali ki jih šele bodo kurirali. »Na te živali kot predmet poskusov,« pojasnjuje profesor Rusquet, »sem prišel zaradi dejstva, ker se kaže mlado in krepko stanje petelinovo po mnogih in zelo lahko opaznih znakih. Poglejte, v kako žalostnem stanju so ti stari petelini! Živali ne pojejo več, njih greben je brezbarven, njih peresje motno in njih bo-jevitost je ugasnila. Pridite sedaj in oglejte si skurirane subjekte!« V sosednji kletki se bojuje kakšnih deset mladih petelinov za enega črva. To so včerajšnji staruhi! Šele šest dni jim dajejo v rednih presledkih prerodilni serum in njih obnova je že popolna. Ob zori tretjega dne so začutili veselje do petja. In sedaj je tudi njih greben spet škrlatno rdeč in perje se jim svetlika. »Lepo! A mislite, gospod profesor, da se da vaša metoda z istim uspehom uporabiti tudi na človeku?« Bržkone je bil profesor Rusquet na to vprašanje pripravljen in njegov odgovor je neskončno previden: »Neko število starcev obeh spolov je prejelo ta serum v resnici in sicer skozi usta. Pokazali so v splošnem porast moči in volje. To je vse, kar morem reči. Sicer pa bodo razni učenjaki, ki so me zaprosili za serum, morda objavili uspehe svojih poskusov.« Prišla je ura, ko se je bilo treba lotiti starih petelinov. Silno previdno manipulira neki asistent s fijolo seruma, ki nalikuje tekočemu zlatu . . . Nobiie: Pošljite nam pušk! Trenutno se še ne dajo kontrolirati vesti, če je res, da se je rešila prva trojica Nobilove posadke, ki je nastopila pešpot proti severnemu rtiču. Vse verzije, da so dospeli švedski meteorolog prof. Malmgreen ter italijanska korvetna kapetana Mariano in Zappi na varno, so še nekontrolirane. Baje so na trojico naleteli izvidniki s pasjo priiprego, ki jih je poslala na pot norveška ladja »Hobby«, razširili pa so to poročilo Italijani z »Braganze«. Opori ščna ladja »Citta di Milano« poročil še ne potrjuje. V četrtek zvečer je bila zveza z No-bilovo skupino zelo rahla. Radiogrami so se le slabo slišali. Vendar je bilo mogoče razbrati, da je ledena plošča s posadko zašla sedem milj dalje v vzhodni smeri. Poročilo, da je Nobiie na varnem in da je dosegel neki otok, se menda nanaša na generalovo izjavo, da se čuti Nobiie varnega vsled tega, ker so mu brezžičnim Ibrzojavnim potom sporočila, da je v teku energična akcija za rešitev njega in njegovih tovarišev. Iz tega so nastale domneve, da je general dosegel otok Karla XII., katerega sta odkrila Forel in Nordenskjold 1. 1851. Nuškathiova: Ladina zvijača Sedele so v elegantnem Sonjinem stanovanju: Sonja, edinka bogatega tovarnarja, Silva, lepotica, Mara, ljubka blondinka z naivnim pogledom in Lada, najbolj duhovita, a obenem najbolj nagajiva študentka. Vse štiri so bile mlada dekleta med osemnajstimi in dvajsetimi leti. Bile so nerazdružne prijateljice, vedno vesele in živahne. A danes so bile Sonja, Silva in Mara nenavadno tihe — le Lada je klepetala po stari navadi. «Torej, Silva, tudi tvoje srce se je ujelo. Sedaj ste vse tri zaljubljene — m vse tri v istega moža, ki ste mu dale ime ,Adonis',* se je porogljivo zasmejala Lada in vrgla ogorek svoje cigarete v najbližji kot. «Tukaj imaš pepelnik, pri nas ne mečemo cigaret po tleh. Sicer pa d ne poznaš Adonisa in ne moreš soditi. Če bi ga videla, bi se ogrelo tudi tvoje ka-menito srce,* je z globokim vzdihom spregovorila Sonja. «A kdo je ta vaš izvoljenec?* je vprašala Lada. «In kaj je?* — «Tega ne vemo. Vsako jutro in vsak večer se sprehaja po glavnem drevoredu. Seznaniti se pa ne moremo in ne moremo* je točila Mara, General je v zadnjem času zahteval puške, ker se čuti ogroženega od severnih medvedov. Veliko pozornost je vzbudilo sporočilo francoskega dnevnika »Pariš Midi«, ki zatrjuje, da je zveza z italijan- Fritjof Nansen, Id se ]e pred kratkim vrnil iz Amerike, ie bil prvotno imenovan kot glavni organizator rešilnih ekspedicij za Nobila, a se ]e temu sedaj odpovedal. skim generalom že več dni pretrgana in da so bila zadnja poročila izdana na podlagi prejšnjih vesti, ki so jih vsebovali radiogrami. Rimska »Tribuna« je zaradi te konstatacije zelo ogorčena in zahteva od pariškega lista pojasnila, kako more kaj takega pisati. Pomožna akcija za Nobila napreduje zelo počasi. Dve ladji švedske ekspedicije pričakujejo na Spitzbergih v nedeljo, ruske ledolomce pa še poprej. Glede živeža, s katerim je založen general, pišejo italijanski listi, da je »Ita-lia« natovorila 485 kg rezervnega živeža, 6 vreč iz kož severnih jelenov, 4 pnevmatične čolne ter k800 nabojev. S temi pripomočki se je napotil zrakoplov proti severnemu tečaju, kjer ga je doletela katastrofa. Srce rastlin Znani indijski učenjak profesor Bose je predaval te dni na Dunaju. Snov njegovega predavanja je bila skrajno zanimiva, saj je dokazoval z besedo in eksperimentom, da deluje v rastlinah neki osrčni sistem prav tako kakor v živalih. V višjem živalskem organizmu se vrši krvni obtok s pomočjo nekakšne črpalne naprave, ki je baš srce. Srce nima vedno iste oblike, pod kakršno si ga mi navadno predstavljamo. Pri mnogih živalih je podolgovato in cevi podobno. S takšno črpalno napravo je obdarjena tudi rastlina. Leži v nekem delu njene skorje. Ce vplivajo na živalsko srce višje temperature ali neke snovi — n. pr. kafra — se njegovo delovanje pospeši. Nasprotno se to delovanje ustavlja, če vplivajo nanj neke druge snovi ali nižje temperature. Vsa ta dejstva je demonstriral profesor Bose z občutljivimi aparati na žabah, črvih itd. No, in istotakšne pojave je pokazal tudi na rastlinah. Crpalni gibi rastlin kažejo veliko sorodnost s tako zvanimi «peristaltičnimi» gibi, n. pr. v požiralniku. Smer gibov je vedno od močneje draženega konca proti šibkeje draže-nernu. Veneči listi paradižne rastline se v navadni vodi silno počasi dvigajo; daš pa v vodo nekaj kafre in se vedno opomorejo. Kafra je vplivala na »rastlinsko srce» kakor injekcija iste snovi na človeško srce. Drug poskus — s cijankalijem — je pokazal nasprotni učinek. Posebno interesanten eksperiment je izvršil profesor Bose z rastlinskim poganjkom, na katerega so izmenoma učinkovali poživljajoči in omrtvujoči dražljaji. Aparat je deloval tako burno, da si kar čutil, kako se bori težko preizkušeni organizem med življenjem in smrtjo. V vseh slučajih so delovala dražila kakor na človeško srce. Kar naša čutila ne dojemajo s svojo omejeno zaznavno sposobnostjo, so fini aparati prikazovali s presenetljivo jasnostjo. Dragulji danske kraljice V Berlinu so prijeli iz 16 ljudi sesto-ječo vlomilsko tolpo, ki je že dalj časa strahovala berlinske draguljarje. V samih treh mesecih je ta tolpa izvršila 27 vlomov in si naropala za približno 25 milijonov dinarjev dragocenosti. Pred kratkim se ji je posrečil vlom v trgovino bivšega dvornega draguljarja Liinzerja v Friderikovi cesti, pri čemer je odnesla med drugim 80 milijo- nov dinarjev vredne dragulje danske kraljice Aleksandrine, ki jih je biil Lfim-zer dobil nekaj dni prej, da bi jih moderniziral. Navzlic vsem varnostnim napravam so prišli dolgoprstneži nemoteno do njih. Policija je začela na ti- hem z obsežnimi poizvedovanji. KmaJu se ji je posrečilo dognati storilce in jim odvzeti kraljičine dragulje še skoraj v celoti. Tolpo je vodil prosluli berlinski apaš, Fritz Borries, ki je policiji priredil že marsikatero neprijetno uro. Od Kolumba do »Cohunbusa« Krištof Kolumbtrs ie zapustil 3. avg. 1492. s tremi karavelami, med njimi »Sveto Marijo«, mesto Palos na Španskem in je stopil na ameriška tla 12. okt. Istega leta. Isto progo opravi največji nemški potniški parntk »Columbus« v manj nego šestih dneh. Nemški letalec Kohl Je dospel v Ameriko po poldrugem dnevu. Tako so se prometna sredstva v teku časa razvila. Slika nam kaže »Columbusa« In poleg nJega za primero Kolumbovo »Sveto Marijo«. Na »Cohimbus* so se vkrcali Kohl, Hiinefeld in Fitzmaurice za povratek v Evropo. Trije primeri spomladanskih toalet. Kakor v Kani Galilejski Dunajsko državno pravdništvo se bavi že dlje časa s pripravljanjem velikega procesa proti celi vrsti vinskih veletrgovcev, ki so obtoženi, da so mešali vodo v vino in ociganih carinske oblasti za težke vsote. Nekaj goljufov so že bili aretirali, a so jih začasno spet izpustili. Svoj posel so vršili na ta način, da so prepeljavali inostranska vina v svoja skladišča, kjer so jih pretakali v druge sode in prodajali kot že zacari-njena vina. V prvotne sode so pa dolivali vode, tako da so pri uradnih revizijah v mnogih sodih našli samo vodo. Krivci so poskušali proces ustaviti, a poljedelske zbornice so intrige preprečile in zahtevale, naj bi dali zakonu polno zadoščenje. Honorarji ameriške pisateljice Ameriška pisateljica Fanny Hurstova je najbolje plačana pisateljica na svetu. Za svoj roman «Manekin* je prejela n. pr. 50.000 dolarjev, a njene letne dohodke cenijo na 250.000 dolarjev. Hurstova je prispela sedaj v Pariz, da bi proučila francosko ženo, kakor sama pravi. Nje edina spremljevalka je želva s pozlačenim oklopom, ki je vrh vsega posejan z dragulji. Dva novinarska rekorda Rekord glede brzega poročevanja si je lastil doslej neki sodelavec American Telegraph Company, ki je sporočil svoječasno Dempseyevo zmago nad Francozom Charperotierjem v 59 sekundah v London. Sedaj pa je ta rekord potolkel neki južnoameriški reporter, ki je z brzojavne postaje na olimpijskem stadiju v Amsterdamu javil izid nogometne tekme med urugvajsko in argentinsko reprezentanco v 52 sekundah v Buenos Aires. Žveplenka - vzrok smrti V Firenci je prišel pred sodnike neki mladi kolon iz Vincija, Duilio CineMi, ki je obtožen, da je umoril svojega prijatelja Natala Lucarellija v zelo nenavadnih okoliščinah. V preteklem mesecu sta šla prijatelja na majhen izlet v okolico. Med potjo se je Lucarelli odstranil, da bi opravil neko telesno potrebo. V istem času si je Cinelli prižeal cigareto in si je dovolil slabo šalo. Vrgel je gorečo žveplenko proti Lucarelli ju in ga je zadel v zelo delikaten ud telesa. Lucarelli ga je krepko oštel, a kmalu sta se spet pobotala. Zadeva je bila kmalu pozabljena. Šele čez nekaj dni se je iz male opekline, ki si je Lucarelli ni zdravil, razvila nevarna rana, tako da je moral v bolnišnico. Tam je Čez dva dni na njenih posledicah umrl. Ker je povedal, kako je prišlo do rane, so Cinellija prijeli in zaprli. Državni pravdnik zahteva za njegovo nepremišljeno dejanje strogo kazen. Boljševiški zakoni V Vasilijsikem Ostrovu v Ljeningra-du se je neki Okunev že štirikrat poročil z isto ženo in se dal tudi že štirikrat od nje ločiti. Pri zadnji ločitvi sta govorila oba zakonca o tem, da se bosta bržkone še v petič vzela. Menda se imata v presledkih zelo rada. Nenavadno počaščenje šel ameriške vojne mornarice admiral H ar Ha Lan Ing Je te dni obiskal glavno mesto Havajskega otočja Honolulu. Prebivalstvo ga Je med drugim počastilo na ta način, da mu Je poklonilo neobičajno ogrlico iz tropskih cvetlic, ki jo je moral med svečanostmi nositi na sebi. Vrelo vodo v obraz V Ramingsteinu pri Steyru se je zgodil nove vrste atentat. Izmislila .s ga je ženska, žena pomožnega delavca Suwe. Imela je v sebi preveč temperamenta, mož ji ni zadoščal, pa je rada poskočila čez zakonski plot. Posledice so bili cesti prepiri. Tako je prišlo zadnje dni ponovno do razburljivih scen v hiši. Ko se je zvečer mož vlegel in zaspal, mu je hotela žena pripraviti nekaj za spomin, kakor se je pozneje izrazila na orožniški postaji. Priplazila se je k spečemu z loncem vrele vode in mu jo zlila v obraz. Revež je utrpel opekline najhujše vrste, da so ga morali spraviti v bolnišnico, kjer visi med življenjem in smrtjo. «Joj, joj,» se je ponorčevala Lada, «Na, tedaj pa poznate is njegor uajvažncjii gfl>t» Filozof v civilu Nemški modni filozof Kayseriing je predaval pred kratkim do Ameriki. Se rajši je počenjal drugačne stvari, kakor odkriva neki njegov učenec v nekem švicarskem listu. N. pr.: »Zvečer je bil majhen din6 v gostilni; povabljenih je bilo šest oseb. ki bi jih lahko vse imenoval. V zeormem delu mize je sedel filozof, ki ie tudi svetovljan in ki je že med iedio zlil svojemu sosedu dve čaši vina na smoking. Osušili so sedaj rožasto pobarvano sraico in prisluškovali neženiranim besedam govornika, ki je praznil ob začudenih pogledih vseh primiznikov kozarec za kozarcem, steklenico za steklenico, dokler ni postal zmisel njegovega mogočnega, nezadržanega besednega toka čisto nerazumljiv in ie oostal resen problem. kako bi ga snravijj dnmov. Odre- Kadar smo zaljubljeni... S si morata pripovedovan)« podrobnosti o tej epizodi, ki je ne morem imenovati niti veselo — da ne postanem preveč indiskreten. Edino tetra ne morem jamčiti, da bi bil pisatelj »Ustvarjalnega spoznanja« pri odhodu Dredlagal za neko vodno pipo bratovščino nekemu spremljevalcu ker me takrat nI bilo več zraven...« Kakor Je poročal neki druei Hst Je »slavni« nemški modrijan svoia predavanja v Ameriki prakticiral le tam, kjer so bili pripravljeni, da mu oostrežejo z dobrim vinom in lenimi ženskami. Uradno ponarejanje poštnih znamk Angleški «Daily Telegraph» poroča iz peresa nekega svojega sotrudnika o zanimivih falsifikacijah poštnih znamk, ki sta jih uporabljali Nemčija hi Avstrija med vojno. Znamke so ponaredili v Londonu na izrecen ukaz angleške vlade, ki Je naročila falsifikate v svojih tiskarnah zavoljo razširjenja tiskovin katerih se Je v vojni posluževala antan-tina propaganda. Angleži so ponarejali pruske pisemske znamke po 10 in 15 pfenigov emisije iz 1. 1905 ter bavarske znamke po 5, 10 in 15 pfenigov izdaie 1916 ter avstrijske znamke po 5 in 10 vinarjev tudi iz 1. 1916. Te znamke so uporabljale antantine pisarne, ki so razširjale v nevtralnih državah slabe vesti o položaju Nemčije, Avstrije in njunih zaveznikov. Vest, H Jo Je priobčil «Daily Tele-graph», Je vzbudila posebno v filatell-stičnih krogih velikansko pozornost. Kakšna senzacija je nastala iz tega naj-očitnejše izhaja iz dejstva, da ne poznajo doslej teh znamk ne angleški, ne nemški filatelistični katalogi in da jim nemški in francoski zbiratelji znamk ter veščaki v filateliji obstoj teh znamk sploh odločno zanikajo. Zavoljo tega pričakujejo, da bo nastal sedaj v fila-telističnih vrstah velik prepir, katere avstrijske, pruske in bavarske znamke so pristne in katere ponarejene. Mogoče je bila vest angleškega dnevnika sploh s tem namenom vržena v javnost. Somi niso neumne ribe Vedenje somov kaže očitno, da so njih duševne sposobnosti bolj razvite nego pri drugih ribah, čeprav bi temu navidezno ugovarjala njih roparska vnema in njih nerazsodnost, ko ugleda-jo kakšen plen. Toda njih inteligenco dokazujejo premišljenost, s katero izvršujejo svoje love, redno obiskovanje nekih določenih mest, spomin, ki ga kažejo v podobnih prilikah, zagrizenost, s katero spremljajo ladje, ki jim nudijo vedno kakšen plen, ljubezen, kti jo izkazujejo baje svojim mladičem, in še druge stvari. A njih nenasitna požreš-nost, njih neverjetni glad postavlja omenjene lastnosti seveda čestokrat v senco in jim narekuje naravnost nezmi-selno vedenje. Vendar je požrešnost ena izmed poglavitnih in občih lastnosti rib. Trpinči jih v resnici glad, ki mu ni utehe. Vse, kar požrejo, izločijo napol neprebavljeno. Požrejo pa vse, kar se da prebaviti, da, ceio vse, kar se zdi neprebavljivo, ker premnogokrat so izrezali iz njih čisto neprebavljive reči. Sreča, ki jo je imel prerok Jona nekoč z nekim somom, dozdevno ni prepogosta za ljudi današnjega časa. Vendar bo utemeljeno, da izpusti som včasi človeka, katerega je popadel, čeprav ne celega, in prav tako bo res, da izidejo plavalci včasi z uspehom iz kakšnega boja s to morsko pošastjo. Ljudje, ki padejo v vročem pasu in celo v Sredozemskem morju z ladje v valove, izginejo redno v želodcu somov; in če so ti kdaj okusili človeško meso, postanejo neverjetno predrzni. Mnogokrat je nemogoče kopati se v kakšnih lukah v tudi največji bližini hiš, ker so somi na preži. Na dolgih pomorskih vožnjah nudijo po svojih pilotih ladjo spremljajoči somi opazovalcu prijetno razvedrilo; če pa divja rumena mrzlica na ladji in je treba metati v presledkih truplo za truplom v morje, tedaj je pogled na te ribje nestvore sposoben, da navda tudi pogumno srce s strahom in grozo. Sokolstvo Na jug, na jug, da vidimo Skoplje! BRATJE IN SESTRE! Carsko Dušanovo Skopi J t s« pri* pravlja z vso vnemo, da sprejme na Vidov dan množice našega Sokolstva, ki razvijajo smela svoja krila v polet na VI. pokrajinski zlet Jugoslovenske» ga Sokolskega Saveza. Vsa Južna Srbija drhti v velikem pričakovanju, ko se zgrne v ponosnem svojem Skoplju in z ognjem navduše* nih svojih src pozdravi brate in sestre iz vseh predelov naše domovine. Osvo* bojeno Kosovo, prekrito z rdečim cvetjem, ki poganja iz krvi davnih ju* naških borcev za našo svobodo, kliče veliki naši sokolski rodovini: Pridite bratje in sestre, da se poklonite grobo* vom mučenikov, nad katerimi sijejo danes zarje Vidove, kažoč pota napor» nega sokolskega dela, ki drže v slavno bodočnost svete domovineI K nam pridejo poveličat naš sokol* ski praznik predstavniki vseh slovan» skih sokolskih organizacij: pridejo bratje in sestre Čehoslovaki, Lužiški Srbi, Poljaki in Rusi, da na znamenitih zgodovinskih tleh ob belem gradu carja Dušana čujejo in potrdijo našo prise* go večne zvestobe, ki jo hočemo svo* bodni svoji državi obnoviti ob deset> letnici nje obstojal Ta mogočna manifestacija sokolske* la viteštva nai kot junaška pesem so* olske tvornosti odmeva po vsej naši zemlji, da jo začujejo vsi, ki ljubijo to zemljo, in da se predramijo tudi oni, kt še ne umevajo veličine in ra* stoče življenjske moči sokolske misli! Tako silnega izraza slovanske sokol* nke vzajemnosti in za vsako žrtev prU pravljenega sokolskega bratstva še ni videlo in občutilo Skoplje, ki so nad njim vihrali burni časi narodove slave, njega propasti, njege zmage in vstajenja v novo življenje/ Ob pohodu slovanske« ga Sokolstva naj bobni vsa ta prekras« na pokrajina kakor morje, ki ga razte» pa vihar, da ču jeta zemlja in nebo: Tu smo in tu ostanemo! Vse brate in sestre nujno opozar* jamo na navodila, ki jih objavlja «So» kolski Glasnik» in ki so za vsakega brez izjeme in za ves čas potovanja in zleta brezpogojno obvezna. Spremljaj nas zavest, da nesemo v Skoplje ne t oskrunjene zastave sokolske časti in uspehov polne svoje prošlosti, da pa obenem zarežemo nove brazde svoje bodočnosti. Na snidenje v Skopih, v bratskem kolu slovanskega Sokolstva! Zdravo! Ljuhliana, U. junija 1928. STAREŠINSTVO TUGOSLOVEN- SKEGA SOKOLSKEGA SAVEZA. t Naraščajsld dan Sokolskega zleta t Skoplju Prvi del letošnjega pokrajinskega Sokolskega zleta v Skoplju takozvani »naraščajni dan< se je vršil 2., 3. in 4. t. m. Zaključen je bil z lepim gmotnim, a še > mnogo večjim moralnim uspehom. Dijaki ln dijakinje iz vseh večjih mest Južne Srbije od Gjev-gjelije do Prizrena s kmetsko šolsko deco v pestri narodni noši iz okolice Skoplja so prihiteli s svojimi učitelji v Skoplje, da pokažejo svoje znanje in napredovanje v telovadbi. Zvečer 2. junija je bila slavnostna akademija v Sokolskem domu. Gojenci in gojenke srednjih šol so izvajali vzorne telovadne vaje. Starosta Jugoelovenskega Sokolskega Saveza Engelbert Gangl je imel pri tej priliki prekrasen patrijotski nagovor na zbrano mladino, bodreč So na delo za sokolske ideale Dne 3. junija zjutraj so se na zletišču vršile dijaške tekme v lahki atletiki in skušnje za popoldansko javno prireditev. Mladina je popoldne ob 15. uri defilirala mimo prosvetnega doma pred velikim županom generalom Naumovidem mi-tropolitom Varnavo in starosto Ganglom. Telovadne prireditve na zletišču ob 17. uri se je udeležilo nad 10.000 gledalcev Navzoči so bili zastopniki vseh vojaških in civilnih oblasti, na čelu jHm skopski veliki župan general Naumovič in upravnik mesta dr. Bedekovič. Nastopilo je v celem 2297 dijakov in 356 učencev in učenk iz osnovnih šol. Pri tekmi so zmagovalci dobili nagrade v knjigah. Prvo nagrado za skok v daljavo z zaletom 590 m ie dobil Caslav Je pa včasi zunaj pripetilo, si lahko po tem razkritju vsakdo sam misli. Vendar pa mi vse ljubeznivosti milostivih ki prenežnih niso mogle pregnati nezaupljivosti do ljudi in utrditi vere v njihovo iskrenost, katero mi Je z drznim urezom v mojo mlado dušo vcepil, oziroma pregnal ded. Dasi je od tistih dob minulo let za vse prste na rokah in na nogah in med njimi leta krvave groze, pusta kot ko-ruznjak, ki smo ga v njih stradali, se spominjam celo, kakšen je bil krožnik, nož in vilice, ki so dedu rabili v razko-sovanje klobase, katero je vsako nedeljo popoldne dobival za malico in ki jih je tako nebeško slastno znal napraviti Kovačev Tone. Tisto nede bo ml Je ded na prošnjo za košček klobase rekel (vsake besede in vsakega giba se spominjam!): «Ce boš plesal, sicer ti ne dam!* Nataknil je košček na vilice in mi ga kazal, ko sem cepetal pred njim «po amerikansko*, kakor me je bil naučil, zraven pa me je venomer priganjal: «Še, še!» «Oče. ne morem več!* «Še telovadi! Nu. še telovadi, pa dobiš!. Telovacfil sem, gledaje klobaso, fn kar čutil sem Jo že v ustih: »Takole lepo na desno stran Jo bora pomaknil in veliko kruha bom snedel zraven, ko je tako dobra!* »Dovolj! Sedaj bomo po pogledali, če si jo že zaslužil. Ce bo roka nesla vilice k tvojim ustom, ko bom zacopral, si jo zaslužil, če ne, Jo bom pa sam pojedel.* In začel je delati z vilicami hitre kroge med nama, pri tem Je pa brbral: «Coper, coper! nesi me noter! Hokus, pokus — ham!» in košček je izginil v njegovih ustih. «Nisi je še zaslužil, še po kranjsko boš moral plesati. Boš pa tale košček dobil, ki je še večji!* •še, še! Le še!» me je priganjal, ko sem spet začel ceptati. •Sedaj pa še po kranjsko! Na okrog!* Ko me je izpodneslo, sem še telovadil, nato pa je zopet bilo copranje, ki je pa tudi neslo košček v dedova usta. pe. Nekaj večjih in mnogo manjših prireditev se je že vršilo, večina pa bo v juliju in avgustu. Savez prireja v Skoplju svoj VI. pokrajinski zlet, ki je obvezen za župe v Srbiji in soseščini. vendar pa je pričakovati, da se udeleže tega zleta moČnejSe deputa^fje tudi ia ostalih žup. Skoraj vse župe so prijavile svoje župne zlete, nekatere pa celo posebne naraščajske prireditve v večjem slogu. — Od društev v naši ožji domovini vemo, ia se tudi pridno pripravljajo na svoj društveni dan, ki ga nameravajo prirediti z vso slovesnostjo. Vidimo tedaj, da polje po veliki večini naših društev sveže življenje, ki naj pojači pozicijo Sokolstva med narodom. Prireditve sokolskih društev so bile vedno po ogromni večini društev zelo vestno pripravljene in so se završile z uspehom. Ako samo pogledamo prireditve župnih osrednjih društev in drugih večjih edinio, vidimo, da so povsod nastopali vsi društveni oddelki v zadovoljajočem številu z vidnim uspehom, ki je utrdil dobro mnenje javnosti o Sokolstvu. Ali naj tedaj letos zaostanemo? Nikakor ne 1 —Ostati na dosedanji višini le samo dolžnost vsakega društva. pokazati pa mora vsako leto i napredek kaleovosti in ipo poliiini nastopajočih oddelkov, ker bi javnost vsak drug pojav pravilno sodila kot sterilnost in celo nazadovanje. Taka obsodba bi gotovo ne vplivala na sloves naše organizacije. Ali smo torej zadostno pripravljeni za javne nastope? — 0 tem si morajo biti predvsem na jasnem najprej odgovorni činitelji v vsakem posameznem sokolskem društvu, v drugi vrsti pa tudi nadrejene sokolske instance, da pravočasno pomasrajo oziroma preprečijo javne nastope, ki bi ▼ svojih pripravah kazali na gotov uspeh Izkušenj je v tem oziru v preteklosti zelo mnogo, ki nam pričajo, da brez rednega dela v telovadnicah in telovadiščih skozi celo leto ni pričakovati velikih uspehov. — Sedaj, ob pričetku nastopne sezone je Se mnogo časa. da se zamujeno nadoknadi s trdim in vztrajnim delom in z lastnimi silami. Vsako društvo naj nastopi v prvi vrsti le z lastnimi silami. Sodelovanje sosednih društev Iz istega okrožja sicer res povzdigne število telovadečih in navadno tudi zviša kakovostni nivo prireditve, vendar pa je mnogo častneje za vsako edinico. ako je v tanu prirediti telovadbo z lastnimi oddelki, vsa ostala sosedna društva pa pozdravi kot mile goste. — Praviloma naj nastopajo vsa okrožna društva le na oficijelnih okrožnih in župnih delnih ali kompletnih župnih zletihl Zvesa ukrajinskega Sokolstva. Ukrajinsko Sokolstvo je razdeljeno po poljski republiki v troje velikih oblasti, ki imajo svoje sedeže v Lvovu. Tarnopolu in Stanislavovu Koncem meseca marca je štelo udruženje 421 društev z 24.247 člani in 8354 članicami ter 1851 člani naraščaja Glasilo zveze je list »Sokolski Vioti« ki Izhaja v 2000 iztisih v Lvovu od početka tega leta. — Poljska vlada Je delala nekaj časa razvoju ukrajinske-sa Sokolstva velike ovire, ki so pa sedaj odstranjene in se vrši društveno delo sedaj nemoteno. Želeti bi bilo. da se stvorro med poljskim in ukrajinskim Sokolstvom trajne bratske vezi, kar bo slovanske sokolske vrste znatno ojačilo. Drfavnl zavodi ca telesno vzgojo na Pol>» skem. Svoječasno je ustanovila poljska vlada več telovadnih zavodov po državi, ki pa »o bili kasneje ukinjeni in nanovo organiziran zavod za telovadbo v Varšavi leta 1925. Pripojen je bil tamkajšnji univerzi kot samostojni oddelek z študijsko dobo 2 let Sedaj se gradi za ta zavod v Sobieskem parku vsa potrebna poslopja, t. j. telovadnico i ietnim telovadiščem, stanovanja za tečajnike. kopališče itd. — Avstrijsko Sokolstvo. — Znano Je, da se je svoječasno zelo mnogo Čehov naselilo na Dunaju in bližnji okolici Skupno število čeških prebivalcev bivše cesarske prestolnice je znašalo pred koncem stare monarhije okoli 600.000 duš. Tudi dunajski Čehi so si osnovali zelo zgodaj svoje Sokolstvo. ki se je vkljub raznim oviram in pomanjkanju telovadnih prostorov pred vojne zelo razvilo. Po vojni se je vrnilo zolo mnogo Cehov v svojo svobodno domovino, vendar pa znaša še danes število avstrijskih Čehoslovakov nekoliko sto tisoč, ki so si ohranili tudi v sedanji republiki svoje Sokolstvo, združeno v Avstrijsko sokolsko žu-po, ki je včlanjena v ČOS. Ta župa deluje zelo povoljno in šteje skupno 14 društev, ki imajo zelo veliko število telovadečega članstva in naraščaja, ki se na ta način vzsaja sredi tujega sveta v ljubezni do domovine in naroda. Avstrijsko Sokolstvo priredi skoraj vsako leto kak večji izlet v svobodno domovino in nastopa povsod zelo uspešno s svojimi telovadnimi točkami. Smrt sokolskega delavca med sokol*k:m delom. Med zasedanjem odbora ČOS v Pragi se je zadnjič pripetil trasričen slučaj smrti zaslužnega sokolskega delavca brata Edvarda Pefine, staroste olomuške župe. Kot zastopnik svoje župe se je udeležil zbora, kter ga je zadela kap v 68. letu svojega življenja. Pokojnik je. bil celo svoje življenje zvest sokolski misli, kjer je deloval kot telovadec in upravni činovnik. Rusko Sokolstvo sa graniraml je pričelo letos v Pragi izdajati svoje glasilo >RusskiJ Sokolskij Vjestnik«, da doseže na ta način ožjo zvezo med svojimi društvi in soVolski-mi gnezdi, ki so raztresena po Češkoslovaški. Jugoslaviji in drugih državah Glavni urednik ie br. dr. Dimitrij Vergun, sodelujejo pa br. Magerskij, Belgovskij in Eia« nov. List izhajia mesečno enkrat. Nc3efl* 17, St 1928 Kraljestvo mode Ko se odpravljamo na pot Popotna opromt j« fMo resen problem, ki začenja vznemirjati vsakogar, ko se približa letov iščarska sezona. Pri nas, kjer nimamo velikih bogatafiev in ti ne moremo privoščiti obilne prtljage tor odhajamo v letov&ča in kopališča ve* Činoma posamič, je Se posebno važno, da premislimo kaj in koliko bomo poleti vzeli a seboj. Mala popotna garderoba mora biti namreč zelo izbrana ter obsegati vse, kar človek rabi na vožnji ali v kraju, kjer se ustavi. Izbor popotna garderobe Mviflt ▼ prvi Trsti od kraja, kam« s* podajama Zo» pet dragsče se moramo seveda opremiti, če računamo, da s* bomo večinoma vozili In le malo ustavljali; drugače tudi, če smo namenjeni v planine, na morje ali v zdra» vili««. Za vsako potovanj« določimo poseben standard predmetov, ki ao nam potrebni. Ti predmeti pa naj bodo vedno iz naj« boljSega, trpežnega blaga, ker ao namen je« ni Itrapaciranju ia morajo kljub temu ostati čedni. Glede barv imejmo n« nm, da b« sme* Jo biti prekričeče, niti posebno občutljive. PrenaSati morajo dobro vlago in prah, ne da bi »e pri tem pokvari!«. Črtasti vzorci so zavoljo tega posebno priljubljeni, ker »e nosijo lahko ob vsakem času. Popotni kostum j« najhvaleanejS is ka« tiranega blaga. To obleko nosimo lahko tudi po dopustu kot športni dres. Njena ©btika bodi enostavna, športna, s stransko vSitimi žepi, krilo ravno, jopica pa imej ▼olike gumbe. Takšen model vidimo na prvi risbi današnje slike. K temu kosti* mu so nosi klobuk lz krobučine. Vrat ovi« jemo, da ga zavarujemo pred premraže« njem, • kožuhovinastim trakom. Z« pomorsko vožnjo in za bivanje na planinah, kakor tudi za predpoldanski bo« ravek v zdravilišču se moramo preskrbeti • toplim tn lahkim plaščem, ki se lahko nosi ob vsaki priliki. Oblika mu je ra« i lanska, iepi vftti Spenja se s pasom. Blago za plašč bodi mehko in tesno se pri« iegajoče. Takšen plažč vidimo na drugem toodelu naSe »like. Za popotno obleko st najraje volimo plc» tenino, ki je zelo čedna in tudi zelo prak« lična. Seveda pa naj bodo te obleke iz pelo tenke volne. Primer dekorativne or« ftamentike vidimo na puloverju tretjega modela, ki ima na vratni partiji četvero« toten izrez, derčim je krilo nagubano. Da si olajšamo prtljago, moramo biti vsaj toliko iznajdljivi, da združimo po« poldansko in večerno toaleto v enem .mo« delu. Dve zadnji skici naše slike prika* zujeta tako rešitev. Na prvi sliki imamo obleko z dolgimi rokavi, kakršna se nosi na popoldanski promenadi; na drugi sliki je ta model izpremenjen v toliko, da so mu rokavi odvzeti. Krilo sestoji iz treh plisiranih volanov ter je pestro obroblje* po. Ni je bolj hvaležne obleke od te, ki je učinkovita in odgovarja hkrati dvema na« menoma. Barvni Kontrasti na novih ročnih torbicah V zadnjem času so začele prevladovati ročne torbice z bogatimi kontrastnimi učinki. Zgornji model prikazuje ročno tor« bico iz svetlopeščene in sočnezelene bar« ve. Zaponka je kovinasta: vanjo je vrezan monogram Na levi spodaj vidimo ročno torbico s štirimi polji v svetlem bejžu in temnorjavi barvi. Monogram je v tem primeru iste barve kakor osnovno usnje. Na desni imamo model tako zvane ša» hovnice. Barve se kombinirajo takole: si? va s črno: bejž z rujavo; siva z zeleno, svetlosiva s temnosivo, nadahnjeno zelena z zaprtozeieno itd. itd. Zelo čedne efekte dosežejo tudi eno» barvne ročne torbice iz svetlega usnja, nt katerih stoji stiliziran monogram iz ozkih črk. Ko spite Vam nI treba Imeti nl-kakih skrbi za perilo, ker ŽENSKA HVALA raztaplja nesnago tako, da drugo Jutro trebate perilo samo malo kuhati v rastopinl, za katero vzamete Schichtovo Terpentin milo Črtasti dežniki Črni dežniki prihajajo polagoma iz mode, čeprav ne bodo nikoli izginili. Na nji« hovo mesto stopajo dežniki vseh mogočih odtenkov, ki so zaradi dekorativnega efekta čestokrat zelo črtasti. Naš model prikazuje na levi stv dežnik iz svile z oranžnimi in rujavimi črtami ter z ročem iz bambusa. Model na desni je pestrejši. Desiniran je zelo živahno, roč pa je narejen iz kušarjevega ali kačjega usnja ali pa iz kakšnega eksotičnega lesa. Zdravniška posvetovalnica G. M. P. v L. p. F. Gre bržčas za limiadeui- j tičen proces tistega izvora, ko.t ga domnevate, j Pon-oči si delajte obkJadke z raztopnino 1 žlice ) darkavske soli na 1 liter vode. Podnevi si na-drgnite v kako žličico 20% jothionovega lanolina na zabreklino. Previdno tudi s solnčenjem (direktno na obolelo mesto) stopnjevaje dnevno po 5 minut, lahko poskusite. (Glavo pokrito!) Notranje: 1—2 pasti li vigantola dnevno. — G. S. P. LI. »Otekline«« verjetno niso posledica starostne oslabelosti, ampak obolelega STca ali ledvic, pa naj je to obolenje direktno ali indirektuo. Zunanjih sredstev torej ra tak otok ni, pač pa imajo zdravnik.; dovolj rajnih notranjih k kov za bolezni srca. Če bolnik enega ne prenese, zdravnik lahko seže po drugem. Mi vam pa ne moremo nikakega svetovati, ker so vsa, kar jih je učinkovitih, pridržana zdravniški ordinaciji- Isto velja o uspavalnih sredstvih. — G. F. Z. v M. »Gra-cijozncst« bolniško - strežniškega personala, ali pravilno poveda.no: simpatična čedna zunanjost in tak nastop strežništva, nikakor iti amerikan-ska, ampak nemška, in nikakor ne nova, ampak, kolikor je nam znano, vsaj 40 let stara zahteva. Vsakdo ve iz lastne izkušnje, da občujemo z ljudmi, ki so nam iz kateregakoli vzroka antipatični, mnogo težje, kot z nam simpatičnimi ljudmi dobrih marir, pomirljivih obzirnih besedi in prijaznega. vedrega, prikupljivega obraza m lepe rasti. Osobito nervozni ljudje trpe pogosto na silnih antipatijah, tako da jih razdraži nepovotjna oseba It sama na sebi, če Jim pride blizu. Sicer al pa jiikdo ne bo v dvomu, ali si bo da! ra.jše ponuditi zdravila ali čašo vode od kake zgoraj opisane sestre, aH kake zoper ne, lentave, umazane ki razkuitrane strežnice, ki morda vedno slabovolj-na še reži in rohni nad bolnikom. — 0. D. V. v Z. Ce g .P. podčrtava, da Je prišlo več idrav-nikov v disciplinarno preiskavo samo radi tega, ker » njegovo sredstvo preizkusili, in dobre njegove učinke v posebnih abestih potrdili, ima šoto vo prav. Cisto gotovo Je pa nezmiselno vse teoretiziranje s strani g. P. Zato zadostuje vsakemu ne-zdravniku -potrebna temeljita prediz-obrazba. G. P. si torej samo arogira nekakšno znanje, katerega nima, ker ga imeti ne more. Da bi lajik ne mogel najti novega zdravila — in če 1« to še tako malo verjetno — ni izključeno. Ali č« bi ga našel, se }e to zgodilo prav tako, kakor Ce najde slepa kura zrno. — G. P. F. v L. Obenem odgovor na vaše ptemo. »Cnft« v stran, svobodi prosto pot! — G. T. L v K. Doslej nismo še nikoli čuM, da bi nemške, francoske ali angleške kemične tovarne iz samega človekoljubja ne priglaševale patentov za svoje medikamen-te in da bi svoje tajnosti priglaševale urbi et orbi. — G. S. B. v L. Kolikor moremo, ne da vidimo kožo sami, presoditi stvar, mislimo, da tiči vzrok v ustroju bržčas Jako tenke in prozorne kože, pod katero je venozna mreža boljše vidna, kot navadno. Ce se pa keža združi z vodo »n fro-tažo ali toploto, se prekrvavi, tako da maroge Izginejo v splošni rdečici. Zdravil za to ni. — G. S. I. v B. n. S. Največ Je odvisno od kons.fi-tucije, tudi od splošnega zdravja. Ce so kožne bolezni vzrok, vzlasti prh!ja«j„ se da proces včasih ustaviti. Seveda so pa uprav te bolezni iasi-šča pogosto vzrok konstitucije in splošnih bolezni. Poskusite se umivati zmerno s kakim žveple-nirn milom in si lasišče nadrgnite večkrat s 2% resorcinovim špiritom. — G. X. Y. v Z. Proti srbečici poskusite inothyol s katerim se namažite ali še bolje: namaiite krpice ž njim na debelo in naložite jih na srbeče mesto. Sicer si pa dajte preiskati urin, ker ni izključeno, da trpite na sladkomici, pri kateri se srbečica prav velikokrat pojavi. Napotite se k svojemu zdravniku. — G. dr. J. G. v K. G. Po vaJem popisu si ni moči brez osebne preiskave ustvariti nikake, niti ne rahlo domnevne sodbe o vaši bolezni. Obrnite se na kakega zdravnika za notranje bolezni. — Cisto gotovo pa je. da ne trpite na kakih »mozolih« v trebušni votlini. — G. .G. A. v R. Mislimo, da noben stan svojega »egoizma« v toliki meri ne vtesnuje kot uprav zdravniški! Ce gre tudi zdravnikom »samo« za »kruhek«, kakor se izvolite izražati, ki Jim Je pa Jako težko dosegljivo in malo zavidljivo obešen. Je drugo vprašanje. Tudi radi »prepotence« par izjem, ne obsojajte celega stanu, med katerim Je ralmani toliko vse časti vrednih mož, kot v katerem koli druzem. — G. B. H. v B. 3% borov vaselin.. — G. M. R. ▼ C. Zdravila. Vi bi utegnili temeljito ozdraviti to bolezen zob, ne poznamo. Sicer se pa obrnite na zdravnika. Konserviranjs vkuhanega sadja Danes, ko opažamo v vseh življensklh panogah devizo: nazaj k naravi, se opravičeno posveča tudi naravni prehrani večja pozornost. Medicinska veda Je v poslednjih letih dognala, da Je vzrok marsikatere doslej nepojasnjene bolezni nepravilna in nenaravna prehrana. Pravilna hrana vsebuje namreč snovi, ki so za organizem neobhodno potrebne in katerih pomanjkanje povzroča gotove bolezni, n. pr. angleško bolezen. Te snovi imenujemo vitamine in se Je o njih v WMJ!1T. Ivan PodržaJ: Oče Ha skromno razsvetljenem dvorišča ' predmestne krčme je sameval pri ne- j pogrnjeni mizi v kotu poleg hleva še j mlad mož. PodpTt s komolci ob mizo, je t obema rokama tiščal čelo in oči. Ob mizi sredi dvorišča pod zanemarjeno svetiijko je popevala družba molkih in žensk osiadno popevko, ki jo je spremljalo Jokavo kričanje zaspanih Otrok. — Še en četrt? }e dregnilo gostilniško dekle samotnega gosta. — Še! je zamrmljal, ne d« bi se premaknil. — Sedaj Jih tmate pet, da veste! — Pet ali deset, to je moja stvari Zakrilil je z rokama, ko da bi jo hotel objeti, toda dekle je z glasnim smehom odhitelo. Ko se je vrnilo ln postavilo predenj steklenico, jo je mož prijel za roko in prijazno vprašal: _Kaj praviš, da Jih imam deset? — Deset ne, ampak ta je peti. — In če se motiš. Lojzka? _ Še nikoli se nisem zmotila. Sicer ►a nisem Lojzka. — Pa jaz vem. da si. — Nisem ne. Fanči sem. — Kdo ti pravi tako? — Vsi. — In vendar nisi Fanči, ampak Lojzka! — Kako bom Lojzka, Če pa nisem! — No, kako te pa klice mama? — Sedaj mi pravi tudi ona Fanči. — Kako sedaj? — Zadnjič za god je rekla, da imam dva imena. — Vidiš, da si res Lojzka. — Preje sem bila, sedaj pa nisem več, ker je mama rekla, da je Fanči lepše in da sem že prestara za Lojzko. — Saj jih še petnajst nimaš! — Kako pa veste to? — Jaz vem vse. Dekle se je čudilo in smejalo obenem. — Fanči! je klicala vinjena družba sredi dvorišča. — Takoj! je zaklicala in. odšla. Samoten gost je izpraznil steklenico in gledal za dekletom, ki se je tudi oziralo. — Lojzka! Jo je poklical, ko je opravila svoj posel. — Fanči mi recite! — No pa Fanči. Poslušaj, Fanči! — Sai poslušam. — Pad te imam, Lojzka! — Ne Lojzka! p— Zame ostaneš vedno samo Lojzka. — Za nobenega. Mama pravi, da ne , more slišati tega irnena. — Tako pravi, se je začudil in tiho vpraša!: — Kaj pa oče? — Očeta nimam. — Kdo pravi to? — Še nikoli ga nisem videla. • — In kaj pravi mama? — Ne vem. Nič. — Uboga Lojzka! — Zakaj? — Ker si brez očeta. — Saj nisem jaz kriva. — Dragi otrok! je zašepetal in ji pogledal globoko v oči. — Saj nisem več otrok! Iz krčme se je oglasil ženski glas: — Fanči! — Mama me kliče. — Na, prinesi še en četrt — Šesti, da veste! je pripomnila in odhitela. — Fanči, Fanči! je klicala družba in se odpravljala k odhodu. Iz krčme je prihitela postavna krč- marica. Ko je družba odšla, je pristopila k smotnemu gostu, ki je podprt s komolci slone! na mizi. I — Zadosti imaš! je rekla in se obr- ] niV Molčal je. Krčmarica je stopila bliže in zapreti! a: — Pa da ne boš zopet hodil sem ln mešal otroka! — Krčma je krčma! Je odgovoril, ne da bi se premaknil. — Mama! je zaklicalo dekle skozi okno. — Dobro jo vzgajaš! Pa ne bo pomagalo! — Rekla sem, da me pustiš v miru in otroka tudi Sicer že veš...! — Mama, pridi no, stric Beno te čaka! — Kaj si rekla? Kaj nai vem? je skočil od mize ter stopil pred njo. — Dobro veš, kje si bil. —Kje sem bil jaz, to vem, kje bo§ pa ti... — Pazi. kaj govoriš! — Pokliči priče! Strica Bena! — Pijan si! — Še dolgo ne. Na vratih krčme se le prikazal debe-Itišast moški in poklical krčmarico. — 2e grem, je rekla in odšla. Samoten gost ie s kletvico na ieriku seeel v žep, odštel denaT in ga položil na miro. — Zbogom. Lojzka! ie pozdravil »*oovzro-ča ta pravilnik in nravstvena policija. V vseh deželah ie užigala navdušenje za stvar. Najodličnejši možje so se združili v mednarodno zavezništvo in leta 1877. se je v Ženevi vršilo prvo zborovanje abolicijonistov, na katerem je donel klic: «Proč s prostitucijo, trgovino s človeškim mesom in z nravstveno policijo.« Na mednarodnem zdravniškem kongresu leta 1881. so se prvikrat neustrašeno izjavili posamezni odlični zdravniki proti pravilniku ter so s tem potegnili javnost za seboj. L. 1886. t>a je popolnoma zmagala Jozefina Butlerjeva. C. D. C. Acts (pravilnik) je bil odstranjen. Tedaj je pisala: «Iz vsega srca hvalim Boga, zmagali smo doma. pomagajmo še našim prijateljicam na celini.* 20 let za tem je umrla. A bnj pri nas še ni doboievan. Ta sistem še ni povsod odstranjen. Kljub temu lahko rečemo: «Svet je v celoti boljši, kajti seme, ki ga je sejala Jozefina Butlerjeva, kliie Dovsod.» Z. M. L. BERLIN (484 m 4 kw), FRANKFURT 428 m 4 kw). STUTTGART (469 m 15 bw Itua 4 kw), LANGENBERG (469 m 15 kw),STUTT GAHT (380 m 4 kw), ZAGREB (310 m 0.7 kw), BRNO (441 m 3 kw), LONDON (Daven-try 1604 m 25 kw), PRAGA (349 m 5 kw), RIM (427 m 12 kw), DUNAJ (517 m 15 kw), VARŠAVA (1111 m 10 kw), STOCKHOLM (Motala 1380 m 30 kw). Nedelja, 17. VI. BERLIN 17.: Koncert godbe na pihala. 19.30: Prenos Beethovnove »Missae so« lemnis® iz Hamburga. FRANKFURT 19.30: Prenos programa iz Hamburga. LANGENBERG 20.10: Kiinneke: »Bratra« nec iz Dingsde®; opereta v 3 dejanjih. STUTTGART 18.45: Mendelssohnove skladbe. 1. Tri pesmi. 2. Klavirska so« nata v E*molu. 3. Tri pesmi za alt. ZAGREB 20.: Prenos opere iz Nar. gleda« lišča v Zagrebu. BRNO 18.: Koncert pevskega zbora. — 1. Schubertove pesmi. 2. Huber»Anderach: Na konju. — 3. Rabi: Nova ljubezen. 4. Goldmark: Mreža pomladi 19.30: koncert: 1. Novak: Slovaška su« ita. 2. Franck: Sonata za violino in kla« vir. 20.30: Večerni koncert lahke glasbe. Nato prenos z brnske razstave. LONDON 21.05: Orkestralen koncert. — 1. Harrison: Suita za godala. 2. Harri« son: Preludij za harfo in godala. 3. Pesmi za bariton. 4. Handel: Concerto grosso v D*molu. 5. Mozart: Pantomi« na. 6 Grainger: Mock Morris. 7. Pesmi za bariton. 8. Elgar: Introdukcija in al* legro. PRAGA 19.: Pesmi za bariton. 1. Arije iz opere «Car in tesar*. 2 «Dve pesmi®. 19.15: Zabaven večer. Nato prenos iz Brna. RIM 21.10: Koncert instrumentalne glasbe. DUNAJ 18.45: Recitacijski večer. (Sodob* na poezija). 20.: Lehar: «Frasquita», opereta v 3 de* janjih. VARŠAVA 20.15: Orkestralen koncert. (Odlomki iz oper in operet ter podob« no.) STOCKHOLM 19.: Prenos zborovega kon« certa iz stadiona v Stockholmu. (2300 pevcev). 20.45: Schumannov klavirski kvartet v E«duru. BUDIMPEŠTA 17.: Orkestralen koncert. 1. Nagypal: Madžarska uvertura. 2. Zeller: «Trgovec s ptiči®. 3. Fall: «Lo« čena žena®. 4. Poppy: Orientalska su« ita. Ponedeljek, 18. VI. BERLIN 20.30: Prenos velikega zborov« skega koncerta z Dunaja. FRANKFURT 20.: Prenos programa iz Stuttgarta. Nato Beethovnove skladbe lahkega značaja. LANGENBERG 20.15: Calderonova dra« ma »Zalamejski sodnik® z godbo G. Knierja. STUTTGART 20.: Nova muzika. 1 Ka« minski: Kvartet za klavir, klarinet, če» lo in brač. 2. Weill: Ženski ples. —■ Pesmi za sopran s flavto, klarinetom, fagotom, rogom in bračem. 3. KodaIy: Duo za violo in čelo. ZAGREB 20.30: Prenos velikega zborov« skega koncerta z Dunaja. BRNO 20.30: Prenos velikega zborovskega koncerta z Dunaja. Nato prenos z brn« ske razstave. LONDON 19.15: Reinbergerjeve orgelske sonate. 20.: Komorna glasba. 1. Handel: Sona« ta v D*duru, za violino in klavir. 2. Šest Wolfovih pesmi za bariton. 3. Schubert: Duo v A-duru za violino in jtlavir. 21.35: Skladbe O. Mase. 1. Štiri pesmi. 2. a) Predigra; b) k molitvi. 3. Škotske pesmi. RIM 21.15: Mešan večer. (Orkester, solisti, recitacije itd.). PRAGA 20.30: Prenos velikega zborovske« ga koncerta z Dunaja DUNAJ 20.30: Zborov Koncert dunajskih filharmonikov, zbora drž. opere, San« gerknaben in solistov. 1. Mozart a) Te Deum. b) Laudate pueri. 2. Schu« bert: a) 32 psalm; b) Maša v As=duru za soliste, zbor, orkester in orgle. VARŠAVA 20.30: Prenos velikega zborov« skega koncerta z Dunaja. STOCKHOLM 19.45: Večerni koncert lah« ke glasbe. BUDIMPEŠTA 20.40: Koncert orkestra in solistov. Torek, 19. VI. BERLIN 20.10: Lehar: «Eva», opereta v 3 dejanjih. FRANKFURT 20.15: Koncert za violo da gamba. 1. d' Herveloys: Sonata v A« molu. 2. Schenk: Fantazija. 3. Handel: Sonata v Gduru. 21.15: P. Haag: »Stražarji®, drama v 4 dejanjih. LANGENBERG 18.: Komorna glasba. 1. Huber: Sonata giocosa v G«duru. 2. Pesmi za sopran. 3. Klavirske skladbe. 4. Pesmi za sopran. 19.30: Rossinijeva opera »Sevilski bri« vec». (Prenos iz opere v Kolnu). STUTTGART 20.: Fragment Schillerjeve drame »Demetrij®, s pospremno god« bo: 1. Beethoven: Stvarstva Promete« ja. 2. Handel: Concerto grosso. — Za« baven večer. ZAGREB 20.35: Koncert orkestra in soli« stov. Nato koncert lahke godbe. BRNO 20.: Koncert narodnih pesmi za moški zbor. — Prenos z razstave. LONDON 19.15: Rheinbergerjeve orgelske sonate. 21.40: Baladni koncert. (Nadaljevanje ob 22 35). PRAGA 20.: Zabaven večer. Nato violin* ski koncert. RIM 21.15: Giordanova opera »Andrea Chenier®. DUNAJ 20.05: Koncert dunajskega zbora mandolin. 1. Saytrano: »Renata®. — 2. Grieg: Solvejgova pesem. 3. Griinfeld: Serenada. 4. Gounod iz opere «Faust». 5. Sohr: Andante con moto. 6 Schu« man: Uspavanka. 7. d' Albert: Italijan« ska pesem. 8. Odlomki iz operet in ba« letov. 21.15: Čehoslovaški mojstri. 1. Smeta« na: Ne kamenjajte prerokov. 2. Jirak: Povratek. 3. Novak: Večer. 4. Vycpa« lek: Narodna pesem. 5. Foerster: Go« dalni kvartet v Oduru. op. 61. VARŠAVA 19.15: Prenos opere »Halka®, iz velikega teatra v Poznanju. BUDIMPEŠTA 19.50: Madžarske peemi s ciganskim orkestrom brto polna vsega dobrega, poučnega in zanimivega, mi po prvih dveh letih ni treba povdarjati. Kot ljudska knjiga bo odnesla prvenstvo povest »Na mrtvi straži«, zajeta iz naše junaške dobe, ko se je narod boril proti turškim navalom. Od »Jurija Kozjaka« smo imeli že več povesti iz teh časov, a tako žive, zanimive, resnične in obenem pretresljive slike te dobe še nimamo. Sega daleč v vojno granico, ki je danes del naše skupne države, a je bila takrat »turška draj-na«. naš turjaški lev Herbart stoji sredi naroda in svojih junakov in se bije vse od Senja do Bihača — vidimo semenj sužtriev v Banji Luki, boje ob Kolpi itd. — skratka, to je povest, ki se bo čitala še dolgo po naših hišah. Prav za prav ni prijetno preveč govoriti v naprej o programu. a zdi se, da ljudje še vedno podcenjujejo ogromno delo odbora, ki skuša nuditi kar najboljše in najprimernejše. Povest »Olga« je tako živo zajeta izza prevratnih dni, da se bomo nehote spomnili na one povojne tipe, ki danes izumirajo, a smo jih pred nekaj leti sreča vali na vsak korak. Njen pisatelj je bil vedno mojster v podajanju našega malomeščanskega življenja, kjer se bore hrepeneče duše za višje življenje. »V borbi za Jugoslavijo« bo podana zgodovina naše svobode. Slovenci nikoli nismo mislili zgodovinsko, živeli smo iz dneva v dan, dočim je gledal Ceh vse v svitu Bele Gore in Srb vse v zarji Kosova. Mi smo iskali rešitve tam, kjer je bila naša poguba — v Avstriji. Zato smo zamudili mnogo važnih trenutkov i in so ga našli Angleži v Transvalu, pod ravnateljem Cullinanom. Po njem je ime diamantu. 45.) Moissan. Vzel je železno bombo z jako debelimi stenami in natresel v njeno malo odprtino nekoliko sladkornega oglja in nalil v njo razbeljenega železa. Odprtino je z železnim čepom dobro začepil in segreL Vročo bombo je vrgel v veliko maso svinca, ki se je vsled vročine bombe raztopil, bomba pa se je ohladila. Med ohlajevanjem je nastal v notranjščini bombe silen tlak na ono raztopljeno železo, v katerem se je raztopljeni ogljik (C) končno izkristaliziral. Bombo je odprl, železo raztopil v solni kislini in ostala sta mu diamant in grafit. Največji diamant, ki ga je na ta način dobil, je imel premer 0.50 mm. 46.) Kroglice, ki so jih izbrusili stari iz antimona (Sb) in uživali kot odvajalno sredstvo. Ko so prišle te kroglice (seveda neprebavljene) skozi črevo, jih je bolnik umil in v potrebi zopet zaužil. 47.) Natrijev manganat, ki je zelene barve, ki pa od kisline pordeči, prehajajoč v natrijev permanganat. 48.) Z vodikovim prekisom ker naseent-ni kisik, ki se razvija na laseh, oksidira pigment las. 49.) V svinčenih, ker skozi debele stene svinčenih posod ne prehajajo radijevi žarki, ki sicer povzročilo opasne opekline. 50.) Srebro. čunate upravne in druge stroške. Saj veste, po či.m so danes knjige! Smatram Vodnikovo družbo za veliko kulturno ustanovo in enako za moralno dolžnost vsakega narodnega Slovenca, da je njen član. Tu ne gre samo za začetek, ki smo ga srečno prestali, ampak za bodočnost, za tisto veliko narodno ustanovo, ki bo vzrastla z nami in pomenila za Slovence pravo narodno drevo ljudske prosvete. Vsak mora biti ponosen na to, da je s svojim imenom in imetjem pripomogel k tej skupni zgradbi. Takrat bo^naš avto z napisom »Vodnikova družba« drdral do zadnje gorske vasi in razva-žal knjige, nabiral naročnike in ob letu zopet pripeljal knjige prav v vsako hišo. A to je godba bodočnosti, danes smo še navezani na poverjenike in ti do možnosti vršijo svojo dolžnost. Vem, da je njih delo včasih težko in nehvaležno. V naši pisarni bi vam lahko pokazal pisma, ki pričajo o podlosti in predrznosti neke vrste slov. duhovščine. katere bi se moral sramovati vsak pošten Slovenec. To ie p^glavie zase in ga bomo svoj čas objavili. Takrat boste videli dokumente abde^t-stva in fanatfzma, ki ga dames redko najdete pri kakem kulturnem narodu. Mislimo, da je v tej splošni krizi naša najvišja dolžnost preskrbeti našemu na-Todu dobrih poučnih in zabavnih knjig. Nikjer se nismo dotikali verskih vprašani, nismo a gl tir ali proti nikomur — dati smo hoteli svojim ljudem le to, kar potrebujejo, in število prvega Ma ie (pričalo o upravičenosti našega idealno zasnovanega podjetja. Kdo vendar . .' . A ipustnmo to. Odgovor na tako pojmovanje človeške in narodne svobode bi morali dati naši čl?ni. O drugem bo govorila zgodovina. Mohorjeva družba je dajala iz početka svojim članom samo en koledarček za 1 gld. in so bili zadovolini. To je dokaz, kaj pomeni pri nas cerkveno ozadje. Mi smo samo narodna kulturna organizacija in se ne moremo naslanjati niti na šoile: druži nas skupna misel na delo .našega prvega pesnika in se moremo opirati le na prosvetne delavce med našim narodom. Zavedamo se, da smo storili s svojo družbo velik korak naprej in da je vsak Slovenec lahko ponosen, da je član te družbe. Kritika je v naših vrstah mnogo strožja nego drugod. Mislim, da ie težko med 18.000 ljaidmi najti človek^, ki bi bil z vsem zadovoljen. A splošno zadovoljstvo s knjigami se opaža povsod — letos pa s^Klirmo. da bomo zadovoljili tudi n a jn e zado volin e ;š e. Ljudje niti ne vedo. koliko dela leži v te-"\ Hr oni prei*neio na mizo za borih 20 Din. »P r a t i k i « smo dali Mos rovo lice in jo uimetmško prilagodili našim starim oratikam. tako da bo za vse nekaj izrednega. Naš narodni mojster Gaspari se je potrudil, da ie uresničil svoj sen prave namene orafike. M;s!im. da bo to za vse č^ne nriMno nresenexem'e. Na čelu č^nV^v bo ilustrirana zgodba o »eo«m>du B^lsntM«, kako se ie poštev^ Iz bnh:n,:^k;h gora in p-dhs»M v Ljubljano delovat za svoi narod. Tako vsako leto da \r'Tr!o ime. ki je nam vsem drago. fn biti »Vodnar« "?e mi rdi dolžnost slovenskega človeka kr»kor smo *voi č">s v 'men" C!r:'a in Metoda reševali š^l^tv«. AVo kdo n->ofnnq tyr>ti '^mu. s te^ ni rečeno, da je dober clovenec. Da bo pratiika t/udi sčcer na- Jozefina Butler (C. M. Turner) Letos v aprilu smo slavili 100 letnico rojstva Jožeiine Butlerjeve (roj. IsJa., umrla 1906), žene, ki se je vse življenje borila proti prostituciji, sramotni trgovini z dekieti in proti sramotnemu policijskemu nadzorstvu nad ženskim spolom. Težko je reči, katera je bila gonilna sila v značaju Jozefine Butlerjeve, — ali brezmejno sočutje — prosto vsake mehkobnosti — za krivdo in trpljenje ali njena farizejske svetohlinbe povsem prosta pravičnost. Najbrže sta jo obe lastnosti skupaj dovedli do njenih ogromnih uspehov. Njeno zakonsko življenje je bilo idealno; bila .je dobra gospodinja in ime'a je mnogo zvestih prijateljev, sotrudnic in sotrudnikov. A nekaj ji je vedno težilo in grenilo življenje. Sama piše: «Le-ta in leta sem premišljevala socijaine krivice, ki uničujejo največje dobrine na svetu, krivice, ki enostransko ocenjujejo in sodijo seksualno življenje obeh spolov, moža in žene.® — Večkrat se je boječe vprašala: »Bo-li ostal moj klic brez odmeva, brez uspeha moj boj, ki ga moram započeti, da se oprostim vseh žgočih bolečin moje duše.» Njena največja skrb je bila preskrba mladih deklet, ki so postale žrtve moške pohotnosti, živele nekaj časa v sramoti, končno pa hotele zopet živeti kot svobodni ljudje normaino življenje. Sprejemala jih je v svojo hišo. kjer so ostale tako dolgo, dokler jim ni našla mesta in varnega zavetja. Ustanovila je v Liverpoolu azile za delavke v tobačnih tvornicah in istotako azile za prostitutke. Že v tem delu je imela velik uspeh, ker so bila pač njena dejanja v čistem skladu z njenimi besedami. Toda njeno življensko delo je pričelo šele z letom 1860. Takrat so sestavili na Angleškem statistiko o sjx>lnih boleznih v armadi in mornarici. Grozota teh podatkov je privedla angleško vlado do sklepa, da predloži zakon o nalezljivih boleznih® (Contag?ons DIseases Act), ki bi naj ščitil mornarje. Najti se mora način pobijanja teh bolezni. NašM so sicer način in sredstva, a sredstva, ki so na najpodle.iši način poniža'a ženo. Uvesti so hoteli reglementacijo, ker je sistem državne nnlementaciie. od- . Premijera. Premij eraki in D • abonma. Torek, 19.: Zaprto. Mariborsko gledališče Kedelja, 17.: Zaprto. Poaedeljek, 18.: . Premijera. C. W. Shakespeare — Oton Župančičt Čas Jaz, ki delim gorje in vs* dobrot• po zasluženju, zidam, rušim zmote, — zdaj zganem krila pod imenom Čas. Nikar mi v zlo ne štejte, prosim vas, da šestnajst let viharno preletim in vmesno brezno kar v temi pusttm; naj moja sila zakone vse maje tn v hipu vstvarja, zvrača običaja. Kar sem, sem bil, ko stal je stari red, enak, ko novi vzniknil je na svet, ker pri obeh sem rojstvu priča bil; tako i zdanji hip, ves svež in živ, zgubi svoj blesk, ko jaz mu oberem cvetke, kot da ste v snu. Leontes je zatrl in če dovolite, sedaj obrnem to steklo, nov prizor pred vas razgrnem, kot da ste v snu. Leontes za zatrl vse klice ljubosumja, se zaprl pred svetom, tam trpi. — Gledalci zdaj vas nagloma predstavim v drugi kraj, na lepo Češko; vam je še v spominu, da pravil sem vam o kraljevem sinu? To vam Je Florizel; in brž: kaj dela zdaj Perdita? V lepoti je vzcvetela, vsem čudo božje: nje nadaljne poti pa ne povem; Čas naj poroča sproti kot m vrstilo bo: — pastirska hči, njeno okrožje, kaj se ž njo godi, bo času snov. Poslušaj to in glej, kdor čas Je slabše tratil kot doslej; d če ga ni, sam Čas zares želi, da ne bi tudi ga vse žtve dni. (Iz »Zimske pravljice*, ki jo je pravkar bclala ▼ 2upančičevem prevodu Tiskovna •udraga v Ljubljani.) Ivan Zorman: Slovene (Jagosiav) Pcetry Pod tem naslovom je kzdai nai rojak, ki živi že od mladih let v Ameriki in ki ie Oi.m zaian po svojih treh slovenskih pesnikih zbirkah, 34 slovenskih pesmi z angleškimi prevodi. Zastopani so: Prešeren. Levstik, Jenko, Gregorčič, Aškerc, Medved m Funtek, torej pesniki starejše generacije .večinoma z onimi pasmami, ki so uglasbene. V angleškem predgovoru pd4e nai pesnik ra 7. straneh kratko o Slovencih, njihovi kulturi in literaturi ter podaja označbo prevedenih pesnikov Prevajalec ni imel namena podati popotno slovensko antologijo. Knjiga ie namenjena deloma onemu našemu ameriškemu naraščaju, ki mu postaja angleška beseda razumljivejša nego slovenska. To pa je usoda vseh potomcev izseljencev. Knjiga pa je namenjena tudi vsem onim, ki se zanimalo za naše slovensko pesništvo. Propaganda za na£o Uteraturo v tujini ni lahka reč — manjka nam sredstev naia država se za to ne briga praktična Amerika pa je za take poskuse še najbolj nehvaležno polje. V uvodu se naš pesnik sklicuje na znana imena Kopitar, Miklošič, Vega. Prešeren. Cankar, a Bo* ve. koliko smo znali tem imenom pridobiti slovesa v svetu, da pričajo o našem imenu. Zato smo tem bolj hvaležni našemu propa-gatorju slovenske oesmi v tujini, da skuša na ta način zbuditi zanimanje za naš narod in njegova dela. Na 94. straneh prinaša Zormanova knjiga sledeče pesmi v originalu in prevodu: Pre-feren: Strunam, Izgubljena vera. Kam?, Mornar, Nezakonska mati. Memento mori in sonet: Sanjalo se mi je, da v svetem raji; Levstik: Razstanek, Utvi, Prazna prisega, Pri oknu. Domotožnost; Jenko: Pomlad, V ljubem si ostala kraji Ko zaspal bom po smrti . . .. Naprej, Adrij3n-sko morje. Naš maček; Gregorčič: Naša zvezda., V pepelnični noči. Njega ni. Pogled v nedolžno oko. Izgubljeni cvet Sam, Vinski duhovi; Aškerc: Čuj, veter piše razdivjan. Kadi se njiva. Mi vstajamo: Medved: Srce zastavica, Roži, Z Adrije. Obla-člcsm; Funtek: 0 mraku. Na tujih tleh. Knjiga je izišla v Clevelandu. kjer živi nad 35.000 Slovencev, imajo svoj Narodni dom in več kulturnih društev. Ivan Zorman deluje med njimi kot glasbenik pevec in pesnik in je s to zbirko gotovo ustregel na- ši slovenski koloniji hi njeni okolici, ki Ji Je na ta način dano spoznati slovensko pesem Knjiga ie Izdana v lepi obliki ki dela tudi v tem oziru čast izdajatelju. Pozdravljamo io kot znanilko novega slovenskega kulturnega dela v Inozemstvu. N. Rimski i-Korzakov Da« 9. t. «. Je poteklo 20 let od smrti niajv«6-♦eta ruskega komponista N Rimskega-Korsakova (1908—192«) Kljub sedanji modni ►borbd »oper akademizem« in kričeči »r evolucijski godbi« »tojl sedan}« pokolenje ruskih glasbenikov pod pretežnim vplivom tega mojstra V roški godbo, kakor ▼ ruski umetnosti sploh, se fe »d nekdaj borita drve izraziti struji. ki sta časih tudi zmožni delnega kompromisa Prva, slikovita lo realistična srtruja, roji globoko nacijonalen esp. pravljico, tudi komedijo Zanjo Je glasba pester zunanji JezSc v svrho Izražanja globokega notranjega čuvstva V tej tači Je torej godba le orodje hi sredstvo, ne pa neodvisna umetnost (Cajkovskij ia drugi do Skrjabina) Draga str ti] a pa hoče vstvaritl absolutne, neodvisne glasovne sKke, kar se rodi zopet aa nacijonalnem temelju aH pa ▼ mednarodnem, manj Izrazitem slogu kot pri Glazunovu. Tanejevn in dr Rimski) - Korzakov Je zraste! v nacijonalno-reali stičnih letih tkzv. »Mogočne skupine«, H Je nabirala ljudske pesmi in posnemala njih harmonijo ter ritem. Tako so nastale lepe karakteristike morja (Sadko in Car Saltan) gozda, pomladi ovetk in ptic (Seherazada) pa tndi pregnantne označbe junakov (pod Wagnerjevfan vplivom. da si Je R-K preestetičen. da M cepil glaven motiv besedilu operi ne ljubo) Korzakov Je bolj Hričei in melodičen kot učinkovit ail dramatičen Zate imajo ponekod njegove slikovite, globoko-psiho kiike opere v tujini manj uspeha kakor doma Poleg »Zlatega petelfnčka« ln globokega pravljič-tvo-versfcega »Kiteža« ima največ uspeha napeto dramatična »Carska nevesta«, kf se Je izvajala tndi pri nas v LJubljani. Estetdčna zamaknjeno«4 ta panteistična modrost sta najbolj značilni črti vstvarjanja R.-Korzakova. Prepojeni so t njo v njegovih operah poleg idealnih postav tndi hudobni in mrkL ponekod skrivnostni Junaki Jn čarovniki. Letošnja obletnica skladateljeve smrti le padla bal na dneve praznika roške kulture, ta v tej zvezi se moramo spomniti, da Je oblikoval Rim-skiJ-Korzakov kakor nihče drug sedanjo nacionalno rusko glasbeno umetnost Komorni večer, TI. Javna produkcija gojencem drl konservatorija se vrši v sredo dne 20. junija 1928 ob 20. ari ▼ dvorani Filharmonične družbe Na sporeda tega večera so sledeče skladbe Mozart: Kvintet za klarinet, 2 violini, violo in violončelo. Brahms: Sonata v a-duru za violino in klavir. Borodin- Kvartet 2 violini, violo In čelo. Komorno muziko vodi prof. konservatorija Jan Šlais. Podrobnosti prihodnjič. — Vstop-nice-sporedi se dohe v pisarni konservatorija v Gosposki ulici 8-1. Žrtev bolgarskega potresa. Prejeli smo: >Die Musikc. eden izmed najresnejših in prav dobro informiranih nem Sirih glasbenih listov priobčuje v pravkar izišli junijski Ste vilki pod marko »Todesnachrichten« sledečo vest iz Plovdiva: »Žrtev potresne kata itrofe je postal junaški tenor pariške opere Enrico de Mazzei, še mlad. visoko nadarjen umetnik«. Mi smo pa tenorista pot tem imenom pravkar slišali v Ljubljani. Stankovtfeva »Nečista kri« t laščint Znana milanska založba Treves - Zanichelli je izdala prevod Stankovičeve »Nečiste krvi«, ki ga Je oskrbel zaslužni proučevalec jugoslovenske literature, tržaški novinar Umberto Urbanaz - Urbani Jugoslovenska pevca v Berlina. V berlinski Mestni operi je bila premijera Pucci-nijeve »Madame Butterf]y«, pri čemer je nastopila v naslovni ulogi članica zagreb ške opere ga. Ljubica Strozzijeva. a Pinker tona je pel član Mestne opere g. Josip Rija vec. Publika ie viharno aolavdirala našim? rojakoma, a berlinska kritika, ki je znana po svoji strogosti, n. pr listi »Berliner Mit tage, »Neue Berliner Zeihras?«, »Berliner Nacbtausgabe«, »Berliner Tageblatt« in »8-Uhr Abendblatt«, se izražajo o njiju zelo laskavo Stoletnico rojstva L. N. Tolstega bodo slavili v Rusiji letos v prvi polovici septem bra Prvi zvezki zbranih spisov, ki so preračunani na 90 kniig, izidejo že 1. julija. V Jasni Poljani postavijo Tolstemu spomenik, pisateljevim potomcem pa bo država izplačevala dosmrtno pokojnino. Penzijo prejme tudi čertkov. znani tajnik velikega umetnika in m od rosi ovca T; Zobni atelje | Frasifo Radovan nasproti velesejma ; za čssa šolskih počitnic S ob sobotah, nedeljah Avstrijski «Landbund> ima v parlamentu >icer samo 9 mož. toda je jeziček na vladni ehtnici. Brez njega v Avstriji sedanja vlad? •i* more obstati. Se pred dunajskim medna rodnim kmetskim kongresom pa je «Land r*und» predal vladi, ▼ kateri je sam zasto oan, memorandum, ki zahteva, da se takoi uresniči njegov minimalni prosrram. O poli-Mčni dirki, ki se je nato začela, ie tudi kr Čansko socijalni «Reichsbauernbund» formuliral svoje zahteve in sedaj obe vladni stranki licitirata navzgor. «Landbund-» pravi. da so njegovi člani začeli to akcijo kot , kar so klerikalni kmetje. Klerikalci na ta očitanja fLandbundovce» zmerjajo po svoji znani navadi. Kaj zahtevajo sedaj avstrijski poljedelci od dunajske vlade? Zahteve in «Reichsbauernbunda> so bistveno enake i in se glase: 1.) Domači odjemalski trg naj se zasigura domačemu poljedelstvu. Zato ie treba pospešiti revizijo trgovinskih pogodb, in sicer tako, kakor to zahteva dnnaSnji obupni položaj avstrijskega kmetijstva. 2.) Davščine za kmetsko ljudstvo se moraio znižati. Sedaj pokriva kmetsko ljudstvo zemljiškim davkom in vsakovrstnimi do-kladami vs« bremena za vzdrževanje cest, šol ln raznih skrbstvenih ustanov v občini in v okraju. Ker pa jje volilna pravica splošna, Je tudi splošna uvedba doklad za te razne ustanove upravičena. Ne samo posestnik zemljišča, vsakdo naj prispeva k tem skupnim stroSkom. Zviša naj se zato eksistenčni minimum, zniža pa multiplikator za odmero Položaj na slovenskem lesnem trgu Na slovenskem lesnem trgu se tendenca drži ie prec«] čvrsto, vendax Je opažati, da vsaj deloma prehajamo že v poletno mirnejšo sezijo. Na drugi strani pa je že sedaj opažati zanimanje za drva za jesensko-zimsko sezijo Inozemski gro-sdsti, predvsem italijanski, si ie danes nameravajo z špekulativnih ozirov nabaviti velike množine drv pa ugodnih cenah Povpraševanje prihaja tudi iz severno-zaipadnega dela Italije (od Milana proti fcanco&ki meji), ki si običajno nabavlja gorivo iz Francije. Zaradi vesti o morebitni ponovni revalorizaciji francoskega franka odnosno zaradi njegove neadgurne bodočnosti so se grosisti tndi iz teh pokrajin v zadnjem času obraiM na naše tržišče, čeprav jim isto v tari-farnem pogodu manj konvenira. Za parjeno bukovino Je vedno veliko povpraševanje. V zadnjem času se iščejo tudi parjenj bukovi plohi debelejših dimenzij (od 50 do 100 mm), ki se običajno ne proizvajajo v večjih množinah. 2e sedaj opozarjamo producente, da si za bodočo sezijo odnosno sa poznejša leta omislijo p ari hm ce za izdelavo parjenega blaga, ta katero Je mogoče doseči znatno ugodnejše cene. Zaradi vedno večjega pomanjkanja hrastovine, bo na tržiščih v bodoče nastopila kot nadomestilo edino parjena bukovina. Producenti se naj ne strašijo stroškov, ki se Jim pri lepih cenah za parjeno blago lahko prav kmalu povrnejo. Naravna bukovina se išče v obrobljenem kakor tudi ne-obrobljenem stanju zlasti v dimenzijah 38 in 60 mm debeline. Močno Je povpraševanje po trajnih ▼ debelejših merah (16/21 ta 19/24) in v dolžinah 5, 6, 7 in 8 m. Ta stavbni le« ne išče samo domači trg in Italija, temveč v posebni meri Dalmacija (Split). Zelertl bi bik), da bi prometno ministrstvo vendar enkrat uredilo tarife s Splitom. Minimalna zahteva slovenskih lesnih producentov gre za tem, da dobimo s Splitom vsaj tarifo, ki bi bala v sredini med lokalno ta luško tarifo. Severni del Jadrana (Sušak) se zanima za fino obdelano Jelovino in smreko vino, za prekomor-sko trgovino. Odprem« lesa preko Sušaka Je v zadnjem času postala skoro nemogoča, ker sta Delta ta Brajdica prenatrpani. Čudimo se mero-dajnim faktorjem Jki nočejo uvideti, da Sušak nikakor oe more zadostiti potrebam svojega zaledja, t. J. Hrvatske ta Slovenije- Trenotno se gradi železnica od bakarske postaje do bakar-skega zaliva. Vendar pa bi se morala izgraditi tudi bakarska taka sama, kajti drugače železnica nima mnogo pomen«. Prepričani pa smo, da tudi bakarska luka ne bo mogla zadostiti naraščajoči naši izvozni trgovini, zato ponovno opozarjamo merodajne faktorje, da pri tem ne prezrejo luke MartinSčice, ki bi bila za izvoz lesa naravnost idealna, če bi se zvezala s Sušakom neposredno potom predora ali pa če bi se napravil od pravkar v gradnji se nahajajoče proge Bakar postaja—Bakar za Ev pri Kost reni odcep na Martdn-šHeo. blagovnoprometnega davita. Davek na vino pa naj se sploh od pravi. 8.) Država naj pripomore kmetskim gospodarjem, ki gospodarstvo izboljšujejo, ali pa so bili katastrofalno udarjeni, do cenenih kreditov. Zlasti pa naj se uvedejo brezobrestna posojila za obnovo in ohranitev vinogradov. 4.) V prihodnji državni proračun se morajo vstaviti večji zneski za poljedelske melioracije in vodne gradbe, nadalje za poljedelski nadaljevalni pouk, kmetsko zadružništvo in kmetske delavce, (ker gredo sedaj v socijaliste). 5.) Socijalna zakonodaja naj se spravi na deželi v sklad s kmetsko patrijarhaličnimi razmerami, t. j. osvobodi naj se današnje birokratične navlake Vsekakor pa je trebn omogočiti tudi razširjenje nezgodnega In starostnega zavarovanja na malokmetiške ljudi. To je nekak aktualni, socijalni, gospodarski program, ki ga naj dunajska vlada takoj ali vsaj čim prej izvede. Za nas Jugoslovene je važna prva točka teh zahtev, ker se nahajamo v stadiju trgovskih pogajanj z Dunajem. Avstrijci svoje poljedelstvo po vojni zelo negujejo. Zlasti živinoreja se podpira. Zaradi tega se dviga mlekarstvo, ki zopet najde popolno uporabo vsega, kar je z njim v zvezi, le v prašičje reji. Avstrija producira prašiče oredvsem zaradi mesa. tako zvane zariajo zlasti pridobitni krogi. 20.772 == Konknrz je razglašen o imovini Franca Prislana. trgovca v Mozirju (prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Celju 2. julija, oglasitveni rok do 20. julija, ugotovitveni narok 8. avgusta). = Občni zbori Redni občni zbor Jugoslo-veske tekstilne tovarne Mautner, d. d. v Ljubljani se bo vršil 27. t. m. pri ravnateljstvu Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani (poročilo o izvedbi valorizacije, predlog glede zvišanja delniške glavnice, bilanca 1927), -edni občni zbor družbe «Korotan», lesne industrijske d. d. na Prevaljah pa 25. t m. v družbenih prostorih v Prevaljah (bilanca 1927.). Položaj na naših borzah Devizni promet na ljubljanski borzi 18.6 milijon« Din. čvrsteiša tendenca v Vojni škodi. Ljubljana. 17. junija. Pretekli teden je bil devizni promet na ljubljanski borzi prilično živahen. Skupni tedenski devizni promet je znašal 1S.6 milijona Din napram 23.1. 15.7, 27.3 in 20.7 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Največji je bil promet v devizah na Curih, Dunaj in Prago. Tečaji deviz se niso bistveno spremenili, edino deviza na Trst je popuščala ter se je koncem tedna trgovala po 298.8 napram 299.3 koncem zadnjega tedna Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda slede na ugodnejše izglede za najetje velikega inozemskega posojila tekom tedna okrepila od 444 — 446.5 na 454 — 456. Promet v tem papirju je bil v pofetku tedna prilično živahen. Tudi v investicijskem posojilu so bili dnevno zaključki po 92. agrarne pa so se včeraj trgovale po 56.5 — 57. V bančnih vrednotah je bil promet nekoliko slabši kakor zadnji teden. Praštediona, ki se je v zadnjem času zaradi velikega povpraševanja nasrlo dvignila na S90, je pretekli teden zaradi večjih realizacij pričela popuščati ter se je koncem tedna ustalila na 950 Tudi povpraševanje po Poljod^lski, ki je sklenila povišanje delniške glavnice od 5 na 10 milijonov Din. je popustilo ter so se delnice trgovale po 19. Nekoliko živahnejše je bilo zanimanje za Jugobenko, ki se je koncem tedna trgovala po 87.5 — 88.5. in za Hi-potekarno po 59.5. V ostalem ie bil promet v Srpski po 142 — 144. v Zemaljski Sarajevo po 140 — 142 in v Narodni pri mlačnejši tendenci po 6900. Med industrijskimi vrednotami je dalje veliko zanimanje za Dubrovačko, kar je v zvezi z ugodnim poslovnim zaključkom za leto 1927. in s pogajanji te družbe z državo glede podelitve letne subvemije. Delnicc Dubrovačke, ki so ae že zadnji teden okrepile na 460, so se včeraj trgovale že po 5500. Nekaj zanimanja je bilo tudi za lesne vrednote. Gutmann se je trgoval no 210 — 215, Slaveks po 115 — 118 in Slavoniia po 12 Trboveljska. ki se ie zadnji teden trgovala po 505 — 510. je popustila na 490 Vevče so bile zaključene po 106 — 107. V ostalem so se trgovale Drava po 385, Šečerana Osijek po 510, Tvornica vagonov po 105 — 110 in Isis po 30 — 35. Ljubljana. (Prosti promet.) Dunaj 7.988, Berlin 13.585. London 277 45. Milan 29S.75, Newvork 56.82. Pariz 223.5. Praga 168.5, Curih i 095. Trst. Beograd 33.32 — 33.62, London 92.70 do 92.80, Newyork 18.98 — 19.04, Berlin 451 do 457, Praga 56.1250 — 56.4250, Dunaj 264.50 — 270.50. Curih 365.5 — 367.5. Pariz 74.60 — 74.90; dinarji 33.325 - 33.825. Blagovna tržišča Novosadska blagovna borza. Tendenca nespremenjena. Promet: 19 vagonov pšenice, 1 vagon ovsa, 12 vagonov turščice in 1 vasron moke. Pšenica: baška. 77/78 kg 347.5 do 350; baška, 78/79 kg 350 — 353; 'gornje-banaška, 78/79 kg 345 — 347.5. Oves: baški in sremski 260 — 265. T u r š Č i c a: baška in sremska 285 — 287.5; banaška 282.5 — 285. Moka: baška <0g» in 457.5 467.5: <5> 350 — 360. Otrobi: baški in sremski v jutastih vrečah 215 - 220. Celjski trg je prav dobro založen z zelenjavo in z raznimi živili. Cene so stalne. Govedina: v mesnicah I., II. 16 — 18, na trgu 10 — 18 Din za kg: teletina: I., II. 19—22 Din; svinjina: I. 28. II. 26. III. 24 Din; slanina: 24 — 26. mast 29, šunka 30, prekajeno meso 27 — 30 Din za kg; perutnina: piščanec 15 — 20, raca 0, gos 90 Din komad; mleko: 2.50 — 3 Din liter; sirovo maslo 40, čajno 60 DiD kg; špecerijsko blago: kava Portoriko 72, Santos 56. Rio 54, sladkor kristalni 15, v kockah 17, riž I. 12, II. 7, III. 5; testenine 11 — 13; mlevski izdelki: moka <0gg» in <0g» 5 80, c2> 5.65. «4» 5.40, koruzna moka 3.8(X koruzni adrob 4.20 Din kg; žito: pšenica 390, rž 350, ječmen 300—350, oves 320, koruza 340 Din za 100 kg; krma: seno 00—80, tJama 50 Din za 100 kg. Donajska borza sa kmetijske proizvode Čeprav glasijo ameriške in budimpeštanske notacije prijaznejše, se tendenca na dunajski borzi ni bistveno spremenila. Promet jo slab. Nekoliko večje je zanimanje za novo pšenico. V rži je dalje pomanjkanje prompt-nega blaga ter zahtevajo ponudniki nekoliko višje cene. V turščici in ovsu ni spre-memb. Uradno notirajo: pšenica: domača 42.25 — 43.25, madžarska Tisa 47.25 do 47.75; rž: marohfeldska 42 — 42.25; tur-ščica: 38 — 38.75; oves: domači 87 do 37.25. Borba med republikansfvom In monarhizmom > . . , _ v Nemčiji Silen napredek republikanske misli proti Šovinističnem« in reakcionarnemu hohenzollernskemu monarhizmu. — Nova taktika monarhističnih skupin Tnml iMtnfki so<š)al»tvčni vodfteH Id publicist dr. RudoU Breltscheid i« napisal za več evropskih listov zanimiv članek o razvoju republikanske idej« v Nemčiji. V članku izvaja: i Ne" dolgo po vojni se je skoval zasmeh-Uivi dovtip. da je Nemčija pač republika, ali republika brez republikancev. V tem dovtipu je bilo nekaj resnice, kajti Nemčija je doslovno preko noči in brez vsake sistematične priprave postala republika. Gotovo jih je bilo mnogo še pred L 1914., ki so smatrali republiko kot najidealnejšo državno obliko. Zlasti velja to za socijalno-derookratsko delavstvo, ali vendar je bilo vse republikansko stremljenje več ali manj le teoretično. V glavnem je ta sfcruja zastopala opozicijo proti cesarju Viljemu, ki se je močno nagibal k absolutizmu; ta struja se je med ljudstvom močno ojačila, ko je za nesrečno vojno smatrala javnost odgovornega cesarja in se je bolj in bolj pojavljala zahteva, da mora po propadu militaristične slorije zadeti ista usoda tudi tedanjega »najvišjega vojnega gospoda«. Toda čeprav je bil celotni stari sistem s enim udarcem potisnjen ob stran, vendar Je predvsem nedostajalo zavesti, da je treba republiko tudi braniti, pa naj je prišla že tako nepričakovano. Rešiti je bilo predvsem obilo drugih problemov; izvojevati je bilo treba boj proti boljševizmu, izvesti razorožitev ter pripraviti vse potrebno za socializacijo in gospodarsko obnovo. ■Republikanci so precenjevali učinkovitost novemberske depresije med monarhisti in stanovitnost onega dela srednjega sloja, ki se je brez notranje uverjenosti pomiril z republiko kot z danim dejstvom. Zato so pristaši starega režima kmalu vzdignil glave, v mnenju, da je za zrušitev republike potreben samo močan sunek. Še ponesrečeni Kappov poskus jih ni spravil ob pogum. Pomagali sta jim pri tem predvsem dve stvari: posledice versajske mirovne pogodbe in gospodarska beda povojne dobe. ki jo ie inflacija še povečala. Ljudstvu seje sama ob sebi vsiljevala primera med republiko in časi cesarstva. Vsa krivda za neugodne razmere se je pripisovala novemu ustroju. Pri takem stanju stvari so se ponavljali samo atentati na posamezne republikanske voditelje, ni pa došlo do nastopa večjih mas edino iz razloga, ker je republikanska misel pridobivala tal in se je videlo, da so zapriseženi republikanci pripravljeni in odločeni za brambo novega sistema. Medtem je bila namreč ustanovljena organizacija >državne zastave«, (Reichsbanner), ki je idejo novega ustroia utrdila zlasti pri delavcih in osvojila zanjo tudi doslej še neodločene srednje sloje. Ta organizacija Je bila in je še vedno mogočen jez vsem prizadevanjem monarhistov. Zelo pomemben faktor je tudi dejstvo, da je bila na Pruskem nekoliko let na krmilu zanesljiva republikanska vlada, ki je največjo in gospodarsko najjačjo nemško državo postavila v službo republike. Nevolja kapitalističnih krogov, ki so sku-fali ovirati delo za uvedbo novega sistema, se je polegla sama ob sebi. ker so kapitalisti videli, da jim cveto posli v republiki ravno tako, kakor so jim cveteli v dobi monarhije. Ni bilo tedaj nikake potrebe uvajati zopet monarhijo, kar bi vsekakor (škodovala njihovim interesom vsaj za dobo prevrata. Končno pa se je s stabilizacijo (marke tudi republika močno usidrala v ljudstva. S tem pa ni rečeno, da v Nemčiji danes ni monarhističnega gibanja. Stari režim Ima še mnogo privržencev, ki se rekru-tirajo iz plemstva, bivših oficirjev, iz evan-geljske ln višje katoliške duhovščine, visokih dostojanstvenikov, veleposestnikov in onih industrijcev. ki republiko sovražijo, ker je dala delavcem polne politične pravice. V ta tabor spadajo tudi — in to je morda najresneje pri tem gibanju — po večjem delu srednješolski in vseučiliščni profesorji in ž njimi znaten del dijaštva. IRazen tega je za monarhijo vneto mnogo ljudi iz raznih slojev, ki mislijo, da bi cesarstvo njihovim materijelnim interesom bolj ustrezalo, ali pa iz gole sentimentalnosti vise na starem režimu. Monarhisti so politično zastopani predvsem v nemški narodni stranki (Deutsche Natlonalpartei), deloma pa tudi v nemški ljudski stranki (Deutsche Volkspartei) in bavarski ljudski stranki (Bayrische Volkspartei), podpira pa lih nekoliko tudi desno krilo katoliškega centruma. Monarhistič-no idejo vzdržuje cela vrsta nacionalističnih in patrijotičnih društev, kojih člani pa 60 često različnega mišljenja glede te ali one državne oblike. Monarhistični krogi pa ne predstavljajo nikake nevarnosti več za republiko, ker so vsi faktorji, ki so svoj čas preprečili poskus obrniti državno kolo zopet v monar-histično smer, tem iačje na delu in se je republikanska misel do danes močno okrepila. Treba pa je vpoštevati še nekaj drugega. Ako je bila v začetku republika brez republikancev, moramo sedaj računati z monarhisti brez monarhije, kar le brez dvoma silno važno. Monarhisti poleg tega nimajo pripravnega kandidata za prestol. Bivši cesar in bivši prestolonaslednik ne prideta v poštev, ker sta skoro popolnoma »apravila simpatije monarhistov. Na drugi strani tudi ne bo m.jgoče zediniti se za kandidata iz kake druge nemške dinastije, ker bi s tem hoteli zopet vsi bivši kralji, ve, liki vojvode in knezi priti na svoja prejšnja mesta. Vsi ti faktorji onemogočalo vsak enotni načrt. Zato ima Nemčija na zunaj močno monarhistično stranko, ki je pa na znotraj bolj sentimentalna ko aktivna. Vsak poskus monarhistov bi se skoraj gotovo končal neuspešno, ker bi zadel ob energičen odpor tistih slojev, ki sicer v današnji kapitalistični republiki ne vidijo ideala, pač pa jo smatrajo kot temelj za bodočo stavbo socijalistične države. Brezupnosti poskusov .za zrušitev republike rie morejo zmanjšati prazni govori monarhistov ob slavnostnih prilikah, brzojavke in obiski v Doornu ter obnovljene prisege zvestobe hohenzollerski vladarski hiši To vse so nedeljske zabave brez politične vrednosti. To vedo prav dobro monarhistični voditelji sami, zato v praksi napadajo samo parlamentarno demokracija Res Je, da ne nastopajo Javno za wveo fašizma, toda kljub temu kujejo neprestano načrte, kako bi oslabili ljudsko parlamentarno zastopstvo in njegov vpliv. Tako zahtevajo n. pr. radi štednje proračunsko diktaturo, ki bi parlament popolnoma oropala pravice odločanja v finančnih stvareh. Drugič hočejo izpremem-bo ustave, ki naj bi vladi dala večjo neodvisnost od parlamenta, predsedniku republike pa tako moč. kakršno ima predsednik v Zedinjenih državah. Streme po instituciji. ki bi bila slična angleški gosposki zbornici ali ameriškemu senatu. Pri vsem tem jih morda navdaja nada. da se jim bo na ta način najlažje posrečilo uvesti monarhijo. To početje je tem nevarnejše. ker bi se za tako preosnovo dali pridobiti tudi oni sloji, ki monarhijo odklanjajo. Za tako izpremembo pa je treba v parlamentu dvetretjinske večine, katere mo-narhistom niti sedaj niti v blBžnji bodočnosti ne bo mogoče doseči. Vsekakor bo treba bolj paziti na take poskuse, ki prete vzeti republiki vsako silo. dasi bi ji zunanja forma ostala, kakor na odkrite monarhistične vstaje. Dopisi MENGEŠ, Motorno brlzgalno bo blagoslovilo Prostovoljno gas. društvo v, Mengšu v nedeljo, dne 17. t. m. Po blagoslovitvi se bo vršila velika vrtna veselica. Brizgalna je najnovejše konstrukcije, ki bo gotovo vzbudila med tovariši gasilci veliko zanimanja, posebno ker se bo vršila tudi vaja z novo brizgalno. Bližnje gasilce m cenjeno občinstvo vljudno vabi odbor! 1118 ŠT. VID PRI STIČNI. Tukajšnje Prostovoljno gasilno društvo bo priredilo dne 1. julija popoldne veliko vrtno veselico z bogatim sporedom. Veselica se bo vršila ob vsakem vremenu Vabi odbor. 1143 SELCE NAD ŠKOFJO LOKO. Prihodnjo nedejo. 24. t. m., bo praznovalo bralno društvo »Ratitovec« v Selcih svojo 501 et-nico. Kot eno najstarejših društev v Sloveniji je vzklilo v najtežavnejših razmerah, izvojevalo je marsikateri hud boj in postalo trdna narodna falanga za Selško dolino. Odbor si je nadel nalogo, da čim lepše sprejme vse goste v prijazni vasi Selce, nad katero kraljuje mogočni Ratitovec. Na predvečer priredi društvo razsvetljavo ln godbo. V nedeljo ob 1. popoldne bo sore-Jem došlih gostov, nakar bo sledilo kratko pojasnilo o delovanju društva tekom 501etne dobe Po predavanju bo obhod po vasi z godbo in zastavicami. Po sprevodu krenemo vsi na lepi prostorni vrt šliberja. kjer bo zabave dovolj. Ker slovi naša na preveč oddaljena dolina kot iepa Izletna partija, vabimo vse. da se udeležite tega lepega ln pomembnega slavja. Nikomur ne bo žal. Zato v nedeljo 24 .t. m. vsi v Selce 1 ŠOŠTANJ. Prelepa Je Šaleška dolina, šoStanj pa se hoče zvatl njena lepa prestolnica. Da lepoto mesta ln njegove okolice še bolj povzdigne in privabi ob poletnem času tujce na letovišče, se le pred kratkim tu ustanovilo »Olepševalno in tul-sko-prometno društvo«. Poleg navedenega ima društvo namen, da odstrani že obstoječe, lepoti mesta in okolice nasprotujoče naprave in jih nadomesti z lepimi, modernimi in higijeničnimi. da napravi domačinom in tujcem bivanje prijetno in da z vsemi sredstvi pospešuje tujski promet in poveča ugled In sloves mesta Šoštanja. Na občnem zboru se je stavilo v dosego društvenih ciljev nešteto lepih predlogov; njih izvršitev pa je za sedaj seveda še neizvedljiva. ker društvo nima 5e nobenih sredstev. Članarina znaša samo*2 Din mesečno in se je zato določila tako nizko, da more biti vsak Šoštanjčan član tega domačega društva. Društvo ima naiidealneiše namene in se trdno nadeja, da miu noben Šoštanjčan ne bo odrekel pomoči, če se obrne nanj s kako prošnjo, in da bo vsak rade volje ustregel njeeovemu nasvetu zaradi olepšave mesta. Nobeno olepševalno društvo z najpožrtvovalnejšiml odborn;ki ne more ničesar doseči In storiti, če Šoštanjčan! sami ne bodo prežeti od ljubezni do svojega mesta in od želje ter ponosa imeti svoje domove čiste in lepe. Izgovor, da ni denarja, ne drži; vsak zmore svojo hišico vsaj pobeliti, okna okrasiti s cvetlicami, posaditi ob hiši kako drevesce ali cvetlični grm. Imeti lične ograje ob vrtovih, vrtne stezice ravne in posute s peskom, imeti v obče okoli noslopja čisto. Taka hišica ni manj lepa. ko razkošna palača z bogatim parkom. Ce bo tudi občina skrbela, da potlakuje, ali vsa! večkrat izdatno po-siplje ulice, da izpolni gorečo željo vseh Šoštanjčanov s tem. da začne z resnimi pripravami za vodovod, potem se bo Šoštanj sam spremenil v letovišče in se bo po ora-vici nmenoval lepa prestolnica prelepe Šaleške doline. On: »Kaj se pa dTŽiš tako reservi-rano?« Ona: »V prejšnjem »Skovirju« je začel izhajati roman »Borba za ugrabljeno nevesto«, a ti mi še vedno nisi naj-očil !>ega z-amimivega humorističnega časo pfsa.« (Uprava v Rožni dolini pri Ljubljani) 7476a PLANINKA zdravilni čaj prenavlja. Cisti to osvežuje kri, tebolJSa slabo prebavo, sla aotno delovanle £re ves, napihovanja obolenja mokračn« kisline, leter. tolcs to totčni kamen Vzpodbuja apettt in •zborno učinkuje pr srterlosklerozL •Planlnka« S s I Je pristen f plombiranih jaks-tlh po D» 20 t napisom proizvajale« Lekarna Bahovec Ljubljana. Kong. trs (Dobi se v vseb lekarnah ) Kinulije vtjiašu e ter popravila solidno in čisto, grem tudi na deže o Povše Feliks oglaševale klavirjev Lubljana Hotel Lloyd, Tel. 3365 Vreče jut* to -ahtjene rt*i mt tat uto za embalaž« ma vedno v saioi MIRKO MLAKAl blnhli.nn *li>in»i,r« I Ležalne stole A Din ISO-- po povzetju D n 160*— Žimnice m&trae«) po^t»-l)n« mtH' lei»xot Oust-lje 'iloiljve otomane ii»»n» In ui*-i olftkr udelke oud: naieen*) Rudolf Radovan tapetni! Krekov trg štev. 7 oolpp Me-tneea loma. Sa- SELITVE v mestu m a* delelo strokovno in oajcenejSt-potom Slov enia Transport Ljubljana, Miklošičeva ceet* 86 1'elefon it 2718 8" JecllaniD ge temeljito in trajno Odvadite NajboljSa priznanja in reference od zdravnikov in privatnikov Med drugr mi: «8 posebno bvalejnostjo Vam »poročam, da m tabornem uspebu VaSe metode pri mojem nei&kn čudim.* U. Zupane — »Potrjujem Vam. da ml je bilo v štirih tednih jecljanje popolno odstranjeno » — M bvoršak — Prijave vsaki dan od 2.-8 Paula K orač, špeeijalistinja ta govorilno gimnastiko, Sv. Petra nasip št 17/11. 6566-a Trlciklie « »krlnj'00 is napisom tvrd ke, aa prevajanje blaga pripravne ta trgov««, pekarn* in mesarje, isdelnjt «Prihuna« F B L., Ljub Ijana, Karlov«k* eesta t 46 Tourtni vo* Din 76.000. Roadtter Dtn 75.000. Sedan Šport S*dm Din 86.000.-Din 89DOO.- NIŽJE IN KRASNEJŠE LINIJE, MOČNEJŠI SESTC1LIMORSKI MOTOR, ZAVORE NA VSA 4 KOLESA, VSE PRI ČUDOVITO NIZKI CENL Samo ogromna sredstva General Motors in neprestano delo izkušenih inženjerjev so omo gočili možnost tako močnega avtomobila s 6 cilindri, ki je ta* ko popolno opremljen, kakor novi Pontiac, tako moderen ▼ konštrukciji, tako nepotreben mehaničnih popravil in tako ni* zek v ceni. Ako ste tudi Vi mnenja, ka* kor mnogi drugi, da morate imeti 6 cilinderski voz, oglejte si PONTIAC*a. Zapazili boste visoki in ozki hladilnik, znižano Saši j o, izpopolnjene linije karo* »erlje ln krasno zunanjost vo««, ki dopušča poleg vsega tega tu* di še udobnejšo vožnjo. Napravite poskušno vožnjo ln ugotovili boste moč motorja, poleg tega pa si še predstavljajte, da ne gre ta moč motorja na ra« čun ekonomičnosti. Opazili bo* ste tudi, da dopušča PONTIAC lahko opravljanje. Informirajte se samo o edinstvenem hladil* nem sistemu. Po vsem tem pa premislite cene PONTIAC*«. Zastopniki po celi Jugoslavtfl. PONTIAC SIX PROIZVOD GENERAL MOTORSA Glavno zastopstvo In zaloga rezervnih delof. V. & M. BARESiC & Co. ZAGREB Kraljice Marije ulica 34. — Tel. 27-44 LJUBLJANA Dunajska cesta 12. — Tel. 2292 j. lamin. Slak 54. lin priporoA« Kot itara itdflo valnlea tvoje najbolj!« tam burtee v*efa ml Oeolkl a* raspolag«, JM-a j> m cajogv U craanib brsosivainii ^ strojev a»jnuveji» 1 ttaajdbe moderni tehnike N* ta »tro: Šivat-,>opolnoma enostavno vsa kovrttnv blago, našitk« 121 Atpke « etknak livom. ve tete vesemne, gumbe a gumbmre Ponk v vetenju br»spla£en — Prodaja tnfl oa obroke Ceniki franke • (ribana* I B U, Ljnb Ijana. Rarlovska sesta 4 «S Vodne turbine avtom, regulatorje, zatvornice, opreme za žage in mline izdeluje in dobavlja G. F. SCHNEITER, Skofja Loka podjetje za zgradbo vodnih turbin Konkurenčne cene! Zahtevajte ponudbe! Prvovrstne reference! Specijalna mehanična delavnic za popravo vseh pisalnih, računskih, kopirnih in razmnoževalnih strojev in blagajn po konkurenčni ceni LUD. BARAGA, Ljubljana, Selenburgova ul. 6/L Tel. 29S0 3 lolhoue hožr 10 vm druge o« dlvjailot supujfc u> zanesljivo dobri ■IsSa O Zdravi« Ljubi ja oa. Florijanska ulica tt S r Brltl se ie užitek, ako brusite britev na Akra-bru silniku. Jamčim Vam ved io dobro težilo, brez vsakega Jruzega brušenja — Cena za manlše 301n 50 Din Cena za večV i ročaiem 60 in 75 P!ačati :e naprei in oriložitl ooštninos čekom e*a flav jbol. naval krvi v glavo, nervozoo-st, ae&paoje, hemeroidi slab tek imajo svo) xvot v »!aW prebavi Uredite »vok> pre-Javo s preizkušenisi) elik sirom »PIOOL« M bodo minile VaSe bolečine »FIOOL«-'sltksir urejuje prebavo ki Vam povrn« idra/vje. »FIOOL« »deluje lo poSilja pc ;x>4ti proti povietjo s oa vodilom o uporab! lekarna l i I Dr. SEMELIC. DUBROVNIK t Orftfnatod tavojče* 3 steklenic, « ovojem in poStatno rred Din 105.—. 8 tte&lenJc Din J45.—. I steklenica Din 40 — Wnoto4tev«lBe »abvaine Itlave dohajaj *sa4( lan r lso^tn-ir d^ovanjn »Pilota. Vainl ni tal H John Silil" lisnciDsSie tablete M avtomobile, motorna kolesa, bencinske motorje — Prednosti: Na bencinu se pri« fitedi 25—30 % (na 5 I bencina 1 tableta), svečice ostanejo brez saj, stene cilindrov čiste, ventili lažje funkcijonirajo, polna kompresija, motor se iažje požene. — Cena dozi s 100 tabletami Din 160.—. Jeiin Bul!" zoščita za stebla sa avtomobile, zrcala, zdravniška zrcala, očala, izložbe. — Prednosti: ščiti steklo, da ne zamegli pri dežju, od sopare, snega, me« gle Steklo, zrcalo ostane popolnoma prozorno čisto. — Cena škatljici Din 32.—» Jaha Buli" masa za iintgeoli (Dichtung^masse). — Prednosti: Vijaki ne popuščajo, ker se spoji masa trdo s kovi» no in otrdi po montaži ter ne ostane ela» stična. — Cena dozi Din 84.—. Glavno lastopstvo tvrdke JOHN BULL, Ljubljana, poStni predal 286. Zastopniki t kavcijami za ljubljansko fn mariborsko oblast a« iščejo. 143a Bolni na plfisčiSif Tisoči ie ozdravljenih! Zahtevajte takoj knjigo o moji novi Umetnosti prehranjevanja, Ki Je že marsikoga rešila smrti Ona more po'eg vsakega načina življenja pomagati da se boiezen hitro premaga Nočno znojenje in kašelj pre nehata, telesna teža se poveča te? po vse ob čem poapnenju skrajša bolezen A>6-Resni možje zdravniške vede potrjujejo prednosi te moje metode tn lo radi priporo čajo Clm preje pričnete z mojim na činom prehranjevanja tem boljše Popolnoma zastonj lobite mojo knjigo, iz katere boste Črpali mnogo koristnega Ker bo moj založnik v celem razposlal samo 10.000 Izvodov zastonj radi tega pišite takoj- da boste tudi Vi spreleti v fcroz onih srečnih, k bodo dobili to znamenito knjigo. Pišite na naslov: OEORO FULONER Berlki-Neukfllln Rin>:•> :*'vv. :;<.; ••• -i . - ';..'- i co Kdor si nabavi avto pričakuje, da bo motor brezhibno runkcijoniral in In veste, katero mazanje je najboljše? Najboljše da Do vozilo lahko vsak čas rabil Oboje je pa mazanje je vedno le »pravilno mazanje'. Ako ie tedai mogoče, ako se posveča dovolj pazlji- izbirate Gargoyle Mobiloil po priporočilnem kaza- vosti mazanju. To pa ne pomeni, da bi bilo vseeno lu, tedaj je v vsakem slučaju zagotovljeno pravilne s kakšnim oljem mažete motor. Ne. Rabiti ie treba najboljše mazivo, ker ie še to komaj dovolj dobro za Vaš motor. Moi>ilo|! mazanje. Garaoyle Mobiloil zagotavlja zanesljivo obratovanje, največji učinek in stalno pogonsko sposobnost motorja VACUUM OIL COMPANY D. D. ZAGREB, Trg N štev. 5 1EOGR4D Skonllanska nI. S Telefon 6651 In 6652 Telefon 21—41 in 44—80 Najpopolnejši ! Sfoew@r šivalni streli ca šivilje, krojače in čevljarje te za vsak dom Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki Lud, Baraga, uuaiienc Šeionburgova ulica 6 I. Irazolaten aout> is-ietru gerantlji Telefor, št. 980. a priporoča svojo v državi SHS oripoznano. natboliše vpeljano ln vremensko najbolj odporno laporlt strešno in zidno opeko prvovrstne kakovosti m ki zaradi svoje visoke žgalne temperature oadkriljuje navad* oo ilovnato opeko, in sicer v najmanj dvojnem obstanku Ia laporlt zarezna strešna opeka, sistem Inž »SteinbrOck«; » » prešana opeka, sistem NVienerberger; » » dvojno zarezana prešana opeka, sistem Lelters-ber*; bobrove! (stran*) r dveml nosovi; strojna zidna opeka. 184 kg pritiska na cma; radlal In votla zidna opeka 1. t d. Za kvadratni meter se nporabl 15 komadov zarezne strešne opeke. aH prešane opeke v težlnl 32 do 35 kg. ali oa 30 komadov bobrovcev v tež! ca. 45 ke. » » » » » » is pn m Na lOtonskl vagon se natovori 2500 komadov zidne, odnosno 4500 komadov zarezane strešne ali 4000 komadov prešane (Wienerberger) teT 5000 dvoino zarezane orešane opeke (Leltersberzer) ali oa 6000 komadov bobrovcev. Dobre zastopnike sprejmem. Z odličnim spoštovanlem Franc Oerwuschek mestni stavbeni mojster in posestnik lejterberške opekarne ori Mariboru. Razstava energije v gospodarstvu - umetnostna razstava -- muzikalična slavja — Športne sveča nosti -- jubilejni velesejem -- kmetijska raz-s.ava — razstava slike mesta Pojasnila vseh vrst daie Graz. od 23. mila«!) 31. oMi; 19 2 8 VELIKO IZBIRO Ubraniti ml VINA po aalBtodneilf ceni ter žganih pijač 3o •ndi Vam PIVNICARSTVO .OPSKRBA« D. D Zagreb, Pranfcopanska al 12, Ako potrebujete tzvotke otiedati na Se kleti Is <>okqs*tf vrste brea obvese rs kopčtio am, da sem otvoril čevlfarsko delairnico na BLEDU „VILA S06A" (trgovina). Priporočam se za vsa v to stroko spada oča dela po zmernih cenah. RUDOLF VAVPOTI6. Id se bavi s predelavo lesa, a želi razširiti sto| delokrog z ureditvijo nove panoge lesne industrije, naj stavi svoje ponudbe. Dostavimo vse potrebne stroje, a po dogovoru tudi kapital. Prednost imajo podjetja v gozdnatih krajih z industrijskim tirom. Ponudbe pod wZa 16.614" na Publicitas d. d Zagreb, Gunduličeva 11 Prodajo se mizapski stroji i trezni, poravnalni, skobelni, stroj za brušenje nožev, krožna in tračna žaga; ali odda se v najem mizarska delavnica s temi stroji, vodno močjo 12 HP in stanovanjem na Bsedu; ali proda se poslopje na Bledu s to delavnico tudi brez stroje^, kaitro poslcpje se iabko preuredi v več stanovan . Ponudbe pod .Poslopje na Biedu" i a og'a-ni oddelek „Juira" 7689 Razpisi Letoviško društvo razpisuje dela in dobave za izvršitev iavnega kopališča v Kranlski gori Zadevni načrti in osnutki ter pogoji so na vpogled v pisarni Letoviškega društva v Kranjski gori. Ponudbe je vlagati v zaprtih kuvertah pod značko BOfert na zgraditev kopališča" in sicer najkasneje do 22. junija 1928. Letoviško društvo si pridrži pravico proste oddaje del kateremukoli podjetju ne glede na višino vložene ponudbe. 772s Kdor oglašuje, ta napreduje! Mvnoznana zdravilišča ln odpočivalisčn. es Penzijooatl. Internati, Domovi ia dečke in deklice. Cena ca celo peuzijo ca otroke 140 Str, ca odrasle 150 Str. ki velja za 4 cdravili&a pri tedenski premenjavL Reierence nad 1000 družin. Prospekti (Poštnina za odgovor.) BIBO pBNZIJONATOV PEST4L0ZZL (Fčdčration Internationale des Pensionata Europčene). Budapest V„ AlUotmAnjr • str. L Telefon; Tcrži 242—36 Zdravilitfa in »dpočivaliččat Ka madžarskem: Budapest, Sidtok. V Švici: Ženeva*, Lausanne* NeuchateJ*, Luzera, Montreuz* ZOricb* Lugano. St Morita V Franciji: Pariš* Deauville Trouville, Biarritc. Aix les Bainc jrenoble* Gvian (Ženevsko jezero), Cbamonir Na traneoski ri vieri: St. RaphaeL Cannes, Nizza* Juanlee-pins. Monte-Carl< Menton V Angliji- London* Cambridge* Brigthon Folkstone V Italiji: San Remo* Nervl. Benetke. Bordighera Opatija Riccione. Rim*, Neapel* Palermo, Meran V Avstriji: Wien* Zell-am-Zee, Linz*. inebruck*. Salzburg* V Nemčiji: Berlin* V Belgiji: Ostende. V Afriki: Algir. Tunli. Z * zaznamovani kraji ao stalni Internati, domovi za dečke in deklice (tudi ca odrasle) odprti vse leta DrugI penzijonati v zdraviliščih so odprti le » Juliju avgustu tn septembru Poto vanje v družbi popu?! (25 — 50%) direktni ekstra Pullmannovi vagoni. Cene internatov v Šolskem letu (od 15 septembra dalje) 110 5fr na mesec. Xa,roi*la, in, dopv* U&o&c, X. auzLh, oglasov, j*. poAatc rta, OgLasiu, odLdtLtk JITTRA, Ljulifcuia, Prešernova, uL.4. CcJunnu, rculusi, portnA. irojul/uc* LfuMjaACLjt n&4i a i Sprcj4jusuy*. malih, oglasov za, pru- hodnjo- stunlko- JUTRA t* zsJdfuZi -:fc dima, sprej-m-ni Naslov v ogl. o.Id. »Jutra« 21190 Služkinjo-knharico srednjih let, z dobrimi — -pričevali. strogo snažno, -.prejme boljša rodbina v Ljubljani za 15. julij t. 1. Naslov v cgl. odd. »Jutra« 21182 2 čevlj. pomočnika dobro izurjena, za šivano ■n zbito delo, sprejmem. — Hrana in stanovanje v hiši. Nastop takoj. Vinko Tabor, čevljarstvo. Ra-dpčs pri Zidanem mostu. 21248 Starejšo prodajalko sprejmem, zmožno samostojno voditi podružnico z mešanim blagom. Kavcije zmožna ima prednost. Ponudbe na upravo »Jutra« Maribor pod »15. julij«. Ključavničarja mlajšo moč, iščemo za takojšnji nastop. Ponudbe z navedbo plač« na ogl. odd. »Jutra« pod »Podjetje v Celju«. 21249 Le?ons de Francais po-ur debutants et avanečs. Hrenova ulica 7, Rakič. — 21015 Blagajničarka z večletno prakso žeU — premeniti sedanje mesto. Cenjene dopise na ogl od. »Jutra« v Ljubljani pod »Blagajničarka 100«. 21061 Učenka želi radi opustitve trgovine z 1 in pol leta učne dobe v mešani stroki nadaljevati uk. Je zdrave in jako živahne nravi. Dopise je poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Vestna 103«. 21007 Gospodična 30 let stara, pridna in poštena. z večletnimi spričevali, želi stalnega mesta gospodinje Gre tudi v gostilno za natakarico. Ponudbe na upravo »Jutra« MariboT pod »Kati«. 21095 Kroj. pomočnike verzirane, za velika boliša dela sprejmem. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 20888 Plačilno natakarico zmožno položiti kavcijo, — sprejmem takoj. Poizve se v gosrtilni činkole. Ljubljana, Kopitarjeva ulica 4. 20968 « Stalni zaslužek nri sposobnosti tudi stalno mesto, dobijo resni gospodje za brezkonkurenč-no lahko delo, izven službe. Oddajo se tudi okrajna zastopstva Ponudbe na upravo »Jutra« Maribor porf »Resno in pridobitve-no delo«. 21103 Dobra šivilja pride Šivat na deželo ▼ — boljšo hišo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 21242 Prodajalka mešane stroke želi mesta takoj ali pozneje. Gre tudi na deželo. Vloži lahko tudi nekaj kavcive. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 21168 Fotografski učenec želi menjati mesto ▼ svrho večjega znanja. Je dober retušeT itd. Cenj ponudbe e poslati na ogl. odd Jutra pod šifro »Sin fotografa«. 21114 Dekle vajeno vseh gospodinjskih >ei, želi me?ta v kuhinji. Gre tudi kot natakarica ''začetnica). Sla bi v Kočevje. Črnomelj ali Grosuplje. Nastop i. julija. Po n.udbe na o.tove. odpad -ie od parketov dostavlja jo nizki ceci na dom parna ».aga V Scagnetti v Ljub uni — sa gorenjskim ko-lodvorom. 86 Vrvarske Izdelke oajt>ul]tr Kvalitet* (gptt najocoejf » oaj»-0 Din Naslov v ogl. od. »Jutra«. 21206 Natlonal-blajr *ina na prodaj, Hocco-mlin, več kompresorjev 800—10.000 kalorij, več posnemalnikov 100—500 1 Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod »National«. 21200 Voz parizar, za diro, v dobrem stanju, prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 21027 Kočijo v Mariboru, skoraj novo, > gumi kolesi, po ugodni ceni takoj prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 21100 Nova ciza ugodno na prodaj pri — Franc Bariču, Svabičeva u. 13. Trnovo. 21193 Kupim Elektromotor istosmerm 250 Volt, S dc 5 HP, kupim. Ponndit! I. Majaron, Borovnica. 21072 Starih uteži po 20 kg kupim večjo množino Lovro Rozman, specijalna delavnica tehtnic Ljubljana, Pred Prulami 5. 21071 Aluminjaste žice žs rabljene, 50 do 100 kg, 5 do 7 mm prereza, kupim. Elektrarna Cerklje. 21113 Registrir. blagajno znamke National, i enim aU več predali, takoj kupim. Ponudbe je poslati na podružnico »Jutra« Maribor pod »National«. 20992 Kimim browning Ponudbe pod »Šport 7« na ogl. odd. »Jutra«. 21017 w Vsakovrstno zlato -upujr iw najvišjih n*n*n Č e r n e — juvelir Mubliana. VVolfova ullcs i 8S Srebrne krone tiatmb. m različno tlato nupuie f Coden. Preš-r nova ulica L 2119 m Starine ftadl selitve takoj prodam: l garnituro za salon, 1 vitrino, 1 lestenec, 1 luter-ski fauteuil. Sv. Petra c. 20, L nadstr. 21024 Panime soonke z malimi madeži, vendar popolnoma uporabljive, se prodajajo po 10 Din. slabSe pa po 3 Dta za kg. kolikor časa le zaloea. Bobe se — Wolfc'va ulica 10,* m. 21179 Motorno kolo dobro ohranjeno, kupim. Ivan Rakar, Begunje, Lesce 21077 Harley Davidson 3 in pol HP. s socius sedežem. v prvovrstnem stanju. radi odhoda k vojakom prodam. Na ogled pri Tehnični komercijalni, Tavčarjeva ulica. 21066 6sedežno limuzino prodam. Izvanredni priložnostni nakup. Ponudbe pod »Avto« na podružnico »Jutra« Celje. Tovorni avto itODiki. znamke «8aurer» » popolnoma dobrem stanju •ripravljen za vožnjo po •eni naprodaj — Exportn» Irnžbs Mathels. Suppsnz in Irug, Maribor. Cvetlična ulica It 17881 Avto Fiat •501, ta Sevrolet Ssedežni, oba v najboljšem stanju ta oba voza generalno popravljena, prodamo. Naslov: Avgust Kreutz, mehaničar, Ormož. 21111 Motorno kolo BSA skoraj popolnoma novo, — ^50 cm* SV, kompletno, s karbid-razsvetljavo ta so-cius-sedlom, prodam za 13.000 Dta. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 21048 Motorno kolo s Jaka dobro tmevmatiko, prodam z\ 2000 Din Naslov. t ogl. oddelku »Jn. tra«. 21198 Osebni avto 4sedežni, v najboljšem stanju, svetovne znamke, poceni prodam. Naslov pove ogl. odd. »Jutra« 21250 Spalnica iz trdega lesa in razno pohištvo poceni na prodaj. — Naslov v ogl. odd. »Jutra« 20973 3 spalnice kompletne trde, fine, fino kompletno jedilnico v sta--(■nemškem »logu; nove kiožne škarje (Kreisschere). telezne stružnico, dvojno Arnag-sesalko. železen vi-telj (32 cm v premeru), br-zoparilnik (Alfa 100 litrov). i železna soda za bencin 4 električne svetilke za nočne omarice, kroglast klozet (nov patent), taluzi-je za okna proda poceni Franc Žužek. Bled I 19998 Jedilnico z trdega lesa, perzijsko preprogo 8 ta pol m* ser-vice is stekla za 12 OBeb, irodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 21132 Več postelj kompletnih, že rabljenih, le v dobrem stanju, kupim Ponudbe je poslati na A. Mlekui, Fužina, Boh Jezero. 21146 Dve omari za obleke prodam Videti 3—6. Naslov v ogl. odd. — »Jutra«. 21237 Več slik (originalov) ta razno pohištvo radi selitve na prodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 21232 Omaro s predali 8X2X0.50 m ta omare 2xl.60xl.60 m, obe pripravni za trgovino, — prodam. Naslov v ogl odd. »Jutra«. 21187 Družabnika mladega, agilnega, ki Je dober manuf akt urist ter železninar, s kapitalom 80 do 200 tisoč Din, išče za takojšen pristop mlad, agilen trgovec za že dobr0 — vpeljano trgovino z velikim mesečnim prometom, v najlepšem ter najpromet-nejšem kraju Dolenjske. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Mešana trgovina« 20953 100.000 Din kapitala potrebuje vpeljana, dobro uspevajoča družba v »vr-ho povečanja obrata. — Družabnik adi družabnica. ki pristopi, dobi lahko službo Ponudbe pošljite na upravo »Jutra« pod »Garancija« 20944 Udeležnike tihe ali sodelujoče, mlajše noči, iščem za zelo rentabilno trgovsko podjetje. — Potreben kapital 30.000 do 50.000 Din. Takojšnje ponudbe pod »Import — Eks-•res« na podružnico »Jutra« Jelje. 21124 VQo ali hišo kupim. Ponudbe pod »Takoj denar« na ogl. odd. »Jutra«. 20669 Stavbna parcela v izmeri 1500 pri dramskem gledalilču je na prodaj Pismena vpraianja na ogl. odd. »Jutra« pod »L B. 87«. 2108(7 Hiša aobro zidana, z lepim vrtom, brajdo ta sadnim drevjem, ob okrajni ceeti v Oretu H. 44, pri Celju, 20 minut od kolodvora, na prodaj Pojasnila, cena ta naslov v restavraciji Sribar pri cinkarni v Gaberju pri Celju. 20696 Lepo urejen vrt « bilo. kateri se lahko prl-zida le eno nadstropje, — prikladna za vsako obrt, je na prodaj v Krapinskih Toplicah Pobližnja pojasnila daje lastnik Stepan Flrul. Kraptaske Toplice, Hrvatska 20788 Mladega gozda obsega nekoliko stotin ju-trov. ležečega ob tekoči vodi in varnega pred poplavo, na dobri cesti, kupimo. Prednost imajo objekti blizu železnice. Ponudbe pod »Za 16.582« na Publicitas d. d., Zagreb, Gunduličeva 11. 20905 Tovarniška poslopja ali pa gospodarska poslopja, preostala po izvršitvi agrarne reforme blizu železniške postaje, s par desetinami jutrov zemljišča, hočemo kupiti. Prednost imajo objekti, kjer je mogoč priključek na obstoječo električno silo z vsaj 100 HP Ponudbe pod — »Zgrada« na Publicitas d. d. Zagreb, Gunduličeva 11. 20906 Krasno vilo pol ure od Celja, prodam. Izve »e: Furlan, Ipavčeva ul. 8. 21121 Prvovrsten organizator v srednji moški dobi, i — dolgoletno prakso na vodilnih ta zaupnih mestih, popolnoma perfekten v — finančnih, trgovskih in industrijskih poslih, specija-list v knjigovodstvu. korespondenci itd, z znanjem glavnih tujih jezikov ta sigurnim nastopom, iSče — primerne zaiposlitve v — Ljubljani in drugod. Prvovrstna spričevala in reference so na raspolago. — Proti sigurnemu jamstvu vložil bi eventualno v podjetje za sedaj 100 do 150 tisoč, kasneje več. Ponudbe pod »Agilnost« na ogl. odd. »Jutra«. 21233 Trgovsko hišo I. nadstr., pri farni cerkvi, postaja na Gorenjskem, na prodaj za 62.000 Din. — Breznik, Oelje, Dolgopolje 1. 19637 Hišo z vrtom čedno, S sobe, kuhinja ta shramba, 20 minut od Celja, prodam za 85.000 Dta. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 21074 Hiša pri Celju onodružinska, oral vinograda, inventar, na prodaj ■A 37.500 Naslov »Marstan« Maribor, Koroška cesta 10. 21133 Podjetje malo, dobro vpeljano, z malim stanovanjem, kjerkoli v Sloveniji, kupi ali vzame v najem trgovsko naobr*žena gospa. Ponudbe se prosi na »Poštni predal 148«, Ljubljana. 21018 Gojzarce damfke St. 39. skoraj nove, takoj prodam. Naslov v — ngL odd. »Jutra«. 21051 VridOkl Vino rdeče ta belo, cena 9—11 Din. ima na prodaj Thierry — Sromlje pri Brežicah 21144 Rudeče vino .» hI, izvrstno, poceni, ta l0 hi jabotčnlka prodam. Vaslov: Rebernik, Krško 21147 Maline in borovnice kupujemo. Nakupovale! ta prodajalci naj se pravočasno oglasijo pri tvrdki »Alko«, Ljubljana (Koll-zej). Telefon 25—85. 20694 10.000 Din posojila proti dobrim obrestim ta si-rumosti, t zastavo raznih iremičnin, iščem sa takoj Vnndb« pod: »Varno posojilo na ogl. odd. ».!■" 21052 Stavbne Sveže žgano apno oddaja na vagone ta vozo ve po ugodni ceni tvrdka Ant. Stergar, Kamnik — Telefon št. 5. — brzojavi Stergar, Kamnik. 20984 Hrastove hlode deske ta frize kupujem proti takojšnjemu plačilu. — Ivan Šiška, tovarna parket in parna žaga, Metelkova ulica 4, Ljubljana. 19344 Posest pretesno gozdno, ki }e dobro urejena, v gorskem kraju, na živi vodi, kupimo Pogoj- dobra avtomobilska cesta ln hiša za stanova nje. Ponudbe pod »Posjed« na Tublicita« d. d. Zagreb, Gunduličeva 11. 20907 Hišo ▼ Vlžmarilh nad Ljubljano It. 16, na selo prometnem kraju, 4 minute od kolodvora, pripravno sa vsakega obrtnika ali uporabno za 2 — družini, prodam. Vodovod in elektrika v hiši Po-sroji jako ugodni, cena niz-ka, po dogovoru. 20781 Enonadstropna hiša 'elo solidno zgrajena, v brezhibnem stanju, s lepimi prostori na selo prometnem kraju pripravna za večjo trgovino, ki je tu !>otrebna. ker ni v centru-mu nobene, ali sa restavracijo. je pod selo ugodnimi pogoji n« prodaj. — Natančnejša pojasnila daje Stepan HruS, Krapineke Toplic*. Hrvat«ka {0774 Hišo z lokalom preurejeno v enodružinsko, novo. v prijetni vasi na Gorenjskem, blizu Ljubljane, oddam v najem. Ogl. odd. »Jutra« pod Šifro »Najemnina nizka«. 21164 Manjša hiša v Kranju na glavnem trgu, za vsako obrt ali trgovino, z lokalom, takoj na prodaj. Imam na prodaj daJje več različnih kmeiij. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 21014 Posestvo z gostilno to mesarijo prodam ali dam v zakup ▼ okolici Maribora, v industrijskem kraju, kjer je vel tovarn, ob prbmetni ulici. Poslopje ima v prvem nadstropju tujske »obe, v pritličju točilnico, posebno sobo, hleve za kom je, govedo, skladišča, klavnico itd. — Pismena vpra&anja p. »Velika bodočnost 10.000« na upravo »Jutra« Maribor. — 21181 Trgovska hiša kraju na Dolenjskem, ob železnici, na najprometnejSem mestu, ae-stoječa iz velikega lokala s tremi izložbami, rasen tega v pritličju stanovanje sobe ta kuhinje kakor vseh pritiklin, v prvem nadstropju stanovanje 4 sob, kuhinje, velike predsobe, pokrite verande, na podstrešju dve sobi, pod celo hišo — klet, betonizano dvorišče, vrt, prikladna za vsako trgovino, obrt, kino itd., je na prodaj. Cena 225.000 Din Hipoteka 85.000, katera bi se ervent. lahko prevzela. Brez lastnikovega stanovanja nosi 10 odstotkov. Cenjene ponudbe na Jugomos-se, Zasrreb, Zrtajevac 20 pod »Dolenjska«. 21129 Večje prostore za delavnice v mestu ali v okolici, z napeljanim električnim tokom, vzamem v najem. Ponudbe na naslov: Hefajst, Kamnik, poštno ležeče. 20981 Lepe prostore »vitle, oddam v najem. — Pripravno za kako manjšo industrijo, skladišče ali pisarno, v bližini kolodvora. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 20947 Gostilno vzamem v najem ali na račun aa deželi, najraje kje na Štajerskem ali Dolenjskem Ponudbe poslati navedbo prometa ta pogojev na ogl odd »JutTa« pod »Agilni začetnik«. -20871 Gostilno dobro idočo, v Mariboru, s stanovanjem, oddam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Gostilna 1500«. 21104 Poslovne prostore z več prostori, skladiščem ev. lokal s izložbo, za lep« podjetje, na prometnem —? prostoru v Ljubljani, vzamem takoj ali pozneje za več let v najem. Prijazne ponudbe pod »Strogo so-lidno« na ogl. odd. »Jutra« 20632 Kavarno hi restavracijo na Velikem Kaptolu v SV-sku dam takoj v naj«m —i sposobnemu ož ©njenemu — strokovnjaku proti jamščini. Reflektantt, ki nimajo otrok, naj se obrnejo na lastnika Leona Fuchsa f Si&ku. 21148 Lesni trgovci pozor Radi bolezni oddam v na. jem trgovski lokal oziroma prodam hi&o na prometnem kraju na vznožj« Pohorja Prvovrsten prostor za lesnega trgovca ia trgovca s mešanim blagom. Ponudbe pod »Pod. leten« na ogl. odd. »Ja. tra«. 21324 Trgovina z vinotočem in tobačno trafiko v bližini Maribora, na zelo prometnem kraju, s« vsled družinskih razmer pod ceno takoj proda. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 21102 Leseno barako v Mariboru, v dobrem stanju, takoj prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 21099 Poletno stanovanj« obstoječe iz 2 sob ta ka-hinje, v bližini Save, 1 ur« peš od Ljubljane, oddam čez sezijo. Poizve »e Poljanska cesta 12, I. nad. 21021 Stanovanje pri nemški rodbini za d«< klico iz boljše rodbine, ▼ starosti 9 let. iščem za prihodnje šolsko leto Cenj. ponudbe pod »Stanovanj« 39« na ogL odd. »Jutra« 20741 Mlad zakonski par brez otrok, išče sa julij ali avgust stanovanje, obstoječe is 2 »ob in priti, klin, po možnosti v vzhod, nem delu mesta. Plačil« najemnine po dogovoru —* Ponudbe je staviti na ogL odd, »Jutra« pod »Cist« 2«. 20413 Stanovanje (4 sobe, kuhinja, sob« n služkinjo, kopalnica ta vs« pritikline) oddam « 1. av. gustom. Naslov v ogl. od, »Jutra«. 20203 Stanovanje sobo s kuhinjo al! samo se* bo s štedilnikom išče vdova s 151etnim sinom takoj in plača tudi v naprej Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod Šifro »Vdova 151«. — 21151 Vilo ali hišo v Ljubi juni kupim Ponudbe pod »Takoj denar« na ogl. odd. »Jutra«. 20669 Hišo v Kamniku ali okolici kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Resni kupec. 20685 Trgovska hiša v Ljubljani ali predmestju kupim do 180.000 Dta. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Hiša«. 20282 Hišo novo, Is ne naseljeno, s dvema sobama, dvema kuhinjama ta večjo kletjo, s vrtom ta skupno ležečo — njivo, ugodno za stavbna zemljišča, v bližini mesta Maribora, prodam po ugodni ceni. Renčelj, trgovec, Maribor, Pobrežje. 21097 Novejšo hišo enonadstropno, obstoječo is trgovskega lokala, 2 skladišč, 2 »ob. kuhinje ta pri. tiklta, oddaljeno pol ure od postaje Osluševci tik okrajne ceste, prodam za ceno 46.000 Din. Obrniti se je na Josipa Lah v Oslu-ševcih. 20409 Vlnogradno posestvo s «tanof«njsklm poslopjem, hlevom, kletjo i prefalco, travnikom in sadovnikom, gozdom, shrambo za zelenjavo v obsegu 8 oralov, v znanem vinorodnem kraju na Štajerskem, na prodaj. Ponudbe na Anton Steni ad, veleposestnik, Sevnica. 20854 Hiša vlsokopritlična, popolnoma nova, lična ta podkletena, obstoječa is 2 sob. kuhinje n pritiklin, je na prodaj za 105.000 Dta. Dolg. ki je vknjižen. se lahko prevzame. Prostora je za 2 sobi (balkon). Oddaljenost 20 minut od končne postaje električne železnice. Lepa leea, vrt. Naslov ▼ ogl. odd. »Jutra« 91187 Pozor gostilničarji! Gostilno na prometnem — kraju blizu velike tvornice, 3 gostilniški prostori, velika kuhinja, 4 stanovanjske sobe, velike kleti, lastna ledenica, kegljišče vodovod in električna razsvetljava z inventarjem ta razno zalogo, radi družinskih razmer ugodno prodam. Le resni kupci se vzamejo v poštev. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Takoj — prilika« 21140 Tre. wl'čn1 lok*! na Mestnem trgu, pripraven 7,a delikatesno trgovino, takoj oddam v najem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Delikatesna trgovina« 21222 Večjo gostilno bolJSo, na prometnem mestu Ljubljane, oddam v zvezi z delikatesno trgovino v najem. Ponudbe »Dobra pozicija« na ogl. odd. »Jutra«. 21223 Delavnico dam v najem za mizarsko, vrvarsko, ključavničarsko ta razno obrt, pri kolodvoru, v bližini mesta. Na razpolago tudi dvosobno — stanovanje s kuhinjo in — pritiklinami. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 21211 4 večje prostore pripravne za 9 stanovanji oziroma pisarne, oddam v najem. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 21186 Gostilno ali restavracijo dobro idočo, vzamem s 1. ali 15. funijem v najem ali na račun v kakem večjem kraju mariborske oblasti. Imam osebno pravico. Ana Lapan, Dravograd. »Hotel poŠta«.« 21008 Gostilno vzamem takoj v najem. — Ponudbe na upravo »Jutra« v Mariboru. 80995 Hotel z restavracijo v Dalmaciji, s tujskim prometom oddam. — Mesečna najemnina Din 8000. kavcija 60 000 n Inventar. — Ponudbe ogl odd »Jutra« pod »Celoletna sezija« — 20972 Garažo lepo. v mestu ob Trlalki cesti, oddam v najem. Naslov T ourL odd. »Jutra«. - toou Stanovanje sobe in kuhinje za 1. a-*. gust ali september išče zakonski par brez otrok —• Sprejme mesto hišnika —i Ponudbe na os\. odd. »Jutra« pod »Začutek«. 2113« Stanovanje vi«okopritlično, solnčno, dvosobno, z vsemi pritiklL nami. oddam s 1. julijem V novi vili. Naslov v ocrL odd. »Jutra«. 21133 Stanovanje 2 sob s pritiklinami, v sra. dišču mesta, pripravno a« zdravniške ordinacije, takoj oddam. Naslov pri ogL odd. »Jutra«. 20433 Prazno stanovanje sobo in kuhinjo, s 1. julV jem. v novi hiši na Mirjn ali trnovskem okraju, iSč« zakonski par brez otrok. — Ponudbe pod »Mirni 500« na ogl. odd. »Jutra«. 21001 <5obo ln kuhinjo išče mirna stranka z enim otrokom s 1. julijem okrof Sv. Petra. Ponudbe na ogL od. »Jutra« pod »Krznar« 21207 Dve stanovanji manjSl, oddam odraslim —^ osebam, ki plačajo nekoliko naprej. Naslov pri ogL odd. »Jutra«. 2120i Stanovanje 3 sobe ta pritikline, od. dam na Miklošičevi cesti. Poizve se od 11. do 8. Ml. klošičeva cesta 18, I. nad. 2119T Deložiranci! Oni »lani draštva sta«®, vanjekih najemnikov, katerim so bila stanovanja od leta 1925 naprej odpovedana. naj jsvifo v svrho —« skupne ikci'e rvoie naslove s po. 'ati ustmeoo aU pismeno i> naslov: Minka H irvat.. rjc(*:stka, Ljublja-ua, Juičičev trg, 2. 21195 Opremljeno sobico s posebnim vhodom, elektriko, takoj oddam. Naslor pove ogl. odd. »Jutra«. —-21070 Sobo zračno, s posebnim vbodom ta električno lučjo, oddam. Poizve »e Rožna uli. ca 8, L nadstr. 21025 Sobo lepo, solnčno, s posebnim vhodom, elektriko ta parketom, v bližini glavnega kolodvora, oddam s 1. julijem za mo ali dve osebi. Kolodvorska ulica It. 39, U. nadstr., levo. 2>0&4 Zmaga na zmago! Kakor mko leto, tako m tod! loto« A. JL & motocikli ▼ r*ok denk sveta zmagovali. Sijajni letolnji aspehi pri največjih svetovnih dirkah: Jnžno - alrlkansld Toortst Trophy, AngleSkl Tourlst Trophj, velika «a- grada Motokluba Italija Ud. V J ■ k o 111 r i JI: Zmaga na dirkališč* t Ceraomerca da« 2». maja 1928 aa A. J. najboljši čas prikolic. Zmaga pri otvoritveni dirki Motokluba Ljubljana, dae lt. junija 1928: 2kratni zmagovalec v kategorij novincev na A. J. S. — 350 ccm, zmagovalec v kategoriji prikolic aa A. J. S. najbolj« čas. Mnogo drugih zmag pri največjih svetovnih dirkah. Vsi »troji, s katerimi so bile dobljene zmage, so aavadnl: turni modett. — Vsi modeli k rezervni deli promptno dobavljeni od skladišča: — Plačilne oiaflsvel PlačBa« oiajl&vel generalnega zastopnika O. ŽUŽEK, LJUBLJANA, Tavčarjeva aHca U. Opremljeno sobo i prMUn vbedoaa, elektrike ki parketirane. takoj Kiikore H. S, L H186 Sobo f^knOna«. • powbal« — ▼hod o« ▼ o«it.ru, oddaat. Haelov t ogl. »dd. »Jutra« »1*09 Sobo ttpt •pr«nJj«o*. v vkdmi nsU, t elektrika takoj odaaaa. Naalov pri 0(1 odd »Jutra«. 81188 Solnčno sobo popo-ivoma nov« »pr6iai>e-M, s »ieklriAao r*Mvetlj»-ro, t biiitni po*i«. oddam u »"» Din mesečno Hrana po doffaTCKTL. NaglOV T Ogl. edd. »Jutra«. 11189 Lepo sobo f4dam ▼ HoriJ»oeki aftei I, II Badesr. 2119« Zračno sobo VWttk», U »IVe«. • poseb-l6m ta »»k triko, ♦ddam « kra&o n tri o**-k Uuxxm »prejmem tudi SOSTANOVALCA t hrano tmiM 080 Din. Br. Jakoba trg i. SI 177 Lepo oprem, sobo | po»*beis vhodom Jn po-Mreibo. »lefctrifoo rt»Tit-l)»vcs T iradini ■M gospod Ponudbe I »ptecia šob« Krr ni Mrki M <«1 odd »Jutra« pod »LmceS tadmatrijaleo«. 51261 Katera premožna dama M oddal« mlad«*« dobro lltw(rai*«M drtarafrmn — ■radnik* no bo Is « nJim vodila »kara« gospodarstvo »Sporazum« »Jutr«.«. — KW1 Poni.ib« pod ogl. odd. 2 gospoda «pr»Jnieia ▼ velfko »ob* ■ Mektrično razsvetljavo. — Poceni. t ojfl. o<5d. «.108 Sobo rbodom, prao-o ali ecraaljene, h u- 'o AladlMa. najraje t — sredini meeta >11 Pr«d ftt-io, 144» wmm KuIvt t <*1. »Jutra«. tlCSt Sobo trn a posteljama, po-«hcl« rbodo« ia električne razsvetljavo. oddam. .Vaelov T «(L odd »Jutra« 11086 Sostanovalko ■■prejmem ▼ lepo lobo na ilikiošičevi eeeti. Naslov v •gl odd. »Jutra«. 81047 Prazno sobo M«m v me*«u ali »a perf- eriji. Naslor ▼ ogl odd. »Jutra«. 81216 Uradnik-akaderolk toU »obioo pri bogati dami. Ponudbe n* ogl odd. Jutra« pod »iJourenir«. 21193 Iščem sobo moblovano. boHSo. priprwr-ao tudj d Pomadbe i navedbo caav podruinloi »Jutra« — 0«1J» pod »Takoj 46«. 21145 Opremljeno sobo Bče Bamostoj«« gospod, — Biirr.o »olni.no prostorno, »dobno »r«it 4v»i m-icjži T vij«>k-ni pritačja »ii 1.— S. oad*troriu. t «ouporabo kopalnic« Elektrika, »epa-rateii vhod. v najem od 15. Julija. Ponudbe na og! od. »Jutra« pod »Samostojen goajx>d«. 21139 Sobico sre«ta 1 soapodlam, »ertr*, • h'rano in n? v središču nefta. Ponudb« * navedbo labtevkov na o?rl. odd. J. pod lifro »Seetri«. IHesantno sobo T k-rasnl legi oddam eneaa* aH dvem« gospodoma.. Sv »Jcrr r ogi. odd. »Jutra*. 21165 Sobo z dobro hrano in tbo oskrbo HMSem od L -eiptembra ia oamožolca — Najraj« Bleiweii«ova. Aleksandrova in Miklošičeva ali nekatere ulic« t bližini — (Jenjtme ponudbe pod — »Solnčno in tračno« na ogl odd. »Jlitra«. 21156 Deklico r>ot M staro. sdravx», lisia ?.a rvojo Dopise na 0^1. odd. »Jutra« pod »Dobnra ijndem«. 21158 Na dobro domačo hrano -TjreJmr^n g*>spod«. 18 Din dnevno. Naelor t osrl od »Jutra«. "21155 ieli majija i gospodično Dopis* pod »Ideal« na ogl. Vdova »oda}!* M, * tUiiM dohodki teH BMBja • lamo-istojnim »tarej*ta goooodoa ali rdoveeai Poomdb« aa jrl. odd. »Jutra« pod — .Skupmo gospodarstvo«. — sii«i Zldanlmost - Litija Ooapodiino, i kater« »em potoval ▼ aoboto popoldne U Zidanega mosta Noto na predaji Poljaka M, — Eva, Sirena, Meta Anšect, i dr. Cerkvena «1. 18. — S1098 Harmoniko trtvretno. manjlo, dobre — ohranjen«, nunemjam ia — kolo, daljnogled ali fotoaparat 10X15. KaeUrr t ogL odd. »Jutra«. 81185 odd. »Jutra«. 21107 Hvala za karatno zaupanj«! Prt-iakui« in miail oa Te vsa Troja L . . , 21112 7. 3. 25 Zama« iičem Tvoj obrat ln oudo mi >e . . . 21117 Mia 7. Prorfna, liročite dogovorjeno odvetniku čim prej, ker je nujnol Uvalal 21118 Opremljeno sobo I »lektrtčoe r»a»v«o. večjo, i eiektrffce, •Adam. Ljubljana, »v. Petra oeeta 79. 81174 Resnega znanja želi gospod srednjih let, najraje * delele i dobrosrčno gospodične 24 do 30 et, čedne zunanjosti in •retekloeti, * nekaj premoženja Dopise. katerih iajnoirt »e jamči, poslati, Po moinosti s sliko, na ogl. odd »Jutra« pod »Življenj« sveta«. 21128 Slutnja sreče blagovolite dvigniti pismo! 21126 d« Litij« te ji ga! lista isročnti, te naproša za oenjeni maalov pod Šifro »Viktor« 1« ogl. od. »Jutra«. 21247 Trgovec 30 Wt rtar, i dobro Idočo trgovine v mestu, leli poročiti gospodično ali vdovo i nekaj premofenja — L« reene ponudb« na ogl. odd. »Jutra« pod »Cvetko«. Anonimno t ko« I 21057 Posestnik v Sarin jeki dolini leti poročiti dekleta ali mlajšo vdore t premožeaijem Ponudbe pod »Sioga« powfv-dovalnici »Jutra« v Oeiju. 21083 ___ Katera gospodična ali mlajla vdora * oeebno pravleo do goetllne bi ho-•ela poročiti obrtnika T dobrem položaju? Ponndbe pod »Gostoljubnost« posredovalnici »JutTa« t Celju 21084 Poročiti želj izurjen mizar gospodično ali mlajfto vdoro « premoženjem »U obrtjo. Ponudbe !>od »Obrtoljubnost« posredovalnici »Jutra« r Celju. 21085 Mladenič »"oroftnik, leli rnarija radi roznejSr ženitre t gospodič-10 ali vdove do 30 let, i nekaj premoženja — Ce-nirae dopise na ogl odd »Jutra« pod »Jadran«. 21127 Priženil bi se k trgoviai »Ii gostilni 80-letni trgorgki sotruitnik ( 00.000 Din Soliden Dopise s sliko ns ogl od. »Jutra« pod Sreča 270. 21157 Kmetijski strokovnjak sredn/a let, umsko ia srčno izobražen, s precejšnjim prihrankom. želi poročiti gospodično ali vdovo s primernim posestvom ali obrtjo Samo resne ponud-'■>«, polno podpisane na ogi. odd. »Jutra« pod »Miren lom«. 21064 Gospodična 35 let stara, • pohiAtvom in nekaj gotovine, žeji resnega znanja t srrrho ženitre t starejšim gospodom, čigar eilj bi bfl »Mirni Icm« Prednost imajo državni nastarljenci Le ree-18 ponudbe po možnosti i sliko Je poslati r>a oc;i od. »Jutra« pod šifro »Mirni CItre prav yw«spt na prodaj —-NTaslor r ogl. odd. »Jutra«. 81089 Ljubitelj! psov! Opravljam striženje psor. Rimska eeeta 17, dvorišče. 81053 Nemško dogo samico, čistokrvne paame, 4 mesece staro, prodam. Tržič 186 Veh ovc. 81045 Srne krspnje po najviip eeni F Sldjnič. mesarija Oo- »posretska cesta 6. 20877 Pes metan« p&ome. ovSJak. do- bermafl. lelo dober ihrvaj rselo nitki Naslov t iKettpnhumd). f»ni n» prod ogl. odd »Jutra« 21119 FoksterljeiiJ resasti lepi. čistokrvni, — vpisani v Jngsl rodovnik, ceno na prodaj Poiire s« >unaj«ka cesta 94 (zadnja "dša na desno). 21032 Angora mačlco malo. mlado, kupim Ponudbe n» Ofrl odd. »Jutra« r»od »Mafica«. 21062 Listnico sem tegubtl s maunjlo r»o-to denarjs in z dvema legitimacijama, glasečima se na ime-, univ prof. Aleksander Makiecov Najditelj naj rse to proti nagradi izroči vratarju univerze 21214 dom« 1893. 21184 VeHk? koncert danes r gostilni Amerika na Gltacah. 21171 2 sob! •Meai »topno ali fte sa ndzko o eno Na/dor T <>gl odd. »Jutra«. 21244 Sobo ■ me aH drema po»*e! Jaka eddam s 1. julijem stal-l«nn gospodu Naslov r •gl odd. »Jutra«. 21245 Gospodični leKta radi pomanjkanja — znanj* dopisovati z inteligentnima gospodoma v starosti od 25—85 let v svrho poznejie ienitve. Dopise, e mogoče ■ sliko )a s polnim naslovom na ogl. odd. »Jutra« pod »Dolenjka« ln »Gorenjka«. 20770 Amerikanec 38 Dvignit« ptanol Vera Mi-helčič. 81239 Dve mladi dam! rdovi, trgovsko naobraže-ai, leliu rednega znanja z boljšimi gospodi trgovci ili višjimi uradniki Ločenci ni*o czkijučeni Do->ise na ogl. odd. »Jutra« •od »Silva 38«, »Vera 34« 20932 Za Izletniški avtobus »prejme naročila Miklošičeva cesta Garaža, Lojze — 21016 »Restavrant Jugoslavija« Aleksandrovo na otoku Kr-ku. na samotni morski obali Dobra, pcpolna oskrba 50 Din. Deca polovico! — Postrežba »olidna! 20604 V podružnici Prazno sobo ( električno r*«rre>Oj»To h po«ebnlm vbodom, od-4ari takoj Rožna dolina e. X-I3. 21229 Lepo sobo ••faično, v bližini n realne gimnazije, oddam bolj- lenin, »talnemu gospodu , . . ■Ii dami Ulica Stare prav- ! »Jutra« V ManOOrU ° ' 21228 je dvigniti sledeča pisma: Kogie, Gaterist. Zelo ugodno, St. 60.000, Eactavraci-ja, Specerija, Kavcija, Strojapis, Uradnica T S., f rajna služba 1928, Vestna, Mala trgovina. Oskrbnik, Marljiva, Gostilna, Zasigurana eksistenca. Mirno življenje, Sreča, Sejzonska ■»luiba. Prvovrstna moč, i_epa pnložno«t. Dobro vpe-jan. Zaupanje, Prodajalka, /Cumbuiovič, Reisna takojšnja ženiter. Samostojna moč, Kavcije zmožen Polnojarmenik, Vinotoč, Rentabilna industrija. Sreča r provinciji, Stiriperesna de-toijica, Pomlad 1928, Pohištvo. 21169 Leoo sobo •ddam na CelovJki cesti It. 43. 21235 Opr^mlieno sobo Cd ara takoj nfl i 1 juli-ii v tredkri mesta solidni •nebi Sobo oddam event. M di>bn počitnic Naslov T ogl. edd. »Jutra« 21023 Zračno sobo eddam • 1 hinj«n r bli- Rni pofe. Kje, pove ogl. edd. »Jutra«. 20893 Na stanovanje I zajtrkom erventnelno s briLSo sprejmem gospodično Saslov ▼ ogl. Odd. »Jotrac Aleksandrovo otok Krk Re«tarraa« Pension — Kvarner Pension 50 do 55 Din dnevno Izvrstna kuhinja, lepa lega Obvestila K Orlid. restavrateT. 20964 Letov?ščarjem ijiidam opremljeni sobi. kuhinjo s 1 julijem — Fran Novak, Planina pri Sevnici 21143 Čevljarski šivalni stroj kopit«. kuhinjska, sobna oprava, ceno ua prodaj — Križevniška ulica 8, pritličje. 80878 šivalni stroj /.namk« SingeT. prodam i adi selitve Naslov pove •jgl. odd. »Jutra«. 21163 šivaln! stroj Singer., skoraj nerabljen — >rodam ali zamenjam ta moško kolo. po dogovoru. Ogledati od 8 —6. 20999 Cajnc-mailc vele, najfinejše ima stalno v zaiogi ter razpošilja tv>dka IVAN KRALJ LJUBLJANA 148 Stari trg 30 Manufakturno fai galanterijsko blago vzame t komisijsko trgovino na promeinea kraj«. — Ponndbe na podružnico — >Jutri« y Celju pod »R-gurnosU 80646 Kdo ml pove ugoden prometni kraj m samostojno fino miiarstvo? Ponudbe pod »Dobro plačilo« na ogl. odd. »Jutra« r Celja. noee Bivši vojni ujetniki v Arftrahana v letih 1917 —1919, zaposleni ▼ mest-il žagi naj javijo rvoj naslov r ogL odd. »Jutra« v Maribora. 81096 Žensk! model plarih (rdečkastih) las — iiče slikar V Jama. Ljubljana, Meetni trg 94. 4. — Dobra plača, diskrecija — Pismen« ponudbe ■ navedbo razpoložljivega časa na ogL »dd. »Jutra«. 21217 Engelbert Franchettl Ljubljana Ooaajska «. 10 rrrlporoča elegantno urejen« m posebni oddelek « brlvnico damsko frlzlranje larvunje m izvrševanje ia-nih (»delkor 116 Takoišen zaslužek se nudi potnikom in zastopnikom s prodajo dobro idočih se-ziiskih predmetov na privatne odiemalce v mestu in na deželi. _ Pojasnila daje : V. Kovač, Sv. Petra nasip št 17. 147 Carinsko posredništvo JOSIP SMOKOVlC, Dravograd - Meža opravij» celokupno uvozno in izvozno carinjen e pri lUKaj-šnji glavni carinarnici točno, hitro in po nizki ceni. m K Mag. 1. 217o7/27. ref V. Mestni mag;strat ljubljanski razpisu e oddajo zidarskih in tesarskih del za o?ra o kolo lije mestnih vil za topničarsko vojašnico. Tozadevne podatke je dobiti v mestnem gradbenem uradu do 20. junija med uradnimi urami. Ponudbe je vložiti do 22. junija do 11. ure. BSestai magistrat ljubljanski dne 16. junija 1928. Najvažnejše ,M za počitnice. Pietiln! stroj 8—80. popolnoma nor. pro-lam is 5500 Kupca naučim Mesti Naslov r ogl odd »Jutra«. 21224 2 plet. stroja 'azite aa oblek? . . f i«l S veliko rellku »hko prihranite če uste čistiti Uj bervat v kemične pralnico ANTON BOC Liuhllana. elenbnrgovB allcs S <1 tovarna VIčGIlnc i.]et ft eena aarnil n aajboli solidna po Jutra t. 21219 Slike za legitimacije «vršu)» najhitreje fotogru Hacoo Hlbter LJabiiana v >ilv»zorjev trg 9? Vulkanizlram '»« rr.t* irttnit «-i galoše in snežne gumijeve čevlje ■'opravljam Coltea is 0>o orje P Skalar Ljubljana (imsks eesta li. 12 Solncne za store plan tej platnene. PO naj nižji eeni po meri iideiujr Rudolf Sever lapetnlk. Marijin tri II. t ~ Pred oakuuom drugj-sahtevajte moj prospekt 47 Razprodaja zaloge. Radi izpraznitve zaloge prodam po zelo znižanih cenah: pohištvo, itaiofce, žične vložke, otročje poste-Jq, otomane, zastore, preproge, ogrinjala, 11- nole|e Itd. Uporabite to ugodno priliko. Servat Rffiakotter za oga pohištva, izdelovanje žičnic Maribor, Slovenska ul. 2 ln Kre-25a kova ulica 6. Razprodata. Zaradi že verme>f čnea;a povpraševanja, je-li res letos z čnem z razprodajo svoj h vinskih zalog NA DROBNO, i/aznanjam. da bom vsak p medeljek natočil če tudi samo 100 iitei ki poslani sod.ek in denar postavil Iranko v Brežice, dokler zaloga traja. Interesentom do 100 ali več hi-kiolitrov pa tudi natočim 100 litrov lran*o Brežice poslan sodček, Katerega ima potem koi vzorec za is o vino. V>a vina so lastni prfje^ek iz lastnih vinogradov iti seveda zajamčeno pristna. Cene so za letnike 1917, 1921, 1927 po 12 D n, pri drug h letnik h pa 7 D n za liter. Kupcem z mešetarji ne proJam. Ivan Mafus ekonom na Bizeljskem. Kdor bo vino pot eboval naj to izrcže, spravi, ker bom samo enkrat vsak mesec nuoll Zadnja želja, ki Jo čujemo ob od« hodu na počitnice je: Dobro »e okrepčajte! Storimo torej va©, da iberemo za dobo počitnic toliko moči, da bomo pozneje zopet leto dni odoleli vsem naporom svojega poklica in dnevnega življenja. Prosti vsake naglice započnimo vsako jutro za časa počitnic z ugod« nim zajutrekom. V to je potrebna skodelica KUPI SE elektromotor dobro ohranjen, 220 voltov, 4 HP, komplet, z jermenlco, ta cca. 1800 to, zazanjačem, pritrdilnimi vijaki — Ponudbe na: Inž. Antona Sodnika, Ljubljana, Zrlnjskega 15. □mpaDaDODODUL rnuDmricniiD IŠČEM '77 za konfekcijsko stroko več prvovrstnih prodajalk Pismene ponudDe s fotogratijo pod -if o ,Maribor" na Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Aexsan-drova cesta št. 2. Izjava Podipisani oblalujem, da — -em raznaSai o goep flansu 1'interitschu, trg pomočni-;u v ietalah, neresnične in /.ares nesramne vesti in se mu tem potom zahvaljujem, da j* odstopil od sodnijske tožbe. H. Filipitsch, CelJ«. 21142 Koncertni planino na prodaj. Firme Lanber-ge in Glose. Na«l. v ogl. odd. »Jutra«. 21065 Klavir lobro ohranjen ceno aa — prodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 21159 Klavirii! Tovarna in eaioga klarir-iev, prvovrstnih inštrumentov različnih tvrdk kakor udi lastnih izdelkov Poseben oddelek ia pojavila. 1'giaicvanje in popravila za Olasbeno Matico, Konservv orii in druge in«titute •« zgotavljajo od moje tvrd-e. Točna postrežba in — merae cene tudi na obroke. Izdelovalec klavirjev l. Warbinek. Ljubljana, — Gregorčičeva ulica 5, I. 21160 Pozor, orožniki! rtukuo kamgarn in vse po-treb4činf ima v »alogi 8> mon Klimanek, Ljubljana. Šelenburgova ulica it 6 1878* Izdelujem na eeemključni stroj prednje dele po smerni ceni. Trnovo, Gerbičeva 9. Draga Vandot. 21154 Za gamaSe zdelujem sponke in ploWi-ce po nizki oeni. Naslor v ogl odd. »Jutra«. 20639 Urarska In zlatarska popravila uvrtuje najceneje hi aaj-preeizneje Fr W Olfiing. — urar, Goeposvetska c. 12. 21218 Osebno pravico a gostilno in kavarno — oddam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Gostilna — kavarna«. 21059 Zastopnike in organizatorje za prodajo dirž. viredn. papirjev lSče dobro upeljana in solidna domača banka. Dobro delo dobra plača. Intelig. In agilne moči naj vpo51je}o pismene ponudbe pod »Dober zaslužek« na Aloma Coim,pany, anončni zavod Ljnbljama. 7678 cvetje , onckli. joditi ua »olncu aii v hladu bodisi na /lažnem ali suhetn nraju dobro uspeva. Zato gojite iamo take cvetlice v lončkih t. jih morete postaviti na ugodno mesto. Imeli boste epo cvetje ako ga gojite s Kanipos cvetlice hrsneco soljo in uporabite dodano navodilo Ovoi 12-50 in 42 Din. bre* vsak« .agubt na t jenju perjadi it 40 let uporabljajo pripoznani ,Koko* prašek ia živino. Ce ea le malo pridenete redni nrani ie bodete videli uspeli. Ku-retna se odebeli in tudi bol, nese. Je tudi najsigumeu zdravilo proti raznim boleznim. Univerzalni učinek je pravi blagoslov na dvorišču Omo» IO. 40. ali 115 Din z večletno inozemsko prakso, v©96 tujih jezikov išče primernega nameščenja v poljubni industriji, v katero bi vložil kot družabnik Din 50.000 in pozneje vež. Ponudbe pod Inženjer gt. 17. 7688 ■r innrxironni t MTXiaDnnnnDnnananr Češko sukno,- kamgarne kupite naj-ceneie pri tvrdki samo Glsuni trs it. 9 Ost an k i za polovično ceno. juuuuuouodooonitinrtirinrtif ttb~mt> Prodaja ae V lekarnah, droeedjah, trzoviaah • jvetHcaml in semeni Proti predpla&Uo razpošiljamo franko Po povt«t|n a« polijemo L Snmaher, kem. farmacllskl laboratorij, Or etika (SHS) z vsem tovarniškim inventarjem, kjer so se preje izdelovale barve (Radesicn) s stalno vodno silo, obsto;e?e iz treh po>lopij, zemljiščem, korpeadisko pravico, v STedmi mesta, pripravno za usn arijo ali mlinarja itd. n a prodaj na prostovolini javni dražbi v nede'jo dre 24 t m. ob 10. uri dop ldne v Kamniku, Sutna štev. 62 Kupci so vabljeni. 2 do 3 žličice «Ovomaltine» v mle* ku predstavlja »nov, iz katere bi naše telo črpalo novo moč. «Ovomaltine» ima veliko hranilno vrednost, je lahko prebavljiva in ima prijeten okus. Ona ustvarja oni prijetni jutranji občutek, ki je va* žen za razpoloženje celega dneva. Zato Vam sigurno ne svetujemo slabo, ako Vam priporočamo: Po* nesite seboj nekoliko zavojčkov cOVOMALTINE». A sedaj Dober počitekI •Ovomaltine so dobiva povsod t DR. A. WANDER d. d. Zagreb Izrežite in pošljite nam: P. TL Dr. A. WANDER d. d. ZAGREB Prosim Va«, poSjite mi franko brezplačen vzorec «Ovomaltine». Ime in predime: ___ Stanovanj®: _ Kraj:___ LOKOMOBILE I MOTORJI šesSSeniN ii JAREMNIKI "oMe\"YQf Povodni plačilni pogoji Brača Fischer ZAGREB. CundulUeva ul. 3S ................................ Hladilne omare Izolirane s plutovino za gospodinjstvo, deilka-tese in mesarje izdeluje i,VEHA" LJubljana Gosposvetska c. Stev. S. Reform steklenice so za konzerviranje sadia in povrtnin najboljše lo najcenejše. Glavna zaloga za celo Jugoslavijo pri tvrdki LOVBO PETOVAB, Ivanjkovci. lstotam se dobi Zunanc-eva knnga: Konservtranje sadja in vsakovrstnih povrtnin za domačo uporabo Cenik? na zahtevo. 191 Elektrotvrdka A. Verbafs LJubljana, Oosposvetska cesta 13 (Kobzej) Avtomatični telefonski aparati varovaia in ves za inštalad.o istih potrebni materiai Likala elektr. najnovejše Ispe- lfate z garancijo Bioktrolnštalaclfskl materlfal Radio aparati jn pribor Ežektrozon aparati itd. itd. Sprejemanje vsakovrstnih inštalacij za slabi is močni tok Ali si že član Vodnikove družbe? Peč »Monolit" naiceoejS«* aajbdatnejfa. Zaloga Lateovft peS INJL OUZEU. LJUBLJANA VU. JeraeJeva e. L Ravnotam Voitbor« male tarblM ia Cooz-ovl Tel 3252 elektromotorji. 143 lanievalte Oreiplafn' CENOVNIH • 1000 ■lika alt A. KIFFMANN M ari bo i St. 3tv-b Pri Ivi carski turomJd ar Lastno lxde lov nuje okrorH k »eetavlianje m (remoo taia). - Din 49' ■ra m sidro (askerica). nekoliko b^l!5e izvrSitve «8— S-letno lamstro Ure: Omcga, L)oxa In dr. znamne cenejše nego drugje - Din 64'- s enim tvoncem, s 2 ivoneema Din _ ft9. — 81 e t no jamstvo Pošiljam po po Ž vzet ju. Za neodgova rja joče vrnetr denar n»**1 Strokovnjaki »o si edini v tem, da se „WECK"4 {aie in aparati sa vkutia* vanje najzanesliivejši. TovarniSka zaloga ,Weck' pri tvrdki „FIRUCTU$", Ljubljana, Krekov trg 10/1. Celje: J. JAGODIC. Maribor: K. LOTZ. ......................................•>«»♦» I9RIBI Obnavljamo našo akcijo cene prodaje, s katero smo tmeH v zimski seziji najpopolnejši uspeh. Nudimo Vam: 3 m modernega blaga za damske plašče s la podlogo t>o bajno nizki ceni g Din 396a— Jn to na šestmesečne obrokel Oblačiinica ,.ILIRIJA" Ljubljana, Mestni trg štev. 17-1. telef. 2825 ■■■■■■■■■IIIHIMHN Od naših čudovit h galvančnih prstanov, ki Vas rešijo revmatizma, slabega spanja, neuralgije, živčnih napadov, protina in podobnih bo ezni v najkrajšem času smo sklenili radi uvedbe po vsem kontinentu oddati gotovo še vilo brezplačno. Pišite še danes po navodilo, merilo in pogoje, pod katerim dobite ta prstan brezplačno. A. ZORKO, Maribor, poltlj PT6l 80 k« Dvosedežni Chrysler je bolj kot vsako drugo vozilo automobil, ki si ga izbere športnik za svoj užitek. Nizka, elegantna linija—že sama razodeva veliko brzino. Sedite sami v globok in udoben sedež za volanom. Vsako kontrolo imate pri rokah, vse komande parirajo—na lahen pritisk s prstom—ter Vam omogočajo lahko upravljanje močnega vozila v Vaših rokah. Poslušajte žvižganje vetra, kadar drvite z močnim šestcilinderskim strojem s sedmimi ležaji motorne gredi po odprti cesti. Prepričajte se, f kako zmanjšajo njegove hidravlične zavore v momentu njegovo bliskovito brzino. To je voz za čist gorski zrak, za nepregledne poljane, za nedeljske izlete, za počitek po delu! Voz, ki vzbuja v Vas od trenotka do trenotka novo veselje nad užitka-polno vožnjo I OGLEJTE n m PREIZKUSITE DVOSEDEŽNI CHRYJTi Btrani trdovratne ozebline in srbečico, ki jo povzročajo Ce pu«tite o->Ke teli easa » vodi. ie kurja očesa in 'lrusa trda k«>f.a tako omehča, da jo lahko brex noža odstranite Elv Roka sol za noge utrdi tuli najobčutlji rejše noge. lih zopet popravi, četudi so bile iie tako zanemariene in sicer v tolikšni meri. da lahko sopet neovirano hodite, ah tfojite šport kolikor hočete Lahko stojite na nogah poljubno dolgo časa. De da bi se po javila trudnost ali kakSna bolečina. Velik r.avojČek soli sv Roka za noče stane Dir 16.—. Dobite v vsaki 8potekl 7681 Dobi se v vsaki lekarni in drogerijL Gen. zast. za kralj. SHS. NEST LE Martlčeva ul. 11 ZAGREB, Pošt pietinac 371 Sivi tasie! so največji sovražnik: mladosti, ter kvarijo lepoto vsake dame. — Želite li popolnoma tu enolično ter v vsaki žeijeni nijanai barvati Vaše lase. se brezpo. gojno poslužite od «FXFLC!OR»HENNE» dr. Dorraine & Cie., Pari*. Barvanje telo lahko in enostavno za vsakega posameznika Ne maže rok, kože. glave, niti perilo. — Garantiramo vsak uspeh, barva je neskod« Ijiva za lase Garnitura Din 36,— «Kamiiu čin ekstrakt«, najpopolnejše sredstvo za barvanje las v .vetlo-plavi nijan.- Din 40 »CENTIFOLIA« kosmet. zavod. Zagreb, Ih. ca br 37. Zahtevajte zastonj ilustrovane prospekte! Redna, brza n udobna odprema v preko-oceanske dežele Samo ei