10. številka. Ljubljana, v soboto 12 jannvarja _ XVII. leto, 1884.
i
Izhaja vsak.dan avefer, ijrimši nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za avstrijsko ogerske dežele za vs« leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt lete 4 gld., za jeden meseci gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vbo leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meiiec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor pofitnina znaša. Za oznanila plačuje se od četlmtopne petit-vrsto po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolba". UpravniŠtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Jezikova naredba za Ćesko in dr. Herbstov predlog.
X. Zraven Wurmbrandovega predloga, o katerem sini) nedavno natančneje poročali, postavil je predsednik poslaniške zbornice, dr. Smolka Se tudi tako zvani dr. Herbstov predlog na dnevni red prve seje po praznikih in to po vsej pravici, ker sta oba predloga v tesnej zvezi iu ima Wurnbrandov predlog svoj izvor v Herbstovem.
Kdo se ne opominja strašanskega brupa mej Ntmci na Češkem, ko sta ministra Ta<ift'e in Stre-mayr dne« 19. aprila 1880 razglasila naredbo glede rabe deželnih jezikov pii občevanji pol tiskih, sod-n jakih in državnopravnih oblastij s strankami in Buno upravnimi organi. Ta nareuba vil §§. natanko določuje pravice obeh deželnih jezikov na Češkem. Vsaka vloga se mora rešiti v tistem jeziku, v katerem je upisana. Izjave na zapisnik se morajo zapisati v tistem jeziku, v katerem stranka izjavo napove. Pisma, v tem ali drugem deželnem jeziku pisana, ne "potrebujejo prestav. Ukazi in razsodbe se imajo strankam v tistem jezika izročevati, katerega govore. Uradna naznanila za celo deželo se morajo v obeh jezicib razglašati, za posamične okraje in občine pa v jeziku, ki je navaden v dotičnem okraji ali občini (§. 1,—6.) V §§. 7. in 8. pa določbe zastran sodnij v jednacein smislu. Po §. 9. se ima v civilnih pravdah razsodba z razlogi v tistem deželnem jeziku razglasiti, v katerem se je vršila pravda, tedaj v obeh, ako so se stranke v pravdi obeh posluževale. Vpisavanje v javue knjige se zgodi v jeziku* vloge (§. 10.) Pri obsevanji z samoupravnimi organi se morajo politiške, sodnijske in državnopravne oblasti ravnati po poslovnem jeziku teh organov (§. 11.)
Ta naredba, ki je popolnem pravična in opravičena v jezikovih razmerah na Češkem in ki ničesar novega ni zaukazala, ker se je tudi pred njenim razgladenjem po vsem Češkem tako ravnalo, dala je fakcijoznim zaželjeno priliko, kri rat i o grozovitem zatiranji Nemcev na Češkem. Pri tem Unčami jih nič ni motilo, da je naredbo bil podpfea) Stremavr, kateri gotovo ni bil mož,  da bi Bvojim starim pa j -
LISTEK.
Časnikarstvo in naši časniki.
(Dalje.)
Omeniti moramo še neko drugo napravo pri sestavljanji dalekopisnih poslanic v časopisih. Nekaj bolj opisni čitatelji raznib novin so gotovo že zasledili v zelo imenitnih in velikih noviuah opombo ali prav za prav debeli naslov: „telegrami po naiej posebnej žici". N kdo naj ne misl*, da jo kak list od daleč potegnil posebno brzojavno žico" (Spezialdrat). S tako se je posebno babala „VViener allgemeine Zeitung" in nekaterim čudnim tržaškim Slovencem k srcu prira-Btena, Slovanom toliko sovražna „Triester Ztg." da navedem vsaj dva, našincem bolj znana čaBOpisa. Prva je iz Berolina imela svoj „Spezialdrat", druga pa z' Dunaja v Trst. Nobena kot rečeno ni imela lastne brzojavne poteze. Da pred svetom kaže bvojo nezavisnost, ali pravo ali pa le navidezuo, najame si časopis pri c kr. brzojavnem uradu neko določeno či-to za jedno, dve aH tri ure itd. s kratka za določeni čas vsak dan. Ta čas ne more uikdo določene telegraf oke žice rabiti, ampak le dotični
(lasem in Nemcem sploh le jeden las zakrivil, /umi pemski fabrikant Wolfrum je še tisti mesec sprožil interpelacijo do vlade zastran te naredbe, vlada pa, kateri se navadno ne mudi z odgovori na taka vprašanja, je precej v seji 5. maja 1880 skozi usta Stremavrja odgovorila in povedala svoje razloge, zakaj se jej je potrebno zdelo, po naredbinem potu jezikovo vprašanje na Češkem rešiti. Pri tem se je Stremim- sklicaval na člen 11. temeljnega zakona o vladni in izvrševalni oblasti, po katerem je vlada v izvrnitbi Člena 19. imela formalno pravico k dotični naredbi in ob jednem razvijal jednakost pomena v „Landesprachen" in nlandesu>liehe Sprachenu.
Dr. Herbst je takoj drugi dan v seji 6. maja 1880 v imenu Fvoje stranke izjavil, da z vladnim odgovorom ni zadovoljen, ter je zahteval debato o odgovoru na Wolfrumovo interpelacijo. Njegov pred log pa ni bil od večine sprejet. Vsled tuga je levica sklenila, da s posebnim nasvetom usiljuje državnemu zboru obravnavo o tej naredbi, kateri nasvet je dr. Herbst s podpisi 156 tovarišev 12. maja 1880. izročil predsedniku.
V tem predlogu dr. Herbst zanikuje, da bi vlada imela pravico do splošnih naredeb k členu 19. ter trdi, da se smejo le po zakonitem potu izvršilni ukazi k členu 19. dajati. Poslaniška zbornica naj tedaj izreče, da min slerijelua naredba od 19. aprila 1880 ni opravičena in da se mora preklicati. Dr. Smolka, ki se zmirom jako kulautno proti opoziciji obnaša, postavil je Herbstov predlog precej na sejo prihodnjega dneva, to je 13. maja. Po sklepu ve čine pa se je odložila obravnava, ker se je tudi državni zbor tačas odložil do jeseni.
Dr. Herbst in tovariši pa so, ker so že poprej žugali, svojo agitacijo nesli na cesto in na nezaslišan način vso poletja 1880. leta h u j s kal i in š u tituli Nemce na Češkem. Nphovi listi bili so napol-neni s tistimi „Beunruhigutigs" telegrami in ko bi se javno mnenje sodilo po pisarenji v časnikih, pričakovati bi se moralo tačas vsaki dan, da ubogi zatirani Nemci bodo zgrabili za orožje in planili na češke trinoge, ki bo tako predrzni, da zahtevajo za se ravno to, kur ima;o Nemci in kar jim nihče ne krati.   Ves ta spektakel veuder ui imel druzih na-
najemniu, dotičui časopis. Določeni čas jo lebko rabi neprestano, neprenehoma lahko po njej dobiva poslanice in jih tudi lahko odpošilja. C. kr. brzojavni uradnik mu ne pregleduje niti šteje besed in črk, ampak brzojavi mu vse — tudi največo neumnost in malenkost, ko hitro se ta ne pregreši zoper kazenski zakonik. Ia vse o rečeni m času po zazna-menovanej žici prejete telegrame prijavlja časopis najemnik z naslovom „poslance, dušle po našej po sebnej br/ojavnej žici"*. Take pos anice je dobivala „Wiener allgemeine Zeituugu iz Berolina, kjer pa je morala imeti zvedenega, marljivega in zanesljivega za-topnika, ki jej je res mogel marsikaj posebnega iu zelo imenitnega brzoj t v it i. kar je „Co rrespond enzbureau" ali zamolčal ali pa po svoje presukal Čitatelji so tudi Ihhko primerjali poslanice c. kr. „Corespondenzbur« auaM s posebn mi posla niču mi časopi>a; pogostem so zapazili, kako c. kr. „Cor re s p on d e n z bu r ea utt po vladnih željah in namerah zavija, kra]ša in daljna poslanice o imeoitnišib dogodkih. Ko j* vsemogočni Bisuiark v Nemčiji prepovedal rečeni dunajski časopis, opustil je ta „Spe/ialdrat", mkolko tudi za to, ker so mu bili troški preveliki. Znano je, da se temu listu v gospodarstvenom ozira k«) hudo godi. nSpezialdrutau se pa v bahavasti „'/nestor Zeitung i-* gotovo
sledkov, nego da je Stremayr se odmaknil od svojega mi ni Merskega sedeža, gotovo ne na žalost Slovanov, le žalibože, da je prišel na tako mesto, na katerem smo ga saj mi Slovenci večkrat prav hudo čutili.
Državni zbor je Se le pozno v jeseni 1880. 1. spet začel svoje zasedanje in v seji 4. decembra sta dobila grof Wurmbrand in dr. Herbst besedo v utemeljevanje svojih predlogov. Grof Wurmbrand se je zibal v velikonemških sanjah, dr. Herbst pa je v obširnem govoru slikal domišljene krivice, ki bi se utegnile nemškemu kmetu na Češkem zgoditi vsled omenjene ministerijalne naredbe. Dajmo, — bese-dičil je Herbst, — da se proti Nemcu uloži češka tožba, da pride do eksekucije in zdaj najedenkrat se na češko prošnjo nemškemu kmetu v gorah, ki daleč okolu nikogar ne najde, ki bi mu jo tolmačil, eksekutivna reštev (Ex-cutionsbescheid) v češkem jez.ku dostavi. Kdor ve, kako težavno je sploh za kmetsko ljudstvo, ne zamuditi obrokov, ter da mu je to naravnost nemogoče, ako se mu določi kak obrok v njemu nerazumljivem jeziku, bode razumel, da, če se kaj tacega zgodi, ima to vse drugačne učinke, nego sto uvodnih člankov, zato ker se tak slučaj ne da konti skovati. (Burno odobravanje in ploskanje na levi.)
Moj Bog! Vse to se godi le v domišljiji Herbstovi in njegovih tovarišev. Niti jeden nemški kmet na Češkem še ni dobil ne vabila, ne poklica, ne razsodbe, ne ukaza v drugem, nego v nemškem jeziku. In že sama misel, da bi se kedaj mogel Nemcu na Češkem dostaviti kak češki uradni dopis, gnx a je Herbstu kri v togotni obraz. Isti dr. Herbst pa in njegovi ploskači neso druzega imeli, ko zaničevalni posmeh, kedar so slovenski poslanci govorili ne o d o-mišljenih, ampak o faktičnih vsakdanjih krivicah, ki so se godile in še se gode nam Slovencem. Oni kmet, ki ne razume jezika, s katerim se kliče v urade, v katerem se mu določi obrok, naznanja se mu razsodba, dotikajoča se njega in njegovega inwka, on res živi in vse to trpi, pa ne na nemškem Češkem, ampak po ravninah in gorah od Mure do Jadranskega morja, od Triglava do Sotle iti Kolpe.
še vsak Bpominja Prsi, za časa ustavoverske vlade g» jej p č ni b lo treba, kajti onikrat je „Triester Zeituug" z njo imela "ste misli, iste želje iu nade; vladni „Co r r e s pon d en z b : re tu' jo je ceno (moreb'ti Se celo zastonj) obsipal raznovrstnih telegramov. To se je premerilo za Taaffejevega miuisterstva — iu b BC.»rrespondenzbureau* v Beči nema celo rs« gnčui De Pretiš, namestnik tržaški, ničesa zovoti. Z>to si je bila „Triester Zeitung-1 najela „Sjieziaidrat" — iu bicer jedno potezo iz Beča v Tist. Pogojeni <as je imela od polunoči do dveh zutraj. V teh dveh urah jej je nje zastopnik, nje Zaupnik, nje privrženec iz Uhtavoverskega tabora v Beči lebko br/ojavil največe neumnosti, vladi še ta*o ueušečne dogodke ter govore in izreke ustavo-verskib piolaiicev iu ustavoverskih bstov. A vzlic prebogitun kumom tuli Ijub'Ztijiva naša tetka v Trstu 11 i mogla prenašati velikih troškov (za dve uri po noči — o»i dvanajstih do dveh — je plačevala za „Spezialdratu baje 800 gld. na mesec) ter si s svojim posebnim dratom tudi ni mogla pridobiti no\ih naročnikov — in sturi bo tol ko redki! — zato je čez tri ali nt ti mesece opustila ono posebno dalekopisuo žico iz Be<a v Trst. Če „Triester Tagblatt"  prijavlja brzojavne poslau:ce z našlo-
In ti možje, ki tako radi in pogostem se ponašajo s svojo pravičnostjo, ki se od jeze pene zarad domišljenih krivic, postanejo slepi in gluhi, ko gre izvršiti pravice in deliti jih vsacemu jednako, naj si bode nemški naseljenec na Čeakem ali Slovenec, ki lehko reče s svojim pesnikom: Od nekdaj stanuje tukaj moj rod. Kdo hoče verjeti tacim tiradam? Komu se ne studi taka hinavščina?
Od ta ■"■as so tri leta pretekla. Mi nisteri jalna naredba z dne 19. aprila 1880 se ni preklicala, temveč velja še do dauašnjega dne. In v v3em tem času ni bilo vzlic hudej agitaciji slišati, da bi se kateremu Nemcu na Češkem vsled te naredbe bila zgodila le najmanjša krivica. Radovedni smemo tedaj biti, s kacimi novimi razlogi bo dr. Ilerbst podpiral svoj predlog pri razpravi dne 21. januvarja t. 1.
V seji 4. decembra 1880 sta namreč njegov in \Vurmbrandov predlog bila posebnemu odseku v pretres izročena. Odsek je oba predloga pretresaval in sklenil nasvetovati, da se kakor o Wurtnbrandovem tako tudi o dr. Herbstovem predlogu preide na dnevni red. Poročevalec večine je češki poslanec H a w u 1 k a, za manjšino pa, ki zagovarja Herbstov predlog, bode Scbarschmid poročal.
Stališče večine sta že v seji 4. decembra 1880 po utemeljevanji s kratkimi besedami zaznamovala grof Hohenwart in — Lienbacher. Prvi se je proti Wurmbrandovem predlogu izjavil v jedna-cem smislu kakor grof TaafTe v odseku. Lenbacher pa je sprožil najhuje puščice svojega sarkazma proti dr. Herbstu, kateremu je očital, da s svojim delovanjem druzega ne namerava, ko narode mej seboj hujskati.
Svoje mnenje o Wurmbrandovem predlogu smo že povedali in isto velja tudi o Herbstovem. Mi moramo želeti in na to delati, da 86 jezikovo vprašanje reši /akonit nn potom, kajti mi n is ter i-jalne naredbe, ako nemajo, kakor gališka pod Giskro proglašena, cesarske sankcije, se vsaki dan lehko prekličejo ter z drugimi nadomeste. Zato zopet kličemo večini državnega zbora: Ne odlašajte in dajte vsacemu narodu zakonito narodno pravo, da ne boste, ko doteče vaša doba, nerešeno pustili najvažnejše vprašanje v Avstriji in zakrivili Se strastneje narodne borbe od preteklih in sedanjih.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 12.januvarja.
»Pokrok14 odgovarja v daljšem članku „Nar. Listom", ki so zahtevali, da naj desnica izdela zakon o Jezikovnem vprašanji. Pokrok meni, da bi tak zakon drugače ne zadostil potrebam in zahtevam, kakor, če bi se sklenil po sporazumljenji vseh strank. Do takega sporazumljenja je pa še daleč. Ko bi zdaj desnica sklenila tak zakon z navadno večino, bi levica zopet, ko pride v veČino ga ovrgla, in sklenila drugega, ki bi njej ugajal. Iz tega je razvidno, da bi tak jezikoven zakon utegnil imeti slabe posledice za nekatere narodnosti. Dozdaj je bilo uravnavanje rabe jezika stvar eksekutive, ki se ima pri tem držati drž. osn. zakonov, in najbolje je, da še dalje tako ostane. — „Narodni Listv" vedo
vom nSpezialdien8tdesnTrieBterTagblatta naj se čitatelj ne da prekaniti slepljivim besedam premetenih Židov, ter naj nikar ne misli, da si je rečeni časopis najel posebno brzojavno žico iz Rima v Trst 1 Pa dovolj o tej z* časopisje jako važni napravi. Slovenska dnevnika jo pri malostnih naših razmerah nikakor ne zmoreta."
Ni še mesec dnij, ko je neki liberaluški nemški časopis v Linci obdolžil svojega klerikalnega brata, dffi se pol as tuje njegovih telegramov ter jih za '.svoje objavlja čitateljem.   Prav ista tatvina, ki se je že 1865. leta v Kolinu na Pruskem pred sodiščem spričala in obsodila. Bolj zanimljivo pa je, da si nekateri časopisi telegrame kar izmišljajo ter jih lahkovernemu občinstvu prijavljajo. Jednaka sleparija, kot Brno jo prej omenili o izvirnih dopisih. Kaj zanimljiv tak slučaj so imeli minolega leta novembra meseca v Londonu. „Ce nt ra 1 -News" so obdolžile in zatožile izdavatelja časopisa „Judyu, da prijavlja brzojavne poslanice iz Kanade, katerih nikdar ni prijel.   Sodna preiskava je zatožbo spričala ter tudi pokazala, da znani „Reuters Office" po gostem razširja in razteguje dobljene telegrame tako  zelo, da so petkrat do desetkrat daljši nego so bili oddani!   Pri tem naj nikdo ne misli na kratke, jedrnate telegrame brez vseh nepotrebnih ali lebko umljivih besed, da si prihranimo
povedati, da desničarji v jezikovnem vprašanji neki hočejo predložili nek posredovalni predlog, da se jezikovna naredba za Češko omeji samo na one kraje, kjer biva najmanj tretjina Čehov. Nemški konservativci baje nečejo drugače glasovati proti Wurm-brandovemu predlogu. „Politik" naznanja, da bode grof BIohenwart govoril pri debati o jezikovnem vprašanji. Njegov govor bode opomin na one člane desnice, katere so zbegale agitacije levičarjev, da ni nobenega povoda, da bi desnica obupati morala.
Poljski klub je sklenil siliti na to, da 86 takoj v začetku parlamentarnega dela reši vprašanje o gališkem zakladu zemljiške odveze. V tej stvari se je že doseglo sporazumljenje mej desnico in vlado. Formalno pravo Galicije se bode ohranilo kljubu mnogim nasprotjem.
V četrtek je govoril pri indemnitetnej debati v hrvatskem saboru Lončarevič proti predlogi. Očital je vladnim organom, kako so postopali pri volitvah v krajini in demoralizovali narod. Hrvatska bode zgubila samostojnost, ako zmaga večina, /.bisti dvoje zlo bode pogubilo naš narod. Prvič to, da so našej vladi roke zvezane, ko bi tudi hotela kaj dobrega; drugič slabo uradništvo. Največ uradnikov v Krajni je Cehov, ki so že zgubili svojo narodnost, hrvatske si pa še prisvojili neso. Miška-tović oglasi se za predlogo, in zagovarja zakonitost vlade, ker je ban veuder imenovan od krone, na golih formalnostih pa ni toliko ležeče. Vojnovič se Čudi, da nikdo od prejšnje vlade ne ustane, da bi se opravičeval, Če tudi se osiplje s tolikimi očitanji. On ni prijatelj kraljevega komisarjata, vender mora priznati, da je takrat bilo dosti bolje. Nezmožni birokratje, ki delajo samo za madjarsko idejo, so se morali umakniti poštenim elementom. Živkovič opravičuje samega sebe, in postavnost vlade. Uradništvo pa na Hrvatskem po njegovih mislih tudi ni slabše, kakor na Ogerskem. On pravi, da bode glasoval za predlogo. Starčević z ostrimi besedami napada vlado, zlasti pa Živkoviča, o katerem pravi, da se je še le tedaj izbrisal iz Omladine, ko je zgubil vse upanje, da bi njegov brat postal patrijarh. Včeraj je govorilo še več govornikov, mej njimi Pilepič, Folnegović in Derenčin, potem se je sklenila generalna debata. V večerni seji je govoril še poročevalec, potem pa je bilo glasovanje in indemnitetoa predloga vzprejela se je z 69 proti 25 glasom. Danes bode vzprejeta v tretjem branji.
V četrtek je imela ogerska gosposka zbornica prvo sejo. Prišlo je toliko njenih člauov, da neso imeli prostora na klopeh, ter so morali prinesti stolov, nekateri so celo stali. Izmej avstrijskih kavalirjev bila sta navzočna knez Alfred \Vindisch-griltz in mejni grof Pallavicini. V večini so bili nasprotniki vladnega načrta o mešanih zakonih. Zbornica je sklenila z večino 13 glasov, da bo ta načrt več ne izreči odseku trojice, a se naravnost obravnava v zbornici o njem. Potem je predsednik določil, da v saboto pride na dnevni red. Zbornici došlo je mnogo peticij proti temu načrtu. Vlada se še vedno nadeja, da prodro s svojim načrtom, kajti v tej seji še ni bilo navzočnih več velikih županov, na katere ee sme zanašati. — Zbornica poslancev je tudi imela sejo, na dnevnem redu bile so razen for-malnostij, nekatere manj važne Btvari. Budgetna debata se začne v ponedeljek.
Vnaiije države.
Srbski ministerski predsednik in minister notranjih zadev Kristič poslal je kiajnim načelnikom povelje, gledati na to, da se pri volitvi za novo skupščino, ki bode dne 6. februvarja, ne bodo godile kake nepostavnosti in neredi, ali nasilstva. Nikakor se pa ne sinejo mešati v volilni boj, dokler ne prestopi postavnih mej. Ljudstvu se mora pustiti svobodno izraziti svoje mnenje. Kdaj se suide skup-
nekaj poslanine. Kako pa nekdanji urednik „Ljub-ljanskega butelja" Bestavlja in pogostem tudi izmišlja telegrame ter jih pošilja raznim novinam, peterim, Šesterim, časi celo osmerira dunajskim novinam, znano je v obče : isti telegram z osmerimi naslovi! Prav tako, kot bi imel bvoj „(Jorrespondenz-bureau". Tako se dela javno mnenje! lu taki mo-žicelni delajo javno mnenje v Ljubljani in po časopisih v Beči! In kdo rabi tega zbeganca? Naši n e m s k u t a r j i, ki bo v zakup vzeli kapital in inteligenco!
Zadnji odstavki pač očitno pričujejo, kako opasnim nam je biti nasproti kratkim dalekopisnim poslanicam. In vender vse poslanice pri Čitajočem občinstvu — še bolj pa pri nečitajočem — imajo neko slepo vero, kot bi v njih bila gola in Čista resnica. Tako vero je pri občinstvu nekdaj imelo vse, karkoli je bilo tiskanega, dokler neso prišle v pregovor besede : laže, kot bi iz bukevbral. In koliko časa se bodo morali celo razumni čitatelji novin begat", da se bodo iznebili one slepe vere v telegrame, da jih bodo premišljevali in z nezaupnostjo presojevali; morebiti bode jedenkrat tudi postala prislovici: laže, kot bi brzojavil! S tem pa ne mislim reči, da so telegrami časopisom nepotrebni, škodljivi. To nikakor ne, kar nam spričujejo vsak dan že površni pogled v novine. V teh zapazujemo
ščina, ki je sestavljena iz 133 voljenih in 45 imenovanih članov, se še ne ve. Misli se, da konci februvarja.
Francoski senat je izvolil z 135 od 153 glasov Leroyer-ja predsednikom. Volitev podpredsednika se je pa anulirala, ker ni bilo navzočnih dovolj senatorjev. Kamora je izvolila Sadi-Carnota, Spuller-ja, Philippoteauxa in Floqueta podpredsedniki. S skrajno levico se ni moglo nikakor sporazumeti; mnogo se jih ni udeležilo volitev. Vlada se je pooblastila, da sme sodnijski presledovati poslanca Talandera, ravnatelja društva, Republique democra-tique sociale." — Trije prevozni parniki odpeljali so podkrepljenja v Tonking 10. t. m. Kakor se poroča v „Newyork HeraldJ iz Honkonga 10. t. m. naznanil je Kantonski podkralj konzulom, da misli severni uhod v mesto zapreti s torpedi, drugi uhod pa z zgradbo mostu na južnem konci Danejskega otoka. Kakor telegram Reut. Bur. iz Hongkonga poroča imeli so Francozi včeraj napasti Bac-Ninh. Dopisnik pa misli, da se zaradi tega napada ne bode unela vojna, kajti Kitaj še ni pripravljen. To se pa ne vjerna prav z zgornjo vestjo, da so uhodi v Kanton s torpedi zaprti. V „Times" se pa poroča, da je kitajska vlada odposlala v Hai-Nan3 2000 mož vojske na prošnjo tamošnjega prebivalstva za varstvo proti Francozom.
„Central News" piše, da ima angleška admi-raliteta že dovolj ladij pripravljenih, da čez malo dnij odpelje 3000—4000 mož v Egipet. Verjetno je, da se bode v kratkem angleška vojska v Egiptu pomnožila za kakih 10 000 ali 12.000 mož, da bode branila dežele, ki imajo še ostati podkralju. Backer paša dobil je povelje zapustiti Tokhar in Siugat in garnizije nazaj umakniti in na zapadu Singata ne lotiti 8d nikakih vojnih operacij. Suakim se ima obdržati. O Massauah-ju se še ni nič odločilo Egipt-ska vlada ugiba, kako izprazniti Sudan. Govori se, da so v provincija h Benisief in Fajjum (obe v Spodnjem Egiptu) nastali nemiri. Prebivalstvo nadlegujejo Beduini. Guvernerja prosita pomoči.
Dopisi.
Wa Dolenjskega 9. januvarja. [Izv. dop.] Kranjska hranilnica je nekdaj bila pri dovoljevanji kredita veliko radodarnejša nego danes; uzroke njene denašnje reserve tolmačimo si lahko različno; mogoče, da je pri posamičnih nepoštenih upnikih izgubo imela, mogoče pak tudi, da se jej sedaj, ko tiči v milijonih, denarna operacija pri naših brniških razmerah premalenkostna dozdeva; s kratka — naj bode prvo ali drugo — kdor dobi posojilo od hranilnice, veljati mora dokaj na promoženji.
Posojilni odstotki pri kranjskoj hranilnici so v primeri z druzimi jednacimi zavodi neznatni; ogromni pak so troški, če že kako posojilo dovoli. Toda redki bo oni, kateri so te sreče deležni, kajti ona na vinograde, katerih je precej po Dolenjskem, na gozde itd. vinarja na posojilo ne da; poslopja, hiše v trgih in vasen — naj bo tudi palače — nemajo nikake vrednosti v zastavo; pač pa daje posojila na poslopja v mestih, čeravno so dvomljive stavbene vrednosti.
In kedo bode oporekal trditvi, da so večkrat poslopja v trgih in vaseh več vredna, nego bajtica po dolenjskih mestih? A to ne pomaga nič, zadnje dobe kredit, prvim se prošnje odbijajo, ker je menda v poslovnih statutih tako pisano. Dalje, — hranilnica nema za onoga kredita, na  čigar posestvu bi
od dne do dne več telegramov, in imenitniši in bolj razširjen ko je časopis, tem več in tem bolj različnih jih redoma prijavlja. Praška „Poli t k" jih ima dosta več nego Dunajska „Tribilne", mej Dunajskimi listi pa „Neue Freie Presse" zopet največ. Slovencem toliko sovražna „Grazer Tagespost" dobiva po goste.ii celo telegrame iz Berolina iz "VVolffovega bureaua, ki skoro jednako slepo služi pruski (nemški) vladi, kot Ha v as francoskej ali lažnjiva Agenzia Štefani italijanskej.  Kaki duh Be pa širi po „Grazer Tagesposti" ? Navihana pa je ta „Grazer Tagespost"; da bi le nevedne čitatelje slepila, pristavlja pred posamične telegrame gole črke C. B.; R ; W.; Wg.; H.; ali pa St, da nevedni, nerazumni čitatelji mislijo, da je prijela toliko lastnih dalekopisnih poslanic od svojih posebnih poročevalcev: ti, mislijo nevedni čitatelji, so zaznamenovani z onimi kraticami.   In vender one kratice pomenijo le prej naštete, od raznih vlad zavisne kovačnice dalekopisnih poslanic: C. B. = Cor-respondenzbureau; R. = Reuters office; W. = Wolff; Wg. za Wagnerjeva kovačnica dalekopisnih poslanic v Frankfurtu na Menu (prav za prav prusjaška podružnica Wolffovega bureaua v Berolinu); II. = Ha v a s; St. = Štefani. Vulgus, vult decipi, ergo decipiatur.
(Da\je prih.)
imelo biti kaj uknjiženega in četudi le 5 kurentnih maš, ona hoče biti prva, ali pa dobi prošnja negativen odlok. Če se ipak kojemu poHojilo dobiti posreči, onda treba zastaviti trikrat toliko, kot znaša posojilna Bvota. Toraj~Tudo, ako se naši veleposestniki v kreditnih zadevah obračajo na jednake zavode druzih dežel; ali kje ostaja večina, t. j. mali posestniki, ki imajo vender kaj, a kranjska hranilnica zanje nič. Tej masi mora pomagano biti, toda kako?
Sicer je mnogo okrajnih hrauilnic po Slovenskem, a neznane bo nam več ali manj, kakor kdo liste čita, neznani bo nam njih statuti in sploh vse, kar bi dovoljenje kredita pospeševati znalo. Naj se trudijo ti zavodi še tako za svoj denarni promet, vender jim očitam, da ne uporabljajo v dosego njih namenov sposobnih Bredstev, Po listih čita se kedaj, da se je tu ali tam hranilnica ustanovila; toda o tem redko kedaj izve' hribovec, ne čitajoč listov. Če išče posojila, pride z pismi v pisarno — in — odkritosrčno povedano, čeravno čitam vsakdanje novine in inserate v njih, vender mu ne vem druzega svetovati, kot obrniti bo na Kranjsko hranilnico.
Slovenske hranilnice in Bploh zavodi, kateri se pečajo b kreditom, Btorili bi torej veliko dobroto; ako bi statute in pogoje, pod katerimi se posojila dajo, posiljevali raznim uradom in predstojnikom občin, posebno pa župnikom, notarjem, advokatom, učiteljem in raznim veljavnim narodnjakom, katerih bode dolžnost, nevednega poučiti. Ne bilo bi tudi odveč, ako imenovani zavodi glavni obseg pogojev po občinah objaviti dajo, kar tudi zavarovalne banke — gotovo ne zaman — store. Posamezni vestni okrajni agenti, ki bi se v ta namem postavili, skrbeli bi za razvoj denarnega prometa, bodi si za uloge, bodi si za dovoljenje posojila. Če Be to Btori, onda bode mogoče posojila dobiti brez kranjske hranilnice, katera nam nikdar ni bila prijazna. —        —t.
Iz Krškega 10. januvarja. [Izv. dopis.] („Bralnega našega društva") občni zbor je bil v nedeljo 6. t. m., h kateremu se je sedla večina njegovih družabnikov, kojih šteje društvo že čez 50.
Društveni predsednik, gosp. dr. Meneinger, otvoril je skupščino s prisrčnim pozdravom došlih udov ter v splošnih potezah omenjal društveno delovanje v minolem letu, hvaležno se spominjajo posameznih članov, kateri so si z večjim sodelovanjem odlikovali, osobito društvenega tajnika in blagajnika, pevskega zbora s pevovodjem, gledaliških igralcev s rediteljem na čelu in zlasti še k rasi tel j a pri društvenih večerih. Tajnik, g. O m a h e n, pa je na drobno razlagal število društvenih zabav, njihovo kakovost in zadržaj, omenjal število društvenih časopisov, razkladal stanje in premoŽenje društva z ozirom na družabnike in nabavljenje pohištva, gledaliških priprav, muzikalij itd. Blagajnik, g. Šešek, je ob« širno razložil društvene dohodke (blizu 800 gld.) in stroške, ki so zavoljo marljivega in uspešnega društvenega delovanja pograbili vse dohodke, kar pa je zbor se ve da pohvalno na znanje vzel. — Pregledovala bosta račune gospoda Bezlaj in ŠušteršiČ.
Na predlog društvenika g. Janeža se je prejšnji odbor kar „per aclamationem" zopet izvolil kljubu temu, da so stari odborniki ugovarjali. V odboru, ki je imel posvetovanje o novem delovanji 9. t. m. sejo, bo še od lanskega leta ti-Ie gospodje: dr. Mencinger (predsednik), Omahen (podpredsednik in tajnik), Šešek (blagajnik), dr. Zupanec in Lapanje (odbornika).
Društvo bo imelo v novem letu skoro vse alo-veuske časopise in nekaj nemških. Pristopilo je k „< i las beni Matici" in odposlalo bo nekaj malo podpore „Miru". — Pred pustom bode priredilo sledeče zabave: 26. t. m. plesni venček, 9. febru-varja pleB in 25. februvarja maškarado.
V našem mesteci vlada zdaj sporazumljenje mej narodnimi izobraženci in lepa jedinost ter veselo tekmovanje v to svrho, da je društveno življenje prijetno, koristno in nekaljeno. — Le to še človeka žali, da se domoljubi na okolico, na kmeta ozirati nečejo. Pojedini včasih željo izrazuje, da bi se za nale kmete osnovala posojilnica, ljudska knjižnica, da bi se oživela zaspano kmetijska poddružnica, a glasovi takega pojedinca ostanejo le „glas upijočega v puščavi".
_02_
Domače stvari.
— (Pri Nadvojvodi VViljemu) bil je 10. t. m. ob 5. uri popoludne veliki diner. Povabljeni so bili razun vitezov nemškega reda tudi:
Papežev nuncij nadškof Vanutelli z osobstvom nun-tiature, nadškof Celestin Ganglbauer, vojaški škof Gruscha, škof Aogerer opat Lorenz Maver, prelat Kornheisl, c. kr. dvorni kaplan in župnik Kurz, Jančar in Linhart. Dfner: Huttres d1 Ostende. Potave Clairmont. Petits vol au vents salpignon. Prece de boef a, la Duxel. Coteletes de dmdons a la Mathu-rin. Fruits saumonnes Sauce h la Venetienne. Ponche au champagne. Faisans a la broche. Salade Colbert Asperges en brancbe?, Gtlteau Saxon. Ceme glacee Dessert.
— (Imenovanje.) Gospod Ivan Lapajne, ravnatelj meščanske šole v Krškem imenovan je šolskim nadzornikom za šolski okraj Rudollovo. Ta vest bode gotovo razveselila učiteljske in narod-njaške kroge.
— (Gospod Matija Maj ar) dobil je 420 gld. pokojnine in se preselil v Prago. Iz vsega srca čestitamo velezaBlužnemu možu na tem uspehu l
— („Škrata") izšla je danes prva letošnja številka s precej pikantno vsebiuo.
— (Naše časopisje) se z novim letom kaj veselo razvija. „Obrtnik" ne bode prenehal, temveč izide v 16. t. m. prva letošnja, nekoliko pomnožena številka. — „Slovenski Pravnik" Btopi tudi kmalu zopet na dan. — O „Za drugi", ki bode izhajala po jedenkrat na mesec, smo že poročali.— Čujemo, da se snuje še jeden list. Skrajna stranka naših obrtnikov namerava izdavati „B o-dočnost", ki bo baje zastopala jednake smotre, kakor nemška „Zukunft".
— (Velečastni gosp. Davori n Me ško,) kaplan pri sv. Barbari v Halozah, blagovolil je podariti Ptujskej Čitalnici za „Narodni Dom" podpisani znesek 5 0 gld. z obresti vred. Za ta blagodušni dar izreka mu podpisani odbor tem potom najtoplejšo zahvalo. Čitalnični odbor.
— (Iz odbora „Matice Slovenske"). Odbor je v bvoji seji, dne 9. januvarja  zopet volil per acclamationem vbo dosedanje opravitelje in sicer so: prvosednik: g. P. Grasselli, njegov prvi namestnik: J. Mar en, njegov drugi namestnik: gosp. F r. Leveč, blagajnik:  g. J. V i 1 h a r, pregledo-valec društvenih računov: g. L. II o bi e, ključarja: gg. Praprotnik in Wiesthaler, verifikatorja zapisnikov: gg. KržiČ in Senekovič. V književnem odseku sedd gg: Erjavec, Hubad, Janko KerBnik, Keržič, Fr. Leveč, Pleteršnik, Praprotnik, Senekovič, Stegnar, Šuklje, Tomšič, Vavrii, Vodušek, Wies taler, Ant. Zupančič, VilibaldZupančič in M. Žolgar; v gospodarskem odseku  pa gg.: P. G r a s s e 11 i, Klun, dr. Jarz, dr. Poklukar, Robič, Tomšič, Vilhar, dr. Zupanec. V 19. velikem zboru voljeni odbornik g. dr. Svetina se je pozneje od-borništvu odpovedal. — Dosedanji tajnik ima due 31. maja t. 1. definitivno iz službe stopiti; dokler pa še ostane v Blužbi, prevzameta odborniku KržiČ in Senekovič nalog, da priobčujeta izpise iz zapisnikov odborovih sej v „Novicah", česar tajnik ni Btoril, akoravno se mu je bilo večkrat zaukazalo. — Novce, nabrane za C o sto v spomenik, ki so dozdaj v varstvu si. kmetijske družbe, hoče po predlogu g. Robič a „Slovenska Matica" prevzeti v shrambo ter o njih voditi potreben račun.  G. Robič je bil pooblaščen, da posebno oskrbi, da se novci „Matici" izroče. — Matici se ponujata  dva spisa, jeden o stenografiji,  drugi o Cirilu in Metodu;  odbor pa dotle ne more javiti, sprejme li spisa ali ne, dokler rokopisov nema v rokah.  Spis: „erauski jeziki" Be g. pisatelju vrne.   Urednikom „letopisa"  se zopet izvoli g. prof. Fr. Leveč.   Po predlogu gospodarskega odseka se izreče odbor za upeljavo vodovoda v  „Matičini"  hiši. — Prošnja g. Ci ni per m a na, naj Be mu tudi to leto prepuste korekture od „Matice" izdanih spisov, usliši se toliko,  da se gosp. Cimpermanu   prepusti   le  tiskarska korektura onih spisov, katere pisatelji ne opravijo sami, in da se mu za ta posel določi nagrada 3 gld. za tiskano polo, katera  vsota pa se  ima  nagradi dotičnega pisatelja odšteti. — Če še konečno  pristavimo, da so se te seje udeležili vsi ljubljanski odboruiki, iz-mej vnanjih  pa jedini J. Krsnik,  povedali smo vse, kar se da v tej seji poročati.
— (V čitalniČnej restavraciji) daje jutri g. Zupan, rodom Slovenec s spodnjega Šta-jerja, čarovuiško predstavo. Gospodje, ki so že bili pri njegovih predstavah hvalijo njegovo spretnost in zabavne toJke njegovega sporeda.
— (Popravek.) Preu par dnevi smo poročali, da je bilo na zadnjem somnji nad 400 glav
živine. Kakor smo se pozneje prepričali, bilo je vsega vkupe 174 0 glav živine prignanih, skozi samo mitnico na dolenjskej cesti prignali so 600 glav. Ta številka, ki bode zanimala prodajalce in kupovalce, kaže, da postajejo živinski somnji v Ljubljani vedno živahneji in važneji.
— (Narodna Čitalnica v Kranji) napravi predpustom sledeče veselice: v 13. dan t. m. mali ples; v 2. dan februvarija besedo 8 sijajnim plesom; v 24. dan februvarja maškarado.
— (Trgovski ples) napravijo trgovci v Kranji, dne 20. t. m v čitalničnih prostorih. Svirala bode slavna vojaška godba Ljubljanska.
— (Razpisano) je mesto c. kr. deželne soduije svetnika pri okrožnej Bodniji v Rudolfovem. Prošnje do 25. t. m.
— (Razpisane službe.) Na jednorazred-nici v Jesenicah služba učitelja s 400 gld. na leto in stanovanjem. Na dvorazrednici na Čoteži služba druzega učitelja. Plača 400 gld. Prošnje do konca t. m. na okrajni šolski svet v Krškem. — Služba nadpaznika prve vrste v kaznilnici v Ljubljani. Plača 400 gold., 25 °/„ službena doklada, stanovanje itd. Prošnje v treh tednih od 16. t. m. ra-čunjeno na c. kr. drž. pravdništvo v Ljubljani.
Telegrami »Slovenskemu Narodu11:
Dunaj 12. januvarja. Po oficijelnem bulletinu obolela jo cesarjevi čin j a Štefanija za osepnicami (varicelle) lahne baze. „Wiener Zeitung" objavlja cesarjevo ročno pismo cesar-jeviču Rudolfu, v katerem se izreka najpopolnejše priznanje in najtopleja zahvala za njegovo delavnost kot pokrovitelj električne razstave s katero je pospečeval velevažne, znanstvene in obče koristno interese. Uradni list objavlja ob jednem mnoga Najvišja odlikovanja istim povodom.
Dunaj 11. januvaija. Morilec Hugon Schenk je že obstal svoje zločine.
Budimpešta 12. januvarja. Gosposka zbornica je zavrgla pri glasovanji po imenih predlogo o mešanih zakonih mej kristjani in Židi z 200 proti 191 glasovi.
Tujci:
dno 11. januvarja.
Pri Nionn : Neurath z Dunaja. — Pajk iz Maribora. — Kradich iz Trsta.
Pri 9I»ltcl: Korda z Dunaja. — Ihiron Somaruga iz Gsrice. — Fiirst z Dunaja.
Pri južnem kolodvoru t Emat z Dunaja. — Franzcnbauer is Hrna.
Meteorologično poročilo.
S Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm.
i rH	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	74<>-' 1 mm. 74P30 mm. 736*35 mm.	— 8-8* C — 2-2a0 — 5-6° C	brozv. si. szh. brezv.	megla jas. jas.	0-00 ram. snega.
Srednja temperatura — 5*5°, za 2'9° nad normalom.
dne* 12. januvarja 1.1.
(Izvirno tolegrafično poročilo.)
	79	gld.	
	80		35
	100		50
	94		15
	84o		_
	303	n	—
	121		15
	—		_
Napol. ...........	9	_	60'/,
	5		71
	59		35
4% državna srečke iz 1. 1854   250 gld.	122		50
Državue srečko iz 1. 1364.         100 gld.	169	j,	_
4*/0 avstr. zlata renta, davka prosu. .	100	9	20
	121	n	05
Ani n            »t        » ....	83	n	90
	86	«	50
5°/4 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . .	104	n	—
Dunava rog. srečke 5*/0    •   •   100 gld.	115		—
Zemlj. obč. avstr. 4l/,n/e zlati zast. listi .	119		75
Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice	104		75
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice	104	TJ	75
	170		75
Hudolfove srečke ....        10 „	20		—
Akeijo auglo-avstr. banke .   .   120 „	114		50
Trammway-društ. velj.  170 gld. a. v.	218	■	75
Poslano.
IfcTelsog^itolji-v©! Sto besedo začenja ae anonsa v današnjej številki, katera priporoča novo, po slavnim zdravniku dr. Pinkas-u izumljeno sredstvo, Roborantium (lase ustvarjajoča tekočina), katero je pri izpadanji las, plešcih, golobradcih in osivelih že neverjetno mnogo koristilo iu doslej v svojih uspehih ni bilo še doseženo. Nočemo na dolgo in široko razkladati ter hvalisati to iznajdbo, kakor bi zaslužila, temveč opozarjamo p. n. čitatelje na dotično auonso in priporočamo poskusiti s tem sredstvom. Ako ne bi imelo uspeha, pripravljen je izumitelj denar brez ugovora povrniti.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze odkritosrč ega so-čuvstsa, ravno tako mej boleznijo, kakor pri brit-kej izguhi HsisgM veleč-njenega, presrčuo Ijubljo-tMga svprsfpk, očsta, tis'i, fospodt
IVANA PAJKA,
kakor za UkOgobfojno udeležbo pri pogrebu in /.a mnogo vence izreka presrčuu Zahvalo globoko
zalujoea rodov ina
811
Zahvala.
Podpisani se zahvaljuje vsem, ki so spremili mojo hčer
JOSIPINO
k večnemu počitku, zlasti pa udom SisVnsk 1 tablice, ki so se mit-lež.li pogreb« z zastavo in vsem <|;ii n\ ali' jem \ encev.
V Šiški, v 12. dan januvarja 18B4.
(28) Jakob Matjan.
Priporočam so za narejo rlnske mero (iiesiere,) v celera V palico vrtane, katera se lahko rabi na ob koma in Bež njo more zmenti sod, ki meri 20 hektolitev. Ta mera je dobi o nove koiifitrti-cije, glavo ima iz železa, kar je nova izuaidba, in vijak iz medenino s kuponi. Ta nioia stane 4 gld. 50 kr. JiM|p 1Vr|a||>
(20—2) ključar, Florijansko ulice št. 13.
Proda se
velik, težek, dobro rejeu, nekaj čez tri leti star bik. — Natančnijo so izve pri (18—3)
oskrbnistvu posestva Mokronog (Nassenfuss).
Vt-*«!*   4 1 « 1 c 1
sveže predpustne krofe.
J. Foderl-ova pekarija slad ic
v Liiijrerjevih ulicah.
(29-1)
Mestna mesnica v Mm lastu
oddaje se
na tri leta v najem.
Natančneje zve se v mestnem uradu.
(25)
Domač kruh.
Pravi saksonski ržen lci-uli in kruh vsake vrste pravega dunajskega del«, ki je pečen brez vsaeih drož in se ohrani tri dni svež .1'nšeii , dobi se pri
Janezu Žagarji,
na Dunajske j cesti št. 3.
♦ <*♦•«••>♦♦♦•*»-» ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
TJ trn t* tu o
(32—1) *•
I K<$%@ in zobovja;
ustav Ija  po na 101 ejftcni   a mir  k a u s k e m načinu
brez vsakih bolečin ter opravlja  plo utliovnii ji* in $ vse /«»»►..<■ <i(»eru»i|e
J zobozdravnik A. Paichel, t
v        pole^,' Elradeokjjevega mostu L nadstiopje. <>
♦ «
5000 1 («88—8)
ostankov sukna
(po 3—4 metra . V vseh barvah, za polno moiko obleko p'šiljapo p..š.iii m povzetji, ostanek po 5 nI.
■i. Morcli v Ki mi.
Ako bi se blago nt  dopadalo,  se more zamenjati.
3*
Čitalnični stekleni salon
XJjuit)lja,n.t-
Jntri 1  nedeljo 13* janlivarja 1884
bosta priredila
čudovito Seance
ali
jeden večer y deželi sanj
sla • i specialartistčnl profesor JOHN WUN-NINK :/. Amsterdamu m Mr. 8HUPPENB, 1'lm great Illnsionist. EldofsOo Anvera.
Dozdij še 119 ri:sež:no.
Začetek ob '/••' uri.      l si opuinii 20 kr.
Henri Blanchard,
advanre Aceut
(27)
=f5
0. k. privilegij za zboljšanje
šivalnih strojev.
jj    v Ljubljani, Hotel Evropa. Zaloga vsakovrstnih
šivalnih strojev
za družine in rokodelce, raiiljivih za vsakatero Šivanje.   (370—an) B stlctua i-.aranci a!
Poduk bri'/pliirnu. \;i uiesef ne obroke |io I tlo 5 el.
tat m sii btii štt ii su đtk bbbh sin t
Pivovarna bratov Kosler-jev. \
v  zaL o jih po 25 in 50
steklenic |
so dobiva iz (83—49) T
ALOJZIJ MAYER-jeve i
zaloge piva v steklenicah v Ljubljani. |
ALOJZIJ KORSIKA,
|j umetni in trgovinski vitar v Ljubljani,
rt; priporoča se za to saisono ćastiteinu občinstvu in p- svojim  častitim  p. n. kupovalcem za nai'ejo lep.h
\ bok eto v in vencev
i
po jako n'zkej ceni. Prodaja tudi široke svilnate in j Htlassste trakove t napisi in br. <% napisov za >ence
^: po labriskti ceni.   Plesne in druge dekoraoijc nj
a  preskrbi po nizkej ceni. Tudi vso druge v tu stroko »
spadajoče izielke izdeluje elegantno m ceno. K Cenilniki /a semena, rastline in različne izdelke
\ dobivajo se zastonj in franko v njegove| novo sezi- rJ
S danej vrtanji na V. tari. Tržaška cesta. L
% Tam «e tudi odda o 8v, Juriji t£
i
stanovanje
u   s H sobami, kuhinjo in euuuiato in 2 podstreSni Bobi [i za stranki brez majhnih otrok. (2(i—1) &
Takoj delujoče. Uspeh, zajamčen.
Denar dobi vsaki takoj podmen, pri kateuni ostane tnoj sigurno delujoči
ROBORANTIUM
(brado u>tvarjajofe sredstvo) ^rez uspeha.   Kavno tako sigurno pri p e.ah. i/.|inlih iu Osivelih lu*eh.
i »peh po večkratnem močnem utreoj. EMJumčfn. 1'osilja v steklenicah po 1 gldl 5U Wr. in v steklenicah za poskus po 1 gld.
•J. CjJiaolic*li. v lirini.
M" /</i/l*0'""' se dobiva pri g   t<2dva*'du JMahf.ut v
Trsta Ipka' Pavel liocea; r doriei lekar C Cristofftletti; v Iieki lekar C.Sdharij; v Cilji A K ris per; «' Maribora J. Martin?.
Ni sleparija! -»o (GDG—lOj
ezilne stroje za
rezajoče v vsaki poljubni dolgosti, v 24 raznih velikostih, izdelujejo kot posebnost izvrstne kakovosti in rabnosti ter razpošiljajo tO&no z Dunaja
PH. WAYFARTH 4 Co., izdelovalci strojev.
■WIEN, II., Praterstresse 78.
Iščejo se isveiltni, zanesljivi agenti. — Prekupcon M dovoljuje visok rabat.
— Ilitstrovani ceniki gratii in franko.
(771-7)
v Ljubljani
priporoča po nizkej ceni
vozne liste
slovensko-nemške in nemške. X_i
V Kozlerjevej pivarni
bode
jutri v nedeljo dnć 13. januvarja 1884
plesni veneek
s šaljivo tombolo.
Svirala bode vojaška godba ces. kr. 17. peš-polka.
Začetek ob 7»8. ,ui. Ustopnina 2f> kr.
Dsj£- Izvrstna kuhinja in pijača.
(30;
S spodtovanjem
J. Cesaric, gostilničar.
I   M. SKRABEC, i
i
] Vodne closete
stavbeni in galanterijski klepar,
Pri priložnosti menjave leta zahvaljuje se zgornji vsem svojim ćastitim naročnikom za njih zaupanje in obilno naročevanje in se tudi za v prihodnje najtoplejše priporoča castitemu občinstvu in zagotavlja, da bode vsa dela iz dobre snovi ceno in dobro izdelavah
4
s Fayence-5ašo
s tr letno garancijo, completna stane samo 16 gl. 50 kr. Po jako znzanej ceni prijemlje tudi njih popravo pvoti garanciji. (H—2)
Zdatno znižane cene.
iie|»osre«liio  lz   II milini ruti
razpošilja kakor znano v izvrstni kvaliteti
Karol Fr. Burghardt, Hamburg,
v žakljih po 48/4 iti;-, netto, podtnine prosto z zavitkom vred nemudoma po poštnem povzetji.
5 kg. av. v. gld.
Mocca, pristno arabska, plemenita „ „ „ „ 6.30 Menado, izvrstnega okusa . . . „ „ „ - 5.40 Perl-Ceylon, jako fina in mila . „ „ » „ 5.40 Melange (zmes), posebno priporočati „ „ „ „ 5.30 Ceylon Plantation, jako Blastna „ „ „ „ 5.— Java, zlatorumena, jako lina . . „ » n rt Cuba, modrozelena, briljantna . . „ „ „ „ 4.70 Afrik. Mocca, ti na in zdatna .   .   „   „    „   „ 3.90
Santos, lina in močna.....„   „    „   » 355
Rio, okusna........„   „    „   n 3.^5
CaJ V izvrstnej izberi, '/a kilo od av. v. gld. 1.— (31«—27) do gld. 6.—.
PodolKi 8tuklt'iiice Bittnpr-jovPKa .Coni-furon-Siirita" z ruzjiršilunu unurutum.
SCrlUTZMAKKtl
JULUISBITTNER
ipeiSiUr "Riirttiini %
»        _} _*
Odlikovano
s src ji no svetinjo o prvi mejnarodnl farmacevt: iki razstavi na D u naj i 18 83.1.,
potem:
na Dorisji 1880,   ? Gradri 1880,   ? MM 1SS0,   t Hebi 1881.
Bittner-jev
Coniferen-Smit
je natoren, np• k\aijen. desti-lacijski prudukt iz smreke, oživljajoče   in desinfektujoče sredstvo za bolniške sobe odraščenih,otrok in otročnic, zavarujoče sredstvo proti nalezljivim boleznim, kakur: dav ici,  ški latici, ošpicam, kozum, vročici, malariji itd. kal/amii lin /dl a \ i Inu sredstvo o bolezni dihalnih organov, živce okrepčnjoče in hol tolažeče sred stvo o slabosti, migreni, trganji, pro-tinu, zubobolji itd., ustna voda za krep-čanje in čiščenje ust in zobov.
.ledino prsten Bitlner-Jev Co-
niferen Sprit se dobi saino pri
J. Bittner-ji, lekarnwiji v Rih-uuvu, Spod -Avstr., in pa
v Ljubljani pri lekarnarji J. pl. Trnkoczy-ji.
Cena steklenici Conitei en-Sprita Su kr.; šestorici steklenic 4 gld.; razpršilneiuu stroju 1 gld. 80 kr.
>'&£BT~ •'e<nnu pristno le z vai*stveno znamko! JI^bjT t'ateiit l'iz.ršilui stroj ima ulito firmo: Bittner, Eeichenau. N.Oe. (792—8)
Ldat.eJj ,u odgovurui urtduik Maksu AiUiič.
L.uMiniia m uak „JSarodue Tiakarue*.