175. številka. Ljubljana, v petek 31. julija 1903. XXXVI. leto. I shaja vsak dan zvačar, t^imfii nedelje in prazmke. ter velja po poitt prejemali aa avat* o-ograka ČeSale aa vsefcleto U5 K, sa pol leta 13 K, za četrt leta 6 K BO h, aa eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano ■ poaHjanjecs aa dom aa vse leto 24 K, za pol leta 121 K, za Četrt leta 6 K. za eden meaec 2 K Kdor hodi aam ponj, velja sa celo leto 22 K, za pol leta 11 K; aa Četrt leta 6 K BO h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele tol'ko *9Č, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpcBiljatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanila plačuje ae od peteroatopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če as dvakrat, in po 8 b, ca se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvolć frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlitvo je na Kongresnem trga ftt. 12. — DpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vhod v arednifitvo je fa Vegove ulice It. 2, vhod v apravnifitvo pa s Kongresnega trga flt. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna11 telefon št. 85. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo ob pravem času ponove, da potiljanje ne preneha in da dobe vse številke. SLOVENSKI NAROD 9) velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Vse leto. . K 22- — | Četrt leta . K 5*50 Pol leta . . M IV— I En mesec . „ 1*90 Pošiljanje na dom se računa za vse leto 2 K. S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. . K 25— I Četrt leta . K 650 Pol leta . . „ 13 — I En mesec . „ 2-30 53T Naroča se lahko z vsakim dnevom a škratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. 3k3T List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje Iste ob pravem času. Upravnietvo »Slovenskega Naroda1'. Justična zmota. Konsumna društva, s katerimi klerikalci »rešujejo« kmetski stan, bi že davno vsa poginila, ako bi obla-stva strogo izvrševaia pravice, ki jih m daje zadružni zakon. Po večini zamorejo se naši konzumi le s tem vzdržavati, da sistematično postopajo in delujejo proti predpisom zadružnega zakona, osobito proti § 88 ki prepoveduje prodajanje biaga na ne-ude. Ravno kršenje tega § omogo-čuje konzumorn obstanek. Noben konzum bi se ne mogel deij časa vzdržati, ako bi dosledno ne kršil te prepovedi in prodajai le (maloštevilnim) udom. Proti tem nezakonitostim so naša obiastva preveč prizanesljiva. Naslednji slučaj pa dokazuje, da oblastva niso samo prizanesljiva, ampak da jim naravnost manjka potrebnega razumevanja o delokrogu i-onzumnih društev in o predpisih zadr. zakona. Proti konzumu v Marenbergu vložilo je c. kr. državno pravdništvo v Mariboru obtožba zaradi pregreška po § 88 zadr. zak. Razlogi te obtožbe se glasijo: Leta 1898 ustanovilo se je v Marnbergu konzumno društvo, ka tero ima po § 2 pravil nalogo, zadružnikom prodajati v gospodarstvu potrebno blago. Skraja se je društvo ravnalo po tej določbi in prodajalo blago le udom, ki so se kot taki z zadružno knjižico izkazovali. Dokler se je tako postopalo, niso trgovci občutili konkurence. Leta 1901 pa so vsi trgovci v Marenbergu in okolici opazovali znatno nazadovanje svojih trgovin. Vzrok temu je bil, da je Marnberški konzum začel blago prodajati tudi ne-udom. Dne 1. junija 1901 sklenil je namreč odbor konzuma, da bode v naprej blago tudi nezadružnikom prodajal. Izvršujoč ta sklep je konzum oddajal blago en gros poslovodji Klobučarju v namen, da ta isto na drobno predaja udom in neudom. S tem pa se je konzum pregrešil ne samo zoper § 2 pravil (ki dovoljuje blago prodajati le udom) ampak tudi preti § 8 lit. c pravil, ki dovoljuje zadružnikom le toliko prodajati, kolikor potrebujejo za se in za svojo obitelj, in po katerem tedaj ni bilo dovoljeno zadružniku Klobučarju oddajati blago v namen, da ga on prodaja. Člani načelstva so tedaj storili pregrešek po § 88 zadr. zak. itd. Proti tej določbi vložil se je ugovor. Temu ugovoru je c. kr. višja deželna sodnija ugodiia, obtožbo zavrnila in kazensko postopanje ustavila. Razlogi te več ko čudne odločbe se glasijo: Zakon od 9. aprila 1873 št. 70 drž. zak. prepoveduje v § 88 razšir janje poslovanja zadrug na druge namene, kakor pospeševanje prido-bitka in gospodarstva udov. C. kr. državno pravdništvo pa vidi v dejstvu, da je kmetijsko društvo v Ma-renbergu (graška nadsodnija pre stavlja to z »Bauernverein«!) proti določilom § 2 in 8 c pravil Arturju Kli bučarju oddalo vso zalooro v namen, da prodaja tudi neudom — učinjen pregrešek po § 88 zadr. z^k. in vložilo proti udeleženim za- družnikom obtožbo; to pa po krivici, ker ni v postopanju društvenega načelstva najti nič kaznjivega. Ne glede na to, da prodajanje blaga na neude z ozirom na spremenjena pravila po določbi § 2 (da pridelke v denar spravlja) ne nasprotuje, bi zamoglo prekoračenje pravil le tedaj in v toliko postati kažnjivo, če bi se s tem prekoračile v § 1 zadr. zak. določene meje; sklep načelstva od 1. junija 1901 pa ni prekoračil okvira tega §, kajti prodajanje blaga tudi na neude pomnožuje odjemalce in pospešuje razpeČavanje pridelkov (!!) zadružnikov; opustitev lastne režije in izročitev trgovine na Klobučarja pa povzročuje znatne prihranke in povišanje dobička, pospešuje tedaj enakomerno pridobitek in gospodarstvo zadružnikov. Iz teh razlogov obtožbi ni bilo ugoditi, in je bilo postopanje proti vsem obdolžencem po § 213 k. pr. r. ustaviti. Svojim očem nismo hoteli verjeti, ko smo čitali to odločbo. Ta višjesodna odločba je naravnost — narobe svet. Razlogi višje sodnije bi morda bili umestni pri kaki produktivni zadrugi; ki kmetijske pridelke svojih zadružnikov razpečava. Pri taki zadrugi obstoji namreč v § 1 zadr. zak. določena omejitev prometa na ude v tem, da se smejo pridelki kupovati samo pri udih, prodajati pa komurkoli. Pri konzumih pa je ravno nasprotno. Konzumna društva smejo blago kupovati od kogarkoli, prodajati pa le zadružnikom. Oči-vidno je, da se je višja sodnija dala premotiti po naslovu marnberškega konzuma »kmetijsko društvo« misleč, da ima pred seboj produktivno kmetijsko zadrugo, ki prodaja kmetijske pridelke svojih udov. Taka zadruga pa marnberški konzum nikoli ni bil. Res je ta zadruga leta 1900 svoje prvotno ime »zavži-tno (konzumno) društvo« prekrstila v »kmetijsko riruUvo« in d opol - \ nila v tem smislu tudi svoja pra- j viia tako, »da tudi pridelke svojih 1 udov prodaja«. A to je bil samo »humbug« uprizorjen v namen, da se ljudstvu in oblastvom nameče peska v oči. De facto je ostala ta zadruga kar je bila, pravi konzum, ki nikdar ni trgoval s kmetijskimi pridelki svojih udov, a m pak izključno s Špecerijskim in manufakturnim blagom. Prodajal je sicer tudi nekatere kmetijske pridelke n. pr. koruzo, a teh ni kupoval pri zadružnikih, ampak pri ogrskih Židih. Višji sodniji je bilo to znano, ali je saj moralo biti znano, ker je bilo nebroj trgovcev zaslišanih, ki bo se vsi pritoževali, da konzum svoje trgovsko (špecerijsko in manufakturno) blago prodaja neudom. Kako si naj potemtakem višjesodno odločbo tolmačimo? Nikakor drugače, kakor tako, da jo označimo kot posledico — površnosti. Napisali smo te vrste, da se vsaj v prihodnje pri enakih slučajih ne bode zopet zgodila enaka zmešnjava pojmov in — justična zmota. Položaj na Ogrskem. Afera o podkupljen} u poslancev ni zbudila v javnosti tistega zanimanja, kakršno se je pričakovalo v inozemstvu. Madjarska javnost je pač korupcije vajena. Večje zanimanje je za vprašanje, kaj se zgodi sedaj. Kdor pozna nastopanje grofa Khuena-Hedervarvja kot hrvatskega bana, ga pač ne bo skušal braniti pred očitanji, ki so mu jih izrekii poslanci na levici, češ, da ni daieč od korupcijske afere. Toda takega mogočnega gospoda Bog ne zapusti. Našel se je prijatelj, ki je vzel grehe te umazane zadeve nase. TojereškiguvernerSza-p a r v , ki i e prišel »nepoklicana h grofuKhuenu t e r i z j a v i 1, d a je on dal 12.000 kron Martinu Dimesu za poslanca Pappa. Obenem je grof Szaparv de-misioniral. Tako velika žrtva se ne prinese zastonj, in grof Khuen bo svojemu »angelju varuhu« gotovo hvaležen. Za pošteno mislečo javnost seveda afera s tem ni poravnana. Saj je dovolj značilno, da je gref Szaparv priznal, da je daroval denar, dočim posredovalec Martin Dimes to taji ter je priobčil izjavo, da je imel s poslancem Pappom pogosto trgov ■ ske zveze kot kolporter. Tako mu je tudi sedaj ponudil dobro »kupčijo« ter mu ponudil 12.000 K nagrade. Papp je kupčijo hvaležno sprejel ter odštel Dimesu 2000 kron provizije. Kakšna je bila ta kupčija, o tem je obljubil Dimes parlamentarni komisiji osebno poročati. Političnega ozadja ta kupčija baje nima, pač pa pomeni inkompatibihteto za poslanca Pappa. Komu je verjeti? Na kateri strani so umazane roke? Toliko je gotovo, da se Dimesovega pojasnila ena zapletenih strank hudo boji. Zato se je skrbelo, da do tega pojasnila ne pride. Včeraj je prišlo šest elegantnih gospodov po Dimesa v stanovanje ter ga spremili na kolodvor, od koder se je neznano kam odpeljal. Nekje tedaj smrdi, in sicer prav hudo smrdi. Dosedanja žrtev — ali zaslužena, ali nedolžna, se ne bo najbrže nikoli izvedelo, — je grof Szaparv. Pri tem pa ne ostane. Parlament je nevzdržljiv. Sedaj celo vladni listi odločno zahtevajo, naj se državni zbor razpusti. Češ, da od skrajno podivjane opozicije ni pričakovati vspešnega dela. Vprašanje je šele, ali se državni zbor razpusti z dovoljenjem zbornice ali s pomočjo ex lex. V včerajšnji seji, ki je trajala celih 15 ur, t. j. od 10. ure dopoldne do 1. ure popolnoči je dosegel grof Khuen prvi neznaten vspeh. Obstruk-cijska debata o vladnem programu se je končno dognala. O polnoči je izjavil posl. Polonvi, da je obstrukcija opešala. Nato je opozicija zapustila, pevajoč Kossuthovo himno, zbornico. Zadnjo uro se je potemtakem razpravljalo brez opozicije, in to je bila Khuenova sreča. Grof Khuen Hedervarv je sedaj tam, kjer je hotel obstati. Ako se budgetni provizorij odkloni, se bo Zvon. Julea Lemaitre. Mala županija Laude-Fleurie je imela star zvon in starega duhovnika. Zvon je bil že tako razpokan, da je bilo njegovo zvonenje podobno kašljanju stare ženske, da je postalo človeku slabo, če ga je poslušal in da so delali kmetje na poljih žalostne obraze, kadar je zahreščal Zdravomarijo. A duhovnik, abbe Corentin, je bil vkljub svojim petinšestdesetim letom še dokaj močan. Imel je rožnatonadahnjen, seveda tudi že naguban otrečji obraz, obrobljen z belimi kodri, ki eo bili prav takšni, kakor preja, ki so jo predle kmetice iz Laude-Fleurie. Njegovi izpovedanci so ga oboževali zavoljo njegove u&miljenosti in dobrosrčnosti. Ko se je bližala petdesetletnica njegovega mašništva, so mu vsled tega sklenili podariti nekaj prav po menljivega v spomin na ta slavnostni dan. Trije cerkveni ključarji so nabi- rali po vseh hišah prispevke in ko so imeii sledn|ič stopet frankov nabranih, so jih prinesli duhovniku s prošnjo, naj gre v mesto kupit nov zvon. »Otroci moji,« je dejal abbe Corentin, »dragi moji otroci ... to je vidno dobri Bog, ki je . . . tako-rekoč ... na ta način . . .« Dalje ni mogel govoriti, tako je bil ganjen. Le to je še lahko za mrmral: ,Nunc demittas servum tuum, domine, secundum verbum tuum in pace.' Drugi dan se je odpravil na pot, da bi kupil zvon. Dve milji da-lefi, do grada Rosy les-Rous — je moral iti peš; od tam je vozila pošta v belo mesto Pont T Arch evecjue, v glavno mesto provincije. Lepa pokrajina. Drevje s svojim šepetajoČim listjem, radostne ptice, ljubke cvetke so oživljale pot na obeh straneh, soince pa je toplo sijalo, In stari duhovnik je korakal s polno glavo bodočega zvonenja živahno naprej in v veselju nad stvarstvom je hvalil Boga, kakor sv. Francois. Že je bil blizu Rosy les-Rous, ko je videl ob kraju ceste razpet šotor in poleg njega giumaski voz. Ne daleč proč je ležalo staro kljuse na strani, z iztegnjenimi nogami. Pod obrabljeno kožo bi mu bil iahko prest.-i rebra in ostre kosti na zad njici, njegove nosnice so bile krvave, glava nestvorna, oči bele. Starec in starka sta sedela v bizarnih capah in mnogovrstno zakrpanem rojnatem trikotu iz bombaža ob jarku in ob jokovala smrt svojega kljuseta. Naenkrat je vstala iz jarka petnajstletna deklica in hitela jadikuje proti duhovniku: » Usmiljenje, gospod župnik, usmilite se!« Glas je bil oduren in mil ob enem in je donel k tej prošnji kakor pesem, spremljana na oi&bali Dele, čegar koža je imela barvo sveže ustrojenega usnja, je bilo oblečeno le v nesnažno srajco in raztrgano rudeče spodnje krilo. A imelo je velike, črne, žametne oči in ustnice, kakor zrele črešnje; modre cvetlice so bile narisane na njenih rumenkastih rokah in bakren obroč je vezal njene črne kodre, da so se ulegali ob straneh obraza Abbe je bil začel počasneje ko- rakati in potegnil dva sous iz svoje denarnice. A ko je videl dekličine oči, se je ustavil in jo začel izpra-ševati. »Moj brat je v ječi,« mu je povedalo dekle. »Pravijo, da je ukral kuro. On nas je preživljal in že dva dni nismo jedli ničesar.« Abbe je vtaknil tista dva sous v denarnico nazaj in potegnil iz nje srebrnjak. »Saj znam umetnosti,« je nadaljevala in moja mati vedežuje. A vendar najine obrti v mestih in vaseh ne smemo več izvrševati, ker smo le preveč revni. In zdaj nam je poginil še konj. Kaj bo z nami?« »A ne morete li delati na poljih?« je vprašal duhovnik. Ljudje se nas bojijo in mečejo kamenje v nas. Pa se tudi nismo učili delati, ničesar druzega ne znamo nego svoje umetnosti; ko bi imeii konja in malo denarjev, da bi si kupili obleko, bi še lahko živeli od svoje obrti ... A tako nam preostaja le smrt« Abbe je vtaknil srebrnjak v denarnico nazaj. »Ljubiš li ljubega Boga?« je poizvedoval. »Ljubila ga bodem, če nam pomore,« je reklo dekle. Abbe je čutil ob pasu težo mošnje, v kateri je nosil stoinpet frankov svojih iupljanov. Nepremično je gledala beračica duhovnika iz svojih prežečih, črnih, ciganskih očij, v katerih se ni videlo skoro nič belega. Vprašal je dalje: »Ali si pobožna?« »Pobožna?« je začudeno vprašala ciganka, zakaj ni ga umela popolnoma. »Reci: Moj Bog, ljubim te!« Dete ni dalo odgovora; nemo je stalo pred njim, s solzami v očeh. Abbe je bil odprl svojo sutano in izvlekel težko, z denarji napolnjeno mošnjo. Kakor opica, jo je zagrabila ciganka in vzkliknila: »Gospod župnik, jaz ljubim Vas!« In zbežalo je k starima dvema, ki sta še vedno nepremično plakala nad mrtvim kljusetom . . . Abb6 je šel dalje proti Rosy-les Rous, premišljuje o veliki bedi, v katero je Bog po svoji nedvoumni modrosti pahnil toliko svojih bitij; in prosil ga je, naj vendar razsvetli to malo ciganko, ki nima nobene vere, zbornica vkljub ex lexu razpustila; ako se bo dovolil budgetni provizorij, se razpusti zbornica zakonitim potom. Bismarck vzrok rusko-poljskega nesporazum-ljenja. Ruski publicist L. S Sloninski je priobčil v reviji »Vjestnik Jevropv« zanimivo študijo o razmerju kneza Bismarcka k Rusiji, v kateri se zlasti kaže pogubonosen vpliv tega premetenega državnika na rusko vlado v zadevi rusko - poljskega vprašanja. Spomladi leta 1862, ko je Bismarck odšel iz Petrograda, je že vznemirjalo poljsko vprašanje Evropo, v prvi vrsti pa diplomate. Ruska politika v tem vprašanju je bila po Bismarckovem mnenju odločilne važnosti za bodoč nost Pruske. Bistvene konce&ije Poljakom s strani carske vlade bi povzročile zbiižanje Francije z Rusijo; ta Poljakom prijazna rusko-francoska zveza bi pa spravila Prusijo v najtežavnejši položaj. Bismarck se je torej v pruskem interesu čutil poklicanega, začeti proti množečimi se simpatijami do Poljakov pri ruski vladi prikrit boj. Iz raznih izjav državnega kancelarja kneza Gorčakova in carja Aleksandra II. samega je namreč sklepal, da je bila ruska vlada pripravljena potorn kompromisa se sprijazniti s Poijaki. Car sam je to priznal ter povdarjal, da se bode to zgodilo že z ozirom na to, ker bi bila Poljska sicer za Rusijo vir ved-nih nemirov. Med tem časom je bu-knila splošna poljska ustaja, ki se je raztezala celo na prusko ozemlje. Pruska je z ozirom na to takoj po-Blala posebnega poslanika v Peter-burg z naročilom, da bi pridobil rusko vlado za prusko-rusko vojno konvencijo, ki bi bila naperjena proti Poljakom. Do tega časa Rusija še ni imela določenega načrta, kako bi naj postopala proti poljskemu gibanju Sele s ponudbo kneza Bismarcka se je ruska vlada odločila s silo orožja udušiti poljski revolucionarni pokret. Da se je ta konvencija od ruske vlade sprejela in podpisala, je bilo ne za Rusijo, pač pa za Pruse največjega pomena. Zanimivo je, da je takrat Avstrija, ko je izvedela o tej konvenciji, pri ruski vladi takoj pro testirala ter zahtevala, da se dovoli Poljakom popolna amnestija, narodna reprezentacija in administracija in poljski upravni, sodni in učni jezik v vseh strokah. Položaj se je poostril tako, da se je zdela vojna med Avstrijo in Rusijo neizogibna. Car Aleksander II. se je z ozirom na to eventualnost obrnil do pruskega kralja Viljema, da bi obe sili postopali proti Avstriji. Toda Bismarck, ki si iz vojne zoper Avstrijo tudi za slučaj, da bi zmagala Rusija, ni obetal za Prusijo nič posebnih koristi, je pregovoril kralja Viljema, da je carjevo ponudbo odklonil. S tem je bi!a pre- prečena tudi avstrijsko ruska vojna. Bismarck se je torej kazal prijatelja Rusiji samo dotlej, dokler je ista služila pruskim interesom; ko pa je dosegel, da ae rusko-poljski spor ni po ravnal, kar bi bilo seveda zelo na potu pruskim koristim, je takoj obrnil Rusiji hrbet in jo pustil osamljeno. — Kakor se torej vidi, je bil Bis marck tisti, ki je preprečil sporazum-ljenje Rusov s Poljaki. To pa je bilo usodepolno ne samo za ta dva naroda, ampak za vse Slovane. j porezati vse brzojavne žioe med Vatikanom in mestom. Dosedaj ie niso mogli najti takozvanoga »ribičevega prstana« papeža Leva XIII. ter je dal kardinal Oreglia napraviti nov prstan, ki se rabi že po izvolitvi novega papeža. Politične vesti. — Izdajstvo v mladoče-škem klubu. Kakor znano, je mladočeški klub svoječasno postavil posebno komisijo, ki naj poišče člana, ki je izdajal zaupne sklepe kluba nasprotnim listom. Sedaj po roča glasilo kluba, da je tak izdajalec posl. Uolansky ter poziva MladO-čehe, naj ga izbacnejo iz svoje srede, a njegove volilce se poziva, naj mu na shodih izrekajo nezaupanje ter ga na ta način prisilijo, da odloži svoj mandat. — Sladkorno vprašanje. Odrski finančni minister dr. L u k a c s je prišel včeraj v Išl k cesarju v zadevi sladkornega vprašanja. Nekateri poljski listi poročajo, da namerava dunajska vlada še v mesecu avgustu skiicati državni zbor, ker hoče dr. Korber odgovornost o sladkornem vprašanju zvaliti na parlament ter se brani zakon o sladkornem kontin-gentiranju odpraviti s § 14. — Korupcija v ogrski zbornici. Pravosodni minister dr. Plosz je izjavil, da bo naročil državnemu pravdništvu, naj začne preiskavo zo per Martina Dimesa in zoper druge neznane storilce zaradi podkupljenja poslanca in zaradi obrekovanja vlade. Ali se bo začela tudi proti grofu Sza-psrvju preiskava, ki se je sam priznal za neposrednega storile*? — Dva utrujena avstrijska poslanik*. Avstro-ogrski poslanik v Londonu, grof F r. D e y m se hoče iz zdravstvenih ozirov odpovedati svojemu mestu. Nasledoval ga bo baje sekcijski šef v zunanjem ministrstvu grof H L ti t z o w. Tudi av-stro-ogrski poslanik v Madridu grof Dubsky, je utrujen ter je prišel na Dunaj. Nazaj na Špansko se ne vrne več, temuč gre v pokoj. — B i 1 e k II ! V okolici Stanislava v Gal ciji se je vršila vkljub neznosni vročini vojaška vaja s 24 polkom in domobranci. Zbolelo je mnogo vojakov. Trije so baje že umrli. Celo izmed vojaške godbe je zbolelo šest najst mož. — Bolgarski knez Ferdinand in princesi nja Klementina Koburška sta včeraj odpoto vala iz Monakovega. Knez pa se ne vrne v Bolgarijo, temuč gre na svoja posestva na Odrsko. — Pred volitvijo novega papeža. Kardinalni komornik je dal Dopisi. Iz Litije. Se malo dni, in naš trg odel si bode praznično obleko. Prišli bodo v našo sredino soboj evniki iz širne Slovenije, prišel bode cvet narodnega ženstva mej nas, prišel bo oni narod iz raznih pokrajin, ki se navdušuje nevstrašeno s celim srcem za vzvišene narodne ideje, obvarovati in braniti našo deco pred potuj če vanj em. In vse te na braniku stoječe, vse 'jube drage nam goste vsprejeti hočemo z odprtimi rokami, pritisniti na naša z istimi čuvstvi navdana srca, pozdraviti z bratskim pozdravom — dobro nam došli! — Vsaj pozna širni slovenski svet narodno Litijo, pozna vnemo naših tržanov, osobito našega vrlega ženstva, ki je z izredno požrtvovalnostjo, trudom in nevstrašeno dosedaj stalo veduo prvo v vrsti v boju — za sveto, pravično narodno stvar. Toli prijazna lega našega trga ob šumeči, bistro-zeleni Savi, sredi košatega gorovja, najugodneja železniška zveza na vse strani — tekem dneva ustavi se tu jednajst osobnih vlakov — na naroduo stvar vedno navdušeno prebivalstvo, vrh tega na bivališče naše dike, zaslužnega staroste in odbornika zlate naše družbe, preblagorednega gospoda notarja Luke S vete ca in v bližini bivališče istotako za družbo vnetega in zaslužnega odbornika, prečastitega gospoda dekana Antona Zloga rja — vse to privabilo bode brez dvoma dne 6. avgusta razun odposlancev raznih podružnic, tudi obilo prijateljev in Čestilcev imenovanih ter druzih gostov od blizu in daleč v našo sredo — in vse, vse hočemo sprejeti navdušeno, pozdraviti kot brat brata; skušali pak bomo tudi po mogočnosti skrbeti za to, da bode vsakdo, ki pride mej nas, prebil mej nami kar najpri-jetuejše urice. V tej nadi kličemo : — Na veselo svidenje dne 6. avgusta pri skupščini v narodni, zavedni Litiji! Dnevne vesti. V Ljubljani. 31 julija. — Zopet vipavska justica. Na Slapu je napredno bralno društvo »Lipa«. L^tos predpustom je priredilo plesno veselico ter v ta namen naročilo godce iz Ajdovščine. Manjšina siapskih posestnikov je strupeno klerikalna. Posebno grela razgraiača in suroveža sta neki Nusdorfer in neki Podbrršek. Oba sta znana klerikalna hujskača na Slapu, in kot taka ju tudi Jurij Polenšek prav dobro pozna. Oba sta že tudi predkazno-vana. Ta dva človeka stase že pred veselico javno bahala, da napravita »intrige«, in da bodita, če ne bo šlo drugače, tudi malo »ponožljala«. Vse to je v dotičnem kazenskem aktu dokazano. Na dan veselice prišli so godci iz Ajdovščine ter bili takoj v vasi dvakrat napadeni. Cela tolpa klerikalnih babnic in fantalinov jih je naskočila ter obsula s kamenjem. Godci so bili pri tem telesno poškodovani in tudi inštrumenti so bili poškodovani. Imeli so ti reveži škode skupaj okrog 100 kron in tepeni so bili tudi. Dobro! Samo Nusdorferju se je pred sodiščem dokazalo, da se je napada udeležil in da je na godce kamenje metal. Seve v tolpi z drugimi napadalci. Stvar je preklicano podobna hudodelstvu javnega nasilstva, ali Jurij Polenšek je p r e d k a z n o v a n e g a klerikalnega hujskača obsodil zgolj po § 431. kaz. zak.. in sicer na tri dni zapora. Drugi in že tudi predkazno vani razgrajač Podboršek je pa tole napravil. Ko je »Lipa« s svojimi te-penimi godci pričela svojo veselico, vsilil se je v dvorano, ne da bi plačal vstopnino. V dvorani je pričel takoj razsajati, in ker je bila dvorana nekaj okrašena, pričel je s stene de koracije trgati. To vpričo zbranih na-prednjakov. Le treznosti teh vrlih možakov se je zahvaliti, da ni nastal krvav pretep in da se ni pripetila kaka večja nesreča. Jurij Polenšek obsodil je Podborška radi tega nesramnega naskoka na 24 ur zapora, reci štiriindvajset ur zapora. Dobro! Najlepše pride pa sedaj! Bralno društvo »Lipa« ima na hiši« v kateri se nahaja, tablo s primernim napisom. Pri tisti veselici je neki hudobnež to tablo snel in drugo jutro se je dobila nekje v vasi, pa popolno razbita. Društvo je imelo vsled tega škode 60 K. Pri razpravi se je Nusdorferju dokazalo, da je v tisti noči omenjeno tablo po vasi okrog vlačil, in da jo je tudi v svojo hišo privlekel. Zagovarjal pa se je, da je tablo, ko se je v noči proti domu vračal, slučajno na cesti naše!; ko jo je domu privlekel ni bila žena s tem zadovoljna, nakar jo je zopet nazaj nesel ter jo ravno tja položil, kjer jo je bil poprej najdel. Polenšek je dal vero temu prenajivnemu zagovoru ter je Nusdorferja oprostil, »češ, da je lahko tudi kdo drugi tablo razbil«. Proba tum est! Odveč pa bi bila vsaka daljša beseda! Vsaj na tem mestu! — Tržaška Edinost" je skrpucala na zadnje naše notice go stobeseden odgovor, ki je tako čen-čav, kakor so vse »Edinostine« polemike. »Edinost« mora svoje čitatelje smatrati za velike reve na duhu, ker se jim upa podajati tak močnik. Povspeia se je celo tako daleč, da trdi, »Siov. Narod« gre na roko nasprotnikom Ricmanjcev in škoduje narodni stvari. Ali ste čuli, ljudje božji? Take bedastoče so natisnjene v »Edinosti« črno na belem. Pribili smo grdo hinavstvo, ki ga uganja »Edinost« glede Ricmanjcev, pribili, ker smo bili iz živa ni, sedaj pa pravi »Edinost«, da gremo na roko — nasprotnikom Ricmanjcev. Res, velikansko, čudovito! Zdi se nam, da mora v Trstu vladati pre klicano huda vročina. Tolika p-i menda vendar ni, da bi občinstvo ne moglo spoznati, kako se škoduje Ricmanjcem, če se pokaže, da je »Edinostino« pisarjenje sama — hlimba. — Častniki p not i županu Hribarju. Dne 24. julija smo v dnevni vesti »častniki proti županu Hribarju« v končnem stavku omenjali pripetljaj, ki z vestjo samo ni bil v nikaki neposredni zvezi. Kikor se je nam od zanesljive strani zagotovilo, omenjena dama s tem, da je nosila plavice, ni hotela kazati ni. kake, najmanj pa kake politične tendence. Nosila je plavice zgolj radi slučaja, da te cvetlice ravno v tistem času cveto. Ko to v vednost sprejmemo, obžalujemo, da se je naša vest tolmačila tako, kakor da bi bili hoteli dotičoo damo osobno talili. Kaj tac 4ga nismo nikdar nameravali, ravno tako tudi nismo imeli namena, det čnemu gospodu generalu k ij zalega očitati. — Shod v Kamniku. V oe deljo, dne 2. avgusta, priredi politično in gospodarsko društvo »Zora« v Kamniku javen s h I na produ Shod se začne ob 4. uri popoldne. Vzpored: a) pozdrav predsednika, b) razgovor zaradi zboljšanja gmotnih razmer davkoplačevalcev kamniškega okraja, c) raznoterosti. Na shod se vabijo vsi davkoplačevalci kamniškega okraja. — Idila iz farovi a. Pr okrožnim sodiščem v Mariboru se je v sredo dognal kazenski slučaj, ki krasna ilustracija, kako in s kakimi sredstvi skušajo duhovniki učiteljem zagreniti življenje in jih spraviti \ v sitnosti, ko jim že drugače ničesar ne morejo. Pri sv. Bolfanku na Koga (pri Središču v ormoškem okraju) kri ljuje kot župnik neki Ivan Z a d r a v e e, mož, ki je s svojimi faraui v vednem prepiru in posebno sovraži oudotnegi nadučitelja. V župnišču služi kot kuharica njegova netjakinja, Elizabeta Za-dravec, ki je menda največ kriva vseh prepirov v fari. Dne 4. marca je pi nadučitelju pismo, v katerem je dolžil nadučiteljevo deklo, da je ukradla župnikov ključ do vodnjaka. Stvar je prišla pred sodišče in tam se je izka-zalo, da je župnik svoji kuharici sam ukazal, naj položi ključ v travo poleg vodnjaka, da bi ga nadučiteljeva dekla pobrala in bi jo župnik mogel dolžni tatvine ter prouzročiti nadučitelju sitnosti. Župnik, o katerem je župan izpovedal, da se vedno prepira s farani in je bil radi tega že dostikrat obsojen je bil tudi topot spoznan krivim in obsojen na oOO K, katero razsodbo je v sredo potrdila tudi druga instanca. Zupuikova kuharica in netjakinja, ki bila v tej zadevi zaslišana kot priča. da, ki morda še celo ni prejela svetega krsta. A hipoma se je zavedel, da mu pravzaprav sploh ni več treba hoditi v Pont I' Archveque, — ker vendar nima več denarjev za zvon. In obrnil se je. Sedaj ni mogel umeti, kako je bil mogel dati neznani ciganki, glu-mačici, tako ogromno svoto, — ki niti ni bila njegova. Misleč, da jo bode še našel, je Btopal urneje. Toda ob cesti je ležalo le crknjeno kljuse in ipreženi voz. Duhovnik je premišljeval, kaj je storil. Gotovo da je hudo grešil, zlorabil je bil zaupanje svojih ovac, poneveril zaupano svoto, — da, kradel je takorekoč. In s strahom je videl v duhu posledice svojega prestopka ... Kako naj ga zakrije ? Kako naj ga popravi? Kje najde drugih petsto frankov? Kaj naj medtem reče župljanom, ki ga bodo izpraševali ! Kako naj opraviči svoje ravnanje? Nebo se je pokrilo z oblaki. S kričečo zeleno barvo se je risalo drevje na svinčenosivem obzorju. Velike kaplje so padale na zemljo. Splošna žalost narave se je polastila tudi abbe ja. Ne da bi ga kedo zapazil, je prišel v župnišČe nazaj. »Ste že tukaj, gospod župnik?« je vprašala njegova kuharica, stara SolasUka. Ali se torej niste pelj«li v Ponta T Archevecjue?« Abbč je dal laž v odgovor. »Zamudil sem pošto v Rosy les-Roses . .. Pa pojdem drugokrat ... A to ti povem, ne pravi nikomur, da sem že zopet tukaj« Drugi dan ni maševal. Zaklenil se je v sobo in se niti ni upal na vrt. A potem so poslali ponj, da bi nesel poslednje olje k nekemu bolniku v vas Cios-Moussu. „Gospod župnik še niso prišli nazaj,« je rekla kuharica. »Šolastika se moti; sem že tukaj,« ji je župnik pretrgal besedo. Ko se je vračal iz Glos Moussu, ga je srečal jeden izmed najpobož-nejših v njegovi čredi. »O, gospod župniki Kako pa je bilo na potovanju?« Župnik se je zlagal v drugič: »Izvrstno, prijatelj, prekrasno!« »In zvon?« Hitro si je abbe izmislil novo laž. Ta je imeniten, ljubi moj, imeniten! Kakor iz čistega srebra! In kako lep glas! Če se ga malo dotakneš, zveni tako dolgo, da kar neČe nehati.« »In kedaj ga bodemo že videli ?« »Kmalu, dragi sinko, kmalu. Najprej mu morajo vrezati v bron njegovo lastno ime, potem imena njegovih kumov in kumic, pa še nekaj izrekov svetega pisma . . . In, moj Bog! . . . Temu je treba časa« . . . »Šolastika«, je rekel župnik, »ali bi se dobi'o petsto frankov za moj naslonjač, za uro in za stensko omaro ?« »Še trideset ne, gospod župnik. Zakaj pri vsem spoštovanju do Vas; vaše pohištvo, vse skupaj, ni vredno štiri sous.« »Šolastika«, je zopet pričel duhovnik »jaz ne bom več jedel mesa; ne diši mi več«. »Gospod župnik«, je odgovorila stara kuharica, »to je čudna stvar. Nekaj Vam je, čisto gotovo . . . Tako le od tedaj, ko ste šli v Pont-V Archavecjue. Kaj pa se Vam je zgodilo ?« Tako dolgo je silila vanj 8 svojimi vprašanji, da ji je končno povedal vse. »Ali! je dejala, temu se ne čudim. Vaše dobro srce Vas spravi še na boben. A le ne skrbite gospod župnik. To vzamem nase, da bom stvar tako dolgo pojasnje vala, da pripravite drugih petsto frankov . . .« In tako je izmišljala Šolastika pravljice, ki jih je natvezla vsakemu obiskovalcu: »Pri zavijanju so poškodovali novi zvon in treba ga je bilo zopet pretopiti. Potem pa ga je poslal gospod župnik v Rim, da ga sveti oče blagoslovi, in to je seveda dolga pot« Abbe ji je pustil govoriti, a dan za dnevom se je čutil nesrečnejšega. Kajti čutil ni le odgovornosti za svoje lastne laži, ampak tudi za laži svoje kuharice in to je s ponever-jenjem denarja vred s časem seveda strašna množica grehov. Ta teža je vpogibala njegov hrbet in polagoma je nadomeščala na njegovih licih rudečico njegove Čiste in čile sta rosti bolestna bledost . . . Že davno je bil minil dan, ko bi se bil moral vršiti župnikov ju bilej in krst zvona. Prebivalci Laude-Fleurie so se dovolj čudili nad ved-nim odlaganjem. Razne vesti so se širile; podkovar Farizoul je pripove- doval, da so videli abbe-ja Corentin a pri Rosv-les- Roseso družbi slabo-glasne ženske, in dostavil: »Pravim vam, da je denar zapravil z berači.« Nastala je cela stranka proti častitljevemu duhovniku. Če je šel po cesti je ostalo mnogo klobukov na glavah, in mnogo sovražnega go drnjanja je prišlo do njegovih ušes. Umel je vso velikost svojega greha, čutil je vsled tega najmučnejšo potrtost, a vendar se ni mogel prav kesati. Kajti zavedal se je, da je dal to miloščino, miloščino od tujega denarja, kakor proti svoji lastni volji, in ne da bi mogel svobodno premisliti in se odločiti. Potem si je tudi rekel, da je to neumno usmiljenje postalo za nevedno dušo cigankino morebiti najlepše razodetje božje in začetek notranjega razsvetljenja, la vedno vnovČ so vstajale pred njim oči male glumačioe, tako Črne, tdko mile, in tako polne solz . . . A zavest njegove krivde mu je postajala vedno neznosnejša. Pre-grešek se mu je dozdeval vedno večji. Vsled tega je sklenil nekega dnć, prebivši več ur oa kolenih v molitvi, rediti se svojega greha s ne e pod prisego krivo pričala Q je bila zaradi tega obsojena na tri jiescce v ječo. — Družba slovenskih gralcev priredi v nedeljo, dne £ avgusta, na Vrbniki v čitalnidkih >rostorih dramatično predstavo. Uprizore se tri enodejanke. Začetek ob osinih zvečer. Vrhnika se je vedno zanimala za gledališke predstave, orej je upati, da se tudi te predstave mnogobrojno udeleži. — Deseta podružnica »lov. planinskega društva — etos ustanovljena jeseniška — e praznovala v nedeljo sijajno de petletnico obstanka slov. planinskega društva. Bil je to radosten dan ne e za Jesenice, ampak za vse slo-en^ke planince, vsaj je podružnica Dokazala, da je čilo dete čile matere, m ž no vršiti svojo važno nalogo lb "2 popoldne se je začel pohuti .-Vrjanov vrt z občinstvom, katerega e privrelo mnogo od blizu in daleč, ieležilo se je veselice šest narod-losti, kar je gotovo zanimivo Bilo e zlssti mnogo Cehov in Hrvatov, i Bleda so prišli Rusi, ki so tam a počitnicah, d^lje Italijani in več )OŠtenih Nemcev, ki so se lahko repričal*, da se da s Slovenci ob sski priliki dobro izhajati, če se jih izziva. Veselica se je vršili* v lajlepšem redu. Nekateri naduti 3ermančki so sicer obetali, da bodo ia drugi strani Sive ta dan razobe-i 11 frankfurterico, toda zbali so se. ia svoje občutljive) kože in to raje pustili, kar je bilo samo pametno d njih, kajti frankfurtenca na Jese-iicah ne dobi nikdar domovinsko ravice Pevske in tamburaške točke ta oskrbovala zbora katoliškega de vskega društva s hvalevredno točnostjo ia žela občno priznanje. Po elem prostoru se je razvila živahna sabava, največje veselje je seveda iadalo po planinskih kočah na Gj-oi, Kredarici in na Aljaževem stolpu, jer se je kar trlo turistov krog in g se je razlegalo veselo petje in ria tanje, ki je prikipeio do vrhunca ri »nastopu planincev« s harmoniko ia čeiu Nekaj nad vse originalnega le bii planinski muzej z nadpisom: Ipvaninsč zmrzeuma, katerega je fuval vel kanski »lintverna z Merce. Iftdel si v njem Triglav (tri zeijnate Ive) Crno prst (kup Črne prst), lxmo (kup sena), Kot (kot v mu-:eju), Vrata (izhod iz muzeja) i t. d. Lv-čer pa je bila krasna razsvetljava, Trižigali so se umetalni cgnji in Ipuščale rakete. Potno v noč (e še tiadalo živahno vrvenje, še le po polnoči so se razšli udeležnikij med p imi je b.,1 tudi zaslužni planinec Z. Kadilnik, čegar ime bode nosila ioČH na G 4ici Da se je veselica es izborno obnesla, kaže najbolj jmotni vspeh. Črez 1100 K je hstega dobička, kar je za ve-kclico na deželi res veliko. Da se je posegel tak vspeh se je zahvaliti Vtseliškemu odboru, vi je imel pnogo dela in truda s pripravami In r«-žijo, jeseniškim in savskim gospodičnam, ki so mu pomagale z ve ko požrtovalnostjo in v krasnih narodnih nošah stregle v kočah, pro-lajale srečke, razglednice i. dr. Katoliškemu delavskemu društvu za prijazno sodelovanje vsem rodolju-b m in rodoljubkinjam, ki so dali krasne dobitke in darila, ali n\ kak ug način pripomogli k vspehu ve- ni, da ga svojim župljanom odkritosrčno izpove . . . Drugo nedeljo je stopil po rno-tvi na prižnico in pričel, bledejši i razburjenejši, nego mučeniki v reni: »Dragi bratje, dragi moji prija-:lji, dragi moji otroci, nekaj Vam tooram priznati« . . . Tedaj se je v zvoniku naenkrat glasilo jasno, glasno, ^srebrno do-enje in napolnilo pojoč starodavni 'ožji hram . . . Vsi verniki so se za-eli ozirati in začudeno se je slišalo »o klopeh šepetanje: »Novi zvon! Novi zvon!« j Je-li bil čudež? Ali je Bog ukazal svojim angeljem, naj prineso ivon, da bi rešil ČaBt svojega usrni-enega služabnika? Ali je Šola&tika obvestila o obupu Mojega gospoda Američanki Suzie n Bettino Percival, ki so stanovale ' krasnem gradu tri milje daleč od -ande - Fleurie in ste se združili ti plemeniti dobrotnici, da bi prijavili abbe-ju Corentin-u prijetno snenadenje? Po mojem prepričanju bi bila * razlaga še čudopolnejša, nego *va. Gotovo je to, da župljani iz -aude Fleurie niso zvedeli nikdar, aj da jim je tedaj hotel priznati bbe Corentin. selice Pokazalo se je ta dan, kaj se doseže, kjer vlada pravo narodno navdušenje. — Sokol v Idriji priredi v nedeljo, dne 2 avgusta t. 1. na po aestvu br. Ivana Grudna na Jeličnem vrhu veselico in javno telovadbo. Iz Idrije je odhod z godbo ob pol 4 uri popoludne. Ob pol 5. uri se prične na travniku telovadba, ki bo obsegala vaje s kopji boljših telovadcev, skupne proste vaje ter vaje na različnem orodju. Pri tej telovadbi na stopijo prvikrat tudi obrtniški vajenci. Za ples, pri kojem svira idrijska dru štvena godba, bo napravljen prostran plesni pod. Zvečer bo vrt električno razsvetljen. K obilni udeležbi vabi od bor. — Prostovoljno gasilno društvo v Postojni priredi v nedeljo dne 2 avgusta 1903 na vrtu hotela »Pri kroni« vrtno veselico. Spored: I Godba. II. Tombola. III. Domača zabava Začetek točno ob 4. uri popoldne. Godbene točke izvaja postojnska godba. Cena tablicam 30 h. K~r je čisti dobiček namenjen orod jarski biagaini, se preplačila hvaležno sprejemajo. V slučaju slabega vremena se veselica vrši dne 9 avgusta t. 1. ob istem času in na istem kraju. — Št. Vidski tamburaški zbor Bralnega društva" pri redi pod osebnim vodstvom g. Mi>. pl. Farkaš a, t*jn»ka hrv. glasbenega konservatoriia v Zagrebu in ustanovitelja tamburanja, v nedeljo, dne 2. avgusta 1903 v Vipavi, v dvorani oziroma na dvorišču g. Petrovčiča (prej Uršič) koncert. Začetek točno ob 7. zvečer. Vstopnina: sedeži I vrste 1 krone, II. vrste 70 vin., sto j:šča 40 vin. Čisti dohodek je namenjen za nabavo godal. Preplačila se hvaležno sprejmo — Najden okostnjak. V občini Vrhe pri Slov. Gradcu so našli v neki dolinici okostje moškega Kosti so ležale rastresene okoli ter so jih bile že lisice močno oglodale. Okostnjak je najbrže nekega cerkov nika, ki je bolehen izginil o Bmko-štih. Padel je najbrže preko par metrov visoko strmino v kotenju, kjer je onemogel obležal in umrl. — Na Nanosu je našel 23. t m dr Viktor Cominotti iz Trsta, se daj na letovišču v Razdrtem zlato uro in zlato verižico s priveski. — Iz Šoštanja se nam piše: Dne 26 juhja t. 1. podelila je občina mm gozasluženernu nadučiteiju gosp Alojziju Račiču kot izvrstnemu učitelju ter izbornemu vinorejcu itd. častno občanstvo. Dne 28. julija pa smo ga izvolili občinskim odbornikom občine B ^štanj. — Požigalec v Slov. Gradcu. Orožn.ki so odvedii k celjskemu okrožnemu sodišču nekega Jožefa Robnika, ki je na sumu, da je provzročil znani velikanski požar v Slovenjem Gradcu. Na kolodvoru se je zbralo na stotine radovednežev. — Skozi dimnik ušel. Pro stak 17. pešpolka Ignacij Potočnik je bil pred kratkim dezertiral, p so ga orožniki v Postojini prijeli in pri gnali nazaj v šentpetersko vojašnico, kjer so ga vlaknih v vojaški zapor. Danes ponoči je Potočnik zopet ušel Odstranil je najpopred mrežo pri od prtini na vratih svojega zapora, na kar je segel z roko ven in odtrcral ključavnico in tako odprl vrata. Ni hodniku pred zaporom je zlezel t*ko&i dimnikarska vratica v dimnik in je po tem splezal navzgor do drugih vratic, skozi katera je prišel v podstrešje in v skladišče. Tukaj je zve zal več jermenov skupaj in se spu stil pri oknu na župniški vrt, odkoder jo je popihal, ne da bi ga bil kdo videl. V vojašnici so šele danes zjutraj opazili, da je pobegnil. — Cigan v Ljubljanici. Pred tremi dnevi naselili so se bili na Ilovici cigani. Mestni policijski stražniki so jih zasledovali, pa cigani so jim ušli. Včeraj so prišli cigani zopet nazaj in stražniki so jih zopet lovili po barju in končno tudi ujeli. Eden cigan je pred stražnikom skočil v Ljubljanico in jo preplaval ali delavci, ki so na drugi strani Ljubljanice de lali, so ga prijeli in pridržali, dokler ni prišel stražnik s čolnom čez Ljubljanico. Ta cigan je imel pri sebi kar 80 kron denarja in je mogoče, da ga je kje ukradel. — Nezgoda. Rudolf Benedičič, 12 let star, pastir v službi pri posestniku Josipu Benediku pri Sv. Joštu, je včeraj pri rezanju slame dobil levo roko v slamoreznico, katera ga je prijela in obrezala. Ponesrečenca so pripeljali v bolnico. — Na hievu okradena. M a riji Kovačevi, delavki pri Uršuli Breskvarjevi v Trnovskih ulicah št. 4, je danes ponoči ukra el neznan tat s hleva, kjer je na senu spala, krilo in denarnico, v kateri je imela nekaj denarja. — Izgubljeno. Tapetniški va jenec Ivan Dijak, stanujoč v Salen-drovih ulicah štev. 3, je izgubil na poti po Šelenburgovih ulicah in po Kongresnem trgu do Gradišča kos sukneneora, umetno vezanega blaga. — Denar pobral je pri odje malcih mesarja Alojzija Kuneja na Tržaški cesti št. 21 njegov pomočnik Anton Rebernik in pobegnil. — Ljubljanska društvena godba igra v soboto, dne 1. av gusta na vrtu gostilne »pri novem svetu«. Vstopnina 40 vin za osebo. — Prodaja »Slovenskega Naroda" v Trstu. Prodajo na šega lista v Trstu prevzeli eo poleg g M. LavrenčiČa. P i a z z a G a -serma št 1 še: G g. M. Bevk, trafika, Piazza Barriera vec chia, vogal ulice Bosco št. 1, — M. Majcen, trafika, ulica Miramare št. 1 — in Štefan Stanič, trafika, ulica Molin p i c c o 1 o št. 8 * Najnovejše novice. V e lika eksplozija se je primerila v zalogi petroleja v Tewkesbury v Ameriki. 25 oseb je mrtvih, nad 50 pa ranjenih. H še v okolišu ene milje so razdjane — Profesor Lo r e n z je zopet odpotoval z Dunaja v Ameriko, kjer bo operiral sina ne kega milijonarja, za kar dobi 190000 kron. — Razmere v nemških norišnicah. Znani M >nolescu, ki je kot grof kradel po raznih hotelih, je pred dunajskim sodiščem izpove dal, da so tra imeli zaprtega v raznih nemškth norišnicah, kjer so ga pretepali s palicami, tako da je rajši v Avstriji cela teta v ječi, kakor bi ostal v norisoicah na Nemškem. — O usodni vojaški vaji pri B i l e k u je izišlo sedaj uradno poročilo vojnega ministrstva, ki priznava, da je vsled solnčarice umrlo res 15 vojakov ter da se vrši v tej zadevi sodaa preiskava. — Požar. Tovarna za vagone v Hitvanu, ki je last neke ogrske družbe, je v plamenu. Dosedanja škoda znaša 2000J0 K. — Pri požaru par-nika »Peter I« v Nižjem Nov gorodu ie zgorelo 54 oseb. — Samomor dveh sester V Bero-linu sta skočili s tretjegi nadstropja sestri Gutknecht ter obležali mrtvi. Eia je bila učiteljica, druga slika rica. V smrt sta šli vsled nede. — Cesarjeva nagrada. Cesar je podaril postrešČeku Lauerju, ki je zgrabil blaznega Reicha v trenutku, ko je hotel napasti cesarja, 200 K. — Okrajni šolski nadzor-nik-poneverjalec Okrajni šolski nadzornik v Krakovu, Bieronski, je pontvenl 10000 K uradnega denarja ter zbežal Denar je zaigral na karte. " 5000 franKov za fotografijo. Neko angleško društvo je obljubilo 5000 frankov za fotografijo oivše srbske kraljice Drage, katera je bila krvave noči v spalnici. Na ti fotografiji so sledovi več udarcev s sabljo, ker so uporni častniki mahali ne samo po kraljici Dragi, ampak tadi po fotografiji. Bili*«* — vzrok smrti. V Heinbur^u na Nemškem je neki delavec popravljal pot in postavil steklenico, v kateri je imel kavo, v travo kraj potu Pozneje je popil kavo in ob enem mu je ušla v grlo tudi mala bilka, ki je bita padla v kavo, ne da bi je delavec opasti. Takoj drugi dan je čutil bolečine v grlu in se |e obrnil do zdravnika, a bilo je že prepozno. Vrat mu je začel vedno bolj otekati in slednjič ga je oteklina zadušila. * Ura smrti. Nek ziravnik je že pred leti opazoval, ob katerem času umre največ ijudi. Med 3000 pri katerih si je uro smrti zabeležil, je razvidel, da umre največ ljudi med 5 in 9 uro zjutraj, najmanj med 9. in 10 uro dopoludne. Tudi med 10. in 3. uro podnevi ne umre mnogo ljudi. Splošno umre največ ljudi m»rd 3 in 6. uro zjutraj. Nek drujf zdravnik je 6000 ljudij, kon-štatiral, da je največ smrtnih slučajev od 1 do 8 ure dopoldne, manj od 1. ur« popoldne do polnoči. Slavni pariški fiziolog Charles Fero je dal v dveh pariških bolnicah uro smrti zaznamovati tekom 10 let in končno ni pritrdil popolnoma dosedaj običajnemu mnenju Zapazil je posebno, da je smrtna ura med 7. in 11. uro zvečer red keja, nego ob drugih časih. Berolinski zdravnik Schneder je zabeležil v 57 000 slučajih smrtno uro in le pri tem prišel do zaključka, da največ ljudi umre od 4 in 7. uro zjutraj. * Zakaj izpadajo lasje ? V nekem nemškem zdravniškem listu piše dr. Mcissner: „Ze dvetisoč let se medicina prepira o pravem vzroku izpadanja las. Dve teoriji si stojita nasproti, dočim ena trdi, da je ta bolezen las nalezljiva, je druga mnenja, da lasje izpadejo le vsled nervoznosti. Po zatrdilih zdravnika dr. Jacqueta je v razmerju med zobovjem in lasmi vsakega Človeka neka zveza. Mnogoštevilne preiskave se dognale, da imajo ljudje, katerim izpadajo pred časoin lasje, slabe zobe ali vnetje v čeljustih, Plemena, ki imajo posebno zdravo zobovje, kakor n. pr. zamorci, obdrže tudi do najvišje starosti goste lase. Mogoče je seveda tadi, da vplivajo narobe lasje na zdravo^obovje. * Nesreča na potovanju. Klub kegljacev iz Tilsita je napravil nedavno daljši izlet v Memel. Vsi so bili zadovoljni in zidane volje, le enega je preganjala nesreča. Ko so se v morju skopali, bili so vsi zadovoljni in glasni, le on je tiščal ustnici skupaj ter ni spregovoril besede. Vzrok njegovi molčljivosti je bilo to, ker so mu valovi odnesli — zobovje (seveda umetno). Potem je družba splezala na svetilnik. Tam gori je nastal veter ter odnesel brezzobnemu klobuk v morje. V bližnji gostilni so se kegljači krep čali ter sklenili, konec pota hod je mislil, da je konec njegovih nesreč, ko je prišla družba do domače postaje. Skočil je z voza ter si zvinil nogo. V tolažbo za toliko u?odo ga je klub imenoval svojim častnim članom * Praznoverni Arabci. Štiri kilometre od Tunisa je pod skalnato goro vas S di Fathallah, ki ima ime po svetnika (Marabutu), ki je tam bival. Temu svetniku je tudi posvečena kapela, v kateri se je samola stno naselil rnlad, velik Ai-ab^e, ki se imenuje svetnikovega oskrbnika ter živi ob bogatih darovih, ki jih prinašajo bogati Arabci svetniku Mož pa dela tudi »čudeže«. Nad kapelo se vzdiguje gladka kamenita plošča, kater« pripeljejo mlade Arabke posebno čudežno moč. Ako ne dobe v zakonu o rok, kar je po k>ranu hudičevo delo ter zakonski možje tikih žea ne marajo, romajo v poznem mraku v belih haljah vrh plošče ter se drsajo po g)lem trebuhu po skali navzdol do kapele, kjer biva lepi svetnikov učenec. In to redno pomaga, da se jim usliš?;o vroče želje. Možje brez otrok so vsi srečni, ako se gredo njih zakonske polovice po plošči drsat. Še bolj vesel pa je Marabutov »apostelj«, že ve zakaj. * Dvoboj na cesti. V St. Louisu se je izvršil grozen boj med tremi stražniki na eni strani m nekim R bert Starksom in njegovim sinom na drugi strani. Zaradi nekih prepirov na kmetiji je nek farmer dal mlajšega Starksa aretirat . Rivno ko so ga hoteli redarji odpeljati, je prišel cče ter pomol:! sinu nabasan revolver, češ, da naj si pomaga. Eden izmed policistov je bil ustreljen v trebuh. Slednjič se je j-tnik zgrudil. Toda njegov oče mu je strgal orožje iz rok ter ranil še jednega stražnika. Neki pomožni red-ir je nato ustrelil tudi njega in sicer r&vno skozi srce, da je t*koj na mestu obležal mrtev. * Ljubezniv zdravnik. Neki potnik pripoveduje o svojem potovanju v Afriko. Ko je prišla ladja v Monro-vio, glavno mesto zamorske republike Liberia, priplul je državni zdravnik — seveda zamorec — na državni ladji, da in*eišče potnike. Vse se je balo, da bo postopal sekantno in natančno. Toda kako so se potuiki začudili, ko je vsakega prav ponižuo pozdravil. Vsak si je mislil : nKako ljubezniv vladni organ." Takoj pa izvleče zdravnik dva velika zavitka iz kovčeka. Vsi so mislili : sedaj se začue natančno preiska-vanje. Mož pa je zavoje razvil ter zelo prijazno vprašal angleško: „Izvolite razgleduice, čestita gospoda!" Prodaja razglednic je namreč v Liberiji glavna praksa državnega zdravnika. Književnost. „Ljubljanski Zvon Ci ima v v svojem avgustovem zvezku naslednjo vsebino: 1. P. Grošelj: Refleksi. Pesem. 2. Samo Vasiljev: Zorica. Črtica. 3. Ivan Prosekar: Svidenje. Pesem. 4. Bogomil Vošnjak: Karel vitez Scherzer. (Konec.) 5. Jaro-slavič: Moja njiva. Pesem. 6. Zofka Kvedrova: V hribih. Črtica. 7. A. Aškerc: Dva izleta na Rusko. (Dalje prihodnjič.) 8. Fr. Strnad: Hvaležnost in ljubezen. Črtica. 9. D r. EL Dolenec: O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh. (Dalje prih.) 10. A. Gradnik: Ob Krki. Pesem. 11. Podlim-barski: Potresna povest. (Dalje prihodnjič.) 12. Književne novosti. 13. Glasba. Novi akordi. 14. Upodabljajoča umetnost. Zofka Kve-der: Umetniške razstave v Pragi. 15. Med revijami.—ie: „Kolou. —e—: V „Slavjanskem včkuu. — a-f-e: „Slo-vansky Prekled", — Dr. Fr. Ilešič: .Osveta". 16. Splošni pregled. A—r: Novo umetniško društvo. — Prešernova veselica. — Abiturjentski koncert. — —b—: Folnegovič Fr. f, — —k: Nova Dvofakova opera. — —i—: Husov spomenik. —*—a—: Glinkov spemenik. — Poziv na pretplatu. Predno dam u štampu literarno hi-storčku študijo o P e t r u Prerado-vicu, koja će izići početkom mje seca rujna na devet štampanih tabaka (160 str.) u velikom i ukusnom formatu. Cijena je knjizi u pretplati 1 K 50 f. a knjižaroka ć<* oijena biti 2 K. Knjiga će izaći samo u 300 egzem-plara. Kako je ovo u hrv. literaturi prva obsežna študija o našem pjesniku prvaku, što izlazi u posebnoj knjizi, nadam se, da ću steći dovoljan odziv. Pretplata se š*lje na adresu: Zagreb — Prilaz, br. 23 — Branko Drechslsr. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 31 julija Angleški kralj Edvard pride koncem meseca avgusta na Dunaj obiskat cesarja Franca Jožefa I, potem pa poj de v Mirijine vari Budimpešta 31 julija. Tuii danes so bili v zbornici burni prizori. Zbornica je sklenila, da do 10. avgusta ne bo imela seje, da more med tem parlamentarna komisija preiskati afero zastran podkupovanja poslancev. Budimpešta 31. julija U r adno potom korespondenčaega biro - a, se potrjuje, da je reški guverner grof Szaparv posredovanjem svojega oskrbnika Ri-tterja in bivšega poslanca Di-mesa poskusil podkupiti poslanca dr Pappa. Istotako se uradno potrjuje, da je grof Szaparv že demisijoniral kot guverner Rake. Szaparv je prav poseben prijatelj minisrskega predsednika grofa Khuena-He-dervarvja. Korespondenčni urad tudi omenja, da so neki pustolovci „zapeljali" grofa Szaparvja, da je poskusil Pappa podkupiti. Glavna priča v tej zadevi, ki bi vedela največ povedati, bi bil bivši poslanec Dimes, ki je pa pobegnil s svojo me-treso proti Dunaju. Bukarešt 31. julija Tukajšnji listi poročajo, da je ruski diplo-matični zastopnik v Sofiji zagrozil voditeljem agitacije proti knezu Ferdinandu, da bo Rusija brezobzirno varovala svoje koristi na bolgarskem obrežju, če bi se zgodila v Bolgarski kaka sprememba. Vzlic tej grožnji — pravijo listi — se agitacija nadaljuje in je velik del častnikov udeležen pri zaroti proti knezu Ferdinandu. Rim 31. julija. Pri včerajšnji seji kardinalske kongregacije je kardinal Gibbons jako ostro kri-tikoval politiko kardinala Ram-polle, povdarjaje, da tako, kakor sedaj na Francoskem, se zgodi tudi na Španskem. Španski primas Saucha mu je odločno pritrdil. Sploh so pa kardinali, ki nimajo svojega sedeža v Rimu, prepričani, da je v kuriji zavladala velika de-sorganizacij a, in da žive vatikanski krogi v popolni igno-ranci glede dejanjskih razmer med posamičnimi narodi Rim 31. julija Konklave je bi danes inavguriran, dopoludne je bila maša. V konklavu bo vsega skupaj 260 oseb Dane^ ob pet'h popoludne se zapre konklave. Prva volitev bo jutri ob 9 dopoludne, druga ob 3 popoludne Sodi se, da bo volitev v nedeljo končana. Madrid 31. julija. Republikanci so v raznih krajih Španske priredili demonstrativne shode v proslavo obletnice, kar je bil Mendizabal zaprl vse samostane. Bratje Sokoli! Slavnosti prilikom 251et-nice Čitalnice v Šiški vde-ležimo se polnošteviluo. Zbiramo se v nedeljo ob uri pop. v telovadnici. Odhod skupno z drugimi narodnimi društvi ter z godbo na Čelu je točno ob 5 43. uro. Na zdar! j \, i23 Odbor. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. fjradni kurzi dunaj. borze 31. julija; 1903. #2%. majeva renta 4S*/• srebrna renta . avstr. kronska renta . *8/0 „ alata „ 4% ogrska kronska „ , 4C3 „ p.lata „ 4%Sposojilo dežele Kranjske I1/«?« posojilo mesta Spijeta ** V/o h m Zadra 47,% bos.-herc. Sel. pos.;1902 4?L češka de2. ' IV/. ■ /t /0 IV/. De*> tr 100-30 100 20 ICJO'65 lan 9o 99 15 lv?0 85 00*76 100-100- 101 10 99 70 99 60 101 — 100 50 100-40 100*86 121*10 99-35 121 06 100 75 1o6 60 101 — 100 50 100-— 100 — 100 — 98 50 9P-FO 304 76j 100 60! 170 — 183. 0 246 — 156 — 288 — 277 -259 — 86 6 121 50 18 90 433 -83 — 79 -72 — 54 — 36-60 68 -60'-453- 8150 668 — 1590 — 661*50 730 50 251 — 645 - 350 — 149 — 1133 1905 2348 23 92 117 27 95 20 252 50 bauka k. o. •t ■> B. o. zast. pis. gai! d. hip. b. pest. kom. k. o. z io«/0 pr. . . . . . zast. pis. Innerst. hr. „ ogr. centr. deželre hranilnice zast. pis. ogr. hip. b. obl. ogr. lokalne železnice d. dr. . . . „ češke ind. banko 4°/o prior. Trst-Poreč lok. 2ei. 4% „ dolenjskih železnic 3°/0 „ juž. zel. kup. % Vr 41/.0/. »v. po8. za žel. p. o. Srećke« Srečke od ieta 1854 . . . n >» » 1860Vi • • m m »t 1864 . • tizake ..... zemlj. kred. I. emisije u n **• ii ogiske hip. banke . „ srbske a frs. 100*— „ turfike . ... Gasilska srečke . . Kreditne , ... Lnomosks m ... Krakovske „ ... Ljubljanske „ . . . Avstr. rud. križa % < * . Ogr. ,i u u • • « Hndctfove h ... SalcburSke » Dunajske kom. a . . JDelnice. lažne železnice ■ . • Državne železnice .... Avstro-ogrske bančne jdel. Avstr. kreditne banke . . Ogrske a „ 2ivnostenske «. . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan . . . . 365" 75 Praske želez, ind. dr. . . 1610 — Rima-Moranyi..... 455 — Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe češke sladkorne družbe Valnte^ C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke ....... Sovereigns ...... Marke........ Laski bankovci. .... Etublji........ Žitne cene v Budimpešti 102 10 99 90 1(?055 101*75 Angeljnovo milo Jtfarzel jsko (belo) milo. a znamko (972—34) sta najbolj koristni štedilni mili za hišno rabo! — .-- 1 — \ Dobivate ju po špecerijskih prodajalnicah. Tovarna mila Pavel Seemanih Ljubljana. 107 60 102*— 101*— 10085 101*— 101 — 99 75 {30675 101*30 179 — 185 50 251 — 16850 292 — 28150 263 — 8960 122 50 1990 437 50 87 — 82 — 7550 55 — 27 60 72- — 82 — 457-60 8250 669*— 1598— 662 50 73160 252 — 650 — 36675 1615 — 457 — 380 — 354 — 150 — 11*38 19*08 23-64 24 — 11747 9540 253 50 1 Sprejema zavarovanja Človeškega živ-ljerna po najraznovrstnej&ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti jo ugodno zavarovanje na doživetje in smrt |z zmanj&ujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. 2U ATJ JA" vzajemna za^arevalna "fe> a, x± lae sl tt -r a g- 1. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapital.je: 7S.000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države k «»et(ko/l HM miš** It o - narodno upravo. Vaa pojaauil* daje: Generalni zastop w Ljubljani, čegar pisarne 8o v laatnej bančnej hiši Za varajo poslopja in premičnino prot polarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantnejt U2iva najboljši Bloves, koder posluje (26—85) Dovoljuje iz čistega dobička izdatn podpore v narodne in občnokoristn namene. Meteorologično poročilo. ViBiun ii»a morjem 30A-S. 8r«digi «r»ooi U»k 7S60 mra. n <-> Čas opazovanja Stanje g P baro-j §,> metraj g «s v mm. g a Ve* rovi Nebo cO 31. ■ 9. zv. 7. zj. 2. pop. 7318 7314 735 7 20 0 al. jvzhod 15 0 sr. jzahod 11 0 J sl. sever i oblačno nevihta dež Srednja včerajšnja temperatura 19 5°, normale: 19 8°. Mokrina v 24 urah: 6 9 mm. Lepo stanovanje s tremi acbsmi Pt>vpra§a se pri J. J. Naglasu, Tupjadki trg. a97o-i) Za november-termin odda se stanovanje obstoječe iz 3 sob, predsobe in pri-tiklin. (1961-2) Miklošičeva cesta št. 6. Sprejme se takoj 50 delavcev za kopanje vodovodnih jarkov proti dobremu plačilu. Oglasiti se je pri inženirju gosp. G. Rumpel-u v Ribnici. (1949—3) Muhe so zopet sitne! Edina, vsaki zahtevi zadostna priprava za uničenje teh škodljivcev je amerikanski Janglefoot". En sam list jih vjame in obdrži do 2000. Dobi se v vseh trgovinah po 10 vinarjev list. (11—172) Glavna zaloga za Kranjsko : Edmund Kavčič v Ljubljani. Mesečna soba s posebnim vh'dom in s hrano se išče do 1. septembra. Ponudbe sprajt-ma upravništvo »Slov. Naroda«. (1971_1) Učenec se sprejme takoj (1&65—1) v tovarni za kruh in pecivo J. J. Kantz-a v Ljubljani, Rimska cesta št. 16. dne 31. julija 1903. i s siea ca oktober. za 50 kg K 725 ti rt maj 1904 . b BO „ » 748 E2 . t oktober . . h 50 . B 610 koruza |l julij . . kJ BO „ j. 633 »i 11 avgust . . 7, BO „ h 610 ji > 9 maj 1&04 . m 50 „ >i 4 89 Cvo^ m oktober. . s 5 25 Zdravilišče za nervozne, bolne vsled alkohola in okrepčanja ,, 11 fcflj potrebne. —---~^Zr\\ Grat^T— Vi W zdravljenje od 5 P l^ga. Pojasnila daje zastonj i Penzijska cena uključoo s stroSki za ■dravljenje od 5 gld. viSje. Mična, mirna lega. Pojasnila daje zastonj in fratko ravnateljstvo. Bara ? Nnr-M samo 6 dni vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki ^Francoske prekomorske družbe". —Edina direktna in najkrajša črta. Veljavne voatiie linte in brezplačna pojasnila daje edino (2—16) oblastveno potrjena potovalna pisarna Za november-ter-rti in odda v Ljubljani, Dunajska cesta 6 blizo znane gostilne ,,pri Figovcu". stanovanj q obstoječe iz 3 sob, predsobe in pr tiklm, pripravno za pisarno. Cigaletove ulice št. 3 tik deželnega sodišča. 1952 V hiši št. 3, Šubiceve ulici se odda umr elegantno stanovanj s 4 sobsmj, kopalno sobo i. t d s I. avgustom. Pripomni se, da je ta hiča izvti mestnega uiitainakega davka. Natančneje se izve pri F. Su pančič-u, Rimska cesta št. 20 V novi hiši v Kolodvorski ulici v bližini državnega kolodvora v Spodnji Šiški se oddajo poceni s I. novembrom 1.1, lepa, prijazna Stanovanja z vpcrabo kopalne eobe in vrtv Pojasnila daje lasUvik Karol Gregorič v Celju ali pa ravna teljsivo kranjske stavben družbe v Ljubljani. (19 jBfeMtv, B vinarjev višji. Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. Železnico v Beljaku. ▼OEsaesa rdctsu Je mpal-vrelec" z vinom je nenavadno krepiltn in pospešuje zdravje. 1 klinično in zdravniško priporočen, se je kot izvrstnega skazal pri scalničnf kisli dijatezi, scalničnem grušču in sipi Harn-Gries u. Sand) pri obistnih in mehurnih bolečinah, protinu, revmatizmu, želodčnih in črevesnih boleznih. Ureja pretvor. PovspeSuje gonjo na vodo Posebno dober okus. Dobiva se po vseh lekarnah in trgovinah z mineralnimi vodami eventualno pri (1454—10) razpošiljalnici mineralnih voda v Francovih varih. Umrh so v i_jub!janr. V deželni bolnici: Dne 26 julija: Jurij Arko, Sostač, 78 1 let, Paraly8is cordis — Jožefa Perdan, go- ; stija, 67 let, pljučnica. veljaven od dne 1. maja 1903. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Pragra čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vtak v Trbiž, Beljak. Celovec, Fr&nzensfeste, Inomost, Monakov >, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr. v Lmc na Dunaj via Amstetten. — Ob 5^ uri zj. osebni vlak v Trbiž od 1. julij* do To septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 6 m ajutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak, Celovec, Franzensieste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomnst, čez Klein-Reifling v Šteyr, Line, Budjevice, Pizen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, L:psko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthai, Dunaj. — Ob 1. uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce-,BIe«l, samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Ob 3. uri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beijak, Celovec, Franzensfeste, Monako90. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastem, Zeli ob jezeru, Inomoat, Bre-gf.nc Cunc, Genevo, Parus, čez Klein-Kufliag v Steyr, Lmc, Budejevice, Pizen, Marijine vare, Ht;b, Fiancove vare, Karlove va; Prago tdirentni voz I in II. raziM, Lipsko, no Dui^aj čez Amstetten. — Ob IU. uri | moči osobni vlai* •* Trbiž, Beljak, Franzensfeste Incmo^t, Mcnakovo. (Direktni vozovi 1. »o 11. razreda.) — Proga ? No?o mesto in v Kočevje Osebfli vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj \ Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ub 1. un c m p(;oiudne istotako, ob 7. uri 8 D zvečer v Novo me^to, Kočevje. Prihod 7 Itfubijfclic ]nž. kol. Proga is T:biza. Ob 3. uri 25 rr zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Mu naKovo, Inomost (direktni vozo&il in II. razreda), Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr. Ljubno, Celovec, Beljak. -- Ob 7. uri i'* m zjutraj oaoboi vlak iz Trbiža. — Ob 11. un 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstette-j. Prago (direktni vozovi I in 11 razr /, Karlove vare, Heb, Marijine var' , Pizon, Budijevice, Solnograd, Lino, Steyr, Pariz. Gbr.evo, Curila. Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Su Motior. Pontabel- — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dauaja, Ljubna, Selzthala Beljaka, Celovca, Monakovega. lnomo3ta, Franzensfesta, Pontabia. — Ob 8. uri 61 ca zvečer osooni vis k z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Ce/ovca, PoatabJa črea Selzthai iz Inomosta, čez Klein Reitiing iz SLeyr, Linca, Budjevic, Pizna, Marijinih varov, H«ba, Francovih varov. Prage. Lipskega — Ob 8. un 38 m zvečer osobni viak iz Lesce-Bled samo ob nedeljah in praznikih oct 31. maja. — Ob 10. uri 43 m ponoči oaebni viak iz Trbiža od 1 julija do 15. septembra, ob nede.jah in praznikih. — Proga 11 Noveg« meita in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. un 44 in zj iz Novega mesta m Kočevja, ob 2. url 62 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta Kočevja in ob 8. un 35 m zvečer istotako. — Odhoi iz LJubljane drž. kol. v Kamnik Meiani viak): Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 uri 10 m in oL 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, — Prihod v I^jucljano drž. kol. 1: Kaiazsiks- Mešani viaki : Ob 6. ari 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopeludne. ob 6. uri 10 m m ob i*, un 55 m zvečer samo ob nedeijan in praznikih. U7!^ V dobro znani gostilni CM86_7) ,pri 3(atriiiekti' v £eseah toči se |iri**t«Mi „Colai*l<»ev ^•^'Jc-^li*^ in razna UlrMku in jcorišlta \inu ter izborno, vedno sveže f4«MlerJe-40 |iiv«>. Ravno tam se dobivajo okusna £»rku in mrzi» Jedila, takor tudi sobe za prenočišča po najnižjih cenah. Postrežba točna in solidna. — Priporočata se 0. -JComann. JVI. Zalar. 1 Cafe-Restavrant „SVIGARIJA". tla splošno željo! Vsako soboto in nedeljo monakovsko pivo v sodčkih iz pivovarne Jos. Sed!mayer-ja v jVIonakovem. (Frančiškansko Leist-pivo.) Razven tega tudi najbolj znano lUi—11 Koslerjevo carsko pivo. Za mnogobrojui obisk prosi Tfric JVovak, restavrater Na poslano tvrdke F. M. Netschek, katere imejitelj je g. Filip Kassovvitz, naznanjam, da imam jaz zoper to tvrdko nasprotne zahtevke, da se pa še ni izvršil obračun. Ob enem pa javljam cenjenemu občinstvu, da sem že stopil v zvezo z tako, da mi bo mogoče dobro blago (1954-2) veliko tvrdko po znatno znižanih cenah prodajati. Oroslav Bernatović. lsdaJAtelj io odgovorni vedn>k: Dr. Ivan Taviar. Lastnina iu tisk -Narodne tiskarne*.