Stanko Trap Tischlerjev nagrajenec Pogled Marka Sosiča »z one strani« Goriška občina premagala družbo Telecom Kakšen študent si pa ti? Primorski št. 18 (20.951) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190 Za Slovence ni veliko časa in možnosti SandorTence Slovenska manjšina nima veliko časa in obenem manevrskega prostora za spremembo predloga novega volilnega zakona, ki je začel svojo strmo pot v rimskem parlamentu. To ne pomeni, da so spremembe že vnaprej obsojene na propad, pomeni, da je treba biti realisti in torej upoštevati situacijo, ki Slovencem na tem področju ni ravno naklonjena. Slovenski politiki so v preteklosti še kar uspešno sklepali volilne dogovore in kompromise, da ne govorimo o političnih zavezništvih na upravnih volitvah na Tržaškem in Goriškem. Na deželni ravni ima slovenska stranka na voljo odlično volilno zakonodajo, ki jo je dvakrat zaporedoma dobro izkoristila. Manjšinska olajšava, če jo lahko tako imenujemo, obstaja tudi za evropske volitve, »de facto« pa jo izkoristi le Južnotirol-ska ljudska stranka. Problem se postavlja pri volilnih pravilih za parlament. Ligaš Calderoli je s svojim »zakonom svinjarijo« iz leta 2005 za manjšinske stranke in liste določil 20-odstotni vstopni prag, ki ga Slovenci iz Furlani-je-Julijske krajine iz objektivnih razlogov še zdaleč ne moremo doseči. To je bila »svinjarija« tudi v škodo naši narodni skupnosti, ki jo je Calderoli ob neki priložnosti predstavil kot »izpolnjeno obvezo« iz zaščitnega zakona (člen številka 26). Če ne bo mogoče vplivati na volilne prage in podobne mehanizme, ostaja »orožje« oblikovanja volilnih okrožij. Za poslansko zbornico jih bo po novem okoli 120, sodeč po novicah, ki prihajajo iz Rima, se govori o skupnem tržaško-gori-škem poslanskem okrožju. Pri tem ne smemo pozabiti na odlično zamisel senatnega okrožja od Beneške Slovenije do repen-tabrske občine, v katerem so bili v Rim izvoljeni Darko Bratina, Dimitrij Volčič in Miloš Budin. Ko govorimo o novi volilni zakonodaji imamo v mislih poslansko zbornico, ne pa senata, ki naj bi po novem postal neke vrste senat deželnih avtonomij po zgledu nemškega Bun-desrata. Prav bi bilo, da bi se Slovenci ukvarjali tudi s tem. V predlogu novega volilnega zakona se večkrat omenjajo dežele s posebnim statutom. Do tega trenutka nam ni znano, da bi Dežela Furlanija-Julijska krajina kaj rekla o parlamentarni zastopanosti Slo- dnevnik Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu PETEK, 24. JANUARJA 2014 šepet ulice Montecchi POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € / 18 9 , , I I t-, uuuuu , rim - Predlog začel svojo pot v poslanski zbornici V volilnem zakonu nobenih novosti za slovensko manjšino RIM - Predlog novega volilnega zakona je začel svojo pot v poslanski zbornici (na sliki), ki se napoveduje strma in polna pasti. Dogajanja bodo pogojevali zlasti burni odnosi v Demokratski stranki, kjer levo krilo zahteva uvedbo preferenčnega glasu. Zakonski predlog, ki je sad političnega dogovora med Matteom Ren-zijem in Silviom Berlusconijem, ne prinaša novosti za slovensko narodno skupnost v primerjavi z aktualno zakonodajo, ki je znana kot porcellum (svinjarija). Za manjšinske stranke in liste ostaja 20-odstotni volilni prag v posameznem volilnem okrožju, ki pa je za nas objektivno gledano nedosegljiv. Z novo volilno zakonodajo so zadovoljni na Južnem Tirolskem in v Dolini Aosta. Na 3. in 11. strani trst - V okviru pobud ob dnevu spomina na holokavst Razstava o napisih in pismih ljudi, ki so bili zaprti v Rižarni TRST - V okviru pobud ob bližnjem dnevu spomina na holokavst, ki ga bomo obhajali v ponedeljek, ko bo osrednja svečanost, so včeraj popoldne v tržaški Rižarni odprli razstavo Zapisi, pisma in glasovi, ki je posvečena napisom, ki so jih na zidovih in vratih celic pustili ljudje, ki so bili zaprti v Rižarni, dalje njihovim pismom, pa tudi zvočnim pričevanjem preživelih. Prvič je na ogled dnevnik, v katerega si je Diego de Henriquez zapisal napise na stenah in vratih celic Rižarne, prvič si je mogoče prebrati tudi pisma Pina Robustija, Franca Uršiča in Antonia Stranija, na ogled pa je tudi partizanska zvezda, ki so jo po več desetletjih med izvajanjem konservatorskih in restavratorskih del decembra lani našli v eni izmed celic. Na 5. strani zgodovina Prof. Pirjevec o 2. svetovni vojni pri nas BAZOVICA - To sredo je v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici prof. Jože Pirjevec nadaljeval niz predavanj o novejši zgodovini. Tokrat je bilo na vrsti obdobje 2. svetovne vojne. Pirjevec je poudaril zlasti vlogo in položaj slovenskega naroda in ostalih slovanskih narodov v obdobju med letoma 1939 in 1945. V tem obdobju je na Slovenskem prišlo do razkolov, ki jih Slovenci še danes nismo premostili. »Storjenih je bilo veliko napak, ampak Slovenci ne bi bili to, kar smo, če se ne bi vse to zgodilo,« je menil predavatelj. Na 5. strani gorica - Ob stoletnici začetka vojne Spominska štafeta po zemlji in po vodi seznam unesco Prizadevanja za vpis bolnice Franja LJUBLJANA - Slovenska vlada je sprejela odgovor na poslansko pobudo Sama Bevka v zvezi z nadaljevanjem postopka vpisa partizanske bolnice Franje na seznam svetovne dediščine Unesca. Imenovala bo medresorsko skupino, ki bo pregledala obstoječe vpise in nato vladi predlagala posodobitev poskusnega seznama, kar bo podlaga za nadaljnje postopke za vpis na seznam. Na 2. strani Hrvat v kombiju prevažal 26 migrantov Na 2. strani Nova tržaška koordinacija SEL Na 4. strani Pešpot Rilke: varnost za princa le izgovor Na 4. strani Na Goriškem beležijo upad kaznivih dejanj Na 14. strani Umrl Michele Martina, goriški župan in politik Na 14. strani vencev. 9771124666007 2 Petek, 24. januarja 2014 ALPE-JADRAN / celovec - Včeraj slovesna podelitev 35. Tischlerjeve nagrade Nagrajenec župnik in kulturnik Stanko Trap CELOVEC - Stanko Trap (75), slovenski duhovnik in goreč kulturnik na Ziljski Bistrici, je včeraj na slovesnosti v Mohorjevi hiši v Celovcu prejel letošnjo, medtem že 35. Tisc-hlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Krščanska kulturna zveza. Nagrado, poimenovano po ustanovitelju NSKS in prvem ravnatelju Slovenske gimnazije v Celovcu dr. Jo-šku Tischlerju, je duhovnik, ki že 17 let upravlja več dvojezičnih župnij s 13 cerkvami prejel za dolgoletno ohranjanje slovenščine na skrajni jezikovni meji na Zili (in prej na Ko-stanjah na Osojskih turah). Na to sta še posebej opozorila tudi slavnostna govornika, Trapov duhovniški brat dekan Stanko Olip ter domačinka Pepca Druml. Oba sta izpostavila velike zasluge nagrajenca za obstoj slovenščine na Zili ne samo na cerkvenem področju, temveč tudi slovenskega narečja v vsakdanu. S svojo pokončnostjo je prepričal Zilane, da je slovenščina del njihove zgodovine, ki jo je treba spoštovati in ohraniti. Prav tako sta izpostavila prizadevanja nagrajenca, ki sicer izhaja iz okolice Pliberka v Podjuni, za ohranitev in preživetje slovenske kulture v tej dolini na zahodu slovenskega jezikovnega območja, ki sega od tro-meje med Avstrijo, Italijo in Slovenijo do Šmohorja. Nagrado sta mu na slovesnosti v nabito polni Tischlerjevi dvorani Mohorjeve v Celovcu izročila novi predsednik Krščanske kulturne zveze (KKZ) Janko Krištof in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentin Inzko, ki je tudi podpredsednik KKZ. Glasbeno so slovesnost olepšali Mešani pevski zbor Gorotan iz Šmihela na Pliber-kom ter tamburaši iz Zahomca. Na prireditvi pa je nastopila tudi zmagovalka letošnjega govorniškega natečaja Ana Lena Domej. (il) prej do novice avstrija - Razburjenje v Lončah ■I • «•v • • ■ »v* Nacisticni napis na hiši občinskega politika CELOVEC - Avstrijski politični tednik »News« je na hiši mestnega svetnika iz vrst ljudske stranke (ÖVP) iz Borovelj, ki ima hišo v Lončah na Štajerskem, odkril javno viden napis »Arbeit macht frei«. Napis je bil - v isti pisavi - nameščen v koncentracijskih taboriščih Sachsenhausen, Großrosen, Theresienstadt in Auschwitz I, v Dachauu pa so ga namestili po Hitlerjevem prevzemu oblasti. Na odkritje nacističnega napisa se je takoj odzval predsednik avstrijskega odbora Mauthausen Komitee Österreich Willi Mernyi, ki je spomnil, da so tovrstni, na videz nedolžni napisi, služili nacistom za poniževanje internirancev. Zato je napis v Lončah »v posmeh vsem žrtvam koncentracijskih taborišč in preživelim«, je še dodal.Boroveljski politik je povedal, da je hišo na Štajerskem kupil od svojega očeta leta 2010, da pa napisa doslej ni odstranil, ker ga spominja na očeta. Predsednik ljudske stranke na Koroškem, Gabriel Obernosterer, mu je medtem ukazal, naj takoj odstrani napis, kar se je baje tudi zgodilo. Tega pa ni storil leta 2011, ko je to od njega zahtevala občina Lonče ... (il) Stanko Trap www.primorski.eu1 slovenija - Odgovor vlade na poslansko pobudo Sama Bevka Nadaljevanje prizadevanj za vpis bolnice Franja na Unescov seznam LJUBLJANA - Slovenska vlada je sprejela odgovor na poslansko pobudo Sama Bevka v zvezi z nadaljevanjem postopka vpisa partizanske bolnice Franje na seznam svetovne dediščine Unes-ca. Imenovala bo medresorsko delovno skupino, ki bo pregledala obstoječe vpise in nato vladi predlagala posodobitev poskusnega seznama, kar bo podlaga za nadaljnje postopke za vpis na seznam. Partizanska bolnica Franja je bila leta 2000 uvrščena na poskusni seznam svetovne dediščine, leta 2001 pa je bila Centru za svetovno dediščino posredovana nominacija za vpis na seznam svetovne dediščine Unesca. Na podlagi negativnega mnenja ICO-MOS in pričakovane odločitve Odbora za svetovno dediščino je Slovenija leta 2003 nominacijo umaknila in si s tem zagotovila možnost za poznejšo morebitno obnovo postopka. Trenutne okoliščine glede možnosti za obnovo postopka določa več dejstev. Med ključne je mogoče šteti povodenj leta 2007, ki je skoraj v celoti uničila kulturni spomenik in ki je, kljub odlični obnovi, ki je požela strokovna priznanja ter ohranila priče-valnost tega izjemnega spomenika, odločilno vplivala na element avtentičnosti in integritete. Oba elementa sta ob kriterijih nujna za priznavanje izjemne univerzalne vrednosti, ki je pogoj za vpis na seznam svetovne dediščine, zato je najprej nujno ponovno ovrednotenje spomenika s tega vidika. Obenem so se od leta 2003 spreminjale operativne smernice za izvajanje Konvencije o varovanju svetovne naravne in kulturne dediščine, ki je podlaga za seznam svetovne dediščine. Odbor za svetovno dediščino je skupaj s Centrom za svetovno dediščino in njegovimi posvetovalnimi strokovnimi telesi (ICOMOS in IUCN) oblikoval vrsto strategij za izvajanje konvencije, ki pomembno vplivajo na odločitve v zvezi z vpisovanjem kulturnih spomenikov in naravnih vrednot na seznam svetovne dediščine. Partizanska bolnica Franja je še vedno vpisana na poskusni seznam svetovne dediščine pri Centru za svetovno dediščino, saj Slovenija do sedaj ni predlagala njenega umika. Slovenija je svoje vpise na omenjeni seznam, ki je predpogoj za pripravo nominacije, spreminjala glede na dosedanje postopke nominacij. Kot predlagateljica serijske transancionalne nominacije Dinarski kras skupaj z Italijo, Hrvaško, BiH, Črno goro in Srbijo je udeležena v pilotskem projektu za uravnotežen in verodostojen seznam svetovne dediščine. V sodelovanju s Češko je v igri nominacija arhitekturnih in urbanističnih del arhitekta Jožeta Plečnika. Za obe nominaciji bo v prihodnjih mesecih pripravljeno gradivo za vpis na poskusni seznam, pri čemer bo treba hkrati izvesti tudi pregled in posodobitev obstoječih vpisov. Ustrezno bosta spremenjena tudi vpisa Fužinskih planin v Bohinju in Klasičnega krasa, ki sta na tem seznamu od leta 1994. Italijan po pomurski avtocesti s 193 km na uro MARIBOR - Mariborski policisti so pri včerajšnjem dopoldanskem opravljanju nadzora prometa na pomurski avtocesti s službenim vozilom policije, ki ima vgrajen sistem Provida, pri prehitri vožnji ujeli 50-letnega voznika osebnega avtomobila iz Italije. Ta je na mokri in spolzki avtocesti v bližini Cerkvenjaka vozil s povprečno hitrostjo 193,38 kilometra na uro. Na omenjenem odseku je najvišja dovoljena hitrost omejena na 110 kilometrov na uro. Italijan prav tako ni vozil na predpisani varnostni razdalji ter je vseskozi vozil po prehi-tevalnem pasu, zato so mu policisti, potem ko so ga varno ustavili, izdali plačilni nalog z globo v višini 1550 evrov in mu pripisali devet kazenskih točk. Danes močna burja in sneg LJUBLJANA - Danes bo v Sloveniji zapihala močna burja, ki bo na izpostavljenih mestih dosegala do okoli 120 kilometrov na uro, opozarjajo na agenciji za okolje. Večji del države bo zajelo tudi sneženje, ki bo do jutri zjutraj ponehalo. Največ snega, do 30 centimetrov, bo danes predvidoma zapadlo v vzhodnem delu Notranjske, na Kočevskem in v Beli krajini. Na Primorskem bo deževalo. Temperature bodo od -1 do 2, na Primorskem do okoli 8 stopinj. V noči na soboto bodo padavine ponehale, v soboto čez dan se bo delno zjasnilo. Burja bo popoldne oslabela. V nedeljo bo na jugu in vzhodu Slovenije deloma jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Burja, ki bo predvidoma najmočnejša od poldneva do sobotnega jutra, bo ob morju dosegala hitrosti do okoli 80 kilometrov na uro, opozarjajo vremenoslovci. V soboto čez dan bo burja postopoma slabela, a bo vetrovno tudi drugod po državi. Slovenski predstavnik za Eurosong bo izbran na Emi LJUBLJANA - Letošnji slovenski predstavnik za Pesem Evrovizije bo izbran na tekmovanju Ema. Svojega najljubšega izvajalca bodo s telefonskim glasovanjem izbrali gledalci istoimenske oddaje, ki bo v soboto, 8. marca, ob 20. uri na 1. programu Televizije Slovenija. Izvajalce in avtorje skladb bo prek internega izbora predhodno izbrala RTV Slovenija. nezakonito priseljevanje - 60-letni Hrvat končal v priporu V kombiju prevažal 26 ilegalnih migrantov ILIRSKA BISTRICA - Policisti so prejšnji četrtek med Sviščaki in Ilirsko Bistrico zaustavili vidno obteženo tovorno vozilo hrvaških registrskih tablic. Za volanom je bil 60-letni hrvaški državljan, ki je prevažal 26 tujcev različnih narodnosti, od katerih ni noben izpolnjeval pogojev za vstop v državo. Zoper Hrvata je preiskovalni sodnik že odredil pripor. Nekaj ur prej so policisti Policijske postaje Ilirska Bistrica po prejemu obvestila o zapuščenem kombiniranem vozilu pri planinskem domu na Sviščakih našli zapuščeno vozilo brez registrskih tablic in s predrtimi prednjimi pnevmatikami. Vozilo je bilo zaklenjeno, v njem pa so policisti opazili hrvaški registrski tablici, na tleh tovornega dela vozila pa so bili ostanki hrane. Ker je obstajal sum, da so vozilo uporabili storilci za prevoz ilegalnih migrantov in da so ti še vedno v bližini, so policisti skupaj s koprskimi kriminalisti na območju Sviščakov postavi- li več zased, so včeraj sporočili s koprske policijske uprave. Pozno popoldne je patrulja Policijske postaje Ilirska Bistrica na regionalni cesti med Sviščaki in Ilirsko Bistrico opazila tovorno vozilo , ki je peljalo s Svišča-kov proti Ilirski Bistrici in je bilo vidno obteženo. Vozilo so policisti zaustavili in v tovornem delu odkrili 26 tujcev, in sicer dva državljana Kosova, pet državljanov Sirije, osem Eritrejcev, po štiri Alžirce in Ni-gerijce, dva državljana Sudana in enega Turka. Nihče od njih ni izpolnjeval pogojev za vstop in prebivanje v Sloveniji oz. EU. Policisti so ugotovili še, da je Nemčija zoper 60-letnega voznika izrekla veljaven ukrep prepovedi vstopa v Schengen. Prijeti ilegalci so po ugotovitvah policije nedovoljeno vstopili v Slovenijo iz Hrvaške na območju Gomancev s kombiniranim vozilom, nato pa so zaradi predrtih pnevmatik obstali na območju Sviš-čakov. V bližini zapuščenega kombija so se skupaj skrili v gozdu in počakali, da so jim do zdaj neznani sostorilci pripeljali drugo kombinirano vozilo in ga pustili na dogovorjenem mestu dva kilometra stran ter o tem obvestili 60-letnega Hrvata. Ta je nato prevzel vozilo in vanj vkrcal ilegalne prebežnike ter jih odpeljal v smeri Ilirske Bistrice, ko so ga ustavili policisti. Za pot so ilegalni migranti plačali tudi do 3500 evrov po osebi. Hrvatu so zaradi utemeljenih razlogov za sum sostorilstva pri kaznivem dejanju prepovedanega prehajanja preko meje ali ozemlja države, zaradi zbiranja obvestil in dokazov ter obstoja pripornih razlogov odvzeli prostost. Po zaključenem postopku so ga kriminalisti v soboto privedli k preiskovalnemu sodniku, ta pa je po opravljenem zaslišanju za Hrvata odredil pripor. Razen enega ilegalnega prebežnika, ki je podal prošnjo za mednarodno zaščito, so preostale ilegalce vrnili hrvaškim varnostnim organom. V kombiju seje stiskalo kar 26 migrantov Lani so na območju PU Koper obravnavali 544 ilegalnih migrantov. V večini primerov so bili v manjših skupinah, večjih skupin pa policisti lani niso odkrili. V zadnjih dveh mesecih pa so skupaj s sosednjimi varnostnimi organi obravna- pu koper vali več skupin, v katerih je bilo več kot 20 ilegalnih migrantov. Tako so decembra v Repnu prijeli skupino 28 Afričanov in Azijcev, v začetku januarja pa v Zeja-nah na Hrvaškem 30 Afričanov, navajajo na policiji. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 355. januarja 2014 3 nova volilna zakonodaja - Za izvolitev parlamentarca Slovenska stranka (ali lista) mora dobiti 20 odst. glasov Poslanec Francesco Sisto RIM - Predlog nove volilne zakonodaje, ki je začel svojo pot v pristojni poslanski komisiji, je glede narodnih manjšin skoraj povsem enak sedanjemu zakonu (t.i. porcellum-svinjarija). Za izvolitev svojega poslanca mora slovenska stranka (ali lista) v določenem volilnem okrožju zbrati najmanj 20 odstotkov glasov, isto določilo po novem velja tudi za senat, ki naj bi sicer prej ali slej postal neke vrste senat avtonomij brez direktnih zakonodajnih pristojnosti. Furla-nija-Julijska krajine bo za poslansko zbornico razdeljena v več okrožij (govori se o skupnem tržaško-goriškem okraju), kaj bo s senatnimi okrožji pa še ni jasno. Ustava določa, da morajo biti senatorji izvoljeni na deželni ravni. Predsednik poslanske komisije Francesco Sisto (Forza Italia) je glede naše dežele in slovenske manjšine dobesedno prepisal volilni zakon iz leta 2005. Gre za 20-odstotni volilni prag za manjšinsko stranko ali listo, ki za Slovence na volitvah 2006, 2008 in 2013 ni imel praktičnih učinkov. In to iz dveh razlogov. Prvič, ker na teh volitvah ni sodelovala nobena slovenska stranka in drugič, tudi če bi sodelovala, ne bi uspe- Poslanska zbornica naj bi še pred koncem tega meseca odobrila novo volilno zakonodajo ansa la preseči 20-odst. volilne meje. Vrh vsega še v poslanskem okrožju, ki je s t.i. zakonom porcellum - isto kot za senat - zaobjemal območje celotne dežele FJK. Z manjšimi volilnimi okrožji bi se možnosti kandidatov slovenske stranke gotovo povečale, a ne v takšni meri, da bi lahko slovenska lista presegla 20-odst. prag. Stranka Slovenska skupnost je na parlamentarnih volitvah 2006 podprla poslansko kandidaturo Miloša Budina, na dveh poznejših zaporednih volitvah pa nato aktualno poslanko Demokratske stranke Tamaro Blažina. Južna Tirolska morda z več parlamentarci Tridentinska-Južna Tirolska tudi v novem zakonskem predlogu predstavlja izjemo. Medtem ko bodo poslanci v drugih deželah izvoljeni s proporcionalnim sistemom, bodo v bocenski in tridentinski pokrajini parlamentarci še naprej direktno izvoljeni v posameznih okrožjih, dejansko z večinskim volilnim sistemom. Na deželni ravni bo še naprej devet volilnih okrajev. drzava-dezela Riccardo Illy predsednik komisije RIM - Riccardo Illy je bil včeraj po pričakovanju izvoljen za novega predsednika paritetne komisije med italijansko državo in Deželo Furlanijo-Ju-lijsko krajino. Umestitvene seje nove komisije sta se udeležila minister za odnose z deželami Graziano Delrio in predsednica deželnega odbora FJK Debora Serracchiani. Illy je že takoj po imenovanju za člana komisije s strani deželne vlade pojasnil, da si predsedstvo ne zamišlja kot politično funkcijo, temveč kot strokovni doprinos pri prizadevanjih za izboljšanje odnosov med Rimom in FJK. Illy je bil svoj čas župan Trsta, nato poslanec v italijanskem parlamentu in v obdobju 2003-2008 prvi direktno izvoljeni predsednik FJK. Novi komisiji in njenemu predsedniku je minister Delrio zaželel dobro delo za skupno ko-risto, kar je naredila tudi predsednica Serracchiani. Zakonodajalca skrbi parlamentarno zastopstvo italijanske skupnosti, ki je na Južnem Tirolskem v manjšini. Zato je v zakonski predlog vključil možnost »presežnih« parlamentarnih mandatov (proporcionalni sistem), ki vsaj na papirju odpirajo možnost dodatnih parlamentarcev z območja Bo-cna in Trenta. 20-odstotni volilni prag za manjšinske stranke vsekakor velja tudi za Južno Tirolsko. SVP, zbirna stranka Nemcev in Ladincev, v vseh okrožjih vedno močno preseže 20-odst. mejo, še dodatno moč pa ji nudi volilna povezava z Demokratsko stranko. Volilni prag pa nasprotno ustvarja hude težave nemškim strankam desno od SVP. Iz Aoste še naprej en poslanec in en senator Dolina Aosta bo še naprej, kot doslej, izvolila v Rim enega poslanca in enega senatorja. Tudi v tej deželi velja južnotirolska izjema enega samega deželnega volilnega okraja, v katerem zmaga tisti, ki dobi največ glasov. S.T. politika - Tržaški tajnik Štefan Čok »DS ne sme zapostavljati območij Trsta in Gorice« TRST - »Stara« ali »nova« politika? Tako lahko obnovimo politični problem, ki ga ima deželna Demokratska stranka po mnenju tržaškega tajnika Štefana Čoka glede vprašanja novega deželnega tajništva. »Mogoče bi bilo bolje, če bi opustili slovarske razprave in priznali, da "nov" pristop pomeni razumeti, kaj res potrebuje naša stranka. Verjetno je lažje igrati na zoperstavljanju kot na poenotenju, lažje je zmagati preko spora kot preko dialoga, med komponentami in ozemlji. Vprašanje deželnega tajništva se spremeni iz konfrontacije v bojno polje, prej na imenih kot na vsebinah,« piše Čok v izjavi za tisk. Po njegovem je treba upoštevati dva elementa: treba je identificirati profil, ki lahko v največji meri zedini DS, in lahko tako v največji meri predstavlja neko deželno vizijo. »Deželna vizija mora upoštevati goriško in tržaško območje, ki je tako z glasovanjem na političnih kot predvsem na deželnih volitvah pokazalo, da največ pričakuje od leve sredine. V obeh primerih je leva sredina zmagala v goriški in tržaški pokrajini, to sta območji, ki so ju prejšnje uprave močno zanemarile in ki ravno zaradi tega gledajo s pozornostjo na delovanje leve sredine in DS.« »Ne« nekritični delitvi po ozemljih, a »da« kongresu, ki naj upošteva potrebo, da predstavlja celotno deželno ozemlje, vključno z Goriško in Tržaško, v nasprotnem primeru bo oškodovana sama Demokratska stranka in takrat ju ne bosta rešila niti izraza »stara« niti »nova« politika, še piše v sporočilu Čok. www.primorski.eu Slovenski politiki ne uživajo velikega zaupanja Nezaupanje v politiko in v politike je doma v Italiji in v Sloveniji, očit- ' no pa tudi v slovenski manjšini, ki ni noben »otok sredi razburkanega morja«, kot so do pred kratkim zmotno menili nekateri. Da je tako, kaže tudi rezultat naše spletne ankete, v kateri smo postavili vprašanje, ali politikom slovenske narodnosti bolj zaupate kot politikom na državni ravni. Skoraj 60 odstotkov sodelujočih v anketi je odgovorilo, da ne, 35 odst. pa jih je odgovorilo, da politikom slovenske narodnosti bolj zaupa kot njihovim kolegom na državnem nivoju. Naše ankete nimajo statistične, da ne govorimo znanstvene, veljave, so pa pokazatelj nekega razpoloženja, včasih tudi čustvenega, o katerem se je vredno zamisliti tudi med Slovenci v Italiji. Politika v našem ožjem in širšem okolju ne preživlja lepih trenutkov, zaupanje vanjo strmo pada. In to ne po krivdi spletnih anket. Res pa je tudi, da vsi politiki niso enaki ter da se nekateri bolj, drugi manj, trudijo za javno dobro. spletna anketa luka koper - Podatki za lansko leto Pretovorili le malenkost manj kot 18 milijonov ton različnega blaga Da Ne Ne vem 36% (56) 59% (88) 0 5% (8) Ali politikom slovenske narodnosti v Italiji bolj zaupate kot politikom na italijanski državni ravni? KOPER - V Luki Koper so lani pretovorili malenkost manj kot 18 milijonov ton različnega blaga, kar je za nekaj manj kot odstotek več kot predlani, je razvidno iz podatkov, ki jih je družba objavila včeraj. Ob koncu leta 2012 so v luki neuradno ocenjevali, da so presegli mejnik 18 milijonov ton. Ostaja pa rekord pri pretovoru kontejnerjev. Luka Koper je prek spletnih strani Ljubljanske borze objavila, da je pretovor dosegel 17.999.662 ton, potem ko je bil lani pri 17.880.692 tonah. Rast pretovora je edino slovensko pristanišče zabeležilo pri generalnih tovorih (za 15 odstotkov) in pri kontejnerjih (za 11 odstotkov), medtem ko je glede na leto 2012 upadel pretovor avtomobilov (za dva odstotka), sipkih in razsutih tovorov (za štiri odstotke) in tekočih tovorov (za 11 odstotkov). Luka Koper je lani prvič v zgodovini pretovorila več kot 600.000 kontejnerjev. Skupaj je tako pretovor znašal 600.441 kontejnerjev, kar je pet odstotkov več kot predlani. V tonah je pre-tovor kontejnerjev dosegel skoraj 5,85 milijona. Za letos so po navedbah Luke Koper napovedi analitikov za kontejnerski promet pozitivne. Za luko relevanten promet na relaciji Azija - Evropa naj bi se tako bistveno povečal. Na relaciji Azija - Sredozemlje za 10,2 odstotka, na relaciji Azija - Severna Evropa pa za 4,3 odstotka. V luki so ob tem pretovorili 463.375 avtomobilov, kar je tri odstotke manj kot v letu 2012. Skupni prihodki matične družbe so lani dosegli 136,8 milijona evrov, kar je tri odstotke nad ravnjo iz leta 2012. Najbolj so se okrepili prihodki od pretovora kontejnerjev (za 17 odstotkov), Lani so v Kopru prvič pretovorili več kot 600 tisoč kontejnerjev za šest odstotkov višji so bili prihodki od tekočih tovorov, za tri odstotke pa so šli navzgor prihodki od pretovora generalnih to-vorov.Nižji kot lani so bili prihodki od pretovora sipkih in razsutih tovorov (za šest odstotkov) in avtomobilov (za sedem odstotkov). Petek, 24. januarja 2014 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu politika - Predstavitev nove pokrajinske koordinacije SEL Svoje vrednote želijo še naprej uveljavljati devin - Zaprtje Rilkejeve pešpoti Je varnost le izgovor? Ocena občinskega odbornika Andreja Cunje Rilkejeva pešpot ni zaprta zaradi varnostnih razlogov! To je včeraj potrdil devinsko-nabrežinski odbornik za javna dela Andrej Cunja. Obregnil se je na govorice, po katerih naj bi princ Thurn und Taxis zaprl dostop na del Rilkejeve pešpoti, ki je v njegovi lasti, zaradi varnostnih razlogov. Ne bi hotel, da bi se komu med sprehodom kaj zgodilo, in bi moral potem on odgovarjati za nastalo, je izjavil pred meseci ob zaprtju pešpoti. Odbornik Cunja je zadevo pojasnil malce drugače. 1. aprila lani je bilo na sedežu tržaške pokrajine srečanje o »usodi« Rilkejeve pešpoti, potem ko je zapadla konvencija, po kateri je pokrajina upravljala območje. Sestanka so se udeležili predsednica pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, pokrajinska od-bornica za proračun Mariella De Francesco, princ Thurn und Taxis, devinsko-nabrežinski župan Vladimir Kukanja in Cunja. Princ je za nadaljnje odprtje pešpoti iznesel dva predloga: oddajo v najem ali odkup celotnega zemljišča. Oddaja v najem ni prišla v poštev, ker bi predstavljala potrato javnih sredstev. Za odkup nista imeli niti pokrajina niti občina dovolj sredstev. Slednji bi bil možen s posredovanjem dežele, za Andrej Cunja arhiv kar pa bi bil potreben dolg birokratski postopek. Zato so predstavniki pokrajine in občine predlagali princu začasno podaljšanje iztekle koncesije za nadaljnjih šest mesecev ali leto, da bi na ta način preprečili zaprtje pešpoti. Istočasno bi si javni upravi prevzeli odgovornost za vse, kar bi se morebiti zgodilo na pešpoti, tako bi bil devinski princ izvzet vsake odgovornosti. Princ je ta predlog zavrnil, je poudaril Cunja. Tako se je zgodilo to, kar je bilo pričakovati. Postopek na deželi za odkup zemljišča se je zavlekel, pešpot pa je zaprta, kar predstavlja - s turističnega in gospodarskega vidika - precejšnjo škodo za celotno območje, je ugotovil odbornik Cunja. M.K. devin-nabrežina - Razprava na sredini občinski seji Devin: pripombe k novim gradnjam Načrt za novo stanovanjsko naselje v Piščen dolu je vložil Eugenio Pahor - Predvideva tudi krožišče ob vhodu v Devin iz Tržiča Še naprej uveljavljati vrednote, kot so vključevanje, dialog, enakost in pravičnost: to želi nova pokrajinska koordinatorka stranke Svoboda, ekologija, levica Sabrina Morena, ki je na včerajšnji tiskovni konferenci na sedežu SEL v Trstu predstavila novo strankino koordinacijo. Slednjo poleg Morene sestavljajo še Julia Alikaj, Rita Auriemma, Marcello Bergamini, Marino Sossi in Fulvio Vallon, medtem ko so za blagajnika izvolili Fabia Vallona, za komuniciranje pa skrbi Debora Desio. V novi strankini koordinaciji ostaja prejšnji koordinator Fulvio Vallon, v njej pa je nekaj novih članov, kot npr. mlada albanska priseljenka Julia Alikaj, ki je, kot je sama povedala, predstavnica generacije prekernih delavcev. Zato se namerava boriti zanje ter npr. za uvedbo minimalnega zajamčenega dohodka. V novi koordinaciji so želeli ovrednotiti tudi krajevne upravitelje, zato so v njej sama Sabrina Morena in Marcello Bergamini, ki sedita v pokrajinskem svetu, ter tržaški občinski svetnik Marino Sossi. Drugače, je dejala Morenova, želi SEL poglobiti dialog z drugimi političnimi silami ter z gibanji in združenji, ki delujejo na teritoriju, s čimer želijo podpirati sodelovanje občanov preko dela strankinih forumov, ki so posvečeni pravicam, delu, znanju in sociali. Nova koordinatorka jemlje svojo funkcijo kot veliko čast, a tudi kot breme in izziv ter veliko odgovornost, do katere prihaja v zelo posebnem trenutku, kjer bo treba skušati ohraniti treznost, trdnost in uravnovešenost. Vrednote vključevanja, dialoga, enakosti in pravičnosti želi uveljavljati v politikah občinskih in pokrajinske uprave v sodelovanju z zavezniki v le-vosredinski večini. Pri tem je Morenova omenila tudi pozornost do ozemlja in manjših občin, zanima jo še poglobiti dialog in ovrednotiti slovensko narodno skupnost, prav tako se bo SEL še naprej zavzemala za energetsko prekvalificiranje Trsta, za preureditev predmestij, da se ljudje ne bi čutili zapuščene, ampak del neke solidarne skupnosti. Stranka se bo zavzemala tudi za zavarovanje šol in teritorija ter za ovrednotenje kmetijstva. Sabrina Morena se bo skupaj z drugimi petimi tržaškimi delegati udeležila vsedržavnega kongresa SEL, ki je zanjo temeljnega pomena glede dialoga z ostalimi političnimi silami in zlasti z Demokratsko stranko. Zadnje poteze novega tajnika DS Mattea Renzija jih namreč ne pre- pričajo, zlasti se SEL ne strinja s predlogom novega volilnega zakona, saj gre v smer izključevanja manjših strank, kot je SEL, ki je v tem času dala zelo pomemben doprinos, saj lahko naveže dialog z raznimi gibanji na državnem ozemlju. Spregovoril je tudi novi blagajnik Fa-bio Vallon, ki je opozoril, da SEL ni boga- Devinsko-nabrežinski občinski svet je na sredini seji odobril sklep o pripombah in ugovorih k načrtu za gradnjo nove stanovanjsko-poslovnega območja pri Devinu. Urbanistični postopek je bila začela že prejšnja, Retova uprava. Novo stanovanjsko območje se nahaja med državno cesto št. 14 in hitro cesto, med nekdanjo trgovino pohištva Arcobaleno in zelenimi bloki v smeri proti Ribiškemu naselju. Domačini mu pravijo Piščen dol. Območje je zapuščeno, tu naj bi - po načrtu, ki ga je izdelal inž. Loris Borean, zrastlo šest 8 metrov visokih poslopij in večje poslopje za trgovske dejavnosti (ali bazen), predvidena pa je tudi ureditev kro-žišča za vhod v Devin iz Tržiške smeri. Občinski svet je načrt sprejel marca 2012, nova Kukanjeva uprava pa je ocenila, da bi moral predlagatelj načrta Eugenio Pahor priložiti tudi presojo o vplivu na okolje, kar pa ni šlo Pahorju v račun, tako je vložil priziv na deželno upravno sodišče. Postopek se je zavlekel, medtem so imeli občani in društva možnost do pripomb in ugovorov k načrtu. Rok za predstavitev le-teh je zapadel avgusta 2012. Predstavljenih je bilo devet ugovorov, o katerih je tekla razprava na sredini občinski seji. Pripomba predsednika Odbora Rilke Simoneja Napolitana je bila zavrnjena, ker se je nanašala na načrt za trgovsko področje, ne pa na urbanistični načrt. Pripomba Massima Romite je bila delno sprejeta (nanašala se je na ureditev kro-žišča); delno je bila sprejeta tudi pripomba vaščanov Štivana (v njihovem imenu jo je predložil Lucijan Kocman), ki zahtevajo namestitev protihrupne zaščite ob Pri SEL nameravajo še naprej posvečati pozornost prekernim delavcem, vrednotenju teritorija, predmestjem, kmetijstvu in slovenski narodni skupnosti foto damj@n ta stranka, denar prihaja iz članarin posameznih članov in prispevkov izvoljenih predstavnikov, kar omogoča upravljanje sedežev v Trstu in Miljah ter vodenje volilne kampanje in drugo dejavnost. Vallo-nova prva obveza bo javna predstavitev strankine bilance, kar naj bi se zgodilo do srede februarja. (iž) hitri cesti, medtem ko so svetniki zavrnili drugo pripombo vaščanov Štivana. Ti so izrazili nasprotovanje novemu naselju, ker menijo, »da je na občinskem ozemlju na voljo že dovolj bivališč, veletrgovin in nakupovalnih središč.« Pripomba je bila zavrnjena, ker je bila opredelitev načrta vključena že v varianto prostorskega načrta iz leta 2000. Zavrnjene so bile nadalje pripombe združenja Italia nostra. Eugenio Pahor je zahteval črtanje popravka, ki predvideva vključitev »v urbano opremo pločnike vzdolž državne ceste št. 14 do cestarske hiše v smeri Tržiča in do obstoječega prehoda za pešce (v bližini gozdarske hiše) v smeri Trsta z namestitvijo semaforja na klic.« Pač pa je občinski svet sprejel drugo Pahorjevo pripombo, s katero »vlagatelj izjavlja, da je pripravljen izvesti povezavo z bodočo občinsko kanalizacijo.« Nazadnje je bila sprejeta še pripomba, s katero je podjetje AcegasAps prosil »za srečanje in ogled na mestu z namenom, da se podrobno preučijo trasa in križanja z vodovodno cevjo, ki je glavni dovod pitne vode za Trst in tudi Sesljan in Devin.« Občinski svet je soglašal z mnenjem, da je srečanje z upravo, ki ga je predlagala družba Kraški vodovod, primerno. M.K. devin-nabrežina - Udeležba občine na turističnem sejmu Promocija na Dunaju Odbornik Cunja: »Velik odziv avstrijskih operaterjev, sodelovanje je stalo občino le tisoč evrov« Levosredinska devinsko-nabrežinska občinska uprava ne zanemarja turistične promocije, kot ji to očita desna sredina. Najlepši dokaz o pozornosti, ki jo Kukanjev odbor posveča promociji občinskega ozemlja, predstavlja sodelovanje na osrednjem avstrijskem turističnem sejmu, ki je potekal na Dunaju od 16. do 19. januarja. Občina je bila soudeležena s kioskom v sodelovanju s šestimi tržaškimi hoteli ter z dolinskim vinskim in oljkarskim podjetjem Vitjana Sancina. »Udeležba je bila zelo pozitivna, saj predstavlja Avstrija pomembno tržišče za turistični priliv v naše kraje. Avstrijski operaterji so se pri nas pozanimali za naše usluge, predvsem jih je zanimala ponudba novega naselja Portopiccolo v Se-sljanskem zalivu, pa tudi kraško ozemlje in njegovi proizvodi,« je ocenil občinski odbornik za turizem Andrej Cunja, ki je ob tem pikro pripomnil: »Sodelovanje na sejmu je stalo občino pičlih tisoč evrov, ostalih 500 je prispevalo podjetje Portopic-colo. Prejšnja uprava je plačevala mastne vsote za sodelovanje na milanskem sejmu BIT, ki pa je bilo dejansko brez odziva.« M.K. / ŠPORT Petek, 24. januarja 2014 5 dan spomina na holokavst - Odprtje razstave o zapisih, pismih in pričevanjih o Rižarni Po desetletjih so v celici našli partizansko zvezdo Zapisi, grafiti, pisma, dnevniki in tudi partizanska zvezda, ki se je kakih sedemdeset let nahajala v eni od celic, odkrili pa so jo komaj decembra lani, ko so čistili in restavrirali zloglasne celice Rižarne. Zdaj je vse to zabeleženo v okviru razstave z naslovom Zapisi, pisma in glasovi: sledovi žrtev in preživelih Rižarne, ki so jo včeraj popoldne odprli v tem zloglasnem bivšem nacističnem taborišču v okviru tržaških pobud ob bližnjem dnevu spomina na holokavst, ki ga bomo obhajali v ponedeljek. Na razstavi, ki jo prirejajo muzej Ri-žarne, združenje bivših deportirancev ANED in Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico in njenim odsekom za zgodovino, so na ogled napisi, ki so jih na zidovih in vratih celic v Rižarni pustili zaporniki, dalje njihova pisma, pa tudi pisna in zvočna pričevanja preživelih, vse to pa so postavili raziskovalca Dunja Na-nut in Franco Cecotti ter direktor Rižarne Francesco Fait, ki so med drugim lahko črpali vire iz pričevanj preživelih, ki jih hranijo pri zgodovinskem odseku NŠK in v arhivu Albina Bubniča. Poleg tega je prvič na ogled dnevnik Diega de Henriqueza, v katerega si je prepisal napise in grafite, ki so jih zaporniki pustili na zidovih in vratih celic in so jih potem zbrisali. Prav tako si je mogoče tudi prvič prebrati pisma zapornikov Pina Robustija, Franca Uršiča in Antonia Stranija, na ogled pa so še nekateri predmeti, ki so jih našli med izvajanjem lanskih decembrskih konservatorskih in restavratorskih del, med temi tudi že ome- Prvič je na ogled tudi dnevnik, v katerega si je Diego de Henriquez zapisal napise v Rižarni pred njihovim izbrisom foto damj@n njena partizanska zvezda. Na včerajšnjem odprtju je tržaški občinski odbornik za okolje Umberto Laureni poudaril pomen take razstave spričo tveganja, da spomin postane prazen obred. Po besedah predsednika deželnega sveta Fur-lanije Julijske krajine Franca Iacopa so avtorji zapisov v kraju, kjer se je skušalo izbrisati človeško identiteto in dostojanstvo, poslali sporočilo obstoja in upanja, razstava pa je pomembna za krepitev družbe in odgovornega državljanstva. Podpredsednik odbora za Rižarno Tristano Matta pa je poudaril, kako s pričujočo in drugimi razsta- vami in pobudami Rižarna ni več samo kraj spomina, ampak kraj, ki je sposoben interakcije z mestom, saj je s posredovanjem tega, kar se je med prebivalci govorilo in vedelo, začela bolje dokumentirati samo sebe, kar pomeni kakovostni skok. Spregovorila sta tudi Dunja Nanut, ki se je zahvalila vsem sodelujočim ustanovam, in Francesco Fait, ki je spomnil, kako so na razstavi na ogled t.i. primarni viri, ki so sad dogajanja in dejanj ljudi, se pravi dejstva. Razstava, ki bo na ogled do 2. junija vsak dan med 9. in 19. uro, pa ni edina pobuda v okviru počastitve dneva spomina na holokavst, saj bo v teh dneh vrsta kulturnih, gledaliških, glasbenih in izobraževalnih srečanj, osrednja svečanost bo v ponedeljek ob 11. uri v Rižarni, že prej, ob 9. uri pa bodo pri koronejskem zaporu položili venec k obeležju, ki spominja na reškega kvestorja Giovannija Palatuccija, ki je umrl v taborišču Dachau, ob 9.30 pa bo s koronejskega zapora krenil tihi sprevod bivših deportirancev do železniške postaje, kjer bodo ob 10. uri položili venec k obeležju, ki spominja na deportirance, ki so jih s te postaje z vlaki prepeljali v nacistična taborišča. (iž) fleksibilnost Delavske zadruge: dogovor s sindikati Vodstvo Delavskih zadrug (Cooperative Operaie) je v sredo popoldne po večurnem pogajanju doseglo dogovor s sindikati, ki uvaja mobilnost samo na prostovoljni podlagi. V ta namen bo postopek mobilnosti stekel samo za tiste uslužbence, ki se bodo za to sami odločili, in to za največ 35 delovnih mest. Poleg tega obsega v sredo doseženi dogovor še drugi dve točki. Potrdili so namreč zamrznitev podeljevanja delovnih nagrad za naslednji dve leti, obenem pa dogovor uvaja t.i. »polivalenco« oz. režim fleksibilnosti na delovnem mestu, na podlagi katerega bodo uslužbenci, poleg svojih glavnih nalog, na istem delovnem mestu lahko opravljali tudi vrsto drugih dejavnosti. Vodstvo zadrug in sindikati se bodo ponovno sestali čez štiri mesece, da preverijo, koliko uslužbencev se je odločilo za mobilnost. Ob dosegu dogovora je svoje zadovoljstvo izrazil generalni direktor Delavskih zadrug Pier Paolo Della Valle, za katerega je doseženi dogovor sad prizadevanja in čuta odgovornosti vseh vpletenih strani in omogoča zadrugam, da na prihodnost lahko gledajo s sodobnejšo organizacijo dela, ki je primernejša za trenutno gospodarsko konjunkturo. policija - Aretacija Zaradi »starih grehov« trije za zapahi Pripadniki tržaške obmejne policije so v prejšnjih dneh pri Fernetičih aretirali tri romunske državljane. Gre za 24-letnega I.C.H., 35-letnega G.Z. in 50-letnega A.S.: prva dva morata prestati zaporno kazen, na katero ju je obsodilo italijansko sodstvo, za tretjega pa je bil odrejen pripor. I.C.H.-ja je svojčas rimsko sodišče obsodilo zaradi poškodovanja javnih poslopij: septembra lani je rimsko tožilstvo odredilo aretacijo, mladenič pa je bil na tem, da zapusti državo. Italijo je hotel zapustiti tudi G.Z., ki so ga iskali od leta 2009, moški pa mora prestati še skoraj leto dni zapora v okviru kazni, na katero ga je bilo zaradi izkoriščanja prostitucije obsodilo sodišče v Turinu. Nekoliko drugačna je zgodba A.S.-ja, ki so ga aretirali, medtem ko se je vračal v Italijo, kjer prebiva. Pred šestimi meseci je sodišče v Rimu zanj odredilo pripor zaradi kraje. Vsi se zdaj nahajajo v koronejskem zaporu. Zaplenjena oblačila v dobrodelne namene Tržaška krajevna policija je v lanskem decembru in letošnjem januarju Fundaciji Luchetta-Ota-D'Angelo-Hrovatin in tržaški škofijski Karitas darovala večjo količino zaplenjenih oblačil. Vsega skupaj gre za 770 kosov oblačil, pri čemer so Fundaciji Luchetta darovali 329 majic, 26 majic brez rokavov, 27 parov moških in 18 parov ženskih nogavic, pet parov moških spodnjic, tri pare rokavic in en pas, Karitas pa 277 majic, 3 majice brez rokavov, 24 parov nogavic in 57 dežnih plaščev. bazovica - Drugo iz niza predavanj prof. J. Pirjevca Druga svetovna vojna je Slovence usodno zaznamovala Druga svetovna vojna je Slovencem prinesla marsikaj. Veliko je bilo krutosti, veliko napak, veliko strahu in veliko izgub. Vsemu temu pa gre pristaviti še borbenost za lastno državo in vero v revolucijo. V sredo, 22. t. m., je v polni dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici profesor Jože Pir-jevec nadaljeval niz predavanj o novejši zgodovini. Tokrat je bilo na vrsti obdobje druge svetovne vojne, 29. januarja pa bo ob 19.45 še zadnje predavanje, na katerem bo spregovoril o povojnem obdobju. Pirjevec je poudaril zlasti vlogo in položaj slovenskega naroda in ostalih slovanskih narodov v obdobju med letoma 1939 in 1945. Konec tridesetih let smo bili še vedno razklani: delili smo se na katolike, liberalce, med katerimi je bilo veliko intelektualcev, krščanske so-cialce, ki so se zbirali okrog Edvarda Kocbeka, in komuniste, ki jih na začetku ni bilo veliko. Med vojno so v balkanskem prostoru razne ideologije, ki so imele pred sabo različne cilje, oblikovale kompleksno politično sceno. Pri nas se je najbolj razširilo partizanstvo, s katerim smo Slovenci začeli graditi novo državo. »Imeli smo partizansko šolstvo, dnevnik, znamke, zelo razširjeno administracijo ... Iz vsega tega se je začela graditi nova Jugoslavija, v kateri naj bi imeli vsi narodi pravico do samostojnosti in odcepitve. Edini, ki so med slovanskimi narodi takrat govorili o bratstvu, so bili komunisti.« Slovence je takrat močno zaznamoval razkol med Cerkvijo in delom buržoazije, ki sta začela sodelovati z Italijani, in komunisti, ki so se borili proti okupatorju: »Ta razkol je še danes med nami.« Leta 1945 so partizani osvobodili Trst. Istega leta naj bi se vojna zaključila. Kaj pa se je dogajalo pri nas v obdobju takoj po vojni, ki je še danes marsikomu trn v peti? V Trstu so po osamosvojitvi komunisti ad- Prof. Jože Pirjevec arhiv pd ministrirali mesto. Nekatere fašiste in Italijane so zaprli, nekaj stotin so jih odpeljali v notranjost Jugoslavije, tistim, ki so bili zločinci, pa so sodili na licu mesta. Vojake so poslali v lager pri Borovnici, kjer so bile razmere grozne, civiliste so poslali v zapore OZNE, nekaj fašistov pa so vrgli v fojbe. Skupaj je v Trstu in Gorici takrat izgubilo življenje okrog 1200 ljudi. »Ti niso bili ubiti, ker so bili Italijani, kakor pravi propaganda, ampak zato, ker so bili fašisti.« V notranjosti Slovenije se je dogajalo veliko hujše: četniki, ustaši in domobranci so bili prepričani, da bodo našli zatočišče pri Angležih, a so se motili. Zgodila se je tako strahotna morija, v kateri je življenje izgubilo skupno 150.000 ljudi. Ubitih je bilo približno 14.000 domobrancev, veliko jih je zbežalo v Argentino, nekaj tudi v Trst. »Novi režim je s to odločitvijo odločil, da vrže samega sebe v fojbo: režim ne more živeti na krivici, ki jo je storil.« Pirjevec je zaključil z mislijo, da »je bilo napak veliko, ampak Slovenci ne bi bili to, kar smo, če se ne bi vse to zgodilo.« (bf) verdi - Prof. Marta Verginella Požig Narodnega doma zgodovinska prelomnica za Trst in njegove prebivalce Narodni dom v plamenih leta 1920 Dnevi Trsta (I giorni di Trieste) je naslov ciklusa predavanj o zgodovini mesta, ki jih občinska uprava prireja v sodelovanju z založbo Laterza, družbo AcegasAps in dnevnikom Il Piccolo. Doslej je bilo na sporedu šest srečanj, sedmo pa je na programu v nedeljo, 26. januarja, z naslovom »Mesto narodnosti. 1920: požig Narodnega doma«. Predavala bo slovenska zgodovinarka, sicer profesorica na Univerzi v Ljubljani Marta Verginella, ki jo bo uvedel kulturni urednik krajevnega italijanskega dnevnika Alessandro Mezzena Lona. Vsa dosedanja srečanja so doživela velik obisk, tudi nedeljsko predavanje v Verdijevem gledališču (mala dvorana Victor de Sabata) se bo začelo ob 11. uri. Vstop je prost do zapolnitve vseh razpoložljivih mest. Kot piše v vabilu, je Trst sredi 19. stoletja doživel velike kontraste med tukaj živečima narodoma. Italijanska skupnost ima politično premoč, slovenska pa je zapostavljena. Konec prve svetovne vojne je z razkrojem avstro-ogrske monarhije in s prihodom Italije radikalno spremenil naravo narodnostnih konfliktov, požig Narodnega doma leta 1920 pa je nasilno prekinil gospodarsko in družbeno rast tržaških Slovencev, beremo še v vabilu na nedeljsko prireditev v Verdijevem gledališču. / RADIO IN TV SPORED Petek, 24. januarja 2014 1 Q TRST nabrežina - Razstava v Kavarni Gruden Domače vedute Majde Pertotti V Kavarni Gruden v Nabrežini so v soboto, 18. t. m., odprli razstavo oljnatih slik Majde Pertotti s Kontovela. Umetnica se je pod vodstvom mentorja Livija Možine odločila slediti zanosu mladostnih sanj in se v razmeroma kratkem obdobju mojstrsko izurila v prikazovanju hiperrealistične krajine. Slikarka kaže presenetljiv talent za prikazovanje porobnosti, ki jih ubrano vpleta v premišljeno, a gibko kompozicijo. Detajli posredujejo gledalcu občutek resničnosti, kjer ni zabrisana dekadenca materje v minevanju časa. Nasprotno, ta poudarek je hote izpostavljen, da opozori gledalca na va-lenco časovnega zapisa. V vedutah izsekov domačega kraja prepoznavamo ulice in se prepuščamo okrivanju kotičkov, ki so s patino časa pridobili na lepoti. Ti izžarevajo toplino materije, ki jo je človek obdelal s skrbjo in predanostjo. Tak odnos do okolja je lasten tudi Majdi Pertotti, ki z navezanostjo na rojstni kraj pozorno in potrpežljivo oblikuje svoje slike. Čeprav na slikah ni človeških figur, se njihova prisotnost čuti vsepovsod preko sočnih in sijočih barv. Življenje občutimo za zaprtimi vrati domov, ob pogledu na fasade ali strehe in v okolju, kjer na prvem pla- nu stoji vinska trta in se jadrnice zibljejo na morski gladini. Prav poseben občutek spokojnosti pa nam vzbujajo privezane barke, ki mirno čakajo na bleščeči gladini in z linearnimi poudarki ustvarjajo občutek utripa življenja in polnosti, ki prevzame gledalca opčine Nova storitev za dobro počutje Solna terapija: naravna in učinkovita pomoč »Vse se je začelo malo za šalo, malo zares. Pred več meseci so me kontaktirali upravitelji verige Terne di sale, če bi me zanimalo sodelovanje z njimi. Ker sem po naravi radovedna in me izzivi spodbujajo, sem se odpeljala v Premariacco, kjer sem spoznala zdravnika in blagodejne učinke solne sobe. Naravnost navdušena sem bila.« Openka Erika Persinovich ne skriva veselja nad vsem, kar je naravno, in nad alternativnim, ho-meopatskim zdravljenjem, ki ga goji že dolgo let, koristni učinki soli pa so njeno prepričanje samo še podkrepili. Oktobra se je odločila za pomemben korak in v Ulici del-la Vena 8/1 na Opčinah odprla svojo solno sobo. »Zdravljenje s soljo po jamah je zelo razširjeno zlasti v evropskih vzhodnih državah, pri nas pa je solna terapija še malo poznana.« Solno terapijo izvajajo tudi na Opčinah tako kot na Poljskem, na primer, v posebni, s soljo obloženi sobi, v kateri so nameščeni udobni naslanjači. Stranke mirno sedejo nanje in se 45 minut prepustijo koristnim učinkom soli in sproščujočim svetlobnim vplivom. Medicinska naprava - ha-logenerator - v terapevtski prostor sistematično vpihava suh aerosol soli. »Z vdihavanjem drobni delci soli sežejo globoko v spodnji del pljuč, od koder težave z dihanjem izvirajo,« nam pojasni gospa Erika. Na terapijo lahko vsak pride udobno oblečen, temperatura v sobi niha od 18 do največ 22 stopinj, vlaga pa je 55-odstotna, se pravi, da je ambient precej suh. Sol nabavljajo tudi sami s poljskih rudnikov, tako da ne gre za običajno, morsko oz. iodirano sol, saj slednja ni priporočljiva za tiste, ki imajo težave z žilami in pa pospešen srčni utrip. Prednosti je nešteto, nam pove gospa Erika, saj solna terapija zmanjšuje nagnjenost k prehladom in gripi, izboljšuje spanje, sprostitev in meditacijo, olajšuje alergije in seneni nahod ter astmo, učinkovito deluje pri lajšanju glavobolov, vnetju grla, bronhialnega kašlja, krepi imunski sistem, nenazadnje pa povečuje pozornost, produktivnost pri delu in koncentracijo ter dermatitis. »Terapija je priporočljiva zlasti za otroke, in sicer kot preventiva, saj krepi imunski sistem in jih tako reši morebitnih sezonskih prehladov, virusnih obolenj in bakterijskih okužb.« Odziv strank je bil doslej precej dober. Na obisk jih je vodila najprej radovednost, nam pove gospa Erika, ko pa so spoznali, da je terapija učinkovita, so se drug za drugim spet vrnili. V centru se ji bosta v kratkem pridružila fizioterapist in pa zdravnica, strokovnjakinja za alergije in intolerance na hrano, v načrtih pa je tudi ureditev terapevtske savne. Kdor bi si rad privoščil prijetno solno terapijo, naj zavrti tel. številko 0402171357, od ponedeljka do petka, od 10. do 20. ure, ob sobotah pa od 10. do 18. ure. (sas) Včeraj danes Danes, PETEK, 24. januarja 2014 FELICIJAN Sonce vzide ob 7.34 in zatone ob 16.59 - Dolžina dneva 9.25 - Luna vzide ob 0.37 in zatone ob 11.12. Jutri, SOBOTA, 25. januarja 2014 DARKO VREME VČERAJ: temperatura zraka 11 stopinj, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 70 odstotna, veter 2 km na uro se-vero-vzhodnik, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,5 stopinje C. [I] Lekarne in ga popelje do doživljanja in vrednotenja življenja v njegovem celovitem razponu. Ogled razstave v Kavarni Gruden je možen do 16. februarja vsak dan razen ob sredah, od 8. do 13.30 in od 16. do 24. ure. Ani Tretjak Danes v Lonjerju predstavitev knjige »Osmizze illustrate« Danes ob 18.30 bodo v osmici pr'Trčevih v Lonjerju (Lojerska cesta 291/1) predstavili knjigo »Osmizze illustrate«, ki sta ju napisali Elisabetta Bonino in Sandra Cossu. Avtorici sta v letih 2012 in 2013 obiskali 104 osmice na Tržaškem ter zabeležili svoje vtise, zgodbe lastnikov ter praktične informacije. Večer bo popestril harmonikar in operni pevec Goran Ruzzier. Obvestilo Kmečke zveze dobaviteljem in odjemalcem Vsa podjetja morajo po zakonu predstaviti letno prijavo prejetih in izdanih faktur. Leta 2012 so bila te obveznosti oproščena le kmetijska podjetja z letnim obsegom prodaj pod 7000 €. Za leto 2013 pa bodo morali vsi kmetijski podjetniki, tudi tisti oproščenih davka IVA, poslati telematski seznam prejetih in izdanih faktur oziroma autofaktur. Zapadlost ostaja 20. april 2014. Kmečka zveza vabi člane in ostale kmetijske podjetnike, da se za sestavo omenjenih prijav in morebitne pojasnila oglasijo v njenih uradih v Trstu v Ul. Ghega št. 2, tel. 040-362941, v Gorici Korzo Verdi št. 52 tel. 0481-549824 in Čedadu Ul. Manzoni št. 31 tel. 0432-703119. Slovenski čebelarji Člani pred nedavnim ustanovljenega Društva slovenskih čebelarjev se bodo v ponedeljek, 27. t. m., ob 19. uri ponovno zbrali na svojem sedežu v dvorani Mirka Špa-capana v bivšem begunskem taborišču na Padričah. Vabljeni so tudi morebitni novi člani. cmanjih 27. januarja, ob 16.00; Mavrica v Miljah 3. februarja, ob 16.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NABREŽINA obvešča, da so objavljeni na www.ves-nabrezina.it razpisi, ki zapadejo v ponedeljek, 27. januarja: uvajanje angleškega jezika v otroških vrtcih; projektno delo - deželni projekti VIP 2013/14; deželni projekt za tuje državljane za š.l. 2013/14; projekt SUT - predavanje za učno osebje in za starše. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da bo informativni sestanek za starše, ki bodo otroke vpisali v 1. razred OŠ P. Tomažič - Trebče v sredo, 29. januarja, ob 15.15. M Izleti Do sobote, 25. januarja 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Šentjakobski trg 1 - 040 639749, Trg Valmaura 11 - 040 812308, Opčine -Nanoški trg 3 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Šentjakobski trg 1, Trg Valmaura 11, Ul. Ginnastica 39/A, Opčine - Nanoški trg 3 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 39/A - 040 764943. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. H Šolske vesti DNEVA ODPRTIH VRAT na gostinski šoli Ad formandum bosta danes, 24. in 30. januarja, od 14. do 18. ure na sedežu gostinske šole na Fernetičih. Info na tel. 040-566360 ali ts@adfor-mandum.org. OTROŠKI VRTEC PIKI JAKOB, Ul. Frausin 12, sporoča, da bosta dneva odprtih vrat danes, 24. in 27. januarja, ob 11. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V. BARTOL pri Sv. Ivanu sporoča, da bo dan odprtih vrat danes, 24. januarja, v vrtcu v Lonjerju (Lonjerska cesta 240) in 27. januarja, v vrtcu v Barkovljah (Ul. Val-licula 11). Starši se ga lahko udeležijo skupaj z otroki od 10. do 11. ure ali od 14. do 15. ure. OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča, da se je začelo vpisovanje otrok v občinski OV v Šempolaju za š.l. 2014/15. Prošnje za vpis je treba predložiti občinskemu uradu za šolstvo v prostorih občinske knjižnice v Nabre-žini, do petka, 31. januarja. Obrazci so na razpolago v zgoraj navedenem uradu ter v OV. Informativni sestanek za starše, ki bi radi vpisali svoje otroke v občinski OV, bo v ponedeljek, 27. januarja, ob 16. uri v prostorih navedenega vrtca. Info na tel.: 040-2017370. OSNOVNE ŠOLE VEČSTOPENJSKE ŠOLE v Nabrežini se bodo predstavile in bodo na razpolago na informativnih sestankih: OŠ V. Ščeka v Nabrežini 27. januarja, ob 15.30; OŠ 1. maj 1945 v Zgoniku 28. januarja, ob 15. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA sporoča koledar informativnih sestankov za vpis v otroški vrtec: Palčica v Ri- OMPZ »F. BARAGA« vabi na ogled razstave jaslic v Novem Mestu in okolici v soboto, 25. januarja. Vmes bo tudi kosilo. Avtobus bo odpeljal s Trga Oberdan ob 7.30, iz Sesljana ob 7.45, iz Sv. Križa ob 7.50, s Proseka ob 7.55 in z Opčin ob 8.10. Povratek približno ob 20.30. Vpis in informacije čim prej na tel. 347-9322123 ali 346-8222431. KRU.T - ob praznovanju 8. marca - vabi v soboto, 15. marca, na izlet v Vi-cenzo z ogledom čudovito ohranjenega renesančno zaznamovanega mesta in vodenim obiskom razstave »Pot k Monetu«, ki je osredotočena na raziskovanju krajinskega upodabljanja. Vpisovanje in informacije na sedežu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA vabi v London iz Trsta od torka, 28. do petka, 31. marca. Tel.: 00386-41573326 (Marija). Bi Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt do 26. januarja. Tel. 040-229439 H Osmice IVAN IN SONJA COLJA sta odprla osmi-co v Samatorci št. 53. Tel. št. 040-229586. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel.: 040-291498. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. št.: 338-3515876. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel.: 040-911570 ali 334-3095019. Loterija 23. januarja 2014 Bari 58 7 47 32 2 Cagliari 72 63 58 20 43 Firence 69 13 4 67 71 Genova 20 44 56 66 89 Milan 29 6 51 82 30 Neapelj 44 63 6 35 10 Palermo 33 18 57 78 25 Rim 45 31 8 62 61 Turin 25 60 82 23 72 Benetke 45 52 87 32 5 Nazionale 20 74 88 49 17 Super Enalotto Št. 10 3 6 12 13 19 67 jolly39 Nagradni sklad 1 dobitnik s 6 točkami 1 dobitnik s 5+1 točkami 69 dobitnikov s 5 točkami 3.889 dobitnikov s 4 točkami 74.401 dobitnikov s 3 točkami 28.017.777,03 € 26.722.827,62 € 322.590,24 € 3.506,42 € 62,80 € 6,53 € Superstar 24 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 14 dobitnikov s 4 točkami 6.280,00 € 336 dobitnikov s 3 točkami 653,00 € 3.039 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 14.901 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 27.706 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / ŠPORT Petek, 24. januarja 2014 7 U Kino AMBASCIATORI - 15.30, 18.30, 21.40 »The Wolf of Wall Street«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 18.15, 20.00 »La mia classe«; 21.30 »Spaghetti story«. FELLINI - 19.50, 22.10 »American Hustle«; 16.15, 18.00 »Philomena«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.10 »Cera una volta a New York«; 16.30, 18.45, 21.00 »The counselor - Il procuratore«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il capitale umano«. GIOTTO MULTISALA 3 - 18.10, 20.10, 22.15 »Nebraska«. KOPER - PLANET TUŠ - 20.45, 22.50 »47 Ronin«; 17.45, 20.15 »Ameriške prevare«; 15.15, 19.20 »Herkul: Začetek 3D«; 18.40, 21.25 »Herkul: Začetek«; 15.50, 20.00, 22.00 »Jaz, Frankenstein«; 17.45 »Ledeno kraljestvo«; 17.15 »Oblačno z mesnimi kroglicami 2«; 23.00 »Paranormalno«; 15.45, 17.20 »Purana na begu 3D«; 16.40 »Purana na begu«; 21.30 »Reševanje Gospoda Banksa«; 19.10 »Skrivnostno življenje Walterja Mittyja«; 15.20 »Sprehod z dinozavri«; 16.50, 20.30 »Volk iz Wall Street«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.00, 22.00 »The Butler - Un maggiordomo alla Casa Blanca«; Dvorana 2: 17.00, 19.30, 22.00 »La grande bellezza«; 16.45, 20.15 »A spasso con i dinosauri«; Dvorana 3: 18.30, 22.00 »A spasso con i dinosauri 3D«; 16.40, 18.30, 20.20, 22.15 »Last Vegas«; Dvorana 4: 16.30, 20.15 »Tutto sua madre«; 17.30, 19.50, 22.10 »Tutta colpa di Freud«. SUPER - »Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.« THE SPACE CINEMA - 16.30, 20.00, 21.00 »The Wolf of Wall Street«; 16.40, 18.30 »A spasso con i dinosauri«; 20.20 »A spasso con i dinosauri 3D«; 22.00 »Capitan Harlock«; 16.30, 21.30 »Last Vegas«; 16.40, 19.05, 21.30 »The Counselor - Il procuratore«; 19.00 »Lo sguar-do di Satana - Carrie«; 16.30, 18.20, 20.10 »Angry Games - La ragazza con l'uccello di fuoco«; 19.00, 22.15 »I, Frankenstein«; 16.30, 19.05, 21.40 »Tutta colpa di Freud«; 16.45 »Disney's - Frozen il regno di ghiacchio«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.30 »The Wall of Wall Street«; Dvorana 2: 17.45, 20.00 »Nebraska«; 22.15 »Il capitale umano«; Dvorana 3: 16.45, 18.30 »A spasso con i dinosauri 3D«; 20.20, 22.15 »I, Frankenstein«; Dvorana 4: 17.20, 20.00, 22.00 »Last Vegas«; Dvorana 5: 19.50, 22.10 »The counselor - Il procuratore«. B Poslovni oglasi V TRGOVSKEM PREDELU PRO-SEKA dajem v najem 4-sobno prenovljeno stanovanje. Tel. 040-2528049 V ZGONIKU oddam v najem pisarno. Mobitel +393351474621 PRODAM volvo 945, polar sw 2000 turbo, 257.000 km, letnik '97. Zimske in poletne gume in rezervni deli. Cena 500 evrov. Tel.: 328-7012421. PRODAMO avto, škoda felicia iz leta 1998, v dobrem stanju, edini lastnik, 100.000 prevoženih km, za 700,00 evrov. Tel. št.: 340-5706725. RDEČA OVRATNA RUTA (sciarpa), izgubljena v ponedeljek, 13. januarja, na Napoleonski cesti. Kdor jo je našel, lahko pokliče na tel. št.: 333-1136639 ali 040-415551. V BLIŽINI UNIVERZE dajem v najem na novo opremljeno stanovanje, primerno za dve osebi. Tel.: 3276950659. ZÜ] Obvestila 0 Mali oglasi IŠČEM DELO kot pomočnica ostarelim osebam ali kot hišna pomočnica. Možnost premikanja z lastnim prevoznim sredstvom. Tel.: 333-4970923. DAJEM na razpolago zemljišče, na sončni strani v Podlonjerju, za obdelavo zelenjave, v zameno za 28 l črnega vina. Tel.: 040-576116. GOSPA SREDNJIH LET išče delo kot kuhinjska pomočnica, čistilka ali negovalka starejših. Tel. št.: +386 31 624 994. GOSPO s Padrič, ki se je lani pozanimala za nošo (bluza), bi rada kontak-tirala. Tel. št.: 040-299820. PRODAJAM nezazidljivo zemljišče v Briščah, 3.794 kv. m., 10.000,00 evrov. Tel.: 349-0645402 (pon. - petek, 8.0017.00). ACQUAFITNESS - ŠC Melanie Klein obvešča, da se začenja nov tečaj ac-quafitnessa, ki bo potekal ob ponedeljkih in četrtkih od 19.45 do 20.30 na Pesku. Vadba v vodi sprošča, izboljša prekrvavitev in razvedri. Vadba učinkovito deluje tudi proti celu-litisu. Info in prijave v Ul. Cicerone 8, pon. 15.00-19.00 in sre. 14.00-18.00 ali www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. 345-7733569. SLOVENSKA SKUPNOST prireja danes, 24. januarja, tradicionalno prijateljsko srečanje ob začetku novega leta v Prečniku 1/b (občina Devin-Na-brežina), z začetkom ob 19.30. Prisrčno vabljeni! POGREBNO DRUŠTVO TREBČE vabi na redni občni zbor, ki bo v soboto, 25. januarja, ob 14.30 v prvem in ob 15.00 v drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah. SKD TABOR - Prosvetni dom Opčine vabi stare in nove člane na aperitiv party včlanjevanja v soboto, 25. januarja, od 18. ure dalje. Sodelujejo društveni plesni skupini, MoPZ Tabor in Nebojsega! AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 26. januarja, ob priliki smučarskih tečajev na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opči-nah. Prosimo za točnost. Informacije in rezervacije: 335-5476663 (Vanja). V SPOMIN NA UBALDA VRABCA: ZCPZ - Trst in župnija Rodik vabita k obletni maši za skladatelja Ubalda Vrabca v nedeljo, 26. januarja, ob 15. uri v župnijski cerkvi v Rodiku. Sledila bo komemoracija na pokopališču. DRUŠTVO SLOVENSKIH ČEBELARJEV - Trst vabi stare in nove člane na sestanek, ki bo v ponedeljek, 27. januarja, ob 19. uri na sedežu na Padričah. SPLOŠNO KMETIJSTVO: 150-urni osnovni tečaj za pridobitev spretnosti, potrebnih za vodenje kmetije. Tečaj bo ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 18. do 22. ure na Ad formandumu v Trstu, Ul. Ginnastica 72. Pričetek v ponedeljek, 27. januarja. Vpisovanja na tel.: 040566360 ali ts@adformandum.org. VODENJE AGRITURIZMA: 100-urni tečaj za pridobitev spretnosti in strokovnega znanja za vodenje agrituriz-ma. Tečaj bo ob ponedeljkih in četrtkih od 18. do 22. ure na Ad forman-dumu v Trstu, Ul. Ginnastica 72. Pri-četek v ponedeljek, 27. januarja. Vpisovanja na tel.: 040-566360 ali ts@ad-formandum.org. MATEMATIKA ZA VSAKOGAR bo na sporedu v torek, 28. januarja, ob 17. uri v prostorih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3. Vabljeni. TELOVADBA V BAZENU s segreto morsko vodo, v organizaciji MD Bo-ljunec, vsako sredo zjutraj v termalnem bazenu v Ankaranu. Odhod društvenega kombija iz Brega in iz mesta. Info na tel.: 335-8045700. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da je Deželni svet SSO sklican v sredo, 29. januarja, ob 18.30 v prvem in ob 19.30 v drugem sklicanju, v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. FOTOVIDEO TRST 80 vabi na 14. video foto natečaj Ota Hrovatin, ki se bo vršil marca meseca. Pravilnik na www.trst80.com. SLOVENŠČINA ZA ZAČETNIKE: Center otrok in odraslih Harmonija prireja tečaj slovenščine za otroke in odrasle. Prvo informativno brezplačno srečanje bo potekalo v petek, 31. januarja, ob 17. uri v Ul. Canova 15. Dodatne informacije na center.har-monija@gmail.com. TELOVADBA S PLESNO AEROBIKO poteka vsak ponedeljek, ob 19. uri v zgornjih prostorih občinskega gledališča v Boljuncu. Vabi SKD Prešeren. ZUMBA - SKD Drago Bojan nadaljuje s tečajem ob četrtkih, od 18.20 do 19.20 v prostorih Dom Briščiki, v Bri-ščikih 77. Vabljeni na brezplačno, poskusno lekcijo. Info na tel.: 3480633569 (Katia). PUSTNA SKUPINA LUNA PUHNA s Padrič in iz Gropade bo tudi letos nastopila na pustnih povorkah. Prijave in vpis pri Guštinu na Padričah, od 17. do 21. ure (ne ob torkih). V nekdanjem begunskem taborišču na Padri-čah, kjer potekajo priprave na pust, pa se lahko prijavite ob delavnikih, od 21. ure dalje. Vpis do nedelje, 2. februarja. Info na tel.: 329-4020471, 3290695001 ali 340-2762765. SO SPDT prireja avtobusne izlete za smučarje in ne samo. Prvi bo v nedeljo, 2. februarja, naslednji pa v nedeljo, 16. februarja. Avtobus bo peljal najprej nesmučarje v terme Warmbad in smučarje v Gerlitzen - Osojščico. Odhod avtobusa izpred sedeža RAI, Ul. Fabio Severo, ob 6.30, iz Sesljana ob 6.45. Vpisovanje in dodatne informacije na tel. št. 348-7757442 (Laura) ali na lau-ravenier@tiscali.it. Toplo vabljeni! KD FRAN VENTURINI organizira tečaj elektronske glasbe na temo »Audio mixing in mastering diy«. Tečaj bo vodil Damjan Križmančič. Informativno srečanje bo v četrtek, 6. februarja, ob 20. uri na društvenem sedežu, Dom-jo 227 (za banko). Informacije na tel. 347-9534644 ali na damjan.krizman-cic@gmail.com. Toplo vabljeni! ELIC-SINTESI: umetniška šola za otroke vabi na delavnico »Izražajmo se s stripom« za otroke od 6. do 12. leta, pod mentorstvom umetnika Leonarda Calva v soboto, 8. februarja, od 16. do 17. ure na sedežu šole, Ul. Mazzi-ni 30, 5. nadstropje. Info na tel. 3334784293, 040-2602395. TEČAJ ZA ZAROČENCE v Marijanišču na Opčinah bo v mesecu februarju. To je edini slovenski tečaj v zamejstvu. Zato so vabljeni vsi, ki se žele poročiti v cerkvi in želijo tečaj v slovenskem jeziku. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter s spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Srečanja bodo ob sredah ob 20.30. Prvo bo v sredo, 12. februarja. Tečaj bo imel 7 srečanj. Nadaljnji razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju. 0 Prireditve DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS vabi danes, 24. januarja, ob 18. uri v prostorih gostilne Nanos Razdrto, k ogledu dokumentarnega filma scenarista in režiserja Jadrana Sterleta »Kraška dediščina Marjana Miklavca«, sledi pogovor in odprtje slikarske razstave. SKD PRIMOREC prireja večer »Na klepetu z Rito in Heleno« (nastopata Tatjana Turco in Valentina Strain) v soboto, 25. januarja, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Od 19.00 do 20.30 bo ob aperitivu možnost včla-njevanja. Ob priliki bodo odborniki predstavili letošnji program pobud. L' ARMONIA IN ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK - KONTOVEL prirejata v nedeljo, 26. januarja, ob 17. uri gledališko komedijo v tržaškem narečju »La caccia delle strighe«. Vabljeni! PIHALNI ORKESTER BREG, v sodelovanju KD Fran Venturini, vabi v nedeljo, 26. januarja, ob 17. uri na pozdrav novemu letu. Nastopajo gojenci glasbene šole, mali kitaristi iz Brega, mladinski ansambel Rock n' bndi-mi in orkester Breg. Napoveduje Peter Terčon. SKD BARKOVLJE - Dan kulture v nedeljo, 26. januarja, ob 17.00. Častni gost dr. Peter Weiss, jezikoslovec in član komisije za pripravo novega slovenskega pravopisa pri slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) v Ljubljani. Tema večera: slovenščina med knjižnim jezikom in narečji. Sodelujejo Barkovljanski pevski zbor s solisti (vodi Aleksandra Pertot) in obiskovalci bralne delavnice. Zamisel in povezovanje Ladi Vodopivec. S pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete. SKD SLOVENEC iz Boršta in Zabrež-ca vabi na ponovitev kulturne prireditve, ki bo v nedeljo, 26. januarja, ob 19. uri v Srenjski hiši v Borštu. Nastopajo: MePZ Slovenec - Slavec, dirigent D. Grbec in dramska skupina SKD Slovenec z veseloigro v narečju »Top cool«, tekst E. Rapotec, režija A. Corbatto. TPPZ P. TOMAŽIČ vabi v nedeljo, 26. januarja, na »Baklado za spomin, mir in sožitje«. Zbirališče ob 17. uri na stadionu Grezar. Odhod ob 17.30. Zaključek v Rižarni, s kratkim nastopom TPPZ. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 27. januarja, na večer z zgodovinarjem Petrom Stresom. Predstavil bo življenje in delo goriškega politika in predsednika društva Sloga Antona Gregorčiča. Začetek ob 20.30. UMENTIŠKA ŠOLA UNINT (MFU -Magna Fraternitas Universalis) vabi v ponedeljek, 27. januarja, ob 17.30 na predavanje umetnika Leonarda Calva »Razumeti umetnost - od renesanse do sodobnikov (1. del)«. Knjigarna Centro Borsatti, Ul. Ponchielli 3, Trst. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Centro Studi Calabresi iz FJK prirejata v torek, 28. januarja, okroglo mizo Zgodba nekega prijateljstva: Mario La Cava in Slavoj Sla-vik. O znanem pisatelju iz Kalabrije in tržaškem odvetniku in politiku bosta spregovorila zgodovinar Carlo Spar-taco Capogreco ter publicistka in raziskovalka Lida Debeljak Turk. Srečanje, ki bo potekalo pretežno v italijanščini, bo v Salonu srečanj kulturnega krožka zavarovalnice Generali na Trgu Duca degli Abruzzi 1, 7. nadstropje, ob tržaškem nabrežju. Začetek ob 17.30. V KNJIŽNICI v Divači bo v torek, 28. januarja, ob 18. uri potekalo 7. srečanje potopisnega študijskega krožka »Iz Knjižnice Divača v svet«. Tokratni gost bo Zoran Furlan, ki bo predstavil lepote Venezuele »Venezuela-iz-gubljeni svet«. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU prireja v sredo, 29. januarja, ob 18. uri literarno srečanje. Gost večera bo pisatelj in režiser Marko Sosič, s katerim se bo pogovarjala Jaruška Ma-jovski. Vljudno vabljeni! SKD LIPA IZ BAZOVICE vabi na sklop predavanj prof. Jožeta Pirjevca »Prva in druga svetovna vojna ter povojno obdobje«. Predavanje bo 29. januarja, ob 19.45 v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici. TRŽAŠKA KNJIGARNA - MLADIKA - ZTT vabijo na prvo kavo s knjigo v novem letu v sredo, 29. januarja, ob 10. uri. Dijaki klasičnega liceja v Trstu, pod mentorstvom prof. Majde Artač Sturman, bodo razpravljali na temo Knjiga mlade briga. Govorili bodo o svojem odnosu do branja in do (elektronske) knjige. Srečanje bo v Tržaški knjigarni ob skodelici kave. MFU - Magna Fraternitas Universalis -Kulturni dom Dr. D. Ferriz - Olivares prireja v četrtek, 30. januarja, ob 17.30 »Bralni krožek«, t.j. interaktivno srečanje z branjem odlomkov in medsebojno izmenjavo misli in razmišljanj na temo: Znanost in religija. Moderator dr. Guido Marotta, knjigarna Centro Borsatti, Ul. Ponchielli 3, Trst. SOMPD Vesela pomlad vabi na praznovanje 35-letnice delovanja v dvorano Finžgarjevega doma na Opčinah: v četrtek, 30. januarja, ob 20.00 pogovor o pedagoškem pristopu ustanovitelja Vesele pomladi Franca Pohajača z avtorico knjige »Note brez pomote« Nežo Hribar. V nedeljo, 2. februarja, ob 16.00 uprizoritev mladinske spevoigre Kresniček Radovana Gobca v izvedbi OPZ in MlVS Vesela pomlad. PRAZNOVANJE SV. JANEZA BOSKA - Župnija sv. Jerneja ap.- Opčine, MeCPZ in MoPZ Sv. Jernej ter Društvo Finžgarjev dom vabijo na praznovanje v petek, 31. januarja, v župnijski cerkvi na Opčinah: ob 19. uri bo slovesno sv. mašo oblikoval CPZ SV. Florijan od Banov pod vodstvom Me-lite Vidau Danieli, ob 20. uri bo koncert okteta Vrtnica iz Nove Gorice. SKGZ IN SSO, v sodelovanju z ZSKD, Glasbeno matico, SSG in Slovensko prosveto prirejata ob slovenskem kulturnem prazniku osrednjo proslavo »Artsprehod - z besedo in glasbo po sledeh Slovencev v Trstu« v nedeljo, 9. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. Med proslavo bo v mali dvorani animacija za otroke. Prispevki V spomin na Stojana Sancina daruje žena Marta s hčerkama 50,00 evrov za KD Lonjer - Katinara. V spomin na Majino mamo Dano darujeta Jadranka in Elvira 30,00 evrov za MoPZ Tabor z Opčin. V spomin na Silvana Corbattija darujejo bivši kolegi žene Lojzke 80,00 evrov za AŠK Kras - Zgonik. V spomin na Irmo Guštin por. Purič darujeta Egon Skerk in Romana 20,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repen-tabru. V spomin na Irmo Guštin Purič darujejo sestrične Marija, Milena in Zvon-ka z družinami 40,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repentabru. V spomin na gospo Dano Možina roj. Praprotnik daruje Majda 30,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repentabru. V spomin na Pepija Čuka in Ivana Bana darujeta Savica in Erika z družino 40,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na očeta Ivota Grilanca darujeta sinova 50,00 evrov za nabre-žinsko cerkev. Namesto cvetja na grob prijatelja Ivo-ta Grilanca darujeta Lino in Franja 20,00 evrov za nabrežinsko cerkev. V spomin na Slavico Husu darujejo družine Starc, Pahor, Pauletich, Versa in Zuzič 75,00 evrov za VZPI AN-PI - Prosek in 75,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk s Proseka. V spomin na kolegico Dano Možina daruje Stanka Hrovatin 30,00 evrov za SKD Tabor. V spomin na Jrmo Guštin por. Purič daruje Milko (Jkpin) 30,00 evrov za SLPZ Doberdob. Ob boleči izgubi dragega PEPIJA LEGIŠE izrekata iskreno sožalje ženi Vige, sinu Andreju in družini ter bratu Franju družini Jagodic in Jogan / RADIO IN TV SPORED Petek, 24. januarja 2014 1 Q TRST pogovor - Ilija Kalc in Tilen Kralj ob današnjem poslovilnem koncertu Tržaški bend Gonzales po koncu nov začetek Z leve proti desni Ilija Riffmeister, Mark Simon Hell, Markey Moon, Tilen Durden in Malcolm B. Cobra Skupina Gonzales je nedvomno ena najbolj uspešnih tržaških rokenrol zasedb zadnjega desetletja. Vtem obdobju je bend nastopil na skoraj dvestotih koncertih in to ne le na italijanskih in slovenskih tleh, ampak tudi na evropskih glasbenih turnejah. Z novim letom pa je tržaško underground glasbeno sceno presenetila vest, da bo skupina prenehala z delovanjem in fantje so kmalu nato naznanili poslovilni koncert, ki bo danes zvečer v prostorih tržaškega nočnega kluba Tetris v Ul. della Rotonda 3. O uspešni glasbeni karieri zasedbe, presenetljivem razpustu in o novih glasbenih izzivih tržaških rokerjev smo se pogovorili s pevcem Tilnom »Durdenom« Kraljem in kitaristom Ilijo »Riffmeistrom« Kalcem. Dva izmed najbolj razpoznavnih zamejskih rokerjev se z glasbo ukvarjata že od najstniških let (Ilija se je igranja kitare učil na Glasbeni matici s profesorjem Markom Ferijem, medtem ko je Tilen samouk). Bila sta člana številnih tržaških bendov, naj omenimo le skupine The Authentics, Latte di Suocera, Pork Chop Express, Dorothy, Local Heroes in ne nazadnje Gonzales. Kdaj sta postala člana skupine in zakaj ste se odločila ravno za ta bend? Tilen: Postal sem član benda pred šestimi leti, ker so pač fantje potrebovali pravega »frontmana«, ki bi jim malo »popestril« nastope na evropski glasbeni turneji, tri leta kasneje pa je priskočil še Ilija. Ilija: Tako je! Leta 2011 je basist »B« zaradi osebnih razlogov nekajkrat zmanjkal na nastopih, tako da je za bas moral stopiti takratni kitarist Markey Moon, mene pa so prosili, naj igram kitaro. Kmalu nam je bilo jasno, da je bila ta poteza uspešna. Tilen: Odločitev sicer ni bila lahka, ampak na koncu smo se le opogumili in starega basista zamenjali z novim kitaristom. Postavo, poleg Ilije in mene, sestavljajo še basist Markey Moon, kitarist Mark Simon Hell in bobnar Malcolm B-Cobra, skupaj smo posneli ploščo Blues on the Verge of Apocalypse, sodelovali pa še pri marsikateri drugi plošči. Skupina Gonzales spada med najboljše tržaške bende zadnjih let. Kateri je skriti recept te rokenrol skupine? Oba: Pivo in prijateljstvo sta gotovo glavni sestavini recepta (smeh). Dobro se poznamo že veliko let, to prijateljsko vzdušje pa igra glavno vlogo tako pri snemanju plošč kot pri nastopih v živo. Misliva, da se tega prijateljskega »feelinga« zaveda tudi publika in nam tudi zaradi tega že dolgo let zvesto sledi. Pred nedavnim ste naznanili, da bo današnji koncert v tržaškem nočnemu klubu Tetris zadnji. Kaj se je zgodilo? Ilija: Nič posebnega ... V teh zadnjih letih je začel vsak bolj intenzivno soustvarjati našo glasbo in danes se zavedamo, da se z novimi glasbenimi idejami vedno bolj oddaljujemo od klasičnega »skandinavskega roka«, ki je od začetka razpoznavni sound Gonzalesev. Tilen: Lahko bi nadaljevali z našim soundom, ki je med drugim v zadnjih letih vedno bolj aktualen, ampak Gonzale-si niso nikoli sledili glasbenim modam, na prvo mesto smo vedno najprej postavili glasbo, ki smo si jo v tistem trenutku želeli, in tako bomo storili tudi tokrat. Načrtujete pa nov glasbeni projekt: v čem se bo razlikoval od prejšnjega? Kaj nama lahko razkrijeta? Oba: Postava ostaja ista. Glavna sprememba bo gotovo glasbeni stil. Težko bi definirala glasbeno zvrst, razkrijeva pa vam lahko, da bo sound spominjal na starejši heavy metal iz konca sedemdesetih in začetka osemdesetih let. Dvojne kitarske harmonije, večja modulacija petja in bolj zapleteni ritmični vzorci bodo naš nov razpoznavni znak. Kako bo torej potekal nocojšnji zadnji nastop Gonzalesev? Ilija: Na naših nastopih nikoli ne manjka energije. Na odru se seveda zabavamo, publiki se še vsakič predstavimo s 110-procentno energijo in tako bo tudi jutri! Tilen: Upam, da bo naš zadnji nastop ostal neizbrisen in prijeten spomin vsem, ki mu bodo prisostvovali. Za konec pa še zahvala vsem našim oboževalcem, ki so nas neutrudno podpirali v vseh teh letih: SO LONG AND THANKS FOR YOUR SUPPORT! GONZALES, 2004-2014 Rajko Dolhar V Verdijevem gledališču koncert v Abbadov spomin Fundacija tržaškega opernega gledališče Giuseppe Verdi prireja koncert v spomin na dirigenta Claudia Ab-bada, ki je preminil ta ponedeljek. Verdijev orkester bo vodil Oleg Cae-tani, na koncertu pa bo nastopil ruski pianist Nikolaj Kozjaniov. Koncert bo na sporedu danes ob 20.30 za abonma reda A ter jutri ob 18. uri za abonma reda B. Prireditelji spominjajo, da je Abbado debitiral kot dirigent prav v Trstu, in sicer 30. oktobra 1959, ko je vodil Tržaški filhar-monični orkester. Danes v Trstu redni občni zbor Skupine 85 Danes ob 19. uri v prvem sklicu ter ob 19.30 v drugem sklicu bo redni občni zbor Skupine 85. Člani združenja se bodo zbrali v konferenčni dvorani založbe Midia v Ul. Beccaria 3 (2. nadstropje). Na dnevnem redu so poročilo predsednika, poročilo blagajnika, pobude za italijansko publiko ob Dnevu slovenske kulture, 15. izvedba Foruma Tomizza ter predstavitev biltena 26-27/2011-2012. Slovenska TV RAI: drevi pogovor s Sergejem Verčem Nocoj bo v okviru petkove rubrike časnikarskih poglobitev slovenskih informativnih televizijskih oddaj RAI »TDD Predstavlja« po televizijskih poročilih okrog 20.50 pogovor Dušana Jelinčiča z vsestranskim zamejskim profesionalnim in intelektualnim likom, dramatikom, režiserjem, kabaretistom, pisateljem, mentorjem in urednikom Sergejem Verčem. Verč je zaznamoval in še zaznamuje celotno obdobje našega teatra, izkazal pa se je kot režiser tako na ljubiteljskem kot poklicnem gledališkem področju. Z radijsko režijo Dantejeve Božanske komedije si je prislužil nagrado iz Prešernovega sklada, s farso Evangelij po Judi pa Grumovo nagrado. Njegov kriminalni roman Skrivnost turkizne meduze je po mnenju izvedencev najboljša slovenska kriminalka sploh, še predlanskim pa je bil umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča skupno z Borisom Kobalom in Jašo Jamnikom. Gre torej za res eklektično figuro, ki trenutno režira ljubiteljske odre začenši s tistima na Opčinah in v Gabrovi-ci pri Komnu, pripravlja nov roman ter vodi gledališko šolo v našem teatru Studio Art. Nocojšnji pogovor bo torej res bogat, saj bo govor o nadvse aktualnih zamejskih in vseslovenskih temah. Maša za novinarje Ob godu sv. Frančiška Saleškega, zavetnika novinarjev, bo danes v Vur-nikovi kapeli na sedežu tržaške škofije v Ul. Cavana 16 ob 11.30 maša za novinarje, ki jo bo daroval nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi. Večer tržaških anarhistov Danes ob 19.30 bo v bufetu Vegan v Ul. del Bosco 52/A v Trstu predstavitev knjige Alexa B. »La societa de-generata: teoria e pratica dell'anarco-queer«, ki je pred nedavnim izšla pri založbi Nautilus. Na večeru, ki ga prireja tržaška anarhistična skupina Germinal, bo sodeloval avtor knjige. opčine - Na večstopenjski šoli Izobraževanje za šolnike in starše Poleg poletnega in jesenskega seminarja imajo slovenski šolniki v Italiji še vrsto priložnosti za dodatno izobraževanje in usposabljanje, ki jim jih nudi Republika Slovenija, točneje Zavod Republike Slovenije za šolstvo, pri čemer ima pomembno vlogo pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji Andreja Duhovnik Antoni. Večstopenjska šola Opčine je eden od tistih zavodov, ki se še posebej zanimajo, da na njihovih šolah vsako leto potekajo izobraževalna srečanja s strokovnjaki iz Slovenije. Tako je tudi v letošnjem šolskem letu, ko je v ponedeljek stekel niz srečanj, namenjenih vzgojiteljicam v vrtcih, razrednim učiteljem v osnovnih in profesorjem na nižjih srednjih šolah ter staršem osnovnošolcev in nižješolcev. Prvo srečanje je potekalo v ponedeljek popoldne na OŠ Franceta Bevka na Opčinah, kjer je Fani Čeh razrednim učiteljem govorila o zdravem odraščanju oz. o motnjah prehranjevanja in zasvojenostih. Na to temo bo predavateljica imela še eno srečanje za učitelje vedno na šoli Bevk 3. februarja ob 16.30, dan pozneje, 4. februarja, pa bo ob 17. uri predavala staršem osnovnošolcev. Srečanja za vzgojiteljice bodo potekala v openskem vrtcu Andreja Čoka, kjer bo 11. in 25. februarja obakrat ob 16.30 Blaž Rojko govoril o razvijanju elementarne glasbene ustvarjalnosti, medtem ko bosta 11. in 18. marca vedno ob 16.30 na sporedu srečanji s Tadejo Novak Mraz, ki bo govorila o aktivnih oblikah poučevanja oz. o plesu, glasbi in ritmu kot spodbudi pri jezikovnem izražanju. Profesorji nižje srednje šole in starši nižješolcev se bodo soočili z vprašanjem učenja učenja, o čemer jim bo govorila Cvetka Bizjak. Srečanji za profesorje bosta 17. februarja in 10. marca ob 15.30 v prostorih NSŠ Srečka Kosovela na Opčinah, kjer bo 11. marca ob 17. uri še predavanje za starše. bazovica - V spomin na pokojnega Dina Stoparja Dragocen dar vrtcu Gre za najsodobnejši televizor, ki ga bodo uporabljali v didaktične namene Malčki vrtca Ubalda Vrabca zbrani pred novim televizorjem Otroci iz vrtca Ubalda Vrabca iz Bazovice so v tem tednu doživeli pravo presenečenje. Tehnik je na steno razreda nastavil velik televizijski ekran. To je dar, ki ga je vrtec dobil v spomin na vaščana Dina Stoparja. Gospod Dino je bil v vasi izredno priljubljen. Več let je bil predsednik Gospodarske zadruge v Bazovici, v vrtcu pa so ga poznali kot no-nota Dina, saj je bil od vedno izredno pozoren na želje in potrebe vaškega otroškega vrtca. V njegov spomin so družinski člani, nekateri sorodniki, družinski prijatelji ter bivši sošolci in kolegi zbrali kar pomembno vsoto denarja, s katero so za vrtec nabavili res lepo darilo. Televizija kot taka v vrtcu ne pride veliko v poštev, vendar gre za najsodobnejši televizor, ki ga lahko povežejo s tabličnim računalnikom. Na tak način bodo tudi v vrtcu uporabljali tehnologijo v didaktične namene. Otroci, vzgojiteljici in starši se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so počastili spomin Dina Stoparja ter so z zbranim denarnim prispevkom omogočili nakup dragocenega didaktičnega pripomočka. Friday American Experience Danes ob 18. uri bo na sedežu Itali-jansko-ameriškega združenja na Trgu sv. Antona Novega 6 vsakotedensko srečanje z najboljšimi ameriškimi dokumentarci v izvirnem jeziku pod naslovom »Friday American Experience«. Tema tega meseca je ameriška televizija. 1 Q Petek, 24. januarja 2014 /-RADIO IN TV SPORED ŽARIŠČE Manjšina in jezik 2 Peter Černic_ Ker vprašanje manjšinske jezikovne politike postaja očitno spet aktualno, me ne čudijo odzivi na moj zapis, ki ga je Primorski dnevnik objavil decembra meseca v rubriki Žarišče. Pričakoval sem si sicer debato, ki bi se osredotočila na osrednjo vsebino omenjenega prispevka posvečenega vprašanju jezika in problemu manjkajoče jezikovne politične strategije znotraj slovenske narodne skupnosti v Italiji. Žal pa so odgovori in komentarji zdrknili na temo načelne apologije naše multikulturne politike, ob katero sem se v zapisu sicer tudi postransko obregnil. Nočem ugotavljati vzrokov, zakaj je debata šla v to smer. Verjetno se je to zgodilo, ker sogovorci si enostavno niso vzeli dovolj časa, da bi moj zapis pozorno prebrali. To je žal botrovalo tudi neljubemu dejstvu, da so mi dosodili neizrečene trditve, kot npr. ugotovitev da so zame »načela medkulturnega življenja in politike smrtonosna«, kar pa je v očitnem protislovju z mojo osebno zgodbo in predvsem mojo jezikovno in kulturno precej pisano družinsko stvarnostjo. Res pa je, in to tudi priznam, da sem v svojem zapisu kritiziral našo multikulturno politiko in naše multi-kulturnike, ki pa gotovo ne predstavljajo edinega možnega multikultur-nega modela. Enačiti naše multikul-turnike z multikulturnostjo nasploh in na osnovi te enačbe sklepati, da zavračam multikulturnost kot smrtonosno, pa je očitno tvegano dejanje. Vsekakor, ne glede na to, ne bi na tem mestu ponovno načenjal polemike o naši omejeni interpretaciji multikulturnosti, ki se je v vsem tem času dejansko otepala vprašanja slovenske identitete, ker je problem slovenske narodnosti razumela in ga zastavljala nujno izključujoče in torej konfliktualno. Ugotovil bi le, da smo se v zadnjih letih, v luči šablone multikulturnosti, začeli ukvarjati predvsem s pojmom integracije, rekel bi celo utopitve manjšine v italijanski kulturni, politični in pravni prostor, kar pa očitno ne rojeva za-željenih sadov. Vrnil bi se torej na vprašanje jezika in jezikovne politike, o kateri sem si pričakoval, da bo tekla beseda. Moj prejšnji zapis je namreč izpostavil le ugotovitev, da problematike ožanja slovenskega govornega okolja v naši sredi ne bomo rešili z ustanavljanjem jezikovnih opazovalnic in niti s politiko pridobivanja novih govorcev, če v naših društvih in naših sredah skrivamo svojo identiteto. Bolj malo bodo pomagali tudi najboljši tečaji slovenščine, ki so vsekakor dobrodošli, če za njimi ni žive slovenske skupnosti, v katero naj bi se novi govorci integrirali. Vprašanje jezika ni namreč vprašanje tehnike, ampak je predvsem vprašanje življenja. Zaradi tega menim, da je obstoj in razvoj slovenskega jezika vezan v prvi vrsti na njegovo dosledno uporabo, tako v privatnem, družinskem okolju, kot tudi v javnih sredah: društvih, šolah in ostalih javnih ustanovah. Na tej ravni je treba uveljavljati rabo slovenskega jezika in to brez vsakršnega kompleksa, ki je sicer v naši sredi precej razširjen, češ da s takim početjem uveljavljamo neke vrste narobe fašizem. Ne, še zdaleč ne! Osvestiti se moramo, da je uveljavljanje jezika osnovno izhodišče za kakršno koli bodočo svobodno izbiro posameznikov, jezikovna obogatitev pa nikomur ničesar ne jemlje, še manj pa komu kaj vsiljuje. Vsi pa dobro vemo, da se jezika naučiš, le če z njim občuješ, kar pomeni, da, v našem pretežno italijansko govorečem okolju, se moramo zavestno boriti za ohranitev in uveljavitev čimbolj razčlenjenih slovenskih jezikovnih sred in to ne samo na privatni družinski ali društveni ravni, ampak tudi znotraj javne uprave. Prav zaradi tega je danes nujno, da se naša politika osvobodi nepotrebnih kompleksov in odločno spodbudi rabo slovenskega jezika na vseh nivojih. Potrebujemo namreč kulturno okolje, ki vrednoto slovenskega jezika prenese tako v družine, kot tudi v društva, v ustanove, v šolo, in si dosledno prizadeva dopovedati italijanski večini, da je to edina pot za ohranitev jezikovnega in kulturnega bogastva, ki med drugim bogati tudi večino. V naši sredi mora torej končno dozoreti spoznanje, da gojenje slovenskega jezika ne predpostavlja zavračanja drugega, ampak da je slovenski jezik predvsem dar, ki ga lahko drugim poklonimo, le če ga sami zavestno gojimo. Zato ponavljam, ne potrebujemo novih jezikovnih opazovalnic. Te itak že imamo. Mislim tu predvsem na šolo z vsemi strukturami, ki so z njo povezane (npr. Zavod za šolstvo RS) in mislim na Slori, ki se dejansko že ukvarja z vprašanjem rabe slovenskega jezika v naši sredi (čeprav opažam, da se od zadnjih publikacij Alda Rupla dalje zelo malo ukvarja z vprašanjem slovenskih društev in osredotoča pozornost predvsem na šolo). To kar danes resnično potrebujemo, je predvsem odločnost naše politike, da brezkompromisno podpre najprej tiste stvarnosti, ki uveljavljajo slovenska govorna okolja in gojijo slovenske srede, tiste stvarnosti, v katerih je ljubezen do slovenskega jezika živa. To je danes naše delo. Visoko politiko deasimilacije oz. politiko pridobivanja novih govorcev pa mirno lahko prepustimo dinamikam, ki vsekakor presegajo manjšinsko stvarnost in nad katerimi nimamo nobenega resnega vpliva. Skratka, če danes v centru Tiare v Vilešu imamo dvojezične napise in vse več trgovcev v deželi FJK se uči slovenščine, gotovo ni to zasluga politike deasimilaci-je in pridobivanja novih govorcev. Bodimo torej stvarni. Da pa ne bi moj zapis izzvenel le kot enostranska kritika tehnokrat-ske multikulturne jezikovne politike, bi ob zaključku citiral Livia Semoli-ča, ki je v sklopu razmišljanj o financiranju manjšine že večkrat opozoril, da si je v zadnjih letih manjšina prevzela breme uveljavljanja integracije med slovenskim in italijanskim prebivalstvom v širšem deželnem okviru in to tudi na račun sredstev, ki so bila namenjena manjšini, kar je po njegovem mnenju nevzdržno. Očitno je torej, da z našim kulturnim modelom nekaj ne gre. Zato menim, da bi bilo dobro sesti za mizo in si naliti čistega vina ter mimo sekundarnih strankarskih interesov evidentirati strateške smernice skupne jezikovne politike, take ki nagrajuje in podpira tiste subjekte, ki učinkovito in dosledno uveljavljajo slovenski jezik in slovenska govorna okolja, ker samo okoli sredin, ki jezik ljubijo, bo jezik ostal živ, zanimiv in privlačen tudi za ne Slovence. To pa so odločitve, ki so v pristojnosti politike, ne pa tehničnih opazovalnic. Edinost je tokrat objavila odgovor na ostre očitke, ki ji v zadnjih časih delajo nekateri. Podjetju Edinost namreč očitajo, da je preveč kapitalistično nastrojeno. »V današnjih dneh pripisujejo ta značaj tudi našemu podjetju. Kdor pozna historijat postanka tega podjetja in njega razvoj, ve kako daleč je to podjetje od kapitalizma v tistem navadnem odioznem smislu. Najbolje vedo pa to oni, ki so tekom let dajali denar, da se je to podjetje sploh moglo izdržati. Žrtve so bile, a dobičkov nikoli nobenih. Da jih je vodila misel na dobičke, bi bili pač drugje in drugače nalagali svoj denar. Z našim podjetjem so si nalagali le veliko skrb. To vemo prav dobro mi, ki služimo že leta temu podjetju in vedo tudi oni, ki jih pošiljajo v boj kakor kronske priče za kapitalistično brezsrčnost lastnikov tiskarne in lista »Edinosti«. Če hočejo govoriti po duši in vesti, morajo priznati, da se je to Na stadionu Prvi maj je potekala zelo dobro obiskana revija naših pevskih zborov. »Kdor ni prišel dovolj zgodaj na stadion Prvi maj je moral poslušati petje naših zborov iz foyer-ja. Dvorana je bila namreč že precej pred začetkom prve revije pevskih zborov 1964 natrpana do poslednjega kotička in čeprav je bila v zadnjem času že nekajkrat polna, tako kot tokrat zelo verjetno ni bila še nikoli! To dejstvo je treba prvenstveno poudariti, ker nam je naša javnost dala z njim jasno, nedvoumno in tako rekoč plebiscitarno potrdilo, da so pevski zbori še vedno tista oblika ljudsko - prosvetnega delovanja, ki najbolj vleče in navdušuje, tista oblika ki najbolj neposredno, najbolj preprosto in zato tudi najbolj iskreno izraža razpoloženja in občutja naših ljudi. Sama kvaliteta nastopajočih zborov morda ni dala povsem jasnega odgovora na nasprotujoča si mišljenja o »krizi naših zborov«, toda obisk je dal kričeče jasen odgovor, da si naši ljudje petja in zborov ne samo želijo, temveč da jih potrebujejo, kot potre- 9 podjetje ustanovilo le z namenom, da služi političnim in narodnim aspira-cijam in borbi proti narodnostnim nasprotnikom. Dolgovi so se morali delati, da je moglo to naše podjetje služiti svojemu edinemu namenu. In da smo mi res služili javnim koristim tržaškega Slovenstva, to občutijo sedaj vse naše organizacije in prihajajo k nam njihovi zastopniki z milimi tožbami. Pri teh organizacijah naj bi povprašali tisti »prijatelji« naših tiskarskih nameščencev, ki so menili, da je pač vseeno, ali v Trstu izhaja kaka »Edinost« ali ne!! Mi pa pravimo - na nevarnost, da se nam bo očitala samohvala in domišljavost, - da bi po prenehanju tega našega lista, prenehalo tudi vse naše politično in narodno snovanje. Ni se zlepa očitala komu kaka grda lastnost tako po krivici, kakor se sedaj našemu podjetju podtika »kapitalizem«!« buje lačen kruha in riba vode. Prepričani smemo biti, da bo Slovenska prosvetna zveza znala iz tako spontanega odziva občinstva izvleči določene zaključke in napotila za svoje na-daljne delo. Na prvi letošnji reviji naših zborov je nastopilo osem zborov iz Velikega Repna, Križa, Dola - Poljan, Bazovice, Trsta, Števerjana, s Padrič in Proseka - Kontovela, ki so za zaključek nastopili tudi skupno. Sodelovala je še godba na pihala iz Trebč - Gro-pade, kot gost pa je nastopil zbor na Reki živečih Slovencev KPD Bazovica. Po samostojnih nastopih so vsi skupaj (skoraj dvesto pevcev) stopili na oder in zapeli Vrabčevo Zdravlji-co, partizansko Komandant Stane in Gobčevo Pesem XIV. divizije. Na zaključku revije pa je predsednik SKZ Ubald Vrabec izročil pevovodjem pevskih zborov spominske zastavice in se jim iz srca zahvalil. Če bodo vse naše prireditve tako obiskane, kot je bila ta, potem se nam res ni treba bati za našo kulturno in s tem za narodno bodočnost.« kulturna dediščina Občina Komen ponovno lastnica Ferrarijevega vrta Slovenski minister za kulturo Uroš Grilc je podpisal pogodbo o neodplačnem prenosu dela kulturnega spomenika državnega pomena Štanjel - vrt ob vili Ferrari. S tem je končano dolgoletno prizadevanje Občine Komen, da ponovno pridobi v svojo posest zadnja leta slabo vzdrževan Ferrarijev vrt ter ga ponovno oživi. Vzdrževalna dela bo na Ferrarijevem vrtu še naprej opravljala pooblaščena služba, za zahtevnejša dela pa bodo po besedah župana Danijela Božiča pridobili zunanje izvajalce. Strokovno naj bi nad deli v Ferrarijevem vrtu skrbela zaposlena agronominja na komenski občini. Vrsta vzdrževalnih del bo potrebna tudi pri posameznih objektih znotraj vrta, kot so ribnik, balinišče in stopnišče. Kdaj bo celoten Ferrarijev vrt ponovno tak kot pred leti, je po županovih besedah težko napovedovati, saj predvsem rastline za obnovo potrebujejo več let. Kompleks vile z vrtom je nastajal v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja pod vodstvom arhitekta Maksa Fabianija in je v Sloveniji najpomembnejša parkovna ureditev iz časa med obema vojnama. Lastnik je bil Enrico Ferrari, svak Maksa Fabianija, ki je odkupil večino stavb v stavbnem nizu nad parkom. Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu PISMA UREDNIŠTVU Štefanovanje 2013 Kot že v prejšnjem dopisu uredništvu, ni moj namen nikogar blatiti, ker smatram, da smo vsi politično izigrani. Ostro kritično sem reagiral na dogodek, ker sem občutil, v tej le na videz nedolžni okoliščini, moralno propadanje ter izgubo stika s časom v katerem živimo. V dokaz so komentarji: »To je simbol (mavrica) vseh - saj nismo v Sežani, itd.« pa še zabeljeno z dodatnim sramotnim ustrahovanjem o zakonu DPR 7/04/200 št. 121 ki naj bi prepovedal tujo (slovensko) zastavo. V resnici ta zakon obvezuje in ureja pravila ita-ljanskim državnim in javnim ustanovam pri izobešanju državne in evropske zastave, ni pre-povedni zakon (glej prilično spletno stran). Že 70 let od propadlega fašizma in nacizma ter že 24 let od propadlega komunizma, si ne snamemo mask, se izživljamo na lovorikah prisilnega junaštva naših staršev. Smo lenobe, nesposobni bojevniki današnjih ekonomskih izivov ter posledično ostajamo brez ponosa pripadnosti in brez obraza oz. svoje zastave? (ekonomsko smo že na psu!) Že 23 let odkar je naša matična domovina pridobila državnost, je priznana in vklju- čena v Organizacijo Zduženih narodov, simbolično prepoznana s trobojnico in grbom, v naši vaški skupnosti pa nič. Majenca, star vaški slovenski običaj, še vedno ni bil vrnjen vaški skupnosti in je še vedno plen propadle politične opcije s svojimi simboli - seveda brez slovenskih. Ob spomeniku NOV ob svečanostih so vedno (italijanska, jugoslovanska, komunistična) zastave - pod katerimi so obeleženi padli, a brez slovenske zastave za katero so hrepeneli in darovali življenje. Zadnje čase visi še tista mavrica ki se pojavi kot podtalnica tudi na odru društvene prireditve. Sedaj pa tolmačite in opravičujete, da je v komični veseloigri prisotnost župana s tricolore in mavrične zastave na šanku nedolžna izbira! Mavrica »daje šanku domače gostilne uradni značaj(?)« (je morda del tradicije in simbolizira našo vas ali občino?) Slovenske zastave pa nikjer - izgovor: »na šanku bi bila za marsikoga nespoštliva izbira«, opravičilo in serviran predsodek za nas, da ne bi preveč po-nucali svoje možgane! Meni zveni kot nespoštljiva intelektualna podcenitev gledalcev in sedaj še bralcev. Upam, da sem bil tokrat razumljiv, jasen in kulturno sprejemljiv. Želel bi, da na temo MU zastava da - zastava ne, razmišljate osebno in ne pod dežnikom organizacij. Naj za pojasnilo društvenim članom povem, da imamo tam-buraši poleg Vas članov in organizatorjev našega društva nezanemarljive donatorje in podpornike Mandolinistično Združenje F.J. krajine ter še posebno Vas cenjeni gledalci oz. poslušalci domači in iz sorodnih društev in organizacij, za kar se prilično prisrčno zahvalim tudi v imenu vseh tamburašev za skupno doživete urice. O dejavnosti in uspešnosti društvenega delovanja opisani v dopisu želim, da uspešno nadaljujete pod in za slovensko trobojnico, častno in ponosno, za katero je padlo prav gotovo preveč naših mater in očetov in jim ni bilo dano doživeti rojstva svoje Slovenije. Ervin Žerjal TA TEDEN $ P g I H 0 jj S K I _ _ D H EVHI H PRED 50 LETI / RADIO IN TV SPORED Petek, 24. januarja 2014 1 Q KULTURA književnost - Marko Sosič: Onkraj dreves - Al di la degli alberi, Zbirka Koderjana, Zadruga Novi Matajur, Čedad 2013 Pogled »z one strani« Tržaški pisatelj v poetično pripoved strnil doživetja iz enotedenskega bivanja v vasi Topolovo S prenovljenim položajem neposrednega ženskega govorečega subjekta in izbiro refleksivne poetične pripovedi pisatelj Marko Sosič tudi z daljšo pripovedjo Onkraj dreves vzpostavlja pripovedno razdaljo do nemimetične stvarnosti. Oživljanje tematike obrobja, ki je že stalna značilnost avtorjeve literarne zavesti, se v zgodbi zameji v že preverjeni posodobljeni ubeseditveni postopek notranjega monologa, ki lirizirano pripoved problematizira in vzdržuje najvišjo avtoriteto besede (v smislu intence besedila), čeprav notranje kontradikcije povedanega ostajajo znotraj junakove in subjektove percepcije prostora. Dvojezična knjiga Onkraj dreves -Al di la degli alberi je nastala v okviru projekta Koderjana in festivala Postaja Topolove. Urednik zbirke Miha Obit je zgodbo prevedel v italijanščino in tako izpolnil že sedmo izvedbo rezidence, avtorjevega enotedenskega bivanja v vasi Topolovo, ko iz stika med književnikom in prebivalci vasi prihaja do medčloveškega spoznavanja, odkrivanja pokrajine in besednega snovanja. Skrbno oblikovano knjižico bogatijo tudi risbe ilustratorja Guida Scarabottola, ki si je za Postajo Topolove zamislil projekt pinako-teke PUT v letu 2010. Sosičeva zgodba je zasnovana kot dnevniški zapis »notranjega glasu«, saj li-rizirane odlomke prekinjajo datumska določila, od 23. novembra do 30. novembra 2013, ko je pisatelj dejansko prebival v »ambasadi izbrisanih« v Topolo-vem. Pripovedno perspektivo pa razgiba doživljeni govor, glas ženske »iz glo-bočin«, ki nagovarja avtorja, da prisluhne glasu v sebi. Doživeto spoznanje zavesti minljivosti, erotičnega nemira in občutka vstopanja v podobe narave člove- Marko Sosič in naslovna stran njegove knjige ka, »v globoki tišini in širni samoti« vasi Topolovo prepleta samogovor razmi-šljujočega subjekta z dogajanjem izpred tridesetih let. Izbira pripovednega postopka v obliki tihega monologa, ki na novo obuja spomin na srečanje med avtorjem-pripovedovalcem (fotografom s Primor-ja, ki je želel dokumentirati stvarnost v Benečiji) in domačim dekletom (vodičem, ki mu je odpiralo vrata v motrenje lepote podob svoje pokrajine), razširja pripoved Onkraj dreves v metaforo za pregled sledi jezikovih travm ter obenem zmožnosti Sosičeve avtopoetike. Gre za posebno harmonizacijo emocionalne udeležbe v »liriziranem dogodku« in njegove distancirane ubeseditve, za posebno razmerje med avtorjevo domišljijo in resničnostjo. Nefiktivna dnevniška zasnova nudi priložnost, da avtor nekoliko drugače spregovori o slovenski prisotnosti v Benečiji, o občutku sramu, ki so ga nosili v sebi tamkajšnji prebivalci in ga zrcalijo podobe zapuščenih hiš, porušenih streh, razbitih stekel na oknih in sploh pomanjkanje življenja na vasi. Ob vprašanju izseljevanja ljudi in praznjenja vasi v času, ko je huda bivanjska stiska prisili- la številne beneške družine na tuje, pisatelj prikliče v spomin podobe in obraze iz malo poznanih fotografij Tina Piernovega, nečaka Ivana Trinka iz Tarč-muna, kajti v njegovih posnetih portretih uvidi sledi in fragmente nekdanjega bivanja,( že na steklu posnetih fotografij) zabrisane obrise določene skupnosti sredi prejšnjega stoletja. Piernovi posnetki zamišljenih ljudi niso le podobe slovesa izseljencev, čeprav je dejansko veliko fotografij nastalo pred odhodom mnogih Benečanov v svet, s trebuhom za kruhom, ko so si morali posamezniki urediti izkaznico ali potni list, marveč posneti (dokumentirani) obrazi pomagajo vstopiti v zabrisane sledi preteklega časa. Sosičevo ontološko izhodišče se oplaja s pogledom na lepoto in dušo prostora in nikoli ni samo jezikovno dejstvo la contrada - Drama Neila Simona Jetnik Druge avenije Težko življenje pripadnika tihe večine v velemestu S postavitvijo uspešne drame Nei-la Simona Jetnik Druge avenije, ki so jo premierno uprizorili v tržaški Bobbiovi dvorani v petek, 17, januarja, se gledališče La Contrada posveča svojemu drugemu občinstvu, kateremu se je prikupilo s turnejami po Italiji, medtem ko se je med domačimi gledalci usidralo zlasti s predstavami v narečju o tukajšnji sedanji in pretekli stvarnosti, komičnio in resno ubranimi, s katerimi je v Trstu ustvarilo pravo tradicijo. Kakorkoli že, tudi predstave za splošno italijansko publiko imajo svojski, Contradin pečat: lahkotno in briljantno komičnost z dialogi, ki jih nastopajoče osebe izgovarjajo, kot da se ne bi zavedale njihovega smešnega učinka, brez kakršnegakoli spodrsljaja v grobost. Ob teh priložnostih je marsikdaj prišlo do uspešnega sodelovanja z zunanjimi igralci in tudi tokat imata nosilni vlogi uveljavljena italijanska igralca Maurizio Casa-grande in Tosca DAquino; oba pripadata neapeljski gledališki tradiciji, ki je resda povsem drugačna od nekako navidezno zadržanega Simonovega anglosaksonskega humorja, a bi lahko združena ustvarila zanimivo in učinkovito obliko komičnosti. Režiserju Giovanniju Anfu-su se pa spojitev ni posrečila, tako da v njegovi postavitvi duhovita komedija izzveni nekoliko medlo. Jetnik Druge avenije (v izvirniku The Prisoner of Second Avenue, Il pri-gionerio della Seconda strada v italijanščini) je namreč eno najuspešnejših be- Maurizio Casagrande in Tosca D'Aquino sedil ameriškega komediografa: na broad-wayskem odru se je obdržala od krstne uprizoritve novembra 1971 do septembra 1973; leta 1975 so po njem posneli film z Jackom Lemmonom in Anne Bancroft in gledališča jo rada spet in spet postavljajo na oder. Kot v drugih Simonovih komedijah je protagonist pripadnik tihe večine, brez izrazitih lastnosti, dokaj zafrustriran, siten in negotov, a konec koncev simpatičen, tako da se gledalci z lahkoto poistovetijo z njim. Tokrat mu je ime Mel in stanuje v stolpnici na Drugi aveniji v New Yorku, a je s stanovanjem hudo nezadovoljen, ker klima ne deluje in so sosedje nadvse hrupni. Vendar za Melovim nezadovoljstvom tiči veliko resnejši razlog: na lepem so ga odpustili iz službe in tega ženi ni povedal. Resni- ali dokumentacija deleža resničnosti. Zapis zemljepisnih imen zaselkov Bija-ča, Laze, Podboniesac, Barnas, Pačuh, Pocera, Sv. Jur, Garmak, Zverinac, Seu-ce, Liesa, Bardo, Kras, Srijednje, Kova-čevca, Pikon, Trušnje, Dubenije, Ošnije, Hlodič v govorici »po naše« izkazuje lepoto jezika, ki v svoji arhaičnosti in nečistosti ponuja dodatno vrednost živosti časa in prostora, v katerem je govorica nastala in se še razvija. Sosičeva emocionalna prizadetost, okrepljena z navidezno idealizacijo ali mistifikacijo podob zanemarjenih ljudi in zapuščenih krajev, tematizacijo občutja sramu in strahu po-tanjene govorice, samoobrambne zarote molka zaradi ogroženosti in odmiranja, ki ima globoke korenine v notranji zavrtosti in zunanji zatrtosti, ni lahkoverni izraz pisateljske pripovedne strategije. Z obujanjem »občutljivosti do drugačnega čutenja sveta, ljudi okrog sebe in da je vseeno kateri jezik uporabljaš, če le veš, kdo si, ker doline potrebujejo človeka, ki jih ima rad take, kakršne so«, se izpisuje v estetski formi možnost v sedanjosti prerasti »strah, ki sta ga polastili revščina in nasilje, praznina, odsotnosti, žalosti in smrti«, kajti je preneseni strah, ki se - brez besed - prenaša iz generacije v generacijo, nalezljiv in hitro okuži vse okoli sebe. Ženski glas, ki se vrača v avtorjevo misel, da se iz onostranstva poslovi in očisti notranjih brazgotin, je predvsem izpoved o nerazkriti ljubezni in navezanosti na »naše doline, po katerih tečejo reke Nediža, Ter, Idrijca«. Metaforično podobje drevesa in reke, ki se kot pomenljivi stalnici vračata v vsako Sosičevo pripovedno delo, dobivata emblematične poteze. Reka ponuja simbol in obliko ženske darežljivosti, ki se pretočna vali in s čisto vodo obnovi, hrani življenje in celi rane. Ženska kot popisana beneška pokrajina nosita v sebi nerazkrito skrivnost, sta oropani polnosti življenja, ranjeni bitji brez prirojene vitalnosti, ki pa koprnita po ustvarjalnem delovanju, spontanosti in po osvoboditvi resnične narave in kulture. Prispodoba dreves, izenačena s človekovo individualnostjo in usodo, in gozda, kjer človek najde svoj lastni jaz, izražata posameznikovo moč in voljo do življenja. V trdni priraščenosti drevesa pa se kaže tudi drugačna razsežnost človekove nesvobode, njegova ujetost v okolje, kateremu ne more ubežati. Pisateljeva idejna struktura pripovedi posega v eksistencialno problematiko, onkraj materialne marginalnosti prostora. Medtem ko sta v delih starejših tržaških pisateljev še močno izražena smisel in vitalizem, na katerem je osnovana življenjska perspektiva, so pri So-siču in mlajših avtorjih bolj poudarjena bivanjska nasprotja in dogajalni prostor se oži iz zunanjosti (družbene razpoznavnosti) na notranjo intimno sfero. Gre za v modernizmu udejanjeni obrat z daljnosežnimi spremembami umetniških jezikov in s prenavljajočimi poetikami, ki jih mlajši tržaški avtorji (nekateri šele vstopajo na literarno prizorišče v prvem desetletju 21. stoletja) pripovedno udejanjijo s sebi lastnim temeljnim določilom, tj. zmožnostjo samospraševanja, in se iz tradicionalne mimetične estetike vrnejo k samemu sebi. Kategorija pripovedne subjektivnosti sovpada s prevladujočim pripovedovalcem v prvi osebi, ki opozarja na subjektovo pripadnost prikazani stvarnosti oz. vraščenosti svoje vloge v fiktivni svet. Loredana Umek glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS ca izbruhne iz njega, ko jima tatovi pri belem dnevu praktično izpraznijo stanovanje. Razumevajoča žena Edna si spet poišče službo kot tajnica, a Melovo zaupanje vase se je toliko zamajalo, da nezadržno leze v depresijo, iz katere se k sreči pobere, preden tudi Edna ostane brez službe, tako da oba spoznata, da lahko skupaj kljubujeta vsemu. Komedija sloni na duhovitem besedilu in domiselnih situacijah, ki kljub komičnosti vedno izzvenijo realistično. Prav tako so realistične reakcije nastopajočih oseb, čeprav nekoliko poudarjene, kot, denimo, pri Melovem bratu in sestrah, takšne, kot bi si jih gledalec pričakoval od prijateljev in znancev, a tudi od samega sebe. Seveda so napisane po meri pripadnikov ameriškega srednjega sloja in torej nekako umirjene, pa čeprav včasih na robu histerije. Režiser Giovanni Anfuso, ki je besedilo tudi priredil, je verjetno hotel vedenju Mela in Edne vdihniti nekaj bolj vročekrvne italijanske temperamentnosti, a z Mauriziom Casagrandejem in zlasti s Tosco DAquino nekako niso našli pravega ključa, tako da dialogi med Melom in Edno izzvenijo nekoliko medlo in Simonova briljantna duhovitost pride bolj živo do izraza v kratkih prizorih, v katerih nastopajo učinkovito karakterizirani liki Melovega brata in treh sester, ki jih igrajo Adriano Giraldi, Marzia Postogna, Pao-la Bonesi in Barbara Folchitto. Predstava bo na sporedu do nedelje, 26. januarja. (bov) Najboljša leta Mefin Narodnoosvobodilni bend ^ . Kantavtor Samozaložba, 2013 Ocena: ******* S svetovnih glasbenih scen se danes selimo na slovensko Obalo, točneje v Izolo, kjer že dolgo let živi Drago Mislej Mef. Nekdanji koprski občinski svetnik, radijski novinar, kulturni delavec in ne nazadnje glasbenik ter tekstopisec je namreč oktobra lani izdal svojo zadnjo ploščo Najboljša leta. Mef je že več kot trideset let del slovenske glasbene scene, denimo tiste bolj alternativne, ki pripada tako rokerjem kot kantavtorjem. Poleg aktivnega nastopanja v bendu Deseti brat, kjer je stal za mikrofonom, se že od nekdaj ukvarja s pisanjem tekstov. Sodeloval je na primer s pevkama Laro Baruca in Tinkaro Kovač, skupinama Ana Pu-pedan in Kamaleoni ter številnimi drugimi. Samega sebe pa nima za poeta, »naučil sem se pripovedovati zgodbe,« je pred kratkim pojasnil v nekem intervjuju. Mef torej pripoveduje zgodbe: izmišljene, resnične in tudi avtobiografske. Slovenskemu kantavtorju radi prisluhnejo tako starejši kot mlajši, živ dokaz mi je nečak, ki pri samih treh letih z navdušenjem prepeva vseh dvanajst komadov, ki sestavljajo Mefov nov plošček. Najboljša leta je Mef tudi tokrat (že tretjič) posnel s svojim Narodnoosvobodilnim bendom (z njim bo prihodnji teden nastopil tudi v ljubljanskem Cankarjevem domu), ki ga sestavljajo kitarist Armando Šturman, basist Giorgio Biselli, bobnar Andjelko Stupar, glasbenika Andrea F. in Jadran Fer-jančič, tem pa se od kdaj do kdaj pridružijo še drugi glasbeniki. V štirideset minut dolgi plošči se prepletajo tako ljubezenski komadi (reggae obarvana Ljubezen je v zraku in Jesenska) kot bolj poskočne pesmi Marije niso našli in bluz-rokerska Grem. Na pol poti med temi pa stoji posrečena rokerska balada Gluh in slep. Luzer je še posebno zapeljiva pesem, bonus komad Črni bratje pa pripoveduje o tajnem protifašističnem združenju primorskih dijakov. Z naslovno Najboljša leta se Mef za trenutek zazre v preteklost, »ko so Fansi igrali na terasi v Taverni in so komaj odprli disko v Žusterni« (kdo ve, če tu Mef namiguje na zamejski bend Five Fans, ki je v šestdesetih letih »razburjal« plesne večere naših 0staršev ...), s tem pa nas opominja, da je morda ravno pretirana zatrtost v preteklost kriva za današnje zagrenjeno življenje ... / RADIO IN TV SPORED Petek, 24. januarja 2014 1 Q italija - Težaven začetek parlamentarnega postopka Trenja v DS postavljajo v dvom volilni zakon RIM - Nova volilna zakonodaja je začela svojo parlamentarno pot, ki bo zelo zahtevna in polna pasti. Ne samo zaradi vsebine zakona, temveč tudi zaradi hudih trenj, ki glede tega vprašanja pretresajo Demokratsko stranko. Njeno levo krilo odločno nasprotuje t.i. blokiranim kandidatnim listam in se posledično zavzema za ponovno uvedbo preferenčnega glasu, ki uživa precejšnjo podporo med poslanci. Nova volilna pravila, ki jih je formalno predložil predsednik pristojne poslanske komisije Francesco Sisto, uvajajo 8-odstotni volilni prag za poslansko zbornico (5-odst. za koalicijske stranke), enako velja za senatne volitve. Do parlamentarnih mandatov bodo imele pravico koalicije, ki bodo presegle 12 odst., t.i. volilno nagrado pa bodo uživale koalicije z več kot 35 odst. glasov, v nasprotnem primeru bo drugi volilni krog (t.i. balotaža). Poslanskih okrožij po vsej državi bo okoli 120, na kandidatnih listah pa ne bo mogoče oddajati preferenc. S tem se ne strinja manjšinska komponenta Demokratske stranke, ki napoveduje amandmaje in torej boj za spremembo zakonskega predloga. Vse številke so začasne, saj se v poslanski zbornici v prihodnjih dneh lahko zgodi marsikaj. Medtem ko je Matteo Renzi zatrjeval, da ne bo dopuščal popravkov in dopolnil, je bil včeraj bolj spravljiv. Svoja stališča je tajnik omehčal zaradi nasprotovanja dela DS in tudi zaradi zelo ostrega napada, katerega je bil Renzi deležen s strani vodje Gibanja 5 zvezd Beppeja Grilla. Volilni osnutek je, poleg demokratov in Forza Italia, podprla nova desna sredina Angelina Alfana, vsi ostali so proti. Dogajanja v zvezi s poslansko zbornico so popolnoma zasenčila usodo senata, ki ostaja zelo negotova. Po novem naj bi poenotili poslanski in senatni volilni sistem, Renzi in Berlusconi pa sta se dogovorila tudi za korenito spremembo vloge senatne skupščine, kar sicer zahteva spremembo ustave s posledičnimi dolgimi in zapletenimi postopki. Gianni Cuperlo in Matteo Renzi imata zelo različne poglede o novem volilnem zakonu ansa gospodarstvo - Kljub dobrim podatkom Draghi svari pred pretiranim optimizmom v območju evra FRANKFURT - Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi (na posnetku) je opozoril pred pretiranim optimizmom glede gospodarskih obetov območja evra. Kot je dejal v pogovoru za švicarski časnik Neue Zürcher Zeitung, smo trenutno priča dobrim podatkom, a do teh še ne prihaja dovolj dolgo obdobje. »Priča smo spodbudnim znamenjem, a je okrevanje območja evra še vedno šibko in neenakomerno,« je dejal prvi mož osrednje denarne ustanove v območju evra. »Trenutno smo v fazi, v kakršni so bile ZDA pred letom in pol. Podatki raziskav so dobri, a se še ne nanašajo na daljše obdobje. Gre za znan vzorec pri gospodarskem okrevanju po globoki krizi,« je povedal. Ob tem je med drugim opozoril, da je brezposelnost v evropski denarni uniji še vedno zelo visoka, saj presega 12 odstotkov. Analitska hiša Markit je sicer včeraj objavila, da se je gospodarska dejavnost v območju evra januarja okrepila in dosegla najvišjo raven po juniju 2011. Evropska komisija pa je sporočila, da se je razpoloženje potrošnikov v območju evra januarja občutno izboljšalo. Vrednost kazalnika CCI, ki meri razpoloženje gospodinjstev v evropski denarni uniji, se je zvišala za 1,8 točke na -11,7 točke. haaško sodišče - Prizivni sodni postopek za srbske zločine na Kosovu Znižane kazni večini obsojencev Prvostopenjsko obsodbo na 22 let zapora je prizivno sodišče potrdilo samo generalu Nebojši Pavkovicu HAAG - Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je včeraj v prizivnem postopku zmanjšalo večino kazni, ki jih je izreklo leta 2009 v prvi obsodbi za zločine srbskih sil na Kosovu leta 1999 proti nekdanjim visokim predstavnikom Srbije in ZRJ. Prvostopenjsko obsodbo na 22 let zapora je potrdilo le generalu Nebojši Pavko-vicu. Pavkovic je bil v času konflikta na Kosovu leta 1999 poveljnik tretje armade jugoslovanske vojske. V prizivnem postopku je sodišče ostalim obsojenim znižalo kazni. Bivšemu podpredsedniku vlade Zvezne republike Jugoslavije Nikoli Šainovicu je kazen z 22 let znižalo na 18 let zapora. Pri tem ga je označilo kot glavno vez med srbskimi silami in takratnim predsednikom ZRJ Slobodanom Miloševicem.Poli-cijskemu generalu, načelniku štaba policije na Kosovu Sretenu Lukicu je sodišče kazen znižalo z 22 na 20 let zapora. Generalu Vladimirju Lazarevicu, načelniku štaba prištinskega korpusa, pa je sodišče kazen znižalo s 15 na 14 let zapora. Vsi so bili tesni sodelavci Miloševica, ki je umrl leta 2006 še pred koncem sojenja v Haagu. Tožilstvo je v prizivnem postopku za obsojene zahtevalo najvišje, dosmrtne zaporne kazni, obramba pa oprostilne sodbe ali znižanje kazni. Sodnik Liu Daqun je ob obrazložitvi sodb poudaril, da je kljub znižanju kazni treba spomniti na Nikola Šainovič dobil 4 leta nižjo kazen ansa težo zločinov, saj je šlo za »namerno storjene zločine jugoslovanskih in srbskih sil, ki so privedli do izgona več kot 700.000 kosovskih Albancev s Kosova«. Sodniki so ocenili, da kazni, izrečene na prvi stopnji, niso bile v zadostni meri individualizirane. Presodili so tudi, da za nekatere najhujše zločine srbske vojske obsojeni niso krivi, vendar so potrdili glavni del obtožnice, da so bili del skupnega zlo- činskega načrta, katerega cilj je bila sprememba etničnega ravnotežja na Kosovu v korist Srbije in izgon kosovskih Albancev, na čelu katerega je bil Mi-loševic. Sodišče je v tej prvi obsodbi za zločine srbskih sil na Kosovu leta 1999 kazni na prvi stopnji omenjenim nekdanjim visokim predstavnikom Srbije in ZRJ izreklo 26. februarja 2009. Takrat je bil na prvi stopnji oproščen vseh obtožb bivši predsednik Srbije Milan Milutinovic. V prizivnem postopku o tej sodbi sodišče ni odločalo, saj nanjo ni bilo pritožb. Iz istega razloga ni odločalo niti o obsodbi na 15 let zapora na prvi stopnji za bivšega načelnika gene-ralštaba Vojske Jugoslavije Dragoljuba Ojdanica. Ta je sicer po dveh tretjinah odslužene kazni lani že odšel iz zapora. Na sodbo se je odzval srbski premier Ivica Da-čic z besedami, da mora Srbija posvetiti veliko več pozornosti procesom, ki potekajo v Haagu, saj ne more nihče predvideti, kaj jim bo sledilo. Kljub temu, da je kot pozitivno označil znižanje kazni in da je sodišče opustilo nekatere obtožbe, je poudaril, da Srbija ne more biti zadovoljna s sodbami haaškega sodišča, saj ne gre samo za sodbe določenim posameznikom, temveč dejanjem, za katera bi se dalo sklepati, da za njimi stoji država. (STA) V nesreči helikopterja umrl načelnik vojnega letalstva Italije RIM - V strmoglavljenju helikopterja med vajo v osrednjem delu Italije sta včeraj umrla načelnik italijanskega vojaškega letalstva, general Gian-giacomo Calligaris, in nižji častnik, poročnik Paolo Lozzi, je sporočila vlada v Rimu. Do nesreče naj bi prišlo, ko se je helikopter zapletel v visokonapetostne električne kable. Premier Enrico Letta je v imenu vlade družinama žrtev že izrekel sožalje. Nova preiskava proti Berlusconiju v primeru Ruby RIM - Proti nekdanjemu italijanskemu premierju Silviu Berlusconiju poteka nova preiskava, tokrat zaradi domnevnega vplivanja na priče v primeru Ruby, v katerem je bil julija lani spoznan za krivega spolnih odnosov z mladoletnico in zlorabe položaja. Berlusconi je bil v primeru Ruby že obsojen na sedemletno zaporno kazen zaradi spolnih odnosov s prostitutko Karimo El Mahrugh, čeprav je vedel, da je mladoletna. Tožilstvo pa sedaj zaradi domnevnega vplivanja na priče preiskuje tako Berlusconija kot tudi njegove odvetnike in nekaj mladih žensk, ki so se udeleževale Berlusconijevih »bunga bunga« zabav, med njimi tudi nekdanjo prostitutko Ruby. Nekdanji premier naj bi med drugim ženskam z zabav plačeval, da na sodišču pričajo, da je šlo zgolj za nedolžne večerje. Nato bo Rusiji pomagal pri zimskih OI BRUSELJ - Nato bo Rusiji pomagal pri varovanju februarskih zimskih olimpijskih iger v Sočiju, je včeraj sporočil vrhovni vojaški poveljnik zveze Nato, ameriški general Philip Breedlove. Zaskrbljenost glede varnosti med igrami vzbujajo bombni napadi v Volgogradu lani decembra, do katerih je prišlo kmalu zatem, ko je čečenski bojevnik Doku Umarov pozval k napadom na olimpijske igre. Ruski predsednik Vladimir Putin je zagotovil, da bo uničil vse teroriste, okrog Sočija pa naj bi postavili tako imenovani železni varnostni obroč. zlato (999,99 %%) za kg 29.698,20 +650,57 sod nafte (159 litrov) 107,78 $ -0,45 evro 1,3639 $ +0,50 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 23. januarja, 2014 valute evro (povprečni tečaj) 23. 1. 22. 1. ameriški dolar 1,3639 1,3566 japonski jen 141,99 141,57 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,490 27,535 danska krona 7,4622 7,4622 britanski funt 0,82175 0,81900 madžarski forint 303,62 302,18 litovski litas 3,4528 3,4528 poljski zlot 4,1679 4,1650 romunski lev 4,5293 4,5266 švedska krona 8,7661 8,7958 švicarski frank 1,2317 1,2345 norveška kron 8,3325 8,3655 hrvaška kuna 7,6440 7,6385 ruski rubel 46,4780 45,9745 turška lira 3,1056 3,0634 avstralski dolar 1,5540 1,5291 braziljski real 3,2397 3,2072 kanadski dolar 1,5199 1,4876 kitajski juan 8,2528 8,2107 indijska rupija 84,3960 83,9530 mehiški peso 18,2149 18,0441 južnoafriški rand 14,9595 14,7038 364 Četrtek, 23. januarja 2014 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - V tožbi zaradi pravilnika za instalacijo anten mobilne telefonije Občinska uprava premagala Telecom Goriška občina je premagala družbo Telecom. Deželno upravno sodišče je v minulih dneh zavrnilo pritožbo italijanskega telekomunikacijskega koncerna, ki je pred sedmimi meseci zahteval takojšnjo razveljavitev novega pravilnika za instalacijo in nadzor nad delovanjem sprejemno-oddajnih naprav mobilne telefonije. S to razsodbo se verjetno spor še ni zaključil, saj je zelo možno, da se bo v teku 60 dni družba Telecom pritožila na sodišče druge stopnje oz. državni svet, na goriški občini pa so kljub temu zelo zadovoljni, saj so prepričani, da bodo goriškemu zgledu v prihodnosti sledile tudi ostale uprave v Furlaniji Julijski krajini. Pravilnik, ki ga je goriški občinski svet odobril lani z glasovi večine in opozicije, je prvi, ki je nastal na podlagi določil deželnega zakona št. 3/2011. Dokument predvideva vrsto omejitev, ki jih je občina uvedla, da bi učinkoviteje zaščitila videz okolja in zdravje občanov pred elektromagnetnim sevanjem baznih postaj mobilnih operaterjev. Omejitve in postopki za pridobivanje dovoljenj, ki so jih občinski izvedenci predvideli v pravilniku, pa niso navdušili družbe Telecom Italia. Le-ta namreč ocenjuje, da nov pravilnik z infrastrukturnega vidika ovira razvoj in okrepitev njenega omrežja na območju občine Gorica. S pritožbo, ki jo je vložila junija 2013, je družba Telecom zahtevala takojšnjo razveljavitev pravilnika, ki naj bi ji onemogočal prilagoditev osemnajstih postaj tehnologiji mobilnega prenosa podatkov LTE (Long Term Evolution): to, ocenjujejo pritožniki, ne oškoduje le družbe, ampak tudi uporabnike njenih storitev. Sodniki deželnega upravnega sodišča v Trstu pa so drugačnega mnenja, saj so v utemeljitvi razsodbe zapisali, da je »pravilnik občine Gorica v sozvočju z novo deželno zakonodajo, ob tem pa zagotavlja tudi ravnovesje med različnimi interesi«, od izboljšanja storitev mobilnih operaterjev do potrebe po zaščiti zdravja, krajine in okolja, za katere je odgovorna občinska uprava. »Ta del utemeljitve je potrditev, da smo naše delo dobro opravili,« je povedal vodja tehničnega urada občine Mauro Ussai. »Čeprav še nimamo neizpodbitnih dokazov o škodljivosti sevanja anten, moramo biti previdni in zaščititi občane pred potencialno nevarnostjo,« je zatrdil občinski odbornik Guido G. Pettarin, arhitekt Marco Marmotti pa je poudaril, da ima vsaka družba pravico širiti in krepiti svoje omrežje, nikjer pa ne piše, da mora do tega priti po najlažji oz. najcenejši poti ter da se ponudniki pri tem lahko požvižgajo na zdravje ljudi in učinke na okolje. Novi občinski pravilnik določa vrsto t.i. »občutljivih območij« - npr. ob otroških vrtcih, šolah, telovadnicah, bolnišnicah in hišah -, kjer praviloma ne bi smeli postavljati anten mobilne telefonije. »To ne pomeni, da obstaja absolutna prepoved, mobilni ponudniki pa morajo najprej dokazati, da nimajo druge poti oz. da bi njihovo omrežje ne delovalo, če bi anteno postavili nekam drugam. Temu bi se družbe raje izognile, saj pomeni zanje dodatne stroške,« je pojasnil občinski odvetnik Stefano Piccoli, po katerem je k odločitvi upravnega sodišča prispevalo ravno dejstvo, da v goriškem pravilniku ni absolutnih prepovedi, ki bi kršile pravice telefonskih ponudnikov. Pravilnik dalje predvideva stalne meritve elektromagnetnega sevanja posameznih naprav. V primeru, ko bi z merilno napravo ugotovila, da oddajna moč baznih postaj presega mejno vrednost, bi občina lahko zahtevala odklop sprejemno-oddajne naprave. (Ale) Antena v mestni četrti Svete Ane gorica - Licej Dante Alighieri Selitev zaključena, danes spet v klopi Pouk bo do sanacije stavbe na Vialu potekal v Ulici Diaz Dijaki klasičnega liceja z italijanskim učnim jezikom Dante Alighieri se bodo danes vrnili v klopi. Včeraj se je namreč zaključila selitev šolske opreme in knjig v prostore zavoda Slataper, kjer bodo začasno gostili tudi dijake klasičnega liceja. V Ulici Diaz bodo licejci ostali do zaključka obnovitvenih del, ki jih mora goriška pokrajinska uprava opraviti na šolski stavbi na Vialu, kjer se je v prejšnjih dneh udrl strop ene izmed učilnic v prvem nadstropju. Kot so po tehničnem pregledu potrdili izvedenci podjetja iz Milana, ki jim je pokrajina zaupala sanacijo, je za uditje kriva napaka v izdelavi opečnih votlakov in v izvedbi dvojnega stropa, ki je bil nanje pritrjen. Strop se je k sreči udrl med vikendom, ko ni bilo v šoli nikogar, drugače pa bi lahko bile posledice izredno hude. Dijaki klasičnega liceja - le-teh je 165 - so bili brez pouka od ponedeljka, danes ob 8.20 pa se bodo vrnili v klopi, ki jih je šolsko in pokrajinsko osebje včeraj preneslo v učilnice zavoda Sla-taper skupaj s tablami, stoli, katedri in knjigami. »Tako nam kot študentom se zdi, da smo izgubili nekaj svojega. Vemo, da se bomo prej ali slej vrnili v našo šolsko stavbo, v tem trenutku pa se čutimo kot družina, ki je morala zapustiti svoj dom. Pokrajini se ne glede na to zahvaljujemo za takojšnje ukrepanje,« je povedala profesorica Carmen Mazzone, ki si je včeraj ogledala nove prostore skupaj s pokrajinsko odbornico za šolstvo Ilario Cecot. Upraviteljica bo stavbo šole Slataper v Ulici Diaz ponovno obiskala danes ob 8.30 v spremstvu predsednika pokrajine Enrica Gherghette. (Ale) Včerajšnja selitev opreme bumbaca gradišče - CIE in CARA Ministrico bo pričakal protest Na občini se bo sestala s predstavniki institucij Kot napovedano se bo italijanska ministrica za integracijo Cecile Kyenge drevi pripeljala v Gradišče. Uradni del obiska, v središču katerega bo prihodnost centra za azilante CARA in centra za nezakonite priseljence CIE, bo potekal na županstvu, kjer jo bodo pričakali predstavniki institucij, zaenkrat pa ni še jasno, ali bo članica vlade Enrica Lette obiskala tudi omenjena centra v Ulici Udine. Ministrica bo na ronškem letališču pristala okrog 20. ure, srečanje z županom Francom Tom-masinijem, prefektom Vittoriom Zappalortom, nadškofom Carlom Redaellijem, predstavniki pokrajine in dežele ter parlamentarci iz FJK pa se bo začelo ob 21. uri. Severna liga in predstavniki združenja Offi-cina per l'Italia, v katerem so somišljeniki strank Fratelli d'Italia, Nacionalnega zavezništva in Fiamme Tricolore, so že napovedali protestni shod, ki naj bi se ga po njihovih besedah udeležil tudi egiptovski časnikar Magdi Cristiano Allam, ki je pred leti sprejel krščansko vero. Župan iz Gradišča ni pretirano zaskrbljen zaradi manifestacije in računa, da se bodo protestniki obnašali civilno. »Kot sem že napovedal, nameravam ministrico zaprositi, naj prepreči ponovno odprtje centra CIE. Tudi razširitve centra za azilante CARA si ne želimo,« poudarja župan Franco Tommasini. m Cecile Kyenge gorica - Zdravstvo Spodbujajo k darovanju roženice V goriški bolnišnici se je na pobudo skupine, ki znotraj goriškega zdravstvenega podjetja skrbi za koordinacijo pri odvzemu organov in tkiv, začelo osveščanje o pomenu darovanja očesne roženice. Roženi-ca je prozoren del očesa, velik kot kontaktna leča, ki nam omogoča, da se slika, ki preide skozi zenico, pravilno projecira na mrežnici. Darovanje roženice je možno do 74. leta starosti tudi v primeru, ko je darovalec rakast bolnik. Odvzem roženice po smrti ne pušča sledov in ne iznakazi trupla darovalca. »Darovati roženico pomeni darovati radost življenja,« piše generalni direktor goriškega zdravstvenega podjetja Gianni Cor-tiula v odprtem pismu, ki ga naslavlja na uporabnike zdravstvenih storitev. »Darovanje roženice je za družinske člane priložnost, da opravijo koristno socialno dejanje in hkrati spoštujejo vrednost življenja. Kdor se odloči za darovanje roženice, izkaže v trenutku globoke žalosti izredno tanko-čutnost do ljudi, ki so izgubili ali izgubljajo vid. Ravno iz tega razloga skušamo ob raznih tečajih, ki so namenjeni zdravstvenim tehnikom, nuditi ustrezne informacije tudi prebivalcem. V goriški bolnišnici smo na različnih lokacijah razobesili plakate, ki pojasnjujejo, zakaj je darovanje roženice po smrti velikodušno dejanje in znak občutljivosti, s katerim lahko povrnemo vid osebam, ki trpijo zaradi hudih očesnih bolezni«. Goriško zdravstveno podjetje je v sodelovanju s fundacijo Banca degli occhi iz Mester preučila tudi postopek, ki ponuja družinskim članom pogoje za mirno odločitev v skladu z veljavno zakonodajo. Za darovanje roženice lahko prosijo družinski člani (soprog, polnoletni sinovi, starši) z izpolnitvijo obrazca za soglasje in to do najpozneje 24 ur po smrti. V goriški bolnišnici so od marca 2013 izvedli 12 odvzemov tržič - Policisti v Ulici Rosselli Priseljenci v umazanih in prenatrpanih stanovanjih Palača v Ulici Rosselli Prenatrpanost, umazanija in pomanjkanje hrane. To so razmere, pred katerim so se znašli policisti tržiškega komisariata, ki so v minulih dneh preiskali stanovanjsko hišo v Ulici Rosselli v Tržiču. V stari palači je več stanovanj, ki jih lastnik že nekaj let daje v najem priseljencem, ob pravih najemnikih pa so očitno v teh prostorih bivali še številni drugi ljudje. Na nepravilnosti so policijski komisariat opozorili drugi občani, ki so svoje besede podkrepili tudi s fotografijami. Policisti so zato v prejšnjih dneh bonaventura odšli v Ulico Rosselli in pregledali vsa stanovanja: podrobnosti niso razkrili, kaže pa, da so v prostorih, ki bi bili primerni za dve ali tri osebe, živele večje skupine ljudi. Spali so na tleh, hrane so imeli malo ali nič. Ob tem so bila stanovanja izredno umazana in zanemarjena, mnogi priseljenci pa niso imeli službe, dokumentov in dovoljenj za bivanje. V glavnem je šlo za ljudi iz vzhodnih držav Evropske unije, nekaj pa je bilo tudi priseljencev iz držav izven EU. Policisti so poklicali lastnika stanovanja, ki naj bi ne vedel, kaj se je dogajalo v stanovanjih. / RADIO IN TV SPORED Petek, 24. januarja 2014 1 Q goriška - Spominska štafeta ob stoletnici začetka prve svetovne vojne Čas vojne in čas miru Na skupnem delovnem srečanju so se pred kratkim zbrali člani pokrajinskega odbora Zveze slovenskih kulturnih društev (ZSKD) in predstavniki včlanjenih sredin, zato da bi se odzvali na pobudo goriške pokrajine, ki v okviru projekta Kras 2014+ vabi ustanove in združenja, naj sodelujejo pri obeleževanju stoletnice prve svetovne vojne. S tem v zvezi ZSKD pripravlja spominsko prireditev, ki bo zajela dobršen del ozemlja goriške pokrajine, segla pa bo tudi preko državne meje. Pri zvezi se je tako porodila zamisel, da bi z enkratno prireditvijo zaobjeli in povezali vse kraje ožje Goriške. To bo spominska štafeta, v katero bodo vključeni tekači, pa tudi kolesarji, motoristi, kajakaši in konjeniki. Predstavniki pripravljalnega odbora so si na »grobo« že ogledali progo, ki bo dolga okrog 75 kilometrov. Start in cilj krožne poti bosta na Trgu Evrope - Transalpini. Štafetno palico bodo tekači najprej ponesli skozi Solkan in preko osimskega mostu na vrh Sabotina. Tam jo bodo prevzeli kolesarji in se z njo skozi Štmaver spustili v dolino do Pevme ter se povzpeli do kostnice na Oslavju. Nato bo v rokah motoristov romala v zgornji del Oslavja, se spustila v dolino Grojne in se povzpela na vrh Kalvarije. Sledil bo spust do Podgore in preko soškega mostu do sejmišča Ex-pomego, kjer jo bodo zaupali kajakašem, ti pa jo bodo po vodni poti ponesli do So-vodenj. Tam jih bodo pričakali kolesarji in spominsko palico odpeljali do Redipulje, od tam pa do Doberdoba, Poljan in Martin-ščine ter nazadnje do Vrha. Palico bodo tam prevzeli konjeniki, ki se bodo z njo spustili do Dola. Ponovno jo bodo prevzeli kolesarji in jo ponesli do Lokvice, pohodniki pa peš do vrha Cerja, kjer bo potekala osrednja prireditev. Štafetna palica se bo nato ponovno spustila v dolino do Mirna ter se deloma s tekači in deloma s kolesarji preko Gabrij, Sovodenj in Štandreža vrnila na startno mesto - skupni trg obeh Goric -, kjer bo zaključna prireditev. Manjši kulturni utrinki bodo štafeto pričakali tudi med potjo, zagotovo na Oslavju in pri madžarski kapelici pri Vižintinih v Dolu; možni so tudi drugi krajši postanki. Štafetna palica bo votla, v njej pa bo listina z mirovniškim sporočilom. Naslov pobude ZSKD se bo glasil »Čas vojne in čas miru«. Med slovenskimi društvi in organizacijami so štafetni teki in pohodi priljubljeni in so že velikokrat popestrili spominske dogodke. Podobna prireditev je pred desetimi leti potekala ob padcu meje, ko so organizatorji z obeh strani meje pripravili odmeven štafetni tek po briških gričih z geslom »Brda so enotna«. Na seji ZSKD so tudi sklenili, da bo spominska štafeta v nedeljo, 18. maja. Zveza torej poziva vse, ki želijo na kateri koli način nositi štafetno palico, naj se zglasijo v uradu ZSKD v Gorici, kjer bodo prejeli podrobnejša navodila. (vip) Vrh Kalvarije foto vip Na posnetku je vrh Kalvarije, od koder se razteza pogled na Furla-nijo, saj so v to smer odstranili grmičevje in vejevje, v smer Gorice pa razgleda ni, saj ga ovira visoko drevje. Pred leti je goriška občina vložila kar nekaj denarja v ovrednotenje poti prve svetovne vojne na Kalvariji. Glede na skorajšnjo stoletnico vojne, ko naj bi grič nad Gorico postal privlačen za turiste, je pričakovati, da bodo uredili njegov videz in dostope nanj, še zlasti cesto, ki preko Kalvarije povezuje Grojno in Ločnik. UNIVERZA Petnajst dobitnikov štipendij konzorcija Pri konzorciju za razvoj goriškega univerzitetnega pola so izbrali dobitnike petnajstih štipendij, ki se nanašajo na akademsko leto 20122013 in jih podeljujejo s pomočjo prispevka dežele FJK. Namenjene so študentom prvostopenjskega ali magistrskega študija pod pogojem, da se le-ta izvaja v Gorici, pri čemer upoštevajo tudi univerzitetne uspehe in finančno stanje družin. Vsaka štipendija je vredna tisoč evrov, podelili pa jih bodo v sredo, 5. februarja, ob 11. uri na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gorici. Nagrajenci so Veronica Rigonat (arhitektura), Anna Fragiacomo (arhitektura), Josef Martin (diplomatske vede), Annalisa Tonello (diplomatske vede), Valentina Hrovatin (odnosi z javnostmi), Salvatore Scala (diplomatske vede), Federica Pozzobon (integrirano komuniciranje za podjetja in organizacije), Beatrice Pulz (integrirano komuniciranje za podjetja in organizacije), Giada Pressacco (diplomatske vede), Sebastiano Ridolfi (integrirano komuniciranje za podjetja in organizacije), Osvaldo Cardillo (diplomatske vede), Daniele Olivieri (diplomatske vede), Ilaria Procopio (diplomatske vede), Gior-gia Bozzini (diplomatske vede) in Lorenzo Delvecchio (diplomatske vede). tržič - Občina si podporo Slovenije »Na temo promocije slovenskega jezika izvaja občina Tržič dva projekta, ki uživata podporo dežele FJK: prvi zadeva slovensko okence v okviru urada za odnose z javnostjo, drugi pa objavljanje osrednjih sporočil v medijih slovenske manjšine. Do sredine letošnjega leta pa bo mogoče seznanjati se z občinskimi dejavnostmi in storitvami v slovenskem jeziku tudi preko svetovnega spleta,« so včeraj napovedali na županstvu v Tržiču, kjer v torek, 28. januarja, pričakujejo obisk ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Tine Komel. Pred jesenjo imajo na programu še mednarodno konferenco na temo jezikovnih manjšin in družbe-no-gospodarskega razvoja v alpskem svetu, od slovenske do francoske meje. Glede tega bo županja Silvia Altran vprašala ministrico, naj slovenska vlada podpre pobudo. Ministrico je v Tržič povabila županja, ki se bo ob 10. uri sestala z gostjo v svoji pisarni, ob 11. uri pa se bo Tina Komel v dvorani občinskega sveta srečala s krajevnimi društvi in ustanovami, zlasti seveda slovenskimi. K udeležbi so vabljeni tudi predsednica deželne vlade Debora Serracchiani, goriški pre-fekt in slovenska generalna konzulka v Trstu. Tina Komel Silvia Altran nova gorica - Univerza izbira lokacijo za kampus Sežane ni več na seznamu »Selitev v drugo regijo bi bistveno oslabila razvojne potenciale v severnoprimorski regiji« - Do končne odločitve naj bi prišlo sredi marca Upravni odbor Univerze v Novi Gorici je med šestimi možnimi lokaciji za univerzitetni kampus izločil lokacijo med Sežano in Lipico. »Selitev v drugo regijo bi bistveno oslabila razvojne potenciale v se-vernoprimorski regiji,« je svojo odločitev obrazložil upravni odbor. Danes se na to temo sestane še mednarodni svet univerze. Do končne odločitve glede izbire kampusa naj bi prišlo sredi marca. Univerza je ustrezno lokacijo za univerzitetni kampus konec lanskega leta iskala s pomočjo javnega razpisa. Nanj so se odzvali štirje ponudniki, ki so skupno ponudili šest lokacij: v Vipavi jim občina ponuja 6 hektarjev zemljišča, novogoriška mestna občina kot ustrezni lokaciji vidi trav- nik v središču mesta nasproti Perle oz. lokacijo ob potoku Korn v bližini italijanske meje. Primorje v stečaju je ponudilo šest hektarjev pozidanih zemljišč vključno s poslovno stavbo v Ajdovščini in Majske poljane v Novi Gorici, občina Sežana pa zemljišče med Sežano in Lipico. Rektor Danilo Za-vrtanik tedaj nobene od lokacij ni želel izpostaviti kot še posebej zanimivo. Povedal je le, da sta dve izmed njih morda nekoliko manj zanimivi, ostale štiri pa da so enakovredne. Obžaloval je le, da niso prejeli nobene ponudbe z italijanske strani meje, saj je univerza z dvema fakultetama in visoko šolo prisotna tudi v Gorici. Fakulteta za znanosti o okolju izvaja univerzitetni študijski program Okolje 1. stopnje in magistrski štu- dijski program Okolje 2. stopnje, Fakulteta za aplikativno naravoslovje pa študijska programa Fizika 1. stopnja in Fizika 2. stopnja. Obe fakulteti sta v Križni ulici v Gorici, v del palače Alvarez v Ulici Diaz pa so lani iz Ljubljane preselili programe Visoke šole za umetnost. Tam potekata program Digitalne umetnosti in prakse 1. stopnja ter drugostopenjska nadgradnja Medijske umetnosti in prakse. Upravni odbor univerze je lokacijo med Sežano in Lipico torej zavrnil, ostane jih še pet. Vse preostale lokacije so si včeraj ogledali še člani mednarodnega sveta univerze. Rektor je že lani novembra napovedal, da se bodo do konca februarja z vsemi ponudniki tistih lokacij, ki bodo izbrane, pri- pravile predpogodbe, na podlagi le-teh bo o dokončni izbiri odločal upravni odbor na seji v začetku marca. »Do odločitve bo po vsej verjetnosti prišlo nekje v sredini marca. Seveda je možno, da pride do zamude, ocenjujemo, da ne daljše od enega meseca,« so včeraj pojasnili na univerzi. Sledila bo priprava projektne dokumentacije, gradnje naj bi se lotili prihodnje leto. V novonastali univerzitetni kampus bodo preselili vse svoje fakultete, ki se sedaj nahajajo na različnih lokacijah - v Novi Gorici, Gorici, Benetkah, Vipavi in Ajdovščini. Od sedanjih lokacij nameravajo obdržati samo protokolarne prostore v Lanthierijevem dvorcu v Vipavi, ki so jih od vipavske občine najeli za 85 let. Katja Munih gorica - Razpis je namenjen mladim Podjetniški inkubator S prispevkom bodo pomagali pri ustanovitvi podjetja - Rok za vložitev prijav bo zapadel 5. februarja Imate podjetniško idejo, a ne veste, kako bi jo uresničili? Je služba vaših želja povezana z okoljem, družbo ali socialnimi storitvami? Ste stari od 18 do 35 let? Če so odgovori pritrdilni, potem je projekt »Labor FJK - Delavnice mladinskega dela«, s katerimi želijo pomagati mladim pri ustanavljanju lastnih podjetij, namenjen ravno vam. V okviru pobude, ki jo bo deželna zveza UPI izpeljala v sodelovanju s pokrajinami Gorica, Pordenon, Trst in Videm ter z drugimi združenji in zadrugami, so decembra objavili razpis, na katerega se bodo morali zainteresirani posamezniki ali skupine prijaviti do 5. februarja. Mladi bodo morali sintetično predstavitev projekta nasloviti na naslov elektronske pošte fvglabor@gmail.com, popolnejšo kandidaturo z raznimi dokumenti pa bodo morali do 10. februarja poslati na naslov UPI (Unione delle Province del Friuli Venezia Giulia), Trg XX Set-tembre 2 - 33100 Videm. Do 28. februarja bodo posebne komisije izbrale najboljše projekte, nato pa se bodo začele delavnice in tečaji, med katerimi bodo mladi spoznali osnove vodenja podjetij. Pokrajinske komisije bodo nazadnje izbrale štiri najboljše podjetniške projekte, ki bodo deležni prispevka 12.000 evrov. »Naša pokrajina se vsako leto prijavi na drža- vni razpis za pokrajine, ki je namenjen financiranju projektov za mlade. Vsakič se prijavimo z drugačno temo in z zadovoljstvom lahko povem, da običajno tudi zmagamo. Letos smo se odločili za projekt na področju dela: izdelali so ga naši uradi, k sodelovanju pa smo povabili še UPI in ostale pokrajine FJK, saj smo združeni imeli več možnosti za uspeh. In res, tudi tokrat smo si zagotovili prispevek,« je povedal goriški pokrajinski odbornik za mladino Federico Portelli in dodal, da bo vsaka pokrajina izpeljala del projekta. Razpis je na voljo na spletni strani pokrajine Gorica www.provincia.gori-zia.it. (Ale) Sedež novogoriške univerze v Rožni Dolini foto k.m. / RADIO IN TV SPORED Petek, 24. januarja 2014 1 Q gorica - Obračun karabinjerjev Manj tatvin Upad beležijo tudi pri ropih in vandalskih dejanjih V Gorici in Tržiču največ vlomov v stanovanja V minulem letu se je število kaznivih dejanj na Goriškem krepko znižalo. Čeprav bi lahko pod vtisom zadnjih vandalskih dejanj ter medijskega poročanja imeli občutek, da smo priča rastočemu trendu, je število prijavljenih kaznivih dejanj v zadnjih dvanajstih mesecih v primerjavi z letom 2012 upadlo za celih 14 odstotkov. Po podatkih, ki jih je novinarjem posredoval pokrajinski poveljnik karabinjerjev Antonino Minutoli, so sile javnega reda pred dvema letoma obravnavale 5.474 kaznivih dejanj, lani pa »le« 4.719. Levji delež kršitev kazenskega zakonika (3.091, torej 66 odstotkov) so obravnavali karabinjerji, ki upad kaznivih dejanj pripisujejo predvsem povečani pozornosti in trudu, ki so ju sile javnega reda pod vodstvom prefekture posvečale zagotavljanju varnosti na Goriškem. »V minulem letu smo obravnavali manj kaznivih dejanj kot pred dvema letoma. Tatvin je bilo 2.268 - leta 2012 smo jih našteli 2.363 -, ropov pa 15, medtem ko jih je bilo pred dvema letoma skupno 26,« je povedal Minutoli, ki je med najhujšimi kaznivimi dejanji omenil umor 38-letnega Ric-carda Degrassija. Preiskavo, ob koncu katere so aretirali 21-letnega Micheleja Ca-rannanteja, so vodili karabinjerji iz Tržiča. V minulih dvanajstih mesecih so ka-rabinjerji in policisti obravnavali 565 van-dalskih dejanj (leta 2012 jih je bilo 648), tatvin v stanovanjih pa je bilo skupno 486 (preko 10 odstotkov manj kot pred dvema letoma). »Najbolj pod udarom so bile goriška občina, Tržič in sosednje občine v Laškem, v Dolenjah pa niso prijavili niti eno tatvino v stanovanjih,« je pojasnil poveljnik, ki je podatke predstavil skupaj s ka-petanom Lorenzom Pello in marešalom Sergiom Burlonom. Med slovenskimi občinami so največ tatvin v stanovanjih našteli v Doberdobu, in sicer šest, štirikrat so tatovi obiskali Števerjan, trikrat pa so vlomili v stanovanja v občini Sovodnje. »Pri preprečevanju tatvin je pomembno sodelovanje občanov, ki nas lahko pokličejo vsakič, ko opazijo kaj nenavadnega,« je povedal poveljnik, ki vabi občane k pozornosti in previdnosti. Karabinjerji so v enem letu opravili kar 20.928 kontrol, v okviru katerih so pregledali 73.165 ljudi in 53.372 vozil. Areti- rali so 132 oseb, 666 pa so jih ovadili na prostosti. Obravnavali so 193 nesreč in izdali 1609 glob, 93 voznikov pa so prijavili zaradi vožnje pod vplivom alkohola ali opojnih substanc. Zaradi preprodaje mamil so aretirali enajst ljudi in jih ovadili 27 - podatki so v skladu s tistimi iz leta 2012 -, v dvanajstih mesecih pa so zasegli 524 gramov prepovedanih drog. V okviru dejavnosti inšpektorata za delo so pregledali 44 podjetij, ugotovili 11 kršitev in izdali za 14.575 evrov glob. Dve osebi sta bili aretirani, dve pa prijavljeni. Karabinjerji so odkrili tudi pet na črno zaposlenih delavcev. (Ale) Izvidnica goriških karabinjerjev bumbaca gorica - Bil je župan, poslanec in senator Umrl Michele Martina Zagovarjal je odpiranje mesta čez mejo in gojil stike s sosedi, v njem so imeli prijatelja tudi goriški Slovenci V noči s srede na včerajšnji dan je v svojem 87. letu umrl Michele Martina. Bil je župan Gorice, poslanec in senator, pripadnik naprednega katolištva, eden izmed najbolj vidnih krajevnih predstavnikov Krščanske demokracije v času njenega vodilnega položaja v italijanski politiki. Bil je zagovornik odpiranja Gorice čez mejo in navezovanja stikov s slovenskimi sosedi. V njem so imeli prijatelja tudi goriški Slovenci, ki so v času njegovega županovanja prvič dobili svojega predstavnika v občinskem odboru. Rodil se je v Gorici 9. oktobra 1926. Zaposlen je bil v vodstvu podjetja Friulia Lis, a se je že zelo zgodaj angažiral v politiki. Politično je rasel v De Gasperijevi Krščanski demokraciji. Na njegovem goriškem domu so se tedaj sestajali vidni strankini možje Pistelli, Granelli, Galloni, De Mita, Guerzoni, Gucciardini, Baget Bozzo, Ferrari Agradi in Rumor, ki mu je bil leta 1958 poročna priča. Istega leta je Martina prvič vstopil v rimski parlament. Kot poslanec je zagovarjal gradnjo avtoceste Be-netke-Trst s krakom, usmerjenim proti Ljubljani, dosegel je državno pomoč za oživitev goriške industrije in za tržiško ladje- Michele Martina bumbaca delnico, prizadeval si je za razvoj obmejne proste cone, za ukinjanje vojaških služnosti, za ronško letališče ... V obdobju 195859 je bil med ustanovitelji študijskega centra Sen. Antonio Rizzatti in revije Iniziati-va Isontina. V političnem in družbenem udejstvovanju so mu bili sopotniki Pasquale De Simone, Celso Macor, Bruno Calderi-ni, Fulvio Monai in Sergio Tavano. Leta 1965 je bil soustanovitelj inštituta za srednjeevropska srečanja ICM, ki mu je bil nato predsednik dvajset let, dve leti kasneje pa še soustanovitelj inštituta za mednarodno sociologijo ISIG. Leta 1967 je na povabilo Willyja Brandta v Berlinu spregovoril o goriško-novogoriškem povezovanju pred dva tisoč predstavniki evropskih držav. Poslanski mandat se mu je iztekel leta 1963, leta 1965 pa je bil prvič izvoljen za župana Gorice. Na tem mestu je bil potrjen leta 1970, a je že leta 1972 prepustil županski stolček Pasqualeju De Simoneju zaradi vrnitve v parlament. Leta 1974je v senatu nadomestil umrlega videmskega senatorja Guglielma Pelizza. Bil je tudi na čelu krajevne zdravstvene enote in prvi predsednik goriškega univerzitetnega konzorcija. Kot župan se je izkazal v odprtosti do Slovencev. V smeri preseganja meje je sodeloval zlasti z novogoriškima županoma Jožkom Štrukljem in Rudijem Ši-macem. Kljub cerkvenim vetom je iskal sodelovanje s socialisti in podpiral reformo Franca Basaglie. Po značaju je bil zadržan in skromen, po navajanju njegovih političnih sopotnikov pa se je kljub temu s ponosom spominjal, kako je v nasprotju z mnenjem občinskega tajnika in državnih oblasti podpisal odlok o uporabi slovenskih lastnih imen. Ob 60. obletnici prehoda Gorice pod Italijo pa je namesto retorike o zmagi izpostavil spomin na številne žrtve, ki so padle v tem narodnostno občutljivem prostoru. Občina Gorica išče delavca Goriška občina je pripravila projekt družbeno koristnih del, v okviru katerih bo začasno zaposlila enega delavca, ki bo skrbel za vzdrževanje javnih zelenic, postavljanje cestnih znakov, čiščenje cest, ipd. Pogodba bo trajala 45 tednov. Zainteresirani naj se z današnjim dnem in do 6. februarja zglasijo na uradu za zaposlovanje v Ulici Alfieri v Gorici. Urad je odprt za javnost med 9.30 in 12.30. Protestniki pred družbo ATER Protestniki goriškega odbora 9. december so včeraj priredili manifestacijo pred sedežem družbe za ljudska stanovanja ATER. Protestniki - bilo jih je okrog dvajset - so s seboj prinesli tudi transparente, na katerih je pisalo, da zahtevajo večjo pravičnost in jasnejša pravila pri dodeljevanju ljudskih stanovanj. Nov multimedijski center Na sedežu mladinskega foruma goriške pokrajine v palači Alvarez v Ulici Diaz v Gorici bodo danes ob 16. uri odprli nov mladinski multimedijski center. Pobudo bodo uresničili v okviru projekta Youth Adrianet in s pomočjo prispevkov iz evropskega sklada Cross-Border Cooperation Programme 20072013. Novo središče bo za mladino priložnost za srečevanje in izmenjavo idej. Pozdravom in nagovorom bodo sledili plesni in glasbeni nastopi ter z začetkom ob 18. uri projekcija filma »AdriBus - A journey of bonds and borders«. Italijansko-bezjaški slovar Predstavniki združenja Gruppo In-contri Bisiachi so včeraj obiskali predsednika goriške pokrajine Enrico Gherghetto. Predstavili so mu nov ilustrirani italijansko-bezjaški slovar, ki ga je izdalo njihovo združenje. Zamenjava furlanske igre V goriškem Kulturnem domu se bo jutri ob 20.45 nadaljeval 14. festival furlanskega komičnega gledališča. Zaradi bolezni v dramskem ansamblu Baraban iz Vidma bo sprva napovedano predstavo »Une sblancjade di pasche« nadomestila komedija »Oportunitats«; v goste bo prišla dramska skupina Clar di Lune iz kraja Bertiolo, režiserka bo Loredana Fabbro. Vstop bo s brezplačnimi vabili, ki so na voljo v knjigarni Antonini na goriškem Korzu, na sedežu lo-čniške hranilnice in v Kulturnem domu. tržič - Obnova županstva Na gradbišče bo treba čakati še vsaj pol leta Občina je spet preložila rok za prijavo na razpis, kriva je negotova zakonodaja ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Obnova občinske palače v Tržiču je bila spet preložena. Stavba, ki je zaradi nestabilnosti ne morejo uporabljati že več kot eno leto, bo torej ostala zaprta dlje, kot je bilo sprva predvideno. Za zamrznitev javne dražbe za izvedbo prvega sklopa del, s katero je imela občina kar nekaj težav, se je uprava odločila zaradi negotove državne zakonodaje na področju javnih del. Razpis so prvič zamrznili sredi lanskega decembra, ko so prestavili rok za vložitev ponudb na današnji dan, v prejšnjih dneh pa se je morala občinska uprava odločiti za novo preložitev. Konec decembra so namreč z zakonskim odlokom preklicali ukinitev nekaterih zakonskih norm, ki bodo veljale do odobritve nove zakonodaje in ki zaenkrat preprečujejo tržiški občinski upravi, da bi do konca izpeljala dražbo. Novega roka za prijavo na razpis trenutno še niso objavili, kaže pa, da se bodo dela v najboljšem primeru lahko začela šele sredi letošnjega leta, zaključila pa se bodo dve leti kasneje. V prvi sklop del, ki je tudi najzahtevnejši, bo občina vložila približno štiri milijone evrov. ROZNA DOLINA Na krožišču trčili trije Prekratka varnostna razdalja je botrovala prometni nesreči, ki se je pripetila v sredo popoldan v Rožni Dolini. 59-letni voznik osebnega avtomobila je vozil iz smeri predora Pa-novec proti tamkajšnjemu krožnemu križišču. Zaradi vožnje na prekratki varnostni razdalji je trčil v 38-letnega šoferja tovornega vozila, ki je vozil pred njim v isti smeri in se je vključeval v promet v krožišču. Pri trčenju je tovorno vozilo odbilo naprej in je trčilo še v zadnji del osebnega avtomobila, ki ga je upravljal 34-letni voznik. V prometni nesreči je lažje telesne poškodbe utrpela 57-letna sopotnica v vozilu 59-let-nega povzročitelja prometne nesreče. Zaradi kršitve zakona o pravilih cestnega prometa so mu prometni policisti izdali plačilni nalog. (km) kanal-morsko - Pohod v slovensko Benečijo Sočo bodo prebredli tam, kjer so jo pred sedemdesetimi leti borci Letos mineva 70 let od pohoda borcev XXX. divizije Narodnoosvobodilne vojske v slovensko Benečijo. Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB iz Kanala v sodelovanju s šestimi goriškimi občinami ob letošnji obletnici pripravlja poseben program. S pomočjo slovenske vojske, natančneje izvidniškega voda 132. gorskega polka. bodo 1. februarja izvedli bredenje Soče, na istem kraju, kjer je reko pred sedmimi desetletji prestopilo 2.500 borcev. Gre tudi za eno od osrednjih proslav na širšem Primorskem in ena pomembnejših proslav v državi letos. V noči s 30. na 31. januar 1944je skozi vas Morsko 2.500 borcev šlo v Benečijo. »Čez Sočo so jih vodili trije domačini. Eden izmed njih, Jože Valentinčič, je še živ. Ta pohod ni pomemben za slovenski narod samo z vojaškega vidika, bistven pomen je, da je že takrat dozorelo spoznanje, da so Benečani tudi Slovenci in da živimo Slovenci na levem in desnem bregu Soče in je zato treba tudi zaveznikom pokazati, da se borimo za zedinjeno Slovenijo, kar je bil tudi eden od programov in ciljev OF,« poudar- Reka Soča foto k.m. ja Franko Pavlin, predsednik borcev iz Kanala. »Pohod je trajal do 20. februarja. Medtem so partizani po Benečiji z Nemci doživljali težke boje. Bilo je tudi nekaj izgub. To je bil drugi pohod, prvi je bil že v maju leta 1943,« dodaja Pavlin. Pod vasjo Morsko bo torej omenjeni polk slovenske vojske prihodnjo soboto ob 11.30 izvedel bredenje Soče. »Prehod Soče 1. februarja je gotovo izziv, in to vsaj zaradi dveh stvari: nikoli ne veš, kakšen bo nivo vo- de, pa tudi zaradi nizke temperature vode. Prehod Soče bomo izvedli na taktičen, varen način. Dogajanje bomo za gledalce popestrili s tem, da se bodo "soočili s sovražnikom", skušali ga bomo premagati, tako kot Sočo,« napoveduje Igor Praznik, poveljnik alpsko izvidniškega voda 132. polka. Sodelovali bodo še potapljači in zdravstvena služba. Ob 13. uri se bo dogajanje preselilo v Morsko, kjer v prireditvenem šotoru pričakujejo okrog 400 ljudi. S pozdravno besedo jih bo nagovoril Franko Pavlin, kanalski župan Andrej Maffi ter predstavnica iz Benečije Jole Namor. Osrednji govornik bo zgodovinar Jože Pirjevec. V kulturnem programu bo nastopila tudi slovenska garda. Kanalski župan je zadovoljen, da bo letošnja obletnica zabeležena na poseben način: »Gre za simboliko dveh bregov, prehoda čez reko, zamejstva, ki ga ni več - ker meje ni več, sodelovanja z vojsko in civilno sfero ... Tema in zgodba okrog te obletnice je širša kot prehod, ki se je zgodil pred 70 leti. Prav je, da te dogodke obeležimo in vključimo tudi sodobno poanto, to je v tem primeru slovenska vojska.« (km) GORIŠKI PROSTOR Petek, 24 . januarja 2014 1 5 / gorica - Danes Pretresljiva Wieslova noč Prvi dogodek ob dnevu spomina <1 Tudi letos bo 27. januar mednarodni dan spomina na žrtve ho-lokavsta, ki je namenjen poklonu vsem žrtvam holokavsta in drugih genocidov. Na ta dan leta 1945 je sovjetska Rdeča armada vstopila v nacistično taborišče Auschwitz, kjer je v grozovitih okoliščinah umrlo okoli milijon in pol Judov in drugih taboriščnikov iz vse Evrope. V Gorici bo prva spominska pobuda že danes, 24. januarja, in sicer ob 18. uri, ko bo na oder Kulturnega doma stopil znani igralec Luciano Virgilio iz Vidma in prebiral odlomke iz italijanskega prevoda avtobiografske knjige Elie Wiesla »La Notte« (Noč). »Esesovci so se zdeli bolj zaskrbljeni, bolj vznemirjeni kot po navadi. Obesiti otroka pred tisoči gledalci ni bila majhna stvar. Vodja taborišča je prebral obsodbo. Vse oči so bile uprte v otroka. Bil je mrtvaško bled, skoraj miren, grizel si je ustnice. Zakrivala ga je senca vešal. Lagerkapo je tokrat odklonil pomoč rablju. Nadomestili so ga trije esesov-ci.« Tako je Wiesel v knjigi »Noč«, ki je temeljni dokument o holokav-stu in nacističnih grozodejstvih, opisal srhljiv prizor v lagerju Buna, kjer so še z dvema odraslima obesili otroka. Vsi interniranci so morali prisostvovati. »Potem se je začel obhod. Odrasla nista več živela. Jezika sta jima odebeljena in pomodrela visela iz ust. Tretja vrv pa ni bila negibna. Ker je bil tako lahek, je otrok še vedno živel ... Več kot pol ure je ostal tako in se pred našimi očmi v agoniji boril med življenjem in smrtjo. In mi smo ga morali gledati naravnost v obraz. Bil je še živ, ko sem šel mimo njega. Njegov jezik je bil še vedno rdeč, njegove oči še niso ugasnile.« Nocojšnji dogodek prireja združenje Apertamente iz Tržiča v sodelovanju z združenjem eStoria in s Kulturnim domom; vstop bo prost. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALL'ANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. ~M Gledališče »ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN 2013« organizira PD Štandrež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: 25. januarja ob 20. uri premiera »Trije vaški svetniki« (Max Real - Peter Mili-tarov), nastopa dramski odsek PD Štandrež, v režiji Jožeta Hrovata, abonmajska ponovitev bo 26. januarja, ob 17. uri. Prodaja abonmajev, vstopnic in rezervacija sedeža eno uro pred vsako predstavo; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). GLEDALIŠKA REVIJA »A TEATRO CON L'ARMONIA«: v nedeljo, 26. januarja, ob 16. uri v gledališču Sv. Nikolaja v Ul. 1. maja 84 v Tržiču »www.amore.it«, nastopa gledališka skupina Quei de Scala Santa iz Trsta. V nedeljo, 2. februarja, ob 16. uri v župnijskem gledališču Pija 10. v Ul. De Amicis 10 v Štarancanu »Se fa, ma no' se disi!« (po ideji Johna Chapmana in Daveja Freemana), nastopa gledališka skupina Il Gabbiano iz Trsta; več na www.teatroarmonia.it. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ IN ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE prirejata v sklopu niza »Iskrivi smeh na ustih vseh«: v nedeljo, 2. februarja, ob 17. uri dramski odsek PD Štandrež s komedijo »Trije vaški svetniki«, tekst Max Real - Peter Militarov, režija Jože Hrovat. V četrtek, 6. februarja, ob 20. uri nagrajevanje natečaja »Mladi oder«. Predstave bodo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici; nakup vstopnic pri blagajni pred pričetkom predstave. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) v Gorici ob 20.30: 27. januarja v Kulturnem domu diptih enodejank v režiji Marka Sosiča »Dvorišče« in »Koli« Spira Scimoneja; informacije v Kulturnem domu v Gorici (tel. 048133288) vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure in v Kulturnem centru Lojze Bratuž (tel. 0481-531445) vsak delavnik od 8.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure. V GLEDALIŠČU VERDI v Gorici: 25. januarja, ob 20.45 »Veronika, der Lenz ist da«, nastopajo Berlin Comedian Harmonists; informacije pri blagajni v Ul. Garibaldi 2/a, tel. 0481-383601. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 27. januarja ob 20.45 koncert pianista Jonathana Bissa; 31. januarja ob 20.45 »La fabbrica dei preti«, napisala in igra Giuliana Musso; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481494664). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 24. januarja, ob 20. uri »Kraja« (Eric Chappell); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »The Wolf of Wall Street«. Dvorana 2: 16.40 - 18.15 »A spasso con i dinosauri«; 20.40 »The Counselor - Il Procuratore«. Dvorana 3: 17.30 - 19.40 »Nebraska«; 21.45 »Zoran, il mio nipote scemo«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »The Wolf of Wall Street«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 »Nebraska«; 22.15 »Il capitale umano«. Dvorana 3: 16.45 - 18.30 »A spasso con i dinosauri« (digital 3D); 20.20 -22.15 »I, Frankenstein«. Dvorana 4: 17.20 - 20.00 - 22.00 »Last Vegas«. Dvorana 5: 19.50 - 22.10 »The Counselor -Il Procuratore«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 20.15 »V hiši« (Filmsko gledališče). Razstave ZDRUŽENJE AMICI DELL'ARTE FELICE vabi na ogled razstave akvarelov Jožeta Ceja z naslovom »Svetlobni utrinki narave« v lokalu Hic Caffe v Ul. don Bosco 165 v Gorici; do 7. februarja od ponedeljka do sobote 7.30-13.30, 15.30-21.00, ob nedeljah 7.30-13.00; vstop prost. V GALERIJI KNJIŽNEGA ANTIKVARIATA LEG ANTIQUA na Verdijevem korzu 67 v Gorici bo do 25. januarja na ogled razstava risb futurista Tullia Cralija v različnih tehnikah, ki so v Gorici prvič razstavljene. V GALERIJI MARIO DI IORIO v državni knjižnici v Ul. Mameli v Gorici bo v soboto, 25. januarja, ob 11.30 odprtje razstave z naslovom »Le forme della ricerca« v sodelovanju z umet-nostno-kulturno raziskovalno skupino iz FJK Formae Mentis; na ogled bo do 11. februarja. ODPRTJE RAZSTAVE »KAMNI SPOMINA« goriškega fotografa Joška Prinčiča bo v galeriji Kulturnega doma v Gorici v ponedeljek, 27. januarja, ob 18. uri. Fotografa in njegovo delo bo predstavil Saša Quinzi; na ogled bo do 10. februarja. V GORIŠKI SINAGOGI bo ob dnevu spomina odprtje razstave v ponedeljek, 27. januarja, ob 17. uri. Razstavljali bodo udeleženci umetniških laboratorijev univerze za tretje življenjsko obdobje UTE iz Gorice; na ogled bo do 27. februarja. V GALERIJI STUDIOFAGANEL na Drevoredu 24. maja v Gorici bo 31. januarja ob 18. uri odprtje razstave z naslovom »Soffio di luce« Sergia Sca-barja. Umetnika bo predstavil Saša Quinzi; na ogled bo do 22. februarja. RAZSTAVA »NORA GREGOR. LA FI-GURAZIONE DELL'OBLIO« je na ogled v Pokrajinskih muzejih v palači Attems-Petzenstein v Gorici v organizaciji združenja Prologo; do 9. februarja od torka do nedelje 10.0017.00; vstop prost. ~M Koncerti 31. SOVODENJSKA POJE bo v nedeljo, 16. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Poleg pevskih zborov in solistov iz sovodenjske občine bodo letos nastopili pevci moškega pevskega zbora Vesna iz Križa z repertoarjem dalmatinskih pesmi. Vabljeni! »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: danes, 24. januarja, ob 20.45 bo nastopil Duo Windwurzeln (kitarist Fabian Cardozo, Argentina in violinistka Anna Rebekka Ritter, Nemčija); informacije na li-pizer@lipizer.it in www.lipizer.it. MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ vabi na koncert »Ruskih samospevov... in ne samo« v občinski dvorani na glavnem trgu v Fari v soboto, 25. januarja, ob 20.30. Nastopili bodo solisti iz ruskih glasbenih univerz in konservatorijev ter mešani pevski zbor Akademije; vstop prost. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA V GORICI obvešča, da se vpisovanje otrok v otroške vrtce, v osnovne šole in v srednjo šolo večstopenjske šole začne v ponedeljek, 3. februarja, in se bo zaključilo v petek, 28. februarja. Vpisovanje bo potekalo v uradih šole v Ul. Grabizio 38 v Gorici vsak ponedeljek od 10. do 13. ure, vsak torek od 15. do 17. ure, vsako sredo od 10. do 13. ure in od 15. do 17. ure, vsako soboto od 9. do 12. ure, v petek, 28. februarja, od 10. do 13. ure. Za šole s slovenskim učnim jezikom bo vpisovanje potekalo še v papirnati obliki. Vpisne pole bodo staršem na razpolago od ponedeljka, 27. januarja, dalje na tajništvu in na vsaki posamezni šoli. Družine smejo vložiti le eno prošnjo za vpis. VEČSTOPENJSKA ŠOLA s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, na predstavitev šolske ponudbe: Kekec v Števerjanu v ponedeljek, 27. januarja, ob 17. uri; Mavrica v Bra-čanu v torek, 28. januarja, ob 17. uri; Pikapolonica v Pevmi v sredo, 29. januarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB prireja za starše informativna srečanja s predstavitvijo izobraževalne ponudbe na posameznih vrtcih in šolah: osnovna šola na Vrhu 27. januarja ob 18. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA s slovenskim učnim jezikom v Gorici prireja dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca: Ke-kec v Števerjanu v torek, 28. januar- ja, od 10.30 do 11.30; Mavrica v Bra-čanu v sredo, 29. januarja, od 10.30 do 11.30; Pikapolonica v Pevmi v četrtek, 30. januarja, od 10.30 do 11.30. DAN ODPRTIH VRAT na gostinski šoli Ad formandum v Gorici bo 28. januarja od 14. do 18. ure v prostorih Best Western Gorizia Palace; informacije po tel. 0481-81826, go@ad-formandum.org. VEČSTOPENJSKA ŠOLA s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, na predstavitev šolske ponudbe: OŠ Zupančič v Gorici v četrtek, 30. januarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA s slovenskim učnim jezikom v Gorici prireja dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole: v OŠ Zupančič v Ul. Brolo v Gorici v petek, 31. januarja, od 8.30 do 10.00. S3 Prireditve V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici bo v sklopu niza »Linea di Sconfine« v ponedeljek, 27. januarja, med 16.30 in 18. uro srečanje z naslovom »So "Ascoltare"«, ki ga bo vodila Raffaella Liliana Bencivenga. GORIŠKI GOSTINCI, PRIDELOVALCI GORIŠKE ROŽE in občina Gorica vabijo na pobudo »La Rosa di Gorizia a tavola!«, večerje, na katerih bo v različnih receptih kraljevala goriška roža. Ob posebnem jedilniku in krajevnih vinih bodo gostom ponudili tudi literarne trenutke s prebiranjem odlomkov iz raznih knjig, ki omenjajo Gorico; kulturno plat niza bo prirejal novinar Roberto Covaz: v turistični kmetiji Carlo Brumat danes, 24. januarja, v restavraciji Majda 25. januarja, v vinoteki in gostilni Valdiro-se 26. januarja ter v gostilnah Primožič 31. januarja, Vecia Gorizia 31. januarja, Ca' Di Pieri 1. februarja, Al Fa-legname 6. februarja, Ai Tre Amici 7. februarja in pri Luni 9. februarja. SKRD JEZERO iz Doberdoba vabi v soboto, 25. januarja, ob 20. uri na dan včlanjevanja na sedežu društva. Gost večera bo skupina žensk iz Štandre-ža, ki bo nastopila s skečem. KULTURNI DOM GORICA, DIJAŠKI DOM IN SLOVIK vabijo na predstavitev knjige Cristiana Procenteseja z naslovom »Educazione e plurilingui-smo. Uno studio sul sistema scolasti-co spagnolo« v torek, 28. januarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. Avtorja in knjigo bosta predstavili Matejka Grgič in Suzana Pertot. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v četrtek, 30. januarja, ob 18. uri v Tu-movi dvorani KB centra na Korzu Verdi 51 v Gorici predavala psihologinja Ester Ferletič o anksioznosti; informacije po tel. 0481-532092 (Emil D.). AŠKD KREMENJAK vabi na »Dan slovenske kulture« v večnamenskem centru v Jamljah v soboto, 8. februarja, ob 20. uri. Nastopili bosta čistilki na klepetu Rita, ki je že vsega sita (Tatiana Turco) in Helena, ki ima vsa »z'nuc'na« kolena (Valentina Strain). Večer bodo obogatili društveni harmonikaši. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA IN SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev, Glasbeno Matico, Slovenskim stalnim gledališčem in Slovensko prosveto prirejata ob slovenskem kulturnem prazniku osrednjo proslavo »Artsprehod« v nedeljo, 9. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. Med proslavo bo v mali dvorani animacija za otroke. IZLETI Z E'STORIABUSOM po sledeh prve svetovne vojne: 15. februarja si bodo izletniki v spremstvu Lucie Pil-lon ogledali kraje in spomenike prve svetovne vojne v goriški občini. 15. marca bo izlet vodil Pierluigi Lodi z obiskom planote pri Asiagu. 29. marca si bodo izletniki ogledali reko Pia-ve, spomenike, kostnico in muzej prve svetovne vojne v Fontigu. 12. aprila bo zgodovinar Marco Cimmino pospremil udeležence na Banjško planoto. Prijave pri združenju eStoria po tel. 0481-539210 in na eventi@leg.it. Med izleti bo potekalo tudi fotografsko tekmovanje »eStoriabus in un click«, v okviru katerega bodo nagradili najlepše fotografske posnetke izletnikov. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja s podjetjem Avrigo v dneh 14., 15. in 16. februarja Valentinov vikend v Termah Olimia v Sloveniji. Vpisovanje na društvenem sedežu v Gorici, Korzo Verdi 51 v Gorici, ob sredah od 10. do 11. ure čimprej in najkasneje do 29. januarja. Podrobnosti in potek letovanja nudijo organizatorji na sedežu; na račun 100 evrov. PD RUPA-PEČ vabi na letošnji tradicionalni izlet v Jordanijo, ki bo potekal od 19. do 26. avgusta; informacije po tel. 0481-882285 (Ivo). H Obvestila KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta po zimskem urniku od ponedeljka do petka 10.00-18.00. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi na redni občni zbor danes, 24. januarja, ob 20. uri v Močnikovem domu v Ul. S. Giovanni 9 v Gorici (ob cerkvi Sv. Ivana). POKRAJINSKA MEDIATEKA UGO CASIRAGHI v Ul. Bombi v Gorici bo do zaključka katalogizacije odprta od ponedeljka do petka 15.00-19.00. SLOVENSKA SKUPNOST vabi danes, 24. januarja, ob 19.30 na tradicionalno prijateljsko srečanje ob začetku novega leta v gostilni Sardoč v Prečni-ku 1/b (občina Devin - Nabrežina). SPDG - smučarski odsek obvešča, da se bo v nedeljo, 26. januarja, začel tečaj smučanja v kraju Forni di Sopra. Avtobus bo odpeljal ob 7. uri s parkirišča v Ul. Della Barca v Gorici. Priporoča se točnost. PUSTNA SKUPINA KD Sovodnje vabi vse zainteresirane, otroke, mlade in odrasle, ki bi se jim želeli letos pridružiti na povorkah, da se prijavijo do ponedeljka, 27. januarja, pri Anji (tel. 348-3245039). ZDRUŽENJE AMA - LINEA DI SCONFINE sklicuje redni občni zbor v centru Mare Pensante v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici 26. januarja ob 23. uri v prvem in v ponedeljek, 27. januarja, ob 18. uri v drugem sklicu. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo zaradi istočasne zasedenosti v Finžgarjevem domu na Op-činah, deželni svet potekal v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v sredo, 29. januarja, ob 18.30 v prvem sklicu in ob 19.30 v drugem sklicu. OBČINSKA KNJIŽNICA v Sovodnjah je januarja zaprta. 12. POHOD PO TRIM STEZI ŠEMPETER prireja športno društvo Mark Šempeter v nedeljo, 2. februarja, s startom s Trga Ivana Roba v Šempetru od 9.30 do 10.30. Možna izbira dolžine trase in sicer 6, 10 ali 15 kilometrov. Mali oglasi POŠTENA IN DELAVNA gospa z izkušnjami išče delo v dopoldanskem času kot negovalka ostarelih in invalidov, lahko tudi za varstvo otrok in kot hišna pomočnica; tel. 003864-0272290. PRODAM lesene polizdelke - podesti in elemente za ograjo za izdelavo stopnic raznih lesnih vrst; tel. 0481882329 in 393-2989700. Pogrebi DANES V GRADIŠČU: 11.00, Silvano Perco (iz Palmanove) v kapeli pokopališča in na pokopališču; 11.30, Eve-lino Marega (iz goriške splošne bolnišnice) v stolnici in na pokopališču. 368 Četrtek, 23. januarja 2014 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Tenis: prvič za Cibulkovo in Wawrinko MELBOURNE - Kitajka Li Na (na fotografiji ANSA) in Slovakinja Dominika Cibulkova sta letošnji finalistki teniškega turnirja v Mel-bournu. Kitajka, ki je v finalu igrala že lani, je s 6:2 in 6:4 izločila Kanadčanko Eugenie Bouchard. Še bolj gladka pa je bila zmaga Cibulkove, ki je s 6:1 in 6:2 premagala Poljakinjo Agnieszko Radwansko in bo v finalu nastopila prvič. Prvič v karieri pa bo v finalu igral Švicar Stanislav Wawrinka, ki je v polfinalu premagal Čeha Tomaša Berdycha s 6:3, 6:7 (1), 7:6 (3), 7:6 (4). Nasprotnik Udineseja bo Fiorentina FIRENCE - Nasprotnik videmskega Udineseja v polfinalu državnega pokala bo Fiorentina, ki je sinoči v če-trtfinalu po hudem boju premagala B-ligaša Sieno z 2:1. Vijoličasti so povedli z Josipom Iličičem (na sliki ANSA), ki je v polno zadel v 20. minuti. Siena je v drugem polčasu izenačila z Giacomazzijem. Zmagoviti zadetek je nato dosegel nemški igralec Compper. Zadnja četrtfinalna tekma med Napolijem in Laziom bo v sredo. ALPSKO SMUČANJE - Spodbuden rezultat za Tino Maze v superveleslalomu v Cortini Massi: »Forma prihaja« Kitzbühel: Miller najhitrejši, Perko četrti KITZBÜHEL - Na prvem in edinem treningu smuka v Kitzbühelu je bil Slovenec Rok Perko (na fotografiji ANSA) četrti. Prepričljivo najhitrejši je bil Bode Miller drugi je bil Aksel Lund Svindal (+0,96), vsi drugi pa so zaostali za več kot dve sekundi. Najboljši Italija je bil Christof Innerhofer -s petim časom (+2,40). Danes bo na vrsti slalom, prva vožnja bo ob 12.00, druga pa ob 17.00. Jutri bo smuk in v nedeljo superkombinacija. Tina Maze ansa CORTINA DAMPEZZO - Lani bi bilo za najboljšo slovensko smučarko Tino Maze šesto mesto skorajda neuspeh (od decembra do marca v svetovnem pokalu ni bila slabša od petega mesta), letos pa ima ta uvrstitev drugačen pridih. Šesto mesto na včerajšnjem superveleslalomu v Cortini dAmpezzo je njen najboljši izid sezone v tej disciplini: »Za začetekje dobro, forma prihaja. Superveleslalom je disciplina, kjer punce morajo tvegati. Tina je na zgornjem delu odsmučala dobro, v spodnjem delu, kjer je Gorglova (zmagovalka super-veleslaloma, op.a.) tvegala vse, pa je Tina smučala malo preveč lepo in prav tam je bila meja med šestim mestom. Še preveč jo je strah neuspeha, ona je zmagala vse in nima česa dokazati nikomur več. Forma prihaja, v ekipi smo uredili stvari, material je dober, štima vse in mora to stvar da- Al. SMUČANJE Zlata lisica 1. in 2. februarja v Kranjski Gori KRANJSKA GORA - Petdeseta Zlata lisica bo v Kranjski Gori 1. in 2. februarja, kar bosta zadnji tekmi svetovnega pokala alpskih smučark pred olimpijskimi igrami v Sočiju. Filip Gartner, snežni kontrolor Mednarodne smučarske zveze, je po ogledu poligona v Podkorenu, dejal, da je snežna odeja dovolj debela in ustrezna, ugodna pa je tudi vremenska napoved.Direk-tor svetovnega pokala za ženske At-le Skaardal je organizatorjem tekmovanja prižgal zeleno luč. Tako bo Zlata lisica ob svojem jubileju še šestič gostovala v Kranjski Gori. Tekmi bi moralo gostiti mariborsko Pohorje, vendar je organizatorjem zagodlo pretoplo vreme. ti stran,« je razmišljal včeraj Massi, ki je prepričan, da so se vsi kamenčki v mozaiku uspehov v ekipi postavili na svoje mesto. Četrti superveleslalom v sezoni je zmagala Avstrijka Elisabeth Gorgl, le za štiri stotinke je zaostala Nemka Maria Hofl-Riesch, ki je ohranila tudi vodstvo v skupnem seštevku, tretja je bila Nicole Hosp (+ 0,34), Mazejeva je zaostala 92 stotink sekunde, najboljša Italijanka je bila Verena Stuffer na 8. mestu ( +1,24). V Cortini bo jutri na sporedu še prestavljeni smuk, v soboto in nedeljo pa bosta še prestavljeni tekmi, smuk in superveleslalom, iz Garmischa. Vrstni red: 1. E. Gorgl (Avt) 1:24,23, 2. M. Hofl-Riesch (Nem) +0,04, 3. N. Hosp (Avt) +0,34, 4. T. Weirather (Lie) +0,69, 5. A. Fenninger (Avt) +0,74, 6. T. Maze (Slo) +0,92, 7. J. Mancuso (ZDA) +0,98. Skupno: 1. M. Höfl-Riesch (Nem) 861, 2. A. Fenninger (Avt) 754, 3. T. Weirather (Lie) 723, 4. L. Gut (Švi) 620, 5. M. Shiffrin (ZDA) 614, 6. T. Maze (Slo) 573. SMUČ. SKOKI Morgenstern: »Nočem končati kariere z nesrečo« DUNAJ - Trikratni olimpijski prvak v smučarskih skokih, Avstrijec Thomas Morgenstern, si kljub hudemu padcu, ki ga je doživel pred dvema tednoma na letalnici v Bad Mitterndorfu in po katerem je bil en teden na intenzivni negi, želi nastopiti na februarskih olimpijskih igrah v Sočiju. »Nočem končati kariere z nesrečo,« je na novinarski konferenci povedal 27-letni Morgenstern, ki je ležal v bolnišnici v Salzbur-gu zaradi poškodb glave, možganov in pljuč. Zdaj je v rehabilitacijskem centru v Celovcu in pravi, da načrtuje priprave za Soči s svojim trenerjem in nekdanjim odličnim skakalcem Heinzom Kuttinom. Glavni trener avstrijske reprezentance v smučarskih skokih Alexander Pointner je dejal, da bo rezerviral eno mesto v olimpijski ekipi tudi za Morgensterna. Prijaviti pa ga mora do ponedeljka. Prva skakalna tekma na OI bo na sporedu že 9. februarja. NOVI PREDSEDNIK - Enzo Smre-kar je po pričakovanju postal osmi predsednik Smučarske zveze Slovenije (SZS) v njeni zgodovini. Smrekar, ki je funkcijo predsednika prevzel po umiku Primoža Ulage sredi oktobra lani, je bil na volilni skupščini zveze edini kandidat. Smrekar bo za podpredsednika predlagal Petro Majdič in Draga Bahuna. DRAGIC - Slovenski košarkar Goran Dragic se je s Phoenixom veselil zmage nad Indiano s 124:100. Ljubljančan je za ekipo iz Arizone dosegel 21 točk, v statistiko pa je vpisal še tri podaje, uspešna skoka in tekmecem ukradel eno žogo. KOLESARSTVO - Nekdanji svetovni prvak Cadel Evans je zmagal na tretji etapi kolesarske dirke v Avstraliji. Edini Slovenec na dirki Matej Mohorič je etapo končal kot 81. z zaostankom 5:44 minute. EVROLIGA - Sinoči: Fenerbahče - Pa-nathinaikos 77:72 (Vidmar 2 točki za Fener.), Barcelona - Malaga 83:79 (E. Lorbek 6, Nachbar 13 točk za Barc.; Z. Dragic 4 za Mal.), Maccabi - Partizan 88:67, Bayern - Ga-latasaray66:72, CSKA - Real Madrid 85:71. ODBOJKA - Liga prvakov, moški: Piacenza - Macerata3:0 (22, 19, 20), zlati set 15:13. ZOI SOČI 2014 Rekordna udeležba SYDNEY - Čeprav se Avstralija trenutno kopa v soncu in vročini, pa njeni športniki že nestrpno čakajo tudi na februarske zimske olimpijske igre v Sočiju. Tam bo avstralska udeležba rekordna, saj bo na tekmovališčih v Sočiju in njegovi bližini 59 športnikov in športnic iz dežele tam spodaj. Glavni imeni v avstralskem taboru sta nosilki zlatih odličij iz Vancouvra 2010, smučarka prostega sloga Lydia Lassila in de-skarka na snegu Torah Bright, prav tako pa je med vidnejšimi predstavniki tudi smučar prostega sloga Dale Begg-Smith, ki je v Van-couvru na grbinah osvojil srebro. Olimpijski ogenj I |*V«I « VM vse bližji Sociju MOSKVA - Izvajali so kozaške pesmi, delili tradicionalni ruski hlebec kruha in točili lokalno mineralno vodo tistim, ki so v Pjati-gorsku pričakali olimpijski vlak z olimpijskim ognjem, ki se vse bolj približuje Sočiju, gostitelju februarskih zimskih olimpijskih iger. Naslednja postaja olimpijske pla-menice bo Stavropol. RAGBI - Prihodnji konec tedna se bo začel Pokal šestih narodov Težko bodo ponovili lanski uspeh »Favorit je Anglija« - Predsednik tržaškega kluba Venjulia Andrea Bolter tudi o stanju ragbija na Tržaškem in v naši deželi Vrhunski evropski ragbi je pred vrati. Od sobote, 1. februarja dalje se bo šest najboljših evropskih reprezentanc znova podalo v boj za osvojitev pokala šestih narodov - RBS Six Nations. Letošnja izvedba je jubilejna, saj gre za petnajsto izvedbo v taki sestavi, to se pravi odkar se je petim zgodovinskim reprezentancam (Anglija, Francija, Wales, Irska in Škotska) pridružila še Italija, in kar 120., če upoštevamo vse izvedbe, tudi začetne na kateri so nastopale le anglosaške reprezentance (Francija nastopa od leta 1910). V lanski izvedbi je Italija presenetila s kar dvema zmagama (proti Ircem in Francozom) in končnim tretjim mestom, kar bo najbrž težko ponovljiv uspeh, tudi zaradi številnih poškodovanih v vrstah »azzurrov«. Za pogovor o obetih in ciljih italijanske reprezentance, a tudi za analizo stanja te športne discipline v naših krajih smo se obrnili na predsednika edinega tržaškega kluba Venjulio Rugby Trieste Andreo Bolterja. Italija se pripravlja na letošnjo izvedbo dokaj ohromljena. Bo selektorju Jacques Brunelu vseeno uspelo sestaviti konkurenčno moštvo? S katerimi cilji? Mislim, da imamo kakovostni skram (scrum v angl.) ne glede na dokaj številne poškodbe, medtem ko bi lahko nekoliko trpeli z vmesno linijo (igralci št. 10 in 11, op.p.) in s krilnimi igralci oziroma centri (igralci od št. 11 do 14). Gotovo se bo poznalo odsotnost Morisi-ja. Upam, da bomo vseeno igrali prepričljivo tudi letos. Igramo le dve tekmi pred domačim občinstvom, proti Angliji in Škotski. Resno tvegamo, da se bomo na domači tekmi proti Škotom poskušali izogniti leseni žlici. Menim, da v tem trenutku Italija ni na nivoju ostalih ekip, a bi lahko vsakogar presenetila, saj bodo vse ekipe eksperimentirale. Glavni cilj vseh reprezentanc je svetovno prvenstvo prihodnje leto v Angliji. Kdo je favorit za končno zmago? Anglija, takoj za njo Francija. Ampak ne izključujem presenečenj. Kakšno je zdravstveno stanje ragbija na skrajnem severovzhodu Italije? Veneto je razred zase, saj se je tam rodil ragbi v Italiji. V naši deželi ima vodilno vlogo Videm, kjer imajo ekipo v A-ligi in drugo ekipo, ki cilja na napredovanje v B-ligo. V drugih sredinah se dobro dela na mladinski ravni in je kar nekaj ekip na dobrem nivoju. Manjka denarja za dodatne investicije, a treba dodati, da se mnogo dela po šolah Kaj pa stanje edinega kluba, ki goji ta šport na tržaškem, Venjulio Rugby Trieste? Gre za mlado društvo, saj je nastalo leta 2010 po združitvi dveh društev, Rugby Trieste 2004 in Venjulia. Prvo društvo je gojilo le mladinski sektor, drugo pa članski. Odločili smo združiti moči, ker je bila to pravilna rešitev za izboljšanje kakovosti dela in ekip. Najprej s tesnim sodelovanjem in nato z združitvijo. Tudi zato, ker če nastopaš na članski ravni brez mladinskih ekip, te kaznujejo. V bistvu ste veliko bolj usmerjeni v delo na mladinskem področju, ni tako? Imamo prvo ekipo v C-ligi, krijemo pa vse mladinske kategorije od šestih do osemnajstih let za skupno osem mladinskih ekip in 150 mladih igralcev. Gibanje je v stalnem vzponu in razvoju, a manjka denarja zlasti za kakovostne trenerje. Slednji veliko stanejo, če jih želimo pripeljati v naše kraje, saj smo oddaljeni od centrov ragbija. Trenerje moramo torej ustvarjati sami, a to je daljši proces in rezultati niso zagotovljeni. Moram pa priznati, da smo z leti zelo napredovali pri kakovosti dela. Kateri so vaši cilji v tej sezoni? S prihodnjim letom bo prišlo do reorganizacije prvenstev. C-ligo bodo razdelili na C1- in C2-ligo. Imamo zelo mlado ekipo - povprečna starost je okrog 22 let - kar smo na nekaterih tekmah plačali. Kljub temu smo tretji na lestvici in, če ohranimo to uvrstitev, si bomo zagotovili »napredovanje« v C1-ligo. Zakaj bi svetoval staršem, naj otroka preusmerijo v ragbi? Ragbi je skupinski šport, kjer se takoj naučiš spoštovati nasprotnika in še toliko bolj sodnika, ki ima vedno prav. Gre torej za pravo vzgojo otroka. Na igrišču pride do stalnih kontaktov, tako da je ragbi tudi dober sistem, da se nekdo sprosti in izloča iz telesa agresivnost in negativnost. Ne gre pozabiti na obvezen tretji polčas, kjer se igralci dveh ekip družijo. V Franciji je ragbi celo predmet na šolah za preprečevanje bulizma in tudi psihologi svetujejo igranje rag-bija za rast otroka. Svetoval bi ga zlasti staršem otrok s težavami pri komuniciranju in druženju. Gre za zelo zdravo okolje, kot bi moralo veljati za vse športe na mladinski ravni. In dodal bi še, da je število poškodb res minimalno. Gre za moško igro, a nikoli nasilno. (I.F.) / ŠPORT Petek, 24. januarja 2014 17 odbojka - Jutri v Tržiču tekma leta v moški deželni C-ligi: Olympia proti Fincantieriju Z zmago korak od B2-lige □ Obvestila SO SPDT prireja avtobusne izlete za smučarje in ne samo. Prvi bo v nedeljo, 2. februarja, naslednji pa v nedeljo, 16. februarja. Avtobus bo peljal najprej nesmučarje v terme Warmbad in smučarje v Gerlitzen - Osojščico. Odhod avtobusa izpred sedeža RAI, Ul. Fabio Severo, ob 6.30, iz Sesljana ob 6.45. Vpisovanje in dodatne informacije na tel. št. 348-7757442 (Laura) ali na lauravenier@tiscali.it. ŠK KONTOVEL sporoča, da bo redni letni občni v četrtek, 30. januarja ob 20.30 v dvorani na Kontovelu. Če bo nepremagana Olympia jutri v zadnjem krogu deželne C-lige izgubila, to še ne bo tragedija. Čisto drugačna pesem pa bo pela, če bo izid ugoden. Zmaga proti zasledovalcu Fincantieriju, ki ji diha za ovratnik s tremi točkami zaostanka, bi namreč pomenila še dodaten korak k napredovanju v državno B2-ligo. Skratka, goriški odbojkar-ji bi lahko že jutri pridobili najmanj kar šest točk naskoka pred vsemi zasledovalci, kar bi bilo po mnenju trenerja Marchesinija zelo dobra izhodiščna točka za napredovanje, saj bodo meddru-gim v drugi polovici prvenstva igrali vse tekme proti najnevarnejšim tekmecem na domačem parketu. Jutri ob 21.00 bo torej v Tržiču prava odbojkarska poslastica. Olympia, še brez poraza, v bistvu nima kaj izgubiti, Fincantieri, ki je izgubil proti VBU-ju (0:3), pa bo na domačem igrišču težko prodal svojo kožo. Običajni vadbi so ta teden Marchesinijevi varovanci dodali še veliko taktike. »Fincantieri igra dobro predvsem na centru, kjer izstopa izkušeni Zo-rat Nasploh, če jim dovoliš, da se razigrajo, so zelo nevarni v napadu. Zato bosta pomembna predvsem servis in sprejem, pri obeh ekipah,« napoveduje trener. Igralci so si ogledali tudi več videoposnetkov, zato nasprotnike v bistvu že poznajo. Na pomembni tekmi bodo bržkone odločali predvsem živci. »Nisem zaskrbljen, vendar radoveden, kako bodo fantje reagirali, saj takih tekem večina ni vajena. Ko pa si mlad, si na takih tekmah v podrejenem položaju, vendar svojim fantom zaupam in vem, da lahko odigramo dobro tekmo,« razmišlja na glas Marchesini. Kapetan Filip Hle-de se sicer ne strinja, da bi na razplet tekme močno vplivalo pomanjkanje izkušenj. »Mlajši soigralci se takih tekem ne ustrašijo, dokaz je naš nastop v Vidmu proti VBU-ju,« utemeljuje. Glede na težavnost uvršča Hlede Fincantieri na stopničko niže od VBU-ja, čeprav lestvica tega ne prikazuje (VBU je tretji z osmimi točkami zaostanka in tremi porazi, op.a.). Kapetana bolj skrbi pristop nekaterih soigralcev, ki včasih »že letijo previsoko«, vendar pričakuje, da bodo vsi do konca jutrišnje tekme z nogami na tleh. Motivacija pa bo prav gotovo na višku. Prvič zato, ker želijo dokazati, da so bili neprepričljivi nastopi v zadnjih krogih (kljub zmagam), le spodrsljaji, prav gotovo pa jim motivacije ne manjka tudi zato, ker si cilj - napredovanje - želijo doseči. Že res, da bodo po jutrišnji tekmi na vrsti še vse povratne, vendar v povprečnem Igralci združene ekipe Olympia fotodamj@n prvenstvu, kjer izstopajo samo tri ekipe (vključno z Olympio) in so druge ekipe premagljive skorajda z levo roko, bi bila jutrišnja zmaga res veliko dejanje. KOŠARKA Sokol drevi v Nabrežini, Dom v Štandrežu Košarkarji Sokola bodo drevi ob 21.00 v okviru košarkarske D-lige v domači telovadnici v Nabrežini gostili San Vito. V goriški skupini promocijske lige pa bo Dom ob 20.30 v telovadnici v Štandrežu igral proti Athletismu. nogomet V Sovodnjah jutri »Rad igram nogomet« V telovadnici v Sovodnjah bo jutri na sporedu nogometna prireditev za starostne kategorije U11 (letnik 2003 in mlajši) in U9 (letnik 2005 in mlajši), ki jo organizira Medobčinska nogometna zveza Nova Gorica. Od 9. ure dalje se bodo med seboj - poleg tekem bodo na sporedu tudi spretnostne vaje - pomerile ekipe Sovodnje, OŠ Renče, NŠ Ajdovščina 3 in Adria. Prvi se bodo med seboj pomerili prav moštvi U11 Sovodenj in Adrie. Zadnja tekma bo na sporedu ob 13.45. Vsaka tekma bo trajala 15 minut. primorski_sport face book 4 nogomet - Deželne amaterske lige Pestro bo že jutri, vse zaostale tekme v sredo Juventina v Štandrežu, Sovodnje v gosteh - Gaja in Mladost doma Konec tedna in ves prihodnji teden bo kar mrgolelo tekem v raznih deželnih amaterskih prvenstvih. Zaostale tekme 17. kroga bodo ekipe naših društev igrale v sredo, 29. januarja. Prvi bodo na igrišče stopili igralci Krasa, ki bodo gostovali pri prvouvrščeni Fontanafreddi. Tekma bo že ob 15. uri. Ob 16.00 bo Juventina A. Cadez (Mladost), v ozadju M. Kariš (promocijska liga) gostovala v Žavljah. Druge tekme bodo v večernih urah. Ob 19.00 bo Vesna v Križu gostila Pro Cer-vignano Muscoli. V 1. amaterski ligi pa bo spored naslednji: 19.30 Pro Gorizia -Breg, 20.00 Sovodnje - Costalunga in 20.30 Mariano - Primorec. V 2. AL bo Zarja proti ekipi Campanelle igrala ob 20.30 na igrišču Ferrini v Trstu. Isti dan bodo zaostalo tekmo igrali tudi naraš-čajniki Krasa, ki bodo ob 18.30 na pro-seški Rouni gostili Cometazzurro. V elitni ligi je že v sredo nadoknadil zaostalo tekmo 17. kroga tržaški San Lui-gi, ki je s 3:1 v gosteh premagal San Daniele. Precej pester bo tudi jutrišnji spored. V promocijski ligi bo Juventina v Štandrežu ob 14.30 gostila ekipo iz Ronk. Nogometaši Sovodenj (1. AL) pa bodo prav tako že jutri igrali v gosteh v Koprivnem (14.30) proti Isontini. Na igrišče bosta stopili tudi predstavnici naših društev v 3. AL. Mladost bo v Doberdobu gostila Poggio, Gaja pa na Padričah Villanovo. Obe tekmi se bosta začeli ob 14.30. Jutri bodo na sporedu še druge tekme, elitna liga: Chions -Ism, Cjarlins - Rivignano (15.00), Muggia - Azzanese (15.30); 1. AL: Aquileia - Be-gliano (15.30), 2. AL: Azzurra - Moraro. naši oskarji 2013 - Nominiranci za košarko Jadranovci, vsi Naše oskarje, tradicionalno imenovanja najboljših slovenskih odbojkarjev, odbojkaric, košarkarjev in nogometašev naših društev, bomo dvanajstič zapored in tretjič zapored v sodelovanju z ZSŠDI podelili v četrtek, 30. januarja na slovesnosti v dvorani ZKB na Opčinah. Tokrat predstavljamo nominirance v košarki. Desetčlanska komisija trenerjev, ki je izbirala med slovensko govorečimi košarkarji rojenimi v Italiji, ki nastopajo v vseh slovenskih klubih, je v ožji izbor »finalistov« izbrala šest članov (dva sta prejela enako število glasov) in pet mladincev. Pri članih se bodo za Oskar 2013 potegovali izključno jadranovci, med njimi so vsi Tržačani: (po abecednem redu): Daniel Batich (1988), Matija Batich (1994), Borut Ban (1992), Peter Franco (1977), Saša Malalan (1989) in Christian Slavec (1979). Med nominiranci je trikratni zmagovalec Borut Ban, ki si v ekipi deli z Danielom Batichem (lani tretji) vlogo organizatorja igre in beka. Za vrat jim že piha najmlajši nominiranec Matija Batich, izrazit play-maker, ki je bil lani najboljši med mladinci, letos pa je prestopil med člane. Seznam dopolnjuje Saša Malalan, ki izstopa v obrambni igri, seznam dopolnjujeta še veterana ekipe nenadomestljivi Peter Franco (lani drugi) in še vedno zagrizeni Christian Slavec. Med mladinci (od letnika 1995 do 1998) so največ glasov prejeli Simon Cettolo (1998), Lu-ca Gelleni (1997), Ilija Kocijančič (1996), Martin Ro-dilfi (1996) in Samuel Zidarič (1998). V seznam kandidatov smo vključili tudi Simona Cettola in Sa- muela Zidariča, ki sta člana Jadrana, a sta že drugo sezono vključena v medklubski projekt Team 98 s Pallacanestro Trieste. Ostali nominiranci so vključeni v projekt Jadran, vsak pa izkušnje nabira še v članskih ekipah matičnih klubov. Brežan Luca Gelleni, ki je tačas poškodovan, je zdaj član ekipe Jadrana, ki nastopa v državnem prvenstvu U17, zbral pa je že nekaj nastopov v članski ekipi Brega v deželni C-ligi, borovec Ilija Kocijan- čič in jadranovec Martin Ridolfi nastopata letos v prvenstvu U19 elite, ob tem pa Kocijančič igra z Borovo člansko ekipo v deželni C-ligi, Ridolfi pa pridobiva minute v članski ekipi Jadrana v državni diviziji C. Vse nominirance vabimo, da se v četrtek, 30. januarja udeležijo slavnostnega podeljevanja oskarjev, ki bo ob 18.30 v dvorani ZKB na Opčinah. Tam bomo tudi razkrili ime zmagovalca za vsako kategorijo. Naši oskarji 2013 v četrtek, 30. januarja 2014 ob 18.30 v dvorani ZKB na Opčinah Vabljeni! 0 Z\v£ Oskar za najboljšega košarkarja Nominiranci so: Daniel Batich, Matija Batich, Borut Ban, Peter Franco, Saša Malalal in Christian Slavec Oskar za najboljšega mladega košarkarja Nominiranci so: Simon Cettolo, Luca Gelleni, Ilija Kocijančič, Martin Ro-dilfi in Samuel Zidarič Mladi: Simon Cettolo Mladi: Luca Gelleni Mladi: Ilija Kocijančič Mladi: Martin Ridolfi Mladi: Samuel Zidarič Člani: Daniel Batich Člani: Matija Batich Člani: Borut Ban Člani: Peter Franco Člani: Saša Malalan Člani: Christian Slavec Petek, 370. januarja 2014 Kakšen študent si pa ti? Za mnoge univerzitetne študente se je že začelo izpitno obdobje. To je čas, ko večno utrujen študent ponovno odpira knjige, s kavo v roki vročično lista po zapiskih in si v poznih nočnih urah skuša zapomniti knjigo in pol informacij. To je skupno mnogim, a znotraj velike študentske skupnosti se ubogi kavopivci delijo na različne skupine. #5: študent »umrla mi je mačka«. »Oprostite profesor, a včeraj je policija vdrla v mojo sobo z zapornim nalogom: aretirali so knjigo in jo obtožili umora petih študentov«. To je študent z najbolj bujno fantazijo. Izmišljuje si neverjetno zapletene situacije, da bi opravičil svojo nepripravljenost na ustnem izpitu. Med najbolj pogoste izgovore sodijo nedvomno množične smrti babic in domačih živalih, teroristični napadi na njihovo hišo ali mesto ter večne zamude javnih sredstev. #4: študent »saj imam še čas«. To je verjetno najbolj množična skupina znotraj študentskega sveta. Kdo si ni še nikoli rekel, »zakaj bi se učil sedaj, če imam izpit šele čez teden dni«? Ta tipologija študenta je prepričana, da bo lahko v par dneh prebrala tisoč strani dolgo knjigo, jo analizirala in se je naučila, med tem še posebno ker si študent, med urami, ko bi se dejansko moral učiti, raje privošči »kratko« pavzo, kavo, nato pobrska po Facebooku, kliče prijatelja, da bi se z njim pogovoril o neskončnosti vesolja in kaj več izvedel o indijski filozofiji, sprehodi se po mestu, sreča sorodnike, ki jih ne vidi že leto dni, in se ob polnoči zaveda, da je od tisočih strani, ki jih mora znati, prebral le naslov knjige. In večkrat še tega površno. #3: študent »kako ste lepi danes, profesor«. Elita. Težko se je pridružiti temu visokemu krožku aristo-kratov univerzitetnih klopi Ti študentje so hitro razumeli, kako deluje svet: s kako lepo besedo si je mogoče prikupiti vsem, tudi profesorjem! Elitni študentje, ki pripadajo tej množici, niso samo odlični demagogi in krasni govorniki, temveč so pogosto tudi tisti, ki še najbolje poznajo akademske kroge, družijo se s profesorji in se jim rade volje pridružijo v »baretu«. Čeprav je »bareto« kraj, kjer pridejo v stik z večjim delom profesorskega zbora, se ti študentje raje sestajajo v razredih, kjer s kakim »pametnim« vprašanjem skušajo pritegniti pozornost predavatelja in upajo, da se mu bo njihov obraz vtisnil v spomin. #2: študent »dal mi je samo 30«. »Profesor, bi mi lahko postavili še eno vprašanje za pohvalo?« Ambiciozen študent, nedvomno. Sprotno učenje mu namreč pomaga, da si med letom porazdeli študijsko breme, nasprotno od kolega »saj imam še čas«. Vse zna, in večkrat z napuhom odgovarja na profesorjeva vprašanja. Na izpitu se izkaže, pa čeprav ima večkrat težave v načinu izražanja, saj je zanj vse preveč lahko in trivialno. Ko ga vprašaš, kako mu je šla pisna naloga, ti bo ta odgovoril, da mu je šla slabo, saj je dobil samo 27. No comment. #1: študent »kot sem že rekel«. Med vsemi tipologijami je ta še najbolj iznajdljiva. Leta in leta študija na višji šoli so tem elementom nudila krasno izkušnjo, da razvijejo in izboljšajo svoje zvijače. Nekateri se še vedno poslužujejo klasičnega »kot sem že rekel«, da bi se izognili vprašanju, na katerega ne znajo odgovoriti; upajo tako, da bodo profesorja zmedli in da bo ta res prepričan, da je študent odgovoril pravilno na postavljeno vprašanje. Drugi pa uporabljajo bolj precizne in delikatne inštrumente, kot sta izumetničeni značaj in pisava, ki sta podobna profesorjevi, tako da se profesor prepoznava v štu-.. ' ' jj -j dentu in se ga usmili! časom pa bo že končala seminarsko nalogo, ki jo mora oddati pred polnočjo dneva pred izpitom. Čas učenje jim zmanjka, Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna »Neverjetno, berejo vas tudi ljudje, ki ne obstajajo!« (kot komentar na prejšnjo številko Š.u.m.a smo dobili kritično pismo od osebe, ki baje ne obstaja) Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna To the end of the Night #Ljubljana Si upaš ponoči bežati po mestu pred lovilci in se preizkušati v najrazličnejših izzivih in misliš, da bi se ob tem še zabaval? Zate je poskrbljeno. Legendarni nočni tek Journey to the end of the Night prihaja tudi v Ljubljano. Skupaj z ostalimi navdušenimi iskalci pustolovščin s celega sveta boš preživel neverjetno noč. Kaj je Journey to the end of the Night? Legendarna, svetovno znana igra, ki se vsakokrat dogaja v enem od večjih mest. Tek, zasledovanje, bežanje po nočnem utripu mesta, po njegovih skritih ulicah, kjer lahko srečaš najbolj neobičajne stvari ...Tokrat prihaja v Ljubljano. Izmislili so si jo Ian Kizu-Blair, Sean Mahan and Sam Lavigne v San Franciscu leta 2006. Danes je dosegla svetovno razsežnost. Kako? »Na začetni točki boš dobil zemljevid, na katerem bo označenih 6 točk, ki jih boš moral obiskati. Med potjo boš opravljal vznemirljive izzive in da bo igra še bolj adrenalinska - moral se boš izogibati lovilcem z modrim trakom in priti do končne točke - cilja Journey to the end of the Night!«, piše na spletni strani fb. Pravijo, da samo 20% udeležencev doseže cilj ... To pa je samo stvar intuicije, pustolovskega duha in prepričanja, da do cilja lahko prideš. Intuicija igra pri tem največjo vlogo. Slediti moraš torej svojemu srcu, ob tem pa upaj, da boš imel še kanček sreče! Zakaj? Da lahko vsak doživi na svoji koži dinamični filmski scenarij, ki ga lahko gleda v filmih. To je to. Mesto, noč, luči, akcija, tek, dih, ki zastaja. Raziskovanje nočnega obraza mesta. Kje? Dogajalo se je že v Chicagu, San Franciscu, Berlinu, Budimpešti, Los An-gelesu, Seattlu, Milanu, Benetkah, Dublinu, na Dunaju in še bi lahko naštevali. Ljubljana je seveda manjša, a zato nič manj skrivnostna. Pustite se presenetiti in pridite 21.marca, na prvi pomladni dan, v Ljubljano! Bi sodeloval pri organizaciji? Ekipa prostovoljcev bo v Ljubljani pomagala pri organizaciji. Če se ji želiš pridružiti, piši na HYPERLINK "mailto:jtteotn.lju-bljana@gmail.com"jtteotn.ljubljana@gmail.com. Čaka te zvrhana mera adrenalinskih trenutkov! Vse ostale informacije za radovedneže so na razpolago na spletni strani HYPERLINK "http://www.ichaseyou.com/"www.ichaseyou.com in na »vabilu« na facebooku. Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se Mladim ljubiteljem filma in gledališča Trst, ki zna biti dokaj monotono mesto in ki marsikdaj ne spodbuja ustvarjalnosti in delovanja mladih ( prej jih kvečjemu ovira ... ), bo tokrat sedež dveh živahnih pobud. Za vse tiste, ki bi se radi preizkusili kot režiserji, imamo šumovci zanimiv izziv. Radio tržaških študentov - Radioln-Corso namreč že peto leto zapored organizira natečaj »Taglia Corti«, to je mednarodni natečaj kratkometražnih filmov in glasbenih videospotov. Tradicija se nadaljuje v znamenju »Kino Vitamina« in zato bo motiv letošnje izdaje ravno pomaranča, ki jo bomo iztisnili skupaj z ustvarjalnostjo mladih, ki bodo izziv sprejeli. Namen natečaja je ravno ta, da mlade spodbudi k ustvarjanju na filmskem in glasbenem področju, ter da še neuveljavljenim talentom, tako iz Italije kot iz tujine, nudi prostor za pri- merjavo in priložnost, da se preizkusijo. Sodelujejo lahko vsi mladi pod 35. letom sta- rosti, predstaviti pa mora- jo film oz. videospot, ki traja največ deset minut. Za več podrobnosti si oglejte stran: www.tagliacorti.it. Pozor - rok oddaje zapade 31.1.2014! Ostali pa si boste lahko vsekakor ogledali pos- netke, ki jih bodo predvajali na nagrajevanju. ■ Druga pobuda pa je Trie- steACT, mednarodni festival gleda- lišča mladih, ki ga organizira CUT - / tržaški univerzitetni gledališki center. Na petdnevnem festivalu, ki se bo odvijal od 27. do 31. maja, se bodo vrstile razne delavnice in predavanja, predvsem pa nastopi in predstave prijavljenih gledaliških skupin, iz Italije in Evrope. Tako predstave kot delavnice pa bodo odprte za vse. Več informacij dobite na: www. cutrieste. com /even-ti/tact. / RADIO IN TV SPORED Petek, 24. januarja 2014 1 Q ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 TDD predstavlja 21.05 Iz naših arhivov: Dok.: Od železa do kruha 22.00 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due r 18.45 Nan.: NCIS 21.00 Serija: LOL 21.10 Talk show: Virus - Il contagio delle idee 23.35 Obbiettivo pianeta ^ Rai Tre Canale S Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la no-tizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Nad.: Il peccato e la vergogna 23.30 Talk show: Matrix O Italia 1 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.3017.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto Finale 15.20 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Nad.: Madre, aiutami! 23.15 Tv7 6.55 Nan.: Friends 7.40 Nad.: Una mamma per amica 9.30 Serija: Everwood 11.25 Serija: Dr. House - Medical division 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Športna rubrika 13.40 Nan.: Futurama 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.30 Risanka: Dragon Ball GT 14.55 Nan.: The Big Bang Theory 15.50 Nan.: Due uomini e mezzo 6.40 Risanke 8.10 Serija: Zorro 8.35 Serija: Le nuove avventure di Flipper 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme, sledijo rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nad.: Pasion prohibida 14.50 Detto fatto 17.00 Serija: Cold Case - De-litti irrisolti 17.45 20.30, 23.20 Dnevnik in športne vesti 16.40 Nan.: How I met your mother 17.30 Serija: Covert Affairs 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Nad.: Arrow 22.00 Nad.: The Tomorrow People 23.00 Nad.: Revolution La l LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 16.40 Serija: The district 18.10 Nan.: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Le in-vasioni barbariche ^ Tele 4 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora 10.05 Rai Parlamento -Spaziolibero 10.15 Mi manda Rai Tre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quo-tidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.15 Nad.: Terra nostra 16.05 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 18.55 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Aktualno: Sco-nosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Nad.: Scandal u Rete 4 6.10 Mediashopping 6.25 Serija: Chips 7.20 Serija: Miami vice 8.20 Serija: Hunter 9.45 Nan.: Carabinieri 10.50 Ricette all'ita-liana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in gial-lo 14.00 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.35 Film: Il grande sentiero 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.10 Aktualno: Quarto grado 0.05 Film: Soldi sporchi 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Show: Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 16.55 Talk show: Pomeriggio cinque 18.50 8.00 Seje delovnih teles: Odbor za zadeve EU, prenos 10.00 Izredna seja Državnega zbora, prenos 14.00 Seje delovnih teles: 15. seja Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, prenos 17.50 19.30, 21.50 Kronika 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 Aktualno 20.15 Tedenski pregled 20.30 Poslanski premislek 20.45 Slovenija in Evropa 20.50 Na tretjem... 21.30 Žarišče Koper 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Dok.: City folk 14.50 Vesolje je... 15.25 Film: L'ultimo handicap 17.00 School is cool 17.15 Ora musica 17.30 Mediteran 18.00 Firbcologi 18.20 Bukvožerček 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Aktualno 20.00 K2 20.30 Le parole piu belle 21.00 Dokumentarec 22.15 Arhivski posnetki 23.00 Rokomet: polfinale, Francija -Španija (m) Tv Primorka 8.35 9.00, 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.30 19.00 ŠKL 10.30 11.30, 14.30 Videostrani 17.30 Kmetijski razgledi z Dolenjske 18.00 Legenda o sveti Heleni in sveti Matjeti 20.00 Med nami 21.00 Preverjamo kakovost - Od vil do vilic 21.30 Dok. film: Briška poroka 22.00 Glasbeni večer, TV prodajno okno, video-strani pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 6.55 13.30 Serija: Svingerji 7.25 16.50 Nad.: Vihar 8.15 15.50 Nad.: Prepovedana ljubezen 9.10 10.15, 11.30 Tv prodaja 9.25 10.30 Nad.: Ko listje pada 11.45 17.55 Nad.: Divja v srcu 12.40 Serija: Tv dober dan 14.05 Serija: Gasilci v Chicagu 15.00 Serija: Razočarane gospodinje 18.55 24UR - vreme 19.00 21.55 24UR - novice 20.00 Film: Glavni v hiši 22.25 Film: Črn dan, modra noč 23.05 Eurojackpot 7.00 8.30, 13.20 Deželni dnevnik 7.25 12.40 Aktualno: Musa Tv 7.40 Dok.: Italia da scoprire 8.05 Dok.: Il portolano 13.00 Le ricette di Giorgia 13.45 Qui studio a voi sta-dio 16.30 Dnevnik 17.0019.00, 23.30 Trieste in diretta 18.00 Calcio.Puntozero 19.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Ring 23.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved (p Slovenija 1 6.55 Dobro jutro 10.4015.50, 18.35 Risanke, otroške nan. in odd. 11.30 Odpeti pesniki 11.55 Panoptikum 13.00 15.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Tarča 15.10 Mostovi - Hidak 16.10 Odd.: Moja soba 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.25 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Nad.: Nova dvajseta 20.30 Koncert: Noč Modrijanov 2013, 2. del, pon. 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Noč Modrijanov 2013, sklepni del 23.35 Polnočni klub (T Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.50 Otroški kanal 10.1017.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal, smuk (ž), penos 10.55 Točka 11.50 Alpsko smučanje - svetovni pokal, slalom (m), 1. vožnja, prenos 13.15 Dobra ura 14.35 Dok. serija: Skrivnosti glasbe 15.05 Osmi dan 15.40 Dok. film: Mama Evropa 16.50 Alpsko smučanje - svetovni pokal, slalom (m), 2. vožnja, prenos 18.25 Rokomet: EP (m), Francija - Španija, polfinale, prenos 22.35 Nan.: Sodobna družina 23.00 Nad.: Ura 23.55 Film: Živalsko kraljestvo (T Slovenija 3 6.0019.55, 21.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik 6.35 Primorska kronika 7.25 Aktualno Kanal A 6.50 Risanke in otroške serije 8.1016.35 Serija: Epizode 8.45 19.00 Serija: Veliki po-kovci 9.1012.55 Serija: Alarm za Kobro 11 10.05 17.05 Nan.: Chuck 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 13.50 Serija: Najbolj zeleni domovi sveta 14.2019.30 Serija: Zmeda v zraku 14.50 Film: Spopad žarnic 16.3018.00, 19.55 Svet, Novice 20.05 Film: Soba za paniko 22.10 Film: Osebna čast RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.15 Istrski kalejdoskop; 8.30 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip, sledi Music Box; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music Box; 17.30 Odprta knjiga: Homer: Ilia-da - 38. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 11.00 Pesem in pol; 11.40 Dopoldanski gost; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Čisto blizu nas; 14.00 Botrstvo; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ari Zona. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istria-no; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40 Ro- Petek, 24. januarja La 7, ob 21.10 In the bedroom ZDA 2001 Režija: Todd Field Igrajo: Tom Wilkinson, Sissy Spa-cek, Nick Stahl in Marisa Tomei Na obali Mainea je poletje. Matt je po poklicu zdravnik. Poročen je z Ruth, newyorško učiteljico zborovske glasbe. Njun edini sin Frank se pravkar vrača domov na šolske poletne počitnice. Honorarno dela, da bi zaslužil za šolanje v jeseni. Pred časom je sicer tudi navezal dokaj globok odnos z mamo samohranilko in njuno prijateljstvo seže bistveno dlje. To zelo moti ženskinega novega moža. Lepota poletne lahkomiselnosti se končuje; junaki zgodbe pa se znajdejo sredi neverjetne in povsem nepričakovane tragedije. VREDNO OGLEDA be del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Il diario di Athena; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima Classifica; 11.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Ora musica; 14.00 La biblioteca di Babele; 14.35, 20.00 Orbita a New York; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio cinque; 18.00 Etno bazar; 19.00 Sa-ranno suonati; 19.30 Večerni dnevnik; 23.00 The magic blues; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 11.45 Od muhe do slona; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Info. odd. v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Kulturne prireditve; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.55-12.30 Svetovni dan srca; 10.00, 10.45, 11.10 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Izvidnica; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.00 Vreme; 17.10 Evrotip; 18.00 Express; 19.00 Dnevnik; 19.30 Stop pops 20 in novosti; 20.30 Klub klubov; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Nova elektronika. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna, J. S. Bach; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Glasbena medigra; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Gremo v kino; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Literarni nokturno; 19.30 Povabilo na koncert; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. / RADIO IN TV SPORED Petek, 24. januarja 2014 1 Q Danes bo zmerno do pretežno oblačno in večinoma suho. Šibka burja na Primorskem bo do jutra ponehala. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 5, najvišje dnevne od 4 do 10, na Primorskem do okoli 13 stopinj C. Pojavljalo se bo vlažno vreme z oblačnim nebom; v Predalpah bo oblačnost gostejša tudi z rahlimi padavinami. Po nižinah bo možna megla. Le ob morju in na območju Trbiža se bo občasno oblačnost trgala. Od večernih ur poslabšanje z rahlimi do zmernimi padavinami. Nad okoli 500m bo snežilo.a Jutri bo oblačno, v zahodni in južni Sloveniji bo občasno rahlo deževalo. XTEMPO PILATES KARDIO COMBAT ZU MBA YOGA DYNAMIC AEROBIKA STEP TOIAL BODY BODY BUILDING NOVA UPRAVA NA OPČINAH V ULICI BIANCOSPINO (zraven trgovine Prodet) m/Cd/ ÛUÉ V SOBOTO, 25. JANUARJA OPEN DAY 15.00- 19.00 BREZPLAČNI PREIZKUS Z VADITELJEM OD 19.00 DALJE ZDRAVICA! pon/pet 9-21 I sobota 10-13 tel. 040.214286 - lnfo@physlcalclub.lt www.physicalclub.it vesolje - 36 let podatkov strnili v glasbeno kompozicijo Podatke vesoljskih sond Voyager pretvorili v glasbo LJUBLJANA - V okviru najzmogljivejšega in največjega svetovnega raziskovalno-izobraževalnega omrežja GEANT so se odločili, da 36 let podatkov, ki sta jih med raziskovanjem vesolja poslali vesoljski sondi Voyager 1 in Voyager 2, pretvorijo v glasbeno skladbo. »Rezultat je navdihujoča orkestralna skladba za godala in klavir,« so včeraj sporočili iz javnega zavoda Akademska in raziskovalna mreža Slovenije (Arnes), ki sodeluje pri razvoju omrežja Geant, in dodali, da je skladbo mogoče poslušati na spletnem naslovu http://www.geant.net/Resources/Media_Libra-ry/Pages/Audio.aspx. Voyager 1 in Voyager 2, ki sta bila izstreljena leta 1977, sedaj nista več v uporabi, vendar še vedno snemata in na Zemljo pošiljata podatke v živo. Potujeta po različnih delih vesolja milijarde kilometrov narazen, Voyager 1 pa je lani celo zapustil naše osončje. S pomočjo omrežja GEANT so podatke, ki jih pošiljata obe plovili, prvič združili v glasbeno kompozicijo. Projekt je delo Domenica Vicinanze iz organizacije GEANT. Kot doktor fizike z glasbeno izobrazbo ima tudi vlogo direktorja, odgovornega za umetnost in družbene vede, med drugim raziskuje nove načine predstavljanja in odkrivanja podatkov z uporabo visokoz- Voyager 1 (na posnetku) skupaj z Voyagerjem 2 na Zemljo že skoraj 40 let pošilja podatke iz vesolja mogljivih omrežij.Kot je pojasnil, je za glasbeno delo uporabil iste meritve - število protonov iz detektorja kozmičnih žarkov v zadnjih 36 letih - iz obeh vesoljskih plovil ob natančno istem času, vendar več milijard kilometrov narazen. Vesoljski plovili je ponazoril z različnima skupinama glasbil in različnima zvočnima teksturama ter sinhroniziral meritve, opravljene ob istem času. Pri komponiranju dueta za vesoljski plovili je bilo najprej izbranih 320.000 meritev v enournih intervalih z vsakega plovila. Ti podatki so bili nato pretvorjeni v dve zelo dolgi melodiji, ki sta vsaka sestavljeni iz 320.000 not z različnimi frekvencami vzorčenja. Rezultat konverzije v valovno obliko s tako veliko množico podatkov je bila velika zbirka slišnih zvokov, ki trajajo od samo nekaj sekund do več ur. Določeno število podatkovnih točk je bilo pretvorjenih v sekundo zvoka. V Arnesu ob tem pojasnjujejo, da se za pospeševanje znanstvenih odkritij vse pogosteje uporablja predstavitev podatkov z uporabo zvočnih signalov. Analiziranje melodije je namreč popolnoma enako kot ogled podatkov v preglednici, vendar z ušesi, od raziskav na področju epilepsije do raziskovanj zelo oddaljenega vesolja. beograd - 28. junija ob stoletnici atentata Gavrilo Princip bo dobil svoj prvi spomenik BEOGRAD - Srb Gavrilo Princip, ki je z atentatom na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu pred stoletjem (na ilustraciji) sprožil prvo svetovno vojno, bo dobil svoj prvi spomenik. Njegov kip bodo po naročilu srbske vlade postavili v Kalemegdan-ski trdnjavi v Beogradu in ga odprli 28. junija, ko bo tudi 100. obletnica omenjenega atentata. Enak spomenik bodo postavili tudi v vzhodnem delu Sarajeva, kjer po državljanski vojni med letoma 1992 in 1995 prevladujejo Srbi. Doslej so po znanem atentatorju, ki je pokopan v Sarajevu, poimenovali le nekaj ulic. V zadnjih mesecih se je vnela burna mednarodna razprava o tem, ali je bil Princip, ki je leta 1918 pri starosti 23 let umrl v češkem zaporu Terezin, patriot in borec za svobodo ali nacionalistični terorist. V Srbiji je bilo slišati več kritik o tem, da Zahod njihovega rojaka ter njegovo revolucionarno organizacijo Mlada Bosna primerja s teroristično organizacijo Al Kaida, Srbijo pa z današnjim Iranom. Papež: Internet je darilo od Boga VATIKAN - Papež Frančišek je danes v sporočilu opisal internet kot »darilo od Boga«, vernike pa pozval naj pogumno postanejo državljani digitalnega sveta. Frančišek je navdušen uporabnik Twitterja, na katerem ima že več kot 10 milijonov sledilcev. Papež, ki se na Trgu svetega Petra v Vatikanu večkrat sprehodi med množico ljudi, ki si ga pridejo ogledat, je sicer poudaril tudi pomen človeških odnosov in fizičnega dotika. Pri tem je ljudi posvaril, naj jih uporaba pretirana interneta ne pahne v izoliranost od družbe. »Kot sem pogosto opazil, če je potrebno izbrati med Cerkvijo, ki gre na ulice in Cerkvijo, ki je zatopljena sama vase, imam zagotovo raje prvo,« je še dejal Frančišek.