Stev. 213 TRST, v sredo 2. avgusta 1911 Tečaj XXXVI IZHAJA VSAK DAN tarif ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične štev. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih tobakarnan v Trsta in okolici. Gorici, Kranja, Št. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Lnciji. Tolmina, Ajdovščini. Dornbergn itd. Zastarele SteT. po 5 nvč. (10 stot.) OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v teksta lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40stot. Oglase »-prejema Inseratni oddelek nprave .Edinosti". — Piačaje se izključno le apravi „Edinosti". Plačljivo in to2ljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost*' za Primorsko. „ V edinosti je moč t" NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24- K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se nprava ne ozira. Itroen'nt at otdtljiko lzitnj* „EDINOSTI" stan*: s* o«lo lato Kron 5*30, za pol leta Kron 200. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma se ne ».prejemajo in rokopisi se na vračajo. Na-očnino og'ase in reklamacije je pošiljati na apravo lista. UREDNIŠTVO: ulloa Giorgio Galatti 20 (Narodni do«). Izdaj »teg ia odgov rni arednikŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Ed'noat", vpisana zadraga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoJtno-hranlinKnl ra?un Stev. 841-652. TELFFON 5t. 11-57 ss BRZOJAVNE VESTI. Vročina. OPAVA 31. Suša in pomanjkanje vode v opavskem okrajnem glavarstvu, izlasti v nekaterih sosednih vaseh vzbuja že bojazen. Bati se je, da izbruhnejo bolezni med živino, ki se jo bo vsled tega moralo pobijati. BENETKE 31. Tukaj je huda vročina, te dni je kazal toplomer v senci 35'5 stopinj Celzija. Take vročine ni bito že od I. 1905, tedaj je dne 3. julija 1905 kazal toplomer celo 36 stopinj. PARIZ 31. Včeraj je tukaj zadela soln-čarica 14 oseb, od teh jih je umrlo šest. Tudi živina trpi silno od vročine. V vsakem vlaku klavne živine, ki prihaja v Bercy, so našli te dni povprečno 25 goved mrtvih. V nekem vlaku, polnem prašičev, ki je dospel v Villette, so poginile vse živali. Toplomer je kazal do 38 stopinj Celzija. Listje se suši in pada z drevja, tako je na bulevardih odpadlo z drevja vse perje in so drevesa gola kakor pozno v jeseni. Nevihta. DUNAJ 31. Listi poročajo, da je nevihta, ki je divjala v soboto zvečer, napravila v dunajski okolici veliko škodo. Temperatura se je znatno znižala. — V Biuhmbachu, kjer se nahaja na letovišču prestolonaslednik s soprogo, je provzročila nevihta grozno opustošenje. Ljudje se ne sppminjajo še takega naliva in tako silne toče. Vihar je iz-ruval mnogo dreves. Voda je odnesla mnogo zemlje in kamenja, ki so potem zasuli potoke. Voda je poplavila tudi senožeti ter odnesla vse mostove, ki so iz doline vezali pota vodeča na grad nadvojvode. Iz Perzije. LONDON 31. Kakor poroča „Standard" iz Teherana, je bivši šah z močnimi vojnimi oddelki krenil iz Astrobada v Te-keran. Kuga. ODESA. 31. Tukaj so bakteriologično konstatirali tri slučaje kuge. Iz Turčije. SOLUN 1. Na otoki Tasos se je izkrcala 25 mož močna grška četa. Oblastnije so prosile, naj vlada pošlje na pomcč vo- )6ŠtVO. Kolera. SOLUN 1. Odkar je izbruhnila kolera, je obolelo v mestu in okolici 120 oseb, od teh jih je umrlo 60. Od teh je obolelo 84 vojakov, od katerih jih je 60 umrlo. V Dja-kovi ni bolezen tako huda ; tamkaj ni novih slučajev. V Mitrovici sta obolela za kolero en konjar in en vojak. SOLUN 1. Zdravstvene oblastnije poročajo, da sta v Monastiru obolele za kolero dve osebi. _____ Dunaj 31. Cesar je daroval za pogo-relce v Carigradu 20.000 K. V isto svrho je darovala c. in kr. vlada 6000 K. Dunaj 31. Na današnjem žrebanju Clary-jevih sreček iz leta 1856 je glavni dobitek 52 500 K zadela št. 29 303. Kečkemet 31. Včeraj ob 4. uri pop. in ob 11. uri po noči se je čutilo tukaj po tresne sunke. DraŽdane 31. Ker je vsled suše vodno stanje Labe 236 cm pod normalo, zato ustavi saksonsko-češka paroplovna družba z jutršnjem dnem ves promet na progi Li-tomerice-Draždane-Mtihlberg. Budimpešta 31. Člani bostonske trgovinske zbornice so danes ob 12 15 pop. dospel semkaj. Budimpešta 31. Srbski prestolonaslednik Aleksander je včeraj opoludne v spremstvu svojega adjutanta inkognito dospe! semkaj in se nastanil v hotelu Hungaria. Princ se je popoludne s svojo sestro Heleno, ki je dospela iz Italije, vrnil v Beligrad. BudimpeSta 1. V vasi Sere v šopronj-ski županiji je nastal ogenj, ki je upe-pelil 160 hiš s postranskimi poslopji in krmo. Zgorelo je tudi mnogo živine. Ivbtif odgOMja nasaryKD. „Slovenski Narod" priobčuje to-Ie pismo: Slavno uredništvo! Vaš cenjeni list je pred nekoBko dnevi objavil interview z g. prof. Masarykom o ustanovitvi „HrvaŠko-slovenskega kluba*. V svoji izjavi priporoča gosp. prof. Masaryk sam najširšo diskusijo o tem vprašanju, zato mi gotovo ne bo v zlo štel, ako porabim tudi njegov interview za nadaljevanje že zapričete diskusije; slavno uredništvo pa prosim, da prejme tudi moje opazke, kakor je objavilo Masarykovo izjavo. Kakor ni bilo od takega moža, kakor je prof. Masaryk, drugače pričakovati, je bila njegova izjava mirna in dostojna in tudi tam, kjer graja, ni žalila. Posebno hvaležni pa moramo biti prof. Masaryku, da je tudi on poudarjal važnost in potrebo ožje zveze med jugoslovanskimi poslanci in da je zlasti nam Primorcem priznal poštene namene pri našem nastopu. S tem mi je mnogo olajšan odgovor na grajalni del njegove iz|ave. Na glavno očitanje, da smo se prenaglili, omenjam na j kratko, da bi grupiranje Jugoslovanov v dve skupini, kakor je to bilo v starem parlamentu in kakor so to želeli dalmatinski po-jslanci okolu dr. Ivčeviča, pomenjalo perpetuiranje in pooštrenje strankarskih nasprot-\stev. Kaj bi to značilo za Istro in Trst, ' razume takoj vsakdor, kdor pozna naš težki ■ boj proti Italijanom. Le z združenimi močmi i moremo se obraniti ravno sedaj zopet vzbujajočega se laškega šovinizma. Le, če nimamo domačih bojev, moremo dosegati take uspehe, kakor smo jih v Trstu in Istri dosegli. Pridružitev istrskih poslancev k Ivče-vićevi skupini bi dala signal za strankarske boje v Istri. Nam pa ni treba kulturnega boja, temveč narodnega razvoja in napredka. To je stališče, na katerem smo mi, Primorci, vedno stali in na katerem hočemo ostati, dokler bo to možno in potrebno. Nadaljni razvoj naše „afere" je sicer ; na videz dal prof. Masaryku prav, kajti dr. Gregorin in jaz sva po nasvetu političnega društva „Edinost" zopet izstopila iz „Hr-|vaško-slovenskega kluba"; no, pred vsem je naš namen vendar deloma dosežen, kajti i v klubu ostali istrski poslanci bodo gotovo Iz vsemi silami delali na to, da pride čim \pred do združitve vseh, kakor hočeva tudi midva za našo idejo delati propagando. To i bi bilo nemogoče, da je prišlo do ustano-i vitve dveh sovražnih si skupin. V drugi ' vrsti pa je mnogo laglje post factum grajati, nego pred odločitvijo pravo zadeti. Da velja to ne samo za nas, temveč tudi za druge, so pokazali ravno zadnji dnevi na način, ki nam more služiti v popolno zado- ■ ŠČenje. Prof. Masaryk nam očita v glavnem, | da smo ravnali prenagljeno, da smo pozabili, da so clara pacta v takih vprašanjih j najnujnejša predpostavka in da smo si pridržali premalo avtonomije. Poglejmo sedaj, kako je bila stvar prf Čehih, h katerim spada tudi prof. Masaryk in po vzoru katerih smo hoteli ustanoviti edinstven klub. Pri Čehih se je že volilni boj vodil pod geslom edinstvenega kluba. Po dovršenih volitvah pa velika večina ni hotela sprejeti v edinstveni klub tistih sedem poslancev, ki so biii Izvoljeni proti koaliciji čeških strank. Teh sedem je vseeno prijavilo svoj vstop in bili so tudi sprejeti. Takoj drugi dan pa se je pokazalo, da se je vstop izvršil, ne da bi si bila ta skupina izrecno izgovorila primerno zastopstvo v odsekih, kar je vendar glavni namen vseh parlamentarnih zvez. Ne vem sicer, kako stoji to vprašanje danes; toliko pa vem, da je velika večina enotnega kluba proti dovoljenju zastopstva v odsekih za to skupino in da hoče zato ista zopet izstopiti. Ali ni bil torej ta vstop prenagljen in ali niso bila ta „pacta" vse drugo, nego „clara"? In na čelu te skupine stoji — prof. Masaryk. Drugi slučaj. Češki poslanci iz Moravske, naprednjaki, kat. narodni in soc. demokrate (pri nas bi se to smatralo za grozno izdajstvo), so ustanovili v svrho boljšega zastopanja interesov Moravske v narodnih in gospodarskih vprašanjih takozvani „Moravski snem". Takoj po ustanovitvi je hotel ta „Mor. snem" intervenirati pri ministerskem predsedniku radi vodnih cest. Komaj se je to izvedelo, je član parlamentarne komisije enotnega kluba, poslanec MaŠtalka brzojavno protestiral, da se upa „Moravsky snem", katerega meščanski člani so tudi člani enotnega kluba, postopati v tem mo-ravskem vprašanju neodvisno od enotnega kluba. Moravci seve trdijo, da imajo avtonomijo. Kje so tukaj „clara pacta" ? oziroma, ako ima Maštalka prav, kje je tu avtonomija? In član „Moravskega snema" je tudi — prof. Masaryk. Mi pa smo si bili v naših primorskih stvareh pridržali popolno in jasno avtonomijo. Ako smo morda vseeno pogrešili, se lahko tolažimo, da nismo sami, saj: errare humanum est. Sicer pa imamo zavest, da smo delali za dobro idejo in zato hočemo pri tej ideji tudi vztrajati. Z odličnim spoštovanjem _ Dr. Ryb£f. Sestanek absolventov kmetijske sole na Grm dne 20. avgusta 1911. Iz Sv. Petra na Krasu smo prejeli: Danes nas se je sestala v Št. Petru na poziv v časopisih — sedmorica absolventov Grmske šole, in sicer 4 Notranjci in 3 Istrani (en Notranjec je odsotnost brzojavno opravičil). Glede skupnega odhoda iz Ljubljane je določeno: Vsi udeleženci, ki so navezani iti v Novo mesto preko Ljubljane, se sesta-nemo točno opoludne v restavraciji na južnem kolodvoru (g. Schrey) in sicer na vrtu točno opoludne, kjer naj bi imeli skupen obed. Za obed naj prijavi vsak posamičnik potom dopisnice do 18. avg. naravnost re-stevraterju g. Schrey-u, kateri je o tem že obveščen. Na to so prečitali in pretresli program objavljeni po pripravljalnem odboru v časopisih. Razvila se je debata, ki je prinesla sledeče zaključke; ki se tudi predlože pripravljalnemu odboru v upoštevanje in objavijo v časopisih, da kolegi razmišljajo o njih. PODLISTEK. Jug. ffistoričen roman. Spisal Prokop Chocholousek Poslovenil H. V. Kosovo polje. Lazar je sedaj pristopil k ponvi, na kateri je vedno žarelo oglje za razgrevanje pečatov, ali pa za druge potrebe; raztrgal je list Amurata in vrgel koščeke na oglje; ko je dogorel tudi zadnji košček, se je globoko oddahnil, kakor da je sneto težko breme z njegovih ram. „Tako 1" je zašepe-tal, „niti ene sledi naj ne ostane!" Odvrnil se je in si položil roko na čelo: „In sedaj, da, sedaj nastaja za-me ravno tako težka naloga, kakor je bila ta. Bogi moj Bogi moja lastna otroka v boju proti sebi, in vspodbujata moja zeta, da se bojujeta med seboj, mesto da bi razganjala blsurmanske tolpe! In jaz ? — Jaz jim moram izpolniti ▼oljo; knezi so odločili tako; kaj pa nastane iz tega, to samo Bog ve 1" Konjski peket se je bolj in bolj bližal k šotoru. Vodja straže je vstopil: „Knezi se bližajo, jasni moj gospod!" je oznanjeval. Lazar se je pri tem poročilu malo zdrznil. „Dobro 1" je odgovoril črez trenotek na videz mirno. ,In Turčin?" je vprašal. „Dal sem ga spremiti skozi tabor, kakor si zapovedal!" „Pošlji mi semkaj mojega slugo," je velel car, „in kakor hitro vstopijo knezi k meni, daj od svojih ljudij zasesti borišče, pošlji sle po vojvode; moj dvor pa naj me pričakuje pred šotorom 1" Vodja je odšel. Pred šotorom in po vsem taborišču je vladalo veliko vrvenje. Ljudstvo obeh vojvod se je s telesom in dušo udeleževalo spora med svojimi voditelji ; da-si radi razdalja niso mogli slišati eni druzih, ker so voji Lazarja taborili v sredini med obema, so vendar zmerjali eni druge z zaničljivimi besedami, ne prizanašajoč niti voditeljima samima. V obojih taboriščih je bilo videti jezne obraze, stisnjene pesti; če bi taborili tik eni poleg druzih, resnično bi se rajše bojevali med seboj, nego s so vragom očetnjave, s krvoločnim musel- manom. Že od pradavnine je Slovane zasledovalo prokletstvo — njihova neslož-nost. Dobro je, da je prepovedano obojemu ljudstvu, bližati se borišču, kjer se je imel spor obeh vojvod v imenu njiju žena poravnati z dvobojem. Pred svojim šotorom, obdan od najodličnejŠega svojega spremstva, je sedel na konju, pripravljen k odhodu, Vuk Brankovič! Njegovo ljudstvo je kričalo na-nj, podžigaje ga k osveti: »Slava tvoja je slava naša, vojvoda 1" so kričali, „v prah ga prevrni, ne sme stati Obilićnad Brankovi čem 1 Samo zapovej, mi prodremo skozi carski tabor, in videl boš, kako maščujemo tvoje ponižanje !* Brankovič se je smehljal pri teh vele-izdajniških besedah, prlklanjaje glavo na vse strani, zahvaljevaje se na ta način svojemu ljudstvu za njegovo naklonjenost. Toda tre-notkoma se je še oglašal njegov dobri angelj v njem; včasih je šinil mrak preko njegovega obličja, kakor oblak preko jasnega neba. „Ha, kako lahko se zapada peklu/ si, je mislil, „zapadli ste z menoj, za seboj vas po vlečem, toliko ljudij!" Tedaj se je zgrozil; na to pa je doložil: „Ali, ko prebre- Vsprejem na kolodvoru v Novem mestu bi bil lahko takoj ob dohodu vlaka in ne skoro celo uro kasneje, da se pridobi časa, za ogled državne kleti in poleg ležečega, kar bo zlasti Nedolenjce zanimalo. Ravno radi tega tudi naj bi bil prijateljski sestanek pri Štemburju v Kandiji ob 8. uri (mesto ob 7. uri). Tradicijonalni „Kres na Grmu" bi lahko odpadel. Pripravljalni odbor naj bi preskrbel dovoljenje za ogled državnih kleti. — Odkazanje prenočišč se lahko opravi takoj ob vsprejemu na kolodvoru (dodal pisec). Dne 20. S točkama Sv. maša pri Božjem Grobu in pozdrav v Šolski dvorani se strinjamo vsi, kakor tudi z ogledovanjem zavoda. Obed naj bi bil točno opoludne da pridobimo časa za zadnjo in glavno točko : „Zborovanje absolventov v svrho stanovske organizacije", ki naj bi začelo že ob drugi uri popoludne, zlasti z ozirom na to, da odide vlak iz Novega mesta, še pred 6. uro zvečer. Točke Četrte naj bi se smeli udeležiti ne le absolventi Grmske kmetijske šole, temveč tudi slovenski absolventi drugih kmetijskih Šol, bodi nižjih, srednjih in višjih. V namen stanovske organizacije naj se osnuje: „Društvo absolventov kmetijskih Šol", ki naj bi bilo strogo stanovska organizacija. Ta organizacija naj bi imela namen : Stik absolventov med seboj. Skrb za naraščaj: a) Predvsem za umno gospodarstvo na domačih kmetijah, b) Za službe v prvi vrsti v domačih krajih in deželah. Skrbelo naj bi se za strokovna predavanja, posebno da bi se ista temeljiteje po-gostoje in v večjem obsegu vršila. Nabavljanje članom strokovnih knjig, Časopisov in dr. potrebnega. Pospeševanje razpečavanja pridelkov in nabave potrebščin, posebno potom perijo-dičnega stanovskega glasila. Pospeševanje samopomoči kmetijstva v vsakem obziru. ♦ • * Dalje smo prejeli: Nekako čudno, skrivnostno se nam zdi vse pripravljanje za omenjeni sestanek! Nič nam ni absolventom znano, kdo in kako se je sestavil „pripravljalni odbor". Da ta odbor obstoji, to vemo le iz „programa". Udje pripr. odbora so še celo tako ko-modni, da na razna vprašanja niti odgovora ne dajajo. Ako so sprejeli izvolitev v odbor, naj vodijo pripravljalna dela, da bo sestanek mogočen. Popolnoma umestni so torej krajevni sestanki, ki se vrše. Na teh naj se razmotrivajo vse točke in vprašanja. Posebno naj se obdeluje „stanovska organizacija", o kateri se docela nič ne ve, kako jo misli pripravljalni odbor rešiti J Na delo torej! Sklicujte krajevne sestanke ter poročajte o njih v časopisih. Dosedaj sta se vršila, kolikor nam znano, dva sestanka, in sicer v Šv. Petru na Krasu in v Kamniku. Proces „Btuica Popolare Gorlzlana" pred goriško poroto. V pondeljek dne 31. julija. Izmed predlogov, ki jih je stavil v sobotni razpravi drž. pravdnik, je sodni dvor ugodil samo dvema, druge je zavrnil. In sicer se zaslišita kot priči prof. Zniderčič in Anton Bedon. demo, se mi obljubuje carska kronal" In zopet se je zjasnilo njegovo lice, zopet se je smehljal. Ne tako Obilič. Tudi on je pripravljen k odhodu na poziv carskega sla; Milan Topličanin in Ivan Kazančič sta mu ob boku; tudi nanj kriči njegovo ljudstvo, toda on kroti njih neumestno navdušenje s strogim pogledom in z besedo: „Srce mi krvavi," govori k obema junakoma ob njegovi strani, „ko vidim tak razpor med brati ene domovine, ene vere. O j, Če Bog ne bo delal čudežev, premagana bo pravoslavna vera, premagan bo narod srbski. Ah, Vu-kasava !" je šepetal za-se, „draga moja žena, da nisi saj sedaj vkrotila svojega opravičenega gnjeva!" Oba mlada junaka sta zrla zamišljeno pred-se; bolest vojvode je žalostjo napolnila tudi njiju srca. Prvi se je vzdramil Kazančič. Povzdignil je glavo in rekel, gladeč si brke: „Nič ne pomaga, vojvoda! Je že tako in ne drugače. Ponosni Brankovič vendar ne sme zmagati tebe." „In če podležem," je odgovoril Obilič, „ali veš, kaj nastane iz tega, Ivane ?* (Pride še.) Stran II. »EDINOST« št 213. V Trstu, dne 2. avgU3ta 1911 Drugi predlogi drž. pravdnika. podpisal neizpolnjen ček, katerega moj Robba pravi, da je to bilanca za leto Le ta predi ga, naj se predloži koncept ravnatelj dvigne. 1910;71 it_ , , v. - i sklenjene med Colle-tom in banko,! Puecher: Če pa ta zbeži, bodete vi Vierthaler si pridržuje povedati natančno - —1■« —svoto pri jutrajšnji obravnavi. Jutri bo zaslišan bivši ravnatelj banke pogodbe, . __________________ potem pisma, ki so bila zapljenjena pri dr. trpeli posledice. Robbi. Predlaga tudi, naj se zaslišita soproga Vierthaler : Seveda, civilnim potom Coile-ta in njegov brat I Drž- pravdnik: In kdor je goljufal ka- Msrina. Izjave branitelje v. Odv. Pangrazi sporoči, da mu je došel prepis pogodbe, sklenjene med Colle-tom in banko. Lenassi je trdil, da dotične pogodbe ni podpisal. Iz poslanega prepisa pa da je razvidno, da je on to pogodbo resnično podpisal. Zato se pridružuje predlogu drž. pr. da se zasliši Colle-tov brat, ki mu je zadeva dobro znana. ! ženskim potom. Razprava je bila na to prekinjena. Obravnava konča ob 1. uri pop. V torek dne t. avgusta. Mnenje izvedenca Vierthaler. Vierthaler: Dva momenta sem včeraj s pasažirji na 'Omanovem 'dvokrovniku LETALNI TEDEN, Drugi dan. Na včerajšnjem programu je bilo letanje Tudi ne nasprotuje, da se zasliši soproga Coile-ta. Branitelja Flego in Pincherle se v obče tudi ne protivita. Med Lenassijem in bran. Pincherle se vname prerekanje. Lenassi očita Pincherlu, da ga zasleduje, (ker je bil le-ta sporočil, da mu je došel prepis pogodbe, na kateri stoji podpis Lenassija). Anonimno pismo. Zapisnikar prečita neko anonimno pismo, ki je bilo dano na pošto v Rihemberku in naslovljeno na drž. pravdnika. V tem pismu je na dolgo in široko opisana situacija banke. Neznani pisec poživlja v njem drž. pravdništvo, naj postopa kazensko proti krivcem. V pismu se trdi med drugim, da v Gorici ni zmožnih bančnih ravnateljev razun Colleta, ker nihče da bi ne znal falsificirati bančnih registrov tako kakor jih je on. Sodni dvor zavrne prejšnji predlog drž. pravdnika, da se naj zaslišita brat Colleta in soproga obtoženca. Glede izmenjavanja lističev med branitelji in obtoženci sodni dvor sklene, da nima povoda intervenirati. Izvedenci. Sodni dvor sklene ločiti izvedeniško mnenje v dva dela. Prof. Vierthaler bo govoril o banki in Marsiglio o zadevi Con-fortija. Prof. Vierthaler: izjavlja da je materijala obilo, da se bo dotikal igre na borzi, dejanskih in fingiranih računov in odnoŠajev med obtoženci. Vierthaler izjavlja najprej, da temelji izvedeniško poročilo na registrih, na listinah in prepisih listin B. P. Da bo njegovo poročilo bolje umljivo pojasni porotnikom v kratkih besedah bistvo dvojnega knjigovodstva, gospodarskih in drugih računov. Najprej da so izvedenci pregledali knjige. Prvi utis je bil dober. Knjigovodstvo se je vodilo v začetku po predpisih, toda z leti se opaža čim več izbrisov raznih postavk. Ti izbrisi so napravljeni s peresom, z nožem, s črnilom in z barvano vodo. Pozneje je opažati čim več nepravilnosti, jedna cela stran je pomazana z barvano vodo. Tekoči računi proti koncu 1908. so naravnost infamno skrpucani. Uradnik, ki je to delo opravljal, je bil brez druzega brezvesten, ker zmešnjava je grozna. Knjigovodstvo. Način knjigovodstva je bil dober, Če bi se bilo knjigovodstvo točno vodilo. Ni amerikanski sistem. Tekoči računi so čisto navadni, tako, da jih lahko vsakdo razume. Vidi se, da je knjigovodja bil vešč svoji stroki, toda da mu je manjkala zmožnost sestavljati bilanco, ki predvideva in zahteva precej juridičnega in ekonomičnega znanja. Razni vpisi so nepravilni, in kažejo na nezmožnost uradnika. Popravljalo se je v knjigah in postavljalo druge račune. Prvi fingiran račun je bil napravljen 1. avgusta 1903. leta. Pri bilancih so se vedoma in namenoma delale napake. Druga rak-rana tega knjigovodstva je obstojala v računih neizterljivih terjatev, ker pri teh se je prav malo ali nič odpisovalo. Vse se je beležilo j v različne registre z različnimi imeni.' Tendenca je očitna, da se je hotelo nered-nostl prikrivati, a to se ni posrečilo. Izvedenec omenja razne konkretne slučaje v podkrepilo svoje trditve. Med drugimi zadošča omeniti neko postavko, v spregledal. In sicer prvi se tiče revizije. Or- Fischerja, ki ima poleg sedeža za pilota tudi ganizem B. P. je bil popolnoma zgrešen. sedež za pasaža. Cena takega poleta je Knjigovodstvo bi bilo moralo biti odvisno 200 kron. Isti da lahko da točna pojasnila tudi v od izvrševalnega organa. Razun tega knji-, Qd 4 ure ^0 g jn po| so p0ci v0(j-drugih vprašanjih, tako glede izgub, glede govodstva bi moralo obstojati (kakor je to stvom avijatikov razkazovali občinstvu aero-ž-tev, ki jih je doprinašal, za svojega brata v vseh velikih zavodih) še drugo, bolj su- piane in potem ;e napravil Fischer kratek današnjega obtoženca, glede menic Wasser- marično. Uradniki le-tega bi morali biti lo- p0iet za poizkušnjo Kakor prvi pasažir se mann itd. čeni od onih splošnega knjigovodstva. Ti je prjjavil nato g. Nordio, poročevalec „Pic- dve knjigovodstvi bi se ob gotovih časih cola« Ko se je ,sti vrni| po po|etu do ^ kontrolirali; tako bi banka ne zašla na m vjsočine Je prjzna!, da je bil to eden najlep-kriva pota. t x jših momentov v življenju. Upravnim s^nTo^so s^on^^t <«ed - J« ^f tudi ona, ki so prišla po posti, lako bi si . * . .. K. . . upravni 'svetniki komaj na podlagi vprašanj ^^^^^ P C in odgovorov utegnili napraviti jasno sliko. pIaneJ 12 veiiKansKe visočine. o tem, kar podpišejo. j Prava senzacija današnjega dne so bili Itfra na horzi Pa P0,eti R°raola Manissero, ki je pravi igra na oorzi. 'benjamin občinstva. — Da je kaj tacega Preide m na igre ki kakor znano, od-jmožno> 5, si ne biI misli, n}hče> dokler ni vise od slučaja. Banka, koje prvotni namen tega videl na lastne oči Lete, ;e v tako je bil: pomagati z dovoljevanjem kredita ozkih k0|0barjih, da se je nagnil nosilni industnjcem in trgovcem, bi ne smela nikoli krov njegovega aeroplana strahovito napov- kupovati negotovih akcij. ueVf da se je občinstvo treslo za življenje Igranje na račun tretjih oseb ne pred-jmlad |etaIca Toda on je vedel kaj dela stavlja za banko riziko samo tedaj če le-ta in izkazal se je za raojstr^ ki obviaduje zahteva od igralca 20 50°/o polozka. Na-;svoj aeroplanJpopolnoma, kakor obvladuje kup akcij tramwaja za 15.000 K gotovemu:svobodna ptica v zraku svoja krila. Vstavil bilo dobro opravilo, ker polagoma bi bila je v veliki visočini motQr in zdrknjl v kolo. banka primorana prodajati akcije eno po barju navzdol, kar je posebno težko in do-eno. Vendar m bilo to opravilo tako ns-|sežno ,e mojstrom, ter se dvignil tik nad kantno kakor ono z raznimi papirji. J glavami občinstva zopet v višavo. Glede igre s temi na račun tretjih oseb, ~ . .. . ... A . ~ . ni natančnih zapiskov. Kjer se je plačalo! D^gi pasaztr je bil Oskar Delvecchio, 10.000 K, so se le te postavile mesto v pa-Sf le Poletel Fischer 450 m visoko, sive med aktive tretji lnzen,r Haag- četrtl Car!o Serravalloin Tako se je ustvarilo nebroj fingiranih Pe» fr; G.al-.~ Vs* bili očarani od kra-računov. V dobi finančne krize leta 1907 inl^te letanja m so trdili, da je le odlet ne-1908 bi se bilo zamoglo, s prodajo dotič- }*alco nePrlJeten. nih papirjev, zaslužiti sto in stotisoče kron i Ko bi prometna sredstva iz in banka bi premenila svoje lice. Da-Ii se* Trsta v Zavije le količkaj odgovarjala poje to storilo, ne vem. Mogoče je, da sojmeim teh prireditev, bi se bilo nadejati igralci, ki se zanašajo na golo srečo, šli, mnogo več občinstva; tako pa trpi podjetje, mimo te ugodne prilike in niso to izredno j trpi občinstvo in trpi navsezadnje tudi lepa okoliščino umeli izkoriščati. O izgubah na stvar avijatike, ker se tako ovira njeno po-igri manjkajo upisi v knjigah, zato so računi pulariziranje. _ izvedencev samo približni. ! nnmoAa Na vprašanja, ki se je že enkrat venti-j UOmctCu VOSlU liralo, namreč, ali bi bili morali upravni i Železnica Trst-Poreč. — Žalostno svetniki takoj prodati papirje ali pa jih ob-: poglavje. Takoj od začetka je bila splošna držati na riziko banke, izjavljam, da je biIa'sodba> da je bila zagrešena velika neumnost, njihova sveta dolžnost Jih takoj prodati. 'da so to železnico zgradili kakor ozko- na-Izgube. mesto normalno - tirno železnico. Posledic V Italiji se je dobro vedelo, koliko je;temu grehu je bilo že mnogo in deloma izgubila banka pri igri, za to je tudi Milan-; usodnih. Taka nepriličnost se je pokazala ska banka odbila prošnjo za posojilo pol i tudi dne 30. m. m. v prometu z vlaki po-milijona kron. No, v Gorici se o teh izgu-f vodom zrakoplovne prireditve v Zavijah, bah ni vedelo ničesar. Danes je seveda Ze ob 5. uri popoludne je bilo videti, kako lahko trditi, da bi bilo bolje, ko bi se bili j prihaja, mnogo ljudstva na aeronavtični pro-rečeni papirji še obdržali... toda glede na štor. Ce že niso poprej, pa bi bili lahko to, da je banka skozi tri leta izgubljala, dvo- j vsaj sedaj postavili dovolj voz, na normalni mim, da bi se hotelo še nadalje izgubljati...!ProS*» ki vodi zraven do tovarne olja: Sistem prikrivanja izgub je spravil v veliki ; Industrie-Geleise, Oleifici triestini. Do 7. in nered registre. Našli smo na primer, da sojPOl ure zvečer bi lahko postavili vse bili A, B, C in D dolžniki, v knjigah pa so rezervne vozove s postaje, kakor tudi vo- ~ zove vlakov, ki ponoči ali šele zjutraj odhajajo. Tako bi spravili na tir 40 —50 voz, bili vpisani kot upniki za znatne svote. S početka nisem ničesar razumel v teh knjigah. Govori o menicah in pove klasične slučaje Te bi počasi, a pravočasno pehali od Sv. fingiianih vpisov. j Save do Monte Castiglione, ali do tovarne Bilance ' te vozove bili lahkow spravili ' , ... . . .x J ljudstvo brez najmanje neprilike. Železnica Bilance B. P. niso bile niti tehnično j ^ imda Iep dobiček, a ,judstvo „e bi tako pravilno sestavljene. Reeskont je povsod pre- lo Slavni birokratizem pa tudi ob tej nmat Iv ioni tnrAffn o A hila hlltinr>a n o _ . . ... A. . - priliki ni mogel razumeti tega. Ob vstopnici na vlake ozkega tira je bilo pravo muče-ništvo. Vozovi so bili — tudi na ploščadah — tako nabiti, da je bila strašna gneča in prav lahko bi se bila dogodila huda nesreča. Poleg tega pa bi imeli vlaki ozkotirne železnice še vedno dovolj druzih ljudij. Če pa bi bili med 7. in 8. uro prire-jdili vsaj en vlak na normalnem tiru, bi se nizek. Iz tega vzroka so bile bilance n a p a č n e in sicer 3.400 kron 10.200 kron 8.710 kron 3.000 kron 79.265 kron leta 1907 za 303.172 kron in leta 1902 za leta 1903 za leta 1904 za leta 1905 za leta 1906 za leta 1908 za 975 914 kron! Glede bilance za 1. 1908 je opomniti ljudstvo ne trgalo tako, ne bi trpelo in ne sledeče: Ta bilanca je kazala 42.000 kron bi bilo nikake nevarnosti, kateri je raznamovano 1319 lir enako — fingiranegk dobička in 5% fingirane divi-! Da spregovorimo še par besed o ozko-305 kron. , i dende, da-si je bilo 31. decembra 933.591 j tirni železnici istrski. Prvič stane vzdrževanje Revizorji — opeharjeni. i kron izgube, to se pravi, da-si je bila vite železnice razmerno mnogo, kajti, če ni Prav lahko je bilo dovesti v zmoto re- pravcatem konkurzu. Mnogo je takih, ki j tir dobro vzdržavan, je vedna nevarnost, vizorje • — kajti bila je taka zmešnjava da objavljajo neresnične bilance in s tem sprav- j da se vlak — preobrne. Blago, ki se prebi se nihče ne mogel orijentirati 1 ljai° v zmoto široke plasti prebivalstva. važa — les, vino, ribe — mnogo trpi. Fakifiirarifc nh^tniala v tem da se Tudi s «ngirano dividendo trpe delni- DaUe stane mnogo denarja obramba proti niso e so ^ in Podjetje. Bolje je ne dati dividend, bur]i. A kar je najhuje: ob viharnih vreme- ni i \il» kakor ie to svojčas storila Austro-Ameri- nih, ko parniki ne morejo voziti, torej v -i^i l^il^ i « v Fingirane dividende oškodujejo bodoče'časih, ko bi bila ta železnica najbolj po- gnjiiob banke je obstajala v o pk^ trebna, ravno tedaj - tudi ona ne more H^ Ji li" Vi L vnHnf h.nVn ftfln i' Oni, ki so sestavili bilanco leta 19081 vozi«, ker je nevarnost, da veter vse skupaj dva ali trije, ki so vodili banko Bilo je ^ ^ ^ tQ ^ , neštevilno računov, s katerimi so pokrivali načjna razpostavljanj/ fin'giran}b računov. raisiUKcije. Dotičniki, to je dokazano, so morali vedeti u zaupanju. M izgube za vsaj 253,956 74 K. Bilanco so Vierthaler: Vsaka akcijska družba sloni (napravj|j brez izvlečkov računov, kar je ne-na eni ali dveh osebah; druge tvorijo njeno j smisei. Seveda, če bi na izvlečke počakali, obiležje. V zaupanju do uradnikov podpisu- j bi bili doznaii za 900.000 K izgub. Dejan-jejo pisma, ne da bi jih čitali. sW je bj|a porabljena vsa akcijska glavnica Puecher: Jaz vedno čitam, ko podpi- jn izgub je bilo še 541.000 K. sujem. Drž. pravd.: Koliko izgube je kazala Vierthaler: Zaupanje mora biti; in to . bilanca za L 1909 ? ne samo med trgovcem In trgovcem, am- Vierthaler: Približno 1,200.000 K ne pak tudi med trgovcem in uslužbencem, računajoč 500,000 K, ki so bile določene dovolj denarja za ublažitev neznosne dra-Včeraj zjutraj sem jaz podpisal prazno poprej za izgubo, torej skupno znaša kron ginje in da bi sedanje nerazmerno velike pismo danes zjutraj, radi procesa, pa sem 1,700.000. izdatke spravile v sklad z mesečno plačo prebrne. Blago prihaja trgovcem prekasno, prekladanje v Trstu stane mnogo denarja in tovori trpe. Normalna železnica pa bi bila v resnici v blagor za ljudstvo in deželo, kajti prometa je popolaoma dovolj in tudi na postajah precej zadovoljivo urejeno. Tropična vročina in pretrgan urnik. )Pišejo nam: V mnogih listih in neredko tudi v Vašem cenjenim listu se je pretre-savalo vprašanje in se — sporadično sicer — izražalo željo, da bi oblasti, — ako že nimajo, kakor povdarjajo ob vsaki priliki, državnih unlužbencev — kazale svojo naklonjenost vsaj v toliko, da bi v sedanji neznosni vročini vsaj tukaj v Trstu začele misliti na izvedenje nepretrganega urnika v vseh onih uradih, ki bi v svojih področjih z malo dobre volje in brez najmanjših financijelnih in tehničnih neprilik, neizmerno koristile svojim uslužbencem. Medtem, ko so v eni najbolj naprednih držav na svetu, na Angleškem že uveli sko • raj izključno nepretrgan urnik, in med tem, ko se tudi tukaj pri privatnih tvrdkah polagoma udomačuje nepretrgan urnik, se pa državna uprava, ki bi morala v prvi vrsti, kakor reprezentantinja vsega prebivalstva v svoji kolektivnosti in ki je prva poklicana v to, niti ne zgane, da bi proučevala ta problem, katerega so notorično napredne države že rešile v praktičnem smislu. In ako-ravno bi bilo, kakor je sklepati po mnogih znamenjih, uvidenje tudi celoletnega nepretrganega urnika brez vseh zlih posledic, vendar uradniki in ostali uslužbenci ne žele vsega tega. Zadovoljili bi se prav radi, d i bi se vsaj v tej tropični vročini, v teh pasjih dnevih, ko počiva večinoma vse delo, jemalo malo ozira tudi na njih. Na primer v svobodni lukl bi prav lahko predrugačili sedanji urnik, in od moderniziranja istega bi imela enak dobiček uprava kakor delavci i.i uradniki. Sedaj, ko se povsod uveljavlja tendenca, da bi se v čim manj urah obvladovalo čim veči pensum dela, se je res čudit', da morajo uradniki v svobodni luki delali po 9 ur na dan, kar ni skoraj* nikjer drugod v državni službi več v veljavi. Želeti bi bilo torej, da bi se ob dani priliki tudi naši poslanci zavzeli za te drž. uslužbence, povzdignili glas v obrambo njiii pravic ter ukrenili tudi potrebne korake pri sedanjem, bolj moderno mislečem g. ravnatelju dr. Matheuschetu in ga skušali pridobiti za to idejo. Javna tajna je, da uradniki in tudi delavci radi visokih stanovanjskih cen ne morejo stanovati v središču mesta in da so vsled tega siijeni hoditi po štirikrat na dan z doma in na dom, na periferije mesta. Opoludne imajo delavci eno uro in uradniki dve uri na razpolago. Ako pa pomislimo, da morajo premnogi hoditi več nego poi ure, predno dospevajo na dom in da morajo vsi zasopljeni hitro použivati svoje borno kosilce, da pridejo pravočasno zopet na delo, potem se ni čuditi, če jih toliko boleha na želodčnih boleznih. Sedaj ko tudi kolera straši okoli, bi bilo več nego umestno, da bi dali malo več prilike tem uslužbencem za negovanje svojega telesa, bodi, da se hodijo kopat, bodi, da imajo malo več počitka, da se ne oslab-Ija ves organizem in da se ne dogajajo taki slučaji, kakor s tistim ubogim pismonošo, ki je umrl na solnčarici. Prosimo torej . . . in caveant consules! Uradne goljufije. Josip Lojk, stanujoč v ulici Ireneo št. 3 je bil minuli ponedeljek poklican k c. kr. namestništvenemu svetovalcu, kjer so mu pokazali naznanilnico, na kateri je bil prečrtan slovenski in z rudečim zapisan — italijanski občevalni jezik I Kaj stori državna oblast proti tem uradnim goljufijam organov tržaškega magistrata? Naši okoličanskim pericami S po-javljenjem kolere v mestu, nastala je posebna nevarnost za perice, ker one lahki dobe za pranje namenjeno perilo od kakega bolnika, ki še ne ve, ali pa celo skriva, da je obolel na koleri. In tako perilo je posebno nevarno, da se okuži perica in njih rodbina, kakor se je to že pogostoma opazilo. Znano je, da so tudi v Benetkah najprvo obolele perice, ki so dobile perilo iz okuženih parnikov. Radi tega opozarjamo okoličanske perice, naj dobro pazijo, da ne vsprejmejo za nobeno ceno perila, ako slutijo, da je v kaki hiši obolel kdo na bolezni, ki ni nadzorovana od zdravnika. Raje odpovejte ta težavni zaslužek, nego da stavite sebe, svojo rodbino in svojo vas v največjo nevarnost. Sicer pa pazite perice, posebno sedaj na snago, ko ste na svojem delu v veliki in trajni nevarnosti. Predno niste si prav dobro umile svojih rok, ne dotikajte se ničesar, posebno pa ne jedi!! Poseben vlak v Zagreb na sokolsko slavnost priredi „Tržaški Sokol" ako ^e oglasi 300 vdeleznikov. Vožnja v Zagreb in nazaj bi stala K 11-10. Odhod iz Trsta bi se določil na 10. uro zvečer v soboto 12. avgusta ter bi se ustavil vlak v Nabrežini, Prošeku, Opčinah, Sežani, Divači in Št. Petru ter eventuelno tudi v Postojni in Logatcu, ako se udeležniki pravočasno pn-glase. Iz Zagreba bi odhajal vlak dne 15. t. m. okrog 10. ure zvečer. Priglase je treba poslati do nedelje, dne b. t. m. in sicer ali pismeno na naslov: dr. E. Rekar, Trst, ul. G. Galatti 20 ; ali pa pri vratarici Nar. doma v Trstu. Kdor se priglasi mora plačati vozni listek tudi v slučaju, da bi bil zadržan dne 12. t. m. odpeljati se s tem vlakom. Železniška uprava bo dala na razpolago tudi del povratnih listkov, s katerimi se bo mogoče vrniti tudi z drugimi vlaki. „Trgovsko izobraževalno društvo" sklicuje nujno vse svoje člane k sestanku drevi ob 8. in pol uri v društvenih prostorih. Pridite gotovo vsi, ker se gre za važne stvari I Japonske vojne ladije v avstrijskih pristaniščih. „Pol- Kor.u poroča : Dve japonski vojni ladiji, ki sta bili povodom V Trstu dne 2 avgusta 1911. kronanja odposlani na Angležko in križarite sedaj v evropejskih vodah, obiščete začetkom septembra Trst in Pulo. Št. Jakobškl semenj se začne v nedeljo dne 6. avgusta ob 5. uri popoludne. Vstopnina bo znašala k semnju 40 stotink, k plesu pa 10 stotink. Poskočne komade bo svirala „Lira" iz Sv. M. M. Sp. Slavno občinstvo se posebno opozarja na razne šotore, katere naj na vsak način obišče. Razpisana služba uradnice je pri „Zavarovalnici zoper nezgode" ulica Valdi-rivo št. 40. Zahteva se znanje vsaj dveh deželnih jezikov, šolsko izobrazbo, trgovsko korespondenco, strojepisje. Prednost bo imela prosilka, ki ob enakih kvalifikacijah zna tudi stenografijo. Prošnje je vlagati do 7. avgusta. To bo delo! — „Gospod vratar, tam v kotu imate kakih 12 velikih skrinj! Dajte jih meni, bi jih rabil". — „Ni možno, ker v teh kasah so skriti vsi oni Slovenci, katere je slavni magistrat prekrstil v Italijane. Prišle so z Dunaja, z nalogo, naj naše namestništvo reši te mrtve duše — in naj jih vpiše v slovenske družine, iz katerih so prišle". — „Če je pa tako, bo to še dosti dela, in ako ne bo dovolj uradnikov, bomo čakali na dovršenje revizije drugih sedem mesecev". — „Pa nič ne de! Radi počakamo, samo, da bi namestništvo korenito revidiralo — in vse slovenske duše rešilo iz magistra-tovih vic". Sestanek absolventov Grmske kmetijske šole. Da se natančneje pogovorimo o sestanku na Grmu, ki bo dne 20. avg. t. I. vabim vse kolege iz bližnjih krajev Istre in Tržaška okolice, da se sestanemo v Borštu v nedeljo, dne 6. avgusta t. I. ob 9. in pol uri predpoludne v gostilni Ivana Žer-jal (pod postajo). Zveze so ugodne z vlakom iz Trsta ali iz Kozine, kakor tudi po istrski železnici. Popoludne si more vsak ogledati letalne tekme v Žavljah. Torej na obilno vdeležbo! A. P. Sancin. K.slavnosti 10-letnice in razvitja zastave Št. Jakobske Čitalnice so se nadalje priglasila sledeča bratska društva: 14. La-dija, Devin, korp. z zastavo. 15. Ilirija, Sv. Jakob-Trst, korp. z zastavo. Prihodnjo nedeljo bo imela podružnica družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu svoj prvi originalen semenj. Ker vsakdo Še ni na jasnem zaradi prostora, kjer se bo vršil semenj, naznanjamo, da bo ta ravno na istem prostoru, kjer se je vršil minole sobote shod za ljudsko štetje, namreč na Prelogovem zemljišču, (vhod pred gostilno Jadran", ulica Industria). — Začetek ob 5. uri popoludne. — Ker je ta zadnji teden do dneva prireditve, obračamo se ponovno do slav. občinstva, naj blagovoli darovati kak dar za semenj. Darila vsprejema postrežnica Ciril-Metodove šole pri sv. Jakobu. Kmetijska družba za Trst in okolico je letos dala tiskati „Poročilo o družbenem delovanju za upravno leto 1910". Poročilo je namenjeno družbinim članom, kmetijskim društvom in vladnim organom v kmetijskem oddelku. Zaupniki, kakor tudi člani sami so povabljeni, da pridejo po ta poročila v društveni urad, ulica Giorgio Galatti št. 14, II. nadstr. Tajništvo. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Ljubljani. Sprejme se: 2 knjigovodje, 1 kores-pondent, 2 kontoarista, 2 poslovodje, 3 potniki, 0 skladiščnik, 6 pomočlikov mešane stroke, 1 pomočnik železninarske stroke, 0 pomočnik manufakturne stroke, 4 pomočniki špecerijske stroke, 0 pomočnik modne in galanterijske stroke, 1 kontoristinja, 0 blagajničarka, 5 prodajalk, 9 učencev, 0 učenk. Službe išče: 2 knjigovodje, 2 ko-respondenta, 3 kontoariste, 4 poslovodje, 2 potnika, 5 skladiščnikov, 25 pomočnikov mešane stroke, 10 pomočnikov železninarske stroke, 7 pomočnik manufak. stroke, 12 pomočnikov špecerijske stroke, 4 pomočniki modne in galanterijske stroke, 7 kontoristinj, 9 blagajničark, 15 prodajalk, 5 učenci, 4 učenke. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Tržaška mala kronika. Požar. Včeraj ob 11. predpoludne je v skladišču oglja Josipa Bertoka v zagati Sv. Tecla št. 4 nastal požar, ki je kmalu zavzel obširne demenzije. Ker so pa prišli na lice mesta ognjegasci, pod vodstvom podpovelj-nika inž. g. Sapunzakija, je bil ogenj hitro pogašen. Dim je poškodoval tudi drugo nadstropje. Škoda znaša 2 —300 K, ki je pokrita z zavarovalnino pri „Adriatiki". Zmešalo se mu je. Treves je spravil včeraj v opazovalnico 26-letnega Benedetta Ursich-a iz Novegagrada (Cittanova) v Istri, 12-letnega Nazarija Marroni-ja iz Kopra in enega mornarja parnika Lloydove družbe „Albanija", katerim se je kar naenkrat zmešalo. Solnčarica je zadela včeraj 24-letnega privatnega uradnika Demetrija Vaccarelli, stan. v ul. Scussa 7. Padel v' apno. Mih. Racman, star 61 let, zidar iz Rlcmanj je delal včeraj v mestni bolnišnici. Med delom je pa po nesreči padel v jamo,-v kateri je bilo živo apno ter se hudo opekel po vsem životu. ►EDINOST« št 213. Stran □ Aretiran vojaSki begunec. V noči od ponedelka na torek ie bil radi potepuštva aretiran na pomolu S. Carlo nek, ki se je izdal za 25-letnega mizarja Jos. Zacki, stanujoč v ulici Malcanton št. 14. Izkazalo pa se je, da je aretirani Ljudevit Trubič, ki je 4. jan. t. I. pobagnil iz parnika gAbmiral Spaun". Izročen je bil mornariškemu po-veljništvu. Garibaldinci za Albanijo. — Včeraj zjutraj je policija na parniku „Gautsch", preden je odplul v Dalmacijo, aretirala kakih 10 mladenčev, ki so bili namenjeni k usta-šem v Albanijo. V njihovi prtljagi so našli popolno garibaldinsko opravo. Vsled tega je policija aretirala več oseb in izvršila več hišnih preiskav. Iztaknila je baje tudi hišo, v kateri so bile napravljene garibaldinske uniforme. Poneverjenje. Včeraj jutro je radi poneverjenja bil aretiran pekovski pomočnik Gjorgje Otone iz Šimle v Bulgariji, ki je bil zaposlen pri peku Josipu Novak-u v ul. Molin a vento štev. 43, kjer je dobil en jerbas kruha, v vrednosti K 15.44, da ga jzroči odjemalcem, a je mesto tega kruh prodal, denar zapil in potem izginil. Koledar in vreme. Danes: Alfonz, Lig. škof. — Jutri: Najdba sv. Štefana. Tempeiatura včeraj ob 2. uri popoludne ^31° Cels. — Vreme včeraj : lepo, deloma oblačno. — Vremenska napoved za Primorsko: Tupatam oblačno, lokalne padavine, temperatura malo spremenjena, lokalni vetrovi. _ Novi slučaji kolere v Trstu. Zdravstveni oddelek namestništva \e izdal včeraj opoludne sledeči komunike: Do 1. avgusta so bili konstatirani v Trstu sledeči novi slučaji kolere: Matilda Delgiorno, 33 letna dekla, stanujoča v Stolni ulici, ki je zbolela dne 31. m. m.; Antonija Udina, vratarjeva hči, stara 17 let, stan. v ul. del Pane št. 7, ki je tudi zbolela v ponedeljek ; Ivan Fragiacomo, 16-letni mesarski vajenec, stanujoč v ul. Chiauchiara, ki se že od 30. m. m. nahaja v kvaranteni v Mag-dalenski bolnišnici in je tu zbolel dne 31. m. m. Razun tega se je pojavil Jako sumljiv slučaj pri 37-letnemu uradniku „Banca com-merc Triest." g. Cezarju Kohn, stan. v ul. Nicolć Machiavel!- št. 1. Kohn je zbolel v ponedeljek. — Mestni zdravstveni urad je odredil, da se ga prenese v Magdalensko bolnišnico. Počuti se bolje. Nadalje Je zbolela kakor poročajo, neka kmetica v Pobegih na Jako sumljivih simptomih. * • * Mestni magistrat je odredil, da morajo vsi prodajalci sadja pokrivati svoje blago s tulom. Prestopke proti tej zapovedi se bo kaznovalo z globo do 100 K in even-tuelno s zaplenitvijo blaga in odtegnitvijo licence. Društvene vesti. Slov. akad. fer. društvo „Balkan0. Danes, v sredo točno ob 7. uri zvečer odborova seja. Predsednik. DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pritličje. Dražba, ki se bo vršila danes 2. t. m. od 9. do 11. predpoludne in od 3. do 5. pop.: Velika množina belih srajc, zefir in lawntennis, ovratniki, zapestnice, ovratnice, rokavice, robci, trikot-srajce, spodnje hlače, pasovi, trakovi, spodnja krila iz batista in chiffona, predpasniki iz satina, nadmoderci in drugo novo izdelano perilo. SKcIOI? naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgovini D. ARNSTEIN pinista" v Via Sebastiano štev. 7. Bogata zaloga zadnjih novosti, kovčekov, torb, torbic, športnih potrebščin itd. MLUVI ČESKY I MLUVI ČEŠKI! A Prodajaln, ur in dragocenosti G. BTFGHBR (ex drug Dragotina Vekjeta) Trst proda j? D .PV elfj'e 0 COKO SteO.36 Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. k Pozor Slovenci! v Trst, Corso 2. Telef. 1071. Linoleum Haas I Pristni linoleum K 2 50 ms „ 180 met. Trst, Podolgaste preproge 67 cm. . Preproge v vseh velikostih z varnostnimi ogli iz kovine 150/200 K 7 90 200/300 K 15 — itd. Gospodarski predpasniki iz voščenega platna............K 2 50 Namizni prti 85/115 cm....... 2 80 . 65/150 cm......1-80 Povrfnlkl Iz sumila od K 20 dalje. Podrjuhe.........po 70 stot. i Ovratniki iz kavčuka .... „50 „ ' Man Sete iz kavčuka..... »60 - Pošilja sb tudi na deželo. — ■136 Poktorica:: Klara Kukovec Nov veliki dohod moških, deških in otroških oblek za poletje. Velikanski izbor blaga za obleke po meri po cenah brez konkurence v dobroznani trgovini ALLA CITTA' Dl TRIESTE" ulica Siosne Cariacci it. 40 (prej Torrente) Obleke za moške iz blaga od K 13—48 Obleke „ „ „ platna „ „ 4—18 Obleke za dečke iz blaga od K 10—28 Obleke „ „ „ platua „ „ 6—12 Velik izbor oblek za otroke od K 2-14—14. Zaloga hlač, srajc, delavskih srajc itd. itd. ALLA CITTA' Dl TRIESTE I Trst ulica Giosne Cariacci Ster. 40 (prej Torrente) POZOR!! 50.000 parov čevljev! 4 pari čevljev za samo 7 K 50 st. Radi plačilue zaoat»losti več velikih tvornosti mi je bilo ponuđeno, naj prodam veliko z«logo čevljev globoko pod proizvajalno ceno. Zato p odam vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev, usnje rujavo aii črno galonirano, s predniki in močno močnimi podplati, zelo elegantna, najnovtjSa fasona. Velikost po številki. Vsi 4 pari stanejo samo 7 K 50. Pošiljatev po povzetju H. SPINGARN, eksport čevljev Krakovo it. 240 Sme se zamenjati in se vrne denar. ima "3L5HK2" : Pekarne in sladščičarne za ženske in otroške bolezni v Trstu, Piazza della Borsa 7, II. Ordlnuje od 3—4Vs ure pop. :: LIFT :: :: LIFT. :: Alek. Lnkez koncesijonirani zobotehnik javlja, da je njegov ambulatorij zaprt do 31. avgusta t 1. Zobotehniški :: ateljč Josip KSnig koncesionovani zobni tehnik, diplom ovan dentist na dentistični akademiji ▼ Parizu. Trst, al. Farneto 86, II. n. « Antonio Dobner — urar ln zlatar — sodni Izvedenec se je preselil ▼ nI. DELLE POSTE 3 vogal Torre bian- ea (TOBAKAKNA) Spre tem a vsakovrstne poprave PO ZMERNIH CENAH mar z jamstvom. Dr. Kari Ernst a/z/v. med. zobozdravnik i Trst, Piazza C Goldoni it. 5, II. nadstropje. ms Sprejema od 9—/. In od 3—6. pop. i Ml peremo vse nsše perilo SSSiSVSVSNSJ z milom mm Sulinght * m Glojnl ustopfllK :f MJttrLTedescli Trst, Corso St 2, III. nadstr. Dvokolesa, šivalni in kmetijski stroji gramofoni se dobivajo po čudovito nizki ceni pri Batjelu v Gorici Stolna ulica Štev. 3-4. Mehanična delavnica. Prodaja tudi na obroke. Ceniki franko. OPOMBA. Kdor mi dvokolo, gramofon in šivalni stroj proda, dobi za nagrado eno novo dvokolo. Josip Pahor-Trst Centrala: Via Madoniiina št. 39. PODRUŽNICE : Via 6inseppe Parini 12. in Via S. Jfcrco 25. Trikrat na dan svež kruh. — Vino v steklenicah. — Likerji. — Biško-tinov vsake vrste. — Moka iz :: prvih mlinov. :: - POSTREŽBA NA DOM. - Telefon št. 11-90. Poskusite FI- Colit+in" kl ie nai" GOVO KAVO ffO^tlllllll finejsi jn najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. Dobro jutro! Kam pa kam? „Grem kupit par čevljev." — „Ako hočete biti dobro postrežen, Vam svetujem, da greste v ulico Riborgo št. 31 („Al buon Operaio*) tam dobite vsakovrstno obuva-o od najfinejše do najnavadnejše vrste po nizki ceni." SVOJI K SVOJIM! — Priporoča se lastnik M. 1VANČIC. Manufakturna trgovina — filialka — €nrico de franceschi nI. delle Poste lo, vogal Taldlrlvo. VELIK IZBOR volnenega in bombažnatega blaga, perila, srajc in drobnarij, kakor tudi izgotovljenega perila za moške in ženske. Cene zmerne. II II 1B5SBBM jI K. Gasperini, Trst; Telefon Stev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št 10 bhm Prevozno podjetje o. kr. avstrijski* dri. ttUzmi« 2051 Drejme razrartnjanje tatoriieiuiteti Mat* iz mitnic, iestarljanje na ioni. POSlLJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE, WtT Zastopstvo tvrdke „CEMENT" Tovarna cementa „PORTLAND" v Splietu. PRODAJA NA DROBNO* £ * JLl CENE BREZ KONKURENCB. Stran IV. .EDINOST" St. 213 Telovadno društvo »Sokol- i Volosko-Opatija, dne 29. julija 1911. v Trstu. Letošnje leto je za tukajšnje svetovno znano Bratska društva v Trstu in okolici! letovišče in zdravilišče jako neugodno, kajt Opozarjamo Vas na današnjo sedanja udeležba je jako pičla, ker je prišlo domačo notico glede posebnega dosedaj po priliki le nekako polovico go- |vlaka na sokolsko slavnost v Za- stov, kakor v tem času minoiih let Zadnja greb dne 13. 14. in 15. t. m. leta so bili vsi prostori oddani in dohajajoči DopoŠljite pravočasno priglas, kajti gostje so se morali briniti, da so dobili drugače je nemogoče naročiti poseben vlak, oskrbo in stan, medtem ko se letos vse to ako ni 300 priglašenih udeležnikov. kaj lahko dobi. V tem ča?u je bilo lani tu Na zdar! poleg drugih tudi mnogo Cehov in Polja V slovo velezaslužnemu gosp. Fr. Pe- kov, a letos so le redki. Pravijo, da je liconu, vpok. šolskemu voditelju v Vrdeli, temu največ kriv strah pred kolero, ki seje priredita „Vrdeljski Sokol" in domači „Cer- pojavila v Trstu. Ta strah je povsem neo-kveni zbor" v četrtek 3. avgusta ob 8. in pravičen, ker oblastnije jako pazijo, da se pol uri zvečer poslovni večer v prostorih točno izvršujejo varnostne odredbe. „Narodnega doma" pri Sv. Ivanu. Vrdeljci! Izmed gostov je največ Madjarov, pre-Zapušča nas mož, ki je delal med nami cej Italijanov, nekoliko Nemcev, druge na-nad 25 let. Čil, mlad prišel je v našo sredo rodnosti so le malo zastopane. — zapušča nas osivel na delu za blagor Želeti bi bilo, da bi naša zdraviliška našega naroda. Pokažimo v četrtek, kaj nam komisija nekoliko znižala zdraviliško takso, je bil gosp. Pelicon in kako težko ga pre- zlasti sedaj ob splošni draginji, puščamo drugim! | \z Doline, dne 30. julija 1911. Smrt še Tržaško kolesarsko društvo Balkan ne miruje in išče med nami ž't ve. vabi na prvo letošnjo ljudsko veselico, ki \r soboto je v starosti 62 let umrla jo priredi ob priliki 11. Jugoslovanske cestne Marija Zupan, sestra našega župnika-dekana dirke 1911 v nedeljo, dne 6. avgusta t. 1. jn kanonika Josipa Zupan-a. Pokojnica je na vrtu „Narodnega doma14 pri sv. Ivanu, biia jako miroljubna in pohlevna oseba, ki pri kateri sodelujejo pevski društvi „Trst" s\ je kmalu pridobila zaupanje in naklonje- iz Trsta in „Primorec* iz Trebič ter sveto- nost ljudstva. Kako je bila med ljudstvom ivanska godba. Vstopnina k veselici 50 st., priljubljena je pokazala velika udeležba ob k plesu moški 1 K, ženske 50 st. Srečke p0grebu. Pokopana je na pokopališču pri za dvokolo 40 stot., ter se jih bo ta dan §v Martinu. N. p. v m. 1 razprodajalo. - Godbeno društvo „Lira" v sv. Križu DrUGO &IOV6nsk<* dSZdlO se zahvaljuje vsem onim, ki so se vdeležili u® ^ .__ « . .__. . Q _ javne društvene tombole dne 16. m. m. m ™*dna™dna v^tirlS Posebna zahvala gre prebivalcem bližnjih Bledu?dne 20 avgusta 1911, ki I® pnjed I vasi, ki so se vdeležili tombole v tako le- jdravtška komika na Bledu v kopahščul pem številu in s tem pripomogli do dobrega Lomsenbaci - Os no Predsedstvo: O of mflteriialnefra usoeha Ernest Aichelburg, Bled, Baron Friderik Bom, materijalnega uspeha. predsednik kranjskega avtomobilnega kluba, j »i ■ , Sv. Ana, Gorenjsko, Grof Ludovik Czaky, Nar. del. organizacija. Budimpešta, Dr. Andrej Ferjančič, c. kr.| Delavci iz „Spremiture d' oli« so vab- dvorni svetnik v p., Dunaj^Ekscelenca Maks Ijeni na sestanek, ki bo jutri v četrtek ob Pj- Fischer, ces. ruski drz svetnik, Odesa, 7-30 zvečer v prostorih NDO pri sv. Ja- Georgievits de Apad.a. c. k nadpo- kobu ročmk, Soproni, Dr. Karol Mava, član go- - Vozniki iz mesta. V petek, dne 4. sposke zbornice in vseučiliški profesor t. m. ob 8 30 zvečer se bo vršil sestanek Pr?ga> dr. Valentin Knsper, podpredsednik skupine voznikov NDO iz mesta v prostorih deželne zveze za tujski promet na Itanj- NDO ulica Lavatoio št. 1. skem Ljubljana Fran Rus, župan blejski, --Lavoslav Stuchly, c. m kr. major, predsed- ii - __nik zdraviške komisije na Bledu. Vesti iz Goriške. —-- V nedeljo, 6. avgusta 1911 na CM Razne vesti. veselico y Nabrežino ! Tako se odloči Je-|| Mapoleon kedaj Jokal? o tem zani- vsakdo, ki je si t šal, da gre tu za korist naše mivem šKanju razpravija neki zg dovinar mile šolske družbe in ki se hoče porazvese- c-a N le*na L in beleži tri Biučaje, ko liti ob zvokih mavhinjske sokolske godbe, ae jeJmdi Napoleon čutil Bmrtnim člo ekom ob petju vrlih barkovljanskih Adnjašev in in . kal Prvi 8lufiaj ki beleži pri čaši pristnega terana. — Zabave bo za dovjna bjl med bitko pri E,BiingenIli ko vsakega dovolj. ie Nap leonovemuljubljmcu maršalu Lannean, Med vso veselico bodo poslovali raz- Jvojvtfdj Montebeli;> toPovBka keglja odnesla lični paviljoni, ki bodo nudili najrazltčnejega { vsled 5egar tudi nm%L Napoleon v telesno okrepilo Srečolov pa bo skrbel, ge . ^ na t lo Bvoj bojevnega toda m ar sika k ljubljenec Fortune ponese do- ^ ^ lival 1 0rke 6Jolz\ _JDru|i b]u. mov dobitek. Šaljivi panorama m muze| pa . da . ^ , £ britko jokal je b6n ko nas bosta vodila v doseda še nerazkrite * J8lovj/od 8Voje žeie joaipine, dele sveta in bosta nudila slavnemu občin- odJkatPere ee je ^n/ker je to po njegovem stvu še nepoznane važne zgodovinske do- . zahte^la k^riBt dinastije in interes b.imonta Tu rt i 75 nhfi7eva rp ahrnnnap * ____ . * - . . frs HALI OGLASI — ■■■ ti pod „Osječka zadruga št. 1331 1331 Ivunctnn istrijansko -vino ae prodaja po K IZ VID lil U 60'— za hektoliter. — Opčine klet Cerentino. 1322 ^ Otvoritev no#e trgovine ^ v Trstu, ulica Nuova 41 ANELIA HARTIHICO — BOGAT IZ SOB - ^ i'gotovljenih oblek za že .ske in punčke, ženske ves abje, bluze in izbraao perilo. ^ V«p-eJemajo se naročila uo meri. A Najzmernejše cene. Najzm^rnejSe ceae. * VOOOOOOOC: :0i! *XXXXX>5 KrojDtnlco za civiliste In vojake. . Franjo Polanec v Trstu, via S. Giacomo (Corso) 6 II. n. Priporoča Be slavnem oMinatvu in vojaštvu za v-aKO-vratna dela. Blaga prve vrste, dele Mlldne, oene zneri e. P V Pn ŠOLA ZA JEZIKE PolValotte Acquedotto št. 16 rui^giviLC prvo nadstropje. Nova metoda sa naećenje modernih jezikov. Izvanredno ugodna prilika!!! Nemško . 8 leltclj Kron 4 f D , kc}J| Frrocosko 8 lekcij Kron M v ak, . ted^ Angieiko . 8 -ekcij Kron 6 l Vpiše se lahko vsak dan od 11.-1. in 7.-9L Ravnatelj lastnik Prof. Paolo Marquardt. kumente. Tudi za oboževalce Iahkonoge Terpsihore je preskrbljeno. Veliko kraljestvo Terpsihore se že pripravlja in njegova vrtna in senčna lega daja sklepati, da se bo naša mladina izborno zabavala v prid CMD. Veselični program je torej tako raznovrsten, da je gotovo, da ne bo nobenega filistra med zavednim tržaškim in kraškim občinstvom, ki ne bi pojmoval važnost prireditve in ki ne bi pojmoval važnosti prireditve in ki ne bi hotel zavedni nabrežinski države. — Tretjikrat je Napoleon plakal, ko je na agleaki ladiji „Belerofont" za vedno zapuščal Francosko in bo ga odvedli na samotni otok sv. Helene v Atlanekem Oceanu. Napoleon je bil nepremično na Krovu ladije s trioglatim Klobukom na glavi in v sivi suknji s pogledom obrnjenim skozi modrikasto meglico na francosko obalo. Ko je Bled-njič zadDji k mad francoske obale izginil izpred »6i velikega cesarja, je zaplakal z toliko časa in truda. uiive in J" I1C U1 . j . . . v . , bolestn m suh m jokom in še dolgo so se ma mladini dati zavesti, da ni zastonj žrtvovala | đvjga|e prsi ođ Jhtenja B Suežkl kanal. — Delničarjem družbe suežkega kanala mora plačevati vsaka la-dija, ki pasira kanal, po 7.25 funtov za vsako tono. Delničarji dobivajo dividente Vesti iz l$tre. Čežarji pri Kopru dne 30. julija 1911. ^ , . . . . t Danes se je vršil pn nas ustanovni občni nič manj nego 28% od investiranega kapi-zbor CM podružnice za Lazaret. Po krat- {a a Anglezka vlada je 1875 1 na predlog kem nagovoru in pozdravu navzočih članov D Isralija kupila 4470 vseh akc^ ter pla-in gostov je otvoril začasni predsednik g. ^ za nje 4,076 622 funtov (97 8 milijonov PeŽrič zborovanje in dal besedo navzočemu kron). - Te akcije so vredne danes 34 deželnemu poslancu gospodu Josipu Va- mil.jonov funtovj (816 miljjonov kron), vrhu lentiču tega je pa dobila anglezka vlada v tem Le-ta je na kratko pojasnil namen in času toliko dividend, da ji je bila prvotna pomen naše družbe, posebno za obmejne cena ze nekolikokrat poplačena. Z obzirom Slovence. Prijavilo se je nato 30 članov, ve- na vse to ni čudo da paroplovne družbe činoma domačih mož. * "i !?dij zahtevajo, na, se ze vendar V odbor so bili soglasno izvoljeni: Pe-1 te nikdar site delničarje suezkega kanala čarić Rudoif načelnikom, Anton Valentič P"sili, naj se zadovolje s poštenimi ob-(Tocič) tajnikom, Štefan Tedesco blagajni- restimi od investiranega kapitala in naj se kom ter Bertok Josip nadučitelj na Lazaretu, dosedanja taksa od 7 25 frankov od tone Vatovac Jože (Tbnačič) in Valentič Karol-j ^J^0' U ™odoefir0R/ P^3" J v -- vali 3% ali 3 5% mesto 28°/t kakor do- sedaj. 34._ Bil bi v resnici čas, da bi se napravilo enkrat konec temu neopravičenemu 71-82 odiranju. Florijanov namestniki. Do danes je nabranega denarja : Nabiralnika pri Pobegih in Čežarjih K Članarina in razno do ustanovnega občnega zbora ..... K Na ustanovnem občnem zboru nabral blagajnik St. Tedesco . K Članarina nabrana 30. 8. 1911. . K Društvo „Volarič".....* K 9 — ! 22 — 10 — i Oglase, poslana, osmrtnice, male oglase, zahvale in v obče kakoršnokoli vrsto S^PaJ ,Knu1H8.2 oglasov sprejme „Inseratni oddelek- v V popravo poročila o naši zadnji vese-j f * ■' .." on -v lici bodi povedano, da ni pri nas nobenih ul. Giorgio Galatti St. 20 (Narodni donO agitatorjev ali hujskačev proti društvu ali polunadstropje, levo. — Urad je odprt celo proti narodni stvari. Če so nasprot-: 0d 9. do 12. dop. in od 3. do 7. zvečer, stva, so ta le osebna, kar se je pokazalo tudi na ravnokar prirejeni veselici. V novi trgovini nI. Carlo ghega Z (bivša miroditnica) je dospela :: partija porcelanaste Posode 7 po priložnostnih cenah. — Samo za malo dni I xooa=ccocc iliiHiii9iiiiilE3iHlHfiiailii il il il il il il 11 II il il il il il il il il il il il il il il il il il il il CENIKE JEDIL IN PIJAČ za gostilne, restavracije in hotele v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku je založila v raznih obli-kah in po zmerni ceni ^ tiskarna „Edinost" v Trstu ::: ulica Giorgio Galatti 20. ::: ilililililililililiiilililiii V Trstu 2. avgusta 1911. ANTON BARUCCA MIZARSKI MOJSTER Trst, ulica San francesco d^ssisi 2. Specijalist za popravljanje roulet na oknih. Na željo se menjajo pasovi In zmetl. Jamči za popolno delo in se ne boji konkurence. tF' Dr. Fran Korsano Specijalist za sifilitične In kožne bolezni ima svoj AMBULATORIJ v TRSTU, v ulici San Nicold Stev. 9 (nad Jadransko banko). Sprejema od 12. do 1. in 5.i/i do 6.V« pop 0 najem se oddalo Ncikli Zaloga dvokoles in šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke. TRST, Via Scorzeria štev. 12 V. Osvaldella 501 Ob nedeljah In praznikih odprto do 4. pop. mr Zaloga obuvala ■■■■ in lastna delalnioa ■■■■ PAVEL VISINTINI Trst ul. Glosue Carducci 31. FWJ&lka nI. B. Bebaatlano 8. Velika izbera moških in ženskih čevljev. - Poprave se izvršujejo točno in solidno po zmernih cenah GONILNA H. D. 0. v Trstu, ulica Carradori št. 18 ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIČ je popolnoma na novo preurejena in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času se dobijo gorka in mrzla jedila. Jfans Schmidt tehnični zobozdravnik TELEFON št. WtS5. TRST ul della Zonta št. 7: I. .995 se s Kron 6200!! AUTOMOBILI FORD 1911 Največja tovarna sveta. Izdelovanje letno 40 000 voz edinega tipa CHASSIS 20 HP šest raznih tipov kočij. Kočija „FORD" je najpopolnejša, najhitrejša in najekonomičnejSa, kar jih obstoji. GENERALNI ZASTOPNIK ANTON SKERL . TRST Piazza Goldoni 10—11, Tsl. 1734 Vallki oantralni garags, ulica dal Baobl 16, vogal uiloa Bosohetta TELEFON 2247. 8TOCK PNEUM GOODRICH (amerikanske). Automobili na poaodo po zmerni oenl. Varstvo In vzdrževanje avtomobilov,--Solidna postrežba. I II II IfTg = Novo pogrebno podjetje = Trst, Corso St 47 (vogal Piazza Carlo Goldoni). — Telefon št. 1402. Zaloga oprave ulica della Tesa št. 31. Podjetje je popolnoma preskrbljeno z vso najnovejo elegantno opremo za vršitev pogrebov vseh razredov. - Vozovi z električno razsvetljavo. - Oprava mrtvaških sob, odrov itd. itd. —-- po najnovejšem praktičnem sistemu. - Prodaja vse mrtvaške predmete, vence, za zaročence, birmance in druge sluč je. SIMEe Nščenili ml pr?e odlikovale Tvarne gosn. J. KojaC-a ? Gorici. Zastopstva s prodajo vseh potrebnih mrtvaških predmetov: J. MRZEK, A. JAMŠEK i a F. BEKOTBTIČ, T. VITEZ, Opčina št. 170 tik sežanske pri glavni cesti pri Orehu Nabrežina, glavni trg pri (Noghere). ceste. cerkvi. 70 sob, električna razsvetljava/ lift, kopelji, CENE ZMERNE. K. Blecha.