17. JULIJA 1971 — ŠT. 28 — L. XXVIII ZAVAROVALNICA SAVA s Delavska enotnost Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne enote: CELJE, ČAKOVEC, JESENICE, KOPER, KOPRIVNICA, KRANJ, KRŠKO, MARIBOR, MENGEŠ, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA, NOVO MESTO, POSTOJNA, TRBOVLJE in LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA SLOVENIJE SE JE SESTAL NA PLENARNO ZASEDANJE Dvakrat pritrdilno Odbor je potrdil zahteve slovenskih sindikatov v samoupravnem sporazumevanju # Soglasje republiškega odbora sta dobila predloga samoupravnih sporazumov konfekcije oblačil ter obutvene industrije in galanterije Plenarna seja republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva minulo sredo je v celoti izzvenela v znanemju samoupravnega sporazumevanja o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. To pravzaprav ne preseneča, če upoštevamo, da je samoupravno sporazumevanje trenutno najbolj vroča tema, in če vemo, da znotraj tega posebnega sindikata pripravljajo kar 22 samoupravnih sporazumov. Naslednje, kar bi (Nadaljevanje na 3. strani) Vi. V Zadnji plenum republiškega sveta ZSS je sprejel akcijski program slovenskih sindikatov, sedaj pa moramo delovati usklajeno in učinko- I pravi naslov za denarne zadeve ljubljanska banka [i^MOUPRAVNO sporazumevanje_ Brez sociale in demagogije! Na rob zadnjemu plenumu RS ZSS Zadnji plenum RS ZSS je prejel nekatera izhodišča za atije pripomb in soglasij k nutkom in predlogom samoupravnih sporazumov; s tem so dikati povedali, od česa v oupravnem sporazumevanju ' or ne bodo odstopili, v bodo republiški odbori __ tokovnih sindikatov enotni, ^ bodo ocenjevali predložene ■vOrazume. Razprava o dolo-i Jju teh izhodišč, o kateri zaradi zaključka redakcije 'ašega tednika lahko v zadnji J®vilki le bežno poročali, pa je širši vpogled v sedanja do-ji^nja na področju priprav Hpjftoupravnih sporazumov. O dogajanjih velja povedati ffkaj več, saj je usmetjanje de-PVe dohodka in osebnih do-®dkov v središču pozornosti pS® javnosti. Slednje velja kljub temu, da pčela in hotenja samo-'tavnega sporazumevanja za aj še niso podrobno znana Jožicam delovnih ljudi, saj je dodelava osnutkov sporazumov n«! rokah ožjih skupin stro-°vnjakov. Jasno pa je, da to jfjstvo ne zmanjšuje zanimanja efflavcev za to, kako bomo de-'ojjjk dohodek in osebne dohodke iz1^0 podpisu samoupravnih spo-13 ta£umov, ki bo odpravil sedanjo 5® ^amrznitev" osebnih dohodkov. iV' Prav ta nestrpnost, da čim-;3 jjrej odpravimo zamrznitev" 0 ^bnih dohodkov, ki za mnoge plovne kolektive pomeni zares ^žk° breme, pa je hkrati tudi tfl^rok, da marsikje s samouprav-ji i^Oii sporazumi hitijo bolj, kot 1 ‘e Prav, celo tako zelo, da to i' !j&oža kvaliteto bodočih spora- J^oiov. Razprava na plenumu je č Poudarila, da naglica pri pri-. Pravljanju sporazumov sama po jpi ne bi bila škodljiva, če bi vsemu prišli do dobrih, bienalnih samoupravnih spo-V^hmov. Vsi pa vemo, da v u^lici radi marsikaj spre-“edamo in pozabimo — in prav tega se sindikati bojijo sedaj, ko tudi na svojih plečih čutijo močne pritiske, da se samoupravni sporazumi čimprej uveljavijo in tako doseže možnost svobodnega formiranja osebnih dohodkov. Ti pritiski se največkrat prikrivajo z delavskimi zahtevami, delavskimi interesi, čeprav smo že poudarili, da v sedanji fazi samoupravnega sporazumevanja široke množice delovnih ljudi žal kaj malo poznajo načela in hotenja samoupravnega sporazumevanja. Sindikati zato želijo oziroma zahtevajo, da se delavci resnično seznanijo s temi načeli in hotenji, saj samo to zagotavlja, da bomo v delitvi dohodka in osebnih dohodkov zares dosegli uveljavitev družbenega in samoupravnega vpliva (Nadaljevanje na 4. strani) Mercator KAVA Iskrina tovarna električnih aparatov v Stegnah se vse bolj uveljavlja tudi z izdelovanjem najrazličnejše sodobne signalizacije v cestnem (eno od ljubljanskih križišč) in železniškem prometu, o čemer bomo obširneje spregovorili v eni od prihodnjih številk DE INTERVJU Z JOŽETOM BOŽIČEM PRITISKOM NE BOMO POPUŠČALI Komisija za verifikacijo samoupravnih sporazumov je tisti dejavnik, ki bo dal končni „blagoslov“ za verifikacijo oziroma za registracijo samoupravnih sporazumov. Obiskali smo njenega predsednika Jožeta Božiča in se z njim pomenili o delu te komisije in o problematiki, s katero se srečuje. VPRAŠANJE: V čem je predvsem naloga verifikacijske komisije in kako delate? ODGOVOR: Ni stvar naše komisije, da bi vsiljevala takšne ali drugačne rešitve v samoupravnih sporazumih, temveč samo to, da skrbi za spošto- vanje zakonitosti oziroma za spoštovanje takšne politike delitve, kot jo predvidevajo zakon iii oba splošna družbena dogovora. Naša naloga pri tem je predvsem, da onemogočimo samovoljne delitvene odločitve, da skrbimo za akumulacijo ozi- roma da zaščitimo akumulacijo, da zavremo neupravičeno divjanje osebnih dohodkov in da odpravljamo prevelike razlike pri nagrajevanju delavcev na podobnih delovnih mestih — vse to pa s hotenjem, da postanejo samoupravni sporazumi osnova za racionalno gospodarjenje. Čeprav po zakonu nismo dolžni dajati mnenja k osnutkom samoupravnih sporazumov, smo pregledali vse do sedaj predložene osnutke spora- zumov — bilo jih je kakih 40 — in to v želji, da v tej „otroški“ fazi samoupravnega sporazumevanja čimveč pripomoremo k pravilnemu oblikovanju sporazumov. Pri bolj problematičnih osnutkih smo imeli tudi skupne sestanke s komisijami za pripravo samoupravnih sporazumov. Na teh sestankih je prišlo do pozitivnega sodelovanja in je večina komisij podpisnikov bodočih spora- (Nadaljevanje na 4. strani) vito, da bomo uspešno uresničevali cilje, ki smo si jih zastavili. V f Toda — ali smo organi- } zirani tako, da bo naše delo res usklajeno in učinkovito? Marsikaj govori o tem, da so v delovanju celotne sindi-' kalne organizacije precejšnje vrzeli, da ni dovolj čvrste povezanosti med občinskimi vodstvi in osnovnimi organizacijami pa tudi ne med samimi občinskimi vodstvi in republiškim vodstvom. To pa zmanjšuje učinkovitost politike sindikatov, saj za njo ne stoji celotno članstvo naše organizacije tako trdno in povezano, kot bi moralo stati, če hočemo tp politiko v kar največji meri tudi dejansko uveljaviti. Z drugimi besedami: nismo deficitni v politiki, res pa smo vse prevečkrat deficitni v mobilizaciji članstva za uveljavitev naših temeljnih stališč. (Nadaljevanje na 2. strani) 7 DNI V SINDIKATJH D OSNUTKU SPORAZUMA PTT KOLEKTIVOV LJUBLJANA KONGRES V DECEMBRU Na razširjeni seji pododbora za PTT dejavnost pri RO sindikata delavcev prometa in zvez so v torek obravnavali osnutek samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v PTT kolektivih Slovenije. Osnutek sporazuma, ki je nastal po zelo široki in demokratični razpravi, je pododbor ocenil kot uspešno osnovo za pripravo predloga samoupravnega sporazuma, hkrati pa je k sedanjemu osnutku izrekel več pripomb. Tako bo komisija v dokončni predlog samoupravnega sporazuma vnesla tudi znana stališča RS ZS Slovenije glede vsebine samoupravnih sporazumov, ponovno bo proučila določila o minulem delu in delovanje faktorja stimulacije ter precenila, ali boljšo rešitev za PTT kolektive pomeni uvedba funkcionalne ali pa uvedba minimalne akumulacije. Predlog samoupravnega sporazuma bo vseboval tudi sankcije za kršitev določil o dogovorjenih minimumih in natančnejšo opredelitev delovnih razmer ter njihov vpliv na višino kalkulativnih osebnih dohodkov. O SPORAZUMU ZDRAVSTVENIH DOMOV IN BOLNIŠNIC Člani predsedstva republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije so minuli petek razpravljali in sklepali o soglasju k dvema samoupravnima sporazumoma, in sicer za zdravstvene domove in za bolnišnično dejavnost. V svojih pripombah so še posebej opozorili na ponekod še vedno očitne težnje, da bi delovne skupnosti s sporazumi izpeljale tudi notranjo ■' delitev, se pravi, verificirale nekakšne tarifne postavke, kar pa je nepravilno, kajti sporazumi dajejo v bistvu le okvirno kvoto sredstev za delovno skupnost posameznega področja, ki pa jo morajo potem v delovni organizaciji sami deliti po sprejetih in zapisanih merilih. Zlasti v nekaterih bolnišnicah so osebni dohodki nekvalificiranih delavcev še pod 1.000 dinarjev. Ker ponekod ni realne možnosti za njihovo povišanje, so sindikati predlagali, naj bi se podpisniki sporazumeli, da si bodo prizadevah, da nihče ne bo zaslužil za normalno opravljeno delo v rednem delovnem času manj kot 1.000 dinarjev; dokler pa tega ne bodo mogli doseči, bodo podpisniki izplačevali sicer nižje osebne doho.dke, vendar pa le-ti za nekvalificirane delavce ne smejo biti nižji kot doslej. Zadnje plenarno zasedanje Republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije je določilo, da bo prvi kongres tega posebnega sindikata 7. in 8. decembra letos v Kranju. Hkrati s tem sklepom je plenum tudi že imenoval štiri komisije za pripravo kongresnih dokumentov. Prva komisija bo pripravila osnutek poročila o delu in finančnem poslovanju republiškega odbora; Naloga druge komisije pa je pripraviti osnutek statuta tega posebnega sindikata, tretja komisija pa bo pripravila osnutek sklepov prvega kongresa o nalogah tega sindikata v naslednjem obdobju. Kadrovska komisija pa bo pripravila predlog kandidatov za nadzorni odbor republiškega odbora, predlog delegatov za HI. kongres sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije ter predlog delegatov za zvezni odbor. VELENJE V akcijo na vseh ravneh NA LINIJI 323-554 SLOVENJ GRADEC Predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta Slovenj Gradec je sklicalo v sre.do, 14. julija, posvetovanje sindikalnega aktiva iz Mislinjske doline o samoupravnem saporazumevanju o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov. Posvetovanja so se udeležili tudi sekretarji organizacij in aktivov ZK, uvodoma pa je spregovoril o pomenu in namenu samoupravnega sporazumevanja Humbert Gačnik, član RS ZSS. (anl VELENJE ’ Na zadnji delovni konferenci občinskega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Velenje so izvolili novo 11-člansko vodstvo tega sindikata. Te dni so se sešli novoizvoljeni člani občinskega odbora na prvo sejo. Za predsednika občinskega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Velenje so znova izvolili Rudija Kortnika, za tajnika pa Zdenka Vaupota. (vš) KOPER Na prvem občnem zboru obalnega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti so podprli stališča sindikatov, da je treba za delavce v teh dejavnostih zagotoviti enak družbno-ekonomski položaj, kot ga imajo delavci na drugih področjih dela. V razpravi so poudarili, da to še posebej velja za prosvetne delavce, saj so v tem letu uspeli uresničiti komaj 68 % določb Kataloga II. Se posebej so spregovorili tudi o problemih posameznih vejah družbenih dejavnostih, kot so kultura, javna uprava itd. Razen tega so sprejeli tudi program dela odbora za prihodnje obdobje. K, C. RAZŠIRJENA SEJA PREDSEDSTVA MESTNEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE LJUBLJANA Odloča konjunktura Doslej največje povečanje industrijske proizvodnje, medtem ko izvoz stagnira Na razširjeni seji predsedstva ljubljanskega mestnega odbora sindikata delavcev industrije so razpravljali o poslovnih rezultatih industrije v minulem letu in obravnavali gospodarska gibanja na območju Ljubljane v prvih štirih mesecih letos. Člani predsedstva so ugotavljali, da industrijska proizvodnja v Ljubljani v zadnjih treh letih narašča v po letni stopnji od 11% do 14%. Takšna dinamika rasti, ki se nadaljuje tudi letos, je pogojena z znatnim povečanjem produktivnosti, saj se le-ta letno povečuje od 6 % do 8 %, seveda pa tudi s povečanjem števila zaposlenih delavcev. Razumljivo je, so menili člani predsedstva, da je tolikšen porast obsega industrijske proizvodnje možen le zavoljo velike notranje porabe, ki jo delno povzroča tudi inflacija. Dinamika izvoza pa je bila v vsem tem času mnogo počasnejša. Tolikšno povečanje industrijske proizvodnje — v treh letih se bo obseg industrijske proizvodnje povečal skoraj za 45 % - pomeni hkrati tudi najhitrejšo dinamiko rasti v vsem povojnem obdobju. Izredno dinamiko rasti fizičnega obsega proizvodnje izpričujejo zlasti kovinska, kemična in elektroindustrija, nadalje industrija gradbenega materiala in z manjšo prekinitvijo v minulem letu tudi grafična industrija. Počasneje pa se razvijajo predvsem tekstilna in papirna industrija ter predelava papirja. V letošnjih prvih štirih mesecih se dinamična rast naštetih industrijskih pahog nadaljuje, kar je treba pri- pisati na splošno dobri oskrbi z reprodukcijskim materialom, posebno pa z materialom iz uvoza. Vprašanje pa je, če bo možno to dinamiko ohraniti skozi vse nadaljnje obdobje, saj izvoz stagnira in s tem tudi možnost, da industrija pride do sredstev, s katerimi naj bi plačevala reprodukcijski material iz uvoza. Rastoči deficit v zunanjetrgovinski bilanci zato lahko že v naslednjih mesecih posredno ali neposredno vpliva na slabšo oskrbo z reprodukcijskim materialom in s tem tudi na poslov- no uspešnost posameznih panog. Velika gospodarska konjuktura je precej spodbudila tudi investicijsko porabo, ki je bila še posebej •intenzivna v drugi polovici minulega in v prvi polovici letošnjega leta. Industrijska podjetja v Ljubljani so po obsegu investicij na drugem mestu, in to takoj za trgovino. V primerjavi z enakim obdobjem lani so industrijska podjetja letos že porabila za investicije 50% več sredstev. (mž) Uresničevanje naše politike ' Na predkongresni konferenci občinskega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva v Velenju so poudarili, da samo sprejemanje resolucij in sklepov ni dovolj in da je treba čimprej preiti na vseh ravneh v konkretno družbeno akcijo. Pri tem pa bo najpomembnejše kar najbolj dosledno, disciplinirano in odgovorno uresničevanje demokratično sprejetih dogovorov, vse to pa bo v veliki meri odvisno od družbene in poslovne discipline delovnih organizacij in posameznikov. Proti tistim, ki dogovorov ne bi izpolnjevali ali pa bi jih skušali celo izigravati, bo treba najostreje ukrepati. Pred osnovnimi organizacijami sindikata, pravzaprav pred vsem članstvom sindikata industrije in rudarstva so v tem trenutku številne naloge. Treba bo takoj začeti razreševati probleme in v akcijo vključiti vse zaposlene, druž-beno-politične organizacije, samoupravne organe in vodstva delovnih organizacij. Potrebna bo izdelava programov za akcijo in oblikovanje konkretnih zadolžitev. Konferenca občinskega-odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Velenje, ki je bila uvodni dogovor pred nadaljnjimi razpravami o problematiki osebnega in družbenega standarda članstva pred kongresom tega sindikata, se je — med drugim — zavzela za strnitev sil za nadaljnji razvoj Šaleške doline. (Nadaljevanje s 1. strani) Naši tovariši, ki delajo v vodstvih občinskih organizacij, se večkrat pritožujejo, da so v svojih prizadevanjih osamljeni, da vodstva drugih organizacij pogosto stojijo ob strani, ko se sindikati lotevajo razhčnih akcij, katerih uresničitev je splošnega in ne samo sindikalnega pomena. Pravijo tudi, da jih drugi občinski dejavniki radi uporabljajo za „težaška“ dela, denimo za razreševanje različnih konfliktnih situacij, sicer pa kaj malo upoštevajo njihovo mnenje. In trdijo tudi, da večkrat slišijo očitke, da nastopajo demagoško, ko se borijo proti raznim ukrepom, ki prizadevajo življenjski standard delovnih ljudi. Naj v zvezi s temi pritožbami pribijemo samo naslednjo misel: če bodo občinski sindikalni sveti trdno povezani z našimi osnovnimi organizacijami, če bodo za njihovo politiko trdno stali delovni kolektivi, potem se jim pač ne bo treba bati, da drugi občinski dejavniki ne bodo upoštevali njihove besede tako, kot je potrebno. Potem se bodo z njimi tudi mnogo laže pomenili o delitvi dela — o tem, kaj so skupni cilji, kaj pa so posebne naloge, za katere odgovarjaj o posamezne organizacije in dejavniki. O sindikalni ..demagogiji" pa tole: Ne kaže si beliti las, če, denimo, vodstvene strukture v podjetjih našo akcijo za najnižje osebne dohodke 1000 din označujejo kot demagoško akcijo. Take oznake nas ne bodo prav nič premaknile od zahteve, da vodstveni kadri v svojih kolektivih organizirajo delo tako, da za normalni delovni čas in učinek ne bo zaslužka pod 1000 din. Vemo, da marsikje to ne bo niti malo lahko, vendar moramo storiti vse, da to dosežemo. Še nekaj: ko so sindikati pred dobrim letom dvignili svoj glas proti podražitvi kruha, ko so zahtevali kompenzacijo za to podražitev, je tudi bilo nemalo očitkov o demagogiji te politike. Pred nedavnim pa je zvezni izvršni svet v podobnem položaju zavzel popolnoma enako politiko — se- pravi politiko kompenzacij. Bitko za ceno kruha, ki smo jo izgubili lani, smo torej dobili letos, očitke o naši demagogiji pa je medtem odnesel veter . . Vodstvo slovenskih sindikatov je trdno odločeno okrepiti povezanost z občinskimi sindikalnimi vodstvi -z mnogo pogostejšimi in red-nejšimi sestanki oziroma osebnimi stiki, pa tudi z različnimi informacijskimi gradivi. Naša politika pa tudi njena strategija in taktika morajo mnogo bolj kot doslej postati jasne čim širšemu vodstvenemu sestavu naše organizacije, preko njega pa vsem sindikalnim aktivistom. V tem vidimo edino resnično zagotovilo, da bo ta politika postala volja delovnih množic, s katero bomo postavljali vsaj najvežnejše stvari tam, kamor sodijo. MILAN POGAČNIK del seji gla raz gra bei dej spe če: dil bii zu feri osi pr Po sir da k de Pr Uh sp va os be ne de P< va Pi si: v č< O] m P1 se gl P n le r; Š< o t; k V. STANE KAVČIČ MED SINDIKALNIMI DELAVCI, POSLANCI IN GOSPODARSTVENIKI SLOVENSKEGA OBALNEGA OBMOČJA SVf Spe »Bodimo realni!^ Na pobudo in povabilo devetih sindikalnih organizacij z obalnega območja se je predsednik slovenskega izvršnega sveta Stane Kavčič minuli torek sestal s tamkajšnjimi sindikalnimi in drugimi družbenopolitičnimi delavci ter gospodarstveniki in z republiškimi ter zveznimi poslanci s tega območja. Predstavniki obalnega območja so predsednika slovenske vlade seznanili s trenutnim gospodarskim položajem v življenjskih stroškov. Kritizirali so neizpolnjevanje sprejetih načel reforme in stabilizacijskih ukrepov ter zahtevali večjo odgovornost na vseh ravneh v zvezi z uresničevanjem sprejetih nalog. Zavzeli so se tudi za strožji nadzor nad vsemi oblikami okoriščanja in nad naraščajočo socialno diferenciacijo, nato pa so tovarišu Stanetu Kavčiču zastavih tudi številna zelo konkretna vprašanja. dar tudi ni tako kritičen, da g1 0 , resnim in vztrajnim delom ne mogli normalizirati. Povedal je, $ j* R trenutnih razmerah ni računa*' set večjo razbremenitvijo gospodars** ne da bi hkrati zmanjšali porabo1 negospodarskem področju, česati ^ ne moremo storiti. To pomenU član, osnovni gospodarski in negospo^ staVr ski organizmi lahko največ pc gajo slovenskemu izvršnemu pri izvajanju njegovega akcijskeg Pri Seji ti da spor stabilizacijskega programa predvs^j]^ s tem, da republiki ne postavlja je[0 neuresničljivih zahtev. Res je, fotIr naši republiki pogosto lahko slišajj ^ dvome o tem, ali se „izplača“ t3'ficita dosledno vztrajati pri izvajanju pn teh pisov, stabilizacijskih ukrepov, četi g0je V odgovorih na vprašanja je predsednik Stane Kavčič pojasnil trenutni gospodarski položaj Jugoslavije in republike, ki po njegovih besedah ni kdove kako razveseljiv, ven- drugod niso tako dosledni. Ven0’, tiev, je dejstvo, da ravno s tem ..delafj Us(r red“ v lastni hiši in da zavoljo teU Ta , toliko večjo pravico terjamo, J rte ] slovenski poti sledijo tudi v dlU?J e|er republikah, kar se dejansko tudi * - ^ dogaja. rUm O podrobnostih iz razgovora tovarišem Stanetom Kavčičem ^ ^ mo še poročali. k • 1’ravna |Misv«h*ovaliiM4a DE VPRAŠANJE: Zavoljo družinskih razmer in tudi zavoljo neprimernih odnosov v kolektivu sem bila prisiljena odpovedati delovno razmerje in si poiskati novo zaposlitev. Zaprosila sem za razrešitev pred iztekom izstopnega roka, ker sem si našla zelo ugodno delo in ker v podjetju, kjer sem doslej delala, ni bilo težko najti zame nadomestila. Delovna organizacija pa me ni hotela razrešiti, temveč je zahtevala, naj ostanem ves odpovedni rok, se pravi, še dva meseca. Tako sem samovoljno zapustila delovno mesto. Kljub temu, da me je prejšnje podjetje odjavilo pri KZSZ, mi niti na večkratno urgenco noče izročiti delovne knjižice. S tem sem izgubila novo zaposlitev. Alije podjetje ravnalo prav, da mi ni hotelo izročiti' delovne knjižice ob prenehanju delovnega razmerja? A. C. - LJUBLJANA ODGOVOR: Delavec je po zakonu sicer dolžan ostati na delu, ko je sporočil delovni organizaciji, da namerava prenehati z delom - ko je torej odpovedal delovno razmerje - in sicer toliko časa, kolikor je predvideno s samoupravnim aktom za tako imenovani odpovedni rok. Če delavec preneha z delom pred iztekom odpovednega roka, delovna organizacija pa ni dala pristanka za predčasno razrešitev, izda delovna organizacija ugotovitveno odločbo o prenehanju dela zaradi samovoljne zapustitve. Ne glede na način prenehanja dela pa je dolžna ob prenehanju delavca odjaviti pri pristojnem zavodu za socialno zavarovanje, mu zaključiti delovno knjižico in mu jo tudi izročiti; če pa izročitev ni možna jo je delovna organizacija dolžna dostaviti organu, pristojen za izdajanje delovnih knjižic. Vaša dolžnost je sicer bila ostat' spoi delu do izteka izstopnega roka, vendar, če ste že prenehali z delom, bi v'j Jb s morala delovna organizacija na vašo zahtevo delovno knjižico čiiflPJ j * izročiti. Zakon predvideva možnost, da od delavca, ki je samovoljno P J ^ci nehal delati, delovna organizacija terja škodo, ki jo je povzročil s tem, W \ |Hes samovoljno zapustil delo, ne sme pa zavoljo tega zadrževati delavč ttte delovne knjižice. l^a Vaša delovna organizacija bi vam torej morala ob prenehanju dela ' TOj vašo zahtevo - delovno knjižico izročiti; če vam je še ni izročila, vložite tožbo za izročitev delovne knjižice pred pristojnim sodišč® tesi Obenem imate pravico tudi zahtevati odškodnino, če se niste mogli zapodi ker niste imeli delovne knjižice. Seveda pa lahko nasprotno pričakujete,T »ž, bo delovna organizacija morda uveljavljala odškodninski zahtevek, če j6 Hai vašem samovoljnem prenehanju dela utrpela škodo. Ust MIRJANA LIPUŽ' % edi 7 DNI V SINDIKATIH Ob zaključku redakcije Soglasje k sporazumu RO sindikata gradbenih delavcev je na svoji plenarni seji pred dnevi odložil soglasje k samoupravnemu sporazumu delovnih organizacij gradbeništva, industrije gradbenega materiala in sorodnih dejavnosti, ker osnutek tega sporazuma ni upošteval načelnih stališč slovenskih sindikatov glede konkretne vsebine samoupravnih sporazumov in ker so tudi člani ferifikacijske skupine k osnutku izrekh več bistvenih pripomb. Hkrati je plenum pooblastil predsedstvo RO sindikata gradbenih delavcev, da lahko izreče svoje soglasje k predlogu sporazuma, če bo delovna skupina upoštevala pripombe in napotke. Delovna skupina za izdelavo predloga samoupravnega sporazuma o merihh in osnovah deUtve dohodka in osebnih dohodkov v gradbeništvu, industriji gradbenega materiala in sorodnih dejavnostih je izrečene pripombe in napotke upoštevala in je prUagojeni predlog predložila predsedstvu RO sindikata gradbenih delavcev v soglasje na seji, ki je bila v četrtek. Omenjeni sindikalni organ je ugotovil, da je ko misija ravnala v skladu s pri-poročiU in napotki plenarne seje ter je zato tudi dal soglasje k predlogu sporazuma. Potem ko bodo svoj pristanek k prilagojenemu predlogu samoupravnega sporazuma izrazih še pooblaščeni predstavniki delovnih organizacij, bi predlog lahko takoj predložih v verifikacijo. M. G. Dvakrat pritrdilno (Nadaljevanje s 1. strani) lahko omenili kot značilnost tega plenarnega zasedanja, pa je to, da marsikomu še vedno ni znana temeljna abeceda sporazumevanja in dogovarjanja na tem področju, zavoljo česar bo bržčas tudi v prihodnje govorica še v marsičem zlogovana in zatikajoča se. Prav to pa seveda pomeni, da bo potrebno v prihodnje razčistiti še prenekatero vprašanje, kar pa bo - očitno -ostala naloga sindikatov, ko se bodo izrekli o samoupravnih sporazumih. Toliko na rob plenarnemu zasedanju. POTRJENE ZAHTEVE SINDIKATOV Plenum republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva se je najprej izrekel o predlogu nekaterih izhodišč za dajanje pripomb in soglasij k osnutkom samoupravnih sporazumov, ki ga je pred časom sprejel republiški svet Zveze sindikatov Slovenije. Po obširni razpravi, v kateri so sestavljavci kdaj pa kdaj zavili tudi na stran-pota, ki pa je v bistvu le pomenila razčiščevanje pogledov na samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov — razpravljavci so si, denimo, resno prizadevali ovrednotiti vpliv delovnih razmer na delitev osebnih dohodkov — je plenum ta izhodišča sprejel tudi za svoja. Gre za znana stališča sindikatov do problema vrednotenja minulega dela, za nadomestilo delavcem za delo v podaljšanem času, za vrednotenje nočnega dela, za izločanje sredstev za izobraževanje delavcev, za stanovanjsko gradnjo, za regrese in druge zahteve, ki so javnosti bolj ali manj že znane. Ob nekaterih dopolnitvah teh zahtev, njihovi jasnejši opredelitvi pa se je plenum odločil, da v to „magno carto“ vpiše tudi naslednje: samoupravni sporazumi morajo določati, da bodo podpisnice ob modernizaciji programirale in namenile potrebna sredstva za odpiranje novih delovnih mest za tako imenovani tehnološki presežek delovne sile ter da tako zagotovijo socialno varnost tudi odvečnim delavcem. DVA S SOGLASJEM Tako besedilo sporazuma konfekcionarjev kot čevljarjev sta bila že nekajkrat predmet razprave v sindikatih. Zato je tudi razumljivo, da seje plenum republiškega odbora lahko izrekel za soglasje brez zadrege. Po mnenju članov plenuma sta oba predloga sporazumov v skladu z zakonom, z družbenim dogovorom, upoštevata pa tudi doslej izrečene zahteve sindikatov. Tudi dejstvo, da sporazum konfekcionarjev pomeni za 45 % možno zvišanje osebnih dohodkov v primerjavi z minulim letom, preračunano na pogojno nekvalificiranega delavca, sporazum usnjarsko predelovalne in usnjene galanterije pa za 37 %, ni povzročilo niti pomislekov ne dvomov o pravilnosto odločitve. Stališče, ki se je v tem primeru enotno izoblikovalo, pa bi pravzaprav lahko takole povzeli: ne gre samo za to, koliko posemezne dejavnosti zvišujejo svoje osebne dohodke, temveč kam prihajajo s terni sporazumi. S povprečnim osebnim dohodkom v usnjarsko predelovalni industriji se panogi vsaj v tem primeru ne rineta preveč v ospredje. Porast osebnih dohodkov po sporazumu je torej predvsem posledica pretirano nizkih osebnih dohodkov v poprejšnjem obdobju. Tako Kubist POHIŠTVO gre torej v obeh primerih za upravičene ..popravke1' osebnih dohodkov — in temu ni nihče nasprotoval v republiškem odboru sindikata delavcev industrije in rudarstva. V nadaljevanju seje pa je plenum republiškega odbora razpravljal o mnenju in stališčih pristojnih svetov odbora, ki so jih sprejeli o osnutkih sporazumov za tekstilno industrijo — tehnološko skupino, za usnjarsko industrijo in za črno in barvasto metalurgijo. Z nekaterimi dopolnili je plenum te pripombe tudi verificiral. Tako se bodo lahko zdaj o osnutkih sporazumov dokončno izrekli tudi podpisniki — delavski sveti posameznih podjetij. S. B. novo! 9V super baterija za transistorje PRVA BATERIJA ELEKTROKEMIJSKEGA SISTEMA ZRAČNE DEPOLARIZACIJE JUGOSLAVIJI, PO MNENJU STROKOVNJAKOV ENA NAJBOLJŠIH NA SVETU tovarna baterij in baterijskih naprav zmaj, ljubljana SAMOUPRAVNO SPORAZUMEVANJE V CESTNO-TRANSPORTNIH PODJETJIH_ Delovne razmere — naj hupa čer ^ET ZA GRAFIČNO, PAPIRNO-PREDELOVALNO INDUSTRIJO ^©RAZUMEVANJU V KOLEKTIVIH TEH PANOG IN ZALOŽNIŠTVO O SAMOUPRAVNEM <1 od' .01* ■ Uva snoma člena Svet za grafično, papirno predelovalno industrijo in založništvo M RO sindikata delavcev industrije in rudarstva je na šesti redni ^j' poskušal izoblikovati mnenja o merilih za delitev dohodka in osebnega dohodka v teh dejavnostih. Osnovo ža razpravo je di Pomenil osnutek samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in °sebnih dohodkov v navedenih dejavnostih. Lahko rečemo, da je dobršen del i J^Prave minil ob ..prepričevanju" ooov komisije in navzočih pred- iul„ 'Livniko RO sindikata industrije in Zidarstva glede tega, ali je v osnutku ^orazuma sploh potreben sedanji vs6" olen, ki govori o minimalni mulac'iji, k' J° moraj° dosegati Hi' ,e*0vne organizacije, da bi lahko °tmirale vsaj kalkulativne osebne tjuj. .hodke, in drugič, kako kvanti-niffl ,Clrat’ merila, ki naj bi delavcem ;elf ^ Pan°g na račun posebnih po-'njj žoiev poslovanja in težkih, zdravju IjJ nevarnih delovnih razmer zagotovila eo»| ^Lezno povečane osebne dohodke. J la merila so namreč opisno zajeta, : Pa tudi ovrednotena v sedmem enu osnutka sporazuma. Člani komisije za pripravo sporama in tudi člani sveta so bih fciptotni v mišljenju, da nikakor ne jJ°rejo in ne smejo pristati na to, da k sporazuma ..izpustili" vsebino etrtega člena. Z njim v bistvu samo ^Popravljajo - tako so povedali -najvažnejšo pomanjkljivost zakona o .i /ažbenem usmerjanju in delitvi .1 °hodka, ki glede samoupravnega 1J ^afazumevanja dovoljuje možnost, u“a se sorodna podjetja sporazumejo £*ec*e viš>ne najmanjše akumu-ki jo morajo ustvarjati, na-L*! ‘ t° da bi zakon tako obveznost prečno predpisal. Zato se je komi-.,Za Pripravo sporazuma po po-'JNšnjem dogovoru s podjetji ome-! J ieaih dejavnosti odločila, da v inte-'.jtl.su razvoja papirno predelovalne ? ji jn^u.strije. grafične industrije in za-’ I Qzn*štva s sporazumom določi naj-e "j tanjšo akumulacijo v višini 8% 2|j Svarjenega dohodka.'Takšna, pro-] stovoljno sprejeta obveznost pomeni ’no sredstvo in možnost, ki naj * °vrstni industriji zagotovi vsaj mini-fjmalna sredstva za razširjeno repro-■jf PLcijo, kajti vse druge variante iz jS|mehanizma sporazumevanja bi dale simbolične učinke. Po drugi Šllffani pa bo moralo podjetje, ki se 'l0 hotelo razvijati, z internimi akti predvideti še višjo akumulacijo, kajti z bančnimi in drugimi sredstvi grafična, predelovalna industrija in založništvo očitno ne morejo računati. Še bolj pa so se navzoči „spo-rekli" ob vsebini sedmega člena sporazuma. Načelno so se komisija in člani sveta sicer strinjali, da bi bilo potrebno kvantificirati merila, vendar so predstavniki komisije zatrjevali, da tega ni mogoče storiti preko noči. Vedo, da so druge panoge, de- nimo rudarstvo, ovrednotile posebne delovne razmere, vendar tem podatkom ne verjamejo, češ da gre za hišne številke, ki naj formalno ustrežejo zahtevam, kot jih - med drugim - postavljajo tudi sindikati. . Sami, to je grafična, predelovalna industrija in založništvo, ne pristajajo na tak formalizem. Kvantificirali bi lahko le vpliv zdravju škodljivih del, ki pa predstavljajo le majhen del vsega tistega, kar navedene dejavnosti razumejo pod posebnimi pogoji poslovanja in dela. Skratka, če nekaj tehnično sploh ni izvedljivo, če nečesa ni mogoče dokumentirati, biti pa mora, iz zadrege lahko pomagajo le prikrojeni podatki. Take naloge pa komisija ne prevzame, smo lahko slišali v razpravi. Kakor se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, so se udeleženci seje končno le sporazumeh, oziroma so prav razumeli drug drugega. Komisija za pripravo sporazuma in člani sveta so si dali dopovedati, da sindikati s tem, ko zahtevajo kvantifikacijo splošnih meril, niti najmanj ne mislijo na konkretno višino osebnih dohodkov zaposlenih, temveč da jim gre za kvantifikacijo pogojev, na podlagi katerih naj bi prejemali več, kot če teh pogojev v teh panogah sploh ne bi bilo. Zato bo komisija mimo drugega v najkrajšem času poskušala konkretizirati za zdaj le opisno določena merila za vrednotenje delovnih in drugih razmer ter ponovno ovrednotiti še nekatera druga določila, ki niso v skladu z načelnimi stališči slovenskih sindikatov. -mG V slovenskih cestno transportnih podjetjih so med prvimi začeli pripravljati samoupravni sporazum o osnovali in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov. Ker komisija, ki je pripravljala osnutek sporazuma, takrat ni poznala in tudi ni mogla poznati vseh izhodišč za sestavo samoupravnega sporazuma, v sedanjem osnutku marsikaj „manjka“, oziroma so posamezna vprašanja rešena v nasprotju z načelnimi stališči sindikatov glede vsebine samoupravnih sporazumov. Z druge strani je izdelava osnutka predstavljala tudi sama po sebi zelo težko breme, ker cestni transport v bistvu predstavlja številne zelo heterogene delovne organizacije, vertikalno in horizontalno med seboj tako povezane, da vsaj tretjino prometa, dohodka, zaposlenih itd. izvira iz dopolnilnih dejavnosti: turizma, gostinstva, delavnic in proizvodnih dejavnosti. Razen tega je sedanji osnutek, čeprav ni znano zakaj, nastajal v vse Trasa je dobra — hiknje bodo pa popravili Z nekaterimi stilističnimi in vsebinskimi spreimembami je osnutek samoupravnega sporazuma v cestnem gospodarstvu goden za javno razpravo Komisija, ki je pripravljala samoupravni sporazum o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v cestnem gospodarstvu, je že izdelala osnutek sporazuma. 0 njem je na zadnji seji razpravljal pododbor za cestno gospodarstvo pri RO sindikata delavcev prometa in zvez. Člani tega sindikalnega organa so ugotovili, da osnutek v bistvu zelo dobro trasira bodočo delitev dohodka in osebnih dohodkov v cestnem gospodarstvu, da pa vsebuje precej stilističnih in tudi vsebinskih pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti, predno bi osnutek sporazuma predložili pristojnim organom, da bi nanj dali svoje soglasje. Če ta povzetek in sklep razprave malce razčlenimo, velja povedati naslednje: Samoupravni sporazum cestnega gospodarstva, tako vsaj kaže njegov osnutek, je za zdaj eden redkih, ki kalkulativne osebne dohodke zaposlenih postavlja v zelo močno odvisnost od poslovnega uspeha delovnih organizacij. Zaslužek v višini kalkulativnega osebnega dohodka je namreč zagotovljen le nekvalificiranim delavcem, če v celoti opravijo svojo delovno dolžnost. Pri vseh drugih kategorijah delavcev pa kalkulativni osebni dohodek pomeni tudi dejansko obračunsko osnovo šele v primeru, ko delovna orga- nizacija ustvari tolikšen dohodek, da lahko pred delitvijo osebnih dohodkov izloča -najmanj v dogovorjeni višini — tudi sredstva za razširjeno reprodukcijo in za skupne potrebe delavcev. Razen popravila številnih „!ukenj“ v osnutku, ki se jih je komisija za sestavo samoupravnega sporazuma zavedala že sama in je kritiko ter pripombe vzela na znanje, pa je pododbor za cestno gospodarstvo opozoril tudi na vrzel, ki jo je komisija kar preskočila. Gre za vprašanje sankcij v primeru, ko posamezni kolektivi ne bi spoštovali določila sporazuma. Komisija za pripravo osnutka je ta problem „rešila“ tako, daje pred- videla predsem moralne sankcije, ah drugače rečeno: samo toliko sankcij, kolikor jih izrecno navaja zakon o družbenem dogovarjanju na področju delitve dohodka in osebnih dohodkov. Člani pododbora za cestno gospodarstvo pri RO sindikata delavcev prometa in zvez pa so opozorili, da predvidene sankcije dovoljujejo najrazličnejše oblike subjektivne samovolje v škodo zaposlenih. Zaradi tega so komisiji predlagali, naj v dokončni osnutek samoupravnega sporazuma vnese tudi ustrezne materialne sankcije za kolektive, ki ne bi upoštevali niti minimalnih zahtev v delitvi, kakor so opredeljene s sporazumom. -mG preveč zaprtem krogu, tako da je tudi to povzročilo marsikatero hibo, ki jo bo potrebno v nadaljnjem postopku odpraviti. Tako nekako bi lahko strnili glavne misli iz razprave na pod-odbom za cestni transport pri RO Sindikata delavcev prometa in zvez, kije na svoji razšiijeni seji v sredo že razpravljal o osnutku samoupravnega sporazuma za cestno transportna podjetja. Ne glede na navedena dejstva pa so člani pododbora za cestni transport v razpravi poudarili, da sedanji osnutek kljub vsem pomanjkljivostim le pomeni dovolj solidno osnovo, na kateri je mogoče zasnovati za kolektive in družbo sprejemljiv sporazum. Priprave na verifikacijo sporazuma pa je treba pospešiti, da bi se izognili konfliktnim situacijam, na katere posamezni kolektivi resno opozarjajo prav zaradi sedanje zamrznitve osebnih dohodkov ter zavoljo naraščajočih življenjskih stroškov. V razpravi se je tudi izoblikovalo mnenje, da bi prav kmalu lahko prišli do takega predloga samoupravnega sporazuma za cestno transportno dejavnost, ki bo ustrezal vsem zahtevam, če bo komisija za pripravo sporazuma svoje delo osredotočila predvsem na nekaj bistvenih vprašanj. Gre za iskanje konkretnih in argumentiranih meril za vrednotenje posebnih delovnih razmer, ki v cestnem transportu in vanj vključenih drugih dejavnostih nedvomno obstajajo, za usklajevanje osnutka sporazuma z načelnimi stališči slovenskih sindikatov o konkretni vsebini samoupravnih sporazumov, slednjič pa gre tudi za izračun konkretnih učinkov posameznih instrumentov samoupravnega sporazuma. Le-ti morajo biti takšni, da bodo delovnim organizacijam zagotavljali normalno reprodukcijo in pokrivanje skupnih potreb delavcev, le-tem pa sprejemljive osebne dohodke, ki bi z družbenim dogovorom dogovorjeno raven zaslužkov presegali le na račun utemeljenih razlik zavoljo posebnih delovnih razmer in seveda tudi poslovnih rezultatov. M. G. TOKOVI GOSPODARJENJA VROČA TEMA: SAMOUPRAVNI SPORAZUMI O DELITVI DOHODKA • VROČA TEMA: SAMOUPRAVNI SPORAZUMI O DELITVI DOHODKA Brez sociale Pritiskom ne bomo popuščal in demagogije fjejo p Kako dela komisija za verifikacijo samoupravnih sporazumov in s kakšnimi problemi se mora prijemati pri svojem delu (Nadaljevanje s 1. strani) na delitev, kar je tudi osnovni namen njenega usmerjanja. Ugotovitev načela „za enako delo enako plačilo", ki je tako blizu vsem delovnim ljudem, zahteva prav tako najširšo javno razpravo o samoupravnih sporazumih. Očitno je namreč, da le primerjava vseh, ali vsaj večine samoupravnih sporazumov lahko zagotovi, da bomo delo na vseh področjih nagrajevali po enakih merilih in da bodo razlike v tem nagrajevanju samo takrat, kadar bomo vedeli, da so upravičene. Sedaj, ko je skoraj polovica osnutkov samoupravnih sporazumov šele v pripravi, pa je jasno, da takšne splošne primerjave še ne moremo narediti, kar seveda povečuje tudi nevarnost, da bodo posamezni sporazumi vsebovali različne napake in pomanjkljivosti, ki bi se jim sicer lahko izognili. Hkrati pa velja tudi poudariti, da sindikati nikakor ne pričakujejo, da bomo s samoupravnimi sporazumi enkrat za vselej in na najboljši način uredili delitev dohodka in osebnih dohodkov. Zavedajo se, da je družbeno usmerjanje delitve proces, ki se je šele začel in ga zato še ne obvladujemo tako, kot bi si želeli. Odtod tudi pripravljenost, da o vseh problemih delitve odkrito razpravljamo, da se v tej razpravi prizna veljavnost najbolj prepričljivim argumentom, da po potrebi znova razpravljamo tudi o zadevah, o katerih smo že sklepali, pa morda pri tem pozabili na nekaj, kar bi sicer morali upoštevati. Skratka, zavedamo se, da nič ni tako dobro, da ne bi moglo biti boljše, in zato tudi vemo, da bo potrebno še marsikaj izpopolniti. Toda to niti sindikatov niti kogarkoli ne odvezuje dolžnosti, da si prizadevamo izoblikovati čimboljše san}oupravne sporazume, saj jih bomo morah spoštovati in v skladu z njimi dehti dohodek in osebne dohodke. To pa je vsekakor tako pomembna stvar, da se z njo nikakor ne kaže igrati. Kaže pa, da nekateri počnejo prav to, ko poskušajo vnesti v samoupravne sporazume rešitve, ki močno dišijo po sociah in demagogiji. Na svoji 111. konferenci so slovenski sindikati zavrnili vse poskuse, da se v določila o družbenem dogovoru vnesejo elementi, ki bi pomenih restrikcije za produktivne proizvajalce, torej za takšne proizvajalce, ki jih v prizadevanjih za stabilizacijo našega gospodarstva najbolj potrebujemo. V tem so sindikati uspeh in družbeni dogovor takih restrikcij ne vsebuje — sedaj pa se v nekaterih osnutkih samoupravnih sporazumov vsiljujejo rešitve, ki bi pomenile „plačo“ za vsakogar in ne glede na njegov delovni prispevek — ne pa osebni , dohodek, ki mora biti tem višji, čim višji je delovni rezultat. Ne misliti predvsem na dohodek, na produktivnost, na dobro gospodarjenje, ki edino lahko zagotovi tudi ustrezne osebne dohodke — to je v bistvu mezdno gibanje, ,/klanje" osebnih dohodkov, ki ne vodi nikamor drugam kot v še močnejšo inflacijo - prav tej pa bi se radi izognili tudi z obvladanjem osebne porabe. Skratka, v snovanju samoupravnih sporazumov moramo izhajati iz razmišljanj, kako dobro gospodariti, kako doseči čim višji dohodek, ne pa iz razmišljanj, kako določiti čim višje „plače" ne glede na rezultate poslovanja. Če bodo pripravljavci osnutkov samoupravnih sporazumov na to pozabih, sindikati prav gotovo ne bodo, ker se zavedajo, kam bi to pripeljalo naše gospodarstvo, s tem pa tudi najširše množice delovnih ljudi, ki jih vsaka nestabilnost najbolj prizadene. Zato takšne sociale in demagogije, ki bi pod plaščem samoupravnega sporazumevanja vnašala na področje delitve dohodka in osebnih dohodkov stare grehe, ki smo jih prav z družbenim usmerjanjem te delitve hoteli odpraviti. sindikati za nobeno ceno ne bodo dovolili. Prav je, da to povemo že sedaj — jasno in glasno, da se izognemo napakam, ki si jih ne smemo dovoliti. MILAN POGAČNIK (Nadaljevanje s 1. strani) zumov sprejela naše pripombe: upoštevaje veliko zavzetost republiških odborov sindikatov in komisij za pripravo sporazumov pričakujemo, da bomo že v tem mesecu dobili nekaj predlogov za verifikacijo, pri katerih verjetno ne bo večjih ovir za potrditev. VPRAŠANJE: Kaj bi lahko rekli o vsebinski strani osnutkov, ki ste jih pregledali? ODGOVOR: Pri presojanju dosedanjih osnutkov smo ugotovili nekatere težnje, ki bi — če bi bile uveljavljene — v marsičem razvrednotile prizadevanja za uveljavljanje takšne politike delitve, kot so jo začrtali zakon in oba splošna družbena dogovora. Tako, denimo, mnogi predloženi osnutki ne odražajo dovolj skrbi za enostavno in razširjeno reprodukcijo, za dogovor o minimalnih stopnjah amortizacije, za ustrezno povečanje amortizacije, ki bi ohranilo realno vrednost osnovnih sredstev in ki bi omogočilo tudi izračun realne rentabilnosti. Te pomanjkljivosti v osnutkih bi povzročile neupravičeno delitev v prid osebnih dohodkov. Znano pa je, da bi morala v spo-razumih delitev osebnih dohodkov temeljiti na osnovah dobrega gospodarjenja. V dosedanjih osnutkih tudi ni dovolj izkoriščena možnost, da delovne organizacije same določijo faktorje stimulacije in delitev na akumulacijo in osebne dohodke. Ti faktorji so bodisi ohlapno postavljeni, ali pa sploh zanemarjeni, iščejo pa se „obrazci‘ , ki bi zagotavljali čimvišjo zgornjo mejo neobdav- čenih osebnih dohodkov in £n oi ucuui uotu.mi i.. ODGOVOR: Največ težav Usklajevanje stališč,je i2!%roie, opravičili raven dosedanjih imamo zavoljo nerazumevanja nega pomena; če bi naša kolčem, š osebnih dohodkov. To gre za določil zakona ih splošnih druž- sija namreč morala zavrniti h dvojen pritisk. Za neupravičeno benih dogovorov in zaradi na- predlog sporazuma, potem sp0|ars povečevanje kalkulativnih oseb- pačnega izvajanja predpisanega bilo potrebno ponovno uskMHe 0rj nilr dohodkov iznad ravni, ki jo postopka za sestavljanje in spre- vanje stališč ali pa celo atfjtazum določata splošna družbena do- jemanje sporazumov. Precej traža posebne skupščinsTeniavc jemanje ažurne;v. * uaz-a . govora, in iskanje modelov za težav pa imamo tudi zaradi ne- komisije. To pa bi znatno 0^wa°prac _____ . 1 1 - ^ ,,-v t + r* 11 ^ i i 1 _ _ a__ '___ 1: .. . 1 i « > ,-v 1 “ r 1 »,-»*-*•* o* A i » O C ItTh. • w_. opredeljevanje faktorjev stimulacije brez upoštevanja dejanske sestave proizvajalnih sredstev. To pa seveda nikakor ne gre, saj bi na ta način spodkopavali sposobnost za reprodukcijo teh sredstev. VPRAŠANJE: Doslej smo govorili o prizadevanjih vaše komisije glede nekaterih vse-binskih vprašanj samoupravnih sporazumov, prav gotovo pa imate mimo tega pri svojem delu tudi druge težave? zadostno izpeljane delitve dela med dejavniki, ki sodelujejo v -postopku samoupravnega spora-zumevanja, to se pravi, med komisijami za pripravo sporazumov, republiškimi odbori strokovnih sindikatov in našo komisijo. Šele v zadnjem času prihaja do razčiščevanja nekaterih določil zakona in družbenih dogovorov, ki so si jih omenjeni partnerji različno razlagali, krr je povzročalo različne ocene osnutkov sporazumov — in to celo glede nekaterih najbistve-nejših vprašanj delitve dohodka in osebnih dohodkov. Morali pa si bomo še najprej prizadevati, da te kriterije uskladimo. S tem namenom bo tripartitna komisija Za družbeni dogovor te dni obravnavala različna odprta vprašanja, na pobudo sindikatov pa- smo se dogovorili tudi za skupni sestanek predsednikov vseh komisij za pripravo - . - , pra: žilo sprejem sporazuma, s '‘Ttajh pa tudi „odmrznitev“ osebij in k dohodkov, za katero so vse ijjiski i lovne organizacije še kako za1tj teresirane. (sto p'; lik idja v Povedati, celo poudalj moram tudi to, da se našaMijj ek( misija pri svojem delu sreči!1! aosi tudi s poskusi sestavljavi'1 ^arsti nekaterih sporazumov, da z P 1 ličnimi pritiski - in klj( pomanjkljivostim predlogov izsilijo verifikacijo — celo! grožnjo, da bodo sicer stavkaj Lahko pribijem, da naša t misija zaradi takšnih in pode-nih pritiskov ne bo verificiP1] J. . nobenega predloga sporazum ki bi ga ocenila kot pomahjkl Direk vega. ki ne bi imel ustreZ^Ue je kvantifikacij ali ki svoje rešit'dnjen ne bi uskladil z določili zakoj in splošnih družbenih dog, °s" vorov. isija 7 Še nekaj: v dosedanjih ftviru pravah za sklenitev sporazun'<,'Ce- S 1 i (toreč l epš° .corst0 v bolj1 st»o° melbrosia pid pogrešamo večje sodelovali samoupravljavcev in njihov organov in večje angažiran.1 lega sredstev javnega obveščanja P Wcei razlaganju načel in ciljev benega usmerjanja delitve. Z^erjem bi tudi želeli, da bi se vsaj tSpte nadaljnjem delu za družbe! Sam usmerjanje delitve angažib ‘do? tudi znanstveni delavci in z*1? (teka stvene ustanove. 'iterij L j u b I j a n a sporazumov, predstavnikov sindikatov in naše komisije - z istim namenom, se pravi, da bi usklajevali stališča. SPECIALIZIRANA TOVARNA J A KIJ A RT (žakart) DEKORATIVNIH TKANIN IN GRADLOV d°; I tteres ] led !^o ] JndujMja [iomUamili izdelkov"Klan} 1‘bhka i Nel i fevan Jjhav' Sore ,V'*oje' -4” O značilnostih osnutkov samoupravnih sporazumov (Nadaljevanje in konec) Z oceno značilnosti dosedanjih osnutkov samoupravnih sporazumov, ki jo je napisala dipl. oec. MAJDA KOGOJ, strokovna sodelavka pri RS ZSS, želi uredništvo DE spodbuditi svoje bralce k javni izmenjavi mnenj o problematiki samoupravnega sporazumevanja. Radi bomo objavili vsako mnenje, ki bo prispevalo k urejanju tega tako važnega področja naših družbenoekonomskih odnosov. DOGOVORJI NT STOPNJI-: AMORTIZACIJE Nekateri sporazumi določajo dogovorjene stopnje amortizacije. Te stopnje bo v primeru revalorizacije osnovnih sredstev potrebno popraviti. V zvezi z amortizacijo pa se mimo tega pojavlja še nov problem. Pri določanju ostanka dohodka je namreč všteta tudi razlika obračunane amortizacije nad predpisano, tako povečan ostanek dohodka pa je osnova za izračun sredstev za osebne dohodke po faktorju stimulacije. Možno je, da je razlika v amortizaciji tako visoka in da v tolikšni meri vpliva na velikost ostanka dohodka, da po njej izračunan faktor stimulacije ne bi bilo možno spremeniti v osebne dohodke, ker bi enostavno zmanjkalo sredstev. Čeprav je upoštevanje razlike v amortizaciji v ostanku dohodka upravičeno, če ugohvljamo rentabilnost različnih delovnih organizacij, pa v navedenem primeru ni najbolj logično zato, ker se osebni dohodek določa na podlagi materialnega izdatka. KAKO UPOŠTEVATI POVEČANJE ŽIVLJENJSKIH STROŠKOV? Splošni družbeni dogovor predvideva letno povečanje kalkulativnih osebnih dohodkov KOD, če so se življenjski stroški v tekočem letu povečali za več kot 5 %. Nekateri samoupravni sporazumi vsebujejo določilo, po katerem se KOD povečuje tudi v primeru nižjega porasta življenjskih stroškov. Čeprav so take rešitve v nasprotju z vsebino splošnega družbenega dogovora, pa so razumljive, če upoštevamo, da bi se življenjski stroški v bolj stabilnem gospodarstvu, kot je naše, verjetno povečali z letno stopnjo, ki bi bila nižja od 5 %. Če bi upoštevali družbeni dogovor, ootem zaradi povečanja življenjskih stroškov KOD sploh ne bi mogli povečati kljub temu, da bi na primer v treh letih življenjski stroški narasli za 11 '/{.Verjetno bo treba v tem smislu dopolniti splošni družbeni dogovor in to tako, da s popravki ne bomo čakali eno leto, temveč da bi sc KOD povečali takoj, ko bi življenjski stroški presegli 5 % povečanje. I AKTOR STIMULACIJE Sestavni del osebnih dohodkov so tudi osebni dohodki na podlagi faktorja stimulacije. Ta faktor naj bi bil tisti kazalec, ki bi vključeval vse dejavnike, od katerih je odvisna višina dohodka, predvsem pa rentabilnost poslovanja, merjena z živim in z minulim delom. Le redki samoupravni sporazumi togo posnemajo izračun faktorja stimulacije, kot ga v sanacijske namene določa splošni družbeni dogovor. Obrazci za izračun faktorja stimulacije, ki jih predlagajo samoupravni splošni sporazumi, so zelo različni, marsikateri zelo zapleteni, mnogi pa celo ne upoštevajo organskega sestava sredstev. POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI OSNUTKOV SAMOLIPRAVNIH SPORAZUMOV Navedla sem nekaj glavnih značilnosti delovnih osnutkov samoupravnih sporazumov. V zvezi z njihovim vsebinskim povzetkom pa bi najprej rada poudarila, da je bila intencija družbene intervencije na področju delitve dohodka predvsem v tem, da začnemo urejati to področje. To hotenje pa je bilo uresničeno samo v primeru, če vse dosedanje delo s tem v zvezi ocenimo samo kot začetek tega dela - in nič več! Zakaj? NAJPREJ: Sedanji delovni osnutki samoupravnih sporazumov so bolj osnutki določanja kalkulativnih osebnih dohodkov kot pa osnutki delitve dohodka in osebnih dohodkov. Iz vseli veje predvsem politika KOD, ki je dvojna: - delovne organizacije, ki so v ugodnem ekonomskem položaju, šfj zadevajo doseči čim višjo raven KOD in po možnosti že v masi KOD zf loviti sedanjo raven osebnega dohodka; - marsikateri delovni organizaciji, ki ni v ugodnem ekonomskem P°', žaju, pa so že s splošnim družbenim dogovorom predvideni zneski kalku livnih osebnih dohodkov previsoki. Posledice takih teženj so očitne. Delovne organizacije, ki so v manj ug1 nem ali pa celo v težkem ekonomskem položaju, bodo morale zaradi tranjih pritiskov in problema fluktacije dvigniti osebne dohodke na povph' no raven oziroma vsaj na raven kalkulativnih osebnih dohodkov, kot 1 določa njihov sporazum, čeprav bi bila pri tem prizadeta njihova akuin11 cija. Delovne organizacije, ki so v ugodnem ekonomskem položaju, Pa bodo seveda prizadevale izplačevati enake osebne dohodke, kot jih že im3) pri čemer njihova akumulacija ne bo prizadeta, dokler ne bi kršile spO' % NATO: Eaktor stimulacije, kot ga obravnavajo dosedanji delovni osnutki sanj'’ upravnih sporazumov, naj bi- predvsem povečali kalkulativne osebne hodke, manj pa odraža racionalnost gospodarjenja. Drugače povedano1,, osnutkih samoupravnih sporazumov je delitev dohodka podrejena osebniii dohodkov in se obravnava po vsebini in obsegu predvsem kot vP j povečanje osebnih dohodkov. Skoraj v celoti je zanemarjena racionalno? gospodarjenja glede na višji, enak ali nižji doseženi dohodek tekočega o dobja v primerjavi s prejšnjim obdobjem. 1 ^ S IN SLEDNJIČ: Izdelava osnutkov samoupravnih sporazumov po enotni metodologij'Ji zahtevala kategorizacijo delovnih mest, kar je prav gotovo veliko delo in P!| korak k usklajevanju višine osebnih dohodkov istih poklicev in kvalifikacij i različnih podjetjih iste dejavnosti. Čeprav bi bilo iluzorno pričakovati, jr bodo imeli, denimo vsi tesarji že jutri približno enak osebni dohodek, glede na to, kje je posameznik zaposlen, se na podlagi samoupravnih spj^ razumov ugotavljajo skupne zahteve za tako delo, težavnost dela in vis osebnega dohodka, ki naj bi ustrezal takemu delu. Verjetno bomo morali v tej prvi fazi samoupravnega sporazumevanja sp . jeti marsikakšen sporazum, za katerega bomo vedeli, da le delno uresniejv intencijc zakona glede delitve dohodka. Menim pa, da to ne bo preveli^ škoda, če bomo hkrati seznanjeni z nepravilnostmi takšnih sporazumov, j pomeni, da bomo morali realno in kritično ocenjevati vse probleme, ^ porajajo že pri izdelavi samoupravnih sporazumov — in to zato, da bo L| lalrko te probleme v obdobju izvajanja in spreminjanja samoupravnih sp (j,, razumov odpravili ali vsaj omilili. TOMOVI GOSPODARJENJA sporazumi P° 1. maja letos so v zvezni j Radarski zbornici registrirali ■ t?Porazumov med organizaci- ■ fl’ ki se ukvarjajo z zunanje-'“'insko dejavnostjo. Podpi- jih je 1200 udeležencev, pojejo pa delo kakih 3000 or-acij. Seveda ni mogoče za-lti) da so sporazumi vnesli 0 atmosfero med naše delov-Organizacije, čeprav je ute-'fcn očitek, da ni zadostne "frole nad njihovim uresniče-jkm, & manj pa sankcij za ‘Ovo neizvajanje. Zato so tagali, naj bi imela zvezna darska zbornica, če de-"e organizacije ne sklenejo — /"ažurna, pravico uravnavati iiistpnjavo, kontrola pa naj bi °strejša in kazni dosledne^ (jJ/a praksa kaže, da rešitev ni v , £ejših administrativnih ukre-. *n *cazn^- Potrebni so si-e T^aki impulzi, tako v proiz-1(lji kot v trgovini. Narašča- 1 Zunanjetrgovinski deficit je 1 opozorilo, da je treba naj- likvidirati temeljna ne-tdja v proizvodnji in da mora ekonomska politika, bolj doslej soočati domače gorstvo s proizvodnjo v SPET KONTROLA? m )V 1° i do\ ;if> hrt • ir j|]j direktor zveznega zavoda za '/> ne je izjaviij da bo v kratkem šit' '"njen sistem samoupravnega lidj btazumevanja o cenah med logi lešniki in proizvajalci in da 0 cenah poslej odločala ko-j"ija ZIS ah pa nova komisija v P "iru zvezne gospodarske zbor-rlt:t*. Sistem sporazumevanja je /ajj Itoreč največkrat dal prav v sprotne rezultate od priča-1 ^ >vanih. Bil je zakonska oblika ral. i legalizacijo monopola proiz-a P Mcev nekaterih gospodarskih jfU ltlog, ki so s sporazumom stal-2e3 dvigale cene in grozile part-■ e,jem z ukinitvijo dobave, če >aJ k sprejmejo njihovih zahtev. 3Cl Samoupravno sporazumevanje liti1 dogovarjanje bo dalo dobre j,ji kitate le, če bodo razgovori I p "tekali na osnovi objektivnih "'terijev in čistih računov. %, "iektivna merila za sporazum i! dogovor med delovnimi in | 'telesnimi skupinami in tudi *ed nacionalnimi skupnostmi fSo lahko samo tista, ki so zna- • Pkia za razvito samoupravno y j telo gospodarstvo. V nasprot-"te primeru se ta instrument i ~hka izrodi v svoje nasprotje, v l '"jektivizem in sredstvo za vsi-] |tvanje volje in interesov. Samo-,Ptavno dogovarjanje tudi ne Y0te biti le ..neobvezno zboro-kVpje", ampak mora biti obvez-^'Sin mora vedno dati rezultat -Itevočasno odločitev. _____________ f * * * * * * * * * * * * * * * * ¥ * * * * * * r# S s (O * * * * * * + * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * 5 + * * * * * * * i * * * * * * * * 4 * * * O S o ca □ < o NI USTAVNE AMANDMAJE OD XX DO XLII Ti amandmaji postanejo sestavni del knjižice, ki jo imamo na razpolago in v kateri sta ustavi SFR Jugoslavije in SR Slovenije z dosedanjimi amandmaji (kratke pripombe pri posameznih členih); v knjižici pa je tudi celotno besedilo dosedanjih amandmajev in drugo. — V platno vezan izvod stane 25 dni, broširan izvod pa 22 din. — Ustavni amandmaji XX do XLII bodo izšli v kratkem. Na razpolago imamo tudi knjižico Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov — cena 10 din — ter tri ustrezne obrazce. ČZP URADNI LIST SRS, LJUBLJANA • DELITEV OSEBNIH DOHODKOV V SEVNIŠKI KOPITARNI IN SAMOUPRAVNE SKRBI DELAVCEV KATEGORIZACIJA KATEGORIZIRANCEV Komentatorjev stolpec KAKO IZ ZASTOJA? Zakaj je največja želja Slavke Župančič, da bi jo dali iz četrte skupine? * Kdor bo prebral ta naslov, pa ne dela v sevniški Kopitarni, bržčas ne bo vedel, za kaj gre. Tudi sam nisem vedel, ko mi je Slavka Župančič, delavka v apreturi, zaupala svojo naj večjo željo: „Da bi me dali iz četrte grupe, da bi mi spremenili kategorizacijo." Kasneje mi je Franc Derstvenšek, predsednik sindikalne organizacije v Kopitarni in preddelavec v obratu kopit, zadevo pojasnil: „lmamo štiri plačilne skupine. Prva dobiva za osnovo osebnega dohodka 1030 dinarjev, druga 940, tretja 850, četrta pa 750 dinarjev. To je seveda te osnova za oblikovanje osebnega dohodka, ne pa končni osebni dohodek." In kako se oblikuje tak končni osebni dohodek? „Vsako delovno mesto v proizvodnji je ocenjeno z določenim številom točk, odvisno od plačilne skupine, v katero je delavec razporejen. Delaš, denimo, na delovnem mestu četrte kategorije in tvoja osnova dosega največ 750 dinarjev. K tej vsoti se prišteje še preseganje norme in tako se oblikuje tvoj osebni dohodek. Včasih smo vsake tri mesece delili še tako imenovani dobiček, zdaj pa, zavoljo težav, ki jih imamo z dolžniki, tega ni več. Poprej smo tudi plačevali za stalnost, se pravi, da je vsak, ki je veliko tet delal v našem kolektivu, dobil nekaj tudi iz tega naslova. Tudi tega zdaj ni več. — Delavci v režiji pa dobivajo dohodke po točkah, kolikor je pač ocenjeno njihovo delovno mesto, potem pa še delež od uspeha ekonomske enote ali od uspeha podjetja, če delajo v upravi. S tem se naš plačni sistem tudi konča. Kasneje sva ugotovila, da ta izjava ne drži. Zgodba o njihovem plačnem sistemu se s tem, kar mi je povedal predsednik sindikata, šele začenja. Spraševal sem: „Zakaj Slavka Župančič tolikanj želi, da bi jo dali iz četrte skupine? “ „Ker bi v tretji imela za 100 dinarjev večjo osnovo!" „Pa lahko delavec, ne glede na skupino, v katero ste ga razporedili, zasluži občutno več, če visoko preseže normo? “ „Ne bi mogel reči, da zasluži občutno več. Norme smo namreč že nekajkrat zvišali in zato je delež, ki je rezultat preseganja norme, dokaj majhen." „Torej sistem delitve ni takšen, da bi o dinarju odločal tisti, ki ga je ustvaril? " „0 tem zdaj govorimo. Delavci v obratu kopit so se pritožili, ker njihovo delo ni pravilno ovrednoteno. Če je res, da mora o sredstvih, ustvarjenih na delovnem mestu ali v obratu odločati tisti, ki jih je ustvaril, potlej naj odloča! Pri nas tega ni. V obratu kopit jc zaradi prizadevnosti delavcev in ugodnih pogojev poslovanja dokaj dober proizvodni uspeh. V letošnjem letu so že ustvarili kakih 700.000 dinarjev dobička, kar pomeni 70 % vsega dobička v podjetju. V tem obratu pa dela te tretjina delavcev, ki torej ustvari več kot dve tretjine dobička, tega pa pri delitvi osebnih dohodkov ni čutiti. Ta denar se preliva iz obrata v obrat, da bi bili, kot pravimo, vsi zadovoljni." Izkazalo pa se je, da marsikdo ni zadovoljen. Če posamezniki ali skupina delavcev pridno delajo in visoko presežejo kdove kolikokrat že popravljene norme, jim normative spet zvišajo. Inles * * * * * * * ribnica < PRODAJA POLKNA VRATA OKNA NA KREDIT d* ,.Pridni so prikrajšani, slabši delavci, ki delajo z izgubo, pa so na boljšem. Dogodi se celo, da dobi garač manj, kot tisti, ki norme ne dosega, je pa v boljši kategoriji." Kadar se sestanejo, da bi se pogovorili o gospodarjenju, skoraj vsi molčijo. Ko začno govoriti o plačah, spregovorijo. Vsak bi želel večjo osnovo in trdno je prepričan, da njegovo delovno mesto sodi v višjo kategorijo. Potlej govorijo o kategorizaciji, manj pa o gospodarjenju, o poslovanju in o napredku proizvodnje. Za takšna prizadevanja so namreč zadolženi tako imenovali vodilni tovariši, delavčev razgled pa seže od njegovega delovnega mesta do mojstra in kdaj tudi do preddelavca; na tej relaciji se začne in konča njegov odnos do samoupravljanja. ..Ukvarjamo se tudi s težavami, ki jih nismo povzročili sami," me je opozoril Franc Derstvenšek. „Kupci naših izdelkov so nam dolžni toliko, kolikor velja naša polletna proizvodnja. Pa vendar tudi tisti problemi, ki so posledica naše samoupravne nezrelosti, niso majhni. Marsikaj smo že storili, da bi izboljšali proizvodnjo, da bi tako imenovana skrb za delavce postala skrb delavcev zase; na tej poti pa nas ovira zdajšnji sistem delitve osebnih dohodkov. Imenovali smo že komisijo, ki bo ponovno proučila sistemizacijo delovnih mest. To bo prvi ukrep. Potlej bomo skušah najti tak sistem delitve, ki bo zagotovil vsaj 900 dinarjev minimalnih osebnih dohodkov in ki bo spodbujal delovno storilnost ter poslovni učinek, sc pravi, da bi o pridobljenem dinarju odločal predvsem tisti, ki ga je ustvaril." Obenem pa bodo tudi dokončno ocenih, kolikšno škodo ah korist jim je prinesla delitev delavcev v štiri plačilne kategorije. P. S.: V kategorije so razdelili samo neposredne proizvajalce: tisti v pisarnah te ..dobrine" niso bili de-■ ležni. 1ANEZ VOL1Č Vsa vprašanja, zaradi katerih smo ob koncu minulega leta morali sprejeti stabilizacijski program, še niso razrešena. Skrajni čas je, da začnemo izvajati to, kar smo sprejeli in kar je možno uresničiti. Kaže, da je najpomembnejše doseči, da bi se učinki napovedane umiritve porabe ne izrodili v splošno zamrznjenost finančnega sistema in splošno gospodarsko mrtvilo, ki bi nujno povzročilo umetno „oživljanje“ gospodarstva z emisijskimi injekcijami in tako še večji razmah inflacije. Kako doseči zdravo gospodarsko rast? Gospodarstvo ima na žiro računih dvainpolkrat manj sredstev, kot bi jih potrebovalo za redno financiranje svoje proizvodnje, ima pa tudi za 5 milijard din nepokritih izgub. Davčne in kreditne olajšave bodo sicer povečale finančno sposobnost gospodarstva, toda ne za toliko, da bi le-to lahko poravnalo svoje dolgove. Treba se je torej bojevati predvsem za razbremenitev stroškov poslovanja gospodarstva. Nerazumljivo je namreč, da nekateri ob tolikokrat poudarjeni potrebi po družbenem usmerjanju delitve dohodka in ob sedanji ekonomsko in socialno nevzdržni razporejenosti davčnih bremen še vedno ne uvidijo prednosti obdavčevanja dobička. Le s takšnim načinom obdavčitve pa bi lahko učinkovito vplivali na politiko delitve in preprečili, da ne bi podjetja vsak dinar takoj odrinila v plačilne kuverte ali pa v investicije. Tako bi tudi laže vztrajali pri takšnih pravilih ekonomskega ravnanja, kakršno je značilno za tržno gospodarstvo, saj bi obsegu neizbežnih stečajev zakoličili ekonomsko in socialno sprejemljive meje. Razumljivo pa je, da nam ne bo uspelo bistveno povečati učinkovitosti našega gospodarstva, če bo še naprej v veljavi dosedanji zunanjetrgovinski sistem, ki smo ga prilagodili zahtevam povprečnih gospodarskih organizacij, ne pa najuspešnejšim. Razmere in težnje na področju ekonomske menjave s tujino so dokaj kritične. Zato bo nujno potrebno izdelati novo projekcijo plačilne bilance za leto 1971 in sprejeti ukrepe, da bi spodbudili izvoz na konvertibilno področje, če res želimo bistveno zmanjšati zunanjetrgovinski primanjkljaj. V zvezi s tem je slovenska skupščina predlagala, naj bi znižali prispevke iz osebnega dohodka izvoznikom na konvertibilno področje, uresničili predloge za povračilo carin tistim delom gospodarstva, ki je na škodi zaradi pretirane zaščite domače proizvodnje, ter znižali uvozne takse izvoznikom na konvertibilno področje ali jim zagotovili primerne kreditne olajšave. A kar je glavno: tudi na področju zunanjetrgovinske menjave bi morali zagotoviti zakonitost, red in spoštovanje predpisov, če želimo umiriti sedanje negativne gospodarske tokove. - V. B. r li. ■*'V'*.'*'V''k Z * * * * * * * * * * * * * * * * S * * * * * i * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * J * * * * 4 4 4 4 4 4 4 4 4 .4 4 4 4 4 4 4 4 V OBJEKTIVU TAM, KJER REŽEJO IN DELAJO MARMOR Marmor, ki ga lomijo v Hotavljah v Poljanski dolini, je znan po svoji rdeči barvi. Prvi izdelki iz tega ,.rdečega kamna" so bili izdelani že pred več kot sto teti. V Hotavlje so hodili kamnoseki in vsak je po svoje ,,Kopal", kohkor je pač potreboval. Posebno rad pajeho-toveljski marmor uporabljal mojster Plečnik pri svojih gradnjah. Organizirano so začeli lomiti marmor v Hotavljah šele leta 1948, ko so ustanovili podjetje. Za nekaj let so se pridružili Mineralu iz Ljubljane, leta 1953 pa so postali samostojni. Začeli so s tremi delavci, danes pa jih imajo 70. Niso bili zadovoljni samo z lomljenjem naravnega marmorja. Pred dobrima dvema letoma so zgradili obrat „Breton“, kjer delajo umetni marmor, ki je prav tako zelo iskan. Rekel sem, da marmor lomijo. No, tako se na splošno pravi. V resnici pa ga pravzaprav režejo. Dolgo ple- teno jekleno vrv napeljejo tako, da drsi po kamniti steni, ta napravi rez, ki je dolga tudi do 20 metrov. Kot nekaka žaga jeklena vrv reže kamnito steno - do 25 centimetrov na uro. Ko je tak velik blok odrezan, ga prevrnejo in razrežejo na manjše kose, ki so še vedno težki po nekaj ton. Ti gredo v žago, ki skoraj prav tako, kot bi žagali hlode v deske, žagajo marmor v plošče želene debeline. Tem ploščam je treba dati še naročeno obliko, jih lepo zgladiti in so pripravljene za naročnike. Mimogrede, v Hotavljah delajo samo po naročilu. ..Naročil imamo toliko, dajih moramo odklanjati," so mi povedali v Hotavljah. „Saj imamo že načrte ... s pol stare milijarde bi povečali proizvodnjo za dvakrat . . . Vse bi prodali, tudi ven - pa kaj, ko je treba denarja!" A. AGNIC hotaveljskega marmorja so še ogromne. Za 300 let, če bi ga izkoriščali tako kot Centimeter na uro reže žaga debel kamnit „hlod“, marmorja. „deske“ pa so gladke kamnite plošče V obratu „Brcton“ delajo umetni marmor. S posebnimi vezivi, med njimi so tudi smole, vežejo manjše kose naravnega marmorja v bloke. IZ ŠESTIH REPUBLIK KAKO ZAGOTOVITI ENOTNO TRŽIŠČE? Pred preobrazbo davčnega sistema # V svetu ZSJ pripominjajo, da smo pri snovanju novega davčnega sistema bolj zaskrbljeni za dohodek države kot za razvoj tistih, ki davke plačujejo •L : I ... v jugoslovanskih sindikatih ZAKAJ FLUKTUACIJA? SVET ZSJ I I I I Zakaj pomorščaki odhajajo z domačih ladij na tuje ali na kopno -to vprašanje je bilo osrednja tema skupne seje centralnega odbora sindikata delavcev prometa in zvez ter Združenja pomorščakov Jugoslavije, ki so se ga udeležili tudi predstavniki vseh pomorskih podjetij v državi. Čeprav podatki niso povsem natančni, pa nekatere ocene izpričujejo, da na ladjah s tujimi zastavami pluje več kot 10.000 naših pomorščakov. In dejstvo je, da se - razen v Sloveniji - pomorščaki zaposlujejo na tujih ladjah mimo pristojnih zavodov za zaposlovanje. Prav slednje pa je vzrok, da so mnogi naši pomorščaki oškodovani za marsikatero pravico. I I I I I Zavoljo teh dejstev se je centralni odbor prometa in zvez odločil, da se bo povezal s sindikalnimi centralami v drugih državah in si tako prizadeval zaščititi naše pomorščake. Seveda pa bo ta zaščita možna le tedaj, če bodo mornarji, ki plovejo na ladjah pod tujimi zastavami, včlanjeni v naš sindikat. Zato so sklenili udeleženci tega posveta, da bodo pri občinskem odboru sindikata delavcev prometa in zvez na Reki ustanovili posebno sekcijo, ki bo mimo drugih nalog skrbela tudi za včlanjevanje v sindikat tistih naših mornarjev, ki plovejo na tujih ladjah. Udeleženci posveta so tudi sklenili nasloviti posebno poslanico republiškim organom SR Hrvaške in SR Črne gore, naj bi tudi v teh dveh republikah sprejeli poseben zakon, ki bi zavezoval vse pomorščake, da se lahko zaposlijo pri tujih delodajalcih samo preko pristojnih zavodov za zaposlovanje. I I I Nič kolikokrat smo že slišali, da interesi družbe in gospodarstva zahtevajo zagotovilo za svobodno kroženje kapitala, blaga in ljudi ne glede na republiške in regionalne meje, in to pod enakimi pogoji za vse. Posamezne občine pa kljub temu z lokalistično politiko, predvsem z različnimi davčnimi stopnjami obremenjujejo blago in kapital z drugih območij ter tako uveljavljajo diskriminacijsko politiko gospodarstva ene republike do druge. To ni združljivo z novimi ustavnimi spremembami in sklepi drugega kongresa samoupravljavcev. Enotnosti jugoslovanskega tržišča sicer ni mogoče zagotoviti le s prometom blaga, vendar pa je trgovina eden od osnovnih elementov enotnega tržišča. Podatki o številu prodajaln ali predstavništev iz drugih mest še ne zadoščajo, da bi neko mesto ocenili kot „odprto “ ali „za-prto“. Bistveno je, da ustvarimo pogoje, da bodo kakovost, cena ter interes potrošnikov edino merilo za promet blaga. Zapiranje tržišča se namreč začenja že pri proizvodnji; nerazvita proizvodnja zahteva zapiranje, medtem ko so za razvito proizvodnjo tudi republiške in državne meje preozke. Na enotnost tržišča pa odločilno vpliva tudi smotrna davčna politika. In kakšna bo naša davčna politika v prihodnje? Na podlagi ustavnih amandmajev bodo republike z novim davčnim sistemom dobile večjo samostojnost pri oblikovanju avtonomnejše in prožnejše davčne politike. Del davčne politike bo predpisan za celotno področje države, dg- Različni pogledi na razvoj V načrtu razvoja do 1975. leta je podjetje trgovskih hiš „Beograd“ predvidelo gradnjo več objektov na Kosovem. V pogledih na koncept razvoja trgovske mreže pa so med podjetjem trgovskih hiš ,.Beograd“ in gospodarsko zbornico Kosova razlike: medtem ko želi beograjsko podjetje graditi objekte povsod, kjer je za to interes, pa pokrajinska zbornica — ob podpori trgovskih organizacij s svojega področja — sodi, da bi morali trgovsko mrežo na Kosovu razvijati z lastnimi trgovskimi podjetji, ker bi to, kot menijo, med drugim preprečilo prelivanje denarja na drugo stran, tokrat v Beograd. O DELU STROKOVNE KNJIŽNICE V INDUSTRIJI ELEKTROMOTORJEV »GORENJE-SEVER« V SUBOTICI NAJBOLJŠA V SRBIJI V delovne organizacije prihajajo dan za dnem nove strokovne knjige, revije in časopisi, vendar pa je vsa ta strokovna literatura največkrat dostopna le ozkemu krogu zaposlenih strokovnjakov. Povsod pa temu le ni tako. To kaže tudi zgleden primer iz Industrije elektromotorjev „Gorenje-Sever“ iz Subotice. V strokovni knjižnici v tovarni „Gorenje-Sever“ je trenutno več kot 5.500 knjig. Tovarna pa ima naročenih tudi več kot 60 strokovnih revij in časopisov. Skratka — v tovarniško knjižnico prihaja vsa strokovna literatura, ki jo potrebujejo strokovnjaki, prav tako pa tudi kvalificirani delavci za redno delo ter za prepotrebno sprotno strokovno izpopolnjevanje. V tem subotiškem kolektivu jim, kot vse kaže, ni žal denarja, ki ga namenijo za strokovno knjižnico. Pred dvemi leti so zaposlili v tovarni diplomirano knjižničarko in ji poverili skrb za organizacijo strokovne knjiž- nice. Da lahko opravlja delo kar najbolje, ji je v pomoč tudi 6 strokovnjakov — diplomiranih inženirjev, ki svetujejo pri izobru in nakupu knjig, poskrbijo za prevode strokovnih razprav, člankov ali delov strokovnih knjig. Skupno delo knjižničarke in tovarniških strokovnjakov se je že pokazalo kot izredno uspešno. Da bi sproti in najbolj učinkovito obvestili vse strokovnjake oziroma zaposlene o novostih v strokovni knjižnici, predvsem pa tudi z vsebino strokovnih revij in časopisov, izdaja knjižnica poseben bilten. Ker prejemajo v knjižnici, kot smo že zapisali, veliko strokovnih revij in časopisov tudi iz tujine in ker predvsem kvalificirani delavci, delovodje in nekateri vodje oddelkov ne znajo tujih jezikov, jih v biltenu najprej opozorijo na vsebino posameznih izdaj revij in časopisov, potem pa, če je potrebno, poskrbijo tudi za prevode. Strokovne razprave in novosti pridejo tako do vseh zaposlenih. BNHBMBMMHHMHHHM v- Ob vsem tem kaže opozoriti, da je bila nedavno tega strokovna knjižnica v industriji elektromotorjev „Gorenje-Sever“ v Subotici ocenjena kot najboljša strokovna knjižnica v delovni organizaciji na področju republike Srbije. Iz obrazložitve sklepa sledi, da je strokovna knjižnica v tej subotiški tovarni izredno racionalno izkoriščena, da je zabeležila največ izposojanj knjig, da si izposoja strokovne knjige, revije in časopise pretežni del tehnične inteligence in delavcev ter, končno, da ima knjižnica naročene vse strokovne revije in časopise, ki ; < -V POTROŠNIKOVA MARJANCA Na zasedanju zbora narodov zvezne skupščine je član ZIS Toma Grahfil odgovarjal na vprašanja, kakšne so jugoslovanske terjatve v tujini. Pri tem je poudaril, da smo industrijsko blago v večjem obsegu začeli izvažati šele leta 1959 in da smo se usmerili predvsem na države v razvoju. V te države smo doslej prodali za 1,1 milijardo dolarjev — blaga na kredit. Prejeli smo 622 milijonov dolarjev, medtem ko nam dolgujejo kupci še 475 milijonov dolarjev. Naši dolžniki so v glavnem Indonezija, Gana in Gvineja, ki so zaprosile, naj Jugo- slavija sprejme pogovore o odložitvi odplačevanja kreditov, na kar smo tudi pristali. Prav tako nam dolgujejo v Kambodži, v Jemenu in v Togu. Največ izvoznih poslov je Jugoslavija sklenila v obliki meddržavnih sporazumov. Podjetja, ki so to blago izvozila, niso oškodovana, ker so dobila blago plačano iz sklada federacije za kreditiranje izvoza. Od leta 1968 dalje pa je prodaja na kredit zavarovana prek sklada za kreditiranje in zavarovanje izvoznih poslov. Tako smo tudi zmanjšali tveganje v zunanjetrgovinskem poslovanju. » ha» ih KD03 EBBhRBI (j n k i nimo carine, takse, prometni davek, drugi del -obdavčevanje delovnih organizacij in prebivalstva - pa bo v-pristojnosti republik. Samostojen dohodek federacije bodo carine, takse in prometni davek, ki ga bodo republike dajale bodisi sorazmerno s pobrano vsoto ali po načelu kotizacije. Ugotovili smo, da obdavčevanje osebnih dohodkov avtomatično „napaja“ proračune in obremenjuje delovno intenzivne gospodarske panoge, zato naj bi del davčnega bremena prevalili z osebnih dohodkov na dohodek delovne organizacije, s tem da bi konkretno obdavčevali dobiček, in sicer progresivno. Pod davčne škarje bi .prišli bruto osebni dohodki in progresivno skupni dohodek občanov. Ob tem pa se zastavlja vprašanje, ali ta predlog, ki je zmes novega in starega, omogoča ukinitev pomanjkljivosti starega davčnega sistema? Predvsem je očitno, da je vsa razprava o novem fiskalnem sistemu prežeta bolj s skrbjo, kako zagotoviti dohodek države, kot pa s tem, ali tisti, ki davke plačujejo, lahko samoupravno odločajo o njihovi višini in namembnosti. V svetu zveze sindikatov Jugoslavije že ugotavljajo, da tako zasnovani sistem izhaja „iz-ključno s pozicij federacije, republike in pokrajine", in ne „s pozicij združenega dela". Če združeno delo ne bo imelo kontrole nad proračunsko porabo, je vsekakor odveč pričakovati, da bi se ta poraba zmanjšala ali postala bolj učinkovita. Tudi gospodarstva ne bo mogoče razbremeniti po tej poti. V. K. Predsednik IS SRS Kavčič na sestanku s sek tarji ZK in direktorji ve' podjetij: ..Postavlja se vprašanje, kol’ časa bo Slovenija vzdržala, d® uvoz dvakrat večji od^zvoza. se odpirata dve vprašanji, k1 rim se ne bomo mogli izogib® nedogled. Prvič, finančni obračun 1 Jugoslavijo in inozemstvom, kod bo inozemstvo pripravi)6 napajati našo ekspanzijo? P desetimi leti smo potrebo* približno 200 milijonov dolat inozemskih kreditov, da lahko držali takratni temp0' prihodnjem letu pa bomo pot bovali za to že najmanj 600 ^ jonov dolarjev. Drugič, mi se ne bomo v nedogled izogibati neki devk medrepubliški bilanci. Dejsj je, da so tu nekatere republ1 aktivne, druge pa globoko 1 sivne. Oba omenjena obrač1 pa sta za slovensko gospodats1 zelo negativna; to je danes ^ Ahilova peta. Iz teh globalnih odnosov ) no sledi, da se morajo pogojil spodarjenja zaostrite Ali bo’ to dosegli z znižanjem eksp1 zije, ali z mnogo večjo selekd ali z nekaterimi drugimi nef jetnimi ukrepi — to je sev£ drugo vprašanje. Pogoji gosi darjenja pa se morajo zaosb „zlepa ali zgrda"; to je bežna nujnost sedanjega nutka in ni nobene vlade, n0? nega sistema, nobenega pol nega dogovora, ki bi lahko stvari odlašal v nedogled. Menim, da se bo manevn prostor gospodarskim orgabj® cijam spričo takšnega polož* nujno zmanjševal, ne pa p°' čeval. Zmanjševal se bo v od*1 nosti od tega, pod kakšnimi | goji delujejo, s kakšnimi kr°” razpolagajo in v odvisnosti vseh drugih zaostritev, ki so*1 I lik; dnt del hle upi lah naj Me go> stii koi za do jju jez dai nel To sei set ifi od pn ki in (ir cij m tei vo Pr Vsi bi radi stabilnost, ob6”' . , pa zadržali sedanjo ekspanzij® « Tega nismo sposobni in bi ,oi< "»PO zadevajo njihovo panogo in, ki izhajajo doma oziroma na tujem. Industrija elektromotorjev „Gorenje-Sever“ je namenila zadnji dve leti za nakup strokovnih knjig, revij in časopisov po več kot 100.000 dinarjev letno. Edina težava, ki teži knjižničarko v tovarni ..Gorenje-Sever“ v Subotici, je pomanjkanje primernih prostorov. Knjižnica je v zadnjem času zavzela dokajšen obseg. Prostori pa so postali pretesni. Vendar pa se bodo stvari tudi v tem primeru obrnile na bolje. V novi upravni zgradbi Industrije elektromotorjev „Gorenje-Sever“ v Subotici bo dovolj prostora tudi za strokovno knjižnico s čitalnico. Knjižničarka tovarniške knjižnice pa skrbi, da so zadovoljni tudi ljubitelji lepe besede. Iz Mestne knjižnice Subotica pripelje knjige, izbrane po okusu in željah zaposlenih v tovarni, in te potem izposojuje. Zalogo knjig iz mestne knjižnice večkrat na leto zamenjajo. M.L. morali za večjo stabilnost žd* Pc vati en del naše ekspanzij«) del naše porabe. Zato delam« ivor tem, da v tem pogledu vnese® hitri realizem v naš čim širši družb® prostor.1 I I taka Poči žilas vode O kipe fant ke ; jsper tel ib Skupščina skupnosti SLAB ODZIV I I KOLIKO NAM I KDO DOLGUJE? | I I I jugoslovanskih železnic je sprejela odlok o razpisu posojila za modernizacijo železnic v vsoti 200 milijona din; delovne organizacije in občani naj bi po tem odloku vpisali 20 milijonov din. Republiški koordinacijski odbor pa je ugotovil, da bi morala BiH vpisati 50 milijonov, če bi hotela uresničiti program modernizacije železnic v BiH. Po sedanjih podatkih je BiH vpisala 20.1 milijone din. Tako slab rezultat opravičuje dejstvo, da je ta razpis neposredno sledil vpisu ljudskega posojila za cesto in vpisu posojila po potresu v Bosanjski krajini in poplavah v Posavini. Posojila za modernizacijo niso vpisale tudi mnoge delovne organizacije, katerih interes za modernizacijo železnic je sicer zelo velik. -- POHIŠTVO n po, po# 0» levi* lejs11 tubi co ■ač« iar** 1 :s w dv j ojii bd ksp ;kci nef seve JOSf osti ne' i » nt>1 oli« iko Iskanje pozitivnega lika, ki naj bi v teh pasjih dneh s konstruktivnimi deli dramil našo pohlevno narodno in samo-upravljavsko zavest, ni lahka naloga. Najprej: kje naj ga človek sploh išče? Med rodoljubi, gorečimi govorniki, ali med tistimi, ki z izdelovanjem koristnega branja skrbe za njihov duševni mir in dobro prebavo. Ve se le eno: ne med ljudmi, ki ne znajo sukati jezika in peresa. Tem je dandanes zaprta pot „v nebeško kraljestvo". Torej med umetniki besede, besede in spet besede. In res sem kaj kmalu odkril takšen nadvse napreden in pozitiven lik, ki vedno, kadar je treba in kadar ni z vsem srcem (in težo) stoji ,413 pozicijah delavskega razreda" in ga tovariško spodbuja ter usmerja na pravo raz-vojno pot. Koliko samo-premagovanja, učenja in trpljenja, da dela to, kar „kot mož storiti je dolžan"! Naj mojstra predstavijo dela. Šel je skozi špalir spodbudnega nasmihanja in angažiranega pričakovanja na govorniški oder in dejal: — Delovne skupnosti morajo izoblikovati takšne odnose v delu in upravljanju delovnih procesov, da bodo v samoupravni način pravljanja delovnih procesov poskuša prikazati kot ovira, če ne celo kot zavora učinkovitemu poslovanju in zahtevam ter normam poslovnega življenja. — Tako je, odločno se zavrača! zahrumi prva vrsta. — Kaj? V praša nekdo iz kota. nadzora in garancij z izgovarjanjem na potrebo po zavarovalnju naložb, na možnosti odpovedi pogodbe ali stečaja, pa tudi na zahteve po nameščanju določenih delavcev za stalno ali določen čas itd. Posebej je pomembno, da se ena delovna skupnost ne obnaša do druge delovne skupnosti kot do objekta Govornik povzdigne glas: — Dosedanje izkušnje dokazujejo, da delavci razumejo težave, ne strinjajo pa se s pomanjkljivostmi ali nepravilnostmi v odnosih ali organizaciji, ki po njihovem mnenju niso neob-hodne in so posledica uveljavljanja ozkih,' zasebnih interesov posameznikov na račun dru- vreti! se navdušuje prva vrsta. Dvorana molči, oni iz kota pa se prebija k vratom. Vendar ga prva klop zaloti med podboji: -Kam pa, tovariš? — Ne, ven! Izstopam iz vaše organizacije! — Čakaj no! Kaj ti pa ni všeč? ! Saj gre vendar zate? Tebi se govori, a ne, tovariš referent, da se Iskanje pozitivnega lika kar največji meri usklajevale temeljne interese interese delavcev v združenem delu s čim uspešnejšim gospodaijenjem ob danih proizvajalnih sredstvih in tehnologiji. V bodoče ni mogoče dopuščati, da se ob sodobnejši tehnični opremljenosti dela ohranjajo v upravljanju delovnih procesov in organizaciji dela odnosi nadrejenosti in podrejenosti med ljudmi ter upravljanje z ljudmi in s tem neustrezni odnosi med ljudmi v delu in upravljanju, a kot posledica nižji rezultati poslovanja. Kot nesprejemljive se odločno zavrača vse nadaljnje poizkuse, da se Prva vrsta se jezno ozre: — Zavrača se in amen! Ne moti! Govornik nadaljuje: — Razmeija, ki vznikajo iz prednostnega položaja tistih delovnih organizacij, ki razpolagajo s prostimi sredstvi družbene akumulacije, in potiskajo delovne skupnosti, ki potrebujejo sredstva za razširjeno reprodukcijo ali preusmeritev, v prikrit ali odkrit mezdni odnos, so nesprejemljiva. Prav tako ni mogoče v nobenem primeru pristajati na konjunktumo (nadpovprečno, izkoriščevalsko) udeležbo v ustvarjenem dohodku, na razne oblike svojega napredovanja na osnovi dajanja in oplajanja finančnih sredstev ali udeležbe v dohodku, ki ga ustvarjajo drugi delavci, ampak kot do subjekta in enakopravnega poslovnega partnerja, ki ga izbere po svoji lastni presoji kot delovno skupnost, ki bo s svojim delom najbolj povečala produktivnost družbenega dela z ustrezno izrabo prostih sredstev družbene akumulacije. — Kot do subjekta se je treba obnašati! vzklikne prva vrsta. — Kot do kaj? Prva vrsta se ozre še bolj jezno: — Tovariš, zelo jasno je bilo rečeno! gih delavcev ali družbene skupnosti. Tovrstno obnašanje posameznikov ali skupin v delovnih organizacijah je treba zavreti s tako organizacijo dela, upravljanjem delovnih procesov in opredelitvijo samoupravnih odnosov, ki bodo onemogočili obnavljanje položaja in moči posameznikov za uveljavljanje takih interesov oz. za opredeljevanje in uresničevanje take poslovne politike, ki bi ne upoštevala niti zgo-dovinskih interesov delavcev niti njihovih perečih trenutnih problemov. — Tako je, tovrstno obnašanje je treba za- 1 Pelin v Čaši navdušenja jti«1 0t Rdeče oči pelargonij so iz ,e,,ei tSeh šentviških hiš blago zrle v nZjj podnje poletno jutro, ki je ^odpovedovalo vroč dan. žit'1 Po preprogah iz drobnega ie> peska, razprostrtih po 110 boriščih in stezicah, so škripali človeški koraki. z Se Mramorjeva mama je bila * nedeljo iz sebe. S spuščenimi, ^ te precej stanjšanimi kitami je 5 hirala orumenele liste š pelar-fcnij in čakala na sosedo, da jo .0 fr ki e splest. Če so Šentvidčani J !.a ta dan konje tako oštrgljali ^ ^ okrancali kakor za ohcet, 3 rjtaj ne bi bila še ona lepo Počesana. Potem je namočila Vlaste noge v lavor s toplo v°do, da bi postale lažje. . Ob šentviški novi šoli so vpeli v nebo trije mlaji. Vaški tontje so posekali najvišje smre-zanje. To je bil njihov pridevek za II. KULTURNI ‘Eden v Šentvidu. Mramorjevi za ženitev že %°dni hčeri sta se po vasi potili l’ novih narodnih nošah in hav- bah. Mlajša je šivilja in ju je ^frna sešila. Čez predpasnik ji je visela zlata verižica. Družinski nakit iz sedemnajstega stoletja, kupljen za narodno nošo. Brhki dekleti. Vse se je oziralo za njima... V prireditveni šolski dvorani se je ta čas razlegala narodna pesem. Zdaj otožno in zasanjano, zdaj razposajeno igravo, da je potem iz upehane zadr-žnosti prešla v mogočen klic prabitne ljudske umetnosti, ki bolj ali manj samorastniško razpleta korenine v današnji sko-mercializirani čas. Ladko Korošec, basist, kakršnega še ni rodila slovenska zemlja, je navdušeno ploskal in navdušeno snemal s filmsko kamero. Posebno ob nastopu .foškega glasu", moškega pevskega zbora iz Lok pri Zagorju, v katerem je sam s štirinajstimi leti začel pevsko kariero. Zraven njega je v prvi vrsti sedel avstrijski generalni konzul dr. Riesenfeld. ..Kultura je najboljše sredstvo za povezovanje narodov in držav, “ je rekel zjutraj, ko se je po prihodu z avtobusom rokoval s prireditelji Tabora pevskih zborov v Šentvidu. Pevcem je z dvignjenimi rokami dajal priznanje. Koroškemu zboru Edinosti, slovenskega prosvetnega društva iz Pliberka, je odšel na oder čestitat in mu izročil velik šopek rdečih gladiol. Sicer pa so bili koroški pevci res odlični. Pevovodja in skladatelj Radovan Gobec je bil vzhičen nad njimi. „Kako mehki glasovi. . Mi tega ne spravimo skupaj. . “ Organizatorji TABORA PEVSKIH ZBOROV IN OSRED NJE PRIREDITVE II. TEDNA KULTURE v Šentvidu so vsak pevski zbor nagradili s priznanjem in mu izročili škatlo s keramičnimi spominskimi ploščami za pevce. Skromna oddolžitev za dolge ure vaj po delu na polju in v tovarnah, toda očitno zadostna za ljudi, ki se ne odmikajo za- radi denarja in lovorik v svet lepote in boginje Talije. , Radi pojemo, to je vse, “ je pojasnjeval komercialist iz kranjske Planike, ki vodi štiri-najstčlanski pevski zbor iz Cerkelj. Požel je velik aplavz, zato je bil po nastopu zadovoljen. Njegovi pevci so bili kakor bi jih vzel iz škatlice v novih mornarsko modrih in enotno ukrojenih oblekah, ki so jih sami kupili za ta nastop. Savinjčani, večidel trdi hmeljarji, so v zelenih jopičih z našitim listom hmelja na prsih (seveda iz blaga) nastopili pod vodstvom veterinarja, ki je pred petimi leti izbrskal iz pepela pozabe ta tradicionalni moški zbor. Panorama pevskega ljubiteljstva in osebne požrtvovalnosti, izražena v pevski disciplini in zanosu, pa tudi v izbranih zborovskih uniformah. Ko je popoldne vsa ta množica pevcev v žgočem soncu čakala na svoj skupni in zaključni nastop, je delovala kot trdnjava ljudske kulture, ki od- Prenovljeni Portorož izgleda danes kot spomenik, vendar je brez življenja Minulo soboto in nedeljo je bila na naših cestah, zlasti na tistih proti morju, prava norišnica. Na hudi pripeki je bilo treba čakati ure in ure, da si na primer prišel skozi križišče pri Ankaranu, ali na obeh križiščih v Kopru, kjer promet urejajo s semaforji. Ustavili smo se v popolnoma prenovljenem Portorožu, ki je bil na prvi pogled brez žive duše. Le na novourejenih plažah je bilo precej kopalcev, ki so oba dneva prišh sem iz notranjosti Slovenije in iz bližnjega polmi- lijonskega Trsta. Kaj pa stalni penzionski gostje? Teh je le toliko, kolikor jih je bilo lani ah predlani, ko še ni bilo novih hotelov Apollo, Neptun, Mirna, Grand hotel, Palače, Slovenije. Vsi omenjeni hoteli so malone prazni. Neuradno smo zvedeli, to je bilo v soboto, 10. julija ob 4. popoldne, da je v Portorožu v novih hotelih še kar 900 praznih postelj od 1500, kolikor so jih na novo zgradili. So se mar načrtovalci Portoroža ušteli pri gradnji novih prenočitvenih in restavracijskih zmogljivosti? Odkar je bila na primer zgrajena nova restavracija ..Ljubljana" poleg novega Jadrana, na njenem vrtu z nekaj sto sedeži še nismo videli nobenega gosta, pa čeprav smo bili že trikrat tam. Ali ne bi tako velika restavracija bolj sodila v Ljubljano, kjer prav v tem času ne dobiš prostora, da bi lahko v miru obedoval. Nočemo biti zlonamerni. Na kratko smo zapisali le tisto, kar smo opažih. Tekst in foto: M. ŽIVKOVIČ njemu govori? Naša struktura se bo spet poslabšala, če greš! Nikar ne hodi! Pa se oni iz kota (zdaj med podboji) ne da ugnati: brez besed odkoraka. A jaz, dragi moji, sem zdaj v hudi zadregi. Koga naj predlagam za junaka Gregorja. Govornika, ki vidi naprej, je naš človek in daje v svoje delo „ves svoj jaz", tat se reče, ali delavca, kimeni nič tebi nič, brez strahu pokaže prvi vrsti hrbet in gre. Delo ali nepremišljen pogum — (kar pa bo spoznal šele jutri, ko bo dobil v roke knjižico)? VINKO BLATNIK ganja najmočnejše korenine v kulturno manj razvitih krajih, in kot branik zoper pevsko plažo, kakor je dejal Ladko Korošec. Nepopisno veličastno je donelo skupno petje in potrjevalo ravnokar izrečene besede dr. Josipa Vidmarja, da je naš narod žejen kulture, kulturnega udejstvovanja, ne samo sprejemanja. Pesem je gladila trdoto ra-zoranih kmečkih obrazov in izvabljala nanje odsev človeške dobrote. Samo Tone Kozlevčar, pobudnik kulturnih prireditev v svoji rodni vasi, je ostal mračen. Od jutra je čakal kakega poklicnega organizatorja in funkcionarja kulturnega amaterizma iz občine ali republiškega sedeža, ki bi se postavil pred delavske in kmečke pevce in jim rekel: . JI vala, tovariši. ‘ Pa ni dočakal. ..Poiščite me, ko se mi jeza poleže, “ me je na hitro odpravil in se izgubil v množici, iz katere je izšel. E :::;V X : JŠt ■ Nova restavracija ..Ljubljana" za zdaj še sameva Prva nagrada v Sevnico Reševalci nagradne križanke Iskra, objavljene v 26. številki Delavske enotnosti dne 3. julija, so nam 'poslali 1260 rešitev. Komisija je izžrebala naslednje, ki so pravilno rešili križanko: 1. nagrada: brivnik Iskra Braun sixtant — Štefan Klenovšek, 68290 Sevnica, Naselje H. Maroka 7; 2. nagrada: polet z letalom Inex-Adria na relaciji Ljubljana-Pulj—Ljubljana: Peter Kovšca, 61381 Rakek, Postojnska 5; tri knjižne nagrade prejmejo: Silva Miklič, Kočevje, Kidričeva 6; Franjo Lasič, 61000 Ljubljana; Jana Husa 50; Albina Brdnik, 62392 Mežica, Lenartova 6; devet nagrad — polletno naročnino na DE prejmejo: Milena Andrejčič, .Jelen" 6520 Tolmin; Virka Kajzer, 6200 Maribor, Prežihova 17; Pavel Kalan, 64000 Kranj, Jama 19; Pavel Satler, Novi blok — Tinje, 62316 Zg. Ložnica; Milojka Gregorič, 65280 Idrija, Triglavska 7; Zdenka Stariha, 68340 Črnomelj, Sadež 6, Simona Hribernik, Dol pri Hrastniku 132; Marija Zupančič, Tovarna Saturnus, 61000 Ljubljana; Tomaž Mravljak, 63320 Velenje', Gubčeva 7. Vsem nagrajencem bomo poslali nagrade po pošti, časopis pa jim bomo začeli pošiljati 24. julija 1971. Naslednja križanka bo objavljena v petek, 30. julija 1971. PRAVILNA REŠITEV VODORAVNO: Združeno podjetje, elektronika, neon. Pl, vas, para, vladika, esperanto, Ta, kamnosek, m, tkalec, avto, korak, Tropi, Irka, okvir, lopata, sok, Narta, Črnomelj, Imra, trs, D, Aida, aktovka, nalog, Te, VA, vejica, generator, Ate, nadir, Ac, Čita, jela, soj, desetak, Sneli, Lar, elektrika, etapa, avba, klot, can, Tati, stadion, komedijant, LT, namenilnik, Igo, ti, eocen, okolica, telefon, trata, Lana, Al, Ema, osa. IZ NAŠE DRUŽBE 5 %%%%%%%%%%%%%%%% ZAUPANJE Delo pri samoupravnih sporazumih v družbenih'dejavnostih teče brez posebnih težav in zastojev. Več razlogov je za to. Eden od poglavitnih je prav gotovo utrta, ponekod že uhojena pot glede oblikovanja in delitve dohodkov in osebnih dohodkov, kateri sta dala merila za vrednotenje dela oba Kataloga. Tako je samoupravno sporazumevanje le nadaljevanje dela, ki so ga sindikati delavcev družbenih dejavnosti že pred časom zelo vestno in konkretno zastavili. Mimo poti, ki sta jo utrla samoupravnemu sporazumevanju Katalog I in Katalog II, je razlog za to, da so v družbenih dejavnostih že skoraj pri kraju z obravnavanjem samoupravnih sporazumov tudi zaupanje, ki so ga delavci družbenih dejavnostih dobili v svoj sindikat. Upravičeno! Kdo drugi, kot prav njihov sindikat je bil tisti, ki se je lotil problema neenakega tretmaja negospodarskih dejavnosti v primerjavi z gospodarstvom? In kdo drugi kot sindikat je bil tisti, ki je s strokovno analizo dokazal zaostajanje dohodka in osebnega dohodka v družbenih dejavnostih za gospodarstvom ? Katalog je bil obenem osnova za zahtevo, koliko je treba nameniti družbenim dejavnostim sredstev za družbeno upravičeno in potrebno delo. Tudi ob razpravah ob predlogu družbenega dogovora so sindikati zahtevali, da mora celotni mehanizem za določanje družbeno upravičenih sredstev za delitev na področju družbenih dejavnosti omogočiti enake vrednostne rezultate, kot bodo doseženi na področju gospodarstva, vključno s povprečnimi rezultati faktorjev stimulacije. V dolgotrajni in zagrizeni borbi so sindikati uspeli razkleniti krog miselnoti, da so družbene dejavnosti potrošniki, ki jemljejo sredstva gospodarstvu. Danes le redki in najbolj ozki s plašnicami na očeh še mislijo, da družbene dejavnosti gospodarstvu niso potrebne, da mu nič ne dajejo. Kajti, kako si lahko dober gospodarstvenik, če misliš, da je samo neposredno dajanje: blago-dinar, dinar-blago nekaj vredno, posredno, kar dajejo gospodarstvu družbene dejavnosti, pa je brez vrednosti? Preživela miselnost za današnjo dobo, pa vendar je ni bilo lahko streti! Najnovejši ustavni amandmaji o enakopravnem družbeno-ekonomskem položaju delovnih ljudi na vseh področjih družbenega dela, torej tudi v družbenih dejavnostih, so dokončno ovrgli razne, čeprav osamljene, teorije. Zavoljo tega tudi ni več opravičila za enoletno zaostajanje osebnih dohodkov delavcev v družbenih dejavnostih za gospodarstvom, na kar so morali sindikati, če so hoteli biti realni, ob rojstvu Kataloga II pristati. Zato samoupravni sporazumi za družbene dejavnosti predvidevajo tak princip redne valorizacije, ki ne bo upošteval zgolj kritja povečanih življenjskih stroškov, temveč tudi rast osebnih dohodkov ob povečani družbeni produktivnosti dela. Večjih nejasnosti ob izdelavi osnutkov sporazumov ni bilo. Velja pa omeniti eno, ki je bila zlasti prisotna na področju zdravstva in lekarniške službe. Delavci v obeh dejavnostih so bili namreč prepričani, da lahko podpiše v imenu njihove delovne organizacije samoupravni sporazum Skupnost zdravstvenih zavodov oziroma Skupnost lekarn. Obe skupnosti sta tudi dobili od delovnih organizacij s svojih področij že pooblastila. Vendar so le-ta neveljavna, ker pri samoupravnih sporazumih ne more biti tako imenovanega delegatskega sistema. Prav vsaka delovna skupnost in njen najvišji samoupravni organ mora obravnavati samoupravni sporazum in ga sprejeti, ali pa zavrniti. Vsaka delovna skupnost bo namreč sama nosila pravice in dolžnosti iz podpisanega sporazuma, ob eventualni zavrnitvi pa tudi posledice. N. L. * * * * * \ * * * * * * * * * * * + S *< * 2 s K* (K * S * * * * * + \ J S * * * * * * + + * * * s S * (K ✓ * 61 obresti pri banki, iz občinskih sredstev pa bodo dali 200.000 din za načrte. Z denarjem, ki ga bodo zbrali od delovnih organizacij, bodo v hrastniški občini sezidali 16 novih učilnic, od tega 12 na osnovni šoli heroja Rajka, 4 pa na Dolu, kjer bodo hkrati postavili novo montažno otroško varstveno ustanovo. Z deli pri gradnji novih prostorov na Dolu so že začeli, pri matični osemletki na Dolu pa bodo začeli najkasneje septembra. Učilnice na Dolu bodo dograjene že do konca tega leta, na Logu pa naj- kasneje do septembra prinod-njega leta. Pohiteli bodo tudi z montažo varstvene ustanove na Dolu, kjer bo dobilo prostor najmanj 70 otrok. Kot rečeno, so se v Hrastniku odločili za ta ukrep v sili, vendar jim ob dodatnih prostorih ne bo treba uvesti v šolah tretje izmene. kalni svet v Mariboru si že več let prizadeva ustanoviti posebno službo, ki bi imela natančnejši pregled nad izkoriščanjem teh domov, da bi tako olajšali delovnim ljudem možnosti za letovanje. Dejstvo je namreč, da izkoristi svoj letni oddih na morju ali v planinah le majhen odstotek zaposlenih v mariborskih delovnih organizacijah, zlasti še fizičnih delavcev. Ti pa bi bili daljšega neprekinjenega oddiha najbolj potrebni. Na žalost je položaj tak, da se tako v podjetjih kot na občinskem sindikalnem svetu premalo načrtno ukvarjajo s temi vprašanji, največja pomanjkljivost pa je v tem, da začnejo razmišljati o letovanjih šele v maju ali v juniju, ko je za natančnejše razvrstitve že prepozno. V glavnem je več ali manj odvisno od pobude kadrovskih služb v posameznih podjetjih, kako bodo letovali člani njihovih kolektivov. Občinski sindikalni svet Maribor je pripravil letos anketo o en za najeto posojilo * * S * * s * s * K» * s s * * * * . s * 0 Al VELE B LAGOV N I CA n # priporoča potrošnikom hiter, sodoben In cenen nakup vseh potrebščin aa sebe, za družino, za dom in za gospodinjstvo # potrošnikom nudi blago na obročno odplačevanje # za tuje kupce Je v hiši menjalnica LJUBLJANA 0 j KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 ž BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka 0 BLAGOVNICA NAMA, Kočevje J 0 Potrošniki lahko izbirajo blago v poslovalnicah: TRGOVSKA HIŠA* Ljubljana, Tomšičeva 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, Wolfova 1 potrebah in možnostih letovanja mariborskih delavcev. Podjetja so pokazala velik interes za letovanja v počitniških domovih, vendar povsod zahtevajo letovanje v mesecih juliju in avgustu. Tudi politika cen in vdrževanje počitniških naselij sta v posameznih podjetjih povsem različna. Ponekod prispevajo delovne organizacije tudi več kot polovico dejanskih stroškov, drugod pa zopet zahtevajo tudi za svoje delavce polno ekonomsko ceno. Tako velja na primer dnevni penzion v počitniškem domu Tovarne dušika v Novem Vinodolu 57 dinarjev, mariborska hvarna pa ima v istem kraju dom, v katerem plačajo člani tega kolektiva le 23 dinarjev dnevno. V nekaterih tovarnah, zlasti v večjih, so dobro organizirali izmenjavo počitniških domov. Tako ima na primer Tovarna lesovine in lepenke Ceršak počitniško naselje v Savudriji, v katerem že nekaj let gostujejo tudi člani sindikata Mariborske bolnišnice, Pomurskega tiska in trgovskega podjetja Tanin. Sicer pa je med delovnimi organizacijami veliko zanimanje za letovanje na morju in z razliko od prejšnjih let, ko so se podjetja želela otresti in odprodati svoje domove, ugotavljajo zdaj nasprotno. Marsikje iščejo možnosti za nakup domov oziroma letnih hišic ali campov na morju. Na občinskem sindikalnem svetu pa razmišljajo o tem, da bi v prihodnjem letu pričeli z akcijo za združevanje sredstev, s katerimi bi več delovnih organizacij hkrati kupilo skupen dom. d. P IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV DELAVCI IN NJIHOV SINDIKAT SKRITA RF7ERVA ^ Bo mleka zadosti? JLm. JR- -M- J- -M. m. “ ™ ^ -M-m. T ■*- ^ V, „UA;„cV; cV,.r,č^ir,i Qlr,,mni P.raHpr ip hiln tp Hni «irŠ Pred leti so naše sindikalne organizacije dokaj prizadevno sodelovale v akciji za odkrivanje skritih rezerv v podjetjih, ki bi nam, če bi jih izkoristili, omogočile hitrejši gospodarski napredek in večji osebni ter družbeni standard. Potlej smo se ukvarjali z reformo in zdaj se ubadamo s stabilizacijo akcija za odkrivanje skritih rezerv pa je marsikje zamrla in hkrati je v nekaterih podjetjih zaspal tudi sindikat. In zdaj ga ponovno odkrivamo — kot skrito rezervo. Stane Bajuk, direktor „Mli-notesta“ v Ajdovščini, kjer dela 850 ljudi, je ondan povedal: „Do lani je naš sindikat še kar živahno deloval, sodeloval je z vodstvom podjetja pri vseh pomembnih akcijah, skrbel je za rekreacijo, za športne igre in za socialo. Delavci so ga občutili kot organizacijo, ki jim koristi. Lani smo izvolili novo vodstvo, ki pa se ni uveljavilo kot sindikalni forum. Sestali so se, funkcij pa si niso razdelili, ker so se mnogi branili dolžnosti in niso hoteli delati v sindikatu. Letos smo zamenjali ves izvršni odbor in mislih smo, da bo s tem konec sindikalnega mrtvila, kajti v novo vodstvo smo izvolili mlajše ljudi.“ Mirka Brecelj, tajnik osnovne sindikalne organizacije, je rekla: „Dobra dva meseca sta minila, odkar so nas izvolili, sestanka pa še nismo imeli. Niti se ni sestal odbor, pa tudi ne članstvo. Sklicali smo sestanek odbora, na katerem smo se nameravali dogovoriti, kako bomo uresničili sklepe občnega zbora, toda mnogi niso prišli in sestanek je propadel. Zato res ne vem, kaj bi lahko povedala o našem delu.“ O dejavnosti sindikata v „Mlinotestu“ je kasneje govoril tudi Branko Bandel, sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov. „Tudi jaz se sprašujem," je dejal, „zakaj sploh potrebujemo sindikat? “ Sprašuje se, odgovora pa doslej, kot kaže, še nima. „Pogovaijamo se na sestankih komunistov in se dogovorimo, kako in kaj. Potem se o istih temah in na enak način pogovarjamo na sestankih delavskih svetov, od centralnega do obratnih, in na sestankih proizvajalcev v obratih; in spet se dogovorimo, kako in kaj. Če bi sklicali še sindikalni sestanek, potem bi tamkaj še enkrat govorili o istih temah in spet bi se dogovorili, kako in kaj. Zakaj? “ Dušan Petrovič-Šane, predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije je pred nedavnim takole govoril o dejavnosti naše organizacije: „Ni sindikata, če ta ne živi med delavci. Zato se moramo zavzemati za takšen sindikat, ki bo predstavljal delavsko gibanje in ki bo izražal neposredne interese delavcev. Biti mora organizacija delavcev in spodbuda za boljše samoupravljanje ... Očitno bo moralo priti do sprememb v organizaciji sindikata v vseh njegovih strukturah. Do sprememb pa mora priti ob najširšem sodelovanju delavskega razreda. Ni treba, da bi si v vodstvih izmišljali nove oblike, temveč se morajo te porajati po željah delavcev." Nekaj dni kasneje je Edvard Kardelj na proslavi stoletnice ljubljanske Tobačne tovarne dejal: „Za našo socialistično in demokratično družbeno akcijo mora biti izhodišče tisto geslo, pod katerim se je slovensko de- lavsko gibanje borilo pred vojno: delu čas in oblast. Resnično samoupravljanje, resnična demokracija in svoboda, resnični socializem je samo tam, kjer prihajajo do polnega izraza interesi dela in življenja delavca, delovnega človeka za strojem in na drugih delovnih mestih, v vseh družbenih odnosih." Kdo naj torej organizira delavce kot resnične samoupravljavce, kot nosilce delavske oblasti, če sindikat spi in je spričo tega postal še ena od neodkritih „skritih rezerv". Sredi letošnjega maja je delovni kolektiv skladišča v „Mlinotestu“ prenehal delati in je zahteval sestanek, na katerem bi se pogovorili, zakaj dobivajo tako nizke osebne dohodke, koliko je pri tem njihove krivde in koliko vpliva družba s svojim nerazumljivo slabim odnosom do te naše gospodarske panoge. „Ni šlo za stavko," so mi zatrjevali vsi tisti, ki poprej niso vedeli, kaj naj bi delal sindikat, „bila je le želja po sestanku." V kolektivu, kjer je v letošnjem marcu 138 zaposlenih dobilo manj kot 80.000 starih dinarjev osebnih dohodkov, kjer so v samoupravne akte zapisali, da bodo delili čisti dohodek v razmerju 80:20 (se pravi 20 odstotkov za sklade) in ga danes delijo v razmerju 96:4, je takšna želja razumljiva. Ni pa razumljivo, zakaj se ne bi organizirali tako, da bi bili ti problemi vsakodnevna skrb vseh članov sindikata. Potlej zagotovo ne bi bilo takšnih izbruhov, ki ,.niso stavke, pač pa le želje po pogovoru". Sindikalna akcija članov naše organizacije bi vsak dan nudila dovolj odgovorov na vprašanje — zakaj potrebujemo sindikat. JANEZ VOLJČ Na občinski skupščini Slovenj Gradec je bilo te dni širše posvetovanje o predvideni ureditvi obrata za predelavo mleka v Slovenj Gradcu. Na posvetovanju, ki so se ga udeležili tudi predstavniku vseh štirih koroških skupščin, so zastop- niki Mlekarne Maribor, ki ima v Slovenjem Gradcu svojo atih, k< poslovno enoto, povedali, da imajo za ureditev obrata za predelavo mleka zagotovljen denar, vprašanje je le, če bo ndikat mogoče zagotoviti potrebne količine mleka. Sle Kako kreacij dni ti klikah lot*0 a Za predelavo bi namreč rabili dnevno najmanj litrov mleka, vendar pa ga zdaj Mlekarna Maribor oz. enota ažgCv0 Mlekarna Slovenj Gradec odkupuje lev Slovenjem Gradcu in ei^mo Radljah ob Dravi. Na Ravnah na Koroškem in v Dravogradu 3 pa ga odkupuje Mleko Celje. bvens Predstavniki koroških občinskih skupščin bodo skušali ^njjh zdaj v pogovorih s predstavniki obeh mlekarn zagotoviti po-trebne količine mleka za predelavo, da bi lahko čimprej ^ no začeli z urejanjem obrata za predelavo mleka. Ta bi ne-dvomno pomembno vplival tako na nadaljnji razvoj živino- .'N reje kot kmetijstva na Koroškem. ^ ^ lentov 'enih, 'd.) s< e$nokr R (An) Kadi iz Šoštanja mladih RADLJE SKLAD SKUPNIH REZERV Pred nedavnim ustanovljeni sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij s področja- občine bo letos razpolagal s 562.000 dinarji. Ta sredstva bodo porabiti za kritje izgub v delovnih organizacijah, za zagotovitev minimalnih osebnih dohodkov delavcev ter za vse druge gospodarske posege, ki so v zvezi s sanacijo in odpravljanjem vzrokov izgub v delovnih organizacijah. Od vsote, kije letos na voljo, so odobrili 300.000 dinarjev kredita Tovarni industrijske opreme „Stroj“ iz Radelj za gradnjo industrijske hale. Nekaj, denarja so odobrili tudi radeljskemu gradbenemu podjetju za nakup orodja. Tovarni lesovine in lepenke iz Podvelke pa so odložili odplačevanje anuitet od najetih kreditov za sanacijo podjetja. V. R. V Industriji plastike Polypex Šoštanj so letos začeli s pro; izvodnjo kadi za podvodno masažo. Zanimanje za ta novi t izdelek iz šoštanjskega Polypexa je pri nas precenšnje, saj so kadi za podvodno masažo kar trikrat cenejše od podobnega * * t zahodnonemškega izdelka. V Šoštanju računajo, da si bodo kadi za podvodno masažo j kaj hitro utrle pot ne samo v vsa naša zdravilišla, pač pa tudi , v vse večje hotele. Možnosti so tudi za izvoz teh kadi. v [ Šoštanju pa že razmišljajo, da bi začeli še s proizvodnjo po- j (vš) ! sebnih kadi za masažo rok. URESNIČEVANJE AKCIJKSEGA PROGRAMA V LITIJSKI PREDILNICI Dohodek večji — izvoz manjši i \* * * « \t \t t Ve kol fel jih lih ek ni mr mr To ob M Kolektiv Predilnice, največjega podjetja v litijski občini, je v prvem polletju izdelal za priD" J k no 65 milijonov din blaga ali za 12 milijonov din več ket v enakem obdobju lani • Izvoznega na^rU*t | niso dosegli, ker so prodali v tujino samo za 3 milijone 400.000 din blaga — predvsem v Zvezno publiko Nemčijo, Francijo in v Italijo ' - Izvoz je. za litijsko predilnico še vedno stimulativen. Sodijo pa. da bi kazalo čimprej sprejeti nov zunanjetrgovinski in devizni sistem, precej pa si obetajo tudi od uvajanja prc-terencialov za prodajo blaga v dr- skifVv POSVETOVANJE O IZDELAVI AKCIJSKIH PROGRAMOV TER O VLOGI SDK zave evropske gospodarske sk11' nosti. Predilnica bo letos skušala ’ . _ voziti za okrog 700.000 do 800-0,; ^Kl dolarjev blaga. Za svoj Hitreje in dosledneje ukrepati i V vseh delovnih organizacijah na Koroškem še niso začeli snovati akcijskih programov • Delovne organizacije so prejmalo spodbujene za izvoz 9 Potrebni so tudi občinski akcijski programi _____Jj_______ najvfl uspeh pri dosedanjem izvajanju . cijskega programa štejejo nadaP spremembo asortimenta nekatu vrst preje. V letošnjih šestih mesec so proizvedli 740 ton visoko ka*1 vostne sintetične preje, dobro tre, no več kot v lanskem prvem r letju, prav to pa je prispevalo k 11 koliko večjemu dohodku. Predilnica je zaostrila politi* plačevanja blaga pri svojih odje?1 cih. Nekaterim kupcem, ki lani j Pr, letos niso pravočasno poravn: avili Idi svojih obveznosti ali pa so pm^jj odlašali s plačili, so ustavili pro® plačili. Predstavniki družbenopolitičnih organizacij, občinskih skupščin, delovnih organizacij in SDK iz vseh 4 koroških občin so te dni na širšem posvetovanju spregovorili o izdelavi akcijskih programov delovnih organizacij in občin ter o vlogi SDK pri uresničevanju teh programov. V obširni razpravi so poudarili, da so v večini delovnih organizacij v Mislinjski, Dravski in Mežiški dolini dokaj prizadevno pristopili k oblikovanju programov za gospodarjenje v pogojih stabilizacije, vendar pa povsod še niso začeli z akcijo. Pa tudi med občinskimi skupščinami je doslej samo slovenjgraška izoblikovala predlog akcijskega programa. Udeleženci posvetovanja so naglasili, da so potrebni akcijski programi na vseh ravneh — v vseh delovnih organizacijah, izdelati pa jih morajo tudi občinske skupščine. Zlasti še predstavniki gospodarstva so opozorili na nadaljnje naraščanje uvoza in na vse večji primanjkljaj v naši zunanjetrgovinski menjavi. Poudarili so, da bi bilo mogoče dokaj hitro sprejeti ukrepe za omejitev uvoza, vendar jih iz — sicer neznanih razlogov — ne sprejmemo. Gospodarstvo se zavze- ma, da bi čimprej izoblikovali nov oziroma dopolnili stari zunanjetrgovinski in devizni sistem, saj bi tako lahko pomembno vplivali na stabilizacijo gospodarstva. Koroški gospo- darstveniki pa tudi menijo, da zdaj gospodarstvo ni zadosti spodbujeno za izvoz, saj na primer niti delovne organizacije, ki so pretežno izvozniki, ne morejo dobiti posojil zaizvozitd. Obširno so razpravljali tudi o vlogi in nalogah SDK pri uresničevanju stabilizacijskih programov delovnih organizacij in občin. Gre za to. da mora SDK v prihodnje kar najhitreje, učin- kovito ter dosledno in enotno ukrepati na celotnem področju, sicer želenih uspehov ne bo. Na Koroškem podpirajo prizadevanja, da bi SDK kar najhitreje posodobila poslovanje in da bi bili podatki, ki jih posreduje SDK, kar najbolj analitično obdelani. Tako predstavniki občinskih skupščin kot družbenopolitičnih organizacij in delovnih kolektivov pa veliko pričakujejo od polletnih analiz gospodarjenja. ki jih mora SDK pripraviti najpozneje do 20. avgusta, v njih pa podrobno obdelati dobre in slabe strani go-, spodarjenja: tam pa. kjer so te-’ žave, predlagati tudi potrebne ukrepe za sanacijo poslovanja. preje. Letos so dosegli vezavo štev pri kupcih na 60 dni. Ne p' - jim kupci dolgujejo na to pa okrog 2’5 milijonov din. To sice* pretirano, vendar pa so na tesneč obratnimi sredstvi, zato bodo še & «er. Zariir vzgoj < Delavci GIF „Gradis“ Ljubljana grade v Kranjski gori hotel, ki bo eden največjih na Gorenjskem. Ob gradbišču so si postavili svojo betonarno, gramoz pa dobivajo iz struge Pišence. Računajo, da bodo hotel dokončali do prihodnje poletne sezone. V njem bo prostora za 420 gostov, to pa je tretjina vseh sedanjih prenočitvenih zmogljivosti v Kranjski gori. Hotel je last turistične agencije Kompas. - B. B. GORNJA RADGONA V industrijskem podjetju ELRAD, ki je znano predvsem po proizvodnji najraz- ličnejših anten in kablov, so pred dvema letoma začeli delati plastične zabojčke za prevoz slatine. Nov obrat je v neposredni bližini vrelca slatine v Boračevi. Pred kratkim so delavci tega obrata slavili delovni uspeh - izdelali so milijonti zabojček.. Iv. F. zaostrili politiko poravnavanja P odjemalcih. V podjetju imajo tudi letos pi^ nadurnega dela, ki pa se mu vsaj v slej ni bilo mogoče v celoti izogi*1 Izvajanje načrta modernizacije rekonstrukcije je namreč niot" redno proizvodnjo, ker so zameni vali stroje in naprave med redni delom. Kaže pa. da bo nadurno dela kasneje oziroma po konca modernizaciji precej manj. Končal obnova zastarelega strojnega pam -i bo v Predilnici omogočila bistvd , povečanje produktivnosti, računa) rutll pa, da jo bodo končali že jeseni, Ibo bo kolektiv praznoval 85-lctmM ngy svojega obstoja. Novi stroji in LL . prave bodo med drugim omogof. . tudi proizvodnjo kvalitetnejših m ul c preje in razširitev proizvodnje. Ob koncu letošnjega majaj' znašal v Predilnici poprečni oscW’ dohodek na zaposlenega 1220 d'. manj kot 1000 din na mesec pai So prejemalo samo nekaj delavce* Akcijski program predvideva, da —* , -1. _J _ * _ 1 a. _ _1 1 “ — t n 1 J že prihodnje leto dosegli okrog milijonov din celotnega dohodka 1 VS So naj) dro diš tel, teg bi na pomlad leta 1972 dosc?J no. poprečni osebni dohodek na nil ku lah poslanega okrog 1500 din. Načrti* vsekakor uresničljiv tudi zav(tiJ tega, ker so v podjetju uvedli nalsf dobnejšo tehnologijo. Poudarek f ko torej na povečanju storilnosti in ^ nadaljnjih spremembah asortiment • PO -m nadaljnjih spremembah asortim(n'l : bla ga, izdelkov, ki dajejo najvišji "l J hodek. V ŠPORT IN REKREACIJA (A ROB »TEZAM O OBLIKAH SODELOVANJA MED ZVEZO SINDIKATOV SLOVENIJE, PARTIZANOM L^OVENIJE IN ZTKS PRI RAZVIJANJU ŠPORTNE REKREACIJE V DELOVNIH ORGANIZACIJAH« ■o- >vi so galj t I 10 ( idif V )0- rs) t f \t \t \i it t Ati J* r4 f 0 \0 0 Razmah organizirane rekreacije Kako čimbolje organizirati ‘kreacijo delovnih ljudi, je bila 'f' : dni tema razgovora na sindi-’j° jdih, ko so obravnavali „teze o za “likah sodelovanja med Zvezo 30 tdikatov Slovenije, Partiza-“m Slovenije in ZTKS pri ražnju športne rekreacije v de-"hiih kolektivih". Udeleženci Ogovora so menili, da bi pri iltt morali izhajati iz razmer, ki | danes v telesni kulturi na Venskem in ki se kažejo v na-■ali ®dnjih bistvenih ugotovitvah: - Že nekaj let upada število ‘lesnokulturnih organizacij, ktivnega članstva in kadrov. Nekatere socialne katego-(predšolski otroci, del štu-‘ntov, kmetje, velik del zapornih, gospodinje, upokojenci ‘d.) so izven organizirane te-esnokulturne aktivnosti. Raven telesne zmogljivosti Vdih ljudi zaostaja za sposob- ni h? Vt’1' V liju! tet seC: tret f k«' liri! M ni iav* j Vi M ste * * * * * * * * 2 Vedno na zalogi bogata * kolekcija damske kon- £ lekcije v aktualnih kro- j jih, barvah in materia- £ lih. Na voljo so tudi £ ekskluzivni, visoko mod- 4 ni modeli plaščev, kosti- £ •nov in oblek v žela J majhnih serijah. ^ Torej, v Modni hiši £ oblačila za ženo, moža, 4 hčerko in sina! £ 4 prodajni servis Ljubljana — Z Maribor — osijek £ modna hiša nosti mladih, ki so jih ugotovili pri mladih v drugih deželah, in za dosežki, ki so jih pokazala merjenja telesnih zmogljivosti mladine v nekaterih republikah SFRJ. — Delavci, stari od 20 do 30 let, v poprečju pretečejo 800 m z enakim rezultatom kot otroci, stari 12 let. — Delavci med 35 in 40 letom počasneje pretečejo razdaljo 500 m kot desetletne deklice. — 40 % delavcev ne more preteči več kot 500 metrov. — Vsako leto se v Jugoslaviji utopi skoraj tisoč ljudi. — Naraščajo obolenja srca, ožilja, dihalnega sistema ter psihična in psihonevrotična obolenja. — Okrog 50% učencev v SRS ima različne telesne okvare. — Razpoložljivi objekti za potrebe telesne kulture, ki nam jih sicer primanjkuje, so v poprečju izkoriščeni 25 do 30% itd. KAJ STORITI? Nastane torej vprašanje, kaj storiti, da bi taikšne razmere v doglednem času spremenili? Osnovni cilj vseh zainteresiranih mora biti, da z ustreznimi dejavnostmi zavestnih sil dosežejo izgrajevanje vsestransko sposobne, razvite, ustvarjalne in zdrave osebnosti z visokimi delovnimi in obrambnimi sposobnostmi, ki bo deležna aktivnega odmora in razvedrila in ki ji bomo z udejstvovanjem v telesni kulturi podaljšali aktivnost življenja. Zato naj bi bil namen medsebojnega sodelovanja med sindikati, Partizanom in ZTKS predvsem v naslednjem: — Oblikovanje enotne politike o razvijanju športne rekreacije v delovnih organizacijah. - Usklajevanje programa dela Zveze za telesno kulturo Slovenije, Partizana Slovenije in Zveze sindikatov Slovenije na področju športne rekreacije. — Oblikovanje ustreznih organov na občinskem nivoju in v delovnih organizacijah za razvijanje rekreacije. — Skupna uporaba materialnih, tehničnih, kadrovskih in drugih pogojev. — Usklajevanje in ekonomično izkoriščanje finančnih sredstev na tem področju. — Skupna organizacija več-jih telesnokulturnih manifestacij na področju športne rekreacije, ki imajo republiški pomen. PARTIZAN LAHKO VELIKO POMAGA Samoupravnim organom in sindikalnim organizacijam v delovnih kolektivili lahko na tem področju nudi konkretno strokovno pomoč ali medsebojno dogovorjene usluge strokovna organizacija „Partizan“ Slove- melbrosia Qtd. nije, ki ime največ izkušenj prav na tem področju in razpolaga z ustreznimi strokovnimi kadri, objekti in drugimi pogoji. Sodelovanje se lahko razvija zlasti na naslednjih osnovnih komponentah, na katerih je grajena organizacija in vsebina dela ,,Partizana" — organizacije za telesno vzgojo in športno rekreacijo. Društva TV D „Parti-zan“ so organizirana in programsko zasnovana tako, da so prostorno najbolj približana ob- fRlHODNJE LETO V LJUBLJANI: Leto športne rekreacije Prihodnje leto je leto olimpijskih t^r. Ob tem dogodku vedno zraste Zanimanje za šport in telesno ftgojo. Zato ljubljanski sindikati ^JUBLJANA: Zakon o telesni kulturi Te dni so v odboru za telesno kulturo prosvetno-kultumega diora Skupščine SRS obrav-Jjj Kavah predlog za izdajo zakona " a telesno-kultumih skupnostih •a o financiranju telesne kulture v SR Sloveniji. Prisotni na seji 50 se zavzeli, naj bi zakon kar Kaj bolj na široko zajel vsa podi* dročja telesne kulture. Strinjali 50 se tudi s temeljnim izho-diščem predloga: organiziranost telesne kulture in financiranje tega področja družbene dejav-Kosti. Člani odbora so tudi me-J Kili, da bi k urejevanju telesno-olj0i kulturne problematike po svoje ira lahko prispevali tudi drugi za-pi ko ni in predpisi, ki urejajo ,nd Urbanistično načrtovanje, de-i d1! javnost delovnih kolektivov in Podobno. (ž.) >at so ce' at ]5' a li seP1 zt rt predlagajo, naj bi v prihodnjem letu začeli z načrtnim in organiziranim delom na področju športne rekreacije in da bi imenovali olimpijsko leto 1972 „LETO ŠPORTNE REKREACIJE V DELOVNIH KOLEKTIVIH". Ob tej priložnosti bodo izvedli naslednje akcije: Vsebino koledaija „ČLANOM SINDIKATA", ki ga vsako leto izdajo ljubljanski sindikati, bodo to pot posvetili izključno športni rekreaciji delovnih ljudi. Ob koncu leta pa naj bi organizirah razširjeno tematsko konferenco o športni rekreaciji, na katero bi povabili predsednike osnovnih sindikalnih organizacij in delavskih svetov ter direktorje podjetij. Na tej konferenci bodo predlagali osnutek družbenega dogovora o tem, kolikšna minimalna sredstva morajo zagotoviti delovne organizacije za športno rekreacijo svojega kolektiva. V okviru omenjenega družbenega dogovora bi sprejeli tudi sklep, da morajo vse delovne organizacije v Ljubljani v svojih statutih opredeliti obveznosti do skrbi za redno rekreacijo, oziroma športno rekreacijo zaposlenih. Od naslednjih akcij naj omenimo še to, da bodo izdelali tudi poseben katalog z vsemi podatki o izvedenih in načrtovanih športno-rekreacijskih akcijah ljubljanskih sindikatov in možnost za športno rekreacijo v Ljubljani. V tem katalogu bi bili tudi umiki vadbe vseh telesno-vzgojnih organizacij, ki imajo vpeljano športno rekreacijsko vadbo in tudi umike za vse objekte, na katerih bo mogoče to vadbo organizirati. M.2. čanom, saj delujejo v 'okviru stanovanjskih naselij, kjer zaposleni ljudje preživljajo svoj prosti čas. Društva ..Partizan" imajo dolgoletno prakso in izkušnjo v organizaciji in delu na telesnovzgojnem in športno rekreativnem področju. Telesno-vzgojno delo vodijo kadri, ki zagotavljajo načrtno in strokovno delo. Zelo pomemben dejavnik pa je tudi v tem, da društva partizan" zadovoljujejo kompleksno potrebe delavca in njegove družine pri izkoriščanju prostega časa. Življenje v društvu in program zagotavljata, da se lahko udejstvuje v njem vsak član družine, ne glede na starost in spol, in da vsakdo lahko zadovolji svoje športne interese tako glede na panogo športa kot glede na obliko udejstvovanja. S tem so navedene le nekatere prednosti, ki jih uživajo delovni ljudje, če njihove organizacije uspešno sodelujejo z društvi „Partizan“ in vključujejo vanje svoje člane. (m. ž.) Smo sredi dopustov in vse „rine“ na morje ter v letoviške kraje v notranjosti. Tudi Polona Jeločnik iz Ljubljane zadovoljno uživa počitnice v Rovinju VEČ SKUPINSKEGA PLANINSTVA V ZAHTEVNEJŠE GORE Manj komercializacije 7 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 ■4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 \ 4 4 4 4 • SLOVENJ GRADEC Zmagala Tovarna meril V Slovenj Gradcu je na I. šahovskem troboju, na katerem so nastopile tri osemčlanske ekipe, zmagala domača ekipa Tovarna meril z 12 točkami, na drugo mesto se je uvrstila ekipa Hidro-montaže iz Maribora s 6 točkami, tretja pa je bila Elek-trokovina iz Maribora prav tako s 6 točkami. Izidi posameznih dvobojev so bili naslednji: Hidromontaža-Elek-trokovina 5:3, Tovarna meril: Hidromontaža 7:1, Elektrokovina : Tovarna meril 3:5. Zmagovalna ekipa je prejela lep prehodni pokal. -jš. k 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 ^4 4 4 4 4 4 ^4 4 4 I Nad 113 matičnih planinskih društev, kolikor jih je aktivno vključenih v delo Planinske zveze Slovenije posveča mnogo premalo pozornosti svojemu članstvu. Matična planinska društva so bolj ali manj, vsekakor pa mnogo preveč, zaposlena in obremenjena s komercialno in gospodarsko stranjo našega planinstva, to je s prodajo hrane, alkoholnih pijač in z upravljanjem ter oskrbovanjem planinskih postojank. Le malo planinskih funkcionarjev najde primeren • čas za propagando množičnega planinstva in pospeševanja vrhunskega alpinizma. Kvalitetna in zanimiva predavanja so dokaj redka oblika dela planinskih društev. Mladinski in alpinistični odseki pri, planinskih društvih se morajo boriti za nujno potrebna sredstva za organizacijo predavanj, plezalnih šol, tečajev in taborov, izletov in vzponov v tuje, zahtevnejše gorske skupine. Številne komisije pri Planinski zvezi Slovenije vlagajo velike napore v vedno bolj razvejano planinsko alpinistično aktivnost v naših društvih, mladinskih in alpinističnih odsekih. Za vse pobude, prošnje in želje mladih planincev, alpskih smu- čarjev, plezalcev in alpinistov, pa imajo matična planinska društva kot je rečeno premalo razumevanja. Nekateri mladinski in alpinistični odseki so na pobudo komisije za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije že začeli propagirati in izvajati svoje programe z namenom, da bi spoznali bolj oddaljene predele našega planinskega sveta. Dobro pripravljeni skupinski izleti in vzponi so pri nekaterih mladinskih in alpinističnih odsekih že stalna oblika dela. Alpsko turno smučanje je zajelo že najširše plasti mladih smučarjev. Tudi skupinski izleti na Stol, Oltar, Škrlatico, Triglav, Stenar, Grintovec, so priljubljene oblike, ki zajemajo vedno večji krog navdušenja ljubiteljev gora. Mnogo preveč pa so zanemarjene še druge lepe in zanimive gorske skupine v drugih RAVNE NA KOROŠKEM: naših republikah, kot na primer Šar planina, Durmitor, Prokletije, Konrovi, Prenj in Čvrsnica. Lepo je tudi nedaleč za mejo pri Belopeških, Klanjških jezerih pod severnimi stenami Mangrta ali na Neveji pod Kaninom in Poliškim Špikom, Montažem in v Zaizeri, kjer se bohotijo mogočne severne stene Viša in Montaža ter drugih gora. Obetajočim planincem, plezalcem in alpinistom, moramo pokazati pot iz osnovne šole v srednjo, šolo, ki jo lahko uspešno opravijo v domačih stenah in grebenih, če hočemo, da bodo uspešni in zmagoviti v zahtevnejših gorah. Dolomitov, Centralnih Alp, Kavkazu, Hin-dukušu, Pamirju, Andih in Himalaji, kamor so usmerjeni pogledi in koraki našega in svetovnega alpinizma. UR-CS ŽUPANČIČ Slabše kot prejšnja leta Šahisti iz Železarne Ravne na Koroškem so tudi letos sodelovali na republiškem sindikalnem ekipnem prvenstvu, ki je bilo.v V Rovinj hodijo na letovanje tudi slovenski železničarji. Te dni smo jih obiskali in povedali so nam, da se dobro počutijo, da so imeli ves čas ugodno vreme in toplo morje. Portorožu. Proti pričakovanju njihov nastop letos ni bil tako uspešen kot prejšnja leta, ko so 1964. leta celo zmagali, lani pa zasedli tretje mesto. K spodrsljaju jim je največ pripomogla slaba igra v predtekmovanjih in sistem razporeditve v Finalu. Znano je, da ima ekipa ravenskih železarjev nekaj zelo borbenih šahistov, vendar se je pokazalo, da so bili prav za to tekmovanje psihološko in kondicijsko slabo pripravljeni. Temu pa sč niti ne moremo čuditi, saj je bilo v občinskem merilu le eno šahovsko tekmovanje in sicer brzopotezni turnir za naslov občinskega sindikal-' nega prvaka. Ob tej priložnosti bi radi povedali, da odnos do šahistov ni bil ta kot bi želeli. V razpisu za občinski sindikalni brzopotezni turnir je bilo namreč tudi navedeno, da bodo dobili najbolje uvrščeni tekmo-. valci darila, pokal in podobno. Minilo pa je že pol leta, ko pristojni te obljube niso izpolnili. Takšne pomanjkljivosti bi bilo treba v prihodnje vsekakor popraviti in bolj paziti na težko pridobljen ugled iz prejšnjih tekmovanj. Upajmo, da še ni prepozno! PAT OBISK V LJUBLJANSKEM PODJETJU »SADJE-ZELENJAVA« Hitro in sodobno do potrošnika Zdaj bodo več skrbi posvetili življenjski ravni zaposlenih # Nove zmogljivosti za hlajenje, skladiščenje in podobno pa bodo v prihodnje gradili postopoma in v sodelovanju z zainteresiranimi proizvajalci kmetijskih pridelkov Novosti 1 iz | »Gorenj aj Zdaj tudi kuhinj3 »Gorenje«, še leto5 pa stroji za pomivo nje posode, elektrik ni rezalci, mlini *3 kavo in sušilci *a; • lase Podjetje „Sadje-Zelenjava‘ je bilo ustanovljeno pred 24 leti in ima za seboj pestro razvojno pot. Svoj največji vzpon so zabeležili v zadnjih petih letih, ko so se še bolj specializirali za prodajo kmetijskih pridelkov. Čeprav ta dejavnost ni akumulativna, so lansko leto zaključili s 86 milijoni dinarjev bruto prometa, 8,5 milijona dinarjev dohodka, 680.000 dinarjev ostanka dohodka in 1,7 milijona dinarjev amortizacijskih sredstev. NOVA LASTNA TRŽNICA V podjetju „Sadje-zelenjava“ si prizadevajo, da bi občanom nudili kar najkvalitetnejše blago, predvsem pa, da bi jim le-to čimbolj približah. Zato so v zadnjem času znatno povečali število lastnih prodajaln in drugih prodajnih mest. Povsod po svetu prodajajo sadje in zelenjavo tudi po kioskih in stojnicah, da bi oboje čimbolj približali kupcu, da bi bili prodajni stroški čim manjši in da bi blago zaradi hitre pokvarljivosti čimprej obrnili. Podjetje ,,Sadje-zelenjava“ ima v Ljubljani prav glede tega težave. Poenoten tip kioska, ki ga dovolijo postaviti v Ljubljani, je neprimerno slabši od kioskov, ki jih podjetje „Sadje-zele-njava“ že ima. Zato bodo v Ljubljani v kratkem odprli novo večjo lastno tržnico, na kateri bodo lahko potrošniki dobili poleg sadja in zelenjave tudi druge živilske potrebščine. Ta tržnica bo nadomestila, kot so nam pojasnih, tudi dosedanjo prodajo blaga za ozimnico. MODERNIZIRANA PRESKRBA V preskrbo s sadjem in zelenjavo ne sodita le nakup in prodaja blaga, temveč tudi vskla-diščenje, hlajenje, zorenje, pranje in čiščenje ter pakiranje oziroma končna priprava blaga za trg. Pri ";''h teh opravilih je blago neprestano izpostavljeno poškodbam, pri teh manipulacijah pa nastajajo tudi največji poslovni stroški, zlasti še, če postopki niso modernizirani. Kolektiv „Sadje-zelenjava“ si prizadeva, da vsa ta opravila optimalno dosežejo svoj namen. Seveda pa ni mogoče iz slabo proizvedenega blaga narediti dobrega, kvahtetnega blaga v prodaji, mogoče pa je organizirati poslovanje tako, da se blago na poti od proizvajalca do končne potrošnje čim manj pokvari oziroma poškoduje. Prav v tem pogledu je kolektiv „Sadje-zelenjava“ v zadnjem času zabeležil zavidljiv napredek. Ne poznajo več težaškega dela. Ves notranji transport opravljajo z viličarji in transportnimi trakovi. Za skladiščenje blaga imajo v celoti izveden sistem paletizacije, Iger uporabljajo tudi že paletne zaboje, kar je zadnja novost na tem področju. Razen tega podjetje razpolaga z najsodobnejšimi hladilnicami in zorilnicami. Pranje, sušenje, kalibri-ranje in pakiranje je avtomatizirano. Vzporedno s tem so modernizirah tudi upravno-tehnično poslovanje v podjetju. Že nekaj let knjigovodske podatke obdelujejo mehano-grafsko, pravkar pa uvajajo nov mehanografski sistem, ki bo posredoval vse potrebne podatke za operativno poslovanje. V podjetju „Sadje-zelenjava“ se seveda zavedajo, da preskrba prebivalstva Ljubljane s sadjem in zelenjavo še ni zadovoljiva. Težave so zlasti v tem, ker se v določenih obdobjih nakopiči toliko tržnih viškov, da jih ni mogoče spraviti v promet, v drugih obdobjih pa je na trgu premalo sadja in zelenjave, pa čeprav ima kmetijska proizvodnja vse potrebne pedološke in klimatske pogoje za normalno produkcijo. Tu je tudi še vse preveč stihijskega in nesmotrnega uvoza posameznih kmetijskih pridelkov, zaradi česar je posameznega sadja ali zelenjave enkrat preveč, drugič pa tega blaga sploh ni, kar vse skupaj povzroča velika nihanja v preskrbi. Na to sicer podjetje „Sadje-zelenjava“ ne more vplivati, ker kmetijskih pridelkov ne uvaža, vendar pa lahko pomembno prispeva k odpravljanju konic oziroma pripomore k stabilnosti v preskrbi prebivalstva s sadjem in zelenjavo s tem, da na sodoben način vskladišči čimveč blaga takrat, ko je tega na pretek in ga potem prodaja kontinuirano. To pa podjetje „Sadje-zelenjava“ tudi dela. KAKŠNI SO NAČRTI PODJETJA Kolektiv je vse uspehe in modernizacijo dosegel pretežno z lastnimi sredstvi. To pa se pozna tudi pri osebnih dohodkih zaposlenih, ki so prav zaradi uvajanja sodobnega načina poslovanja in modernizacije mnogo nižji, kot bi jih sicer lahko izplačevali. Sedaj so sodobni in mehanizirani. Zato so že sklenili, da bodo poslej več pozornosti posvetili življenjski ravni članov kolektiva. Investicijski načrt razvoja podjetja sicer predvideva nadaljnjo izgradnjo zmogljivosti za hlajenje, skladiščenje krompirja in zeljamo, toda ne na račun osebnih dohodkov zaposlenih, kot se je to dogajalo doslej. Vse te objekte bodo gradili postopoma in s sodelovanjem zainteresiranih proizvajalcev kmetijskih pridelkov. Še naprej bodo širili lastno prodajno mrežo, mimo novih prodajaln pa bodo v prihodnjem razvoju podjetja njegovo delovanje vsekakor preoblikovali v tip tržnice tudi z avkcijsko prodajo. E. P. A V skladišču „Sadje-zelenjava“ začno z delom že zelo zgodaj. Vsako jutro, ob štirih, ko nas večina še trdno spi, začno natovaijati tovornjake z zaboji. In ob šestih, ko se odpro trgovine, so že založene s svežim sadjem in zelenjavo. — Foto: A. AGNIČ Tovarna gospodinjske opn me Gorenje Velenje bo najP11 zneje do konca letošnjega le| uresničila napovedi - poja'11 se bo na našem tržišču s cel0' nim izborom strojev in opr6"1; za gospodinjstvo. Vse, kar S1; spodbija rabi za kuhinjo, ^ lahko kupila pri Gorenju. 1 Nedavno tega je že st®^1 proizvodnja v novi tovarni ^ I sovnega pohištva v Velenju> I I kateri izdelujejo kuhinjske et mente Gorenje. Čeprav so elementi pravzaprav šele p°i' vili na našem tržišču, so dokaj hitro pridobili sloves i*1 C redne funkcionalnosti in obli; kovnosti. Kuhinjski elemel1 Gorenje se pojavljajo na juS° slovanskem tržišču kot funkci0 PDHIŠTVOL nalna celota z vsemi vgrajeni1’1', elementi, od štedilnika in ^ dilnika do — čez nekaj inesetf' — tudi stroja za pomiva”)1 posode, in opremljena z vsefl1 potrebnimi malimi gospodi”! skimi aparati. V Tovarni gospodinjske op” me Gorenje Velenje so že zaC^ s pripravami za proizvodni11 strojev za pomivanje posode^ bodo na tržišču proti kon^ leta, proizvajali pa jih bodo P” dokumentaciji italijansb’ tvrdke Style. Gorenje pa bo letos dalo tržišče tudi nekatere nove gospodinjske stroje, ki jih izd{' lujejo v obratu v Nazaijih ’ sodelovanju z zahodnonemsk1 tvrdko Krups. Kuhinjskim teh’’ nicam in mešalcem se bo ž”v kratkem pridružil nov proizv^ — električni rezalec, pozneje P” bo stekla tudi proizvodnja nib' nov za kavo. Še letos pa bo' tovarni v Nazaijih stekla tu^i proizvodnja sušilcev za lase. (v$) I KAJ JE POKAZALA ANALIZA O ZASTRUPLJANJU OZRAČJA V ZASAVJU Sanacija neodložljiva Hrastniška Steklarna, Tovarna kemičnih izdelkov, občinska skupščina ter trboveljska Termoelektrarna in Cementarna so se lani sporazumele o izdelavi posebne študije, ki naj bi dala širši vpogled v sedanjo stopnjo onesnaženosti in zastrupljanja ozračja v Zasavju zaradi industrijskih izločin. Nalogo je prevzel ljubljanski hidrometeorološki zavod in k sodelovanju povabil še nekatere sodelavce naših osrednjih znanstvenih institutov, študijo pa je poleg naštetih podjetij sofinancirala še gospodarska zbornica SRS. Pred kratkim so naročniki prejeli predhodno poročilo o rezultatih meritev stopnje zapli-njevanja ozračja. Podatki so porazni. Plini, ki uhajajo iz dimnika trboveljske termoelektrarne II, povzročajo ogromno ško- do in pretijo uničiti vse varovalne gozdove od Trbovelj do Radeč, zelene oziroma kmetijske in druge površine ter senožeti. Zavoljo erozije bo kmalu v ne- varnosti tudi železniški in cestni promet na tem območju, vplivala pa bo tudi na rečno strugo Save. Strokovnjaki pravijo, da je nujno potrebno zmanjšati stopnjo koncentracije plinov. Šele tedaj bo mogoče uspešno pristopiti k biološkim sanacijskim ukrepom in po potrebi prilagoditi vegetacijo povišanim koncentracijam, s katerimi moramo zlasti v naših klimatskih razmerah vedno računati v okolici večjih industrijskih in termoenergetskih objektov. Glavni povzročitelji močnega onesnaženja in zaplinjevanja so obe termoelektrarni, Cementarna, Steklarna in Tovarna kemičnih izdelkov. Toda od skupne količine stopnje zaplinje-nosti ozračja odpade kar 9 % na trboveljsko termoelektrarno II. Sanacija je neodložljiva. Možni so razni posegi, toda izvedljiv je samo eden, in sicer, da termoelektrarna zgradi poseben dimo-vod na bližnji hrib na levem bregu Save in na hribu sezida nov dimnik. Njegovo višino pa bo treba še ugotoviti na osnovi nadaljnjih meritev, kajti treba je doseči, da bodo plini prebijali spodnjo mejo ozračja in se dvigali više. Posebna medobčinska ko- ■ misija se je pred kratkim sešlav Hrastniku in po obravnavi tega ^ predhodnega poročila Ijublja”' Lj skega hidrometeorološkega za' p< voda predlagala vodstvu term”' to elektrarne, naj do jeseni pri' Za pravi vso potrebno tehnično tt dokumentacijo za izvršitev na- ^ loge, kot jo predvidevajo stro-kovnjaki. Vsekakor bo to za ko- ,, lektiv termoelektrarne velik iz-i p] datek, vendar se mu ni mogoč6 p, izogniti. Še hujše bi seveda bilo, je če bi morali proizvodnjo elek' p: trične energije ustaviti ah pa j° ^ v najbolj kritičnih obdobjih, ko nam je manjka, dobavljati od drugod. W % T Al LCTZ" A Glasilo ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik MILAlj JL/JCjJLI^S.V POGAČNIK. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poštni predal 313/VI, telefon uredništva 316-672, 323-554. Račun pri Narodni banki v Ljubljani, It. NB 501-1-991, devU»' račun pri Ljubljanski banki, št. 501-620-7-12100 — Posamezna številka stane 50 N-par — 50 S-din — Naročnina je četrtletna 6,50 N-din — 650 S-din — polletna 13 N-din — 1300 S-din in letna 26 N-d”' 2600 S-din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravica« Ljubljana ENOTNOST