Idrija.                                1
|-5G3i\                              (ZgoJoTinska črtica.)                                           I
OR&oliko je Idrija, stara? Kdo in kdaj se je postavil temn važnemn ni- ^ 1 sllr d&rskeniu ™esti tenielj ? Ali še le v začetko novega veka, ko se ^jjf je bila plenienita ruda, živo srebro, našlo ? Ali ni bil ta kraj už{ poprej obljuden, morda uU v starem ali vsaj v srednjein veku ? Ali niso y okolici ali v mestu samem bivati morda kaki grofi? Na to rnoremo odločno odgovoriti: n e: kajti v idrijskej okolici ne najdeš niti novih, niti starih graSein, niti razvalin ali podrtin. Vse to kaže, da je idiijska dolina, idrijska okolica že v srednjem Teku le majheno število posamsznih kmetov v sreiji velikih gozdov imela — ali pa, da je morebiti Sloveška roka v nekatere temae gozde teh krajev še le v norem veku s sekiro v roci in pnSko na rarai si pot naredila.
Kaj pa Eiraljani ? Ali se znabiti niso už^ Kimljani bili v tem kotln naselfrf, saj je fjffa njffi navarfa, tfa so se v vsakej dežefi, katero so sf pri-bojevali, tndi naselili. Valjda ne, kajli rimskih starin, rimskega denarja se v Idriji ni še nikoH nič našlo. Zat(5 je tudi le plitva trditev dnih zgodovj-narjev, kateri trdč, da bi liila Idrija rimska Stacija nad SiJanos"; kajti ni se naSlo nikakeršnih ostankov, kateri bi to mnenje podpirali. Tudi 80 kraji okoli Idrije prehribovib', da bi bili Rimljauom za napravo ceste ugajali. Napeljaoi ste bili iz Ogleja sioer dve rimski cesti v severne dežele, Norikum in Pano-nijo, toda o jednej je dokazano, da je peljala od Ajdovščine preko HruSice na Logatec in Vrhniko, o drngej pa je po spriSevanji strokovnjako? verjet-nejše, da je vodila čez Predel Da KoroSko, in ne čez Idiijo in Kranj. V idrijskej okolici, rekši t gorah vojskarskih in tribnSkih, kjer izvira Idrijca, se rea nahajajo ostankl nasipov (§anc). katere so Rimljani postavljali, da U bili vhod drugim narodom v Italijo ubranlli, ali tacib nasipov najdemo tufli drugod, n. pr. na Ncvej Oslici med Cerknem in Poljanah, Dad Vrhniko ia Logatcem, na Hnišici, na Krasn i. dr.
Idrijski okTaj je spadal t srednjem veku pod oglejske patrijarhe, kasneje pa pod goriške grofe. *) Vsaj je ta okraj bil Se do 1783. 1. pod tominskim okrajnem glavarstvom.
Živo srebro se je v Idriji 1490. 1. našlo.
•) Grof Henrik je idrijsko okolico podatil 11.190. 1. opatiji Rosach (Rosazzo) na Furlanakem. V Idriji je bil menda pod goriikimi grofi sedež oskrbnikft, pripoveduje Czornig 7 8Yojej zgodoTini o goriskej grofiji.
Rndokop se je povzdignil posebno pod vlado cesarja Maksa I. in Ferdi-nanda I. V dnn 22. junija, oa dan sr. Ahaeija, 1508 1. se je naSla najrečja živosrebrna žila. V bodočem letu so se bili Benečani rndnika polastili, a so bili kinalu od e«sarskih pregnani. Viljem Neumann je bil prvi rudarski sodec. Cesar Maks je na stoj račun precejšni rudokop prevzel, a jeden del je prepustil drnžbi, obstoječej iz imenitnih plemenitaSev. Kmalu so se na-selili t rudniku Nemci 3 Koroškega in Salcbnrškega, in začeli so rudnik imenorati neniSko Idrijo, da se je na ta način razločevala od slovenske spodnje Idrije. Cesar Ferdinand je posebno skrbel za rudarsko mesto. V dan 27. ju-lija 1526. 1. je prepovedal prevaževati preko Kranjskega tnje živo srebro. Ferdinand je Totl tudi (8. marca 1553. 1.) ustanovil ? Idriji bolnieo za one-mogle rndarje.
Do leta 1580. so pridobivali živo srebro poleg delelnega kneza tudi dragi rudarski podvzetniki. V tero letu pa si je nadvojvoda Karl T8S rndnik prisvojil in izdal potem za Idrijo posebna rudarska pravila. Živo srebro so kupovali tržaBi y Avgsbtirgu in Benečani.
Nova luteranska vera se je bila tudi v Idrijo zasejala, kakor v vse večje kraje po Kranjskem. Tukaj je pridigoval novo vero, 1595. I. neki Boštijan Prassnik (Prašnik). Okoli njega so se zbirali bajž tndi vipavaki (t. j. iz vi-pavskega okraja) protestantje. Takrat so pa lnterane z vso ostrostjo odprav-ljali in preganjali. Nadvojvoda Karl je ukazal svojemu oskrbnika v Idriji, naj prežene pridigarja, a grofu Lantbieri-ju v Vipavi je naročil, naj ljudstvu zabraojuje v Idrijo. Leta 1634. je biia kuga v Idriji. Šolo 90 bili v Idriji už^ v dobi protestantov ustanovili ia se je potem vzdržavala še dalje, dokler ni bila v d&bi velike cesarice Marije Terezije glaTDa sola (normalka) usta-novljeDa. Ko 80 bili Francozi prvič na Kranjsko pridrli, vzel je bil franeoski general Bernadotte v dan 23. marca 1797. 1. Idrijo, kjer je nekaj vojakov do meseca maja ostalo.   Vzeli so bili Franeozi veliko živega 8rebra in cinobra
S  SebOJ.                                                                                                        Iv. Lapajne.